•/jfl^;.
TELEFON: BARCLAY 6189
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: BARCLAY 6189
NO. 89. — ŠTEV. 89.
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 16, 1929. — TOREK, 16. APRILA 1929.
VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL
Revolucije vMehiki bo kmalu konec.
VSTAŠKI GENERALI SO POGRABILI KOLIKOR SO PAČ MOGLI
Čete ciezertirajo in nižji častniki prehajajo enostŽv- Novi kongres se je včeraj sestal, da pomaga far-
NOVI KONGRES BO SKUŠAL
POMAGATI AMER. FARMERJEM
na stran federalne armade. — Načelnik v Sonori je dobil pogoje. — Ameriški vojaki straži j o mejo v strahu pred navali.
VLADA ZATRLA RADIČEVO GLASILO
mer jem. — Odredba, odobrena od Hoover ja, bo' uvedena takoj v poslanski zbornici. — Revizija tarifa bo prišla kmalu na vrsto.
Diktatura vlada z železno roko. — Radičevo glasilo zatrto. — Nad trideset višjih častnikov penzijoniranih.
EL PASO, Texas ,15. aprila. — Revolucija v Mehiki se očividno hitro bliža svojemu popolnemu izjalovljenju. Generali so dezertiraii ter zbežali v Združene države, in poročila, ki so dospela v to mesto, pravijo, da čete hitro odpadajo in da prehajajo častniki nižjega razreda v tropah na stran fe-deralcev.
Guerilla vojevanje bo konečna posledica razkroja vstaških sil in iz tega razloga so Združene države na gosto posule mejo z vojaštvom, da preprečijo napade ter navale preko meje.
General Jose Gonzalo Escobar, vrhovni vstaški poveljnik, je bil včeraj, soglasno z zadnjimi poročili, v Agua Prieta ter trenutno pripravljen, da zbeži v Združene države, vodeč seboj osem avtomobilov, obloženih s srebrom in zlatom.
General Marcelo Caraveo, nadaljni vstaški voditelj, je baje brez denarja in njegove sile so se skrčile na približno 600 mož.
Amerikanec Wynne, ki je vrtal vrelec za neko mormon, kolonijo v Casas Grandes je prišel semkaj z avtomobilom ter rekel, da je bil odhod generala Escobarja strogo zastražen. — Osem trukov, obloženih z vojaki, je šlo pred njim in njegovim denarjem, — je rekel, — in osem jih je sledilo. Jaz sam sem videl osem avtomobilov,polnih vreč zlata in srebra. Wynne je privedel s seboj iz Casas Grandes aeroplanskega mehanika, Al Coenena, ki trdi, da so ga odvedli vstaši, ko so zapustili Juraez pretekli teden.
Vstaši so očividno opustili obleganje Naca, So-nora, kajti le majhna peščica čet je ostala tam. Poroča se, da se ostali vstaši pomikajo proti Guaymas, a federalci so izkrcali močne čete ob morju ter jih potisnili nazaj.
Revolucija pa je doživela svoj najhujši udarec vsled bega generalov v Združene države. Vsi vodilni vstaši so že prekoračili mejo ter odšli pod o-krilje Združenih držav. Med njimi se nahajajo generali Villareal, Madero, Murrieta, Castro ter Manzo.
WASHINGTON, D. C., 15. aprila. — Bolj suh in bolj republikanski kongres, ki je bil izvoljen preteklega decembra s predsednikom Hooverjem vred, se je sestal danes opoldne tukaj k svoji prvi seji, da izvede Hooverjeve kampanjske obljube za iarmerje.
Ozračje v Kapitolu je nai>ol-Jijcno -> pričakovanjem ter dvomi.
Republikanski in tie m okra tirni voditelji so so navzkriž gltxle biz-lies-programa in zbornica in senat sta se baje že spopadla glede farmske predloge.
Hoover hoče obdržati biznets na farmtsko i>omač in i;a omejeno revizijo tarifa.
Če pa ne bodo posegle vmes močnejše roke, bo ostal kongres v za>edanjn celo poletje ter- razpravljal o problem Mi naroda, vključno prohibicijo, Wall Street, špekulacijo ter soeijalni status Mrs. Gann.
Farmska predloga, katero je o-dobril predsednik	bo pred-
ložena za akcijo od strani hišnega poljedelskega .komiteja.
]>o srede bosta obe zbornici zaposleni 7. rutinskim poslom ter se botsta organizirali za prvo posebno zasedanje i/.za leta 11*21, ko ga je skiicul predsednik llarl-ing da nastopi glede načrta za ladijsko ]»od;>oro.
US0DEP0LN PREPIR MED BOGATINI
Prepir med bogatini po burni party, na kateri niso pili vode, je imel tragične posledice.
BEOGRAD, Jugoslavija, 15. aprila. — Železno roko diktature j.- občutiti po vsej Jugoslaviji.
Dftnes je bil zatrt časopis 'Dom", ki je bil ofieijelno glasilo Hrvatske kmetske stranke.
"Doni" je ustanovil Radič pred petnajstimi leti ter je izhajal tudi i>o njegovi smrti.
Še prej j.' bil zatrt drugi Radi-čev organ "Narodni Val", (ločim je "SI obod ni Glas" tolikokrat konfisciran. da o kakem rednem izhajanju ni niti govora. Včeraj je viti da objavila seznam, ki vse-bu.xjmena 'M visokih častnikov, ki f»o bili jK-nzijonirani.
Aled njimi je tudi general Pe-šič, načelnik jugoslovanskega generalnega štaba.
MORILEC CAMPBELL JE BAJE MORIL V NAPADU BLAZNOSTI
Obramba bo skušala dokazati neodgovornost moža, ki je izvršil grozni zločin. — Campbell je bil baje blazen že pred umorom.
ELIZABETH, N. J., 15. aprila. - H. Colin Campbell se bo zanašal na blaznost, da se reši pred električnim stolom radi "torch" umora svoje bigamične žene, Mrs. Margaret Mowry. To je po-stalo definitivno znano danes.
Francis A. Gordon, odvetnik šestdesetletnega morilca, bo navedel morfinizem in njegovo očividno dvojno osebnost kot dokaz, da je duh ljudomi-lega majhnega morilca omračen.
Eaker vzel v zrak 150 ljudi.
Potres pretresel Limo.
LIMA. Peru, 15. aprila. — Močan pot resni sunek so občutili včeraj zvečer tukaj. Xikake škode ni bilo.
Segrave dobil plemstvo.
AKCIJA PROTI II GOSTITELJICAM V ZABAVALIŠČIH
Helen Morgan se bo bra nila pred zveznim sedi-' ščem kot "Texas" Gui-nan. — Pevka bo skušala dokazati, da ni bila družabnica v klubu.
Ilelen Morgan -bo stopila prt*l srCznega sodnrka Thoma sa na te-wlju Obdolžbe, da je uganjala "nuisance" v Ilelen Morgan's Sunwner Home.
Ojačena vsled zmage Texas O-uinan, gostiteljice nočnega kluba, <bo nudila slično obrambo, da je bila le "plačana zabavnica" in da ni imela nobenega stika z vod-
s-il	.
-* 'in sedem d rabilo včeraj na
u ob-j
toženci je Gils Grandlund, radijski mojster eerrmonij, katerega jt? identificirala vlada s Frivolity klubom.
Arthur Adler, zagovornik Miss Morgan, je trdil, da bodo zaplenjeni rekordi pokazali, da je bila njegova 'klijenlinja le uslužbenka v '»Summer Home'.
— Jaz nisem mogel dobiti dostopa do teh listin, — je rekel odvetnik. — Lahko pa d »kažemo svojo obrambo i čekovne knjige Miss Morgan in iz ji jenih kon-traktov, — je rekel.
SI učaj države se nahaja v rokah Saltierja, posebnega državnega pravdnika Združenih držav in pomočnika Mrs. Mabel Wilde-brand t.
Salter nima nikakili zvez s krajevnimi proliibici jedkimi Kilami Oharles Tntle-a, pravdnita Združenih držav.
LOXDOX. Anglija, 14. aprila. Major Segrave, ki je prejšnji teden dospel iz Amerike v Southampton. je bil dvignjen v plemiški Ktain, kot je bilo oficijelno naznanjeno.
Segrave, ki je dosegel nov rekord, sza avtomobilske vožnje na Davtona lieachu, je rekel, da ne bo več dirki*!, nizvon če bi kak Amer?kaJiee porazil njegov rekord.
Policija je aretirala v zvezi s ! smrtjo clevelandisfkega trgovca, ^ Arthur Morgan Smitha. petrolej-skega industrijaloa Samut-la liel-la iz lialtimorja. ki Ne nahaja sedaj v ječi, brez jamšrine.
Smitha so jk>1>»^1+ ^-četrti k zju-jtraj navidez pijanega pred hotelom irarguf rv. Umrl je v petek v 'svojo sobi v hotelu Barclay, ]io-j tem ko je neiki policijski sodnik . potlačil obtožbo radi pijanosti.
Ker pa .so prijatelji Smitha vztrajali, da ni bil Smith nikdar pijanec, so izvedli uradno obdukcijo. ki je pokazala počeno črepi-njo". kot vzrok smrti. Xadaljne preiskave so nato dongale celo stvaT. Po razburjeni zabavi se je skušal ba.ie Smith uriniti kot spremljevalec neki Mrs. Robert Brown, ki je zelo znana v Lexington. Ky.
Bell pa je Smitha ali pobil na tla ali pa ga sunil tako nesrečno, da je padel ter se smrtno nevarno poškodoval.
Mrs. Brown se nahaja kot oČi-vidka v hotelu Shelton, pod nadzorstvom polieisi'ke. Kot je Izjavila. ni zapazila pade a Smitha.
Celi dogodek je bil posledica vesele party, ki je bila vprizorje-na v privatnem stanovanju neke Mrs. Sell net te.
Ik>g«.tini so seveda pili šampanjca. ki spa la sleer med prepo-vedane pijače, a je dostopen Iju-i dem z dosti obilno denarnico.
Živela kot kraljica.
ATLANTIC CITY, X. J., 15. •aprila. — Emily Smith, stara devetnajst let,-prejšnja governanta na domu nekega bogataša, se nahaja danes v ječi ter čaka obtožbe, ker je poncverila $14.000 svojemu gospodarju.
— Niti malo ni mi žal. —- je re- ! :kla. — Živeta sem kot kraljica j <lva dni. Ukradeni nakit je pro- | dala v Xew Yorkti.
WASIIIXUTOX, l>. C., 15. apr. Kapitan Ira Eaker, glavni pilot armad nega aeroplana, Question Mark, j»- včeraj aamenjal vojaško avijatiko za trgovsiko, ko je od vedel 150 turistov na zračne izlete.
Eaker se nahaja na štirim eseč-
Tivlrl bo, da ni bil odgovoren za svoje dejanje, ko je ustrelil Mrs. Mowry, ko sta se nahajala na 'drugem poročnem potovanju' ter pustil njeno truplo prejmje-no z gazolinom v kupu sm-ga v bližini Oanforda, "kamor je pohitel domov k svoji postavni ženi ter njenim trem otrokom.
Tako obramba kot državno pravdništvo bosta imela izveden-
ee, ki bodo preiskali tega tnalega
nem dopustu od svojega zračne-a mOŽa' ki bil	inžinir,
7hnr:.	t.......1 student medicine in mož najmanj
zbora. Koncem dopusta bo mogoče resigniral iz armade
Prepir med otroci.
štirih žensk.
Brez poročila alienistov je država dovršila svoj slučaj proti Campbellu, soglasno z okrajnim pravdnikom Davidom, ki je rekel :
— Campbell ne more uiti. Mi imamo neovrgljive dokaze proti
Papež blagoslovil
tri tisoč ljudi.
Policija iš(V še vedno fanta, ki je v .soboto s kamenom ubil Šti-
^	--------- ----"B'J'>V I.UTVClfJC JUDU
rmajst letnega črnca ilenrv Clor- ,,;,.„,.,	.it
•	njemu ni jaz bom'zahteval skraj-
kt-a, potem ko j«- zmagal si -;ln.:i „0 .ktazen.
V "',ki <lirkL	| Kljub dokazom, ki ga spajajo
Oblavti s<> izvedele od tovarišev 2 umorom MLss Brown, pa trdi ('lark—a. da je neki b»-li deček ^"»"I'b^l še vedno, da ni on "dok-pre.-L dirko posvaril C:arke-a : | lor"- Je	Brown v bli-
Bernardsville, X. J., eno leto Pazi, re boš zmagal v tej dir- pretLno je bila umorjena Mrs.
RIM. Italija, 15. aprila. — Papež je včeraj podelil avdijeneo 3000 državljanom iz Frascati. Papež je rekel, da ga vedeli jvočaš- ' čenje ter je blagoslovil obiskovalce ter njih mesto.	! j Obiskovalci so prinesli s seboj o00 steklenic vina iz svojih lastnih vinogradov, kar je bilo vsaj nekaj za pai>eža.
ki!
Pozneje, na 1<>8. cesti, j>a je prišel beli devak j«"oti črnemu ter
Mowry.
Tomaž Gellajs, lastnik P: u rek a hotela v Xewarku, bo skušal da-
mn vrgel v glavo velik kamen iz	identificirati skrivnostnega
neposredne bližine. Clarke se je zgrudil ter bil mrtev, ko so ga privedli v Presbyterian bolnico.
LINDBERGH IN NJEGOVA NEVESTA
Smrt maharadže.
LOXDOX, Anglija, 15. aprila. Xeko poročilo iz Bombava je javilo, da je umrl maharadža iz Ja-l&varja <na paroiku, ki se je nahajal na poti v Anglijo.
MEMtV IIU1«, nat a C
Slavni amerišfei letalec col. Charles Lindbergh ob prihodu na Yal-buena letalno polje pri Mexico City, .kjer ga je čakala njegova nevesta Miss Anne Morrow.
Prejšnji princ kot priča.
BERLIX. Xemči ?a, ]">. aprila. Prejšnji nemški kron princ bo najbrž pozvan, naj priča v nekem procesu v Potsdamu. Gre za neko žensko, ki je bi!a poškodovana, ko se je izprehajala |>o Sans Souci parku.
Časnikar ranjen
na Kitajskem.
SAXGIIAJ. Kitajska, 15. apr. -Toh n Marshall, posebni poročevalec United Press, je bil ranjen pred tremi dnevi od kitajskih čet, ki so streljale na ladjo, s katero se je vozil.
'Vir. Kossa iz Salisbury", 'ki je zapustil hotel nenadno, ne da bi plačal računa, neposredno po limoni Miss Brown.
''Dr. Ross" je -povedal drugim gostom v hotelu, da je iz "Salis-bu ry \ Campbell je ob onem času živel s svojo postavno ženo in otroci v Salisbury.
ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNZTIJIK V AMERIKI.
Kellcgg v Londonu.
LOXDOX, Anglija, 15. aprila. Frank B. Kellogg, prejšnji ameriški državni tajnik, se je mudil dane* tukj. "Dospel je semkaj v soboto iz JKVan-eije.
Revolucija v Georgiji?
LOXDOX, Anglija, 15. aprila. Georgijski Časnikarski urad je sporočil iz Batuma. da so resni profci-sovjeteki nemiri izbruhniti v Georgiji vsled zadnjih sovjetskih ediktov, ki prepovedujejo ženskam nos-i t i pajčolane.
Nov kitajski škof.
_

_
RT^r. Italija^ 15. aj>rila. — Kardinal Van Rossun je posvetil Monsignorja Vang za škofa. .Škof Vang je tukaj profesor 'kitajskega jezika, a bo služil kot apOstol-i>ki vikar v Tsinangu, na Kitajskem. On je šesti kitajski duhovnik, ki je bil posvečen v akofa tekom zadnjih treh tet.
__
DENARNA NAKAZILA
» i' ■
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
v Jugoslavijo
Din.
500 1,000 2,600 5,000 10,000
% 9.30 S 18.40 $ 45.75 $ 90.50 $180.00
T Italijo
Ur 100 ................| 9.7«
" 200 ......................$11.80
14 S00 ......................$16.80
" 500 ......................$27.40
" 1000 ......................$54.25
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma e našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._60c;
za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneakov kot goraj navedeno, bodici t dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo fte boljšo pogoje. Pri velikih rilih priporočamo, da se poprej s nam ■porajnunete glede
p aV« rril a.
,zpla(slla f*o poŠti so redno izvr&ena v dveh do trih tedni«
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLX LMTTMS ZA
PRISTOJBINO 75c.
3AKSER STATE BANK
B2 COBTLANDT STKČET,
Telephone: Barctfy 0360
NEW TOSSL. N 1
_
_;_

GLAS NARODA
(BLOVWNX DAILY)
Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Sakaer, President	Louia Benedik, Treasurer
Place of buameea of the corporation and addreasea of above officers: £3 Cortlandt 8t, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA (Voice of the People)
Issued Every Day Except 8undays and Holidays.
Z* celo leto velja r*st ta Ameriko
»ti Kanado_________$£.00
ta pol leta _________________$3.00
ta Setrl leta________$130
Za New York ta celo leto ~$7.0C
Za pol leta----,----------%3.50
Za inozemstvo ta celo Itto —.$7.06 Za pol leto ------—----$3.5C
Subscription Yearly $5.00
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan isvtemJH nedelj praznikov.
ne priobčnjejo.
Dopisi bre* podpisa in osebnosti Be ne priobiujejo. Denar naj še blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja natočni kov, proalmo, da se nam tudi prejfajo bivaliifte naznani, da hitrej*
najdemo naslovnik*.	_
"GLAS NAHODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. T Telephone: Barclay 6189.
71. KONGRES
S tem. fla jo sklical predsednik Hoover posebno za--<*<laiij«' enoiusedemdc^etega kongresa, je zadostil oblju-I»i. ki jo je zadal tekom predsedniške volilne kampanje.
Tekom tega zasedanja se bodo zastopniki naroda v prvi vrsti bavili z vprašanjem, kako bi bilo mogoče iz-l»ol j^ati obupni položaj ameriškega farmerja.
l>n v tem oz i ril ne bo dosti storjenega, se ve že vnaprej, kajti fanner ju je mogore pomagati edinole na stroške veleindustrije.
Ameriška veleindustrija je pa tako m or no zvezana ii spojena z ameriško velefinaneo, da jo bo težko ali pa sploh nemogoče pridobiti za kako drugo stvar.
Najbrž bodo dane na razpolago gotove vsote denarja, toda s tem nikakor ne bo dosežen zaželjeni cilj. Tudi v carini za nekatere poljedelske produkte bodo nastale iz-premembe.
Predsednik Hoover bo spravil najbrže še par drugih vprašanj pred posebno zasedanje.
Tako bo naprimer naprosil kongres, naj stopi nova ureditev priseljeniških kvot na podlagi narodnostnega izvora šele po enem ali po dveh letih v veljavo.
Tako bi pridobil dovolj rasa, da bi vprašanje teme-J ji to preudaril ter predložil poznejšemu kongresu novo predlogo.
Tudi s tem bi zadostil obljubi, ki jo je zadal tekon; %olilrie kampanje.
Narodna poslanska zbornica bi prav rada ustregla njegovi tozadevni želji, doehn je senat precej trden * svojem sklepu.
Kot tretje vprašanie bo prišla na vrsto prohibieija.
Hooverjev "demokratski" tajnik justienega depart-menta bo predlagal, naj se poveri izvajanje suhaških postav justieiiemu department!!, doeim se je bavil dosedaj s prohibicijo državni zakladničar.
Državni sakladničar Andv Mellon bi se iznebil težavnega bremena. doTim bi to breme agilna državna prav. dnica Mabel Willebrandt z veseljem prevzela.
Kaj bi to pomenilo, se da že vnaprej domnevati.
Proliibicijska furija bi postala načelnica tisočerih vohunov ter bi imela na razpolago neštete milijone dolarjev za izvedenje prohibicijskih postav.
To so torej tri zadeve, s katerimi se bo bavilo posebno zasedanje kongresa.
Narod nestrpno pričakuje rešitve, pa naj bo taka ali taka.
• - > ■....._
GLAS NARODA, 16. APR. 1929

• '• -v1'
Novice iz Slovenije. Najlepša Parižanta
NOSILE POZABLJEN IN ZAPUŠČEN
Smrtna nesreča na železniški progi
31. marca je brzovlak, ki odhaja ob 16. ra Zidanega UH/sta, pri čuvajnici 576 med Trbovljam in Zagorjem povozil <j-letno Zofijo, hčerko železniškega čuvaja Antona Hra>it-elja. Hrastelj in njegova soprojra .sta se malo prej odpravila na obisk k svojim, na Zeleni travi stanu jot-im -staršem. Doma Hrta pustila 6-letno Zofijo in 8-let-no Antonijo ter improsila soseda železniškega čuvaja Roberta Ard-ta. naj ma'lo pazi na otroka.
Ko so srtariši odšli, se j+* mala Zofija mudila pri kokoših. Hodila je "tik ob projri in ni opazila prill ajajoče ga ferzo vlaka. Ko je bil blizu nje, se je najbrž prestrašila, skočila v napačno strain, da jo je zadet stroj ter jo vrgel ob neko ^kaio, kjer je obležala. Čuvaj Ardt je otroka pogrešal ter šel za. njim. Eilizu knrnika je .našel ob skaLna-ti meji dekletce, ležeče v nezavesti.
Otroka so prenesli v čuvajnico ter poslali takoj po zdravnika. Poklicani zdravnik dr. Ještesrle iz Trbovelj je mogel konstatirati samo smrt.
Smrt nesrečnega brezdomovinca.
31. ni area zjutraj so našli . ri Tairfarjevih apnenieah pri Zagorju mrtvega 40-ietnega Franceta .furmana, splošno znanega in priljubljenega reve&a-brezdomovinca. Fiancetov oče je bil nekdaj n«'i-telj v Toplieah. Sina ni mogel opraviti v kako službo, ker je Lil da'bega zdravja in ker tudi dru-rače ni našel nikjer ohritauka. Prance je žive! večinoma od dobrih ljudi. Ko je izgbil starše, ni niel več pravega doma. Njegovo "lav'no zavetišče in prenočišče je bilo. dokler je še obratovala steklarna, — v "širlukuji".
Ko j.- .-Jtekiarna u-tavila obrat, je navadno prenočeval pri apne-ireah, da si je vsaj s toploto tola-U1 prazni želodec. Tudi v soboto JO. marca zvečer se je odpravi'! na prenočišče k Tauferjevim apne-nicam.
V legel se je pri ravnokar zažgani ]>eči in km al o trdno zaspal. Zaoral je za vedno: zadušil ga je >gljikov okis, ki Ne pri novoza-iganih pečeni močno razširja. Ko vo zjutraj delavci prišli na delo, ■»o ga klicali, a se jim ni odzval. Hil je že ves trd.
Smrtna nesreča s podivjanim konjem.
27. marca okro«^ 10. so bili u-iluibcnei. vra^-ajoče s-e domov z lela. priče Kinrtni nesreči, ki se je ugodila nad "FlorjanČkovim klanjem" na Jezici.
Mali hišni pose's!nrk, imenovan Pavletov, je bil po jMitrebi dela večkrat zaposlen j »ri mlinarju in trgovcu Ivanu Ju van u. pa domače ]>ri Zalokarju v Gameljnib. 27. marca je peljal -na zapravljivčkn iro^pcKlarja Juvarta v Vodimat. Na povrarku okrog 10. mu je sretli polja j»rir-el plašiti konj. 51cuša! ga je umiriti ter ga je močno po tezai za vajeti. Toda konja je prijela neka nenavadna divjost in
liričenjal je dirjati vedno močjie-je. Mož. nekdanji dnigonec, je bil dobro vajen konj, toda njegova iavežba-nost ni pomagala. Voz je zanašalo sem in itja j>o cesti. Pa-santi. so e» strahom opazovali dir-jajoeega konja. Tstaviti ai ga nihče ni upal. Videti je bilo, da bo zdaj pa zdaj zadel voz v kak hišni vogal. Tudi voznik .sam je uvi-del pretečo nevarnost in se je ho-tel rešiti. Izgubil je vso oblast nad dirjajočim konjem, kajti vajeti so se strgali in tepli pobesnelo žival. Kavno vrhu klanca je voznik tvegal skok z vozar A tisti hip. ko je skočil, je voz močno zaneslo in mož. nekoliko se še držeč za voz. je izgubil ravnotežje in padel tako nesrečno, da mu je pričela teči kri iz nosa in ust, za-iaj na glavi pa je dobil precejšnjo rano in je 'kmalu nato umrl.
Smrtna kosa.
Po dolgi in mučni bolezni je preminul v Kamniku Karel Slia-!a, trgovec in posestnik.
— V Železnikih je umrla v f52 letu starosti Tilka Demšar jeva, posestniea in trgovka. Pokojnica je bila hčerka pokojnega naduči-telja v Cerkljah pri Kranju Vav-kena. znanega narodnjaka in borca za učiteljske stano^'ske pravice.
Samomor viničarja.
V Zg. Kun got i je izvršil samomor Ž-2-letni viničar Lov,n*n<; He-ri<-ko, k? je'ibil zaposlen na ]>ose stvu dr. Leskovii;rja. Vzritk varno mora je popolnoma neznan. Našli so ga v.set i na domačem orehu pre I hišo. Ker je dozdevno kazal znake življenja, s<> <ra skušali spraviti k življeju, a zaman.
Za praznike brez kruha in strehe.
O žalostnih praznikih kmečke d-užine poročajo iz Poljan: Xa venivi petek popoldne okrog 14. je pričelo goreti pri čevljarju -Jožefu Šubieu na Gornjih Brdih, u ro hoda od Poljan proti Hlegošu. Kot je bilo poslopje staro in s slamo krito, je bilo hipoma v plame nih. Dasi so sosedje hitro prihiteli na jvomoč, ni bilo misliti na gašenje. Zgorelo je v dobri uri vse poslopje z gospodarskimi prostori. na podstrešju vsa krma in sj»l-oh vse. kar je mogel ogenj zajeti. Ostailo je le nekaj ruševin. Precej obilna družina je brex o-bleke in denarja, ki so ki ga otroci prislužili. Par gerved so rešili. En pi-ašič ]>a se je 'tako -opekel, da ga je bilo treba ta'koj zaklati. Pri reševanju se je hudo ožgal do-mači sin. Požar je povzročila premočna kurjava za velikonočno pnko.
Trije delavci našli smrt.
MAREILT.es, Francija. 15. a-prtla. — Trije delavci so bili u-biti in četrti je bil težko pošlco-dovan, ko se je porušil strop nekega tunela v blJHni Gardanne.
iz Športnega sveta
Rezultat preiskave v zadevi fa-mozne italijanske ekspedicijc na neverni teč« j Je bil za Kobila pora zen. Sami Italijani sol morali potom svojega ministrstva za zra-koplovstvo in mornarico priznati, da je bila Xobilova ekspedicija na severni tečaj največja polomija, kar jih pozna svet, in da se je Xo-bile izkaza} kot nesposoben, strahopeten in nekole^ijalen mož. Odkar je bila izrečena sodba v pre-itaiijan.ske polarne ekspe-


je Nobde nehal zahajati t i je zaprl v svojo hiše,!
v; i
MARŠAL FOCH 0 BODOČI VOJNI
nt**r WtLLCK. KAM o. I.
To slavo uživa letos gospodična Petauton.
Dopisi.
Brooklyn, N. Y.
Maršal Foch, ki so <ra te dni položili v Invalidskem domu v Parizu k večnemu počitku, je zadnja leta svojega življenja večkrat govoril o nevarnosti bodoče vojne. Izjavil je. da nihče ne more videti daleč v bodočnost, da pa ni nobenega dvoma, da bo bodoča vojna mnogo strašnejša. nejro jt* bila minula. V bodoči vojni bodo prevladovali mehanični izumi, toda tudi pri najmodernejšem orožju bo še vedno odločevalo dobro vojaštvo. dasi pojde bolj za vojno s stroji. ne?o za vojno ljudi. Bodoča vojna bo zadela mnogo več prebivalcev dotičnih držav, kakor jih je svetovna, vendar bo pa igralo odločilno vlogo vojaštvo. Ne da se reči. da bo odločilna ta ali ona vrsta orožja. Pehota v sedanji obliki izjrinja, vsak pešec bo imel lahko strojno puško, ki bo nadomestovala navadno puško.
Na seji skupnega veseličnega odbora kegljaških 'klubov "Whoopee IJ i ris Sporting Club". "American Slovenian Howling Club" in "Kidgewood American How-	ne	samo trenutno
Včeraj so začeli v kongresu do-ganjati, kako bi bilo mogoče izboljšati 'i w) lož a j ameriške««.! far-merja.
Ameriški far mer ji zro precej nezaaipno proti Washingtonu. Kajti j K) ušesih jim zveni vedno rsta, stara pewem; pnnl volitvami lie-broj obljub. |x> volitvah nebroj izgovorov.
*
Ce bi «bi!o :uo<roče prazno sla-mo, ki bo premlatena glede te zadeve. izpremeniti v umetno gnojilo. »bi imel farmer že v*saj nekaj dobička.
Ta<ko se pa ne ve, če bo kaj. *
V Atlantic City so aretirali neko devet na jstletno dekle, ki je pred poldrugim letom ukradla svojemu delodajalcu štirinajst tisoč dolarjev.
Kar naravnost je pri zna ki, da . je živela kakor kraljica.
Potrošila je ekoro tisoč dolar-
Konjeniea s» bo uveljavila tudi v
moderni vojni, dasi ne bo odločala j jev Ma ni^eeVkar sk'er ni krlliev-bitk in se ne bo horda na konjih.! sko> a- tlovo, -
'pa»- ]>a dovolj. Čuditi se je le tistim brezište-
Img Club" je bilo sklenjeno, da j presenečenje, marveč so bodo uve-l vii.llim dekletom, ki zaslužijo
se vrši v soboto dne 11. maja dru- Rjavili tudi v drugih smereh. Pa<- rih {>etnajst
žinska zabava v spneirskem Do-:Pa M	topništva ni več iz- p., kra]jPVrki obl.Vene in kra-
mu (American Slovenian Audi-:^Iedov- Topovi večjega kalibra torium). Začetek ob osmih zve-1ne	veljave. ker bo-
č°r. Keglan:je 'za -dobkike. Doma- fl° P^daleč od cilja, da bi moča godba, izborila postrežba.
dolarjev na teden.
trli igrati odločilno vlogo Lahko
Ijevrtki žive.
Dne 25. maja priredi istotam isicPr poškodujejo in uničijo od-, hč plesno veselico pevsko in drama- kaljena mesta, toda v vojni je tre-
Tako daleč smo prišli v tej moderni dohi, da pravi mati svoji
Oblasti Nobilu že zdaj niso dovolile izdati knjigo c ekspediciji na severni tečaj. Italijanska javnost je obrnila "juaku" polarne ekspedicije hrbet in celo papež, ki mu je bil doslej zelo naklonjen, ga ni hotel sprejeti v avdijenci. Xo-bile se je potegovaj tudi za profe-Kuro strojnega inženjerstva na neapeljski tehniki in ža mesto železniškega inženjerja, toda obe prošnji so mu odbili. Povsod naleti na preziranje. Končno je zaprosil za potni list v Južno Ameriko, kamor odpotuje, Čim dobi potni*	, ' -
^ in čim bo njegova žena nekoli- štirje najboljši am&ifei igralci
)
wolfa: Johnv Farrell, Gene Satanu, Beo Diegel in Hortoji Smith. * >
_M
- i
_______
^_■ - '■. -
lično društvo "Danica". Vstopnice v pre<I prodaji samo .">(> cefitov, pri blagajni $1.00.
Xasvidenje!
Odbor.
Detroit, Mich.
Avtomobilska metropola, Fordovo kraljer«tvo rn še druge viso-koneče naslove nosi naše mes-to, l:i ro ne po krivici. Xebroj mogoč-nih tvoraiet kamor se ozreš, in vse izdelujejo avtomobile ali pa njih jK>tr<-bščine.
Mnogo se eita o detroitski pro-speriteti. ki pa ni nič večja kot po drugih naselbinah. Ogromne mase delavcev prihajajo vsaki dan iz vseh delov dežele, pa se kmalu 'razočarane vrnejo. Plača nekvalificiranega delavca je z o-ziroin na draginjo mizerija.
Slovenska naselbina vidno raste. Naseljujejo se v večji meri premogarji iz -držav Kansas in PeniLsvlvanija.
Stari naseljenci so precej dobro situ-irani, imajo dobre pozicije in jih je precej na odgovornih mestih.
Gospodarsko in jK)litično .se le slabo urej-stvujejo, toda nuiojro bolje j »a kulturno in (duševii-o. Prva važna akcija k temu je novi Slovenski Del. Dom. ki odgovarja vsem potrebam zapadne strani.
Kultu mi nivo se ji^ dTignil, beležiti imamo krasne uspehe v M'h ozirih.
Zimska sezona se bliža svojemu koncu, in predno jo zaključimo, na.s čaka še prijetno izneaia-denje.
V nedeljo 21. aprila prirede naši operni pevci gg. Belle. Plut & Epich iz Cleveland a, nad vse zanimiv 'koncei-t. Vsi trije so člani pevskepra zbora "Zarja", ki je znain radi izboru i h moči in ki vprkzarja z uerpehom celo težke o-pere. Belle in Plut sta klasična pevca. Študirala sta pevsko tehniko na priznanih mestih. Prvi je tenor, drugi je pa bariton. Oba jwfcsedujeta naravni kristalno čisti glas. ki pride v vseh legah do svoje Veljave. G. Epich je poieg pevca tudi priznan komik, ki je ustvaril lastino tehniko. Sicer so nam pa že znani iz "Kovačevega Študenta", ki je svoj čas naravnost očaral Dertroitvane.
Koncert se vrši v Slov. Del. Domu na 437 S. Artillery.
Pričetek točno o»b 3. uri popoldne. Vstopnina 75 centov.
JugoslovaaM! Ker so omenjeni umetniki ameriški produkt in kot taki zelo redek pojav med Slovenci v Amerfki, Vas prosimo, da pohitite nrtsi ;na ta koncert in s tem pofcažite ljubezen do naše pesmi!
Č.
ert:
ba uničiti armade, ne pa mesta. Najučinkovitejše orožje bližnje bodočnosti bo letalstvo, proti kateremu zaenkrat še nimamo nobene uspešne obrambe. Nedvomno bo pa izumila moderna žnnnost tudi proti temu strašnemu orožju primerno obrambno sredstvo. Poedi-ne vrste orožja bodo medsebojno navezane nase, toda v bitkah bo tudi v bodoče odločal genij. Napoleon. Aleksander. Hannibal in Cezar bi bili zmagali tudi v svetovni vojni. Tak! slavni vojskovodje bi bili dobili bitke v vsaki j ^j] _ fj;) n
vojni. Lahko se izpremeni takti-j ka. more se rabiti novo orožje, pa i	'	i
vendar- odloča v bitki -enijalen1. dajati prohibicijske postave!
• je jako nehvaležna naloga. K a-1 ! kor da bi kdo zakrpane hlače kr
—	Jutri boš stara petnajst let. Sedaj si že velika. Lase si moraš pristriči ni krajšo kikljo ti bom kupila.
*
Vsa objokana je prišla k svo-' jernu možu in obupno stokala v rijegoveni objemu.	•
—	Kaj ti je, za hožjo voljo? —5 jo j<* vprašiil.
—	<>h, ti ne veš, kake laži govore ljudje o meni.
—	Laži. da jrovort'
—	Da, same laži.
—	Boga zahvali — jo je potola-^ rovore resnice.
moz.
V-diko bitko bodočnosti je naslikal maršal Foch kot prizor groz nega kaosa, ko bruhajo tisoči o-gromnih topov milijone granat na sovražnika, ko eksplodirajo neštete mine in bombe s strupenim plinom, ki prodira zaščitne maske in ubija cele stotnije vojakov, ko padajo streli, ki širijo neugasljiv plamen, čiear moč je tako strašna, da v hipu sežge človeško meso do kasti. Tanki bodo kasili na vse strani, strojne puške v rokah milijonov vojakov bodo streljale tako hitro, da c»do ptiči ne bi mogli preleteti bojišča brez nevarnosti. Nebo bo pokrito z letali, ki bodo širila razdejanje in smrt od zsroraj. Za bojišči so bodo rušila mesta in vasi v plamenih in razdejanju topovskih strelov in bomb. ki jih bodo metali letalci. V bodoči vojni nastopijo zračna torpeda. letala in tanki, ki jih bodo u-pravljali potom radia tako, da nihče ne bo vedel, kje je roka, ki vse to strašno orožje upravlja. Smrt bo kosila potom radia in ljudje bodo umirali v zastrupljenem ozračju ali pod udareem nevidnih žarkov. Splošnemu razdejanju v zraku, na kopnem in na vodi bo morala .slediti strašna vročina in lakota, ki bo pokončala še ono malo ljudi, kar jih bo ostalo daleč od bojišč.
Tako je opisoval veliki vojskovodja bodočo vojno, ki lahko izbruhne že v bližnji bodočnosti. Sam je pa veroval, da do strahovitega. klanja ne pride, ker bo člo-vešvo našlo pametnejša sredstva, da uredi medsebojne spore.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA **GLAS NARODA", NAJVEČ JI 8LOVEN8KI DNEVNI h V AMERIKI.
$6.00 NAGRADE
-dam onemu, ki mi pošlje natančen naslov rojaka ANTONA ČEPEK, doma i« Zagorja na Pivki. Joe- Rolih, Box 26, Onoville, H. t.
pal: tukaj zakrpaš, tam *e pa zo" pet para.
*
V Ohicagu je imel nekdo v kle ti dobro pivo, pa ni vedel, da j^ dobro.
To je izjemen slučaj.
Ponavadi rmajo ljudje v klet slabo pijačo, pa mislijo, da je do* bra.
*
Marsikdo ima samo zato čist/ vest, ker ima slab spomin.
Hoja k je prodajal karo ter jflf na vkc pretege hvalil.	i
—	Kes. da ni nova, pa je taksr kot <la bi bila nova. Če mi verjameš. ali ne, tri Veta jo ima-m, p:t I nisem 'plačal <losedaj niti ene<c*», centia za popravilo.	s
Kupec je pa bil dobro informiel ran in je odvrnil:	I
—	To t«i prav rad verjamem) kajti tudi v garaži so mi povedali! da še nisi plačal zadnjih treh raj
čunov za popravila.
*
Mehiški vstali so streljali nf* neko ameriško kavalerijsko pa* trni jo.
Taflte strelne vaje utegnejo imeV
t.i UjJodepolne i>Oisledice.	P
*
. Ali ni značilno, da boginja SvdF bode gleda na odprto morje te? kože hrbet Ameriki?
* f
Z izposojanjem denarja je ka^ kor s popivanjem. Oboje se pre ali slej ustavi.
In posledice so neizogibne.
*	F
"Ne" je ženska oblika za "ja^
*	I
Jugoslovansk^a vlada je poslal^ v penzjon šestintrideset generaj lov, med njimi tudi načelnika ge neralnega štab«.
Tudi admiralov hna nekolik preveč.
JZa "brodovje" na Donavi in Jadranskem morju bi <fva popof noma zadostovala.






-

_ GLAS NARODA, 16. APR, 1929
11-	_ 1
KRATKA b	NEVNA ZGODBA 1

AS T OS ČEHOV:
KAJ PRIPOVEDUJE NATALIA VLADIMIROVNA
Pred devetimi leti proti večeru, vskliknil Peter Sergjejič, ko je ki in sence lipovih vej. Živo sem ob času košnje, sva jezdila s pre- vnovič silno zagrmelo, in stopil jo se spominjala včerajšnjega do-i>k »valnirn sodnikom Petrom Ser- k meni.	jgodka. Življenje se mi je zdelo bo-
gjejičem na pošto po pisma.	I Stal je poleg mene na pragu in gato, pestro in mično. Prepevaje
Vreme j« bilo jasno. Ko pa .sva ine gledal. Še je bil zasopljen od sem se oblekla in odhitela na vrt.
s<* vračala .je začelo grmeti, in tež- hitre ježe, naglo je dihal in čutila ki preteči oblaki so se hipoma vze- sem ,da me požira z očmi. li od nekod in se zbirali nad na-} "Natalija Vladimirova," je de-ma.	jal. "Kaj bi dal, da bi vas smel
Toda že sva bila doma. Naša (vedno gledati; čudovito ste lfpa no-liiša in vaška cerkev, vsa bela, se coj."
In kaj potem? Nič!
Pozimi, ko smo se vrnili zopet v mesto, nas je včasih obiskal Peter Sergjejič. Počitniški znanci so samo na deželi in poleti zanimivi,
j.' /■• bleščala pred nama. Visoki.| Njegove oči so me prosile, bij je teda v mestu in pozimi izgube po-vitki topoli so šepetali v vetru. Di- bled, na bradi so se mu svetlikale lovico svojega čara. >; i! o je po dežju in pokošeni travi, j dežne kaplje, in zdflo se mi je. da| Ako pridejo pozimi v mesto k
raz-'

DAR ZA MRS. HOOVER
» f
,tudi one zaljubljeno gledajo. nam na obisk, se nam zde nekako
Ljubim vas." je dejal, "lju-.tuji, in če jim postrežemo s čajem, sem, da vas smem ga mešajo vse predolgo z žličko, mi, da vam po- Tudi v mestu mi je Peter Sergje-
Čutila sem njegovo občudovanje, letovišč«. V mestu se nama je zde-j
Moj spremljevalec je bil vf
igran in židane volie. Smejal se ie
„ ...	i - oim vas in srečen
m šahi: "Kaj," je dejal, "ko bi ,	^
. , , .	... v. . prleda*]. Dovolite
mla naletela na poti srednjeveški	,	. , ,	, , „	t. , . . ,
.. .	,, i vem. da ste mi nad vse draga, do- jic včasih govoril o ljubezni, toua
grud. ves zapu*< en in poraščen z' ... . ,	, , , ,. ^ . , ^ -, i x .
„ ..... . .. , volite mi .da vas vedno gledam. to m zvenelo tako, kakor tedaj na
manoin. Tam bi bila vedrila. končno pa bi v naju treščilo."
Čez polje je zavel prvi val. Veter je zapihal in v vrtincu se
dvignil prah s cesto v zrak. P*-^. „ ,	... , , , t,. ,	- , , •
... ,T>rez konca bi bila rada gleda- djakona, preiskovalni sodnik
ter Sergjejie se je zasmejal m spod	'
bodel konja.
"Divno," je vzklikal, "divno!" Njegova razposajenost se je prijela tud» mene. Misel, da bom takoj premočena do kože, in da mor-) da trešči v naju, me je silila na
cmt.1.
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOfiaiON LANGUAGE INFORMATION SCRVICC — JUOOMLAV BURKA«
Znižanje dohodarine v državi New York.
Governer države New York.Jvratka preplavanega davka s stra-| Franklin D. Roosevelt, je podpi- ni Income Tax Bureau. Oni, ki še sal zakon o znižanju državnega j niso plačali, naj se ne ozirajo na dohodninskega davka {Income ^ navodila v tiskovinah za prijavo, .tar), ki je bij sprejet od zadnje ki so bile tiskane pred sprejetjem legislature.	j tega zakona.
Poglavitna sprememba je zvi- Ako torej ljudje, ki stanujejo ali sanje odbitkov (exemptions): za'delajo v državi Nem York, niso
$2500, ako so sam-I . , ako imajo družino
samce od $1500 na $"2500 in za po- zaslužili vsaj $25 J ročene osebe ali družinske pogin- ci. iri .£4000, akf jvarje cd 3500 na $4000. Le osebe, j pri sebi, ni se jim treba brigati ki so vsaj imele toliko zaslužka za državno dohodarino. v minulem letu, morajo prijaviti 1 Odbitek za odvisne osebe (ere-svoj dohodek in plačati davek. jdit for dependents) ostane jsti ka-Ceni se, da ta sprememba bo v kor poprej, namreč $400 za vsako korist kakim 100.000 davkoplače-(osebo, ki dobiva poglavitno podpo-' valcem. Kdor jo že plačal državno ro za vzdrževanje od davkoplače-f dohodarino. ' je v pravičen do po-.valea.
Padanje celokupne imigracije.
'UNDUWOOO A UNDCHWOOO. M. v.
Pregled podatkov o priseljevanju , tekom prvih mesecev tekočejra fis-
Ol a niča japonskega Rdečega kri a, fotografirana s punčiko. ki bo j poslana Mrs. Iloover v Washington.
kalnega leta (t. j. od 1. julija 1928
do 28. februarja 1929) izkazuje
prišli sem začasno. Ostali 3.5 odsto so bili zastopniki inozemskih vlad. dijaki itd.
Razmeroma je manj kvotnili pri-
Zrla ,vm v njegov ožarjen obraz, la stena, ki je bila med nama, še j poslušala njegov glas. a bila s^m neprodirnejša. Jaz bogata, odlič-, jodrevenela in nisem se mogla gani-'na — on vbog in niti plemiški, sin 'ti. Brez konca bi bila rada gleda-'djakona, preiskovalni sodnik — in la v njegove jasne oči in ga poslu-'nič več. Oba, jaz vsled neizkuše-
Vsa zasopla sva prijezdila na dvoriš«"e. Veter se je polegel in že so padale debele kaplje na streho in tla.
V hh vu ni bilo nikogar. Peter Sergjejie je sam razuedal konja, ju vedel v hlev in privezal k jaslim. Čakajoča nanj, sem stala na pragu. Vonj sena je bil tu opojnej-si nego na polju .Vsled temnih oblakov je bilo skoro mračno.
"Sedaj je zares treščilo," je
influence
Pri preprečbi in zdravljenju in-(tuercc dela vdrfrarnje * PAIN-KXPELLERJEM čadeie. Bole 11 ne izginejo. Občutek gorkote in udobnosti nadomesti občutek mrzlice.
Namazste se večkrat s PAIN-EXPELLERJEM, Spravi v red kroženje krvi. Po vsem telesu boste zažareli. Osvežil vas bo.
Begiial utrujenost, odstranil bo-iiao. Dobre tudi v slučaju izpahkov, okorelih sklepov, bolečin v hrbtu, nevralgije, glavobola itd.
Sidro na zavojčku priča, da je pristen!
-IS i* 70 centov v bliinji lekart ali p* P»*i«e naravnost na
"Th+ Lmbot-mfortmm of FAd. RICHTER Xs CO.
•MWV ANO SOUTH rt rtu its BROOKLYN, fM.VI
KILLS PAIN -
sala.
"Vi molčite? — Tudi prav!" je dejal. "Le molčite!"
Meni je bilo prijetno. Veselo sem si zasmejala in stekla v plohi prr.ti hiši. Tudi on se je smejal in mi velikih, hitrih korakov sledil.
Hrupno, kakor dva razposajena otroka, mokra in vsa zasopla sva drvela po stopnicah in planila v sobo.
Oče in brat, kj nista bila vajena mojega smeha, sta me začudeno gledala in se tudi smejala.
Oblaki so se razpodili, grom se je oddaljeval, a na Petrovi bradi so se še veti no lesketale dežne kap- <la so 831111 tudi ?raJe vredni.
nosti, a in bogve iz kakega vzroka, sva smatrala to steno res za ve-
Solnce in telesna kultura.
Solnce nam ohranjuje in krepi vost in pretiravanje v t -m zdravje! Solnc-e nam ob*pšuje in se kruto maščuj*
' manjše število priseljencev kot v seljencev prišlo kot/ v prejšnjem
- j istih mesecih prejšnjega fiskalnega letu. Tekom prvih osmih mesecev
leta. Znižanje imigracije znaša, fiskalnega leta 3929 je prišlo 110.3 odsto.	191,641 kvotnili priseljencev. V isti
j Immigracija iz Evrope je zna-j dobi fiskalnega leta 1928 jih je j šala le za 2.4 odsto manj. Zlasti j bilo 98,710, 1. 1927 pa 103,347 in oz;rll 1 Nemčijo in Trska sta poslali manj j, 1926 — 97.829. . priseljencev kot leto poprej. Xaj-
lo visoko in debelo. In če je bil še daljša življenje, osvetljuje njega Za
kdo pri nas v salonu, se je Peter vsebino in smoter! Sergjejič prisiljeno smehljal in dviga dušo v sferične višine in n< kritiziral "višjo družbo" ali pa trezni duha! Daj. je bil mrk in je molčal.
Ni je stene, ki bi se je ne moglo prodreti, toda junaki današnjih romanov, kolikor jih jaz poznam, so plahi, leni in polni predsodkov. Le preradi se vdajajo prepriča-
novmee je
čas pričetka me-'veC' 'iadl° Priseljevanje i/. Ka-
Po narodnasti je bilo 182.707
Solnce nam sec majnik. Tedaj lahko vzamejo nade' Mellike in drtl-ih "ekvotnih pripuščenih priseljencev: 34,677
dežel — za 20% manj.
Tekom omenjenih osmih mesecev
Nemcev, 29.790 Mehikancev, 19,728 Angležev, 19.117 Ircev, 14,053 Ško-
im ]>rve kopeli po<l milim nebom, in nam moč. vo- sicer š<- vedno s skrajno previd-1 jo in veselje do našega obstoja in nostjo! Potom pa se lahko s pri- Priš,° v Združene države vsega j tov, 11.073 Škandinavcev (Dancev, požiga s svojim pekočim pogledom dom solnčijo vse do kresa, ko je zlo sveta! Solnce je simbol resni- solnce na višku in nastopi svoj cp! Z:.: naj se seznani z njim odhod proti juprii. — Pozneje je vsak. ki je šibkega in nestanovit- solnčna luč še koristna ,vendar nega zdravja, vsak, ki si želi lepe- njena energija stalno peša.
nju. da nimajo sreče .da jih jeiga. dolgega življenja, ki hoče spoz-življenje za njo oguljufalo. Haje ko • nati življenski smoter in vsebino
da bi si srečo priborili, kritizirajo j njegovo! Vsak. ki ga vsakdanje grajajo svet in pri tem pozablja- {kruhoborstvo dela malodušnega in
V glavnem je za solnčenje vsak prastor dober, če je le toliko samoten, da lahko brez obleke hodite okrog.
lje. Pel in žvižgal je ves večer. Glasno se je igral s psom in se podil ž njim po sobah, da bi bil kmalu prevrnil strežaja, ki je nesel samovar. Pri večerji je s slastjo jedel in se šalil, češ, da čuti spo-
mlad v Uftih, če ugrizne pozimi Vjje br20
Jaz sem> bila ljubljena in srečna. Živela sem vsaj v tej zavesti, ne da bi kdaj vpraševala, kaj mi prinese bodočnost, kaj smem in moram od življenja pričakovati in u-pati. A čas je potekal in potekal
kislo kumarico.
Ljudje so šli mimo mene s svojo
, preučil sem seiTi	—----------
Dbčutek mi je ob- j poj™ vonj pokošenih trav, vse mi-sem, da sem svo-Uo in drago, ki mi sili sedaj v spo-
V svoji sobi sem pozneje odpr-1 ljubeznijo. Mimo so šli jasni dne la okno na stežaj, preden sem sejvl 111 toPle	Slavčevo petje, o
vlegla. Nedoločen obe jel dušo. Vedela sem
bodna, zdrava, odlična, bogata in'min, je šlo mimo mene naglo m sem ljubljena. Toda povsem mi je'brez sledu, ne da bi znala to v bila prijetna zavest, da sem odlič-j prave času ceniti. Kje je vse to? 11a in bogata.	I Oče mi je umrl. Jaz sem se sta-
Illad, ki je prihaja lskozi odprto rala- V*e' kar mi	mi
okno v sobo, me je zazibal v prijeten polsen. In v tem prijetnem, lenem polsnu sem se vpraševala, da-lj ljubim Petra Sergjejiea. Toda {»reden sem si bila s tem vprašanjem na jasnem, sem zaspala....
Ko sem s ezjutraj zbudila, so se po moji postelji igrali solr.čni žar-
v JUGOSLAVIJO in ITALIJO po COSULICH progi
, priredimo
dne 22. maja 1929
s pamikom	• ■
"PRES1DENTE WILSON"
kurjen z oljem, voxi z brzino 20 vozlov na uro.
NA RAZPOLAGO SO NAM STAVLJENE IZVRSTNE KABINE
Začarajte prostor in pišite za pojasnila na:
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Tel. Barclay 0380
laskalo, mi polnilo srce z nadami, misli na srečo, zaljubljene besede, vse to je ostalo samo spomin. Pred sabo zrem pusto in samotno cesto, ki pelje v temno praznoto, nikjer ob nji ni žive duše....
Zvonček na vratih je zapel. Peter Sergjejič je prišel. Če gledam pozimi gola drevesa, se spomnim, da so v poletju zame zelenela in šepetam:
"O moj dragi!"
Peter Sergjejič je bil na pri-prošnjo mojega očeta že davno premeščen v mesto. Je nekoliko postaran in sključen. Ne govori vec o ljubezni in se ne šali več. S svojim poklicem je zadovoljen, trpi na razočaranju in je naveličan življenja.
Sedel je h kaminu in molče zrl v ogenj....
Ker nisem vedela drugega, sem ga vprašala: "Kako je kaj!"
"Tako, tako," je odgovoril.
In zopet molk. Odsev ugašajočega ognja v kaminu je hušknil čez njegov otožni obraz.
Hipoma mi je stopila proslost pred oči. Kakor pod vdarcem so se mi stresla ramena, glava mi je klonila in bridko sem zaihteia. Neznosno mi je bilo žal sebe in bilo mi je žal tega moža. Strastno sem zahrepenela po vsem, kar je minulo, a se več ne povrne. Nič več j nisem mislila na to, da sem boga-'ta in odlična, bridko sem zaihteia: "Moj Bog, moj Bog! Živi jen jp je izgrešeno!"
On pa je mirno obsedel in molčal. Ni rekel: "Ne plakajte!" Razumel je, da je prišel čas, da moram plakati. Čutila sem, da se m«.
nerazsodnega, dalje vsak. ki je ši- " '	liaJ pr\ ii i/-
, , ,	, - , ,	postavijo solncu doma v sobi.
bak, ozlovoljen ter žalosten zaradi '	J .
, . 1 , .	Odpro naj na stežaj okna. zakaj
svojega obstanka, kateresa mu > 1 ___'	J	J
■ , . • „ i „„„1. ultravijolu-asti žarki stekla ne pro-grem zlo sveta, 111 naposled vsak, .	1
, .	.	. , .dirajo. Do nas pride le toplota,
ki mu je resnica vse na svetu! |	j	1
j to ]ia se ne pravi solneiti! Tako
Torej na solnce ljudje z prašnih bi se lahko solnčili tudi ob zakur-delavnic, .tvornic in temnih pod-!."»ni peči. zemnih stanovanj, ki vanje ne po-J jako dobrQ ^ izvajati sveti nebeška luč!	|kopeli ob reki, jezeru ali morju,
Jako važno je. v katerem dnev-|kpr v zrak" mnogo vodnih klanem in letnem času se solnčimo. P°_v- ki solnčne žarke nekako fil-Vpliv kemičnih žarkov je po svoji(Razkrajajo rdeče in pro-učinkovitosti z ozirom na to raz-.Pušfaj° kemijske žarke. Na ta ličen. Na nas samih torej leži.lnafil1 intenzivnost slednjih po-
skupaj 182.767 inozemskih pri-" Norvežanov in Švedov), 12,093 Ita-seljencev. Približno polovico teh, lijanov, 10,792 Francozov, 7975 91.041. tvorijo oni, ki spadajo pod Židov, 2;ir>9 Poljakov, 1745 Slo-kvoto. 67,777 ali 37 odsto je bile | vakov, 921 Čehov, 910 Madjarov, rojenih v nekvotnih deželah, zlasti 875 Rusov itd. — Iz Jugoslavije je v Kanadi in Mehiki. 19.655 ali 11 bilo pripuščenih. 960 priseljencev, odsto je bilo izvenkvotnih sorodni- J 12,436 inozemcev je bilo izklju-kov ameriških državljanov. Ostala Čenih. Skoraj dve tretini istih je 2 odsto — ali 3694 — so bili drugi j bilo ustavljenih na mejnih prlse-inozemci, ki jim zakon dovoljuje ]jeniških postajah ob kanadski me-prihod izven kvote.	j ji in bili so po narodnosti večino-
Istočasno je bilo pripuščenih raa Nemci, Angleži. Poljaki, Slo-131,531 inozemskih nepriseljencev.jyaki5 irei in Škoti, po označenem Od teh 53.1 odsto so bili priseljenci na povratku iz obiska v inozemstvu in 43.4 inozenici, ki so portiranih v inozemstvo.
redu. Tekom iste dobe je bilo 7706 inozemcev, tukaj 11 aseljenih, de-
ZADNJA POT MORILCA
POGREB ODREZANE NOGE
veča.
Velevažno je tudi tole: koža. ki jo izpostaviš solncu, mora biti brezpogojno čista! Solnči se popolnoma gol. ker, i<ltraivijoličasti žarki niti najtanjšega oblačila ne prodirajo.
Ker je površina našega telesa nekako pusta, če ja. primerjamo s
kako si bom razdelili svoj prosti čas v svoje dobro. Vsak. ki bo spoznal hlagodenjne korist solnče-nja, bo že sam polska] in izrabil vsako najmanjšo priliko, da se po-veseli in uživa !
Solnčna energija je v dobi svojega prihajanja najaktivnejša. Pomladno solnce znatno presega v našem oziru moč jesenskih solnČ-nih žarkov. Čim prične nebeška obla zopet svojo pot proti severu, že lahko pričnemo s solnčenjem. Januarsko solnce je dobro zaradi k prirodi. k prvinam, kar se iz-svoje naraščajoče energije, poleg.kuša doseči s tem. da živi človek tega pa še zato. ker je njegova to-^-im najbolj prirodno. bomo z ve-plotna moč manjša. Dokazano je,j]iko koristjo posegli po izkustvih da rdeči žarki kemične paralizira- J antične dobe. da nas pri našem jo. Takoj sedaj pa poudarjam, premijenju ne bodo preveč ovira-da se lahko v januarju in sploh po-jia zdravstvena vprašanja našega zimi solnčijo le oni. ki so navajeni lelesa!
tega, ki dobro vedo. kako jim jej Ako se naoljimo, dosežemo s
treba postopati. Vsaka domišlja-.tem, da solnce počasneje, f-oda
- - ■	- znatno sigurneje in boljše učinku-
„	...	.	. .... lje. Koža ne pordeči, ne obstoja
smilim, tudi on se je meni smilil,»	J , „	' -	J
. , v	...	„	, nevarnost šolnine opekline, pae
a istoeasno sem bila ogorčena nad,
Morilec pariškega draguljarja' V varšavski bolnici so amputi-Truphema Charles Mest or i 110 je rali nekemu Weinbergu levo nogo bil lani obsojen pred pariško po- nad kolenom. Operacija se je poroto na dosmrtno prisilno delo in srečila in bolnik je okreval. Na bo te dni prepeljan na otok de zahtevo njegove rodbine so pa na-Re, pripadajoč južnoameriški močili amputirano nogo v špirit francoski koloniji Cayenne. Me- in čez dva meseca so jo po vseh storino sedi zdaj v kaznilnici de pravilih pokopali. Fontevrault. Umor draguljarja Pogreb amputirane noge se je Truphema je vzbudil tudi v ino-'vršil te dni. Pred varšavskim ži-zemstyu splošno pozornost, ker je dovskim pokopališčem se je usta-bil zelo rafiniran in ker je pripa-^ilo več avtomobilov. Iz prvega
kožo na primer kakega avstralske- dal Mestorino višjim krogom. j je stopil sam Weinberg v sprem-
ga divjaka, ji moramo tolšče umetno dovajati. Zlasti danes, ko stremimo za preokrefom človeštva, ko hočemo ljudi zopet privesti nazaj
postaja površina telesa enakomer-jno bronasto rjava in nepopisno odporna - česar s pretiravanim obsevanjem ne moremo doseči! dobro mazil jen i se lahko brez skrbi tudi dalje časa zadržujemo v solnčnih žarkih.
tem plahim človekom, ki me ni znal privezati nase.
Ko sem ga spravila do veže, se mi je zdelo, da si namenoma oblači kožuh počasi. Dvakrat mi je molče poljubi roko in dolgo zrl v objokani obraz. Zdelo se mi je. da,
mu je v mislih ona davna nevihta, | Z neštetimi poizkusi se je dog-ploha, najin smeh in moj tedanji nalo, da ni vse eno, s kakšnim o-obraz. Rad bi mi bil rekel, toda Ijem se mazilimo. Najbolje je se-molčal je. Stresel je z glavo, mi. ved a olivno olje. Ta* tolšča vse-krepko stisnil roko in odšel. jbuje mnogo vitaminov, solnčne e-Bog ž njim!	»nergije, poleg tega pa ima last-
Ko sem se vrnila v sobo, sem post. da kemične žarke polarizira, sedla h kajpinu. Žerjavica se je pe-'podvoji in vendar njih prehud pelila in vgašala. Mraz je tiščal na'učinek znatno omili. Boljše vpliva okna in burja je tujila okrog vo-, več žarkov z manjšo intenzivnoet-glov....	j jo, kakor pa malo jako močnih
Slažkinja je vstopila in me po-!žarkov! To je tudi eno izmed o-
klieala, kajti mislila .je, dal sem jnih redkih olj, ki sploh propušča
kemijski Tpliv solnčne loži.
Mestorino nastopi torej v krat- stvu vseh svojih sorodnikov. Am-kem svojo zadnjo pot, kajti kdor putirano nogo so po cerkvenem pride kot kaznjenec v zloglasno obredu umili. zavili v belo platno, francosko kolonijo Cayenne, se ne položili na nosilnice in pokrili s vrne več. Zanimivo je pa, da črnim suknom. 'Žalni sprevod je Mestorinova žena svojega moža krenil na pokopališče, kjer je bil tudi v nesreči noče zapustiti Izja- izkopan grob. Ko so amputirano vila je, da odpotuje v glavno me-'nogo položili v grob in zasuli, je sto francoske kolonije Gupanno, |imel Weinberg daljši govor, v ka-da se bo mogla vsaj od časa do terem se je spominjal zaslug svo-časa sestajati z božem. To je neu- je noge. zlasti njene žilavosti. O-vomno junaški čin in dokaz ginlji- menil je tudi, da se je vedno u-ve zakonske zvestobe, kajti znano spešno upirala revmatizmu in poje. da je v omenjeni francoski ko-'dagri. 70 let jnn je zvesto služi-loniji podnebje zelo nezdravo, la, nikoli mu ni delala preglavic, Mestorinova žena pojde prostovolj- končno je pa morala plačati svojo no v izgnanstvo in zelo verjetno'zvestobo pod kirurgovim nožem, je, da bo nezdravemu podnebju Vsi so plakali in tudi Weinberg kmalu podlegla. Vprašanje je tu- si je brisal solzne oči. Na pov-di, če ji bodo francoske oblasti do-!ratku s pogreba je izjavil svojim'
volile spremljati moža.
NASTANEK MODERNE UMETNOSTI
prijateljem, da šele zdaj vidi, kako je bil navezan na nogo. Mož je odredil, da ga morajo po smrti j pokopati kraj njegove amputirane noge v grob. ki si ga že rezerviraL 1
pregledoval njegove slike. Nena-Neki pariški slikar, ki se drži še'doma pa je ostrmel, pobral platno, stare šole, ima ljubeznivo, živahno ki ga je namazala slikarjeva fcčer-
osemletno hčerko. Pred kratkim se je hčerka spravila nad platno, ga namazala z vsem imogočimi barvami in pri tem seveda tudi sebe po nosu in obleki. Dobila je za kazen po prstih, platno pa je ože zagnal v kot. Kmalu nato je obiskal slikarja najmodernejši pariški kritik in z omalovaževanjem
ka, ga držal daleč od sebe in vz-hičen rekel: "Kaj pa imate tuf To je čudovito, prekrasno! Pri tem ste imeli enkrat srečne trenutke, ljubi prijatelj. To je umetnina prve vrste." — Slikar je začuden pogledal, pa se hitro zavedel in dejal: "Vidite, če ho-čem, znam tudi tako,"


tsnjAS JVABOTA, Iff. APR. 1929
Rdeče rože
SOMAN.
—
_
—

J. G. Antonov:
Zgodba o oslu.
Z& Glas Naroda priredil G. P.
5	p	(Nadaljevanje.)
Globoka rdečica je zalrila nj^n obraz in dolge, svileove trepalnice so tejfle kot temna ix»loimeseea .na raizpaljena liea. Skoro telesne bolečine ji je delalo, da je zrl tako mirno na odklonitev. Kako pa bi mogel biti drufraoen? Kaj je bila. ona Ujenru 1 In vendar, — mi-iaJo jo je kljirb vsemu, -da sprejme njegovo snubitev. Vedno je sanjala kot o svoji največji sreči, da se imidi vsak dan v bližini strica Rajii-erja. In sedaj ic treba reči le "<]*a" in pri njem bo noč in can, uro za uto in nič več ji ne bo "treiba ločiti se od njega.
Ta gotovost jo je pretresla, kot vroč občutek sodeče, a instinktivno j« skrila, v ponosnem sramu, svetlikanje njenih oči ter jih povesila k tlom.
On pa je čakal zaman na odgovor in &one£no je rekel s pritajenim glasom:
—	Torej nobenega odgovora? To se pravi, da me pošiljaš proč, da me ne maraš, kaj ne?
Hitro je pobegla po njegovi roki.
—	Ne, — ostani, — ga je prosila talto pritajeno, da jo je komaj razumel.
Pri tem pa ni ozrla vanj in bleak njenih oči mu je uišel.
—	Kot tvoj zaročenec, Josta ?
Tedaj se je š<4e ozrla vanj ter videla nijegove mirne poteze.
—	Ah, jaz ne vem. V/se to je prišlo tako preseiwytljivo! Jaz nisem nikdar mislila na kaj takega!
—	Torej povej mi vsaj, če je tvoje srce prosto, če ne ljubiš n"o-beneg-a nlirugega.
Energično je zamajaLi z glaVo.
—	Ne, jaz ne ljubim nikogar kot . . .
PreaiehaTa je. — Kot tebe, — je hotiela reči. Sedaj pa ni hotelo ro prtfko njemih ustnie. Dosegaj imi je vedno brezobzirno pokazala celo svojo notramjajst ter ni nikdar jnifelila na to, da mu kaj prikri je. Sedaj pa je morala storiti to, j>okoreč se nekemu notranjemu nagonu. — Kot papana.
Potegntl jo je zopet k sebi. — In mene imaš tudi nekoHko rada, moja, mala Jostia? — je vprašal mehko, ginjjen od njene zadrege.
Dihala je hitro ter sunikoma.
—	Seveda, ti ve« to, tebe sem imela vektno rada.
—	Vsled tega te vprašam še enkrat, — ali ho^es postati moja žena ?
Njene temne oči so se resno in vprašaje ozrla vanj.
—	Zalkaj me vprašuje« to, str . . .
Ne, strica ga ni mogla sedaj vee imenovati. Prvikrat ji je padlo <pri tem na misel, dta je za strica mlade dame še dosti premlad.
—	Zaltaj te prosim postati moja žena? — je odvrnil hitro. — Ker ne poznam nobene ženske, katero bi rajae videl poleg sebe kot tebe.
Občutila je, da je zvenelo to precej hladno za snubitev, a ni slutila, kla je ostal namenoma talca hladen, dia je ne prestraši.
—	Zakaj pa se hočeš na-ertkrat tako hitro poročitn ? Jaz seon vedno niklja da ne moš tega nikdar storit, — je rekla nahitro.
On se je moral smejati. To je zveneto skoro kot očitek:.
—	D ali, n ost je vsakega moža ustanoviti svojo družino, posebno če stoji na odgovornem mestu. Dosti dolgo sem se že pomasljal. Se-<laj pa postaija :"e skrajen čas. Kaj ne, tebi tse zdini že dosti star za ienitev ?	„ .
Ona je zmajala z glavo. — Ti vendar nisi star.
—	No, sta dovolj, da ti veljam za dobrega, starega strica Rajne* ja.
—	Oh, to je navada iz mojih otroških let. Kot stric Rajner si mi bil vedno zaupljiv.
—	Ali bi ti ne mogel poistati še več? Ali se moreš odM-iti, da' po&tanes maja žena ali pa mora odrt i žalosten z "Ne" od tukaj? — je vprašal Se enkrat.
—	AM hi bil <zelo vžaločen? — je vprašala na hitro.
—	Da, zelo, — je odvrnil resno. Čutil je, da govori resnico, čeprav ni ljubil Josto.
—	Jaz bi te za vse Vžalostila! — je rekla pritajeno.
—	Torej privoliš?
Poslušala je veseli vzklik v njegovem glasu ter videla, da so njegove oči "proaeč^ iskale njene, čeprav ne z izrazom, katerega si je nezavestno želela.
Za trenutek je omahovala, nato pa je rekla hitro, kot da se boji, da bi se morda še skesala':
—	Če hočeš, — no, — i>otem dovolim.	I
Tedaj je potegnil najprvo njeno rdko na svoje ustnice, jo nato |
<ibjel z ro»ko ter skušal poljubiti na usta. Ona pa je hitro sklonila svojo glu-vo m njegovi ustnici sta se dotaknHi le njenega čela.
Ril je nejasen občutek, ki jo je silil izogniti se njegovemu poljubu. Njegov obraz se je nekoliko stresel. Zapazil je, da se mu izogiba Ari to je zbudilo v njem čuden nemir.
—	Hvala ti, prisrčna, za tvoje zaupanje, moja tnala Josta. Bil sem *«lo v strahu, da mi boš dala korbrco, — je rekel prisrčno.
Ona se je plaho ozrla vanj. — Kaj pa bi storil nato? — je vprašala.
111 Smiehijaije je skomignil z ramama.
—	Ka j bi mi preostalo drugega kot odstraniti se ter se vrniti zopet v Nanaberg ?
Predno pa je mogla ona kaj odgovoriti, je vstopil minister ter so vprašaje ozrl po o»beh. Josta je pohitela proti ntjemu ter poiskala v njegovih rokah zanretja pred samo seboj.
—	Papa, — dragi papa! -Mgtl
■Minister je lamertjal preko njeno glave pogled z grofom Nam-1) ergo m. Bl^lnji je sklonil potrddlno glavo. Tedaj pa je minister trd-nfffi« objel svqjo hčerko.
BR — Moje drago dete! — je reked idkremo.
Grotf Namberg je stopal poleg. |J6— Josta mi je dala svojo da-besedo. Ti ji hodi sedaj zvest oče, I.i0(t si bil meni dosedaj očetovski prijatelj in daj nama svog blagoslov! — je prani i&reno.
Molče je položil minister obe roki drugo v drugo. 'Nato pa je re-mfi. gorico:
ik>g »raju blagoslovi ter vama podari mirno srečo!
Joffti je postalo preozko v .prsih.
t Liuhi >> da mora br+i sedaj vsaj za par minut sama. Poljubila jt očeta ter «e na hitro opravičila. Nato pa je zbežala hitro vem.
V rodovitni dolini je stala majh-'senu in mehkem ležišču, ko pride
na lična vas Hrastje. Sest gospodarjev je živelo v slogi in prijateljstvu, šest belih hiš se je vrstilo sni vik, debelo "leda ob c^sti ko dnevi v tednu. Razumeli so se očetje in pomodrova-li med sabo, gospodinje se niso opravljale in sinovi in hčere cele vasi so bili kot bratje in sestre med sabo.
Nekega poletnega dne se pri podi v Hrastje tropa ciganov. Otroci in žene so sedeli na vozovih in se valjali med umazanimi cunjami, moški pa so gonili mršave konje in naglas vpili drug nad drugim. Pri zadnjem vozu je bil privezan oguljen osliček. Od hiše do hiše so prosili in povsod ponujali za mal denar svojega osla. Ljudem se je smilila uboga žival in so se pogodili s cigani ,da jim da vsak tri mere moke, osel pa ostane v vasi. Sicer je imel vsak gospodar dovolj svoje živine, pa je zopet menil, toliko mi bo tudi ta osel storil, da bo plačal tistih par pesti moke.
Veseli so se odpeljali cigani da-
v hlev gospodarja hlapec in zavpije nad osla. Osla predrami gla-
razsrjenega moža in skoraj ne ve, kje je. Hlapcu pa se je zdelo, da se osel ]e prepočasi vzdiguje, zato mu je hotel pomagati z okovanimi škornji.
"Misliš, da boš sedaj lenobo pa-sel pa dobro žrl, mrha ciganska! Ali smo te zato kupili, da te bomo hranili in ti menda še vse h gobcu prinašali ? Si se zmotil, brate!" Osel se je res zmotil in kar razumeti ni mogel te spremembe. ki je pae mnogo neprijetnejsa od prve. "Taka je torej z mano in tako dobroto bom užival! Lepa reč!"
In res je prišel revež z dežja pod kap — kakor se govori. Dalje ni mogel premišljevati, ker ga je že vlekel hlapee iz hleva in ga vkle-nil.
To je bil začetek konca te žalostne zgodbe. Gospodar je sodil: "Včeraj si dobro žrl. jutri boš lahko spet; zato se pa danes lahko
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
RAZNE POVESTI IV ROMANI:
Bujen
104 str..
lje in se zadovoljivo muzali, češ;!mal° pastiš" En <lan Se že Presta" hvala Bogu, da smo s- znebili te'ne' da še obi:'utiš ne " Pa včeraj j oslovske mrhe, sicer bi nam še kje si ves dan leTianl m P<*lval> Jlltrl na poti poginila.... Modri gospo-
darji so se zbrali sredi vasi in prei cenili najprej osla, ki je stal pred njimi ko grešnik, ki ga je vse za-
SPLOŠNA KN4IŽNCA: Št. 1. (Ivan Albrecbt) truda, teviraa povest, broširano .....................JU
St. 2. (Rado Mnrnik) Na Bledo,
Izvirna povest. 181 str., broS____ M
Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama ▼ 4 dej., broft, 105 strani ....................J9
Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Izbrane pesmi. 184 str., broširano .....................Jf
Št. 6. (Fran Milčiuaki) Gospod Fridolin Žolna in njegova draft ina, veselomodre Črtica I., 72 strani, broširano ..............Jgt
Št 7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str„ brofi. ..........Jfl
Štev. 8, Akt. štev. 113 ..........75
Št. 9. (Univ. pror. dr. Frane Weber.) Problemi sodobne filoz*. flje, 347 strani, brofi.......... . .7§
Št 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternone, relijetna karikatura la minulosti. 66 str., broi. ........M
pamiliav .. Stiippin«š
17. aprila:
AquitanJa, Karlsruhe, men
President Bremen
Cherbourg
Boulogne Sur Mer. Brs-
Roosevelt.
Cherbourg.
19.	aorila:
Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
lie de France. Havre
Majestic. Cherbourg
Lapland. Cherbourg. Antwerpen
20.	aprila ;
Xew York. Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Napoll Genova 21 aprila.
Columbus, Cherbourg, Bremen
24.	aprila:
Berengaria, Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen
25.	aprila:
Stuttgart, Boulogne Sur Mer. Bremen
26.	aprlia:
Statendam. Boulogne, Sur Mer. Rotterdam. (Prvič). Naft izlet. Paris, Havre Olympic, Cherbourg Pennland. Cherbourg Antwerpen Augustus, X a poli. Genova
27.	aorila:
Deutschland. Cherbourg, Hamburg Minnetonka. Cherbourg 30. aprila: America. Cherbourg, Bremen
tudi laliko ležiš; zato pa danes le št. 11. (Pavel GoUa) Peterčkev«
malo nrneje stopi, ne bo ti prav j poslednje sanje. boilSna povest
nič škodilo, ne!"
M
S takim pozdravom so odgnali
pustilo. Nekateri .so menili, da sei0sia na dei0. Do trde
bo živa] že popravila, le nekaj ea sa bo treba nekoliko milejše z njo ravnati. In so se zgovorili, da £ra bo vsaka hiša rabila en dan v tednu — kot nalašč je bilo baš toliko gospodarjev ko delovnih dni. Dobro! Vsi so s tem zadovoljni.... Najbolj vesel pa je bil morda še ubogi osel, mislec da je prišel v roke dobrim ljudem, pri katerih bo v miru in počitku prebil vsaj zadnje dneve svojega življenja..<
Osliča so odpeljali v l<jpo nastlan hlev in mu prinesli naročaj dišeče zelene detelja Dolgrouhe-mu sivčku se je smejalo srce in topilo od radosti. V hipu je pozabil v.so grenkobo prejšnjega življenja. Tako ga je omamil prijetni vonj mehke detelje. Je že tako v življenju, da en sam vesel doživljaj zakrije prestano žalost mnogih let. Tudi oslu ni niti najmanj prišlo na misel, kako je včasih stradal in se pastil na pekočem solneu. Poli-rustal je deteljo in se napil iz škafa, ki so mu ga ponudili. Nato se je vlegej in od same radosti še zaspati ni mogel. Ni mislil na preteklost, delal je načrte za bodočnost : kako lepo se bo živelo ob polnih jaslih in brez dela. Kar čudno se mi^ je zdelo, zakaj je doslej stradal, ko pa so še dobri ljudje na svetu, ki imajo vsega dovolj.
Stara resnica je, da sprememba vsakogar veseli. Koliko veselje pa nas navda šele, če se izvrši preobrat na bolje! Tudi osel je mislil, da je zdaj prišei čas uživanja in s to veselo mislijo je slednjič vendar zasr.al.
Na žalost pa je delal osel račun brez krčmarja — kot se govori — in njegove sreče je bilo kmalu, da, prekmalu konec.
Komaj je začelo rumeneti jutranje nebo, prvi ptiči so se budili in zapeli svojo pesem prihajajočemu solneu. Dolgoušec je še glasno drmohal in sanjal o sočnem
▼ 4. slikah. 84 Btr„ broA. ......
Št 12. (Fran Milčlnskl) Mogočni prstan, narodna pravljica ▼ 4
dejanjih. »1 str.. brcS. .........Jt
Št. 13. (V M. GarSln) Nadeida Nikolajevna, roman, poslovenil
U. Žnn. 112 str., brofi...........
Št 14. (Dr. Kari Engllfi) Denar, narodno-gospodarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 236 str„
k praznim jaslim. Mesto odmora g^^ i^ond hj'Jules" de Gon-
je garal na žgočem solneu — brez jedi! Za zzjutrek so ga pustili zapreže-nega pri vozu, za južino so ga zaprli v hlev, za večerjo pa pognali
M
in pohvale so padali udarci, da je zvečer revna živina kar zgrudila.
Utrujenost, od batin razbolela koža in kasti in prazen želodec mu, niso dali spati. Vsa ob šopu detelje, nm je znova stopila pred oči v še hujši luči. Premišljeval je hudobijo sveta in njegovo plačilo, ki se imenuje nehvaležnost, pristu-di[ se mu je človek, izginili so vsi lepi načrti in zaželel si je smrti. Smrt pa ni hotela priti; dolgo je'gt. 20.
court, fienee Mauperin, p revel
namreč trpljenje, preden pride konec od gladu in pomanjkanja....
Drugi dan ni bil nič boljši od prvega. Z brco in zmerjanjem so ga ob zori spravili pokonci, za za-jutrek psovke, za kosilo prazne jasli, za večerjo trda tla. Lačen iz hleva, lačen ves dan delaj in lačen pojdi k počitku!
In Bog vedi, kako dolgo bi šlo tako, če ne bi še zmerom veljal stari pregovor, da prazna vreča ne stoji pokonci. Ko je prišel tretje jutro tretji gospodar in sunil osla — ta ni mogel vstati. Tudi drugo breo gledal z izbuljenimi očmi, kakor bi .prosil usmiljenja.... Kmalu potem Se je končalo njegovo bedno življenje .
V Hrastju pa se je začel kreg in prepir, vas se je razdelila; na eni strani sta bila ona dva kmeta, ki sta ugonobila asla ,kakor so jima očitali drugi, ki so bili na drugi strani. O tedaj je nastal razdor. Sosed se je že od daleč umaknil sasedu, če bi se morala srečati, žene niso pregovorile druga z drugo, otroci so se sovražili. Ni bilo več sreče, ni bilo blagostanja, in vsega tega je bil kriv ubogi ciganski osel, ki je bil skupna last vse vasi....
DIVJAŠTVO IN CIVILIZACJA
št 10. (Janka Samec) 2ivljeaje,
pesmi, 112 str., brofi. ...........a
St. 17. (Prosper M&rlmee) Tone dude v vie&h. povest p revel Mirko Pretnar, 80 str, ............JI
Št. 18. (JarosL VretLllcky) Oporoka lukovškega graj&čaka. veseloigra v enem dejanja, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., brofi. .. JU St. 19. tGerhart Hanptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenU Anton i\intek_ 124 Btr., brofi. ........J«
(Jul. Zeyer) Gompačl In Komurasaki, japonski roman. Is Cešlne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., brofi. .............41
Št. 21. (Fridolin Žolna i Dvanajst kratkočasnih zgodbi«, 11., 73 str. brofi. .......................... J3
Štev. 22 (Tolstoj) Kreutzerjeva
sonata ...................60
Št 23. (Sophokles) Antigone, žalna Igra, poslov C. Golar, 60 Btr.,
brofilrano......................M
Št 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str..
brofi. .........................M
št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,....
II. del ........................
št 26. (L. Andrejev) črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 s t,
brofi...........................J|
Št 27. (Fran Erjavec) Brespo-slenost In problemi skrbstva sa brezposelne, 80 str„ brofi. .....JI
Št 29. Tarzan sin opiee........JI
Št 31. Roka roko .............JI
Št 32. Živeti •••»••••.•••.....• JI Št 36. (Gaj «alustij Krlsp) Vojna s Jugurto, poslov. Ant Dokler, 123 strani, broi. ..........M
fKsaver MeSko) Listki, 144 strani ..................JI
št. 37. DomaČe itvaU ..........JI
Št 38. Tarzan ln svet..........L—
Štev. 39. La Boheme .......... JO
Št. 46. Magda ............... .40
Št 47. Misterij dufte............1.—
Št 48. Tarzanove Hvali ........J«
Štev. 49. Tarzanov sin ........ JO
Št. 50. Slika De Graye ........L20
Št 51. Slov. balade in romanc« JI
Št 52. Sanln ..................L5I
Št 54. V »deta ..............L—
Št 55. Namišljeni bolnik........JI
Št 56. T« In onkraj Sotle......JI
Št. 57. Tarxanova mladost .... J6
Št 58. Glad fHamsun) .......JI
Št 59. (Dostojevski) Zapiski Is
mrtvega doma. 1. del ........ L—
Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski is
mrtvega doma, IL del.......L—
Št «L (Golar) Bratje In sestra.. .71 Št 62. Idi jot I. del. (Dostojevski) J«
Št 63. Idijot, ll. del ..........JI
Št 64. Idijot, m. del ..........JI
Štev. 63, Idijot IV. del .......JI
Vsi 4 deli skup*! ............Ui
g DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot 2« potovanje na ogromnih parnikih:
He de France 19. apr.; 10. maja Paris 26. aprila; 15 maja. France 3. maja; 24. maja.
'Ob polnoči.)
NajkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti __ — Pija«'a in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
VpraSaJte kateregakoli pooblaščenega agenta ail
FRENCH LINE
19 STATE STREET NEW YORK. N. Y.
0Nf
t
NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO
Veliki parnik na olje
Presidente Wilson
ODPLUJE
18. APR. in 22. MAJA
Ogromna motorna ladja
Vulcania
Odpluje na njeno prihodnje odplutje
4. MAJA in zopet 8. JUN.
Kot njena posestrimska ladja — Saturnia, prekaža vse ladje sveta v razkošju, udobnosti in naglici ter nudi najboljšo službo v Evropo. Posebne cene za tja in nazaj. Več novosti na Vulcanlji in Saturniji, vkljuCno plavalni bazen v drugem razredu. PHELPS BROS. &. CO , Gen. A*entJ« 17 Battery Place, New York
Štev. 66. Kamela* skozi oho iivanke, veseloigra........4P
Slovenski pisatelji H. zv. Tavčar: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ........................2i0
Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar:
Grajski pisar; T Zali; Izgubljeni bog. Pomlad ............... 2J|
Nan wutl,	d (.,
Ameriški "turist razkazuje drv j a kom na Palmovem otočja moderno kinemattografsko kamero. Prebivalci Palmovega otočja so ibib še pred petiad-^ajeetisni krti ijodožrci.
V	robs trn (Matlčlč) ............L2§
Velika pratika Vodnikove družbe
xa leto 1927 ....................
V	gorskem zakotja ..1...........jj
V	oklopnjaku okrog sveta, 1 del... M
2. del ......................
Veliki Ink viti tor ................L—
Vera fWaldova), broS. .......... JU
Višnjega repatica, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo I, zv. .. .35
V	pustiv Je šla, III. rv......... ju
Vrtnar, (Eablndrath Tagore),
trdo vezano .............. jj
bročlrano ................... .m
Vojska na Balkanu, B slikami .... JU
Folk spokornik ln druge povesti. 1._
Trdo vezano................US8
Valetin Vodnika Izbrani spisi .... J«
Vodnik svojemu narodu..........JSi
Vodnikova pratika L 1927 .......50
Vodnikova pratika L 1928 .........50
Vodniki in p repo roki .............00
Vladka in Metka .................50
Zaroka o polnoči ................30
Zločin in kazen (2 knjigi) ......1.60
Zmisel smrti ....................jg§
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .M
Za kruhom, povest ..............j|
Zadnja kmečka vojska ...........75
Zadnja pravda, broi. ............ 5f
Zgodbe Napoleonovega Hazarja ..1.00 Zgodovina o nevidnem človeku .. .35
Zmaj iz Bosne .................. t7f
Zlatarjevo tisto ................ ji
Za miljonl .....................
Življenje slov. trpina. Izbrani spisi
Alešovec, 3. sv. skupaj ........LM
Zvesti sin, povest................ K
Zlatokopi ....................... JU
Ženini naše Koprnele .......... .45
Zmote in konec gdč. Pavle.......45
Naročilom 30 prUoitti denar, b+ di*4 9 gotovini, Money Order ait poštne znamke po 1 al 2 centa. 64 poiljete gotovino, rekomandiraji* pitmo.
Ne naročajte knjig, katerih ni «
Tik za fronto ................. ,7t
Tatič, Bevk. trd. rea............. .75
Tri indijanske »eveati ______... Jt
Tunel. soc. roman .............. L2t
Trenutki oddiha ............... M
Turki pred Dunajem ........... 39
Ur® s angeli ...................,UM IH BorUaadl M, VavTork
Knjig* pcWjam* poJtata« pntU
"GLAS NARODA"
1.	maja:
Mauretanla. Cherbour*
2.	mala:
Dresden. Cherbo urg. Premen
3.	maja:
France. Ha\-re Vuicania. Trat Homeric. Cherbourg Ryndam. Bouiocn« Sur Mer. Rotterdam
4.	maja:
Belgenland Cherbourg. Antwerpen
Minnekahda. Boulogne Sur Jrier
Hamburg. Cherbourg. Hamburg
Leviathan. Cherbourg
8.	maja:
Aultanla. Cherbourg President Harding. Cherbourg, Bremen
9.	maja:
Allienehen. Boulogne Sur Mer. Bremen
Berlin. Cherbourg. Bremen
10.	maja:
He tie Prance. Havre. (Glavni pomladanski izlei.)
Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe, Boulogne Sur Mer. Bremen
Republic. Cherbourg. Bremen
11.	maja: Minnewaska. Cherbourg
Albert. Ballln, Cherbourg. Ham-burg
Conte Blancamano. XapolL Genova 13. maja:
Reliance. Cherbourg. Hamburg 15. maja:
Parts. Havre Berenparla. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Bremen
17.	maja:	*
New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Olympic. Cherbourg I^apla.nd. Cherbourg, An i »Terpen Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg. Bremen Rome, Napoll. Genova
18.	ir»Ja:
St. Louis. Cherbourg. Hamburg
22.	mala:
Presidente Wlaon. Trst (Izlet)
Mauretanla. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen
23.	maja:
Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen
24.	mala: France. Havre
Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Homeric. Cherbourg
Pennland. Cherbourg. Antwerpen
25.	mala: Minnetonka, Cherbourg
New York, Cherbourg. Hamburg
Leviathan, Cherbourg
Conte Grande. Napoll. Genova
29.	maja: Aquitanla. Cherbourg America, Cherbourg. Bremen
30.	maja:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg, Bremen
31.	ma]a:
lie de France. Havre Gzlet) Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Augustus. Napoll, Genov«
26.	Junija:
Paris. Havre (IZLET) 26. julija: j> ■ Be de France. Havre (IZLET)
Kako se potuje v stari kraj in nazai v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, Je potrebno, da Je poufien o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne ia-kufinje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočam«^ vedno le prvovrstne brxoparizike.
Tudi nedržavljani sam ore j o potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la Washingtcna, bodisi za eno leto ali C mesecev in se mora delati proSnJo vsaj en mesec pred od potovanjem la to naravnost v Washington, D. <1* na generalnega naselniikega komisarja.
Glasom odredbo, ki Je stopila v veljavo SL julija 192« se nikomur reč ne pofilje permit po poŠti, ampak ga mora Iti Iskat vsak prosilec ooeb-no, bodisi v najbližji naselnlfikl n-rad ali pa ga dobi v New Yorku pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCS IZ ŠTABE GA KRAJA
Od prvega Julija Je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave sam ore j o sms rlSU državljani dobiti svojo Seni in neporočene otroke izpod 2L leta ter ameriške državljanko svojo može s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, laven kvota.
Jugoslovanska kvota znaSa še ve-dnp 671 priseljencev letna Do polovice te kvote so opravičeni starin ameriških državljanov, moije ameriških državljank, ki so se pa L junija 1928. leta poročili in po> Uedeld, oziroma žene ln neporo* feni otroci izpod 2L leta onih sodržavljanov, ki so bill postava* pripuSčenl v to deželo sa stalno bL vanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto brec vsake prednosti t isti, pa se a* sprejema nlkaklh pmiisij m —11 rfksnsks viseja.
STATE BANK