it -M
RALLY PETIH DOLIN ZA NAGRADO
K AR TIN G ZA PRVE J U G O S L
L E IV J I
14. september
14. september
S

GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE Spet se je oglasil
12. september 1969 - Leto V. St. 16. (99) Cena 0,30 dinarjev - Pošt nina plačana v gotovini | 0 J^ J^ j Z/ \ O VI e C
»OKOLIŠKIM KRAJEM MORAMO DATI P0RIJD0, DA D0D0 HITREJE NAPREDOVALI«
Prva letošnja velika prostovoljna delovna akcija Velenjčanov je končana. V enaindvajsetih dneh smo pri urejanju ceste od Velenja do Šentilja opravili skoraj 30.000 prostovoljnih delovnih ur (vseh prostovoljcev je bilo okrog 9.500), 1. avgusta pa so delavci Cestnega podjetja Celje položili zadnje metre asfalta in iz Velenja so pripeljali v Šentilj prvi avtomobili po povsem asfaltirani cesti.
Velenjčani so z res množično udeležbo pravzaprav kar najbolj zgovorno javno manifestirali pripravljenost pomagati pri odpravi perečih komunalnih problemov, prav tako pa tudi enotnost delovnih ljudi šaleške doline v prizadevanjih za napredek tega območja.
Prejšnji petek, 5. septembra, je šolski zvonec označil začetek novega šolskega leta. To je bil še poseben dogodek za vse tiste malčke, ki so prvič sedli v prave šolske klopi in se srečali s hišo »učenosti«, pa čeprav so pred tem skorajda vsi obiskovali že malo šolo.
Staneta Žulo, tajnika velenjske temeljne izobraževalne skupnosti, smo ob začetku novega šolskega leta povprašali, kako so pripravljeni v Velenju na začetek pouka. Povedal je, da so med počitnicami opravili na šolah potrebna popravila. Večjih popravil
sta bili deležni osnovni šoli Miha Pintar-Toledo v Velenju in Karla Destovnika-Ka-juha v Šoštanju. Na omenjeni velenjski šoli so opravili večja pleskarska dela, na šoštanj-ski šoli pa so prekrili streho. H kraju pa gre gradnja nove šole v Šentilju pri Velenju, ki bo sprejela prve' otroke čez mesec dni, ko bomo v Velenju slavili občinski praznik.
Spodbudno je, da na začetku novega šolskega leta ni težav zaradi pomanjkanja prosvetnih delavcev. Manjše težave bodo le na šoštanjski osnovni šoli Biba Ročk zaradi bolezni več članov učiteljskega zbora, vendar pa računajo, da bo do konca leta že bolje.
Posebej pomembno pa je, kot je poudaril Stane žula, da je dokaj ugodnejše materialno stanje šolstva, kot je bilo pred letom dni, zaradi česar je mogoče ugotavljati tudi mnogo boljše počutje prosvetnih delavcev.
V Velenju so torej za začetek rednega šolskega dela zagotovljeni ustrezni pogoji.
Vsi že vemo, da smo se letos v Velenju odločili za večje povezovanje in združevanje posameznih krajev in občanov. Geslo akcije je simbolično »MESTO - VASI«. Pobudo so sprejeli prebivalci šaleške doline z zadovoljstvom, saj se zavedajo, da je treba resnično ustvariti večjo povezanost in sodelovanje med občani ter odpraviti preobčutne razlike, predvsem še med komunalno urejenostjo mesta' in komunalno urejenostjo vasi.
Obiskali smo predsednika velenjske občinske skupščine, Nestla Zganka, z namenom, da izvemo za oceno prve letošnje velike prostovoljne delovne akcije Velenjčanov in za načrte za druge akcije.
OKOLICI DAJEMO NOVO POBUDO IN POLET
Prva ugotovitev predsednika velenjske občine, Nestla Zganka je bila, da je akcija pri urejanju ceste Velenje—Šentilj resnično uspela. »Ni pomembno samo to, da smo modernizirali in asfaltirali cesto Velenje—Šentilj, važno je tudi, da smo zainteresirali ljudi, da so izrazili pripravljenost pomagati, še posebej pa smo veseli razpoloženja, ki je bilo vseh 21 dni, ko smo gradili cesto proti Šentilju. Razpoloženje, kakršno je vladalo med prostovoljci, je izredno pomembno in ugodno. Zato pripisujem tej prvi letošnji veliki prostovoljni delovni akciji Velenjčanov tudi izredno velik politični pomen«, je nadaljeval | predsednik Zgank.
9.500 prostovoljcev, kolikor se jih je zvrstilo na gradbišču ceste Velenje—Šentilj je zgovoren dokaz, da je še vedno »Jas« za prostovoljne delovne akcije, to je, da so Velenjčani še vedno pripravljeni sodelovati pri velikih delih. Prostovoljci sami pa so nedvoumno dali tudi kar najbolj jasen odgovor vsem tistim, ki so ob začetku akcije, pa morda tudi še pozneje, stali »ob strani«.
MESTO MORA POMAGATI TUDI OKOLICI
»Cilj akcije, ki smo jo začeli letos,« meni Nestl Zgank, »je tesnejša povezava mesta z vasjo. Mesto mora pomagati okoliškim krajem pri hitrejšem nadaljnjem razvoju. Cesta bo nedvomno prinesla napredek v vsak kraj; vendar pa vsega, kar bodo prinesle urejene ceste v okoliške kraje, zdaj niti še ne moremo pred-
videvati. Nedvomno bo viden napredek na več področjih. Pomoč prebivalcev Velenja pa bo občanom iz okolice spodbuda za nadaljnji napredek. Okolici, prav vsem vasem, moramo dati nov polet, nove spodbude!«
Nedvomno bodo urejene ceste pospešile razmah turizma, bodo pa tudi precejšnjega pomena za razvoj kmetijstva itd. In če hočemo obdržati mlade na kmetijah, jim je treba zagotoviti tudi primerno osnovo za delo in življenje. Urejene ceste jim bodo prav gotovo dajale tako osnovo. »Sploh pa bodo ceste, ko jih bomo uredili do zadnjih zaselkov v naši občini,« je dejal predsednik Zgank, »prinesle v vsako hišo napredek,,novo življenje!« Res, da se tega v celoti še ne zavedamo.
Kar poglejmo, kako so bili veseli ceste prebivalci Šentilja. Za njih je bil zaključek prostovoljne delovne akcije praz-
nik. Sicer pa so hoteli na vsakem koraku Velenjčanom z gostoljubnostjo povrniti vsaj del prizadevanj, da je bila urejena cesta.
»Pa še tole je izredno pomembno,« se je spomnil Nestl Zgank. »Na gradbišče ceste Velenje—Šentilj so prišli tudi škalčani. Dakazali so, da so pripravljeni pomagati tudi drugim k napredku. Seveda pa so Šentiljčani sklenili, da bodo ta mesec vrnili pomoč. Ko se bo začela akcija za urejanje ceste na Graško goro, bomo lahko videli na gradbišču tudi prostovoljce iz Šentilja. In prav je tako!«
VELIKA PRIPRAVLJENOST OBČANOV IN DELOVNIH ORGANIZACIJ
Seveda kažejo občani sami veliko pripravljenost pomagati pri odpravi perečih komunalnih problemov. Veliki so pri-(Nadaljevanje na 5. strani.)
Precejšnje povpraševanje po velenjskem lignitu
Prodaja velenjskega lignita poteka letos izredno zadovoljivo. Prejšnja leta je prodaja v poletnih mesecih sicer nekoliko zastala, letos pa je bilo v maju, juniju in juliju kar veliko povpraševanje po lignitu iz Velenja, verjetno tudi zategadelj, ker so se spričo ostre in dolge zadnje zime skladišča precej izpraznila.
Naši občani so z zadovoljstvom sprejeli pobudo za večje povezovanje in združevanje posameznih krajev. Zavedajo se, da je potrebno odpraviti občutne razlike zlasti pri komunalni
urejenosti
Zaradi izredno velikega povpraševanja po velenjskem lignitu v zadnjih tednih kljub redni proizvodnji ne morejo zadovoljiti vseh želja predvsem še trgovskih podjetij. Večina trgovskih podjetij bi namreč rada, da bi jim poslali iz Velenja več lignita, kot pa je bilo določeno z letnimi pogodbami. Čeprav si prizadevajo, da bi kupce kar najbolj zadovoljili in da bi jim poslali žel jene količine lignita, z dobavami kasnijo.
V prvih sedmih mesecih so odpremili trgovskim podjetjem iz Velenja že 440.000 ton lignita, s pogodbami pa je določeno, da bi ga morali od-premiti nekaj več, to je 487 tisoč ton. Trgovskih podjetij, ki kupujejo velenjski lignit, je kar precej, dosti pa je tudi takih, ki naročijo letno več kot 15.000 ton lignita. Med njimi so trgovsko podjetje ERA Velenje, Kurivo Ljubljana, Kurivoprodaja Ljubljana, Dom Maribor, Smreka Maribor, Kurivo Kranj, Kovinotehna Celje in Les Ptuj iz Slovenijfe, iz sosednje Hrvatske pa Dom Ri-jeka, Iskra Zagreb, Šuma Zagreb in Vračar Zagreb.
Dobava velenjskega lignita -termoelektrarnam, toplarnam in drugim industrijskim delovnim organizacijam, ki kupijo približno dve tretjini vsega lignita, nakopanega v Velenju, poteka normalno. Do konca julija so odpremili industriji 1,303.000 ton lignita, se pravi toliko, kot je tudi bilo za to razdobje določeno s pogodbami. Največji odjemalci velenjskega podjetja pa so med industrijskimi delovnimi organizacijami Termoelektrarna šoštanj, Toplarna Ljubljana, Železarna Jesenice, Cinkarna Celje, Tovarna glinice in aluminija Kidričevo, Solkanska industrija apna Nova Gorica, Papirnica Količevo, Tovarna papirja in celuloze Videm-Krško ter To-
Ijejo kupcem v Sloveniji in na Hrvatskem. Julija so imeli težave pri odpremi lignita, ker je primanjkovalo vagonov in so morali nekaj debelih vrst lignita tudi deponirati. Težave pri dobavi vagonov pričakujejo tudi ta in
keramika Zaprešič in Jugoke-ramika Bedekovščina.
V Prelogah naložijo dnevno v poprečju od 380 do 400 vagonov z lignitom, ki ga poš-
da bo potekala proizvodnja povsem normalno, vendarle ne bodo morali odpremiti kupcem toliko lignita, kot bi ga bilo potrebno.
USTANOVLJEN KONZORCIJ ZA GOSTINSKO OPREMO
Sedež konzorcija bo v Velenju,med ustanovitelji pa je tudi tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje
Prejšnji teden je dobila Slovenija konzorcij za proizvodnjo gostinske opreme. Ustanovile so ga tovarna gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja, Loške tovarne hladilnikov (LTH) iz Škofje Loke, tovarna kovinske opreme Primat iz Maribora in industrija gostinske opreme IGO iz Ljubljane. V imenu TGO Gorenje Velenje je podpisal pogodbo glavni direktor Ivan Atelšek.
Sedež konzorcija bo v Velenju, in sicer bo deloval v okviru tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, za prvega predsednika upravnega odbora pa je bil izvoljen direktor Loške tovarne hladilnikov iz Škofje Loke, Franc Braniselj.
Novo ustanovljeni konzorcij bo proizvajal in dobavljal veliko gostinsko opremo, kuhinje in točilnice za potrebe hotelov, motelov, bifejev, gostišč, obratov družbene prehrane, bolnic in drugih interesentov. Konzorcij bo začel z delom oz. s pripravami za nastop na tržišču takoj, saj želijo opremiti prve objekte že do začetka prihodnje turistične sezone.
Osnovna naloga novo ustanovljenega konzorcija za gostinsko opremo je enotna raziskava tržišča na tem področju (ob tem tudi skupna prodaja, nabava, izvoz in servisna organizacija) ter dosega najpopolnejših ponudb, tako za domače in inozemske interesente, in sicer v povezavi z inozemskim proizvajalcem — članom konzorcija. Ker imajo ustano-
viteljice konzorcija za proizvodnjo gostinske opreme razvite tudi druge dejavnosti, je dogovorjeno, da se bodo pri proizvodnji gostinske opreme usmerili v optimalno specializacijo in interno standarniza-cijo, kar bo nedvomno tako v korist samih delovnih organizacij kot tržišča. Sicer pa bo novo ustanovljeni konzorcij za proizvodnjo gostinske opreme povezoval ustanoviteljice tudi v skupnem nastopu pred denarnim izavodi ter pri službah v okviru programa razširitve ■proizvodnje in zmogljivosti oz. zmanjšanja proizvodnih stroškov.
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje, Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka, tovarna kovinske opreme Primat Maribor in industrija gostinske opreme IGO iz Ljubljane, ustanovitelji konzorcija za gostinsko opremo, bodo dosegle že letos nad 900 milijonov din bruto produkta, od česar bo odpadla približno tretjina celotnega bruto dohodka na proizvodnjo gostinske opreme.
PHFMAfh Ali PRFVFf HI ADFflVflKftV V obisk pri Aygu$tu J«$riM, predsedniku sveta za blagovni pro-i IILrflllflL.U'} ilLI I IIL T Jj vi IlLf\lf lljil IHvr T . met, gostinstvo in turizem pri skupščini občine Velenje
V	zadnjem času smo lahko v dnevnem tisku prebrali zaskrbljenost, kam bomo v Jugoslaviji v prihodnje s hladilniki. Dosedanjima proizvajalcema hladilnikov, Obodu iz Cetinja in tovarni Georgi Maumov iz Bitcle, se je sredi junija pridružila še tovarna gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja. Proizvodne zmogljivosti vseh treh proizvajalcev so dokajšnje. Kar poglejmo si jih:
V	tovarni gospodinjske proizvedli 217 tisoč hladil-opreme Gorenje Velenje so nikov, zasebniki so jih uvo-začeli s proizvodnjo hladil- žili nekaj manj kot 4 tisoč, nikov, kot smo že omenili sre- zunanjetrgovinska
jih tržiščih sposobni kosati tudi s proizvajalci, ki imajo v tovrstni proizvodnji že dokaj šnj o tradicijo. In še nekaj ne gre pozabiti. V TGO Gorenje se odločajo za nove investicije po tem ko dodobra raziščejo potrebe domačega in inozemskega tržišča in možnosti za prodajo. Odločitve samoupravnih organov so torej dovolj proučene in teht-,. .. ne, saj se vsi zavedajo, da
di letošnjega poletja. Do pa so jih uvozila do°konoa bodo porabili za osvajanje
OBETAJOČI NAČRTI ZA NADALJNJI RAZMAH TURIZMA
Turizem postaja v Šaleški dolini vse bolj pomemben dejavnik gospodarske aktivnosti. Prizadevajo pa si, da bi se v prihodnje turistična dejavnost, posebej še v povezavi z Gornjo Savinjsko dolino, še bolj razmahnila.
nove proizvodnje denar, ki so ga, oziroma ga še bodo, ustvarili sami.
Težko je sedaj napovedo-
konca avgusta so v Gorenju	maja 8 tisoč, proizvedli že 22.500 hladilni-	Poraja, se vprašanje, ali dokov. Plan proizvodnje določa	mače tržišče resnično potre-do konca leta izdelavo 15.000	buje toliko hladilnikov, oziro-hladilnikov, računa jo pa, da	ma ali so zagotovljene dejan-	vati, kakšna bo prihodnje leto jih bodo na mesec izdelali	ske možnosti, da bi del pro-	proizvodnja hladilnikov v Ju-okrog 15 do 20 tisoč. Ce bi	izvodnje hladilnikov izvozili	goslaviji, predvsem pa, ali se zmogljivosti nove tovarne	na tuja tržišča. V velenjskem	bodo napovedi nekaterih pro-hladilnikov v TGO Gorenje,	Gorenju so pravzaprav s pro-	izvajalcev glede napovedane-kjer imajo vpeljano najso-	izvodnjo hladilnikov šele za-	ga povečanja obsega proiz-dobnejšo tehnologijo, izkori-	čeli, saj so jih do konca av-	vodnje hladilnikov tudi ure-stili maksimalno, bi lahko iz-	gusta izdelali šele 22.500, ven-	sničile. V primeru, da se delali v Gorenju letno največ	dar so uspeli vse hladilnike	bodo napovedi o izenačitvi okrog 400 tisoč hladilnikov,	tudi prodati. In še več: pro-	pogojev gospodarjenja tudi Cetinjski Obod in Inter-	izvodnja je bila manjša kot	pri proizvajalcih gospodinj-export iz Beograda, ki sta	pa potrebe oziroma zahteve	skih strojev in opreme podpisala nedavno tega po-	tržišča. Mimogrede velja še	izenačile, in sicer v vsem, godbo o skupnem investira-	omeniti, da je velenjska TGO	potem kolektivi, ki se zave-nju nove tovarne za proiz-	Gorenje začela že na začetku	stno odločajo za nove inve-vodnjo pralnih strojev, se do-	proizvodnje hladilnike tudi iz-dogovarjata tudi za skupno	važati, in sicer najprej v so-
financiranje razširitve proizvodnje hladilnikov Obod. Slišati je, da naj bi stekla že v začetku prihodnjega leta po
tehnični dokumentaciji Igni-	___________
sa proizvodnja hladilnikov mogoče s kvaliteto, ki' jo po tipa Sirio. Bojda se zanima gojuje najsodobnejša tehno
sticije in ki za to uporabijo lastni denar, lahko z optimiz-
sednjo Avstrijo, v teku pa so mom pričakujejo tudi leto
- - ^ . „ _ I. 1 .. Ji ' 1___' 1 Q7H	no i l-> i -rvr* n o	i
razgovori za izvoz hladilnikov tudi na druga izredno zahtevna tržišča.
1970, ko naj bi po napovedih nekaterih, sicer že tradicionalno jugoslovansko vroče Primer Gorenja kaže, da je Poletje, zamenjali zaradi hi-
perprodukcije hladilnikov (če se bodo seveda vse napovedi glede povečanja proizvodnje tudi uresničile) z »hladnim
logija, in s primernimi cenami kaj hitro osvojiti tržišče
doma in na tujem. S tem so poletjem« proizvajalcev go-tudi dokazali, da so se na tu- spodinjske opreme.
Cesta skozi Rečico je potrebna popravila
za naložbe v ta obrat tudi Ignis. Pogodbo o razširitvi proizvodnje hladilnikov v ce-tinjskem Obodu naj bi podpisali še v teku septembra 1969, z njo pa bi zagotovili skupno proizvodnjo 500 tisoč hladilnikov letno, od tega pa bi izdelali okrog 250 do 300 tisoč hladilnikov tipa Sirio, ki bodo kot napovedujejo, po tehnoloških rešitvah in kva- Cesta, ki pelje, skozi Rečico ročju občine asfaltirajo vaške liteti presegli Obodove hladil- ob Paki in dalje proti Polzeli, ceste, za njihovo pa se ne nike, ki jih je mogoče zdaj je v takem stanju, da je člo- zmeni nihče. Ne zavidajo dru-kupiti na trgu. Predstavniki veka sram, ko vidi turiste, ki gim, toda dobro vedo, da je cetinjske tovarne Obod tudi bi s svojimi avtomobili radi tudi Rečica prispevala pre-izjavljajo, da je prodaja hla- obiskali lepo razgledno točko cejšnji delež v NOB. dilnikov tipa Sirio zagotov- na gori Oljki. Mnogo se jih že ljena na tujem tržišču.	po prvem kilometru vrne na
Tudi v bitoljski tovarni asfaltno cesto in se nameni Georgi Nauraov napoveduje- drugam. Saj ni čudno, če so jo povečanje proizvodnje hla- na cestQ pQSu]i kamenje, ki je
posamezno večje kot moška pest. Niti s kolesom se ni varno voziti po tej cesti Kako pa se duše Rečičani zaradi
dilnikov. Prihodnje leto naj bi poslala, kot predvidevajo, ta makedonska tovarna na tržišče že okrog 500 tisoč hladilnikov.
Ce se bodo napovedi proiz- cestnega prahu, to je potreb-
vajalcev hladilnikov tudi v celoti uresničile, potem lahko v Jugo iaviji prihodnje leto
no vprašati pa kar nje same.
Čudno res, kljub temu, da so pripravljeni pomagati s
računan.o s proizvodnjo K ,- ._ . ,	,
okrog 1 milijon 400 tisoč hla- Prostovoljnim delom, ne dose-
dilnikov. V primerjavi z le-	zeJ° nltl teSa- da bl se vsaJ tom 19.9 se bo torej proiz- odsek ceste, ki vodi skozi vas
vodnja hladilnikov močno povečala. V letošnjem prvem polletju smo v Jugoslaviji
primerno asfaltiral, ostali del pa vsaj uredil. Prebivalci te vasi vidijo, kako se na pod-.
Tečaj za voznike motornih vozil
Avto-moto društvo šaleška dolina Velenje prireja 15. septembra 1969 ob 17. uri, tečaj za voznike motornih vozil. Tečaj bo v prostorih gimnazije v Velenju.
Interesenti naj se prijavijo v pisarni AMD Velenje, Celjska cesta 4.
Da bi izvedeli, kakšne načrte imajo v Velenju za nadaljnji razvoj turizma in kakšni so začetki povezovanja v turistični dejavnosti šaleške in Gornje Savinjske doline, smo obiskali predsednika sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo pri Skupščini občine Velenje, Avgusta Jeriha.
% Tovariš predsednik, katere so po vašem mnenju turistične prednosti in zanimivosti šaleške doline?
—	šaleška dolina je kot turistično področje zanimiva iz več razlogov. Osnovna prednost sla mesto in njegov izgled; to pa je dalo možnost formiranja turizma posebne vrste, predvsem weekend turizma in poslovnega turizma. Morda so v šaleški dolini dajali doslej tema dvema zvrstema turizma (weekend in poslovnemu) prevelik poudarek, saj so bile investicije namenjene predvsem nočitvam in gostinskim zmogljivostim, premajhno pozornost pa so ob tem namenili stacionarnemu turizmu in izgradnji objektov za zabavo in razvedrilo. Res pa je, da vsega naenkrat ni bilo mogoče graditi oziroma razvijati.
Menim, da je treba v Velenju ustvariti pogoje, ki bodo omogočali tudi razvoj stacionarnega turizma. To ni potrebno le zaradi nadaljnjega razvoja turizma, pač pa tudi zaradi potreb samih Velenj-čanov. —
% Kaj bi bilo treba v tej zvezi storiti? .
—	Nekaj je bilo storjeno že v tem letu. Pri restavraciji Jezero je bilo zgrajeno igrišče za mali golf, v teku so priprave za postavitev 4-stez-nega avtomatskega kegljišča pri hotelu Paka, začela pa se je akcija »Mesto — vasi«, katere namen je tudi, da bodo v doglednem času tudi okoliški kraji dostopni turistom po urejenih cestah.
Velenje samo pa mora čimprej spet dobiti sloves mesta cvetja in zelenja.
Ker želimo privabiti v šaleško dolino v prihodnje to-
rej še več turistov, bo treba začeti z urejanjem in usmerjanjem zasebnega dela gostinstva. Zasebne gostilne bodo morale v večji meri zadovoljevati potrebe turistov, potrebno pa bo, da izoblikujemo stil tega gostinstva in zagotovimo tudi solidno postrežbo. Pri modernizaciji oz. preurejanju gostiln pa bo nedvomno treba pomagati tudi z zagotavljanjem posojil. —
9 Kakšne pa so priprave na novo turistično sezono?
— Pravočasno je treba biti pripravljen na sezono. Zato smo že zdaj začeli razmišljati o pripravah na prihodnjo letno sezono. V Šoštanju že imamo plavalni bazen, čedalje bolj pa so prisotne potrebe po zgraditvi plavalnega bazena tudi v Velenju, prav tako pa tudi po zgraditvi pokritega bazena in dvorane za prireditve.
Čimprej bo treba izdelati skupen program prireditev tako za zimsko sezono 1969/1970 ter za letno sezono 1970.
Dogovoriti pa se bo treba tudi o vlogi trgovine pri nadaljnjem razvoju turizma, saj je zdaj še vse preveč usmerjena samo za oskrbo prebivalstva.
V kratkem bo svet sklical sestanke s predstavniki društev. Menimo namreč, da morajo društva dajati pečat utripu življenja v Velenju, treba pa je tudi zagotoviti, da turistom ne bo dolgčas, to je, da si bodo lahko ogledali razne prireditve. Prvi poskusi v tej zvezi so že storjeni, vendar so bile to bolj atraktivne prireditve, med katerimi kaže zlasti omeniti tradicionalni mednarodni plesni turnir »Evropa pleše« in mednarodni kotalkarski kriterij. Z organizacijo teh prireditev je treba nadaljevati, seveda pa je treba istočasno poskrbeti tudi za vsakodnevno razvedrilo in zabavo turistov, posebej pa še za koordinacijo vseh teh dejavnosti.
Organizirali bomo tudi sestanek s predstavniki gospodarskih organizacij glede urejanja objektov, ki služijo ta-
ko za rekreacijo Velenjčanov kot turistov, ki obiščejo šaleško dolino. —
# V zadnjem času smo priče začetkom turističnega povezovanja šaleške in Gornje Savinjske doline. Lahko poveste o tem kaj več?
— Res smo priča začetkom tesnejšega turističnega povezovanja šaleške in Gornje Savinjske doline, šaleška dolina bo v povezavi z Gornje Savinjskim turističnim območjem ali prehodno področje ali pa izhodiščna točka za stacionarne turiste, ki bodo koristili usluge Gornje Savinjske doline.
Gornja Savinjska dolina~je turistično izredno atraktivna in ima vse pogoje tako za razvoj zimskega (športnega) kot letnega (rekreativnega) turizma.
Že začeti razgovori med predstavniki velenjske in mo-zirske občine kažejo velike možnosti za skupno sodelovanje in nastopanje na turističnem področju. V izdelavi je program razvoja turizma v Gornji Savinjski dolini, pri čemer bo dan še poseben poudarek Logarski dolini in Goltem, kar pa istočasno ne pomeni, da bo turizem osredotočen le na ta dva objekta. Gornje Savinjski dolini mora dajati poseben pečat kmečki turizem; nasploh prevladuje mnenje, da je treba usposobiti v naslednjih letih veliko posteljnega fona in veliko prodajnih mest, pri čemer ne bi bila primerna izgradnja izključno velikih objektov, Ohranjena naj bi bila prvobitnost!
Dosedanje sodelovanje med občinama Velenje in Mozirje je dalo pobudo za ustanovitev posebnega konzorcija za izgradnjo in vodenje objektov na tem območju. V konzorcij se bodo vključile zraven gostinskih in trgovskih podjetij tudi nekatere industrijske in druge delovne organizacije iz Gornje Savinjske in šaleške doline, pri čemer kažejo nekatere še posebno iniciativo in interes za razvoj turizma.
Gornjo Savinjsko dolino in šaleško dolino bo treba v prihodnje na vsak način razvijati v enotno turistično območje, ki bo lahko nudilo turistom kar največ!
Zapis s poti po Angliji
JUGOSLOVANSKA SINDIKALNA ORGANIZACIJA NA OBISKI PRI ANGLEŠKIH RUDARJIH
Na povabilo sindikata rudarjev Velike Britanije, sem bil kot član jugoslovanske sindikalne delegacije prisoten na njihovi letni konferenci, ki je bila od JI. do 16. julija v mestu Black-poolu.
Mesto Blackpool leži v severozahodnem delu Anglije in je največje letoviško mesto Anglije, z največjim zabaviščnim prostorom v Evropi. Mesec avgust je mesec veselja, tedaj se 7 km dolga obalua ulica spremeni v vasi iz pravljic. Ponoči zagori nešteto reklam, napisov in raznobarvnih lučk. Zelo lepa je obala, seveda ob lepem vremenu, ki je dolga okrog 50 km in ob oseki se lahko gre 100 m od obale.
Na konferenci je bilo prisotno okrog 300 delegatov iz vseh rudarskih kolektivov Anglije. Diskusije so bile žive in za nas rudarje posebno zanimive, ker so se obravnavali skoraj isti problemi kot pri nas.
Rudarski sindikati Anglije so ena najstarejših sindikalnih organizacij v Evropi, drugače pa obstoji še tristo posameznih vrst sindikatov, kar je posledica starih cehovskih principov. Sindikati so kot celovita organizacija zelo močni in vplivni pri kreiranju notranje in zunanje politike.
Nasproti sindikatom stojijo močni in bogati delodajalci s svojimi j izkušnjami in tradicijo. Rudniki in termoelekrarne so nacionalizirana podjetja, vendar niso združena.
Politiko cen premoga in energi:" globalno določajo oblastai odbori industrije in rudarstva ter država.
Rudarstvo Anglije je težko preživljalo 10-letno krizo, saj
so morali zmanjšati proizvodnjo premoga od 230 na 145 milijonov ton (1958-1967). Kot posledica tega je sledila odpustitev več kot 10.000 rudarjev. Samo v zadnjih dveh letih so zaprli 18 rudnikov z 8.300 zaposlenimi rudarji. Problemi ponovne zaposlitve in prekvalifikacije rudarjev so zelo težko rešljivi.
Delovni čas rudarja je 7,30 ure na dan. Kopljejo predvsem visokokalorični premog ter ga precej tudi izvozijo. Plače rudarjev so na 6. mestu, izplačujejo pa jih tedensko. Zaslužek kopača v jami je 260.000 do 300.000 na mesec. Imajo pa izredno visok odstotek bolniških izostankov in plavih. Jame so opremljene s sodobno mehanizacijo, tako da je fizični napor dosti manjši kot pri nos, je pa zato silikoza močno razširjena. Sedaj pri-
pravljajo predloge za predčasno upokojitev, bonificirana doba je uvedena za podzemeljska dela, za ostale pa velja starostna doba do 65. leta. Drugih bonifikacij rudarji nimajo. V jami so lahko zaposleni že od 16. leta dalje. Ker je skoraj 100-odstotno mehanizirano vse delo, prevladuje v jamah strokovni in vodstveni kader strojne in elektro stroke (primer v rudniku Parkside). Pomanjkanja rudarjev ne čutijo, ker se rudniki zapirajo, primanjkuje pa strojnikov in elektrikarjev, ker odhajajo v lahko industrijo zaradi boljših plač.
Efektivno se pridobiva premog v dveh tretjinah, nočna tretjina je za samo pripravo dela prestavljanje mehanizacije itd.
Nadurno delo je ob prostih dneh, tj. v soboto in nedeljo, minimalno plača pa se samo do 20'",,. Za vsakega delavca je določeno, kaj mora napraviti, vendar ni vezan na akord, ampak na fiksno plačo.
Planska predvidevanja so še nadalje na škodo rudarjev, povečala pa se bo udeležba tekočih goriv, nuklearne energije in naravnega plina. Ta smer je bila ostro kritizirana na konferenci posebno z opisom na forsiran razvoj nuklearne energije, katera je tudi za angleške pojme predraga.
Samoupravljanje je Angležem, posebno delodajalcem, postranska in neinteresantna stvar, kar je spričo sistema razumljivo. Vendar je bilo precej diskutantov, ki so zahtevali, da bi morali biti delavci udeleženi na dobičku podjetja, katerega ustvarjajo in imeti pravico odločanja pri delitvi dohodka. Kritizirali so prevelike razpone plač med delavci in uslužbenci.
Dobil sem vtis, da o našem samoupravljanju ne vedo dosti ali nič, ko bi jim pa bilo več z.nanega o principih in sistemih ter dosežkih pri nas, bi se tudi pri njih stvari drugače odvijale.
Po končani konferenci si je naša delegacija ogledala rudnik Parksid colier in tovarno hidravličnega podporja Gullick v pokrajini, Laticachir.
V rudniku je bilo zanimivo to, da je opremljen z isto mehanizacijo kot jo bomo uvedli V Rudniku lignita Velenje v prihodnjih mesecih (strojno pridobivanje). Na pripravah pa ravno tako uporabljajo PK 3 in YOY stroje. Tu se je razvila zelo živa tehnična debata. Tovarna hidravlične opreme pa izdeluje najnovejše štiri in pet delne 50—300-tonske komplete ter jih tudi izvaža na vse konce sveta.
Nadalje smo si ogledali v bližini mesta Bolton tudi socialno invalidski center, kjer
je naselje desetih enodružinskih hišic za 100-odstotne invalide in dom za starčke ter počitniški dom rudarjev. Zanimiv je bil tudi ogled Londona. Posebna zanimivost je restavracija na 200-metrskem stolpu sredi mesta, ki se vsakih 20 minut 14 krat zavrti. Tako da je možno preko prospekta spoznati v času kosila iz zraka glavne zanimivosti tega velikega svetovnega središča, svetovnega zato, ker lahko na ulici srečaš vsak čas ljudi skoraj vseh ras. Srečo smo imeli tudi v tem, da smo si pobliže ogledali angleški parlament in bili za nekaj minut navzoči pri zasedanju enega odbora v spodnjem in zgornjem domu parlamenta. Mogočnost Westeninterske palače je izredna in se je na kratko ne da opisati.
Jugoslovansko delegacijo so povsod lepo sprejeli, ravno tako naša stališča, ki smo jih na konferenci povedali. Dejstvo je, da je Anglija nekaj posebnega, da je drugačna kot Evropa tako v geografskem pogledu kot po načinu življenja na gospodarskem področju, še posebej pa po turistični plati.Zelo so mi bili dobrodošli turistični prospekti naših krajev in mest, posebno Velenja, ker je naša arhitektonska ureditev naredila močan vtis nečesa sodobnejšega, kar se v Angliji zelo redko vidi.
Iz knjige
vtisov
OB VHODU V »KAJU-HOV TABOR« POD VILO ŠIROKO V ŠOŠTANJU, KJER SO BILA TUDI LETOS DNEVNA TABORJENJA NAJMLAJŠIH IZ ŠALEŠKE DOLINE, SMO OPAZILI »KNJIGO VTISOV«.
POBRSKALI SMO PO NJEJ IN IZBRALI:
U-iaja mi, ker se je začela razvijali taborniška organizacija. Otroci tukaj najdejo sami sebe, tu ima vsak svoje dolžnosti, tu se krepi disciplina in občutek odgovornosti do kolektiva. To je posebej pomembno, ker v vzgojnem pogledu kolektiv lahko najmočneje vpliva na posameznika.
MARŠAL TITO
Na naslednjih straneh pa smo zasledili zapisano tpdi tole:
S rečni smo, da ste za naše otroke pripravili tako vesele, varne in poučne počitniške dni. Ureditev je lepa in zanimiva.
Hojanovi
Ce bi starši otrok videli, kako srečno preživljajo otroci svoje počitnice v taboru, potem bi se lc malo otrok dolgočasilo na asfaltu in za našo občino bi bil premalo le en sam tabor in ena tako delovna taborniška družina, kot je šoštanjska ... Tu sc otroci vzgajajo v taborništvu in utrjujejo svoje zdravje na soncu, zraku in v vodi ter se priučijo raznih spretnosti, ki so v mirnih, posebno v nemirnih časih, pri vsakem človeku izredno cenjene... V imenu predstavništva občinske zveze Društev prijateljev mladine Velenje, se taborniškemu odredu Pustega gradu iskreno zahvaljujem za razumevanje in njihovo požrtvovalnost.
Elfrida Ambrožič
-Presenečen sem nad izredno domiselno organizacijo dnevnega letovanja velenjskih in šoštanjskih otrok, za kar gre vse priznanje taborniškemu odredu Pustega gradu in občinski zvezi prijateljev mladine.
Božič
Smatram, da bi bilo prav, če bi vsi starši pošiljali svoje otroke na taborjenje, kjer jih vzgajajo res pravi tovariši in tova-rišice za bodoče življenje.
Verdev
Prav bi bilo, da bi se ta taborniška organizacija še razvijala in bila deležna vse materialne in moralne podpore...
Silva Lcban
Ce bi si vsi starši sami ogledali ta tabor, potem bi brez dvoma morali tabor razširiti za nekajkrat. Smatram, da je življenje v taboru doživetje, ki si ga mladi še kako želijo in da najdejo tukaj prav vse, predvsem pa razvedrilo, tovarištvo in medsebojne odnose, ki jih drugje pogrešamo.
Milan Novak
7"akšna vzgoja najmlajših je za našo družbo pre-potrebna in bi jo morala zato družba primerno podpirati!
Ivan Rebec
-Pozdravljam iniciativo takega preživljanja prostega časa mladih med počitnicami, z željo, da se krog le-teh še razširi.
Mirko Brešar
»SREČNI SMO, DA STE PRIPRAVILI ZA NAŠE OTROKE TAKO VESELE, VARNE iN POUČNE POČITNIŠKE DNI«
MED MLADIMI IZ ŠALEŠKE DOLINE POD VILO ŠIROKO V ŠOŠTANJU
Občinska zveza Društev prijateljev mladine Velenje je v sodelovanju s taborniškim odredom Pustega gradu iz Šoštanja pripravila letos že drugič zapored dnevna taborjenja najmlajših pod vilo Široko v Šoštanju.
- Kar težko so pričakali 4. avgust, ko je spet oživel prostor pod vilo Široko v Šoštanju. Mnogi so prišli že dan poprej v Šoštanj, da so pamagali tabornikom urediti prostor. Pa saj so ga urejali tudi sami zase!	.
Prvi dan taborjenj, 4. avgusta, so začeli prihajati malčki,
v Velenju pred zgradbo občinske skupščine, od koder jih je vsak dan odpeljal avtobus v Šoštanj, že zgodaj zjutraj. Pa saj ni bilo težko počakati uro, ali pa še več, da je slednjič odpeljal avtobus. Prvič je treba biti točen, pa tudi videti je bilo treba, kakšna bo druščina na taborjenju. Sicer pa so se
že prvo jutro sklepala nova poznanstva, točneje prijateljstva.
Če je šlo vse po sreči (pravzaprav če avtobus ni imel zamude), so se mladi Velenjčani odpeljali proti Šoštanju vsako dopoldne ob 9. uri. Seveda pa so prihajali na dnevna taborjenja tudi mladi iz Pesja in
spregovorili tudi o dnevnih letovanjih oz. taborjenjih otrok. Otroci so od jutra do večera na zraku in soncu, kopajo se, navajajo se na kolektivno delo in življenje, gojijo tovarištvo, naučijo pa se tudi raznih spretnosti, ki vselej pridejo prav. Radi bi, da bi prosvetni delavci spregovorili o pozitivnih straneh te oblike dela z mladino. Otroci radi prihajajo na taborni prostor pod vilo Široko v Šoštanju, vendar starši vča-
Tisti, ki so lansko leto zatrjevali, da bodo postala dnevna taborjenja otrok pod vilo Široko, za katere se je odločila občinska zveza Društev prijateljev mladine Velenje, stalna oblika dela z mladimi med počitnicami, so imeli nedvomno prav. Lanskoletni uspeh dnevnih taborjenj je organizatorje svet vzpodbudil in jim dal kup novih zamisli, da bi omogočili mladim iz Šaleške doline tudi med počitnicami koristno razvedrilo in zabavo.
Več kot 1.500 mladih iz šaleške doline je imelo v avgustu še ene počitnice. Mnogi med njimi so bili pred tem skupaj s starši na počitnicah, vendar so zatrjevali, da je v Šoštanju prijetnejše. Na svoj račun pa so prišli tudi tisti, ki sicer ne bi odšli na počitnice in so dvorišče za nekaj dni zamenjali s tabornim prostorom pod vilo Široko v Šoštanju.
na dne,vnih taborjenjih čim več otrok. Ker pa so stroški tudi z organizacijo, brezplačno vsega ni mogoče urediti (pa čeprav opravljajo taborniki delo pravzaprav zastonj), so zaprosili za pomoč 15 delovnih organizacij iz Velenja in Šoštanja. Prošnji so ugodile v, glavnem vse delovne organizacije, najbolj pa sta se izkazala rudnik lignita Velenje in termoelektrarna Šoštanj. Tovarišica Ambrožičeva je ob tem poudarila, da bi bilo prav, ko bi v vse kolektive v Šaleški dolini prodrlo mnenje o tem, kako vzgojno in koristno je organizirano delo z otroki med počitnicami. Potem verjetno ne bi bilo kolektiva, ki organizatorjem dnevnih taborjenj, tako ali drugače, ne bi priskočili na pomoč.
»Ne pozabite zapisati«, je še dodala tovarišica Ambrožičeva, »da .ie organizatorjem dnevnih taborjenj z velikim razumevanjem priskočilo na pomoč vodstvo I. osnovne šole V Šoštanju, ki je dalo na voljo kuhinjo in vso potrebno posodo.'« -
VRVEŽ NAJMLAJŠIH NI ZAMRL DEVET UR
sih vse preveč oklevajo, tisti pa, ki življenja na dnevnih taborjenjih ne poznajo, pa tudi ne zaupajo.«
Mimogrede naj zapišemo, da so starši, ki so obiskali taborni prostor pod vilo Široko v Šoštanju izredno zadovoljni z organizacijo dnevnih taborjenj, pa tudi z vsebino dela. Najbolj zgovoren dokaz za to je nedvomno »Knjiga vtisov!«
No, organizatorji dnevnih taborjenj so kljub vsemu izredno zadovoljni z udeležbo. Na tabornem prostoru pod vilo Široko se je zbralo vsak dan od 90 do 100. otrok.
Zanimalo nas je še, ko smo se pogovarjali s sekretarko občinske zveze Društev prijateljev mladine Velenje, Elfrido Ambrožičevo, koliko stanejo dnevna taborjenja. Povedala je, da so morali starši plačati dnevno po 6 dinarjev, in sicer za kosilo, dve malici, za prevoz iz Velenja v Šoštanj in nazaj ter za vstopnico za kopališče. Starši plačajo samo najnujnejše stroške, saj želijo, da bi bilo
Vhod v tabor so taborniki iz odreda Pustega gradu Šoštanj uredili izredno lepo in domiselno tahnrni nrnstnr
»II ur a,« avtobus je pripeljal pred velenjsko občino. Hitro v avtobus, da bo čimprej odpeljal proti Šoštanju...
Vodi so tekmovali v urejanju šotorov in njihove okolice — na delu so mladi »sokoli« iz voda Sokolov
Ti tlve sta si »vzeli« toliko časa, da sta se poigrali s punčkama Ko pa je bilo to tako »luštno«.,.
Mnogi verjetno že vedo, kako je prišlo do odločitve o organizaciji dnevnih taborjenj najmlajših iz Šaleške doiine. Pa zapišimo vseeno nekaj besed tudi o tem. Besedo prepustimo kar Elfridi Ambrožičevi, sekretarki občinske zveze Društev prijateljev mladine Velenje:
»Dnevna taborjenja mladih iz šaleške doline organizira občinska zveza Društev prijateljev mladine Velenje v sodelovanju s taborniškim odredom Pustega gradu iz Šoštanja. Letos smo jih pripravili že drugič.
Lani smo se znašli pred dilemo, kaj naj storimo za naše otroke. Prejšnja leta smo pošiljali na počitnice na morje tudi po več kot 700 otrok iz velenjske občine. Ker pa je denar, namenjen za letovanja, »kopnel«, je odšlo na morje čedalje manj otrok.
Prizadevali smo si, da bi predvsem otrokom, ki ne gredo s starši iz teh ali drugih razlogov na dopust, pa tudi drugim, omogočili prijetne počitnice, istočasno pa, da bi prosti čas koristno uporabili. Res smo izredno veseli, da smo se lani spomnili na dnevna taborjenja oz. letovanja otrok. Lani, ko smo jih pripravili prvič, so se pokazala kot izredno uspešna oblika dela z mladimi.
Letos pa so šoštanjski taborniki kar najbolj načrtno organizirali delo z mladino in uspeh tako ni mogel izostati. Za to je treba tabornikom samo čestitati!«
V razgovoru s tovarišico Ambrožičevo nas je zanimalo, kako gledajo starši, pa tudi prosvetni delavci, na dnevna taborjenja otrok. Takole je povedala: »Predvsem bi želeli, da bi prosvetni delavci na roditeljskih sestankih podrobneje
Potem, ko je vodja tabora, sicer načelnik taborniškega odreda Pustega gradu iz Šoštanja, Dušan De Costa, razdelil otroke po vodih, so odšli do šotorov, kjer so odložili »prtljago,« ki so jo bili prinesli « seboj. Časa je bilo le še toliko, da so vzeli zastave posameznih vodov in že je bilo treba v zbor...
Mladi so zapeli taborniško himno, seznanili pa so se z delom tisteg;a dne. Po zboru je bilo najprej, na vrsti urejanje šotorov in okolice, in sicer vse do malice. Kadar je bilo vreme lepo, so se otroci namalicali kar mimogrede, ko so šli na kopanje v šoštanjski bazen, sicer pa so jim pripeljali malico kar na taborni prostor. Pionirji so vsak dan tekmovali v urejanju šotorov, zvečer so razglasili zmagovalce posameznega dne, ob koncu izmene' pa so objavili skupne rezultate in najboljši šotor je prejel — sicer skromno — nagrado. Seveda so se za to čast potegovali vsi.
Ura je devet. Pred vhodom so se zbrali otroci. Sprejeli so jih vodniki
Marsikateri fant se je prvič pobliže seznanil z lokostrelstvom
Šoštanja. Zal, da letos med njimi ni bilo otrok iz Topol-šice, ki ko jih prav tako vabili na taborni prostor pod vilo Široko v Šoštanj, a kot vse kaže, žal, zaman.
Na tabornem prostoru so pričakali avtobus vodja tabora, vodniki in pa — tega sploh ne kaže prezreti — tudi ekonom Frenk, ki ga je najprej in predvsem zanimalo, koliko mladih je prišlo, da ja nihče ne bi ostal brez malice in kosila.
Opaziti je bilo, vsaj tisti dan, ko smo obiskali taborni prostor, da so se pripeljali mladi vedrih obrazov in da so kar tekmovali, kdo bo prej pred vhodom v taborni prostor. Videti je bilo, da so zadovoljni. To pa je kar precej!
I
RES PRIJETNE POČITNICE NAJMLAJŠIH
Kajuhov tabor pod vilo Široko v Šoštanju, kjer so sc tri tedne v avgustu zbirali mladj iz Šaleške doline na dnevnih taborjenjih
Sbv H - , »

ŠENTLJANOVO KRAMLJANJE Večja pomoč mladini prijšolanju
OB NOVI CESTI
Leži, leži ravno polje, po polju bela cesta gre ... I	'
Ta, pogosto zapeta pesem bo v Šentilju izgubila veljavo. Šentilj ni »ravno polje«, vanj zadnji čas ne pelje več bela, temveč krasna črna asfaltna cesta...
Prvo »belo« cesto je pred kakimi 130 leti zgradil Anton Dreo, lastnik Koroščevega ve-leposestva v Šentilju. Po ljudskem izročilu ga je cesta popolnoma uničila in »spufala«. Nova cesta, veliko boljša in dražja, kakor stara, je brez dvoma težko breme skupnosti. Verjetno pa se skupnost ne bo zavoljo nje »spufala« ...
Ko smo zaradi ceste podirali težko obložena sadna drevesa, je kljuvalo v meni: »Zahtevaj odškodnino!« Ko je stekla cesta, vsa zglajena in vabljiva, nisem več pomislil na odškodnino...
Prostovoljci so še delali na vrhu klanca »pri Hrvatu«, pravkar je bil izdelan asfaltni trak do ceste, ki vodi v Kavče. Vsi so videli, kako je iz Kavč pripeljal na kolesu mlad fant in na toplem asfaltu glasno zavriskal. Radostno razpoloženje je prevzelo delavce, da so krepkeje prijeli za krampe in lopate...
Ko so prostovoljci podirali naše gozdno drevje ob cesti v Goricah, sem zvečer, ko so verjetno že odšli domov, šel pogledat. Naletel sem še na tovariša Žganka in njegov »štab«. »Ali ste vsak dan na cesti«, sem ga vprašal med razgovorom. »Vsak dan — tebe pa ni nikjer«, me je »po-ščegetal«. Opravičeval sem se s sušenjem otave in mu obljubil, da nas bo prišlo kar po pet od naše hiše, ko bo otava pospravljena. »Kaj naj storim s smrekami, katere ste podrli,« sem vprašal. »Za cesto jih daj, premalo denarja imamo«, je odgovoril. Nisem mogel drugače, kakor odgovoriti: »Pa naj bo...«
Med zadnjo vojno smo bili skoraj vsi Šentljani deležni več ali manj naprednih naukov. Najbolj sem si zapomnil vodilo voditeljem: »Nikoli se ne oddalji od ljudstva...«. Kajpak smo bili tudi Šentljani prepričani, da smo ljudstvo, del ljudske skupnosti. Boleče smo pozneje občutili osamljenost zasebnih kmetov. No, pustimo rane, ki so že začel j ene! Ko so nam pa zdaj — skoraj neverjetno — meščani gradili cesto, je izginilo nezaupanje. Počutimo se vrednejši člani velike slovenske družine ...
Nova cesta je naše veliko upanje. Drevesa v sadovnjakih so prebogato obložena, hlevi polni lepe živine. Na kak drug vreden način pač moreš pomagati kmetu, kakor, da mu odkupiš pridelke? Pridite, meščani, po ozimnice,-utrdite naše zaupanje! Pridite po naši novi cesti, ki nas bo tesneje povezovala!
Razumemo, da s prostovoljci ni šlo vse gladko. Tu in tam se je nemara kak Janez uprl, rekoč: »Ne grem, ne potrebujem šentiljske ceste!« Zadolženi vodja skupine mu je morda celo šepnil na uho: »Pojdi, sicer ti bo kdaj še žal... Šel je torej tudi Janez in mu zato ni prav nič žal.« Vsem skupaj nam je srce radostno, da bi zavriskali kakor fant iz Kavč. Vsem, zdaj tudi Janezu...
Ali jih ni škoda, treh »najbolj luštnih Šentljanov«, ki so morali umreti tikj>rea dograditvijo ceste: dekana Lebi-ča, Vrbanjaka in Jerce! Kota-njasta in prašna cesta je bila njihova težka mora.
Še zdaj ga vidim, dekana Lebiča, kako ves poten in prašen, z nahrbtnikom na ramah in starim kolesom v roki, stopa peš v breg proti Velenju. Kako bi se danes veselil nove ceste, ko steče kolo kakor po mizi!
Včasih smo rekli: vse poti vodijo v Rim. Danes pa slišiš: vse poti iz Velenja voflijo v Podkoželj, ki je sicer majhen, a najžlahtnejši del Šentilja. Tam zori najboljše vince —
»amerikanec« pa zdravilna izabela. Z »amerikancem« se peča le nekaj vinogradnikov. Med njimi je bil na prvem mestu rajni Vrbanjak, s sončnim značajem — sicer pa invalid ob bergljah. Velenjčane je vedno z veseljem sprejemal in jih kratkočasil z modrimi šalami. Kako težko je prenašal njegov razboleli hrustanec v kolku vožnjo po kotanjasti cesti. Kako mehko in brez bolečin bi steklo danes! Ni je dočakal — nove ceste.
Jerca, kuharica, je bila v veliki vojni prava partizanska mama z železnimi živci. Med vojno se je večkrat »narajma-lo«, da je imela hkrati v zgornjih sobah partizane, spodaj pa nemške vojake. Jerca je s svojo grozansko nemščino in šaljivostjo Nemce tako hladnokrvno zabavala, da se ni nobeden spomnil, da so tudi zgoraj sobe ... Partizani so ji seveda obljubovali, da ji po osvoboditvi ne bo treba pešačiti. Ko se je nekoč s težavo prebijala po prašni cesti proti Velenju — peš seveda — jo je dohitel mercedes. Pomahala mu je v upanju, da bo smela prisesti, saj je bil v njem le voznik. »Mamca, vi pa nimate gvanta za v avto«, ji je osorno odvrnil in — pognal...
Pa še on, resni rudar Ver-dev, v najboljših letih, mi je še danes pred očmi. Vsak dan se je, orjak, vozil z mopedom na šiht. Mimo nas je šlo zelo počasi, saj razumete — strma, slaba cesta, težak tovor in previdna vožnja. Ni mu bilo dano peljati se po novi cesti. Tik pred dograditvijo je postala cesta njegova smrtna postelj ...
Minila bodo desetletja, stoletja ... Naš prah — ostanke meščanov in deželanov — je čas pomešal...
K temu pa je v znatni meri prispevalo skupno delo na cesti od Velenja do Šentilja.
A. J.
V Velenju so si že dalj časa prizadevali, da bi poenotili štipendijsko politiko, predvsem pa, da bi omogočili vsem tistim, ki uspešno končajo šolanje v osnovni oziroma na srednjih šolah nadalnje šolanje in usposabljanje. O tem so spregovorili tudi na junijskem posvetovanju predstavnikov delovnih organizacij in šolskih zavodov ter temeljne izobraževalne skupnosti, ki ga je sklicalo predsedstvo Skupščine občine Velenje.
Naš mali intervju
Na začetku novega šolskega leta nas je zanimalo, koliko so pobude in zamisli, da bi kar največjemu številu mladih omogočili nadalnje šolanje, že uresničene. Ugotovili smo, da so delovne organizacije razpisale to leto precej več štipendij, kot prejšnja leta, tako za šolanje na srednjih kot na višjih in visokih šolah.
Izkazala se je tudi temeljna izobraževalna skupnost. Na razpis je prejela 54 prošenj za podelitev štipendij. Vsem prosilcem, razumljivo, ni bilo mogoče ustreči. Vendar pa so ob velikem razumevanju nekaterih delovnih organizacij podelili kar 47 štipendij; odklonili so le 7 prošenj za podelitev štipendije. Temeljni izobraževalni skupnosti Velenje so tokrat z velikim razumevanjem priskočile na pomoč predvsem še naslednje delovne organizacije: Rudnik lignita Velenje, Šaleško — Gornje savinjski zdravstveni dom Velenje, Tovarna plastike Polypex Šoštanj, Projektivni biro Velenje, Trgovsko podjetje ERA in Splošno gradbeno podjetje Ve-grad. Temeljna izobraževalna skupnost Velenje pa računa še na pomoč Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje in Termoelektrarne Šoštanj.
Omeniti tudi velja, da so predstavniki delovnih organi-
«8r«wano	j/
zacij iz Šaleške doline tudi predlagali ustanovitev posebnega sklada za štipendiranje nadarjene mladine. V ta sklad naj bi prispevale denar vse delovne organizacije z območja občine Velenje, višino prispevka pa bi določili v dogovoru z delovnimi organizacijami.
Ko smo na začetku novega šolskega leta 1969/70 ugotavljali, kako je s štipendiranjem mladih, smo ugotovili tudi nekatere slabosti, na katere bi radi še posebej opozorili. Dejstvo je, da se mladina še vedno odloča za poklice »čez noč«, torej ne dovolj preudarno, če smemo tako reči. Kljub številnim razpravam o nujnosti pospešenega delovanja in pojasnjevanja službe za poklicno svetovanje oz. usmerjanje še vedno ugotavljamo, da se precej mladih odloča za poklice, za katere v Šaleški dolini ni potreb. Torej za to kategorijo mladih ne bo mogoče zagotoviti niti štipendije, niti zaposlitve po končanem šolanju oz. študiju. Na drugi strani pa je mogoče ugotavljati, da je na razpise delovnih organizacij, predvsem za študij ekonomije oz. tehničnih ved le malo zanimanja in verjetno vseh štipendij delovne organizacije ne bodo podelile, ali pa jih bodo podelile prosilcem iz drugih krajev.
Ta občuten »prepad« med poklicnimi željami mladih in možnostmi za šolanje oz. za podpiranje šolanja in možnosti zaposlitve potem, bi moral spodbuditi vse dejavnike, tudi šolske kolektive, da bi v prihodnjem vendarle bolj svetovali in pomagali, ko se odločajo za življenje. Več skrbi bo moral temu problemu posvetiti tudi komunalni zavod za zaposlovanje s službo poklicnega svetovanja in usmerjanja, saj končno nikomur ne more biti vseeno, če gospodarstvo Šaleške doline rabi kader, vendar v dolini ne poskrbijo dovolj za to, da bi v večji meri prišel v delovne skupnosti domači kader.
Res, da v kratkem času problema ne bo mogoče odpraviti, vendar pa ga je mogoče z usklajeno in dosledno akcijo vseh vsaj omiliti. Treba je le začeti z delom.
Delavska univerza Velenje
VPISUJE
do 30. septembra 1969 v
•	JEZIKOVNE TEČAJE (začetne in nadaljevalne) za
—	nemščino
—	angleščino in
—	italijanščino
Tečaj traja 4 mesece, pouk je 2-krat tedensko po 2 uri v popoldanskem oziroma večerfiem času.
Tečajnina znaša 250 din. Ob začetku tečaja je treba plačati 150 din, ostanek pa v dveh obrokih do konca tečaja.
Če bo dovolj prijav, se bo pouk začel v oktobru.
•	OSNOVNO ŠOLO, odd. za odrasle
7. in 8. razred
•	ZAČETNI KNJIGOVODSKI TEČAJ
ki traja 80 ur in je namenjen tistim, ki so že zaposleni v knjigovodstvu. Tečajnina je 500 din.
Prijave sprejema uprava vsak dan razen sobote, od 8. do 12. ure in ob ponedeljkih in sredah od 16. do 18. ure.
Informacije dajemo tudi po telefonu štev. 85-153.
Š0ŠTANJSKA ALPINISTA STA PREPLEZALA SEVERNO STENO EIGERJA
#	Delovne organizacije z velenjskega območja so lani združile sredstva za nakup intervencijskega avtomobila in osebnega avtomobila za Postajo milice Velenje, letos pa za nakup osebnega avtomobila za oddelek v šoštanju.
#	V velenjskem občinskem proračunu bodo letos, kot računajo, zbrali nad 8,300.000 din, od tega s prispevki 3 milijone 208.600 din, z davki 3,466.600 din, s taksami 600.000 din, dohodki organov in razni dohodki bodo znašali 160 tisoč din, prenesenih sredstev pa je 889.411 din.
Za razvoj turizma je potrebna pomoč vsega lokalnega gospodarstva
Spraševal: Lj. Naraks Odgovarjal: Mitja Lap, direktor gostinskega podjetja PAKA.
Po besedah direktorja velenjskega gostinskega podjetja PAKA je letošnja turistična bera zadovoljiva. V Velenje je prišlo več gostov, tako da so z rezultati letošnje turistične sezone zadovoljni.
Zanimalo pa nas je, kaj meni direktor Mitja Lap o možnostih nadaljnjega turističnega razvoja v Velenju. O tem je povedal:
»V perspektivi ne bo možno bistveno povečati pritoka gostov, če ne bomo hitreje in pospešeno pristopili k izgradnji tistih objektov, ki jih v Velenju nujno rabimo za razvoj turizma. Pri tem mislim predvsem na naslednje objekte: kombiniran zimski in letni kopalni bazen, avtomatično kegljišče, igrišča za tenis, de-padanso našega hotela z 80 posteljami in novi bar. Vse to pa bomo lahko realizirali, če bo v občini pomagalo celotno gospodarstvo. Banka bi morala imeti na voljo sredstva in jih dodeljevati v obliki posojil pod tako ugodnimi pogoji, da bi bila posojila dostopna gostinskim organizacijam. Krediti bi morali biti dolgoročni, najmanj od 20 do 30 let, minimalna obrestna mera, vračanje anuitet pa se naj bi pričelo po dveh letih obratovanja novega objekta.
To kar sem povedal velja za vse gostinstvo v naši državi, če hočemo, da bodo gostinske organizacije normalno poslovale in da se bo turizem hitreje razvijal.«
, ...
Rekordna proizvodnja v tovarni gospodinjske opreme Gorenje
V OSMIH MESECIH LETOS VEČ KOT
'VSE LETO g \
V velenjski tovarni gospodinjske opreme Gorenje, v največji jugoslovanski tovarni za proizvodnjo strojev in opreme za gospodinjstva, dosegajo letos rekordno proizvodnjo. Iz meseca v mesec povečujejo tako obseg kot tudi vrednost proizvodnje. Lanskoletni obseg in vrednost proizvodnje so prejšnji mesec, to je v avgustu, ne samo dosegli, pač pa tudi že presegli.
Komunalno obrtni center Velenje
iz varstvenih razlogov
prepoveduje
vsakršno pobiranje raznih odpadkov na smetišču v Skalah. Hoja po smetišču in nasipu je lahko življenjsko nevarna. Pobiranje odpadkov lahko povzroči večje in hude okužbe.
Zato komunalno obrtni center Velenje odklanja vsakršno odgovornost poškodb ali okužb na smetišču. Proti neposlušnim nabiralcem bomo ustrezno ukrepali.
Uprava KOC —- Velenje
Letos julija sta člana alpinističnega odseka šoštanjskega planinskega društva Dušan Kukovec in Janez Rcsnik (ta se je v nedeljo 7. septembra smrtno ponesrečil v stenah pod Okreš-ljem) preplezala severno steno Eigerja. Pred njima sta se živa vrnila iz te strašne stene, leta 1938 Hias Rebitsch in Ludvig Vorgl. Severna stena Eigerja je nevarna zaradi nenadnih vremenskih sprememb. Gora je visoka 4000 m in je najbolj proti severu potisnjen ledeni oriak bernskega Oberlanda v Švici.
Tričlanska naveza šoštanjskih alpinistov, v kateri so bili Dušan Kukovec, Dani Kopušar in Janez Resnik, je vstopila v steno 22. Julija popoldne. Zvečer so bivakirali pod Heinterstos-serjevo prečko od koder se je Dani Kopušar vrnil s stene, ker se je udaril v koleno. Kukovec in Resnik pa sta nadaljevala vzpon preko obeh ledenikov in dalje proti vrhu. Vreme jima ni bilo najbolj naklonjeno. Zaradi vročine je padalo kamenje in ledene sveče, voda pa je lila preko skal. Po 26 urah čistega plezanja sta alpinista Dušan Kukovec in Janez Resnik dosegla vrh.
Iz tekočih trakov v velenjskem Gorenju je prišlo prejšnji mesec, kljub dopustom, 54.662 štedilnikov, pralnih strojev in hladilnikov v vrednosti 50,355.000 dinarjev. To je največja mesečna proizvodnja, dosežena doslej v tem podjetju. Vendar pa v tovarni gospodinjske opreme Gorenje pravijo, da še niso rekli zadnje besede.
'Če primerjamo proizvodnjo avgusta lani in letos, lahko ugotovimo, da so v TGO Gorenje lani izdelali 28.833 strojev za gospodinjstva v vrednosti 28,500.000 din, letos pa kar 54.662 strojev v vrednosti 50,355.000 din, se pravi, da sta se obseg in vrednost proizvodnje skoraj podvojila.
V velenjski Tovarni gospodinjske opreme Gorenje so lani skozi vse leto proizvedli skupaj 307.000 štedilnikov in
pralnih strojev in s tem dosegli 310 milijonov din vrednosti proizvodnje. V prvih osmih mesecih letos, to je v razdobju januar—avgust, pa so izdelali 336.867 strojev za gospodinjstva v vrednosti 320 milijonov din. Se pravi, da so v tem letu v velenjskem Gorenju izdelali v osmih mesecih več, kot lani skozi vse leto.
Kot zanimivost naj omenimo, da so v velenjski tovarni gospodinjske opreme Gorenje letos izdelali že nad 95.000 pralnih strojev, v novi tovarni hladilnikov, ki obratuje šele dobra dva meseca, pa so proizvedli 22.500 hladilnikov. Posebej pomembno pa je, da uspe TGV Gorenje Velenje proizvodnjo sproti tudi prodati, pomemben del tudi inozemskim kupcem.
S tem vzponom pa je za slovenske alpiniste rešen problem« v Centralnih Alpah.
►zadnji B. S.
Razširjen predmet poslovanja
Tovarna gospodinjske o-preme Gorenje Velenje je bila doslej registrirana za izvoz lastnih izdelkov in polizdelkov ter izdelkov in polizdelkov kooperantov ter za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala za lastne potrebe in za potrebe kooperantov.
S sklepom osrednjega delavskega sveta pa so zdaj razširili predmet zunanjetrgovinskega poslovanja Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, in sicer še rta zastopanje tujih firm v obliki trgovsko-tehničnega zastopstva, trgovskega zastopstva in posredovanja.
In res, vsem je dobro teknilo. Likof v Šentilju pa nam bo ostal v lepem spominu.
in njenih enotah
Na«rade:
•	Avto Zastava 750
•	30 desetdnevnih potovanj v Pariz in Lodon
•	94 denarnih nagrad
Žrebanje bo 13. decembra letos v Brežicah.
Kreditna banka Celje
KREDITNI BANKI CELJE
Po končanem delu zadnjega dne so vse skupaj povabili v Šentilj in jih lepo pogostili
Udarniki pa so krepko ugriznili v velike kose kruha, ki so ga domačini spekli v kmečkih pečeh In nanje nadevali pečenko.
... ki ga je pridno vozil domačin Koren. Ta je v času, ko je trajalo udarniško delo, zvozil med udarnike blizu 1500 litrov jabolčnika.
Seveda pa se je dobro odrezal tudi domači učitelj. Ne samo s košaro v roki iz katere je ponujal dobrote, temveč ves čas ko je tekla prostovoljna akcija. Stane Šuk, ki je v Šentilju predsednik krajevnega odbora, SZDL, je ves čas akcije bil med glavnimi organizatorji.
DECEMBRSKO
NAGRADNO ŽREBANJE
vseh hranilnih vlog pri
V Šentilju
je bilo lastno
»OKOLIŠKIM KRAJEM MORAMO DATI P0RID0...«
Naši posnetki z velikega likofa v Šentilju najbolj zgovorno pričajo o veselju, ki je bilo tega dne v tem kraju.
Nekateri so rekli, da je manjkalo le črne kavice...
Sicer pa nič zato, saj so mlada dekleta ponujala v Šentilju druge dobrote, ki so udarnikom iz Velenia dobro teknile. Manjkalo tudi ni dobrega domačega jabolčnika...
(Nadaljevanje s 1. strani.)
spevki tudi v denarju. »V Velenju zberemo v proračunu na leto okrog 500.000 din na račun kmečkih davščin,« pripoveduje predsednik Zgank, »občani pa prispevajo zdaj za urejanje cest dokajšen samoprispevek.« Šentiljčani so skupaj z občani Podkraja in Kavč zbrali precej denarja, da so prišli do asfaltirane ceste. Izkazali so se tudi Škalčani, Hrastovčani in Plešivčani, saj so zbrali doslej že 120.000 din, vendar z zbiranjem še niso končali. Tudi v Ravnah so zbrali za ureditev ceste že več kot 50.000 din.
Pa tudi delovne organizacije kažejo pripravljenost pomagati v akciji »Mesto — vasi«. Ta pripravljenost je pravzaprav povsem na mestu in je nujna. Proizvajalci iz okolice si v pretežni meri sami rešujejo stanovanjsko problematiko, sami urejajo ceste, napeljujejo vodovod in elektriko itd. Prav tako ustvarjajo dohodek kot tisti, ki stanujejo v Velenju, kjer jim je zagotovljeno stanovanje v bloku in kjer so urejene vse komunalne naprave, vključno z asfaltom do hišnega praga. Delata tako tisti delavec, ki živi v Velenju, kot tisti, ki se vozi oz. hodi na delo v Velenje. Oba tudi ustvarjata, vendar je bil deležen pomoči doslej v glavnem le tisti, ki je živel v Velenju. Zato je treba pomagati zdaj delavcu, ki živi v okolici.
NISO TOLIKO POMEMBNI
TISOČAKI KOT VZDUŠJE
»Vendar pa niso toliko pomembni tisočaki oz. desettiso-čaki, ki jih posamezne delovne organizacije prispevajo za akcijo »Mesto — vasi«, pravzaprav za reševanje problemov, ki tarejo zaposlene iz podjetij, kot je pomembno vzdušje v kolektivu,« zatrjuje ob tem predsednik velenjske občinske skupščine Nestl Žgank. »Vsi so člani enega kolektiva, tisti, ki živijo v Velenju, kot tisti, ki stanujejo v okolici. Zato je osnovna naloga ustvariti v vseh delovnih organizacijah ugodno politično razpoloženje oz. pripravljenost pomagati drug drugemu!«
NAPREDKA BODO DELEŽNI VSI
Z akcijo »Mesto — vasi« smo začeli v Velenju. Najprej je bila na vrsti cesta Velenje— Šentilj. Zdaj je v teku akcija za uredite^ ceste na Graško goro. Prejšnji teden so prišli v Velenje pripadniki JLA, ki bodo v kamnolomu v Skalah pripravili potreben gramoz. Letos bo asfaltirana še cesta do konca Skal, to je odcepa pri transformatorju (in pa od velenjskega jezera do Hrastovca).
Druga skupina pripadnikov JLA, ki pride naslednje dni, pa bo urejala cesto proti Gra-ški gori. Skalčani, Plešivčani in domačini z Graške gore pa so že poleti očistili traso za cesto in spravili les.
V	Šoštanju so letos uredili pločnike ter asfaltirali cesto do novega mostu proti Ravnam, ob Koroški cesti pa je bila urejena tudi kanalizacija. Če bo šlo vse po predvidevanjih, pride na vrsto letos še tudi Šmartno ob Paki; treba je dokončno urediti kanalizacijo ter asfaltirati okrog 800 metrov ceste skozi Rečica. Urediti pa bi bilo treba še most od Penka proti Lokovici. Predsedstvo velenjske občinske skupščine bo v kratkem sklicalo v Šmartnem zbor občanov, na katerem se bodo dogovorili o prispevku tamkajšnjih delovnih organizacij in občanov za odpravo navedenih komunalnih problemov.
Prihodnje leto pride na vrsto urejanje in modernizacija ceste do Raven, pa morda še kaj.
VELENJSKA AKCIJA
VZBUDILA ZANIMANJE TUDI DRUGOD
Vse kaže, da je letošnja velika prostovoljna delovna akcija Velenjčanov vzbudila veliko zanimanje tudi drugod. Zadnje čase je mogoče v nekaterih sosednjih občinah, pa tudi drugod, slišati takšnale mnenja občanov: »Tudi pri nas bi lahko s prostovoljnim delom odpravili marsikak komunalni problem. Pripravljeni smo sodelovati in pomagati, če bi takšno akcijo seveda kdo tudi organiziral!«
Predsednik Nestl Zgank se je ob pomenku o odmevnosti velenjske akcije malce nasmehnil. »Pričakoval sem, da bo naša velenjska akcija spodbudila iniciativo tudi pri drugih. In ker tudi sam večkrat slišim, da jo je, sem vesel. Se posebej pa sem zadovoljen, da so prišli Velenjčani v tolikšnem številu na gradbišče ceste Velenje—Šentilj.«
VAŽNA SO DEJANJA
Takole je sklenil pogovor predsednik velenjske občinske skupščine, Nestl Zgank:
»Okoliškim krajem moramo dati pobudo, da bodo hitreje napredovali. Urejanje cest je samo ena od oblik pomoči. Pomagati pa bo treba tudi še na drugih področjih!«
V	Velenju torej želijo ustvariti trdno vez med mestpm in vasjo. Želijo, da bi že v do-glednem čaisu čutili napredek v slehernem zaselku velenjske občine. Urejene ceste pa nedvomno na široko odpirajo pot napredku.
Posebej pomembno pa je, da razmišljanja ne ostanejo zgolj prazna razglabljanja oz. besedičenja, pač pa, da besedam sledijo tudi dejanja!
Prva letošnja prostovoljna delovna akciia je za nami. V popoldanskih urah smo uredili 4 kilometre dolgo cesto od Velenja do Šentilja, na katero so delavci celjskega cestnega podjetja polili še asfaltno prevleko. Šentiljani so bili srečni, da so pomagali pri delih na cesti ljudje z mesta. Za njih je bil dan, ko so dobili do prosvetnega doma v Šentilju novo moderno cestišče, velik vaški praznik. Zato 1. avgusta ne bodo nikoli pozabili.
V 21 dneh je blizu 10.000 Velenjčanov in okoličanov opravilo nad 30 tisoč prostovoljnih ur pri modernizaciji 4 kilometre dolge ceste od Velenia do Šentilja in prihranilo dobrih 40.000 dinarjev k temu pa so prispevali še blizu 100.000 dinar.iev prebivalci iz Arnač, Šentilja, Laz in Silove. Napori vseh so bili kronani z uspehom, saj so delavci cestnega podjetja (na sliki) na utrjeno cestiščc polili še asfalt.
Šentiljani pa so za udarnike pripravili likof posebne vrste.
Stanovanjska enota Elektrarne Šoštanj
>	razpisuje
na podlagi Temeljnega zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ št. 35/66), zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list SFRJ št. 43/65) ter na podlagi sklepa delavskega sveta Elektrarne Šoštanj
Privilegiji, toda za katere?Fani šoln
Natečaj
za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj:
1. Predmet natečaja so naslednje stanovanjske hiše oz. stanovanja:
—	stanovanjska hiša Cankarjeva 25, Šoštanj stoječa na par. št. 449, vpisana v vložni št. 844 k. o. Šoštanj
izklicna vrednost 95.576,40 N-din
—	stanovanjska hiša Cankarjeva 29, Šoštanj stoječa na pare. št. 448, vpisana v vložni št. 844 k. o. Šoštanj
izklicna vrednost 95.576,40 N-din
—	stanovanje v I. nadstropju in visokem pritličju v stanovanjski hiši Cankarjeva 16, Šoštanj stoječa na pare. št. 442, vpisana v vložni št. 844 k. o. Šoštanj
izklicna vrednost za stanovanje 71.892,00 N-din
—	stanovanje v nizkem pritličju, v stanovanjski hiši Cankarjeva 16, Šoštanj stoječa na pare. št. 442, vpisana v vložni št. 844 k. o. Šoštanj
izklicna vrednost 58.422,55 N-din
—	stanovanje v I. nadstropju in visokem pritličju, v stanovanjski hiši Cankarjeva 20, Šoštanj stoječa na pare. št. 443, vpisana v vložni št. 844 k. o. Šoštanj
izklicna vrednost za stanovanje 71.892,00 N-din
—	stanovanje v nizkem pritličju, v stanovanjski hiši Cankarjeva 20, Šoštanj stoječa na pare. št. 443, vpisana v vložni št. 844, k. o. Šoštanj
izklicna vrednost 58.422,55 N-din
—	Stanovanje v I. nadstropju in visokem pritličju v stanovanjski hiši Cankarjeva 24, Šoštanj stoječa na pare. št. 444, vpisana v vložni št. 844 k. o. Šoštanj
izklicna cena za stanovanje 71.892 N-din
—	stanovanje v nizkem pritličju, v stanovanjski hiši Cankarjeva 24 v Šoštanju, stoječa na pare. št. 444, vpisana v vložni št. 844 k. o. Šoštanj
izklicna vrednost 58.422,55 N-din
—	stanovanje v I. nadstropju in visokem pritličju v stanovanjski hiši Cankarjeva 31, Šoštanj stoječa na pare. št. 446, vpisana v vložni št. 844 k. o. Šoštanj
izklicna vrednost za stanovanje 71.892 N-din
—	stanovanje v nizkem pritličju, v stanovanjski hiši Cankarjeva 31 Šoštanj stoječa na pare. št. 446, vpisana v vložni št. 844 k. o. Šoštanj
izklicna vrednost 58.422,55 N-din
—	stanovanje v stanovanjski hiši Cankarjeva 15, Šoštanj stoječa na pare. št. 452, vpisana v vložni št. 844 k. o. Šoštanj izklicna vrednost za stanovanje 71.768 N-din
—	stanovanje v stanovanjski hiši Cankarjeva 27, Šoštanj stoječa na pare. št. 447, vpisana v vložni št. 844, k. o. Šoštanj izklicna vrednost za stanovanje 51.422,20 N-din
—	stanovanjska hiša Štrekljeva 11 Ljubljana, stoječa na pare. št. 111, vpisana v vložni št. 205 k. o. Gradiško predmestje Ljubljana—Vič—Ljubljana—Rudnik
izklicna vrednost 131.080,95 N-din
—	stanovanje v stanovanjski hiši Rožna dolina 18 a, Ljubljana stoječa na pare. št. 302, vpisana v vložni št. 205 k. o. Gradiško predmestje Ljubljana—Vič—Rudnik
izklicna vrednost stanovanja 121.690,15 N-din
—	stanovanje v stanovanjski hiši Rožna dolina 18 c Ljubljana stoječa na pare. št. 303, vpisana v vložni št. 205 k. o. Gradiško predmestje Ljubljana—Vič—Rudnik
izklicna vrednost stanovanja 145.421,42 N-din
—	stanovanje v stanovanjski hiši Moše Pijade 4 in 6 Celje stoječa na pare. št. 99 in 100 vpisana v vložni št. 576 k. o. Celje izklicna vrednost stanovanja 87.470 N-din
2.	Predmet nakupa imajo sedanji koristniki teh stanovanjskih hiš oz. stanovanj, V nasprotnem primeru mora kupec preskrbeti sedanjemu koristniku drugo primerno stanovanje.
3.	Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi tega natečaja stanovanjski enoti Elektrarne Šoštanj;
4.	Vrednost izvršenih del na stanovanjskih hišah oz. stanovanjih, ki jih je stanovalec izvršil na lastne stroške, niso predmet razpisa;
5.	Vsi nastali stroški v zvezi s pogodbo tega razpisa, sodnih taks in davka na promet z nepremičninami gredo na breme kupca.
6.	Vse ostale informacije in plačilni pogoji so interesentom na razpolago pri stanovanjski enoti Elektrarne Šoštanj.
Stanovanjska enota Elektrarne Šoštanj
ti
V Šaleškem rudarju smo 2. julija in 1. avgusta letos pisali o dialogu, ki se je razvil med proizvajalci gospodinjske opreme iz Jugoslavije in Zveznim sekretariatom za zunanjo trgovino. Cetinjski Obod je sicer s člankom, objavljenim v ljubljanskem Delu 19. avgusta, skušal zanikati nekatere obtožbe, izrečene na njegov račun. Vendar pa so bile trditve, kot vse kaže, na majavih tleh in so jih predstavniki Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino demantirali.
rodne banke niso preverile, ali je Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino tako soglasje tudi izdal. Makedonska uvoznika sta pri tem poslu dobro zaslužila, največ pralnih strojev iz tega-nedovoljenega uvoza pa sta dobavili Prehrani, in Agrotehniki iz Ljubljane ter za-
Za kaj gre?
Zvezni izvršni svet je na seji 20. avgusta med drugim razpravljal o zahtevah za spremembo nekaterih instrumentov v zunanjetrgovinskem in deviznem režimu pri proizvodnji pralnih strojev, hladilnikov in rezervnih delov. Sklenili so, da bodo o tem sklepali na eni od prihodnjih sej. Istočasno je pomočnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Jože Korošec izjavil, da je zvezni izvršni svet že 19. julija 1968 sprejel odlok, ki v jugoslovanski uvozni režim uvaja soglasje glede 21 postavk. Tega ukrepa niso sprejeli na zahtevo gospodarstva, pač pa je hotela zvezna administracija na ta način zavarovati jugoslovansko plačilno bilanco. Vendar pa odlok o soglasju za uvoz blaga (gospodinjski stroji, pralni stroji, hladilniki, elekrični štedilniki, bojlerji, sesalci itd.), ne vključuje tudi dodeljevanja deviznih sredstev za uvoz, pač pa se ta sredstva zagotavljajo iz globalne devizne kvote.
Jože Korošec je tudi navedel, koliko prejmejo posamezni proizvajalci gospodinjske opreme iz globalne devizne kvote za izvoženo blago. Po podatkih za leto 1969 ima cetinjski Obod pravico prejeti za 100 deviznih dinarjev iz globalne devizne vsote 107,4 deviznega dinarja. Georgi Naumov 134,78 in TGO Gorenje le 59, 35 deviznega dinarja, kar je po trditvi Jožeta Korošca posledica prevzetega stanja iz leta 1S66, ko so banke na posameznih območjih različno obravnavale sorodne delovne organizacije.
Dan pozneje, t.j. 21. avgusta, pa je Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino sporočil, da ni izdal v tem letu soglasja za uvoz pralnih strojev, čeprav bi bilo tako soglasje potrebno. Kljub temu so prihajali stroji iz uvoza na jugoslovansko tržišče, in sicer s pomočjo uvoznikov iz Makedonije, v pretežni meri pa so te stroje prodajali prav v Sloveniji. Julija in avgusta so po nalogu Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino, inšpektorji zveznega deviznega inšpektorata skušali ugotoviti, koliko pralnih strojev in hladilnikov je bilo tlvoženih na nedovoljen način.
Ugotovljeno je, da sta podjetji iz Skopja, in sicer Agro Makedonija in Unicoimpex, brez sogla- • sja pristojnih zveznih organov uvozili (zaradi nečuječnosti de-vizno-dokumentarne kontrole Narodne banke v Skopju) 11.840 pralnih strojev Candy in 4.185 pralnih strojev Zoppas. V prijavah sta navedli, da stroje uvažata na podlagi splošnega soglasja Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino, pri čemer pa službe skopske Na-
grebškima podjetjema Elektro-tehna in Radio elektro center. Po napovedi bo proti tistim, ki so kršili predpise o uvozu pralnih strojev, uvedel devizni inšpektorat postopek, prav tako pa bodo zahtevali, da uvedejo postopek proti uslužbencem NarodVie banke iz Skopja.
V Zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino so tudi poudarili, da je okrog uvoza in izvoza gospodinjskih strojev še precej nerazčiščenih vprašanj in da bi bilo najbol.i primerno, da se o teh spornih zadevah dogovorijo sami proizvajalci gospodinjske opreme v okviru ustreznega sveta zvezne gospodarske zbornice, dogovor pa .bi potem uzakonil Zvezni izvršni svet.
Na pokopališču v Podkraju so 24. avgusta 1969 pokopali Ano Soln, roj. Koren, iz Šoštanja!	J
Pokojna Solnova mama je bila rojena 6, 7. 1891 v Zabrdem. Bila je mati štirih sinov1- revolucionarjev in borcev NOV od katerih je bil sin Rudi — Renko med organizatorjev naprednega delavskega gibanja v šaleški dolini. Skupaj s pokojnim J. Lampretom sta organizirala napredno gibanje med kmeti, sam pa je ustanovil eno izmed partijskih organizacij v So-
Resnično, a čudno!
Znanec mi je pred dnevi pripovedoval zanimivi »Zgodbici«. Preberite jih, prosim, tudi Vi.
Prva »zgodbica«:
Družba se je v soboto dogovorila, da gre v nedeljo na weekend. Spomnila se je, da bi bilo prijetno, če bi si sami pripravili tudi kaj za »pod zob«. Rečeno — storjeno. Nakupili so meso, pa še nekaj drugih dobrot. Eden izmed tistih, ki so se odločili, da bodo preživeli nedeljo zunaj Velenja, je doma poiskal roštilj. Tako je bilo vse nared.
Toda ... spomnili so se, da je za roštilj potrebno tudi oglje. »To pa res ne more biti problem«, si je rekla družba. Pa so začeli hoditi po velenjskih trgovinah in povpraševati po oglju. Niso imeli sreče, vsaj v tistih trgovinah ne, kamor so se napotili. V eni je prodajalka celo pripomnila: »Danes jih je že več povpraševalo za oglje, a ga nimamo!«
Skoraj so že obupali. Pa so se potem spomnili, da imajo trgovine tudi v drugih krajih. Korist je imel
Petrol, ker so prodali malo več bencina izletnikom, kot bi ga sicer, velenjska trgovina pa je potegnila »kratko«!
»Druga zgodbica«:
Velenje je v letošnjem letu, ko je poteklo 25 let od legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko, dobilo tudi cesto, ki so jo poimenovali po tej slavni partizanski enoti.
Vendar pa Cesta XIV. ..divizije še zdaleč ne zaslu-| ži, da so jo poimenovali • po tej partizanski enoti. !; O tej »cesti« je stekla razprava na eni od zadnjih
sej občinske skupščine. Takrat je bilo pojasnjeno, da bo cesta kmalu urejena.
Res je, KOC je cesto za silo uredil, predvsem pa navoz.il nanjo gramoz in pesek. Vendar pa je bila vse doslej ta cesta (točno Cesta XIV. divizije), pa tudi del ceste, lci veže Efen-kovo cesto s Cesto XIV. divizije, skladišče gradbenih elementov, opeke, lesa, peska in drugega gradbenega materiala (seveda last SGP Vegrad).
Komentar je, vsaj zdi se tako, odveč!	N. K.
Mazstava »Angažirana umetnost Jugoslavije«
V petek, 19. septembra 1969 bodo ob 18. uri odprli v dvorani nove umetnostne galerije v Slovenj Gradcu v počastitev 50-letnice revolucionarnega delavskega gibanja Jugoslavije razstavo »Angaži-.
1919—1969«. Pokrovitelj razstave je predsednik centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovič-Šane.
Na razstavi bo 140 avtorjev prikazalo okrog 400 del, olj,
Chrommetal h Gorenju
Potem, ko so se zaposleni iz velenjskega Chrommetala na referendumu 23. avgusta pravzaprav soglasno odločili za priključitev delovne organizacije k velenjski tovarni gospodinjske opreme Gorenje, je tudi osrednji delavski svet TGO Gorenje Velenje na zadnji seji potrdil odločitev delovne skupnosti Chrom-metala.
Chrommetal se bo priključil k TGO Gorenje s 1. 1.1970, do takrat pa bo opravljal posle direktorja, kot vršilec dolžnosti, Oto Slemenik.
Za priključitev Chromme-tala so se v TGO Gorenje odločili predvsem zato, da bi zagotovili povečanje proizvodnje na področju kromira-nja ter izdelave mrež in plastike, hkrati pa tudi namenom, da pospešijo osvajanje proizvodnje galanterijskih iz-
Skupščina občine Velenje, oddelek za gospodarstvo in finance razpisuje
JAVNO PRODAJO
najdenih predmetov, ki bo v sredo, dne 24. septembra 1969 ob 15. uri, pred skladiščem pri Domu počitka v Velenju.
Na javni prodaji bodo naslednji predmeti:
1.	21 dobro ohranjenih ženskih in moških koles
2.	2 (dvoje) otroških sani
3.	razni drobni predmeti (ženske torbice, denarnice, rute in moška zapestna ura).
Interesenti si lahko predmete ogledajo pol ure pred začetkom prodaje.
Oddelek za gospodarstvo in finance
Zaprta cesta Šoštanj-Šmartno ob Paki
Iz pisarne oddelka za občo upravo skupščine občine Velenje so sporočili, da bo cesta od Šoštan ja do Smartnega ob Paki zaprta 14 dni za ves promet. Cesto bodo zaprli, ker bo Cestno podjetje iz Celja obnovilo most nad železnico v Penku.
Obvoz za težja vozila bo iz vseh vpadnic po cesti II. reda na Arjo vas. Lažja vozila pa bodo lahko vozila po cesti Velenje—Polzela. Uporabnike cest prosijo, da dosledno upoštevajo začasni cestni režim na omenjenih cestah.
rana umetnost Jugoslavije akvarelov risb in grafik.
NOVA ENGINEERING ORGANIZACIJA GORENJA
V okviru tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje je bila pred dnevi ustanovljena nova delovna enota z lastnim obračunom — Enginnee-ring (inženiring) za projektiranje transportne opreme' in tehnologije, in sicer tako za potrebe TGO Gorenje kot tudi za potrebe drugih delovnih organizacij.
Engineering za projektiranje transportne opreme in tehnologije se bo prvič predstavil javnosti in strokovnjakom na jasenskem mednarodnem zagrebškem velesej-mu in sicer s prikazom več vrst rešitev transporta.
Vodja Engineeringa je dipl. rudarski inženir Ljubo Kova-čič.
delkov, ki jih rabi Gorenje (ročaji, tečaji itd.) in zmanjšajo stroške poslovanja.
—	Edo KOREN, roj. 1942, delavec iz Podgorja št. 2 in Štefanija VE-LER, roj. 1942, krojaška pomočnica iz Podkraja pri Velenju, 69;
—	Janez ZALESNIK, roj. 1899, osebni upokojenec iz Metleč št. 11 in Helena DOLER, roj. 1901, delavka iz Skal št. 69;
—	Adolf SLEKOVEC, roj. 1946. delavec iz Pake pri Velenju št. 10 in Pavla ARCNIK, roj. 1949, delavka iz Pake pri Velenju št. 10;
—	Franc BAT, roj. 1944, rudarski tehnik iz Smartnega pri SI. Gr. št. 151 in Stanislava PIRNAR, roj. 1948, uslužbenka iz Dravograda,1 Trg 4. julija;
—	Vinko PRI9LAN, roj. 1916 strojni ključavničar iz šaleka št. 25 in Jožefa KRAJNC, roj. 1947,i medicinska sestra iz Slovenj Grad-; ca, Glavni trg št. 9;
—	Franc JURKO, roj. 1943, delavec iz šmartinskih Cirkovc št. 1 in Ida PODPECAN, roj. 1950, de-| lavka iz šaleka št. 19;
—	Vincenc KRIVEC, roj. 1946, ru-| dar iz Velenja, Kersnikova 3 in Danica ZABUKOVNIK, roj. 1950f delavka iz Konovega št. 17;
—	Anton GORSEK, loj. 1947, stroj j ključavničar iz Velenja, Cankarjeva 1 in Ana VERZELAK, roj.. 1948, trgovska pomočnica iz Vele-;; nja, Kidričeva 10;
—	Jaroslav Vladimir Špička, roj. 1940, študent iz Velenja. Vojkova 15 in Mihaela Marija PIPUS, roj. 1943, profesor iz Velenja, LevstH kova 8;
—	Radovan RISTIC, roj. 1941, rudar iz Velenja, Cufarjeva 1 in Jevrosima MILJANOVIt', roj. 1945, gospodinja iz Velenja, Cufarjeva 1;
—	Ivan DOBNIK, roj. 1932, strojni ključavničar iz Družmirja št. 78 in Stanislava MEDVED, roj. 1930, usnjarska delavka iz Družmirja št. 78;
—	Franc TAMŠE, roj. 1948, strojni ključavničar iz Šoštanja, Kajuho-va 16 in Vida GABER, roj. 1947, iz Velenja, Graškogorska c. št. 42.
SKHI
—	Martin LENKO, kmet iz Raven št. 86, star 76 let;
—	Uršula TOMAZIN, upokojenka iz Skornega pri Šoštanju št. 3, stara 67 let;
—	Janez SREBRE, mizarski mojster iz Šoštanja, Partizanska pot 3, star 60 let;
—	Verona KOCBEK upokojenka iz Šoštanja, Prešernov trg št. 9, stara 91 let;
—	Martin MESEL, rudar iz Lo-kovine št. 26 pri Celju, star 24 letgj
—	Neža ROŽIC, prevžitkarica iz*; Topolšice št. 22, stara 85 let;
—	Antonija KOREN, kmetovalka iz Topolšice št. 22, stara 85 let;
—	Ivan VRESK, inv. upokojenec iz Brnice št. 36, star 57 let;
—	Mihael Drev, prevžitkar iz Topolšice št. 118, star 74 let;
—	Franc ŠTAMUL, progovni delavec iz Vuhreda št. 22, star 56 let;
—	Neža STOPAR, upokojenka iz Zavodnje št. 28, stara 80 let;
—	Jože VRABIC, rud. upokojenec iz Velenja, Čopova 2, star 76 let;
—	Blaž DOLINSEK, invalid iz Laz št. 26, star 66 let;
—	Ana VRABIC, družinska upokojenka iz Pesja št. 84, stara 77 let;
—	Jožef GLUŠIC, osebni upokojenec iz Velenja, Ljubljanska 20, star 77 let;
—	Ivana JERIC, gospodinja iz Podgorja št.-21, stara 80 let;
—	Marija KOVAČ, družinska upokojenka iz Podkraja pri Velenju 6, stara 78 let;
—	Drago BEKLIC, ključavničarski vajenec iz Cešnjice v Tuhinju št. 8, star 18 let;
—	Frančišek DltOFELNIK, kine-, tovalec iz Slatine št. 17, star 65 Jetj
—	Mihael KOLAR, kmetovalec iz Velikega Vrha št. 20, star 79 let;
—	Terezija DOBNIK, prevžitkarica iz Velikega vrha št. 48, stara 77 let.
Stanju. Zaradi njegove revolucionarne aktivnosti so ga vseskozi preganjali in 1939. leta odpeljali za šest mesecev v taborišče Bile-čo. Nemci pa so ga takoj po okupaciji odpeljali v taborišče in i!-selili v Srbijo, kjer je bil v Trste-niku in Vrnjački Banji povezan s partizani. Nemci so ga izsledili, odpeljali v Beograd in ga tam 3. marca 1943 ustrelili.
Sinovi Karli — Nace, Milan -Petruška in Vekoslav — Slavko so bili prav tako napredno usmerjeni mladinci. Vsi trije so sodelovali pri prvem napadu partizanov na Šoštanj. Sinova Karli in Milan pa sta junija 1942 vstopila kot aktivna borca v šaleško četo I. Štajerskega bataljona v vseh akcijah in borbah Pohorskega bataljona ter junaško padla v zadnji borbi te legendarno partizanske enote. Sina Vekoslava pa so po mučenju ustrelili 2. oktobra 1942 v Mariboru. Tudi njihovo polsestro FaitikO, ki je službovala v Ilagu v Sremu in tam podpirala narodnoosvobodilno gibanje, so ustaši ubili T, kotobra 1944.
Zavedna Slovenca oče Ivan in mati Ana sta kmalu občutila posledice zavoljo njune narodne usmerjenosti in revolucionarnega dela otrok. Okupator je oba aretiral že avgusta 1942 in odpeljal v taborišče na BaVarsko od koder sta se vrnila 1945. leta.
Velike žrtve petih otrok Solno-ve družine in prisilno delo v taborišču. je močno prizadelo Ano in Ivana Šoln. Zaradi rahlega zdravja je najprej umrl oče Ivan, zavedajoč se, da žrtve otrok niso bile zaman. Mati Ana pa je bila dalj časa težko bolna, avgusta letos pa je umrla.
* Janeza Resnika
a
|__ni več...
Sedež, v četrtem letniku teh\ niške šole je ostal prazen. Ml te bilo, čeprav smo te prvega \ dne pouka pričakovali, da bo. prišel nasmejan in zadovoljen, I poln iskrivih domislic in sijaj-f nih idej ...
Nameraval si postati rudttt\ ski tehnik, ker si imel rait težko in nevarno delo, rad sil se postavljal z žuljavimi kami — tako rad si imel živ Ijenje.
Ostal si v gorah, ki so ti | menile velik del tvojega av| Ijenja. Obdržale so te Msef kot bi se bale, da bi kdaj poj zabil nanje.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše mame, stare mame, sestre in tete MARIJE VIVOD se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala vsem sostanovalcem, ki so nam ob težkih trenutkih kakorkoli pomagali ter govornikom in pevskemu zboru.
Vsem iskrena hvala!
Neutolažljivi: hčerka Ivanka, sin Jože z družinama ter ostalo sorodstvo.
PRVAK SLOVENIJE EKIPA GORENJA
Pred letom dni je nekaj posameznikov v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje dalo pobudo za akcijo za razvijanje plemenite japonske športne igre karate, V telovadnici osnovne šole Miha Pintar Toledo so pričeli vaditi in po enem letu postali republiški ekipni prvak.
Dejavnost pa ni imela samo ozkega klubskega značaja. Pred nekaj meseci so ustanovili karate zvezo Slovenije, ki ima sedež v Velenju in združuje osem karate klubov. Za predsednika so izvolili študenta medicine Ervina Pečnika, ki ima najvišji pas v Sloveniji 1 KYU (rjavi), pas mojstrskega kandidata.
Na pobudo karate kluba Velenje so se v Velenju zbrali najboljši karatisti iz vseh republik na prvem zveznem seminarju. Da bi seminar kar najbolj uspel, so povabili najboljšega mojstra karate športa na svetu, profesorja Tadži-ja Kaseja iz Tokia (nosilec 7. DAN — to je doslej najvišji dosežen pas v karateju). Pri posredovanju karate veščin petdesetim tečajnikom, sta mu pomagala brata dr. Ilija Jorga in dr. Vladimir Jorga iz Pančeva. Oba imata 2. DAN — doslej najvišji pas v Jugoslaviji. Vsi tečajniki so z veliko voljo in prizadevnostjo vadili deset dni veščine karateja.
Ob koncu so tečajniki polagali izpite za pasove. Tokrat sta mojstrske pasove dobila Olivera Filipovič iz Pančeva, kot prva ženska v Jugoslaviji in Sarajevčan Sal-ko čurič.
Izpite za pasove pa so polagali tudi člani karate kluba Gorenje. Več kot deset članov je dobilo najvišji začetniški pas 6. KYU.
5. KYU — rumeni pas (prvi šolski pas) imajo: Nace Salej, Ivan Irgelj, Dušan Borov-nik, Marjan Salobir, Franc Pivko, Divor Živič, Ivan Udo-vič in Milan Kovač.
4. KYU — oranžni pas — Anton De Costa, Branko Ja-nežič, Sazan Miloševič, Vlado Kovačič.
2. KYU — modri pas — Borislav Balaš.
Na prvem prvenstvu Slovenije, ki so ga ob tej priliki organizirali, je nastopilo 17 borcev iz 7 klubov. Prvak je postal tekmovalec Fužinarja iz Raven na Koroškem Leon Kauzer, 2. Vili Vogrinc (Kata Ljubljana), 3. Bruno Borov-nik (Fužinar), 4. Divor Živič (Gorenje Velenje). V moštve-nem prvenstvu sta se pomerili ekipi Gorenja in Kata Ljubljana. Zmagala je ekipa Gorenja v postavi Anton De Costa, Sazem Miloševič, Vla-
do Kovačič, Jože Benkač, Ivan Irgelj in tako postala prvi republiški prvak v karateju.
Najboljši karatisti Jugoslavije pa so zadnji dan seminarja pripravili ekshibicijski nastop v domu kultur^:. Pred polno dvorano so prikazali elemente karateja, tekmova-nje v katah (to je nastop po- smo tu doživeli, predvsem pa
1'ammn T t-1 rr /1A n^nnnni	______*	'
sameznika z določenimi obrambnimi in napadalnimi gibi) in v prostih borbah. V fi-
Seminar v Velenju je vodil najboljši mojster karate športa na svetu, ilrof. Tadži Kase iz Tokija
Velenjski atletski klub bo priredil še občinsko prvenstvo na stadionu ob jezeru, najboljši pa bodo nastopili še na tradicionalnem teku v počastitev dneva republike v Ljubljani. S tem bodo uspešno zaključili prvo leto delovanja kluba. Svojo dejavnost pa bodo usmerili v priprave za prihodnjo tekmovalno sezono.
V letošnjem letu so dosegli nekaj vidnih rezultatov tako v republiškem kakor tudi zveznem merilu. Na republiškem prvenstvu v Ljubljani so prvič nastopili na tako pomembni preizkušnji ter dosegli vidne uspehe. Predvsem so se izkazali tekači Ži/.mund in Vedenik ter Žekš v hoji na 20km. Dekleta pa so v štafeti 4X400 m dosegla 3. mesto.
Atletinje AK Velenje pa so sodelovale tudi na državnem prvenstvu na Reki. Dosegle so 5. mesto (Novinšek, Ram-šak, Voglar, Topolšek). Marija Novinšek pa je v teku na 1500 m zavzela 3. mesto s časom 5:19.4. Darinka. Ramšak je bila v teku na 800 m druga I s časom 2:24,5. Zelo dober rezultat pa je zabeležila Betka Voglar v teku na 400 m — 60,6, kar ji daje v bodoče veliko upanje, da se uvrsti med najboljše atletinje pri nas.
V najbolj polnem sestavu so atleti nastopili v Ravnah na Koroškem na drugem kriteriju slovenskih mest. Pri
MALI OGLASI
STANOVANJA
® Stanovanje ali samo sobo v Velenju, iščeta mirna " mlada zakonca brez otrok. Ponudbe pošljite v uredništvo.
9 Iščem sobo s posebnim vhodom v Velenju ali Šoštanju, opremljeno ali ne-opremljeno. Ponudbe pod »September«.
PRODAM
9 Prodam dobro ohranjen
šport šport š por t
Brata Blatnik
LIGASKA TEKMOVANJA prvaka
to mesto pa delita Crnoe iz
Sarajeva in Milosavljevič iz Pančeva.
Vtisi oh koncu seminarja:
Prof. Tadži Kase: »Seminar je bil naporen in težak. Vsi so z veliko voljo in željo po znanju sodelovali, to mi je bilo najbolj všeč.« O jugoslovanskem karateju pa je dejal: »Sedaj je že zelo dober in spada v sam vrh evropskega karateja.«
Dr. Vladimir Jorga: »Smo prvič v Velenju in smo im-presionirani nad vsem kar
Nogomet — Slovenska conska liga
NOGOMETAŠI ZOPET ZA TOČKE
Nogometna igrišča so ponovno zaživela. Enajsterici Velenja in Smartna se bosta ponovno potegovali za čimbolj šo uvrstitev na lestvici. V prvih dveh kolih so oboji en-
krat zmagali in enkrat izgubili.
V prvem kolu so Velenjčani premagali Osankarico z rezultatom 3:0, Šmarčani pa so doma izgubili z ekipo Steklar ja z rezultatom 2:0.
D0KLE20VJE — ŠMARTNO 2:3 (1:2)
nad odličnim ambientom za treniranje. Želimo, da bi po-
nalnem tekmovanju za pokal	kaJ Gorenja postal tradicio-
Gorenja-pa je Ilija Jorga pre-	naIna mednarodna prireditev
magal brata Vladimirja in	in da bi pred tem bil tudi
osvojil pokal. Tretje in četr-	zvezni seminar.«
V drugem kolu so Šmarčani bili v gosteh pri novincu v ligi igralcih Dokležovja. K zmagi S9 jim pomagali neizkušeni domačini z avtogolom. Strelca golov za Šmartno pa sta bila
Polak in Pokorny.
Šmartno — Napotnik, Berdnik I., Drev, Dolinšek, Podgoršek, Železnik, Hofer, Pokornv, Berdnik II., Kosovinc (Prašni-kar).
VELENJE — FUŽINAR 1:2 (1:0)
Velenjčani so že v prvih minutah dosegli vodeči gol. Vendar pa je njihova igra postajala vse slabša. Ravenčani pa so v drugem delu biili bolj napadalni in dosegli zasluženo zmago. Gol je dosegel Vojko-vič.
Velenje — Blagus, Papež, Podojsteršek, Koren, Hanže-
kovič, Zlodej, Gojevič, Vojko-vič, Devič, Zmazek, Poselj.
Po drugem kolu so Velenjčani na 5. mestu, šmarčani pa so na 8. mestu. Ostali rezultati 8. kola: Osankarica — Branik 0:0 Sever — Papirničar 2:1 (2:0) Steklar — Kovinar 0:0 Peca — Celulozar 2:1 (0:0)
Rokomet Slovenska liga
Točka za Šoštanjčane
Rokometaši so v tekmovanju slovenske lige, kjer prvič nastopajo tudi Soštanjčani, odigrali že tri kola. V prvih dveh srečanjih so izgubili proti Brežicam in Slovenj Gradcu.
Rokometašice novo ustanovljenega kluba Gorenje se bodo borile za točke v slovenski ligi. V prvem srečanju so se pomerile z eno boljših slovenskih ekip v Selcah na Gorenjskem. Izkušenejše domačinke
magala Postojnčane. Mlada ekipa Elektre letos zelo uspeš-
Atletska sezona se bliža konco
moških so s Fužinarjem iz Raven delili 4.-5. mesto. Dekleta pa so bila četrta. Med posamezniki se je izkazala Ivana Topolšek, ki je z veliko prednost jo zmagala v teku na 400 m. Tudi ostali tekmovalci so sc trudili po svojih zmožnostih, vendar enoletni trening še ne more dati pomembnejših rezultatov.
moped T 12. Naslov: ing. Cimerman, Stanetova 23.
Ugodno prodam dobro ohranjen osebni avto »Škoda 1000 MB«, letnik 1967, prevoženih 30.000 km. Naslov v uredništvu.
PREKLIC
9 Kristina Grejan iz Velen ja, globoko obžalujem in pre-klicujem nesrečne izjave o Mimici Strmole. V prenosu besed je bil nesporazum.
REGISTRACIJA MOPEDOV IN PODALJŠANJE VELJAVNOSTI PROMETNIH DOVOLJENJ
Oddelek za občo upravo Skupščine občine Velenje obvešča vse lastnike mopedov, katerim veljavnost prometnih dovoljenj bo potekla v mesecu septembru 1969, da bomo v času od 18. do vključno 26. septembra 1969 vsak dan (razen sobote in nedelje) v prostorih avto-parka rudnika lignita Velenje (na starem jašku) od 7. do 13. ure in od 14. do 17. ure opravljali tehnične preglede mopedov ter podaljševali pfometna dovoljenja.
Lastniki mopedov morajo svoja vozila pripeljati na tehnični pregled v očiščenem in izpravnem stanju. Posebej opozarjamo, da morajo biti izpušne cevi opremljene z dušilci zvoka.
Ob registraciji mora lastnik mopeda predložiti prometno dovoljenje in karton o tehničnem pregledu, v kolikor pa ga bo prvič registriral, tudi račun o nakupu ali kupoprodajno pogodbo.
Pri podaljšanju registracije bo moral lastnik mopeda vplačati cestno pristojbino 25 din in 35 din obveznega zavarovanja. K priglasnici za podaljšanje registracije mora predložiti še upravno takso v znesku 14 din.
Vse prizadete lastnike mopedov prosimo, da ne odlašajo na zadnji dan tehničnega pregleda, kot je bil to običaj prejšnjih let.
Na tehnični pregled lahko pripeljejo mopede tudi tisti lastniki, katerim poteče tehnični pregled v poznejših mesecih (zlasti v zimskih mesecih), ker si bodo tako prikrajšali pot do sedeža komisije za tehnične preglede, kar jim je zlasti otežkočeno v neugodnih vremenskih razmerah.
Iz pisarne oddelka za občo upravo SOb Velenje
Na kotalkarski plošCadi ing. Stanka Bloudka tv Ljuibljani je bilo državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. Nastopili so mladi kotalkarji iz Zagreba, Ljubljane in Velenja.
Velenjski kotalkarji so na letošnjem prvenstvu osvojili dve prvi eno drugo in dve tretji mesti. V moški konkurenci sta postala državna prvaka brata Blatnik — Oto pri mladincih, Franci pa pri članih.
Med mladinkami sta bili po obveznih likih Velenjčanki Dobovič-nikova in Turnškova na drugem oziroma tretjem mestu. V prostih sestavah pa sta bili boljši obe Ljubljančanki Gazvodova in Ure-karjeva. Turnškova je bila tretja. Zelo dobro pa sc je uvrstila Staj-lierjeva na šesto mesto.
V ženski konkurenci sta velenjski prestavuici Dermolova in Fišerjeva nastopali zelo uspešno in se tako uvrstili v državno reprezentanco, ki bo nastopila na evropskem prvenstvu v Milanu. Na evropskem prvenstvu bo nastopil tudi Franci Blatnik.
© Ob velenjskem jezeru je gostinsko podjetje Hotel »Paka« iz Velenja izročilo namenu sredi julija prvo igrišče za mali golf v šaleški dolini. Zgradilo ga je gradbeno podjetje Temelj iz čmuč.
Komisija za samoupravne akte delovnih organizacij pri občinski skupščini Velenje sestavljajo zdaj Franc Lesnik, Maks Podlesnik, Stane žula, Valter Končan in Marjan Marinšek.
Prvo točko,pa so zabeležili v Medvodah, kjer so z veliko borbenostjo dosegli neodločen rezultat 11:11. V prvem delu so vodili domačini z 9:6.
šoštanj — Bukovec 3 gole, Kac R. 1, Kočevar 3, Hriber-nik 3, Vačovnik 1.
Prvi nastop Gorenjčank
so zmagale z rezultatom 26:6 (12:3).
Gorenje — Slomšek, Stajner, Hojan 2, Vivod 3, Sevšek, Tkavc, Jeseničnik, Zavolovšek, Mravljak, Leskovšek 1.
Košarka Slovenska liga
ELEKTRA — NANOS 102:61 (47:25)
V nadaljevanju košarkarske no nastopa in je trenutno na lige je Elektra iz Šoštanja s tretjem mestu. Najboljša hitro in učinkovito igro pre- igralca pa sta p0]0však in Je-
rič, ki dosegata največ košev.
Socialistična republika Slovenija
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Oddelek za občo upravo Štev.: 2-21-13, 14, 15/1969-2 Datum: 7. 8. 1969 28. 8. 1969
RAZGLAS
Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list SFRJ, št. 93/49) objavlja oddelek za občo upravo Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni spodaj navedeni predmeti:
—	ženska zapestna ura znamke »FORESTA«
—	moško kolo ROG, sive brave
—	moško kolo Touring, zelene - barve
—	moško kolo ROG, sivo plave barve
—	žensko kolo ŠPORT, črne barve
—	moško kolo ROG, črne barve
—	žensko kolo ROG, olivno zelene barve
—	moško kolo neznane znamke
—	moško kolo ROG ŠPORT
—	moško kolo ROG ŠPORT, temno zelene barve
—	moško kolo ROG
—	žensko kolo, svetlo sive barve
—	moško kolo ROG ŠPORT, plave barve
—	slaba usnjena aktovka
—	suknjič, v katerem je 5 dinarjev
—	kuhinjski nož
—	mizarska dletev in
—	konzerva.
Prosimo lastnike najdenih predmetov, da jih dvignejo pri oddelku za občo upravo Skupščine občine Velenje v roku 12 mesecev po objavi tega razglasa. Po tem roku bodo predmeti last družbenega premoženja. Najdene predmete si lahko ogledate v našem skladišču v Domu počitka v Saleku, pri tovarišu Soviču.
Načelnik Martin Tovornik, s. r.
Za Šentiljem
v
še Skale in Hrastovec
V SREDO SMO SPET ZACELI S PROSTOVOLJNIM DELOM NA CESTI V SKALE - NA POMOČ SO PRISKOČILE TUDI INŽENIRSKE ENOTE JLA.
Velenje je dobilo z novim letom 1969 le eno trgovsko podjetje, in sicer trgovsko podjetje na malo in veliko »ERA«. Čeprav je preteklo od združitve velenjske trgovine še premalo časa, da bi laliko celoviteje ocenili prednosti, smo se vseeno oglasili v upravi »ERE«, da bi izvedeli kaj več o letošnjem poslovanju, prav tako pa tudi o načrtih za nove investicije.
Našo prostovoljno delovno akcijo, ki jo simbolično imenujemo »MESTO-VASI«, za letos še nismo zaključili. V sredo smo spet prijeli za krampe in lopate in odšli na delo. Tokrat Velenjčani in okoličani pomagamo prebivalcem iz Skal, Hrastovca, Plešivca in tudi Graške gore.
Prebivalci iz teh območij so že dalj časa prizadevno pripravljali to skupno akcijo. Najprej so začeli s pobiranjem samoprispevka. Že na začetku zbiralne akcije so zbrali 120.000 dinarjev samoprispevka. Zbiralno akcijo pa še niso zaključili. Pri tem ne smemo prezreti, da so nekateri delovni kolektivi iz Velenja že obljubili denarno pomoč. Tako bodo sindikalne podružnice iz Ere, Stixa in Chrommetala od izkupička letošnje tombole namenile za cesto 10.000 dinarjev, projektivni biro bo prispeval prav tako 10.000 dinarjev. Pomoč pa so obljubili tudi v zdravstvenem domu Velenje, saj zdravstveni delavci najbolje vedo kaj pomeni urejena cesta.
S pomočjo Velenjčanov in okoličanov bodo cesto asfaltirali do 1. oktobra, in sicer
do odcepa na Plešivec in od velenjskega jezera do odseka proti Cirkovcam. Vsa zemeljska dela bomo Velenjčani in ostali prostovoljci opravili sami. Ostala dela pa bo izvajal velenjski komunalno obrtni center. Asfaltirani deli nove ceste bodo široki 3,5 metra, na vsaki strani pa bo še pol metra utrjenega cestišča. Predračunska vrednost del pa znaša blizu 600.000 dinarjev.
V kamnolomu v Skalah ie več dni delajo inženirske enote JLA iz celjske garnizije. Njihovi pripadniki bodo pripravili potreben gramoz, zgradili pa bodo tudi nov odsek ceste od Skal proti Plešivcu. Domačini so njihove pomoči zelo veseli.
Računajo, da bodo vsa zemeljska dela urejena v štirinajstih dneh. Kot rečeno bo asfalt na obeh odsekih ceste položen do 1. oktobra. Zato poziva štab za prostovoljno delovno akcijo vse Velenjča-ne, da se v naslednjih dneh udeležijo prostovoljnega dela. S svojo udeležbo bomo pomagali prebivalcem Skal, Hrastovca in Plešivca, da bodo njihovi domovi povezani z mestnim središčem. Za našo nesebično pomoč nam bodo vsi zelo hvaležni.
zornost izobraževanju. Tako bo začela na pobudo »ERE« delovati pri velenjski Delavski univerzi komercialna šola (v okviru Centra za blagovni promet Celje), ki jo bo obiskovalo 15 trgovskih vajencev iz »ERE«.
Zgledno pa skrbijo tudi za šolanje novega kadra. Letos so sprejeli v uk spet 15 mladih, skupaj pa ima »ERA« 30 trgovskih vajencev.
VELIKE POTREBE PO INVESTICIJSKIH VLAGANJIH
Ob združevanju trgovskih podjetij je bilo v Velenju večkrat slišati, da bodo z integracijo ustvarjene možnosti za pospešeno investicijsko vlaganje, tako v preurejanje obstoječih poslovalnic kpt v gradnjo novih.
Potrebe po investicijskih vlaganjih so dokajšnje. Letos je v teku adaptacija blagovnice »Center« v okviru katere bodo uredili še več specializiranih oddelkov, na Selu so uredili sodobno samopostrežno trgovino, zdaj pa urejajo še bife, še letos pa bodo začeli z gradnjo nove samopostrežne trgovine na začetku Efenkove ulice v Velenju, ki bo dograjena prihodnje leto.
Treba pa bi bilo urediti oz. zgraditi še več samopostrežnih trgovin, da bi zagotovili kolikor toliko solidno preskr-
Veljavnost vozniških dovoljenj
Po 29. členu pravilnika o vozniških dovoljenjih (Uradni list SFRJ št. 30/67) je bilo potrebno vozniška dovoljenja, katerih veljavnost je potekla pred uveljavitvijo navedenega pravilnika, to je pred 20. julijem 1967, podaljšati do 20. julija 1969.
Še vedno pa precejšnje število voznikov motornih vozil ni predložilo zahtevka za podaljšanje vozniških dovoljenj.
V zvezi s tem je republiški sekretariat za notranje zadeve SRS izjemoma podaljšal rok do katerega lahko zamudniki predložijo v podaljšanje svoja vozniška dovoljenja.
Izjemni in skrajni rok za podaljšanje je 31. december 1969.
Vse voznike motornih vozil, katerih veljavnost vozniških dovoljenj je že pretekla, opozarjamo, da z nepodaljšanimi vozniškimi dovoljenji ni dovoljeno voziti motorna vozila v cestnem prometu in jih hkrati pozivamo, da nemudoma predložijo zahtevek za podaljšanje vozniškega dovoljenja pri pristojnemu upravnemu organu v občini.
Vozniških dovoljenj, katerih veljavnost je potekla pred uveljavitvijo pravilnika o vozniških dovoljenjih, po 31. decembru 1969 ne bo mogoče več podaljšati in bodo taka vozniška dovoljenja ob uporabi 16. člena navedenega pravilnika razveljavljena in črtana iz evidence vozniških dovoljenj.
IZ pisarne oddelka za občo upravo SOb Velenje
Vaš
obveščevalec
ŠALEŠKI RUDAR
V	okviru trgovskega podjetja na malo in veliko »ERA« iz Velenja deluje zdaj 26 samostojnih enot, in sicer 9 za prodajo živil, 6 za prodajo industrijskega blaga in pa 10 prodajaln gradbenega materiala s predstavništvi v Zagrebu, Ljubljani in Celju. Velenjska »ERA« ima prodajalne gradbenega materiala in velenjskega lignita v Zagrebu (2), Samoboru, Kraljevcu, Celju in Ljubljani.
Polletnega plana prometa v »ERI« niso dosegli; predvideno je bilo, da bodo ustvarili 47,920.000 din realizacije, dosegli pa so jo 42,840.000 din, deloma tudi zaradi dokaj poznega začetka gradbene sezone. Vendar pa so prepričani, da bodo v drugem polletju zamujeno nadoknadili (ozimnica, večji nakupi obleke in obutve ter drugega industrijskega blaga) in dosegli okrog 95 milijonov dinarjev realizacije.
INTERES ZA VEČJI PROMET
V	velenjski »ERI« izdelajo vsak mesec obračun dohodka po poslovalnicah, osebne dohodke pa delijo zaposlenim dosledno na osnovi ustvarjenega dohodka. Dohodek poslovalnice predstavlja pravzaprav dosežena razlika v ceni, iz katere je treba najprej pokriti materialne stroške in izdvojiti določen denar za sklade, ostanek pa predstavlja maso osebnih dohodkov poslovalnice. Se pravi, da zaposleni v vsaki poslovalnici oz. enoti samostojno gospodarijo in da lahko odločno vplivajo tudi na višino osebnega dohodka, seveda z večanjem prometa.
Vsaka enota ima s pravilnikom o delitvi dohodka določeno tudi razmerje delitve dohodka na sklade in osebne dohodke. Poslovalnice živilske stroke morajo nameniti za sklade 20% dohodka (za osebne dohodke ga ostane 80%), druge enote pa morajo za sklade izdvojiti 30 % ustvarjenega dohodka, za osebne dohodke pa ostane 70% dohodka.
Ker je torej višina osebnega dohodka zaposlenih v posameznih poslovalnicah oz. enotah odvisna izključno od doseženega dohodka, ta pa od prometa, ugotavljajo v velenjski »ERI« čedalje večje zanimanje zaposlenih za večji promet.
POZORNOST	,	, -.
IZOBRAŽEVANJU	hotelu PAKA je vsak mesec nov barski program. V restavra-
ciji JEZERO pa vsako soboto in nedeljo glasba za ples in raz-
Trgovsko podjetje na malo vedrilo.
in veliko »ERA« iz Velenja za-	.	.
— - - Vabimo vas tudi na igro malega golfa ob Velenjskem jezeru-Mali golf je odprt vsak dan od 8. ure dalje. Ves prostor je razsvetljen in lahko igrate tudi zvečer.
bo z osnovnimi prehrambenimi predmeti. V »ERI« ugotavljajo potrebe po ureditvi samopostrežnih trgovin v Pesju, v starem Velenju in v Stari vasi.
PRVE PREDNOSTI ZDRUŽITVE VELENJSKE TRGOVINE ŽE VIDNE
Res je, da je komaj nekaj mesecev po ustanovitvi novega trgovskega podjetja na malo in veliko »ERA« iz Velenja težko celoviteje ugotavljati prednosti združevanja velenjske trgovine. Kljub temu pa so prve prednosti vidne že zdaj. Eno od vodil v akciji združevanja je bilo ustvariti v Velenju večji kapital, ki bi omogočil hitrejšo modernizacijo trgovine. Od tega pa nedvomno zavisi enoten koncept razvoja trgovske mreže in s tem v zvezi investicijskih vlaganj.
Doslej sprejete odločitve pri investicijah kažejo, da gre za resnično najpotrebnejše preureditve oz. novogradnje, predvsem pa, da se na določenih območjih zmogljivosti ne podvojujejo. Ob taki politiki ne bo težko že v dogled-nem času zagotoviti vprašanje osnovne preskrbe Velenjčanov, kar preje verjetno ne bi bilo tako enostavno. Prišlo je do delitve dela med posameznimi službami, mehanizira se uprava, hitreje se izboljšuje kvalifikacijska struktura zaposlenih.
Seveda pa bo treba storiti še precej, in tega se zavedajo tudi v »ERI«, da bodo uresničeni vsi načrti, zastavljeni ob združitvi velenjske trgovine.
Na kratko
% Občinska zveza Društev prijateljev mladine Velenje je v torek, 2. septembra, organi zirala na osnovni šoli Gustava šiliha sejem rabljenih šolskih knjig.
•	Člani delovnega kolektiva Rudnika lignita Velenje imajo v letu, ko so upokojeni, pravico do brezplačnega dopusta v počitniškem domu velenjskih rudarjev v Fiesi. Nekaj članov delovnega kolektiva je letovalo brezplačno v Fiesi že v začetku junija, drugi pa so odšli na dopust zadnjo nedeljo, 7. septembra.
#	V enoletno rudarsko šolo, ki jo je organiziral Rudarski šolski center Velenje za potrebe tukajšnjega rudnika lignita, bodo sprejeli 60 fantov, ki so končali vsaj pet razredov osnovne šole in ki niso starejši od 17 let. Vpis še traja, med šolanjem pa bodo bodoči rudarji prejemali tudi nagrade, odvisne seveda od doseženih uspehov pri učenju.
#	Na jesenskem mednarodnem Zagrebškem velesejmu, ki so ga odprli te dni, razstavlja tudi Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje priznane izdelke, štedilnike, pralne stroje in hladilnike v standardni izvedbi Gorenje ter v specialni luksuzni izvedbi PEA. Podjetje za izdelavo pohištva STIX Velenje pa bo razstavilo kuhinje oz. elemente za kuhinje.
•	V prvem letošnjem polletju so zabeležili v gostinskem podjetju »Hotel Paka« v Velenju nad 9.000 nočitev gostov, ali kar petino več kot v istem razdobju lani. Največ je bilo inozemskih gostov, med njimi pa Avstrijcev, Zahodnih Nemcev in Italijanov.
HOTEL PAKA IN RESTAVRACIJA JEZERO
VAS VABITA
posluje zdaj okrog 250 delavcev in uslužbencev. Da bi lahko kar najbolj posodobili poslovanje in izboljšali tudi kvaliteto postrežbe v posameznih poslovalnicah, namenjajo v »ERI« posebno po-
PRIPOROCAMO SE ZA OBISK!
Posojilo za modernizacijo železnic
Kupcem, trgovskim podjetjem, tovarnam, termoelektrarnam in drugim, odpremijo iz Rudnika lignita Velenje dnevno od 380 do 400 vagonov lignita. Letos so velenjski rudarji že imeli težave zaradi pomanjkanja železniških vagonov, predstavniki ŽTP pa napovedujejo, da bodo težave spet ta in prihodnji mesec. Da bi odpravili težave zaradi pomanjkanja vagonov in da bi pospešili modernizacijo železnic na Slovenskem, bodo posredovali osrednjemu delavskemu svetu Rudnika lignita Velenje predlog, da bi delovna organizacija vpisala 2,000.000 din posojila za modernizacijo slovenskih železnic.
PAŠKI KODAK - legenda in stvarnost
Tudi ta običaj je vezan na obilico jedi in pijače. Tako kuhajo na Paškem Kozjaku že od nekdaj na pustni torek svinjsko glavo in zelje, na ta dan pa morajo biti na mizi tudi krapi. Kadar prihajajo pusti, jih navadno pogostijo s krapi in pijačo, kot pravijo, je to pri njih star nenapisan zakon.
Ker je pust čas norčij in splošnega vescljačenja, prirejajo pri posameznih kmetijah veselice, ki jih prištevamo med institucije vaške skupnosti. Zato so množično obiskane.
Obilno zauživanje hrahe za	čo, ki bi zavrla ali prizadela
pusta si strokovnjaki razlaga-	življenje živih,
jo s čaščenjem prednikov, ki	Pusti hodijo na pustni torek
lahko delujejo na prihod po-	od kmetije do kmetije. Še pred
Svet pod Špikom
(14)
mladi negativno, kakor tudi nekaj leti so bili našemljeni na demona rasti, če pa jih v oblačilih in maskah, ki so zadovoljimo, odvrnejo nesre- jih izdelovali sami doma. Ma
ske so imele podobe živalske glave, medtem ko so v košuti poosebljali štirinožno žival. V tej sta se dva postavila drug za drugim, vmes sta bila povezana z leseno palico kot nekako osjo. Nato so ju prekrili z laneno rjuho, sprednji je držal nad seboj kosmato živalsko glavo, zadnji pa rep. Pusti v spremstvu s košuto so v sedanjem času redkost, kakor tudi to, da bi vlačili za seboj plug in brano, kot je bilo to v splošni navadi še pred nekaj leti. Navada je, da obiščejo moške, ki so godni za ženitev in so ostali sam-
ski. Prineso jim slamnate neveste. Izročitev je poseben že-nitovanjski obredni način. To izzove dosti šale in smeha in celo solz. Nasploh so sprevodi pustov, ki obiskujejo kmetije, kjer jih pogoste, kot vemo, izredno glasni in hrupni.
Pri domačiji, kjer se takšen nenavaden sprevod ustavi, pri zadnji obiskani kmetiji, pravijo pustni kres. Tu sežigajo nagačenega pusta in se vsi žalostni ter razjokani v pogrebni slovesnosti poslovijo od njega.
Poznavalci običajev so si že od nekdaj postavljali vprašanje v zvezi z zapletenimi pustnimi običaji in skušali dati na posamezne prvine in dejanja odgovore. Krinke — se-
me naj bi predstavljale duhove rajnih, v katere se lahko živi spremene le na ta način, da prekrijejo svojo identiteto. Ker predstavljajo družbo rajnih, jih morajo pogostiti, s takšnim žrtvovanjem zadovoljujejo njihove potrebe, pri tem pa morajo z njimi dostojno. ravnati, kajti tudi zamera lahko prinese nesrečo. Drugi vidijo, predvsem psihologi, v šemljenju globoko zakoreninjeno navado v človekovi naravi. Zato razlagajo, da mora človek tu in tam spremeniti svoj »jaz«, se skriti v drugo »podobo«, se na-noreti in izdivjati, da ga pri tem nihče ne prepozna ali bolje, da izgubi svojo vsakdanjo družbeno etiketo.
i