ŠTEVILKA 1 - LETNIK 27 - MAREC 2020 GLASILO OBČINE VIDEM NAPOVEDNIK DOGODKOV MAREC Petek, 20. marec Proslava ob materinskem dnevu, OS Videm, podružnica Leskovec Nedelja, 22. marec Začetek tekem veteranov, Nogometne šole Videm, za pokal MNZ Ptuj in tekem 3■ Slovenske nogometne lige, SD Videm Sreda, 25. marec Proslava ob materinskem dnevu, OS Videm, podružnica Sela Sobota, 28. marec Spomladanska čistilna akcija v Občini Videm, po vseh krajevnih skupnostih APRIL Izmenjava semen in sadik starih sort, Etnografsko društvo Tržeč; Velikonočni pohod na veliki ponedeljek, Društvo za napredek in razvoj Kocil; Guljenje lipovca, Društvo za ohranjanje dediščine Haloz; Predstavitev presmecev velikanov in blagoslov na cvetno nedeljo, cerkev sv. Vida, organizator: KTD Klopotec Soviče - Dravci Četrtek, 9. april 18.00: Velikonočna razstava pisanic in ročnih del, kulturna dvorana Sela, organizatorja: aktiv žena Sela in aktiv žena Dolena Petek, 10. april 17.00: Tradicionalna velikonočna razstava, prostor TD Klopotec Leskovec v Halozah, organizator: TD Klopotec Leskovec v Halozah; Velikonočni pokal, meddruštveno streljanje na glinaste golobe, Lovska družina Leskovec (tudi v soboto 11. aprila) Sobota, 11. april Blagoslov jedi pri kapeli na Korpičevi domačiji, KTD Klopotec Soviče - Dravci Ponedeljek, 13. april Pohod na velikonočni ponedeljek, KS Tržeč Nedelja, 19. april Blagoslov motorjev in štirikolesnikov, cerkev sv. Družine na Selih Sobota, 25. april Razstava starodobnikov, Djočanova domačija, ED Tržeč Nedelja, 26. april 12. Malonogometni turnir — memorial Srečka Tominca, SD Selan Ponedeljek, 27. april Tradicionalni pohod, DU Dolena Četrtek, 30. april Postavitev mlajev, kresovanja in pohodi, organizatorji: TD Koranti Pobrežje, ED Lancova vas, SD Zg. Pristava, KS Sela, SD Videm, Društvo za napredek in razvoj Kocil MAJ Pohod korantov Lancova vas, vaščanov in prijateljev; Pohod, kolesarjenje, SD Zg. Pristava; Kolesarjenje po občini, SD Videm, sekcija kolesarjenje; Veteranski turnir, SD Videm; Pohod krajanov KS Sela na Donačko goro; Telovadba z učenci OS Sela, organizator: Sola zdravja Sela; Ekskurzija, športno srečanje, DU Dolena; Urbanovo zegnanje in odprtje električnega zvona, Društvo za napredek Kocil; Strokovna ekskurzija, Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas Petek, 1. maj Postavitev mlaja, pohod ob 1. maju, organizatorja: KS Tržeč, SD Tržeč; Kolesarski izlet, SD Leskovec; Prvomajski pohod in budnica, TD Klopotec Leskovec v Halozah, OS Leskovec Sobota, 2. maj Pohod na Ptujsko Goro, Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas Nedelja, 3. maj Florjanova nedelja, cerkev sv. Vida, cerkev sv. Družine na Selih OBVESTILO Prihodnja številka občinskega glasila Naš glas bo izšla sredi maja 2020. Članke in fotografije lahko oddate do 17. aprila 2020. Pišite na e-naslov: tatjana.mohorko@gmail.com ali vabilo, članek oddajte na sedežu Občine Videm. Uredništvo Glasilo izdaja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Marjan Nahberger (namestnik odg. urednice), Petra Krajnc (lektorica), mag. Ivan Božičko, Friderik Likavec, Alojz Čeh, Dejan Tramšek, Tadej Podvršek. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada Vlade RS za informiranje, št.: 23/90-541/96-12, se za glasilo plačuje 8,5-odstotni davek. Glasilo Naš glas je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad Vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v Občini Videm. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko. Naklada 2150 kosov. Spoštovane občanke in spoštovani občani Imam občutek, kot da smo preskočili letni čas, ki mu pravimo zima. Ni bilo pravega snega, tiste zime, ko »škriplje« pod nogami, in ostalo je veliko žuželk, ki niso najbolj koristne. Morda je resna ogroženost koronavirusa tudi posledica takšnega vremenskega stanja. Kljub temu, kaj vse se aktualnega dogaja v Sloveniji in posledično v vseh slovenskih občinah, tudi v naši občini, si prizadevamo, da našim ljudem omogočamo čim boljše pogoje bivanja. Nastajajo vsebine poročil, ki jih bomo obravnavah na sejah delovnih teles in na plenarni seji občinskega sveta. Mnogi občani ste izrazili podporo, da seje sveta snemamo in jih lahko v celoti pogledate na SIP TV. To bomo počeli tudi v prihodnje. Mnoge investicije, ki smo jih končali v letu 2019, so izboljšale kakovost življenja naših ljudi. Nekatere zadeve so že več let klicale po sanaciji, nekatere tudi sedaj zahtevajo nujno sanacijo. Žal smo finančno omejeni. Država velikokrat nalaga občini obveznosti, hkrati pa ne zagotavlja finančnih virov. V času politične krize, ki je »eskalirala« z odstopom predsednika vlade, sem bil aktivno vključen v nastajanje nove vlade RS. Tesna povezanost in aktivno sodelovanje z našo poslanko DZ Suzano Lep Simenko sta dober obet tudi v prihodnje. Zaradi politične krize so se upočasnili postopki državne birokracije, ki je nujno zlo skoraj vsakega projekta, ki ga načrtujemo skupaj z državo. Samo upamo lahko, da bo z imenovanjem nove vlade RS konec stanja, v katerem smo se znašli. Potrebe, ki so nujne za našo občino, moramo usklajevati z državo. Kot prioriteto smo si zadah gradnjo doma za starejše, OPN za celotno območje občine, cestno in drugo infrastruktura, večnamensko dvorano idr. Če bomo imeli prave sogovornike na državni ravni, bodo naše želje in potrebe laže rešljive. Čeprav je trenutna politična klima zamegljena, se v ozadju kažeta modro nebo in rumeno sonce. Če se bodo koalicijski partnerji v novi vladi RS držali dogovora, bi Občina Videm iz naslova povprečnine že v letu 2020 prejela predvidoma 230.000 evrov dodatnih sredstev. Koledarska zima se še ni poslovila. Bežni sprehod po naši občini daje občutek spomladanskega prebujanja narave. Tudi mi smo že začeli konkretne aktivnosti za izboljšanje bivanjskega okolja naših ljudi. Vse to bodo v nadaljevanju opisali in predstavili vsi drugi sodelavci, ki pripravljajo zanimive vsebine našega internega glasila Naš glas. Vse dobro vam želim in vas lepo pozdravljam. Ob bližajočih se praznikih, materinskem dnevu in veliki noči pa vam iskreno čestitam in želim prijetno praznovanje v krogu družine. Branko Marinič, župan V Velikem Okiču (Hasov breg) poteka sanacija plazu. Dobro je vedeti... V MARCU ZAČETEK OBNOVE STOPNIC PRED VHODOM V ZGRADBO V ZG. LESKOVCU Občina Videm in Kmetijska zadruga Ptuj, ki sta solastnici objekta v Zgornjem Leskovcu, bosta marca začeli obnovo stopnic pred vhodom v prostore. V tem trenutku so stopnice dotrajane in ne omogočajo varnega dostopa vsem uporabnikom. Pri tem imamo v mislih tudi uporabnike, ki so starejši, ah tiste, ki pri hoji uporabljajo voziček ah imajo posebne potrebe. Ne nazadnje pa gre tudi za zunanjo podobo objekta, ki se bo s tem bistveno spremenila. Občina in KZ Ptuj sta se dogovorili za obnovo stopnic pred vhodom v prostore, v katerih sta kmetijska prodajalna in trenutno tudi še ambulanta splošne prakse. UGODNO VREME DELAVCEM OMOGOČA TUDI DELO NA TERENU Režijski obrat izvaja dela na območju vseh krajevnih skupnosti. Glede na vremenske razmere se že opravljajo dela, ki se običajno opravljajo v spomladanskem delu — čiščenje jarkov, propustov in druga vzdrževalna dela na občinski infrastrukturi. Prav tako se izvajata obrezovanje vej in vzdrževanje javne razsvetljave. Ravno tako smo začeli vzdrževanje cest predvsem na delih, ki predstavljajo večjo oviro prometu ali grožnjo varnosti udele- žencev. Tako smo začeli sanacijo plazu na LC 456261 v Velikem Okiču (Hasov breg). Ugodne vremenske razmere smo izkoristili za zasaditev okolice pokopališča Leskovec, hkrati se izvajajo dela na pripravi podlage za postavitev igral pred osnovnima šolama Leskovec in Sela. NOVE, NIŽJE CENE ZA POKOPALIŠKO IN POGREBNO DEJAVNOST Občinski svet je enotno potrdil predlog župana o spremembi cen pokopališke in pogrebne dejavnosti. Z novimi cenami se nekatere storitve cenovno bistveno znižujejo. Na podlagi analize je bilo namreč ugotovljeno, da ne obstaja ekonomka upravičenost po višjih cenah ah cenah, kot so bile do sedaj. Nove cene so začele veljati s 1. januarjem 2020. NAZIV Cena v EUR s 1. 1. 2020 Uporaba in čiščenje mrliške veže 57,94 Uporaba prostora mrliške veže v primeru žare 20,06 Letna pristojbina za enojni grob in žaro 22,50 Letna pristojbina za dvojni grob 28,90 Letna pristojbina za grobnico 58,20 Parcela za prvi pokop za enojni grob 10,00 Parcela za prvi pokop v dvojni grob 15,00 Parcela za prvi pokop v grobnico 30,00 Žarni grob 10,00 Stranke, ki imajo smrtni slučaj in imajo grobno parcelo, pri občinski upravi pridobijo soglasje za pokop. V primeru, ko grobne parcele še nimajo, skupaj s predstavnikom občinske uprave opravijo ogled na pokopališču in določijo prostor pokopa. Vse druge formalnosti, vezane na pokop, ureja stranka na pogrebnem podjetju Mir, d. o. o. Z novim letom je občina nekatere storitve na obeh pokopališčih bistveno znižala. OB ROJSTVU OTROKA PO NOVEM 250 EVROV Občinski svet je soglasno potrdil predlog svetniških skupin koalicije o spremembi Pravilnika o enotni denarni pomoči ob rojstvu otroka v Občini Videm, ki določa enkratno denarno pomoč v znesku 250 evrov. Pravilnik je začel veljati s 1. januarjem 2020. ZAKAJ ZA 3 % VIŠJA CENA RAVNANJA Z ODPADKI ZA GOSPODINJSTVA Občinski svet Občine Videm je na svoji zadnji redni seji v februarju potrdil Ela- borat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov). Cene so se za gospodinjstva povišale za 3 %. Kot je znano, je dosedanja cena ravnanja z odpadki veljala od leta 2016, pri čemer je pri izvajalcu javne službe v tem času nastalo precej zakonodajnih in drugih novosti, ki jih je izvajalec moral prevzeti in implementirati — nova uredba in pravilniki izvajanja storitev (odvozi iz počitniških hiš idr.), povečani stroški obdelave odpadkov zaradi višjih stroškov na strani prevzemnika, kjer sami nimamo vpliva, saj se prevzem in obdelava mešanih komunalnih in kosovnih odpadkov povečuje docela na celotnem območju države. REŽIJSKI OBRAT OBČINE VIDEM Na sejah občinskega sveta se je pojavilo tudi svetniško vprašanje glede Režijskega obrata Občine Videm, njegovega pomena ter organiziranosti zdaj in v prihodnje. Želimo poudariti, da režijski obrat opravlja naloge, kot jih je doslej, predvsem naloge vzdrževanja javnih površin in objektov ter naprav skupne komunalne rabe. Izvaja se vzdrževanje občinskih cest, javne razsvetljave, javnih zelenih površin, vzdrževanje pokopališč, vzdrževanje stanovanj in drugih komunalnih objektov. V Režijskem obratu Občine Videm je zaposlenih devet delavcev, ki opravljajo redna vzdrževalna dela in vsa tista dela, ki jih s terena kot pobude in predloge dajete občani Občine Videm. Seveda se vsak predlog preuči in predhodno opravi ogled. S 1. januarjem 2020 je vodenje režijskega obrata prevzela dolgoletna sodelavka v občinski upravi, z izkušnjami na področju organiziranja in vodenja vzdrževalnih del, Marjetka Šibila. Občinska uprava SPVCP pred kratkim pregledal vame šolske poti Qvet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV-«3cP) Občine Videm je v lokalni skupnosti pristojen za načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu. Svet, ki šteje šest članov, v novem mandatu vodi občinski svetnik Bojan Merc, ob njem pa so še člani: Brane Kolednik, Andrej Rožman, Stanko Vinko, Barbara Ambrož in Miha Emeršič. Pred kratkim so člani sveta opravili ogled vseh označenih varnih šolskih poti s posebnim namenom, da bi ponekod, tudi tam, kjer hodnikov za pešce še ni izgrajenih, varnost najmlajših udeležencev v prometu še izboljšali. Tu in tam so opazili kako manjšo pomanjkljivost, vendar nič večjega, je povedal Merc, zapisali so si tudi nekatere predloge in pripombe, ki prihajajo s terena, na koncu pa so ugotovili, da se je na tem področju v minulih letih veliko naredilo. Seznanili so se tudi, da z novim letom 2020 šolske prevoze opravlja podjetje Arri-va, kar omogoča vozačem, da lahko poleg šolskega avtobusa uporabljajo tudi avtobus redne linije. Sicer pa SPVCP sodeluje s pristojnimi organi občine in strokovno službo ter predlaga ustrezne rešitve in ukrepe pri načrtovanju in razvoju cestnega prometa v občini, tako kot je to že bila praksa dosedanjih svetov v Občini Videm in kot je Utrip na terenu praska po vsej državi. Skrbi tudi za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo varnost, za dvig varnostne prometne kulture vseh udeležencev v cestnem prometu ter razvijanje humanih in solidarnih odnosov med udeleženci v cestnem prometu. Skratka, SPVCP Občine Videm tudi v prihodnje čaka precej odgovornega dela in ob tem tudi prijetnih druženj na terenu. Besedilo in foto: TM Storitev pomoč na domu - socialna oskrba na območju Občine Videm ^*enter za socialno delo Spodnje Podravje izvaja stori-V—tev pomoč na domu že vse od leta 1992. Pomoč na domu izvajamo v 15 občinah Upravne enote Ptuj, med njimi je tudi Občina Videm. Mesečno število uporabnikov niha, nekje med 110 in 120 uporabnikov. Iz Občine Videm imamo trenutno vključenih osem uporabnikov, številka pa mesečno niha med 6 in 10 uporabnikov. Socialna oskrba na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika pomoči, v kateri sodelujejo vodja in koordinator storitve ter neposredni oskrbovalec (socialna oskrbovalka). Koordinator pomoči na domu v prvi fazi ugotovi upravičenosti do storitve, pripravi in sklene dogovor o izvajanju storitve, organizirana ključne člane okolja (uporabnika in njegovo družino) ter izvede uvodno srečanje med izvajalcem in upravičencem ter njegovo družino. Drugi del storitve, ki ga opravi koordinator pomoči na domu, zajema vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci ter neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca. Za izvajanje neposredne oskrbe je na Centru za socialno delo trenutno zaposlenih 18 socialnih oskrbovalk. KAJ POČNEJO SOCIALNE OSKRBOVALKE NA VAŠIH DOMOVIH Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega naslednje sklope opravil: — pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo naslednja opravila: pomoč pri oblačenju, slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov; — gospodinjsko pomoč, kamor sodijo naslednja opravila: prinašanja enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora; — pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo naslednja opravila: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo. KATERE OSEBE SO UPRAVIČENE DO POMOČI NA DOMU Pomoč na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, zaradi starosti, invalidnosti ah kronične bolezni pa se ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Upravičenci so: — osebe, stare več kot 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje; — osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb; — druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij; — kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega Centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje; — hudo bolni otroci ah otroci s težko motnjo v telesnem ah težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva. KAKO JE S PLAČILOM Storitev pomoč na domu plača uporabnik sam. Cena storitve je odvisna od višine subvencije občine k ceni storitve. Subvencije so po posameznih občinah različne, zakonsko pa je določeno, da mora občina subvencionirati vsaj 50 % cene storitve. Cene v posameznih občinah se gibljejo od 3,60 EUR na uro pa vse tja do 9,23 EUR na uro. Občina Videm subvencionira kar velik delež cene, zato znaša cena za uporabnika v Občini Videm 5,29 EUR na uro. Ce uporabnik ni sposoben plačati teh stroškov storitve niti po subvencionirani ceni, lahko prosi za oprostitev na posebni vlogi na Centru za socialno delo. Center nato v postopku ugotovi plačilno sposobnost upravičenca in njegovih zavezancev (otroci ali drugi zavezanci po izročilnih pogodbah ipd.) in izda odločbo o oprostitvi (delni ali v celoti). V takšnih primerih pride na posebno zahtevo občine do vknjižbe na nepremičnine, če jih uporabnik ima, vendar le za nepremičnine, na kateri uporabnik nima prijavljenega stalnega bivališča, in ne na hišo oz. stanovanje. KAKO DO STORITVE Storitev se lahko začne na zahtevo upravičenca ah zakonitega zastopnika na podlagi pisne vloge, ki jo dobite na Centru za socialno delo Spodnje Podravje, lahko pa nas pokličete po telefonu na številko 02 787 56 59. Na podlagi razgovora vas uvrstimo na čakalni seznam. Pred začetkom izvajanja socialne oskrbe se sklene dogovor o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve. Naj bo starost lepa! Pripravila: Katja Svenšek Poziv občanom za priključitev na kanalizacijsko omrežje Z^bčina Videm je na območju naselij Videm pri Ptuju, VVPobrežje, Tržeč, v delu Jurovcev, Dravinjskega Vrha in delu Lancove vasi zgradila kanalizacijsko omrežje. Osnovna šola Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju, na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 — uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 14/15 - ZUUJFO in 55/17) objavlja JAVNI RAZPIS za vpis novincev v vrtec pri Osnovni šoli Videm za šolsko leto 2020/2021 Na podlagi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2015), ki v 17. členu določa, da se mora uporabnik, ki je lastnik stavbe, v kateri nastajajo odpadne vode, priključiti na javno kanalizacijo povsod, kjer je zgrajena, če to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije, Občina Videm poziva vse občane, ki jim je priključitev na kanalizacijsko omrežje omogočena, da se nanjo priključijo. Pred izvedbo priključka na kanalizacijsko omrežje je treba na sedežu Občine Videm vložiti vlogo za odmero komunalnega prispevka za kanalizacijo in plačati odmerjeni komunalni prispevek. Ob vložitvi vloge za odmero komunalnega prispevka se mora plačati upravna taksa v višini 22,60 EUR. Komunalni prispevek se nato odmeri od površine parcele in od netotlori-sne površine stavbe. Za vse dodatne informacije in informativni izračun komunalnega prispevka lahko pokličete na Občino Videm, tel. št. 02 761 94 08. Občina Videm Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo javni vpis novincev za novo šolsko leto 2020/2021 potekal od 15. 3. 2020 do 31. 3. 2020 od 8. do 14. ure v tajništvu Osnovne šole Videm. Otroke lahko vpišete v vrtec pri OS Videm, vrtec pri podružnični šob Leskovec in vrtec pri podružnični šob Sela. Vloge za sprejem otroka v vrtec lahko najdete na spletni strani http://vrtec.solavidem.si/obrazci/ ali jo dobite na sedežu šole Videm. Vlogo za sprejem otroka v vrtec lahko oddate po pošti ali v tajništvo šole. Starše, ki ste vlogo že oddali, pozivamo, da jih osebno ali telefonsko potrdite na telefonsko številko 02 761 94 25 v razpisanem roku. Štev.: 6020-2/2020-1 Datum: 28. 2. 2020 Osnovna šola Videm Videmska pekarna Presta ani decembra smo v Našem glasu poročali o odpr-Ltju nove pekarne Presta Premium v Vidmu pri Ptuju. Pekarna seje s svojimi pekovskimi dobrotami iz pekarne Blanka in drugo pestro ponudbo, po novem pa tudi s slaščicami iz slaščičarne Samanta, dobro prijela in vsak dan jo obišče veliko zadovoljnih strank. V članku smo med drugim napisali, da je nova pekarna v prostorih pri Bošku v Vidmu pri Ptuju, saj pod tem imenom mnogi poznajo to zgradbo in ta konec naselja. Obnovljena zgradba pa je že nekaj časa v lasti podjetja Miral, podjetnika Mirana Krajnca, ki se kot podjetnik uspešno ukvarja z diamantnim rezanjem, vrtanjem, brušenjem in štokanjem betona. Podjetju Miral se opravičujemo za to neljubo napako in želimo uspešno delo ter dobro poslovanje z najemnikom pekarne. TM V zgradbi podjetja Miral je od lanske jeseni pekarna Presta Premium. Foto: TM Letna konferenca Občinskega odbora SDS Videm Qrvi teden v februarju so se člani 00 SDS Videm zbrali na redni letni konferenci, ki je bila letos tudi volilna. Po uvodni besedi je predsednica odbora in poslanka v državnem zboru Suzana Lep Šimenko pozdravila vse prisotne, še posebej državnega svetnika Rajka Fajta, podžupana Občine Videm Matjaža Klasinca in predstavnici 00 SDS Kidričevo. Izvoljeno delovno predsedstvo je začelo konferenco po ustaljenem protokolu. Poročilo o delu v minulem letu je podala predsednica odbora Suzana Lep Šimenko. Odbor je bil tudi v preteklem letu izjemno aktiven. Ob rednih sestankih izvršilnega odbora ter prisotnosti na vseh aktivnostih na državni ravni je bilo organiziranih več aktivnosti za člane, simpatizerje SDS Svetniki svetniške skupine SDS tudi v novem letu nadaljujmo delo. V januarju smo prisostvovali na posameznih sejah odborov in delovnih teles, na katerih smo podrobneje preučili vsebine za 9. redno sejo sveta Občine Videm. Med pomembnejšimi točkami seje je bil Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občin Spodnjega Podravja. Občina Videm je zadnja izmed občin Spodnjega Podravja, ki je potrdila Elaborat. Skupaj z izvršilnim odborom občinskega odbora smo pripravili načrt dela za leto 2020. Kljub trdemu delu pa nam ne bo zmanjkalo priložnosti za druženja. Udeležili smo se tudi letne konference Občinskega odbora SDS, na kateri smo za vodenje odbora ponovno izvolili dosedanje vodstvo. Katja Svenšek, vodja svetniške skupine SDS Vodstvo OO SDS Videm po volilni letni konferenci in vse občane Občine Videm. Izpostavljeno je bilo: zakup gledališke predstave KD Videm ob materinskem dnevu, pohod po Halozah z gosti iz odbora SDS Selnica ob Dravi, strokovna ekskurzija po Prekmurju, delu Avstrije in obisk porabskih Slovencev v Monoštru na Madžarskem ter že tradicionalni jesenski piknik v Pobrežju. Poročilo nadzornega odbora in finančno poročilo je podal predsednik Janez Lovenjak. Letošnje aktivnosti odbora bodo usmerjene v druženje na tradicionalnih dogodkih (pohod, piknik) z udeležbo na vsakoletnem srečanju vseh odborov stranke SDS v Bovcu. Ce bo prišlo do predčasnih državnozborskih volitev, se bodo aktivnosti odbora ustrezno prilagodile. Ker je bila tokratna konferenca tudi volilna, se je razrešilo staro vodstvo in se izvolilo novo vodstvo OO SDS Videm. Za predsednico je bila ponovno soglasno izvoljena Suzana Lep Šimenko. Tudi izvršilni in nadzorni odbor sta ostala skoraj nespremenjena. Prisotnim so nekaj besed namenih še državni svetnik Rajko Fajt, podžupan Občine Videm Matjaž Klasinc, ki je zastopal župana Branka Mariniča, ki se zaradi bolezni konference žal ni mogel udeležiti, in gostja iz sosednjega odbora SDS Kidričevo. Po uradnem delu je sledilo prijetno druženje s pogostitvijo v gostišču Pal v Vidmu. Besedilo in foto: Alojz Ceh Leto 2020 bo za stranko SLS zelo delovno. V prvi polovici leta bo imela stranka redni občni zbor. Člani stranke se bomo pred poletjem dobili na rednem letnem kongresu stranke. Organizirali bomo tudi izlet za člane in jesenski piknik. Upravni odbor se bo redno sestajal ter spremljal aktivnosti in dogajanja v stranki. Glavni cilj in naloge stranke so pritegniti večje število mladih, ki se bodo z idejami in cilji priključili stranki ter dodali sveže energije za prihodnost. Stranka bo v tem letu zelo aktivna tudi na občinskem področju, saj njeni svetniki aktivno sodelujejo v koaliciji in pri projektih. Občinski svetniki si bodo prizadevali stranko najbolje zastopati in izpolniti obljube, ki so jih dali ljudem pred volitvami. Prizadevali si bomo za razvoj celotne občine. Še vedno je prioritetna naloga Interesna zveza haloških občin (IZHA). S svojimi idejami in pobudami redno sodelujemo pri aktivnostih občine in poskušamo občanom omogočiti boljše življenje. Letos nas čaka še veliko projektov, ki jih imamo namen uresničiti. Upamo, da nam jih uspe realizirati čim več. OO SLS Videm SLS. Slovenska ljudska stranka Obisk predsednice stranke DeSUS v Spodnjem Podravju 1 /četrtek, 6. februarja, smo imeli prvo srečanje z novo-V izvoljeno predsednico stranke. Obisk je bil prvi v vrsti obiskov pokrajinskih organizacij, saj je članica naše mestne organizacije Ptuj. Ob vstopu v dvorano je dr. Aleksandra Pivec prejela dolg aplavz navzočih. Po pozdravnem nagovoru predsednika PO mag. Kumra je dr. Pivčeva prejela še šopek svežega cvetja. Sledil je nagovor dr. Pivčeve, med drugim je dejala: »Demografski trendi, po katerih se bo v Sloveniji v naslednjih letih večal delež starejših, od nas terjajo takojšnje in hitre ukrepe. Ne smemo dopustiti, da bi se nove in nove generacije starejših ljudi spopadale s socialno izključenostjo in tveganjem za revščino. Dostojna starost za vse mora biti ena največjih vrednot naše družbe. Pri tem pa nikakor ne bomo pozabili na mlajšo in srednjo generacijo, ki ju pestijo izzivi pomanjkanja kakovostnih delovnih mest, pomanjkanje stanovanj, izseljevanje mladih. Prav tako ne smemo pozabiti na stanje v okolju.« Nagovor je končala z mislijo: »Želim, da od tega trenutka naprej delujemo kot ekipa, morda občasno z različnimi pogledi, a s skupnimi cilji.« Sledili so čestitke, mnenja in vprašanja predsednici DeSUS dr. Nova predsednica stranke DeSUS na obisku v Sp. Podravju Aleksandra Pivec s strani članov, ki so bila usmerjena v nadaljnji razvoj naše stranke. Skupna misel vseh prisotnih je bila, da stranka DeSUS doživlja nov razcvet. Spoštovani člani, bodimo aktivni na vseh ravneh našega udejstvovanja. Mag. Ivan Božičko POSLANSKI KOTIČEK Spoštovani občanke in občani Občine Videm Letošnja »zelena« zima se bliža h koncu in za razliko od preteklih let tokrat koranti niso imeli veliko dela z njenim preganjanjem. Nam je pa naš, peti oz. pustni letni čas omogočil več tednov zabave, kar v naših koncih vedno s pridom izkoristimo. Na političnem prostoru so zadnji tedni zelo pestri, saj je bil zadnji januarski teden zaznamovan z odstopi najvišjih državnih funkcionarjev in je Slovenija praktično čez noč ostala brez vlade. Ponedeljkovo jutro, pred začetkom redne seje januarske seje Državnega zbora, nas je bolj ali manj presenetila novinarska konferenca predsednika vlade Marjana Šarca, na kateri je podal svojo odstopno izjavo. V SDS smo ob nastali politični krizi, podobno kot po volitvah 2018, ponudili možnost sodelovanja vsem parlamentarnim strankam. Pripravljenost za pogovore so izkazale stranke SMC, NSi in DeSUS, s katerimi smo se strinjali o ključnih prioritetah za blaginjo Slovenije v prihodnjem dveletnem obdobju. Pogajanja so bila korektna in ne glede na vse medijske pritiske na koncu uspešna. Podpisana je bila koalicijska pogodba, v torek, 3. marca, pa sta potekala razprava in tajno glasovanje o izvolitvi Janeza Janše za predsednika Vlade. Ponosna in vesela sem, da je Janez Janša z 52 glasovi ZA postal predsednik Vlade RS. Pred nami je predstavitev ministrov pred matičnimi odbori, v drugi polovici marca pa bi tako že lahko dobili 14. Vlado RS. Izpostavila bi le nekaj prioritet, ki se jim bo posvetila posebna pozornost: zmanjšanje birokracije na vseh področjih, izgradnja domov za ostarele, decentralizacija Slovenije, več spodbud za manj razvita območja, dvig povprečnin občinam, ureditev pokojnin, uvedba univerzalnega otroškega dodatka, sanacija zdravstvenega sistema in številne druge. / ; sta bila v prvi obravnavi na januarski redni seji potrjeni spremembi zakonov glede nadzora državne meje in javnega reda in miru, ki gresta v nadaljnji parlamentarni postopek. Resnično upam, da je v vmesnem času zavladal razum in da do predlaganih sprememb ne bo prišlo. Zakona sta nastala kot posledica aktivnosti Siškovih vard in vaških straž. Sama ocenjujem, da spremembe omenjenih zakonov ne potrebujemo, saj imata policija in ves državni aparat že danes dovolj pristojnosti, da ukrepata, če prihaja do nepravilnosti posameznikov ah skupine. Nesprejemljivo je prizadeti vse državljane zaradi nesposobnosti izvajanja obstoječe zakonodaje. Lažno izdajanje za uradno ah vojaško osebo je namreč že danes po 305. členu Kazenskega zakonika kaznivo dejanje in varovanje državne meje pri tem ni izvzeto. Treba pa se je na tem mestu vprašati, zakaj je do vaških straž sploh prišlo. So posledica dejstva, da se državljani, zlasti tisti, ki živijo na južni meji, zaradi velikega števila ilegalnih prehodov južne meje ne počutijo varni? Vlada Marjana Šarca (na srečo v odhodu) je s tema dvema nesmiselnima zakonoma želela ljudem dodatno omejiti vsakdan in jim ne nazadnje tudi jemati pravico do samoobrambe, jim predpisovati, kaj lahko ali česa ne smejo imeti oblečeno , ter posegati v njihovo zasebnost. Spremembi zakonov sta naravnost absurdni, saj se uvaja nov prekršek, ki se nanaša na uporabo maskirnih oblačil, uniform ah uniformam podobnih oblačil, policistu pa daje možnost subjektivne ocene, da se bo po prostem preudarku odločal, ali nekdo vzbuja videz, da izvaja naloge policista ali vojaka. Kaj pomeni dikcija »vzbuja videz«, ni znano in ob obravnavi zakonov na to nisem prejela odgovora. Dejstvo pa je, da bi bilo v tem primeru toliko, kot je policistov, različnih ocen. Upam si trditi, da glede na zapisan zakon načelo enakosti pred zakonom ne bi bilo zagotovljeno, saj ljudje ne bi bili enako obravnavani. V februarju je v parlamentarno obravnavo 59 poslancev vložilo spremembo volilne zakonodaje, ki ukinja volilne okraje. V predlaganem volilnem sistemu, brez 88 okrajev, zgolj z 8 volilnimi enotami, bi se izvoljeni poslanci vseh strank v roku nekaj mandatov praktično v celoti skoncentrirali v mestnih središčih. Tam, kjer je več volivcev, in tam, kjer je večja možnost medijske promocije. V tem sistemu bi bili poslanci, izvoljeni na podeželju, sčasoma le še izjema. Takšen volilni sistem bi tako imel za posledico še večji centralizem, večji del države, ki je že danes demografsko in razvojno obravnavan drugorazredno, pa bi še bolj zaostajal. Zato poslanci SDS ne podpiramo takšne spremembe volilne zakonodaje. Spoštovani! Naj vam spomladansko sonce vlije novih moči in vas napolni s pozitivno energijo. Vsem ženskam in mamicam pa želim vse najlepše ob bližajočem se dnevu žena in materinskem dnevu. Suzana Lep Šimenko, poslanka v DZ RS Vavčerji - spodbude malih vrednosti Q lovenski podjetniški sklad je 31. •Djanuarja 2020 v Uradnem listu RS (št. 7/2020) in na svoji spletni strani objavil nov javni poziv za »Vavčer za prototipiranje«. Namen in cilj vavčerja je zagotoviti možnost izdelave prototipa (v fizični ah digitalni obliki) novega izdelka ali storitve z namenom validacije poslovne ideje. Prijavitelj mora imeti na dan oddaje vloge vsaj enega zaposlenega. Pred oddajo vloge mora prijavitelj opraviti uvodni diagnostični intervju pri izbranem SIO (subjekt inovativnega okolja) — praviloma v regiji, kjer ima prijavitelj sedež — kateremu predstavi projekt. SIO na podlagi izvedenega intervjuja izda predhodno potrdilo SIO (Obrazec št. 1), ki je obvezna priloga vloge. Za sofinanciranje upravičenih stroškov je dovoljeno uveljaviti največ dva računa SLOVENSKA POSLOVNA TOČKA REPUBLIKA SLOVENIJA EVROPSKA UNIJA IVlAflll leiAO 2 A iiciowau*i zunanjih izvajalcev. Višina upravičenih stroškov: min. 500,00 EUR, maks. 5.000,00 EUR. Davek na dodano vrednost (DDV) ni upravičen strošek. Trenutno je objavljenih že 14 vavčer- skih pozivov: — Vavčer za certifikate kakovosti — Vavčer za zaščito intelektualne lastnine — Vavčer za tržne raziskave tujih trgov — Vavčer za udeležbe na mednarodnih forumih — Vavčer za udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujino — Vavčer za skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini — Vavčer za dvig digitalnih kompetenc — Vavčer za digitalni marketing — Vavčer za pripravo digitalne strategije — Vavčer za kibernetsko varnost — Vavčer za statusno preoblikovanje družb — Javni poziv za Vavčer za uvajanje poslovne odličnosti po modelu EFQM — Vavčer za prenos lastništva — Vavčer za prototipiranje Vloge se lahko oddajo samo elektronsko. Za brezplačne informacije in pomoč pri pripravi vloge so prijaviteljem na voljo svetovalci mreže Slovenskih poslovnih točk (SPOT) Svetovanje. Mikrokrediti na problemskih in obmejnih problemskih območjih (P7R) in Javni razpis P7 2020 - mikrokrediti Obmejna problemska območja so: Ajdovščina, Apače, Bistrica ob Sotli, Bohinj, Bovec, Brda, Brežice, Cankova, Cerkno, Cirkulane, Crenšovci, Črna na Koroškem, Črnomelj, Divača, Dobrovnik, Dolenjske Toplice, Dravograd, Gorje, Gornji Grad, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Jezersko, Kanal, Kobarid, Kobilje, Kočevje, Komen, Kostanjevica na Krki, Kostel, Kozje, Kranjska Gora, Kungota, Kuzma, Lendava, Loška dolina, Loški Potok, Lovrenc na Pohorju, Luče, Majšperk, Makole, Metlika, Mežica, Miren - Kostanjevica, Moravske Toplice, Muta, Ormož, Osilnica, Pesnica, Pivka, Podčetrtek, Podlehnik, Podvelka, Postojna, Preddvor, Prevalje, Puconci, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Renče - Vogrsko, Ribnica na Pohorju, Rogašovci, Rogatec, Ruše, Selnica ob Dravi, Semič, Sežana, Slovenj Gradec, Solčava, Središče ob Dravi, Sveta Ana, Sveti Tomaž, Salovci, Šentjernej, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Tržič, Velika Polana, Videm, Vipava, Vuzenica, Zavrč in Žetale. Namen produkta Neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja mikro, malim in srednje velikim podjetjem (MSP) za financiranje rasti in razvoja, tekočega poslovanja in investicijskih vlaganj. Končni prejemniki mikro, mala in srednje velika podjetja https://podjetniskisklad.si/sl/produkti-sklada/program-mladi/ mikrokrediti/mikrokrediti-na-problemskih-obmocjih-p7r Roki za predložitev vlog: 1. 2. 2020, 1. 3. 2020, 1. 4. 2020, 1. 5. 2020, 1. 6. 2020, 1. 7. 2020, 1. 9. 2020 in 1. 10. 2020. V centru Vidma kmalu nova kavarna nNružina Pal, ki ima že vrsto svoj gostinski lokal gostišče LzPri treh lipah in gostom nudi tudi prenočišča, seje pred dobrim letom in pol odločila še za nakup poslovnih prostorov nad prodajalno Kmetijske zadruge Ptuj v Vidmu pri Ptuju in ob njej.Tam zdaj nastaja sodoben gostinski lokal s kavarniško ponudbo. Podjetnika Jerneja Pala smo obiskali na novi lokaciji, kjer so mizarski mojstri v začetku marca že opremljali kavarniški prostor, ki naj bi gostom vrata odprl že sredi aprila letos. Do takrat jih čaka še veliko dela, tudi na zunanji terasi, ki bo v sklopu kavarne, je povedal Jernej in dodal, da bo kavarna ponujala pester izbor najrazličnejših pijač in še kaj zraven, kar pa do odprtja ostaja majhna skrivnost. Nekdanji videmski bife ima po obnovi povsem drugačno podobo, tudi kletni prostori, ki so prav tako v fazi preurejanja, v prvem nadstropju, kjer je bila bančna poslovalnica in kjer je imela svoje prostore nekdanja videmska KS, pa bodo Palovi v drugi fazi investicije uredili še sobe in apartmaje za goste. TM LIFE TO GRASSLANDS / ŽIVLJENJE TRAVIŠČEM LIFE 14 NAT/SI/000005 Vrniti življenje traviščem projekt Ohranjanje in upravljanje suhih travišč v Vzhodni Sloveniji (Life to Grasslands) je namenjen vzpostavitvi ugodnega stanja in zagotavljanju dolgoročnega ohranjanja suhih travišč ter nanje vezanih rastlinskih in živalskih vrst na štirih območjih: Haloze, Pohorje, Kum in Gorjanci - Radoha. Vsa štiri območja se soočajo s problemi zaraščanja in opuščanja kmetijske rabe na eni strani in s problemom neustrezne (intenzivne) kmetijske rabe na drugi strani. Eden od izzivov projekta je poiskati možnosti za ponovno obdelovanje opuščenih kmetijskih površin in s tem »vrniti življenje traviščem« ter tako pokazati, da je zagotavljanje prehranske varnosti in varstvo narave mogoče peljati z roko v roki. Če omogočimo travnikom življenje, bodo travniki zagotavljali tudi naše preživetje! Projektno podobmočje Haloze zaobjema 17.184 ha, od tega je bilo leta 2016 kartiranih 2162 ha travišč. Suha travi- šča, s ciljnim habitatnim tipom (HT 6210(*)), predstavljajo 1535 ha (9 % celotne površine). Suha travišča se pojavljajo enakomerno porazdeljena po celih Halozah in pokrivajo približno tretjino vseh negozdnih površin. Travniki na strminah — »lazi«, travniški sadovnjaki in ekstenzivni pašniki so vrstno zelo pestri in pisani ter zaradi številnih žuželk zelo živi. Suha travišča z značilno pokončno sto-klaso, francoskim šipkom, turško deteljo ... in bogatim svetom kukavičevk ter pestrim živalskim svetom (metulji, ptice idr.) so uvrstili Haloze v Naturo 2000 tudi zaradi Habitatne direktive, saj na pobočjih vinorodnih Haloz uspeva 17 vrst divjih orhidej kukavičevk, ki so drugod precej redke oziroma so že celo izginile. Life to Grasslands je projekt s konkretnimi cilji varovanja suhih travišč. Skupaj z deležniki stremimo k iskanju razvojno-ekonomskega modela za kmetovanje na suhih traviščih v Halozah, ki bo prinesel sinergične učinke dru- gim gospodarskim panogam, predvsem turizmu z lokalno dodano vrednostjo Haloz. V FAZI VZPOSTAVITVE TUDI NARAVNI PARK HALOZE -ČERINOVO Na območju Haloz je registriranih okoli 1760 kmetijskih gospodarstev, od tega je v projekt Življenje traviščem vključenih 93 kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo več kot 200 ha strmih suhih travišč. V sklopu projekta je bila dostavljena različna pašna oprema, 3200 sadnih dreves m očiščeno 50 ha zaraščenih zemljišč. V fazi vzpostavitve je tudi Naravni park Haloze — Čerinovo (pašnik in visokodebelni sadovnjak) v Trdobojcih. Za upravljanje z omenjenim zemljiščem se vzpostavlja pašna skupnost (govedo, ovce, koze, osli). PAŠNA SKUPNOST Pašna skupnost je skupnost fizičnih oziroma pravnih oseb, ki se povezujejo z namenom izvajanja paše živali članov pašne skupnosti na skupnem pašniku oziroma planini. Ustanovi se na podlagi pogodbe, v kateri se uredijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti članov pašne skupnosti ter pravila za vključitev oz. zagotavljanje pravice do paše drugim pašnim interesentom. Pašna skupnost bo vpisana v register pašnih skupnosti. Ce ste zainteresirani za vključitev v pašno skupnost, vas vabimo, da izrazite interes za pridružitev pašni skupnosti na enega od kontaktov PRJ HALO, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, 02 795 32 00, info@halo.si. Besedilo in foto: Jernej Golc Trta v občinskem vinogradu obrezana ■^ljudsko pesmijo so ljudski pevci Vinogradniki KD Fran-četa Forstneriča Videm pospremili ekipo, ki se je 27. februarja zbrala na tradicionalni rezi trte v občinskem vinogradu pri Vidovi kleti. Župan Branko Marinič je v družbi občinskega viničarja Rudija Potrča gostil aktualno ptujsko vinsko kraljico Moniko Kovačič, pri rezi pa so pomagali še nekateri občinski svetniki, podžupan Matjaž Klasinc, sodelavci iz občinske uprave in pater Jože Petek. Trto v videmskem občinskem vinogradu so obrezali s skupnimi močmi in ob zdravici tako napovedali nov vinski letnik. Ob ugodnem vremenu in pridnih rokah je bilo delo hitro in strokovno opravljeno, a še prej so izmenjali nekaj besed. Župan Marinič je poudaril, da je Rudi Potrč najbolj odgovoren za občinsko trto, ki je v njegovem varstvu skozi vse leto. Za zavzeto in strokovno delo se je župan zahvalil Potrču, ta pa je s ponosom predstavil trte, ki rastejo v občinskem vinogradu in so po novem njihova imena napisana tudi na posebni leseni tablici. OB REZI TRTE SE NAČRTUJE TRGATEV »Ponosen sem, da v našem vinogradu rastejo najstarejše sorte, ki so nekoč prevladovale v Halozah in jih je žal v 18. stoletju trtna uš močno uničila. Vinogradniki so se potem morali znajti po svoje in zdaj se v Haloze spet vračajo stare sorte. Danes ni pomembna samo rez, ampak načrtujemo trgatev, načrtujemo kakovost in količino. Če hočemo imeti kakovost, bomo narezali manj očes na trti, če pa hočemo imeti količino, potem bomo naredili drugače,« je dejal Potrč. Vinska kraljica Monika Kovačič je izrazila veselje in ponos, da lahko sodeluje tudi na dogodkih v občini Videm, ob tem pa obljubila, da se bo vinogradnikom in vodstvu občine še večkrat pridružila. »Zame je rez v vinogradu začetek novega leta. Uspešno delo vam želim in jeseni dober pridelek v vinogradu,« je še dodala Kovačičeva. Besedilo in foto: TM Kurjenje v naravi IZo se ogreje in/ali podaljša dan, se začnejo vsepovprek l\po naših krajih zažigati najrazličnejši gospodinjski in komunalni odpadki pa tudi travne in gozdne površine, kar ima za posledico, bolj ali manj, valeč se in smrdeč dim, z njim pa tudi različne kemijske substance. Ene nevarnejših substanc so: dioksini, furani in poliklorirani bifenili (PCB). Gre za halogenirane organske spojine s podobnimi kemičnimi in biološkimi značilnostmi. Razgrajujejo se zelo počasi in so razvrščeni med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal ah »POP« (persistent organic polutants). Zanje so bili v svetu sprejeti najstrožji ukrepi nadzora tehnologij in varstva okolja. V Sloveniji je bila 4. maja 2004 ratificirana Stockholmska konvencija, katere cilj je zaščita zdravja ljudi in okolja pred obstojnimi organskimi onesnaževali. UČINEK NA ZDRAVJE LJUDI Človek lahko vnaša dioksine, furane in PCB na več načinov: z vdihavanjem onesnaženega zraka, neposredno prek kože, največ pa z uživanjem živil, onesnaženih rastlin, Živah in vode. Ljudje so na samem vrhu prehranske verige in so zato v primerjavi z drugimi organizmi tudi najbolj izpostavljeni. Danes se ocenjuje, da je pri ljudeh vnos teh substanc v 90 % vezan na uživanje živil. Posledice za zdravje so močno odvisne od vrste dioksinov, furanov in/ali PCB, količine vnesenih snovi v organizem, načina vnosa in dovzetnosti posameznika. Učinki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Pojavijo se lahko v kratkem času po izpostavljenosti, kasneje oziroma nikoli. Izpostavljenost višjim koncentracijam dioksinov vodi do pojava aken, rdečine kože, razbarvanja kože, prekomerne poraščenost in lažje okvare jeter. Dioksine opredeljujejo kot verjeten vzrok za nastanek raka pri ljudeh, morda tudi za okvare zarodkov, motnje imunskega sistema in v zvezi s tem pogojene pljučne in sladkorne bolezni idr. Iz KS Dolena Z^b zaključku leta 2019 smo se člani sveta KS ozrli na Wprehojeno pot v našem mandatu z začetkom v letu 2019. Sprejeti program dela in več kot 40 tekoče zastavljenih nalog (sklepov) smo realizirali v obsegu prek treh četrtin. Krajani KS Dolena in gostje na novoletnem druženju Foto: Kim Hebar Tudi Občina Videm je svoj načrt za našo KS v 2019 v glavnem realizirala, pri obnovi doma krajanov pa nam je v okviru plana sanacije za leto 2019 izdatno pomagala. Hvala županu Zdravstveno tveganje, ki ga predstavlja vsebnosti furanov v živilih, ni dokazano, potrebne so nadaljnje raziskave. Izpostavljenost PCB lahko povzroči bolezenske spremembe na koži, dihalnem, prebavnem in srčno-žilnem sistemu, jetrih do motenega delovanja žlez z notranjim izločanjem in motenega delovanja imunskega sistema. PCB lahko povzročajo spremembe genetskega materiala, okvare ploda, obstaja pa tudi sum, da so rakotvorni. Novejše raziskave so pokazale, da ima izpostavljenost PCB iz okolja pred rojstvom in po njem zaviralen učinek na otrokov duševni in motorični razvoj. ZAKLJUČNA MISEL Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov, kot so papir, karton, plastika, tekstil, pohištvo in drugo, kar zajema tudi zeleni vrtni odpad z zelenic, travo in listje ter odpadno vejevje, je po veljavnih predpisih prepovedano. Izvajanje predpisov nadzorujeta Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter komunalni/občinski inšpektor. Ugotovljene kršitve se sankcionirajo. V primeru, da se kljub vsem naštetim negativnim vplivom, ki jih prinaša kurjenje odpadkov v naravi, ne moremo izogniti, naj bodo to v najslabšem primeru oleseneli deli drevja, velikonočni in/ali prvomajski kresovi. Mag. Ivan Božičko in njegovi ekipi. Hvala tudi vsem prostovoljcem (laikom in obrtnikom), ki nam pomagajo pri obnovi doma. Preglednica prostovoljnega dela se je ustavila pri številki 623 ur. Novoletna aktivnost se je začela že 1. januarja 2020, ko smo se krajani zbrali na novoletnem srečanju. Zabavno srečanje, klepet, domače dobrote, glasba družinskega ansambla Potočnik — vse to nas je razigralo. Druženje s povabljenimi gosti — občani z dopolnjeno starostjo 70 let, županom Brankom Mariničem in patrom Jožetom — je trajalo v pozne večerne ure. Zbralo se nas je več kot 60 krajanov. Člani sveta KS smo takoj po novoletnem praznovanju obiskali in obdarili tudi tiste starostnike iz naše KS, ki se srečanja niso udeležili. Obiski so bili prijetni. Tudi to pot hvala občini za pomoč pri nakupu darilnih paketov. Skromnost se je ponovno izkazala kot lepa čednost. Aktivnosti v januarju se v našem domu krajanov kar vrstijo: vaške koline v izvedbi SD, občni zbor Folklornega društva Rožmarin in aktiva žena, redna vadba folklornikov, nadaljevanje ali bolje rečeno »finiširanje« obnove kuhinje s prostovoljnim delom že dve januarski soboti zapored. Zelo spodbudno, veselimo se že druge faze obnove. Kar neverjeten se zdi elan krajanov, če »spoznamo skupne cilje, sezemo v roke, iščimo oporo in skupaj dosegajmo cilje«. FL Novih pridobitev veseli tudi v KS Soviče - Dravci - Vareja V ^*lani sveta KS Soviče - Dravci - Vareja so se v letu 2019 V—sestali na šestih rednih sejah in obravnavali aktualne zadeve v svojem okolju, hkrati pa je člane sveta KS z aktualnim dogajanjem v občini sproti seznanjal tudi predsednik KS in občinski svetnik Bojan Merc. Kot je povedal Bojan Merc, jim je lani v KS uspelo uresničiti zastavljene cilje in so se ob koncu leta lahko veselili tudi novih pridobitev. Vodstvo občine Videm je prisluhnilo njihovim željam in potrebam, v okviru finančnih okvirov pa so v letu 2019 pridobili asfaltno prevleko v Dravcih proti Mlakarju v dolžini dobrih 200 m, asfaltno prevleko je dobilo tudi V Vareji so pridobili 190 metrov asfaltne ceste. Wf J . . h vA i T 1 ■-'.Jr'. ' 'K tv ■ P mijh ffi-- Solarne luči so povsem nova pridobitev v naseljih Soviče, Dravci in Vareja. nogometno igrišče v Vareji, na domačiji Poslančec, v vseh treh naseljih KS so namestili po tri solarne luči, v jesenskih mesecih pa je bila modernizirana še cesta v Vareji proti Kmetcu v dolžini dobrih 190 m. Krajevna skupnost je bila skozi vse leto v pomoč tudi domačim društvom: KTED Demoni, KTD Klopotec Soviče -Dravci in SD AS, s katerimi vzorno sodelujejo, je poudaril Merc, ob tem pa izpostavil še lansko tradicionalno srečanje v KS, ki se gaje udeležilo veliko krajanov. Letos bodo to zgodbo samo še nadgradili. Besedilo in foto: TM Kuhinja v vaškem domu Pobrežje sodobno opremljena 1 /eselje ob pogledu na novo urejeno kuhinjo v vaškem V domu Pobrežje in ideje za njeno uporabo se v teh dneh kar vrstijo. V Pobrežju je bilo že dolgo znano, da kuhinja potrebuje temeljito prenovo. V njej so lahko gostinci, ki so tja pripeljali hrano za pogostitev ob različnih priložnostih, hrano le razdelili in tu se je končalo. Sedaj pa je predsednik KS Pobrežje Andrej Forstnerič z velikim veseljem povedal in pokazal novo opremljeno kuhinjo, v kateri bodo lahko članice Društva žensk Pobrežje kot tudi drugi mojstri kuhanja ob različnih priložnostih ustvarjali mojstrovine za povabljene. Preden so opremili kuhinjo, so na novo uredili elektriko in odtoke v kuhinji, pripravili plinsko postajo in na novo položili keramiko v kuhi- Predsednik KS Pobrežje Andrej Forstnerič Kuhinja v pobreškem vaškem domu ima novo podobo in sodobno opremo. nji, hodniku in po stopnicah v domu. Vse potrebno so tudi prepleskali. Obnova do sedaj opravljenega je stala 31-310 evrov, k temu pa gre prišteti še opremo za kuhinjo v višini 20.660 evrov. V KS so ponosni tudi na druga opravljena dela: kanalizacijo Šmigoc (45-000 evrov), kanalizacijo Fijačko—Lenart (12.000), pločnik Pobrežje, odsek Peter—Sagadin (64.000), sanacijo ceste pri Bojanu Murku (6800), gramoziranje in vzdrževanje cest (20.000) in odkup zemljišč za pločnik (12.303). Skupaj je bilo v letu 2019 porabljenih 196.403 evrov. 7. MARCA SLOVESNO V POBREŽJU Odprtje kuhinje in pretok letnika 2019 je bil v soboto, 7-marca, ko so krajani lahko nazdravili novi pridobitvi in tudi novima kletarjema Franciju Drevenšku in Andreju Forstneriču. Ponosni so tudi, da so vse v domu opravili domači obrtniki iz Pobrežja in nasploh občine Videm. O načrtih za letos je predsednik KS povedal, da imajo v načrtu obnovo in preplastitev »prečjeka« Tement—obrtna cona, kanalizacijo v Borštu, vzdrževanje cest in melioracijskih jarkov ter nekaj manjših kanalizacijskih odsekov. Forstnerič verjame, da bo tudi letošnje leto za KS Pobrežje uspešno, tako kot je bilo prejšnje. Besedilo in foto: MN V Vareji korantov tek združili z odprtjem muzeja pustnih mask k la Poslančecevi domačiji v Vareji so slovenski kulturni I praznik v soboto, 8. februarja, počastili s prav posebnim pustnim dogodkom. Člani Kulturno-turistično-etno-grafskega društva (KTED) Koratov Demoni skupaj z aktualnim 17. princem ptujskega karnevala Darkom Cafuto, baronom Jakobom Zekelom Videmskim, so bili gostitelji letošnjega že 10. Korantovega teka, dogodek pa so združili še s slavnostnim odprtjem prvega muzeja pustnih mask na Poslančecevi domačiji. Posebno čast je izkazal tudi letošnji 17. princ ptujskega karnevala Darko Cafuta, baron Jakob Zekel Videmski, s svojim spremstvom, baronico Sabino Zofijo Zekel in gardo ter mnogimi drugimi vabljenimi gosti. Simbolično odprtje z rezanjem traku so opravili: princ karnevala baron Jakob Zekel Videmski, v imenu občine Videm Bojan Merc in kustos PMPO Andrej Brence. Foto: Janko Levanič V Vareji se je že zgodaj dopoldne zbralo okrog 200 korantov, hudičkov, pokačev in drugih pustnih likov iz Haloz in z Dravskega polja, iz občin Podlehnik, Kidričevo, Hajdina, Videm in Mestne občine Ptuj. Najprej so v Vareji odprli vrata lepo urejenega muzeja pustnih mask, ob tej priložnosti pa sta zbranim dobrodošlico izrekla princ karnevala Darko Cafuta in občinski svetnik, predsednik KS Soviče - Dravci - Vareja Bojan Merc, kajti župan Branko Marinič je bil na dan dogodka odsoten zaradi bolezni. Vsem, ki so veliko prispevali k ureditvi muzeja in pustnemu dogodku, ki torej že dobiva tradicijo, se je župan posebej zahvalil. Pogled v muzej mask. Foto: TM Sicer pa sta prav domača KS in njeno vodstvo ves čas sodelovala in pomagala pri urejanju muzeja, še prej pa pri urejanju in obnovi stare domačije, v kateri je danes muzej, je med drugim povedal Bojan Merc ter društvu KTED Ko tatov Demoni in princu karnevala čestital za to dragoceno pridobitev v občini Videm. MUZEJ PUSTNIH MASK TUDI V TURISTIČNI PONUDBI OBČINE VIDEM Da je muzej tako smiselno in dobro narejen, maske pa strokovno predstavljene, ima veliko zaslug Andrej Brenče, kustos na etnološkem oddelku Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož (PMPO), ki je ob odprtju muzeja na kratko predstavil njegovo vsebino in maske, ki so v muzeju predstavljene. VVareji sta zbrane nagovorila še predsednik Zveze društev kurentov Aleš Ivančič in predsednik FECC-a Slovenija Andrej Klasinc, z veseljem pa so bili tistega dne v dobri pustni družbi tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar, župan občine Podlehnik Sebastian Toplak in podžupan občine Hajdina Franc Krajnc. Muzej mask vVareji je nastajal kar nekaj let, je povedal Darko Cafuta, idejni vodja za postavitev muzeja. Na domačiji v Vareji je že pred leti nastal manjši pustni muzej, zdaj pa so ga preselili v prostor v prvo nadstropje, ki je tudi mnogo večji od prejšnjega. V zbirki so na ogled štirje koranti: pernati, rogati iz Lancove vasi, rogati iz Jablovca in avtohtoni haloški korant iz kozje kože, orači, ruša, pokač, gonjač, hudiček, baba nosi deda in prostoru je dodan še kak detajl. Prostor so uredili člani društva Demoni ob finančni pomoči občine Videm in domače KS, za kar se tudi vsem iskreno zahvaljujejo. KORANTOV TEK PO VAREJI IN OKOLICI Letošnji 10. Korantov tek so organizatorji začeli in končali v Vareji, kamor so se vrnili po dobrih treh kilometrih teka in hoje. Vsi so srečno prispeli nazaj, vreme jim je šlo tudi letos na roko in v popolni korantovi opravi in opremi so z vmesnimi okrepčili lažje premagali pot med haloškimi griči, med gostoljubnimi domačini. TM Na 10. Korantovem teku se je zbralo 160 ko ra n tov in več kot 50 drugih pustnih likov. Foto: Janko Levanič Na videmskem fašenku letos 1340 nastopajočih IZoranti FD Lancova vas so na pustni ponedeljek, 24. l\februarja, v sodelovanju z Občino Videm nadvse uspešno izpeljali še eno odlično obiskano pustno povorko. Sodelovalo je 40 skupin in nastopilo 1340 udeležencev v etnografskih in karnevalskih skupinah. župan Občine Videm Branko Marinič in 17. princ ptujskega karnevala Darko Cafuta, baron Jakob Zekel Videmski, videmsko pustno povorko pa so si na glavnem odru ogledali tudi nekateri gostje, predstavniki evropskih karnevalskih mest v družbi predsednika FECC Slovenije Ptujčana Andreja Klasin- Nastopajoče in obiskovalce sta na glavnem odru nagovorila Na videmskem fašenku so se poleg mask iz vrtca in šole ter SAVA aVA rovalnica Župan in gostje na prireditvenem odru Disco Party iz Stojncev tradicionalnih etnografskih likov predstavile tudi zanimive karnevalske skupine iz tujine. Posebne pozornosti tako občinstva kot tudi posebne pustne komisije, ki je na koncu razdelila nagrade, pa so bile deležne karnevalske skupine iz videmske in sosednjih občin. Prva tri mesta so osvojili: Disco Party iz Stojncev, Noji iz Male vasi in Štorklje iz Sodincev, nagrado pa sta osvojili tudi skupini Frizerski salon Vetrnice iz občine Kidričevo in Turnški grad, ki ga je predstavilo KTD Klopotec Soviče - Dravci. TM Tudi učenci Osnovne šole Videm so se zabavali v povorki, letos so Sodeluje tudi več skupin iz tujine, med njimi letos prvič tudi učenci se predstavili kot glasbeniki. strojne šole iz Rakovice v Beogradu. Noji iz Male vasi Zima po pobreško Barvice iz Bukovcev Štorklje iz Sovincev Foto: Tatjana Mohorko, Janko Levanič Več fotografij na strani Facebook Koranti Lancova vas ZZ Stran 20 fift ZZ Pobreške priprave na fašenk 1 /soboto in nedeljo, 18. in 19. januarja, je bilo v vaškem V domu Pobrežje spet veselo, saj so člani TD Koranti Pobrežje pripravili tradicionalni sejem Korantove opreme in drugih potrebnih stvari za veselo in norčavo pustovanje. Tradicionalni Korantov sejem je privabil v vaški dom mlado in staro, po nakupih in druženju. Ker po svečnici zazvonijo zvonci, se je na to treba pripraviti že prej. TD Koranti bodo drugo leto obeležili 20-letnico delovanja, sejem pa pripravljajo že 18 let, kar pomeni, da so zelo aktivni. Predsednik društva Damjan Vidovič je povedal, da je zelo vesel, saj je prav pobreški sejem med najbolje obiskanimi v naši okolici in da pridejo na ta sejem tudi člani drugih društev na prijateljski klepet in izmenjavo izkušenj. Na sejmu je moč kupiti rabljeno Korantovo opremo, tudi novo opremo za hudička, ježevke, razne rože iz papirja, duhce za okrasitev in še kaj se najde. Za rabljen kožuh in kapo je bilo treba odšteti od 400 do 600 evrov, v kar niso všteti zvonci, ježevka in gamaše, otroške korantije, za katere je bilo prav tako veliko zanimanja, pa od 200 do 400 evrov. Da je pust mastnih ust, se zavedajo tudi v Pobrežju, in Na sejmu ko ra n to ve opreme v Pobrežju prav zato člani TD Koranti vsako leto poskrbijo za pogostitev, da domača kapljica laže steče po grlu, pa ponudijo — in to zastonj — kuhane domače klobase in pobreški pomfrit. Besedilo in foto: MN Za Demoni je pester pustni čas |Xoranti Demoni delujemo od letnih kot zimskih karnevalov, od leta l\leta 2001. Udeležujemo se tako 2016 pa smo člani Združenja evrop- m- Številna skupina KTED Korantov Demoni na letošnjem videmskem fašenku Foto: Janko Levanič skih karnevalskih mest (FECC). Svoje poslanstvo Korant demon opravlja v času pusta od svečnice do pepelnice. Za nami je najpomembnejši čas v letu. Fašenk se je začel na svečnico s Korantovim skokom, nato so se vrstili dogodki vse do pepelnice. V tem času smo obiskovali naše občane na domovih, obiskali smo tudi sponzorje in se udeležili več dogodkov. Bili smo na Korantovem skoku, nastopih smo v šotoru v Lancovi vasi, na karnevalih v sosednji Hrvaški: Ivan e c in Cestica, na karnevalih doma: Etno povorka na Ptuju, Cirkulane, Šoštanj, Cerknica, Ptuj, Videm, Mozirje in Dobova. Posebej pa velja omeniti dogodka, ki smo ju organizirali, in sicer smo v Vare ji uspešno izpeljali Korantov tek in odprli muzej pustnih mask. Sedaj pa že nabiramo moči in snujemo načrte za pustni čas prihodnje leto. KTED Korantov Demoni Pust na Petrovi domačiji Z duhi so domačini okrasili Šturmovce. Foto: IRK K le mine leto, ko se Šturmovča-I M ni ne bi posvetili krašenju vasi v času pusta. Tudi letos je bilo tako. Na nekaj popoldanskih druženjih smo izdelovali rože, girlande in duhe iz krep papirja. Sodelovali smo vsi, odrasli in tudi otroci. Slednji so z veseljem opazovali pisan papir, hitre roke veščih ustvarjalcev in se sami pridružili ustvarjanju. Poleg tega so otroci poskrbeli za smeh, obiskali pa so nas tudi trije mladi pokaži: Maj, Lan in Patrik, ki s pokanjem po vasi že veselo kličejo dobro letino. Da pa nismo ostali lačni, je Jožica poskrbela za ajdovo pogačo. Duhi bodo tako v glavnem delu pustnega rajanja krasili Šturmovce. Laura Rožman Krivec Zelo uspešno gostovanje lancovskih korantov na Sardiniji etošnje osrednje gostovanje lan-Lcovskih korantov je bilo locirano na sredozemskem otoku Sardiniji, avtonomiji, ki sicer politično spada pod Italijo. V osrednjem delu tega otoka leži kraj Samugheo, ki ima le nekaj čez tri tisoč prebivalcev, a v sebi skriva izjemne mitološke značilnosti - tradicionalne pustne like, ki so na neki način podobni našemu korantu. Naš član dr. Aleš Gačnik, profesor na Fakulteti za turistične študije Turistica na Univerzi na Primorskem, že dalj časa raziskuje ta osrednjesardinjski prostor, ki slovi po svoji pustni avtentični podobi. Tako je prišlo do tega, da se je v petek, 7. februarja, 28 članov FD Lancova vas, sekcije korantov, odpravilo na dolgo pot. Zgodovina pustovanja v Samug-heu ima sicer izjemno dolgo tradicijo, a organiziran festival je letos potekal petindvajsetič. Za nami je še en obisk Sardinije, na katerem smo uspešno in s ponosom predstavili tardici-jo naših krajev. Foto: dr. Aleš Gačnik Koranti iz Lancove vasi si lahko štejejo v izjemno čast, da so bili sploh edina tuja skupina na povorki na najpomembnejšem tradicionalnem karnevalu na Sardiniji, poleg njih je nastopila zgolj še ena skupina iz celinske Italije, vsi drugi nastopajoči so bile skupine s Sardinije. Tudi tokrat na sprevodu, ki si ga je ogledalo več kot 25.000 gledalcev, lancovski koranti niso razočarali, poželi so precej zanimanja in aplavzov, stiskov rok ali pa zgolj želja po fotografiranju z obiskovalci. Gostovanje pri mamutzonesih (osrednji pustni lik Samug-hea, op. a.) je bilo tako nadvse uspešno in glede na podobnost obeh likov se je potrdil rek dr. Aleša Gačnika, da če želiš razumeti dediščino korantov, jo moraš raziskovati in razumevati v širšem evropskem kontekstu. Enostavno moraš na Sardinijo. Tadej Podvršek Lancovski orači zaorali tudi v Dubrovniku Skupinski posnetek z letošnjega gostovanja. Foto: arhiv društva xz ^*lani Kulturno-etnografskega dru-v^štva Orači Lancova vas so čas od svečnice do pepelnice tudi letos dobro izkoristili za opravljanje svojega poslanstva. Že tradicionalno so vrezali brazde po domači vasi, pustno izročilo so predstavljali v sklopu ptujskega kurentovanja, tudi letos pa so ga ponesli prek meja Slovenije, saj so se odpravili na tridnevno gostovanje na Hrvaško - v Dubrovnik. Predsednik KED Orači Lancova vas Ivan Emeršič je ob tem povedal, da se vsako leto odpravijo na eno gostovanje na tuje. Že drugo leto zapored so se tako udeležili tradicionalnega, 39. Župskega karnevala. Gre za en karneval, ki poteka v teh hrvaških obmorskih mestih: Župi Dubrovački, Cavtatu in Dubrovniku. V Župo Dubrovačko so prispeli v petek, 14. februarja, osrednji karnevalski dan pa jih je čakal naslednji dan. Pustne skupine so se v soboto dopoldan najprej zbrale na trgu pred občino, kjer je bil nato sprejem predstavnikov skupin pri županu. Z avtobusom so se nato odpeljali do bližnjega Cavtata, kjer je sledi- la povorka, v popoldanskem času pa so se predstavili še v Dubrovniku, kjer so sodelovali v povorki po glavni in najlepši ulici v starem delu mesta — Stradunu. Nedeljo so nato izkoristili še za ogled številnih znamenitosti tega zgodovinskega mesta na jugu Dalmacije. Po prihodu domov so se naslednji dan predstavili na ptujski mestni tržnici v sklopu dnevnih prikazov tradicional- nih pustnih likov in obredij ptujskega območja. Tudi letos so sodelovali na mednarodni karnevalski povorki na Ptuju in videmskem fašenku, srečali smo jih lahko v Moškanjcih, po tradiciji pa so obiskali tudi domačo vas, Tržeč in Jurovce ter tako uspešno sklenili še eno pustno zgodbo. Besedilo in foto: PK Spomin na Franceta Forstneriča HNelegacija Kulturnega društva Videm je v družbi z Lz županom Brankom Mariničem 29. januarja, ob obletnici rojstva prvega častnega občana občine Videm (rojen je bil 29. 1. 1933), obiskala njegov grob na videmskem pokopališču. Kulturniki so se Forstneriča spomnili z recitacijo nekaterih njegovih pesmi, nato pa prižgali svečko na njegovem grobu. V videmski občini smo ponosni, da je France Forstnerič v svojih pesmih in proznih delih za vedno vpisal naše kraje na slovenski literarni zemljevid, saj sedaj po vsej državi poznajo njegovega Srakača pa Ljubstavo, kurente, šturmovske loge, dravske bregove in druge kraje, ki jih je Forstnerič opisoval v svojem bogatem literarnem ustvarjanju. »V delih svojih živel sam boš večno!« pravi Aškerc v Čaši nesmrtnosti. In za Forstneriča to še kako velja. Besedilo in foto: JS Delegacija KD Videm je skupaj z županom Brankom Mariničem prižgala svečo na Forstneričevem grobu ob obletnici njegovega rojstva. KD Franceta Prešerna Videm ni več! Ni lepo, če človek začenja svoj dopis z opravičevanjem — ampak res se vam moram opravičiti za polresnični naslov tega sestavka. A naslov ni čisto zlagan, ker Kulturnega društva F. Prešerna res ni več! Ljudje smo že taka bitja, da raje preberemo sestavek z naslovom »Besna žena ubila moža!« kot tistega z naslovom »Ljubeča žena možu podarila buteljko«. Samo da je slabo, pa ima številne bralce! In če bi napisal (čisto resničen) naslov: Društvo poimenovali po Francetu Forstneriču, bi najbrž članek imel manj bralcev ... N la Valentinovo, 14. februarja 2020, so imeli člani Kul-I turnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju svoj letni občni zbor. Zbor članov, kot mu rečejo. Simbolično je to bilo na Valentinovo - na dan zaljubljencev. Ker so vsi člani tega društva zaljubljeni. V kulturo in v svoje društvo. Tokratni zbor članov je imel posebno težo, saj so poleg izvolitve delovnega predsedstva, zapisnikarja, verifikacijske komisije, pregleda lanskega dela in finančnega poslovanja ter načrtov za leto 2020 sprejeli za KD Videm pomemben sklep: društvo so poimenovali po Francetu Forstneriču. »France Forstnerič je naš rojak, naš znanec izpred desetletij, s svojim literarnim delom — tako s pesmimi kot proznimi Zbora članov, na katerem se je KD Franceta Prešerna preimenovalo v KD Franceta Forstneriča, se je udeležila tudi Forstneričeva hčerka Melita Forstnerič Hajnšek. besedili — je naše kraje umestil na slovenski literarni zemljevid. Z njegovim Srakačem bralci vedo, da je nekje na štajerskem koncu države Martinčkov tunf, Tumpičeva brv, vedo, da je tam nekje Studenčnica, kjer je Kirbišev hlapec lovil ribe in klatil jabolka z dreves. Forstnerič je slovenskim ljubiteljem poezije povedal, da je Ljubstava daleč in v blatu. Prikazal jim je Pobrežje — vas, ki je tako dolga, da ji ni nikjer v Sloveniji enake. Kjer babica okopava neskončno dolge njive in kjer oče kleplje koso. Opisoval je pokrajino ob Dravi, večni kurentov ples ... To je Forstneričeva dediščina, smo menili v upravnem :: dediščina, zaradi katere so tudi naši kraji stopili na slovenski literarni zemljevid, postali prepoznavni. Kot so Prekmurci z Miškom Kranjcem, Primorska s Francetom Bevkom in Cirilom Kosmačem, Koroška s Prežihovim Vorancem — in kot je Slovenija s Francetom Prešernom in Ivanom Cankarjem stopila na svetovni zemljevid. Mi nimamo Triglava, nimamo blejskega otoka, nimamo piranskih solin — imamo pa čudovito pokrajino in imamo Franceta Forstneriča, ki je vso to lepoto prikazal slovenskim ljubiteljem branja. In ker je prava umetnost večna, bodo med bralci drugod po državi in svetu večno živeli tudi ti naši kraji,« je predlog upravnega odbora o preimenovanju na zboru članov podrobneje predstavil predsednik društva Jože Smigoc in nadaljeval: »S preimenovanjem ne želimo reči, da France Prešeren za naše okolje ni pomemben, vendar pa se zavedamo, da smo mi kulturno društvo, ki je pomembno v svojem domačem okolju. Mi delujemo na območju videmske občine, s svojim delom želimo počastiti svoje Haloze, svoj šturmovski park, ki ga poznavalci primerjajo z umetno ustvarjenimi angleškimi parki, pri nas pa so šturmovski travniki in tamkajšnji gozdiči nastali sami, ker nam jih je narava podarila. V tem okolju deluje naše društvo, o tem okolju je pisal France Forstnerič. Zato se mu želimo zahvaliti tudi s tem, da društvo, ki deluje v njegovem domačem okolju, nosi njegovo ime. S ponosom in željo, da tudi s pomočjo Forstneričevega imena sebe in svoje kraje predstavimo celotni Sloveniji.« Svoj predlog in predlog upravnega odbora o preimenovanju društva je J. Smigoc sklenil z besedami: »Z novim imenom bomo, po mojem prepričanju in po prepričanju večine članov upravnega odbora, bolj prepoznavni, novo ime nas bo geografsko umestilo v vzhodni del naše države, kjer se Dravsko polje vzvalovi v haloške griče. V eni svojih pesmi je France Forstnerič zapisal: 'Kako pozabljam kraje svojih mladih dni, imena hiš, ljudi, dreves, trav, ptičev. Mene pa, kot vidim, tu še vsi poznajo, pomnijo me, kot da bi sploh ne bil odšel, kot da ne bi zrasel, živel daleč proč in se postaral.' Forstnerič je v zrelih letih res živel proč od svojega rojstnega kraja, a je nenehno in z veseljem prihajal med nas. Tudi zato smo ga v Občini Videm leta 1999 proglasili za prvega častnega občana. In če smem biti neskromen: predlog o tem imenovanju je prišel iz našega društva, od naše članice, žal že pokojne Marije Cernila. Forstnerič se je tudi na koncu svoje življenjske poti vrnil med nas, saj je na videmskem pokopališču našel svoj poslednji dom. Večno pa bo med nami s svojim literarnim delom, zato menim, da je prav, da živi tudi v imenu našega društva.« Člani videmskega kulturnega društva so predlog svojega upravnega odbora o preimenovanju sprejeli in ga soglasno podprli. Poslej se torej videmsko kulturno društvo imenuje: Kulturno društvo Franceta Forstneriča Videm pri Ptuju. Na zboru je bila tudi hčerka Franceta Forstneriča Melita Forstnerič Hajnšek. Med drugim je povedala, kako počaščen je bil njen oče, ko je bil leta 1999 proglašen za prvega častnega občana Občine Videm. Rad je prihajal med svoje rojake, rad se je družil z njimi. V svoji pisni zahvali po zboru članov pa je zapisala: »Se vedno sem pod vtisom žlahtnega dogodka. Hvala za vse, za ganljivo gesto, odlično utemeljitev in da sem lahko prisostvovala zboru članov, seveda. Najdragocenejši je občutek, da literatura in literat tudi posthumno živi s pokrajino, ki ga je tako silovito navdihovala. Moj oče resnično iz svojih/vaših krajev ni nikoli odšel. Navdihovali, izpolnjevali so ga do poslednjega diha. Hvala za vse in z veseljem sodelujem v kakršnikoli prireditvi, povezani z očetovim delom in življenjem.« IMENOVALI ČASTNO ČLANICO Eden prvih sklepov KD Franceta Forstneriča je bil imenovanje častne članice društva. Ce se spomnite, videmsko kulturno društvo je za prvega častnega člana leta 2013 imenovalo Maksa Vaupotiča. Na tokratnem zboru članov pa so listino o častnem članstvu podelili Ančki Selak »za njeno več desetletij dol- Ančka Selak je postala častna članica KD Videm. Foto: Manja Vinko go izjemno delo v Kulturnem društvu Videm in za njen občudovanja vredni prispevek k razvoju kulturne ustvarjalnosti v Občini Videm«. Ančka Selak je v kulturi od takrat, ko se je začela njena poklicna pot leta 1960 v osnovni šob Leskovec. »Toliko, kot so trajala njena službena leta, je trajalo tudi njeno ukvarjanje s kulturo, kajti že leta 1960, ko je v Leskovcu začela svojo službeno pot učiteljice razrednega pouka, je tam delala v odrasli gledališki skupini, hkrati pa je bila mentorica šolske dramske skupine. Ob preselitvi v videmsko šolo leta 1962 se je nadaljevalo njeno ustvarjalno delo na kulturnem področju tudi v novem okolju, saj je bila mentorica v šob, delovala pa je tudi v različnih sekcijah videmskega kulturnega društva. Začela je v gledališki skupini kot režiserka in igralka, leta 1980 je bila med prvimi člani na novo obujene tamburaške skupine, leta 1989 pa se je včlanila še v videmski pevski zbor. V vseh treh sekcijah je bila dejavna dolga desetletja, kot recitatorko smo jo slišali tudi na prireditvi Spet je leto naokoli decembra 2019! Mnoge prireditve je pomagala postaviti na oder, v še več ih je sodelovala kot izvajalka. Pravzaprav ni bilo prireditve v organizaciji videmskega kulturnega društva, v kateri ne bi bila soudeleže- na. Nikdar ji ni bilo nič pretežko; če je šlo za kulturo, ni znala reči ne. Vse do pred kratkim je bila tudi članica vodstva kulturnega društva. Za svoje delo na glasbenem področju je dobila zlato Gallusovo značko, za delo na gledališkem področju pa zlato Linhartovo značko Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, je pa tudi preje- mnica priznanja Občine Videm. Ljubezen do kulture je znala prenesti na številne generacije svojih učencev in na mnoge soustvarjalce ljubiteljske kulture v Vidmu pa tudi na svojo hčerko in vnukinjo. V znak zahvale za 60 let dela v kulturi in kot priznanje za vse njene dosežke upravni odbor Kulturnega društva Videm predlaga zboru članov, da Ančko Selak imenuje za častno članico društva,« je zapisal upravni odbor. In zbor članov je predlog svojega upravnega odbora na tokratnem zboru članov soglasno podprl! Čestitke, spoštovana Ančka Selak! J. Smigoc Premiera Podnajemnika in kulturni praznik Z"* ledališka skupina Kulturnega društva Franceta Pre-VJšerna iz Vidma pri Ptuju je konec januarja in še ves februar in marec vabila na predstavitev svoje letošnje predstave - »futuristične« komedije Vinka Moderndorfer-ja Podnajemnik. Premiera je bila v soboto, 25. januarja, v občinski dvorani. Ustvarjalci predstave Podnajemnik z režiserko Metko Ostroško (na levi) in tehnično ekipo. Foto: Anej Gabrovec Komedija, ki jo je za videmsko gledališko skupino nekoliko preoblikovala režiserka Metka Ostroško, je tipičen izdelek dramatika Vinka Moderndorferja: kritična do dogajanja v sodobni slovenski družbi. Ker avtor zna s svojimi gledališkimi osebami pokazati ogledalo nepravilnostim v naši družbi in pičiti tam, kjer najbolj boli. V Podnajemniku so to denacionalizacija in pohlep, povezan z njo, pa sodobno podjetništvo, ki pod krinko skrbi za delavca v resnici skrbi le za svoj žep, nečednosti v cerkvenih krogih (zlasti ošvrkne cerkveno bogatenje na račun denacionaliziranih gozdov, s katerimi si pravzaprav nimajo kaj početi, a jih imajo), politično koristoljubje — skratka celoten spekter nepravilnosti v naši državi, o katerih sicer vsi vse vemo, a smo ob tem previdno tiho. Moderndorfer pa ne molči. In gledalci Podnajemnika se privoščljivo smejemo na račun drugih: pohlepne denacionalizacijske upravičenke, njene falirane hčerke — večne študentke s fantom, ki mu je glavna skrb, ah bo »za svoje potrebe« lahko imel kak vrtiček za gojenje »zelišč« ... Žrtev vseh teh zapletov pa je podnajemnik — nič kriv, nič dolžen, naiven upokojeni železničar, ki so ga denacionalizacijski upravičenci ob vrnitvi dedkove vile v last neprostovoljno dobili kot breme. Ostareli možak, na katerega njegovi novi »lastniki« gledajo povsem v skladu z razmišljanjem sodobne družbe (danes je to še resničnejše kot ob nastanku komedije pred dvema desetletjema): slovenska družba ni naklonjena ostarelim, redkokdo pa pomisli, da bomo enkrat tudi mi na mestu »odvečnih ljudi« (če si trenutno domišljamo, da že nismo tam!). »Odziv publike na našo predstavo je bil odličen, tako ob premieri kot ob ponovitvah je bila dvorana polna,« je bila vesela režiserka Metka Ostroško ter za pogum in odlično opravljeno delo posebej pohvalila oba debitanta na videmskem odru, Ivana Gabrovca in Majo Vegan. »Ivan je prvič stopil na oder šele zdaj, pri rosnih šestdesetih letih, ko je postal upokojenec. Če se nam želi pridružiti še kdo, dobrodošel — oder je odprt za vse, ki se želijo na njem preizkusiti,« je bila na »svoje« igralce ponosna režiserka. Omenimo še, da je to že deseta premiera režiserke Metke Ostroško. In če smo že pri jubilejih: odkar so naši gledališčniki pred 21 leti pod režijo Marije Černila znova obudili gledališko dejavnost v Vidmu, je vsako leto v kateri od vlog (največkrat v glavni!) nastopila Biserka Selak. Tudi zaradi takih ustvarjalcev gledališkega življenja si je veljalo ogledati letošnjo komedijo, s katero so sodelovali tudi na območnem Linhartovem srečanju. PROSLAVILI PRAZNIK KULTURE V okviru letošnjega kulturnega praznika so prvi februarski konec tedna videmski kulturniki vabili na Kulturni trojček, sestavljen iz odprtja razstave slikarja Franca Simoniča s kulturnim programom, ki so ga izvajali domači tamburaši z mezzosopranistko Karmen Ivančič, sestre Gabrovec in recita-torka Metka Ostroško, s slikarjem pa se je pogovarjala Manja Vinko. V svojem prazničnem nagovoru je predsednik društva Jože Smigoc med drugim dejal: »Človek ima za razliko od drugih živih bitij na našem planetu neko bistveno lastnost, ki ga posebej odlikuje: Zna občudovati lepoto. Zazre se v barve sončnega vzhoda in zahoda. In mu je to všeč. Prisluhne petju ptic in šumenju dreves. Tudi to mu je všeč. Občuduje veličastne gore in žuboreče potoke. Človek zna opaziti lepoto. Potem pa so tu še posebni ljudje — tisti, ki S slikarjem Francem Simoničem se je pogovarjala Manja Vinko. Foto: Marjan Gojkovič Ob kulturnem prazniku smo lahko prisluhnili sestram Gabrovec. Foto: Manja Vinko znajo lepoto ustvarjati. Tisti, ki znajo s posebnim občutenjem zaznati svet okrog sebe in potem zmorejo tiste druge, ki hodimo naokrog z bolj ali manj zaprtimi očmi, zazrti le v to, kaj bi se nam utegnilo zgoditi na naši poti skozi življenje, opozoriti na to, kar je skoraj neopazno šlo mimo naše življenjske poti. Glasbeniki nas opomnijo na čudoviti svet skladnosti zvokov, a tudi na premalo cenjen svet tišine; besedni umetniki nam pričarajo svet jezika, ki ne vsebuje samo besed: denar, delo, slava, hitenje, boj ..., pač pa tudi besede: ljubezen, sreča, hrepenenje, mir ... Plesalci nam uspejo pričarati veličasten let ptice pod nebom in brezskrben ples zrelega žita na prekmurskem polju ... Likovniki nam znajo prikazati lepote sveta okrog nas, ki jih niti ne bi opazili, če nas ne bi podregnili in opomnili: 'Poglej, kako lepa so drevesa, ki jih je obarvala jesen. Poglej, kako posebna je pajkova mreža, v katero so se ujele kapljice rose. Občuduj trenutke, kako se snežinka poigrava v vetru.' Čeprav drevo ne ve, da je lepo, ko se obarva. Pajek ne ve, kako čudovito mrežo je spletel, da bi si vanjo ujel večerjo. Snežinka Ob kulturnem prazniku so se pohodniki pod vodstvom Vlada Kokola tudi letos odpravili po Srakačevi poti. Foto: Manja Vinko Z videmskimi tamburaši je tudi tokrat zapela Karmen Ivančič. Foto: Marjan Gojkovič ne ve, da je pritegnila pozornost občudovalca, ki mu je všeč njen igrivi ples. Vse to občudovanje lepega zmore le človek. Tisti človek, ki mu je veliki nemški pesnik Goethe položil v usta besede: 'Postoj, trenutek, kako si vendar lep!' Danes smo vas povabili medse, ker bi radi z vami podelili kak lep trenutek. Ne bomo si domišljali, da smo veliki umetniki, smo pa ljudje, ki znamo lepoto občudovati in upamo, da tudi druge pritegniti k občudovanju lepega. Naj vam bo v družbi soustvarjalcev nocojšnjega večera lepo. Morda pa izvabimo v vas tisti Goethejev trenutek, ki je tako lep, da bi ga radi za večno ohranili v svojem spominu. In na koncu — kot je rekel veliki Prešeren: 'Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi!'« Na sam kulturni praznik, v soboto, 8. februarja, pa so v KD Videm popoldne najprej vabili na pohod po Srakačevi poti, ki ga je vodil Vlado Kokol, zvečer pa na še eno ponovitev Podnajemnika. Na Valentinovo pa so imeli v videmskem kulturnem društvu prav poseben dogodek — redni zbor članov, na katerem so sprejeli nekaj za društveno življenje pomembnih sklepov. A o tem poročamo posebej. Jože Smigoc Praznični koncert združili s 50-letnico orglanja organista Srečka Zavca 1 /nedeljo, 12. januarja, je ženska V vokalna skupina KD Leskovec priredila svoj tradicionalni božični koncert, na katerega je v goste povabila moški pevski zbor KD Žetale. Na koncertu so proslavili tudi 50 let orglanja organista Srečka Zavca. S tem so mu člani KD in farani izrazili hvaležnost ter zahvalo za to, da skoraj vsako nedeljo s svojim orglanjem polepša svete maše. Želijo si, da bi tako ostalo še naprej. Pater Jože Petek, leskovški župnik, je na ta dan vsem cerkvenim pevcem podelil tudi škofove zahvale za njihovo pevsko udejstvovanje. S skupno pesmijo in druženjem se je leto začelo v prijetnem prazničnem vzdušju. Besedilo in foto: DC Pevke, pevce, organista Srečka Zavca, p. Jožeta Petka in videmskega župana Branka Mariniča je v Leskovcu ob začetku novega leta združila pesem. Z decembrskega koncerta Mešanega pevskega zbora sv. Vida praznovali smo 50 let delovanja organista Srečka Zavca, ki zna živeti z glasbo, seji predajati, jo plemenititi, bogatiti z njo sebe in se v njej razdajati za druge. Glasba je usmerjala njegovo pot kot pot preprostega haloškega človeka. Organista Srečka je glasba prevzela že v otroštvu. Njegov Slavljencu je čestital tudi videmski župan Branko Marinič. nemirni duh je željno raziskoval tudi po veličini cerkvene glasbe. Na pot organista in zborovodja je stopil leta 1969, ko je takratni župnik Petan v Leskovcu naznanil potrebo po novem organistu. Takrat je obiskoval 8. razred OS Leskovec. Po končanem pouku je vsak dan vadil v župnišču na starem harmoniju. V Leskovcu je že obstajal mešani cerkveni pevski zbor, vendar brez vodje. Zato so Srečka kar hitro vključili, sprva le za dajanje intonacije. Se istega leta je Srečko prvič pri polnočnici spremljal zbor v domači leskovški cerkvi pri pesmih Sveta noč in Božji nam je rojen sin. Vseh njegovih uspehov se veseli tudi njegova družina, bodrijo ga na glasbeni poti in mu vlivajo novih moči. Ob 50-letnici delovanja mu iskreno čestitamo in želimo še veliko uspešnega dela. 30-LETNICA PONOVNE USTANOVITVE MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA SV. VIDA Zdi se, kot bi bilo včeraj, a so od takrat, ko smo se prvič srečali z novim župnikom p. Emilom Križanom, minila več kot tri desetletja. Da je sreča, ko v človeku odkriješ sočloveka, ko v življenjskih dogodkih odkriješ sopevko ali sopevca ali planinskega prijatelja, da je sreča biti v skupnosti z ljudmi, s katerimi lahko poješ Bogu v čast in slavo takrat, ko je čas za veselje, in ' ko pride čas žalosti. S hvaležno- stjo ugotavljamo, da se zapisane misli ob 100-letnici zbora v zborniku izpolnjujejo in da se iz njih še vedno učimo. Hvaležni smo, da smo skupaj preživeli dragocen, čaroben čas petja čez vse cerkveno leto, da smo na mnogih pevskih vajah in v prostem času po vajah preživeli nepozabne ure. Prepevali cerkvene in narodne pesmi. Prazniki čez vse cerkveno leto prihajajo v naše domove in s seboj prinašajo pre- lepe božične pesmi, novoletni čas, nato svoje prepevanje prineso kot darilo Sveti trije kralji pa svečnica, postni čas in velikonočna aleluja, Marijin mesec maj in praznovanje sv. Vida, našega zavetnika, čaščenje sv. Antona Padovanskega, blaženega Antona Martina Slomška in čaščenje vseh svetih. Pa romanja k Mariji na Ptujsko Goro, Janževe nedelje pri sv. Janžu v Dravinjskem Vrhu, romanja k sv. Ani in Sveti družini na Selih. Sodelovanja na revijah pevskih zborov ali na Organist Alen Krajnc je ob jubileju zaigral na domače orgle. Foto: arhiv župnije sv. Vida občinskih prireditvah. Pevske poti so brezkončne, preproste in nepozabne ... 10-LETNICA VIDEMSKIH ORGEL Za našo župnijo in občino so bile nove orgle velika pridobitev. Prvič je na sveti večer na orgle zaigrala Iva Horvat, leta 2009 pri sveti maši za družine z otroki. Orgle je izdelalo orglarstvo Močnik, opus 22 A. D. 2010. Orgle najprej prepevajo Bogu, nato vsem tistim, ki se radi zbirajo pri bogoslužju. Predvsem pa so nove orgle postale izziv, pobuda mladinskemu in MePZ sv. Vida, da ob njih pomnožijo svoje vrste. Praznovanje smo obeležili z izdajo zloženke. MKČ Mešani pevski zbor sv. Vida zadnja leta vodi Srečko Zavec. »Živite kot otroci luči« ■^adnja nedelja v januarju je v cerkvenem letu posveče-na Svetemu pismu. Takrat se začne tudi zdaj že tradicionalni Svetopisemski maraton - celotedensko neprekinjeno branje »knjige vseh knjig«, projekt, ki je nastal leta 2007 na pobudo Svetopisemske družbe Slovenije. Po slovenskih župnijah vtem tednu potekajo številni spremljevalni dogodki, med kateri so tudi t. i. mini svetopisemski maratoni. Teh je bilo letos okrog 80, eden izmed njih je potekal tudi v župniji sv. Vida. Neprekinjeno, 24-urno branje Svetega pisma je letos potekalo med 26. januarjem in 1. februarjem v kapeli Antonovega doma na Viču, letošnji maraton pa so spremljale besede apostola Pavla »Živite kot otroci luči«. Številnim župnijam, ki organizirajo svoje mini maratone, se je četrto leto zapored pridružila tudi naša. V samostanski kapeli sv. Vida je tudi letos potekal mini svetopisemski maraton. V soboto, 1. februarja, je biblična skupina sv. Vida med 14. in 18. uro vabila k branju in poslušanju božje besede v samostanski kapeli. Na začetku je navzoče pozdravil Tonček Horvat, ki ima z ženo Tinico največ zaslug, da je mini svetopisemski maraton zaživel tudi pri sv. Vidu. Pred začetkom branja je podal kratka navodila, nato pa je sledilo štiriurno branje Svetega pismo, letos so izbrali Janezov evangelij. Med bralci so bili predvsem člani biblične skupine, pridružili pa so se jim tudi drugi bralci beril iz domače župnije. Svetopisemski maraton je bil tudi letos lepa priložnost za skupno druženje in povezovanje v občestveno skupnost. Besedilo in foto: PK V Vidovi fari zbirajo prispevke za nova zvonova 1 /župniji sv. Vida je bilo 24. junija 1947 slovesno ob bla-V goslovu novih zvonov in od takrat je preteklo že mnogo let. Zdaj zvonovi kličejo po obnovi, župnijski gospodarski in pastoralni svet pa sta se odločila, da še letos zvonove obnovijo, prav tako pa tudi leseno konstrukcijo za zvonove. Zvonove bodo vlivali v livarni Grassmayer v Innsbrucku, in če bo zbranega dovolj denarja, potem se bosta nova šentviška zvonova v župnijskem zvoniku zaslišala že letos oktobra. Letos jeseni se bodo iz župnijskega zvonika že slišali novi šentviški zvonovi. Pater Tarzicij Kolenko, župnik moderator, je povedal, da so po izgradnji ogrevanja in postavitvi orgel v novi prizidek cerkve sledili zahtevam po izolaciji temeljev zunaj in znotraj cerkve ter k obnovi fresk in sarkofaga sv. Donata. Vsemu temu so dali prednost pred zvonovi, zdaj pa je prišel čas, da tudi te obnovijo, saj so eni slabših na tem koncu. V župniji so že pridobili tri ponudbe, odločili pa so se, da bodo enega od starih zvonov ohranili v zvoniku, drugega, manjšega, pa prestavili k Janžu. Po predračunu je vrednost naložbe blizu 45 tisoč evrov, hkrati pa naj bi obnovili tudi stolpno uro, za kar bodo potrebovali dodatnih 13 tisoč evrov, kjer pa računajo tudi na pomoč občine Videm. »Pred nami je težko in odgovorno delo. Ko bo uresničeno, bomo vsi zadovoljni in veseli. Imamo lepo urejeno pokopališče in cerkev, naj bodo tudi zvonovi dostojni za naš kraj in faro,« je povedal p. Tarzicij, ki verjame, da bodo župljani in občina tudi tokrat stopili skupaj in pomagali z darovi. Vsem se že zdaj iskreno in najlepše zahvaljuje. Te dni je župnijski urad sv. Vida že razdelil zloženke s prošnjo za dar za obnovo zvonov, s povabilom k darovanju in botrstvu. Odprta je že knjiga dobrotnikov, v katero bodo vpisani vsi, ki bodo darovali za nove šentviške zvonove. Obeta se tudi enkraten dogodek odlivanja zvonov v Innsbrucku in takrat bodo župljani in vsi drugi dobrotniki povabljeni. Svoje prispevke lahko darovalci za nove zvonove prinesejo v župnijsko pisarno ali v zakristijo, kjer jih bodo vpisali v posebno knjigo, dobrodošla pa so tudi nakazila na TRR NKBM, št. računa: SI56 0420 2000 0808 723 s pripisom: Zvonovi. Besedilo in foto: TM Snežne krogle, 1. OPB Zlata poroka zakoncev Horvat iz Zg. Pristave Ho petdesetih letih skupnega življenja sta v soboto, 28. decembra 2019, zlato poroko slavila Janez in Veronika Horvat iz Zg. Pristave 6a. V prostorih občine Videm ju je poročil župan občine Videm Branko Marinič ter jima čestital za ta lepi jubilej in izročil darilo občine. Poročno slavje seje v krogu družine in prijateljev nadaljevalo v videmski župnijski cerkvi. Zlatoporočenca Horvat v družbi prič Brigite in Milana Rožmana ter župana Branka Mariniča. Foto: arhiv Rožman Minilo je pet desetletij, odkar sta se zakonca Horvat v prazničnem času — decembra leta 1969 — v Vidmu pri Ptuju poročila in si obljubila večno zvestobo. Ženin Janez se je rodil leta 1948, nevesta Veronika, z dekliškim priimkom Rožman, pa leta 1944. Skupen dom sta si nekaj let kasneje ustvarila v Zg. Pristavi, a že kmalu po poroki se je rodil prvorojenec Stanko. V zakonu sta se jima rodila še dva otroka, danes pa sta ponosna na svoje štiri vnuke. Na skupni poti življenja sta morala trdo delati, eden v tujini, drugi pa doma na poljih Kmetijskega kombinata. Trdo delo je pripomoglo, da sta si lahko zgradila svoj topel dom, v katerega se je družina preselila leta 1975. Ko so otroci odrasli, so šli vsak po svoje in si ustvarili družine, Horvatova pa sta pridno delala in se z leti tudi upokojila. Ljubezen do domače zemlje je ostala in po svojih močeh še zmeraj rada poprimeta za delo. Veselje in srečo pa v hišo prinesejo mladi, ki se domov radi vračajo. Na zlati poroki so jima posebej zaželeli: »Skupno zakonsko pot, ki stajo danes potrdila, nadaljujta še dolge dni, tedne, mesece in leta. Vedno bomo z vama.« Zlatoporočencema iskrene čestitke tudi iz našega uredništva! TM Ustvarjajo ročna dela in pečejo potice v ^"lanice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas zimske mesece namenjajo ustaljenim aktivnostim - ob ponedeljkih potekajo ustvarjalne delavnice ročnih del, po novem pa vsak četrtek v vaškem domu Lancova vas diši tudi po poticah. Društveni prostori v vaškem domu Lancova vas so ob pone- Do junija bodo Lancovljanke prav gotovo dodobra izpopolnile kuharsko znanje o poticah. Fotografija je nastala na enem izmed četrtkovih tečajev peke potic. deljkih, že kar nekaj tednov pa tudi ob četrtkih, namenjeni ustvarjalnim in družabnim srečanjem. Pod mentorstvom Zvonka in Verene Mikša se nadaljujejo delavnice, na katerih nastajajo različni unikatni izdelki ročnih del. Marčevska srečanja bodo usmerjena v velikonočni čas, saj se bodo članice udeležile nekaterih velikonočnih razstav — na Selih in v Leskovcu, na povabilo pa še kje drugje. Predsednica Jožica Maroh je povedala, da so se že začele pripravljati na junijsko razstavo ročnih del in potic. »Odločile smo se, da vsak četrtek po dve članici na kuharskem tečaju prikažeta peko potice z drugačnim, manj znanim nadevom. Do sedaj smo tako spekle potico s suhimi figami in bučnimi semeni, kostanjevo potico, kavino, medeno, metino s kandiranim sadjem, slivovo z mandlji, pirino s skuto in suhimi marelicami, pirino z jabolčnimi krhlji, potico s kranjsko klobaso, s čemažem in skuto, Ocvirkovo potico, do junija pa bomo k tej bogati beri dodale še kakšno,« je priprave na razstavo predstavila J. Maroh. Odprtje letošnje razstave ročnih del in potic bo v petek, 5. junija, Lancovljanke pa bodo na ogled svojih del vabile še 6. in 7. junija. Že sedaj vabljeni v Lancovo vas, saj bo tudi letošnja razstava prav gotovo prava paša za oči. Besedilo in foto: PK Zlata poroka Alojza in Štefanije Habjanič Ho 50 letih skupnega življenja sta si v krogu družine, sorodnikov in prijateljev zlata prstana izmenjala zakonca Alojz in Štefanija Habjanič iz Sovič 9. Slovesnost zlate poroke je bila 28. decembra 2019 v prostorih občine Videm. Civilni obred zlate poroke je vodil župan občine Videm Branko Marinič. Slavljencema je namenil veliko dobrih želja, jima čestital v imenu občank in občanov ter jima izročil darilo občine. V župnijski cerkvi sv. Vida je slovesno mašo daroval pater Jože Petek. Zlati ženin Alojz se je rodil leta 1944, zlata nevesta Štefka, z dekliškim priimkom Cafuta, pa leta 1948. Mladi par si je skupen dom ustvaril na ženini domačiji v Sovičah, kjer jesen življenja preživljata še danes. V rani mladosti sta se oba podala v tujino s trebuhom za kruhom. Alojz je ostal v Nemčiji vse do upokojitve, Štefka pa se je vrnila domov, Zlatoporočenca Habjanič na zlati poročni dan v družbi svatov. Foto: arhiv Habjanič na kmetijo, kjer je gospodinjila in skr- kom, ki ju zelo radi obiščejo. bela za družino. Zlatoporocencema iskreno čestitamo in V zakonu so se jima rodili trije otro- želimo še veliko skupnih let! ci: Srečko, Erni in Sonja, danes pa sta TM ponosna dedek in babica štirim vnu- Mladi gasilci na delovnem srečanju 1 /nedeljo, 19. januarja, je v PGD Sela potekal 7. zbor V njihove mladine. Mladi selski gasilci in gasilke so na delovnem srečanju poročali o aktivnostih v preteklem letu, pri tem pa izpostavili kar nekaj odmevnih rezultatov, ki so jih dosegli v letu 2019 in so plod dolgoletnega zavzetega dela tako članov kot njihovih mentorjev. Zbora so se udeležili tudi nekateri gostje, med njimi predsednik in poveljnik GZ Videm mag. Janez Merc in Roman Cafuta, podžupan občine Videm Matjaž Klasinc, predsednik KS Sela Dejan Tramšek in prijatelji gasilci iz PGD Središče ob Dravi. Delovno srečanje so mladi začeli po ustaljenem protokolu in ga vse do zadnje točke dnevnega reda izpeljali povsem sami. Trenutno je v PGD Sela vključenih 35 mladih gasilcev, od tega 21 pionirjev, 12 mladincev in dva gasilca pripravnika. Eva Vidovič Sitar je predstavila obširno poročilo o delu pionirjev, Gaj Železnik pa o delu mladincev in pripravnikov v preteklem letu. Na tekmovalnem področju so selski gasilci spet dosegli vrhunske rezultate, saj je ekipa mladincev ubranila naslov državnih prvakov v gasilskem kvizu, dosegli pa so tudi 3. mesto na državnem tekmovanju v gasilski orientaciji. Program dela za letošnje leto je podal predsednik komisije za Mladi člani in članice PGD Sela na Z zboru mladine delo z mladino Matjaž Klasinc in med drugim dejal, da bo lansko leto težko preseči, bodo pa mentorji in mladi člani še naprej zavzeto trenirali in se tudi drugače družili v gasilskih vrstah. Zbor mladine so končali z animiranega filma na velikem platnu, nato pa so se okrepčali še s picami. Besedilo in foto: PK Z občnega zbora FD Lancova vas "V ^*lani in članice Folklornega društva Lancova vas so V—za redno letno delovno srečanje izbrali soboto, 29. februarja. Na občnem zboru so se jim v dvorani vaškega doma Lancova vas pridružili tudi gostje, med njimi podžupan občine Videm in podpredsednik KS Sela Matjaž Klasinc ter predstavniki KS Lancova vas, FD Rožmarin Dolena, DPŽD Lancova vas, KED Orači Lancova vas in ŠD Lancova vas. Barbara Sitar ostaja na mestu predsednice FD Lancova vas. Po pozdravnem nagovoru predsednice Barbare Sitar so sledila poročila o še enem bogatem in ustvarjalnem letu lancovova-ških folklornikov. Janko Jerenko je predstavil številne dejavnosti in nastope mlajše in odrasle folklorne skupine, muzikantov ter pevk ljudskih pesmi, mentorica Katja Brodnjak je poročala o otroških folklornih skupinah, Danilo Turk pa o dogajanju v sekciji korantov. Iz poročil je bilo moč razbrati, da se prav vse sekcije dodobra pripravijo na svoje nastope, tako za odre doma kot po tujini. Društvo pa ne skrbi le za ohranjanje kulturnega izročila, ampak tudi za številne družbene dogodke v kraju. BARBARA SITAR OSTAJA PREDSEDNICA Letošnji občni zbor je bil tudi volilni. Člani so soglasno za še en mandat vodenje zaupali Barbari Sitar, podpredsednika ostajata Danilo Turk in Roman Habjanič, na mestu tajnice je Tina Letič, društveno blagajno pa bo vodila Mateja Verhov-šek. V NAČRTU RAZŠIRITEV VAŠKEGA DOMA Program dela za letošnje leto je povzel J. Jerenko. Poleg rednih vaj in številnih nastopov vseh sekcij društva je med drugim izpostavil, da si v društvu že dalj časa želijo, da bi razširili vaški dom v Lancovi vasi. Ta je namreč postal premajhen za vse dejavnosti, ki jih prirejajo. V teku so že razgovori z občino Videm, podžupan M. Klasinc pa je povedal, da se bo občina po svojih najboljših močeh potrudila in podprla projekt. Ob koncu uradnega dela so lancovovaški folklorniki v svoje vrste z veseljem sprejeli pet novih članov, ki se bodo priključili otroški FS. Članske izkaznice sta podelila podžupan M. Klasinc in Nežka Lubej. Besedilo in foto: PK Novičke iz Društva kmetic občine Videm OII je lep decembrski dan, ko so se članice in člani Dru-Dštva kmetic občine Videm odpravili na izlet na Gorenjsko. V muzeju Lectar, v srcu Linhartovega mesta - Rado- vljice, v tradicionalni slovenski družinski hiši, so si ogledali prikaz izdelave srčkov in drugih izdelkov iz medenega testa. Na decembrskem izletu Pri Lectarju v Radovljici Čarovnice so zmotile delovno srečanje. Potepanje so nadaljevali po praznično okrašeni Ljubljani. S seboj so prinesli spomine z Ljubljanskega gradu, navdušila pa jih je tudi lanska zgodba Ledene dežele o koliščarjih, Rimljanih in tudi znamenita Plečnikova arhitektura. Glavna atrakcija je bil ledeni zmaj. NA OBČNEM ZBORU DRUŠTVA Redni občni zbor Društva kmetic občine Videm je potekal 7-februarja. Na delovnem srečanju so nas obiskale čarovnice in »veseli del« predpustno obarvale s tombolo. Simbolična darila so popestrila večer in srečanje. Tudi 8. februar, praznik slovenske kulture, smo obeležile v društvu — malo drugače in po naše. MKČ Prvi rojstni dan Šole zdravja na Selih Z^d ponedeljka do petka se jutra za ženske s Sel in iz VVokolice obvezno začenjajo z jutranjo telovadbo po sistemu 1000 gibov in tako je že leto dni pri hiški ob Polskavi. Sobote in nedelje imajo proste, družijo pa se tudi ob drugih priložnostih, zelo jih veseli sodelovanje z domačo osnovno šolo, upokojenci in sorodnimi društvi. Skozi 1000 gibov jih ob jutrih popeljejo Milena, Rozika, Viktorija in Marija. Selškim »oranžnicam« je prvim v občini Videm uspelo pripeljati jutranjo telovadbo v svoj kraj in kmalu so telovadke spoznale, da so jutra lahko še lepša, bolj prijazna in mnogo bolj vesela. Po telovadbi je počutje mnogo boljše in delo čez dan steče povsem lažje. Sicer pa so selske telovadke Sole zdravja v enem letu skupaj preživele mnogo lepih trenutkov, spile veliko kavic in nazdravile ob rojstnih dnevih. Gibanje in veliko »Oranžnice« na Selih so prvo obletnico praznovale v družbi župana Branka Mariniča in p. Jožeta Petka ter vseh drugih prijateljev, ki so se jim pridružili na praznovanju. smeha jih bosta ob selski himni po poti zdravja in boljšega počutja vodila tudi do drugega in vseh preostalih rojstnih dni. Besedilo in foto: TM 90. rojstni dan Marije Drevenšek 1 /krogu družine je 3. marca častitljivih 90 let praznova-V la Marija Drevenšek IzTrdobojcev. Pri Drevenškovih je bil torkov dan praznično obarvan, z mamo Marijo pa so ob skupnem kosilu slavili njeni najdražji, ki sojo presenetili tudi z odlično domačo torto. Marijo Drevenšek, po domače Pužovo Miciko, rojeno Kozel, je iz rodnega Skorišnjaka v Trdobojce pripeljala ljubezen. Z možem Janezom, od katerega so se domači poslovili že pred petnajstimi leti, sta si vTrdobojcih na njegovi domačiji zgradili skupen dom in ustvarila veliko družino. Njun ponos so otroci: Milica, Ivanka, Cvetka, Justina, Marija in Joži, ki je ostal doma in s svojo družino lepo skrbi za mamo. Že od mladosti je Marija pridno delala na kmetiji in skrbela za družino, zadnja leta, ko ji malo ponagajajo noge in so bergle nujen pri- Marija Drevenšek je 90. rojstni dan praznovala v dobri družbi župana in leskovškega župnika. Ob njej so se zbrale tudi hčerke Cvetka, Justina in Marija ter sin Joži, drugi pa so mamo obiskali ob koncu tedna. Vse čestitke slavljenki tudi ob slastni torti, ki jo je posebej za babico naredila vnukinja Petra. pomoček, pa za delo poprimejo mladi, ki jih je ob našem obisku zelo pohvalila. Vesela je obiska vseh svojih otrok, ki so si družine ustvarili v domačem okolju in v tujini, njihovih družin, še najbolj pa 12 vnukov in 10 pravnukov. Slavljenko so na njen rojstni dan na domu obiskali tudi župan občine Videm Branko Marinič, p. Jože Petek, leskovški župnik, in Marija Cafuta iz župnijske Karitas Leskovec. Ob šopku rdečih vrtnic in skupnem darilu so slavljenki čestitali ob visokem življenjskem prazniku, se ji zahvalili za vse dobro, kar je storila za skupnost in svojo družino, ob tem pa so ji zaželeli zdravja ter vsega dobrega. Drevenškov! so za mamo in vse povabljene pripravili domače kosilo, odlično domačo torto, ki so jo krasile sveže vrtnice, skupaj pa so nazdravili mami in njenemu 90. rojstnemu dnevu. Besedilo in foto: TM Številne aktivnosti DU Videm v letu 2020 pNruštvo upokojencev Videm je letos vstopilo v 66. leto Lzdelovanja. V občini smo med starejšimi in večjimi društvi. Glavne dejavnosti našega društva so: druženje, rekreacija, kolesarjenje, pohodništvo in izletništvo po naši lepi domovini. Aktivno sodelujemo pri organizaciji srečanj ostarelih občanov, jih tudi obiskujemo na njihovih domovih in v domovih za starejše. Vse dejavnosti društva so med člani dobro sprejete in obiskane. Za naše članice in člane, ki jim želimo polepšati vsak dan, smo pripravili obširni načrt za leto 2020. V januarju smo začeli vpisovanje članarine, in sicer vsako sre- do od 9. do 11. ure vse do 30. aprila 2020. V februarju nas čaka pohod, v marcu (6. 3.) zbor članov DU Videm v gostišču Pal, v aprilu se bomo podali na čistilno akcijo, čakata pa nas tudi nakupovalni dan na Madžarskem in pohod ali kolesarjenje. V maju načrtujemo kolesarjenje okrog Ptujskega jezera, v juniju turnir v kegljanju na vrvico, kolesarjenje, v juliju kopalni dan in kolesarjenje, v avgustu pa piknik za člane DU Videm. Septembra bomo člani znova aktivni pri varovanju šolskih Zakonca Habjanič iz Sovič sta praznovala petdeset let skupnega življenja. Oba sta člana DU Videm in delegacija društva ju je obiskala s čestitko. Foto: FH poti, čakajo nas srečanje članov v Majšperku, strokovna ekskurzija in trgatev, v oktobru pohod po Halozah, v novembru nakupovalni dan na Madžarskem. Zadnji mesec v letu bo rezerviran za obiske članov, starih nad 80 let, in invalidov, člane bomo obiskali s koledarji in pripravili zaključek leta za člane DU Videm. Skozi leto se posvečamo različnim aktivnostim — od vrvič-nega kegljanja do pikada, izvajamo projekt Starejši za starejše, posebno pozornost namenjamo našim umrlim članom ob pogrebu, obiskujemo naše člane ob okroglih obletnicah. Mnoge aktivnosti izvajamo tudi po navodilih Pokrajinske zveze DU Ptuj in ZDUS. O dogodkih vas bomo sproti obveščali, poglejte tudi obvestila na oglasni deski na pročelju naše pisarne. Pridružite se nam. Franci Hliš, tajnik DU »Prelepo petje se glasi iz vasi« folklorno društvo Lancova vas je za letošnje tradicionalno srečanje pevk, pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž izbralo soboto, 18. januarja. Dvorano vaškega doma v Lancovi vasi so tudi letos dodobra napolnili tako nastopajoči kot obiskovalci, željni zvena lepe slovenske pesmi. FD Lancova vas ob prazniku Svetih treh kraljev že vrsto let vabi na trikraljevski pevski večer, letošnje srečanje je bilo že deseto. Zbranim je na začetku dobrodošlico izrekla predsednica Barbara Sitar, doživet pevski večer pa je v imenu občine Videm vsem zaželela tudi svetnica Katja Svenšek. Sledil je pester program, ki sta ga z igranjem na harmoniko začela mlada muzikanta domačega društva, Nazar Zinchen-ko in David Vajda. Na letošnji prireditvi so nato zapeli in Prvič so se predstavile mlade pevke FD Lancova vas in požele velik aplavz. zaigrali: ljudski pevci Vinogradniki KD Franceta Prešerna Videm, ljudski godci KD Valentina Žumra Hajdoše, pevke ljudskih pesmi KD Sela, ljudske pevke KD Skorba, ljudske pevke Kitice FD Anton Strafela Markovci, ljudski pevci Trta KUD Maksa Furjana Zavrč, Gmajnice, duet sester Apšner, KUD Stopinje Mozirje in godci ljudskih viž KUD Franc Ilec Loka - Rošnja. Iz FD Lancova vas so občinstvo razveselili še muzikanti in ljudske pevke, veliko zanimanja pa je požela tudi novoustanovljena pevska skupina domačega društva — mlade pevke FD Lancova vas. Prireditev je povezoval Janko Jerenko, zbrani pa so se ob koncu poslovili s skupno pesmijo. Besedilo in foto: PK Ob koncu je zazvenela še skupna pesem Rožic ne bom trgala. Dolenski upokojenci letos praznujejo 1 /DU Dolena so člani upravnega odbora in poverjeniki V društva z obiski na domu poskrbeli, da v prazničnem decembru ni ostal nobeden od članov brez voščila, prijetnega klepeta in toplega stiska rok. Za lažji vpogled v prihajajoče leto so člani hkrati prejeli tudi koledar in vabilo na novoletno druženje, 36 članov, starejših od 80 let, pa je prejelo tudi skromno darilo. Posebej hvala tudi članom za prejete donacije. Darovana sredstva bodo omogočala še pestrejše delovanje društva. Se enkrat hvala! Župan Branko Marinič na ogledu prenovljenih prostorov DU Dolena. Foto: Kirn Hebar Novoletno srečanje s kosilom ob prijetni glasbi Sandija Potočnika je potekalo 22. decembra lani v gostilni Svenšek na Selih. Zbralo se je več kot 70 članov. Veliko članov se je zbralo tudi na tradicionalnem novoletnem srečanju krajanov 1. januarja 2020 v organizaciji KS in na vaških kolinah v organizaciji SD, aktiva žena in KS. Hvala jim za prijetno druženje. POVABILO NA PETKOVA SREČANJA OB PIKADU IN KEGLJANJU Člani društva ste lepo vabljeni tudi na petkova srečanja ob pikadu in kegljanju v društvenih prostorih doma krajanov Dolena. Srečanja bodo nadgrajena z obiski tekmovanj, na katerih nas bodo zastopali vztrajni in uspešni rekreativci v organiziranih meddruštvenih in občinskih ligah upokojencev. 28. MARCA V DOLENI SLOVESNOST OB 40-LETNICI DU Namesto zaključka povabilo na občni zbor društva, odprtje obnovljenih prostorov in praznovanje 40-letnice DU Dolena. Dogodki bodo potekali v vaškem domu Dolena 28. marca 2020. Upokojenci bodo v prenovljenih prostorih pripravili pregledno razstavo o delovanju društva, razstavo ustvarjalnih del članov in prijateljev društva ter kakšno zanimivo okroglo mizo na temo zdravega življenjskega sloga. Lepo vabljeni! Besedilo in foto: FL /Z NAŠE ŠOLE IN VRTCA Decembrska praznična kulturna ura Dan pred prazniki je bilo na šob Sela še kako čutiti pester kulturni pridih življenja in dela naše šole. Učiteljica Petra Hadler V novem letu osvojili vrh Donačke gore Druga sobota v novem letu je za planince zavoda OS Videm s podružnicama pomenila uspešen vzpon na nam bližnjo Donačko goro. Lep zimski dopoldan smo izkoristili za druženje in gibanje. Prehojena pot sicer ni bila ravno mačji kašelj, saj so mladi planinci narekovali dokaj hiter tempo. A smo jo zmogli vsi, brez večjih težav. V Rudijevem domu smo se po osvojenem vrhu pošteno okrepčali in čakal nas je samo še kratek spust do izhodišča. Mentorice Izlet v London \ /preteklem šolskem letu sta bila V učenca Jana Krajnc in Tian Šibila, sedaj učenca 7. e in 9. b, v okviru angleške bralne značke, ki jo izvajamo na naši šoli, nagrajena z izletom v London. V spremstvu učiteljice Petre Fošnarič sta v januarju obiskala prestolnico Velike Britanije. Neznačilno sončno vreme je pripomoglo k prijetnemu ogledovanju številnih znamenitosti in ustvarjanju lepih spominov. »Od petka, 17. 1. 2020, do ponedeljka, 20. 1. 2020, sem z učiteljico Petro in učenko 7. razreda Podružnične šole Leskovec Jano odšel v London. Leteli smo z letalskim prevoznikom Easyjet. Prvi dan smo si ogledali Greemvich in se z ladjico odpeljali po reki Temzi. Drugi dan smo si ogledali menjavo kraljeve straže in Buckinghamsko palačo, popoldne pa smo se odpravili v Madame Tus-sauds (muzej voščenih lutk). Zadnji dan pa smo obiskali Natu ral History Muse-um. Na izletu sem se naučil veliko zanimivih in poučnih stvari. Najbolj me je prepričal Natural History Museum, saj imajo veliko pravih okostij in primerkov živali, v muzeju pa sem se tudi veliko naučil o potresih in nastanku Zemlje.« Tian Šibila »Pa smo doma, kjer je najlepše. No, saj tudi v Londonu je bilo kar nekaj zelo lepih, predvsem pa zanimivih dogodivščin. Ena od teh, ki mi bo najbolj ostala v spominu, je muzej Madame Tussa-uds, saj sem se lahko slikala z voščenimi lutkami znanih oseb, ki jih spremljam. V Londonu se resnično da videti marsikaj.« Jana Krajnc Svetovni dan branja na glas Vsako leto 5- februarja obeležujemo svetovni dan branja na glas, ki na pobudo organizacije LitWorld poteka že od leta 2010 (https://wwwditworld.org/worldreadaloudday). Na naši šoli smo se odločili, da se pridružimo tej pobudi, in pri številnih urah so na ta dan naši učenci glasno brali, pozorno poslušali in se tudi pogovarjali o prebranem. Letošnje geslo je: »Read Aloud. Change the World«. Ob glasnem branju smo vsi osredotočeni na isto stvar, branje kakovostnih besedil nam pomaga rasti — pridobivamo vedno več znanja in ob knjigah tudi dozorevamo. Vabimo vas, da tudi doma namenite nekaj minut glasnemu branju. Starši in stari starši, berite skupaj s svojimi otroki in vnuki. Pa ne samo na dan branja na glas, skupno branje naj postane navada. Branje ni privilegij; branje, pismenost, razgle- S. FEBRUAR - SVETOVNI DAN BRANJA NA G LAS /ORLD READ ALOUD DA BERI NA GLAS!SPREMENI SVET! February 5. 20 LlTl/ORLD.ORi danost in zavedanje sveta okrog sebe in v sebi je in mora biti osnovna človekova pravica. Vesna V. Pulko Kulturna ura pred kulturnim praznikom Na šoli Sela smo obeležili slovenski kulturni praznik. Po slovenski himni so petošolci spregovorili o himni, njenem besedilu in avtorju. Vsem učencem naše šole so povedali, kako težko je napisati pesem, saj moraš imeti bogat besedni zaklad in znati poiskati rime. Predstavili so tudi ljudske pesmi, ki so jih zapeli, spremljali z glasbili in plesom. Skupaj s tretješolci so predstavili svoje pesmi ob spremljavi simfonije Prešernovega sodobnika skladatelja Amandusa Ivančiča. Na koncu prireditve so se predstavili še učenci, ki so se naučili sodobno pesem in jo predstavili s petjem in igranjem na instrumente. Pomembno je, da učencem vedno znova predstavimo svojo kulturo, da jo bodo kot odrasli cenili in bodo ponosni na svojo državo, prelepo Slovenijo. Claudia B. Mihelič Slovesnost ob Prešernovem dnevu Dan pred največjim slovenskim kulturnim praznikom smo obeležili s prireditvijo Kultura — to smo mi. Na prireditvi so se predstavile tri prvošolke, ki so prebrale svoje lastne knjige, pesnih in pisali so tudi tretješolci, o prijateljstvu in šoli so razmišljali četrtošolci, petošolci pa o pomenu kulture v vsakdanjem življenju in o našem največjem pesniku. Sestošolke so brale pesmi in nam pokazale, kako se plešejo moderni plesi. Prisluhnili smo veseli pesmi cici zbora, z glasbenimi vložki pa so nas razveselili Lana, Tadej in Gal. Prireditev sta suvereno povezala Sara in Timotej ter nas povabila, naj kulturno praznujemo slovenski kulturni praznik. Lidija Kosar in Vesna V. Pulko Kulturni dan v vrtcu Videm Najmlajšim smo pričarali kulturo v Drvarnici. Poslušali smo slovensko himno in se naučili, kako se ob njej primerno vede. Pogovarjali smo se o našem največjem pesniku Francetu Prešernu in se sladkali z medenjaki. Ogledali smo si razstavo slikarja Franca Simoniča, se pogovarjali in uživali ob njegovih slikah. Spoznali smo »svetešno« žensko obleko, kot so jo nosile naše prababice. V Drvarnici smo preživeli čudovit dopoldan. Marinka Vaupotič »Narečje je bogastvo jezika« Ta misel je obarvala letošnjo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki smo jo v petek, 7. februarja, pod mentorstvom Marjane Notersberg in Davorina Horvata pripravili otroci in zaposleni šole in vrtca v Leskovcu. »Prešernove pesmi so polne ljubezni. Prek njih je čutiti veliko navezanost na slovensko zemljo, ljubezen do Slovencev in do vsega, kar je domače.« S temi besedami je povezovalka v vlogi Prešernove neuslišane ljubezni pospremila dogajanje na odru — deklamacije avtorskih del, dramatizacijo, petje in ples, ki so vse v veliki meri izkazova- li prav to, kar je povedala — pripadnost domovini in materni govorici. Veseli smo, da si je kulturno prireditev ogledalo veliko občanov. Verjamem, da smo bili po tej prireditvi še posebej ponosni na naš jezik, narečje in domačo vas. Ksenija Širovnik F. Prešeren - tople barve Tilen Bedrač, 5. a __ Stran 40 ________________________ Snežakec Jakec v videmskem vrtcu K lajmanjša dramska skupina I M Mavrica iz vrtca Videm se je na pravljični urici predstavila s pravljico Marije Kolednik Črnila Snežakec Jakec. V pravljici nastopajo: babica in taščice, siničke, plavčki, drobižice, zima in snežakec Jakec kot mali zimski poštar, ki ga splete babica. Snežakec Jakec ponese pismo vsem otrokom, ki so zboleli za virusi in gripo, po naši domovini in po svetu. V pismu jih prosi, naj ne pozabijo na hranjenje ptic pozimi. Otroci so z navdihom in veseljem odigrali igrico in ob njej tudi zapeli. Tako so pričarali košček zime in snežink, ki si jih tiho želijo, čeprav narava letos stopa po svoji poti. Vzgojiteljice smo vesele in ponosne na svoje otroke. S pravljico smo si popestrili Valentinovo. Predstavo si je ogledala tudi avtorica. Vzgojiteljice iz vrtca Videm Utrinek s predstave Snežakec Jakec Foto: arhiv vrtca MISLI O KULTURI Kultura sta zame kulturno obnašanje in vljudnost do vseh ljudi. Kultura je lahko tudi knjiga. Kultura je v življenju zelo pomembna, zato jo moramo vključiti v vsakdanje življenje. Eneja Kirič, 5. a Vsaka država ima svojo kulturo, tudi Slovenci. Pomembno je, da znamo spoštovati svojo in tujo kulturo. Slovenci praznujemo kulturni praznik 8. februarja in takrat se vedno spomnimo našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Sara Božičko, 5. a Kultura je zelo pomembna. Ima celo svoj praznik, 8. februarja. Kultura pomeni tudi, da se kulturno obnašamo, da smo vljudni in olikani ter da ne žalimo ljudi. Dora Vinko, 5. a F. Prešeren - hladne barve Iona Ratajc Potrč, 5. a Kultura zame pomeni, da se znaš lepo obnašati, da pozdravljaš, da uporabljaš besedi hvala in prosim, da se oblečeš priložnosti primerno, da znaš uporabljati knjižni jezik ter da obiskuješ kulturne prireditve. Iona Ratajc Potrč, 5. a Kultura je lahko marsikaj: da kulturno jemo, se kulturno obnašamo, beremo, obiskujemo muzeje ... Najdemo jo v vsakdanjem življenju. Kulturo moramo spoštovati in imeti radi. Tia Emeršič, 5. a Ljudje imamo različne kulture. Imamo takšno kulturo, kot so nam jo privzgojili starši. Kultura lahko pomeni različne običaje, ki se prenašajo iz roda v rod. Zdravljica, ki jo je napisal France Prešeren, je kultura vseh Slovencev. Kultura pomeni tudi lepo vedenje, spoštljiv odnos do vseh okrog sebe in tudi lepo vedenje pri obrokih. Eva Drevenšek, 5. e Slovenščina - moj jezik in moj ponos Pesem o Francetu Prešernu France Prešeren v revni družini se je rodil in otrokom je fige delil. K stricu, duhovniku, se je preselil, a se je za študij prava na Dunaju odločil. Tam je doktorat naredil, v Ljubljani pa se je nesrečno v Primičevo Julijo zaljubil. Julijina mama Prešerna je zavrnila, Prešernu pa je sreča hrbet obrnila. Slovenščina je naš materni jezik, zato moramo biti nanjo ponosni. Ima tudi nekatere posebnosti, npr. dvojino. Začetnik slovenskega jezika je Primož Trubar. Največji slovenski pesnik pa je France Prešeren, čigar dan smrti, to je 8. februar, smo Slovenci prevzeli za dan kulture. Njegova vsem poznana zbirka pesmi so Poezije. Oba omenjena gospoda sta pripomogla, da lahko mi sedaj govorimo slovensko, zato moramo svoj jezik spoštovati in ga ohranjati. Slovenščina mi pomeni zelo veliko. Ne glede na to, da sem se v Leskovec priselil, je slovenščina kot knjižni jezik po vsej Sloveniji enaka. Ce bi se preselil v drugo državo, bi svoj jezik zelo pogrešal, saj ga ne bi mogel uporabljati v šob ali drugih ustanovah. Takrat bi slovenščino lahko uporabljal samo doma, kljub temu pa bi še vedno bila moj materni jezik in moj ponos. Jakob Sulek, 5. e Jakob Šulek, 5. e Prešernu Preljubi naš Prešeren, preljubi ti poet. Pridi spet na zemljo in naredi red. Ljudem kulture primanjkuje, vsak po svoje pametuje. Otrokom boš fige delil in jih dobrote učil. Juliji bil si zvest, ponesel bi jo do zvezd. Nas boš o zvestobi poučil. V Vrbi si živel, na svetu najrajši si jo imel. Da dom je le en, nam povej. Prijatelja Matija si imel, zanj si živel. Prijateljstvo naj živi, tvoja pesem govori. Nihče te ni razumel, čeprav najlepše pesmi si pel. Neli Bratušek, Liza Bezjak Sitar, 5. b Razstava ob Prešernovem dnevu na šoli Leskovec Prijatelj Nik Nik je prijatelj, ki dobro ve, kako me potolaži, ko mi ne gre. Rad ima košarko, žogo vihteti zna, a boljše od nje nogomet igra. Ko skupaj se igrava, tudi razjeziti se zna, a hitro ga mine, saj prvi prijatelj tako ravna. Nejc Topolovec, 4. b Ptičja hišica 1. OPB Čestitka Karin Jurak - diamantni maturantki IZarin Jurak, lanska diamanta matu-l\rantka, doma izTržca, je po uspešno končanem šolanju na III. gimnaziji Maribor, smer predšolska vzgoja, od jeseni že pridna študentka na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Izbrala je študij predšolske vzgoje, te dni pa v vrtcu Videm že opravlja obvezno prakso in zelo uživa v družbi najmlajših. Karin so izjemen uspeh na poklicni maturi in naziv diamantna maturantka mnogi privoščili in povedali, da si je to nedvomno zaslužila s svojo pridnostjo ter vestnim in zavzetim delom. Sama pravi, da se je za maturo pripravljala, saj je želela čim boljši uspeh, želela si je biti Župan Branko Marinič in ravnatelj Robert Murko sta Karin čestitala za izjemen uspeh na lanski maturi. zlata maturantka, kar bi ji potem tudi olajšalo vpis na želeno fakulteto. Tako dobrega rezultata pa ni pričakovala, je Karin dejala v sproščenem pogovoru in dodala, da je bilo tudi zanjo to veliko presenečenje, za njene domače in prijatelje pa veliko veselje. Tudi mama in ata sta verjela vanjo in prav gotovo še kdo, ki Karin pozna že iz osnovnošolskih let z OŠ Videm. Ponosna in vesela je bila povabila župana občine Videm Branka Mariniča, ki jo je v prostorih občine sprejel v družbi ravnatelja Roberta Murka, ki je Karin pred leti tudi poučeval. Oba sta ji namenila nekaj izbranih besed in čestitki dodala še veliko uspeha na študijski poti in kasnejšem opravljanju svojega izbranega poklica. Karin je bila 28. septembra lani tudi na Brdu pri Kranju na sprejemu za diamantne maturantke in maturante. Povabljeni so bili diamantni maturanti, njihovi starši in ravnatelji šol, ki so jih maturanti obiskovali. Tudi ta sprejem ji bo ostal v lepem spominu, je povedala, še posebej pa darilo — sovica, ki ji jo je izročil predsednik republike Borut Pahor. Na srednjo šolo ima Karin lepe spomine in pravi, da se je tam veliko naučila Karin v dobri družbi s predsednikom republike Borutom Pahorjem ter še bolj navdušila za poklic vzgojiteljice predšolskih otrok. Odkar pomni, si je želela postati vzgojiteljica, saj ima otroke neizmerno rada, navdušujeta jo dinamičnost poklica in ustvarjalnost, ki nima mej, v tem poklicu pa lahko pokaže kar nekaj svojih talentov. Karin čestitamo in želimo veliko uspehov na študijski poti. TM Bruselj 1 /si, ki me poznajo, vedo, da več V časa zdržim pod vodo kot doma. V zadnjem letu sem se začela zavedati, da če imam v »Štunfu« shranjen šop denarja in polno sobo navidezno uporabne navlake, nisem srečna. Izkušnje in majhni trenutki v življenju so tisti, ki me, ki nas, naredijo zadovoljne. Tako sem v prvi polovici lanskega leta kupila velik nahrbtnik in skozi leto zbrala skoraj 100 potovalnih dni. Iskanje, kupovanje poceni letalskih vozovnic ter okraševanje nahrbtnika z obeski krajev, ki sem jih obiskala, so postali moj novi hobi. Nič drugače ni letos, začeti je treba na začetku, pravijo. Decembra je padla odločitev, da bo v letu 2020 potovanj še več. Letalske vozovnice so trenutno izjemno dostopne, in če imaš urnik, ki ga lahko po želji prilagajaš svojim željam, je vse skupaj še lažje in cenejše. V januarju 2020 je bil čas za moj prvi popolnoma samostojni podvig. Izbrala sem prestolnico Evropske unije, Bruselj. Sama greš? Ja, celotno življenje v Lf K 1 lini Reportaža iz Bruslja. Foto: arhiv Urške Franc -B- skupnosti je pogojeno z ogromno prilagajanja. Solo potovanje je odlična priložnost, da oseba vidi, česa je zmožna kot posameznik. Sam se odločiš, kaj želiš videti, kaj jesti, katero obliko transporta izbrati itd. Pa ti ni nič dolgčas sami? Ne, v primeru, da si zaželim družbe, so hostli polni podobno mislečih posameznikov s celega sveta, ki so v enaki situaciji kot ti. Odlična priložnost za sklepanje prijateljstev. S popotniki, ki sem jih spoznala v raznih hostlih, smo ostali v stiku prek družbenih omrežij in čudovito je opazovati in klepetati o njihovih naslednjih dogodivščinah. Bruselj je čudovit. Osebno mi je bolj všeč narava, vendar me tudi mesta vedno znova navdušujejo. Najraje raziskujem skrite kotičke. V Bruslju so me prevzele ozke ulice, okrašeni balkoni, artistična vhodna vrata, drevesa, ulična umetnost, sejem starin, vaflji, belgijski krompirček, mestni parki, grafiti, lesene klopce in pa ljudje, domačini. Ljudje so tisti, ki vsaki lokaciji dajejo utrip. Bruselj je izredno pester, mešajo se različne kulture, dah so mi občutek, da so med seboj izjemno strpni. Vsi ti elementi mi dopustijo, da lokacijo doživim na drugačen način. Turistične znamenitosti mi je sicer zanimivo videti, vendar to nikoli ni moj glavni cilj na destinaciji. Do njih se najraje sprehodim. Tako doživim vse prej naštete elemente in je moja izkušnja polnejša in bogatejša. Tokrat se mi je ponudila tudi priložnost obiska Evropskega parlamenta. Asistentka evropske poslanke Romane Tomc me je popeljala po parlamentu, ki bi ga jaz poimenovala kar mesto v malem. Tam najdemo trgovine, kavarne, restavracije, televizijske studie, frizerske salone in celo vrtce. Zanimivo je videti, kako je vsa Evropa združena v eni stavbi. Poslanka Romana Tomc me je na kratko sprejela v svojem kabinetu in mi predstavila, kakšne so njene naloge in zadolžitve v Bruslju. Potep po prestolnici Belgije mi bo ostal v lepem spominu. Je prvi v 2020. Je prvi samo moj. Se naprej bom sledila svojemu načelu. Zbiram trenutke, ne materialnih stvari. Vi pa lahko mojim dogodivščinam sledite na profilu Instagram @ urskaaa!23. V marcu načrtujem obisk Maroka, ki bo 19. država in tretja celina na mojem seznamu. Urška Franc Rex Moj pes ima oranžne oči. Ponoči so videti kot biseri. Je nemški ovčar, ki je vsakemu par. Z mano se igra in skače do neba. Sestrica ga boža, da je kakor roža. Z mamo hodi na sprehode do gozda in nazaj. To je zanj pravi raj. Od očka dobi, kar si želi, da njegov trebušček zažari. Rexa imam zelo rada, ker je sladek kot čokolada. Kaja Kozel, 3. e 71. občni zbor PGD Sela Qrvo februarsko soboto so se na rednem občnem zboru zbrali tudi člani PGD Sela. V kulturni dvorani na Selih so se jim pridružili tudi predsednik in poveljnik GZ Videm mag. Janez Merc in Roman Cafuta, župan občine Videm Branko Marinič, tajnik GZ Videm mag. Domen Golob, predsednik KS Sela in občinski svetnik Dejan Tramšek, občinska svetnica Katja Svenšek, poveljnik CZ občine Videm Leon Požar, p. Jože Petek, predstavniki KS Dolena, PP Podlehnik, OŠ Sela, društev iz KS Sela ter mnogi stanovski kolegi iz prijateljskih PGD. Za uvod delovnega srečanja so zaigrali mladi muzikanti, nato pa je zbrane nagovoril predsednik PGD Sela Jure Pignar. V nadaljevanju je podal tudi obširno poročilo o delu društva v letu 2019, ki je bilo v znamenju številnih jubilejnih dogodkov, saj je društvo lani obeležilo 70-letnico delovanja. Poročilo o delu operative je podal društveni poveljnik Aleš Sitar, Gaj Železnik pa je poročal o delu gasilske mladine. PODELJENA PRIZNANJA IN ZAHVALE Mag. J. Merc in R. Cafuta sta najprej podelila priznanja za Društvena priznanja sta podelila J. Pignar in tajnik Roman Blažek. Med prejemniki so: ekipa pionirk (Pia Glonar, Kaja Ciglar in Nuša Godec) z mentoricama Samanto Pignar in Nino Kolednik, ekipa mladincev (Rok Ko j c, Gaj Železnik in Blaž Potočnik) z mentorjem Alojzom Auerjem in Petra Krajnc za vsestransko pomoč pri izvedbi 70-letnice društva. Ob koncu uradnega dela so v svoje vrste sprejeli še tri mlade gasilce: Saro Flos, Evo Vukadin in Luka Pergerja. Besedilo in foto: PK Uvodni pozdrav je pripadel predsedniku PGD Sela Juretu Pignarju. uspešno opravljena izobraževanja. Med prejemniki so: Blaž Potočnik in Rok Ko j c, ki sta opravila tečaj za gasilca pripravnika, gasilec 2. stopnje je postal Maks Kropeč, nižji gasilski časnik 1. stopnje Sandi Peršuh, Matjaž Klasinc, Sandi Ivančič, gasilski častnik 1. stopnje Aleš Sitar, specialnost strojnik pa so opravili Marcel Gojkošek, Žiga Škrabi in Benjamin Sitar. Zahvale za delo v gasilski organizaciji so prejeli: Maks Kropeč — za 10 let, Tadeja Pignar in Sandi Ivančič — oba za 20 let. Priznanje GZ 3. stopnje je prejel Marcel Gojkošek, priznanje GZ 2. stopnje Maks Kropeč, Bogdan Mohorko, Mitja Mohorko in Sandi Peršuh, priznanje GZ 1. stopnje pa Jelka Schramm Čoh in Bojan Auer. Čestitka za novo članico Videmski gasilci z novimi pNruštvo je v novem letu precej aktivno, predvsem na Lzpodročju nabave nove gasilske motorne brizgalne. Na podlagi sklepa, ki sta ga sprejela upravni odbor in poveljstvo na seji v decembru, smo se odločili za nakup motorne brizgalne Ziegler. Nakup bomo realizirali v sodelovanju z občino Videm, botrstvom občanov in drugimi donacijami. Za ta namen tako še vedno zbiramo botrstvo za pokrivanje vseh stroškov. Novo motorno brizgalno bomo predah svojemu namenu 13. junija 2020 z uradno prireditvijo in kasnejšo gasilsko veselico. Vsi botri in sponzorji bodo dobili na prireditvi posebno zahvalo. DELO Z NAJMLAJŠIMI Mladina je v februarju imela svoj 2. zbor mladine, na katerem so podali poročila o delu vseh selekcij in zbrali načrte za leto 2020. Na pobudo mentorjev smo podelili tudi dve priznanji za spodbudo in dosedanje prizadevno delo. Nagrajenki sta bili Janja Milošič in Neli Zajko. Z rednimi tedenskimi vajami se načrti v letu 2020 Predsednik in poveljnik PGD Videm pri Ptuju z nagrajenkama Foto: arhiv PGD Videm pripravljamo na prihajajoči kviz gasilske mladine, ki bo v Podlehniku. Z gasilskim pozdravom Na pomoči PGD Videm pri Ptuju __Mj" _______________________________________ Stran 45 _ PGD Tržeč novo gasilsko vozilo GVC24/50 uvedlo v operativno uporabo 1 /Prostovoljnem gasilskem društvu Tržeč smo izjemno V veseli, da nam je v decembru 2019 uspelo pripeljati v garaže novo gasilsko vozilo GVC24/50. V nadaljevanju podajamo nekaj tehničnih podatkov. PODVOZJE Znamka: MAN, model: TGM 13-290 4 x 4 BL FW, država proizvodnje podvozja: Avstrija (Manova tovarna v mestu Steyr), moč motorja: 213 kW/290 KM, emisijski standard motorja: Euro 5 (brez sistema AdBlue), posadka: 1+2, število osi: 2, medosna razdalja: 3650 mm, masa podvozja: 5200 kg, največja dovoljena masa: 16.000 kg, dovoljena vleka prikolice do mase: 4000 kg, menjalnik: 9-stopenjski, ročni, pogon: 4 x 4, z možnostjo vklopa zapor diferencialov. NADGRADNJA Proizvajalec nadgradnje: Rosenbauer, d. o. o., Gornja Radgona. Rezervoar za vodo volumna 5000 litrov, izdelan iz polipropi-lena. Vgradna črpalka: centrifugalna večstopenjska kombinirana črpalka Rosenbauer NH 35, zmogljivost 3500 l/min pri 10 barih. Vgrajen visokotlačni navijak s cevjo dolžine 60 m in notranjim premerom 25 mm. Vgrajen svetlobni stolp z 8 x LED-reflektorji 24 voltov. Na sprednji strani vgrajen vlečni vitel T-MAX moči 8 ton. Na vsaki strani po trije boksi za raznovrstno opremo. Na strehi nameščeni tridelna raztegljiva lestev s podporniki in štiridelna stikalna lestev. Vsa druga premična gasilsko reševalna oprema je nameščena v vseh boksih. Vse fotografije novega gasilskega vozila si lahko tudi ogledate na naši strani Facebook: Prostovoljno gasilsko društvo Tržeč. Življenjska doba takšnega vozila je vsaj 25 let. Finančna kon- Novo gasilsko vozilo PGD Tržeč je sodobno opremljeno. Foto: arhiv PGD Tržeč strukcija: cena celotnega vozila z vso opremo: 299-350,38 EUR z DDV. Delež Občine Videm: 192.500 EUR (sofinanciranje v letih 2019, 2020 in 2021). Finančni delež PGD Tržeč: 106.850,38 EUR. 20. JUNIJA SLOVESNOST V PGD TRŽEČ Vsem se iskreno zahvaljujemo za pomoč ob tej veliki pridobitvi. Se vedno pa apeliramo na vse ljudi dobre volje in razuma, da nam pomagajo še naprej. Najlažje boste pomagali s SMS--donacijami. Na tel. št. 1919pošljete sporočilo: TRZEC1 in darujete 1 evro ali TRZEC5 in darujete 5 evrov za novo vozilo GVC24/50. Lepo vabljeni na uradno predajo vozila, ki bo v soboto, 20. junija 2020, pred gasilskim domom Tržeč in se bo nadaljevala z veliko gasilsko veselico. PGD Tržeč ŠD Selan pri članih in Pizzeria Andiamo pri veteranih Qrvo februarsko soboto smo dobili zmagovalca tradicionalne lige malega nogometa za pokal občine Videm. Letos so naslov pri članih osvojili igralci ŠD Selan, pri veteranih pa so bili najboljši novinci Pizzeria Andiamo. Po rednem delu, ko se ekipe med seboj pomerijo po sistemu vsaka z vsako, so se nato najboljše štiri ekipe v obeh kategorijah pomerile za prestižni naslov prvaka. Pri članih je o naslovu odločala prav zadnja tekma med Selani in »asi«. Na koncu so, kot rečeno, slavili prvi, na končni lestvici pa so se mednju vrnili še igralci KMN Majolka. Napeto je bilo tudi v veteranski kategoriji, kjer so prvaki postali novinci, vse do konca pa so jim pretili igralci ŠD Selan Gostilna Kozel. Zastor nad še eno uspešno izvedeno sezono videmske zimske lige je torej padel, dolgoletni vodja lige Branko Lah pa je ob koncu povedal: »Menim, da je liga v zadnjem obdobju napredovala. S tem mislim predvsem na ekipe, ki zasedajo vodilne položaje. Sploh pri veteranih te ekipe več zgolj ne sodelujejo, ampak tekmujejo. Moštva se vsako leto znova okrepijo, prihajajo mladi igralci, ki sicer igrajo tudi veliki nogomet. Kakovost nedvomno je in verjamem, da bo v prihodnje še več ekip stremelo k temu, da bodo še bolje pripravljene Pizzeria Andiamo - prvaki v veteranski kategoriji. Foto: Darko Lah dočakale ligo. Naslova prvakov sta po mojem mnenju zaslužena, obe moštvi sta pokazali največ. Bi pa izpostavil še eno specifiko videmske lige — majhno telovadnico. Tako so vseskozi prisotni kontakti in prav zato imajo sodniki precej dela oz. se glede na npr. ptujsko ligo zelo težko navadijo na takšen prostor, ki jim povzroča določene preglavice.« Oba prvaka videmske lige, tako ŠD Selan kot Pizzeria Andiamo, sta nastopila še na sklepnem turnirju prvakov zimskih malonogometnih lig na Ptuju, kjer se med seboj tradicionalno udarijo prvaki videmske, ormoške in ptujske lige. Pri članih so Selani končali kot tretji, pri veteranih pa je ekipa Pizzerie Andiamo zasedla 2. mesto. KONČNI VRSTNI RED LIGE MALEGA NOGOMETA ZA POKAL OBČINE VIDEM Člani: ŠD Selan, KMN Majolka — člani, ŠD As, ŠD Zg. Pristava, ŠD Lancova vas — člani, NK Tržeč — R21, ŠD Pobrežje — člani, ŠD Belav-šek. Veterani: Pizzeria Andiamo — veterani, ŠD Selan Gostilna Kozel, KMN Majolka — veterani, ŠD Pobrežje — veterani, Bar Videm — veterani, ŠD Lancova vas — veterani, NK Tržeč — veterani. Tadej Podvršek ŠD Selan je v občinski ligi malega nogometa Videm osvojilo 1. mesto. Stanko Pernek postal prvi mož ŠD Leskovec ^ redi januarja so člani ŠD Leskovec izvedli redni letni «3občni zbor, na katerem so bile izpeljane tudi volitve. Po dolgih letih seje od mesta predsednika kluba poslovil Robert Fridauer s svojo ekipo, tako da je v upravnem odboru Leskovca zavel povsem nov veter. Novi predsednik ŠD Leskovec je postal Stanko Pernek, mesto podpredsednika je zasedel Danilo Jelen, blagajnik je postal Matej Cafuta, tajnik pa Klemen Kozel. Pred novim vodstvom so številni izzivi, po besedah novega prvega moža pa je glavni ta, kako zagotoviti zadostna finančna sredstva za nemoteno delovanje društva. Vodstvena garnitura Leskovca je namreč povsem nova in bo potrebovala nekaj časa, da se vpelje v sistem, potreben za nemoteno delovanje društva. Tudi sicer je pred Leskovčani letos kar nekaj izzivov, povezanih predvsem z vzdrževanjem klubskega objekta, obenem pa je tu tudi skrb za dve mlajši selekciji — U9 in Ul 1. Skupno imajo v Leskovcu okrog 25 otrok, seveda pa želijo v prihodnosti številko še nekoliko dvigniti, tudi na račun pomoči iz bližnje Hrvaške. Članska ekipa je sicer priprave na drugi del sezone začela v zadnjih dneh februarja. Martin Železnik, ki bo tudi v nada- Novo vodstvo ŠD Leskovec (od leve proti desni): Klemen Kozel, Stanko Pernek, Danilo Jelen in Matej Cafuta. Foto: Klemen Kozel ljevanju prvenstva vodil moštvo, bo spomladi močnejši za dva igralca — Klemna Beleta in Mitjo Peršuha, ki sta prišla iz Majšperka. V pripravah bo ekipa odigrala tri tekme — s hrvaškim nižjeligašem Klenovikom ter Podlehnikom in Rošnjo - Loko. Cilj moštva bo osvojitev vsaj 2. mesta v 2. razredu MNZ Ptuj, saj se zdijo vodilne Makole že preveč oddaljene. Ce bo na koncu to mesto zadostovalo za uvrstitev v višji rang tekmovanja, pa bodo v Leskovcu nedvomno temeljito razmislili tudi o tej možnosti. Tadej Podvršek ŠD Selan z uspehi, kot jih še ni bilo "^a člani Športnega društva Selan je nadvse uspešna ^—zimska tekmovalna sezona, saj izvrstnih dosežkov ni manjkalo. Ker gre za občinsko glasilo, je treba najprej omeniti uspeh članske nogometne ekipe, ki je v občinski ligi malega nogometa Videm osvojila 1. mesto. V dolgoletnem udejstvovanju je to prvi naslov za člansko zasedbo ŠD Selan, ki pa je več kot zaslužen. Izpostaviti je treba tudi veteransko moštvo, ki je v veteranski ligi v Vidmu osvojilo prav tako odlično 2. mesto. To so uspehi na občinskih tleh, so pa naši člani sodelovali tudi na športnih dogodkih v celotni regiji. V zimski ligi pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Ptuj so po izjemno izenačenih bojih v končnici tekmovanja osvojili 2. mesto. Gre za precej odmeven dosežek, saj so v tem tekmovanju sodelovale ekipe s številnimi prvoligaškimi igralci malega nogometa. Ker je večina ekipe študentsko obarvana, smo se letos odločili igrati tudi študentsko ligo Zdrava zabava v Mariboru. Konec lige bo šele v poznih spomladanskih mesecih, po 7. krogih pa imamo trenutno na kontu same zmage. Aktivno smo sodelovali tudi na številnih turnirjih. Na izjemno kakovostnem novoletnem turnirju v Radencih je bil ponovno dosežen velik uspeh. V konkurenci 32 ekip smo osvojili 2. mesto in s kanč- V zimski ligi MNZ Ptuj je ekipa ŠD Selan osvojila 2. mesto. Foto: arhiv društva kom športne sreče je bila na dosegu tudi zmaga. Omeniti velja tudi turnir v Vitomarcih, kjer je na Sela romal pokal za doseženo 1. mesto. ŠD Selan __ Stran 48 _________________________________ Jernej Simonič novi predsednik ŠD Videm Qotem ko je nekaj časa opravljal funkcijo vršilca dolžnosti predsednika ŠD Videm Darko Jeza, se je to spremenilo na rednem letnem občnem zboru v petek, 24. januarja, v občinski dvorani, ko je bil na mesto predsednika ustoličen Jernej Simonič. Njegova desna roka kot podpredsednik bo še vedno Darko Jeza, medtem ko je mesto drugega podpredsednika zasedel Peter Marinič. Novi blagajnik društva je postal Gregor Cafuta, v upravni odbor pa so bili sprejeti še trije dodatni člani. Novo vodstvo je sicer že kmalu po izvolitvi zavihalo rokave, saj Videm letos čaka kar nekaj projektov. Na infrastrukturnem področju je treba omeniti ureditev razsvetljave na pomožnem igrišču in zaščitne ograje. Glede vzdrževanja objekta sta letos v načrtu barvanje prostorov in ureditev bara pod nadstrešnico. Na tekmovalnem področju pa je treba izpostaviti predvsem člansko moštvo, ki še naprej nastopa 3. SNL in se je obenem uvrstilo v polfinale pokalnega tekmovanja MNZ Ptuj. Pri nižjih selekcijah je sestava moštev ista kot v preteklem letu, se pravi vse kategorije podmladka razen kadetske ekipe. Svoj cilj, to je 1. mesto v kategoriji 40+, pa imajo tudi veterani Vidma, ki se od 12. do 15. marca odpravljajo na priprave v Poreč. Na Hrvaško bo odpotovalo 18 veteranov, v načrtu pa imajo pet treningov in eno prijateljsko tekmo. Sicer pa v SD Videm nameravajo v juniju in avgustu izpeljati turnirje za naraščajnike do sedmega, devetega, enajstega in trinajstega leta starosti, prav tako pa bodo v avgustu organizirali tudi veteranski turnir. Od drugih športno-družbenih aktivnosti velja omeniti še aprilsko kresovanje, tek trojk v juniju, prav tako junijsko kolesarjenje po občini, septembra pa je na sporedu Ovčji bal, ki se ga nameravajo v SD prav tako aktivno udeležiti. SD Videm želi v letu 2020 pridobiti licenco za tekmovanje v 3. SNL, pomemben dogodek pa bo junija letos, ko bo društvo praznovalo 85-letnico delovanja. Ob tem želijo biti rumeno-zeleni tudi aktivni v Športni zvezi Videm. Sicer pa se na svoj spomladanski del prvenstva že več kot mesec dni pripravlja tudi člansko moštvo Vidma, ki nastopa v 3. SNL. Moštvo trenira štirikrat tedensko, za njimi pa je že tudi večina prijateljskih tekem (Garda, Cirkulane, Starše, Zavrč, Stojnci, Gere-čja vas). V igralskem kadru je prišlo do nekaterih sprememb, moštvo so namreč zapustili Adedoja, Vajda, Antolič in Kla- Novi predsednik ŠD Videm Jernej Simonič Foto: arhiv ŠD Videm sine, novinci pa so povratnika Alen Plaj-šek, Žiga Zdov in Tibor Banič, Renato Vrbanič. Moštvu sta bila priključena tudi dva mladinca. Pred nadaljevanjem sezone je trener moštva Robert Hojnik povedal: r»Glede na prikazano bi si že jeseni zaslužili več. Vsekakor se želimo na nadaljevanje prvenstva maksimalno pripraviti, glavni cilj pa bo priprava moštva na naslednjo sezono. Šli bomo iz tekme v tekmo in na koncu videli, kaj nam bo to prineslo.« Prav vse treninge je ekipa do sedaj opravila v Kidričevem, za kar se Videm Aluminiju tudi zahvaljuje. Tadej Podvršek Vsaj obdržati jesensko pozicijo N la pepelnično sredo so priprave na drugi del sezone I začeli tudi nogometaši Tržca, in sicer njihova članska ekipa, ki jo bo tudi v drugem delu sezone vodil Robert Pečnik, mlajše selekcije pa se bodo svojim starejšim kolegom priključile v teh dneh, odvisno tudi od vremenskih razmer. V klubu ob Polskavi kadrovske revolucije te zime ni bilo, jedro moštva je ostalo skupaj, poslovil se je le Žiga Gavez, ki je okrepil Grajeno. Prihodov ni bilo, bo pa nekdanji odlični napadalec članski ekipi v nadaljevanju priključil nekaj najobetavnejših mladincev, kar bo prvi korak v srednjeročni viziji kluba, da se je treba opreti na lastne moči. Na začetku treningi prvega moštva potekajo trikrat tedensko, nato pa bo intenzivnost nekoliko popustila. Tržeč bo odigral tudi tri prijateljske preizkušnje — z Apačami, Lovrencem in Makolami. Kljub temu da je do spomladanskega dela sezone še slab mesec, pa je trener rdeče-belih jasen: »Našprimarni cilj spomladi bo, da vsaj obdržimo pozicijo iz prvega dela sezone. Še naprej se bomo tudi trudili, da obdržimo pozitivno vzdušje znotraj moštva.« Sicer pa so v SD Tržeč prav v teh dneh opravili z rednim letnim občnim zborom in tudi sicer leto 2020 prinaša številne izzive. Ti so v prvi vrsti povezani s tradicionalnimi dogodki, ki Članska ekipa Trže a upa na uspešno pomlad. jih pripravlja ŠD. Tako bo za veliko noč organiziran pohod, sledi še prvomajski pohod z dvigom mlaja. Po koncu prvenstva je na sporedu srečanje med Tržcem in športno družino Emeršič. V avgustu bo v sklopu praznika KS Tržeč na sporedu nočni turnir v malem nogometu za prehodni pokal KS Tržeč, ne smemo pa pozabiti na novo tekmo med Polka slovensko nogometno reprezentanco in Tržcem, ki bo predvidoma v začetku septembra. Ob številnih sprotnih aktivnostih v klubu in okrog njega tako dogodkov v organizaciji ŠD Tržeč tudi letos ne bo zmanjkalo. Besedilo in foto: Tadej Podvršek Prebudimo telo z intenzivno in gibalno dovršeno hojo Z^b koncu meteorološke zime in z nastopom pomladi v telesu zaznamo znake tako imenovane pomladanske utrujenosti. Še posebej ta pride do izraza, če smo bili v zimskem času nahodni, kašljali, imeli gripo ali celo nevarno pljučnico. Takšnemu stanju telesne in duševne utrujenosti se moramo čim prej upreti. Oslabeli, od bolezni pozdravljen organizem najlažje obnovimo z zdravo prehrano in letom primerno rekreacijo na prostem. Oslabeli organizem vzpostavljamo v funkcionalno učinkovit in kreposten postopoma. Naši prvi rekreativni procesi ne smejo biti preveč intenzivni. Za nov začetek je lahko primerna vadba gibalno dovršena hoja (dolgi korak z gibanjem stopala prek pete proti prstom in odločen odriv — kot valjenje stopala, velik obseg gibanja rok iz ramenskega obroča s pokrčenjem komolca skoraj do prvega kota). V prvem tednu v obsegu pol ure v intervalih od zmerne obremenitve dihalnega in srčno-žilnega aparata telesa do srednje visoke obremenitve. Povedano preprosto, od zmerno povišanega srčnega ritma do tolikšne intenzivnosti, da smo še sposobni dihati tekoče, brez lovljenja sape ali se sposobni pogovarjati v pohodniški družbi. Takšen interval naj se konča v približno 7—10 minutah. Opravimo od tri do pet vadbenih intervalov — ciklov. Pred prvim ciklom poskrbimo za približno Pomen gibanja za krepitev zdravja 10-minutno ogrevalno hojo s kratkim postankom za gimnastične vaje, kjer raztezamo, krepimo in ohranjamo gibljivost vseh sklopov telesa. Ob koncu vadbe pa opravimo še kakšno vajo za raztezanje obremenjenih mišic nog. Po vzpostavljeni temeljni telesni pripravi našega organizma lahko mirno nadaljujemo intenzivno vadbo od pol do ene ure ali celo več do še prijetne utrujenosti organizma. Besedilo in foto: FL Preprost primer osebnega vadbenega koledarja dovršene hoje vsaj 5-krat tedensko: 1. teden 2 minuti 5 minut 4-krat = 28 min 2. teden 3 minute 4 minute 4-krat 3. teden 4 minute 3 minute 4-krat 4. teden 5 minut 2 minuti 4-krat Novičke iz PD Naveza ("Nodobra smo že zakorakali v novo planinsko leto in L/za nami je že nekaj dogodkov, ki smo jih pripravili za letošnje leto. Prvo soboto v januarju smo se tradicionalno povzpeli na Boč, letos že dvanajstič zapored. Pohod smo začeli v Poljčanah in se prek Balunjače povzpeli na vrh. Kot vsako leto smo na vrhu nazdravili s penino in si zaželeli varnih hribovskih korakov. Nato je sledil spust do koče, po daljšem postanku pa še vrnitev v dolino. Februarja smo izvedli redni zbor članov. Na zboru so vodilni predstavili delo v preteklem letu in načrte za letošnje. Po ura- Na Ravni gori Novoletni pohod na Boč dnem delu sta sledila še ogled slik s pohodov preteklega leta in druženje, ki se je zavleklo pozno v večer. Sredi februarja smo odšli na Hrvaško in osvojili Ravno goro. Pohod smo začeli v Trakoščanu in ga nadaljevali v smeri Pustega duha in naprej do Filičevega doma. Tukaj smo imeli počitek za okrepčilo. Vrnili smo se po isti poti do našega izhodišča. Vabimo vas, da se nam pridružite na prihajajočih pohodih. Vse informacije lahko najdete na naši spletni strani www.pd--naveza.si. Prihajajoči dogodki: 14. marca Sabotin, 11. 4. Slivnica in 30. 5- Raduha. Vabljeni! Besedilo in foto: Marko Vinko Štefanov pohod in volilni občni zbor PD Haloze 1 /decembru smo se planinci podali na tradicionalni Šte-V fanov pohod po Halozah. Letos smo izbrali pohod po Janškem Vrhu. Znan je po številnih vinogradih, kmetijah in znameniti cerkvici sv. Janeza Krstnika iz 15. stoletja. Na Štefanovem pohodu po Halozah Od tod se razprostira čudovit pogled na Ptujsko Goro in Ptuj. Pohodniki smo se z Vildona podali mimo Janževine do vrha Janškega Vrha in nato krožno nazaj do avtomobilov. Na Janžu smo si ogledali notranjost cerkvice sv. Janeza Krstnika, ki leži na višini 641 m. Med potjo smo bili deležni prijaznosti domačinov, ki so nas pogostili z vinsko kapljico in dobrotami. V LETU 2019 IZPELJALI KAR 23 POHODOV 31. januarja smo imeli občni zbor društva PD Haloze. Volilno leto je prineslo nekatere spremembe v vodstvu. Opravili smo zamenjavo predsednice in tajnice. Nova predsednica društva je postala Brigita Flajs, tajnica pa Valerija Janc. Nova člana sta postala Angelca Širovnik in Franc Sitar. Društvo je bilo v letu 2019 aktivno in uspešno, saj je svoje članstvo povečalo na 88 članov. V društvu smo se redno dobivali na sejah in razpravljali o raznih pomembnih točkah. Nabavili smo opremo za društvo: plezalne pase, dereze in čelade. Naši markacisti redno vzdržujejo Pot med vinogradi, ki je dolga 36 km in jo lahko prehodimo po etapah. V letu 2019 smo izpeljali kar 23 pohodov, za kar se moramo zahvaliti našim vodnikom Branku, Maksu in Francu. Obiskali smo najvišji vrh Hrvaške — Sinjal (1830 m) — in najvišji vrh Dolomitov — goro Marmelada (3342 m). Povzpeli smo se na zahtevna vrhova — Razor, Begunjšči-co. Vsako leto se podamo k sv. Donatu na Donačko goro in izpeljemo spominski pohod na naše preminule člane, Vidov pohod, Štefanov pohod in pohod na Goro Oljko. Zanimivi pohodi so bili na Žovnek - Čreto in vrhove Košutico, Mislinjo, Mirno goro in Javornik, Mrzlico. Dobro smo sodelovali tudi z drugimi društvi, predvsem s Hajdino. Nekaterim našim Člani Planinskega društva Haloze na delovnem srečanju Foto: arhiv društva članom je uspelo opraviti 269 km dolgo Jakobovo pot s Kobilja do Ljubljane. Lepo vabljeni na naše pohode v letu 2020, načrt lahko najdete na spletni strani Planinskega društva Haloze. Majda Forstnerič Po Slovenski turnokolesarki poti Ho nekaj letih naporov je leta 2016 zaživela Slovenska turnokolesarska pot (STKP), ki spada pod okrilje Planinske zveze Slovenije. Pot, ki zaobjame praktično vso Slovenijo, je dolga 1800 kilometrov; njen del poteka tudi po naši občini. Ima skupno za 50.000 višinskih metrov vzponov in je unikat v evropskem prostoru. Izdan je bil tudi dnevnik, v katerem je 109 točk, opremljenih z žigi. S prijateljem Markom Vinkom sva že nekaj časa dokaj zagrizena gorska kolesarja in na eni izmed tur sva debatirala o tej poti. Sledile so tiste tri magične besede »Saj ne upaš!« in že se je začela nepozabna zgodba. Kupila sva knjižice in prvi žig odtisnila na Boču. Tako se je začelo najino nabiranje kilometrov in žigov. Najprej etape v bližnji okolici: Donačka gora, Gorišnica, Sakušak, Sveta Trojica ... Sledilo je Pohorje, nato Dolenjska in kočevski gozdovi. Čeprav tam nisva srečala nobenega medveda, sva imela pa precejšnjo smolo z vremenom, saj je precej deževalo, proti Sviščakom je celo snežilo. Nato so sledile etape po Primorski, Gorenjski, Koroški in Zasavju. Slednji dve sta vsaj po najinem mnenju med težjimi deli poti, saj v marsikateri hrib dodobra grizeš kolena. So pa vse ture izjemno zanimive, med najlepšimi so zagotovo Solčavska panoramska cesta, Logarska dolina, Menina planina in Javorca. Seveda vedno ni šlo vse gladko, saj na poti marsikaj preseneti, od iskanja poti in žigov zaradi ponekod slabših oznak do predrtih pnevmatik pa tudi kakšen padec je bil vmes. Vendar je bilo vse to pozabljeno, ko sva z izjemnim veseljem in navdušenjem odtisnila še zadnji žig pri koči na Hleviški planini, kjer sva STKP tudi končala. Knjižice so nato morale še na Planinsko zvezo, kjer so jih pregledali in tudi uradno potrdili, da sva uspešno prekolesarila pot, za kar sva dobila priznanje in značko. STKP je vsekakor vredna vsake kaplje potu, saj med kolesarjenjem spoznavaš izjemno raznolikost naše dežele, predvsem pa obiščeš kraje, ki jih sicer ne bi nikoli videl. Zato vsem, ki radi (gorsko) kolesarite, priporočava, da si vzamete čas in jo prekolesarite. Midva pa se že spogledujeva z novimi izzivi. Uroš Šoštarič Na planini Kuhinja pod Krnom Velikonočna razstava v Leskovcu Vabilo Čeprav snega ni hotelo biti, pa smo fašenk v Leskovcu vseeno imeli. Norčije so za nami, da sedaj se v miru vesele velike noči veselimo. Najprej presmece bomo naredili, jih k blagoslovu nesli ter velikonočno razstavo pisanic in dobrot naredili. Pridne ročice vrtca in osnovnošolcev bodo pomagale, društva kmečkih žena in deklet iz naše občine bodo kot vsako leto z nami. Prijazno pa vabimo vse, ki bi želeli še k naši razstavi kaj dodati, da se nam pridružijo in tako obogatijo našo tradicijo velikonočne razstave. V prostorih TD Klopotec Leskovec v Halozah bo slovesno odprtje velikonočne razstave v petek, 10. aprila 2020, ob 18. uri. Slovesen blagoslov razstave bo opravil p. Jože Petek. Razstava bo na ogled še: 11. aprila od 10. do 18. ure, 12. aprila od 11. do 18. ure in 13. aprila od 9. do 16. ure. Prisrčno vabljeni in veselo pisanko! TD Klopotec Leskovec v Halozah VABILO NA ČISTILNO AKCIJO Občina Videm organizira v soboto, 28. marca 2020, z začetkom ob 9. uri tradicionalno spomladansko čistilno akcijo v sodelovanju s sveti KS, OS Videm in društvi. Zbirna mesta za udeležence so po posameznih naseljih. Vabljeni k sodelovanju! Branko Marinič, župan Občine Videm Društvo kmetic občine Videm vabi na 10. razstavo »Naš vsakdanji kruh« Vljudno vas vabimo, da se razstave udeležite na cvetno soboto, 4. aprila 2020, ob 15. uri v prostorih Vidove kleti. Razstava bo odprta v soboto, 4. aprila, do 18. ure, v nedeljo, 5. aprila, od 7. do 18. ure in v ponedeljek, 6. aprila, od 9. do 11. ure. Veselimo se srečanja z vami! Članice aktivov žena Sela in Dolena vljudno vabijo na odprtje razstave ročnih del, pisank in velikonočnih aranžmajev«, ki bo v četrtek, 9. aprila 2020, ob 18. uri v Kulturni dvorani na Selih. Razstava bo na ogled v: v soboto, 11. aprila, od 11. do 16. ure, nedeljo, 12. aprila, od 9. do 17. ure, in ponedeljek, 13. aprila, od 9. do 17. ure. Veselimo se vašega obiska! Aktiv žena Sela in Aktiv žena Dolena /RBdr i S ■ - -