i *	it—cl	a u
St 46.
( F)
V Trstu, v saboto 9. junija 1883.
Tečaj
;aj Vlil.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•V «4in«Ml t* maOi.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sred« in aabato o poludne. Cena za m leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leto ± gld. KO kr. — Posamezne številke «e dobivajo Dri opravniltvu in v trafikah y Trata po S kr., v Garlcl in v Ajdavacini po ti kr. - haroimtni, reklamacije m inserat« prejema Opravnistva »vla Zont« 5«.
Vsi iopiti so pošiljajo Uredništvu »vlaTorraata« Nuova Tipografia;vsak mora biti frankiran. Rokopisi orez posebne vrednosti se ne vračajo. — Inserati (razne vrste naznanila Iv* poslanice) se zaračiinljo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
jvvkV
/
Tabor y Brezovici.
(Konec.)
O tretjej točki: »Kako dela poreški kreditni zavod in potreba posojilnice za podgrajski okraj« govoril je g. Slavoj Jenko trgovec ▼ Podgrada in odbornik »Edinosti.« — S podatki in jako razumno dokazoval je govornik, da poreški kreditni zavod ne daje nobene koristi malemu kmetovalcu, kateremu so prikladnejSe male okrajne ljudske banke, ker take prav izvrstno delaio na Štajerskem in nekoliko tudi na Kranjskem. Ljudstvo je govor, katerega prinesemo kesneje v popolnem obsežku, večkrat odobrovalo in konečno enoglasno sprejelo po govorniku nasvetovano resolucijo]: »Da poretka hipotekama banka ne pospešuje blagostana kmetov in da bi se raje v ta namen ustanovila v Pod-oradu i* ves okraj posebna posojilnica, ob enem tudi hranilnica*.
O četrtej točki: »kako bi se povzdignolo zanemarjeno kmetijstvo v Istri« govoril je g. Rthard Do-lenec, vodja vinarske in sadjarske šole na Slapem pri Vipavi. Govornik je v jako popularnem govoru prav praktično dokazal, da vzbujena narodnost in pa pravo veselje do kmetijstva sta glavna stebra, na katera se more z uspehom postavljati napredovalno kmetijstvo. Osolil je svoj govor s tolikimi primerami in dovtipi, ter govoril tako glasno in po domače, da ga je ljudstvo poslušalo z največjo pazljivostjo ter mu v enomer pritrjevalo. Zdelo se je, kakor da so bili taboriti z govornikom v živahnem pogovoru. Konečno je govornik nasvetoval sč živahnem odobravanjem enoglasno sprejeto resolucijo: »Poživlja se slavna vlada, naj imenuje le take kmetijske popotne učitelje za Istro •in sploh Primorsko, ki so \motni slovenščine, oziroma hrvaščine, ker ako kmet. učitelj ne pozna popolnoma je{ika kmetov, katere hoče pouučevati, ni mogoče misliti na uspeh*. Govor g. Dolenca, kateri je na ljudstvo napravil tako izvrsten vtisek, prinesemo tudi kesneje v popolnem obsežku, ako nam ga govornik pošlje; govor je namreč popolnoma improviziral, kot pravi taborski govornik.
Nič manj zanimivo in popularno ni govoril gosp. Matko Laginja, odvetniški koncipijent v Kastvi, tudi o 4. točki, in sicer o pogozdovanju in o prestrogem rabljen j u gozdarske postave. Akoprem je govoril po hrvatsko, govoril je vendar tako razumljivo in tako mojstersko, da ga je ljudstvo v enomer pretrgavalo se živahnim odobravanjem, kar je dokaz, da ga je popolnoma umelo. Konečno je stavil resolucijo: » Vlada
Podlistek.
(Spisal J. Turgenjev, preložil M. M&lovrh.) X.
(Dalje.)
Rudin je bil pripravljen za odhod in jedva doča-koval čas, da otide za zmirom. Vsi v hiši so se močno čudili čuvši o njegovej nakani; ljudje so gledali z udivljenjem na njega. Basistov je kazal očitno svojo žalost. Natalija se mu je navlašč ogibala. Pazila je celo, da se nju pogledi niso srečali. Po obedu reče Darja Mihajlovna Rudinu, da Be nadeje videti ga pred odhodom, ali on jej ni nič odgovoril. Pan-dalevski je hotel ž njim največ govoriti. Rudina je obšla nekoliko kratov misel, tej grdobi za spomin darovati nekoliko zaušnic. Tudi m-lle Boucourt je pogledavala Često nanj, lakovo in nenavadno: pri starih, vrlo umnih ptičnih psih se vidi večkrat tak izražaj.
Naposled odbije šest; Rudinov voz je stal pred vratmi. On se začne naglo poslavljati. Pri srci mu je bilo silno hudo. Ni so nadejal, da iz te hiše tako odide : skoraj vrgli so ga ven--»Kako se je vse to
dogodilo! Zakaj sem se prenaglil? Konec je konec,« tako je mislil Rudin klanjajoč se na vse strani s prisiljenim posmehom. Zadnjikrat se ozre na Natalijo, lu v Brci ga zaboli, kakor še nikdar ne: nje pogled je bil vanj uprt z bolestnim poslavljajoč i m se očitovanjem --
Na dva skoka preskoči Rudin stopnice, a na tretji skok sedi v vozu. Basistov se mu ponudi spremiti ga do prve postaje in sede poleg njega.
»Ali veste,« začne Rudin, čim je voz zdrdral izpred hiše po širokej cesti mej visokimi jelami — »znate-li, kaj pravi Don-Kižot svojemu orožniku, ko odhaja iz dvora vojvodinje? Svoboda — pravi ob,— moj prijatelj Sancho, največje je blago človeško in
naj z. manjšo strogostjo izvršuje postavo o gozdarstvu in kupuje goličave ter naj jih na lastne troške pogozduje.« Tudi ta resolucija je bila sprejeta enoglasno in navdušeno. (Nadejamo se, da nam tudi ta gospod pošlje svoj govor, da ga moremo natisnoti.)
O petej točki je govoril zopet gosp. Slavoj Jenko in na kraiko razložil veliko koiist in važnost županskih shodov; konečno je nasvetoval resolucijo: »Župani podgrajskega okraja naj bi mej soboj osnovali redne županske shode in se v takih shodih posvetovali o potrebah okraja.« Tudi ta resolucija je bila brez ugovora sprejeta; a mi jo kaj nujno priporočamo županom v Istri in na Primorskem sploh. — O šestej točki: »Kam bo vporablja denar od kazni zaradi prestopkov gozdnih postav kaznovanih kmetov?« govoril j« č. g. Janko Kociper, kaplan in predsednik čitalnice v Brezovici daljši govor, kateri tudi prinesemo kesneje, in konečno nasvetoval to le resolucijo do visoke vlade: »naj ona pusti občinam denar potirjan ta gozdne kazni in naj občine ta denar porabljajo ta povzdigo šolstva in kmetijstva*.
O 7. točki »Ali in kde se ima osnovati veliki tabor v sredini Istre«, govoril je gosp. prof. Mate MandiČ, urednik »Naše Sloge« v Trstu. Poudarjal je pred vsem, da je čas, da se Slovan v Istri zbudi iz dolzega spanja in da ozbiljno tirja svoje narodne
Sravice. Nehati mora ono kruto zatiranje ubozega lovana v tej deželi in vse narodna inteligencija mora se posvetiti tej plemenitej borbi.
Tabor v sredini Istre je prepotreben, da se on-dotni še speči narod probudi k novemu narodnemu živenju. — On sam se je posvetoval z odličnimi istrskimi rodoljubi in rečeno mu je bilo, da je najbolje, da se napravi ta tabor ali eno postajo pred Pazinom, ali pa eno za Pazinom, posebno prijazen in primeren kraj bi bil Sv. Peter v Šumi, to je stacija pred Pazinom. — Ali tega tabora ni mogoče osnovati tako hitro, treba je časa zaradi različnih priprav, pred jeBenijo bi on ne svetoval obdrŽavati ga, v septembru po končanih del. zborih bo najboljši Čas za tak ljudski shod, ki bi moral biti velikansk, in katerega bi se morala vdeleŽiti vsa slovenska in hrvatska bolj poznana inteligencija in posebno vsi voditelji naroda. Tudi je dobro, da novoizvoljeni dež. poslanci to zadevo v svojem krogu obravnavajo in to se gotovo tudi z veseljem zgodi ; ti poslanci naj tudi natanjčno določijo kraj in čas in potem svoje sklepe objavijo društvu »Edinost«.
On torej nasvetuje, da se praŠanje zarad kraja
blagor onemu, kateremu je dalo nebo košček kruha, da mu ni treba zanj dolgo delati. Kar je Don-Kižot tedaj čutil — to isto čutim jaz denes. Bog vam, dobri Basistov, vzbudi kedaj to čuvstvo.«
Basistov stisne Rudinu roko a srce mu je radosti poskakovalo. Do poBtaje mu je govoril Rudin o dostojanstvu človeškem, o značenju prave svobode — govoril je plemenito, navdušeno in resnično — a ko prideta do postaje, ne more se Basistov več vzdrževati, nego objame Rudina strastno in se močno razjoka. I samemu Rudinu so prišle solze v oči; ali on ni jokal, ker se mu je ločiti od Basistova; solze njegove so bile solze sebičnj ika.
Natalija, prišedši v svojo sobo, začne čitati pismo Rudinovo.
»Ljubezniva Natalija Aleksejevna« — pisal jej je on — »odločil sem za odhod. Druzega pota ni zame. Odločil sem se prej oditi, predno se mi vrata pokažo. Z mojim odhodom so odstranjene vse neprilike ; za mano bode teško kdo žaloval. Kaj želim? Niči Čemu torej pišem?
»Jaz sem se od vas poslovil, in brž ko ne za zmirom, a pri vas v takšnem spominu ostati, kakor-šnega ne zaslužim, bilo bi prezalostno. To je uzrok,
da se hočem kolikor toliko oprati pred Vami.--
Dogodbe zadnih dnij so prišle tako na nagloma, tako nenadejano--
»Denašnji sestanek z Vami mi bode močan nauk za prihodnost. Da, prav ste rekli: jaz Vas nisem poznal, ali mislil sem, da Vas poznam! V svojem ži-venji sem imel z različnimi ljudmi opravilo in prišel sem z mnozimi ženami in devojkami v dotiko; ali ko sem se z Vami sešel, prvikrat sem našel dušo završeno čestito in odkrito. Kaj tacega še nisem bil videl, in zntegadelj Vas nisem znal ceniti. K Vam me je uleklo vse, od prvega hipa najinega poznanstva — Vi ste videli. Občil sem mnogo z Vami in vendar Vas nisem vpoznal; da, zel6 malo sem si pri-
in časa tabora v sredini Istre prepusti novim istrskim dež. poslancem s tem, da se jim položi na srce, da tabor mora biti na vsak način še letošnjo jesen, ako ne nastopijo neprevideni zadržki. — Ko stavi predsednik ta predlog na glasovanje, bil je sprejet in živahno odobravan od vseh stranlj.
G. Viktor Dolenec, podpredsednik društva »Edinost« se tudi popolnoma strinja s tem predlogom, a porabi priliko, da koušlatuje kako lepo se kaže prav na de-našnjem taboru, da ni res to, kar tako radi trdćnaši nasprotniki, da sta slovenski in hrvatski dva po jeziku različna naroda. Taboriti so Slovenci in Hrvatje, prav tako govorniki, a kedo more trditi, da se nismo na taboru razumeli do pičice; slovenskem govornikom so taboriti prav tako enoglasno in navdušeno pritrjevali, kakor hrvatskim. — Će kde, pasti mora v prvo v Istri vsaka razlika mej Slovenci in Hrvati in udomači se tam v obče hrvatski jezik, kot jezik večega literarnega in političnega pomena. — Tudi društvo »Edinost« je izraz te sloge, tega spoje-nja Hrvatov in Slovencev, kajti ono ni Še nikoli delalo razlike mej enimi in drugimi. — Vidi se iz tega, da ima društvo »Edinost« važni poklic v tužnej Istri, zatorej pa je dolžnost vsacega rodoljuba istrskega, bodisi Hrvata, ali Slovenca, da z vso svojo močjo podpira to društvo, katerega ime denes imponira tudi našim sovražnikom. Vabi torej v imenu društvenega odbora vse zavedne Hrvate in Slovence, naj se vpišejo v to cesarju in državi zvesto, a za pravice naroda odločno boreče se društvo in sklene svoj govor sklicem: Živela oska, bratska zveza Hrvatov in Slovencev, živela slobodno in srečna Istra! — Tudi ta govor so Bprejeli se živim odobravanjem taboritje, kateri, akoprem večinoma kmetje, dokazali so, da so popolnoma razumeli govornika ter da so navdušeni za sveto stvar. — Po končanem tem govoru je pre-čital podpredsednik še došle telegrame, katere smo objavili uže v zadnjej Številki.
Zdaj nastopi zopet predsednik in popraša taborite, ali ima kedo staviti še kak predlog v zmislu točke 8 dnevnega reda.
Oglasi se gospod Matko Laginja in pravi, da tudi on gorko podpira v ime Hrvatov nasvet g. Dolenca, da se vsi zavedni istrski Hrvatje upi še jo v društvo »Edinost« in povablja konečno nazoče taborite, naj izrečejo svojo zahvalo društvu in odboru »Edinosti« za prirejeni krasni tabor in sploh za to, ker se to društvo tako močno in uspešno zanima za tužno
zadeval, vpoznati vas... in vendar sem si mislil, da Vas ljubimi 1 £a ta greh se zdaj močno kesam I
»Jaz sem uže prej enkiat ljubil neko žensko in ona je ljubila mene ... Moje čuvstvo proti njej je bilo preračunano, kakor tudi njeno proti meni; zato je tudi vse minolo. Resnice tedaj še nisem vpoznal, a zdaj ko je izšla pred me ... Zdaj sem jo vpoznal, ali zdaj je uže prepozno ... Kar je minolo. to se več ne povrne. Kako naj Vam dokažem, da bi Vas mogel ljubiti z ljubeznijo, ki bi se počasi budila, z ljubeznijo srca, a ne fantazijo — saj ni sam ne vem, da li sem za tako ljubezen sposoben.
»Narava mi je dala mnogo — tega nečem Vam tajiti iz lažljive sramežljivosti, posebno zdaj ne, v teh zame toli žalostnih urah ... Da, narava mi je dala mnogo; no jaz umrem, a nič dostojnega svojej moči ne storim; za Beboj ne zapustim blagotvornega sledu. Vse moje bogatstvo se razsuje, ali temu semenu ne bodem nikdar gledal plodil. Meni manjka — sam ne morem reči, česa mi manjka, ali manjka mi vsega, s čim morem razburiti ljudska srca; go-spostvp nad samim razumom pa niti ni trajno, niti koristno. Neobičen, skoraj komičen je moj vtisek, jaz se dajem vsega, željno in popolno — in se le ne morem dati. Končam gotovo kot žrtev za stvar, v katero sam ne verujem--Moj Bog, pet in trideset
let živeti in vedno premišljevati, kaj je storiti.--
»Tako še nikomer nisem govoril — to je moja izpoved.«
»Dosti tega! Meni se hoče govoriti o Vas in dati Vam nekoliko svetov, vsaj za druzega nisem nič . .. Vi ste še mladi; no živite, Še dolgo dolgo, ali slušajte vedno in povsodi svoje srce nikdar se pa ne dajte voditi po tujih umnjakih. Verujte mi, čim prosteiŠi in ožji je krog, v katerem Vam je živeti, tim bolje je za Vas, v živenji ni glavna stvar, da je v njem več stranlj ali dob, katere nam je preživeti, nego glavna stvar je, da vsako tako dobo v svojem časi preživimo. »Blažen oni, ki je mlad v mladosti«. ..
EDINOST.
Istro. Taboriti pritrde temu predlogu enoglasno in odmeva se klic po taborišču: »Živela Edinost!«
Ker se ne oglasi noben govornik več, sklene predsednik, gosp. Nabergoj, tabor s primernimi besedami, zahvalujoč se pred vsem taboritom, da so tako mirno in z največo pazljivostjo deležili se razprav. Končal je z besedami: »Da se zopet vidimo v sredini Istre!« Ljudstvo je živo pritrjevalo in Na-bergoja navdušeno pozdravljalo.
Zdaj stopijo dolinski pevci na oder in prelepo pojo »U boj« in druge narodne pesni. — Ljudstvo pa je začelo odhajati v razne krčme na prostem, kder so godle godbe in pevali razni pevski zbori. Konec tabora pa je naznanjalo pokanje topičev. Veselje, za-dovoljnost ste se čitale na obrazib taboritov, v Brezovici pa gotovo ni bilo še nikoli tako živahnega ži-venja. Uže kesno smo se tudi mi Tržačani ločili od te prekrasne doline in se napotili za godbo v Materijo, kder se je pri g. Kastelcu zbralo vse, kar je bilo bolj odličnega. Tam pa so švigale napitnice in slavila se je prava pobratimija mej Hrvati in Slovenci. Še le ob desetej uri smo se vrnoli zopet ▼ Trst. — Ne moremo si kaj, da ne bi pri tej priliki javno pripoznali velikih zaslug, velikanskega truda BrezoviŠkih rodoljubov, ki so vse tako krasno uredili; — duša vsega pa je bil velečestiti gospod Kociper, uzor plemenitega rodoljuba, njega desna roka pa gosp. učitelj MedveŠček in pomagali so jima ra-dovoljno posestniki Brezoviški, odborniki čitalnice; vsi ti skupaj so nam porok, da tabor v Brezovici zarodi stoteri sad. Zato pa jjm kličemo navdušeni »Živili na mnoga leta!« »Živela srečna, napredujoča Istra!«
Francija in njo zunanja politika.
Politika osvajanja tujih dežel s pomočjo vojne sile, kojo je prvi začel voditi in francoskej Ijudo-vladi priporočati gosp. Challemel-Lacour v Tunisu, sedaj kaj triumfalno nadaljuje svojo pot. Na otoku Madagaskar se bombardirajo mesta Hovasov, v Ton-kingu se bijejo ljuti boji proti domačinom, ki nočejo ničesa vedeti o galskem protektoratu svoje domovine, toliko stolet zveste protektoratu najstarše carevine pod nebom. Le malo dni je od tega, kar je francoska zbornica votirala znamenito vsoto in množino starega orožja za slavnega potovalna in odkritelja novih dežel gosp. Brazze ekspedicijo v dežele zamurcev ob reki Kongo v osrednjej Afriki. Kaj se zgodi sd Kongo-ekspedicijo, to je teŠko uganoti. Katera država se najdalje obdrži v teli krajih vročega pasa, ali Francoska se svojo Challemel-Lacour politiko, ali Portugalska se svojo prastaro pravico na dežele ob Kongu, ali pa Anglija zastopajoča princip intemaci-jonaliziranja pokrajin afriškega sveta? Tukaj tako hitro do odločilne točke ne pridemo. Ves drugačen je položaj na Madagaskaru in v Zadnjej Indiji. Na AngleSkein opazujemo neko tiho mržnjo proti akciji Francozov, neko pravcato angličansko sebičnost in nadvladosumnost čim bolj se razvijati proti francoskej politiki i nja uspehom v tujih delih sveta. Anglije glavni časopis «Tlmes» ne neha napadati preostrimi izrazi Challemel-Lacour-a, nekedanjega zastopnika Francije v Londonu, in kakor ta, tako vse ostale tiskovine zedinjene kraljevine obžalujejo in obsojajo podvzetje proti Hovas-kraljici, imenovaje ga šovinistično, bonapartistično itd. V Londonu se je uŽe ustanovil komite, zvan madagaskarsii, obstoječ iz samih udov parlamenta; uže se pridiguje na dolgo In široko po deželi na ostrovu o moralnej pomoči \ takozvane Tory-tiskovine odobrujejo to angleško početje proti
Ali zdaj vidim, da bi ti soveti zame bolj veljali, nego za Vas.
»Rad priznavam, Natalija Aleksejevna, da me srce hudo boli. Nikdar se nisem motil, kakšno čuvstvo navdaje Darjo Mihajlovno proti meni, aH nadejal sem se vendar tu, vsaj za nekaj časa v miru živeti — zdaj mi je zopet klatiti se po svetu, od »nemila do nearaga«.
Kaj naj mi nadomesti vaš razgovor, vašo bližino, vaš razumni in pozorni pogled?.... Kriv sem jaz; ali pritegnite, da se je tudi hudobna osoda, rekel bi zlobno nasmijala nad nama. Pred jednim tednom jedva bi bil slutil, da Vas ljubim. Pred dvema dnema na večer, na vrtu, sem prvikrat čul od Vas.... ali čemu da vas spominjam, kar ste tedaj govorili — a zdaj uže bežim, bežim zaničevan po strastnem razgovoru z Vami, ne noseč z soboj nobene nade.,., vi niti ne veste, kako sem še proti Vam grešil... V meni je neka glupa odkritosrčnost, neka žeja brbljanja. .. A čemu govorim o tem? Saj odhajam za zmi-rom.
(Tu je bil Rudin spisal o svojem obisku pri Vo-lincevu, ali pozneje si je stvar premislil in to mesto izčrčkai v Volincevljevem pismu pa dostavil oni drugi post scriptum).
»Odslej bodem sam v svetu in to zategadelj, da se lotim kacega sebi dostojnega podjetja. Vaji ko bi se res mogel tega lotiti in popustiti svojo nedelal-nost.... Ali ne I ostanem vedno isto nedovršeno bitje, katero sem bil do denašnjega dne.
--Prva, še tako majhna zapreka, in jaz izgubim vso eneržijo: Kar se je mej nama dogodilo, to najbolje dokazuje. Da bi bila ta moja ljubezen vsaj irtva bodočemu mojemu delovanju;.... ali jaz sem se odtegnol odgovornosti te ljubezni In zategadelj vam nisem dostojen. Jaz nisem vreden, da se zaradi mene odtegnete svojej obitelji.... toda, to je mordd vse v vašo korist.
»Bog Vam daj mnogo sreče. Z Bogom I Včasih se spominjajte tudi mene. Nadejam se, da bodete še kdaj Čuli o meni, naj si uže bode kar koli.
Rudin«.
(Dalje prihodnjič.
Francozom, in od strani teh se skuša Francoze preplašiti ; govori se od 20 tisoč oborožencev s puškami in od 50 tisoč oboroženih z loki, strelicami itd. na Madagaskaru, govori se o kompanijah golih Angliča-nov, ki hočejo v zadregah se nahajajočej kraljici denarja izposoditi za vojno do poslednjega moža.
V angleških tiskovinah je zastopan še drug glas, gla3 protestantovskega svečeništva, ki se boji, ki se na vsem životu trese za protestantsko kraljico, za protestantovsko vlado na Madagaskarju in za tako teško pridobljene duše svoje crkve, ker v Francozih vidi proganjevalce protestantizma in misijonarje katolicizma. Stara Anglija se je postavila na noge, in ako bi se hotela ona slušati, kraljica Viktorija bi morala iti kraljici Ranavolani na pomoč. Dovoljenje znamenite vsote po francoskej zbornici za ekspedicijo v Tonking ni za pičico zboljšalo Angležev, ki ne nehajo poudarjati, kako Francija, ponižana, poteptana od Nemčije i tresoča se pred njo, iŠČe si lavorovih vencev v Tunisu, Madagaskarju, ob Kongu, v zadnjej Indiji, i mej tem svoje moči zapravlja.
Vsi ti izrazi angličanskih tiskovin so le glasovi slabo prikrite navladosumnosti, ki ne morejo pro-meniti načel v visokih vladnih krogih, ki obče mnenje Francoske vodijo.
Francoska vlada, ako se hoče vzdržati, mora biti v zunanjej politiki močna, odločilna: ker to je francoskega naroda značaj, da gleda le na to, kako bi francosko ime po širem svetu razžiril. Gospoda Frey-cinet-a mirno politiko je zbornica obsodila kakor narodovo ponižanje in vsi Francozi do kolovodjev ra-dikalcev Čute se v egiptovskih zadevah diplomatično pobitim, sramotno od Anglije spodrinenim. Zgradi-li Anglija, kar Francija gotovo ne more zaprečiti, nov sueški prekop, baš mislijo si gambetistični politikarji, da bi njim bilo nemogoče prebiti to sramoto, ako oni tega ponižanja, kakor si mislijo, koj ne poravnajo s telegrami o vojnih zmagah v tujih delih svete, k temu se je še priselila nezadovoljnozt pristašev Ijudo-vlade, ki ne marajo za mirovanje, za mirno politiko Fran čije, in vlada, ki mnenja teh dobro pozna in posluša, prisiljena je bila, pričeti katero nenevarno vojno. Nenevarno? Prebivalci otoka Madagaskar, kakor se sodi, hočejo se braniti do poslednjega moža; oni so pi pridobili simputij sebične Anglije in proste Amerike, od obeh stranij se jim trdi, kako pravičen je njih upor proti Francozom, kako malo pravic ima Francoska na pokrajino, katero je pred stoletjem v času Richelieu — a delomice — posela, ali nikdar premagala, i niti s pogodbami si ga pridobila; kako tiči v interesih ostrova se svobodnim obdržati in z narodi Evrope sklepati pogodbe, osobito z onimi, ki z otokom trže. Videli bomo, ako ima Hovas narod prav, dokler reka, da se njegova zemlja sama brani tujcem, ker tej pomanjkujejo ceste in mostovi. Mu-ditev na tem otoku, ki je v kulturi zaostal, nevarna je, in o tem nam pričata nemška potovalca Ruten-berg in Hildebrandt v I. 1881, koja sta tii smrt našla. Angličani slede lastno UBodo največjim interesom, in v poslednjem zasedanju spodnje zbornice se je slušalo nategnenimi ušesi izjavam lorda Fitzmaurice-a
0	bombardiranju Majunge, kakor da bi šlo za angleško orožje — s tem le razločkom, da se Želje Angličanov, glede vspehov francoskega orožja, obračajo v nasprotno Btran. Prav tako malo nevarna se dozdeva Francozom v vstoku pričeta ekspedicija v Tonking. Tukaj se francoske želje vsaj upiraio na historično podlago. Uže pred sto leti, pod Ljudovikom XVI. se je prikazala francoska zastava v zadnjej Indiji. Od tega časa se ponavljajo ekspedicije točno; pod Bour-boni, pod Louis Filipom, pod presidentištvom, kakor i pod cesarjem Napoleonom se je vojevalo proti Ana-mitom. Zgodovina teh mnogobrojnih bojev je večkrat spremljana od Žalostnih katastrof, ki so Francoze zadele, kakor od pobijanja francoskih misijonarjev, slepega črta do vsega, kar je tuje itd.
Francoska flota je tam uže imela marsikteri boj, ali nezdrava, tropična okrajina ni za francoskega vojaka i še manje za trgovca. V desetih letih se je Francoska nastanila v nižji Končinčini in na tonki-neških bregovih, cesar Tuduk Anamski je sedaj nje vazal ; ali Kina ni Še pozabila, da so nekdaj pokrajine Tonking, Anam, KoncinČina pripadale k nebesnemu cesarstvu. Francozom velja pred vsem, da si osvoje Tonking; še le potem nastopi na dnevni red vojna s Kino. In taka vojna pomenja nekaj razločitega, kakor vojna z Anamiti ali Tonkinezi. Prve novice iz Tonkinga, katere je poročal minister pomorstva, donele so povoljno ; ali strahu ki je prevzel zbornico in časopisje, da je mogoča vojna tudi s Kino, ni bilo mogoče zatreti. Ali prišla je tudi novica iz Tonkinga, da so Francozi pri trdnjavi Hanoi bili tepeni. Francoska mora dobiti Tonking, ki jej bode služil v za« slombo na severju, kakor nižja Končinčina na jugu. Od teh dveh strani je mogoče zajeti anamitsko carstvo i zlomiti njegovo moč. Ali Ghallemel Laoour je odbil pogodbo Bouree-a s Kino, in Kinezi lahko brez formalne napovedbe vojne, vojno začno in tako francoske naklepe prekrižajo.
Pfogram Gambettistov obstoji v tem, da se svetu pakaže, da je le pravljica ali basen, ako se hoče Franciji zanikati nje naselbinski poklic. Oni pravijo, naj se ne štedi krvi in imenja, če gre za to, da se konkurira Angležem in črtenim Nemcem.
Javno se proklamira po oficijoznih novinah ta program francoske ljudovlade, Francija posnema Rusijo, ona se zbira »la France se recueille« in razširja svoja posestva po oddaljenih delih zemlje; kakor je Rusija v dobi svojega zbiranja čudovito razširila svoja posestva po osrednjej Aziji.
Ta francoska politika se na nemškem svetu razumeva, kakor tudi na AngliČanskem, Portugižkem
1	drugodi, kodar se pomen naselbinske politike z onim evropejske ujema. Nemčija in Francija si zavoljo teh zunanjih vojna ne bosti nasprotovale, o tem je bil nedavno prepričan monsieur Waddington po
Bismarck-u. Če tudi ima nemški kancelar povsodi svoje roke, kakor pravijo Francozi, ver.dar cesar Tuduk, kraljica Ranavolana od njega pomoči ne dobosta. Francija ima za ves čas mrtve sezone dosti opravila in Bismarck je zadovoljen po geslu: bolje v Indiji nego na Reni.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Grof Taaffe t liberalno stranko, katere sovraštvo do njega je brezkončno, nezaslišano, blagodušno postopa; za namestnika tirolskega deželnega glavarja je imenovan južni Tirolec, g. Scari, ki je vedno z liberalci glasoval. Take velikodušnosti liberalna vlada aČ ni poznala, ampak brezobzirno je zatirala vse, ar jej ni kadila zažigalo.
Vdolnjeavstrijskem deželnem, \boru so se zdaj okle-noli oktoberskega diploma I V državnem zboru skle-nena in od cesarja potrjena šolska novela jim ni po volji, zato pa menijo, da imajo pravico ugovarjati državnemu zboru i celo cesarju ! Kak vrišČ bi nastal mej liberalci, ako bi se kaj cnacega bil drznol kateri deželnih zborov, v katerem liberalci niso imeli veČine I
Češkega velicega posestva ustavoverna stranka je izdala volilcem poziv, v katerem daje račun dozda-njega delovanja v deželnem zboru in govori o kandidatih za nefidejkomisariČno grupo.
V	g alti ke m velikem posestvu novoizvoljeni državni poslanec Madejski je svojim volilcem v Krakovu govoril govor, ki je vzbudil veliko pozornost. Rekel je: Centralistična avstrijska ustava, ki politično in ustavodajno delovanje druži v osrednjem parlamentu, ni v soglasji z naravnimi pogoji poljskega naroda; ali noben zakon ni močnejši od nase naravne potrebe, da ima biti težišče v deželnem zboru. Podloga naše politike mora biti izključljivo le narodna. Deželni zbor ima določiti politične postulate; ker pa to zdaj še ni mogoče, zato jih prenaša poljskim državnim poslancem. Klub je narodova delegacija ne le s političnim in ustavodajalnem, temuč tudi z diploma-tiČnim značajem. Klubov ud ne sme delati po lastnih nazorih, ampak bojevati se je tam pod praporom deželnega zbora. Temu nasproti pa sme poslanec hoditi po svojej poti. Tudi Čehi in Slovenci prenašajo svoje težišče v deželni zbor.
Nova zve z dar niča na Dunaji se je tako vredila, da se mora imenovati ena izmej prvih na svetu. Zadnje dni so bile velike slovesnosti zarad tega. 5. t. m. opoludne jo je obiskal cesar, spremljal ga je general-adjutant baron Mondel in grof Lhristalnigg; sprejeli pa so ga naučni minister, minister Zie-mialkovski, rektor Maassen, profesor Budinger, policijski načelnik in občinski zastop iz Wahringa. Cesarja je spremil zvezdarnični vodja Weiss v okrašeno oktagonalno dvorano. Tu je vodja VVeiss poudarjal, kako krepko se podpira učenost pod cesarjevo slavno vlado ter prosil cesarja, naj koneČno posveti delo s podpisom stavbene pogodbe. Cesar je odgovoril : Veseli me, da se morem vdeležiti konečne slovesnosti zavoda, ki je vrejen po potrebah sedanje učenosti in pričakujem, da bo domovini čast delal. Potem so bili cesarju predstavljeni arhitekti in zvezdarniČno osobje, i na zadnje je cesar natanko ogledal vso opravo; ko pa je zvezdarnico zapustil, pozdravila ga je z vsklikom spodaj stoječa množica.
Vnanje dežele.
V	Moskvi je 6. t. m. podaril bolgarski knez carju vpričo bolgarskih ministrov in deputacij dragoceno darilo. Črnogorski knez je sprejel metropolita, ki mu je izročil sveto podobo. Knez se mu je zahvalil ter izrekel živo veselje nad bratimstvom Rusov do Črnogorcev.
Crnogorski kn»\ je podelil Katkovu Danilovj red prve vrste.
7. t. m. je bila v Moskvi slovesno posvečena spasitilejska cerkev. Slovesnosti so se vdeležili car, carica in vsi udje carske hiše, kakor tudi tuji knezi in poslanci. Car je jezdil do cerkve, carica se je peljala v kočili; ogromna množica ju je navdušeno pozdravljala. V cerkvi je bila zbrana vsa moskovska duhovščina v zlatih plaščih. Sprevoda okoli cerkve sta se vdeležila car in carica z vsem spremstvom, kar so naznanili topovi z 101 strelom in zvonjenje
Ko vseh cerkvah. — Car je daroval ubogim mesta [okve 5o.ooo rubljev.
Ruski car je o priliki obhajanja dvestoletnice gardnih polkov tem izročil nove prapore ter izrekel vsej armadi svoje priznanje, da je v neomahljivej udanosti do prestola in z sijajno trudapolno službo za domovino skoz 200 let vtemeljevala slavo in mo-
gočnost Rusije ter izvršila Petra Velicega oporoko. :ar je uverien. da armada ohrani tudi v prinodnje zvestobe in dolžnosti Čut.
Peterburga se porcča, da pride slavnoznani general Gurko za glavnega governerja na Poljsko.
V	Albaniji so zopet nastali nemiri. V «Poli-tische Correspondenz» se o tem poroča iz škodre od S. t. m. Kastrati so vzeli Čoln s živežem, ki je bil namenjen za posadko v Tuzi, ter so vzeli orožje vojakoma, ki sta bila za stražo. Glas je tudi počil, da so gorjanci vzeli orožje posadki v Tuzi ter si osvojili strelivo in kanone, toliko je gotovo, da je brzojavna poteza pretrgana. Skoderski vojaški poveljnik je takoj odrinol z šestemi bataljoni in več kanoni v Tuzi ter pred sabo poslal škoderske veljake zarad prostega prehoda skoz zemljo gorjancev.
2. in 3. t. m. so bili boji mej turškirni vojaki in albanskimi gorjanci; 4. pa se je sklenoli premirje na 24ur zarad dogovorov.
Pozneja poročila trde, da je turške vojake pri Humu napalo boo mož iz roda Hoti, boj je trajal tri ure, 200 je palo nizamov. Vsled tega se jevzdignol Asim paša z 10 bataljoni iz Skodre i najprej na-
Priloga »Edinosti« št. 46. 9. junija 1S83.
Poslano*)
Kakor sem obečal v predzadnjoj štev. lista »Edinosti«, hočem s tem odgovoriti na razne grde napade v goriškej »Soči« in zavrnuti obrekovanje, s katerim so moji sovražniki nameto-vali v tem listu mojo osobo.
Uže meseca februvarja je začela »Soča« svojo vojno proti meni in sicer precej z debelim strelivom; kedor je le površno čital štev. 6 in 7 letošnje »Soče«, prepričal se je tega do dobrega, od tistega časa pa skoraj ni številke, v katerej ne bi se nadaljevalo streljaryc na-me izza kota, kakor je to sploh junakom lastno. Mej tem ko sem jaz mirno v Sežani svoj teran
f>il in se prav malo ali nič ne brigal, kaj de-ajo »Sočini« maliki, pisarilo so je, da hodim po Vipavskem in tamošnjemu ljudstvu pridigam, naj vržejo malike raz žrtvenikov; v obče se je v »Soči« v nekej zakotnej obliki nakopičilo toliko obrekovanja in grdenja proti meni, toliko blata je nakopičila deroča in dereČa »Soča« pred moje duri, da sem bil primoran javno v »Edinosti« pozvati svoje nasprotnike, naj vendar stopijo izza kota, naj se pokažejo in naj javno izrečejo, da oni izdajalec naroda, da oni sebiČnež, kateri zajema razne dobrote iz vladnih jaslij, da oni varalica sem jaz in nobeden drugi. Namesto odločnoga, odkritosrčnega, moškega: »Tebe smo menili«, odgovorila je »Soča« na moj odločni poziv izogibovalno, kakor bi hotela reči z navadnim nagajivcem: »Si in nisi, kakor hočeš.« To je hotela biti uredniška finoba, a navadni Kraševci so rek ali, da ne bi bila delala česti še navadnej kraševskej čenčuri ne. Mene to malo briga; moj poziv je bil tak, da »men-canje« izključuje, in zatorej sem denes po pravici dolžan in poklican braniti svojo čast pred istim svetom, pred katerim so mi jo hoteli oskruniti moji neprijatelji.
Poglejmo zdaj, katere glavne napake mi očitajo moji napadniki.
Prvič, da se brez potrebe uklanjam namestniku gosp. Depretisu.
Drugič, da sem jaz kriv, da se je vpeljal poduk nemškega jezika v nekatere kraške ljudske šole.
Tretjič, da sem cesarja, ko je obiskal naš sivi Kras, nagovoril nemško.
četrtič, da jaz sploh delam na ponemČe-vanje Primorskega ter sem v tem obziru neko orodje g. Depretis-a.
Petič, da za to veliko uslugo prejemljem darove od vlade, in da sera o svojem času, ko sera bil še najemnik užitnine, prejel nek dar od vlade in to vse s pomočjo nekaterih visokih osob. To vse moji nasprotniki v listu »Soča« »sub rosa« pisarijo, a Kraševcem pa tudi ustmeno na ušesa Šepetajo.
Na te točke zatožbe proti meni hočem, kolikor je mogoče pri takih razmerah, mirno odgovarjati.
Gospoda, jaz sem župan najvažnejše občine na Krasu, nadalje sem tudi predsednik okrajnega cestnega odbora, kot tak imam v enomer posla z deželno vlado in moram gledati, da ž njo, kolikor le mogoče, dobro izhajam, ker v interesu onih ljudskih grup gotovo ne bi bilo, ako bi se jaz s to oblastnijo le vedno ribal, to bi temveč utegnolo zakesnoti marsikatero silno potrebno zadevo in čestokrat bi zarad tega trpele javne koristi.
Ali gospoda, kedo pa meni dokaže, da sem jaz zarad tega škodoval narodnosti našega okraja ali dežele ? Gospoda, napali ste me bili v »Narodu« štev. 80 od leta 1881 in mi očitali, da delam za g. Depretisa in za nemškutarje, ker celo nemško uradujom, mej tem ko je moj prednik le slovensko uradoval. Na ta napad sem svojim nasprotnikom postregel z izjavo sežanskega starešinstva in sd spričevali podžupanov in »Slov. Naroda«, kateremu sera bil jaz pre-kazal vso akte, od kar jaz županira v Sežani, in skazalo se je javno, kako debelo so svet varali moji nasprotniki; neovržljivo sem dokazal, da pač jaz uradujem izključljivo slovensko, a daje
*) Za spise pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Ured.
moj prednik uradoval le nemško, — dokazal sem, da baš narobe je resnica od tega, kar je trdil napa dni k moje osobe v »Narodu«. Vsega tega se morete prepričati v št. 92 »Naroda« od leta 1881.
A prašam zdaj, kaj si more človek misliti od tacega sovražnika, kateri na tak grdi način zlorabi javna glasila?
Recimo, naj se to zgodi kacemu Županu, kateri si ne zna pomagati nasproti napadom v
iavnih glasilih; ali ga ne bo vse občinstvo po :rivem obsojevalo in celo sovražilo? In tako baže ljudjo so moji nasprotniki. — Meni so tudi očita, da sem jaz kriv, da se je v nekatere kraške ljudske šole vpeljala nemščina kot predmet. Gospoda, jaz ne sedim in nisem nikoli sedel ne v krajnem, ne v okrajnem šolskem svetu in vsak ud teh zborov mi mora podpisati spričevalo, da se nisem v to stvar čisto nič vtikal. Sicer pa prosim, popraŠajto dež. Šols. nadzornika, sedanjega okr. šols. nadzornika, oba narodnjaka, in vso najbolje narodne učitelje na Krasu, ali je res germanizacija na Krasu toliko napredovala v zadnjem Času; in poreko Vam, da vse Vaše kričanje v tem obzJru je manj ali več »švindel«, temveč pa Vam potrdi, da narodna zavest so na Krasu vsako leto bolj vzbuja in da je tukaj bolje vkoreninjona, nego kod drugod po Goriškem, kder stojć na straži moji nasprotniki.
Njegovo Veličanstvo sem o Njegovem prihodu v Sežano res nagovoril po nemško; da bom tako govoril, to sem tudi pred cesarjevim prihodom povedal mnogim županom, kateri mi niso na to nič druzega nasvetovali. Da sem pa to storil, uzrok je ta, da mi je bilo pred prihodom cesarjevim po dot. oblastniji na moje prašanje rečeno, da cesar ne umeje prav nič slovenskega, ampak da govori od vseh slovanskih jezikov le češki prav dobro. Jaz sem to storil z namenom, da Kras v obče stori najboljši vtisek na cesarja; da bi bil pa znal, da to vzbudi toliko hrupa, bil bi gotovo vsaj uvod nagovora govoril slovensko, potem pa nadaljeval nemško. Ali kedor z menoj občuje, zna, da jaz čestokrat preziram formalitete in grem naravnost na bistvo. Cesarju sem povedal, da so vsi Kraševci Slovenci in mislil sem si: dvor-ljivost proti cesarju je dolžnost vsacega patri-jota; dvorljivost pa sem si zopet na navadni način tolmačil in sicer tako, da cesarju moram kolikor mogoče olajšati stvar. Cesar je bil jako zadovoljen sš sprejemom v Sežani in tudi na-zoče deputacije so bile na dan sprejema z menoj zadovoljne; še le nekaj dni potem se jo pojavila ona strašanska kritika proti meni.
Govori se in piše tudi, da sem jaz neko orodje g. Depretisa in to ne zastonj, ampak zato, ker sem po vladi in osobito po njem sprejel take dobrote, brez katerih ne bi bil to, kar sem denes. Rekel sem uže, da gledam kakor župan in predsednik cestnega odbora, da dobro shajam z oblastnijami. A tega ne delam zarad sebe, ampak zarad občnega dobra, s katero trditvijo se sklicujem na menenje večine veljavnih mož na Krasu. — A da bi gospod namestnik od mene terjal, naj delam proti moralnim in gmotnim interesom naroda, potem bi našel morda v meni veči odpor, nego v kakej drugej osobi, ki se zdaj v6de napeto nad mero. — Še enkrat ponavljam, na Krasu se ne po-nemČuje; kar se tiče sežanske županije, vpeljal sera jaz v tej županiji slovensko uradovanje in če me kak drug župan na Krasu, kar pa skoraj ne verujem, ne posnema, jaz ne odobrujem tega. Gospoda, jaz sem in ostanem lojalen avstrijski podanik ; a zgubil nisem nikoli svoje narodne zavesti; morda se mi more očitati kak formalni pregrešek; a mojim namenom ni podtikati egoizma ali sebičnosti. Vsakemu tudi rad priznavam, da mnogo držim na svojo čast, hinavec bi bil, da ne bi toga priznal; a tega čuta, izrodječega v neomejeno čestilakomnost, iskati je prej pri nekaterih mojih napadnikih, nego pri meni; prosim, le ozirajte so malo okoli sebe, gospodje od skrivnega odbora in ako vam vest v tem obziru ničesa ne očita, potem še le poberite največjo kraško skalo in zavalite jo na-mo. Ponosen pa som jaz še posebno na
svojo lastno hišo i u sicer tako, da se mi ie dosedaj vedno studilo, odpirati javnosti vrata moje hiše, da se osvedočujo o mojih privatnih razmerah. Nerad storim kaj tacega ; a ker so zlobni jeziki toliko oskrunili mojo hišo, primoran sem zdaj enkrat resnici v zobć pogledati in raskriti občinstvu stvari, katero se sicer v navadnih razmerah odtezajo javnosti, a morejo popolnoma pobiti ono krivo menenje o sebičnosti meni očitanej.
25. oktobra 187f) sem prevzel c. k. na-jemščino užitninskoga davka v 7. okrajih na Kranjskem in ti so : Vrhnika, okolica Ljubljanska, Loka, Kranj, Radovljica, TržiČ in Kranjska gora, in sicer za leta 1877, 187 8 in 1879, skupaj za letnih 101.700 gold. — Član 12 dotično pogodbe določuje mej drugim tudi to-le : »Ako bi se v dobi najomščine spremenile ulitninske tarife ali se sploh vpeljale stvarne spremembe ulitninske postave, poviša ali zniža se novim razmeram primemo najemščina, ako ni ta sprememba taka, da ne neha popolnoma predmet najemnine in da je tor a j razveljavljena pogodba uit v zmislu državnega zakonika.«
V tem članu naznačeni slučaj se jo dogodil gledć moje najernščine ; kajti užo 16. junija 1877 jo prišla na s vitlo nova postava gledć užitninskoga davka od mesa. Po tej postavi je nehalo plačevanje užitnine od prešiče/, telet in sploh od vsacega mesa vpeljanega iz dežele v takozvana zaprta mesta, kakor so to: Trst, Ljubljana, Celovec. Jaz sem vedno menil, da c. k. erar stvar z menoj poravna v zmislu omenjenega §. 12 pogodbe ; toda varal sem se in mnoge moje predstavo so ostale brezuspešne; jaz sem moral povračati vso prejeto užitnino od živali in mesa, vpoljavanega v Trst, Ljubljano in Celovec, vsled česar je meni nastala velikanska škoda, — Da svojo stvar boljše podprem, dal sera na podlagi bolet in 78 spričeval vseh večih županstev uže omenjenih okrajev konstatirati svojo škodo in dokazalo se je matematično, da je meni vsled nove postave letne škode nad 32,000 gld.
Ker z lepa ni šlo, hotel sem uže vložiti pravdo proti c. k. erarju, kar bi bil na mojem mostu tudi vsak drug napravil; a od mnogo stranij in v takih zadevah praktičnih ljudi mi
1'e bilo svetovano, naj poprej poskusim še en-erat z vlogo na finačno ministerstvo, da ono to stvar poravna po administrativnem potu. — To vlogo je poslalo ministerstvo finančnemu vodstvu v Ljubljano, da so o stvari osvedoči in poroči, in to je poročilo, da imam jaz res velikansko škodo. — Enako poročilo je šlo tudi od kranjske dež. vlade na Dunaj. Po dolgem odlašanju je potem ministerstvo na taki poročili odloČilo, da mi erar povrne vsako leto 8000 gld. na najemščini; ako se pa ne zadovoljim s to svoto, naj tožim. — Vsakdo bo uganil, da se jaz nisem mogel zadovoliti s to svoto, ki je znašala komaj 25J/0 mojo resnične zgube; odpeljem so torej k svojemu odvetniku na Dunaj in mu rečem, naj precej vloži tožbo proti c. k, erarju, ker jaz nočem in ne morem prenašati take krivice. — Moj odvetnik me potem opozori na težavo takih procesov proti c, k. erarju ; rekel mi je, da bo pravda trajala mnogo let in požrć tisoče, katerih mi potem erar ne povrne ter nasvetoval, naj rajše poskusim poravnavo z ministerstvora. Moj odvetnik sam me jo spremljal k finančnemu ministru in on in jaz mu natanjčno razloživa vso stvar; a konečno nama odgovori tadašnji finančni minister, da ministerstvo ne more odstopiti od uže stavljenega predloga; naj torej jaz stvar tako sprejmem in naj ob enem naredim prošnjo milosti na Nj. veličanstvo ter da se bode potem gledalo, da so poravna meni storjena krivica; če pa nočem tako, pa naj tožim. Kadar taki gospodje tako govor6, človeku odpre se novo trdno upanje; tudi jaz sem slušal in sprejel, kar mi je ponudil erar; a žalibože v svojo veliko škodo. Moral som podpisati revers, s katerim som se odpovedal za so in za svoje pravne nastopnike vsakej terjatvi proti c. k. erarju iz imenovanega naslova (za darove ni potreba reverzov zase in svoje nastopnike), in še le potem so mi
EDINOST.
je dovolilo onih 8000 ^ld. letnega odbitka od moje najemŠčine. V zaupanju na dani mi svet napravim tudi na cesarja prošnjo, katera pa mi je bila popolnoma udbita in to k ljubu temu, da sta c. k. finančno ravnateljstvo in deželna vlada kranjska popolnoma potrdila to, kar sem jaz navedel v proSnji. Zdaj stoprv sem spoznal, da sem so dobro vscdel se svojim reverzom, a prekesno je bilo, ker nastopiti nisem mogel več poti tožbe. — Naj tukaj dostavim, da je deželni odbor kranjski z menoj veliko bolj človeško ravnal, kajti on je stvar preiskaval in so prepričal, da resnično imam jaz veliko letno zgubo, ter rac je odškodoval z letnimi 6200 gld. akoprem je imela dežela le 40°/0 doklade na užitnini po meni prevzetej. Da bi bil c. k. erar vsaj toliko se na pravo oziral, kolikor dež. odbor Kranjski, moral bi) bi meni povrnoti vsaj 15.500 gld. letnih in ne 8000 gld. Prašam torej gospodo, kde so ono ugodnosti, katere sem jaz užival od vlade ? Da nisem bil k sreči v družbi z drugimi gospodi pri omenjenem poslu, vlada bi bila mene ugonobila in to po vsej krivici le zarad mojega reverza, katerega sem dal v zaupanji na ministersko tolažbo — in ako se hoče kodo natančneje os ved očiti o tej stvari, pri meni moro videti še vse dotične akte in račune, iz katerih lehko razvidi do pičice, da smo bili jaz in moji drugi prikrajšani po erarju za najmanj 48000 gld. To postane še bolj jasno potem, ako povem, da sem plačeval najemšČine 101.700 gld., a da prav ti okraji zdaj plačujejo le 70.000 gld. Ali je treba boljšega dokaza za mojo stvar? Gospoda, ali so to tolike dobrote ? Jaz se prav nič ne bojim javno povedati, da je popr. ministerstvo meni naredilo veliko krivico in z menoj postopalo ne le brezobzirno, ampak celo tako, kakor bi bil teško postopal kak trgovec, ali kako privatno društvo in reči moram celo, da se je z menoj tako brezobzirno postopalo, kakor menda z malokaterim enakim podjetnikom; ako pomislim, da je erar odpisal nekemu podjetniku, ki stoji morda bliže uže omenjemu skrivnemu odboru, nego jaz, brez vsacega postavnega uzroka 12°/0 od pogojene svote. Gospoda; kde je torej ona protekcija od strani vlade ?
Kakor sem uže v začetku omenil, le teško sem se odločil obesiti te svoje privatne razmere s c. k. erarjem na velik zvon, a hudobni jeziki so me k temu prisilili in dolžan sem bil to svojej časti in obziru mojih prijateljev.
Dokazal sem tu jasno, da mi vlada ni niti vinaija dodala, in ker sam Bog ve, da nisem jaz za svojo osobo le za on vinar dobrote od vlade prejel, toraj izrekam, da so najzlobnejši obrekovalci vsi oni, kateri tako obrekovanje mej ljudstvo širijo s pismom in besedo, ker take baže ljudem nobeno sredstvo ni preslabo v dosego svojih grdih in sebičnih namenov, s tem pa hočejo obropati čast poštenemu človeku.
Odgovoril sem s tem na vse one zavratne tožbe in napade proti meni,- naj mi bodo dovoljeno zdaj še par besed v obličje mojih sovražnikov.
Predno se je sploh znalo, ali bodem kandidat za dež, zbor, tirali so me oni v javnost in me blatili pred svetom. »Sočo« so brez-lačno napeljavali na Kras, da pomoči in omehča jaške skale, skrivni manifesti so cirkulirali po Krasu, v katerih se je slabo in zaničljivo govorilo o kraških županih sploh in so jo ščuvala duhovščina, naj seje sovraštvo mej kraško prebivalstvo, vse to v namen, da bi jaz zgubil vsako veljavo pred Kraševci ter da me spravijo s pota nekemn gospodu, kateri je računil, da bi jaz njemu morda utegnol biti na potu v dosego njogovih namenov. Gospoda, ta Vaš skrivni manifest se glasi tako-le :
Častiti gospodi Bližajo se splošne volitve za deželni zbor in v kratkem začnejo prvotne volitve v posameznih županij ah, da se izvolijo volilni možje, ki imajo potem voliti poslance. Od volilnih mož, oziroma od pervotnih volitev je odvisen srečen ali nesrečen izid celega voljenja.
Znano Vam jo, častiti gospod, kako po*
trebni so goriškim Slovencem razumni in značajni zastopniki v deželnem zboru: razumniki poznajo potrebe naroda in poti, po katerih bi so dale zmanjšati; značajni, ki morejo naroda koristi in pravice zagovarjati proti komurkoli. Takih poslancev pa ne dobimo, ako nimamo prej volilnih mož, ki stojijo neupogljivi za narodne kandidate.
Glavna skrb vsakega rodoljuba mora biti torej pri sedanjih volitvah na to obrnena, da se izberejo pravi volilni možje in da se obvarujejo pred zanjkami nasprotnikov do zadnjega tre-notka.
Iz tega namena Vas prosi podpisani ožji volilni odbor, da bi blagovoljno stopili v dogovor z drugimi gospodi duhovniki Vaše županije in da bi previdno na to delali, da bi se izbrali taki volilni možje, ki bi glasovali za kandidate narodne stranko.
K prvotnim volitvam prihaja navadno malo ljudstva, včasih samo starešinstvo. Povabite torej toliko občinaijov k prvotni volitvi, kolikor se Vam zdi potrebno, da zmagajo tisti volilni možje, katere bote Vi nasvetovali. — Najbolje bi bilo, ako bi se duhovniki dali volit za volilne može in bi si pridružili takih obči-narjev, katerim se od županov, uradnikov in sploh narodnih nasprotnikov ni ničesa bati. Omahljivih županov in takih, ki imajo z župani in z uradnijami veliko opraviti, nikar ne pustite volit za volilne može.
Po končanih volitvah nam hitro naznanite izid in pazite potem na volilne može do zadnjega trenotka, posebno na dan volitve ne pustite jih izpred očij, dokler ne oddajo glasil.
Kandidate bo priporočal fiitji volilni odbor, ki poz ve želje in mnenja raznih okrajev.
V	imenu naroda Vas uljudno prosimo, sprejmite to nalogo in izvršite jo narodu v prid. VeČe ljubavi ne morete zdaj narodu storiti, od te.
Z odličnim spoštovanjem Olji volilni odbor v Gorici, 25. maja 1883.
Dr. J. T., državni poslanec in deželnega glavaija
namestnik in še 0 drugih gospodov.
Prosim zdaj si. občinstvo, naj primerja ta manifest z drugim g. dr. Tonkli-jem v »Soči« št. 22, v katerem pripoveduje, kako se je z ministrom Taaffe-jem razgovarjal, in kako mu je ta minister rekel, da se uradniki ne smejo mešati v volilne zadeve. Prav je to ; a kar velja za uradnike, naj velja tudi za skrivne teroristične odbore, volitev naj bode svobodna, to Želi grof Taffe; nikoli pa ni ta pošteni minister g. dr. T.'dal povelja, naj on narod terorizuje namesto c. k. uradnikov.
V	shodih se je govorilo, da bom jaz, ako pridem v dež. zbor, v kateri se nisem nikoli silil, kakor se to čestokrat godi pri drugih, glasoval za reguliranje Soče na Furlanskem in tako oškodoval slovenski del dežele. Ali gospoda ni dosledna, ker na ono stran trdi, da se brigam le za materijalne koristi, na drugo pa sumi, da bi jaz delal proti tem koristim.
Slavni skrivni odbor torej lehko razvidi iz tega, da je peščena ona podlaga, na katerej je sestavil svoj «libel» proti meni. Gospoda, Vi ste mene obsodili slabim človekom in še slabšim narodnjakom, sebičnežem i.td. Vse te skrivne sodbe pa se strinjajo sć značaji ljudi, ki hočejo dosezati svoje namene z obrekovanjem in sploh s takimi sredstvi, katerih se sramujejo dobri ljudje. Vi ne dočakate, da bi jaz akumuliral v svojej osobi mastne službe, kakor to dela kedo drugi, na katerega ni treba niti kazati s prstom, ker predobro je poznana nevolja dosedanjih dež. poslancev zarad tega. Še marsikdo bi lehko rekel: Jaz sem nekaj storil, daje prišla ta cesta, ta telegrafična postaja ; a tako hvalizanje se mora studiti vsakemu pametnemu in sploh takemu človeku, ki ve, katere obzire je dolžan svojim sodelalcem za eno in isto stvar.
So pa ljudje, katerih brezobzirnost sega tako daleč, da sebi pripisujejo celo zasluge drugih in se ne sramujejo, ako čitajo, da se jim samo za to, ker niso stvari nasprotovali, za katero so bili postavljeni, prepevajo dolge epo-
peje, kakor srbskim junakom, ki so umrli na polju česti in slave.
Kar je preveč, to še s kruhom ni dobro in je tudi ognjusno, in če si Vam ne upa no-be den drug tega v zobe povedati, jaz imam poguma zadosti, da imenujem vsako stvar pri pravem imenu, in tudi takozvani «humbug», naj pa se tudi skriva v pošteno slovensko narodno obleko. Konečno Še nekaj! Vi trdite po vsej sili, da jaz kandidiram v dež. zbor goriški. Ne, slavni skrivni odbor, jaz ne kandidiram ; sramoval bi se, ako bi se mi smelo očitati, da se komu vrivam. Če pa volilci sami v mene stavijo toliko poverjenja, da me izvolijo zastopnikom v deželni zbor, potem to poverjenjo hvaležno sprejmem, pa ne bom obeČal volilcem poprej hribov in dolin, ampak porečem jim:
«Možje Kraševci, zavedni narodnjaki ste, kot take vas ceni ves slovenski narod; da postanem vreden Vas, držati se hočem starega kraškega zakona: da Bog, cesar in narod so mi prve svetinje na svetu, in da mi je delati, koderkoli je to mogoče, za duševno in gmotno korist našega naroda v obče, in še posebe nagega sivega Krasa, katerega prebivalci se tru-dopolno bore za vsakdanjo borno življenje.
Gospoda, ne zamerite, da sera vse tako povedal, kakor mi je bilo na srcu, ali preveč obrekovanja se je bilo nakopičilo proti meni in to prenašati bi težko bilo vsakemu možu, kateri drži kaj na svojo pošteno ime in na svojo narodno čast.
Rajmund Mohorčič,
~	. . ,,__ Župan v Sežani.
Selana, 6. junija 1883.
Mnogim rodoljubom, velečestltim duhovnim in ive-tovnim gospodom kakor vsem poštenim županom, ki so Želeli podpisanega proti njegova] volji spraviti v deželni zbor goriški kot poslanca kmečkih občin sežanskega okraja najtoplejše se on zahvaljuje za skazano mu pouzdanje, ter se enkrat, kakor prlvolUnem shodu v Koranu, dne 5. t. m., slovesno izreka, da rajši nego bi zaradi njega Imel nastati kak razpor mej volilci, popolnem se odpoveduje vsakej kandidaturi za deželno poslanstvo. Naj dne 23. t. m. vsi volilni možje enoglasno zberejo svojega poslanca 1 za sežanski okraj, kakor so enoglasno se izrekli v Komnu za dosedajnega poslanca komenskega sod. okraja g. Dr. Abrama. Oba poslanca naj potem kot stene njih kraškega doma trdno stojita, kder gre braniti pravice In koristi naroda Repentabor, dne 6. junija 1883.
Mttlja Sil«, župnik.
. , , « . , ,	I* SenoleJ 7. junija.
V dopisu »iz Postojnskega okraja« v včerajšnfej štev. »Slov. Naroda« je dotičnik stvar tako Izdelal, kakor bi jaz bil v volilnem shodu 2). m. m. dež. poslancem kandldo-val. Da nI ovo istina, sklicujem se na p. n. gospode in raožć pri ovem shodi navzoče. Istina je pa, da Izdelujem nove zemljiške knjige pri c. k. okr. sodnijl v Senožečah, zraven pa gospodarim svojo kmetijo, a oboje pošteno ter dobro in popolno, kakor vem in znam, da me ni sram, prvo in drugo g. dopisatelju in vsakemu razkazati.
Joilp Zelen.
Prošnjo
za slovenske ljudske šole v Trstu (v mestu) «o podpisali: (nadaljevanje)
Jos. Sager, Jan. Stunf, Jan. Stemberger, Stef. Smetena, Iv. Triller, Fr. Pirman, And. Vodopivec, Mat, Bre-gant, Peter čermel, Fr. Arjavic, Štef. Lokatel, Jos Plešič, Jan. Cešnovar, Leop.Rus, Ant. Indihar, And. Seslin, Blaž Zorn, Jan. Cerkvenik, Ant. Palčič, Fr. Indihar, Šim. Primožič, Jak. Strehar, Vinc. Seslin, Ivan Geržel, Ivan Bogič, Mat. Valentinčič, Alojz Krašna Fran Požar Jos. Goropek Prim. Pirz. Luk. Rebol, Jak. Železnik, And. Babuder, Mih. Janezič, Mart. Drašler, Fran Makuc, Iv. Pogorelec, Ivan Oblak, Fran Berlan, Jak. Lušnik, Jos. Sednička, J. Pahor, Val. Bensa, Ant. Rustja, Fran Seme, Jos. Bersa, Lip Sa-lišjak, Stef. Besednjak, Fran Krašna, Ant. Jurca, Iv. Hva-stja, Val. Iskra, Iv. Bersa, Jos. Bak, Fr. Živic, Mih. Frat-nik, Greg. Lodrič, Mih. Zorman, Iv. Gambič, Val. Ster, Ant. Pipan, Jož. Hlad, Mat. Jerenčevič, And. Podgornik, Jos. Godina, Ant. Bodič, Ant. Stuper, And. Rodar, Maks Magwaldt, Ant. Rosinovič, Jos. Grišček, Mih. Grauner, Ant. Lulek, Greg. Alič, Jan. Pucher, Jos. Petelin, Jan. Kosmač, Fran Godin, Ant. Rapotec, Jak. Rapotec, Gašp. Rapotec, Jak. Bitežnik, And. Gulič, Jos. Mangona, Jos. Petrič, Jer. Zalar, And. Culin, And. Lorenzi, Jos. Bizjak, Mat. Cernigoj, Gasp. Kante, Ant. Saksida, Tom. Konedi, Mart. Ccrgol, And. Sodarčič, And. Kumar, Jož. Kumar, Blaž Zbona, Jan. Mali. Jan. Zbona, Ant. Kriuz, And. Prašna, Jak. BubniČ, Jož. Viletič, Ant. Viletič, Mat. Gerbez, Mat. Mezgec, Mih. Zeler, Ant. Kljun, Pavi Urabiz, Fran Leban, Mart. Požar, Ant, Racman, Vin. Zerjal, And. Faj-dlga, Fran Durnik, Peter Jerman, Mat. Lipicer, Mart. ICerfek, J. Spiznagl. Iv. Kenda, Mat. Godec, Fran Klavžer, And. Mlač, Jan. Skopin, Jan, Pipan, Jože Kovačič, Ant. Zafred, Lovro Šuštar, Mih. Truden, Leop. Zgonz, Ant. MauriČ. V. Zeihen, Fr. Zolla, G. Geme, A. Simonich, G. Mazarin, E. Stock, A. GittenJk, Fr. Koller, Ed. Mosetich, J. Rassmann, Jos Wentz, J. PavloviĆ, Krist. Kaušek, Iv. Pipa, Ant. Poser, J. Vojska, J. Maligoj, G. Makolus, J. Fapiann, J Straus, M. Florjan, M Ribarič, Lepert, Gri-gorčifc, Svagel, Lesjak, Skarjanz, Zokel, Uršič, Jan. Hlad, Jos. KraŠor, Ant Frank, Jan. Pauer, Iv. Vadittka, Fr. Bertani, Stef. Pavlič, Mih. Micus, Jos. Sim9ich.
(Dalje prihodnjič.)
EDINOST.
padel bližnje Kastrate, ki se niso umaknoli, začel se je boj, ki je trajal cd sabote do nedelje zvečer. Pripoveduje se, da je padlo i3oo turških vojakov in 3oo Kastratov. V poneaelk se je bo.) zopet začel.
V	Rimu so se študentje na vseučilišči pri ob-hajanji Garibaldijeve spomenice razprli; povod tega razpora so bile iredentovske demonstracije, bili so vsled tega uže dvoboji in nek Tedeschi, doma iz Trsta, lahko ranjen.
Pruskemu deželnemu zboru se je podala nova predloga o cerkveno-političnih zadevah, ki ima šest člankov; ona odpravlja pravico ugovora države za podelitev služb v dušnem pastirstvu; dalje vreja pristojnost cerkvenih sodišč.
Mej grtkim ministerskim načelnikom, mcrnaričnim in pravosodnjim ministrom so nastale različne me-nitve, vsled Česar hočeta poslednja dva odstopiti, in ostaneta v ministerstvu le še do časa, da se vrne kralj v deželo.
Pra^anje o preuredbi turike Armenije je uže davno na dnevnem redu; angleška vlada sili Turčijo k preuredbam, a sultan neče o tem nič vedeti; francoski politiKarji pa svare Evropo, naj pazi, da angleška diplomacija zopet vshodnjega pitanja v tok ne spravi. — Rusija ima na armensltej meii dosti vojakov, najboljših trdnjav in še le pred malo dnevi dovršeno železnico, da lahko mirno čaka, kaj se tam splete.
V	Aleksandriji bo te dni shod tam stanujoČih angleških vlastnikov ladij in zastopnikov bankirjev, ki bodo od egiptovske vlade zahtevali, naj odstrani juridiškc zapreke zoper izvršitev novega sueškega prokopa.
Egiptovski kralj dobiva uže nekoliko Časa redno pretilna pisma, v katerih se mu naznanja, da se je osnovala tajna družba, ki dela na to, da ga s prestola ahne. Vse preiskave, od kod prihajajo ta pisma, ile so doslej brez vspeha.
Iz Shanghaja se Časniku «Standart» poroča, da je kitajski poslanec Li-Hung-Cang izjavil, da je Kitajska za vojno pripravljena, ako Francoska ne pri-ozna pravic kitajske države na Anam. — Druga rzojavna poslanica pa pravi, da so v Tonkinu nečemu misijonarju glavo odsekali..
Dopisi.
I % Komna dne 6. junija. V Vašem listu naznanjeni shod duhovnov, županov in veljakov, bil je dn6 5. t. m. v gostilni tuk. Župana, g. M. Svare; došel je tudi g. dr. Josip Tonkli, kateri je predsedoval zboru. Najprej je ta gospod poudarjal kake lastnosti mora imeti dež. poslanec in
f)otem je nek drug gospod povabil g. Silo, naj zpovč svoje misli. G. g. Sila je razložil na kratko svoje menenje o delovanju dež. poslanca. Nekateri
gospodje so potem nasvetovali, naj shod okliče č. g. ilo za kandidata, a Še predno se je moglo to zgoditi, odpovedal se je č. g. Sila vsakej kandidaturi, ker je rekel, da noče rasporov delati mej volilci in akoprem je Sila, vendar se noče siliti nobenemu. Na te možke besede so nekateri rekli, da bi bilo najboljše, da se postavi za kandidata g. R. MohorČiČ-a, župana Sežanskega. Predsednik sam je, akoprem iz konca nasproten R. MohorČiČ-u, sprejei ta predlog in izrekel, naj se postavi za kandidata g. R. M., ako on pod-
Siše narodni program. Po tem sklepu je bila stvar ovrŠena.
Naj omenim, da so nekateri Kraški Župani in duhovniki podpisali g. dr. Tonkli-ju izjavo, v katerej pravijo, da se zadovoljni s postopanjem tega gospoda v drž. zboru. Na eno stran so torej Krašavci g. Ton-Aft-ju priznanje izrazili, ali ob istem času so pokazali, da niso priznali njegovega delovanja za volitve na Krasu. To znači Kraševca.
Iz pomjanske nadžupanije 7. junija.
Vem, da iz pomjanske nadžupantfe od dosti spretnejega dopisnika doboste poročilo o volitvi poverjenikov k izbiranju deželn. poslanca, zvrSenej dne 4. t. m. Ali zagotavljam vas, ako bi Se tem večje Število dopisnikov sporočevalo, teško bi, popisovaje značaj in bitstvo tukajšnega ljudstva, tako točno volilni boj popisali, kakoršen je bil. — Mi narodnjaki smo sicer pri ovej volitvi zmagali, ali jako težka je bila ova zmaga. Zmagali smo samo za tri glase! Lahi iz Kopra so bili svoje mreže tako šegavo, potajno in »avito raztegnoli, da smo se mi narodnjaki kar zavzeli, ko hip pred volitvijo zagledamo tako bogati
Elen lahonskega lova. Gotovo bi bili oni zmagali, da i bili vsi oni nalovljenci z lahonskimi lističi v rokah imeli volilno pravo in da ni ces.'kr. komisar g. Lukež vestno in pravično svoj posel izvrševal, za kar mu bodi tii javna pohvala. Skoraj da polovica ovih nalovljenih karpov je privrelo bilo na ženitke brez svatovskoga oblačila. Pa to še ni vse tudi v našej narodnej četi — tukajšni nasprotniki jej pravijo fa-raška podrepica — bilo je mnogo omahljivcev; kar sline so se jim cedile po dobrotah, od nasprotne stranke obećanih. Več vmreženih karpov od lahon-ske stranke jim je bolj potajno na uho šepetalo: Popustite sleparske farje; ako bodo oni gospodarili, vsega če biti konec I Oni od cesarja potezavajo, zato pa tudi nato delajo, da so franki zmirom večji. Ljudje, za katere mi tolčemo, pa nam franke in tanše (Taxen) pomanjšajo. Mi ne maramo za slovenski jezik, mi smo zadovoljni s tem jezikom, kateri govorimo — ali ta jezik je slovenski, pa vi vmreženi karpi Še tega ne znate, k kateremu pokoljenji spadate, in kako se jezik zove, katerega vas je vaša mati učila. — Da v istini I zadosti žalostno pričevanje, s katerim večina tukajšnega ljudstva samo o sebi izrečno spričuje, na kako niskem stopu še stoji gledč svojega dušnega (intelektuelnega) razvitka. Bog pomagaj*!
Pa kdo je temu kriv, morebiti da res lar ji? Ne, ne, ne l Da ni farjev ne bilo, pa še vse huje bi bilo. Vse ono malo dobro, kar ga je še, je od farjev, in VBe.ono veliko zlo, kar ga je, to je od Lahov. Kdo
vas je naučil moliti, ako kaj znate, ali ne farji ? pa kdo vas je kleti naučil, kar tako strašansko znate ali ne Lahoni ? i.t.d.
V pomjanskej nadžupaniji prebiva nad sedem tisoč Slovencev, pa koliko rednih šol imajo vsi ovi ? Eno, recimo eno samo I Pa zakaj tako malo. odgovorite? Prav samo zarad tega, ker ste vi tako blizu Lahov doma kateri vas-ščave — toliko goreče ljubijo, iz tega izvira! da šol nemate, in da vas od sedem (7) tisoč Slovencev, malo več nego sedem zadostno brati (čitati) zna.
Ne bojte se dragi vi, Lah dobro ve, da v temi najlaglje ribe lovi, zato pa je tudi njega skrb, da vaša slovenska drevesa ne vzrasto visoko gori v podnebje.
Vi dragi benečanski Slovenci v pomj. nadžupaniji kdo je vas s tako modrostjo navdahnil, da se šol in šolskega ^učitelja bolj bojite, nego vrag križa? V svojih občinskih sejah nikakor nečete o šoli kaj razpravljati. Naj dražje bi Vam bilo, da nikdar več kakov predmet o šoli ne pride na vrsto ali dnevni red. In temu vsemu je zato tako, ker imate najizobraženeje
ljudi za svoje sosede. Lahi se za takove zinatrajo _
kateri tako dobrodejno na vas vplivajo.
^ * , , ? Noiranjskeira, 31. maja.
Deželni odbor kranjski je z okrožnico dne 16. apr. 1883 štev. 2114 vsem županstvom na Kranjskem naznanil, da so takse od živinskih potnih listov vsled ukaza vis. c. kr. ministerstva za notranje zadeve od 22. julija 1. 1882, štev. 17677 odpravljene, ter ne smejo županstva niti v smislu postave za občinske takse od 3. decembra I. 1868., dež. zak. štev. 17 nikake druge takse pobirati razen 2 kr. za vsak list, to je komaj toliko, kolikor papir stane.
Mi vemo, da tu gre za natančneje izpolnovanje postave, da potem nema nobeden izgovora, da si ni mogel živinskega potnega lista preskrbeti zbog takse od 10 ali 20 kr. katero takso so županstva navadno pobirala. To se ve, da moramo molčati o postavnih naredbab, če tudi so taiste krivične, ker zgodi se lahko, da najboljega patrijota za besedo, izrečeno v opravičenej nejevolji, vtaknejo v luknjo, dočim izda-
Ialski Schonererji, Sturmi in Bog si ga vedi še ka-tošni Prusi nove vrste očitno in brez vsake zapreke smejo rogoviliti proti vladi in Avstriji!
Vendar se usojamo tukaj vprašati; ali je to korak in začetek do večje avtonomije občin? Na stotine se šteje ubogih občin po Slovenskem, katere nemajo čisto nikakih dohodkov, razen kar od malih občinskih taks dob6. Sedaj naj se jim vzame še to malo, sme se reči, da so popolnoma uničene, kajti nemajo potem niti za občinskega slugo ali pisarja plačila
Boječnost vlade pa, da bi živinski kupci zaradi male takse od 10 ali 20 kr. Živinskih potnih listov ne jemali, ni opravičena, ker vsak najubožnejši kmet še vedno toliko premore, da dotično takso plati. Kolikor ie nam iz skušnje znano, naši županje tudi niso toliko hudobni, da bi ubozega za takso toliko časa ne počakali, dokler živinčeta ne proda. Naj nam ministerstvo pa še tako lepa obečanja daje, ako moramo pa uže pri najvažnejem ljudskem faktorju v občinah gledati nam škodljivi sad, porečemo prav radi: hvala lepa za tako avtonomijo!
Upamo, da v najkrajšem času dobimo nov deželni zbor tak, kakeršen deželi pristuje, in od njega
Bričakujemo, da občinam tudi v tej zadevi pomore [nogo je še stvari, katere bi trebalo v blagostanje* občin predelati, oziroma na novo vpeljati, ali na tem mestu ne morem danes o njih obširneje pisati H koncu le Še rečem: Županje zavedne Notranjske ne dremaite več, ne, ampak vzbudite se k resnemu delu Ne odlašajte več z županskimi shodi, ampak združujte se in preglejte natančno, kde je občinam treba pomoči, da bodete imeli kaj vrednega in dobro vreje-nega predložiti prihodnjemu deželnemu zboru.
Domače in razne vesti.
Zahvala. Don Anton Hrovatin mlajši je 6. t. m. daroval 12 gld. društvu »Edinost«, za kar se mu gorko zahvaljuje: NačelniŠtvo društva ^Edinost«.
Tržaške novosti. Nemojte spati pod prostim nebomt V Trstu navadno se tako spanje kaj drago izplačuje. To resnico sta skušala dva ta teden. Prvi je bil nek postrežček gostilne, ki vračajoč se iz pre-prijaznega Boschetta, vinjen, sede na bližnjo klop v senco stoletnega doba in prav sladko zaspi. Ali blizu njega, vedi ga Bog kedaj, šel je nek narobe Samarijan, koji mu odnese klobuk, palico in portfelj, v katerem se je nahajalo več zastavnih listkov, eden glaseč se na srebrno uro, kojo je tat koj rešil.
Drugi teh nesrečnikov pa je bil nek kočijaŽ, ki je i pijan zaspal na ulici v via Madonna del mare. Ko se probudi, ogleda se i vidi, da mu je neznanec odnesel srebrno uro s prav tako verižico, in mošnji-ček z nekoliko novci.
Otvorenje nove kavane. V prekrasnej Lloy-dovej palači na nekedanjem ribjem trgu se danes odp re nova, jako elegantna kavana, imenom »Cafč Orient.» Ta bode razsvitljena z električno osvečavo, in razpolagala na množino časopisov vsakojake vrste v različitih jezikih. Ker je omenjena kavana nastanjena v bližini morja, zato je naša želja, da bi gospodar kavani i ozir jemal na slovanske goste, osobito pa na hrvaške — ter, v svojo korist se i naročil na časopise in tiskovine našega prekrasnega jezika. Kakor smo pozveli, gospodar kavani se je uže naročil na vse slovenske, osobito pa na južnoslovanske liste. Tako je prav, polagom daleč čemo poči, kakor je pravil nekdaj nek slavni general avstrijske armade. Exempla trahunt.
Zasežena bila je po policiji denašnja številka lista »L' Alabarda* di Trieste« zarad članka «11 Bardo degli Sloveni.» O vseh teh napadih raznih ital. listov spregovorimo prihodnjič.
Nesreče Šestletna Jožefa Luttmann rje pala po neprevidnosti pod kočijo Štv. 8. k sreči se je lahko poškodovala, i tako 40 let stara Ana S. v Via Giulia
je bila .povožena in se je nekoliko ranila na roko in nogo. Anton Allegri, dninar, 60 let star, doma iz Este na Laškem prišel je v Trst iz Hrvaške. Našla je tega človeka mestna straža, bolnega, ležečega na tlaku v Via Vienna — ter ga odpeljala v bolnišnico. Kurjač C. A., v službi na Lloydovem parniku Tebe, ki je te dni iz Bombaya priplul, je zblaznel. Odpeljali ga so v norišnico.
— Na trgu Barriera veccbia je nek 14 letni mojstrski učenec Josip K., po svojej krivdi padel raz voza na tla in prijtem si je nekoliko desno nogo poškodoval.
Nek kotlar lojdove ladjodelalnice je po noči od četrtka na petek vinjen padel v morje, skoro bi bil utonil, da mu ni koj na pomoč priskočil nek Lloy-dov častnik, ki je v družbi z nekim dacarjem ubožca gotove smrti rešil.
Mladenič, osliček, voziček nekega posestnika pri Sv. Mariji Magdaleni gornji so zginoli kakor kafra. Posestnik odpošlje 15 letnega hlapca z osličkom in vozičkom po gnoja v Trst. Ali Trst je veliko mesto, ki broji gospodarjev na tisoče; sumi se da je malopridnež voz in oslička prodal— ter se skupino pete odnesel. G. k. orožnikov straža je prijela v Devinu mladeniča prav takrat, ko je bil namenjen prodati oslička z vozom nekemu ondotnemu kmetu. Gospodarji, v službo ne jemljite takih, kojih ne poznate I
Policijsko. V pondeljelc v jutro je straža ustavila pekovskega učenca Antona M., ker je ta na račun svojega gospodarja, peka na rudečem mostu' potegnol 0 forintov,-in potein pete odnesel.
V	sredo popoldne so stražniki zajeli v ulici della Stazione težaka zavojem praznih vreč, katere je bil lopov odnesel nekoliko preje raz voza nekega trgovca v Via Nuova.
Tatje. Te dni sta dva malo pridneža odnesla raz voza nekega kmeta iz Ležeč zavoj sainotek v vrednosti 30 forintov, I to se je prigodilo na trgu pred veliko kasarno, kder se našinci svojimi vozovi pristavljajo; tedaj, Slovenci pozor na take ptičke.
Iz pred sodnije. Dno 7. junija sta sedela na zatožnej klopi dva kmeta sežanskega okraja. Prve dni oktobra min 1. oba možakarja sta prav mirno sedelo v nekej krčmi na sivem Krasu, kar, Bog ne hotel več, zbesedita se —»jameta divjati in razsajati in pri tem ranita dva druga njiju nasprotnika. Krčmar videvši, da stvar postaja ozbiljna, hotel je raz-sajalca iz krčme odstraniti,; vsled česar mu oba zato-ženča več škode v hiši in na bližnjem vrtu napravita. Dasiprav sta vse zanikovala vendar, ju je sodišče krivim spoznalo, ter obsodilo Hrvata na eno leto in njemu sodruga Boželjo na 8 mescev poostrene ječe.
llaronova razstava rož je donesla društvu »La Previdenza« 840 gld. čistega dohodka.
Javna tombola v Milan bo 25. t. m. Listi dohodek je namenjen za tamošnjo bolnišnico.
Odbor učil. društva za Sežanski okraj je v seji dne 7. t. m. sklenol Imeti zborovanje 5. julija se sv. mašo v Dutovljah, nadalje se je skle-nolo, da so prenarejena pravila visokemu c. kr. namest-ništvu predlože in je čestital velezasluženemu ravnatelju Andreju Praprotniku k imenovanju čast. meščanom Ijnbljanskim.
Za soriškega nadškofe je odmenjen po izjavi mož, ki pravijo, da vejo stvar iz vladnih krogov, milostim škof poreški, dr. Alojzij Zom. Ako se novica uresniči, bo goriška nadškofija Čez vse vesela svojega višega pastirja. Bog daj! «Soča.»
Goriški deželni šolski svet razpisuje te le učiteljske službe: Službo nadučitelja na dvo-razrednih šolah v Dornbergu, Podgori, Šenpasu in Vrtojbi; službo učitelja na eno razrednicab v Batih, Gabriji, Kviškem in Standrežu pri Gorici. Molbenice naj se odpošljejo do 5. julija goriškemu deželnemu šolskemu svetu.
K. volitvam. Centralni volilni odbor za Kranjsko je imel v četrtek svojo zadnjo sejo pred volitvami in sklenil volilcem mest in trgov priporočati te le kandidate ;
Za Ljubljano: Peter Grasselli, župan in dr.Al-fons Mošć. Za Kranj in Loko: Oton Detelja. Za Kamnik, Radovoljic«, Tržič: dr. Maks Samec. Za Idrijo: vitez Schneid. Za Postojno, Lož, Vrhniko : dr. Hinko Dolenec. Za dolenjska mesta: prošt Urh. Za Kočevje in Ribnico: Josip Braune, ž'ipan v Kočevji.
Telegrafične vesli potrjujejo, da je denes v kmečkih občinah na Kranjskem zmagalo 14 kandidatov ljubljanskega osrednjega volilnega odbora. — V Ribnici pa je zmagal proti Fortuni grajščak Karol Rudež, tudi narodnjak, in v Cernomlju sodnik Deu proti dekanu Aleiu.
V	Zagrebu položi se prihodnjo nedeljo 10. t. m. temeljni kamen telovadnici »Hrvatskega Sokola«.
Tržno poročilo.
Kava. — Mlahov promet, cene nespremenjene, a slabe. Prodalo se je 2200 vreč Rio po gld. 37 do gld. 52, Santos velja gld. 40 do gld. 56.—, Java gld. 64 do gld. 70.—, Cevlon plant. gld. 88 do gld. 125.
Sladkor. —Miren trg trgovina omejena. Prodalo se je 5000 metr. stot. sladkorja v vrečah po gld. 29'A, do gld. 32.
Sadje. — Kupčija je skoro popolnoma nehala, cene mlahove, pomeranče. limoni gld. 2 do gld. 6.—, rožiči gld. 8, fige v vencih gld. 22.—, opaša gld. 22.—, cvebe Gisme gld. 18 do gld. 24, Gisme gld. 24 do gld. 32.—, Sultanina gld. 26 do gld. 38.
Olje — v dobrem obrajtu, cene više. Jedilno gld. 37 do gld. 42.—, namizno gld. 70 do gld. 76.
Petrolje. — Slaba kupčija, cena vendar še precej trdna na gld. 9'/, do gld. 9.60.
Domači pridelki. — Za fižol ni nobenega praša-nja; maslo pa gre od rok po gld. 90 do gld. 98.
Žito. — Došla so ta teden poročila o slabi letini, katera pa so bila pretirana. Zatorej so cene hipoma poskočile, pa le za par dni. Pšenica velja gld. 11.—, do gld. 11 V*, koruza gld. 7'/r
EDINOST.
Seno — dobro konjsko do gld. 2. volovsko do gld. 2.40._
Borsno poročilo,
Borsa je bila te dni vsleđ neugodnih	poročil iz inostranskega jako mlahova, tudi kurzi so Šli nekoliko nazaj.
Dunaj* k a borsa
dne 8. junija.
jSnotni drž. dolg v bankovcih . . 7*	gld. 35	kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... '8	» 9")	»
Zlata renta..........98	• 80	»
f>70 avst. renta........5)3	» 30	»
Delnice narodne banke..... 838	» —	>
Kreditne delnice........095	» —	•
London 10 lir sterlin......120	» —	>
Napoleon...........9	» 53	«
C. kr. cekini.........5	. B7	»
100 državnih mark.......58	» 50	i
Proda se, ali pa v najem se da
ena hiša v najboljšem stanu z 5. sobami, dvorano, kuhinjo, kletjo, hlevom, poleg hiše je velik vrt z vodnjakom, v katerem jo vedno najboljša voda. — To posestvo je v bližnji vasi Log-Ricmanje, kder bo šla mimo tudi železnica Herpelje-Kozina-Trst. Za pogoje in razjasnila obrnoti se je na
G. B. ANGELI
mirodilnica (drogerija) na lesnem trgu v Trstu. 12-2 Dunaj!	Pariz!	London!
v
Cujte, glejte, strmite!
Oskrbništvo falirane velike anglo-britlike fabrike srebrnih izdelko prodaje vse izdelke zelo pod fabrlSko ceno. Kdor pošlje, ali se naroči po povzetji, 8 gld. 70, dob* prav krasno namiznino iz najfinejšega anglo-brltiškega srebra (ki je poprej veljala 40 gld.) Vsak naročnik dobi pismemo po oštvo, da namiznina ostane 10 let bela.
0 namiznih nožev, z izvrstno jekleno ostrino,
0	pravih angl. br. srebrnih vilic iz enega kosa, fi masivnih angl. br. srebrnih namiznih žlic,
b mas. anglo-brit srebrnih žličk za kavo,
1	težko angl. br. srebrno veliko žlico za juho, 1 mas. anglo brit srebrni krčulj za mleko,
6 Izvrstnih angl. br. srebrnih podnoŽnikov,
0	angleških desertnih žlic,
6 angleških brit. desert, vilic,
1	izvrstna popernica in cukrovnica, 6 lepih masivnih kupic /a jajca,
6 najlepših angl. br. srebrnih žlic za jajca, i krasna tasa iz anglo-brit srebra, 1 čajnica nnjfinej-j vrste, | 2 krasna salonska svečnika,
01 kosov, etane vse skupaj gld. 8.70 V dokaz, da moje naznanilo.
W nI sleparija Ig
zavezujem se javno, če blago nI po volji, vzeti ga nazaj brez ugovora.
Kdor hoče tedaj dobiti za svoj denar dobro In pristno blago, ne pa izmeček, naj se, dokler je kaj zaloge, zaupljivo obrne name.
J. H. Rabinovvicz Dunaj,
glavna zaloga anglo-brit. fabrike srebrnih izdelkov, II. Schijfhmtsgassr 20
Prah za čiičenje zgoraj omenjenega blaga se dobiva v večjih Šklatlah pri meni. — Škatlja velia lo kr,
Flllnlke v Parizu in Londonu.
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane. ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje,
. po dr. Maliču.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter retmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter Živcih, oteklino, otrnnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo ncvetu zoper trganje po dr. IUafi<$u» z zraven stojetim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
(Varstvena /namka).
Planinski želiščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
nnjboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne Krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedoČile pri zabadanj i človeškega telesa, glavobčlu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; j eden zavoj s 6 Škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.	20-19
Naročila iz dežele izvrše se takoj
v lekarni pri „samorogu"
Jul. pl. Trnk6czy-ja
na me sinem trgu v Ljubljani.
Nlirodilnica (drogerija) G, B,
a
■ \ ^vSJj^	s tovarno šopkov
^	odlikovana na kmetijsko-obrtnijekej razstavi v TMu 1 188°
"Velika zaloga
barv m ljeti h na olje in naravnih, firnežev vsakovrstnih angleških, francoskih in domačih, povlaka ^ amerikanska za čistiti p irkete, da se precej svitle, kakor tudi harvenih firnežev za sobna tla. I
Zastopstvo in zaloga imenitnega flrneža za kočile od A. LEFRANC iz Pariza in Florence.
42-2
Za pr*oclaJalnico raznega blaga, jestvin, obleke itd. v Ajdovščini išče podpisani
pripravnega dečka
iz dobre hiše. 3-1
Ancjelj Casagrande,
trgovec v Ajdovščini.
Nič več kašlja
10-9	Prsni čaj
napravljen po leknrničarju O. B. Ftovls, v Trstu, Ćorso 47
ozdravi vsak kaielj, še tako trdovraten, kakor to »pričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta Čaj je sestavljen iz samih rastlin la čisti kri, ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 soldov.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za proštenje života in proti madronii iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebnj pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena ikatlja velja 30 soldov.
Plaiter in tudi tlnktara proti kiirjln očenom in debelej koli — cena 3 plaštrov za kurja očesa 20 •oldov — Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Edina taloga v Trstu v lekarni Rovis, v fiorlol v lekarnah Cristofolelti in Pontoni.
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
Novo zboljianl popolnoma
varni M auarat
Dosedaj nedosežen in tako popolen, da daje vsakteremu popolno gotovost; s čem je vsakemu tudi brijenja nezmožnemu mogoče, da se obrije lilt«*o in z dosedaj nepoznano gotovostjo pred vsako
3 gld; izredno finega JLglf^ °ena ene«a komada
" a1 ras? -s
Klin
igl& Baumann, Dunaj, I., Tegetthoffstr. 3t. 3.
na nnvi rtJK* V0™™)™)** ! vsak komad na-„ na novo zboljsanega popolno varnega brivneea aparata ima našo varnostno'znamenje (K & B WieT)
(5-3;
spričeval, se odlikuje zaslužno o katerih tako pohvalno govorć
Kraljica vsih lekov.
Deset let velikanskega uspeha, čudodelne zdravilne moči. je ta lek dobro poznan ne le v cesarstvu avstrijsko - ogerskem, ampak tudi na inostranskem.
Jako po ceni, je znak dobro, delnosti In pomoči v človeškem trpljenju in se nahaja v kaj Žid ubožca, kakor tudi v palači velikega bogatina.
S premij evana po priporočbah najučenejših zdravnikov, in po neskončnem številu	"	-
mej tolikimi zdravili, četrte strani časnikov.
Kraljica vseh lekov je Franz'sche Essetz, napravljena po Galirielu I»loooll»w, lekarničarju v ^Ljubljani, kateremu se pošiljajo naročbe, in katere se izvršujejo točno proti povzetju.
Gosp. U. Piccoli, lekarničar v Ljubljani.
Podpisani spričuje čisto resnico, da je tinktura Franz'sche Essenz spoštovanega gosp. Piccoli-a, lekar-ničarja v Ljubljani visoko obrajtana od mnogih bolnikov tudi drugih bliŽnih far zarad nje čudodelne in hitre pomoči in nenavadnega uspeha, tako sicer, da ga ni dneva, da ne bi prišel kak bolnik k njemu v Fianono in ga prosil, naj mu proda kako steklenico te čudodelne esence katero on vedno Ima pri rokah za svojo in rabo družine'
Fianona 3. oktobra 1862.
Anton Tolassick. Župnik-kanonik.
UŽe mnogo časa zdravim mnoge bolezni z najboljšim uspehom le s čistili. Predpisujem tudi Vašo Franz'sche Essenz, katera razun nje znane uspešnosti, Ima tudi
E rednost, da prouzročuje obilna izpraznonja brez d a b aj dražila črevesje.
Trst v oktobru 1882. 20—5	Dr. Pardo, praktični zdravnik
Razgl
as.
Podpisani orglarski umetnik se priporoča vsem prečestitim cerkvenim predstojništvom in slavnemu občinstvu za popravo in ubiranje orgel], klavirjev in harmonijev. V svoji stroki dela uže mnogo let, in je na Slovenskem in Hrvaškem popravil preko 40 orgelj ter ima o tem mnogo izvrstnih sprifflVtl, najzadnje od preč. cerkvenega predstojništva v Tomaju. — Stanuje v Trstu, via Ghega št. 11. v 4. naslropju. (2-2) _Anton Pleskovič.
Portlandski in Romansk Cement
najbolj š e vrste i po zmernih oenah
renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail).
Zastop in zaloga pri
SCHNABL & G.
Via Carinila I12—10 Zaloga cevi, poljedelskih strojev, sesalk (pump) mašiosko olje, jermene itd.
bolezni
Nagla in gotova pomoč za želodčne njih nastopke. Ohranitev zdravja
je odvisna zgoli od ohranitve in pospsSevanja
prebavljanja, ker ta je glavni pogoj zdravja In t_________
In^ dušnega dobrega Čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE
ZDRAVILO, prebavljanja vrediti, doseči primerno meianie krvi, odpraviti pokvarjene nezdrave krvne dele, to je
uže več let sploh znani in priljubljeni
dr. Rosa življenski balzam.
Napravljen iz najboljiih, zdravnliko najkrepkejilh zdravll-SRln zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavijanja, posebno pri presedanju, po kislem dliecim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in želodcu, želodčnem krču, prenabasanju ialodoa z Jedrni, zasl lenju, krvnem navalu, hemeroidah. ženskih boleznih, boleznih v črevlh, hipohondrljl in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo in čisto kri in bolno telodobiva zopet poprejlno moČ in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo In potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil.
I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I old.
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se lta franklrana pisma proti povzetju zneska na vse strani.
Gospod Fragnerl
Jaz Vas prosim, da mi pošljete s pošto 10 steklenic dr. Rosa-vega Žlvljenjskftga balsama. Pri tej priliki Vam naznanjem, da je ta lek izvrsten, kajti uŽe 3 mesec od kar ga rabim, pa ne čutim več nobenih bolečin v želodcu, kateri me je bolel 10 let. Ozdravil je dalje ta lek mojo soprogo, katera le bila bolana čez 10 let na jetrah in vzdržuje zdaj tudi moje otroke pri najboljšem zdravju in jih varuje posebno mrzlice, ki je tukaj tako domača. — Sprejmite, gospodine zagotovilo mojega vl-socega spoštovanja, s katerim znamnjam
Kaziml Masalskl, nadzornik železničnega podjetja v Aleksinacu u Srbiji.
■I Svarjenje! WM
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vm p. n. gg. naročnike, naj povaodi izreBno dr. Kotov »ivljentii-baizan iz lekarna B. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil nem, da so naroBniki na veo krajih dobili neuspešno zmes, ako sn zahtevali samo livljenaki balzaui, in ne izreBno dr. Hoiovtga iivlj enakega balzama.
Pravi dr, Rosov življenski balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelalcavo B. Fragner-ja, lekarna ik Črnemu orlu« v Pragi, Ecko der Spornergaase Nr. 206—3.
V	Trstu: P. Prendini, O. Forahoichi, Jak. Strravallo in Ed. von Ltittnhurg, lekarn iBarj i,
V	Gorici: O. Critlo/oltlli, lekarniBar: O. R. Panioni, lekarniSar lt. KUrntr, lekarn Bar; V Ogeljl: Damaio d'Elia.
V	Zagrebu: O. Araiim, lekarniGar.
V	»t lekarn« in «<Bj< trgovin« t materijalnim blagom v Avtlrv-Ogertktj imajo talogo U ga tivljtntkega balzama.
Tam se tudi dobi:
Prasko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako so Cenam pran vnamejo, ali strdijo, pri bulah VBako vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri Brvu v prstu in pri nohtanji, pri zluzah, oteklinah, pri izmalBenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper rovmatiBne otekline in putiko , zoper kroniBno vneti« v kolenih, rokah, v ledji Be si kdo nogo spahne, snper kurja oBesa in potne noge, pri razkopiknih rokah , zoper liiaje, zoper oteklino po piku mrBosov, zoper tokoBo rane, odprU noge, zoper raka in vneto kožo ni bolj Bega zdravila, ko to mazilo.
Zaprte bulo in otekline se hitro ozdravijo ; ker pa ven tofie, potegne matilo v kratkem vtv gnojieo na-se, in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prtj ne taceti dokler ni vta bolna gnojiea ven pntegnena. Tudi zabrani rast divjeva mesa in obvaruje pred snetom (Brnim prisadom); tudi boleBine to hladilno mazilu pogpeBi. — Odprte in tekofie rane se morajo z mlačno vodo umiti potem De le bu mazilo nanje prilepi.	15-17
Skatijice se dobode po 25 in 35 kr.
Balzam za uho.
SkuBeno in po mnozih poskusih kot naj zanesljivejše srodstvo znano, odstrani nagluhost in po njom so dobi tndi popolno ule zgubljeni sluh. t aklenica 1 gld. a. v.
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu