-

GLASILO i
GG .f--
Novo mesto
v
L. IV. ST. 2
DOLENJSKI GOZDAR
GLASILO KOLEKTIVA GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO
Novo mesto, maja 1967
Številka 2	Letnik I V.
IZDAJATELJ: DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO
UREJA UREDNIŠKI ODBOR: urednik ing. Jože Petrič in elani ing. Danica Belopavlovič, Prane Markovič, ing. Konrad Mehle in Rade Jože,

.
\

0
V S L B I N A
1.	Volitve v organe upravljanja
2.	Sklepi organov upravljanja
3.	Poročilo na prvi seji novoizvoljenega delavskega sveta
4.	Nekatera kadrovska vprašanja
5.	Novi odborniki občinskih skupščin
6.	Kratke novice
7.	"Zastava:: včeraj, danes in jutri
8.	Odgovornost in samoupravljanje
9.	Zeleni bor in mehurna rja
10.	Sola 3a gozdne delavce
11.	Proizvodnja kvalitetnih sadik v drevesnici Podturn
12.	Ali veste?
13.	Vrnili smo obisk Slovaškim lesarjem
12.	Potovanje v Severno Italijo
13.	Žični žerjav Hinteregger Aa (H-A2)
14.	Finančni plan podjetja za leto 1967
15.	Naši povprečni osebni dohodki
Stran
1
5
11
20
21.
22
23
25
2 e
33
35
37
38 40
43
47
51
VSEBINA
1.	Volitve v organe upravljanja
2.	Sklepi organov upravljanja
3.	Poročilo na prvi seji novoizvoljenega delavskega sveta
4.	Nekatera kadrovska vprašanja
5.	Novi odborniki občinskih skupščin
6.	Kratke novice
7.	"Zastava:	včeraj, danes in jutri
8.	Odgovornost in samoupravljanje
9.	Zeleni bor in mehurna rja
10.	Sola gozdne delavce
11.	Proizvodnja kvalitetnih sadik v drevesnici Podturn
12.	Ali veste?
13.	Vrnili smo obisk Slovaškim lesarjem
12.	Potovanje v Severno Italijo
13.	Žični žerjav Hinteregger Aa (II-A2)
14.	Finančni plan podjetja za leto 1967
15.	Nasi povprečni osebni dohodki
Stran
1
5
11
20
21.
22
23
25
28
33
35
37
38 40
43
47
51
•v





VOLITVE V ORGANE UPRAVLJANJA
Volilno komisijo je imenoval delavski svet na seji dne
6.	marca 1967 v naslednjem sestavu:
1.	Adamič Danijel
2.	Rustja Janez
3.	Hočevar ing. Tone
Delavski svet Gozdnega gospodarstva Novo mesto je razpisal volitve 6. marca 1967 in so "bile v zakonitem roku 8. aprila 1967 tudi izvršene. Delovna skupnost Gozdnega gospodarstva je volila v delavski svet 18 članov. Volitve so bile v 11 volilnih enotah.
Volitve so potekale v redu.
Volilni odbori so svojo nalogo v redu izvršili. Volilna komisija je na osnovi zapisnikov volilnih odborov po volilnih enotah ugotovila sledeče:
1* Na dan volitev je bilo vpisanih v volilne imenike 660 volivcev.
2.	Volilo je 646 volivcev ali 98
3.	Opravičeno odsotnih je bilo 11 volivcev ali 1,6 $
4.	Neopravičeno odsotni so bili 3 volivci ali 0,4
5.	Neveljavnih glasovnic je bilo 34 ali 5,1 ■$.
V delavski svet so delovne skupnosti po delovnih enotah Predlagale 33 kandidatov, izvoljenih pa jih je bilo 18.
Kandidati so dobili naslednje število glasov;
99 Novo mesto:
1* Geršič Peter	74 glasov	3. Kotar Anton	32 glasov
2* Kopinč Prane	64 glasov	4. Kos Leon	41 glasov
Izvoljena sta Geršič Peter in Kopinč Prane. '
GO Straža:
- 2
1.	Hočevar Jože
2.	Japelj ing.Boštjan
3.	Pureber Stane
46 glasov 41 glasov 82 glasov
4.	Vidic Matija 63 glasov 5» Turk Karol 59 glasov
6.	Petan Anton 46 glasov
Izvoljeni so za dve za en o
leti Pureber Stane in Vidic Matija leto Turk Karol in Hočevar Jože.
GO Podturn;
1.	Avguštin Anton	46	glasov	4-	Markovič	Prane 21	glas0'*
2»	Bradač Prane	55	glasov	5.	Rom	Metod	20	glas°1
3.	Pink Kostja	29	glasov
Izvoljena sta Avguštin Anton in Bradač Prane.
GO Crmošn jice:
1.	Rabzelj Vinko	73	glasov
2,	Tesari Anton	73	glasov
Izvoljena sta Rabzelj Vinko in Tesari Anton, :
GO Črnomelj:
1.	Klobučar Vinko	99 glasov 4. Panjan Ana 58. glasov
2.	Weiss Jože	78 glasov .5«Vukčevič Zdravko 35 glas°%
3c Rožič Ivan	63 glasov
Izvoljeni so Klobučar Vinko, W.eiss Jože in Rožič Ivan.
GO Metlika:
1. Nemanič Stane	10 glasov
Izvoljen je Nemanič Stane.
GO Trebn je j_
1„ KIarič Marjan
2.	Veselič Alojz
3.	Kutnar Vojko
14 glasov 29 glasov 3 glasovi
Izvoljen je Veselič Alojz
Skladišče Straža:
— 3 —
1*	Košir Anton	8	glasov
2,	Nose Ivan	1C	glasov
Izvoljen je Nose Ivan*
Gradbeni otirat:
1»	Fink Ivan	14	glasov
2.	Jeršin Alojz	16	glasov.
Izvoljen je Jeršin Alojz.
Uprava:
1.	Kure ing. Ježe 12 glasov
2.	Luksiš Franc 27 glasov
Izvoljen je Luksi5 Franc.
Predsednik volilne komisije Adamiš Danijel 1,r.
Z novoizvoljenimi elani izpopolnjeni delavski svet je sedaj sestavljen takole:
GO Novo mesto:
					—						
1.	Geršič Peter ,	revirni	gozdar
2.	Kopine Franc,	revirni	gozdar
3.	Kastelic Uroš,	revirni	gozdar
4_	Bukovec Jože,	go zđni	delavec
5,	Barboriš Anton	, kme t	
^Straža:			
1.	Bureber Stane,	revirni	go zdar
2.	Vidic Matija,	go zdni	delavec
3.	Turk Karol,	revirni	go zdar
4,	Hočevar Jože,	go zđni	delavec
5.	Began Stane,	kme t	
GO	Hodturn:		
1.	Bradač Franc,	šoier	
2.	k vguš ti n An to n, go zđni		d elav e c
3.	plašiš Anton,	revirni	go zdar
	•snica Anton,	kme t	
4
GO _Crnio sn n x c e s
L Rabzelj Vinko, šofer 2„ Tesari Anton, revirni gozdar 3» Haler omest, referent za izkoriščanje 4» Fašič Franc, krnet
GO Crnom el,];	'■ ~
1, Klobučar Vinko, šofer 2„ 'tfeiss Jože	revirni gozdar
3.	Rožič Ivan. gozdni delavec
4,	Vminič Rade, revirni gozdar 5» Bukovec Franc, kmet
GO Metlika;
1,	Nemanič Stane, revirni gozdar
2.	Pezdirc Anton, kmet
GO Trebnje£_
1.	Veselič Alojz, vodja odpreme
2,	Dežman Nace, upravitelj 3 i Jarc Alo jz, krne t
S k la d i š c e N o v o me a to s
1» Vrbovšek Milan, delavec na skladišču Skladišče Stražat
skladišču
skladišča
1» Jerčin Alojz, gradbeni delavec 2. Kovačič Alojz, obratovni knjigovodja
Obrab za go zd_, načr bo vanj e;
1, ing, Hočevar Trne, baksator
Uprava;
1. Luksič Franc, pomočnik računovodje
1, Nose Ivan: delavec na
Skladišče _C r n o m e I jJ .
1, Horvatič Drago, vodja
Gradb eni obra ts
SKL3PI OHGANOV UPRAVLJANJA
Delavski svet je na seji dne 30. marca 1967 sprejel naslednje sklepe:
1.	V zvezi z obračanjem obratnih sredstev je priporočil, da naj uprava in obrati znižajo zaloge materiala, predvsem drobnega inventarja izven uporabe in zmanjšajo zaloge nedovršene proizvodnje, kar pomeni čim prej odpremi ti posekane gozdne sortimente kupcu. Sortimente naj
se proda le tistim kupcem, ki so pripravljeni takoj plačati. Dinamiko poseka je prilagoditi potrebam kupcev. Določiti je treba tudi roke nabav in menjave HTV sredstev.
Vsi ti ukrepi so neobhodno potrebni, saj je v materialu in zalogah vloženih okrog 700 milijonov dinarjev.
Analiza, ki jo je pripravil tov. Škufca je bila izdelana na podlagi poslovanja v letu 1966. in ima namen podati potrebo po obratnih sredstvih in hitrosti obračanja, čeprav analiza ni popolna, je moč razbrati, da je podjetje v tem času v težavnem položaju samo zaradi prevelikih zalog materiala, tako potresnega kot v nedovršeni proizvodnji. Dokler je podjetje še dobilo kredit za redno poslovanje, je bila stvar v redu, ko pa so kredite omejili, je situacija takoj postala kritična. Zato je sedaj .res zadnji čas, da razčistimo in nakažemo možnost izboljšanja .
2.	Delavskemu svetu je bilo predloženo poročilo o kadrovskih vprašanjih. Ker je tematika tega vprašanja zelo zanimiva, jo objavljamo v posebnem članku.
3.	Delavski svet ja sklepal o razdelitvi sklada skupne porabe,
• Sklad skupne porabe namenjen za stanovanjsko izgradnjo, ustvarjen iz 2 f« osebnih dohodkov, je naslednji s
Dohodki:
Saldo iz leta 1966	28,601,32 N din
Predvidena sredstva za le bo 1967
(mesečni priliv sred, 26.0 700,00 Ndin 320,000,00 N din Skupaj dohodki:	348.601,32 N din
Izdatki:
10,000,00 80.773,96
39.876.00 92.433,20
37.644.00 58.332,60
Odplačilo stanovanja Majde Sile Blok Dol.Toplice, situacija 1966 Blok.Dol.Toplice, predračun 1967 Stanovanje Mestne njive, vrednost Dvosobno stanovanje Trebnje 60 $ od vrednosti 62.740,00 Trosobno stanovanje v Trebnjem 60 ^ od vrednosti 97.221,00 4,5 i° prispevek za energetiko od investicij 290.044,16 N din	13.051,99
Krediti delavcem-neizkorisceno v letu 1966 Sredstva za kreditiranje stanovanjske izgradnje delavcem v letu 1967=
Sredstva bodo na razpolago sela v četrtem tromesečju leta 1967 in bodo razdeljena po predlogu komisije za kreditiranje delavcev	70.339,57
N din
II
Skupaj izdatki
348.-601,32 N din
Del za pro s to raz polagan j e s
Dohodki:
Saldo iz leta 1966
Izločene pc zaključnem računu 1966' Odplačila ..kreditov
Prejeta odškodnina za počitniški dom
Skupaj dohodki;
98.49",34 N din 209.958,67	"
.16.000,00 !i 14.683,84	"
339.132,85 N. din
Izdatki:
Anuitete
Šolanje
otrok delavcev GO Crmošnjice
38.558,36
8.000 ,00
N din
Počitniški dom Novigrad-poprav.in	opr.25.150,00
Zavarovanje stanovanjskih hiš	1.310,00
Knjige založbe Borec Ljubljana	950,70
Sklad za zid.osnov.šole Novo mesto (namesto venca za pok.B.Krajgherja)	1.000,00
Zveza slepih,za rehab.center	1.000,00
Prispevki sind.podružnicam - neizplačani osebni dohodki po obračunih GO Crmošnjice, ZR-1965	1.066,72
GO Crmošnjice. I„pollel$66	2.888,05
GO Trebnje, I, poli.1966	4.584,46
7
Nadomestila delavcem za izrabo let,do p. v letu 1967(sredstva bodo razdeljena na osnovi posebnega sklepa CDS)
Regres počitniškemu domu za letova,nje članov kolektiva 1967
Razni prispevki in pomoči dodeljeni po sklepih centralnih samoupravnih organov Sredstva razdeljena na delovne enote po številu stalno zaposlenih delavcev za potrebe teh enot
160,000,00 13,000,00 41.629,56
40,000,00 N din
Skupaj izdatki s
339.132,85 N din
4.	Delavski svet je zavrnil pritožbo Pavlin Marjana zoper razporeditev na drugo delovno mesto,
5.	Sprejel je nekatere spremembe pravilnika o pravicah in dolžnostih lastnikov gozdov,
6.	Potrdil je predlog za odkup gozda od ..Moravec Justine.
7.	Sklenil je, da GG proda gradbene parcele v Cegelnici, Straži, Mirni peči. Dvoru ip^ia Gorjancih.
8.	Na predlog komisije je v celoti zavrnil, razen ene pritožbe lastnikov gozdov, ki ugovarjajo zoper premalo odkazani les za domačo uporabo c
Irva seja novoizvoljenega delavskega sveta, ki je bila
5.	maja 1967, -je bila posvečena konstituiranju, izvolitvi upravnega odbora in komisij. Na tej seji je delavski svet sprejel tudi finančni plan in poslušal poročilo komercialne službe.
£otem, ko je delavski svet potrdil mandate novoizvoljenim elanom, je. prešel na volitve.
?a predlog obratnih delavskih svetov je za predsednika pred-. x lagan in tudi izvoljen V/eiss Jože, revirni gozdar iz Omom-> lja, za njegovega namestnika pa Dežman Nace, upravitelj-Trebnje.
^ upravni odbor so člani delavskega sveta izvolili;
Pavec ing. Vlada, Muhic Jurija, Lukšič Jožeta, Haler Ernesta* Rade Jožeta, Bukovec Janeza, Gril Ivana, Štirn Franca, ing. Kure Danila, Cujnik Viktorja, po svojem položaju pa je član upravnega odbora tudi direktor ing. Janez Penca.
Delavski svet je imenoval tudi člane v naslednje komisije:
V	komisijo za usklajevanje splošnih aktov: Ing. Petrič Jože, Markovič Prane, Bajt Mirko, Barič Jože, ing. Mlakar Damjan.
V	komisijo za pregled strojnih naprav, mehanizacije in za ugotavljanje škode: Ing. Kure Jože, Cujnik Viktor in Novak Dane.
V	komisijo za prevzem investicijskih objektov:
Škufca Stane, ing. Belopavlovič Danica, ing. Vlado Pavec.
V	komisijo za izrekanje ukrepov: ing. Kure Danilo, Povše Prane in Kovačič Alojz*
V	komisijo za reševanje pritožb: ing. Petrič Jože, Adamič Danijel, ing. Hočevar Tone.
V	kadrovsko komisijo: Dežman Nace, Kraševec Anton in Fabjan Anton.
V	komisijo za HTV: ing. Kalinovič Rade, ing. Mehle Konrad in Lukšič Jože,
V	komisijo za perspektivni program: ing. Cujnik Peter, ing. Kalinovič Rade, Štirn Prane, Škufca Stane, ing. Petrič Jože, Adamič Danijel, Kure ing.Jože in ing. Vidervol Jože,
V	komisijo za nabavo in prodajo osnovnih sredstev: Štirn Franc, Ilc Stane in Geršič Peter.
Nadzorni organ za nadzor nad delom v intenzivnih nasadih je Cujnik ing. Peter.
Nadzorni organ za nadzor nad delom pri gradnji cest je ing. Kure Danilo.
V	upravni odbor počitniškega doma so bili imenovani:
Jakab Koloman, Štirn Franc in Gregorčič Nace,;
Na seji je preči tal poročilo o poslovanju podjetja v preteklem letu direktor ing. Janez Penca. Ker je poročilo zelo zanimivo, ga objavljamo v celoti.
Q r-n-

1.	Na seji je poda], poročilo tudi vodja komercialne službe tov. Ilc. Iz poročila ugotovimo, da smo v prvih treh mesecih letošnjega le ta prodali za 54 milj. S din manj gozdnih proizvodov kot lansko leto v istem času« Tako smo prodali 3850 m3 manj samo bukove hlodovine, da ne upoštevamo drugih sortimentov,,
Povprečna cena je nižja za 252 d in/m 3. napram istem obdobju lanskega lata, to pa vsled strožjega kriterija prevzema od strani kupcev in verjetno zaradi slabše strukture lesa
Manjšo realizacijo poseka bukovine v prvem tromesečju opravičujemo s tem, da je spremenjena dinamika poseka iz spomladanske na jesensko sečnjo,
Pragov smo prodali več kot lansko leto v istem obdobju«
To je pravilno, saj dosežemo pri prodaji enega m3 pragov mnogo večjo vrednost kot pri m3 bukove hlodovine III, ali celo II, vrste«
Izpad pri izdelavi celuloze. Čeprav so ‘bili v letošnji zimi ugodni pogoji za držanje celuloze, je nismo proizvajali samo zato, ter nismo imeli na razpolago drv. Sicer je pa vprašanje, če izbiramo celulozo, ostanejo problematična drva.
Zaloga drv je napram lanskemu primerjalnemu obdobju še enkrat večja. To pa vsled tega, ker enostavno ni kupcev. Kufeec za drva se pojavi šele v razdobju julij--december.
Ne*glede na to ima komerciala dogovor, da bomo že meseca maja prodali drva na domačem trgu; delno pa jih bomo izvozili,
Ker je povpraševanje po lesu, zlasti po slabo izdelanih sortimentih prenehalo, moramo z vsemi sredstvi vplivati na boljšo izdelavo, to še posebno zato ker redno prihajajo reklamacije, zaradi slabe kvalitete oddanega lesa,
Pa tudi zaradi oddane premajhne količine«
p
• Razprava in finančni plan bosta obdelana v posebnem članku, zato tu o tem ne bi pisali«.
8" Delavski svet je sprejel sklep, da razširi predmet poslovanja na opravljanje gradbenih storitev in miniranja, na Popravilo lastne mehanizacije* in servis motornih žag ter kot stransko dejavnost opravljanje storitev tudi drugim interesentom«
....	J_0	...
Upravni odbor je na seji dne 28e aprila 1967 razpravljal
o naslednjih zadevahs
1.	Tov. Ilc Stane, vodja komercialne službe, je poročal o prodaji gozdnih . sortimentov in o komercialnih problemih« Ker je zadeva bila obravnavana tudi na seji delavskega sveta, je tu ne bi pisali.,
2.	Tov. Škufca Stane, vodja plansko analitske službe je podal poročilo k predlogu finančnega plana. Poročilo je objavljeno v posebnem članku
3.	Glede denarja za popravila gozdni poti v zasebnem sektorju je upravni odbor mnenja, da služba do ene prihodnjih sej pripravi predlog iz katerih virov naj bi financirali to dejavnost,
4.	Gozdno gospodarstvo nabavi požarne metle v znesku do 108.000 S din.
5.	Planinskemu društvu Novo mesto je odobril znesek 60.000 S din kot prispevek za el ektl rfikaci jo turističnih postojank na Gorjancih.,
6.	Stojko Jože tu iz Trebnjega je načelne odobril prispegek za gradnjo stanovanja, vendar pod pogojem, da pri grad-
- nji sodeluje tudi sam,
7.	Za preizkus znanja delavcev, gradbenega obrata je imenoval komisijo, v kateri so Štirn Prane,Spile tič Bogo in Krapež Alojz,
3,
Potrdil je predlog kadrovske komisije o sprejemu na delo tovariša Greberšek Cirila In sprejel sklep o njegovi raz" poreditvi na delovno mesto revirnega gozdarja v Mokronog
,0 J 'X J ■ 'J. C
kanci reli 't
'oz in :j ; ?'x oda: ■ meo 108 ,C.:0’O S lii;..
dlmcro emu o rov m 0o:. S lin m: prim;: nem e pc sto. j ar k na .G- v 1 oi h:
:-.nih
11 -
POROČILO M PRVI SOJI FOTO IZ'VOLJENEGA DELAVSKO) GA SVETA
Danes, ko so na seji delavskega svata prvič navzoči novoizvoljeni člani, nameravam na kratko podati poročilo o gospodarjenju v našem podjetju v preteklem letu in o delu v bodoče, Podrobnejše boste spoznali probleme podjetja v času 2-letne mandatne dobe, vso bolj in bolj od seje do seje, ko:bomo razpravljali o posameznih zadevah, ki jih ho treba rešiti, ze takoj danes je na sporedu finančni plan za leto 1967, ki je za podjetje največjega pomena«
Znašli se boste torej kot samoupravijalci kar sredi dela.
Upam in prepričan sem, da boste vestno in prizade\uio sodelovali v delavskem svetu, tako da bomo pri važnih odločitvah vedno našli pravo pot,. Pri tem seveda mislim,da vaše delo, članov delavskega sveta, ne začne in konča le tu na sejah ali kv&cjemu se na pripravah na seje, temveč prav pri vsakem delu, ki ga opravljate na svojem delovnem mestu.
Vsi delavci, še posebno pa člani delavskega sveta in upravnega odbora, se morajo počutit:, ne samo kot delavci, temveč tudi kot gospodarji. Kot gospodarji, ki jim gre za dobro hiše in vseh, ki v tej hiši živijo in delajo. Dober gospodar dobro dela sam in isto zahteva od drugih. Taka zavest in vaše delovanje bo koristilo podjetju in odtehtalo vaše delno nepo znan je strokovnih ali finančnih problemov, ki so jih dolžni pojasnjevati in vam jih dajati v presojo strokovnjaki. Volilci, ki smo vas izvoliliV smo vam izkazali zaupanje in naložili dolžnost z željo, da bi tudi v bodočih letih napredovalo podjetje in blaginja vseh ‘članov naše delovne skupnosti.
oeprav v letu 1966 po uveljavitvi ukrepov gospodarske reforme, še nismo čutili vse ostrine novih razmer, sedaj vedno bolj čutimo, da se bo treba pošteno potruditi za vsak dinar. Trg že zahteva kvalitetnejše izdelke, dočim jih plačuje počasneje kot v prejšnjih letih. Lagodnega gospodarjenja z navidez neusahljivimi sredstvi v rezermza vsak slučaj, je nonec. Treba bo vse bolje delati in se truditi za dobro prodajo izdelkov«. Najbolj neposredno, na svoji koži čutimo ležave, ko zadnje čase ne dobivamo tako redno plač kot prej. Dobivamo jih z zamudo zato, ker nam naši odjemalci počasi Poravnavajo računa za les in zato, ker sami nimamo dovolj likvidnih denarnih sredstev, na bankah pa ne morejo več ^ajati toliko kredita kot prejšnja leta. Kje je rešitev?
O tam smo že veliko razpravljali, ugotavljali stanje in vzroke ter našteli ukrepe, ki so potrebni za izboljšanje. R«šitev pa ne bo nagla niti naenkrat prišla, temveč je v.dolgoročnem delu in jo bomo dosegali postopoma. Varčevanje pri nabavi in potrošnji materiala, skrbno upravljanje s stroji in vozili (da bo čim manj okvar in stroškov za njihovo odpravo), zmanjšanje zalog potrošnoga materiala na nujno potrebno višino, hitrejša proizvodnja in ekspeditivna prodaja, da bi imeli čim manjšo zalogo nedovršene proizvodnje in dobri stiki s kupci (da bi nam čim hitreje poravnavali račune) - to so le nekateri nujni ukrepi, katerih ostvaritev je več ali manj zvezana z delom na vsakem delovnem mestu v podjetju.
Naj navedem nekaj podatkov o gospodarjenju v letu 1966J
Gozdno gospodarstvo Novo mesto ubira pri gospodarjenju z gozdovi pot, ki mu jo narekujejo in dovoljujejo razmere v zasebnih in družbenih gozdovih tega področja. Osnovne značilnosti, po katerih se razlikuje od večine gozdnogospodarskih področij v Sloveniji so nizka zaloga lesa na 1 ha (138 m3) ter iz tega izvirajoči majhen prirastek (3*25 m3/ha) in sečni etat (2,5 m3/ha), zlasti pa slaba zastopanost iglavcev v skupni zalogi. Položaj, ki -ga ima Gozdno gospodarstvo Novo mesto v slovenskem gozdarstvu nam ilustrirajo tudi tile podatkiž
Od skupne površine gozdov v SRS obsega to področje 74.100ha ^
8,5 #
Od skupne lesne mase gozdov v SRS je na tem
področju	7,3	1°
V prirastku lesa	je	področje udeleženo s	7,5	*/>
pri sečnem	etatu	pa	s	7,4	$
Od skupnih zalog lesa iglavcev jih je na Dolenjskem	le	3*8	$>
Višina celotnega dohodka pri gozdnih gospodarstvih v Sloveniji je v veliki meri odvisna od deleža iglavcev skupni lesni masi. Kolikor je le-ta nižji, toliko je nižji tudi letni hektarski donos. Iz analize povprečnih hektarskih dohodkov v letu 1062 je razvidno, da je imelo Gozdno gospodarstvo Novo mesto 26.955 din/ha, večine drugih gospodarstev je imela dohodek višji, najboljša pa od‘44.000 -55.687 din/ha. Podatek velja sicer samo za družbene gozdove in je nekaj let star, toda še vedno dovolj ilustrativen, ker gre za prikaz odnosov, ki se z leti le malo menjajo. Upoštevaje tudi zasebne gozdove bi ugotovili še večje razlike v dohodkih posameznih področij.
Opisane-neugodne razmere kličejo po izboljšanju. Povečati jo treba lesne zaloge in prirastek ter razmerje med količino iglavcev in listavcev spremeniti v korist prvih.
Ta osnovna naloga pa zahteva večja, dolgoročni in neprekinjena- vlaganja za osnovanje novih nasadov, vzdrževanje Že osnovanih, za nego sestojev, za izgradnjo- cest, poti in vlak, gospodarskih stavb, za strokovno izobraževanje in za ustvaritev znosnih življenskih razmer za delavce.
Zal opisane razmere povzročajo nizke dohodke in s tem omejujejo sicer realna prizadevanja za izboljšanje gozdnogospodarskega položaja na Dolenjskem.
Gozdovi, ki so bili močno izkoriščani že dolgo obdobje med obema svetovnima vojnama in prej, so tudi po zadnji vojni mnogo prispevali za razvoj gospodarstva. <-Več let so visoke sečnje močno prekoračevale dejanske zmogljivosti gozdov, dočim so gozdno vzgojna dela in druga vlaganja močno zaostajala za potrebami iz dveh razlogov; zaradi pomanjkanja delavcev in zato, ker so bili dohodki gozdarstva zaradi neekonomskih, dirigiranih cen tako malini , da z njimi ni bilo mogoče pokrivati izdatkov za pospeševanje gozdov. Opisano stanje torej ni nastalo v kratkem, temveč v daljšem, razdobju, kakor tudi izboljšanja ne ko mogoče doseči naenkrat, čeprav si ga želimo čimpreje.
k* Vzdrževalna in investici jska- vlaganja v gozdove. Izvršena dela v letu 1966 in plan del v letu 1967»
y treh letih po reorganizaciji gozdarstva in njegovi osamosvojitvi je obseg gozdnogojitvenih del postopoma rastel. 'k>a bi zagotovili trajnost donosov gozdov in očuvali tudi vl°go, ki jo imajo.gozdovi pri regulaciji vodnega režima, klime, pri zaščiti poljedelskih kultur in zaščiti teh pred razdiralnim delom voda in vetra, je prišla vselbolj do vel-<]ave težnja, da se vlaganja v gozdove spravijo v pravi od-n°s proti izkoriščanju gozdov. Ureditveni načrti, ki so na;kejeni za večino gozdov sicer predvidevajo že vse skozi korelacijo med gojitvijo in izkoriščanjem, toda analize po kG-ietni pretečeni ureditveni dobi (od 1954-1963) so pokazale, da smo se sicer zaradi velikega povpraševanja po esu držali ali celo prekoračevali sečnje, ki so bile pla-nirane, dočim smo plane za gojenje izpolnjevali le v višini
40-60 f0.
14 -
Izvršitev gozdnogojitvenih, del v letu 1966 je doslej najvišja in se je precej približala pravemu odnosu z izkoriščanjem, če bi ne bilo zaostankov iz prejšnjih let.	-
loglejmo- nekaj številk o opravljenih gozdnogojitvenih delih: ’
Pogozdovanje	253 'ha
Nega gozdov	2.268 ha od tega obžetve	987	ha
čiščenje	914	ha
redčenje	263	ha
rešev.igl.	104	ha
Osnovanje int.nas.	330 ha.
Urejanje: gozdov .	66,6 mil j. S din
V lastnih: drevesnicah smo leta 1966 vzgojili 975.000 sadik. Ob koncu leta pa smo imeli zalogo nezrelih sadik 4,300.000 kom.
Plan za snovanje intenzivnih'nasadov v letu 1967 smo postavili v dveh vari jan tah. Po -eni varijanti 'predvidevamo večji obseg., v kolikor bo uresničeno že dolgo obetano poslovno tehnično sodelovanje med vsemi gozdnimi gospodarstvi v SRS .ter med podjetji za mehanično in kemično .predelavo lesa. Po programu naj bi vsa našteta, podjetja prispevali v skupni fond iz katerega bi se kreditirala področja, ki imajo primerna rastišča, toda ne dovolj lastnih sredstev. 2C -/> prispevek je zagotovljen tudi v republiškem proračunu. Samo na področju novomeške občine je po programu predvideno osnovanje intenzivnih nasadov na približno 45QO ha. Pri pogozditvi 300 ha letno, bi akcija trajala 15 let, razmerje med-iglavci in listavci pa bi spremenilo v korist prvih, tako da bi se po površini že skoro izenačili z listavci (igl. 49 s list. 51). 3e bi bilo podjetje odvisno v letu 1967 le od lastnih sredstev, bi- ne imelo možnosti povečevati obsega gozdnogojitvenih del, ker je nujno potrebno obnoviti kamionski park, ki je izrabljen in zahteva preveč dragih popravil, ter nabaviti vsaj najnujnejše gradbene stroje.
II.	Plan sečnje v družbenih gozdovih je bil prekoračen v celoti za 16 fo, več pri listavcih in manj pri iglavcih, sečnja v zasebnih gozdovih pa je bila izvršena v okviru plana, pri čemer ni bila dosežena planirana blagovna proizvodnja v zasebnih gozdovih, le-ta se je v zadnjih dveh
15 -
le lih. občutno znižala (za preko 10.000 m 3 na vsem GG), iz cesar s el«parno 3 da je močno narastla domača poraba predvsem iglavcev za .gradnjo stanovanjskih in gospodarskih poslopij.
Iri sečnji delavci uporabljajo samo še motorne žage, tako da je ta faza dela že v celoti mehanizirana. Pri spravilu lesa nam je dosedaj stroje uspelo uporabiti le v malenkostni meri (2 /o). Za prevoz lesa nam služijo lastni kamioni in prav malo najeti tuji (podjetja ali privatniki). Za-raoi težko prehodnega kraskega terena in pa zaradi po — manjkanja ustreznih traktorjev, zicnic in vitlov pri mehanizaciji spravila le počasi napredujemo in nas prav tu čakajo še. zahtevne naloge.
III.	investicije za tehnično opremljenost.
Podjetje ima lastni gradbeni obrat, ki je leta 1966 zgradil 10 km novih kamionskih cest, rekonstruiranih cest pa 3 km. Podjetje je manjše zneske prispevalo tudi nekaterim krajevnim skupnostim za popravilo vaških poti. Letos bo gradbeni obrat zopet gradil nove ceste. Tempo izgradnje cestnega omrežja je počasen zaradi pomanjkanja denarja. Sedanja gostota cest predstavlja komaj slabo tretjino gostote, ki zagotavlja, najcenejše spravilo in prevoz lesa. Pri gradnji cest šele zadnjih-nekaj let uporabljamo stroje (buldožer, valjar, drobilec, kompresorje), letos pa bo obrat svojo mehanizacijo še nekoliko spopolnil. Zgrajen je bil en stanovanjski blok, pred dograditvijo pa je tudi majhen žagarski obrat v Pogancih.
IV.	Glede strokovna izobraženosti delavcev se je v zadnjih letih premaknilo na bolje. Se največ je neustrezno izobraženih med revirnimi gozdarji, ki bi morali imeti srednjo strokovno šolo. Potreba po gozdarskih inženirjih bo pokrita, ko bodo čez leto ali dve doštudirali štipendisti. Povečalo se je tudi število zaposlenih s srednjo ekonomsko šolo.
Poleg štipendistov, dijakov, 17 po številu, študira na srednjih šolah 20, na višjih in visokih šolah pa 12 delavcev , ki so v rednem delovnem razmerju in jim podjetje v celoti krije šolnino. Za gozdne delavce prirejamo od časa do časa krajše tečaje, na katerih jih predvsem navajamo na uporabo motornih žag in seznanjamo z ukrepi za varstvo pri delu.
Ni dvoma, da nivo izobraženosti v podjetju vpliva na uspešnost gospodarjenja. Smatram, pa tudi vi ste lahko iz sicer skromnih podatkov, ki sem jih pravkar navedel, uvideli, da podjetje v zadovoljivi meri podpira in priporoča izobraževanje. Ob tej priliki bi rad posebej izrazil veselje, d.a se je nekaj naših revirnih gozdarjev lotilo študija na gozdarski srednji šoli, ki smo jo s pomočjo Postojnske srednje gozdarske šole in Zavoda za izobraževanje organizirali v Novem mestu. Posebno razveseljivo je, da nam iz šole poročajo o razmeroma dobrih uspehih na izpitih. Ti tovariši so še posebej vredni priznanja, ker se uče v težkih razmerah in ob zahtevnem delu v poklicu, na terenu, oddaljeni od šole. Škoda, da se za študij ni odločilo še več tovarišev, posebno tistih, ki so pri delu vestni in imajo veselje do gozdarstva.
Vkljub temu, da občasno s seminarji in kratkimi tečaji izobražujemo de.lavce na delovnem mestu, pa s tem ne moremo biti zadovoljni. Tako izobraževanje je prepovršno in ne more dati delavcu vsega, kar bi mu utegnilo koristiti pri vse bolj zahtevnem delu. To so v drugih deželah uvideli že pred nami in zato ni čudno, da je tam več šol za delavce kot za, ostale stopnje izobrazbe. Pri nas je komaj pred kratkim začela poslovati šola za gozdne delavce v Postojni. Imeli smo najboljši namen poslati nekaj delavcev in« jim nuditi še kar ugodne materialne pogoje. Odziva pa na žalost, ni bilo. In vendar, kaj naj bi delavec pridobil v Šoli? Naučil naj bi se najboljše tehnike dela, izbire ustreznega orodja in vzdrževanja (orodja), spoznal- bi se z ukrepi in sredstvi za varnost pri delu, naučil bi s-e' racionalno izkoriščati in ohranjati svoje delovne sposobnosti in seznanjal bi se s pravicami in dolžnostmi, ki jih'ima-kot samoupravijalec. Pri tem ne gre samo za koristi podjetja, čeprav pričakujemo tudi to, temveč za korist delavca samega. Z manjših trudom naj bi dosegel enak ali celo večji uspeh in večji osebni dohodek. Zato bomo morali vztrajati na izobraževanju delavcev, če bomo hoteli napredovati.
V.	Odnosi z zasebnimi lastniki gozdov so urejeni s pravilnikom o pravicah in dolžnostih lastnikov gozdov. Kmetje sodelujejo v upravljanju v svetih lastnikov gozdov pri gozdnih obratih, v obratnih delavskih svetih in v centralne® delavskem svetu. Zanimajo se za gospodarjenje z gozdovi, za
pogozdovanje in druga negovalna dela, predvsem pa za odkupne cene ter radi sodelujejo juri gradnji vaških poti, tam kjer gozdno gospodarstvo nameni svoj prispevek. Kmetje opravijo večji del sečnje sami, dcčim prevoz lesa po cestah v večji meri prepuščajo gozdnemu gospodarstvu. Pri gozdnogojitvenih delih je zaposlena kmečka mladina v začasnem delovnem razmerju,
VI.	Odnosi z odjemalci lesa. Najmočnejši potrošniki tehničnega lesa s tega področja so lesno industrijska podjetja Novoles, Zora in Lepiš, ki prevzamejo letno okrog 30.000 m3 žagarske hlodovine iglavcev in listavcev ter okrog 5.000 m3 hlodovine za luščenje. Z imenovanimi lesno industrijskim: podjetji smo v stalnem kontaktu in dobro sodelujemo. Težava je v tem, ker gozdno gospodarstvo ne more posekati toliko hlodovine, kolikor bi jo.izmogle predelati zgrajene žagarske in .luščilne kapacitete ter- od Časa do časa zaradi neenakomernosti dobav hlo-dovine,-odo 'cesar pride zaradi odvisnosti gozdarske proizvodnje od vremenskih razmein Poleg naštetih podjetij dobavljamo manjše količine hlodovine tudi gradbenemu podjetju Pionir. Le manjši del hlodovine oddamo industriji izven našega področja (predvsem listavcev). Celulozni in jamski les, prage ter drugi tehnični les oddajamo potrošnikom izven območja GG,
V izvoz je gozdno gospodarstva oddalo leta 1966 lesa v vrednosti 195 milj. S din, (železniški pragi, kretniški les in drva), kar je v primerjavi z letom 1965, ko smo izvozili za 159 milj. S din, povečanje za 22
Zaključek
Na enem prejšnjih zasedanj delavskega sveta smo razpravljali o zaključnem računu podjetja, za leto 1966, ga sprejeli in potrdili, zato bom sedaj ponovil le nekatere bistvene podatke, ki nam govore o obsegu in uspešnosti poslovanja Gozdnega gospodarstva. Nava jam številke zaokrožene na milijone.
Celotni dohodek je znašal 3 j 322.000,000 S din, kar je v primerjavi z letom 196 5 (2,659,000-000) povečanje za 25 i°* Ta dohodek smo realizirali z izkoriščanjem gozdov in prodajo gozdnih sortimentov v višini 2,455»000,000 S din, z gozdnogojitveno dejavnostjo 369 milj,S din, z gradnjami 157 milj. in ostalo dejavnostjo 248 milj, (Izkoriščanje 76 gojenje 11 fo, gradnje 5 ostalo 8	)
Materialni stroški so leta 1966 zrasli za 26 fo in sicer od 1,098.000.000 S din na 1,380.000.000 S din. Porast stroškov je nekoliko večji, kot porast celotnega dohodka. Neto dohodek leta 1966 je bil za 9 P višji kot prejšnje leto in sicer 1,260.000.000 S din, osebni dohodki pa so se povečali za 12 fof t.j. na ,1,159.000.000 S din.
Delež podjetja v neto produktu je porastel od 69,9 i° na 75,0 <fo9 delež skupnosti, pa je nasprotno toliko upadel.
Povprečno število zaposlenih je bilo leta 1966 skoro isto kot prejšnje leto (leta 1965 - 808, leta 1966 - 804). Izplačani povprečni mesečni neto dohodki na 1 delavca so bili 71.624 S din (všteti niso terenski dodatki) proti 62.489 S din leta 1965.
Za investicije in pospeševanje gozdov smo porabili 6.50 milj. t.j. 25 fo več kot prejšnja leta. Od skupnih 650 milj. smo izdali ža opremo 53 milj., za gradbene objekte (ceste, loga rni ca Padež, žaga Poganci) 121 milj., za gozdno gojitvena dela 369 milj., za ure jan ja gozdov in projektiranje 66 milj., ter za gradnjo stanovanj 41 milj, Poleg tega smo izdali še za popravi la poti v zasebnih gozdovih okrog 10 milj S din.
Na račun .biološke amortizacije smo odvajali po 1 m3 v državnem sektorju 3400 S din, v zasebnem 2800, S din in jo zbrali skupaj 468 milijonov.
Od vseh pravkar omenjenih številk bom ponovil le dve:
Celotni dohodek je bil v letu 1966 večji za 25 $ od prejšnjega leta, neto dohodek pa le za 9 $, kar pomeni, da stroški rastejo hitreje kot dohodki, to nam mora seveda biti resen opomin za čim boljše gospodarjenje.
V kratkem prikazu o stanju v podjetju vam ne morem podati popolne slike. To naj velja le kot uvod v vaše novo delo.
Kot člani delavskega sveta boste odslej še bolj z zanimanjem sledili razvoju podjetja in ga spoznavali.
Naj z nekaj besedami povem kakšne cilje, poleg že omenjenih, bo podjetje zasledovalo v letošnjem in bodočih letih:
-	z gozdnovzgojnimi in negovalnimi deli izboljševati gozdove 5
-	z vnašanjem iglavcev v listnate sestoje in s snovanjem nasadov iglavcev spreminjati strukturo sestojev in povečevati delež iglavcev in s tem povečati zaloge in pri-
■ rasteh,
-	nadaljevati z izgradnjo gozdnega cestnega omrežja,
-	opremljati se s stroji za gradnjo cest in za spravilo lesa,
-	izboljševati življenske in delovne razmere gozdnim delavcem, da bi zagotovili njihovo stalnost in njihovo delovno sposobnost čim. dalj,
-	pcs/ečevati dovolj pozornosti varnosti pri delu,
-	z izobraževanjem že zaposlenih in s štipendiranjem zvišati nivo splošne in strokovne izobrazbe,.
-	izgrajevati samoupravne organe tako, da bodo v največji meri sposobni iskati rešitve koristne za podjetje in vse zaposlene,
-	z ustrezno organizacijo povečevati učinek delavcev,
-	izgraditi čim učinkovitejši pravilnik o nagrajevanju delavcev,
-	doseči še boljše sodelovanje z zasebnimi lastniki gozdov pri izkoriščanju in pri gozdnogojitvenih delih.
Ob . koncu vas prosim, da s prizadevnostjo delujete kot člani delavskega sveta, da bi zastavljene cilje z združenimi močmi čim uspešneje dosegali.
Ing. Janez Penca
xXx
NEKATERA KADROVSKA VPRAŠANJA
Že. večkrat smo razpravljali o kadrovskih vprašanjih na delavskem svetu, upravnem odboru, strokovnem kolegiju, pa vendar Je o zadevi ponovno razpravljal delavski svet« Problematika Je zelo/interesantna, saj nas loči le še tri leta, ko naj bi po poslovniku bili razporejeni na delovna mesta delavci, ki bodo zadovoljevali zahtevam poslovnika. Zadeva Je toliko pomembnejša, ker Je pri gozdnem gospodarstvu zaposlenih nekaj ljudi, ki po izjavi odgovornih delavcev na obratu zadovoljujejo delovno mesto, nimajo pa predpisane strokovne izobrazbe. Se posebno pride taka razprava do izraza, ko poda na primer inženir takole mnenje; "Rajši delam z delavcem, čeprav nima v žepu diplome (gozdarskega tehnika), kot pa s tistim, ki predpisano diplomo ima, ni pa za delo usposobljen"« Ce Je temu tako, potem se mi zdi, da moramo odpreti po tem vprašanju razpravo, da bomo tisti, ki se ukvarjamo s kadrovanjem, glede tega na čistem«
Na seji delavskega sveta Je bilo ugotovljeno, da strokovna izobrazba usposobi delavca za delo na določenem delovnem mestu. Vendar ne smemo zanemariti tega, da lahko nekdo, ki Je končal srednjo šolo bolje uveljavi svoje delovne.sposobnosti na enakem delovnem mestu, kot tisti, ki Je končal višjo šolo. Tega ne gre posplošiti, vendar tako Je in tega praksa ne zanika. Kdo odgovarja in kdo ne odgovarja za delo na določenem delovnem mestu pa naj oceni delovni kolektiv.
Ker so možnosti, da tudi delovni kolektiv sodi pristransko sem mnenja, da lahko poda mnenje ali posamezni delavec še lahko opravlja neko delo, strokovni kolegij. Mislim, da s predpisom določimo strokovno izobrazbo za določeno delovno mesto samo zaradi tega, ker nismo sposobni, ali pa nočemo realno oceniti delo posameznega delavca, ki dela na delovnem mestu. Imamo primer, ko delavec opravlja delo revirnega gozdarja, pa nima srednje gozdarske šole, mnogo bolje kot gozdar z zahtevano šolo, Ponovno moram reči, da zadeve ne gre posploševati in raztegovati. To so v glavnem izjeme, toda, ker gre za ljudi, pa čeprav le za posameznike, Je potrebno o tem več razprave.
Poslovnik, ki ga Je sprejel delavski svet in v katerem Je predpisana minimalna strokovna izobrazba, ima za posledico, da se Je v določene šole vpisalo 21 delavcev. Na drugi strani
21 -
pa je ta predpis vplival negativno na celo vrsto sposobnih delavcev, ki so doslej in verjetno bodo tudi v bodoče, v redu izvrševali naloge na delovnem mestu. Kolektiv, ki zaposluje 19 inženirjev, 42 tehnikov in 30 ekonomistov že lahko poda oceno,ali posamezni delavec v redu in pravočasno izvršuje postavljene naloge, ali ne.
Prepričan sem, da je imel član delavskega sveta prav, ko je na seji rekel, da naj bo merilo za razporeditev delavca na neko delo splošna usposobljenost delavca. To splošno usposobljenost pa navadno pogojuje strokovna izobrazba.
Menim, da imajo posamezniki cilj zasesti strokovno odgovornejše delovno mesto samo zaradi večjih osebnih dohodkov (za čast jim. ne gre), odgovornosti za slabo opravljeno delo na odgovornejšem delovnem mestu pa ni. Če bi bil pogoj odgovornosti strokovnost, se ne bi nikoli in nikdar posamezni delavci , ni nis.o dovolj strokovno usposobljeni, zanimali za taka delovna mesta.
V*tem; članku-sem sicer oddaljil od-misli, ki sem jo začel glede na razpravo na delavskem svetu, vendar menim, da je to potrebno že zaradi tega, ker bo interes delavcev za razporeditev na odgovornejša delovna mesta n=; samo-, tistih, ki imajo nižjo strokovno izobrazbo, pač pa tudi tistih, ki jim izobrazba to omogoča. Do leta 1970 bo delalo na gozdnem gospodarstvu 28 gozdarskih inženirjev, 46 gozdarskih tehnikov ter 45 ekonomistov z visoko, višjo in srednjo šolo. To je skoraj toliko, kolikor je delovnih mest, za katere se zahteva visoka, višja in srednja izobrazba.
Franc Markovič
xXx
NOVI ODBORNIKI OBČINSKIH SKUPŠČIN
Na volitvah za odbornike občinskih skupščin smo gozdarji izvolili Mehle ing. Konrada, referenta za izkoriščanje gozdov pri Gozdnem obratu Novo mesto v Skupščino občine Novo mesto in Bukovec Janeza, revirnega gozdarja pri Gozdnem obratu Trebnje v Skupščino občine Trebnje.
xXx
KRATILE NOVICE
V	prvih štirih mesecih ni delalo zaradi bolezni, neopravičenih in opravičenih izostankov 48 delavcev. Kakšna rezerva!
Razni kupci nam dolgujejo 384 milijonov starih din. Slabi plačniki, pa vendar dobri prijatelji.
30.aprila je delalo pri Gozdnem gospodarstvu 740 delavcev, število zaposlenih v primerjavi z lanskim letom pada.
Povprečno izdela vsak delavec pri izkoriščanju gozdov 3»4 m3 gozdnih sortimentov. Produktivnost rahlo raste..
Razne šole, večerne, dopisne ih redne obiskuje 36 delavcev Gozdnega gospodarstva. Lepa prizadevnost.
V	letošnjem letu (podatki so za 4 mesece) je bilo izplačanih 192 milijonov osebnih dohodkov, 22 milijonov terenskih dodatkov, 3*2 milijona kilometrin in 3»3 milijona dnevnic. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega znaša 642,00 N din Za malo dela, malo plačila.
Žaga Poganci že obratuje, čeprav ni bilo slavnostne otvoritve .
V	štirih mesecih smo odkupili od lastnikov gozdov 29.000 m3 raznih lesnih sortimentov.
Od 1. januarja do 30. aprila 1967 smo posekali lesa 95 °I° od planirane količine za 4 mesecev,v odnosu na isto obdobje lanskega leta pa 80 Posek je manjši zaradi spremenjene dinamike plana (prenos na jesensko sečno sezono.
xXx
"ZASTAVA" VČERAJ, DANES IN JUTRI
Zastava je 160 ha ve~ik gozd SLF, ki leži v ravninskem delu Bele krajine ii/spada v revir Črnomelj,
Za boljšo predstavo razmer, v katerih se danes nahaja Zastava, moramo poseči malo pazaj v ranjko Avstro-Ogrsko. Ni težko uganiti, kako je prišlo do imenovanja tega predela.
V neki manjši praski, v času turških vpadov, so hrabri branilci Črnomlja zasledovali turške napadalce in jih naposled, po pripovedovanju domačinov, posekali do zadnjega. Kot .trofeja jim je ostala zastava polmeseca in tako so ta predel krstili za Zastavo, lastniki teh gozdov so bili grofje z graščine v Gradacu. Fo propadu fevdalnega reda so zaradi raznih dolgov gozdove razprodali lesnim veletrgovcem, ti pa so jih preprodajali in leta 1925-26 posekali na golo. Sečnja' je trajala 2 leti, za transport lesa pa so zgra dili celo gozdno železnico z več odcepi.
' j1
edanju gozd je zaraščal predvsem hrast dob, beli gaber in razmetane skupine smreke in jelke. Fo sečnji se je cela površina lepo pomladila in tvori sedaj enodoben sestoj starosti okrog 4-0 let.
Zastava leži le 5 km zračne razdalje od Črnomlja, na nadmorski višini 140 do 220 m. Greben jo loči v dva dela, ki imata ekspozicijo vzhod-zahod. Tla so globoka, ilovnata in bogata na hranilnih snoveh. Podlaga je apnenec, kar se kaže na vrtačastem reliefu tal. Sedanji sestoj zaraščajo od listavcev predvsem hrast dob, beli gaber, lipa, kostanji in ostali plemeniti listavci. Od iglavcev pa smreka in jelka. Najdejo se tudi posamezna drevesa zelenega bora; in macesna, ki sta bila posajena že pred 50 leti.
Kakor po vsej Beli kr jini se tudi tu povsod pojavlja zelo lep jelkov podmladek. Ta naravni proces Se je izkoristil pred 10 leti, ko je bil podsajen večji del površine pod gabrom. Zaradi premajhne nega pa je setev (na krpice) uspela samo deloma. Zato se je pred tremi leti pristopilo k poseku podmerskega gabra, ki je podsetev močno zasenčeval. Sečnjo (nakazila drv) so izvedli meščani Črnomlja. Za drva je vladalo veliko povpraševanje in kmalu so se površine posejane z jelko rahlo odprle. Tako je bilcy&o danes presvetljenih že približno 35 ha. Sečnja, ki so jo opravili zasebniki, se je dobro izkazala, saj je bila opravljena bolje kot bi jo izvedli naši delavci. Dosti boljši pa je bil tudi finančni
24 -
izkupiček, kar je v današnjih časih še posebej važno, l^a isti način se je reševal tudi naravni podmladek, le da se je tu sekalo malo intenzivneje.
Že leta 1963 se je s posekom gabra v delu 27. oddelka odprl nasad s ciljem, da se izboljša listnata struktura gozda. Nasad se je od prvotnega enega hektarja povečal na 6.50 ha. Le zeleni bor posajen že leta 1963 je bil saj en klasično, kasnejša lota pa se je sadilo kakor na drugih intenzivnih nasadih.
Zaradi pestrosti se'- je sadilo skupinsko več drevesnih vrst in sicer: zeleni bor, smreka, macesen, duglazija in jesen, vsak na svojem optimalnem rastišču. Startno je bilo gnojeno samo sadikam smreke, macesna, ostalim irstam pa se zaradi nevarnosti pozebe ni gnojilo, Čeprav je prišla zelena duglazija že iz drevesnice poškodovana po mrazu, je zelo lepo obnovila vrhove, kar kaže, da bo jo bilo treba na takih rastiščih še razširiti. Sploh se je pokazala na tem terenu kot najprimernejša za vnašanje med nadstojne listavce, ker tudi v večji senci lepo uspeva.
N-igo valna dela na nasadu so bila redno izvajana, včasih tudi dvakrat zaradi izredno bujnega plevela in gabrovega mladja. Zaradi hitre rasti sta zeleni bor in macesen že izven nevarnosti . Zdravstveno stanje nasada je zadovoljivo. Do sedaj se je našel le en sam primerek zelenega bora napaden po mehur jevki. Drugi škodljivci so manj pomembni, ker samo zmanjšajo letni prirastek. Edino bela gniloba na zelenem boru u-tegne postati nevarna, posebno v bližini otoka starejših smrek sredi nasada. Izgleda, da zelenemu boru ne odgovarjajo preveč taka tla.
Ko smo osnovali nasad je razen gabra ostalo še razmeroma dosti, sicer zelo lepega in visokega drevja. Zastopana sta bila tu v največji meri hrast dob in lipa, ki pa se nista izkazala, saj je pognalo zelo dosti adventivnih poganjkov, tako, da smo bili prisiljeni ta sloj, razen redkih izjem, posekati. Pričakovala se je večja škoda ob poseku in izvozu. Vendar se to ni zgodilo, saj se je sekalo pozimi, spravilo pa je bilo izvedeno previdno.
Lani pozno v jeseni, smo na pobudo ing. Petriča v rahlo preredčanih delih gozda pričeli s podsadnjo jelke. Podsa-dili smo 7000 kom sadik, kar ustreza pri zelo gosti sadnji
1 ha površine. Pri letošnjem pregledu uspeha sem ocenil 20 io izpada. Jelka je bila kopana iz naravnega mladja, ki je ra stel pod gostim gabrovim panjevcsm. Izkop je bil zaradi izredno močno prukoreninjenih tal zelo ctežkočen. Sadike so bile kljub previdnemu izkopu poškodovane in tako ni čudno, da je do izpada prišloi
letos spomladi pa smo bili previdnejši. Sadike smo kopali pod gostim sestojem odrasle jelke iz surovega humusa, tako da so ostale koreninice nepoškodovane* Uspeh se že kaže, saj vseh 7900 konta sajenih sadik zelo lepo raste.
Zaradi primernega rastišča za jelko in dobrega uspeha pri sadnji bomo v naslednjih letih s podsadnjo nadaljevali, predvsem tam, kjer so sedaj rastoči plemeniti listavci redki * ali pa jih ni. Zaradi uspeha pri sadri ji pa bi bila lahko leta redkejša, posebno tam, kjer je nadstojni sestoj gost, ker bi sicer ta pri poseku in spravilu hudo poškodoval podsajeno jelko.
* ’ .■
Tako bo končni cilj vseh gozdnogojitvenih del na Zastavi gozd hrasta doba z jelko, ki pa bo v naslednji obhodnji prevladala nad listavci in jih potisnila s sedanjega prvega na-zadnje mesto.
Jože Svetličič
xXx
ODGOVORNOST IN SAMOUPRAVLJANJE
Prisostvoval sem simpoziju, ki je na Bledu v času od 19. do 22. aprila razpravljal-o odgovornosti. Pregranih je bilo 33 referatov, ki so obravnavali tematiko o odgovornosti posameznih osebnosti in kolektivnih organov in to organov upravljanja ter strokovnih kolegijev.
V večini referatov je bila izrečena misel, da v naši socialistični družili precej zanemarjamo sistem odgovornosti.
Ta pomanjkljivost nam omogoča že sata pravni sistem, saj delovne organizacije lahko posledice svojih odločitev prevaljuje jo na družbo, posameznik v delovnem kolektivu pa na delovno skupnost. Skratka odgovornega za posledice ali ni ali pa ga je težko za odgovornost obremeniti.
- -26
Kaj bi bilo potrebno storiti v naši družbeni praksi, da bi bila interes in odgovornost ustrezna? Referenti so različnega mnenja, vendar lahko povzamem nekatere- misli, katerih uvedba nakazuje ureditev tega proglema. 5a izključimo zavest, ki naj bi bila pogoj za pošteno delo, nam torej ostanejo samo sankcije proti vsem tistim, ki na kakršen koli način neodgovorno ravnajo. Sankcije v glavnem delimo v dve skupini: kršitev delovnih dolžnosti in povrnitev škode, ki jo delavec povzroči delovni organizaciji. Delavcu je za kršitev delovne dolžnosti izrečen ukrep, opomin, javni opomin in zadnji opomin. Navedene kazni so moralnega značaja, ki pa navadno ne učinkujejo dovolj. Ukrep izključitve je' materialnega značaja, pri katerem, je lahko prizadeta delavčeva eksistenca. Zaradi tega se tak ukrep izreče le za hujše kršitve delovne dolžnosti, ki pa morajo biti navedene v samoupravnem' aktu. Povračilo jjovzročene škode lahko zahtevamo od delavce,, če je le to povzročil zaradi velike nepazljivosti. To v praksi izvajamo le pri fizičnih delavcih in to samo za manjše zneske, ker večjih pač ne bi mogli izterjati. Kaj potem ukreniti? Ali direktorjem dati večja poob" lastila, ali prodi delavcem (delavci smo vsi od direktorja pa do delavca z najnižjim osebnih dohodkom) uporabiti še druga avtomatizirana sredstva (takojšnja izključitev z dela)* To bi prišlo v poštev na primer ko gre za alkoholizem, za pogosto izostajanje z dela, zamujanje dela, ali druge hujše kršitve« V drugem primeru je s pomočjo psiholoških, socioloških in zdravstvenih ukrepov možno vplivati na delavca, da odpravi svoj negativen odnos do dela.
Nekateri se zavzemajo za boljši sistem, nagrajevanja. Gradite-^ tega sistema naj bi odpravila ali pa vsaj zmanjšala neodgpvof' nost. Pridni delavci namreč,, katerih rezultati dela (fizične^9 in umskega), so veliki, ne dobe priznanja, oziroma nadomesti" la v obliki os.briga dohodka.
Torej je sistem.nagrajevanja eden od osnovnih faktorjev za
prevzem odgovornosti. Po poglejmo. Ali lahko zahtevamo od upravitelja gozdnega obrata, da odgovarja za vse nepravilnosti, ki se porajajo na obratu, Če je na plačilni listi deseti po vrsti? Nikakor ne! Saj je glede odgovornosti na prvem. mestu, v osebnem, dohodku pa na desetem. In ker ima plačo nižjo kot delavci, ki .delajo na manj odgovornih delovnih mestih, mu kolektiv napake pogleda skozi prste. Prav zartadi tega pri nas ni prave odgovornosti.
27 -
Veliko razpravljamo tudi o poslovniku, češ da je potrebna za določeno delovno mesto določena izobrazba. Malokrat pa se vprašamo, ali bo delavec sposoben prevzeti odgovornost nase na tem delovnem mestu. Delavcu, ki kandidira...za tako delovno mesto moramo povedati, da prevzame nase vso odgovornost za pravilno vodenje podjetja, delovne enote, revirja, delovne skupine ali pa pravilno opravljanje dela na svojem delovnem mestu. Ca bomo iskali za delovno mesto delavca, ki je pripravljen prevzeti nase vso odgovornost in ga z ozirom na težino odgovornosti tudi primerno nagradili j za nepravilnosti pa primerno ukrepali proti njemu (zmanjšani osebni dohodek, ker ga ni zaslužil; merila je treba izdelati) in psihološko vplivali nanj, da poda odstavko na delovno mesto, če je nastopila večja katastrofa (smretne nesreče pri delu, večja materialna škoda, itd),bo verjetno težko najti delavca za tako odgovorno delo. Za tako delovno mesto se bodo zanimali le 'kandidati * ki so sposobni in ki so strokovno dobro podkovani.
Na simpoziju je bilo velijo govora.tudi o interesu delavcev za dolgoročne odločitve. To velja še posebno za nas, ko vlagamo v objekte, ki bodo dali rezultate . šele čez 40 ali 50 let. Mi se čutimo moralno in politično odgovorni, da vložimo del sredstev za osnovanje novih gozdnih površin (gre za precejšne voste), čeprav naša zakonodaja prepušča odločanje o tem, koliko bomo porabili, delovnemu kolektivu.
Se pravi, da bi lahko skrčili obnovo in si denar razdelili.
To velja tudi za druga podjetja, predvsem pa za tiste delavce, ki bodo krajši čas še zaposleni. Kaj ukreniti, da to preprečimo? Dni se zavzemajo, da tudi v tem primeru okrepimo oblast direktorja in strokovnih služb, drugi pa, da se v upravljanje vmeša družba, delavci izven podjetja in colo javno pravobranilstvo. Težko je pritrditi enemu ali drugemu.
Prav pa b-i bilo, da bi nekdo le posegel vmes, predvsem takrat, kadar gre za očividno zlorabo, ko si nek kolektiv deli večje osebne dohodke, kot bi jih glede na rezultate osebnega dela lahko zmogel.
Omenil sem direktorja, strokovne-službe in vodje delovnih enot. Vsem tem bi bilo treba dati več pristojnosti, s tem pa tudi več odgovornosti, ee jim hočemo dati več pristojnosti potem bi moral biti direktor neke vrste mandatar ki naj določa na podlagi programa (ki ga sprejme delavski avet) poslovno politiko podjetja. To pa bo lahko storil le, če bo lahko vplival na izbor sodelavcev. Direktor naj bi kil vodja strokovnega kolegija, le-ta pa mora odločati o vseh strokovnih problemih.
- .28 -
Zaključek
Simpozij na Bledu je odprl vroto vprašanj s področja neodgovornosti v naši družil. Referenti so zagovarjali različna stališča, vendar so vsa v okviru našega družbenega sistema, kjer delavec odlpča o vseh vprašanjih nadaljnega razvoja proizvajalnih sil. Simpozij ni bil naperjen proti družbenem upravljanju (očitki so bili podani tudi v tej smeri), pač pa se je iskalo izhoda, kako organizacijo upravljanja še bolj utrditi, vendar pa pri tem ne zanemariti osebne odgovornosti. Nekdo pač mora odgovarjati. Odgovarja pa lahko le strokovno usposobljen delavec na vodilnem mestu, ki je primerno nagrajen. Ta delavec navadno sodeluje ali celo pripravi program, ki ga pozneje potrdi delavski svet. Prav zaradi tega ne bi smeli klicati na odgovornost, še se pokaže, da je program, napačen, člane organov upravljanja, ki jih predstavljajo delavci z različnimi izkušnjami, ampak tistega, ki je odgovornost za svoje delo sprejel že ob.nastopu dela in je elaborat, načrt, oziroma projekt tudi izdelal.

Brane Markovič
ZELENI BOR IN M3HURNA RJA
Bela krajina je v Sloveniji dobro,znana po značilni slikoviti pokrajini, vinogradih, jurjevanju, gostoljubnosti v NOB, a tudi po svoji rvščini. Za ta košček slovenske zemlje ne moremo trditi, da je na visoki stopnji gospodarskega razvoja. Industrije je malo,. kmeti jstvo pa tudi ni v zavidljivem položaju. Isto lahko tudi rečemo za gozdarstvo. Gozdarja prvenstveno zanima pač to, kar je njegova stroka, torej kakšni so gozdovi. Ze bežen pogled v gozdove zasebnega in družbenega sektorja nam pove, kakšno je bilo nekoč gospodarjenje z njimi. Nenačrtno gospodarjenje in prekomerno izkoriščanje gozdov predvsem v zasebnem sektorju, je vzrok da je v Beli krajini danes toliko neproduktivnih površin -degradiranih gozdov, grmisč’ in steljnikov. Ker je slednjih največ, so ravno ti steljniki za gozdarja-gojitelja zelo interesantno področje dela, saj se je hote postavilo vprašanje, kakc/be neproduktivne površine privesti do visoko produktivnih gozdov.
Začetek premene stel j ni kov v gozdove sega v leto. 19.60-61. Osnovan je bil intenzivni nasad Ilanina-^krilj» leto kasneje pa plantaža Klake, ki danes obsega 120 ha.površine.
V	naslednjih letih se je premena steljnikov nadaljevala, vendar se niso vso osnovale plantaže, temveč intenzivni nasadi. Izdelan je tudi elaborat "Preme-na belokranjskih steljnikov v gozdove", ki vsebuje strokovna opise vseh steljniških površin .ter načine premene.
Značilno za obdobje 1960-66 je forsiranje hi trorastočih . iglavcev, zlasti zelenega bora«, Ta ameriška drevesna, vrsta se je v Beli krajini navidezno kar udomačila, saj sc se
pokazali zelo. dobri uspehi,
#
V	tem času (1960-66) je bilo zasajenih z zelenim borom nad 200 ha površin, reducirana (za nasade 2500 kom po ha in klasično pogozdovanje 4000 kom) površina pa znaša okrog 170 ha. Osnovanih je bilo nekaj večjih objektov (Mlake, lokve, Bojanci), kjer prevladuje zeleni bor. Starost teh nasadov je različna, vendar bi v povprečju za Mlake znašala 5 let, Lokve 2 in Bojanci 4 leta. Priznati je treba, da je bil zeleni bor na teh objektih deloma sajen kot monokultura, deloma pa primešan drugim drevesnim, vrstam. Verjetno se zaradi tega ne bi. nihče razburjal. Saj se v tiste komplekse, kjer je bil sajen sam zeleni bor naseljujejo razne listnate drevesne vrste, toda lansko leto se je na Mlakah pojavila mehurjevka (Cronartium ribicolla).
Pri spomladanskem pregledu (leta 1966) smo našli na Mlakah le en primerek okužbe, drugega pa v samem Črnomlju nad železniško postajo v parceli imenovani "Viteški red".
" • , -c.	.,
V	preteklem letu ni nihče slutil, kakšen bo obseg okužbe
v letu 1967. Naj navedem samo skope podatke o pojavu m.ehur-'javke ob spomladanskem pregledu nasadov"zelenega bora; Mlake 242 kom (pregledano l/4 površine), Lokve 180 kom, Tropinek 75 kom, Zastava 7 kom in Bojanci-E.obile 118 kom. Vprašanje je, kako dolgo bodo še obstojali nasadu zelenega bora, če se bo rja širila s tako intenziteto naprej. Toda Cronartium ribicolla ni edina, ki napada zeleni bor. Na plantaži Mlake so se pojavili še druge bolezni in škodljivci (Actinotirium marginatum, Pineus strobi, Dendrolimus pini, Hypođerma bra-chy sporium, miši, srnjad in človek) tako, da je zeleni bor resno ogrožen.
- 30 -
Da le širno to, kar so rositi da, smo organizirali "lov" za črnim in rdečim ribezom ter kosmuljo. Vse tehnično gozdarsko osebje gozdnega obrata Črnomelj je bilo skoraj teden dni zaposleno z iskanjem ribeza po vaseh in vinogradih.
Akcija je le delno uspela, ker ribeza nismo uspeli povsod uničiti. Izdane so bile tudi odločbe o uničenju ali škropljenju ribeza s strani referenta za kmetijstvo pri občinski skupščini Črnomelj, na podlagi zakona o varstvu rastlin. Večina lastnikov ribeza v samem Črnomlju se je odločila za škropljenje, kako se je izvajalo pa bo pokazal pregled ribeza*
Verjetno se bo marsikdo vprašal, kako in na kakšen način je prišlo do okužbe. Direktno ne moremo obtožiti nikogar, krivca ni, obstoja le domneve. Do > okužbe je moralo priti v zadnjih letih, kajti starejši sestoji in posamezna drevesa zelenega bora niso bila okužena 'niti v mladosti, kljub temu, da so bili v Beli krajini celo pravi nasadi črnega ribeza. Torej je domneva v tem, da je v Belo krajino moral priti ali okužen zeleni bor ali črni ribezi Oboje je možno, saj.so bile sadike dvoletnega zelenega bora nabavljene tudi drugod, prav tako pa je možno, da je kakšen vnet vrtnar-amater prinesel od kje črni ribez, z njim pa tudi mehurno rjo.
Za konec še nekaj besed. Vemo kaj lahko pričakujemo v naslednjih letih. Storili bomo vse, da preprečimo katastrofo, vendar se za v bodoče resno postavlja vprašanje? zeleni bor - da ali ne?
Ing. Jože Vidervol
PRIPOMBA UREDNIŠTVA°
V svojem prispevku je ing. Vidervol opisal kakšna je bila letošnja okužba Zelenega bora na območju gozdnega obrata Črnomelj. Z namenom, ca bi bila slika o preteči nevarnosti še,, bolj jasna, naj navedemo nekatere podatke o površinah zelenega bora (reduciranih) in število odkritih okuženih osebkov v letošnji spomladi na posameznih gozdnih obratih.
Gozdni obrat	Red.površ.zel. bora v ha	Okuženi primerki spomladi 1.1967 Nahajališča v kom	
Novo mesto	113	215	Poganci,Sončnik
Straža	33	2	Brezova reber,Žužemberk
Podturn	3	-	-
Crmošnjice	11	1	Srednja vas-odd.92 \ Mlake,Gridac,lokve, Bo janci,Zastava
Črnomelj	172	622	
Metlika	87	76	Dobravice
Trebnje	37	1.365	Ornuška vas,Straža,Za-bukov je, Pio ri ta, Bi s tri ca Selo, Mirna
GG skupaj:	4 56	2.281	
Najmočnejša okužba je na GO Trebnje in sicer na nasadu Selska gmajna. Če računamo, da pri pregledu nasadov v spomladanskem času, ko so vidni zumeni mehurji, niso bili samo ti okuženi primerki, j: številka še večja.
Za ilustracijo še kratek podatek, koliko zelenega bora smo posadili v zadnjih 3 letih na območju celega GG-ja.
.....	, n ■	1964	1965	1966	Skupaj v 3 letih
Skupno posajeno št.sadik v 000 kom	857	1.332	1.914	4.103
Od tega zelenega bora v 000 kom	161	160	131	452
Procent zelenega bora z ozirom na število sadik	19	12	7	11
Površina v ha (2.800 kom/ha povprečno)	co Lf\	57	47	162
Iz tabele je razvidne, da je procent udeležbe zelenega bora iz leta v leto man j si ' in' da znaša v treh letih 11 % od skupnega števila posajenih sadik. Z ozirom na okužbo, ki ja bila odkrita letos in z ozirom na pričakovanja, da se bo v prihodnjem letu bolezen še razširila, bo -kazalo za nekaj let saditev zelenega bora prekiniti, istočasno pa posvetiti vso pozornost uničenju ribeza.
Morda bo bralce, posebno pa go ji tel je,zanimalo tudi tole.
Na GO Trebnje so našli podobne okužbe (mehurje) tudi na rdečem in črnem boru, posebej pa tudi okužbe na samih iglicah rdečega bora. Okužene primerke so poslali na Gozdarski institut v Ljubljano in dobili odgovor, ki vam ga posredujemo:
1. Orni in rdeči bor iz nasada Selska gmajna, KO Selo-Mirna in rdeči bor iz nasada KO Straža ped vasjo., so. okuže-ni z zajedavsko glivo Cronartium- flaccidum, ki povzroča rjo na skorji vej in debel borov, ki imajo dve iglici v nožnici. Kot izrazito občutljivi za obolenje so' se'pokazali rdeči, črni in alepski bor. Bolezen se■najraje pojavl ja v čistih borovih- gozdovih, ki rastejo na suhih in ravnih tleh.Na skorji vej in debel se razvijejo spermogoni ji in ecidiji, na glavnih gostiteljih pa ležišča poletnih in zimskih spor ter bazidiji. Blavni gostitelji obravnavane zajedavske glive so naslednje, zelnate rastline; Vincetoxicum,officinale, razne -vrste- roda Paeonia, dalje Neme si a sp. , Verbena sp. , Impa-tiens balsamina, Pedicularis pal-ustris in Tropaeolum sp. Zaradi tega’ je treba pregledati v okolici okuženih nasadov vse rastlinstvo in ugotoviti katera- izmed navedenih je zglavni gostitelj za glivo Cronartium flac-cidum.. Le-to je treba uničiti mehanično ali s herbicidom na bazi 2,
' 4'L ali 'MCPA ....
Lahko se na omenjenih borih razvija le posebna^biološka rasa blive, ki ne potrebuje za svoj razvoj glavnega gostitelja (zelnate rastline), temveč se okužba širi iz bora na bor's pomočjo ecidijev.
Poslani primerki so Jž e stara okužba,...kjer. je. .podgob je--
glive pereniralo v skorji in so se zaradi tega preje razvili novi ecidiji, ki so se začeli odpirati sredi aprila, do čim se pri novih okužbah, ki jih bazidiospore izvrše v začetku pomladi, začnejo tvoriti ecidiji šele . v juniju.........
33 -
Zatiranje bolezni je .make kot za glive C. ribicola j Sekanje in požiganje v okuženih borov pred- -odpiranjem
ecidijev__ in uničevanje glavnih gostitoljv mehanično
ali s herbicidi, če obstojajo.
kolno je, da je okužila rdeči in črni bor druga biološka rasa obravnavane glivo, ki se imenuje Cronartium gen ti-aneum, kjer je glavna gostiteljica žolnata rastlina Sentiana asolepiadea, V vašem primeru sta torej možni obe biološki rasi glive ali sama gliva Cronartium fla-ccidum. Zato je potrebno, da pregledate okolico okuženih nasadov rdečega in Črnoga bora in ugotovite, katero rastline rastejo v samem nasadu in v bližnji okolici. Ako želite, da vam inštitut pri ten pomaga, smo pripravljeni napraviti poskuse na terenu in ugotoviti, katera gliva oz o njena biološka rasa povzroča mehurjevko na skorji rdečih in ornih borov v vaših gozdovih.
2* V iglicah rdečega bora, v nasadu ' KO Čatež, na severnem pobočju od vasi Boljok, se razvija zajedavska gliva Coleosporium sp. Ta bliva povzroča rjo samo na iglicah 'rdečega, črnega in alepskega bora ter ruš ja. Njene glavne gostiteljice so tudi zelnate rastline, in sicers Senecio sp., Tussilago farfara, Petasites spl, Sonchus sp., Campanula sp., Inula sp., Melampyrum sp., Euphrasia sp. in Alectorolophus sp.
xXx
ŠOLA ZA GOZDNE DELAVCE
elavski svet in drugi organi,predvsem pa strokovni delavci koracjo začeti resneje proučevati možnosti izboljševanja •strokovnega nivoja vseh gozdnih delavcev, v prvi vrsti pa Gozdnega delavca /pri izkoriščanju in gojenju gozdov. Zadevo •'o.ramo obravnavati enotno, zaradi povezanosti del, oziroma razporejanja' enih in istih delavcev na različna dela.
smo organizirali razne tečaje in seminarje, tako za splošno izobraževanje, kot za usposabljanje na delovnem mestu.
0znavanje osnovnih delovnih metod, uporaba in negovanje
•- 34 -
orodja ter primerno delo s stroji, je plod krajših ali daljših tečajev, ..ozir7:1a seminarjev. Delavec je na seminarju, če je traijal samo-. en dan, pridobil precej izkušenj, ki jih je potem e pridem uporabil v praksi. Vanda* je to vse premalo- Delavec oci 'nas zahteva, da mu dame še več znanja, da ga naučimo delati tako, da bo. na' delu dosegel večje delovne, .ros ul ta te e To pa lahko doseže le s pravi lnim pristopom 1; d !u, s precizno pri prav 1 j enim orodjem in podrobnim poznavanjem vseh delovnih operacij.
Naloge, ki se postavljajo pred gozdarski strokovni kader -revirne gozdarje,:referente, upravitelje in vodje služb na upravi, presegajo okvir možnosti. Revirni gozdar in referent se bosta zaradi drugih deš. v srido manj ukvarjala z delavci in jih instruirala, oziroma učila. Njihovo delo je vezano na celotno področje . za to ne bosta utegnila pri ti do delovne skupine tudi po več dni, če je temu tako, po-tem bb moral delavec ukrepati' samostojno, toda strokovno pravilno. Teoretično:, in praktično strokovno izobrazbo pa mu lahko da samo šola. "ola bo dala delavcu tudi splošno znanje, da se bo kot" uprav 1 j a 1 e c lahko vključil v krog 'razgledanih ljudi. "ola mu bo odprla širše poznavanje gozdarske stroke, s čemer bo stroko vzljubil in v marsičem spremenil odnos do svojega dela in gozda.
Iz tega sklepamo, da je sistematično strokovno izobraževanje v redni poklicni šoli za gozdne delavce v Postojni nujno potrebno.	‘ traja dve leti s tem, da je kandidat
dvakrat po tri mesece v šoli na teoretičnem in praktičnem pouku, preostali čas pa se ped vodstvom instrukt rja usposablja na delovnem mostu.
Pri Gozdnem gospodarstvu je/zaposlenih j podatke so posredovali gozdni obrati, 238 delavcev, ki pretežno delajo v izkoriščanju in gojenju gozdov. Od tega je 18.delavcev kvalificiranih, 53 poIkvaliliciranih, ostalih .167 pa nima nobene kvalifikacije. Ti delavci so po večini mlajši in nimajo po našem pravilniku niti-, pogojev za pridobitev kvalifikacije. Po starosti so nekvalificirani delavci.razdeljeni takole: do 25 let starosti - 26 delavcev, od 25 do 30 let starosti -47 delavcev, nad 30 let starosti pa je 94 delavcev. Delavskemu svetu bomo predlagali, naj. bi' obiskovali šolo tisti delavci, ki še niso dopolnili 30 let starosti. Povemo naj, da večina teh delavcev nima niti popolne osemletke, zaradi česar je strokovno usposabljanje na tej šoli še toliko pomembnejše.
3> -
Poklicna sola za gozdna delavce ime. v letošnjem letu tri prve teča je pn sicer januar-maree, april-juni j in o k to d sr~ de car:bar, V prvem točaju, april--j tmi j sta dva delavca našega IG, drugi trije, ki so bili določeni za solo, pa so pred pričetkom pouka udeležbo odpovedali« Ker začne v jesenskih dneh spet prvi točaj, moramo že sedaj začeti s pripravami, da se bo toga tečaja udeležilo vsaj pet naših gozdnih delavcev«
xXx
Prane Markovič
PROIZVODNJI K VALIT-.. TJ- IH' SADI K V DR,, VISKI Cl PODTURN
Lansko leto smo v Podturnu vzgojili sadike smreke"nadpovprečnih dimenzij,, Kjihova povprečna višina je 'bila 40 - 50 cm, pa tudi več„
Zanimivo je, da so te sadike (sejanke za presajanje smo nabavili v Mengšu) v začetku zelo slabo kazale in smo imeli le malo upanja v uspeh* Za prešajevanje so bile izredno visoke, večina preko 20 cm. Medtem,- ko so imele lepo višino, pa nas je motil-njihov habitus. Bile so kakor šibe, tanke A in 'praktično brez vej. In tu in tam je bil kak poganjek.
Vzrok za to je bila nedvomno močno pospešena (nagnana) rast z umetnimi gnejiir. Kvr drugega sadilnega materiala pač ni bilo na razpolago, smo se odločilo, da jih pikiramo.
Pikirali smo jih spomladi, takoj za tem pa smo jih dognojili z NPK (150 - 200 kg po ha). Pikirali smo ročno v razdalji 15 x 50cm. Ko se je pričela vegetacija je bilo opaziti močan višinski prirastek. Stranski poganjki so napredovali počasneje, a kljub temu so bile sadike še vedno precej šibaste, To je trajalo do zaključka prve vegetacije.
Po presledku 14 - 20 dni se je pričel drugi prirastek in smreka se je' začela vidno popravljati tako, da v jeseni ob koncu prve vegetacije po presajanju ni bilo nobenega sledu več o šibah iz Mengša. Postale so močne košate sadike, ki hi jih v vsakem primeru lahko z uspehom sadili na terenu, saj so po drevesničarskih normativih za to popolnoma odgovarjale. Za take sadike gre po mojem mnenju v Veliki meri
zahvali višini sejank, drugi ravno tako, če že ne močnejši faktorji pa so gnojenje, odlična obdelava ženil j. z motornim ckopr-.inikom. (frezoj) in zalivanju v kolikor je priman j k o v a 1 o pa d a vin*
Ob koncu vegetacije, to je v jeseni smo lehe očistili plevela, zemljo pa dobro preranijali z namenom, da bi spomladi v začetku vegetacije smreka po dognojitvi lahko v polni mori zaužila, hranivo, ki smo ji ga dodali. Teh sadik nismo potem več okopavali ročno, apmak samo strojno, kar sem smatral, da plevel , ki smo ga uničevali in zadržavali pri rasti s strojnim okopavanjem, bistveno ne more škoditi smrekam, ki so imele :že spomladi pred pričetkom vegetacije v povprečni višini 3o-35 cm. Plevel, ki je prerastel sadike smo enostavno populili. Julija meseca smo prenehali z vsako obdelavo zemlje, le tu in tam smo izpulili kak visok plevel, ki jo oviral sadike pri rasti. Jeseni smo .jih izkopali in transportirali na teren.
V	-drugem letu po presa jevanju so sadike izredno napredovale tako, da je nastal problem, kako jih izkopati, da ne bi pri tem poškodovali koreninskega sistema, ki je bil razvit sorazmerno z višino sadik. Posamezne sadike so presegle
celo višino 1 m in teh. je bilo okoli 3.000 kom.
Pri izkopu sadik smo naleteli na težavo, ki je ne gre podcenjevati. Zaradi velikih korenin je bil izkop počasen in delavke niso dosegle norme. To slabo stran pa odtehtajo druge dobre, ki se pokažejo šele kasneje ko pride sadika na teren. Ker je računati z manj izpada pri pogozdovanju potrebno manj sadik na enoto površine. Ge take sadike sadimo na bolj zapleveljenem terenu prištedimo na obžetvah itd. Slišati je bilo pomisleke, češ, da se mogoče na terenu ne bodo tako dobro obnesle, ker so prevelike. Ta strah je verjetno neutemeljen, kar bom. skupal dokazati s poskusom.
V	topliškem steljniku smo že naredili poizkusno ploskev in
v ta namen posadili največje sadike s povprečno višino 75 cm' To ploskev smo razdelili na tri manjše, Eno smo dognojili z NPK =4 : 14 s 11, drugo z NPK = 15 : 15 : 15, tretjo pa smo pustili nedognojeno. Poza gnojila je bila 10 dkg na sadiko. Kljub bojazni, da bo že v začetku precejšen izpad, lahko povem, da so se vse sadike lepo prijele in normalno odganjaj0' Izpada praktično ni. Z dognojevanjem in spremljanjem rezultatov bi rad dokazal, da je strah zaradi velikih sadik neutemeljen in da bodo lepše rastle kakor manjše. To bi moral
biti logični zaključek, saj imajo: sadike. že priliki presajanja na teren bolj močan koreninski sistem, kakor manjše sadike, ki so že nekaj let na terenu.
Dobro bi bilo tudi, če bi v semenišču vzgajali velike kvalitetne se jarke, s katerimi bi po presaditvi lahko že v tretjem letu dobili kvalitetno sadiko sposobno za teren,
S tem, ko bi skrajšali proizvodnjo za eno leto, bi se občutno zmanjšali stroški drevesničarske proizvodnje. Dodal bi še to, da se do takih semenk najprej pride pri prosti setvi, kajti pri setvi v vrstice pride preveč sejank na enoto površine in tako druga drugi odvzemajo prostor in hranilne snovi. Sejanke pri setvi v vrstice so navadno veliko slabše kvalitete kot pri prosti setvi.
xXx
Jarc Alojz
ALI VHS TE ?
-	da plačamo dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 2,5 $ od prejetih osebnih dohodkov samo zato, ker stroški za zdravstveno zavarovanje presegajo določeno povprečje?
-	da plačamo 9 milijonov S din zavarovalnine za osnovna sredstva, material in intenzivne nasade?
-- da je najbolj priden delavec v sečnji gozdov zaslužil lansko leto povprečno na mesec 119.646 S din? Največ uspeha pri delu je imel Gavranovič Dragan, delavec pri GO Novo mesto.
-	da prične s poslovanjem počitniški dom Novigrad 10.juni ja?
-	da žičnica na Rogu prepelje dnevno okrog 50 m3 bukove hlodovine?,'
-	da je treba z delavcem, ki prevzame priložnostno delo (dninarjem) pred prevzemom dela skleniti pogodbo o delu?
-	da bodo morali vsi delavci, revirni gozdarji in manipulanti opraviti preizkus znanja s področja varstva pri
delu?
-	da bodo nase drevesnice letos dale 1,700.000 kom sadik za pogozdovanje?
Nadaljevanje in konec
VRNILI SMO OBISK SLOVAŠKIM USARJEM
Zgodaj zjutraj 8. septembra smo zapustili Sklene Teplice in krenili na dolgo pot preti domu. Naš edini cilj tega dne je bila Bratislava, glavno mesto Slovaške. Tu je bil za manjšo skupino pripravljen ogled gozdarsko lesnega instituta. Proti pričakovanju smo prispeli tja šele pozno dopoldne. Še kakšna ura je minila prodno smo se nastanili v hotelu "Palače" in tako je bilo za ogled že prepozno. Poleg tega pa smo vsi želeli, da...bi kakšno....uro namenili tudi ogledu mesta. Do tedaj smo se mudili le po manjših krajih.
čeprav utrujeni, smo hitro odložili prtljago in se porazgubili pc mestu. Kot, da bi nas vodila Čudežna roka smo se kmalu znašli vsi v ulici, kjer so "Tuzex" prodajalne. To so trgovine, kjer si dobil najrazličnejše stvari samo za pose0 ne "tuzex" bone. Te je izdajala banka le pri menjavi tuje konvertibilne valute. Nate veselje je bilo precejšnje, ko smo v banku ugotovili, da med nje v SSR spada tudi naš dinar. Judno je bilo le to, da je bila na menjalni listi naša država navedena med kapitalističnimi.- Ta dober položaj dinarja je verjetno vzpodbudil našega računovodjo Tončka, da je pričel v banki kar naenkrat cd kolegov odkupovati nazaj dinarje. Tako je pretopil moda vse svoje KIS krone.
Seveda so se tudi boni ddi dobro zamenjali v krone. Tako je večina za navadne kitne pokupila jedilne servise po trgovinah. "ele doma smo ugotovili, da so krožniki precej vegasti in da je blago drugovrstno. Popoldan nam je v Bratislavi zelo hitro minil. Zvečer se je marsikdo sprehodil po promena' di ob Donavi, kjer so bile zasidrane velike potniške in tovorne ladje. Po množici mladine se je dalo sklepati, da je °°" rež je reke pribljubljeno shajališče mladih.
39 -
Iz Bratislave nas je drugi dan pet vodila do 80 km oddaljenega Dunaja. ■ ne Bi kilo zastoja na obmejnem prehodu bi prispeli tja v eni uri. Precej dolgo smo krožili po mestu prodno je uspelo šoferju dobiti prazen parkirni prostor. Končno smo parkii ili poleg Uranie. Časa za ogled mesta., posebno tako obsežnega in polnega znamenitosti kot je Dunaj, je bilo zelo malo. Vseeno mi je do enih skupaj s kolegi' uspelo videti znamenito Stefanovo katedralo, opero , iz ptičje perspektive pa še 1'rater in bližnjo okolico. Peljal sem se namreč na znamenitem velikanskem kolesu, ki kraljuje nad zabavišči v Pratru.
Dunaj smo zapustili prej', kot je bilo prvotno predvideno. Želeli smo priti na obmejni blok že podnevi, kajti od tam nas je čekala še pot na Pohorje. Zato je bil v Gradcu določen le krajši postanek. No, izpadlo pa je čisto drugače. Ob predvideni uri za odhod so ostali 3 sedeži prazni. Hitro smo ugotovili, da ni dveh predstavnikov taksacije z njihovim šefom vred. Zamuda se je vlekla,, njih pa od nikoder. Med njimi je bila tudi Milena in ker ženske ponavadi ne hodijo same okoli smo predvidevali, da se kr že skupa ji- Najbolj zaskrbljeni so jih pričeli iskati po bližnjih ulicah, obvestili pa smo tudi policijo* Po nekako dveh urah smo zagledali tri samotne postave, kako:se počasi bližajo avtobusu. K sreči so bili to naši izgubljenci. Res se je izkazalo, da so se v Gradcu enostavno izgubili* čudno, zlasti še ker bi doslej neomenjeni že po službeni dolžnosti moral imeti občutek za orientacijo in pravo smer.
Na mejo smo prišli okrog polnoči. Vsak je. moral izpolniti carinsko deklaracijo o tem, kaj ima za cariniti. Nekateri so bili pri popisu zelo natančni. Spomnim se nekoga, ki je pri gramofonski plošči v oklepaju • pripisal še "Kam. hodi veter spat". Vodja potovanja je izjave pobral in kmalu je dobra polovica potnikov morala v carinarnico. Preostali- smo v temi in gluhi tišini obsedeli na sedežih. Naenkrat pa zaslišimo z zadnjega konca avtobusa vprašanje: "Kdo ve, kako se reče po Madžarsko zlato?" Že sem začel brskati po spominu, če nisem, morda na poti srečal tudi t' besede* Toda prehitel me je odgovori ''Kakao". Smeh, ki je sledil je povrnil tudi dobro voljo. Vračati pa so se pričeli tudi tisti s pregleda. Večino so obrali za kakšen tisočak na račun carine.
Na bi si olajšali dolgo pot je bilo predvideno prenočevanje na Pohorju. Vožnja nas je dobro zdelala in to-plc večerje "ter mehke postelje smo bili vsi zelo potrebni. To si lahko
4o -
"bral vsakemu že na obrazu. E sreči nobeden ni slutil, da je do tega bilo časovno že precej daleč, čisto na koncu se je namreč pri organizaciji nate ekskurzij: malce zataknilo. Nihče namreč ni točno vedel, kje je pravzaprav planinski dom Mariborske tekstilne tovarne, Poleg tega je vse kazalo , da do tja, iz smeri po kateri smo Sli, sploh ni prevozne ceste. Seveda je bila glavni krivec za težave naša zamuda, ker je sredi noči na Pohorju.težko povpraševati za pot. Tako smo večinoma peš po temi in blatu tavali po Pohorju do 3• ure zjutraj, končno je "izvidnica" spredaj le našla pravi dom., kjer sc nas k sreči še1 pričakovali. Kmalu so bile tegobe tega dne pozabljene.
pele pozno popoldne istega dne smo zaključili v Straži našo ekskurzijo in poslednji udeleženci so se hitro porazgubili po domovih. 3e dolgo^smo razpravljali o vtisih, ki smo jih odnesli iz ekskurzije, zlasti iz prijateljske Slovaške. Marsikdo sedaj vidi te kraje v čisto drugačni luči. 0 tem, da ima gozdarstvo v F3SR staro tradicijo smo slutili že od prej. Saj ni bilo malo njihovih gozdarjev, ki so za časa avstro ogrske monarhije službovali pri nas in imajo zasluge tudi za naše gozdarstvo, la pa imajo tudi lepe gozdove, gozdarske in lesnoindustrijske objekte, pa smo se prepričali šele sedaj.
Ing. Klančičar Slavko
xXx
Nadaljevanje in konec
POTOVANJE V SeVERNO ITALIJO
Naš obisk se je hitro nagibal h koncu. Ob zanimivih ogledih nasadov in drevesnic so bili dnevi, kratki. Predzadnji dan smo se iz-Torina peljali proti severu in si ogledali se me- ' san 5-letni nasad zelenega bora, macesna in zelene duglazij®' .Macesen je nekoliko pršita s tel ostali dve vrsti in, čeprav dje bi-la' saditev precej redka, je sedaj nasad že gest. Ker srna tirajo, da se redčenje že ne bi splačalo, bodo le obžago-vali veje macesna, da bi sprostili zeleni bor. Fasad so
41
osnovali.na tleh, kjer so opustili vinograde, delno pa na^poseki nizkega gozda hrasta in rohini je, ki so ju izkrčili in preorali. V nasadu so zasejali lupino in jo prvo in drugo leto zaorali. Naslednji dve leti so zemljišče samo obdelali. Za poizkus so zasadili tudi nekaj križancev pinus • ~ pikUs strobus, od Katerega si — kot sem že omenil — Precej obetajo.
Bili smo nedaleč od jezera Lago Faggiore na italljansko-oVic^rsKi me ji, pa smo se zato zapeljali tja. V pozni jeseni bila sicer letoviščarjem znana okolica jezera mirna in mrtva. Obiskovalcev je bilo le malo in človek si je kar tež-ko Predstavljal živahni vrveli tu v sezoni prav gotovo vlada. Od tu....smo s pogledi lahko obiskali tudi ivico, kamor seže jezero s svojim severnim delom.
Na poti iz Torina proti Milanu sme si ogledali še zadnji nasad zelenega bora. Po p. soku nasada topole na zemljišču, last mestnega vodovoda Torina, ki ima tu vodne zbiralnike, so osnovali nasad zelenega bora. Ravnina je bila primerna za kopanje jam s traktorjem,-ki je dnevno skopal 1000 jam. Izkop.vsake jame je stal 40 lir, saditev pa 70 lir. Zemljo so rigolali 45 cm globoke in sadili v razdalji 4 x 3 m. Uporabili so velike sadike in čeprav je bila izjemna suša, je znašal, izpad le 0,7 °/o.
V .Milano smo prišli pozno popoldne, po razmestitvi v hotelu, mjer naj bi prenočili, smo vsak na svojo roko odšli na ogled zanimivega mesta. Za Rimom je Milano drugo največ je italijansko mesto z okrog 1,5 milijona prebivalcev ter najvažnejši industrijski in prometni center Italije. Premalo Pil° Sasa, da bi si ogledali številne znamenitosti Milana k°'t so amfiteater, forum, cesarsko palačo, gledališče iz rimskih časov, nekatere, cerkve iz srednjega veka ali Veliko bolnico, ki je bila ustanovljena 1457 in bila prva laična olnica na svetu. Le cd zunaj smo videli znamenito operno Niso la Scalo in mogočni arhitektonski spomenik grad (Castello forzesco) sme opazovali le v bežnem prehodu preko dvorišča,
Pa. tudi za leta 1386 zgrajeno gotsko katedralo Buomo ničilo dovolj časa, čeprav bi zanimiva zgradba s prekrasnimi slikari jami na st ...Klenih oknih bila vredna temeljitega 0gleda.
42 -
Torino jo živahen, vendar ga Milano tudi v tem pogledu, po živahnem vrvežu in gostem prometu, prekaša. Trgovina se ponaša z mnogimi lepo opremljenimi lokali z bogato izbiro. Mene je še posebej zanimala mestna podzemska železnica, ki je nova in na nekaj progah že obratuje, železnica z lepimi vagoni je res paša za oči. 3e poseben ponos graditeljem pa so lahko postaje z dohodi, izhodi in podzemnimi halami, v katerih je prostora za pisane kioske, žal nas je tudi v Milanu čas preganjal. Ostala ja želja, da bi ga se .lahko kdaj kasneje, obiskali in si ga temeljiteje ogledali.
Zadnja postaja našega potovanja po severni Italiji je bil Trst. Kaj' naj bi vam povedal c njem? Skoro vsi ste že bili v njem in naš obisk je bil enak vašemu. Tu so nas začeli tiščati dinarji in lire, nekatere tudi druge baže novci in vse te je bilo treba hitro, hitro - mnogokrat ne prav premišljeno - zapraviti za vabljive predmete najrazličnejše rabe.. Tako smo Trsta, če izvzamem trgovske lokale, malo ..videli in spoznali. Morda ga bomo drugič kaj več - če ste * za to. ••
Naš avtobus toliko, da ni postal premajhen. Koliko blaga se dobi za malo dem rja! e dobro, da smo se lahko zbasali poleg paketov tudi mi.
Vso pot sem se vozil v zadnjem dolu avtobusa in če nisem imel razgleda naprej, sem si ogledoval vsaj skozi zadnje okno pokrajino, po kateri smo se vozili. Sedaj je bilo zakrito tudi to, Zato sem stegnil vrat in skušal s pogledom naprej mimo šoferja nabrati še zadnjih vtisov z zanimivega potovanja. In kako je bilo ob prehodu preko meje?
Saj se gotovo tudi vi spominjate. Kred carino naelektrena tišina, po opravljenem carinjenju pa sproščeno veselje, ki ga ni motila rahla nevolja šestih izbranih potnikov, ki so plačali "pavšal". No - to pa je bila tudi skoro edina grenka kaplja na sicer prijetnem in zanimivem potovanju.
Ja P.
xXx
- 43
ŽIČNI ŽERJAV HINToEsGGIR A2 (H-A2)
V	tem sestavku imam namen opisati poleg splošnih stvari o žičnih žerjavih, nekoliko podrobneje tudi žični žerjav H-A2, Težave okrog njegove nabave in težave z njegovim začetnim obratovanjem.
V	gozdarski praksi se danes tako med gozdarskimi strokovnjaki, kakor tudi med gozdnimi delavci sliši velikokrat beseda žičnica. Ta izraz pomeni dejansko le splošen naziv za žično transportno napravo. Lahko bi torej rekli, da je žičnica, oziroma žična transportna naprava tista, pri kateri se tovor obesi na jekleno vrv in se nato po vrvi, ki visi v zraku, transportira do namembne postaje, oziroma ceste, če pa hočemo biti pri žičnih transportnih napravah nekoliko preciznejši, moramo vsako žično transportno napravo imenovati z njenim pravim imenom. Vidimo torej, da imajo žične transportne naprave svoja določena imena,
da jih je torej več. Razvrstitev žičnih transportnih naprav bi bila v glavnm naslednja:
1.	Preproste žične transportne naprave:
a)	žična drča
b)	spuščalka
2.	Nihalke :
a)	navadna nihalka
b)	nihalka s sklenjeno vrvjo
c)	nihalka ž vitlom
3• Krožne žičnice:
a)	navadna krožna štirivrvna žičnica
b)	enovrvna žičnica (LASSO CABLh)
4. žerjavi:
a)	žerjav z enim zaustavi jačem
b)	žerjav z dvema zaustavijačema.
Ra podlagi navedene razvrstitve vidimo, da se torej šele v 4. grupi žičnih transportnih naprav nahajajo žični žerjavi, torej naprave v katere spada tudi naš žični žerjav H-A2 (Hinteregger A2), kateremu je torej v največji meri ^udi posvečen ta sestavek.
In ce se sedaj vprašamo, kaj je pravzaprav žerjav, oziroma žični žerjav, (nekateri ga imenujejo tudi gozdni žerjav), "bomo-odgovorili, da je to izključno motorna žična transportna naprava'z uporabo motornega vitla z enim ali z več bobni. Ima eno nosilno vrv. Za žerjav je bistveno, da z vlačilko ali z vlačilko in pobiralko dviga breme s tal proti nosilki in ga nato vlači po nosilki k sebi, ali pa ga spušča po nosilki navzdol proti razkladalni postaji. Pobiranje oziroma dviganje bremena, na katerem koli mostu trase mu omogoča zaustavijač.
Z ozirom na to koliko zaustavijačev ima žični žerjav,' ločimo žerjave z enim in-,žerjave z dvema zaustavijačema. Žerjav z enim zaustavi jačem je npr. žični žerjav Hinteregger Al, žični žerjav z dvema zaustavijačema pa je n.pr. žični žerjav KS1 (GO Novo, mesto) in žični žerjav Hintereggen A2 (GO Podturn. Ko smo si torej na podlagi dosedanje razlage na jasnem, ka:j pravzaprav naš žični žerjav H-A2 je in kam spada, preidemo lahko na njegov opis in na njegovo samo problema tiko.
Sam žični žerjav H-A2 (avstrijske izdelave),je sestavljen
iz:
1.	Nosilne vrvi (nosilke)	,
2.	Neskončne vlačilne vrvi (vlačilke)
3.	Moto me ga : vi tla
4.	Vozička oziroma mačka z zaustavijačema
5.	Razni dodatni material (škripci, smerna in lovila kolesa i td).
Posebnost žičnega žerjava H-A2 je v tem, da ima poleg neskončne vlačilne vrvi še posebno vrv za pobiranje, kar mu omogoča, da je motorni vi telj, ki služi za pogon, vedno v vznožju pobočja. Tako se z njim les lahko spušča ali privlači in na isti liniji lahko premaguje celo protivzpone. Nosilnost mu je 2 tone, s posebno dodatno napravo pa tudi več. Sam voziček z zaustavijačema tehta 820 kg. Dolžina trase je od 500 - 1500 m, v izrednih primerih pa tudi do 2000 m.
GG Novo mesto se je že leta 1964 odločilo, da bo nabavilo za svoje potrebe spravila žični žerjav in sicer tip Hinteregger. Težave okrog uvoza iz Avstrije so premaknile njegovo nabavo na leto 1965« Prvotno je bilo torej mišljeno, da se bo komplet žični žerjav uvozil iz Avstrije. Znane težave okrog deviz v letu 1965 pa so prvotni plan spremenile tako, da se je podjetje odločilo za uvoz le polovice žičnega žerjava (voziček z zaustavijačema), preostali del (motorni vitel in vrv), pa bo naročilo pri domačih proizvajalcih in sicer pri podjetju Ličnica Ljubljana.
Ker je bilo podjetje žičnica ljubijana za kompletiranje motornega vitla vezano tudi na uvoz motorja Warchalowski iz Avstrije, se je izdelava in dostava motornega vitla nekoliko zavlekla, tako, da smo vitel dobili sele v začetku novembra leta 1965. Sam voziček Hinteregger (H-A2) pa je bil nabavljen šele spomladi leta 1966. lični žerjav H-A2 je bil po planu investicij namenjen za GO Podturn.
Ker pa v jeseni l^ta 19.65 torej ni bilo moč kompletirati celega žerjava, se je dl odkazila lesa na GO Podturn (revir Reg) prenesel v leto 1967. V poletju in jeseni istega leta pa je bil v defektu (generalno popravilo motornega vitla) tudi žični žerjav KS-1 na GO Novo mesto. Izpad tega smo hoteli delno nadomestiti s tem, da smo motorni vitel (tip J V— 1J) kot sestavni del žičnega žerjava Hinteregger A2 premestili torej iz Podturna na GO Novo mesto. (Peridir jevka). S tem pa se tudi začnejo prve težave okrog žičnega žerjava H-A2. Že v prvih osmih urah se je pokazalo, da je sam motorni vitel tip MV-U (kot sestavni del žičnega žerjava) izdelalo žičnice Ljubljana, razen motorja,zelo nesolidno izdelan. Njegove prve pomanjkljivosti so bile sledeče?
1.	Harde sklopka je bila uničena v prvih osmih urah obratovanja .
2.	Zračna zavora zaradi nepravilnega prenosa sploh ni prišla pri spuščanju lesa do izraza.
3.	Verižni' prenos z galovo verigo od menjalnika na boben vitla sploh ni bil konstrukcijsko dobro rešen. V 2 mesecih smo zamenjali okrog 10 m galove verige.
4.	Pedal sklopke ni bil na primernem mestu.
Po večkratnih telefonskih intervencijah' na Žičnico Ljubljana da motorni vitel ne dela, se je končno v marcu 1966 sestala v Pendirjevki komisija iz predstavnikov Žičnice Ljubljana in GG Novo mesto ter zapisniško ugotovila in sklenila, da se zgoraj navedohe pomanjkljivosti odpravijo na račun Žičnice Ljubljana v poletju 1966 s. tem, da GG vitel dostavi v Ljubljano. V tem času je bil žerjav KS-1 na sre-o že popravljen in je tako uspešno spravil les na Hmelj-niku in v Pendirjevki.
Misleč, da bo motorni vitel MV-U (sestavni del H-A2) res dokončno popravljen je bilo torej odločeno, da se v jeseni 1966 kompletira žični žerjav H-A2 na GO Podturn. S tem
namenom je GO Podturn tor;j začel s sečnjo lesa predvidenega za spravilo s H-A2 v odd. 61 revir Rog. 13.10.1966 smo torej- začeli z montažo žičnega žerjava H-A2. Ker je bil teren za montažo zelo težak in ker je bil tak tip žerjava pri nas sploh prvič montiran, nam je po 20 dneh montaža le uspela. Sama trasa je spadala v kategorijo srednje dolgih tras z dolžino 720 m, višinska razlika 230 m in padec 31 7°-.
Z-montažo žerjava H-A2 v revirju Rog pa se je s tem začela druga serija težav, ne pri montaži .žerjava se je namreč pokazalo, da je dodatni boben za uporabo neskončno vlačilne vrvi slabo konstruiran. Neskončna vlačilna vrv je po dodatnem bobnu začela drseti že pri obremenitvi 300 - 500 kg. io tolažbah monterja žičnice ijubljana smo upali, da bodo te težave izginile, "ko bo žerjav dokončno montiran. No, teh težav pa 'ni bilo konec niti po dokončni montaži žerjava, niti po večkratni intervenciji monterja žičnice Ljubljane, niti ,po popravilu vitla pri Kovinarju v Novem mestu. Dokončno so bile odstranjene napake šele potem, ko smo zagrozili Ličnici Ljubljana s tožbo in po popravilu vitla v Ljubljani. Razume se, da je čas med temi popravili hitel (velika ovira je bil tudi visok sneg) in da'smo se ob dokončnemu popravilu vitla že znašli v mesecu marcu 196?. Ko jo torej' vitel dokončno popravljen je, da je bila ironija še večja, začel nagajati tudi sam voziček H—A2, in . je prišlo celo do poškodbe-strojeloma vozička in spodnjega zaustavi jača. S tem se je torej zastoj v spravilu lesa podaljšal v mesec marec. Kolikor toliko redno brež večjih zastojev dela, žerjav’deluje šele od 28.3*1967. Do sedaj (v času .pisanja) je bilo z rjim spravljeno okrog 500 m3 listavcev, 250. rri3 iglavcev in 400 prm drv'
Razume se, da se manjši zastoji od časa do časa še pojavljajo. Temu so vzrok največkrat slaba 'valite ta materiala lovilnih koles, škripca itd.
Upam, da je iz prednje razlage razvidno, kje so vzroki za zastoj žičnega žerjava H-A2 in, da so vse kritike glade tega, ki gredo na račun ali montažne grupe ali vodstva montaže, ne-ut omeljene.
Na koncu bi že omenil., da- se je montažna grupa držala naravnost' herojsko ves čas montaže, ki je bila v -.ckrat pre-.kinjena z raznimi nevšečnostmi, bodisi -zaradi zafrkavanja s strani delavcev sekačev, bodisi zaradi neugodnih snežnih
razmer itd. Bili so dnevi, ko 'je Zaradi snažnih razmer grupa kar obupavala, Tudi hudomušni nasmeški voznikov, ki vlačijo les pod traso, češ da bodo lahko zvlekli kolikor bc žerjav speljal, so bili ugnani s.tem, da so morali poklicati na pomoč še dva Voznika.
Ing.Jože Kure
Si
• • * j	xXx
j
:	FINANČNI PLAN PODJETJA ZA LETO 1967
Tabela I.
jv	PLAN DELITVE DOHODKA
[ • . ■ ; Celotni dohodek	2.692.327.516
Materialni stroški	1.O88.838.569
Amortizacija I.(osnov.sred.)	108.752.365
Amortizacija gozdov	i23.54i.3i5
Investicijsko vzdrževanje	4i.297.lll
Netto proizvod	1.329.898.156
Osebni dohodki,ki bremenijo	
nadstro ške	92.000.000
Obresti od kreditov	18.850.000
Prispevki zbornicam	2.000.000
Zavarovalne premije	ll.9il.lO5
Vodni prispevek	150.000
Ostali stroški	20.240.000
Obresti od poslovnega sklada	26.000.000
Prometni davek	9.466.093
Dohodek	1.149.280.958
od ■;	1.169.752.147
Ostanek dohodka	79.528.811
02	H	02	1			1 1	i i	1	1
W	H	pr							
3	H	p	1	1 P	1	1	o ts	] H	p	P
DO	•	DO	DO			a' S	3 3	=	B	B
P		p	o B 4	B	O	4 <! <		o	o
C-J.	S	C-J.	02 P P	P	02	P £	: p	4	4
	CD		CD c+ <	c+	P	c+ 1-	i CD	c+	c+
H	P	H	H CD 3	p	H	3 O c4>0te		•	H
	O	H	3 4 P	4	3	P <| • O		02	N
+	<!	•	H- •	•	H	P <4 CS3		H	P
	hi		P 4	P		4 3 N p		H	O
H	ra<		P P P	P	P	CD c_j. P 3			H
H	CD		(5 H Ni	H	P	N; P 4 O		H	C_l.
	3		H	H		H	H-	CSK	3	P
+	P		e_i.			C_J.	P Ob	<4	
			P			P	< o	p	
M	DO						P C_l.	CD	
H	4						4 p	crt	
H	O						C-J. Pj	H	
	H*		1—1	H	4^		p p	O	
	N		oo ru>	H	4=-	...	H	H-	
	<!		O H	H	OO		p	C_l.	
	•		od un	03	OD			P	
			PO OD	—J	un				
			OD o	-H	OD				
			O rv>	UD	ru>				
,			O OD	OD	H				
			O un	O	H				
OJ	H	H DO	H	un		do	H	
DO	H	r\D	UD	OD		OJ OJ	r\D	OD
OO	DO	oo	OD	O	-2	OJ UD	Oj	H
-2	UD	o	H	un	4^	O UD	un	4=*
O	o	un	OO	Oj	H	PD H	-H	4^
OD	H	CD	oo	H	H	O UD	H	-2
H	OJ	H	ro	H	H	O O	OJ	1\D
OD	Vn	OO	OD	-2	O	O Oo	H	4^
OO un	-H	4>*	un	H	un	O O	un	O
H										1—1	
H										•	
•	U)	i	|	1	1	1	i	1	1	!2j	
d										p	
o	£	o		P	O	H	ra	i	o	3	
CQ	d	ca.		B	td	U	c+	P	p	O	02
hj	P	crH		o			O	<rl"	pr	m	c4
CD	C_J.	P		4			4	P	p	4	4
Qj		H		c4			H	4	TD	p	o
D	M	O	—	H			ch	H		P	ra<
H*	•			N			<1	P		3	pr
				P			P	H		H-	H-
				O							
				H						m	
			CS3	C-J,						c+	
				P						H	
			02							6	
										ra<	
										pr	
										IH	
			H		un		OJ	H	OD		
			ru>	OJ	4=-	4=-	OD	UD	OJ		
		rv>	un	t\D	O	-H	H	un	-H		
		-2	O	f\D	4^	un	UD	OO	H		
		OD	UD	UD	OD	-H	Oj	H	(X		
		OJ	OD	OD HI		O	un	UD	r\D		
		-H	4^	CO UD OJ			40	IDJ	-2		
		OD	O UD		OJ	VJ1	OJ	rv>	Oj '		
		4=*	O —2		OD OJ		OD	un	CT		
H
UD
Oj
-2
H
O
f\D
4=-
-P»
-J
				X					<4		
				H	M				H	<	
			M	H	H	M		H	H	H <!	
			H •	H	H	H	M	M	H	H H	
M	w y ....	02	Pd	O		M	a	Q	U	CSK g	u
	,.„H3 O	pr	- p	ra	p	o	4	4	p	P P	4
£S]	W K	p	tsi	C+	N	3	p	P	ra	Ob 3"	P
H	O o	'd	H	P	H	C_J.	C-J.	P	c+	P P	<1
H	C0< H	p	H-	H	H-	H’	p	3	H-	3	p
M	pr pr	C_J.	pr	O	pr		3	C_J.	H	H-	ra
>	H H		p		p		C_J.	p	P	N	d
		H					p		4	P	H-
			<i		o				3	O	O
		1			p				P	H-	P
	1		o		3					C_J.	
		M	p							p	
		H	3		B						
		<	H-		p						
		•			H						
					O						
					d						
					4						
					O						
					p						
	Oj Oj				p						
	ro Oj				C_J.						
-H	Oo Od				p						
UD	—2 OD										
un	o ru>										
l\D	OD U)										
OO	H O										
OO	OD -H										
H	OO UD										
H	un od										
M
M M M I—II—II—I
CP M O N C-J-	PT
= CD O S 4 c_i.	H
(D CD(
= o< P 3
CJ.
CD
CSJ 02 CS1 02
> tri > H 02 Ri 02 H
O
o
31
o
p
H
H H' H
Uj	i—i	H W .H H H W
-U H W OO.O.H UJ UJ Uj OD	0 0\'MWWm^OOO^^O-JOD
OD	O O Ut 03 O- ODU UD:-2 4^» UD H 4>“ Oj
PO	O O i—1 O O —2 O UD Oj 1—1 4r. 4^ OD un
UD	OOCOOOUlOODHOlHMM^
O	OO0dOO0dOOOvji.PJ-U4^00
-H	00^004^00001—‘Of\2UJ
UD	OOOOOOOOOOO Hun
h3
a1
p
H
n) '
H
H
PLAN GOZDNEGA GOSPODARSTVA ZA LETO 1967
Tabeli prikazujeta finančni plan poslovanja podjetja v 'letu 1967 in sicer tako, da je v tabeli I. prikazan plan delitve dohodka, medtem ko so v tabeli II analitično prikazani stroški razdeljeni na posredne in neposredne, kakor tudi dohodki po posameznih panogah dejavnosti. Finančni predračun je sestavljen na osnovi količinskega plana podjetja, investicijskega programa, normativov del in materiala, realizacije v letu 1966 in na osnovi predvidevanj o gibanju cen v letu 1967.
Količinski plan je bil sprejet še v letu 1966, to je pred sestavo zaključnega računa. Ker podatki o poslovanju v letu 1966 še niso bili dostopni, je bila ocena gospodarjenja za leto 1966 preveč oprimi stična. Na taki oceni sta temeljila tudi količinski plan podjetja in investicijski program. xo sestavi zaključnega računa se je ugotovilo, da sta sprejeta količinski in investicijski program postavljena tako, da bo moralo podjetje pod vzeti resne ukrepe, da ju bo lahko v celoti realiziralo
Prav tako kot količinski plan, je bil tudi investicijski program sprejet ob koncu leta 1966 in je zato izhajal iz nekoliko ugodnejše predpostavke o gibanju poslovanja v letu 1966, kot pa je dejansko bilo.
Za sestavljanje finančnega plana podjetja so služili normativi del in materiala, ki se bistveno ne razlikujejo od veljavnih normativov v letu 1966. Pretežni del nepos-r rednih stroškov je planiran za leto 1967 na osnovi teh normativov, tako, da so stroški po enoti proizvoda realni in ne bodo preseženi le v primeru, Če bodo delovne enote strogo upoštevale planirane normative.
Realizacija stroškov v letu 1966 je služila pri sestavi plana za leto 1967 kot osnova za planiranje posrednih stroškov podjetja (obratne in upravne režije). Prav tako pa je tudi služila za planiranje strukture sortimentov, kar je nujno potrebno za sestavo plana realizacije podjetja in delovnih enot.
Predvideva se, da bodo cene materiala, izvzemši goriva, ostala na ravni leta 1966. Za usluge pa se predvideva porast cen za 5 - 10 To predvidevanje povečanja uslug je upoštevano pri planu neposrednih stroškov storitev, razen Pri spravilnih stroških, kjer so osnova služile povprečne razdalje sečišc od gozdnih cest.
50 -
Posebno pozornost v finančnem planu pa je potrebno, posvetiti planom obratnih režij, višini biološke amortizacije za SIP in zasebni sektor ter planirani realizaciji.
Planom obratnih' režij je potrebno posvetiti posebno pozornost zato, ker so se; stroški v primerjavi s planom leta .1966 dvignili za cca 80 mili j. S din, medtem ko- se neposredni stroški niso bistveno povešali. Dvig obratne režije po planu za lete 1967 je deloma rezultat povečanja osebnih dohodkov v letu 1966, deloma pa rezultat dviga ostalih stroškov, ki spadajo v obratno režijo. Zato bi bilo potrebno, da se v poslovanju v letu 1967 posebna pozornost posveti' ukrepom, ki bi iineli za posledico zmanjšanje režijskih stroškov.
Oblikovanje in uporaba biološke amortizacije v SLP sektorju se je v primerjavi z letom 19*66 bistveno spremenila.
V letu 1966 se je biološka amortizacija ;,LP sektorja oblikovala na osnovi realizacije (količinske) lesa. Njena uporaba pa je bila namenjena za redno vzdrževanje in obnovo gozdov ter za razširjeno reprodukcijo (ceste, mehanizacija, intenzivni nasadi.,: .urejanje ipd.). V letu 1967 pa so se predpisi o biološki amortizaciji SLP sektorja bistveno spremenili. Formiranje biološke amortizacije ni več odvisno od posekanega in prodanega lesa, temveč od vrednosti gozdov. Pri tem je predpisana minimalna stopnja 1 fo, kar znaša za naše podjetje cca 67 mili j. S din. Podjetje se lahko odloči, da ta proc.ent dvigne in plačuje več biološke amortizacije. Tudi namen uporabe se je spremenil. Po novih predpisih se lahko biološka amortizacija uporablja tako kot amortizacija osnovnih sredstev, zato ni mogoče iz sredstev biološke amortizacije financirati osnovnih gozdnogojitvenih in obnovitvenih del, temveč se lahko uporablja samo za investicije in obratna sredstva. Tudi za biološko amortizacijo v zasebnem sektorju še ni. povsem jasno v kakšne namene se 'bo lahko uporabljala, ker je v letu 1966 predpis, določal, da se uporabija tako kot amerti-z acija iz družbenih gozdov. V planu je: predvideno, da se za gozdnogojitvena in urejevalna dela, ki se več ne financirajo iz biološke amortizacije, izločijo sredstva kot v letu 1966 s tem, da ostane obračun enak kot v prejšnjem leta’ Po tem načinu se bodo gozdnogojitvena in urejevalna dela krila iz materialnih stroškov, vendar samo do višine, ki je predvidena s planom. Po uskladitvi količinskega in investicijskega' programa , za leto 1967 s finančnim programom se je pokazalo, da je za zagotovitev potrebnih sredstev za investicije in gozdnogojitvena dela potrebno izločiti več sredstev "biološke amortizacije", kot. je bilo to v letu 196^’
51 -
-Plan realizacije je postavljen na osnovi strukture napad-•• lih sortimentov, ki pa po izkušnjah iz prejšnjih let odstopa od strukture sortimentov, ki so bili prodani kupcem.
Ta razlika je znašala v prejšnjih obdobjih 150 do 200 mili j. S din. Zato je v planu predvidena razlika 100 mili j„S din, ki naj hi nastala zaradi spremembe sirukture lesa, kot je bil realiziran v prejšnjih obdobjih. Pri tem je treba upoštevati , da se je položaj na trgu lesa občutno, spremenil in da se bo v bodoče ta razlika verjetno zmanjševala.
Stanko Škufca
xKx
TiA I POVPRiiJNI 0SS3NI DOHODKI
V tabeli so 'prikazani povprečni čisti osebni dohodki doseženi 'v. obdobju od 1.4.1966 do 3o.3-1967.‘V prvem delu tabele so prikazani povprečni čisti osebni, dohodki , pri katerih so upoštevana -tudi vsa izplačila po obračunih, v drugem delu pa so. o-sebnim dohodkovni prišteta še nadomestila - terenski dodatki in dnevnice. Poleg 'povprečnih osebnih dohodkov tabela prikazuje tudi najnižji in najvišjl izplačani osebni dohodek za posamezno vrsto delovnega mesta.
Delovno mesto
OD
OD + Dnevnice
Ai UPRAVA
Direktor
Vodja drevesničarstva Vodja izkorišča ja Vodja gojenja Vodja mehanizacije Varnostni tehnik Vodja splošne službe Socialni delavec Tajnik
Administrator na vložišču
Strojepiska
Vodja komerciala
Vodja odpreme in maloprodaje
Fakturist
Računovodja
Pomočnik računovodje
Finančni knjigovodja
Knjigovodja OS
Materialni knjigovodja
Saldokonti z likv.
Knjigovodja OD .
Blagajnik
Vodja plan,anal.službe Analitik
Organizator in analitik Mehan i k
Šofer oseb.avtomobila
Ekonom
Snažilka
Kuharica
Referent soc.zavar. Strojepiska - pom*
B. GOZDNI OBRATI IH SKLADIŠČA
Sekači in maki jaci Delavci v 311 flakladalci naobratu Cestarji Šoferji obratov Traktoristi Revirni gozdar Manipulanti
povpr. najmanj. največ, povpreč. najmanj. največ. OD	OD	OD plača plača plača
89.952	95.685
84.130 136.220
95.341 50.673
202*503 152* 44o 164*485 158.099 145*303 115*705 140.915 100.775 91.438 80.167 76.046 142.048 110.618 87.777 154.601 107.509 92.216 98.980 88.730 103.873 113.089 83.912 158,163 76.058 104,929 52.518 96.426 9Jf. T30
51.233 50.545 50.124
50.233
105.000
64296 59.393 74.475 58.151 107.119 102.232 119.830 82.892
27.620
33.707
57.550
48.211
81*055
101.016
71.996
62.708
97.220
51.793
120.911 123.734 97, 475 79.413 145.006 104.150 130.000 107.518
209.482
163,094
182.395.
177.918
160.957
124.581
142.875
109.808
91.438
80.167
76.046
152.164
120*347
87.777
158.539
109.800
92.216
98.980
88.738
103.873
113,089
83,912
161.908
76.058
104.929
92.518
121.977
101.749
51.233 50.545 50.124
50.233
109.586
74.069 67.265 82.840 67.107 160.101 115.847 136.823 89.405
79.952
84.130
120.970
50.673
27.620
37.368
64.344
56.108
91.792
114.391
85.436
74,010
92.216
136.220
123.791
51.793
136.142
145.037
111.590
,88.358
163.239
117.344
145*062
111.851
Delovno mesto
OD
PD + TD + DNEVNICE
Dovpr, najmanj« največ« povpr« najmanj. največ. OD	'OD OD	plača plača	plača
Referent zalzkoriščanj e		129.444	119.647	142.779	149,816	136.169	163,549
^eferent za oojenje		125.218	114,407	131.904	143.891	132.555	153.487
Obratovni knjigovodja		86« 928	64.574	97.557	87.778	64.578	103.486
Knjiaovodja 00		81.354	80.083	83.724	82.335	30.083	86.817
Bladaj ni k		80*287	65.528	90.316	81,120	66.528	92.620
Admi ni strator		69.300	68.708	70,240	69.300	60.708	70.240
Vodja drevesnic		109.433	109367	109,480	118.016	116.837	119.146
Delavci v drevesnici		55.644	51.361	59.910	60,400	55.614	65.471
Vodja zicmc		81.272	70.218	92.357	94.025	85.608	102, 443
žičničar		66.801	66. 301	56, 801	77.940	77.940	77.940
Žagar		52.266	42,858	61.874	53.628	45.482	61.874
^odja skladišč		115.101	105.779	132,545	122.982	113.799	137.493
naklad.na skladišču		80.663	59.100	117,398	86.384	61,781	129.7°6
Upravitelji		148.331	121.009	163.738	163.505	136.505	186.283
C. GRADBENI OBRAT							
Szonci		33.519	53,330	102,482	90.932	59.655	110.545
Strojniki		73.639	62.578	82.777	80,922	70,882	91,177
Delavci - stalni PK		62.236	51.964	69.178	60.702	58.182	77.455
Delavci stalni NK		53.1C4	38.093	53.993	58,557	41.301	66.205
Mi n er		33. OSI	33,.. 091	83.091	90.910	90.910	90.910
Zidar		69.363	67,271	72,455	77,400	73.683	67.271
Tesač		63,411	63.411	63.411	63.411	63.411	63.411
Buldožerist		99.385	99,385	99,385	104.763	104,763	104.763
Upravi tel j		131,562	131.562	131.562	131.562	131.562	131.562
Gradbeni delovodja		112.167	104,277	119,236	129,692	122,352	135.086
D. OBRAT ZA GOZDJIAČRTOV.							
Delavec stalni		60.347	60., 347	60.347	72,472	72.472	72.472
Tehnični risar		101.250	101.250	101,250	112.550	112,550	112.550
Admi nistrator		75.701	75,701	75.701	75,701	75,701	75.701
Geometer		119.034	119,034	119,034	129.950	129.950	129« 950
Referent za arondacijo		125.226	125.226	125,226	132.776	132,776	132.776
eh nik projektant		124.354	124.354	124.354	137.724	137,724	137.724
Inžernir projektant		151.310	151.810	151,810	153., 789	168.789	161.789
Tehnik taksator		119,864	116.799	123.422	133.591	133.349	142.027
inženir taksator		135.260	136.260	136.250	154,543	154.643	154.643
inženir projektant		145.316	140,008	151.625	153,628	.	154, 870	162.387
Upravite! j		156,333	166.338	166.333	132.483	182,483	182,463
Struktura zaposlenih po višini		povprečnih osebnih dohodkov;					
OD	Št,	dela/cev			OD	St, delavcev		
do	50	72			nd 110	~ 120	32	
od 50 -	60	174			120	130	13	
60 -	70	153			13G	140	9	
70 -	80	33			140	- loO	10	
80 -	90	7 S			150	160	7	
90 -	100	84			160	-	170	4-	
100 - no	48			200	210	1