Tudi z nedeljskimi volitvami bomo dokazali, da ne zaostajamo za ostalimi predeli Slovenije V nedeljo, 18. decembra 1.1. bo-mo volili predstavnike osnovnji upravnih enot, krajevnih in mest-nih Ijudskih odborov, Ijudi, ki bo-do za dobo prihodnjlh dveh let vodUi upravo nad gospodarstvom na vaseh in v mestih in ki bodo nudUi vso niaterialno in moralno pomoč delovni množici pri ustvar-janju novega socialističnega druž-benega reda v naši državi, v borbi proti izkoriščevalcem demokratič-ne ureditve in šdboterjem plan-skega gospodarstva v novi Jugo-slaviji. Ko so imeli delovni Ijudje v dru-žinah svečanosti, so na nje pova-bili sosede, sorodnike in znance, o katerih so bili prepričani, da ne prezirajo njihovih uspehov, skrom-nosti in veselja. Ko pa so vodili delovni Ijudje borbo za osvobodi-tev izpod fašizma in izkoriščanja, so sprejeli pomoč predanih in bor-benih državljanov. Tekorn dela, borbe in življenjskih ležav so se naučili ločiti patriote od izdajal-cev, poklepne od skrpmnih, hrabre od bolečih, resnicoljubne od laž-njivcev itd. Življenjska borba je vedno zahtevala od delovnih Ijudi lirabrost, odpornost in neuklonlii-vost pred raznimi oblikami izko-riščanja in podcenjevanja, s kate-rim so imeli stalno opravka Ijudje na slabih gospodarskih položajih. Vedno znova se ]e bilo treba bo riti za obstanek. V duhu te borbe je bila izvedena pri nas Narodno-osvobodilna borba in revolucija. Vedno so si izbrali sovražniki Irad-stva proti njemu tako orožje, za čigar nporabo so poskušali najti opravičUo. To orožje je bilo ved-no naperjeno proti borcem za na-predek, za novi družbeni red in za svobodo delovnih Ijudi. V nedeljo, 18. decembra 1.1. bo-mo volili. Na ta dan bomo odločili, kdo bo novo izvoljeni Uudski pred-stavnik, na koga se bo Ijudstvo obračalo po msvete in pomoč, kdo bo govoril Tjudstvu kot njegov predstavnik, kdo delal in ukrepal v njegovem imenu. Zavedni volivci bodo odšlt že zjutraj zgodaj na volišča, kot so odšli vedno zgodaj na svoja tne-sta, ko je šlo za življenja narodov Jagoslavije, ko ie šlo za interese delavskega razreda, ko je šlo za direktive KPJ in tov. Tita o gra-ditvi socialističnega družbenega reda v svobodni Jugoslaviji. Prikriti sovražniki Ijudslva, špe-kulanti, izdajalci, strahopetci in omahljivci pa bodo iskcli vse mo-goče izgovore, da bi se izogmli vsemu, kar je častno in sveto za vsakega državljana Jugoslavije. Ker niso za Ijudstvo, za Ijudsko oblast, za socializem, za KPJ in za tov. Tita, se bodo izgovarjali, da se jim kandidati ne dopadejo, da \e slabo vreme, da nimajo časa, obutve ali obleke, da ie predaleč volišče itd. To ie metoda, ki \e znana borcem iz času NOB, saj se sovražniki Ijudske oblusti vedno na isti način branijo vsega napredne-ga dela. S takimi izgovon se je bilo vedno mogoče izmlkati po-moči malim Ijudem v vsalzdanjem živlienju. Dovolj časa je bHo za priprave na volitve. Do vsakogar je prodrla agitacija in propaganda o voliivah v KLO. Vsakomur je znano, da je OsvobodUna fronta predlagala kun-didate za Ijudske odbore. Dovolj časa ie bilo po osvoboditvi, da je vsakdo izrazil svoj odnos do Ijud stva, do njegove oblasti, do delav-skcga raireda, do KPJ in do tov. Tita. V nedeljo 11. decembra t. L so se vršile po drugih okrajih v Slo-veniji uspešne volitve. Voliva iz ptnjskega okraja ne bodo hoieli po duhu patriotizma, po odnosih do graditve socialističnega druž-benega gospodarstva in po ostdih lastnostih delovnih Ijudi zaosta-jati za volivci drugih okrajev v Sloveniji, temveč bodo s strnjeno in dopoldnevno udeležbo izvršdi svojo častno nalogo pri izvolltvi krajevnih ijudskih predstavnikov. L.F. Naše delo V Središču so resno pripravljeni na volitve V tednih in dneh pred volitvami je bilo v Središču veliko razpravlja-nja o volitvah, o delu dosedanjega odbora, o njegovih uspelih iin ne-uspelih gospodarskih akcijah, o delu odbornikov ter o vsem, kar zadeva javno življenje v Središču. Središčani vedo veliko povedati o tem, da je bilo za časa sedanjega od-bora zgrajeno pastajno poslopje, ka-terega graditev je sicer trajala pre-cej časa in pri katerem se krajevno gradbeno podjetje v hitrosti ni iz-kazalo, da je bila ustanovljena kme-tijsko obdelovalna zadruga in DID. kupljena žaga im dve hiši, urejeno prehodno skladišče •oto novem indu-strijskem ttru, ustanovljena krajev-na mizarska delavnica, urejeno pi-tališče prašičev ire-seči plan tudi drugim podjetjem. Zavedal se Je tadi, da bodo marsikateri dan od- ' mora porabtli za to, da bo avtopark na-slednji dan zopet sposoben za pot Mi-slii. so na tekoča popravila vsak veLer po kon anl vožnjl. Borili •*> se xa f Sm ˇečje števllo tonkilometrov ter čim manj praznih vožen} V takib naporih so ostali vse do Dne-va republike. Uspeh ni mogel lzostitL tzpolnjeii !a za 12.7*/« presežen letnl plan ter novi udarniki Kopša Alojz, Lo-renčič Jakob in Bezjak Stanko so riokas uspehov skupnega prlzadevanja. Praznik so preživeli v zavestl, da no kos najtežjlm nalogam, ki jih skupnost postavlja ured nje. LV. 38 novih udarnikov pri "Gradisu" v Strnišču Dne 12. decemSra 1949 }e gradbe-r.i kolektiv »Gradisa« v StTnišču po-novno razglasil iz vrst svojih naj-boljših delavcev udarnike. Tokrat je bilo razglašenih 38 udarnikov, 38 požrtvovalnih delav-cev pa /e bilo pohvaljenih. Svečan večer je otvoril šef gradi-lišča, ing. tov. Maister Borut, ki /e pozdravil navzoče delavstvo ter med drugim dejal: »Dejstvo je, da šte-vilo avantgarde socializma — udar-nikov pri nas vidno raste. Če upo-števamo vse težke pogoje, katere mora izpolniti naš gradbeni delovec, da doseže časten naslov udarnika, potem lakko mirno rečemo, da ni uspeh dela našega delavca savio veliki delovni elan in tekmovalni polet, ampak tudi velika Ijubezen in predanost domovini. S svojim po-žrtvovalnim delom so tovariši, fci jih danes po pooblastilu tovariša glavnega direktorja »Gradisa« raz-glašam za udarnike, postali lik svo-bodnega delavca socialistične domo-vine. ki gleda na to, da bo s svo-jim delom doprinesel čim več k iz-gradnji prve Titove petletke.« Po uvodnih besedah je šefinženir tov. Maister prečital imena novo vmenovanih udarnikov in jim v ime-nu gradbenega kolektiva iskreno če-stital. Predloge za udarnike je izdelala uprava podjetja skupno s sindikalno podružnico. Predlagano je bilo večje število delavstva, vendar je bilo prvotno število zaradi malenkostnih prestopkov znižano. Vsi tisti delav-ci, ki so sicer v preseganju norm zadostili pogoju za razglasitev udar-nika, pa so v ostalih panogah opa-zovanja v delovni disciplini napra-vili prestopek, so bili od uprave podjetja javno pohvaljeni. Teh de-lavcev je bilo 38, katerih imena je tovariš šefinženir tudi prečital *n jih pozval, da odstranijo male na-pake. predvsem neopravičene iz-ostanke in tdko zadcstijo vsem po-gojem in prihodnjič postanejo udar-niki. Nadalje je prečital presegan}e norm posameznih novoimenovanih udarnikov. Najboljše preseganje norm so dosegli: zidar Vrtarič Mijo, ki je povprečno presegel normo za 58.31 odst., delavka Princl Ivankaza 45.75 odst., tesar Zajšek Martin za 41.18 odst. in delavec Volf Avgust za 40.53 odst. Povprečno preseganje norm vseh udarnikov je bilo za 31.42 odstotkov. Poleg tega je bil tudi objavljen procent zaposlenih delavcev na dan 26. in 27. novembra v soboto in ne-deljo pred državnim praznikom 29. novembrom. Ta dva dneva je kot na-vadno delal celotni »Gradisov* ko-tektiv, da bi lahko svečano prazno-val Dan republike. Na delu je bilo 84.75 odst. delavstva, kar je zopet velik in fasen dokaz discipliniranc sti in zavednosti naših gradbincet Po svečanosti sta igralca — na hemu delavcu ze dobro poznane dra matske skupine iz Gorišnice — to variša Danijel Sugman in Fric Jane odigrala komedijo, enodejanko »Ma ti]c« v lastni priredbi tov. Sugma na, katero je delavstvo sprejelo viharnim odobravanjem in smehorri VSEM VASKIM ODBOROM OP Kot običa]no vsako leto je nujno, da vse organizacije podajo konec leta ob-račun svojega dela in uspehov. Tako bodo tudi leto« vsi VOOF posiali letna poročila najkasneje do 20. t. m. Poro-čila sestavite po sledečih točkah: 1. Organizacijsko delo: a) Koliko je bilo v tem letu sprejetih aovih članov v OF in koliko jih je bilo izkJjučeno. b) Koliko članov piačuje redno čla-narino. c) Koliko sej )e imel vaš odbor. d) Koliko masovnih sestankov, članov Fronte in kakšna ie bila udeležba? e) Koliko aktivov je ustanovljenih? Gospodarski. kmečki, organizacijskl. ljudski inspektorji in xa agitacijo, 2. Gospodarske akclje: a) Kako )e Fronta sodelovala pri od-kupih? b) Kako je Fronta sodelovala pri set-renem planu? c) Koliko ljudi se je vključilo ˇ te-dustrijo? d) Koliko članov Pronte Je bilo v frontnih brigadah? e) Koliko delovnih ur je bilo oprav-Ijenih pri: I popravilu ali gradnji -:e«t ln koliko je bilo popravljenih? II pri gradnji zadružnih domov in drugih gradnjah? III. pri pomoči KOZ, držav-nim posestvom in ZE? IV. pri zatiranju koloradskega hrošča? V. pri čiš^enjn eadja? 3. Politično-ideoloSko delo: a) Koliko je bilo rarnih predavanj? b) Koliko je bilo izobraževalnih te-čajev in udeležba? c) Koliko je bilo študijskih krozkov? d) Koliko je bilo čitalnib grup? e Ali imate 6vojo knjižnico? f/ Ali Imate Frontni kotiček ali radlo aparat? g) Koliko članov Fronte je bilo r raznih tečajih? h) Kako delajo organizacije AFZ, LMS, ZB itd.? To poročilo naj sestavijo sekretarjl. Predhodno naj skličejo sejo odbora in naj se pogovorijo x vsemi odbornikt. Poročilo naj bo do 20. decembra 1949 na Okrajnem odboru OF Ptuj, sicer bomo morali sami prekontrolirati vse vaše delo. Opozarjamo vse odbore, ki še niso poravnali članarine. da to brezpogojno storijo najkasneje do 17. decembra, Nikjer ne sme ostatl zaostankov člana-rine. ^JŠ^I Sekretar OOOP Berginc Petei, L r. Uspehi "Tedna denarnega varčevanja" v ptujskem okraju V »Tednu denamega varčevanja« od 1. do 7. deceinhra t. 1. je znatno porastlo število hrarulnih vlog širtrn naše državs. Delovno liudstvo je večji dei pravilno razumelo potrebo po nalaganju svojih prihrankov v denarne zavode in na ta način pnpomoglr k zviSanju iinanCnih sredstev, ki nam bodo koristno služila za nadaljnji ra;'voj našega gospodarstva, za izboljšanje življenjskih prilik delov* nih Ijudi. Ttidi ptujski okraj je dosege! v Tednu varčevanja še kolikor toliko zadovoljive uspehe in se z njitm uvrstil med okraje, ki so pokazali lepe rezultate. Po konč« nih podatkih, ki jih lma podružnica Na-rodne banke v Ptuju, je biio v okraju izdanih v tern tednu 915 novih hranilnih Knjižic. na katere so vložili vlagatelji skupno din 741.807.—. kar znaša po-vprečno dm 811.— na vsako vlogo. Po-posameznih hranilnih ustanovah so re» zultati sledeči: Hranilne biaRajne ood-jetij in ustanov so sprejele 484 vlog v znesku din 411448.—, kreditni odseki kmetijskih zadrug 21 vlog na skupno din 14.134.—, HFaniinici Ptuj in Ormol 220 vlog v višini diti 126.075.—. Narodru banka in pošte 184 vlog v iznosu din 190.150,— Ce pa premotrtmo te podatke z neko-liko bolj kritični"! očesom pridemo ka] kmalu do zaključka da uspehi vendar tiiso taki, da bi v tem pogledu povsem odgovarjali razmerarn našega okraja. Ce bi se krajevne varčevalne komisije bolj zavedale svoie naloge pristopile k delu z vsp resnostio — nekatere komi-sije spioh nls^ delovale — če bi sindi-kalne in masovne organizaciie nudile komisijam večjo oporo, bi bili uspehi mnogo boljši. Oni sloh. pri katerih je dokazano, da so v posesti neizkoriščenega denarja. so se slabo odzvali varčevanju z nalaga-tijetn na hranilne vloge 27 hranilnih vlog v znesku din 14.134.— pri 48 kre-ditnih odsekih kmctijskih zadrug pred-stavlja vse kai drugega kot uspeh Dej-stvo. da je bilo samo za odkupe letoš-njih poljskih pridelkov fzplačano v go-tovini več de?ei milijonov dinarjev. na račun davkov in iztržka trgovine pa vrnjeno mnogo manj, dokazuje. da !e-žijo ztiatnl ziteski gotovine napačno iz-ven denarnega obtoka kot mrtev kapital, skrit dorna na neprimernih mestih. ki ne prinaša lastniku nikakih koristi. Na-sprotno. tako zadrževanje denarja voliva na zman.išanje vrednosti dinarja. Močna mdustriiska podjetja v Ptum, Strrrišču Maišperku zaposluieio velikn Števiio delavstva, vendar niso v nobe-nem podietiu zaiele hranilne blagajne v krog varčevalcev niti 50 odst. zaposiene deiovne si'e. Najslabša blagajna v celem okraiu je Hranilna blagajna Lesno indu-strijskejra obrata v Rogoznici. ki od svoie ustanovitve v maju pa vse do danes ni znaia pridobiti niti enega vlRgatelja: sledi ji Hranilna blagajna »Gradisa« v Strnišču, kateri se je z veliko težavo posrečiio pridobiti v 9 mesecih samo enega vlagatelja z naložbo din 500.—. Ravnotako ima izredno slabe tispehe firanilna bla^ajna Gozdne uprave v Ptuju. Za neuspehe hranilnih blagajn od-govaria razen voditelja blagaine še vod-stvo podietja, vso pomoč pa mora nu» diti sindikalna podružnica. ki mora biti gonilna sila in duša vsej varčevalni pro-pagandi. 5 tesnim sodeiovaniem. medse-bojno povezavo hranilne blagajne. sindi- kalne podružnice ter vodstva podjetja ne bodo izostali uspehi in se bodo tudi slabe blagajne lahko pomerile z najbolj-šimi kot so prl: Okrajni zvezi kmetij-skih zadrug v Ptuju, Tovarni glinlci in aluminija v Strnišču, lovarni strojil v Majšperku, Okrajnem lj«dskem odboru v Ptuju itd. Da slednje blagajne pravilno razumejo svoje poslanstvo. nam dokazujejo do-seženi uspehi Posebej je treba opozcr riti na firanilno blagajno OLO Ptuj, ki |e. dasiravno osnovana šele koncem no* vembra t. 1., že napovedala tromesečno tektnovanie v vsern ostalirn hranilnim bla-gajnam okraja. Sama je zbrala tekoin enesa tedna preko 120 novih vlog Pra-vilno povezavo z vodstvom svojega podjetja kaže Hranilna blagajna Tcr varne glinice in aluminija v Strnišču, ki je dosegla, da je podjetie podelilo 78 de-lavcem in nameščencem nagrade din 165.000.— v obliki hranilnih knjižic. Ta primer in prinier Pletarne v Ptuiu, ki nimo svoje hranilne biagajne, a je na enak način nagradilo svoje najboljše. naj bosta za vzgled vsem ostalim pod-jetjem za v bodoče. Omeniti je še Sadjarsko zadrugo »Osojnik« v Stukih ki izplačuje svojim zadružnikom obračunane trudodneve s pripisi na hranilne knUžice, ki io iina vsaik njcn zadružnik Takega načina iz-plačevanja, od katerega ima korist za-družnik kot sktmrost. n-? bi se poslužile §e vse ostale KO2 in ZE. Neuspeh Tedna varčevanja se Je pri podietjih in ustanovah pokazal v tem, ko nobeno podjetje, ki zaposluie preko 50 delavcev in nameščencev, ni dalo sa-mo, niti ne sindikalna podružnica po-btide za ustanovitev lastne hratiilne bla-gajne. Toda to se lahko 5e nadoknadi Razveseijivo je dejstvo, kako razu-mevanje ie pokazala v »Tednu denar-nega varčevatija, šolska rn'od?na. Če-prav razpolaga ta z maHmi zneski po din 20.—, 50.—, tu in tam s 100.—. pomagajo take vsote, zbrane skupno na hranilnih vlogah, krepiti na5e gospodarstvo, mla-dvna pa pripravlja sebi na teh vlogah sredstva za r»riieten letni odmor. za na-bavo koristnih potreb in sl S kakiim ve-seljem prinese ma!ček iz 3. a!i 4. razreda svoj skromni prihranek v banko in kako mu žari lice, ko prejme svojo, da, svojo hranilno knjižico! NajboUSe usnehe -n dosegle osnovne 5ole v Ptuju. Cirkovcih in Ormožu. Minil ie »Teden denarnega varčeva-nja«, ni pa končano pridobivanje vlaga-teljev Krajevne varčevalne komisiie, vse sindikalne ter množične organizacije moraio §e v narrej vztraiati in vršiti živo propagando med svojim članstvom, da se bo številc vlagateijev ne samo podvojilo, temveč vsaj podesetorilo. Ljud-stvo ie treba prepričati. da je edino oni denar varen, ki je naložen na hranilno vlogo ker jamči za to država, so vloge popolnoma tajne, se na nje ne more sta-viti prepoved iznlačila ali jih oelo od-tujiti in lahko dvigne lastnik vsak čas svoio naložbo skupno še s 5% obrestmi. Dnevni porast hraniinih vlog nam do-vo!j .zgovomo priča. da se med našim Ijudstvom močno budi zavest varčeva-nia \r\ občutek varnosti napram hranil-nim kniižicam, to pa naj bo v spodbudo oni trotrici 'uidi, ki 5e z nekakiTf ner^-upanjem gleda na naše nove denarne zavode in nstanove. I. L. V sodni dvorani št. 15. Prednosti novega druzbenega reda se odražajo pn vsem, kar raste na področjn naše domovlne. Vzporedno s to rastjo pa raste lik liudi, ki sprejemajo novi družbeni red kot svoj red. Razna gospodarsko življenjska vpraša-nja so bila svojčas nerešljiva. Začenjali so se sodni procesi, ki so končavali z enim ali drugim obubožanjem al> celo z maščevanjem. Svobodni Uudie rešujefo vsa vprašanja na krajši in življeniski način. Četudi pri~ dejo razne stvari pred sodišče se iih večina konča s poravnavo. Navafamo v dokaz nekaj primerov: Kocmut Elizabetu izročU Zelenku. S poravnavo stn končala spor Zibrat Franc iz Huma in njegova icna se nista mogla zedintti v gospodar-skih vprašanjih. Celotna družina ie trpe-la poslcdke teh nasprotij, največ pa 7-letna hcevka Marifa In 13-lcm sin Franc. Otroci so vedno težko prenašall nesozlcsja med stcrčt. Zena Marija }e knnrno uvideh, dn hvr če nkn mož Franc imeti pr; hiši red in znosno živlienie za vsn drnžino. Njun scdni akt \c odložen, startšc pa sta sknpaj z otrokoma, čctudi fe vse iz~ gledalo. da se bosta rcz&fi. Mnč Ijvbezai do otrok je le vadno zmagala nad slar bostmi nezaupanja, lcze in trme Ciglar Roza, kmetica v Fodvirr cih, in Kol arič Ant on, kova< >st, cesti Zadel le v Kor žetov kolesell, ga vlekel za seboj in končno prevrgel. Padec s koleslh za Koržefa ni bil brez posledic Izrednih in nekonstnih stroškov se nikdo ne veseli. Tudi Leskovar se nr\ot-no ni mogel ^rijazniti s tcm da ga bn mala neprevidnost pri nadzorovaniu ko-nja stala več Hsočcv. Končno »V uvidel svofo navako in podpisal poravnavo Mohorko Urban in ZofiIa, pre- vžitarja v Kočicnh ter vosestnika K o-drič Jurij iti Marifa iz Kočic imajo svofe tcžnve. Vžltkarsko vpraicr nic ni enosfnvno. Pn nngndbl b< morata Kod-lceva dati pre\ žtkarjema dosmrtne stanovnnjske fn prevž'tne pmvice s skapno hrano, sl~ cer pa V« vseh oridelkov v naravi ali v zo*ovini Ze od 1. iu'lfa 1947 šivVa narozen S poravnavo fe odnravVena njihovo tq doioron ?a Vžolt. ?R1 kg krnwmrfq, 70f> Utrnv fimš vru. 181 lUrov vina in nehai v d*ntrhi Zrcr ven trga je v*"'«?^rm v i7n<-avnv> dn hc>-strj smeln vžUkorfa souvorofrfintf vnrfo, ki Jo Kodričeva vo^n iz grabe na dom. ¦ Nefteto oMik imajo gospodarski od~ nosi mcd delovnimi Ijudmi na vaseh Pri Ijudeh kt izpolnjuifh medsebojne obvcze, do sporov ne prihaja. Posknsov izkfirifčanla. skrifib zn ravta-čevanjem. Izmihaplcm in neiividpvnosth driovnl Ijndfe več ne dopusroio kar llnt tudi ni treba, saj zivimo v držnvi z drvž benim redom kje? fe trebr sproti ov delcvma normirali. Letos so imeli lep pridelek belih žit in krompirja.. Pro-izvodni in finančni plan so izdelali, ga bodo pa še korigirali. Kmetijsko obdelovalna zadrtiga v Descncih je stara šele dobrega pol leta, se je pa kljub temu že precej utrdila. Tekom zime bo imela prili-ko in 6as za notranjo organizacijsko ureditev ter vakladenje poslovanja po vzornih zadružnih pravilih. Pred zadrugo je koncentracija živine, UTe-ditev ohlžnic, normiranje dela itd. V Gorišnici ima zadruga lepo šte-vilo živine, ki se nahaja v treh hle-vih. Ohišnic niso še dokončno ure-dali, merijo pa okrog 1 ha. Delajo v treh brigadah, norm pa niso še do-ločili. Proizvodni in finan^ni plain so izdelali. Težave pa so imeli z jesen-ako setvijo, ker jih je oviralo vre-ns:; p?uii lz pa kljub vsemu izpdnUi. Kmetijsko obdelovalni zadrugi v Prvencih primanjkuje strojev Ni-majo še tudi doioJenih norm in bri-gadno skupinskega dela. Zadružniki imajo po 1 ha velike ohišnice, na ka-terih rede po eno kravo ter neka.i pražičev. Setev so opravili stood-stotno. V KOZ M©škanjci imajo delno nor-mirano delo ter osnovani dve briga-di. Ohišnice obsegajo od 40 a do 1 ha. Zadruga je pridelala letos precej-šnje količine belih žit, krompirja in 5ebule. Oddala je tudi velike koli-Lvne mesa. V Osluševcih je zadniga v stadiju notranjega urejevanja. Ima pa ažur-no knjigovodstvo. Tudi ta zadruga bo morala izrabiti zunski čas za svo-jo notxanjo učvrstitev, normiranje dela, koncentracijo živine, ureditev ohiSnic itd. KOZ Grajcna nujtio potrebuje traktor-gaseničar, da bo lahko po-večala ome površine. Sicer je živ-ljenje v zadrugi precej *urejeno, le z živino na ohižnicah bo treba na-praviti red. Plan jesenake setve so stoodstotno izvršili. Po ostalih kmetijsko obdelovalnih zadrugah v okraju je podobno sta-nje. Nekatere so napredovale bolj, druge manj, kaikršni a> bili objek-tivni in subj^ktivni pogoji. V gospo-darskem pogledu velik del zadrug ni posvečal potrebne pozornosti svi-njereji, kljub temu, da obstajajo za to velike možnosti. V prihodnjem letu bo temu treba pristopiti, kjer so le kake možnastl Isto je pri perut-nini. Sploh je pričakovati, da bodo zadruge v ptujskem okraju izkori-stile ranogostranske možaiotsrti razvo-ja ter okrepitve vseh tistih panog, katerim doslej pri svojem notranjem urejevanju niso mogle posvetiti po trebne pozotrnosftL Pz. Zadružna ekonomija v Markovcih bo spremenjena v kmelijsko obdelovalno zadrugo Ceste, na obe straini njive, travni-ki in gozdovi, večje im manjSe vasi, strnjene in razkropljene novejše in starejše hiše na Ptujskem polju ne predsrtavljajo slučajno nastalih po-sebnosti, temveč uspehe starega go-spodarskega reda, ki je nastajal ob gotovih potrebah in raz\Toinih mož-nostih, ki 90 ga ustvarjale in izpo-Tx>lriievale generariie delovnih ljudi ob vsaikodnevni botrbi za obstoj in napredek. Tudi Zabovce, Markovce in Novo vas veže cesta. Večina hiž leži na sevemi strani ceste. Hiže v vrsti na vasd pripadajo kmetom in posestni-kom. Voč hiš pa stoji tudi na vznož-ju vasi. To so hiše tnalih posestni-kov in delavcev. Na vasi ni bilo mesta za njihove domove niti za vasjo. Stari družbeni red jim je do-puštal, da so se naselili na vznožju vasi, na »gmajni«, ki jo je nekdaj ustvarila Drava in ki bi jo lahko zopet odnesla. Pastavili so si domo-ve in obdelali gmajno, da je začela roditi. Ker je bilo večoni družin pre-malo zemlje in tudi druga&e jtm je marsikaj primanjkovalo, so hodili delat v vas h kmetam. Delovni od-nos je sčasoma prešel tudl v dru-žinski odnos. Krsti, birme, gostije in sedmine so se vršile ob medsebojni pomočd in udeležbi. Ta red cest, vasi in hiš se je raz-vijal do osvoboditve. Lep je red v vaseh, kjer so hiše druga ob drugi, enako visoke, enako dolge, z enaki-mi zidovi, okni in vrati, strehami iin dvorižča z enakimi ograjami. V teh hi^ah imajo emake stanovanjflke m gospodarske prostore, v katerih ži-vita v prednji sobi mlada gospodar-ja z otroci; v zadnji sobi pa vždtkar-ja ali odrasla dekleta. Lepo je v va-seh, kjer so ljudje enako oble6e!ni, kjer se isto5asno zgodaj zjutraj vžge luč in v pozni noči istoSasno ugasne, kjer gredo ljudje istoiasno na delo, otrod istočasno v žolo, fantje isto-časno vasovat itd. Vsa ta enakost ustvarja videz, da je vse žrvljenje tako enako in v redu. V resnici pa obstojajo tudi ob tej navidezni ena-kosti razliike in nasprotja, ki izvi-rajo u gospodairskega nereda. Go-spodarski položaji poedinah družin na vaa so razli&ni. Tako je zahteval stari družbeni red. Gospodairji, ki so imeli preveč zemlje, so se razloče-vali od ljudi, ki so je imeli premalo. Grospodarsko nadmoJni so potrebo-vali gospodarsko šibke in obratno. Nujno je bilo, da je NOB pirinesla z osvobodvtvijo sorialistitni družbeni red, v katerem ne more biti za ne-katere ljudi preveč zemlie, za mno-žioo pa premalo, temveč dovolj za vse. ki jo želiio obdelovati iin od nie ždveti, jo ceaiiti im braniti. V novem družbenem redu je dovolj sveta za nove ceste, železnice, tovarne, šole, zadružne dcmove, bolnice in vse, kar ljudstvo potrebuje, zraven tega pa še ostane vedno dovolj sveta za državna in zadružna kmetijstva, go~ spodarstva tn za privatna posestva. Tudi v Zabovcih, Markovcih in Novi vasi je dovolj ljudi, ki so caiHi vso krivico starega družbenega reda, ki so spraševali, zakaj ni dovolj sv&-ta za vsakogar, ki ga hoče obdelo-vati. Kančno je nastopil tudi ta tes, ko je sveta dovolj, ko so razrinjene tesne meje okrog malih delovnih ljudi. Marsikje to cenijo. Počasd se tudi v teh treh vaseh razvija novo družbeno gospodajstvo. Iz sveta, ki 90 ga svoj&as izkoriščaJi Kuharjevi v Zabovcih, Bezjakovi v Markovcih in Cvetkovi v Novi vasi, je ustvarjena zadružna elcanomija. S tem nastali novi družbeni gospodar-siki položaj je zavzelo sedem članov ricomonnje, ki so šli preko vseh laži, inta^g in psovk, ki niso nič novega za ljudi iz skramnih družLn. Njihovi sovražniki nikdar niso bili široko grudmi, teimveč vedno le zahrbtni in strupeni ter škodoželjni. Težko je bilo začeti. Ni bilo dneva in ure, ia ne bi kdo poskušal onemogočiti raszr voj zadružnega življenja in prika-za+^ maliin posestnikom, da je bolje, če astanejo pod zaščito kmetov kot (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevan]e % druge stranli pod zaš&to države in zadrug. Na svet zadružne ekonomije je ravnotako sd-jalo sonce kot na druge njive, je ravnotako zaJival dež kot drugje. Vrata ekonomije 90 bila široko od-prta za vse posestnike iai delavce, ki so preje delali kot težaki na tej zemlji. Bezjakovim so svojčas zra-ven domačih sedem otrok pomagaie na tem svetu delati štavilne družine iz Markovcev, kot na primer Cen-covi, Andrečkovt Antonovi, Hudže-kovi, Cavljarovi, Lačnovt Vukovi, Babičevi, Burdovi, Strmšekovi, Vo-žatovi, Sablarovi. Jožekovl, Arnovi, Frasovi, Zitnikovi, Geršini in \z Z&-bavcev Princlovi. Vse te in druge družine je fcakala tudi sedaj zadružna zemlja, vendar niso prišli. Niso pri-Sli k setvi niti k žetvl Paslušali so sovražnike napredka, ki so kazali na sedem članov ekonomijc. ki niso mo-gli samd zmagovati dela, jih sramo tili in kričali o Škodi, ki nastaja za-radi zaostajanja dela. Na pomoč je prišlo nekaj ljudi. ki so se zavedali, da so priJH na pomoč delu domo-vine. ki služi vzgoji zadružnikov. V Novi vasd sta pored nekaj dnevi t>odiOT®ovali vstop v zadrugo tudi družini Kostanjevec in Kolaiič. VeČ delovnih moči, več orodja, več živi-ne in vsega več bo amogočilo zadruž-nikom urediti zadružno gospodar-stvo, ki bo praktičen dokaz vsej oko-lid, da je za svobodne Ijudi nove Jugoslavije dovolj sveta za obdelo vanje, dovolj možnasti za izražanje patriotizma, dovolj možnosfa za ure-jeno žavljenje in za odpravljanje kri-vic starega družbenega reda, ki jih ljudem našega časa rti treba trpeti in prenažati, saj jih pred temi ščiti Ijudska oblast. Zanimivo je, s čim poedinci sedaj utemeljujejo svojo naprednost, ko pa praktično kažejo ravno obratno nazadnjaštvo. Marsikoga so preje v Zabovcih, Markovcih in Novi vasi smatrali za podjetnega in pametne-ga gospodarja. Ravno sedaj bi ta ali omi imel najlepšo priliko uveljaviti svoje sposobnosti in znanje, namesto da se skriva za nemogočiml izmiš-ljotinami m lažmi. Ne sramujejo se pred svojimi otroci očitka straho-petnosfci. Na tisoče delavcev odhaja dnevno več kilometrov daleč na svo-je delovno mesto, ani pa se bojijo iti par korakov na zadružno polje na delo. Sedai imaio s TJomočjo svo jega posestva priliko ustvariti ve*-liko kmetijsko podjetje, s katerim bi lahko tekmovali z delavci drugih podjetij. Udarniki in novatarji pre-segajo delovne svetovne rekoi-de, po-edinci na vaseh pa se sprašujejo, če v zadmžnem go&podarstvu ne bodo lačni, kdo jim bo goapodaril itd. Nad 70 let stara Kostanjevčeva tetka je navdušema, da so sdm Alojz in smaha J/Iarija ter njena maiti Ce-cilija podpdsali izjavo za vstap v za-drugo. Ni se bala žrtvavati življenja za osvoboditev, svobodna pa se ne boji laži in. protiizadružnih parol, ker se zaveda, da mora nekdo v vasi za-četi z borbo za napredek. Dotkler bo živela, bo dajala mladim zadrnžni-kom pobudo, da bodo na tem vztra-jali, kar so začeli. Ne bo dolgo, da se bodo Se drugi vaščani vključili v zadružno kmetijsko delo in življe-nje. nakar začetniki ne bodo ve6 osamljenl. LF. Ljudje, kadri SeSerko Franc, 1933, zidarski pomoč-nik pri »Gradisu« v Strnišču, dcla ˇ na-selju, je član jurišne brigade. Fridrih Janko, 1930, zidar pri »Gradi-su« v Strmšču, dela na zgradbi za elektrolizo, j. član jurišne brigade. so najdragocenejse kar imamo Raknša Vlktor, 1930, zidarski pomo5-nik pri »Gradiisu« v Strnišču, dela na agradbi za elektrolizo, član jurišne bri-gad«. Ferllnc Janez, 1926, zidar pri »Gra-disu« v Strnišču, član jurišne brigaJe, 6eda| je v delovod6ki šoli v Mariboru. Kar smo začeli, bomo tudi dovršili To velja tudi za zadružne domove Pretekli sta dve leti, odkar je bilo sklenjeno, zgraditi v ptujskem okra-ju v 25 gospodarskih in kulturnih središčih zadružne domove. Potrebd po teh domovih je bila velikokrat ustno in pismeno razio-žena. V nekaterih krajih so potre-bo razumeli, drugod pa množičnim organizacijam in krajevnim upra-vam za zadružne gradnje ni uspelo pojasniti množici, kaj ima za po-sledico, da zadružni dom ni dogra-jen, ali pa je deloma dograjen, pa sedaj vsled vremenskih neprilik še to razpada. Okrajna uprava za za-družne gradnje sicer to stanje opra-vičuje na več načinov. V načelu je gradnja zadružnih domov postavljena na prostovoljno delo, kar pomeni, da tudi dalj časa na gradnji zaposleni strokovni de-lavci ostajajo brez živilskih in in-dustrijskih nakaznic. Je vprašanje, v koliko bi bili strokovni delavci pripravljeni dalje časa prostovol;no in brezplačno delati na gradnjah, ker v letošnjem letu ni bilo potrebnih kreditov. Mnogim strokovnim delav-cem /e bilo obljubljeno plačilo. Ker tega ni bilo in okrajna uprava š« sedaj dolguje nekaterim gntove zneske, so ti po preteku gotovega časa zapustili delo. Nekateri strokov-ni delavci pa so bili z gradbišč tudl poslani drugam, Bilo je tudi vpTa* šanje gradbenega materiala, po-sebno gradbenega železa, žičnikov In strešnikov. Če pa vzamemo v poštev dejstvo, da bi mnogo manjkajočega materiala bilo mogoče dobiti iz lo-kalnih virov, to vprašanje v veliki meri odpade. Sedaf je odveč vsako nadaVnje cmaliziranje, zakaj v letošnjem letu r> gradnji zadružnih domov ni bilo večjih uspehov. Glavna gradbena sezona je minila. Po dveh letih dela lahko ugotovimo, da je dograjenih v surovem stanju v okraju deset zadružnih domov. Od~ tega so bili v lanskem letu zgrajeni domovi v Juršincih, Podlehniku, Vefiki Nede-Iji in v Rogoznici; v letošnjem letu pa v Gorišnici, Markovcih, Dcrnavi, Trnovski vasi, Litmerku, Janežev-cih. Popolnoma zgotovljen pa je le dom v Muretincih. Na ostalih gradbiščih so dela raz-lično napredovala. Pomkod so do-gradili stavbe do ostrešja že v lan-skern letu, letos pa se delo ni pre-maknilo nikamor naprej. Pri Vidu in na Turnišču so imeli material, napravili pa niso ničesar, in še to, kar je bilo v lanskem letu dogra-jeno, sedaj propada. Pritličje so dozidali v Leskovcu. V drkulanah, Zavrču, Staršah, Slovenji vasi, Stopercah, Majsperku in v Stojncih so dela ostala pri te-m,eljih. Na Hajdini so do polovice dogradili temelje, v Vitomarcih pa je obstojal le namen graditi zadrul-m dom, ker v materialnem pogledu ni nikjer ničesar opaziti. Nekatere objektivne težave v po~ gJedu kreditov in materiala, večkrat-no menjanje oseb^a okrajne ' upra-ve ter zadolževanje iste z drugimi nalogami, nedelavnost krajevnih uprav in nekateri drugi razlogi so vzrok sedanjega stanja. Ob vsern tem ni čudno, če okrajna uprava zn za-druzne gradnje ne ve, da ima v or-moški poVski ovekarni že nad eno leto 40.000 zidakov, ki ovirajo iz-vr&evanje plana v opekarni. Nedo-grajene stavbe vsekakor niso v čast niti okrajni upravi, niti krajev-nim upravam in množičnim organi-zacijam. Od njihovega čuta do ob-Čeliudske imcvine ;c v veliki me-ri odvisno, kako dolgo bodo še izpo-stavljene vremenskim neprilikam in propadanju. N. N. Mestna ekonomija v Ptuju ima 4 udarnike Mnogo ljudi hodi mirao ekonorrrije lft vrtnarsiva MLO Ptuj, toda. Ie nekateri so opazili tekom leta ves njen go«po-darski napredek. 18.000 litrov mleka, ki so ga dobili nasi otroci od krav z mestne ekonomije, je sicer lepa koli-čina, ki je pa veliki večini ljudi ne-znana. 42 g]av goveje živine redijo na ekonomiji, od tod ta velika količina mleka. Govedo čiste pincgavske pasme so pasli še v pozni jeeeni, dokler je bilo . lepo vreme. Nekaj knne so s tem pri-hranili. P/etesni hlevi so ovirali še na-dalnje razširitve govejereje. Zato pa je dobila tem večji razmah kokošja farroa. Veliko število čisto belih leghornk vzbudi zanimanje vsakega mimoidočega. Ko jih tov. Vertičeva krmi, je med njimi pravo prerivanje. Vsaka kokoška zohteva svoj delež. V prejšnjih časih je bil ta prostor zapu&čen. Sedaj je ži-vahen kot mravljišče. Novinke že ne-sejo i.n tov. Vertičsva bo spomladi vsak dan pobrala vsaj 150 jajc. Spomladi na-meravajo kokošjo farmo celo povečati. Umetna valilnica'v Ptuju jim bo zopet, kot Jetos, dobavila piščance, kl jih bodo na ekonomiji potem dalje redili. Naba-vili iih bodo naiman^ 1.000 Vrtn^ grede so zasajene z zimako eo-lato in poriiern Na nekaterih navažajo in podkopavajo hlevski gnoj. Novo zgrajen čebelnjak v vrtu čaka na panje čebel. ki bodo v prihodnjein letu pol-nile satovnice s cvetličnim medom. Upravnik tov Vertič pravi, da so za letos vsa dela končana, da je plan za leto 1949 etoodstotno izpolnjen. v neka-terih gospodarskih panogah pa ce\o za 50% presežea. Za leto 1950 imajo orecej višji plan, ker bodo povečali orne ^o-vršine in zvišali število živine. Vrt pa b.,do povečali za 150°'o, ker )e potreba po povrtninah vedno večja Delavci in delavske ekonomije se pripravljajo na naloge prihodnjega leta, Delafo po normah, ki jih. kot pravi tov. upravnik. tudl pridno preseoajo. Na Dan republike so razglasili 3 udarnice in enecra udarnika Ta je konjar tovariš Gozdnik Stanko Udarnice pa so postale: svinjerejka tov Sirec Barčka ter poljski delavki Ljubec Matilda iti Berlak Marija. Imajo pa še pridnih delavk, to 6o: 75 letna tov. Ramšekova, tov. Painkiher-jeva, 65 letna Marohova, 64 ^etna Do-klova ter 63 letna Čehova ter druge, ki ne zaostajato za mlajšimi delavkami. V vrtu dela tudi tov. Senčarjeva, mati 6 otrok. Priletnim ženicam se vidi, da so ˇ življenju mnogo delale. §e sedaj so od-porne. Na vrtu so letos pridelale 79.000 kg povrtnin Ekonoraija \\h je dala za prehrano delovnim ljudem. Proti svoji volji Prizadevanje marljivih Ijadi za do sego delovnih uspehov prekinjajo dcr godki, ki si jih nikdo ne želi. Proti svoji volji se tnora marsikdo za krajši ali daljši čas mesto delovni disciplini pod~ rediti bolniški disciplini. Nezgode raznih oblik so k sreči redka, vendar večkrat resna šola. C er Rudolf, pomožni delavec pri »Gradisu« v Strnišču, itno poškodovane 3 prste na levi roki. Očistiti je hotel d?~ sko na skobelnem stroju Rotvaln Ivan, delavec v Tovariii glinice in cluminiia v Strnišču zdravi desno roko. Pri dolbenju lukenj v bcton mu ie udarec s kladivom poškodoval dlančnico na desni roki Hergula Avguštin. kvatifidrani tesar pri nadzormštvu proge LO, ni /no-gel prcdvideti, da mu bo pn tesanju mcr stovnih pragov košček lesa poškodovd desno oko. Kukovec Ivan. gozdni delavec pri RKGS v Dornavi, zdravi levo nogo. V gozdu je spremljal voz. Na korenini dre-vesa mu je spodrsnilo in ie padel pod zadnje kolo. Kirbiš Jožef, gozdarski delavec pri Gozdnem gospodarstvu gozdne uprcr ve v Ptuju, ima poškodovano levo nogO v glržnjn. Na pqfu iz gorda se mu ie na strmini snodrsrrilo. Padrt je in si pri , tem pošhodoval nogo \ VcUki elan dela in malo število nezgod potrjuie da se delovm ijadfe izogibaio vseh možnosti. ki bi škodovale njihovi čelovni svosobnosti. Prevzzoia nekvalh> ficlrcnih delovnlh mnči v kvaUflcirane ter premazovnni? razvih težnv dokazuj? da je čelo vctika šola. v kateri si vsakdo prizadeva biti med spretnimi učenci. Pn M Iljin Priroda in ljudje ZiV ZEMLJFVTD NASE DE2ELB Dejal sem, da živega jtemljevida fte ni-mamo. Pa to nl res. Sam sem ie videl živ zemljevid Bilo ie v jeseni leta 1933 v Akadeiciji znano6ti. Velika sejna dvorana je bila polna Vršilo se ]e »b&no zfoorovanje akadeini-kov A med navročimi ni bilo mncKjo akademikov Ti so vsi dobill prostor za dolgo mizo na vrvišenem mestu. Dvora-na je bila pobsa ljudi, ki so prišli sode-lovat pri delu Akademlje. Za mnoge ]e zmanjkalo proetora. Na nabrežju pri gJavnem vhodu so 6€ gnetli Ijudje in zahtevah. da iih brezpogojno pripustijo k seji Vsak je hotel priti čim prej p granitnem stopnišču navzgor do velikan-skih težkih vrat. Ta vrata so 6tara €to in petde«et let Mnogo znanstvendkov 'e ilo skozi ta vrata, a nikdar dotlej jib še ni oble^ala toli!-a množica Kai je privabilo to množico? Ali morda poročilo o najnovej&ih ii-sledkih aa področju integraJnega raftina? A.li morda predavanje o novo oaide-nem spomeniku staroru6ke Hterature? Ne, take reči zanimafo le majhno He-vtlo ljtidi Obtno zborovanje Akademije )e raz-pravljalo o stvari, ki zanima vse. Raz-pravlj-alo je o preobrazbi dežele, o Volgi. ki je še ni, o bodoči Velikj Volgi Predavanje je bilo posebne vrste — takih predavanj v prejšnjih časih v Akademiji ni bilo. Tudi akademik, ki Je predaval, ni bil tak, kakršne je bila Aka-demija navajena videti v svojem zidov-ju Bil je revolucionar, Leninov prijatelj — Kržižanovski. Za predavateljevo mizo }e vlse] zem-Ijevid Zveze sovjetekih socialističnib re-publik, ki je segal skoraj tik do stropa. In nenadoma je zemljevid oživei. Na obrat stikala so na njem zagorele rdeče črtice jezbv morda prostranstva nama-kanih polj, rdeče kapilame cevi preko-pov in zelene proge gozdov. Kakor na-breknejo vene na roki, ki jo tesno pre-vežemo, tako so nabrekle nad jezovl. modre vejice rek in so 6e razlila zajezit-vena jezera kot modre pege. Po zemlje-vidu so stekle zelene pikčaste črte eiek-tričnih vodov in povezale mesta in po-krajine med seboj. Zagorele so bele lu^či elektrarn. Tu je velika elektrarn-a pri Kujbiševu, tu jaroslavska. tu permska in tucati drugih, tam pa je celo bleSčeče «e ozvezdje, plejada valdajskih elektram Tega vsega še ni. Teh jezer, teb. jezov in elektrarn še ni. T- zemljevid kaže našo deželo, kakrš-na bo po treh petletkah. USODA VOLGE O čem je razpravljalo zborovanje Aka-demije? Razpravljalo je o usodi rek In morij naše dežele. O usodi rek in morij še nikdar niso odločala zborovanja o^e-njakov. Reke so nasta^ale, rasle in pre-stajale brez akademikov Morja so po-piavljala kopnino in se spet odtelsa^a. ne da bi kdo zavestno ravnal njihovo usodo in življenje. Zdaj pa je prišel čas, ko so ljudje za-čeli odločati o njihovi usodi Prva sta prišla ored sodiš<5e Volga in Kaspi^ Preobraziti hočemo Volgo. da borao lehko vzeli z nje vodo za naraakanje Zavolžja in za potrebe Aralo-Kaspijske kotline. A reka ni samo voda. Reka je tudi pot. Reka je vir pogonske sile. Reka je pro-s*or, kjer iivijo ribe Priroda Je zapletena tn porazmlsliti moramo o vsem, če jo hočemo preobra-žati. Porazmislimo najprej o poti! Volga je velika vodna pot, velikaiieka reka ki spaja Evropo z Azijo. Po dolžini .in ši-rini se malokateri veletok lahko meri z Volgo, globoka pa Volga ni. Poleti je skoraj v vsem gornjem toku plitva, da morajo večje ladje čakati v pristanih. V tem času plujejo parniki in vlečejo tovorne čolne samo po srednjem in spod-njem toku Volge. A tudi dolenja Volga ni dosti globja. Volga ni več mlada reka, ampak ]e ie »tarka. S težavo vleče 6 seboj tovor na-plavin, s katerimi jo zasipajo z vseh strani pritoki. Pogosto nima moči. da bi odvlekla naplavine po dnu dalje, pa jih na poti spustf in si tako saira zagraia 6trugo s sip nami jn orodi"-či, sama ustvar ja počezne plitvine — »perekate« Po-tem pc. mora te pregrade obiti v zavin-kih adaj na desno zdaj na levo in tako zapušfa mesta, ki so bila sezidana na njenih bregovih. Mesti Sizran in Saratov je že zapustila m prav taka usoda 6e bliža Kujbiševu (Samari). Poleti sega voda na »perekatih« člove-ku dj pasu ali celo samo do kolena Te-žavno se tedaj pomikajo ladje naorej Venomer 6e čuje kapitanovo povelje: »Vsi možje na krov!« Ladjo vlečejo zdaj naorej zdaj nazaj, zdaj v desno, zdaj v levo kakor utrujenega konja, ki ne more premakniti težkega voza iz peska. Na reki tudi pravijo »voz« ladji. ki jo vla-čiio na vrvi Koliko ča«a, potu in pre-moga 6tane vsak »perekat«! Volgo moramo poglobiti, da bo postala poglavitna ve'.ika cesta naše dežele. 2e-leznice, ki vodijo od zahoda in od v?:ho-d& lc Volgi, bodo dovozne poti k tej ve-liki vodni cesti. Potem bomo laže poši« Ijali tovore po velikanakera prostranstvu aaše dežele. Reke so žile, ki raznašajo po telestj dežel« gradivo za gradnjo neštetih ce-lic — mest, tovarn. kolhpv.ov. A te žile nlso spojene v zaključen sistem krvne-ga obtoka. Z razrastki pritokov se reke zelo prl-bližajo druga k drugi. Clovek bi mislil, da zadostuje, če izkopljemo med njimi tu tri, tam pet, drugje deset kilometrov — in reke bodo spojene. Ce pa se reke spojijo, povežejo med seboi tudl niorja, v katera se izlivajo. Volga fe že davno z verigo rek in.pre-kopov — z MarijinimsistemotD — spo-jena z Baltskim morjem. Ta stari plitvi 6i«tem prekopov se sedaj dograja v glo-boko vodno pot med Volgo in Ba!tskim morjem. Novi prekop med Belim jn Ba!t-»kim morjem ji odprl izhod v Ee!o morje. Po Kami, Kolvi in Višeri se lahko apoji s Pečoro in tedaj se ji odpre pot v tretje morje — v Severno Ledeno morje. Tako bo Volga povezana s tremi mor. ji. A ko jo zveže še prekop z Douom bo imela izhod še v dve morji — v Crno in Azovsko,. Na vzhodu bo spojena z Dnjeprom Tedaj bo Volga dejanske velika vodna pot Spojena bo s petimi morji in z vserni velikimi rekamj evrop-skega dela naše dežele A lahko po]de-mo še dlje. za Ural, v Sibirijo in 6.poji-*• -> Volgo po Iseti in Tobolu z velikimi rekami Sibirije. Reke. ki so bile doslei ločene si bo-do podale roke. Belo morie bo združeno 6 Črnim Se-verno Ledeno z vročim Kaspijskim. S tem omrežjem vodnih poti se ne bo moglo po dolzini vzporediti nobeno dni-gt Njegovo osrednje pristanišče bo Mo-skva. Prekop raed Volgo in Moskvo je že dograjen. Iz Moskve bo mogoče po-tovati na istem parniku v Leningrad in v Baku, v Sevastopol in Arhangelsk, v Rostov, v Kijev in v Novosibirsk. Mali parniki in tovorni čolni bodo iz-ginili z Volge Po nje] bodo plule ve-like mogočne iedje Sovjetska dežela bo poetala močnej-la Če bi jc kdaj napadli sovražniki, jirr bodo odplule naproti po globokih vodnih cestab pldvajoče trdnjave, kl bodo ščitil: na5o gradnjo. A reka ni samo cesta Reka je tudi vir pogonsJce siJe Reia ima poleg dol-žine in globine š« eno mero — višino, tisto višino s katere pada v morie »Volga se izliva v Kaspiisko morie« — to dejstvo )e prav tako vsakomur ZTiano kakor dejstvo, da »konji ]edo oves« Ne ve pa vsakdo, da pada Volga v Kaspijsko morje z višine dveb sto tnetrov In prav te1 dve sto metrov nam lahko da pogonsko silol Če bi voda Volge padala v morje strmoglavo. bi liueli sJap, s katerim se ne bi mogla meriti nobena Niagara, Tod^ Volga ne pada naenkrat tnarvei se počasi spušča po komai opaznem po-bočju. dolgero tisoč kilometrov Treba bo torei zgraditj vodne. elektrarne na nmogih mestih. ne samn na enem Po projektu Velike Volge mora biti zgra-Ienih dva m dvajset vodnih elektrarn V začetku je Volga ozka in slabotna rečica. Tam ji a\ mogoče nič vzeti A vsak pritok Volgo širi, vsak jo krepL In tam kjer je iroka, kjer teče v njeni strugi mnogo vode hkrati, tam bomo gradili vodne elektrarne da ne bo jč Volge propadala brez koristi. Prosim naj ostane med nami Oinekod na podešelju irrtafo navado, r rfa vzamejo iz vrut kljuko. da vrat ni mogoče odpreli, ko odidejo zdoma. V vežmh vratih zgradbe OLO že mcsec dni ni kljnke. V Mestnih obrt-nih delavnicah pa je ta kljuka že me-sec dm f-ez vtat. Tal:a popravila so verjein-i planirana zq drugo leto Ljudje, ki prikajajo po opravkih s lodcždja na OLO, si pač mislijo. do imajo ludi v mestu navado, da vztr mejo iz vrar kljuko. ko ni nikogar doma * Mnogim Ijudem }e tezko priti nc 1 * konee, naiiežje pa je priti na kck!o nede-ljo, pa je bila tekma \z upravi>*Miih raz-logov preložena. Prva tekma med Dravc in Proletarcem se je končala neodločeno. Ker je moštvo jeseniškega Gregorčiča predložilo Nogometm zvezi Slovcnije tehtne vzroke za neodigranj tekmo * Dravo v Ptuju, je ta to upoštevala in ni priznala tekme Dravi brez borbe. Na prvi tekmi z Gregorčičem je Drava utrpe* la poraz. Če torej Drava uspe premagati svoja nasp^otnika. bo imela vse pogoje za dober placement. Uspeh pa bi pred-stavljala tudi osvojitev drugega mesta kajti vse kaže, da se bo tudi drugoplasi-ranl s tega tekmovania plasiral v slo-vensko ligo. Ljubljanski Ž^lezničar ie postal član 3. zvezne lige in je torej eno mesto prazno Ptujski fizkulturnKci upra-vičeno pričakujejo od svojih predstavni-kov, da bodo ti dostojno predstavljali ptujski nogomet in v športnih borbah pokazali vsej Sloveniji kvaliteto ptuj" skega nogometa. Vrh tabele kvalifikacriskega tekmova-nja, ki jo ie i?da!a NoRometna zveza Slovenije. izgleda takole: 1. Gregorčič (Jesen.) 13 9 2 41:18 20 2. Proletarec (Zagorje) 11 7 4 0 37:15 18 3. Drava (Ptuj) 13 8 2 3 30:17 18 4. Bratstvo (Hrastnik) 15 7 3 5 55:40 17 5. Miličnik (Ljublj.) 11 8 0 3 46:16 16 številke pomeni«o odigranih tekem. doblj-enih. neotlločenih, izgubljenih raz-lika golov in točke. V gornio tabelo ca §e niso vne<^ni re- ] zultati tekem. ki so se odi^rale v nedeljo ^ 11. t m. K. M Razpis za izbor igralcev v novem mestneni g!edališču v Ptuju Vsi oni, ki bi želeli sodelovati kot igralci v novem mestnem gledališču v Ptuju. naj pcšljejo do 31. decernhra 1949 prijave ki naj vsebuiejo oseone podatke 6 točno navedbo dosedarjega gledališkcga udeistvovanja in splošm ter strokovno izobrazbo. sedanje s'už-beno mesto in točen naslov bivališča Reflektanti bodo pismeno pozvani na avdicije. kakor tudi tisti. ki so že do sedaj poslall prijave. Za avdicijo naj kandidati pripravijo odlomek iz kate-re koli drame ali komediie In recita-ciio. Tekst morajo znati na pamet Prijave je treba poslati na naslov SKUD »Jože Lacko«-gledališče v Ptuju. OPOZORILO Narodna banka FLRJ, podružnica v Ptufu, opozarja vse cbvezne imetnike te-kočih računov državnega in zadružnega znaeaja, koristnike akreditivov, društve-ne organizadje in KLO. katerim so bih razposlani obrazd za sestavo predlo^a goiovinskega plana za I tromesečja 1950. da vrnejo pravilno in realno sesfavljene predloge o d v e h izvodih n a i k a s -ne j e d o 20 d e cembr a 1949 Predlozitev nercalnih predlolov kakor tvdi zakasnitev določenefa roka se sma-tra hot Hnančni prekrfck. za katerega odfiovarjata vodja podjeija fustanove) in računovodia po Uredbi o fivančnih pre-krnkih, banka pa fe pooblaičera ustaviti vsako izplačilo v gotovini takim komi-tentom. Nadalfe opozarfa komitvnt« na obvez-no oznaČevanje tokov fšihiranfe) na na-logih za goiovi^ska vrlaela in izvfačila v smislu navodil. dostcvljenih vsem last-nikom tekocih računov Narodna banka FLPJ Cenfrnla tn LRS Sedoi Ptuf POIZVEDBA V četrtek. 10. novembra t I. zvečer mi je bJla na vasl pri Lovrencu na Dr. p. nasllno odvzeta faaftnonika domačega Izriclka na 12 basov. Okvir harmonine |e bel, meb pa rdeč Kdor zna karkoli o takl harmonfkU na} to takoj sporoči proti nagradl na naslov uprave »Našega deia«. OBVESTILO Obveščamo vse kmetijske zadruge, KOZ in zadružne ekonomije, da bodo vsa skladišča trgovskega podj3t]a OZKZ v času od 20. do 31. decembra 1949 zaradi inventure zaprta ter se v teh dneb ne bo izdajalo nobeno blago. Uprava TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSI Že po zimi mislimo na sadno letino P Petletni plan predvideva tudi v sadiarstvu korak naprej v po\rečanju pridelka in dvigu kakovosti za 30% Za dosego tega bo treba izvesti vrsto ukrepov: obnovo zaostaLih in apusto-šenih sadovnjakov. obvezn« čiščenje sadnega drevja. gnojenje, preceplja-nje manj vrednih sort, pomlajenje tn škropljenje. Brez dvoma je, da tudi zatiranje sadnih gkodljivcev spada v to vrstžo. Med temi je ne-varen Škrlup ali fuzikladij.. Našim vinogradnikom je dobro znana peronospora ali listna plesen. Na sadnem drevju pa je skrlup isto. kar je peronospora na trti. Skoda, ki'jo povzroča vaal