dolenjka, d.d. NOVO MESTO NAGRADNA IGRA OB 5. OBLETNICI “SUPERMARKETA" OD 24.4. DO 28.5.1999! 1 na n,M* SIT »mlrlujrlr v riNKrudni Igri: 2* n Rra^a 7-dnevne počitnice za dve osebi v Poreču . agrada 2-dnevno potovanje v Benetke agrad I-dnevno potovanje v Cardaland 0 nagrad dobaviteljev “Dolenjke” v v 211.5.1999 ob 10. url v “Supermarketu", v CASU AKCIJE “SUPER CENE” IN “DEGUSTACIJE”, nedeljo, 2. maja 1999. prodajalne n prehrambenim blagom - odprte od 8. do II. ure. ■ ■ 1 1 1 N 1 H 1 ISSN 0416-2242 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj DOLENJSKI list Srečanje gradbenikov sosednjih držav Slovenski in hrvaški sindikat _ o obmejnih problemih ie m^O.MELJ ' Pretekli teden 10 v'Crr>omlju delovno sreča-nLr'c?ll Pa so doh3rnah nad težavami pri pri-strni.anlU de*ovnih viz za njihove škemVnjake za del° na Hrva-AR saJ.*majo v Ozlju družbo izdaje. ia' hrvaška namreč ne za ?! ,?radu delovnih dovoljenj v Ozlfu V slovenskih tlelavcev tu!!?hSklaiena sta tud' zakon o DeU. zakon o dohodnini. Slove C1-1Z Pirvaške, zaposleni v ne v J11nimaj° olajšav ne v naši šali nVoJl drzavi. zato bodo posku-urerlit ° s'ndikata vplivati na se|cre.ev neskladja. Kot je povedal ZSSS ,3rr?li’mločne organizacije var on u kraJmo J°žef Koče- tiko n 1Favnava,i tudi Problema-2annv?e J.a^ne konkurence in so turi;°Vania na črno’ opozorili pa Prbn- naPr°blem meddržavnega p 'tavanja spričeval. M. B.-J. ZBORU pomlad RAKETA MARIBORA zborP,*1?0* - Mešani pevski stavni v n. se Je kot cdini Prcd-udelej;,U,°Jenjske in Bele krajine vania .. .. slovenskega tekmo- 99 24 ^ev^k'lt zh°rov Naša pesem hudi v,0 , aPrila v Mariboru. V v°jil It, ? renc' 25 zborov je os-Plaketr. t0^ke 'n s tem bronasto lutnj L. rt'esta Maribor. V abso- Tone'rnI U.renci Je zma8al APZ je , »« iz Ljubljane in osvojil Prvomajsko srečanje na Javorovici Govornik Miloš Kovačič JAVOROVICA - V soboto, 1. maja, vabijo občina in ZB Šentjernej, Območni odbor ZB Novo mesto ter skupnosti borcev 15. udarne divizije, Cankarjeve brigade ter Gorjanskega bataljona na tradicionalno srečanje v počastitev mednarodnega praznika dela, dneva upora in spomina na padle borce 4. bataljona Cankarjeve brigade. Slavje se bo začelo ob 11. uri pred spominskim hramom na Javorovici. Zbrane bo pozdravil župan šentjernejske občine Franc Hudoklin, slavnostni govornik pa bo Miloš Kovačič, generalni direktor Krke. Občina Šentjernej bo podelila Cankarjevi brigadi in Gorjanskemu bataljonu domicilno listino, kulturni spored pa bodo izvedli pihalni orkester iz Šentjerneja, mešani pevski zbor Ajda ter domači šolarji. Na srečanje vabijo posebno borce in aktiviste podgorjan-skega območja, Cankarjeve brigade ter Gorjanskega bataljona. Tudi tokrat bodo pripravili pohode borcev in ljudi dobre volje iz Gor. Vrhpolja ter izpred planinskega doma pri Gospodični do Javorovice, kjer bo po slavju družabna prireditev. Strunjan - Krkin biser ob moiju Predsednik države Milan Kučan odprl povečano Krkino Zdravilišče Strunjan STRUNJAN - Prejšnji četrtek sta na veliki slovesnosti v Strunjanu v prisotnosti številnih uglednih gostov predsednik Slovenije Milan Kučan in generalni direktor Krke Miloš Kovačič prerezala trak na vhodu v Hotel Svoboda in tako odprla prenovljen in povečan zdraviliški kompleks v tem Krkinem obmorskem zdravilišču, ki ga vsako leto obišče več kot 10.000 gostov. Zdravilišče Strunjan je od leta 1984 v okviru Krke Zdravilišč, po novem je ta firma 51-odstotni lastnik tega zdravilišča, 49-odst. pa Zveza društev vojnih invalidov Slovenije. Po prenovi hotelov v Šmarje- lišče Strunjan. Dela so začeli no- ških in Dolenjskih Toplicah je prišlo na vrsto za obnovo še Zdravi- ODPRTI ZUNANJI BAZENI V TOPLICAH TOPLICE - V soboto, 1. maja, se v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah začne kopalna sezona v zunanjih bazenih. V Šmarjeških Toplicah so veliki športni in otroški bazen s termalno vodo (26° - 28° C) in leseni bazen s temperaturo vode 32 stopinj C. Bazeni bodo odprti od 8. do 19. ure. V Dolenjskih Toplicah pa bosta olimpijski in otroški bazen (27° C) odprta od 9. do 19. ure. vembra lani, končana so bila sredi aprila, veljala pa so 1,3 milijarde tolarjev. Zdravilišče Strunjan se je že do sedaj ponašalo z največjo zasedenostjo kapacitet na slovenski obali - 78-odstotno skozi celo leto - po prenovi pa računajo še na več gostov, saj jim po novem nudijo ne samo boljše hotelske storitve, ampak tudi kakovostnejše programe medicinske rehabilitacije, ohranjanja in krepitve zdravja. Prenovili so vse hotelske sobe, dogradili 3. nadstropje hotela, prenovili in dogradili prostore za zdravstvo, uredili novo telovadnico, prostore za fitnes ter center za nego obraza in telesa, obnovili notranji in zgradili NOVA DOKTORJA ZNANOSTI LJUBLJANA - Med enajstimi novimi doktorji znanosti, ki jih je prejšnji teden promoviral rektor ljubljanske univerze dr. Jože Mencinger, sta bila tudi dva Novomeščana: dr. fizike Franci Merzel in dr. medicine Primož Strojan, oba iz Leba-nove ulice. Čestitamo! OBNOVLJENO ZDRAVILIŠČE STRUNJAN - Predsednik Slovenije Milan Kučan in generalni direktor Krke Miloš Kovačič sta odprla obnovljeno Krkino zdravilišče Strunjan. (Foto: A. B.) točke. Sodelovanje obkolpskih občin V Črnomlju je bila uvodna regionalna planerska delavnica ČRNOMELJ - Pretekli teden je bila v Črnomlju uvodna planerska delavnica o strategiji regionalnega prostorskega razvoja Pokolpja. Vanjo so bili povabljeni predstavniki devetih občin ob Kolpi: Loškega Potoka, Kočevja, Osilnice, Kostela, Ribnice, Sodražice, Črnomlja, Semiča in Metlike. Delavnice je pripravil Urad RS za prostorsko planiranje. I 0B-.DNEVU upora Od banovine Va zrele narode je značilno, da znajo poudarjati za pretek-st' sedanjost in prihodnost pozitivne stvari, ob tem pa ne b°&j° o negativnih. Brez upora proti okupatorju pred 58 leti 1 Slovenci še danes sanjali o svoji državi. Zato je upor za Stožce pozitivna vrednota. Tako kažejo ankete, ki smo jih in jih f °Pravljamo. Razumljivo, da imajo judje, ki so bili žrtve Jzavljanske vojne, drugačno mnenje. Druga svetovna vojna je 1 o totalen spopad s sistemom, s katerim se enostavno ni dalo Pogovarjati in sobivati. Nacizem kol najbolj brutalen sistem je ° enostavno treba premagati. Svet je šel proti njemu v z VčZn'^tvo ne glede na politične ban e. Za to je povsem jasno, a j je postal protifašizem in protinacizem tista temeljna vred-na katero je bila postavljena povojna ureditev sveta. r°Ufašizem pa je temeljna vrednota tudi danes, čeprav so se in’-nere sPrcmenile. V tem smislu je slovensku upor aktualen ‘Ota zgodovinsko vrednost. Daje nam veljavo in legitimacijo eip°Jcra,ičnosti. eemislimo še tole: Če se ne bi uprli, bi o nas spet odločali te^k-^'erie!no bi bila obnovljena Kraljevina Jugoslavija, v ka-1 bda Slovenija v najboljšem primeru banovina ali njej j °bnu administrativna enota s slabšim položajem, kot ga je st „..sovo po drugi svetovni vojni. Za predvojne meščanske d Mokronog. Najvišje priznanj < plaketo ZSSS, pa bo prejel Nace Sila, predsednik sindikata zaposlenih na Dobu. , in s tem dolenjsko gospodarstvo, čaka nas še uvedba davka n dodano vrednost. “Zaradi vsegt tega smo bolj ko ne črnogledi. pravijo v sindikatu. a.b- POMOČ ZA DOPUST V ZDRAVILIŠČU Vojni invalidi so več'del ze' letih, zato jim je čas, pr.®?' fn. oddihu v kakšnem zdravilišču,. . liko bolj potreben in koristen. ^ je v proračunu namenjenih za jc v piuiacuuu . bolj malo tolarjev, tako da pre. upravnih enot le redki pridejo zdravilišča. Društvo vojnih >nV.-L dov Dolenjske zato po svoj^ močeh pomaga tistim, ki se o čijo za zdravljenje v zdravilišč svoje stroške. Lani je draS prispevalo 14 invalidom s.*4UEj 496.500 tolarjev (po najmanj 20.000 na udeleženca). Ljubljansko pismo Delavske pesti zdaj stiskajo - certifikate Delu več časti, čaščenim več dela LJUBLJANA - Pred nami so prvomajski prazniki. Ljubljančani bomo tudi tokrat večer ali noč pred praznično jutranjo budnico preživeli na Rožniku, meščani in vaščani drugih krajev pa praznika dela na kakšnih drugih krajih, ki so se z leti ustalile kot njihova pomladna zbirališča. Prvomajski prazniki dandanes niso več takšni kot pred leti; delavci ne stiskajo pesti, čeprav so prišli ob vse. No, prav ob vse ne: tako kot vsi drugi so dobili v roke lastninske certifikate in tako kot vsi sojih nekateri lahko dobro naložili, večini pa je ostal v rokah papir brez vrednosti. Gospodarstvu se slabo piše. Naročil je čedalje manj, nelikvidnost podjetij narašča, zadolževanje države je že večje, kot je bilo v najhujših letih prejšnje skupne države, povečuje se število brezposelnih pa tudi plačilni primanjkljaj pri poslovanju s tujino. Obeti za drugo polovico leta so zaradi uvedbe davka na dodano vrednost šc bolj črnogledi. Kakorkoli že: nič kaj dobri obeti za delavce. Zato pa naj bi se še naprej dobro godilo državnim uradnikom. Vse namreč kaže, da bo naše približevanje Evropski uniji spremljal tudi razmah državne uprave. Njene ustano ve so prijavile več kot dva tiso potreb po novih delavcih, cc da jih potrebujejo za usklaj® vanje naše zakonodaje z evrop sko. V državni upravi pa že z J dela približno -28.000. Toda ze časih nekdanje Jugoslavije upravi očitali, daje preobsez in neučinkovita. Kaj bi torej njej rekli zdaj? v Uprava se izgovarja, da s preteklosti zaposlovali naP e ljudi in torej potrebujejo no > strokovnjake. Pravzaprav P kakšne posebne kvalifikacije potrebne? In kaj bo s tistim1’ jih bodo nadomestili "str ,,n. njaki”? Se bodo znašli na za . du za zaposlovanje kot v gospodarstvu, če jim PK’Pa„a podjetje? Brez skrbi. Držanj služba je še vedno ena naj zanesljivih. „j, Grozi torej še večji razmna birokracije. Še bolj žalostno P je, da ne samo zaradi Evr‘'P Tudi brez nje se Slovenija h' kratizira na vseh podro' Spomnimo se samo na mno' novih občin. Le peščica obe* je sposobna sama finan^^ vse druge visijo na urza» proračunu. , je Država sicer dokazuje, varčna, vendar predvsem J' ^ da krči socialni, zdravstven1^ pokojninski denar. Vlad ( tako rekoč že ves zadnji ma ukvarja predvsem sama s.sh.aia namesto da bi si Pr'.z? sPo-vsaj za toliko pospešiti 8° Ug darsko rast, da bi lahko hujših bolečin šlovečdenau. ^ vse naštete blagajne in tu v. državno. Namesto tega se o :elO na in druga uprava bohoti do te mere, da se je potem ba zadolževati v tujini. -g. 'Uidi o tem bi morali raz ^ Ijati ob prazniku dela. Ni . hvaliti, da dobro gospoda če v .resnici ne. VINKO BLA1 pNlK Novomeška kronika CVIČKARIJA - Kje vse ježe bila ta uboga cvičkarija! Selijo jo od Glavnega trga, Vindišer-jevega vrta, športne dvorane, Kostanjevice in še od bogve kje, nazadnje je pristala v Ždinji vasi Pfi Pugljevki. Kot da se prire-oitve, ki naj bi slavila in uveljavljala cviček, vino, ki ga na celem svetu lahko pridelamo samo na dolenjskih vinorodnih gfičih, vsi otepajo. Kako drugače je z belokranjsko vinsko vigredjo, prireditvijo na metliških trgih, s katero živi in se veseli cela bela krajina in še dobršen del sosedstva čez Kolpo in čez Gorjance. V Novem mestu pa zadnji konec tedna za cvičkarijo ni vedel skoraj nihče. Kot bi bila v 'legali. SPONZOR - Ob takem odnosu do cvičkarije je tudi pokroviteljstvo bolj poceni. Pokrovitelj letošnje prireditve je bila novomeška občina. To pa ni Eray. škocjanskemu županu ovsicu. Sicer ne to, da je pokroviteljica mati novih sosednjih ° 1.10’ amPak to, za koliko je to pokroviteljstvo dobila. Mestna občina je za to primaknila 400 isocakov. Vrli Povšič pa je zracunal in to tudi javno in glasno na skupščini vinogradni-ov povedal, da je novomeška oocina za cvičkarijo prispevala ,> tolaija na prebivalca občine. ocjanska občina pa je za isto Prireditev dala kar 40 tolarjev j? Prebivalca pa to ni bilo ni-^“omenjeno niti z besedo. mi*i ^ ‘ Zadnja seja novo-sr.,S ?.a občinskega sveta je f s Prireditvami ob temOV,nem dnevu knjige. Ob Tn o CP° gesto naredil župan n;r?e are, ki je vsakemu svet-T_. !* Podaril knjigo Toneta na fSet? k°renine. Glede °, kakšno plačilo so si kas-h; l?3 seP izglasovali svetniki, v, o.Pnkladnejše, ko bi dobili - hran,hte knjižice. imeti ' Sindikalni pri- lič P °Šnjega L maJaic Mik-»l ba od dobitnic priznanja območne organizacije ZSSS ob ™kudelabo Marija Miklič, te radicionalnem prvoma-sla«m sreoanju na Debencu bo Mit,n?stni govornik Gregor hal” 1C’1',S0 stvar pa je “zaku-območne orga-lič c.'10 za dolenjsko Jože Mik-uc' Pa se v žlahti niso. Jna gospa je rekla, da je 1. maJ Postal 1. april z a delavce. Novoivit$kc fOrrod imIšnIce v nr>faSU od 11. do 22. aprila so Uuh;0n)^*d bolnišnici rodile: MatpCaPrm. ‘z Lokev - Žaniko, goriJb.^zdirc-Kneževič - Gre-Pol an trtina KI at ko iz Malih logar"1 . emena, Jožica Pod- Mikect m0!113 ' Tei°’ M°ica no v , Malega Slatnika - Ves-Krisi StePan iz Črnomlja -Ravein0’ Tatiana Župevc iz J°žic, Fn Zd°lah - Andreja, Šentr rovšek iz Straže pri Punčič^^ ' Kalj0’ Ll'JaZu- *S°stanjevice - Žiga, S0- petrarUTrČ|iZ ' Lan' pri o . ,rplan iz Črmosnjic Maipnf, E ' Albino, Suzana Sam w 'z Lota pri Semiču - Krške Jetka Kukovičič iz 'ja iz H ' Aliaza’ Marija Hude- yesna p 'a Pri Minici - Saro, Nin0 wabJan iz Črnomlja - g'avic ojca Kočevar iz Krivo- Dren Ano, Anita Klanfar iz na p.,-V^a * Ana-Marijo, Marti- Suzana h ?skorSnice - KatJ°> A'ozi a o 0rovuc s Cerkvišč -ga sil"!’ !,ctra Mihalič z Malc- Ktikman^V Grcgoria’ Erika Vin n Lužarjevega Kala -' Patr; ri8lla Oblak iz Orešja TVehnjp yesna Kunstek iz lezc J " "Lino, Brigita Jarc iz var [■/ d Pc'°> Marjana Brezo-l^Lfpč - dečka Vač, v? a mesta: Marjanca avpotičeva 10 - Luka, ^akohiVUde*> Hladnikova 3 -'Lucii,; n na Laubry, Drska 22 12.4’ '°nka Brajdič, Brezje SCI?’ frani.a Gr.ubar, 'Panič, 'n Mirjana 'dečka CV’ ^arjana Kozine 62 Čestitamo! J z M A Š i H O 3Č I M MHI4 SVETNIŠKE PLAČE v Škripanje stolov za 44 jurjev Svetniki na zadnji seji sprejeli Vovkov predlog: vsem 15 odst. županove plače NOVO MESTO - Brez sramu, bi lahko na kratko dejali za sklep, ki so ga člani novomeškega občinskega sveta med drugim sprejeli na zadnji seji prejšnji četrtek glede izplačila njihovih nagrad. Nagrade svetnikov, ki sojih sprejeli, so, čeprav je eden od svetnikov dejal, da se ne počuti kot funkcionar, še kako funkcionarske. Vsak svetnik bo dobil za sejo po 44 tisočakov neto, edini kriterij za pridobitev te lepe vsote denarja, za katero mora navadna raja trdo delati cel mesec, pa je le prisotnost na seji. ROTARY KLUB NOVOROJENČKOM - Predstavniki Rotary kluba iz Novega mesta so prejšnjo sredo obiskali novomeško porodnišnico in mamicam in njihovim novorojenčkom podelili prijetno slikanico z naslovom Pojdiva domov, mali medol, ki jo je izdala založba EPTA. Rotary klub pomaga ljudem na različnih področjih, tokrat pa so se člani odločili, da podelijo novorojenčkom njihovo prvo knjigo v življenju, saj je dokazano, da vsakodnevno branje ugodno vpliva na otrokov razvoj. Tokrat so v novomeški porodnišnici podelili prvih 22 knjig, vsega skupaj pa bodo za novorojenčke namenili 500 knjig. Na fotografiji je predsednik Rotary kluba Novo mesto Andrej Pečavar, ko izroča knjigo eni od mladih mamic. (Foto: J. Dorniž) Na osnovi zakona o lokalni samoupravi je za sejo predlog pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je predlagala, naj plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta znaša največ 15 odst. plače župana, kar je 44.000 tolarjev. V okviru tega zneska pa naj bi se plačilo določilo za vsak mesec posebej glede na delo, ki bi ga posamezni svetnik opravil, in sicer 8 odst. za prisotnost na seji, 4 odst. za udeležbo na seji odbora, katerega je član, 2 odst. za udeležbo na sejah drugih delovnih teles in 3 odst. za predsedovanje odboru. Ne glede na to, v koliko odborih bi svetnik deloval, pa mu pripada največ 15 odst. županove plače. Na ta predlog se je prvi odzval Lojze Zupančič (SKD), ki ga je označil kot diskriminatornega, češ da predvideva'le kontroliranje članov občinskega sveta, ne pa tudi nepoklicnih županov, ki naj Se vedno brez prostorov 15 let Dolenjskega društva za cerebralno paralizo LESARIADA V NOVEM MESTU - V petek, 23. aprila, je potekalo v Šolskem centru v Novem mestu 5. državno tekmovanje dijakov in vajencev lesarskih šol Slovenije. Pomerili so se v šestih disciplinah, od ročne obdelave preko športnih tekmovanj do književnega kviza. Prepričljivo so zmagali domačini. Na fotografiji: tekmovanje v ročni obdelavi lesa. (Foto: A. B.) NOVO MESTO - Na območju Dolenjske in Bele knajine od leta 1983 deluje Dolenjsko društvo za cerebralno paralizo Novo mesto, ki združuje okrog 100 članov. Ob 15-letnici delovanja društva jim je novomeška občina lani podelila priznanje. In čeprav društvo deluje na območju več dolenjskih in belokranjskih občin, sta se občnega zbora društva preteklo sredo udeležila le škocjanski župan Janez Povšič in Branka Bukovec z novomeške občine. Predsednik društva Iztok Suhadolnik je v poročilu o delu društva v lanskem letu poudaril, da so uspešno organizirali štirinajstdnevno zdravstveno terapevtsko kolonijo v Termah Zreče, ki se jo je udeležilo 30 otrok s cerebralno paralizo in njihovih spremljeval- OBNOVA GASILSKEGA DOMA NA URŠNIH SELIH - Prostovoljno gasilsko društvo Uršna sela šteje okrog 220 članov. Predsednik društva Aleš Zamida je ponosno povedal, da imajo v svojih vrstah veliko mladih gasilcev, ki bodo nadaljevali njihovo tradicijo. Minuli konec tedna so zagnani uršenski gasilci prekrili gasilski dom. Poskrbeli pa so tudi za izolacijo. (Foto: J. Dorniž) RADI BI USTANOVILI CENTER SONČEK - Dolenjsko društvo za cerebralno paralizo je lani praznovalo 15 let delovanja, še vedno pa je brez društvenih prostorov. Za pridobitev prostorov se prizadevajo že dalj časa, v njem pa bi radi odprli tudi Center Sonček, kamor bi vključili mladostnike s cerebralno paralizo in drugo invalidnostjo. (Foto: J. D.l Za odpiranje novih delovnih mest Preko podjetniškega centra ugodni krediti za nova delovna mesta - Izvolili člane in predsednike odborov občinskega sveta - Podprli sofinanciranje dela veterinarja ŠKOCJAN - Na 6. redni seji škocjanskega občinskega sveta prejšnji torek popoldan so obravnavali poročilo o delu Podjetniškega centra in o projektu odpiranja novih delovnih mest ter izvolili člane in predsednike odborov občinskega sveta. Direktor Podjetniškega centra Novo mesto Andrej Škrinjar, ki je svetnikom predstavil delovanje centra v preteklem lelu, je poudaril, da so lani naredili več, kot so planirali, kljub povabilu pa se jim niso hotele pridružiti belokranjske občine. Podjetniškemu centru je lani uspelo na posebnem razpisu ministrstva pridobiti 30 milijonov tolarjev za podporo pri odpiranju novih delovnih mest. Poleg državnega denarja 300 tisočakov na novo delovno mesto bo potrebno zagotoviti še 200 tisočakov na občinskem nivoju -to bo omogočilo vezavo 500 tisočakov depozita na banki, le-ta pa bo podjetniku s podvojitvijo zneska omogočila za vsako novo zagotovljeno delovno mesto milijon tolarjev posojila pod ugodnimi pogoji TOM + 2 odst. Na pripom- bo svetnikov, da je obrestna mera še vedno previsoka in da so v Avstriji dobijo cenejši krediti ter zakaj ni več subvencij, je Škrinjar utemeljil, daje za naše razmere to ugoden kredit. Za subvencije pa je dejal, da jih ne bo več, Evropa jih ne pozna. Svetniki so predlog • Obravnavali so tudi predlog Veterine iz Novega mesta za sofinanciranje dela veterinarja v škocjanski občini. V škocjanski občini so verjetno edini v Sloveniji, ki so lani sofinancirali pripravništvo veterinarju domačinu. Ker je veterinar v kraju nujno potreben, njegovo delo do sedaj pa so ljudje zelo dobro sprejeli, so svetniki tudi tokrat podprli predlog za sofinanciranje veterinarja, in sicer 1,5 ure na dan v letošnjem letu. cev. Zadnja leta zelo dobro sodelujejo z novomeško Vzgojno-varstveno organizacijo, prizadevali pa so se tudi za odprtje oddelka za vzgojo in varstvo otrok s kombiniranimi motnjami v Novem mestu. Udeležili so se tudi tradicionalnega majskega srečanja družin v Božičih in uspešno organizirali novoletno prireditev z obdaritvijo otrok. Še vedno so brez društvenih prostorov in njihova pridobitev bo ena pomebnejših nalog tudi v letošnjem letu. J. D. podjetniškega centra podprli, občina pa bo zagotovila 800 tisočakov za 4 nova delovna mesta. V vseh sedem odborov pri občinskem svetu so izvolili po pet članov, od tega tri člane sveta in po dva zunanja člana. Predsednik odbora za otroško varstvo, šolstvo in šport je Franci Kocjan, predsednica odbora za kulturo, varstvo naravne in kulturne dediščine in informiranje je bila kljub pomislekom nekaterih, da kot predsednica kulturnega društve ne more opravljati tudi te funkcije, izvoljena Marija Haias, predsednik odbora za zdravstvo in socialne zadeve je Jože Giodani, predsednik odbora za kmetijstvo Franci Smrekar, predsednik odbora za drobno gospodarstvo Jože Dule, predsednik odbora za komunalne zadeve, investicije in finance Mar-jela Peterlin in predsednik odbora za varstvo okolja in urejanje prostora Bogdan Krašna. J. DORNIŽ Pub pri vodnjaku Nov lokal na Glavnem trgu NOVO MESTO - Staro novomeško mestno jedro kot da umira. Trgovine se zapirajo ena za drugo in se selijo v primestna nakupovalna središča. Zaprli so tudi nekatere gostinske lokale in tako je odprtje novega poseben dogodek. Konec lanskega novembra so na Glavnem trgu odprli Dodo’s Pub. Številni mladi in starejši so bili navdušeni nad njim in od prvega dne naprej je lokal skoraj ves čas poln, manj navdušeni pa so bili bližnji stanovalci, ki jih prihajajoči in odhajajoči gostje motijo pri nočnem počitku. Vodja lokala Andrej Kapla je povedal, da so za problem zvedeli preko medijev in inšpekcij; nanje se ni obrnil nihče od stanovalcev. “Takoj smo se odzvali in bili pripravljeni problem rešiti. Že do tedaj smo imeli v lokalu po enega varnostnika, po tem sestanku pa smo uvedli še enega, poleg tega smo čas obratovanja poskusno skrajšali za eno uro,” je pojasnil Kapla. Za red pa skušajo z rednimi obhodi poskrbeti tudi policisti. In kaj tako privablja goste v ta za Novo mesto nenavadni lokal? Andrej Kapla pravi, da je to posebna ponudba, dobra glasba in drugačen ambient. Točijo angleška, irska, škotska piva pa tudi druga, prav tako imajo bogat izbor žganih pijač. Sicer pa so pubi ali angleške gostilne v Sloveniji že nekaj let v modi. J. D. Andrej Kapla bi za delo ali nedelo dobivali do 124 tisočakov na mesec, zato se je zavzel proti normiranju. Anton Vovko (SLS) pa je nato mirno predlagal, naj bi vsi svetniki za sejo dobili po 15 odst. županove plače, kar znese 44.000 tolarjev. Povsem drugače pa je o predlogu razmišljal Andrej Blažič (SDS). “Od lanskih 5 milijonov tolarjev, ki jih je občina namenila za sejnine, gremo letos na 30 milijonov. To pomeni, da bo novomeški svetnik na uro bolje plačan kot ameriški predsednik. Zakaj? V Labodu morajo delavke za tak denar in še za nas zraven trdo delati cel mesec. Mislim, da imate vsi dobre plače in da tega denarja ne potrebujete. Svetnik naj bo predvsem častna funkcija, zato predlagam, naj sejnina ostane takšna kot lani. Jasno je tudi, da da nam bo za marsikatero cesto v krajevnih skupnostih zmanjkalo denarja,” je trezno povedal Blažič. A podpore razen članov njihove svetniške skupine ni dobil. Lojze Zupančič je dejal, da se to lepo sliši, vendar naj se Blažič temu denarju sam odpove, če hoče. “Lahko se gremo nekakšne samaritane, vendar, ali veste, koliko dobijo svetniki v drugih občinah?” Podprl ga je še Marjan Somrak (ZLSD) in dejal, daje bil tak zakon pač sprejet. Ostali so bili tiho, več ali manj s pogledi uprtimi v tla. In tako je župan dr. Tone Starc dal na glasovanje tri predloge: Blažičev, naj ostane plačilo svetnikom na lanski ravni, Vovkov, naj bi vsem svetnikom pripadalo 15 odst. županove plače, in predlog komisije za mandatna vprašanja, naj svetniki dobijo največ 15 odst. županove plače, odvisno od njihovega dela v odborih. Za Blažičev predlog je bilo le 5 svetnikov iz SDS, tesno pa je bil izglasovan Vovkov predlog, da vsem svetnikom pripada 15 odst. županove plače (44 tisočakov neto) na sejo. Vse, kar morajo svetniki za to narediti, je le prisotnost na seji. J. DORNIŽ Suhokranjski drobiž ČISTILI SV. KATARINO - Člani TD Suha krajina so pod vodstvom Vlada Kostevca prd dnevi čistili okolico porušene cerkvice sv. Katarine nad vasjo Plešivica. Člani in prizadevni krajani Plešivice pripravljajo tudi prvomajski kres, zato vabijo vse, da se jim jutri pridružijo. KOMEDIJA - Na Dvoru so v soboto gostovali člani Kulturnega društva Josip Jurčič z Muljave s komedijo Stric Ihta. Predstava se je pričela z manjšo zamudo, v dvorani je namreč zmanjkalo elektrike, kar pa gostov v nadaljevnaju ni motilo. ČESTITKE - Čestitke, ki jih na roko napiše tajnica KO ZZB Žužemberk Ljuba Šenica ob dnevu žena vsem članicam pa tudi aktivistkam, ki žvijo drugje, so preproste in sežejo do srca. Tajnica je bila za svoj trud na letni konferenci deležna lepega aplavza, kar priča, da člani in članice cenijo njeno delo. SMETI - Na sobotni akciji čiščenja okolja so se prizadevno vključili tudi dvorski šolarji, ki so pobirali smeti po Dvoru, v okolici plavža in Novolesa. Okoli kamionov, ki so parkirani pri “Trajberku”, so našli polno smeti, ki same po sebi pričajo o izvoru in lastniku. Na sliki: učenci z “dokaznim” materialom. S. M. * Z M A Š IH OBČIM .. Sprehod po Metliki Trgovsko prebujanje Mestnega loga Kmetijska zadruga Metlika je svojo trgovsko ponudbo združila na enem mestu, in sicer v Mestnem logu - Jutri otvoritev nove trgovine - Rešeno denacionalizacijsko vprašanje METLIKA - Kmetijska zadruga Metlika je v metliški občini nosilka specifične trgovine s skoraj vsem, kar ljudje potrebujejo v kmetijstvu in vrtnarstvu. Vendar so imeli doslej to ponudbo na štirih mestih, zaradi česar niso mogli zagotoviti celodnevnega delovnega časa, priznavajo pa tudi, da ponudba ni bila celovita. Zato so se v Kmetijski zadrugi odločili, da bodo celotno trgovsko ponudbo preselili v Mestni log, kjer sta že diskont in prodajalna z gradbenim materialom. V začetku letošnjega leta pa so začeli prenavljati in dozidavati nekdanjo mehanično delavnico. V petek, 30. aprila, ob 15. uri bodo že odprli novo trgovino s skladiščem. V njej bo poleg programa, ki so ga v svojih prodajalnah nudili že doslej, torej kmetijske apoteke, kmetijskih strojev, rezervnih delov in drobnega orodja, gradbenega materiala ter umetnih gnojil, na voljo tudi vodovodni in elektro material, barve in laki. V trgovini, ki s skladiščem meri 930 kv. metrov in je največja tovrstna prodajalna v Beli krajini, so ponudbo strnili v geslo “Vse za kmetijstvo, vrt in dom”. Pred trgovino, ki bo odprta ves dan, so uredili velik parkirni prostor, kupcem pa bodo kupljeno blago tudi dostavljali na dom. Kot je povedal direktor KZ Metlika Ivan Kure, načrtno urejajo Mestni log, kjer nameravajo v prihodnje zgraditi še delikatesno trgovino. S tem pa bi zaokrožili svojo celovito trgovinsko ponudbo na enem mestu. Vendar se v zadrugi dobro zavedajo, da so s preselitvijo dveh trgovin iz mestnega jedra v Mestni log precej osiromašili stari del Metlike. Zato bodo prostore na Trgu svobode, kjer je bila nekdaj tudi uprava zadruge, ponudili v najem trgovcu, če pa ga ne bi našli, bodo tam sami znova odprli trgovino. Hišo, v kateri je bila kmetijska lekarna, pa bodo prodali. Poleg trgovin v Mestnem logu ima zadruga v Metliki le še dve mesnici, trgovino na Suhorju, dve prodajalni v Podzemlju, ponovno pa bodo letos odprli trgovino v Gradcu, kije bila doslej v najemu. Trgovine na Suhorju in v Podzemlju je Kmetijska zadruga Metlika , odkupila od denacionalizacijskih upravičencev, tako da so razen nekaj parcel, kijih bodo tudi kmalu vrnili, v zadrugi rešili vprašanje denacionalizacije. Največjo trgovino, ki meri kar 1.400 kv. metrov, pa ima Kmetijska zadruga v Ljubljani. Gre za diskont in skladišče, kjer ponujajo pretežno pijače. M. BEZEK-JAKŠE KRES MLADIH METLIKA - V petek, 30. aprila, bo ob 20. uri pri gasilskem domu v Metliki kresovanje mladih, ki ga organizira komisija za prosti čas prHDZPM Metlika. POHOD SE JE DOBRO PRIJEL - Ob prazniku mestne skupnosti Metlika je bil preteklo nedeljo drugi pohod okrog mesta, ki se ga je udeležilo okrog 350 ljudi. Razveseljivo je, da je na nekaj kilometrov dolgo pot odšlo mlado in staro: od nekajmesečnih otrok, ki so jih očetje nosili v nahrbtnikih, do tistih, ki rinejo proti osemdesetim letom ali so jih celo že prekoračili. Med pohodniki je bilo tudi precej Metličanov, ki živijo drugod po Sloveniji, v rodno mesto pa so prišli prav na pohod. (Foto: M. B.-J.) METLIKA PRAZNUJE METLIKA - Danes, v četrtek, 29. aprila, bo ob 20. uri v tukajšnjem kulturnem domu proslava v počastitev metliškega mestnega praznika. Pozdravni nagovor bo imel predsednik mestne skupnosti Metlika Anton Tomc, v kulturnem programu, ki ga bo povezovala Alenka Mežnaršič, pa bodo nastopili oktet Vitis, vokalna skupina Lan, Pojoče steljce in folklorna skupina “Ivan Navratil”. Pobuda za cestni prodor pod Gorjanci Posvet belokranjskih županov z ministrom Bergdherjem SEMIČ - Pretekli petek so se z ministrom za promet in zveze Antonom Bergauerjem ter njegovimi sodelavci v Semiču na regijskem posvetu sestali vsi trije belokranjski župani. Največ časa so se zadržali ob delu in načrtih pri posodabljanju cest. Tako bodo v metliški občini letos asfaltirali 600 metrov jugor-ske ceste, ki pelje proti Semiču, medtem ko naj bi prihodnjo pomlad dokončali ureditev križišča na Jugorju. Načrt je že narejen, sedaj pa na metliški občini teče postopek spremembe prostorskega plana za križišče. Pripravili bodo tudi projekt za ureditev mejnega prehoda v Metliki, Cankarjeve ceste in ceste na zeleni meji pri Vidošičih. V črnomaljski občini bodo letos zaključili rekonstrukcijo Belokranjske ceste, razpisali pa tudi delo za ureditev ceste oz. pločnikov pri Kanižarici in preplastitev ceste Suhor-Stara Lipa. Za črnomaljsko obvoznico so narejene študije variant. Slišati je bilo, da, kljub temu da je bil za 7 kilometrov ceste od Sinjega Vrha proti Radencem narejen projekt za 5 metrov široko cesto, razmišljajo o zožitvi na 3,5 metra. Vendar je črnomaljski župan Andrej Fabjan odločno dejal, da na takšno širino ceste na skrajnem jugu Slovenije, kjer bo v prihodnosti šengenska meja, v občini ne Minister Anton Bergauer v Semiču. Ob njem gostitelj serliiški župan Janko Bukovec. bodo pristali. Z njim se je strinjal tudi minister. Semiški župan Janko Bukovec je spomnil, da je bil pred približno sto leti narejen načrt za železniški predor pod Gorjanci. Zanimalo ga je, za katero rešitev za bolj tekoči promet po gorjanski cesti se bodo odločili: za predor, tretji pas ali novo traso ceste. Državni sekretar za ceste Žarko Pregelj je pojasnil, da bodo v študiji najbrž upoštevali vse tri možnosti. Cesto bodo rekonstru- • V letošnjem letu bo v belokranjsko telekomunikacijsko obrežje vloženih 400 milijonov tolarjev. Tisti, ki ne morejo sprejemati signala TV Slovenije, lahko problem rešijo s satelitskimi sprejemniki. V prihodnjem letu pa bodo na železniškem prehodu v Rožnem Dolu postavili avtomatske polzapornice. irali postopoma, lahko pa bi jo pričeli že prihodnje leto, vendar tunela prej kot v petih letih ne bi mogli začeti graditi. M. BEZEK-JAKŠE V Črnomlju obljubljajo nove begunce Včeraj je bila izredna seja občinskega sveta o nastanitvenem centru za osebe z začasnim zatočiščem ter o beguncih s Kosova, ki naj bi jih prišlo v Črnomelj vsaj sto % ČRNOMELJ - Na eni od sej črnomaljskega občinskega sveta proti koncu lanskega leta je takratni predsednik sveta in sedanji podžupan Andrej Kavšek vprašal, koliko je resnice v govoricah, da bodo v črnomaljski begunski center nastanili večje število novih stanovalcev. Iz pristojnih državnih služb je prišlo pojasnilo, da se kaj takšnega ne bo zgodilo, če pa se že bo, se bo le s pristankom lokalne skupnosti. Vse pa kaže, da se ob dogodkih v ZR Jugoslaviji, ko se je Slovenija obvezala nuditi nekaj tisoč kosovskim beguncem začasno zatočišče, tudi Črnomelj ne bo izognil novim pribežnikom. Pretekli teden je namreč direktor Urada za priseljevanje in begunce Miloš Šuštar napisal vljudnostno pismo črnomaljskemu županu in državnemu poslancu Andreju Fabjanu, v katerem navaja, da si urad prizadeva, da bi breme države enakomerno porazdelili. A brez popol-njevanja obstoječih nastanitvenih centrov, ki jih je v Sloveniji še deset, ne bo šlo. “Žal bomo mora- • Po informacijah s policijske postaje Črnomelj doslej niso imeli večjih težav s prebivalci tukajšnjega begunskega centra. Lani naj bi zagrešili dve tatvini ter petkrat zaradi medsebojnih sporov kršili javni red in mir, predlani pa so otroci pri igri poškodovali steklo na eni od sosednjih stavb. s PRED PRIHODOM NOVIH BEGUNCEV- Včrnomaljskem begunskem centru je bilo pretekli teden še zatišje. Nekateri begunci, ki so v njem tudi že sedem let, so se dodobra ustalili. Bodo novi prišleki v to idilo vnesli nemir? (Foto: M. B.-J.) DOLENJSKI LIST li tako ravnati tudi v Črnomlju. Predvidevam, da bomo v naslednjih tednih v Črnomelj pripeljali še sto kosovskih Albancev z začasnim zatočiščem,” pravi v pismu Šuštar ter dodaja, da bodo prvi begunci morda prišli že ta teden. Informacijo o črnomaljskem begunskem centru Šuštar zaključuje s skoraj ultimativno ugotovitvijo, da “namerava Urad za priseljevanje in begunce po predhodni seznanitvi oziroma obravnavi te informacije na občinskem svetu te kapacitete tudi zapolniti.” Nikjer ni več ne duha ne sluha o obljubi iz lanskega leta. da bodo novi begunci prišli v Črnomelj le s pristankom lokalne skupnosti. V Črnomlju so tako za včeraj sklicali izredno sejo občinskega sveta (več o njej v prihodnji številki Dolenjskega lista) z omenjeno tematiko. Sicer pa je bilo v črnomaljskem zbirnem centru, kamor so se prvi begunci zatekli 21. aprila 1992, po natanko sedmih letih 129 ljudi, največ pa se je v njem stiskalo 1.196 beguncev. Sedaj prevladujejo ženske in moški, stari 25 do 60 let, ter otroci v starosti od 8 do 16 let. Vsi so iz krajev v BiH, kjer je narod, ki mu pripadajo, v manjšini SEJNINA ZA POGORELCE SEMIČ - Na seji tukajšnjega občinskega sveta pred tednom dni je svetnik Janez Malnarič z Vrtače predlagal, naj se svetniki odpovedo sejnini z zadnjega zasedanja. Denar naj bi namenili pogorelcem Hanči-čevim, ki jim je teden dni prej pogorelo gospodarsko poslopje, pri tem pa se je poškodovala bližnja stanovanjska hiša. Svetniki so se soglasno strinjali, da darujejo denar za popravilo hiše. in je njihova vrnitev domov zelo negotova. V črnomaljskem nastanitvenem centru je bila v celoti obnovljena električna napeljava, sanitarije in centralno ogrevanje ter zgrajena čistilna naprava, na katero so priključeni tudi podjetniki v poslovno-obrtni coni Majer. M. B.-J. TAMBURAŠKI VEČER - Črnomaljska Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je preteklo soboto pripravila 4. revijo tamburaških skupin Bele krajine. Polna dvorana obiskovalcev črnomaljskega kulturnega doma je prisluhnila tamburaškima skupinama Varalo iz Črnomlja in KUD Dobreč Dragatuš, ki ju vodi Anton Grahek, tamburaški skupini folklorne skupšine “Ivan Navratil” iz Metlike pod vodstvom Petra Jakše ter sodevskim tamburašem, ki jih vodi Jožef Mihelič starejši. Na fotografiji: voditeljica prireditve Barbara Barbič-Jakše v pogovoru z Jožefom Miheličem, katerega knjižico o sodevskih tamburaših so predstavili na sobotnem večeru. Ob njem sin Jože in vnuk Anže, ki nadaljujeta z vaško tamburaško tradicijo. (Foto: M. B.-J.) V Iskri še pričakujejo težave Tako meni predsednik SKEI v semiški Iskri Jurij Kobe, čeprav ne ve, kako se bodo problemi odrazili - Na referendumu proti varčevalnim ukrepom, zato socialnega sporazuma ne bo SEMIČ - V semiški Iskri so imeli v začetku minulega tedna refern-dum, na katerem so se zaposleni odločali, ali so za predlog uprave družbe, da prispevajo k zmanjševanju stroškov dela. S tem bi pomagali tovarni iz težav, v katerih se je znašla zaradi azijske in ruske krize ter s tem povezanimi manjšimi naročili kondenzatorjev. V Iskri so že skrajšali delovni čas za režijske delavce na 36 ur na teden. “Drugi del varčevanja pri delavcih pa je bil regres za letni dopust, ki naj ga ne bi izplačali letos in naj bi ostal kot terjatev delavcev do firme v prihodnjem letu. Če pa bi v letošnjem letu uspeli preseči 45 milijonov DEM realizacije, bi se pogovarjali o sorazmernem izplačilu regresa že v letošnjem letu. Za prevoz na delo naj bi po novem delavec in podjetje krila vsak polovico stroškov, medtem ko je doslej delavec plačal petino stroškov. Poleg tega naj bi tisti, ki so oddaljeni od tovarne do pet kilometrov, sami plačali potne stroške, medtem ko so jih doslej le tisti, ki so oddaljeni do dva kilometra. S temi ukrepi naj bi privarčevali dva milijona DEM,” je pojasnil predsednik SKEI v Iskri Jurij Kobe. “Ker naj bi firma podpisala s sindikatom socialni sporazum, v katerem bi bile zajete te novosti, smo se odločili za referendum. Če bi večina potrdila, da so zanje ukrepi sprejemljivi, bi podpisali sporazum,” je dejal Kobe. Toda na referendumu je bilo od 900 udeležencev 800 proti takšnemu varčevanju, ker so menili, da niso krivi za razmere v podjetju, in se niso bili pripravljeni odreči pravicam iz kolektivne pogodbe. Po njihovem ta prihranek tudi ne bi rešil družbe. In kaj pomeni izid glasovanja? Po Kobetovem mnenju to, da ni Jurij Kobe moč uresničiti programa po poti, ki si jo je zamislila uprava. “Socialnega sporazuma torej ne bomo podpisali, vemo pa tudi, da regresa za dopust ne bomo dobili, če ne bo denarja. Res pa je, da sedaj ni moč z gotovostjo reči, da bo v podjetju socialni mir. Pravzaprav pričakujem težave, težko pa je napovedati, v kakšni obliki se bodo odrazile. Drži namreč, daje za sedanji obseg proizvodnje preveč zaposlenih, zato se bo odpuščanje delavcev gotovo nadaljevalo. Stroški dela so namreč preveliki, da bi lahko toliko ljudi preži- • Direktor uprave družbe Iskra Janez Štefanič je potrdil, da, kljub temu da je bila večina proti varčevalnim ukrepom, ne bodo izplačali regresa za letni dopust, ker nimajo od kod vzeti denar. Dejal pa je, da iščejo nove trge in kupce za kondenzatorje. velo z realizacijo, kakršno imamo sedaj. Veliko pa je odvisno od večinskih lastnikov, torej Iskra holdinga, Vizije, kapitalskega in odškodninskega sklada, ki bodo prišli k nam v začetku maja in bodo gotovo ocenili, kako naprej,” je dejal Kobe. M. BEZEK-JAKŠE POMOČ - Na regijskem posvetu belokranjskih županov z ministrom za promet in zveze Antonom Bergauerjem pretekli teden v Semiču je metliški župan Slavko Dragovan ob naštevanju problemov omenil, da imajo v občini tudi vinsko cesto. Zanimalo ga je, če bo zanjo moč dobiti pomoč. A še preden je minister uspel odpreti usta, je pomoč ponudil semiški župan Janko Bukovec. Zaslutil je namreč, da Metličanom očitno že zmanjkuje vina, semiške kleti pa so ga še polne. HOJA - Iznajdljivi trgovci so očitno ugotovili, da Metličani nimajo dovolj denarja, da bi si v nakupovalni evforiji pred uvedbo DDV lahko privoščili nove avtomobile. Pa so jim zato na Trgu svobode ponudili novo trgovino s - čevlji. Že deseto v Metliki. PRISVAJANJE - Z občine Metlika zadnje čase pisno obveščajo novinarje o aktualnih dogodkih v občini, kar je pohvalno. Iz informacij je moč razbrati, da gre za delo, s katerim se ukvarjajo na občinski upravi, zato je čudno, da so si na občini prisvojili tudi organizacijo pohoda okrog Metlike, ki ga je pripravila mestna skupnost Metlika s pomočjo Planinskega društva. Mar to pomeni, da si želi občina prisvojiti tudi mestni praznik, ker občinskega praznika že nekaj let ne praznujejo? In če ne, zakaj potem ne poroča tudi o drugih krajevnih skupnostih in ne le o metliški. Črnomaljski drobfr HIGIENA - Črnomaljci so ponosni na novo mrljško vežico v Vojni vasi in njeno urejeno okolico. Vse prej kot v ponos pa jim je voznik avtobusa, ki parkira na bližnjem kolovozu, s katerega izpeljuje na cesto, ki pelje mimo vežice, in s tem nanaša na asfalt blato s kolovoza. Če že sam nima dovolj čuta za čistočo, Črnomaljci predlagajo, naj ga o higienskem minimumu pouči komunalni nadzornik. KAMEN - Pred časom so ob: novili razpadajoče stopnice, ki vodijo nad nekdanjo klavnico proti obrtni coni na Majerju. A nogometaši Nogometnega kluba Bela krajina, ki so iz Loke, kjer imajo nogometno igrišče in klult>-ske prostore, hodilTna trening na igrišče na Majerju kar v copati za nogomet, so z za beton neprimerno obutvijo začeli stopnic zopet uničevati, poleg tega so n njih puščali tudi blato. Bližnji sosed, ki si je natančno prebral oo-lok o javnem redu in miru, J spoznal, da takšno ravnanje m skladu z odlokom. O tem je se nanil tudi Andreja Fabjana, župa na in predsednika Nogometneg kluba hkrati. Ta je obljubil, da se to ne bo več dogajalo, ker pa L posumil, da se vsi ne bodo drz navodil, je krajana prosil, da sa popazi, ali bodo vsi nogomet spoštovali prepoved hoje P°.st°D nicah. Črnomaljec je upošte županov nasvet. Bil je zadovolje ^ ko je spoznal, da se nogometaš glavnem držijo navodil.( teden pa se je eden od njih zopv napotil po prepovedanih stop nicah. Črnomaljec ga je °PoZ°h kot plačilo za nasvet pa je do kamen, s katerim ga je n°8 na taš odlično zadel, za P°P?tlJrl,clJjjc še zvrhano mero mastnih kje Z.VII1UIIU muiu lila«***" - . . /jeziku narodov južno od 8°'”. Tokrat je bil “samo” kamp n kletvice, vprašanje pa je, kaj ko na dvorišče Črnomaljca pr ti jutri. Semiške tropih ZAMUDA - Državni sekre»r za ceste Žarko Pregelj, po 1’ sicer Primorec, je kar Prpctd mudil na posvet o cestni pr . lematiki, ki je bil v petek v i>e ču. Glavni krivec za “alora, P dem v’č k’sno”, so bile sev (slabe) ceste. -..vj TARNANJE - BelokranP Zupani so na prej omenje posvetu potarnali tudi glede s ^ telefonije v deželici ob K'miV’ Marka Cuka, direktorja Up 0 za telekomunikacije RS< prepričali. Njegovim oče’ ^ ušesom ni ostalo skrito, 0 ^ med sestankom zvonili 010 s telefoni, njihovi lastniki pa s .j čas tekali iz sejne sobe. Pf! °hoije se bodo morali Belokranjci na- pripraviti za tarnanje ali pa i predek vsaj nekoliko ' muflirati. . bolj zaka' OBRAVNAVA - Medtem so v državnem zboru odbrav aktov poimenovali prvo, dr tretje branje, so se v sernis uj občinskem svetu, kjer so 1 lil sveiu, N. spre-nekdaj pri dvostopenjskem H ^ ov osnutc predlog, sedaj raje odlotU jemanju za prvo in drugo obravnavo. vo so se dali poučiti, da s° P . drugo, tretje branje posle nepismenosti. Drobne iz Kočevja “REZERVNI” SLAVNOSTNI GOVORNIK - Slavnostni govornik na proslavi v počastitev dneva upora proti okupatorju, ki sojo kočevski borci združili s svojo programsko skupščino, naj bi bil ravnatelj kočevske OŠ Ob Rinži Peter Sobar. Zadeva je bila dogovorjena, žal pa dotični ni dobil vabila za skupščino in s tem °°ene™ za proslavo. Čakajoči na skupščini so o tem zvedeli šele po opravljenem telefonskem pogovoru z njim. K sreči pa ob udeležbi, ki jo borcem lahko zavida prenekatera stranka v Kočevju, ni do pretirano težko najti “rezervnega slavnostnega govornika. Iz zadrege je vodstvo kočevske borčevske organizacije rešil general Lado Kocjan iz skupnosti borcev 15. divizije, ki ima domicil v občini Kočevje. Zbrane pa je pozdravil tudi narodni heroj in častni občan občine Kočevje general Jože Ožbolt. Slednji je pohvalil delo kočevske borčevske organizacije, in to kljub neljubemu zapletu, ki je bil ali pa morda tudi ne, posledica dejstva, da so ocevski borci v začetku tega meseca ostali brez svoje dolgolet-ne tajnice! kresovanje v DOLGI VASI KOČEVJE - V brunarici pri olgi vasi, priljubljenem shajališču Kočevcev, kjer nastaja ecnamensko rekreativno sre- W X v Jutri ob 19- uri P°d-J.e Mercator-Kmetijsko gos-P° arstvo Kočevje pripravilo ™aj«k° kresovanje. Ob tej Pn ikt bodo v brunarici odprli Prenovljeni gostinski lokal. Dibniški zobotrebci SASPv^NA ekološka tak- bo ' ^bniei predvidevajo, da urec;btev sedanje nelegalne “eponije v Mali Gori, 30 odstot-ln P°lrebnega denaija prispeva- sto '"A*™0 za °L°lje in pro-Ostalo naj bi prispevale LnšKn Ribnica, Sodražica in hivo/ Potok Slede na število pre-na-■ccv- Deponijo naj bi na ta letih0- Ujedi*i in razširili v treh ea y'n , tu tuib ni nič sporne-naivap ete Pa se ob zahtevi, da rahrv1,?1^051.3'' dve občini za upo- 0I,.; deponije plačevali ribniški pnt 31 ekološko takso. Jezni Drin°Ca?'’ ¥ b' b'li takso celo Dlačici “Požreti”, če bi jo zaraH^ tu.d‘ ribniška občina, so na n l vztrajanja ribniškega župa-jivitZ' u3 Eotočane nesprejeml-celo Za tc.vah menda zato začeli Hpn razmi^ljati, da bi se o ureditvi kočevsko oh-®'1 PP8°varjat' s jeza občino. Čeprav se bo ribniški11?, ali pa bo ve t-.i/ . P30 omilil svoje zahte-trehn ° Potočanom ne bo pokoro 0 odvažati svojih smeti v mneniia0H0bhn0’ pa so mnogi lažio bo ribniški župan ja J?6' d° državnega denar-čenrar katerega računajo (pa tePraVvsi vedo, kako težko je do b0 ri„enai;ia Priti!), kot pa se mu udogovoriti s sosedi! CjoštdškT * v • nzni s,e^0TNo MNENJE - Konjih 0.m,enili. da so v doseda-Pred "'j3*1 Kostclci pometimo Pragom”, že tako te-letošn • (;Čl.stili ves Kostel, da v bo J' akciji odpadkov skoraj ne očfeJVe zmotili, saj so v aprila n u .koijah 10., I7. in 24. daje p,- raJi toliko odpadkov, nov m°s že odpeljal 7 kamio-nala Js?Vn'b odpadkov, Korau-ko b«, r ? kamionov, medtem onc Jreba odpeljati še 3 kanti-akcjjj pa °v, nabrane v zadnji ni ' “KRADLI” - V sobot-keslom"y?/lskj.akcij' lovcev pod je na l kradimo smeti naravi” sodei “ ,m°čju občine Kostel d|j”0 . 3 " b0 lovcev, ki so “kra-tak0 “ Padke skupno 240 ur in jih mione lpli” naravi kar za 3 ka- «&!£ knjiga za po- ge So ' zugi in vpisne knji-grajsr:d Pohodnike po kostelski 0krene,.vt:iiPOti na razPolago v v Ajhli,, ,f'.llci Samsa na Žagi in PtšpJ; (Pajničevi); na Kostelski 6ošti v p 8 v trgovini Ofak in na mi Ur otoku, kjer med uradni-ni urai, 3 deluje tudi informativ- n* Urad t uJe tudi mformativ-36 PR,,r^tičnega društva. E>Os|ej ZA NAJLEPŠE-vatije i.Se 3® Prijavilo za tekmo-sko c j. bajlepše urejeno kostcl-°bčanov°pn-^jcno Pkolico 36 Prijav., k' ri turističnem društvu Jave še zhif.,:.. MM4 1 IZ N H 0 3 C 1 L m Biseri štirih občin Nastaja publikacija VELIKE LAŠČE - V bodoči publikaciji, ki nastaja v okviru projekta “Po poteh dediščine-Korenine slovenske indetitete”, so predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v občinah Ribnica, Velike Lašče, Sodražica in Dobrepolje na gradu Turjak izbrali lokacije, ki bodo kot krajevne posebnosti predstavljene tudi na evropski turistični borzi prihodnje leto. Občina Ribnica bo poslej še bolj prepoznavna po svojemu mestnem jedru ter podružnično cerkvijo sv. Urha v Maršicih. Gre za srednjeveško stavbo, poslikano s freskami Tomaža iz Senja iz začetka 16. stoletja. Znamenita cerkev pod tristoletnimi lipami pri Novi Štifti bo turistično zrcalo občine Sodražica. Velikolaška občina je tudi doslej slovela po kulturnih hramih, v publikaciji pa so zajeli grad Turjak, Trubarjev muzej na Rašici ter kulturniško pot Trubarja, Levstika, Stritarja. Občina Dobrepolje se ponaša z lipovim Gajem, v katerem so bili nekdaj veliki sejmi, ter s cerkvama na Ponikvah in v Zdenski vasi, ki sta izbrani kot lokaciji. M. G. KDO NAJ KUPI KAMERO? ZAHODNA DOLENJSKA - V osmih občinah od Turjaka do Kolpe televizija pokriva priložnostne dogodke, kar pa je za objektivno predstavitev regije premalo. Televizija bi bolj celovito spremljala delo in življenje ljudi, a ji zaradi velikih izgub primanjkuje denar za nakup terenske opreme. Zato je januarja generalni direktor Janez Čadež županom občin zahodne Dolenjske pisal o “sodelovanju”. Čadeževo prošnjo so svetniki v Sodražici kratko malo zavrnili in direktorja opomnili, naj prvo zagotovi “normalen sprejem nacionalne televizije na njihovem območju, o kameri pa se bodo pogovarjali že kdaj drugič”. Enaka usoda čaka Janezovo pismo tudi v drugih občinah. CRPOV za Kostel KOSTEL-V občini Kostel pričenjajo z uvajanjem programa Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Kot so poudarili ob predstavitvi programa minuli četrtek v Fari, vidijo v njem priložnost za presego večdesetletnega razvojnega nazadovanja in izseljevanja prebivalcev, ki jih lani ustanovljena nova občina Kostel danes šteje vsega le še okoli 700. Program bo zaobsegel delovni, naselitveni, življenjski, družbeni in kulturni prostor. Vseh pet bodo morali temeljito proučiti in v sodelovanju s prebivalci ugotoviti, kateri skupni in individualni projekti so realni in uresničljivi. Živka Komac V Se svetli trenutki! Ob dnevu Zemlje KOČEVJE - Onesnaževa- nje planeta in vojne, ki člove- štvo pehajo v uničenje, so ama- tersko pesnico Živko Komac iz Kočevja vzpodbudili, da je napisala optimistično pesem “2000”, ki ne napovedujč “črnega konca” človeštva. V želji, da bi z njo posvarila, da ni več daleč dan, ko bomo ljudje uničili planet in z njim sebe, če svojega odnosa do narave ne bomo spremenili, je pesem poslala Slovenskemu odboru za Unicef. S pomočjo sindikata Mela- mina, kjer je bila Komacova zaposlena 27 let, je leta 1988 izdala svojo prvo knjižico pes- mi. Posvetila jih je materi in od tod tudi naslov zbirke “Njej”. Ravno sedaj pa se pripravlja na izdajo druge zbirke, v kateri bo predvidoma 35 pesmi izbranih iz obdobja zadjih desetih let, ko je veliko pozornosti namenjala predvsem razmišljanjem o vplivu medernizacije in robotizacije družbe na človeka in zaradi izgubljanja nekdanjih vrednot, vojn in onesnaževanja Zemlje, o usodnih posledicah, ki jih lahko imata za obstoj planeta. Komacova ima danes 49 let in je članica pred nedavnim ustanovljenega kluba litaratov Kočevje. Priložnostne pesmi in. krajša prozna dela piše že od otroštva. M. L.-S. SKUPSCINA ZB IN PROSLAVA S političnim aktom zoper politični akt O upravičenih zahtevkih borcev, kosovski krizi in odnosih s Hrvaško KOČEVJE - “Kot nestrankarska in nepolitična organizacija ZB nima neposrednega vpliva in vloge v političnem dogajanju, vendar pa to še ne pomeni, da bi se borci morali povsem odreči političnemu življenju in družbenemu vplivu,” je na programski skupščini ZB NOV Kočevje, ki sojo minuli petek združili s proslavo v počasitev dneva upora proti okupatorju, poudaril njen predsednik Ignac Karničnik. “Sedanja zakonodja je precej zmanjšala pravice borcev in invalidov, izgnancev, internirancev, ujetnikov, zapornikov in drugih zavezancev, ki so uživali zaščito in socialno varnost po zakonih in določilih prejšnje ustave SRS,” je dejal in poudaril, da je bilo to politično dejanje in da imajo zato borci in drugi varovanci pravico, da si tudi s političnimi sredstvi zagotovijo spoštovanje že prej pridobljenih pravic. Pohvalil je, da so v parlamentarni razpravi zakoni o vojnih veteranih, vojnih invalidih in žrtvah vojnega nasilja, da pa naš novi strankarski parlamentarni sistem zelo počasi rešuje vloge prizadetih za pridobitev pravic po teh vojnih zakonih. Tašnih vlog je nad 120 tisoč, naloga borcev pa je, kot je dejal, da vsem žrtvam vojnega nasilja pomaga priti do upravičene rente in odškodnine, ki naj jo prizadetim internirancem, zapornikom in izgnancem plačajo države, ki so Slovenijo okupirale, torej tudi vzhodna Nemčija, ki je sedaj združena v skupno Nemčijo. “Narodom in narodnim manjšinam na južnem Balkanu se morajo priznati človekove svoboščine vključno s plebiscitom in osnovanjem samostojnih in suverenih državnih ustavnih ureditev,” je dejal o kosovski krizi, o neurejenih odnosih med Slovenijo in Hrvaško pa poudaril, da spori za nekaj hektarjev površine zemlje ali morja, kot jih doživljamo sedaj ob jadranskih mejah z našo sosedo, ne prispevajo k zbliževanju narodov in držav in tvorjenju PODPISALI EKO LISTINO- V OŠ Fara so v petek podpisali eko listino, s katero se podpisniki moralno obvezujejo, da bodo skupno sodelovali pri izboljšanju stanja v okolju, v katerem živijo. K enotnemu reševanju problemov okolja, plemenitenju medsebojnih odnosov, izmenjavi izkušenj in modrosti v prizadevanju za najplemenitejše dejanje: ohraniti naravo čisto, zdravo in nedotaknjeno za prihodnje rodove, kot je zapisano na listini, so se v imenu šole, učencev in učiteljev občine Kostel, Centra šolskih in obšolskih dejavnosti dom Fara in TSD Kostel zavezalipodisnUd: Vera Cimprič, Franc Cimprič, Velantin Južnič, Martin Marinč in Stanko Nikolič. S tem je OŠ Fara, ki je lani pristopila k projektu Eko šole, izpolnila še zadnji pogoj za uvrstitev med eko šole. (Foto: M. L.-S.) BODO ODPELJALI TUDI SOLO? Delitvena bilanca po kočevsko Kočevska občina odpeljala iz kostelske kontejnerja za odpadke KOSTEL - Občina Kočevje je dala nalog, da je potrebno iz nove občine Kostel, ki seje pred nekaj meseci osamosvojila in ločila od občine Kočevje, odpeljati vse tri kontejnerje za odpadke, ki jih je kupila za to območje nekdanja skupna občina Kočevje. Ta akcija nej bi potekala v sklopu delitvene bilance med občinama. Pri odvozu kontejnerjev pa seje zapletlo, saj so lahko v Kočevje odpeljali le dva (iz Zavrt in Žage), odvoz tretjega pa so preprečili prebivalci Kužlja, ki so s potrdilom dokazali, da so kontejner za Kuželj kupili in plačali oni, in ne občina Kočevje. Ukrep občine Kočevje je nenavaden, saj bi se pred odvozom kontejnerjev lahko dogovorili z občino Kostel ali Turističnim športnim društvom Kostel, da bi zadevo rešili na primernejši način, morda tako, da bi Kostelcem ponudili odkup kontejnerjev. Kontejnerja so namreč odpeljali tik pred pohodom po kostelski grajski poti, ki ima start in cilj na žagi. Kam bodo zdaj pohodniki odmetavali odpadke? Seveda spet v naravo. Sicer pa bi morali po ko- evropske državne skupnosti. Nasprotno pa imajo borci dobre odnose s sorodnimi organizacijam tudi na Hrvaškem, dobro pa sodelujejo tudi z državnimi organi in lokalno skupnostjo. Tako jim je v Ignac Karničnik zadnjih dveh letih za obnovo in vzdrževanje preko 80 spomenikov in grobišč od skupno nekaj manj kot dveh milijonov kočevska občina prispevala 870 tisoč, KS Stara Cerkev 720 tisoč in društvo za urejanje partizanskih grobišč v Rogu 320 tisoč. M. LESKOVŠEK-SVETE KNJIGA SPREMLJEVALKA ŽIVLJENJA RIBNICA - V počastitev dneva knjige so učenci OŠ dr. Franceta Prešerna v Ribnici pripravili večer poezije in glasbe. S svojimi pesmimi so se predstavili Anna Marija Lalic, Teja Asič, Matjaž Merhar, Katarina Kumelj, Teja Šmolič, Nejc Nadler, Maša Tramte, Sonja Kos, Jerca Teka-vec, Jure Henigman, Matjaž Žagar in Alenka Bojc. Glasbene točke so izvajali Saša Jamnik (flavta), Jana Rus (violina), Marija Bojc (viola), Nives Kovač (violina), Teja Košir (violončelo) in Lucija Gelze (violina). Protestni shod zalegel? Nevzdržne razmere so se začele izboljševati RIBNICA - Na drugem sreča- mesto, ki rekonstruira del magist- nju predstavnikov krajanov Gore- ralne ceste čez to ulico, ni bilo njske ceste v Ribnici z vodstvom predstavnikov investitorja, Direk- občine in Cestnega podjetja Novo cije RS za ceste. Nevzdržne raz- mere se po protestnemu shodu ,krajanov in srečanju z izvajalci in investitorji le izboljšujejo. Tako promet z osebnimi avtomobili proti Ljubljani in Kočevju delno poteka čez vaško cesto v Gorenji vasi do železniške postaje oziroma od Žlebiča čez Jurjevico. Zahteva za razbremenitev tovornega prometa preko gradbišča in preusmeritev po regionalni cesti čez Dobrepolje proti Kočevju pa je bila od ministrstva za promet in zveze zavrnjena, češ da republiška cesta ni primerna za takšen promet. Poročilo ministrstva so zavrnili, ker ni z bilo ničimer utemeljeno. Krajani in zlasti izvajalec del namreč pojasnjujejo, da tovorni promet ovira hitrejšo rekonstrukcijo. Zaradi tega so ministru predlagali, da bi lahko tovorna vozila med Ljubljano in Kočevjem prevažali po železnici. M. G. čevski kontejnerski logiki Kočevarji zaradi delitvene bilance odpeljati tudi odpadke, ki so nastali za časa skupne občine in jih je bilo na območju Kostela v treh aprilskih akcijah nabranih za 15 kamionov (od tega so jih 12 Ko-stelci že dali odpeljati), veliko odpadkov pa je v naravi gotovo še ostalo. Kostelci ugibajo, če se bodo stvari zaostrile tako, da jim bodo Kočevarji porušili šolo, ki je bila zgrajena začasa skupne občine, in odpeljali v Kočevje z rušenjem pridobljeni gradbeni material. j. PRIMC V gosteh učenci, učitelji in starši iz bazoviške šole Tako slabo opremljenih šol pri nas že dolgo ni več VELIKE LAŠČE - V okvi- ru letnega načrta smo 15. apri- la imeli v gosteh učence, učitelje in starše zamejske šole Ba- zovica iz Italije. Tudi ta šola nosi ime po Primožu Trubarju kot naša šola. Veseli smo, da vztrajajo z navedenim imenom v prostoru, kije politično močno razgiban in manj naklonjen Sloveniji. Skupaj je prišlo kar 40 obiskovalcev in smo jih bili resnično veseli. Stike z njimi v različnih aktivnostih gojimo že več kot dvajset let. Osrednji cilj naših navezav je, da vzdržujemo pristnost slovenskega jezika ter našo bogato kulturno in naravno dediščino, ki jo spoznavajo s pomočjo knjig, videokaset, ki jih vsake toliko časa pošiljamo ali v živo dostavljamo na njihovo šolo. Bazoviška osnovna šola šteje v tem šolskem letu le 15 otrok, ki so v kombiniranih oddelkih 3., 4. in 5. razreda. Gre za otroke zavednih Slovencev, ki odlično obvladajo naš jezik. Pouk poteka v več kot 100 let stari stavbi, ki jo je zob časa močno načel. Želo pomanjkljivo so opremljeni z učili, učnimi pripomočki, pomagali. Tako slabo opremljenih šol v Sloveniji že dolgo ni več. Gre za životarjenje kljub izjemni volji in pripravljenosti tamkajšnih učiteljic. Človeka boli srce, ko vidi, kako so prepuščeni sami sebi. Velikokrat nimajo niti za papir. Ob srečanju smo predstavili življenje in delo šole, zgodovino šole in cilje, tako kratkoročne kot srednjeročne in dolgoročne. Težko so dojemali naš standard, ki je nekje v sredini slovenskega osnovnošolskega prostora. Vsakega udeleženca smo obdarili z vsemi knjigami, ki smo jih izdali na naši šoli. Obiskali smo rojstne hiše in kraje pisateljev Jožeta Javorška, Ivana Puclja, Frana Levstika, Josipa Stritarja, Primoža Trubarja, Andreja Škulja. Naredili smo krožno vožnjo po občini Velike Lašče in jo predstavili v okviru našega vedenja. Zaključili smo na gradu Turjak, kjer je bilo slovo ob skupni ugotovitvi, da se moramo kmalu spet srečati tako na Bazovici kot v Velikih Laščah. EDI ZGONC Za širšo podporo preureditve Ogenjce v spominski muzej Zveza borcev Loški Potok pred zahtevnimi načrti LOŠKI POTOK - Na krajevni konferenci KO ZZB Loškega Potoka, ki je bila 17. aprila, so člani poleg splošnih smernic potrdili obširen delovni program za tekoče leto. Sodeč po zastavljenih ciljih, pa se bo ta najbrže razpotegnil kar na nekaj let. Ža letos pripravljajo osrednjo proslavo na Ogenjci, kjer je bila z velikimi žrtvami uničena partizanska bolnišnica, mimo pa je že proslava in pohod v Jelenov Žleb na prizorišče velike bitke z Italijani. Letos naj bi prenovili spomenik talcem v Sodolu. Pričakujejo tudi, da bo kmalu prišlo do prestavitve osrednjega spomenika na Hribu, za kar je že določen prostor. Pridružili se bodo urejanju spominske Rude-ževe poti v Jelenovem Žlebu, ki pa je na ribniškem območju. V tem projektu sodelujeta odbor Notranjskega odreda in Slovenska vojska, pot naj bi se v bodoče imenovala Pot borbe in zmage. Za preureditev Ogenjce v spominski muzej je dala pobudo že preteklo leto občina Loški Potok. Plod teh razmišljanj je idejni projekt, ki poleg muzeja predvideva še manjšo kino dvoranico za predvajanje filmov, ali kakor je neuradno slišati, naj bi obiskovalcem zavrteli skrajšano verzijo tu posnetega filma “Manj strašna noč”. Ker občina načrtuje preureditev Glažute v center obšolskih dejavnosti, bi tako postal resnično zaokrožen poligon, ali kot pravijo, učna pot za šole, vojsko in seveda privlačna turistična pohodna pot. A. KOŠMERL St. MM 1 2 MAŠ IH O B Č IM “Naj potice” na 10. Jurijevem sejmu Na Jurčičevi domačiji 10. Jurijev sejem v znamenju potice - Okrog 50 gospodinj iz treh občin na razstavi dobrot iz kmečke kuhinje ■ Razstava Kmečka orodja in delovni pripomočki MULJAVA - Turistično društvo Muljava in ZKD Ivančna Gorica sta v nedeljo, 25. aprila, na Jurčičevini organizirala že 10. Jurijev sejem. Številni obiskovalci, ki jih spremenljivo aprilsko vreme ni zadržalo doma, so lahko preživeli prijetno popoldne v znamenju naše kulturne dediščine. Po pozdravnem nagovoru direktorja ivanške občinske uprave Vinka Blatnika je spregovoril etnolog dr. Boris Kuhar, avtor letošnje razstave Spomini na deda, ki so jo postavili na ogled v Galeriji Kresnička. “Imel sem deda, 77 let starega. Sedeli so vso božjo zimo za pečjo, z roko so podpirali pipico... in pripovedovali so ven in ven, kaj se je v tem kraju od 'njega dni’ zgodilo, kaj so sami doživeli in kaj se je v starih časih godilo.” Ta Jurčičev zapis je bil po Kuharjevih besedah vodilo pri postavitvi razstave. Nekaj starih redmetov iz dežele Desetega rata so prikazali tudi skozi fotografijo. Pri razstavi dobrot iz domače kuhinje je sodelovalo skoraj 50 gospodinj, članic društev pode- C, želskih žena Grosuplje (Sončnica), Ivančna Gorica in Dobrepolje, za trud pa so predsednice društev Stanka Ahlin, Marija Erjavec in Marija Nunčič prejele priznanja iz rok glavne organizatorice Jurijevega sejma Tatjane Lampret in predsednika turističrie zveze Ivančna Gorica Avgusta Likovnika. Posebno priznanje za ustvarjalno delo na sejmu dobrot je prejela Irma Lekan s kmetijske svetovalne službe Ivančna Gorica. Zanimivejši del prireditve je bila razglasitev izbora posebne komisije z dr. Borisom Kuharjem na čelu. Lani so ocenjevali kruh, letos pa potico, eno največjih slovenskih posebnosti. Izmed 16 vrst so za največjo izbrali orehovo potico Marije Kozlevčar, za najlepšo orehovo potico Marije Podobnik iz Ivančna Gorice in za najboljšo sočno makovo potico Cvetke Kraševec iz Dobrepolja. L. MURN USPEH IVANČANOV NA PTUJSKI RAZSTAVI IVANČNA GORICA - Na državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju so ta konec tedna sodelovali tudi iz občine Ivančna Gorica. Kot je povedala Irma Lekan s Kmetijske svetovalne službe, so se udeleženci dobro odrezali. Kmetija Erjavec iz Gorenje vasi je prejela zlato priznanje za suhe hruške in srebrno za suha jabolka; Zinka Škufca iz Spodnjega Brezovega zlato priznanje za mešan kruh; Vincencij Čepon iz Stične srebrno priznanje za mlečji kozji napitek; Albina Jenko iz Ivančne Gorice srebrno priznanje za brinjevec in sadjevec; Jože Čoš iz Leskovca pri Višnji Gori srebrno priznanje za hruškovo žganje in Alojz Janežič srebrno priznanje za sadjevec. r “NAJ POTICE" - Na 10. Jurijevem sejmu so izbrali “najpotice” (na sliki), na osrednji prireditvi, ki jo je vodil Uroš Lampret, pa so prijeten program oblikovali muljavskipevci in otroci iz ivanškega vrtca Marjetica - vodi jih Majda Adamič - ter člani folklorne skupine Vidovo Šentvid pri Stični. (Foto: L. M.) Odbori - odraz nedemokratičnosti Ker je vodenje vseh odborov trebanjskega občinskega sveta prevzela koalicija SLS-SKD-SDS in si razdelila tudi skoraj vse sedeže, bo LDS v kratkem oblikovala svoje - Izjava za javnost TREBNJE - Na zadnji seji trebanjskega občinskega sveta je koalicija SLS-SKD-SDS prevzela vodenje vseh občinskih odborov in komisij in si razdelila skoraj vse sedeže. Prav ta enostranskost je razlog za javno izjavo predsednika trebanjske LDS Igorja Teršarja, v kateri pravi, da je to znak nedemokratičnega odnosa in slabega političnega sporazumevanja v občini, kaže pa tudi neupoštevanje volilnih rezultatov na zadnjih lokalnih volitvah. V 25-članskem občinskem svetu je LDS dobila sedem mest, SLS in SKD po pet, SDS štiri, DeSUS dve, ZLSD in Neodvisna gospodarska lista pa po eno. Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ji predseduje Marjan Peter Pavlin (SKD), je občinski svet sprejel “zanimivo” imenovanje odborov in komisij občinskega sveta. Predsednik nadzornega odbora Komunale Trebnje je Alojzij Kastelic (SDS), Odbora za prostor, komunalo in prometno infrastrukturo Alojzij Metelko (SLS), Odbora za družbene dejavnosti Marjan Zupančič (SKD), Odbora za gospodarske dejavnosti Franc Hribar (SDS). Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Ludvik Jerman (SLS), Odbora za davčno politiko, proračun in finance Tone Kek (SDS) in Odbora za lokalno samoupravo Franc Kozlevčar (SKD). Tudi člani odborov so večinoma iz pomladnih strank (od 49 kar 44). ROGISTl NA PRIMOŽU - Primo-žanje nimajo svojih rogistov, imajo pa cerkvico .sv. Primoža, ki izvira najverjetneje iz 17. stoletja. Čeprav je preprosta in majhna, daje pečat gručastemu naselju okrog nje. Tukajšnji vaščani so navajeni sodelovati s sosedi, saj otroci iz njihove krajevne skupnosti navsezadnje obiskujejo kar tri različne osnovne šole: na Studencu, v Tržišču in Sevnici. S sosedi jih zdaj povezujejo tudi boljše ceste, da pa dobro sodelujejo s sosednjo občino Škocjan, dokazuje fotografija. Na njej so člani škocjanskih rogistov, ki so poprestrili prireditev v Primožu. (Foto: B. D. G.) Igor Teršar “LDS je predlagala razdelitev mandatov v sedemčlanskih odborih 4:3, kar pomeni štiri iz strank koalicije in tri iz ostalih. S tem bi se upošteval volilni rezultat, stranki LDS pa bi pripadalo 17 mandatov članstva in vodenje treh odborov,” je povedal Teršar. Ker koalicija takega predloga ni sprejemala, pripravljena pa je bila ponu- POHOD NA KAMENŠKO KRMELJ - Na 1. maj, ki bo letos v soboto, spet ne bo manjkal pohod krajanov iz Krmelja do lovskega doma na Kamenškem. Pohod že več let pripravlja krajevna skupnost Krmelj, letos pa sta se ji v organizaciji pridružila še sosednja KS Šentjanž ter lovska družina Šentjanž, ki združuje lovce iz obeh krajevnih skupnosti. Pohodniki, lani jih je bilo čez 150, se bodo iz Krmelja odpravili ob 8. uri, na Kamenškem pa jim bodo lovci postregli z golažem na račun krajevne skupnosti. RASTAVA PLAKATI IN KONCERT V LOKI LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - V galeriji tukajšnjega Doma upokojencev Primoža Trubarja so v soboto zvečer odprli razstavo Plakati - 90’, ki je delo Simona Serne-ca, aktivnega člana in “duše" Kulturnega društva Loka. Uvodno besedo ob otvoritvi razstave je imel Janez Suhadolc, medtem ko je s poezijo večer napolnil pesnik Dane Zajc. Po otvoritvi razstave se je kulturni večer nadaljeval v domu KUD Primoža Trubarja s koncertom Jazz Jam Session, na katerem so se predstavili: Zoran Škrinjar na klaviaturah, Miro Kadoič na saksofonih, Nikola Matošič s kontrabasom in Gašper Bertoncelj na bobnih. diti eno mesto v sedemčlanskih odborih celotni skupini (LDS, ZLSD, DeSUS in Gospodarska lista), šest mest in vodenje vseh pa zadržati zase, seje občinski odbor LDS Trebnje odločil, da v takih odborih in komisijah ne namerava sodelovati. Po Teršarjevih besedah bo trebanjska LDS v kratkem oblikovala svoje odbora in bo s stališči teh tudi tvorno in javno sodelovala tako v političnem življenju občine kot na vseh ostalih področjih javnega življenja. “Tudi volilni rezultat, ki je pokazal, da stranko podpira skoraj 30 odstotkov občanov, hkrati zavezuje k aktivnemu prispevanju svežih idej in hitrejšemu razvoju občine,” meni predsednik LDS Trebnje prof. Igor Teršar. L. MURN STRIC IHTA SPET V SOBOTO MULJAVA - KD Josipa Jurčiča z Muljave je s komedijo Carla Goldonija Stric Ihta v režiji Danice Kastelic prejšnji teden nastopilo v KD na Dvoru in v Račni. V soboto, 1. maja, bodo predstavo ob 20. uri ponovili tudi na domačem odru, v KD Muljava. Pesem združila že šestič Uspela tradicionalna prireditev v Velikem Gabru Petra, zgodovinski in dramsko-novinarski krožek, cerkveni mladinski pevski zbor z vodjo Majo Gliha, moški pevski zbor Zago-rički fantje z vodjo Darkom Bregarjem, mladi harmonikar Rok Matjaž, sestrici Jamnik, pevki Urša in Petra ter Klavdija, Stiški kvartet, narodnozabavna ansambla Breza in Medvoški fantje, humorist Milan Kovač itd. V šoli je bila na ogled razstava in pokušnja kmečkih dobrot Aktiva kmečkih žena, o čemer je spregovorila Štefka Gliha, poskrbljeno je bilo tudi za pokušnjo vin dolenjskih vinogradnikov. O vinogradniški sezoni je nekaj povedal Lado Stopar. Poleg kulturnega programa, v katerem so še naslednji dan, v nedeljo, nastopili občinski pihalni orkester Trebnje, trebanjske ma-žorete, mlade glasbene skupine, organizirana je bila povorka s konjsko vprego itd. Obiskovalce pa je privabil tudi 2. Markov sejem, sejem domače obrti in*kme-tijske mehanizacije. L. MURN VELIKI GABER - KUD dr. Petra Držaja je letos že šestič zapored organizator prireditve Pesem nas druži. Kljub slabšemu vremenu so v sodelovanju s še drugimi društvi v KS Veliki Gaber poskrbeli, da so številni obiskovalci soboto in nedeljo, 24. in 25. aprila, preživeli kar se da prijetno. Pobudnik in začetnik omenjene prireditve je bil leta 1993 Lojze Barle. Sledil je Anton Anžlo-var, letos pa je vlogo predsednice društva in glavne organizatorice prevzela Mojca Žefran. Je članica mešanega pevskega zbora dr. Petra Držaja, ki ima v Velikem Gabru dolgoletno tradicijo. Zbor že 15 let vodi Fani Anžlovar, pet pevcev pa prepeva že tri desetletja: Fani Jevnikar, Olga Mežan, Fani Kanc, Franc Lavš in g. Kastelic. Na osrednji sobotni prireditvi v prostorih tamkajšnje osnovne šole, ki letos praznuje 120-letnico obstoja, so nastopili še: šolski otroški pevski zbor pod vodstvom Barbare Vodnik in ob klavirski spremljavi prof. Zoltana -V K PESEM NAS DRUŽI - Na srečanju pesmi, glasbe in humorja je bil slavnostni govornik trebanjski župan Ciril Metod Pungartnik (Foto: L. M.) Sramota, pouk še v dveh izmenah! Je preusmerjanje učencev na druge šole prava rešitev? - OŠ Sava Kladnika nujno potrebuje 9 učilnic za pouk v eni izmeni, za devetletko pa še dodatnih 7 učilnic SEVNICA - Na osnovni šoli Sava Kladnika v Sevnici nestrpno pričakujejo odziv občine, župana, občinskega sveta ali oddelka za družbene dejavnosti. Skupaj s svetom šole so namreč tja naslovili klic na pomoč, kajti šola je največja v občini in ena največjih v državi, pa tudi med zadnjimi, ki ima že dolga leta pouk v dveh izmenah. Ker je občina zgradila šolo v Boštanju in se zdaj pripravlja na naložbo na Blanci, je le malo upapja, da bo šola Sava Kladnika v šolskem letu 2003/ 2004 normalno začela dvetletko. Ravnateljica Anica Pipan pravi, da so na težave opozarjali že v preteklosti, vendar se ji zdi, da v občini ni prave zagretosti za njihovo reševanje. “Ne razumem svetnikov, ki jemljejo izobraževanju in vlagajo v kratkoročne dobrine, čeprav se zavedam, da so ceste in vodovodi tudi zelo potrebni,” pravi. Ker imajo v Boštanju novo šolo z očitno dovolj prostih mest in ker naj bi dogradili še šolo na Blanci, mnogi zagovarjajo, da bi težave rešili s prerazporeditvijo učencev po šolah na obrobju občine. Ravnateljica Pipanova meni, da to ni prava rešitev, saj mesto mora imeti šolo. “Trdim, daje naša šola zelo dobra in jo tudi v srednjih šolah zelo pohvalijo, morda tudi zato, ker je velika,” je povedala. V sevniški šoli je zdaj okrog 900 učencev, 44 jih je še v podružnični šoli Studenec (in še 13 malošolar-jev) in 58 (in 15 malošolarjev) na podružnični šoli Loka. Učenci razredne stopnje na centralni šoli imajo že najmanj 20 let vsak dru- Anica Pipan gi teden pouk popoldan, kar je tudi za starše zelo moteče. V Loki in tudi na Studencu nimajo telovadnice, tako da jo otroci prvič vidijo šele v 5. razredu, kar jim onemogoča, da bi kdaj postali dobri športniki ali doštudirali na fakulteti za šport. Šola na Studencu je poleg vsega dotrajana, saj stropi odpadajo, streha in ostrešje sta gnila. Ker manjkata najmanj dve učilnici, mala šola gostuje v zasebni hiši, 1. razred v majhnem učiteljskem kabinetu in učitelji v čajni kuhinji. In kaj šola predlaga? Ker se število učencev v šolskem okolišu tudi v bodoče ne bo bistveno zmanjšalo, naj bi s kratkoročnimi “gasilskimi ukrepi” prešli na pouk v eni izmeni. Za to bi potrebovali 9 učilnic, pri čemer med drugim razmišljajo tudi o možnosti preselitve vrtca pri OŠ ter nadzidavi in dozidavi teh prostorov. Dolgoročno to ni prava rešitev, saj šola še nikakor ne bo pripravljena za prehod na devetletno OŠ, za katero bi potrebovali dodatnih 7 učilnic. Svet šole in vodstvo šole zato menita, da bi dolgoročno problematiko lahko rešili le z gradnjo nove manjše OŠ na novi lokaciji. B. DUŠIČ GORNIK Krjavljeve iskrice APRIL - Letošnji april je resnično pravi - muhast, vsaj kar se vremena tiče. V pol ure se lahko greješ na sončku, pa tudi zmočiš do kože. Prav od vremena pa je odvisen potek marsikakšne prireditve. Muljavskemu Jurijevemu sejmu v nedeljo popoldne je tudi malce zagodlo vreme. Osrednja prireditev s podelitvijo priznanj in otvoritvijo razstav je bila načrtovana ob enih, pa je bila pred njo in za njo nevihta. Ko so črni oblaki postajali vse nevarnejši, so s programom pohiteli in ga nekaj tudi prestavili. Verjetno bi bilo bolje, da bi se prireditev res začela ob napovedani uri ali vsaj z akademsko zamudo, ne pa pol ure kasneje. LITER VINA ZA 16 POTIC - Komisija, ki je letos ocenjevala prinesene potice kmečkih žena, ni imela lahkega dela. Izmed 16 je morala izbrati največjo, najlepšo in najboljšo, toda ta naziv bi lahko dobile prav vse. Eno prijetnejših opravil komisije je bilo gotovo pokušanje - potrebno vsaj za zadnjo kategorijo o kvaliteti potic. Njen predsednik dr. Boris Kuharje povedal, da vmes brez pijače ni šlo, za 16 potic pa je zadostoval liter vina. Trebanjske iveri SPOSOBEN - Redko se zgodi, da so ljudje na pomembnih mestih tudi dobri govorniki,,predvsem velja to za politike. Čeprav morajo javno nastopati, jim gre to težko, tako da brez lističa ne spravijo dosti iz sebe. Tudi v manjših krajih za razne prireditve iščejo voditelja programa, v Velikem Gabru pa s tem nimajo težav. Nedavno dvodnevno prireditev je vodil kar sam predsednik KS Franc Anžlovar. S prijetnim. kot rečemo, mikrofonskim glasom je dve uri napovedoval nastopajoče in tudi zato je bila prireditev uspešna. Težko bi našli še kakšnega takšnega predsednika KS. KRALJEVSKO VINO - Vinogradniki so v Velikem Gabru poskrbeli za pokušnjo svojih vin, na katera so seveda ponosni, kot vsi, ki gojijo vinsko trto. Kako tudi ne bi bili! Lado Stopar je povedal, da je vino z Debelega hriba, ki mu rečejo tudi 'ZP° Kredarice, dobilo isto oceno ko letošnji kralj cvička. Če to ni razlog za pitje! M SKODA, DA NI BILO OCEN - Srečanje ob prazniku knjige.v šentruperški osnovni šoli se Je pričelo dobesedno po šolsko-Ravnatelj Jože Zupan je za uvo v predstavitev gosta, pisritelja Marjana Tomšiča, povabil neMJ petošolk in jim kot na kviz zastavljal vprašanja v zvezi z dve ma pisateljivima mladinskima de loma. Žal pa vse tako, kot je šoli, le ni bilo. Čeprav so dekle dobro prebrala knjigi in jih nobe no vprašanje ni zmedlo, ocen verjetno bi bile petice - na konc seveda ni bilo. So pa zanaprej gotovo ostale dobro zapisane p ravnatelju, kar tudi ni malo. Sevniški pabcr^J BOJ ZA ŠOLAJE - Boštanj' ska šola je bila zgrajena v Pr.a njih merah in je ravno dovolj lika. Kljub temu smo °Paz ' e(j se vsak dan z avtobusom lZF“_ icstne šole proti Boštanju odp . U so kot bi si človek mislil, saj mestne šole proti Boštanju ouy lic k pouku kakih 70 otrok. M očitno raztegljive. Celo b zvedeli tudi, da starši, ki so že nič' vpisali svoje otroke v podruzn no šolo Studenec, dobivajo ^ dom vabila, naj jih vP'*eJtwn Boštanj. Najprej štalca, po kravca. Najprej boj za črna vt J šolo, zatem boj za vsakega d°s e Ijivega otroka. Zgodba se ppn lja tudi v drugih krajih po „4 ju. Bo reprizo doživela tudi Blanci? .fi,e GRAŠČAKI - Volilci sevn^ občine so na zadnjih vom izbrali predstavnike v občinsK ^ svetu. Doslej so bili svetniki, p lej se bodo vsaj enkrat na me. počutili tudi kot graščaki. O®* vah, ki so pomembne za obe . bodo namreč odločali na se ■ škem gradu. Razgled od tam g je lep, bog daj svetnikom se gledanost! .<„r. NI RAZUMEVANJA - M* sikje na vasi že leta plačujčl ^0. moprispevke in pri vsakem P . jektu za povrh še krepko po*f*Jz v žep ali svoj dolg oddehO ^ - —•—jem. V TržjsC’ krajani kljub f >b posodablja® svoje” ceste dati se 4 do 5 tis r /.vj, c, na« rokami ali s strojem. V Irz]ls , sa. primer, morajo krajani ktJUju moprispevku ob posodamj^a. kov. Govorimo o nemških . ■ kali. Tu tiči razlog, da vaščan ^ majo kaj dosti razumevanja ^ meščan potarna nad slabo c . pločnikom, ki ga ni, ali nad K ščem, ki naj bi ga zgradili. Rrškc novice “NAJ” - Čeprav dobovski turnir posavskih občinskh svetov v malem nogometu ni imel tekmovalnega značaja in je bila najbolj priljubljena igra z žogo Sf-f° ustvaril tudi najboljši umetniški vtis. Ista žirija je objavila še nekaj zanimivih ocen. “Naj” ^Jjnšček je pred sabo nosil Andrej Vizjak, na “naj” plešo je lahko ponosen Franc Stokar, najbolj privlačne noge je kazal sevniški svetnik in državnozborski poslanec Branko Kelemeni-na. Krško, ki pogosto trpi zaradi občutka manjvrednosti v Posavju, se tokrat lahko s ponosom ozre na pretečene kilome-'re,na dobovskem igrišču. Najboljši igralec turnirja je bil namreč krške gore list, vsestran-R a ki ^uPan Franci Bogovič. RADIO - Govorice niso bile e 8°vorice. Resje. Kmalu se bo oglasu krški radio. Bo nekako puntarski. Ustanavlja ga namreč Podjetje Puntar. RAZRITO - V Kostanjevici a Krki mojstri vseh poklicev in arv ze dolgo časa urejajo cesto skozi mesto, hiše in drugo. Mimoidoči imajo občutek, da to raja ze desetletja. Nič čudnege ni, da se to vleče že toliko časa, se PvreJ mesta niso dotaknili o večnost. Zaključek obnove odo verjetno praznovali na stanjeviški obvoznici, kajne-a\ J° obljubljajo veljaki pred vsakim, volitvami, a je do danes zjutraj se niso zgradili. Novo v Brežicah NEŠPORTNI brežičani . eenotnost posavskih občin, li ^llrUtudi zato) grozi, da niko-iin 6 imele lastne pokra-J se kaže v mnogih primerih, njega te vrste je bilo opaziti n/F? .v?m malonogomet-js- , fnrnirju izbranih ekip ob-skih svetov v dobovski šport-ni.5-V?ran‘’ kl 'istega dne ni pni^k ^lede na razpisne po-nam .morala v vsakem moštvu "Irec nastopiti po ena svetniška t0 na Parketu. V praksi pa Dnk tako' da so Sevničani v bovo pripeljali samo dedce, na„?'Canka A1Ja Je igrala tiho NnčL.aC1C0' Srčanki Dženi in st„.. .,Pa sta se lotili pisanja 'tahstike in kritičnega ocenje-RJa.vdeza moških kolegov. udnim očem priv]ačnih krSkjh nnc,nij n' ušla niti ta podrob-jjjilji tta so si Brežičani privo-j„ se eno nespoštovanje pravil ,L,;vsv°je moštvo so pretiho-stoi ' a '8ralca, ki svetniških svet; Slcer ne grejeta, na sejah vi.., . Pa sta vseeno navzoča, -v'taza ozvočenje. Rok izA J1M UHAJA IZ No smo že pri športu, se ustavimo še pri košarki. Brežice izpi.k-fVF' sicer že predlani tem, lub in Prvoligaša, kljub še vp P*'po zaslugi mladih moči ko«. i° svetijo na slovenskem nem h arskem nebu- Na final-skp . javnem tekmovanju šol-mea arkarske lige so tretje *k ° ?svojile navijačiče brežina®.3 s°lskega centra, enako srp.irP Pa je med najboljšimi noviPJeS°lskinii košarkarskimi nav'?,arJ' osvojila Tina Glas. Iz da ni cne8a je mogoče sklepati, Br,?v»anJe’ kričanje in pisanje žop\ fa,n.om kar pristaja, le kar n na ali drugačna, jim Kar naPrej uhaja iz rok. J 11 l> kr PORodiMiiiviCE vfeod 12. d° 23. aprila so ka 11 ,S bolnišnici rodile: Eri- iana rCk !z Artič ’ Klar0’ Tat’ Ninn VIebenc iz Leskovca -. p. ' Mulina Brajdič iz Gorice deno P’ ^cn)nika Janc s Stilih j a' Katarino, Matejka Prah Dimfes avca - Natašo, Anica drei- t- s Semiš - Nives, An-Nino . tlrič iz Župeče vasi -Krk. ’ k|mja Kožar s Pristave ob Lesk 'kolino, Tatjana Kink iz Mii,°nca Pri Krškem - Aliso, vasi if no"piltaver iz Krške Rreži ena> Sanda Vlaški iz 0rehc ‘ Alanis, Ida Štefanič iz iz Rr°/a' I jašo, Mateja Količ PšeniA n '. Lenarta, Lavdija J0jj 'k iz Brežic - Alan in Zdol t ,aninc iz Raven pri aolab - Mateja. Čestitamo! MM IZ NAŠIH OBČIN Namakanje za nasade na Zdolah V navzočnosti ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja na Zdolah odprli namakalni sistem Anovec - Preizkusni projekt - Zdole kot turistična vas ZDOLE - Ob prazniku krajevne skupnosti Zdole so v navzočnosti ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja predali namenu namakalni sistem Anovec. Prvi mož slovenskega kmetijstva je ob otvoritvi sistema rekel, daje objekt pomemben za kmetijstvo. Prepričanje, kot je povedal, da bo pravkar začeto namakanje v Anovcu lahko služilo kot preizkusni projekt še za marsikatero podobno kmetijsko območje v Sloveniji. Omenjeni namakalni sistem štejejo za veliko pridobitev zdolskega kmetijstva in je plod dobrega premisleka Zdolčanov, kaj bodo delali v prihodnje. Poleg namakalnega sistema Anovec so zasnovali podoben objekt v Ravnah, z obema pa se bodo na tukajšnjem območju občutno izboljšale možnosti pridelovanje sadja, zelenjave in jagodičevja. Tako menijo tudi v vodstvu krajevne skupnosti Zdole, ki je poleg namakanja zapisalo med lokalne razvojne cilje tudi vrsto drugega. Vendar namakanje zasluži posebno pozornost, saj je povezano, kot rečeno, z zelenjadarstvom. Z TEKMOVALI MLADI ZGODOVINARJI KRŠKO - Na osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško je bilo 13. aprila drugo regijsko tekmovanje iz znanja zgodovine, ki se ga je udeležilo 14 šol iz Posavja. Med udeleženci, ki jih je bilo 44 in ki so se poglabljali v rimsko zgodovino, je 18 učencev doseglo srebrno priznanje. Na državno tekmovanje so se uvrstili Saša Rožman in Maja Mirt iz OŠ Jurija Dalmatina Krško, Katja Zorc in Barbara Debeljak iz OŠ Tržišče ter Petra Kugler iz OŠ Sevnica. Pri izvedbi tekmovanja so pomagali krška poslovna enota Izletnika Celje, Posavski muzej Brežice, Nova Ljubljanska banka Krško in Nuklearna elektrarna Krško. zelenjavo pa se Zdole podajajo v svet. Do danes so v krajevni skupnosti v okviru programa CRPOV uredili zbiralnico zelenjave, pomagali uresničevati zamisel o zdolskih kmetijah odprtih vrat in pomagali uvajati lastno blagovno znamko za zelenjavo in sadje. Navedeno vključno z v soboto odprtim namakalnim sistemom Anovec kaže, da Zdole mislijo resno, ko trdijo, da se razvijajo v turistično vas, za katero je dala pobudo domačinka Marica Živič. Naložba v omenjeno namakalno omrežje na Zdolah se bo ob ugodni prodaji pridelkov po besedah navzočih strokovnjakov povrnila v petih letih. Zdolski namakalni sistem v Anovcu, ob katerem dokončujejo tudi omenjeno RAZSTAVA O KULTURI V BOJU LJUBLJANA - V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižice so 22. aprila odprli razstavo Kultura v boju, ki predstavlja umetniško ustvarjanje sredi vojne vihre, zlasti v letu 1944. Ta del ustvarjalnega obdobja med nastajanjem slovenske države si lahko posamezniki in skupine ogledajo v NUK (Turjaška 1) od ponedeljka do petka, vsak dan od 9. do 15. ure. Čigavo korejsko SLOVENSKA VAS - Med nerešenimi vprašanji, ki bolj ali manj težijo Slovensko vas tik ob slovensko hrvaški državni meji, je tudi naselje, ki se ga je prijelo ime Koreja. Kot kaže ne želi nihče od pristojnih vgrizniti v to kislo brežiško jabolko. Mogoče se korejskega vprašanje ne loti nihče, ker omenjenega naselja uradno ni. Po zemljiški knjigi so na tem mestu še zmeraj njive, čeprav je jasno, da je na njih že okrog leta 1950 zraslo že precej zidanih in drugače grajenih hiš. Vprašanje je, kam naj bi preselili ljudi iz tega naselja. Gre tudi za to, ali bi bilo bolje, kakor Korejo izseliti, naselje legalizirati in ga komunalno in drugače opremiti. Obrambno ministrstvo, ki bi po mnenju nekaterih maralo urediti vse v zvezi z omenjenim spornim naseljem, si verjetno ne misli beliti glavo s tem lokalnim problemom v nekem oddaljenem kotičku Slovenije. Zato bo verjetno župan dal pobudo, da bi se organizacijsko lotila korejskega vprašanja občina Brežice, denar za to operacijo pa naj bi dalo obrambno ministrstvo. Vojaški strategi, vgnezdeni v obrambno ministrstvo, so pripravljeni prisluhniti Brežičanom po dolgotrajnem prigovarjanju. Dokaz za to je čistilna akcija v nekdanjem Tehnično remontnem zavodu. Tamkajšnji galvani-zacijski obrat je dolgo časa buril duhove, zaradi njega je bilo nekaj vročih brežiško-vladnih pogovorov. Po mnogih izgovorih in praznih obljubah predstavnikov obrambnega ministrstva so iz vladne palače v ljubljani le dali izprazniti sporne bazene z gala-vanizacijskimi ostanki zvezne armade. Zato se zdi, da je ključ do drugačne Koreje vendarle v brežiških rokah. L. M. KVIZ O PIVU - V Pivovarni Union so v sklopu sodelovanja s srednjimi trgovskimi šolami nedavno organizirali kviz o pivu. V preizkusu znanja o pivu in Pivovarni Union so se najbolje izkazali dijaki iz Slovenj Gradca, 2. mesto so si delili tekmovalci iz Brežic, Novega mesta in Ptuja, 3. mesto so zasedli Kranjčani. Na fotografiji: brežiška ekipa, ki so jo zastopali Maksimilijan Rajgl, Dejan Vidmajer, Mateja Ivačič in Danica Ivanuš. omrežje v Ravnah, je plačalo kmetijsko ministrstvo. Naložba je veljala nekaj prek 31 milijonov tolarjev. Ob taki dobri volji države bodo imeli stroške tudi posamezni pridelovalci. Ti plačajo namakalno opremo na svojih nasadih, medtem ko je ministrstvo poskrbelo za glavno omrežje. Namakalna površina presega 9 hektarjev, od katerih jih je nekaj manj kot tretjina namenjenih vrtninam, preostali pa drugim nasadom. Akumulacijski zbiralnik lahko sprejme 21.000 kubikov vode. L. M. IZGANJALCI HUDIČA KOSTANJEVICA NA KRKI, NOVO MESTO - Malo mestno gledališče je prejšnji teden vabilo na ogled gledališke predstave Izganjalci hudiča Matjaža Zupančiča v produkciji DNŠ in KD Kostanjevica na Krki. Predstavo, v kateri igrajo Branko Jordan, Katarina Klepec, Mitja Ličen in Saša Ucman, so v četrtek, 22. aprila, zaigrali v Ljubljani, v soboto in nedeljo, 24. in 25. aprila, v kulturnem domu v Kostanjevici na Krki, v ponedeljek, 16. aprila, pa so z njo gostovali še v novomeški gimnaziji. Za kostume sta poskrbeli Saša Ucman in Darjan Grabrijan. ZARADI AVTOSTOPARJA TREŠČIL BREZ ZAVIRANJA KRŠKO - Dvajsetletni El. B. iz Brestanice je v sredo, 14. aprila, na cesti med Krškim in Sevnico pri Guntah ustavil avtostoparju. Za njim je z razmeram na cesti neprilagojeno hitrostjo peljal 57-let-ni A. S. iz Krškega in brez zaviranja treščil v vozilo H. B. Oba voznika sta bila poškodovana. “Vidim desko in vem, kaj bi naredil iz nje” Ljudski ustvarjalci SLOGONSKO - Ivan Požar dela z ognjem, ki je ujet v razžarjeno žico in za katerega veš le po sledi, ki jo pušča v lesu. Vse to pove dosti o svojevrstnem umetniškem ustvarjanju moža iz SI-ogonskega, vendar o tem še ne veste vsega. Vseh lesenih izdelkov Ivana Požarja ne bi mogli videti, če bi iskali v Posavju, v Sloveniji in v Evropi in čeravno bi si pri tem ogledali celo darili Lojzetu Peterletu in Milanu Kučanu. Nekaj izdelkov iz njegove delavnice je nekdo namreč odnesel celo v Johannesburg. Svoje izdelke Požar opremlja z napisi v verzih, s posvetili, skratka z nečim, kar govori o posebni pozornosti do obdarovanca, nagrajenca in druge, ki dobe nekaj z rezbarsko slikarsko pesniškega delovnega pulta iz hiše v Slogon-skem 41 pri Kapelah. Požar, preden zapiše priložnostne verze na svoj izdelek, jih mora nekako doživeti. “Nekdo mi pove življenjepis nekoga, nekaj značilnega o njem. Iz tega si izmislim verze in jih zapišem na les,” pojasni Požar. Tako, kot je veliko posebnih priložnosti in datumov v letu in v posameznikovem življenju, je tudi veliko različnih izdelkov slo-gonskega ljubiteljskega mojstra. Od leta 1980, ko se je zagnano lotil rezljanja lesa in zapisovanja Ivan Požar v ta material, je ob vseh drugih rečeh prišlo z njegove delovne mize vsaj 1.500 različnih ur. Na vse konce raznašajo tudi njegove pipe velikanke, mnogo omizij pa se je gostilo z njegovih lesenih krožnikov. Veselje z lesom ima po starem očetu. Slednji je pletel košare in naredil kako toporišče, njegov vnuk pa počne, kot rečeno, vsakovrstne vragolije z lesenimi kosi. “Ko pridem na kako dvorišče, najprej pogledam naokoli, če je kaj kosov lesa zame. Ko vidim desko, že vem, kaj bi naredil iz nje,” se nasmeje Požar lastni zavzetosti. Pravi pa tudi, da na žagah že vedo, kaj je dobro zanj, in že dajejo na stran. Kadar je dan sončen, gre Požarjev Ivan v delavnico in rezbari in vžiga v les. Drugič je dan poln tegob in tedaj mojster sede k razbeljeni žici, da bi lesni prah in dim in vonj po zažgani lipovini, hrastovim in drugih vrstah lesa prekrili jedko bolečnino. Tudi tako ravnanje je umetnost, svojevrstna umetnost bivanja. Ko bi ta le bila nalezljiva! M. LUZAR RAZSTAVA NA GRADU PODSREDA PODSREDA - Na gradu Podsreda bodo 5. maja ob 19. uri odprli razstavo Nagrada fundacije Jenvood za uporabno umetnost 1998: Steklo. Gre za gostujočo razstavo Crafts Councila iz Londona. Odprta bo do 27. junija vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 18. ure. PRVOMAJSKO KRESOVANJE KRŠKO - Krajevna skupnost Krško in Lovska družina Krško organizirata 16. tradicionalno srečanje s kresovanjem ob 1. maju, ki bo jutri pri lovski koči na Trški gori nad Krškim. Ob 17. uri bodo postavili prvomajski mlaj, ob 20.30 bodo prižgali kres. Navzoče bosta razveseljevala in zabavala Pihalni orkester Videm in ansambel Cvet, nahranili in odžejali pa jih bodo, če bodo obiskovalci to želeli, lovci. ČAKALNICA ZA VESELJAČENJE - V krajih, kjer mladina nima svojega prostora za proslavljanje veselih dogodkov, pride prav vsaka streha. Pogosto so to tudi avtobusne čakalnice, sicer največkrat nevzdrževane, brez voznih redov in prepuščene samem sebi. Nedavno nedeljsko dopoldne so imeli vaščani Krške vasi možnost videti žalostno podobo zapuščenega postajališča po veseljačenju. (Foto: M. Vesel) LETNA SKUPSCINA BREŽIŠKIH BORCEV BREŽICE - Območni odbor Združenja borcev in udeležencev NOB bo organiziral 5. maja ob 10. uri v sejni sobi v Gubčevi ulici v Brežicah letno skupščino. Udeleženci bodo poslušali poročilo o delu v preteklem obdobju in sprejeli letošnji delovni načrt. Na skupščini bodo podelili priznanja in knjižne nagrade. Brez droge počitnicam nasproti Izbirali “naj” dijaka in “naj” dijakinjo ekonomske šole • Želeli pokazati, da se lahko zabavajo tudi brez droge - Ker sta Nadica Lončarič in Franc Polovič “naj”, sta dobila torto BREŽICE - Na počitnice je mogoče oditi s kratkim pozdravom, lahko pa s prireditvijo, kakršno so si omislili dijaki Poklicne in ekonomske srednje šole v Brežicah. Posvetili so jo boju proti drogam, na njej pa niso počeli drugega kot to, da so na razne načine dokazovali, da se lahko zabavajo in imajo lepo tudi brez droge. Šola nikakor ni samo za učenje matematike, tujih jezikov ali slovenščine, kar je ta dan glasno potrdil tudi ravnatelj Martin Šoško, kije dijakom zagotovil, da pri takih prireditvah lahko mirne duše še naprej računajo na njegovo podporo. Preddverje šole so mladi dodo- in kaj si želijo v življenju. Prav res- skromnejši. “Ni nam lahko, ampak bo,” so rekli. In še: “Če je življenje lahko lepo, zakaj bi ga uničevali z drogo?” Nato so izbrali “naj” sošolca in “naj” sošolko. To sta Nadica Lončarič in Franc Polovič, oba iz 4. B e. Za nagrado sta dobila torto. B. DUŠIČ GORNIK bra zapolnili, ko pa so z navdušenjem ploskali miniaturnemu plesnemu paru iz plesne šole Lukec, seje zdelo, da jih je še mnogo več. Na prizorišču so pozdravili tudi plesalke kostanjeviške skupine s sodobnim plesom in njihove kolegice s poživljajočim in življenja polnim kankanom ter glasbeno skupino. Večina med njimi ni hotela zamuditi osrednjega dela prireditve - izbora “naj” dijaka in “naj” dijakinje te šole. 26 kandidatov in kandidatk se je predstavilo posebni “strokovni” komisiji, ki so jo sestavljali dijaki in učitelji. Komisija si jih je na zunaj ogledala ob mimohodu in hkrati prisluhnila njihovim mislim o tem, zakaj so jih sošolci izbrali no so morali odgovoriti tudi na nekatera življenjsko pomembna vprašanja. Mimo sošolcev in stroge komisije so tako hodili: srčkani sošolci, vztrajna dekleta, plesalci, športniki, mladenke in mladeniči z lepimi očmi, lepo postavo in obleko ali pa povsem vsakdanji dijaki, majhni in veliki, skuštrani in počesani, taki, ki najraje gledajo televizijo, tisti, ki veliko čvekajo s sošolci, in drugi, ki imajo najraje poezijo. Izbrani so bili zato, ker so luštkani, ker so priljubljeni, se radi smejejo, so oh in sploh - ali pa zgolj zato, ker jih ob izboru ni bilo v šoli! Nekateri med njimi imajo velike želje v zvezi s šolo, poklicem in življenjem, drugi so MALO ZA ŠALO, MALO ZARES - Letošnja “naj" dijak in “naj” dijakinja na brežiški ekonomski šoli sta postala Nadica Lončarič in Franc Polovič, oba iz 4. B e razreda. (Foto: B. D. G.) sl h ZVONE IVANUŠIČ. SLOVENICA: Pomembna je stranka, ki prinese denar! Pogovor z Zvonetom Ivanušičem, predsednikom uprave Zavarovalnice Slovenica, Belokranjcem, ki hodi v službo v Ljubljano - O združitvi z Adriaticom in o bodočnosti slovenskega zavarovalniškega trga VEC POZORNOSTI GOSPODARSTVU NOVO MESTO - Morda bo gospodarstvo v občini Novo mesto dočakalo boljše čase, saj je pod novim županom dobilo podžupana za gospodarske zadeve Adolfa Zupana, hkrati pa se na občini ravnokar postavlja na noge tudi poseben oddelek za gospodarske zadeve. Zadnje tedne smo veliko slišali in brali o Slovenici, zavarovalnici s 5-odstotnim tržnim deležem, ki se je lotila in tudi opravila nakup 51-odst. deleža v Zavarovalnici Adriatic. V minulem tednu je plačala vso kupnino, in kot je za Dolenjski list povedal predsednik uprave Slovenice Zvone Ivanušič, je zanje nakup končan. Od združitve si obetajo veliko prihrankov, močnejši položaj na trgu in precej več možnosti v boju za drugi steber slovenskega zavarovalništva. Slovenica naj bi skupaj z Adriaticom v letu dni postala druga najmočnejša zavarovalnica v državi. O tem smo se na začetku prejšnjega tedna pogovarjali z Zvonetom Ivanušičem. FIPO, INACICA 1999 NOVO MESTO - Agencija za plačilni promet in Založniška skupina GV sta pripravili novo verzijo poslovnih podatkov FIPO na CD-romu, ki naj bi podjetjem pomagala zvedeti čimveč o partnerjih ali konkurenci. Na njem so bilance stanja in bilance uspeha večine slovenskih podjetij (za 36.000 gospodarskih družb) za zadnjih pet let - skupaj več kot 313.000 računovodskih izkazov. Fipo ponuja celovit pregled dogajanja po dejavnostih in razvrstitev podjetij po nekaterih osnovnih merilih (številu zaposlenih, višini sredstev, kapitala, prihodkov, dobičku, izgubi). Program omogoča, da seznam zadetkov prenesete v druge računalniške programe, s posebnim sistemom košev pa lahko naredite celo vrsto primerjav podatkov in kazalcev podjetja s podjetjem ali podjetja z dejavnostjo. CD-rom bo na voljo v maju, do 10. maja pa ponujajo prednaro* čniško ceno 44.100 tolarjev. * Belokranjci vas poznajo kot poslanca v državnem zboru. Od tara se je vaša pot nadaljevala v gospodarstvo, vse do direktorja Kmečke družbe in predsednika uprave Zavarovalnice Slovenica. Je to potrditev, da se v gospodarstvo pride preko politike? “S politiko sem profesionalno zelo hitro nehal, to pa zato, ker sem prepričan, da bi me še en mandat v politiki lahko povsem deformiral za potrebe gospodarstva. Na srečo je moj mandat trajal le dve leti in pol. Sam, brez politične pomoči sem takrat šel v eno najbolj kriznih podjetij v Beli krajini, v Belt, ki ni imel perspektive. To mi je bila odskočna točka, tam sem opravil en križev pot. Bivanje v Ljubljani pa mi je koristilo predvsem zaradi poznanstev, saj poznam veliko ljudi po vsej Sloveniji.” • Kako ste se potem odločili za zavarovalništvo, za Slovenico? “Se v Beltu sem delal izpite za licenco za upravljanje DZU, nato pa sem od Zadružne zveze dobil ponudbo, da bi pomagal pri ustanavljanju Kmečke družbe, družbe za upravljanje. Čeprav je bilo kmetijstvo v slabem položaju, zadruge pred stečajem, smo v m HIŠNI SEJEM INO - V petek so v Krški vasi pri Brežicah odprli tradicionalni hišni sejem podjetja INO, v soboto pa so med obiskovalci pričakovali tudi kmetijskega ministra Cirila Smrkolja. Na sejmu je bilo vse do nedelje mogoče videti novosti s področja kmetijske mehanizacije, med njimi tudi ekološki mulčer za delo v sadjarstvu, vinogradništvu in poljedelstvu, komunalni mulčerza vzdrževanje zelenic ter razsipnike umetnih gnojil. Predstavili so tudi pnevmatske sejalnice za setev koruze, sončnic, soje, sladkorne pese in zelenjave, ki jim je mogoče priključiti še dodatno opremo za dognojevanje in herbicide. Na sejmu je bilo poleg izdelkov podjetja INO Brežice mogoče videti tudi izdelke drugih slovenskih in nekaterih tujih proizvajalcev kmetijske mehanizacije. (Foto: B. D. G.) KAKO KAZE NA BORZI? Težave z likvidnos Po daljšem obdobju padanja tečajev je sredi prejšnjega tedna borzo zajel val optimizma. Tečaji delnic, predvsem obeh farmacevtskih, so poskočili kar za nekaj odstotkov, vendar je navdušenje nad delnicami že po enem dnevu splahnelo, tečaji pa spet zdrsnili navzdol. Čeprav naj bi se likvidnostne težave bank počasi zmanjševale, se bodo stvari očitno morale bolj urediti, preden bomo dočakali večje prilive denarja v nakup delnic. Za zdaj večje prodaje blagajniških zapisov in državnih obveznic s strani bank še vedno kažejo, da te še rešujejo svoje likvidnostne težave. V mesecu maju se običajno začnejo sklici prvih skupščin delničarjev, ki se nato nadaljujejo tja čez poletne mesece. Tudi letos so prve najave že objavljene, s tem pa tudi prve dividende. Družba Etol predlaga izplačilo dividende v višini 844, Marina Portorož 360, Pivovarna Laško 130, Droga Portorož 1.350, Mi-tol Sežana 88 in Medvešek Pušnik 250 tolarjev za delnico. Kot ena prvih pooblaščenih investicijskih družb je dividende najavila Vipa Nanos, in sicer 43 tolarjev za delnico. Glede na dobre poslovne rezultate večine družb, katerih delnice kotirajo na organiziranem trgu, lahko pričakujemo, da bodo dividende delile še mnoge. Delnicam na OTC trgu se bodo v tem tednu pridružile delnice PPC Gorenjski sejem, poslovno-prireditvenega centra iz Kranja. V sodni register vpisani osnovni kapital znaša 336.091.000 tolarjev in je sestavljen iz 336.091 navadnih delnic na ime z nominalno vrednostjo 1.000 za vsako delnico. Pretežna dejavnost družbe je organizacija razstav, sejmov in kongresov. Škrajšana borzna oznaka za te delnice je G S KG, v trgovanje pa so sprejete vse prosto prenosljive delnice. Na prosti trg je sprejeto tudi 4.176.040 delnic pooblaščene in -vesticijske družbe Kompas sklad 4. Navedeno družbo upravlja družba Cap-lnvest iz Ljubljane, kdaj pa se bo zares začelo trgovanje s temi delnicami, bo v skladu z borznimi pravili znano po objavi prve strani prospekta. MARJETKA ČIČ, Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 Kmečki družbi z uspešnim marketingom naredili veliko z zbiranjem certifikatov. Ko je bil projekt zaključen, pa se je začelo delo na borzi. Sam sem bolj analitičen človek in ne morem na hitro odločati, kar pa borzni posredniki morajo, zato sem prepustil mesto direktorja Kmečke družbe Matjažu Gantarju, svojemu dotedanjemu namestniku. Ker sem sam vodil projekt nakupa Slovenice od Croatie Zagreb in ker se je bivši direktor ravno upokojil, sem prevzel mesto direktorja zavarovalnice.” • Verjetno ste videli priložnost zase in za zavarovalnico, kakšno vizijo razvoja ste imeli takrat? “Izhajal sem iz ideje Zadružne zveze, ki je želela ustavnoviti svojo zavarovalnico, da bi kmetom lahko nudila socialno varnost, kar je bilo v okviru obstoječe zakonodaje težko. Vedel sem, daje končni cilj upravljanje kapitalskega pokojninskega sklada, to, kar sedaj šele prihaja. V Slovenici se pripravljamo na ta korak in bomo konkurirali za koncesijo za upravljanje takega sklada. V zadružnem sistemu smo želeli na istem mestu posameznemu zavarovancu ponuditi vse finančne produkte - od zavarovalništva, bančništva in investicijskih skladov do svetovanja za vlaganja. Ta premik sem sam karikiral, češ da moramo spremeniti zavarovalnice iz vloge nategovalca v vlogo svetovalca. Se se namreč dogaja, da nekdo pobere premijo in gre.” • Kaj je na začetku Slovenica pomenila na trgu in kaj pomeni danes? “Slovenica je na slovenskem trgu takrat imela 1,6 odst. tržnega deleža, po zadnjih podatkih pa čez 5 odst. Ima zelo hitro rast, čeprav si prehitre rasti ne želimo, saj je 15- do 25-odst. letna rast povsem dovolj, sicer stroški prehitro naraščajo in je težko obvladovati sistem.” • Kaj botruje tako hitri rasti? So ugodne tržne razmere ali ste vi agresivnejši na trgu? “Dejstvo je, da imamo nižjo osnovo in da lažje hitreje rastemo, poleg tega pa smo imeli do sedaj veliko nepokritega prostora (Posavje, Zasavje, Dolenjska, Bela krajina). V Sloveniji imajo stroški za zavarovanja bistveno manjši delež v bruto proizvodu kot v EU, še posebej pri osebnih zavarovanjih.” • Se pravi, da je tu še prostora za širitev... “Tako je.” • Težnje Slovenice so razvpite in znane. Pri nas je odmeval poskus združitve s Tilio. Zakaj ni uspel in kakšne izkušnje vam je to prineslo?” “Ko sem prišel v vodstvo Slovenice, sem vedel, da stroške lahko zmanjša samo ekonomija obsega, zato smo vsako priložnost izkoristili. Takrat je bila to Tilia. Pogovarjali smo se leto in pol, a se je izkazalo, da so združevalni procesi v Sloveniji zelo oteženi. Precej je povsem prestižnih zadev, s katerimi se moraš ukvarjati in so največkrat pomemembnejše kot sama vsebina. Gre za ime, sedež, vodstvo bodočega podjetja. Ko smo ovrednotili Slovenico in Tilio, smo ugotovili, da kapitalsko nismo dovolj močni, da bi krili primanjkljaj Tilie. Lotili smo se tudi povezovanja z Zavarovalnico Mercator, kjer tudi nismo uspeli, v tretje pa je šlo.” • Je za vas nakup večinskega deleža v Adriaticu že končano dejanje? “Je, ker so pogodbe podpisane, večina kupnine je že plačane, kot je bilo določeno v pogodbah.” • Napovedani so bili zapleti, tožbe, Urad za zavarovalni nadzor še mora izdati dovoljenje... “To ne more več vplivati na združevanje. Slovenica ima dovoljenje za to od urada, sicer ne naša družba Zavarovalec, ki je imela prednostno pravico. Zavarovalec pač nima kompletne glasovalne pravice, ampak samo do 15 odst. Nismo želeli iti na moč, ampak z dogovorom izkoristiti sinergijske učinke. Na področju zavarovalni- kdorkoli v katerikoli stranki, prepovedano pa je, da ima kakšno funkcijo v politični stranki, ker bi se s tem nekam postavili. Za nas pa je najpomembnejša stranka, ki prinese denar, premijo, to pa je 2* štva se ne smejo delati revolucije, zato ne bo dramatičnih potez. Vse korake smo preverili z eminentnimi pravnimi strokovnjaki, celo s soavtorjem zakona, tako da menimo, da pravno ni nič spornega. Pravzaprav niti ne vemo, zoper koga naj bi bil sprožen postopek: ali zoper Slovenico ali zoper prodajalce.” * Sinergijske učinke ste že omenili. Kaj vam bo združitev prinesla? “Predvsem zmanjševanje stroškov poslovanja v prodajni mreži, ki se zdaj prekriva, poskušali bomo racionalizirati predvsem nadgradnjo poslovne mreže. Veliki prihranki so možni pri poza-varovanju, sozavarovanju in na področju informatike. V letu in pol nameravamo v to veliko vložiti, zato ne bi bilo smiselno, da pri tem Adriatic in Slovenica vsak zase odkrivata Ameriko.” * Pri teh naložbah že upoštevate združenost? “Ja, že. Nujno je poenotiti tudi zavarovalne produkte. Mreža Slovenice bo prodajala Adriaticove produkte, kijih zdaj nima (zdravstveno zavarovanje, Coris itd.) in obratno.” * Kot smo brali, nameravate te produkte za zdaj tržiti pod dvema blagovnima znamkama? “Da. Nič naj bi se ne dogajalo na hitro. V prihodnosti, v roku dveh let, pa nameravamo specializirati ti zavarovalnici - najprej združiti in nato razdružiti. Blagovna znamka bo lahko ostala takšna ali pa bomo zaradi poenostavitve obe znamki združili v Adriatic-Slovenica ali Sloveni-ca-Adriatic ali karkoli. S tem nismo preveč obremenjeni.” * Ukinitev blagovne znamke zdaj vsekakor ni v vašem interesu, saj vam veliko prinaša? “Jasno, jasno.” * V Adriaticu so dejali, da nimate dovolj lastnega denarja. Koliko vas bo torej nakup stal in od kod toliko denarju? “Cena nakupa je milijarda 650 milijonov tolarjev. Denar pa - Slovenica je dejansko prekapitaliz-irana, kar je vidno iz presežka garancijskega sklada nad potrebnim za okrog 700 milijonov tolarjev. Operativno smo denar dodatno dobili še iz prodaje nekaterih poslovnih sredstev.” * Je imela pri združevanju vmes prste tudi politika? Slišimo, da so pri IViglavu rdeči, pri Slovenici črni... “Ne, niti enega človeka nisem zaposlil po politični pripadnosti. V vodstvu Slovenice je lahko zavarovanec. Osnova pri nakupu deleža v Adriaticu je bilo zaupanje med prodajalci in našo zavarovalnico, saj so bili razen Luke Koper naše dolgoletne stranke. Ko je bila vsa stvar zaključena, se je začela seveda vpletati še politika.” • Bistvo je torej, da prehitiš politiko... “Ja. Je pa to tak premik, da politika ne more mimo tega.” • Z vodstvom Adriatica ste že našli skupen jezik? “No, saj nismo skregani. Vodstvo Adriatica se je do določene točke legitimno borilo za to, da bi ostalo tako, kot je. Pravijo, da je sovražen prevzem, mi pa temu oporekamo, saj ne gre za prevzem zavarovancev in odpustitev zaposlenih. Prevzem pa je. Prejšnji teden smo pripravili izhodišča skupnega projekta, ker želimo, da mešana skupina takoj začne delati na združevanju po načrtih do leta 2000 in poskuša čimprej izkoristiti prednosti združitve. Uprava se sprva ni želela pogovarjati, saj je čakala na tehnični prenos lastništva, zdaj bo lažje.” • Kakšen pa bo ta novorojenček čez leto ali dve? Računate verjetno na povečanje tržnega deleža. “Vsekakor računamo na to. Kot rečeno, naj bi nastali dve specializirani zavarovalnici, ena s sedežem v Kopru in druga v Ljubljani...” • Kaj bosta pomenili na trgu? “Prvi bomo naredili tako specializacijo in tako prehiteli zakon, saj bo, vsaj po njegovem osnutku, taka specializacija obvezna v 4 letih. Prepričani smo, da bomo z nekaterimi dodatnimi potezami postali eden od dveh ah treh stebrov zavarovalstva v Sloveniji ’ • Postali naj bi druga najvecja zavarovalnica v Sloveniji— “Ja. Veste, to je zelo kratkoročna naloga.” . • Koliko vam manjka do cilja. “Mislim, da bomo že naslednje leto to uresničili.” • Kakšni pa so načrti na Dolenjskem? “Najprej bomo kot za vso Slovenijo naredili analizo pokritosti poslovnih mrež, poskušali bomo poenotiti nadgradnjo mrež Slovenice in Adriatica ter zavarovalne produkte. Poslovna mreža, zastopniki, bodo delali tako kot sedaj, le da bodo lahko ponujali širšo paleto produktov, kar bo zanje prednost.” • Za delovna mesta se torej ljudem ni treba bati? “Ne, predvsem zaradi tega ne, ker imata obe zavarovalnici visoko rast in bi morali zaposlovati-Zdaj bomo zaradi združitve samo zaustavili zaposlovanje.” • Kakšen bo čez nekaj let slovenski zavarovalniški trg? “Moje mnenje je, da bo v tem razdrobljenem delu, ki zdaj dosega skupaj zdaj 40 odst. tržneg deleža, prišlo do združevanja, dveh letih bomo imeli v SloveniJ tri večje zavarovalnice in ve manjših. Tržna struktura pa sep uredila tako, da bo sprejemljiv^ tudi za Bruselj. Zdaj ima npr- 011 odst. trga ena zavarovalnica. • Kaj pa odpiranje trga in tuj zavarovalnice? • “Mi se ne bojimo odpiranja, s J ne bo tako kot pri bankah. Ital' jan ne more prodajati zavarov nja tu, ampak mora Slovenec z Italijana. Dokler pride tujec u poslovne mreže, mineta dve le -v tem času pa moramo mi Prltl- • boljših poslovnih mrež kot tuj ■ Pa še to, sočasno s prihodu , tujcem bomo tudi mi šli ven- • To zveni precej optimistično-“Moramo ven. Slovenica ima preliminarne analize- M° li bomo stopiti na trge bivše Jug slavije in tudi v države, kandiu' ke za članstvo v EU.” . : • Za konec še to: ali ste še Belokranjca? z... “Seveda. Imam družino v nomlju, tako da v Ljubljano dim samo v službo, prespim krat na teden, vmes pa ševYsase sredo pridem domov. Držim pravila: ko sem v službi, senV:n0, odstotno tam, ko sem z druZ' i sem pa samo z njo. To mi z^u0, uspeva, čeprav včasih ni laj* ' Res pa že dalj časa delam v st nih službah in sem se kar nek navadil.” • In družina tudi? 'BKEDA DUŠIČ GORN1^ VELIKO ZANIMANJE ZA POSOJILA LJUBLJANA - Republiški stanovanjski skladje povečal razpoložljivo vsoto za ugodna dolgoročna posojila od 2,2 milijarde na 3,6 milijarde tolarjev. Na zadnji razpis se je prijavilo 1.250 prosilcev, ki bi skupno želeli za več kot 4,5 milijarde tolarjev posojil. Skladje odobril posojila 950 prosilcem z odplačilno dobo od 10 do 20 let in z obrestno mero od 2,25 do 2,75 odst. Obvestila o dodelitvi posojil bodo prosilci prejeli v teh dneh, črpali pa jih bodo lahko od maja do septembra letos. Tokratna posojila so namenjena mladim, ki še niso dobili podobnega posojila in ki z nakupom stanovanja prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, pa tudi prosilcem iz Posočja. 40.000 JIH DELA ZA AVTOMOBILE IJUBUANA - Po podatkih GZS je kar 40.000 delavcev v Sloveniji posredno ali neposredno zaposlenih v avtomobilski dejavnosti. Naša podjetja, ki so kooperanti in dobavitelji znanim avtomobilskim znamkam, na leto izvozijo za okrog 900 milijonov mark sestavnih delov za avtomobile. CENTER TPV AVTO PRISLUŽIL ISO 9002 NOVO MESTO - Scrvisno-pN dajni center TPV Avto je s 1- ,(r cem postal prvi Renaultov k°nCljc;0 nar v Sloveniji s certifikatom 9002. Na tej poti so tudi drug' ( cesionarji, ki naj bi tak certi pridobili do leta 200L Certifikm^,. presojo so izvedli predstavniki P~j0 jetja BVOI, certifikat pa družbi podelili v maju, ob d odprtih vrat. PREDLAGANI ZAKONI IN SLABI OBETI BREŽICE-Tri posa ivskeot’1"!' ndnjcH dlaga' ne obrtne zbornice so na za ^ posvetu ugotavljale, daje PrL’. ' jena nova zakonodaja s podrocj' ' ' rno-invalidskega zavarovanja ter v Uti uuva zdKunuuajd n pv,— - jjj lovnih razmerij, pokojninske^ idskega zavarovanja ter v ^ sti in zdravja pri delu izteu11^ naklonjena malim podjetniku ■ ^ pri omenjenih zakonih ne bo ^ segli sprememb, pričakujejo |jji težave in še večji upad števila ^ podjetij. Da bi kaj takega PrcPtL„o-bodo morali lobirati Prc j jjs slanccv in strank ter še Pra^n0st. osvestiti in pritisniti tudi na ja EVROSAD POSODOBIL HLADILNICO Jabolko mora zdaj včasih počakati Država je primaknila denar, vendar precej manj, kot to delajo evropske države KRŠKO - Potem ko so se mnogi sadjarji znašli pred vprašanjem, kam s pridelkom, seje pokazalo, daje hladilnica neizbežen člen v tržni verigi od sadjarja do potrošnika. Tako ugotavlja tudi krško podjetje Ev-rosad. Podjetje je poleg novozgrajene in posodobljene hladilnice za sadje preuredilo in posodobilo tudi sortirnico in pakirnico sadja. Sortirnico so uradno predstavili v petek. Evrosadova hladilnica ima skup “PRIMA!” NOVA BLAGOVNA ZNAMKA Ljubljanska Semenarna že sledi evropski izkušnji, po kateri se krompir na drobno prodaja samo ™ v primeru, da je ne le lepe ob-uke, z gladko kožico in plitvimi očesi, brez poškodb in fizioloških m°tenj, temveč tudi, da je ščetkan in opran. Pod novo blagovno znamko “Prima!” trži kontroliran, izbran in opran jedilni krompir v zeleni embalaži, ki zagotavlja, da se krompir ne bo razkuhal. Ce pa so gomolji pakirani v rdečo embalažo, to pomeni, da so primerni za kuhanje pireja, cmokov, svaljkov, njokov ali pa za peko. V obeh primerih je krompir pakiran v prak-ni dvokilogramski embalaži. no zmogljivost 4.200 ton, če v njej shranjujejo jabolka, pri drugih vrstah sadja je ta številka drugačna. “Trenutno hladilnica zadostuje našim lastnim potrebam. Če ni ujm, lahko letno pridelamo okrog 7.000 ton na lastnih sadovnjakih. Od tega je največ jabolk, tem sledijo breskve in hruške, imamo tudi jagode, vendar jih v zadnjem obdobju nismo pridelovali zaradi posodabljanja hladilnice,” je povedal Ivan Kozole, direktor Evrosada. Po njegovih besedah bodo hladilnico še povečali, ker želijo njeno zmogljivost približati 7.500 tonam, kot je bila leta 1968 tudi projektirana, vendar je doslej tolikšne še niso zgradili. Vrednost naložbe v hladilnico je znašala okrog 400 milijonov tolarjev, v sortirno linijo pa je ZNOVOMESKE TRZN V ponedeljek je bila tržnica boga-založena z rožami in semeni. ™fcvke so prodajale: bršljanke ?sn ^ tolarjev, surfinije po Inn’ vot^ei?^e P° 150, petunije po • V 80renjske nageljne po 200, zav-p sadik solate po 200, zavitek sadik zelja po 200 do 250. sadike Paznika po 50 do 60. sadike ja-s a po 50, kozarček najrazličnejših ^I1 Po 100 do 200, liter čebulčka Inn » š°Pek rdeče redkvice po cn . °Pek zelene ali peteršilja po > šopek mlade čebule po 100, Anco radiča po 200, zelje po 90 ki-gram, krompir po 60 do 80, čebu-h° P? 150, jabolka po 60 do 130, ?cn P° d° 180. košarico jagod fin ce*e orehe po 400, orehova 1 P° 800, cele lešnike po 500, n ,. P° 800 do 900, stekleničko pro-P isa po 300, liter in pol jabolčnega aP° 200, ajdovo moko po 400, ■tek domačih rezancev po 250 in ]ca po 20 do 25 tolarjev. sejmišča REŽICE - Na sobotnem sej-u so imeli naprodaj 81 do 3 csece starih prašičev, 21, starih mesecev, in 11 starejših. 3 do 5 ^■h so prodali 67 po 270 do 290, rugih 15 p0 240 do 250, tretjih Pa 4 p0 190 do 200 tolarjev kilogram. KONČNO GNEZDO - Nedavno smo pisali o žalostni zgodbi štorkelj, ki sta se letos kljub slabim izkušnjam v zadnjih dveh letih vrnili v gnezdo v Zemlju v metliški občini. Ker pa so električarji vrgli njuno gnezdo z električnega droga pred Gregoričevo hišo ter nanj pritrdili kovinski podstavek, se štorklji dobra dva tedna nista mogli odločiti, ali bi začeli znova spletati gnezdo. V začetku preteklega tedna pa sta le začeli prinašati dračje (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) i nasve Krivo obtožena čebulna muha in^e^u*n? muha velja že od nekdaj za največjo škodljivko čebule takCeSna’ 'n *co so se *an* pojavile težave v pridelovanju, je sum ohr°J nanj°- Invazija čebulne muhe! Ukrepajte, če si želite pr anij* posevek in pričakati pridelek! Tako s(m)o svarili v 1Ir| Pacanju, da vemo za pravega krivca. Zdaj vemo, da s(m)o uarili mimo. zav a!ančnejSe raziskave agronomov novogoriškega kmetijskega ]e ',‘l so - tako so razložili v kmetijski radijski oddaji - pokaza-Por a.ansk'h posevkov sploh ni ogrožala čebulna muha, marveč dar°''\ZaVrtav*ca’ karJc mor(Ja za Loga več ali manj vseeno, ven-0Dani’ L° seje treba z nadlogo spoprijeti. Za malo natančnejšega pj!jvZ°Valca je bila že lanska “čebulna muha” nekam sumljiva, z znčuVabsmo bULaste, breznoge, do 8 mm velike ličinke - žerke srčkih ^ezdasto tvorbo na koncu, namesto njih pa našli v Znač'i m'ac^e čebule malo drugačne bolj gladke ličinke brez kot ■ lyorbe. Tudi deformacije napadene čebule niso bile take, di D°P|suje. stroka. Če se čebule loti muha oz. njena ličinka, mla-ZvjjajSanJki bledijo, venejo in odmirajo, lani pa so se kodrali in Pni ttCr VSe zaostajali v rasti. Znaki so spominjali tudi na mog°inoSUirobnih’ prozornih ogorčic, ki jih s prostim očesom ni Zdai razm razjasnjeno: lani je zaradi izjemno ugodnih naravnih mCr dozivpbi nf»r*KiAninr\ namnrvžilpv hinprnmHllkrur^ kot tudi hlarvx “cvunla zuzeiKa, Ker uspeva ne le na gojenih čebuln \rr' ec tudi na divjih, kakršen je divji ohiJj!) Plevel v vinogradih. Verjetno je prav ta plevel lani imtmcr doživela neobičajno namnožitev, hipcrprodukcijo, ,2. auJemo ta biološki pojav, porova zavrtavka, ki je lahko n° nevarna žuželka, ker uspeva ne le na gojenih čebulnicah, luk - zelo nevaren in trdo- tavku!no pripomogel, da se je tako obilno namnožil prvi rod zavr-siko^ ln.naPadcl čebulnice že takoj v začetku rasti, v maju. Mar-sjCe mi! je ta neznatna živalca vzela ves pridelek, kar za vrtičkarja ve,"1 nič usodnega, drugače pa je, če kdo čebulo prideluje na "tora Povr^nah za trg. Ta nikakor ne sme ostati križemrok in £a "Lrepati preventivno. Pokr-8re.za ntajhne površine, se da porove zavrtavke ubraniti s ne "»njem mlade rasti v najbolj občutljivem obdobju, sicer pa [)0? e brez insekticida, vendar s kar se da kratko karenčno dobo. ditvr° S;f °bnese že namakanje čebulčka v konfidorju pred sa-basJ?.’ če pa se zalega že pojavi, je priporočljivo škropljenje z P°mh °m a'‘ Lakim drugim tovrstnim pripravkom. Spet s pri-°. da se tako izplača varovati le večje površine. Inž. M. L. OŽIVITEV TRAVNIŠKIH SADOVNJAKOV RUMANJA VAS-Pri kmetijski svetovalni službi bodo v tem letu začeli z izvajati projekt Oživitev in naprava travniških sadovnjakov in sadnih vrtov v Sloveniji. Za vse, ki želijo obnoviti visokodebelna drevesa, bodo med letom organizirali štiri srečanja. Tovrstno srečanje bo v petek, 30. aprila, ob 16. uri v Rumanji vasi, v sadovnjaku poleg Mladinskega doma, ki je last Franca Palčiča iz Rumanje vasi 19. Na njem bo svetovalec za sadjarstvo Jani Gačnik iz Kmerijskega zavoda predstavil namen in vsebino projekta, govoril pa bo tudi o obrezovanju visokodebelnih dreves, preceplanju neustreznih sort in divjakov ter o oskrbi nasada. podjetje vložilo preko 600 tisoč mark. “ Vljučili smo se v program subvencioniranja sadjarstva. V prvi fazi, pri hladilnici, je država sodelovala s 24 odstotki denarja, v drugi fazi, to je pri sortirnici, s 15 • Podjetje Evrosad poleg tega, da ima lastne sadovnjake, namerava v krški občini povezati zasebne pridelovale. Podobno kooperacijo so v Krškem že razvijali v nekdanjem sistemu Mercator, od koder izhaja Evrosad. odstotki. Tudi za to smo hvaležni, čeprav v tujini subvencionirajo take naložbe 40- do 60-odstotno,” pravi Kozole. Skupno ima Evrosad 270 hektarjev nasadov. Ima pogodbo s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, ki mu je dal koncesijo za obdelavo zemljišč. To je en del pogodb, drugi del jih ima sklenjenih z lastniki in denacionalizacijskimi upravičenci, ki so dobili zemljo nazaj, in z njimi je neposredno sklenil pogodbo. Nova sortirnica deluje najsodobneje, kar med drugim pomeni, da sadje na tamkajšnji celotni tehnološki poti ne pade na kaj trdega, kjer bi se lahko poškodovalo. Računalniško podprta naprava z zmogljivostjo do 7 ton na uro omogoča sortiranje na 16 različnih velikosti. L. M. Spet študentska cvičkarija 5. maja v Ljubljani, 11. pa ponovitev v Mariboru LJUBLJANA - V sredo, 5. maja, se bo slovenska prestolnica že šesto leto zapored odela v žametno rdečkasto barvo svetovnega posebneža med vini - dolenjskega cvička. Tradicionalna študentska cvičkarija bo tako kot lani potekala na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, saj prizorišče prvih štirih cvičkarij, menza študentskega naselja v Rožni dolini, ne more več sprejeti tisočev ljubiteljev cvička, število ljubiteljev cvička pa tudi po zaslugi omenjene prireditve iz leta v leto še narašča. Za celotno zadevo že od samega začetka stoji Društvo novomeških študentov, seveda v povezavi z mnogimi dolenjskimi vinogradniki in sponzorji. Ko so se v začetku maja leta 1994 na ljubljanskih ulicah pojavili plakati, ki so vabili na prvo cvičkarijo, si ni nihče mogel misliti, v kaj bo prireditev prerasla. Iz leta v leto pa je zorela kot dobro vino, kot pravi cviček. Že lanska jubilejna peta cvičkarija s skoraj 6.000 gosti, še posebej pa letošnja sta bili zastavljeni kot dan cvička, dan dolenjske kulture, etno- in enološki praznik naše mehke gričevnate pokrajine v samem središču Slovenije. Tudi letos, 5. maja, bo na Gospodarskem razstavišču pred halo A že popoldne zelo pestro. Cvičkarija se bo uradno pričela s svečano otvoritvijo in nastopom župana in vinske kraljice ob 15.30, čemur bo sledil raznolik program, v katerem bodo sodelovali folklorna skupina Kres ter druge folklorne skupine, godba, mama Manka, oktet Adoramus idr. ob sočasni ponudbi in degustaciji cvičkov najboljših pridelovalcev ter spremljajočih domačih dobrot. Letošnji kralj cvička je Alojz Zalašček iz Boštanja. Sledil bo koncertni del programa v hali A, kjer se bodo od 21.30 dalje zvrstili Ž’Kovači, Tinkara Kovač, Dan D, DMP, Vlado Kreslin in Mali bogovi, presenečenje ter Pero Lovšin s skupino. Ob naštetem postane jasno, da je Cvičkarija že presegla svoj študentski značaj, čeprav ji ta še vedno daje glavni pečat. Žato ste v sredo v Ljubljano vabljeni prav vsi, v ta namen pa je Društvo novomeških študentov organiziralo tudi posebne avtobusne prevoze po izjemno ugodni ceni. Letošnja posebnost pa bo ponovitev cvička-rije teden dni kasneje, in sicer v torek, 11. maja, v Mariboru. Očitno se za usodo Cvičkarije v Ljubljani in Mariboru, ki ju organizacijsko kroji DNS, ni bati, povsem drugačno pa je stanje doma v Novem mestu, kjer tradicionalni Teden cvička v organizaciji vinogradnikov dobesedno usiha in se seli iz središča mesta na obrobje ter postaja gostilniška prireditev, za katero še komaj kdo ve. Očitno nekaj škripa v organizaciji. Zakaj pa tako lepo uspeva metliška Vigred? TOMAŽ KONCILIJA T* ’H»H f -Tl I l'MI METLIKH NOVO V TRGOVSKEM CENTRU LOG AGROCENTER Odpira vrata vsem potrošnikom v petek, 30.4.1999. Na enem mestu vse za dom vrt kmetijo Ob otvoritvi presenečenja za kupce. Vabljeni na zdravico z JURIJEM. Zanesljiv prijatelj TRGOVSKI CENTER LOG AGROCENTER N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Strupena snov S02 (Nadaljevanje in konec) Odnos vinogradnikov do žve-planja se je v zadnjih letih zelo spremenil. Pred dvajsetimi leti so mnogi tajili, da žveplajo vino. Danes lahko govorimo o drugi skrajnosti, saj je že veliko vin prežveplanih. Kemične analize v Kmetijskem inštitutu Slovenije, kamor prihajajo vzorci vin iz vse Slovenije, največ iz vinorodne dežele Posavje, nas včasih zgrozijo. Dovoljena količina prostega S02 v vinu je do 30 mg/l, nekatera vina pa kažejo celo nad 50 mg/l in več. Prepričan sem, da pridelovalci vina tega ne delajo namerno, saj vedo, da s tako močnim žve-planjem vinu samo škodijo, dobijo nižjo oceno zanj in škodijo svojemu zdravju in zdravju svojih strank. Vzroki za premočno žveplanje so predvsem v neznanju in nenatančnem žveplanju. Ce bi vsak vinogradnik lahko sam določil S02 v svojem vinu, potem bi bilo manj prežveplanih vin; zaradi strahu pred oksidacijo vina ali pred ponovnim vretjem vin z ostankom sladkorja žveplajo nekateri (za vsak slučaj!) z večjinti odmerki. Podobna je bila praksa v vinogradih, ko so pred leti praviloma vsi povečevali priporočeno koncentracijo škropiva, da bi ja bolj prijelo. Sedaj je manj pretiravanja, ljudje so tudi bolj ekološko osveščeni. Moda sladkih vin, ki je prišla k nam iz Nemčije in Avstrije, je povečala potrebo po žveplanju. Lahko smo ponosni, da v naši vinorodni deželi pridelamo vina iz prezrelega grozdja, ki lahko tekmujejo z najboljšimi predikatnimi vini Avstrije in Nemčije. Žal so ta redka vina vnesla v našo vinsko ponudbo polsuha bela vina, ki so nastala iz s sladkorjem popravljenih moštev. Ta kategorija vin je zahtevala tudi več žvepla. Upam, da bomo tudi tokrat sledili razvojni smeri suhih belih vin, ki je prisoten v Avstriji in Nemčiji, odkar je izbruhnil v Avstriji (na Gradiščanskem) vinski škandal zaradi dodajanja dietilengliko-la v vino. Skrb za zdravje je vse bolj opazna v medijih in vsakdanjih pogovorih. Vino je bilo že večkrat na zatožni klopi in vedno samo zaradi žveplovega dioksida. Znanstvene raziskave so pokazale, da alkohol v vinu celo koristi zdravju ljudi, če popijemo dnevno samo dva do štiri del dobrega vina. Trenutno nas pestijo nizke prodajne cene vina, zato si ne delajmo še večjega problema s pretiranim žve-planjem, saj se vino, ki ima več kot 200 mg/l skupnega SO, in več kot 30 mg/l prostega SO, ne sme prodajati. Ne obstaja legalna pot za zniževanje skupnega S02 vinu. Stroka ne bo mogla pomagati pridelovalcu vin, kije vino prežveplal in ga onesposobil za promet. Stroka pa popolnoma obvlada in razume tehniko žveplanja in vzroke, ki pripeljejo do večje potrebe posameznega vina po SO,. Vsak vinogradnik, ki prideluje dobro vino, bo brez večjih težav razumel, kdaj in koliko naj žvepla. dr. JULIJ NEMANIČ MEDNARODNA SALAMIADA - Na dntgi mednarodni salamiadi v okrepčevalnici Štritof v Glogovem Brodu pri Brežicah so ocenjevalci, ki jih je vodil Franc Skra-bec, pokusili in ocenili 116 različnih salam. Dobro desetino vzorcev so prinesli salamarji iz sosednje Hrvaške, predvsem iz Samobora, s katerimi posavski salamaiji sodelujejo že vrsto let. Prvo in tretje mesto si je priboril znani salamar Jože Hotko (na desni), drugo pa Jože Blazinšek, oba iz Globokega. (Foto: M. Vesel) HELENA MRZL1KAR gospodinjski kotiček Palačinke s prelivi Palačinke pogosto namažemo z marmelado, s stopljeno čokolado, skuto, potresemo z orehi ali samo s sladkorjem in pokapljamo z limoninim sokom. Prav okusne pa so palačinke, ki jih pripravimo s sadnimi prelivi in sadjem. Osnovni recept za 4 osebe: 80 g moke, 3 jajca, 1/4 litra mleka, 60 g sladkorja, 1 viniljin sladkor, 1 žličko limoninega soka in 3 žlice smetane. Vse sestavine dobro premešamo in tekoče testo pustimo stati 15 minut, da se moka napne. Ponev rahlo premažemo s poljubno maščobo in drugo za drugo spečemo 12 tankih palačik. Polagamo jih na ogret krožnik in sproti pokrivamo s pokrovko, da ostanejo tople in prožne. Ponudimo jih lahko z različnimi prelivi. KOKOSOV PRELIV pripravimo s 1/4 litra sladke smetane, 8 žličkami kokosovega likerja, 8 žlicami ananasovega soka, 1 žličko jedilnega škroba in 2 žlicama kokosove moke. V manjši posodi prevremo smetano in dodamo mešanico kokosovega likerja, ananasovega soka in škroba ter pustimo, da na hitro zavre. Posodo odstavimo in vmešamo še kokosovo moko. Palačinke zložimo na štiri dele, jih prelijemo in okrasimo z lističi mete. Za palačinke s POMARANČNIM PRELIVOM potrebujemo 60 g sladkorja, 100 g masla ali margarine, 1/8 litra pomarančnega soka, sok pol limone, 4 žlice vinjaka, 4 žlice pomarančnega likerja in 2 pomaranči. V ponvi rahlo zarumenimo sladkor, dodamo maščobo in pustimo, da se raztopi. Prilijemo pomarančni in limonin sok, vinjak in pomarančni liker ter segrejemo. Palačinke premaženo s polovico preliva, jih zvijemo in zložimo na krožnik, obložimo s pomarančnimi krhlji ter pokapljamo s preostalim prelivom. Zelo okusne so palačinke z MALINOVIM PRELIVOM. Potrebujemo 300 g svežih ali zamrznjenih malin, 40 g sladkorja, 40 g masla, 1 viniljin sladkor, 4 žlice ribezovega likerja in nekaj lističev mete. Sveže ali odtaljene maline pretlačimo skozi cedilo, daje masa gladka. Sladkor na maščobi rahlo zarumenimo, dodamo maslo in pretlačene maline. Omaka naj stoji na toplem, ne sme pa zavreti. Dodamo še vaniljin sladkor in liker ter dobro premešamo. Na vsak krožnik damo po tri poljubno oblikovane palačinke, jih prelijemo in okrasimo s celimi malinami. Namesto malin lahko uporabimo tudi ribez ali borovnice. Vi’"' Je v knjižnici preveč knjig? Prostorske težave Knjižnice Brežice ni več mogoče reševati z zasilnimi ukrepi, potrebna bo ali dozidava ali širitev v spodnje prostore - Daleč od normativov Umetnikova knjiga Knjiga kot zvrst konceptualne umetnosti NOVO MESTO - Knjiga, okoli katere seje minuli teden vrtelo skoraj vse kulturno dogajanje, je lahko tudi osrednje izhodišče likovnega umetniškega ustvarjanja. V razstavišču frančiškanske knjižnice je od petka, 23. aprila, na ogled svojevrstna razstava akademske kiparke Andrejke Čufer iz Maribora, kije knjigo vzela kot umetniški objekt in ustvarila Abe-cedarium - umetnikovo knjigo. Andrejka Čufer ob eni od pol svoje umetniške knjige. Gre za unikatne knjige, ročno zvezane iz umetniških pol papirja, ki jih je avtorica ročno in na stare načine izdelala iz bombaža v papirnici Vevče. Pole so pagini-rane s črkami od A do X in je vsaka drugačna, skupaj pa z raznovrstnostjo obdelave in izdelave papirja ter z uporabo različnih grafičnih in tiskarskih tehnik pripovedujejo svojevrstno umetniško zgodbo o knjigi in njenem nastajanju. Na primer: na stfani E je ekslibris, miniaturna grafika, s katero ljubitelji knjig označujejo lastništvo, na strani I pa iluminira-na inicialka v temperi in z zlatimi lističi pozlačena po starodavnem srednjeveškem postopku. Avtorica je iz pol, ki so za lažje razumevanje njenega izvirnega umetniškega projekta na razstavi predstavljene vsaka zase, po starih postopki h jsešila sedem unikatnih izvodov knjig. Razstavo so lepo dopolnili izbrani izvodi dragocenih starih knjig iz frančiškanske knjižnice. Na otvoritvi je zapel oktet Ado-ramus, razstavo in avtorico pa je predstavil p. Felicijan Pevec. MiM BREŽICE - Na prvi pogled je tukajšnja splošnoizobraževalna knjižnica vse od preselitve v nove prostore leta 1980 brez večjih problemov. Svojo osnovno dejavnost je v zadnjem času še obogatila z raznimi oblikami knjižne in knjižnične vzgoje, od ur pravljic do knjižnega kviza in srečanja z ustvarjalci (lani kar 77 različnih prireditev), krepko je povečala knjižnično zalogo, število članov in izposojo, ki je lani dosegla že 144.520 enot. A za lepo in pohvalno podobo se že vrsto let skrivajo hude stiske s prostorom. Bolj ko je knjižnica dejavna in bolj ko opravlja svoje poslanstvo, večje so njene tovrstne težave. Kot pravi direktorica Tea Bem-koč, se knjižnica ubada s prostor-skoproblematiko že celo desetletje. Že ob preselitvi v sedanje prostore ti niso ustrezali standardom, ampak so z njimi reševali tedanjo stisko in omogočili normalno delovanje le za nekaj let, danes pa so ponovno v hudi stiski. Če odmislimo želje in potrebe po ločenem oddelku za mladino, večnamenskem prostoru za knjižno in knjižnično vzgojo, po prostoru za študij in tako imenovano tiho delo ter prostoru za prireditve, jim predvsem primanjkuje prostora za knjižnično gradivo. Sedaj ima knjižnica za knjižnično dejavnost na voljo le 364 kv. metrov, s čimer dosega le dobro tretjino normativa. Tovrstno prostorsko stisko so doslej reševali na razne načine, dodajali so police v višino, tako da do nekaterih knjig mlajši in manjši ne morejo, zmanjševali so razmik med policami, ožili prehode z dodajanjem stenskih regalov, del gradiva so celo prenesli v cerkljansko vojašnico, kar je nedvomno slovenska posebnost. Leta 1997 so z nabavo pomičnih regalov prostorsko stisko olajšali* a kaj ko so že konec Direktorica Knjižnice Brežice Tea Bemkoč. lanskega leta police v regalih skoraj v celoti napolnili. Knjižničarji vidijo dve možnosti rešitve: ali dozidavo knjižnice v smeri proti Rokovi cerkvi ali pa odkup in preureditev spodnjih prostorov nekdanje kuhinje in jedilnice bližnjega dijaškega doma. Bolj bi jim ustrezala ta možnost, meni Tea Bemkoč, saj bi tako hitreje prišli do prepotrebnih pro- Stric Ihta za nove orgle Premiera komedije Stric Ihta KD Josipa Jurčiča z Muljave - Prispevek za orgle - Že vaje za Desetega brata MULJAVA - KD Josipa Jurčiča, ki v letnem gledališču Jurči-čevine vsako poletje povabi na ogled predstave enega izmed del velikega pisatelja, pogosto tudi čez leto pripravi kakšno igro. Tako so sredi aprila na odru domačega kulturnega doma premierno za- STRIC IHTA - Muljavski igralci so s komedijo Stric Ihta poskrbeli za dobro voljo obiskovalcev. (Foto: L. M.) Mladim bralcem so blizu Prijetno srečanje s pisateljem Marjanom Tomšičem in ilustratorjema Marjanco Jemec Božič ter Lucijanom Reščičem ŠENTRUPERT - Bralno društvo za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje ter OŠ/Ir. Pavla Lunačka sta ob prazniku knjige v četrtek, 22. aprila, povabila na prijetno literarno popoldne z zanimivimi gosti. Osnovnošolci in drugi obiskovalci so se srečali z mladinskim pisateljem Marjanom Tomšičem iz Kopra ter dvema njunima ilustratorjema, SREČANJE V ŠENTRUPERTU - Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili ilustratorki Marjanci Jemec Božič (levo), pisatelju Marjanu Tomšiču (zadaj) in ilustratorju Lucijanu Reščiču. ljubljansko akademsko slikarko Marjanco Jemec Božič in trebanjskim ilustratorjem Lucijanom Reščičem. Srečanje je voditelj programa, ravnatelj šentruperške šole prof. Jože Župan, pričel zelo domiselno s kratkim kvizom za petošolce, ki so odgovarjali na vprašanja v zvezi z znamima Tomšičevima knjigama Super frače in Frkolini. Pisatelj je bil vesel njihovega poznavanja zgodb in je tudi sam na prijeten način - pred leti je bil učitelj -razlagal svoje spomine, poglede na življenje, poudaril pa je pomen ustvarjalnosti. Prijetno je bilo tudi klepetanje z ilustratorko obeh omenjenih Tomšičevih del Marjanco Jemec Božič, ki je dejala, da je bila pisateljska beseda prepričljiva in umetniško tako močna, daje v njej ustvarila svoj svet, ki ga je lahko prelila v podobe. Avtor ilustracij v Tomšičevem delu Zgodbice o kačah pa je domačin Lucijan Reščič. “V Tomšičevem pisanju je toliko domišljije, da v njej prepoznaš tudi svojo,” je povedal. L. M. igrali komedijo Carla Goldonija Stric Ihta, ki jo je režirala dolgoletna predsednica društva Danica Kastelic. Režiserka je povedala, da so omenjeno delo igrali že pred 24 leti in tudi takrat je imela vlogo režiserke, sicer pa je tudi nekaj igralcev ostalo istih. Z vajami za komedijo iz začetka 18. stoletja, ki govori o pomembnosti naslovov tistih, ki so si jih pridobili na lahek način in so za dobro ime pripravljeni narediti vse, so začeli šele februarja, “toda uspelo nam je, ker smo zelo prijetna, prilagodljiva skupina. Dobro pa sodelujemo tudi s Tatjano Lampret, vodjo Območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti,” je povedala Kastelčeva, ki muljavsko društvo vodi že več kot 35 let. Zagon pa jim je gotovo dajal tudi namen, da bodo ves izkupiček s predstav - gostovali bodo namreč tudi v okoliških krajih - v celoti namenili za nove orgle v muljavski župnijski cerkvi, za katere že nekaj časa zbirajo denar skupaj z drugimi društvi v kraju. V Stricu Ihti so poleg glavne osebe Jožeta Sinjurja, ki je vlogo strica igral že pred leti, zdaj pa je pripravil sceno in muljavskim igralcem iz Mestnega gledališča ljubljanskega priskrbel odlične kostume, zaigrali še: Igor Adamič, Darinka Erjavec, Boris Smrekar, Marko Zajc, Silvo Gorjanc, Jana Erjavec, Jože Kastelic in Damijana Kutnar. Nekaj omenjenih igralcev pa se je z drugimi Muljavčani te dni že lotilo vaj za vsakoletno predstavo na prostem, ki jo bodo prvič zaigrali konec junija. Letos bo to Jurčičev Deseti brat, ki so ga domačini prvič uprizorili leta 1924, nazadnje pa pred šestimi leti. Režiser Janez Eržen želi igro pripraviti kar se le da s stari zasedbo. Tako bo Krjavlja znova igral dolgoletni Krjavelj, sedemdesetletni domačin Tone Tekavec. L. MURN KONCERTA GLASBENE ŠOLE BREŽICE, MOKRICE - Glasbena šola Brežice je prejšnji konec tedna priredila dva koncerta. V četrtek, 22. aprila, je v brežiškem prosvetnem domu povabila na koncert Znamo tudi drugače, v petek, 23. aprila, pa sta na gradu Mokrice nastopila Vanja Ivankovič (flavta) in prof. Kata-lin Zoltan (klavir). štorov. Odločitev je seveda v rokah ustanoviteljice, brežiške občine. Knjižničarji upajo, da bo ta pokazala pravo mero razumevanja in da bodo lažje zadihalil tako oni kot uporabniki knjižnice. Potem menda med opremo knjižnice tudi ne bodo več potrebna vedra, v katera zdaj vneto lovijo zamakajoče vodne kaplje. M. MARKELJ KONCERT “LIPE” IN “ŽIVIL” TREBNJE - V četrtek, 22. aprila, je ZKD Trebnje v prostorih CIK-a organizirala koncert domačega okteta Lipa pod umetniškim vodstvom Toneta Strmoleta in mešanega pevskega zbora Živila iz Kranja, ki ga vodi Vladimir Brlek. Obiskovalci so lahko prisluhnili tako pesmim naših klasičnih avtorjev kot ljudski pesmi iz različnih koncev Slovenije ter nekaterim tujim pesmim. PODROČNI PEVSKI REVIJI TREBNJE - Trebanjska izpostava Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je v torek in petek, 20. in 23. aprila, v tamkajšnjem kulturnem domu priredila področni pevski reviji otroških in predšolskih pevskih zborov. Program je povezovala Zvonka Falkner. m ir REVIJA MLADIH FOLKLORISTOV - Osnovna šola in KUD Otona Župančiča iz Artič, kjer je že vrsto let živahna folklorna dejavnost, so v sodelovanju z brežiško območno izpostavo sklada v sredo, 21. aprila, pripravili I. medobmočno revijo otroških folklornih skupin Dolenjske, Posavja in Zasavja. Začeli so jo s postavitvijo mlaja pred šolo, nadaljevali pa v prosvetnem domu z nastopom šestih folklornih skupin iz Artič in Novega mesta. Organizatorji upajo, da bo revija postala tradicionalna in da bo spodbudila folklorno dejavnost še v drugih krajih ter njihovo prihodnjo udeležbo na reviji. Na sliki: otroška folklorna skupina osnovne šole Artiče. (Foto: M. Markelj) DOLENJSKI LITERATI V MARIBORU - V množini prireditev, kijihje Mladinski kulturni center Maribor pripravil za svetovni in slovenski dan knjige od ponedeljka do sobote minulega tedna, so na dveh sodelovali tudi predstavniki dolenjskih literatov. Bariča Smole iz Trebnjega, Stanka Hrastelj iz Leskovca pri Krškem, Ivan Gregorčič iz Rakovnika in Milan Markelj iz Novega mesta so v četrtek, 22. aprila, popoldne najprej brali svoje pesna in prozo na Grajskem trgu, kjer so ves čas potekale prireditve na prostem, zvečer pa so skupaj s prekmurskimi literati nastopili še v klubu Satehnto. Na sliki: pisateljica Bariča Smole med branjem v Satchmu. (Foto: MiM) Z branjem si bogatimo življenje Knjižni sejem Krško 99 - THje dnevi kulturnih prireditev z zanimivimi gosti - Prodaja knjig na stojnicah - Najzvestejši bralci in obiskovalci Valvasorjeve knjižnice____________ Čanje mladih literatov Dolenjske. Posavja in Zasavja, na katerem) predvsem s poezijo sodelovalo avtorjev. Za 27. državno srečanjl . ki bo septembra v Slovenj yra. cu, sta izbrala Martina Kerina Krškega, Draga Dani iz Brežic Milana Sagadina iz Zagorja Savi. . ,4 V petek in soboto, 23. m - : aprila, so organizatorji Pr'Pray1 še kreativne delavnice za otro * na katerih so predstavili Ep projekt, priredili so literarno p poldne s 15 posavskimi literat) pevko Stanko Macur, povabili s na ogled predstave mini cir Buffeto, skeča o knjigah KD boda Brestanica ter na ve poezije Matjaža Pikala z glasben _ MDR1'* KRŠKO - Že četrto leto zapored v Krškem obeležujejo svetovni in slovenski dan knjige, toda letos je bil program nedvomno najbogatejši in je trajal kar tri dni, od 22. do 24. aprila. Valvasorjevi knjižnfci Krško so se namreč kot soorganizatorji pridružili še Območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, KD Obzorje in Dolenjska založba iz Novega mesta. “Zadovoljni smo, da nam je skupaj uspelo, in upamo na dobro sodelovanje tudi v prihodnje ter seveda na dober obisk prireditev. Najbolj pa nas veseli, da imamo v krški občini še veliko dobrih in zvestih bralcev. Vsako leto tako obisk kot izposoja v knjižnici krepko porasteta in upam, da bomo v kratkem našim uporabnikom lahko ponudili knjige tudi v novih izposojevališčih,” je povedala ravnateljica Valvasorjeve knjižnice Krško Ida Merhar. Ob dnevu knjige so letos prvič najzvestejšim bralcem izrekli javno priznanje: med dolgoletnimi bralci sta si to zaslužila Jožefa Gelb in Ivan Novak, med mlajšimi 10-let- Vale Novak, Mladinska knjiga, Karantanija, Mondena, Dolenjska založba in Knjigarna DZS Krško. Ljubitelji poezije so se radi udeležili srečanja s sodobnim slovenskim pesnikom Danetom Zajcem in dramskim igralcem, pesnikom in glasbenikom Janezom Škofom, kije zapel in zaigral na diatonično harmoniko. Z njima je klepetala Ida Merhar. Dolenjska literarna ustvarjalca, pesnica Marjanca Kočevar iz Novega mesta in Silvo Mavser iz Krškega, sta vodila medobmočno sre- skupino Avtodafe. Uidi v kulturi uspešni Občni zbor KUD Krka - Lani uspešni zbor, galerijska knjižna, gledališka dejavnost itd Valentin iz Postojne, eden naj jih ponarejevalcev svetovni1 v0ra strov, ljubljanska grafičarka^. fotOEf^I „ * IZBOR NAJBOLJŠIH - Izbor najboljših mladih literatov sta opravila (od leve proti desni) Silvo Mavser in Marjanca Kočevar. ni Leo Kolman, med družinami pa je bila izbrana družina Ne-pužlan. Sejem Krško 99 se je pričel v četrtek, 22. aprila, z nastopom kostanjeviških inažorctk ter plesne skupine Harlekin, z uro pravljic z likovnimi delavnicami za otroke, ki jo je vodila Antonija Amon. Krški župan Franci Bogovič pa je odprl sejem knjig, na katerem so sodelovale založbe Epta, GLASBENI VEČER ŠMARJEŠKE TOPLICE -Zdravilišče Šmarješke Topliee vabi v četrtek, 29. marca, ob 20. uri na koncert v sklopu Šmarjeških glasbenih večerov. V župnijski cerkvi v Šmarjeti bo nastopila sopranistka Olga Gracelj ob spremljavi Milka Bizjaka na špi-netu. NOVO MESTO - S prijetnim glasbenim uvodom - s petjem izvirnih ljudskih pesmi naših prednikov vokalne skupine Drumlca iz Kranja - se je v četrtek, 15. aprila, pričel občni zbor KUD Krka. “Leto 1998 je bilo uspešno na vseh področjih Krkinega kulturnega delovanja, za kar gre zasluga in zahvala našemu podjetju. Veseli pa smo predvsem vse večjega števila obiskovalcev naših prireditev,” je povedal predsednik društva Janez Bernik. Mešani pevski zbor Krka pod vodstvom Sonje Čibej (začasno z dirigentom prof. Igorjem Teršar-jem) je imel lani poleg številnih nastopov doma turnejo po Ameriki in Kanadi, izdal je zgoščenko ljudskih pesmi, kot je povedal Tone Recelj, pa se z drugimi slovenskimi zbori dogovarjajo za izmenjavo kulturnih večerov. Kvaliteta raste in tudi letos so uvrščeni na območno revijo pevskih zborov. Boris Česen, ki vodi gledališki klub in razstavno dejavnost v Ljubljani, je med večje lanske podvige uvrstil razstavo in dražbo 96 del 75 umetnikov. Z dobičkom 130 tisoč nemških mark so razveselili Kardiološki oddelek v ljubljanskem Kliničnem centru. V Ljubljani so povabili na enajst razstav, v Novem mestu pa na osem. Tukajšnji vodja galerijske dejavnosti Mitja Pelko je že napovedal nekaj razstav za letošnje leto: predstavili se bodo Marcel K jih ponarejevalcev svetovnih strov, ljubljanska gi ~ _ Stančič, dolenjski fotograf Peterlin, ilustratorka Alenka-ler, julija bo potekalo tradici , no Krkino srečanje slikajooSg-Za strokovno pomoč se je se P bej zahvalil Dolenjskemu mn Tudi Bojka Kmetje obljubil . veliko koncertov in srečanjz mivimi Slovenci, ki so j1*) ■ z njem času pripravljali skup .y drugimi kulturnimi instituOJ Novem mestu. Tudi na ^UJ0jvi-izlete na bodo pozabili- mi dogodki v organizacij' Krka bo 22. dolenjski knjiz" jem 10. maja. Nie80^0,?/L prečijo je za Marijo Žveghč je 0. vzela Simona Gorjup, k' Jc. ve-vedala tri pestre programs . aV-čerc. Na otvoritvi bodo g°s ^tjrjh torji pesniške zbirke I’es!j1' r in ter glasbenika Lado Lesi,£eru Mojmir Sepe, na drugem 0 bodo predstavili mon°g^ ;(V. Novo mesto na razgled m e- ^ torice Majde Pungerčar j ^ ^ lenjskega muzeja, tretji . bodo oblikovali najnilaj- ^|r0[n jski literati s kitaristom ^jnS|<;t Jcničem. Knjigarna * a knjiga bo kot vedno knjižne novosti v zau"J“‘jl0pm edstf zadnjem; Knjižnica Mirana •*arca.j]jl ictnic' pravila razstavo ob 1 .. ,ttcja- smrti pesnika Dragotina L. POTA IN > dežurni poročajo skrlec pomočnik DRŽAVNEGA tožilca Pubi,kcBsVANA'Vlada Rc- apriln H L nije Je na sej' v pet nri okor|čno imenovala t°ŽilccvmI0lrnikov državnih lec Post J JC B()St|un Škr' nega a v P°močnik okrož- okroinZaVne8a tožilca na stvu v J21?, državnem tožil-vani n .em' Novoimeno- ži|cevs^?an'ki državnih to' no i,r„. I aprila slavnost-dvoran ,Pnsego v Veliki ^epuhrc e Predsednika >hinS'ke Slovenije pred Umažem"?/3 PravHSO(Jjc . m Marušičem. Prisebna učitelja rešila brata V prepiru med mladoletniki pred novomeškim Kulturnim centrom je zapel nož - Lahko bi se končalo s smrtjo bratov J. in R. M. - Rešila sta ju Silvo Kopač in Gorazd Canič NOVO MESTO - V skopem policijskem sporočilu je zapisano, daje v petek, 23. aprila, okoli 11.55 na parkirišču pred Kulturnim centrom Janeza Trdine V Novem mestu prišlo do pretepa, pri katerem je 15-let-ni E. T. izvlekel nož in z njim poškodoval 16-letnega J. M. in njegovega brata 17-letnega R. M. Mladoletnega storilca so policisti na kraju dogodka prejeli, poškodovanima bratoma pa so nudili zdravniško pomoč in ju odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Policisti prosijo priče dogodka, naj jim pomagajo razjasniti primer in se oglasijo na policijski postaji Novo mesto ali pa pokličejo na tel. 113. Do prepira v gneči na parkiri- zapuščali oziroma vstopali v dvo- šču pred Kulturnim centrom Ja neza Trdine je prišlo nekaj minut pred dvanajsto, ko so se pred stavbo nekdanjega doma JLA gnetli osnovnošolci in srednejšolci, ki so rano, kjer je dirigent Miro Saje s pihalno godbo Krkinih Zdravilišč zanje pripravil glasbene ure. Zakaj je prišlo do prepira, niti ni pomembno, očitno daje med pre- , nafto in orodje - iz de-°vnega stroja takeuchi 70, ki ga je astmk parkiral pred zidanico v n™ vasi, je 20. aprila ponoči i7 ™ne?,'ztoiil 60 litrov nafte in paca • skade z orodjem pobral c. 'Z1.1 ?Parat, motorno olje in Kombmirane klešče ter lastnika ;°*val za 30 tisoč tolarjev. KniLZaklenjeno kolo - ni Jn o zakleniti, pa čeprav liko vredno. To zdaj ve tudi iznr JI -?1C’ki mu je 18. aprila ie nota Zlške železniške posta-li nZmaknil 10 tisoč tolarjev vredno Rogovo k°io am-il VINOTOČ - V noči na 22. apni e neznanec v Drči pri Šent-1-Kt J' aeznec vlomil v Vinotoč, in uk?;?',12 okol'ce Šentjerneja, ko n du C18arete> kuhano šun-in 'moh i3*6’ aekaj denarja, ključ nika ate on ter s tem last' tolarjev 23 °koli 120 tisoč med%!2LKUiJČE'Vdneh nec n, '- i aprilom je nezna- MSN4 Jr Iprostore podjetja Vem m dbevškovi ulici v No- Pet knmliU ’n 'Z omare ukradel ranih JrP-etOV or>g'nalnih kodi-biie 7n , ,Ce\ za osebne avtomo-nika S r -e ?^azda- S tem je last-doval 7h,i2 N°vega mesta oško-OriTDn st0 ttsoč tolarjev. Radio - v asu nec na r aprilom je nezna- njemiz n3r?80vem trgu v Treb-G. ;7 ^ sebnega avtomobila A. nosilcev°na a^ega Karteljevega z Kal avtr, a arrnaturm plošči lztr-boj nai;adl° 'n 8a odnesel s seje tak,, e.\jetneje v noč. Lastnika larjev odoval za 20 tisoč to- PetekRr»IČAI^ NA DELU ‘ v zmikavt npr*13, je bil neznan šolskeo-na v P'sarni srednje- našel^rCb,ncoaRS?iheIUNkjerje mesta r>o K- G IZ Novega jev ie v?''okoli 50 tisoč tolar- ntoškerr,2, ’ t?rbico pa pustil v je kradla a"lšču- Zelo verjetno 0KRADELaBE°COM "v?' med 22 in ni “t-COM - V casu nec vir. J i aprilom je neznana Glav J V Prodajalno Be-com 'n iz nrr. .tr®u v Novem mestu 1 sel za on .-3 "e in Pisarne odne-8°tovine ^ tolarjev čekov in PO TRAGEDIJI - Prizorišče tragičnega dogodka na parkirišču pred Kulturnim centrom Janeza Trdine je ostalo prepojeno s knjo, vse dokler niso ob tragičnem prepiru vidno pretreseni, vsega hudega vajeni policisti opravili svoje delo in dovolili sprati sledove krvi. Parkirišče in dovozna pot, ki pelje mimo pošte, sta v dopoldanskem času med delavniki pogosto povsem zatrpana s parkiranimi avtomobili, tako da so se reševalna vozila v petek le s težavo prebila v bližino prostora, kjer sta se za življenje borila brata J. in. R. M. (Foto: I. V) Po umoru si je sodil sam Spor med nekdanjima izvenzakonskima partnerjema se je končal tragično - Hči skočila skozi okno . KRŠKO - Spor med nekdanjima izvenzakonskima partnerjema 59-letnim Marjanom Z. iz Krškega in Treba se je znajti Tudi tatovi in goljufi se razlikujejo med sabo. Medtem ko nekateri svoj posel opravljajo skrajno resno v skladu z vsemi pravili svoje zahtevnega poklica, bi drugi do želenega plena radi prišli na čimbolj grob način, obstajajo pa tudi tretji, ki jim je delo v zabavo in se svojega nečednega posla lotijo tako, da gre človeku, ko sliši za njihove podvige, kar malo na smeh. Eden takih jeročitno tudi B. Galič iz Osijeka. 47-letni duhovitež si je lani decembra privoščil brežiške prodajalke. Tako je v brežiškem Marketu nakupil blaga za nekaj manj kot tisoč tolarjev in ga plačal z bankovcem za pet tisoč. Prodajalka mu je vrnila štiri bankovce po tisoč tolarjev, ki jim je možakar priložil še en bankovec za tisoč tolarjev in prodajalko prosil, če mu jih zamenja za pettisoča-ka. Ko mu je prodajalka dala v roke pettisočaka, je možakar nanj položil vseh pet tisočakov in jo prosil, naj mu vse skupaj zamenja za desettisočtolarski bankovec, kar je prodajalko toliko zmedlo da je to tudi storila. Na podoben način si je Galič privoščil prodajalke še v štirih drugih brežiških trgovinah, potem pa se je srečal z možmi, ki mu niso nasedli. Najbrž je tudi fantom v uniformah ob njegovem primeru šlo vsaj malo na smeh. I 'etnf^^OM V ROBNIK -14-"strtek °ikJice Šentjerneja ! Jev čet« T °jlce Sentjerr prijateljem’22aPrila- ob 7..... Porenje n s k°iesom peljal iz I i^trteju k tezovice proti Sent- I i!*1 na PrehnH V tJcmL'ju zape-Plrn ko J Za Pešce, je s spred-tier ie ; m zadel ob robnik, pri SOni in n 8,ubil oblast nad kolesc ki, ° krn’i!a padel na “ležal’ !c budo poškodovan i iv na hitrP " ^ sredo, 21. aprila, I "ka prj 1‘est, pri naselju Korc- ‘febnjem prišlo do hude prometne nesreči, v kateri se je hudo poškodoval povzročitelj, 49-letni J. K. iz Ljubljane. Ljubljančan je peljal iz Ljubljane proti Novemu mestu. Ko je pri Ko-renitki zavil na levi vozni pas, mu je nasproti pripeljal 36-letni I. E. iz Bosne in Hercegovine, ki se je trčenju sicer skušal izogniti, a mu ni uspelo. Po trčenju je J. K. začelo zanašati, zapeljal je na manjši uspk in se prevrnil na streho. Medtem ko se je Ljubljančan v nesreči zelo hudo poškodoval, se je I. E. poškodoval le lažje. 42-letno Silvo R. iz Brežic se je v petek, 23. aprila končal, tragično za oba. Tega dne seje Marjan ob 12.45 pripeljal na parkirni prostor pred stanovanjskim blokom na Bizeljski cesti v Brežicah in stopil v stanovanje svoje nekdanje prijateljice. Dobro uro kasneje je med njima v kuhinji prišlo do glasnega prepira, ki ga je slišala tudi 24-letna Silvina hči Mirela, ki je ta čas sedela v dnevni sobi in gledala televizijo. Vpitje nekdanjih prijateljev je prekinil strel. Prestrašena Mirela je skozi odprto okno skočila na trato pred blok in si s tem najverjetneje rešila življenje, medtem ko njeni materi v stanovanju ni bilo več pomoči. Prvemu strelu je sledil še eden, potem pa je zavladala tišina. Policisti, ki so prišli na kraj zločina, so v kuhinji našli trupli Marjana in Silve. Ugotovili so, da je Marjan med prepirom z neprijavljenim 9-mili-metrskim revolverjem znamke Ar-minius najprej ustrelil Silvo, potem pa je sodil še sebi. BOLGAR S POLJSKIMI DOKUMENTI NE BO VIDEL ITALIJE DOBOVA - Bolgar F. L. po vsej verjetnosti še nekaj časa ne bo videl svojih sorodnikov v Italiji. Obisk so mu preprečili slovenski policisti, ki so ga med mejno kontrolo na vlaku iz Hrvaške v Dobovi dobili s poljskim potnim listom in vozniškim dovoljenjem, izdanim na njegovo pravo ime. Policisti niso tako nevedni, da ne bi ločili dveh precej različnih slovanskih jezikov, zato so “Poljaka” z bolgarskim naglasom nekoliko natančneje pregledali in v njegovem zadnjem hlečnem žepu našli bolgarski potni list. Možakarje policistom zaupal, da je s poljskim potnim listom, za katerega je v Bukarešti odštel tisoč nemških mark, hotel na lažji način priti na obisk k sorodnikom v Italiji. Bukareška kupčija se Bolgaru očitno ni izplačala, saj so mu naši policisti poljske dokumente odvzeli, in nesojenega obiskovalca Italije vrnili na Hrvaško. PIJAN, BREZ IZPITA IN S SPOSOJENIM AVTOM KRŠKO - Državljan Bosne in Hercegovine 38-letni J. J., ki začasno stanuje v Krškem, je v četrtek, 22. aprila, v Sremiški Ulici v Krškem zakrivil prometno nesrečo, v kateri pa na srečo ni bilo poškodovanih. J. J. se je omenjenega dne ob 19.45 vozil z izposojenim jugom. Ko se je hotel s stranske nekategorizirane ceste vključiti v promet na javni cesti, ni spustil mimo vseh vozil, ampak je prej speljal in trčil A. U., ki je mimo pripeljal z dacwoojem nexio. Policisti so ugotovili, da izsiljevanje prednosti in povzročitev prometne nesreče ta dan nista bila edina greha J. J., saj možakar kljub svojim letom ni imel vozniškega izpita pa tudi trezen ni sedel za volan izposojenega avtomobila, saj je elektronski alkotest pokazal kar 2,4 promila alkohola v zraku, ki gaje J. J. izdihoval pred policisti. tekanjem E. T. izgubil razsodnost terna izzivanje odgovoril z nožem. Športnega pedagoga z osnovne šole Center Silva Kopača, kije na glasbeno učno uro v Kulturni center Janeza Trdine spremljal svoj razred, so otroci obvestili, da je med učenci na parkirišču prišlo do pretepa. Sprva je mislil, da gre za nedolžen prepir in da je treba ločiti prepirljivce in jih pomiriti, ko se je gneča na delu parkirišča kar naenkrat razčistila. Zagledal je brata Jasmina in Romea M, ki sta vsa v krvi tekala po parkirišču. Kljub grozi, kakršne še ni doživel, je ostal priseben. Najprej je stekel k Jasminu, ki mu je napadalec prerezal arterijo v dimljah, iz katere je močno brizgala kri. Zatisnil je žilo, da je ustavil krvavitev in ljudi okoli sebe, ki so le nemo zrli v dogajanje na parkirišču, prosil, naj pomagajo rešiti Jasminovega brata Romea, ki mu je kri v curku polzela iz rane na roki. K sreči je v tistem trenutku prišel na parkirišče Kopačev poklicni kolega Gorazd Canič, športni pedagog na osnovni šoli Šmihel, ki je prevzel Jasmina, medtem ko je Kopač poskušal ustaviti prav tako hudo krvavitev iz roke. K sreči so reševalci z vozili prve pomoči prišli od novomeške bolnišnice čez šmihelski most do Kulturnega centra zelo hitro, tako da sta bila nesrečna brata pravočasno deležna tudi strokovne pomoči zdravnikov. Njuni življenji sta že viseli na nitki, ki bi se, če jima ne bi pomagala učitelja, verjetno že pred prihodom reševalcev pretrgala. E. T. ni niti poskušal zbežati. Ves pretresen je sedel na stopnice ob robu parkirnega prostora, kjer so se borili za življenje bratov M, in nemo zrl v dogajanje pred sabo. Po besedah Silva Kopača, ki njihovega prepira sicer ni videl, je fant za trenutek izgubil razsodnost, kar je bilo dovolj, da je v afektu z nožem napadel brata, trenutek zatem pa se je v grozi zavedel, kaj je storil. Kopač, ki je bil nekaj časa tudi razrednik E. T., meni, da se boji za fanta, kaj bo sedaj z njim. Po njegovem mnenju potrebuje tudi on potrebuje pomoč, predvsem toplo besedo in zaupanje, da bo prebolel tragedijo iri našel pravo pot. I. VIDMAR ALKOHOL SKALIL PRIJATELJSTVO KRŠKO - Alkohol lahko skali tudi najtrdnejše prijateljstvo, v nedeljo, 25. aprila, se je v hiši pri J. C. okoli 19. ure zbrala vesela druščina. Lastniku sta se pri pijači pridružila še I. R. in S. G., pol ure kasnje pa seje gostitelj iz neznanega vzroka močno razburil in začel žaliti gosta, ju zaklenil v notranjost hiše in na vhodna vrata prislonil več kosov lesa, potem pa se je obrnil in jima zagrozil, da bo z njima obračunal. Ko je S. G. hotel pobegniti, ga je J. C. udaril po zobeh in v glavo ter zbil na tla. Ko je napadeni videl, da se namerava gostitelj lotiti še drugega gosta, je vstal, odklenil vrata in pobegnil na policijsko postajo, kjer je negostoljubnega J. C. prijavil, v zdravstvenem domu v Krškem, pa gaje pregledala zdravnica, ki je ugotovila, da je hudo poškodovan. Cena mladega življenja Na rob tragičnemu dogodku pred KC Janeza Trdine Petkov opoldanski obračun med mladimi Novomeščanipred Kulturnim centrom Janeza Trdine je dogodek, ki ne bi smel iti v pozabo, vsekakor pa bi morala tragedija mladih, ki jim bo usodni petek močno zaznamoval življenjsko pot, vzpodbuditi razmišljanje ljudi, ki so tako ali drugače odgovorni za vzgojo otrok in mladine, pri čemer ne gre samo za učitelje, ki se najbrž še najbolj zavedajo, kaj vse se dandanes dogaja med mladimi in kam vse to vodi. Ameriška ulica, ki si jo lahko vsak dan ogledujemo v slaboumnih ameriških akcijskih ftlmikin nadaljevankah, kjer dobička željni filmarji mamila, nože, svinčene krogle, kri, lopove in policaje pomešajo s poučnim naukom na koncu zgodbe, misleč, da se s tem odkupijo za kovanje dobička iz krvi, je preplavila tudi naša na videz mirna mesta in vasi. Zatiskati si oči pred dejstvi, je bolj škodljivo, kot pa pretiravati z zaskrbljenostjo. Novomeški učitelj Silvo Kopač, ki je v petek skupaj s kolegom rešil življenje v pretepu mladoletnikov hudo poškodovanima fantoma, pojav ulice med svojimi učenci dobro pozna in opozarja, da bi akterji petkove tragedije med svojimi vrstniki utegnili postati heroji, po katerih bi se zgledovali. Vzrok za prepir v nobenem primeru ni mogel biti vreden življenja dveh mladih ljudi. Ob vprašanju življenja in smrti vsak še tako velik problem postane majhen in nepomemben. Reševanje sporov s pestmi slej ko prej privede do nožev in pištol. Otrok se sam ne more zavedati nevarnosti nošnje orožja, o tem bi ga morali pravi čas in na primeren način podučiti starejši. Za vzgojo mladine niso odgovorni le starši in učitelji, ki imajo z njimi neposreden stik. Vse večje socialne razlike v družbi, revščina in neusmiljen boj za preživetje, s katerim se danes v naši družbi srečuje vse več staršev, prepuščajo otroke ulici, kjer po njih stegujejo kremplje alkohol, mamila in z vsem tem povezan kriminal. Če nekateri starši svojim otrokom ne znajo, ne morejo ali pa nočejo pomagati, bi marsikdaj lahko bolj pomagali učitelji, ki pa imajo pogosto zvezane roke in so čedalje večkrat tudi sami žrtve mladoletnih objestnežev. Res so nekateri trši vzgojni prijemi, ki so jih učitelji znali tudi izrabiti, v nasprotju z današnjim razumevanjem človekovih pravic, a nekatere pravice, ki jih imajo učenci osnovnih ali srednjih šol, učiteljem zvežejo roke do te mere, da učencu, ki nima nobene želje, da bi se v šoli karkoli naučil, za njegovo znanje niti čveka ne more zapisati, ne da bi ga ta obtožil maščevanja, izživljanja in še česa, še težje pa je ukrepati proti mlademu izgredniku. Stik z marsikaterim pomoči potrebnim mladim človekom s socialnega roba je morda prav s tem izgubljen. IGOR VIDMAR ZARADI MEJNIKOV JO JE PREBUTAL SEVNICA - Še tako dobri medsosedski odnosi se ponavadi skalijo, ko se začnejo sosedje pogovarjati o mejah in mejnikih. Takšni in drugačni prepiri pa se pogosto končajo tudi s pretepi. Ko je 10. aprila C. K. iz Ljubljane v naselju v okolici Sevnice zavila na sosedovo dvorišče, da bi se z mejaši pogovorila o mejnikih, le-ti niso imeli prav veliko razumevanja za njene predloge. Najpraj sta se s sosedom 29-letnim D. S. sprla, tako dajo je D. S. z dvorišča napodil na dovozno pot, kjer pa ostrim besedam ni bilo konec, še več, D. S. se je tako razhudil, da jt> je začel tepsti po glavi in vratu in jo zbil na tla. C. K. je za trenutek izgubila zavest, in ko se je zavedela, je odšla domov. V Ljubljani je zaradi bolečin v glavi obiskala klinični center, kjer so ugotovili hudo poškodbo. V LEVO IN POK BREŽICE - V četrtek, 22. aprila, je A. K. iz okolice Krškega peljal iz centra Brežic proti Sentlenartu in neprevidno zavil na levo stran ceste. Tedaj mu je nasproti pripeljal 34-letni V. T. iz Brežic, ki trčenja ni mogel preprečiti. Oba sta se poškodovala, na vozilih pa je za četrt milijona tolarjev škode. CEZ BALKON POD TUŠ KAPELE - Ponavadi se vlomilci za svoje dejanje odločijo zaradi denaija, dragocenosti ali hrane, neznani nepridiprav, ki je v petek, 23. aprila, popoldne pri Kapelah vlomil v brunarico in vinsko klet D. V. iz okolice Brežic, pa je imel drugačne potrebe. Najbrž seje od svojega umazanega početja počutil tako umazanega, da se je moral najprej pošteno umiti, zato je čez balkon splezal v zgornji del brunarice, kjer se je najprej stuširal, potem pa je obiskal še klet, kjer je med stvarmi, ki bi mu lahko prišle prav, našel daljnogled, salame in odejo in vse skupaj odnesel s sabo. KDO POŽIGA NA PODLIPI? - V nedeljo, 25. aprila, je bo 21.45 zagorelo v vasi Podlipa pri Ajdovcu v Suhi krajini. Prvi so na pogorišče prispeli gasilci iz Ajdovca, pri gašenju pa so pomagali tudi vaščani Podlipe, vendar niso mogli ukrotiti ognjenih zubljev. Klicu na pomoč so se odzvali tudi gasilci z Dvora, Rebri in GRC, ki pa niso intervenirali. Škoda je po prvih ocenah velika, saj sta popolnoma zgorela kozolec in skedenj, v katerih je imel gospodar L. T. seno, deske in kmetijsko orodje. Vzroke požara policisti še ugotavljajo, po prvih podatkih pa sumijo, da je bil požar podtaknjen. Na sliki: kljub trudu gasilcev je bil ogenj močnejši. (Foto: S. Mirtič) po dolenjski deželi • Amerikanci so nekaj časa poskušati izkoreniniti alkoholizem s prohibicijo, pa jim ni uspelo, le mafija se je razrasla in vpila v vse pore njihove družbe. Muslimanom pitje alkohola prepoveduje vera in očitno je Mohamed pri preprečevanju tega velikega gorja človeške družbe celo uspešnejši kot naš dr. Rugelj, ki mu nikakor ne uspe prepričati, da bi slovenski fantje in možje namesto po pivu, vinu in žganji-ci, ko so žejni, raje posegli po kozarcu vode, soka ali mleka. Če bi 21-letni D. G. iz okolice Novega mesta v nedeljo opoldne gasil žejo z manj opojno pijačo, ne bi imel težav s policisti, ki so ga, potem ko je precej dobre volje, vsaj po lastnih merilih, žalil natakarico v Lady baru v Šmihelu in s svojim početjem ni prenehal tudi potem, ko so ga poskušali umiriti fantje v modrih uniformah, odpeljali s seboj in ga na za te stvari primernem kraju ohladili. • Tudi 42-letnemu A. K. iz okolice Novega mesta je pijača dala korajžo. Potem ko se je v soboto, 24. aprila, popoldne dodobra odžejal, je začel razgrajati in groziti domačim. Umiri se ni niti, ko so ga obiskali policisti, zato je tudi on moral z njimi. Seveda v policijskem kombiju ni smel sedeti na prvem sedežu, ki je po zakonu namenjen le treznim sopotnikom, moral pa bo sesti pred sodnika za prekrške, ki bo poskušat zanj najti kar najprimernejšo kazen. Mercator v akciji 50let Mercator najboljši sosed tekoče mineralno vrsti 500 ml, Krka, Novo mesto in se 33 posebej označenih izdelkov! SUiAKL ATRAKTIVNE SEJEMSKE DOLENJSKE Mandljevi keksi Krhki orehovi keksi Keksi s koščki čokolade Babičini keksi Ročno izdelani keksi iz Dolenjskih pekam. LX telegramom TKRKNSKV I.IMI /INV - StPKIl CENA ROGATA OPRKM V IN ATU VKNVNA CKNA BUUAKU , . | I I va# lO Rado J J'J'J O i' j; .t j J j um niW»j Si INTRO tj.-Moste AVTOMRRKET tj. KRŽIČ Vrhniko SKRBIŠ Prooenko MS CEKTtt Šentjoei »IDT Velenje, 061 140 13 72 061 161 35 25 061 752 12» 062 842 250 0602 «5 »88 063 863 960 SRS li.-Vic MARUCEU M pri li. KRAJNC Motihor, ŠIIER Pernico, ANDI AVTO Šentjur RA2BORNIK P 061 274 789 061 647 104 042 300 19 70 062 654 20 01 063 743 389 063 722 405 Majhna pozornost - veliko presenečenje BWWir PotefrtNjUt uenutke v«*«Hji ovojim n*jibbžjim! Ob rojvtvu njpvejj# dru7in»k«§» ttim. «b topnem dnevu, obletnici, poroki m tudi ob Osto običajnem dnevu prevenetite »vnje nejbližje z LX igkwmwm t i/branim dodetkom NOVA GRAND VITARA &> .OOOfff VJIU« aajMOANi roRONr " 100.000 8W NOVI BALENO kmi in iDomur:« piio-rivnrv) ps&ma msm. INTRO 061 140*13-72 AVT0MARKET 061161-35-25 AVT0TECH 061 666 359 K ISO AVT0NISS 061 159-38-41 S.R.S. 061 2747-1« VISEl 061 731 032 UU <7 POŠTA SLOVENIJE tme llww* pitUhlM »VNNlfi INMPlNMtNM AVTO TIMES PREDSTAVLJA Tekst in fotografije Borut Štajnaher Veliko prostora za potnike in prtljago. Nissan primera 1.6 16V & 2.0 TD En avto, dve srci Skoraj dve desetletji so že marljivi nissanovci prisotni na stari celini s svojo avtomobilsko industrijo. V Evropi so postavili svoje tovarne in primera wagon je rezultat azijske prilagodljivosti evropskemu okusu. Primera je nastala v Munchnu, kjer “na sedež oblikovalska ekipa “Nissan Design Europe”. Idejo so nato na pa-Pjrju prenesli na otok, kjer je v tovar-n' v Sunderlandu luč sveta zagledala nova primera. Vendar, ker trenutno vlada nekakšen trend karavanov, so ssanovi strokovnjaki, po vzgledu na že uveljavljeno primero sedan, ne-niudoma le-to nadgradili in pred vami je primera karavan, ki je nasta-a °k spoju japonske tehnologije in eropskega dizajna, kladna klinasta linija na sprednjem elu se prične z dvema odprtinama ?.a dotok svežega zraka, ki sta obrob-Ifni s skromiranimi letvicami. Spredel1 del je tako enak pri modelu sedan •n karavan, zato se mi bolj posvetimo zadku, kije na vozilu najbolj opazen. 1650 litri prtljažnega prostora (ob Prevrnjeni zadnji klopi) se lahko pri-1 mera P°hval*z enim izmed največjih Prtljažnikov v razredu. Tudi 430 litrov • Prtljažnika (ob dvignjeni zadnji klo-P1) povsem zadošča prevažanju osebne prtljage za potnike. Ob opisovanju Prtljažnega prostora pa je potrebno Posebej pohvaliti iznajdljivost obli-ovalcev, saj so v dno prtljažnega Prostora vstavili posebno škatlo, ki v normalnem položaju tvori ravno po-vrsino, lahko pa jo obrnemo in dobijo omejen prostor za odlaganje razrešenega ali umazanega tovora, saj je izdelana iz trde plastike, ki se z lah-K°to očisti. 'ssan primera wagon ali traveller udi svojim lastnikom vse potrebno a dobro počutje ne glede na na-°vano pot. Z njo bo udobno in arn° potovalo tudi pet potnikov in Phova prtljaga, za kar poskrbijo °ye zadnje obese “multi link”. Pet-^aJstpalčna kolesa ob dobrem vzme-nju odlično požirajo neravnine in e glede na 2,6 metra medosne raz-^a Je, 4516 mm dolgo, 1715 mm širo-'n 1450 mm visoko vozilo ostaja dolgo časa nevtralno, za kar gre zahvala ponovno sistemu multi link. Glede na mere vozila je povsem jasno, da je v njem veliko prostora spredaj kot tudi zadaj. Voznikov delovni prostor je prevzet iz limuzine, a vseeno daje notranjosti svojevrsten šarm. Obe ročici, nameščeni za štirikrakim volanskim obročem, sta pri roki, čeprav na prvi pogled ne boste ugotovili, koliko funkcij lahko opravljata, in si boste morali dobro ogledati vse sličice, narisane na njih. Omembe vredno je tudi, da se v vozilu nahaja veliko različnih predalov in odlagalnih površin, kakršnih v podobnih vozilih vedno primanjkuje. Edina razlika med obema preizkušenima avtomobiloma se skriva pod motornim pokrovom. Pogonska agregata se razlikujeta tako po moči kot po gorivu, ki ga uporabljata. •Bencinski motorje podprt s štiriven-tilsko tehniko, 1597 ccm in 99 konji pri 6000 vrt./min ter navorom 136 Nm pri 4000 vrt. Lahko rečem, da motor ne spada med najposkočnejše. Motor sicer brez pritožb že iz nizkih vrtljajev vleče na plan svoje konje, vendar mu jih pri hitrostih čez 120 km/h prične počasi zmanjkovati, še posebej, če imate vklopljeno klima napravo. Vsekakor bi 1255 kg težkemu vozilu lažje stregel zmogljivejši motor. Zato pa se vam ta oddolži z dokaj majhno porabo, ki v povprečju na testu ni presegla 7,5 litra. Povsem druga pesem je dvolitrski turbo dizelaš, ki sicer razvija le 90 konjev pri 4400 vrt. in 177 Nm navora pri razmeroma nizkih 2700 vrt. Motorje izjemno elastičen in pospešuje že z obrati pod 2000, še posebej pa od 2500 naprej, ko s polno močjo prične delovati turbina. Tudi dizelaš se lahko pohvali z izjemno varčno vožnjo, saj nismo porabili več kot povprečno 7 litrov goriva. Kakor koli že, obe vozili dosežeta preko 185 km/h. Namenjeni sta predvsem za umirjeno, varno in udobno križarjenje po Sloveniji in tujini, kateri motor vam bo prepeval pod “havbo” pa je povsem vaša izbira. Eokal Seicento Pehanju pokalnih tekmovanj O,- rn°6ilizmu (pokal Daihatsu, pokr Po -------------------------- |v C,.—».zrnu (pokal Daihatsu, pokal da Peugeot 106), smo mislili, pok ,0s v Sloveniji ne bo nobenega ntov* ne®a 'ekmovanja (pokalno tek-t0rna^Jc Pomeni, da vsi vozijo enak av-ne~ ’ Kier so dovoljene le minimal-Prj^rciTlembe). Pa vendar ne bo tako. len- an' rally voznik in podjetnik iz Dobiti C ^amo Valant je pripravil po-Pok i1?v koncept in prijavil v koledar „ Fiat seicento. O* dirkah, treh hit,” m Pet'h gorsko sa(v.stn'h se bo med po?rmediodvaisct vQzil Predelanih 'ing p(^c,cnt0 sP°r- je 2a c,?*alm sporting Ctn n-. S 'nžji in za 6 je n« Noč motorja 7^K(v|CCUna (, Prcd okrep-D0|-nicu Nad Savo na Orehovem. lometm pr®dv.idene Proge je 8,5 ki-Prvi r, 1’ ® ka*'1 Pa sc bodo morali v Polovici proge rahlo vzpenjati, kilometer dolg spust movalko ter tiste z največjim zaostankom. Rezultate bodo razglasili ob 14. uri ter vsem tekmovalcem ob tem razdelili bilten z rezultati teka Lisca 99. Organizatorji pravijo, da tek- (80arbosledil nat0f„lrPv nadmorske višine) in je c„ , . m vzpona mimo vasi Pol-kier L, Vlce sv- Jošta do vrha Lisec, g, 0 cilj tekmovanja. Prem'JPnc! k°do med tekom morali KotSn®atl.^d m nadmorske višine, ga o^jo organizatorji, bo pro-belen, n.a.s črnimi puščicami na tudi r- pfP.'rju, na oznakah pa bo Ija. p Z(?alia’ ki še preostaja do ci-raZDol poudarjajo, da bodo na gi (r,.,^0 ^ okrepčevalnice ob pro- vsakem i! ?-’ 5,5 km in 7-5 km>- na bo tPv mmetru tekaške proge pa klarrnoniR>Va*Ce ^odrd muzikant s r°stS0Valci kodo razdeljeni v staja b0 7 ategorije, posebna kategori-Policjj a teritorialno obrambo ih t ud j v k mogoče pa bo sodelovati Sejeta • dnjžin. Za družino se °tr0k,. VSa-i 7 s*arša in 1 otrok ali 2 ittovaic"1 cdcn od staršev. Vsi tek-lj°, j j ! Prejmejo spominsko meda-sPomin °rmo’ spominsko majico in Podelil-0 ogledalo ter topel obrok, liitn 'pa kodo šc nagradi za abso-ZrtlaKov f1aia8l)valca in absolutno 8rade n °’ P°kalc za prvega in na-aKra!tTlrn trem v vsaki kategoriji, taista-'!, °do tudi najmlajšega in 'J^[^egatekmova,Ca in tek- N^I)IO KRKA PETI ttVomK? ^LSTO - Nogomctašicc Prema„'i ga Radia Krka so v Jevnici Setaoek£ ’amkajšnjc žensko nogo-po| 2 Ul in so na lestvici pete. ,krbee Rrka je dosegla Metka ‘rena A“*®zala pa sc je tudi vratarka !'le^ank,??v,P'k‘ Peto mesto si Novo-°IU v n—i. .1?s Krčankami, ki so v 11. Miholjevič in Pasquale Santoro poškodovana. Več pričakuje od posamičnih etap. Na letošnji dirki Po Sloveniji, ki je tudi tokrat uvrščena v 5. kategori-jo dirk UCI, bo nastopalo šest poklicnih moštev (Krka Telekom, Linda McCartney, Amor Vita, Na-vigare, Cantina Tollo, Mroz), 9 tujih amaterskih moštev in slovenska moštva Perutnina Radenska Rog, Perutnina Ptuj, Sava Kranj - Cane-va, reprezentanca do 23.1et in najverjetneje tudi Savaprojekt iz Krškega. Za Krko Telekom bodo nastopili Uroš Murn, Boštjan Mervar, Robert Pintarič, Milan Eržen, Giacomo Battistel in Pasquale Santoro ali Sandi Papež. Po napovedih strokovnjakov bo dirko odločila sobotna peta etapa od Grosuplja do Vršiča. Glede na to, da bo cilj letošnje kraljevske etape na Vršiču, imajo prednost specialisti za gorsko vožnjo. Zal Krka Telekom izrazitega specialista za vožnjo v klanec po odhodu Gorazda Štanglja in v odsotnosti poškodovanega Vladimirja Miholje-viča nima, trener novomeške vrste Srečko Glivar pa upa, da ju bo nadomestil Uroš Murn, ki velja za vsestranskega kolesarja in mu gredo tudi klanci kar dobro od nog. Kolesarji bodo Dolenjsko obiskali že v sredo, ko bo etapa med Ribnico in Rogaško Slatino peljala tudi skozi Kočevje (12.05), Dvor (12.40), Novo mesto (13.10), Ratež, Maha-rovec, Rako, Studenec, Impoljco (14.10), Brestanico (14.25) in Senovo (14.30). Zadnja etapa bo dolenj-sko-belokranjska: začela se bo ob 10. uri v Semiču, kolesarji pa bodo najprej odpeljali dva belokranjska kroga (Semič-Črnomelj-Gradac-Primostek-Metlika-Semič) ter okoli 11.30 čez Črmošnjice krenili na dolenjsko stran, kjer bodo najprej 'Cerk thci ():<) izgubile z Jaršami. DOBER ZAČETEK OBEH - Prva konjeniška tekma sezone v preskakovanju ovir v Arboretumu v Volčjem Potoku je bila prvi skupni nastop mlajše mladinke novomeškega konjeniškega kluba Krka Ivane Černe in njene kobile Nilus. Svoj nastop sta opravili brez napake in dosegli šesti čas v svoji kategoriji. Na tekmovanju se je izkazal tudi njen trener, mladinec Jure Grubačevič, ki je bil v kategoriji A 2 z Beckie Boyem peti in s Flaying Neronom šesti. (Foto: M. Klinc) movalci tečejo na lastno odgovornost pa tudi, da bo tek v vsakem vremenu. Startnina na dan tekmovanja znaša 2.000 tolarjev, prijava je na dan tekmovanja mogoča le do 9.30, sicer pa pri Pavlu Drobnctu, NHM 16, Sevnica, tel. 0608-44-446 ali 041-502-147. B. D. G. Naslednjo nedeljo Glavičev spust po Krki 9. maja bo velika veslaška prireditev od vasi Krka do Žužemberka ŽUŽEMBERK - V nedeljo, 9. maja, bo Kajak raft klub Žužemberk pripravil 14. mednarodno turistično rekreativno regato Krka 99. Spust s kajaki, kanuji in rafti, kije med veslači po prizadevnem organizatorju prireditve Emilu Glaviču iz Prapreč pri Žužemberku poznan tudi kot Glavičev spust, bo kot že trinajstkrat do sedaj potekal na najlepšem delu reke od vasi Krka do Žužemberka. Podobno prireditev kot Žužemberčani ob koncu maja pripravljajo člani Kajak kanu kluba Krka. V vasi Krka bodo zbirali prijave od 9.30 do 10. ure, ko se bo okoli 500 veslačev iz Slovenije in tujine spustilo na 18 km dolgo avanturo. Do prvega okrepčila bodo veslači prišli že v Lesah, v Zagradcu bodo lahko zaužili tradicionalni krof in nekaj popili, pri mlinu v Šmi-' helu jih bo čakala izdatna malica in seveda tekoče okrepčilo, posebnega kulinaričnega užitka na cilju v Žužemberku pa organizatorji še nočejo izdati, povedo le, da gre za precej veliko stvar. Regate se lahko udeležijo tudi začetniki, potrebno je le, da imajo predpisano opremo -čoln, rešilni jopič in čelado ter kajakaši še krovnico. Na nevarnejših delih bodo za varnost poskrbeli vodniki in rešavalci potapljači. Čeprav je v Sloveniji vsako leto več podobnih prireditev, jele Krka 99 predstav-ljena v tujini, saj jo nemška kanuistična zveza vsako leto vključi v svoj mednarodni katalog veslaških prireditev. Kot je povedal vodja organizacije Emil Glavič, si letos želijo bolj množično udeležbo domačih veslačev, predvsem Novomeščanov, ki imajo na svojih vrtovih ogromno kanujev, ki pa jih le redko spravijo v vodo. I. V. obiskali Novo mesto, Otočeč, Šrnar-jeto (12.35), Škocjan (12.45), Šentjernej (13.00) ter za zaključek odpeljali še dva znamenita balkanska kroga. Slovenija bo v nedeljo novega junaka svoje dirke na novomeškem Glavnem trgu pozdravila nekaj po 14. uri. I. V. ZDAJ ŠE MASTERS MIRNA - Na četrtem A-turnirju v badmintonu, ki je bil zadnji v sezoni, so bili v Lendavi mirnski bad-mintonisti spet v ospredju. Med fanti je zmagal Ukrajinec v lendavskem dresu Denis Pešehonov, ki je v polfinalu ugnal Aleša Murna in v finalu Kristijana Hajnška. Ki sta tako Tomu prinesla tretje in drugo mesto. Lep uspeh je s četrtim mestom med članicami dosegla Urška Silvester. Aleš Murn in Žiga Strmole sta v igri moških parov osvojila tretje mesto, še za mesto bolje pa se je Aleš skupaj z Ljubljančanko Darjo Krajnc uvrstil v igri mešanih parov. Zdaj najboljše slovenske badmintoniste čaka še takoimenovani masters turnir, na katerem lahko nastopi osem prvouvrščenih s slovenske jakostne lestvice. Od mirnskih bad-mintonistov so si nastop na master-su priigrali Aleš Murn, Kristijan Hajnšek, Dušan Skerbiš, Urška in Špela Silvester in Katja Strmole. v Šport iz Kočevja in Ribnice • RIBNICA - Na prvi kvalifikacijski tekmi za uvrstitev v 1. B-državno rokometno ligo so rokometaši Grče iz Kočevja s 36:26 premagali Sviš iz Ivančne Gorice. Zmagovalec je bil znan že po petnajstih minutah igre, ko so Kočevci povedli s 7:1, Do takrat je vratar Klemen Kovačič ubranil kar 12 strelov, poleg tega pa so gostitelji z gibljivo obrambo 4-2 povsem onemogočili goste. Do konca tekme so tehnično bolje podkovani Kočevci ves čas vodili s 7 do 8 zadetki razlike, ob koncu, ko so priložnost dobili tudi mlajši, pa je bil izid najvišji. Pri Grči sta bila s po osmimi zadetki najboljša strelca Gregor Bizjak in Mare Hojč, pri gostih pa je Uroš Hočevar dosegel prav tako osem zadetkov. Povratna tekma bo 8. maja v Ivančni Gorici. • RIBNICA - V drugem krogu v meddržavni mladinski ragbi ligi Adria so igralci Ribnice po razburljivi končnici z 12:15 izgubili z zagrebško Policijsko akademijo. Gostje so imeli ves čas pobudo, a so bili v konici napada zelo nepodjetni. Ribničani so se vešče branili, v 58. minuti je Franci Šilc s sredine igrišča ušel čuvajem in položil jajčasto usnje, povrh pa je dosegel še dve točki iz dodatnega strela. Ribničane je do nove zmage ločilo le nekaj minutvko so Zagrebčani doseli lep gol. Šilc je imel v zadnji minuti priložnost za novo vodstvo, a mu je v odločil- nem trenutku zmanjkalo moči. Točke za Ribnico dosegli Šilc in Banovič po 5 ter Pivec 2. • KOČEVJE-Na četrti tekmi za Primorski pokal v teku je v Piranu med 120 udeleženci nastopil tudi Franc Kocijančič iz Kočevja. Na 8-kilometrski progi gaje v razburljivem finišu premagal deset let mlajši Sivec iz Kobarida. Klub porazu je bil Kocijančič izredno zadovoljen z doseženim časom 33 minut in 37 sekund in vodstvom v skupni razvrstitvi. V soboto se bo Franc udeležil tradicionalnega teka na Lisco, kjer je doslej v svoji starostni skupini že štirikrat zmagal. • RIBNICA - Kegljačem Ribnice je uspel veliki met, saj so se kot četrtouvrščena ekipa v drugi ligi uvrstili v novo, 1. B-državno« ligo. Ribničani so bili med drugo-ligaši vec let v zgornjem delu prvenstvene lestvice, letos pa so pokazali celo več kot zmorejo. Uspeh je toliko večji, ker so vse tekme igrali v Kočevju, saj v Ribnici ni kegljišča. • RIBNICA - Ribniški rokomet je letos dosegel izjemen uspeh. Člani so se uvrstili med prvoligaše, starejši in mlajši dečki ter kadeti pa se bodo v svojih kategorijah potegovali za naslove državnih prvakov. Zlate medalje se v finalu državnega prvenstva nadejajo tudi ribniški osnovnošolci. M. GLAVONJIC Bobri osvojili tudi divjo Kolpo Svetovni prvaki se tudi na Kolpi niso pustili presenetiti ■ Prva posadka Gimpexa se je zapletla s Hrastničani, druga pa je nasedla - Osilničani nabirajo izkušnje OSILNICA - Četrto tekmo za državnega prvenstva v raftingu so na Kolpi pripravili člani osilniškega Outsiderja, na sedem kilometrov dolgi progi od Starih malnov do Bosljive Loke pa so po pričakovanju najmočneje zavihteli vesla večkratni svetovni prvaki v raftingu, ljubljanski Bobri, ki so drugouvrščeno posadko Sulca Marinarja prehiteli za vsega 19 sekund, Straški Gimpex, ki se je tokrat moral zadovoljiti z nehvaležnim četrtim mestom, pa za več kot minuto. 19 posadk je štartalo v skupinah po pet s triminutnim zamikom med skupinami. Vrstni red na štartu je določala trenutna skupna uvrstitev na prvenstvu. V prvi skupini so štar-tale vodilne ekipe Bober I, Sulec Marinar, Gimpex Straža I in obe ekipi Forsteka Hrastnika. Bobri so povedli že takoj na štartu, kar precej časa pa je tik za njimi veslala posadka Sulca Marinarja. Stražani, ki se tudi letos borijo za mesto med prvimi tremi in si obenem želijo tudi prvo zmago nad prvo posadko Bobrov, tokrat niso imeli sreče, zapletli so se s prvo ekipo hrastniškega Forstka in izgubili preveč dragocenega časa, da bi se v boju med izenačenimi ekipami lahko povzpeli na zmagovalne stopničke. Bobri so do cilja povečevali svojo prednost in si pred drugouvrščenim Sulcem Marinarjem priveslali dobrih devetnajst sekund prednosti. V dvoboju med Forstkom in Gimpexom so daljši konec potegnili Hrastničani. Druga posadka Straškega Gimpexa, Najbolje začel Jure Rovan Odličen tudi Jožko Vrtačič NOVO MESTO - Atletsko sezono so minuli teden začeli tudi na celjskem stadionu, kjer je domači atletski klub Kladivar pripravil miting, na katerem je nastopilo 337 atletov in atletinj iz 32 slovenskih in hrvaških klubov ter tudi gostje iz avstrijske Koroške. Žal pa ni bilo nekaj najboljših slovenskih atletov. Najbolje sta se odrezala Brežičan, ki letos nastopa za celjskega Kladi-varja, Jure Rovan, ki je v skoku ob palici preskočil 525 cm, in mladi Sentjernejčan, Jože Vrtačič, ki je 100-metrsko razdaljo zmogel v 10 sekundah in 87 stotinkah. Očitno je, da v formo prihaja rekonvalescent Aleš Tomič, član Tekaškega kluba Portovald, saj je zmagal na 1000 m z rezultatom 2:31,35. Drugi je bil Sevničan Veber; za Tomičem je na cilj pritekel skoraj točno za minuto kasneje (2:32,38). Brežičani in Brežičanke šc vedno ne dajo iz rok primata v metu kladiva. Med člani je namreč zmagal Primož Kozmus, ki je orodje vrgel 65,88 m daleč. Med članicami pa sta bili druga Novakova (48,82) in tretja Kozrnu-sova (48,69; obe Fit Brežice). Tanja Klemenčič (TK Portovald) pa je med članicami na 300 m zmagala; zadostovalo je 40,10 s. N. Š. ki je letos presenečala z visokimi uvrstitvami, je tokrat povsem razočarala. Zaradi napačne izbire smeri je njen čoln nasedel na skali in boljša uvrstitev je splavala po Kolpi. Domači Outsider, ki je v slovenski raftarski druščini še bolj nov in njegovi veslači predvsem nabirajo izkušnje, je na poznanih brzicah svojo nalogo opravil v skladu s svojimi sposobnostmi in končal na 16. mestu. Na Kolpi se je fantom letos prvič pridružila tudi edina ženska posadka, vendar veslalke Ščuke, ki so lani zmešale štrene marsikateri moški posadki, tokrat niso bile enakovredne fantom. V skupnem seštevku vodi Bober I s popolnim izkupičkom, Gimpex Straža I je četrti, Gimpex Straža II sedmi in osilniški Outsider sedemnajsti. Do konca spomladanskega dela prven- stva sta še dve tekmi. Prva bo že čez štirinajst dni v Tacnu, kjer se bodo raftarji pomerili v šprintu in slalomu. I. V. NAJVEČ KRKI TELEKOMU NOVO MESTO - Med dobitniki priznanj, ki jih je Kolesarska zveza Slovenije najboljšim v točkovanju za Pokal Slovenije podelila minuli teden v Novi Gorici, je bilo največ kolesarjev novomeškega kolesarskega kluba Krka Telekom. Pri članih si je v cestnem kolesarstvu plaketo in pokal prislužil Gorazd Štangelj, pri mlajših mladincih pa Jure Zrimšek. Odbor za cestno kolesarstvo je podelil priznanje najboljšim ekipam. Pri članih so bili to kolesarji Krke Telekoma, pri starejših mladincih kolesarji kranjske Save, pri mlajših mladincih pa prav tako Novomeščani. V točkovanju kriterija slovenskih mest je med člani zbral največ točk Botjan Mervar in med mlajšimi mladinci Jure Zrimšek. gggP tSsS&isss NOVOMEŠKI TEKI - Takole je Sevničan Borut Veber že takoj po štartu teka mlajših mladincev prešel v vodstvo, ki ga ni izpustil iz rok vse do konca poldrugega kilometra dolge preizkušnje. Člani tekaškega kluba Portovald, ki so dan pred tem osvojili naslov državnih prvakov v štafetnih tekih na 4 x 1500 m, so bili s potekom Novomeških tekov zadovoljni. (Foto: I. V) I E* KRKNZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC Meglene vladne obljube toliko kot nič Odprto pismo županu krške občine Francu Bogoviču o odnosih med krško občino in Jedrsko elektrarno (NEK) Odgovori, in mnen Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja”,vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Nezaslišana nesramnost DL št. 13, 1. aprila Bolj ko prebiram odgovor gospoda Rada Kostrevca, šolnika na OŠ Krmelj, vse bolj se mi dozdeva, da za njegovimi besedami ne stoji samo resnična “prizadetost”, temveč tudi občutek nadmoči in tendenca k neutemeljenemu obtoževanju. Celo sugestija, da so lahko osebna doživljanja in dogodki postranskega pomena, torej minimalizirana, svet pa zgolj črno-bel, se sliši skoraj smešen nauk. O tem, kakšne barve je svet nekega posameznika, ni domena enega samega “ocenjevalca” niti domena lokalne javnosti. Drugič: vsak človek, bodisi tujec ali domačin, ki v okolju, domačem ali tujem, doživi kakšno negativnost, je pretresen in se počuti osramočenega, prizadetega in nemočnega. Še posebej, če ljudi in okolja ne pozna in če drugi ne poznajo njega. Toda kot meni gospod Kostrevc, so dogodki, ki sem jih doživela, osamljen pojav, kar pomeni, da je “njegov kraj” skoraj idealno okolje. Dvomim. Raje se vprašajmo, ali hočemo negativnosti in nepravilnosti videti in jih na primeren način obravnavati ali pa jih hočemo sprejti kot del lokalne skupnosti in osebne kulture. Kultura kot taka ni samo stvar poznavanja osnovnih pravil bontona, kot ga poznamo odrasli, niti ni domena “lokalne pozicije nadmoči", temveč je tudi resnicoljubnost in pogum, sposobnost, da lahko o teh senčnih plateh po svobodni voljj spregovorimo na glas, brez namena, da bi koga obtoževali in mu sodili. Strinjam se, da so otroci različni in tvorijo mnoštvo razgibanih svetov. Vsak tak svet je dragocen in vreden truda, kompleksen za razumevanje tako v posamični individualni rasti kot v družbenosocialni angažiranosti. Otroci so naša prihodnost, naše upanje in vzgib k bojšemu svetu, vendar si priznajmo, da ta vzgib v svojih pojavih lahko tudi odstopi od meje, ki jih zakonsko začrtajo celotna družba in meje, ki jih postavi in dopušča lokalno okolje. To je pač uveljavljeno dejstvo, kar pa obenem tudi pomeni, da gospodu Kostrevcu poklicni in osebni položaj nikakor ne dajeta pravice ali dopuščata, da tako samovoljno vzpostavlja relacijo “sodnik-obtoženec”. Če sem odkrita, je pravzaprav potrdil moje osebno stališče, da človek od odraslega prej pričakuje, da bo reagiral nespametno. Spuščanje na raven subjektivnih ocen, ki temeljijo na apriornih neutemeljenih obsodbah, če ne poznamo resničnih dejstev v ozadju, je lahko zelo tvegano dejanje. Kolikor se spoznam na psihologijo, smo odrasli v svojih besedah pogosto neodgovorni, nekorektni in nepremišljeni in vseh teh lastnosti se tudi otroci naučijo od nas samih. Otroci so vedoželjne duše, vendar so v tej vedoželjnosti in radovednosti često tudi osamljeni, zbegani in podložni nezdravim vplivom. Zato skušajo življenjske odgovore iskati sami, četudi ne vedno na pravi in uspešen način. In ko nastopijo težave, ponavadi reagiramo afek-tivno, namesto da bi se vprašali, kakšen bo pristop k problemu in kakšne bodo morebitne psihične posledice na obeh straneh. Ali bomo zastopali objektivno in stvarno plat dogodkov ali zgolj subjektivno in afektivno. Ali bomo iskali primerno in dostojno rešitev problema ali bomo iskali zgolji krivca. Slednji prijem je lahko nevaren, saj se utegnejo dogodki posplošiti do te meje, da bistvo problema postane postranska zadeva. Tretjič: nenavaden je sklep gospoda Kostrevca o “imaginarnih in namišljenih osebah”. Mar sklepa, da so moje “izmišljene in imaginarne osebe” navedene iz gole zabave? Če tako misli, ga ne mislim prepričevati o nasprotnem. Toda naj se vsaj vpraša, ali ni njegovo sklepanje nepremišljeno, njegovo posploševanje pa neodgovorno in potencialna nevarnost, da sproži v okolju nove ne-gativitete iz strani vseh tistih, ki gospodu verjamejo na besedo. Naš vsakdan je sestavljen iz dveh prepletajočih se smernic, iz slabega in dobrega, iz lepega in grdega, iz pravilnega in nepravilnega. Na nas samih je, da se odločimo in izberemo tisto, kar je najbolj skladno in pravilno z našo osebno naravo in primerno domačemu okolju kot širši družbi. In četudi zares obstaja mavrica, življenje ni samo mavrica. Je tudi nevihta, so tudi črni oblaki, so tudi trenutki žalosti in solza. Z nekorektnim in posmehljivim odnosom pa je gospod pravzaprav dokazal, da ne obstaja samo mavrica, kot nekakšna prispodoba nekega lepega sveta in upanja v prihodnost, temveč da ljudje stežka priznamo, da obstaja tudi senca, da obstajajo tudi problemi in skrivnosti, o katerih nočemo govoriti, predvsem pa, da odrasli nismo popolni in da včasih nismo kos vsem situacijam. Gospod verjetno ve, da so prenagljeni zaključki lahko zgrešeni, saj lahko okolju prinesejo veliko škode, “škodljivca” pa oblatimo in kulturno in socialno izolirajo. S člankom sem hotela pozvati okolje k iskanju odgovornosti in ne obsojati ali kriviti. Poziv k odgovornosti je temeljna dolžnost vsakega odraslega. V tem ne vidim nobenega zla. TANJA MENCIN V prvem trenutku izzveni gornji naslov morda nesmiselno, kljub vsemu pa vse kaže, da bomo v dolenjski prestolnici morali varstvu zraka posvečati večjo skrb. Takšno vodilo je izzvenelo iz razprave na občnem zboru Društva Novo mesto konec letošnje zime. Ob vprašanju onesnaževanja zraka v mestu so se pomudili dobršen del razprave. Kot trije glavni onesnaževalci so bili našteti: sežiganje barvnih odcedkov v Revozu, občasni spusti fenola iz Pfleiderer-jevega Novoterma v Bršljinu in vedno gostejši avtomobilski promet v mestu. Za slednjega so ugotovili, da mesta ne ogroža le z ogljikovim dvokisom, pač pa tudi s tresljaji, ki jih ob mestnih vpadnicah povzročajo tovornjaki. Društvo Novo mesto kot organizacija civilne družbe že vrsto let opozarja na nujnost varovanja zraka na mestnem območju. Malo pred občnim zborom so opozorili na svoja kritična zapažanja sanitarni inšpektorat v Novem mestu Problematika odlaganja nizko-, srednje- in visokoaktivnih radioaktivnih odpadkov (RAO) v Sloveniji ni rešena. Po številnih zapletih med obema lastnikoma (R Slovenija in R Hrvaška) ter ostrih nasprotovanjih prebivalstva v krajih, kjer so bile preučevane možnosti za morebitno trajno lokacijo, je možno z veliko verjetnostjo sklepati, da bodo vsi RAO v celoti ali delno, še precej časa ali pa celo stalno ostali v Krškem. Problem postaja aktualnejši zaradi zamenjave obeh parogenera-torjev, ki ju bo tudi potrebno skladiščiti na prostoru elektrarne. Za nizko aktivne RAO obstaja v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) posebno skladišče, ki je prostorsko omejeno. Zato NEK izvaja razne programe kompaktiranja in sežiganja odpadkov, da obstoječi prostor ne bi omejil njenega obratovanja, tako, da ne bi bilo potrebno dodatno soglasje občine za lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Kako se bo rešilo ali pa je že rešeno skladiščenje izrabljenih pa-rogeneratorjev, je potrebno proučiti. Kaj je z ustreznimi soglasiji in dovoljenji, javnosti ni znano. Če so bila morda izdana ustrezna dovoljenja od občinskih in drugih organov, menimo, da so glede zakonitih procedur pravno vprašljiva. Za skladiščenje starih parogeneratorjev je po nekaterih informacijah odobrena izgradnja ustrezne zgradbe na lokaciji NEK, ki je deklarirana kot več-nameska zgradba, in ne kot skladišče RAO. Verjetno bo ta stavba izkoriščena za skladiščenje parogeneratorjev skupaj z odpadki iz proizvodnje, odpadkov zaradi rekonstrukcije bazena za izrabljeno gorivo in ostale namene. Skladiščenje nizko- in srednjeak-tivnih RAO na površini ali v globokih zemeljskih slojih objektivno ne predstavlja nevarnosti za okolico. Kljub temu so skladišča večinoma slabo sprejeta od okoliškega prebivalstva, in predlagali, naj se inšpektor udeleži njihovega občnega zbora in na njem ustno poroča o zapaža-njih in varovalnih posegih inšpekcije. Žal so v odgovor prejeli le pisno opravičilo inšpektorja, da se zbora ne more udeležiti, brez kakšnih drugih pojasnil. V razpravi je prišlo na dan, da je občinska skupščina že v letu 1993 na osnovi strokovnih analiz sprejela program varovanja zraka v mestu, kije najbrž obležal nekje v predalu. V takrat veljavni okoljevarstveni zakonodaji namreč občine niso imele ustreznih izvršilnih pristojnosti. Po novi nedavno dopolnjeni zakonodaji pa so jih dobile, zato so na zboru opozorili, da bi bil pač čas poiskati neuresničeni program iz leta 1993. Vsekakor bi lahko bil zadostna osnova za potrebne posege. To bi bila tudi boljša rešitev, kot pa izdelovati nov program. Omenjeno je bilo, da slovensko društvo kemikov namerava maja letos izvesti v Novem mestu društ- zlasti v primeru, da za to nima ustreznih bonitet iz tega naslova. V elektrarni skladiščijo tudi vi-sokoaktivne RAO. To so večinoma izrabljeni gorivni elementi. Skladiščijo se v posebnem bazenu, ki bo zadostoval še za dobrih 10 let obratovanja. Za nadaljnje obratovanje bo potrebno povečati kapaciteto bazena, zgraditi nov bazen ali pa se odločiti za suho skladiščenje, najverjetneje spet na lokaciji elektrarne. Suho skladiščenje ali pa zgrajeno trajno odlagališče za vi-sokoaktivne odpadke je nujno tudi za pričetek dekomisije (razgradnje) elektrarne po koncu življenjske dobe (verjetno 40 let ali več). Skladiščenje visoko aktivnih RAO bo v času naše in nekaj naslednjih generacij v Krškem, kar je tudi potrebno ustrezno ovrednotiti. Vsa ta vrednotenja seveda nimajo nobene zveze s tako imenovanim prispevkom za uporabo mestnega zemljišča, kije bil uveden leta 1988, čeravno ga skušajo nekateri povezovati z odškodnino za skladiščenjem RAO. Ta problem se je zaostril še posebej v zvezi z novim sistemom financiranja občin, kjer se dohodek iz tega naslova skuša skompenzira-ti s prispevki iz republiškega proračuna, kar dejansko pomeni, da dos-ednji prispevek, ki je saj delno zmanjševal razvrednotenje področja občine, posredno predstavlja dohodke državnega proračuna, torej države - (so)lastnika elektrarne, ki nakazuje prispevek sama sebi. Meniva, da bi morala občina Krško odločno vztrajati na tem, da ostane prispevek za uporabo mestnega zemljišča, ki bi ga morala NEK plačati občini, v bodoče poseben dohodek občine, ne pa, kot je sedaj - integralni del občinskega proračuna. Zadeva je še toliko pomembnejša, ker je solastnik NEK tuja država oziroma tuje podjetje, ki mora ustrezno plačevati svoj delež za uporabo mestnega zemljišča. V letu 1998 je občinski svet razpravljal o zahtevi NEK za odobritev ustreznih dovoljenj za vgradnjo novih parogeneratorjev, povečanje moči elektrarne in posledično ureditev spremljajočih objektov. Sprejet je bil sklep, da je ob zagotavljanju popolne varnosti obratovanja renovirane elektrarne potrebno rešiti problem odlaganja RAO in to NAŠA PESEM 1999 MARIBOR - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Organizacijski odbor tekmovanja Naša pesem ter Občina Maribor so ta konec tedna priredili 16. tekmovanje slovenskih pevski zborov Naša pesem 1999. Nastopilo je 1500 pevcev v 33 zborih iz vse Slovenije in znova se je potrdila visoka raven slovenskega zborovskega petja. Absolutni zmagovalec je bil Akademski pevski zbor Tone Tomšič ŠOU Ljubljana. Ob življenjskem jubileju so skladatelju Jakobu Ježu podelili Gallusovo plaketo. Na Naši pesmi 1999 sta se v soboto, 24. aprila, predstavila tudi dva naša zbora: mešani pevski zbor Viva Brežice z zborovodkinjo Simono Rožman Strnad in mešani pevski zbor Pomlad Novo mesto z zborovodkinjo Jožico Prus. veni posvet. Nadvse prav bi bilo na njem načeti prej opisani skupek težav pri varovanju zraka, saj bi prisotni strokovnjaki lahko ponudili primerne rešitve in posredovali verodostjno strokovno oceno. M. JAKOPEC PRIPRAVE NA REVIJO OTROŠKIH ZBOROV LOŠKI POTOK - Na zadicm sestanku organizatorjev je bilo sklenjeno, da bo revija 7. maja ob 17. uri v telovadnici osnovne šole v Loškem Potoku. Računajo, da bo nastopilo vsaj 300 pevcev, in sicer: dva zbora iz Kočevja, po en zbor iz Ribnice in iz Dolenje vasi, dva iz Velikih Lašč in dva iz Loškega Potoka. Sponzor in gostitelj je šola v Loškem Potoku, nekaj sredstev pa ričakujejo od podjetij, občine in lada iz Ribnice. Revija naj bi postala tradicionalna in vsako leto v Loškem Potoku. Srednješolski in mladinski zbori naj bi nastopali pri Novi Štifti (letos 12. junija) in odrasli zbori v Dolenji vasi pri Ribnici. A. K. odlaganje, kolikor bo v Krškem, tudi ustrezno ovrednotiti. Na osnovi teh stališč je bil sprejet “Dogovor o pomoči in sodelovanju”, ki sta ga podpisala minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja in takratni krški župan Danilo Siter. V tem dogovoru, ki je bolj podoben kakšni karitativni dejavnosti kot pa dogovoru dveh enakopravnih partnerjev, je napisano, da bo glede na zahteve občinskega sveta ministrstvo za gospodarske dejavnosti “podprlo in se zavzemalo” pri vladi in drugih ministrstvih za realizacijo projektov na področju zdravstvenih dejavnosti, izgradnje infrastrukturnih objektov (cest in mosta), vlaganje v osnovnošolske in srednješolske objekte in druge projekte v občini Krško”. Torej je za soglasje, ki ga je dala občina glede obnove NEK, dobila meglene obljube, od katerih ni niti ena realizirana. Verjamemo, da je izkušeni poslovnež Dragonja z veseljem podpisal Dogovor, ki ga je tako nespretno, nestrokovno in naivno sestavilo in podpisalo tedanje občinsko vodstvo. V zvezi z opisanim položajem predlagava, naj vodstvo občine Krško v interesu prebivalcev nujno stori naslednje: 1. Zagotovi, da ostane prispevek za uporabo mestnega zemljišča, ki ga plačuje NEK, še naprej izvirni dohodke občine, namenjen izključno za tiste projekte, ki pomenijo dvig kvalitete življenja občanov in spodbudo za gospodarski razvoj kot delno nadomestitev negativnih učinkov lokacije NEK. 2. Zagotovi sodelovanje predstavnikov občine pri dokončnem oblikovanju in sklenitvi pogodbe o medsebojnih odnosih in lastništvu NEK med R Slovenijo in R Hrvaško. V tej pogodbi mora biti opredeljen odnos obeh lastnikov do okolja, v katerem deluje elektrarna. 3. Preveri dosedanje postopke v zvezi z izdajo ustreznih dovoljenj s strani občine glede obnove elektrarne. Treba je ugotoviti, zakaj niso bile izpolnjene zahteve, občinskega sveta, in predložiti ustreznemu državnemu organu novo pogodbo, ki bo sestavljena strokovno in v ka- teri bodo natančno določene obveznosti obeh partnerjev. V novi pogodbi je potrebno ovrednotiti nadomestila za začasno skladiščenje nizko, srednje in visoko aktivnih RAO na lokaciji Krško in zagotoviti tekoče izplačevanje teh odškodnin v poseben sklad pri občini Krško. 4. Preuči v okviru posavske regije možnosti za ustrezno udeležbo občin Brežice in Sevnica pri sredstvih, ki morajo biti namenjena za odškodnino za skladiščenje RAO. Glede na dejstvo, da se obnova NEK že izvaja, je potrebno s predlaganimi aktivnostmi začeti takoj-JANEZ DULAR SILVO GORENC SKUPŠČINA 15. DIVIZIJE LJUBLJANA - Skupščina skupnosti borcev 15. udarne divizije NOV in POS se je s svojimi delegati sestala 14-aprila. 27 delegatov in 9 gostov je pozdravil predsednik skupnosti 15. udarne divizije Lado Kocijan. Podal je poročilo o delu in med drugim povedal, da je odbor praktično delal brez finančnih sredstev. To se je odražalo v prostovoljnem delu članov. Odbor je sodeloval z območnimi odbori ZZB NOB domicilnih občin in prav koordinacija z njimi je ena letošnjih nalog. Pri tem mora-mo prenašati tradicijo NOB na mlajši rod. Nasploh moramo naše vrste pomlajevati. Spreje i smo sklep o nabavi novega prapora, ker so starega izven meja naše države odnesli pripadniki JLA. Sredstva se m° rajo zbrati s pomočjo donu cilnih občin in drugih. Delega i so za novega predsednika skup nosti borcev 15. udarne diviz ije NOV in POS znova izvem Lada Kocjana, za predsednika nadzornega odbora pa Alb® Stoka. Za obrambo zraka v Novem mestu Zrak ogrožajo sežigi odpadnih barv v Revozu in izpusti fenola v Pfleidererjevem Novotermu KONFERENCA ZB V ŽUŽEMBERKU Krajevno združenje zj* ^ Žužemberk in njeni člani so se v soboto, 24. aprila, sestali na r 'viaje-konferenci, ki jo je odprl predsednik Stane Gorinšek. Združenje borceu, ma področje Žužemberka, Dvora in Hinj in ima 62 članov, povprečna starost je 75 let. Stane Gorinšek in Ljuba Senica sta P , iuje-da člani redno skrbijo za urejenost spomenikov, napisov na njih, so ^ jo na vseh proslavah, zlasti pevke, ki negujejo partizansko P(;seinj,-, Jjd pravi so borci menili, da mora za vzdrževanje spomenika na ^ ,aVite>’ je več kot 1200 imen poskrbeti tudi država. Predlagali so tudi pos (( table, na kateri bi bili pomembnejši dogodki med NOB, bili Pa ^prestavitvi spomenika na Dvoru. V svoje vrste so sprejeli tudi nova Francajarca iz Žužemberka in Štefana Lavriča iz Šmihela. (Foto- _ • ČISTILNA AKCIJA NA URŠNIH SELIH - Zadnja leta na spomladi redno organizirajo čistilno akcijo. Minulo soboto se Jf akcije, ki jo je organizirala krajevna skupnost Uršna sela skupaj z .. ^ družino Dolenjske Toplice, udeležilo okrog 30 krajanov. Na fotoS^^t udeleženci akcije pred zadružnim domom na Uršnih selih, kjer so in se potem razdelili v skupine. Očistili so skoraj vse predele v> krajei nosti, med drugim tudi črno odlagališče na mostku pri Lazah. Po . pgffl delu so v gasilskem domu pripravili malico, za katero sta Pr sponzorja krajevna skupnost Uršna sela in Dolenjske pekarne d mesta. (Foto: J. Domiž) SA/U3- efitcAo * MA?***. Zanikrne Šance Pod samostanom novomeškega. kapitlja se začenja največji del preostanka srednjeveškega novomeškega obzidja, tako imenovane Šance. Gre za nekaj deset metrov obzidja, ki priča o meji nekdanjega Novega mesta in njegovem obrambnem karakterju. Danes pridemo na Šance preko nekaj stopnic, ki obetajo zanimiv sprehod ob obzidju - v dvoje še bolje. Toda temu na nekaj stopnic temelječem pričakovanju oziroma upanju sledi bridko razočaranje, ki pa to vendarle ne bi smelo biti glede na sorodna stanja kje drugje. Stanje je katastrofalno. Z obzidja se brez pomoči človeške sile ruši kamen za kamnom in zlaga v velike grmade. Se naravi gre torej na živce to nevzdrževano obzidje in ga skuša zravnati s tlemi, da ne bi pričalo o ljudeh, ki to dopuščajo in jih sramotilo. Skupaj [Podirajočim se srednjeveškim mestnim obzidjem počasi umirajo drug za drugim, veja za vejo, tudi kostanji, ki sprem-jajo oziroma so spremljali tukajšnje obzidje v njegovi dolžini. Kakšni marginalci sicer še pndejo na to danes povsem po nepotrebnem margino in usekajo kakšen piknik z barbarsko zakurjenim ognjem, čeravno bi znal komu izmed njih rukniti kamen na butico; ker Pa ni tu nobenih smetnjakov; so, kaj bi drugega, pustili kup Praznih pločevink in podobne nesnage, gotovo v prepričanju, a bo že kdo poskrbel za to; pa seveda to ni nikomur mar - še najmanj novomeškim komu-nalcem. Tudi pokošeno ni, tu ni nobenih klopi, nobene razsvetljave. Da bi bila mera polna, pa se med ostalim od tod siri opominjajoč pogled tudi a staro stavbo nekdanje no-arneškeporodnišnice, s katero in v kateri se danes ne doga-? ?rav nič, in morda lahko le akamo, da se bo začela rušiti' ama 0d sebe še ona in bo tu saj več prostora za parkiranje v omobilov, ki pa jih je okoli siavbe že danes vse prepolno. TOMAŽ LEVIČAR UNIČENJE LAHKO LE OBŽALUJEMO O izgubljeni, a zanimivi dediščini Predavanji pred izletom Zgodovinskega društva Novo mesto po Kočevski, načrtovanim v maju STALNA razstava STARIH predmetov novn0^,1 P°TOK - V avli os-opIph 6 na Hribii je že dolgo na žan ,..sPorr>inska zbirka delne droveT6 PisatelJ'ce Zofke Kve-la _ ’ katere prva dela so nasta-m0f|r.V » Loškem Potoku. S poje Kn- UCencev 'n meritoric Mari-ke Vešel °8dane M°har in SlaV' pa so pred nedavnim L>ško uuaal! stalno zbirko etno-je še zan,mivih predmetov, ki jih slUijj!’10cvnajt' in ki že davno ne še ,1: namenu. Zbirko bodo ZatneF°i!nievali in bi bi,a lahko etnološW„b°dočega krajevnega oskega muzeja. A. K. NOVO MESTO - Na pobudo občnega zbora Zgodovinskega društva Novo mesto bo društvo letošnje aktivnosti namenilo spoznavanju Kočevske. V polni predavalnici Dolenjskega muzeja je kot smo na kratko že poročali, 7. aprila zvečer kustodinja Majda Pungerčar predstavila gosta, ki sta pregledno osvetlila preteklost in sedanjost te pokrajine. Dr. Mitja Ferenc je govoril o izgubljeni kulturni dediščini kočevskih Nemcev, ki so kot narodno mešan otok sredi Slovencev skozi šest stoletij prebivali med nami kot nemški kolonisti, bolj znani kot Kočevarji. Predstavil je njihovo naseljevanje sredi 14. stoletja, ko so jih k nam pošiljali Ortenburžani, in pozneje kot nemške poljedelce iz Frankovske in Turingije. Tako je sredi prejšnjega stoletja živelo na Kočevskem skoraj 23.000 nemških prebivalcev. Neugodne gospodarske razmere, pretežno sezonsko delo in agrarna kriza so silile prebivalce teh krajev v množično izseljevanje. Že pred 2. svetovno vojno je bilo v ŽDA več kočevskih Nemcev kot v Sloveniji, je med drugim poudaril dr. Ferenc in razložil vzroke, ki so pripomogli, da so se Kočevarji po letu 1936 začeli organizirati po nacističnih zgledih. Prej so stoletja mirno živeli med Slovenci, tik pred okupacijo aprila 1941 pa jih je že bila večina v vrstah nacistične organizacije. Spomladi 1941 je živelo na Kočevskem 12.498 kočevskih Nemcev v pribl. 2.754 družinah. Kočevsko so zasedli Italijani in ob vsem razočaranju se je spričo silovite propagande kar 97 odst. tamkajšnjih Nemcev odločilo za preselitev v Spod. Posavje. To se je zgodilo med 14.11.1941 in 22. 1. KRESOVANJE NA SMUKU SMUK - Območna organizacija ZSSS za Belo krajino bo pripravila v petek, 30. aprila, ob 20. uri na Smuku nad Semičem kresovanje, na katerem bodo podelili tudi pokale za uspešen nastop na športnih igrah Bele krajine in belokranjska sindikalna priznanja. V košarki, malem nogometu in moškem kegljanju so se najbolje odrezale ekipe Danfossa, v namiznem tenisu ekipa Kome-tovega obrata iz Starega trga, v odbojki in ženskem kegljanju ekipi iz semiške Iskre, v namiznem tenisu posamično pa je bil najboljši Jurij Kure. Sindikalna priznanja za delo in razvoj sindikata pa bodo prejeli Darko Jonke iz črnomaljskega Danfossa, Radiša Tomič iz črnomaljskega Zdravstvenega doma, Cvetka Štricelj iz semiške Iskre in Jurij Kure iz starotrškega Kometa. Za utrjevanje prijateljskih odnosov in prispevek k izdaji knjige Slovenci na Hrvaškem bo priznanje prejel dr. Danko Plevnik, za pomoč pri učinkoviti zaščiti in uveljavljanju temeljnih pravic članov pa Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. Urejanje mes je m ka ved . Ne to ni za nas, to je za drug svet, za Evropo inze- niki nirji r ritanski prometni ii zadn'\ oko^evarstven‘ bojevi h0.Je cm, ki prikazuje spre-°Zadfa’ b‘š°, otroka z žogo, v P' Pa osebni avto. Besedna zveza home zone je sposojen prevod nizozemske besede woonerf. Kakšne naj bi bile te površine? Za stanovalce, starše, otroke, živali, pohajkovalce in sprehajalce bi bile v pomladnem soncu prav očarljive. Kolon avtomobilov najbrž ne bi bilo, kajti vozniki bi se jim ogibali, razen če nebi imeli zares nujnih opravkov. Motornemu prometu neprijazna mestna območja v prenekat-eri evropski državi živijo že dolga leta in igrajo pomembno vlogo pri izboljševanju kakovosti urbanega življenja, zmanjšujejo pa tudi potrebe po graditvi stanovanj na podeželju in po prevažanju na delo oz. v šolo. Si predstavljate novomeški Glavni trg, kjer dreves ne bi podirali, ampak jih sadili? Kjer bi postavljali klopi, v nadstropjih hiš, ki trg okrožajo, pa urejali stanovanja. In kjer bi namesto motornemu smradu in hrupu dali prednost otroškemu viku in kriku. Ne ne, to ni za nas. To je za drug svet, za Evropo. JANEZ PEN C A 1942, ko je s 135 vlaki v kraje ob Savi in Sotli prišlo na kmetije prisilno izgnanih Slovencev nekaj nad 11.500 kočevskih Nemcev. Boj slovenskih partizanov jim ni zagotovil ne nove domovine ne mirnega življenja. Konec vojne 1945 je pomenil tudi konec bivanja kočevskih Nemcev v Sloveniji. Že med vojno in po njej je bila zapečatena tudi usoda kočevskih naselij teh nemških ljudi sredi slovenske zemlje, razsula in izgubila pa se je tudi njihova kulturna dediščina. Predavatelj dr. Mitja Ferenc je poudaril zgodovinsko pogojenost m poseben etnični značaj kulturne dediščine kočevskih Nemcev na naših tleh. Naštel je glavne vzroke za izgubo te dediščine, pri čemer je poudaril izseljevanje prebivalcev od 1880 dalje, izselitev v letih 1941-1942, vojno pustošenje in zlasti divjanje italijanske vojske med NOB na Kočevskem, a seveda tudi našo neustrezno politiko na Kočevskem po letu 1945. Sloje za nacionalni načrt rušenja in odstranjevanja zadnjih “nemških sledov” na Kočevskem. Ideološki vzroki so botrovali tudi uničenju večine sakralnih elementov te dediščine (cerkvic, kapel, znamenj in celo pokopališč). Z diapozitivi je predavatelj nazorno predstavil svojstveno dediščino teh ljudi in krajev. Vse to lahko spričo uničenja samo obžalujemo, je dejal, saj je izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev naša skupna izguba. Gre za sestavni del celotnega slovenskega bogastva. Magister Gojko Zupan je z besedo in diapozitivi predstavil sakralno dediščino Kočevske in tamkajšnjo endemitsko umetnost. Opisal je njuni usodi v tem stoletju, osnove nekdanjih stikov med kočevskimi ljudmi in naravo ter likovni značaj deželice, čas velikih ujm in vulkanskih premikov, ko je zlasti druga svetovna vojna vnesla v kočevsko pokrajino uničevanje in skoraj do kraja odnesla dragocena pričevanja o minulosti teh krajev. Med drugim je poudaril, da so ostanki fresk in baročne podobe iz nekaterih kočevskih krajev priče, kako je tudi ta del Slovenije imel umetnine, ki sodijo v vrh slovenske kulturne dediščine. Po izselitvi kočevskih Nem- ZA 50 TON SMETI Tudi Zveza lovskih družin Bele krajine se je z desetimi lovskimi družinami v soboto, 24. aprila, udeležila čistilne akcije z naslovom “Naravi krademo smeti - očistimo polja in gozdove”. Od 660 lovcev se je akcije udeležilo okrog 500 lovcev, dijakov srednjih šol in učencev osnovnih šol. Akcijo so moralno in finančno podprle vse tri belokranjske občine in župani, odvoz smeti pa so omogočili črnomaljska in metliška Komunala ter črnomaljsko podjetje Stor trans. Po oceni lovcev so v Beli krajini zbrali okrog 50 ton železnih in kovinskih odpadkov. To pa je le dokaz več, da bi morali iz vasi redno vsak mesec odvažati kosovne odpadke. Prepričani pa smo, da je ta akcija pri ljudeh, ki so doslej odlagali odpadke v gozdu, dosegla svoj namen. Za tiste, ki pa tega še ne upoštevajo dovolj, bo poskrbSl inšpektor za okolje, ki mu na tel. št. 041-722-895 lahko zatožite onesnaževalce okolja. ZLD Bele krajine cev so deželico rušili Italijani, Nemci, partizani in celo srbski četniki. Nekulturno povojno gospodarjenje v “izpraznjenem prostoru” je dokončno pokopalo ostanke te dediščine. T. GOŠNIK SKUPSCINA OBMOČNE ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV V sredo, 14. aprila, je bila redna letna skupščina Območne zveze društev upokojencev Novo mesto, ki so se je udeležili delegati iz 12 društev upokojencev iz 6 občin ter številni vabljeni gosti. Delegati so sprejeli poročilo o delu v letu 1998 z zaključnim računom in programom dela s finančnim načrtom za letošnje leto. V drugem delu skupščine je predsednik OZDU Novo mesto podelil priznanja: za prizadevno delo v društvih upokojencev in predsednikom upokojenskih društev Škocjan, Gabrje, Mirna Peč, Dvor in Straža, za pomoč pri izvedbi programskih nalog tovarni Krka, Dolenjski banki in Zdravilišču Dolenjske Toplice in za spremljanje dela območne zveze in informiranju o delu Vašemu kanalu in Dolenjskemu listu, za vsestransko sodelovanje pa OZ RK Novo mesto in novomeškemu Domu starejših občanov. LDS METLIKA OCENILA VOLITVE IN DELO V petek, 16. aprila, smo se zbrali člani OO LDS Metlika na letnem zboru, prisotna pa sta bila tudi Peter Jamnikar, sekretar izvršnega odbora stranke, in Borut Grmšek, lokalni koordinator. Po delovnem in finančnem poročilu predsednice za leto 1998 smo analizirali delo in rezultate na občinskih volitvah. Metliška LDS je na volitvah za občinski svet med desetimi listami zasedla 2. mesto s 572 glasovi volilcev (14,2 odst.), naš županski kandidat Anton Kočevar pa je med šestimi kandidati zasedel 3. mesto s 640 glasovi volilcev (15,3 odst.). Število svetnikov smo povečali od 2 v prejšnjem mandatu na 3 od 18 (Minka Kočevar, Boris Govednik, Slavko Brunskole). Žal pa ta naš volilni uspeh ni bil upoštean niti pri predlogu za podžupana niti pri oblikovanju koalicije, kaj šele pri članstvu v občinskih odborih, komisijah in nadzornih svetih občine in komunale. Tudi novo metliško občinsko vodstvo in njegova “projektna koalicija” je očitno mnenja, da lahko uspešno vlada brez glavne vladne stranke LDS, njihova prisotnost v prej omenjeni koaliciji pa se prikazuje kot obvezno in samoumevno! Naloge OO LDS Metlika za naslednje obdobje, ki si jih je zadal zbor članov, so pridobivanje članstva po vsej občini, tudi med mladimi in ženskami, in uresničevanje LDS-ovega volilnega programa preko aktivnega in prepoznavnega delovanja v občinskem svetu, KS in društvih. _ MINKA KOČEVAR, predsednica OO LDS Metlika PODELITEV CANKARJEVIH PRIZNANJ NOVO MESTO - Slavistično društvo Dolenjske, Zavod za šolstvo Novo mesto in OŠ Grm so uspešno izvedli vseslovensko tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Svečana podelitev priznanj je bila v četrtek, 22. aprila, v Kulturnem centru Janeza Trdine. Med Dolenjci in Belokranjci je bila na prvi stopnji najboljša Andreja Udovč iz OŠ Šentrupert, na tretji stopnji Karmen Jenič iz Srednje ekonomske šole, na četrti pa Saša Češnovar iz Gimnazije Novo mesto. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji OŠ Grm, harmonikarji Glasbene šole Marjana Kozine in baletna skupina glasbene šole. Tekmovanju in rezultatom so dali velik pomen govorniki: župan Mestne občine Novo mesto dr. Anton Starc, predstojnik Zavoda za šolstvo Ivan Mirt, predsednik Bralnega društva Dolenjske Jože Zupan, ki je podelil priznanja, ter ravnateljica OŠ Grm Sonja Simčič. Organizatorjem so pri izvedbi tekmovanja in podelitve pomagale občine Šentjernej, Novo mesto, Črnomelj, ZKD Novo mesto in KC Janeza Trdine. MILVANA BIZJAN Predsednica Slavističnega društva Dolenjske NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Ali ima PE Modiana Center Interspar iz Ljubljane tudi kakšno prodajalno v Postojni? (Nagrada: brisača.) Kaj v trgovini Optika Primc iz Kranja stane manj kot 3 tisoč tolarjev?. (Nagrada: darilni bon v vrednosti 3 tisoč tolarjev.) Odgovore je treba do sobote, 1. maja, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 11. aprila sta: Joži Kralj z Uršnih Sel in Anja Dolenc z Jesenic. Sonja Krmelj REKREATIVNI POHOD - Kot vsako leto v aprilu se je tudi letos Društvo invalidov odpravilo na tradicionalni rekreativni pohod v okolico Šentruperta. Pohod sovpada s praznovanjem I7-letnice Društva invalidov Novo mesto in 30-letnice Zveze društev invalidov Slovenije, ko je bila podpisana ustanovna listina. V Šentrupertu so si ogledali spomenik padlim borcem, se odpeljali do gradu Škrljevo, od tam pa peš do Okroga. Po ogledu cerkve sv. Barbare so si pohodniki pod vodstvom Rezke Zalokar še enkrat dodobra razgibali svoje telo (slika). Lučaj od cerkve, “Pri Vidi”, so se udeleženci okrepčali z dobrotami iz kmečke kuhinje. (M. Golob) Zavajanje Centra Vse več pravic socialni ustanovi in vse manj nemočnim otrokom Center za socialno delo Kočevje je bil od Okrajnega sodišča v Kočevju zaprošen, naj uradno pojasni obisk socialne delavke 30.4.1997 na Otoku pri Cerknici. V željenem pojasnilu naj bi bilo razvidno, da je tam D. F. skrila svojega sina K. S. pred otrokovim očetom I. S. Otrokova mati je tam pustila svojega mladoletnega otroka in nato s svojim prijateljem odpotovala za teden dni v inozemstvo. Center, ki je ves čas postopka dodelitve otroka slepo zagovarjal otrokovo mater, se je izognil bistvu pojasnila in sodišču odgovoril, da je bil namen obiska socialne delavke na Otoku pomoč otroku in očetu pri vzpostavitvi njunih medsebojnih stikov. Odgovor kaže, da center še vedno zavaja in prikriva neprimerna početja otrokove matere, na slabo organiziranost dela v centru (vzpostavljanje stikov na območju Cerknice namesto doma) ter zapravljanje časa in še posebej denarja davkoplačevalcev. Pričakujem, da bo Centru za socialno delo Kočevje za njegovo izjemno težko, odgovorno, pošteno in dobro organizirano delo v kratkem podeljeno posebno družbeno priznanje! IVE A. STANIČ LIKOVNA DELA VNICA - Na črnomaljski osnovni šoli Milke Šobar-Nataše so pripravili likovno delavnico, ki jo je vodila Slavka Ritonja. V njej so sodelovali učenci nižjih razredov omenjene šole, oddelka vzgoje in izobraževanja ter varovanci varstveno-delovnega centra. Seznanili so se z batik tehniko na izpihana jajca ter ustvarili čudovite belokranjske pisanice. Z Ritonjevo so se dogovorili za ponovno srečanje. Preteklo je mesec ni, odkar nas je zapustila Sonja Krmelj, toda misel nanjo še vedno živi. Imela je vedno za vsakogar, pozdrav, nasmeh in prijazno besedo. Bila je dobra organizatorka raznih srečanj prijateljev, sošolcev, sodelavcev in upokojencev. Nikoli ni pozabila na osebne praznike in obletnice vseh, ki jih je poznala. Bila je nesebična, vsakemu je skušala priskočiti na pomoč in mu izkazati pozornost. Vsi, ki smo živeli z njo, smo čutili v njej veliko človečnosti. Vse to nam je v razmislek, kakšni naj bomo do soljudi. R. M. PROSTI ČAS - V metliški osnovni šoli so preteklo soboto pripravili jubilejni 10. dan šole. Tokrat so učenci s pomočjo učiteljev pokazali, kaj delajo v prostem času. Poleg številnih razstav so prikazali še, kako spretni so pri ročnih delih, poslikavah, pri plesu in športu, različnih igrah ter kaj vse so se naučili pri različnih krožkih. (Foto: M. B.-J.) OB 90-LETN1CI KRISTINE ŽNIDARŠIČ - Sredi aprila je novomeški župan dr. Tone Starc s sodelavci in predstavniki Rdečega križa obiskal Kristino Žnidaršič na Kan-dijski cesti v Novem mestu in ji čestital ob njenem visokem jubileju -90. rojstnem dnevu ter ji zaželel še veliko zdravih in zadovoljnih dni. V POČASTITEV LETA STAREJŠIH NOVO MESTO - V počastitev mednarodnega leta starejših in ob dnevu upora ter 1. maju je v ponedeljek, 26. aprila, Občinska zveza društev upokojencev Novo mesto v Kulturnem centru Janeza Trdine organizirala revijo pevskih zborov DU Dolenjske. Nastopili o pevski zbori DU Straža, Šmarjeta, Škocjan, Ratež - Mali Slatnik in Novo mesto. VELIKO ZANIMANJE ZA POCENI KNJIGE - Knjižnica pri črnomaljskem Zavodu za izobraževanje in kulturo je ob svetovnem dnevu knjige pretekli teden na ploščadi pred kulturnim domom pripravila že tretji dvodnevni knjižni sejem. Knjižničarke so ljubiteljem knjig ponudile nekaj sto knjig različnih založb po izredno znižanih cenah, zato ne čudi, da je bilo tudi zanimanje zanje veliko. Škoda je morda le, da so poceni knjige, ki so bile tokrat na voljo celo po 80-od-stotnem popustu, naprodaj le enkrat na leto. (Foto: M. B.-J.) ii® • g®)[ra0nffii0w®®G0 • ©O0fe® • (sO®[p0®O • ^©[^©[Fttsii® • g®}[JD0KfO0w®©£0 • ®D0te® • (S®[p3@3 BILO JE 6. MAJA PRED 55 LETI Pri Dvoru rojena partizanska artilerija Letos mineva 55 let od ustanovitve Prve slovenske artilerijske brigade. Do njenega nastanka pa se je zvrstilo kar nekaj poizkusov; priti do močnejšega orožja, s katerim bi se laže zoperstavili mnogo močnejšemu sovražniku. Na sovražnikove utrjene postojanke, ki so bile pogosto zaščitene še z minskim poljem in žico, so partizani jurišali s puškami in bombami, v neenakem boju so padali najboljši borci. Podatke o teh prvih poskusih sem našel v knjigi Borivoja Laha-Borisa: Prva slovenska artilerijska brigada. Zbral je bogato gradivo o njej, saj ji je bil zadnje mesece boja tudi sam komandant. Prvi partizanski top je izdelal Jože Kožar s Turjaka. Bil je topničar, ki je leta 1942 v treh dneh v delavnici kovača Šušteršiča napravil orožje, podobno topu. Zaradi prihajajoče italijanske ofenzive so ga zakopali v bližini Iške vasi, danes pa ga hranijo v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Nekaj podobnega so skušali v začetku julija 1942 narediti borci na položaju Primoža nad Stransko vasjo nasproti Žužemberka. Z ostanki cevi za suhokranjski vodovod, ki so ga začeli graditi, pa jim je načrte prekrižala vojna, je ključavničar Maks Biorka, doma iz Šentruperta na Dolenjskem, z borci 3. čete 1. bataljona Zahod-nodolenjskega odreda ročno izdelal nekakšen top. Ker so v cevi dali preveč smodnika, je bila eksplozija tako silovita, da je top z granato vred odletel v Žužemberk. Tfetji poizkus zastrašiti sovražnika z močnejšim orožjem se je zgodil pri Zajcu na poti med Novim mestom in Metliko. Tam so Italijani postavili manjšo posadko, ki je onemogočala partizanske kurirske poti proti Rogu in zveze s hrvaškimi partizani. Kakih 500 m od postojanke so partizani postavili štiri možnarje. 22. julija 1942 so ob 20. uri sprožili močne salve, hkrati pa jurišali na posto- janko. Ta sicer ni padla tisti dan, so jo pa sami zapustili že drugi dan in se vanjo niso več vrnili. Čeprav ti topovi niso povzročili nobene gmotne škode, so imeli močan pozitiven učinek na partizane in na prebivalstvo. Prvi pravi top, ki so ga partizani uporabili v boju zoper okupatorja, je na slovensko ozemlje pripeljala 13. proletarska brigada Rade Končar. Zaplenili so ga januarja 1943 Italijanom v vasi Radina Gorica v Žumberku. Z njim so slovenski partizani 18. in 19. februarja streljali na italijansko postojanko v Špodnji Brezovici pri Šentjerneju, v začetku maja 1943 pa ob napadu na Šentrupert. » Od zaveznikov so partizani dobili prve tope v noči na 4. julij 1943. Ž letali so na Otočec spustili tovor s 4 topovi, 300 granatami in nekaj druge opreme. Vse to so prevzeli hrvaški partizani, ki so slovenskim dali le dva protitankovska topa. Od njih ju je sprejela Tomšičeva brigada 8. julija v Adlešičih. Že 24. julija so z njimi napadli važno in močno utrjeno postojanko v Žužemberku. Šele ob kapitulaciji Italije so partizani zares prišli do toliko orožja, da so večje topove in tanke celo puščali, ker niso bili primerni za partizanski način bojevanja. 11.9.1943 je bila izdana odredba za formiranje 1. artilerijskega diviziona 15. divizije, za njenega komandanta pa je bil imenovan podporočnik Miha Mišič. Ta je poiskal take borce, ki so se na to opremo in orožje vsaj malo spoznali, komanda Novega mesta pa jim je poslala še druge, v glavnem novince. Orožje je ležalo povsod, saj so borci Šlandrove brigade in 1. bataljona Gradnikove dan prej razorožili italijansko divizijo Ison-zo s štabom v Novem mestu. Večji problem je bil ta, da so se le redki borci spoznali na to orožje, navodila pa so bila vsa v italijanščini. Po približno enem tednu so izpopolnili kar tri baterije. V Žabji vasi je bil formiran 1. divizion, nekaj dni za tem pa še drugi. Mladi artilerci so odšli najprej na intenzivno urjenje v Ponikve pri Trebnjem, kjer so vadili z novim orožjem noč in dan. Napadi na utrjene sovražne postojanke so bili potem mnogo uspešnejši. Vsak divizion je imel svojo zaščitno četo. Februarja 1944 je bil iz obeh ustanovljen zaščitni bataljon z vodom za zveze in je bil pod neposrednim poveljstvom štaba artilerije 15. divizije-divizion je formirala tudi 1 • • zija in z njim 10. septembra z . la odpor četnikov v Gr°ar . oVi potem pa so tri dni kasneje njL topovi odločno posegli v napadu na Turjak, kjer j® 1 artilerija prestala prvo v®^j|av i večjo j no preizkušnjo. Dobro je ' jj vseh teh enotah organiziran « obveščevalna služba, saj srno^ ^ svoje niti razpredene celo vražnih komandah. . p^rU 6. maja 1944 je bila pri s,0. formalno ustanovljena r» .. p venska partizanska art1 ^jti brigada, kije pomagala osvo tudi zadnji košček slovensk ^ ^ Ije. Po osvoboditvi Ljubljan ^ razdelila v dve brigadi- ^ ostala v Sloveniji, druga pa .. najprej na avstrijsko K°rt« Liv-tem pa preko Maribora. <5 ^j. nice in Varaždina do Ve i ^ kinde. V njej so bili voja je narodnosti, slovenska voj bila dokončno razbita. 0i-Pot naše artilerije do tir fl(j , nam, saj sem bil njen bo ustanovitve 1. diviziona- je večina drugih borcev fc bila v glavnem iz okolice gnik j mesta. Najprej sem bil P° :e bil j merilca pri havbici (meni® ^ moj brat Lojze), potem P- Je|o-določili za obveščevalca- ^^0' | val sem pri vseli akcijah te in svobodo dočakal v bili to Med mojimi soborci so p0|ja-Tone Markovič iz Gornjeg . l()j. Ivan Fink in Jože Strniša'Z a ške vasi, Stane Mali iz ^ Jože Stepišnik in Franc B > Novega mesta, Franc ■ I pol Trebelnega, Jože Špringf t/a\gt , VfT, Straže in še mnogi drug'- Ačfl1 nem smo sc borili na Do v ^ in Notranjskem (57 bitk s. gjiitc orožjem!) in odigrali o | vlogo v mnogih borbah- j ^ Ponosen sem, da sem njimi. MANEVER - Brigada se premika na nove položaje. IVAN SO ZLATA POROKA STARIHOV!H - Minulo soboto sta praznovala zlato poroko zakonca Stariha. Ivanka je doma z Božakovega, Ivan pa s Sel pri Jugorju. Na jurjevo pred 50 leti sta se poročilu v Metliki, potem pa sta si gnezdo spletla v Ljubljani, vendar se še vedno rada vračata v rodno Belo krajino. Zalo ne čudi, da sta se tudi zlato poroko odločila praznovati v krogu svojih najdražjih prav tako na jurjevo ravno v belokranjskih Drašičih. Danes 76-letna Ivanka je upokojena kuharica, 80-letni Ivan pa upokojeni kovinostrugar. Poleg otrok Staneta, Janija in Nuše (na fotografiji) ju v pokoju razveseljujejo še štirje vnuki. (Foto: M. B.-J.) HUMANITARNA AKCIJA ZA SUZANO BRČINA SMETI JE VSE MANJ - Več kot 250 lovcev, gasilcev, krajanov in otrok se je v soboto, 24. aprila, zbralo na raznih koncih občine Žužemberk ob spomladanski očiščevalni akciji, posvečeni dnevu zemlje. V Hinjah, Žvirčah in na Prevolah so lovci LD Lazina pripravili za zaključek golaž, OŠ Prevole pa za svoje učence - kar 85 jih je bilo skupaj z delavci šole - polovico klobase. V Žužemberku in na Dvoru je občina Žužemberk priravila golaž. Prizadevni lovci LD Plešivica so samo v vasi Vinkov Vrh zbrali 6 avtomobilskih školjk, ki so jih malomarni šoferji pustili v gozdu, zbrali pa so tudi veliko kosovnih in drugih odpadkov. V akciji so se najbolj izkazali lovci, ki pa žal niso mogli odstraniti tudi vseh manjših in večjih črnih odlagališč, ki jih je v sedanji občini Žužemberk kar preveč. Na sliki: nakladanje smeti in odpadkov na Sanki. (Foto: S. Mirtič) Računalnik bo pomagal bolni deklici ne bi poznala domačih. Bila sem vesela, ko seje izkazalo, da lahko v Črnomlju obiskuje tudi osnovno šolo, kako pa bo naprej, ne vem. Sedaj sva obe srečni, da sva lahko skupaj,” pravi Blaženka, ki je zadovoljna tudi, da lahko, kljub temu da ima hčerka posebne potrebe, hodi v službo. Ker začne že ob 6. uri, prideta Suzano zbudit in uredit za šolo dekleti, ki delata preko javnih del. Blaženkin stric jo odpelje v šolo, kamor jo pride tudi iskat, pri njem pa Suzana počaka, da se mama vrne iz službe. Suzana ne more hoditi in je v šoli na invalidskem vozičku. Delno lahko uporablja desno roko, levo pa z težavo. Zato pisati ne more, a ker tudi ne govori, pozna pa vse črke in |tevilke ter dobro razume govor, uporablja, kadar želi kaj sporočiti, komunikacijsko knjigo, v kateri so simboli. Gre za majhne slike, ki jih s kazanjem povezuje v stavek. Pod slikami je tudi napisano, kaj pomenijo, a predvsem za tiste, s katerimi se sporazumeva, saj se je Suzana dobro naučila' prepoznavati simbole. Vendar je takšno sporazumevanje zelo počasno, marsikdaj pa se zgodi, da kakšnega simbola ni v knjigi. Na Inštitutu Republike Slovenije za rehabilitacijo v Ljubljani, kamor hodita Brčinovi vsak drugi teden, je Suzana opravila različne teste in ugotovili so, da se zelo dobro sporazumeva z raču-nalnikom-komunikatorjem. Blaženka se je razveselila tega hčerkinega napredka, a je kaj hitro spoznala, da, kljub temu da bi ji ga z veseljem kupila, tega sama ne bi zmogla. Ne pritožuje se sicer nad plačo in vesela je, da jo dobiva redno, hkrati pa je zelo hvaležna tovarni Beti, kjer imajo veliko razumevanja za njene probleme. Kadar- gre s hčerko mj terapije, je odsotna z dela, bolniški dopust pa včasih niti ni tako kratek. A njena plača je preskromna, da bi lahko kupila računalnik za hčerko. “Kot samohranilka s plačo v tek- stilni industriji nimam nikakršne možnosti, da bi lahko privarčevala tolikšno vsoto. Zato mi je dr. Hermina Damjanova z inštituta svetovala, naj se obrnem na Humanitarni zavod Vid, ki ima sedež v Kranju in ki zbira denar za pomoč duševno in telesno prizadetim otrokom iz socialno šibkejših družin iz vse Slovenije. Napisala sem prošnjo in bila sem vesela, ko so se v Vidu odzvali nanjo. Tako naj bi 400 tisoč tolarjev za računalmk-komunikator prispeval Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 450 tisočakov pa bi zbrali s pomočjo Vida,” v upanju, da se no moč s hčerko hitreje sporazumevati, pripoveduje Blaženka. Razumljivo pa je, da bi rada, K bi Suzana čim prej prišla do racu nalnika, kajti, kot pravi, čas mtr mineva, a le Suzana najbrž najbo lje ve, kaj vse bi želela še sporoči ljudem okrog sebe, pa gre zgoj komunikacijsko knjigo prepoca^ ali je skoraj nemogoče. Tokrat p • V akcijo zbiranja denarja z nakup računalnika-komunik torja za Suzano Brčina iz Črn°. Ija se je skupaj s Humanitarnim zavodom Vid vključil tudi Dolenjski list. Vsi, ki bi želeli pomaga Suzani, lahko nakažete denar n žiro račun Humanitarnega za' da Vid številka 51500-603-33 ■ s pripisom “komunikator za zano”. Dolenjski list bo poročal poteku humanitarne akcije. je odvisna od dobre volje Uu^'’^ imajo posluh za sočloveka, za manitarnost. V Humanitarne" zavodu Vid imajo geslo Ka malo je potrebno, da se ž'vlJe J obrne na bolje”, Brčinovi pa UP -jo, da bosta delček tistega dele tudi sami. . ,/čF MIRJAM BEZEK-JAKi • Politika, ki ima samo en idto^ ni politika. (Bučar) Tako kot za vsako mamo je bil tudi za Blaženko Brčina tisti decembrski dan pred dobrimi dvanajstimi leti, ko je privekala na svet hčerka Suzana, najsrečnejši. Kako tudi ne bi bil ob pogledu na drob-'no, nebogljeno bitje! In gotovo je tudi njo, tako kot vse starše, najprej spreletela misel: “Samo, da je otrok zdrav”. A s to mislijo, žal, ni živela dolgo. Suzana se je rodila v Nemčiji, a ko je bila stara komaj štiri mesece, je njena mama Blaženka že začela delati kot šivilja v črnomaljski Beti. Pri petih mesecih je dr. Ivanka Stefanič iz črnomaljskega zdravstvenega doma ugotovila, da z dekletcem nekaj ni v redu, na Pediatrični kliniki v Ljubljani pa so postavili dokončno diagnozo: cerebralna paraliza, ki jo je deklica prinesla s seboj na svet. “Takrat nisem vedela, kakšna bolezen je to, še manj pa sem se zavedala, kaj me čaka v življenju s takšnim otrokom. Suzano sem začela takoj voziti na nevrofiziatrijo, zdravniki pa so me seznanjali z boleznijo, njenimi znaki in tudi, kako naj ravnam z otrokom. Največ znanja in izkušenj pa sem pridobila v Društvu za cerebralno paralizo v Novem mestu od staršev otrok s to boleznijo,” je povedala prijazna Blaženka. Suzanina mama je sicer dala prošnjo v vrtec, a je tudi povedala, da je njena hčerka drugačna. Ker ni vztrajala, da bi jo sprejeli v varstvo, sta jo v predšolski dobi varovala Blaženkin stric in njegova žena. Ko pa deklica še ni dopolnila sedem let, je začela obiskovati šolo s prilagojenim programom Milke Sobar-Nataše v Črnomlju in danes je Suzana že petošolka. Blaženka prizna, da soji, ko je bila hčerka še majhna, predlagali, da bi jo dala v zavod. “A sem vztrajala, da ostane doma, dokler ne bo začela hoditi v šolo, saj sicer sploh POČASNO “POGOVARJANJE” - Suzana Brčina z mamo Blaženko pri sporazumevanju s komunikacijsko knjigo. Z dobro voljo ljudi, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč, bo takšno počasno sporazumevanje lahko kmalu nadomestil računalnik-komunikator. (Foto: M. B.-J.) NA PREDSTA VITVI KNJIGE - Z avtorjem Tonetom Pustom (v sredini) se je pogovarjal Rudi Skof (levo), odlomke iz knjige so brali člani KUD Mirna Peč (desno). (Foto: L. M.) Napisana z ljubeznijo Predstavitev nove knjige domačina Antona Pusta Mirna Peč MIRNA PEČ - “Berite to knjigo tako, kot je napisana - z ljubez-nijo,” je dejal domačin Anton Pust na predstavitvi svoje nove knjige z naslovom Mirna Peč -občina v deželi treh dolin, ki sta jo v petek, 23. aprila, na svetovni in slovenski dan knjige v domu kulture pripravila Občina Mirna Peč in tamkajšnje KUD. Pester program je povezoval novomeški kulturni animator Rudi Škof, ki je z avtorjem omenjene knjige v prijetnem pogovoru obiskovalcem razkril vzgibe in namen pisanja o Mirni Peči, svojem rojstnem kraju. Prvo knjigo z naslovom Mirna Peč z okolico nekoč in danes je namreč Anton Pust, doma iz Globodola, zdaj pa že vrsto let duhovnik na Mirn-skem gradu pri Gorici, napisal pred dvanajstimi leti. “Letošnjo knjižico posvečam svojemu rojstnemu kraju, ki je pred 150 leti dobil prvo občino v sedanji obliki. Po dvakratni ukinitvi je leta 1999 mirnopeška občina zopet oživela,” je zapisal avtor, ki v novi dolenjski občini vidi možnost napredka in razvoja. To so bile tudi pozdravne misli mirnopeške-ga župana Zvoneta Laha, ki je poudaril, da je nova knjiga vir zanimivih podatkov o življenju prednikov in o dogajanjih na mirnopeških tleh. Po predstavitvi knjige z zares domiselno sceno, ki je s cvetočim drevesom dobesedno dišala po pomladi, koreninah in vsem pristnem ljudskem, ter z diapozitivi in fotografijami o Mirni Peči so igralci domačega KUD pripravili recital mirnopeškega poeta Toneta Pavčka, polno dvorano obiskovalcev pa so nasmejali še z veseloigro Le po kom se je vrgel ta otrok! v režiji Staše Vovk. V kulturnem programu so poleg recitatorjev za prijetne glasbene trenutke poskrbeli Mateja Turk in Tanja Sluga. Aktiv kmečkih žena in mirnopeško društvo vinogradnikov pa sta “kriva” za prijeten zaključek kulturnega večera, tako da domačini komaj spet čakajo kakšno podobno prireditev. Morda bo to že ob predstavitvi naslednje knjige Antona Pusta z naslovom Da bi se jih spominjali, ki bo spregovorila o žrtvah druge svetovne vojne iz vseh treh dolin: mirnopeške, globodolske in doline Igmance, izšla pa bo še letos. L. MURN TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 29.IV. SLOVENIJA 1 6-45 - 2.05 Teletekst ^reraensLa panorama Počitniški program Zima v vrbah ^•10 Glasbena šala M) Predstavitev novih kratkih filmov 11 nc i iz školjke U-05 Tedenski izbor Sara, koprod. nadalj., 5/6 11-35 Kdo je na vrsti?, amer. humor, oddaja, 5/6 12.00 Druženje in praznovanje, serija, 1/10 13-00 PoS^°jStrOVine S'°venije’8/9 •3.40 Tedenski izbor Portret 14.30 Žrebanje 3x3 16.00 Osmi dan KSenciposvetu 18 nn ustvarjalnosti 8.00 Obzornik iq'k nddaia 0 znanosti ‘»•15 Risanka SS S? FV p°per - ■ J Turistična oddaja Odmev., kultura, šport Somrak stoletja ^-nent dnevu plesa: Žar ptica, SlOVENIJA 2 9 0o V bor- v;amenska Panoranla ■ 10.05 Tedenski iz-nova neorin®’ .^.30 Dr. Schwartz in dr. Marti-ture- n Jr'^ "an'z-> “1/8; 11.20 Ekstremne avan-alinptn msLl •tiki; 12.10 Gospa Bentinck PoročfnCr"^'’niz0z' nadali': 13-°° Svct -15 in pi' Euronews • l4-5° Ferdi, ris. naniz nin'. iRns^r*' a"8l-fllma' 12-30 Po Slove- sreče -19 tn u C' a"gL "adali" 2/3 ‘ 19-°° K°'° •ure m is c-! ln8" 30-00 Ekstremne avan-Street oi a , ,riki ‘ 3’ 00 Dancin in F11« film n «e odda)a’ 32-30 Poseben pogled, "-"Senca svobode, dan. nadalj., 1/4 kanal a Bradvie!”'? ^ ^*ork 'n M'n(ly> naniz. • 8.30 9 30 Uri’ nan'2,' 9-pp Žlahta, naniz. -ca sri. prosim- hunt. naniz. -10.00 Kralji- .OdSonPTt„-'l00Mannix-"adali-l2-«0 na«iz. 15 nn m Prah show' 1430 Ne-tni težit’ 17 00 Krci - lza za pet -16.00 Oprah show-rakom n!1'03 SrC' nadalF ‘ 18'°° Korak za ko--19 Q(j v1112;' 38-30 Malcolm in Eddie, naniz. ZmenkJS' 2uPanovi možje, naniz. - 19.30 23-«Nedota£00nFiPOiZbiri8ledalCeV' ^Aš kanal PmS5mnV 36-45 Risanka - 18.00 Iz skikuit,,!! TV: 19'°° Novice -19,15 Teden- laktna od!! PrCgled' 1930 24 ur' 30.00 Kon Novice j] kV,20'40 Nas Poznale? - 31-00 Litijski mozaik e"Ski kultUrn'pregled' 2L3° htv i Foročila^irui^'99 Fiobro jutro. Hrvaška -10.00 bočila n™raževalni program -12.00 alda (seriia\ .n ew York (seriia) -'13.05 Esmer-ževalni Drn ' 55 Poslovni klub * '4-25 Izobra-Vitea nen,cgrara Hrvaška danes -17.55 Kiianka i o -tnme^a' '8-30 Kolo sreče -19.10 Odprto in«0 nik'vreme- šP°rt -20'10 ' 22-15 Ont , ure 2a kul,uro - 21-30 Izziv, kviz ^°Loddi;.n>Valnica'2233 Zapisi iz Vukovarja " Llteha v veri (italij. film) 34.45 Tv in... Ofialasonfn ' Dober dan -17.10 'griča- u ,"e|a »hoda (serija) -17.55 Hugo, tv ^Patliisb n rez sovraštva (dok. oddaja) -19.00 šonri . Panorama -19.30 Dnevnik, vreme, ton inu • LMICVUI*. VICI itica modrih,',20'30 Dosiei'X (seriia)'21 ’ 22-55 VeUt serlia) - 21.55 CRO sess: CIIKe romanrp 7n i .25 session , L 50.IV. fe'«' 7.00 v Teletekst UO »Panorama vS'f" pro8ram 8 lekzlune 93 Glasbena šala 9^30 Rr'-‘in piši 9i4(| Tc'j.ne ustvarjalnosti n edi llJjoB« oddaja i. 12 0(1 nit j app)'as Larry, angl. drama 15.10 Oh-bo ne sodi v mestno arhitekturo Novega mesta, počasi dobiva pnjetn j videz. Nova pridobitev v tej smeri je osvetlitev zgradbe (na fotografiji)■ Srn upravo firme lahko le pohvalimo za potezo, ki ji neposredno ne pnn dobička, daje pa prijetnejši občutek za bivanje in morebitne nočne sp hode. (Foto: M. Klinc) PRISTAVA ORTNEŠKEGA GRADU - Vas Pugled pri Sv. ribniški občini šteje le tri hiše, v katerih stalno živi pet ljudi. P' segoa idiličnega okolja je skoraj 800 let stara hiša, ki je bila pristava ortn ^ gradu, v njej pa danes živita Ivan in Marija Mestek ter njun sin Silv ■ j je bil rojen v tej hiši, Marija seje na Ribniško 1964 poročila iz Šen,F ^gVo Celju. Svojega doma ne mislita zapustiti, zdaj pa iščeta denar za o ^ slamnate strehe, ki ponekod že moči. Pred kratkim jim je ribniška ^ dala sedem ton cementnega mleka za ojačanje zidov. Pričakujejo, bo v pomoč priskoči! tudi regionalni zavod za varstvo naravne in k ^ dediščine. Hiša skriva številne predmete iz preteklosti, med njun1I n() pinja za maslo, ki jo Mestkovi še danes uporabljajo. (Foto: M. Gia ZAHVALA V nas je žalost kljub pomladi, čeprav te ni, si v mislih z nami. Pogrešamo te, draga mami, in vedi, imeli smo te radi. Ob smrti naše drage žene, mamc-stare mame, sestre in svakinje ALOJZIJE MEDVEŠEK rojene Mavsar v STRUNJANU: STARO IME HOTELA -SVOBODA Povabilu vodstva Zdravilišča v Jfrunjanu, naj bralci Krkinega časopisa Vrelci zdravja pomagajo izbrati novo ime hotela v obnovljenem zdravilišču, je ustreglo precej bral-ev tega množičnega glasila. Petčlanska komisija se kljub pestremu oru Predlogov ni mogla odločiti za novo ime, zato bodo ohranili njegovo staro ime - Svoboda. Med po-s animi predlogi je komisija ocenila kot najprimernejša imena Pinija, Oljka, Cipresa, Mirta in Sivka. Novi Vrelci zdravja, ki so izšli pred kratkim, med drugim poročajo, da tokrat Otočec vabi Primorce in Ljubljančane na 5-dnevne programe oddiha na Otočec od 27. aprila do 2. maja. Tudi zdaj jim ponujajo brezplačne prevoze z avtobusi. Med posebnostmi je članek o razstavi Novo mesto na razglednicah, ki ga je napisala Majda Pungerčar iz Dolenjskega muzeja. Zanimiv je tudi daljši članek s fotografijo Dom . Primčeve Julije ter drugi prispevki. Tg. ZAHVALA Pomlad v vinograd je prišla, čakala je, da prideš ti, sedla je na rožna tla, jokala je, ker več te ni. V 74. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustil dragi brat in stric IVAN VOVK borec I. slovenske artilerijske brigade iz Zdinje vasi 15 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, osedom, vaščanom, prijateljem ter soborcem za njihovo Pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena vala ZB Otočec, osebju Pljučnega oddelka novomeške nisnice, g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za apete žalostinke. Prav lepa hvala gasilcem Ždinje vasi in stalim gasilskim društvom, ki ste se poklonili njegovemu pominu. Zahvaljujemo se tudi govornikoma g. Somraku in s- Blažiču za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala tudi Pogrebni službi Oklešen. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila dobra sestra in teta MILKA RADEŠČEK iz Hrastja 10 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Oklešen in vsem, ki ste sestro in teto pospremili k večnemu počitku. Ohranimo jo v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni LITERARNI IN LIKOVNI NATEČAJ LJUBLJANA - Zveza društev upokojencev Slovenije v letu starejših razpisuje literarni in likovni natečaj za naslednje vsebine: Sanjal sem, da sem star; Dedek in babica, moji prijatelji; Stari ljudje v moji ulici, moji vasi. K razpisu vabijo učence osnovnih in dijake srednjih šol. Najboljših 30 nalog (po 15 iz srednjih in 15 iz osnovnih šol) bo nagrajenih. Podeljene bodo knjižne nagrade in izlet v Izolo. Nagrajeni prispevki bodo objavljeni v posebni publikaciji. Naloge je treba do 25. maja poslati na naslov: Zveza upokojencev Slovenije, Kebetova 9, Ljubljana. POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto S 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. V SPOMIN Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. 1. maja minevajo tri leta žalosti in bolečin, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama ANTONIJA ŠKRBEC iz Jugorja 4 Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče, prisrčna hvala! Vsi njeni ZAHVALA Kako zelo nam manjkate vi, povsod Vas iščejo oči, v domovih naših je praznina. Spomin na Vas pa še živi, čeprav Vas več med nami ni. V 92. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA DIVJAK roj. Granda iz Mihovice 7 86 zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in Pok • ^ so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, S °lni darovali cvetje, sveče, nam izrazili sožalje in pokojno e ■ Premili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Zah210/ ^'cle ‘z Mihovice za izkazano nesebično pomoč, oprV r tUC*' kaplanu za dolgoletne obiske na domu in lepo zapet ce.rkver,i obred ter cerkvenim pevcem za lepo eni, Pesrr>i na pogrebu in pri sveti maši. Vsem skupaj še .rat iskrena hvala! Žalujoči: sin Lojze z družino, brat Lojze in ostali sorodniki ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 70. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dobri oče, stari oče, pradedek in brat FRANC KOVAČIČ z Jelševca 13 pri Thebelnem Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darovanja za svete maše ter vsem, ki ste našega očeta v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala družini Grabnar za vsestransko nesebično pomoč. Hvala pogrebni službi Novak, OŠ Mokronog, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter cerkvenim pevcem s Trebelnega. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerke Fani, Milka in Mici z družinami, sin Franci in sestra Mimi ZAHVALA V 58. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, sin, brat in stric JOŽE NOVAK z Dolnje Težke Vode 32 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, vaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter ustne in pisne izraze sožalja. Hvala gasilskim društvom Otočec, Stopiče, Novo mesto, Prečna, Kamence, Šmihel, pogrebni službi Oklešen, pevcem, g. župniku iz Otočca za lepo opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi Globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš sodelavec ANTON SMALCELJ roj. 28.6.1958 Brdarci 4, Dragatuš Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Sodelavci in prijatelji iz IMP LIVAR, d.d., Ivančna Gorica - Proizvodni center Črnomelj ZAHVALA Naenkrat ugasne ogenj, Nekaj se utrga, en glas, ki nas je grel in objemal. ena pesem zamre. Lučka je ugasnila, In takoj spoznamo, vse je ledeno, hladno. da nikoli več ne bo tako, kot je bilo. V 65. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, brat, svak, bratranec, stric in boter FRANC TOMAZIN Lastovče 23 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino in ga pospremili na zadnji poti z besedo in pesmijo. Še posebna hvala dobrim sosedom in vsem za darovano cvetje, sveče, maše in izraze sožalja. Hvala tudi duhovnikoma, še posebno g. Demšarju. Torej še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste bili z nami. Žalujoči: žena in vsi, ki so ga imeli radi Od OSMRTNICA Iztekla se je življenjska pot našega dragega upokojenega sodelavca iz SEKTORJA ZA UPRAVLJANJE KAKOVOSTI JOŽETA GAZVODE Gorenji Suhadol 2, Brusnice nJega smo se poslovili v sredo, 21. aprila, na pokopališču v Gabrju. S hvaležnostjo ga bomo ohranili v trajnem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto ZAHVALA V 66. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat in stric JOŽE GAZVODA iz Gor. Suhadola 2 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, nam pisno ali ustno izrazili sožalje, pokojnemu Jožetu darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala dr. Remčevi in vsemu osebju Infekcijskega oddelka, Krki d.d., tovarni zdravil, posebno še sodelavcem iz oddelka za biološko kontrolo. Hvala tudi pogrebni službi Oklešen, evcem MPZ Šmihel za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogreb. Hvala vsem, i ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Slavka, hči Jožica in Fanika z družinama in ostalo sorodstvo /i\ M fl IM1 TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - LnU U Umi POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. 'TA TEOEN WA tedenski Četrtek, 29. aprila - Robert Petek, 30. aprila - Katarina Sobota, 1. maj - praznik dela Nedelja, 2. maja • Boris Ponedeljek, 3. maja - Aleksander Torek, 4. maja - Cveto, Florjan Sreda, 5. maja - Angel LUNINE MENE 30. aprila ob 16.55 - ščip kino BREŽICE: 29. in 30.4. ter 2.5. (ob 18.30 in 20.30) ter od 3. do 5.5. (ob 20.3») tragična komedija Življenje je lepo. 4. in 5.5: (ob 18.30) komedija V leru. ČRNOMELJ: 30.4. (ob 21. uri) grozljivi film Noč čafovnic. 1. in 2.5. (ob 21. uri)' vojna drama Tanka rdeča črta. DOBREPOLJE: 2.5. (ob 15. uri in 20.30) ljubezenska drama Čaka te pošta. GROSUPLJE: 30.4. (ob 20. uri) ljubezenska drama Čaka te pošta. IVANČNA GORICA: 29.4. (ob 20. uri) ljubezenska drama Čaka te pošta. KOČEVJE: 29.4. (ob 18. in 20. uri) drama Helenini ljubezni. 2.5. (ob 18. uri in 20. uri) ljubezenska drama Čaka te pošta. KRŠKO: Od 29.4. do 2.5. (ob 18. uri) drama Z roko v roki. Od 29.4. do 2.5. (ob 20. uri) kriminalni film Ronin. METLIKA: 30.4. (ob 21. uri) vojna drama Tanka rdeča črta. 2.5. (ob 19. in 21. uri) grozljivi film Noč čarovnic. NOVO MESTO: 29.. 30.4. (ob 18.30), 3.5. (ob 20.30) ter 4. in 5.5. (ob 18.30 in 20.30) komedija Zdravnik s srcem. 29., 30.4. (ob 20.30), 1. in 2.5. (ob 18.30 in 20.30) ter 3.5. (ob 18.30) komedija V leru. RIBNICA: 1.5. (ob 21. uri) ljubezenska drama Čaka te pošta. 2.5. (ob 17- uri) drama Helenini ljubezni. . TREBNJE: 30.4. (ob 20. uri) in 2.5. (ob 17. uri) akcijski film Državni sovražnik. VELIKE LAŠČE: 1.5. (ob 20. uri) ljubezenska drama Čaka te pošta. 2.5. (ob 20. uri) drama Helenini ljubezni. IIUA INSTALACIJSKI MATERIAL TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 1. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 18. ure: od 7, do 20. ure: Vila, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: miečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja. Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea. Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pn kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20, ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Brežice: do 13. ura: Market • Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška • Šentjernej: od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje V nedeljo, 2. maja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Kandijska. Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska. Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova. Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova od 7. do 13. ure: Vita.trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina. Slavka Gruma od 8.30 do 12, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8, do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive . od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od _7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje • Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market 18. do 11. ure: Market Naročnike in poslovne partnerje obveščamo, da od 1. aprila dalje DOLENJSKI LIST posluje z novo številko žiro računa, in sicer: 52100-601-59881 i IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 talarjev; naročnina za I. polletje S.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.920 tolarjev, za upokojence 9.828 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 21.840 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-601-59881. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski lisi, 801)0 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-lisl.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. KMETIJSKI STROJI VRTAVKASTI ZGRABUALNIK 280, tri-brazdni plug Olt, frezo Batuje 185, črpalko za prečrpavanje vode, mleka ali vina prodani. 3(064)242-680. 1514 PUHALNIK Tajfun prodam. 3 (068)49-623. 1520 SILONAKLADALNO PRIKOLICO Class, 45 m3, čelno kosilnico Sip Roto 220 in traktor Zetor 5911 prodam. 3 (064)435-222. 1531 TRAKTORSKI tračni obračalnik za seno prodam. (068)85-466. 1549 TRAKTORSKI OBRAČALNIK, 2 m, vino šmarnico in žganje prodam. IT (068)85-880. 1533 ZETOR 4718, letnik 1977, in kombinirano nakladalko za seno in hlevski gnoj prodam. ti (068)87-532. 1556 MOTORNA VOZILA R 4 GTL. letnik 1988, registriran do 3.3.2000, 80.000 km, zelo lepo ohranjen, prodam. 3 (068)49-394. 1518 AUDI 80 TDI 1.9, letnik 1993, 4V, rdeč, 95.000 km, suzuki baleno karavan, 1.6, letnik 1997, kovinsko svetlo moder, 5V, 21.000 km, VW golf 1JGL, letnik 1982, rumen, 5V, kia pride, letnik 1996,1.3,3V, lepo ohranjen, prodam. 3 (068)51-059. 1526 R 19 CHAMADE, letnik 1992, sive barve, registriran do 4/2000, prodam. 3 (068)323-584, zjutraj ali zvečer. R 5 CAMPUS, letnik 1991, bel, dobro ohranjen, prodam. 3 (068)65-097, popoldan. 1528 DAIHATSU CHARADE TD, letnik 1989, rdeč, drugi lastnik, lepo ohranjen, prodam. 3 (068)26-144, popoldan. 1529 R 5 FIVE, letnik 10/95, zelen, daljinsko CZ, prodam za 780.000 SIT. 3 (0609)623-116. 1532 R 5 CAMPUS, letnik 1992, rdeč, prodam. 3 (068)323-458. 1535 GOLF JGL D. letnik 1981, ugodno prodam. 3 ( 068)67-287. 1541 R 4 GTL, letnik 1987, registriran do 2/2000 in jugo 55, letnik 1987, registriran do 9/99, prodam. 3 (068)75-334 ali (041)697-963. 1543 R 5 FIVE, letnik 1996,40.000 km, rdeč, 3V, prvi lastnik, prodam. 3 (068)89-481. 1545 KIA SPORTAGE, letnik 1995, 34.000 km, prodam. 3 (0609)626-043. 1548 SCOOTER SUZUKI AP 50 V Cena: 345.000 SIT Pooblaščeni trgovec in serviser AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto S 068/24-791 od 8. do 16. ure R 5 CAMPUS plus, rdeč, z dodatno opremo, letnik 1993, nekaramboliran, prvi lastnik, registriran do 4/2000, prodam za 600.000 SIT. 3 (068)89-841. 1552 GOLF CL D 1.6, letnik 1991,111.000 km, 5 prestav, kovinsko višnjevo rdeč, prodam B (068)59-370. 1553 R 19 1.4 RT, sive kovinske barve, letnik 1994, prodam. 3 (068)41-305. 1558 FIAT 126 P, letnik 1/90, prodam. 3 (068)85-844, zvečer. 1546 POSEST NA SREMIČU prodam manjši vinograd z staro zidanico. ® (0608)20-305. 1423 MANJŠO hišo z vrtom ob Kolpi ali Krki kupimo, tt (061)59-975. 1517 STARO HIŠO, vrt, 9 a, zazidljivo, prodam v Kloštru, Gradac. tT (068)51-378. 1550 ZIDANICO z elektriko, sadovnjakom in nekaj vinograda, na sončni razgledni legi pri Šmarjcti, Mevcc, ugodno prodam. C (068) 73-252 ali (0609)624-405. 1551 ZAZIDLJIVO PARCELO, 7626 m2, z asfaltom, 15 km iz Novega mesta, prodam tT (068)324-235, po 20. uri. 1462 PRODAM UGODNO PRODAM 11 sena, nov kardan z manjšo sklopko in obračalnik Sip 220 . (068)83-227. 1559 3 HA kvalitetne trave prodam. Penca, Orehovec 26, Kostanjevica na Krki. 1561 RAZNO MLAJŠO UPOKOJENKO za celodnevno pomoč pri babici v Stični iščemo. Nudimo stanovanje, hrano in denarni dodatek po dogovoru. 3 (061)77-84-09. 1421 V CENTRU Novega mesta oddam trgovino. 3(068)23-982. 1534 KOŠNJO, 50 a, oddam v najem. Darko Stek-lasa, Rakovnik 24, Šentrupert. 1536 ŽIVILSKO TRGOVINO v bližini Novega trga v Novem mestu oddam. 3 (041)671-380. 1539 SLUŽBO DOBI VEČ MONTERJEV vodovodnih instalacij in CK zaposlimo. 3 (068)323-379 ali (0609) 614-429. 1432 Natakarico zaposlimo v bistroju AS pri AMZS na Otočcu. Tel.: 041/730-151 MIZARSTVO Andrej Bajt, s.p. V mizarski delavnici takoj zaposlimo KV mizarja ali delavca za priučitev. T? 068/ 375-290 VOZNIK C- in E- kategorije s prakso dobi delo. 3 (068)375-680, zvečer. 1542 STANOVANJA V NOVEM MESTU kupim za gotovino eno - do dvosobno stanovanje s CK in telefonom. 3 (068)24-065, popoldan. 1516 TRISOBNO STANOVANJE, 72 m:, staro 25 let, drugo nadstropje, v Novem mestu, na Drski, prodam za 96.100.000 SIT. 3 (061) 312-946 ali (061)127-73-90. 1554 ŽIVALI SPREJEMAMO NAROČILA za enodnevne kilogramske bele piščance, tjave in grahaste jarkice , kokoši in purane. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, 3 (0608)89-038. 168 PERUTNINARSTVO in valilnica Gunjilac, Senovo, obvešča vse stranke in cenjene kupce, da sprejema naročila za vse vrste belih, grahastih in rjavih enodvenih in večjih kilogramskih piščancev. Vse informacije na 3(0608)71-375. 245 MLADE NESN1CE hisex, rjave, pred nes-nostjo, in grahaste, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila in informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, 3 (0608)67-587, Dušan Sajevec, Vavta vas 9,3 (068)84-111, Anita Janežič, Slepšek, Mokronog. 3 (068)49-813. 1287 RJAVE in grahaste nesnice, stare 3 mesece, in bele piščance, 2 kg, prodajamo vsak dan. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, 3 (068)44-389 ali (041)708-671. 1506 TELICO ali bikca, starega cca 10 mesecev, prodam. 3 (0608)70-465. 1521 KOBILO, staro 6 let, z žrebetom, ponovno pripuščeno, težko cca 550 kg, prodam 3 (068)45-192. 1525 KRAVO SIMENTALKO, brejo 6 mesecev, tretje tele, prodam. 3 (0608)44-283. 1530 BELE in grahaste piščance ter rjave jarčke različnih starosti prodajamo. 3 (068)489-075, (041)572-088 ali (068)49-711. 1537 6 ČEBELJIH družin s panji ali brez njih prodam. 3 (041)779-422. 1540 TELICO, staro 2 leti, prodam. 3 (068)79-721. 1544 PRAŠIČE, težke 100 do 150 kg, prodam. Možnost zakola. 3(0608)41-728. 1547 ' PODARIMO prijaznega psa mešanca, starega 1 leto. 3 (068)81-128. 1557 OVCE, jagenjčke, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. 3 (068)43-980. 1560 2 KRAVI, sivi, ena 7 mesev breja, za kasnejši zakol, druga 9 mesecev breja, in cisterno za gnojevko, 2700-litrsko, prodam. 3 (068)78-203. 1555 TELICO SIMENTALKO, brejo 7 mesecev, prodam. 3 (068)27-156. 1527 SMREKOVO IN BOROVO OBLOGO, ladijski pod od500 SIT, bruna, zaključne letve, balkonske ograje po naročilu izdelujemo. Mizarstvo Blažič, Družinska vas 22, 3 (068)73-587. 919 BELO in rdeče vino cepljenko ugodno prodam. 3 (068)341-859. 1515 BARAKO, 10 x 10 m, z močnim ostrešjem, ugodno prod Lini 3 ( 068)83-147. 1519 BELO VIBNO prodam. 3 (068)75-576, zvečer, v soboto in nedeljo dopoldan. 1523 RDEČE VINO iz trt cepljenk zelo ugodno prodam. 3 (068)42-864. 1524 STEKLENO VOLNO prodam. 3 (068)344- 021. 1538 f O Jrt VevU' S 068/324-377 Na več kot 270 postali po vsej Sloveniji lahko odprejo žiro račune fizične osebe, samostojni podjetniki, obrtniki, društva in civilno pravne osebe. Informacije na tel. št.: 061/174 1207, 062/228 8247, 063/425 2712. Jasnovidka Amalija vam pomaga iz stiske in razočaranj vse na osnovi lastnega videnja. Tel 090-40-36 <6 mW* SLOVENIJA UVAJA DAVEK NA DODANO VREDNOST REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance PROSTOVOLJNI VSTOP V SISTEM DDV -PREDNOST IN SLABOSTI Položaj malih zavezancev Mali zavezanec je lahko po svojem pravnoformalnem statusu tako samostojni podjetnik kot tudi gospodarska družba, ki ne dosega prometa 5 milijonov tolarjev v zadnjih dvanajstih mesecih poslovanja. V primeru, ko bo mali zavezanec opravil promet blaga ali storitev zavezancenrza DDV, bo torej moral izstaviti račun, na katerem ne bo obračunaval DD To pa pomeni, da si takšni zavezanci ne bodo mogli poračunati vstopneg davka, saj ga svojemu dobavitelju tudi ne bodo plačali, če je le-ta ma * zavezanec. Velika večina tistih, ki v lanskem letu niso dosegli 5 milijonov tolarji prometa, se trenutno odloča, ali se prostovljno prijaviti v sistem DDV a ne, oziroma postati davčni zavezanec ali ne. Odločitev vsekakor enostavna, saj je potrebno pretehtati več dejavnikov in ni nujno, da vsakem primeru drži, da je bolje biti izven sistem DDV kot del teg sistema. . jj Pri odločitvi za prostovoljni vstop v sistem DDV je potrebno analizira naslednje dejavnike: dejavnost, v kateri poslujejo, dobavitelje oziro partnerje, s katerimi sodelujejo, ter kupce, katerim prodajajo svoje blag ali pa storitve. . , Za lažjo odločitev navajamo nekaj primerov. Primeri so razdeljeni v o sklopa. V prvem predvidevamo, da so vhodni računi visoki (stros dobaviteljev), v drugem pa predvidevamo, da so nizki. A. Vrednost vhodnih računov je visoka V primeru prodaje končnemu kupcu, ko je vrednost vstopnih računo1/ visoka, je zelo pomembno, ali kupec posluje z dobaviteljem, ki je dav zavezanec, ali z nekom, ki to ni. V prvem primeru bo imel namreč pra ^ do odbitka vstopnega davka, v drugem primeru pa ne. Če se podjetje registrira, lahko na trgu nastopa z nižjo ceno, saj mu ni potrebno Pla DDV (nima pa pravice odbiti vstopnega DDV). Pričakuje lahko ve realizacijo, saj je s svojo ceno ugodnješi od konkurence, vendar posluj nižjim dobičkom. V tem primeru bo njegov dobiček predstavljala raz med neto izstopnimi in neto vstopnimi računi. V primeru, če je kofli kupec zavezanec za DDV, je realizacija sicer nekoliko manjša, zato p dobiček večji. ^fetiu. V primeru, ko je podjetje člen v verigi in je dobavitelj drugemu podj J ki ni zavezanec za DDV, potem velja, da se mora podjetje, ki se registrira za DDV, na trgu nastopati z nižjo ceno, sicer ni konkuret11* . ^V primeru, ko so vstopni računi visoki v primerjavi z izstopnimi ra ’ *je bolj smiselno, da se mali zavezanec registrira kot zavezanec za v B. Vrednost vhodnih računov je nizka -kar še posebej velja pri storitvenih dejavnostih Pri nizkih vhodnih računih ni bistvene razlike v primeru, da u fizična oseba posluje z davčnim zavezancem ali s tistimi, ki niso vS1S DDV. Vendar je podjetje v primerjavi s podjetjem, ki je zavezanec za konkurenčnejše. Dobiček je v tem primeru nekoliko nižji, pričak°v2 y je, da se bo povečala realizacija, vendar je administracija v zvezi z zahtevna in morda pretehta izgubo dobička. . V primeru, ko je vrednost vhodnih računov v primerjavi z izstopnimi n je bolj smiselno, da se mali zavezanec ne registrira kot zavezanec za z Vendar mora vsakdo sam proučiti položaj na trgu in odnos, ki ga * drugimi gospodarskimi subjekti. Pomembno je vse: od koga kupuje- . prodaja, kakšen je delež vstopnih računov v primerjavi z izstop kakšna je njegova dodana vrednost, denarni tok itd. INFORMACIJSKA PISARNA JE PODALJŠALA ČAS DELOVANJA Strokovnjaki za davek na dodano vrednost bodo bodočim zaveza za DDV odgovarjali na vprašanja ..j), • vsak torek in četrtek od 10. do 13. ure (061/17 34 410 in 17 3 ^ Vprašanja lahko zastavite tudi prek elektronske pošte ddv.info@g°* j Odgovore na najbolj pogosto zastavljena vprašanja pa najdete na sp strani: www.sigov.si/mf/slov/ddv/ddv.html. ance"1 221 DOLENJSKI LIST Št. 17 (2592), 29. aprila^ 12.00 12.30 13.15 13.45 14.00 14.45 15.30 Jelševnik Tušev Dol Zajčji Vrh Snečji Vrh Svibnik Dol. Paka Lokve Otovec Sela Talčji Vrh Lokve Rožanec Gor. Paka Mihelja vas Petrova vas Ručetna vas 13.00 13.30 14.00 14.30 SOBOTA, 8.5.1999 belokranjska veterinarska služba ČRNOMELJ, d.o.o. Ločka c. 14/a, 8340 Črnomelj Cepljenje psov proti steklini za leto 1999 bo potekalo po naslednjem razporedu: J/a.?ePljenje Ponesite značko in knjižico. Za izgubljeno značko in knjižico bo potrebno naročiti izdelavo nove, za kar bo lastnik psa plačal 1.200 tolarjev. RAZPORED Občini SEMIČ, ČRNOMELJ: PONEDELJEK, 3.5.1999 11 -30 Nestoplja vas Brezje Starihov Vrh Trebnji Vrh Lipovec Semič Vavpča vas Trata Mladica Sela Pugled Coklovca Kašča Vrtača Oskoršnica Podreber Štrekljevec Kal Omota Osojnik Brezova Reber Maline SREDA, 5.5.1999 11.30 Gradnik Sodji Vrh Praproče Cerovec Krvavčji Vrh Hrib Črešnjevec Stranska vas Krupa Moverna vas Praprot Vinji Vrh Brstovec Vranoviči Zastava ffEK, 7.5.1999 10'00 Kot Sadinja vas Gaber Rožni Dol Potoki Preloge Brezje Pribišje Gor. Laze Sela pri Vrčicah Blatnik Vrčice črmošnjice Brezovica Srednja vas Mašelj ponedeljek, 10.5.1999 11-30 StražnjiVrh Mavrlen Rodine Rožič Vrh Naklo 7.00 8.00 9.00 9.30 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 14.30 Tribuče Pribinci Fučkovci Dolenjci Adlešiči Marindol Zilje Preloka Žuniči Miliči Občina METLIKA 12.00 12.30 13.00 14.15 11.00 11.30 12.30 13.00 TOREK, 11.5.1999 14.00 Doljna Lokvica Dolnji Suhor Hrast Dole Jugorje Bereča vas Bušinja vas Grabrovec SREDA, 12.5.1999 14.00 Bojanjavas Krašnji Vrh Radoviča Slamna vas Boldraž Svržaki 14.50 15.30 16.00 16.30 17.15 17.45 18.15 14.30 15.00 16.00 16.30 17.00 12.45 13.15 14.00 14.30 15.00 15.30 16.30 ČETRTEK, 13.5.1999 12.00 Drašiči Krmačina Rakovec Božakovo Želebej Radoviči Rosalnice Metlika (sejmišče) PETEK, 14.5.1999 13.00 Krivoglavice Primostek Otok Geršiči Podzemelj Krasinec Gradac Klošter Okljuka 13.30 14.00 14.30 15.00 16.30 17.30 18.30 19.00 avtoklinika S 068/323-035 t°!e9 rnehaničnih popravil na vseh tipih vozil je AVTOKLINIKA . 1 zastopnik za amortizerje MOHROE in športne vzmeti, Portne zračne filtre ter ostalo športno opremo priznanih svetovnih proizvajalcev. JAM* 'MONROEF Qrnortizerji VARNOST NA CESTI § £=iijach — 1 1 3 FKTERCHARGBfEOUPPCD PEIEVIZI UA NOVO MESTOl Verjetne, -libr rWo OGNJIŠČE ŠL jp H MAN4P tutLitičnd (Zcjencija KANDIJSKA 9, 8000 NOVO MESTO TEL.: 068/321-115, 325-477 FAX: 342-136 izdaja potnikom, ki so ali še bodo rezervirali letovanje v Hrvaški, naslednjo GARANCIJO GARANCIJA ODPOVEDI: brez stroškov odpovedi do 7 dni pred odhodom V primeru, da bo vojaški napad na ozemlje Jugoslavije v času vaših počitnic še trajal, lahko rezervirane in vplačane aranžmaje odpoveste brez stroškov odpovedi do 7 dni pred odhodom. GRANCIJA CENE: zagotavljamo povračilo razlike v ceni Zagotavljamo povračilo razlike v ceni v primeru znižanja cene (posebne ponudbe ali akcije) hotela ali apartmaja, ki ste ga rezervirali. Zgornja garancija velja za rezervacije do 15. maja in se nanaša na vse aranžmaje iz našega poletnega kataloga. Podrobne informacije v agenciji. ROLETARSTVO •ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE •VERTIKALNE ŽALUZIJE •PLISEJI •ROLOJI •TENDE •K0MARNIKI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fax: 068/341-673 PVC v STAVBNO POHIŠTVO • OKNA• VRATA• VSEH OBLIK* zunanja žaluzija aluminijasta roleta notranja žaluzija ravne * kupolaste * balkonske * senčniki ZA VAŠ DOM ali POSLOVNI OBJEKT LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: • stanovanja: Novo mesto, Šmarješke Toplice, Brežice, Krško, Šentjernej; • hiše: Novo mesto, Ratež, Žužemberk, Šmarješke Toplice, Žužemberk, Šentjernej, Škocjan z okolico, Mokronog, Sevnica z okolico, Brežice z okolico, Krško z okolico, Kostanjevica, Semič, Metlika, Črnomelj; • vikendi: Brežice z okolico, Krško z okolico, Ajdovec, Dvor, Straža, Novo mesto z okolico, Šentjernej z okolico; • zidanice: Novo mesto z okolico, Trebnje z okolico, Kostanjevica z okolico; • poslovni obiekti: hiša z gostinskim lokalom v Žužemberku, Črnomelj - picerija, Škocjan -picerija • kmetiia: okolica Šentjeneja in Šmarjeških Toplic, v Beli krajini; najemi poslovnih prostorov in stanovaj. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 ! i SisfSSif RADIO MAX 88.9 FM RADIO I BREŽICE 95,9 MHz *TSTa0 cA Novi trg, Novo mesto V 322-765 vam poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, cheeseburgerje, sardele, lignje, pomfrit... Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo. Pridite, poskusite in se prepričajte, da vse najboljše za pizzo dobite pri PARTNERTRADING, d.o.o., iz Novega mesta! fr 3.0 MHZ j DOLENJSKI llŠT frizerski salon Sabina Zakšek, s.p. Marjana Kozine 3 Novo mesto * • ponedeljek in torek od 9. do 16. ure, • sreda, četrtek in petek od 12. do 19. ure, • sobota od 8. do 13. ure. 041/533-001 POMOČ NE MORE ČAKATI. POMAGAJTE DANES. V zadnjih dneh smo za begunce s Kosova posredovali 370 ton različne pomoči. V Makedonijo, v Albanijo, v Črno Goro in Sarajevo... Kljub temu ostajajo potrebe ljudi velike. Danes. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Denarna sredstva lahko nakažete na naš žiro račun: 50101-678-51579 - šifra 6003 “za begunce s Kosova" Iskrena hvala! 87,6 FM Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. N-------- Naročilnica za DOLENJSKI LIST »i S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:________________________________________ Upokojenec: da Naslov (kraj, ulica, hišna številka): Pošta: Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1999 Kraj; Datum: Podpis: PORTRET TECjA TEcJlNA V Brestanici knjižnica mirana jarca \ Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo. da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. nesnage ne morejo počistiti, še posebej jih je zmotila neurejenost in zasvinjanost okolice Flekovega mlina in okolica lokalov pri črnomaljski tržnici. Čadonič je prepričan, da si kaj takega lastniki ne bi smeli dovoliti. Povedal je še, daje bil vesel, da ni bil izglasovan zakon o neposrednem prenosu iz parlamenta, natančneje definiran pa bi moral biti po njegovem tudi zakon, ki je uzakonil 5 dni dopusta za šolarje. Dogaja se, da otroci sami rečejo, da bodo imeli jutri dopust, vendar bi o tem morali odločati starši. Pa tudi sicer se Čado niču ta dopust zdi nepotreben, saj so učitelji za upravičen razlog izostanka le-tega učencu vedno opravičili. Bralko iz Črmo.šnjic zelo moti razkopana cesta proti Stopičam od Črmošnjic do gradbenega podjetja v Stopičah in naprej do Mercatorjeve trgovine, ki jo že dva meseca prekopujejo. “Če se vsak dan dvakrat pelješ po njej, te pošteno pretrese,” je zaključila. Dobili smo tudi pismo, ki so ga na uredništvo naslovili krajani ZAGRADSKA GMAJNA ŠKOCJAN - Turistično društvo Zagrad, Franci Kocjan ter nekateri drugi zagnani posamezniki so v zadnjih letin zagradsko gmajno uredili in pred kratkim so si jo ogledali tudi člani občinskega sveta. Župan Janez Povšič vsa ta prizadevanja za ureditev Zagradskega parka zelo podpira, vendar pogreša nosilca dejavnosti oz. nekoga, ki bo pripravil program, vse to finančno ovrednotil in nosil tudi odgovornost. Podobnega mnenja so bili tudi ostali občinski svetniki, ki sicer zelo podpirajo delo zagradskih zanesenjakov. Morda pa bo odgovor na to, kdo bo nosilec razvoja Zagradskega parka dal že bližnji občni zbor Turističnega društva Zagrad. N A 04 VI KRADEMO SMET1 - Lovska zveza Slovenije je minulo soboto pripravila očiščevalno akcijo po vsej državi, ki se je je udeležilo več kot 30.000 lovcev in šolarjev. Ekološko osveščeni udeleženci akcije so počistili številna črna odlagališča odpadkov na poljih in v gozdovih. Z besedami je težko opisati nemarnosti ljudi, ki kosovne in druge odpadke, tudi zelo škodljive snovi, ki škodijo zdravju ljudi in živali, odlagajo na vsa mogoča mesta na poljih in v gozdovih, ki še zdaleč več niso oaze miru in neokrnjene narave. Tudi na Dolenjskem, še posebej v okolici Novega mesta, so člani ZLD Novo mesto, v katero je vključenih 21 lovskih družin z okoli 1200 člani, naravo očistili za 356 ton odpadkov, ki so habile naravo in krnile ekološki sistem. Lovci so kot naravovarstveniki s čiščenjem naravnega okolja pokazali dober zgled, ostaja pa bojazen, da bodo potuhnjeni onesnaževalci nekaznovano nadaljevali s svojimi zločini proti naravi. Na sliki: utrinek z očiščevalne akcije članov LD Novo mesto in učencev OŠ Bršljin. (Foto: B. Avbar) DOLENJSKI LIST ________________29. aprila 1958_______________ Hmelj v Beli krajini Na Gmajnah pri Črnomlju je lani v jeseni zabrnel t.r.a*ctoet0 rigolnim priključkom. Potem, ko je bilo 5 ha zemljišča, ki je vz v zakup zrigolano 40 do 50 cm globoko, so nadaljevali z pripravljalnimi deli za hmeljev nasad. Ko sem 22. aprila prišel Gmajno, sem začuden obstal. Na levo in desno stran ceste rn J izncnadil pravi gozd v vrsto postavljenih brzojavnih drogov. Inzc. agronomije Matija Golob, ki je z dvema fantoma ob naPc,1|vrn0ji I zabijal količke, ob katerih bodo sadili hmelj, je rad ustregel J radovednosti. “Ugotovili smo, da je belokranjsko podnebje raj ugodnejše za hmelj kot v Savinski dolini. Tukaj je toplejf’ rQ zen tega pa je tudi več padavin. Poskusni nasad na Vinici Je j_g, uspel, no in zdaj smo pričeli tukaj.” Že v pričetku razgovora z Golobom je prišel tudi njegov kolega inž. Rado Dvoršak, s K rim pripravljati prvi hmeljev nasad v Beli krajini. Za boljšo konjerejo Konjereja je v Šentjerneju in na Krškem polju dokaj ■ gospodarska panoga. Izboljšali jo bomo še z uvozom tujin Francoski kasač pasme Deamville Joli je tip dirkalnega cej , je tri in pol milijona, kot zmagovalec dirk pa je že zasluzil p . več kot stane. Naša čreda je dopolnjena še z lipicancem m je cem, uvoženim iz Avstrije, ki je primeren za obdelovanje P0CC) pasme Hafluder. Četrti pridobljeni plemenjak je težki P°s konj za ravninske predele in težke prevoze. “Zdaj pa vi prevažajte mrliča!” m “Lepega zlomka ste napravili z vašim člankom v D°*en^a*ali listu. Pri avtoparku SGP Pionir so sklenili, da nc bodo več pre mrličev, rekli so, da jih sedaj kar vi prevažajte.” Tako J|aJT1:inici. telefonu sporočil uslužbenec prosekturc v novomeški boin-0 menda v imenu pogrebnega zavoda in še dodal, da sedaj ne U v dobiti avtomobila za prevoz mrličev na dom. Drugi dan je P , na naše uredništvo Pionirjev šofer tovariš Pribanič m se ska* JQl nas, češ, lahko je kritizirati. Pri tem je povedal, da je tisti P mrliča na Razborje opravil on. Po njegovem je napravil » ^je uslugo (seveda je za to posebej plačan). Mož pokojnice ga J fl, prevaral. Mi smo v navedenem članku kritizirali le nepri nespoštljiv odnos do mrtvega človeka. Vsaj dve kabini ob Krki j ne ( Igrišče na Loki v Žužemberku bi bilo potrebno ograditi. bi ljudje gonili živine po njem. Potrebno bi bilo zgraditi VS‘J kabini na kopališču ter očistiti strugo Krke. j Glasna muzika potujoče ribarnice moti ljudi pri počitku - Zanemarjena okolica Flekovega mlina in lokalov pri črnomaljski tržnici - Nekaterim je sol uničila živo mejo Dobili nov dom potujočih knjig V Novem mestu so na svetovni in slovenski dan knjige slovesno odprli novi bibliobus Stane Grubar iz Šentjerneja sprašuje Marijo z Bizeljskega, ki je v prešnji rubriki trdila, da jo ne moti do skrajnosti navita muzika, s katero na svoj prihod v vas opozarja nase potujoča ribarnica, kako bi se počutila, če bi delala ponoči in bi jo, brž ko bi zaspala, zbudila glasna muzika. Stane dvomi, da ima potujoči prodajalec rib za prodajanje in ropotanje po terenu vse potrebne papirje. Mirko Čadonič iz Črnomlja je pripravil več tem. Sprašuje se, čemu je znak za omejitev hitrosti skozi Kvasico, Dragatuš in Lipo, kjer sta na vsako stran ceste le po ena ali dve hiši, ko pa te omejitve ni skozi strnjeno vas Zilje, kjer je veliko hiš na obeh straneh ceste. Tako kot nekaj let zapored so tudi letos osnovnošolci iz OŠ Loka v Črnomlju v aprilu imeli čistilno akcijo ob Lahinji in Dobličici, pri tem so jim pomagali tudi ribiči. Z žalostjo pa ugotavljajo, da vse Novega mesta. Sprašujejo pa se, kam lahko prijavijo škodo, ki jo je na njihovih vrtovih in živih mejah naredila zimska vzdrževalna služba s posipanjem soli. Toliko škode ni bilo narejene še nikoli, pravijo. Anton Hrastar, direktor za področje vzdrževanja cest pri novomeškem Cestnem podjetju, je ^odgovoril, naj oškodovanci svoj odškodninski zahtevek naslovijo na novomeško Cestno podjetje, seveda če so zimska vzdrževalna dela opravljali oni. J. D. NOVO MESTO - V okviru praznovanj slovenskega in svetovnega dneva knjige je novi bibliobus Knjižnice Mirana Jarca, ki že dva meseca z več kot 4500 knjigami obiskuje 50 postajališč po dolenjskih krajih, dočakal tudi uradno otvoritev. Na osrednji proslavi na Novem trguje v petek, 23. aprila, dopoldne po nastopih mestne godbe in otroške folklorne skupine z osnovne šole Center ter govorih župana dr. Antona Starca in direktorice Knjižnice ZNAMENITI SKUPINI V KLUBU POD KAVARNO NOVO MESTO - V petek, 30. aprila, bodo v Klubu pod kavarno pritegnili dve znameniti skupini, ki se žal na Dolenjskem doslej še nista veliko pojavljali. Skupini sestavljajo prekaljeni glasbeniki iz Novega mesta in Posavja. Gre za skupini Tunka in Jernej “Z” trio. Vsi, ki ste željni dobre glasbe, ne zamudite nastopa, ki bo v petek ob 21.30. OGLED SEJMA INTEL NOVO MESTO - Elektrotehniško društvo Dolenjske bo tudi leto pripravilo ogled sejma Intel v Milanu v Italiji. Odhod bo 20. maja ob 5. uri iz Novega mesta. Polna cena za udeleženca je 19.900 tolarjev. Glede na finančne zmožnosti društva so se odločili, da vsak udeleženec prispeva 10 tisočakov, ostalo pa bo prispevalo društvo. Število prijav je omejeno. Prijavo sporočite Edvardu Turku ali Mitju Brudarju na tel.: 323 - 330. SREČANJE HARMONIKARJEV METLIKA - V okviru Vinske vigredi v Metliki bo v nedeljo, 23. maja, tradicionalno srečanje harmonikarjev. Udeleženci se lahko prijavijo in dobijo vse informacije pri Ediju Maceletu (tel. 58-269) ali Matjažu Rusu (tel. 58-370). USPEŠNI ČRNOMALJSKI GOVORCI ČRNOMELJ - 17. in 18. aprila je bil v Ljubljani državni debatni turnir, na katerem se je pomerilo 26 ekip srednješolcev iz vse Slovenije. Iz Srednje šole Črnomelj sta se ga udeležili dve ekipi. Ena se je uvrstila na 4., druga pa na 16. mesto. Črnomaljec Igor Ange-lovski, ki je bil tudi član ekipe, ki je predstavljala Slovenijo na svetovnem debatnem prvenstvu konec januarja v Londonu, je bil na državnem turnirju med okrog 80 dijaki četrti najboljši govorec, dijakinja Irena Brunskole pa osma. Temi debate sta bili “Država bi morala podpirati izobraževanje samo v uradnem jeziku” in “Istospolnim partnerjem bi morali dovoliti posvojitev otrok”. 8. in 9. maja bo v Ljutomeru mednarodni debatni turnir v angleškem jeziku, udeležila pa se ga bo tudi ekipa iz Srednje šole Črnomelj. Halo, tukaj je bralec spet harmonike v ženskih rokah Prvenstvo v igranju na diatonično harmoniko Dragica Dolenjca! ARS RAMOVŠ _____ Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno... V Brežicah bo lepše. (061) 125 33 66 Naša sogovornica je dobrovo-Ijna ženska in se začudi vprašanju, ali je danes težko biti dober delavec. “Če si navajen delati, ni težko nobeno delo, ” meni. S sodelavkami se dobro razume, prav tako tudi z nadrejenimi. "Če si delaven in odgovoren, ni težav, "je kratka in niti za hip ne podleže tarnanju ali pritoževanju. To ji ne gre dobro od rok niti ne vidi nobenega smisla v tem. Raje se drži načela, da se da z dobro voljo vse narediti, čeprav n_e zanika, da pridejo trenutki, ko ne gre vse po načrtih in je tudi ona žalostna. Ali delavci še kaj vedo za L maj, praznik dela? Dragici v prvi vrsti zelo prav pride vsak dela prost dan. Sicer pa pove, da imajo delavke v Lisci med delom odmore in malico, kar je po njenem dovolj. Pogreša pa telovadbo, ki sojo imele včasih, ker se po sedenju za strojem prileže malo razgibavanja. Ko se ob 15. uri popoldne šivalni stroji ustavijo, prevzame druge, popoldanske vloge. Z možem, sinom Stojanom, ki se šola za avtokleparja, in hčerko Matejo živi v Kladju pri Šentjanžu, otroštvo je preživela nedaleč stam, na Velikem Cimiku. Njeno življenje se odvija v krajih, kjer moraš veliko delati, če želiš uspeti ali vsaj povprečno živeti. Jakoševi imajo doma kmetijo, tako bolj hribovsko, zato se ukvarjajo kot mnogi tu okoli z vsem po malem: imajo živino, prodajajo mleko. Dragici služba veliko pomeni. Ko so gradili hišo, ji je bilo ob majhnih otrocih, kmetiji in službi težko, a se ni dala. Vztrajala je pri zaposlitvi, čeprav je mož doma, na kmetiji. Zdaj je hiša že dolgo naseljena, pa kljub temu zmanjkuje časa. Se dobro, da obstajajo tudi nedelje, ko je malo več časa za pogovor z otrokoma ali tudi za kako igro z žogo. Vponedeljek pa spet za svoj stroj. Take Dragice - mame in šivilje, kmetice in gospodinje - ravno take so tisti kapital, ki ga slovenskim podjetjem kot posebno dragocenost priznava tudi tujina. Da bi ga končno enkrat lahko priznali še pri plačah! BREDA DUŠIČ GORNIK KRŠKO - Turistična agencija BooM Krško, Radio Sevnica in in krška območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti pripravljajo državno prvenstvo igralk na diatonično harmoniko, ki bo letos drugič zapored. Instrumentalistke se bodo pomerile 19. junija na gradu Rajhen-burg v Brestanici. Vsaka tekmovalka se bo predstavila z dvema skladbama, ki skupaj ne bosta smeli biti daljši od 6 minut. Prve tri harmonikarke bodo prejele pokala po presoji žirije, obiskovalci pa bodo izbrali še najpri-kupnejšo med nastopajočimi. Lanskega tekmovanja se je udeležilo 19 tekmovalk, letos jih organizatorji pričakujejo še več. Ker je prvenstvo odprto, se nadejajo tudi mednarodne udeležbe. Tekmovalke se lahko prijavijo za nastop do 15. maja Turistični agenciji BooM Krško, p.p. 335, ali po faksu (0608) 21-674. VERDERBERJEVA ZBIRKA - Te dni sta zagledali beli dan nova kaseta in.zgoščenka starotrškega ansambla Tonija Verderberja z naslovom Zibka. Gre za deset skladb, posnetih v studiu Metulj v Novem mestu pod vodstvom tonskega mojstra Marka Pezdirca ter v produkciji Marjana Turka. Kot je že pri tem bendu ustaljeno, pojeta Toni Verd-erber in Jože Kastelec, ki igrata hkrati še harmoniko in kitaro, na brač brenka Borut Klobučar, baskitaro pa igra Pavle Sterk. Besedila za . pesmi so prispevali Fanika Požek, Ivan Sivec in Toni Gašperič, vre priredbe so delo Tonija Verderberja, fotografijo za ovitek kasete in zgoščenke pa je mojstrsko posnel Marko Klinc. (Toni Gašperič) Mirana Jarca Andreje Pleničar otvoritveni trak prerezala državna sekretarka Majda Širca, kije bila ta dan namesto ministra Školča tudi slavnostna govornica. Novi bibliobus je že tretja knjižnica na kolesih, ki od leta 1978 omogoča izposojo knjig v tistih krajih, kjer ni knjižnice, denar zanj pa sta prispevala ministrstvo za kulturo in mestna občina Novo mesto. Prireditve ob dnevih knjige so se začele že dan poprej z otvoritvijo fotografske razstave Barvne impresije Marka Pršine v Galeriji Kralj, kjer sta se v spremljajočem kulturnem programu predstavila pesnica Klavdija Kotar in glasbenik Andraž Polič. V petek je bil dopoldan tradicionalni sprejem novomeških literatov pri županu, na njem pa so spregovorili o svet- lih in temnih plateh položaja izvirnega slovenskega leposlovja, tegobah založništva ter še posebej o domači ustvarjalnosti in njem (ne)odmevnosti v širšem slovenskem prostoru, pohvalnih besed pa je bila deležna občina za podporo, ki jo nudi pri izdajanju leposlovnih knjig domačih avtorjev. Na programu Studia D so pred' stavili nove knjige založbe Erro in v pogovoru z direktorico Pleni-čarjevo delo Knjižnice Mirana Jarca. Zvečer je bila v Hotelu Krka še predstavitev nove pesniške zbirke Podarjena pesem Anice Sparavec Erič, ki je izšla p n založbi Erro, pesmi iz zbirke pa je z recitalom predstavila gledališka skupina Audex tabulatum z novomeške gimnazije. M. MARKEU Dragica je šivilja. Že kot šolarka je vedela, da bo šivala, ker je želela kaj napraviti zase. (Obleka sicer ne naredi človeka, pomaga pa že.) Njena hčerka Mateja je zdaj četrtošolka. Šivala morda bo, šivilja, kot njena mama, pa verjetno ne bo nikoli. Ker se dobro uči, je prav, da si najde poklic in delo, kjer bo bolje zaslužila. Tako razmišlja Dragica Jakoš, ki že poldrugo desetletje vsak dati sedi za šivalnim strojem v Lisci-ni šivalnici v Krmelju. Ona in njene sodelavke so pravzaprav I lahko zadovoljne, ker redno dobivajo plačo, a kot vsepovsod v tekstilni dejavnosti je tudi tu plačilo bomo. Vsekakor mnogo preskromno za zahtevno delo, ki ga opravljajo. Bolj ko se proizvodna podjetja borijo za obstanek in svoj prostor na trgu, bolj se povečuje pritisk na delavce. Delo je postalo zahtevnejše, norme težko dosegljive in odgovornost velika. “Včasih se je dalo tu in tam izogniti delu, zdaj ne več. Sama sem tudi takrat raje delala, tako sem dosegla več točk in boljšo plačo, ” pravi Dragica. Tudi zdaj pridno dela, kar potrdijo tudi njeni nadrejeni ali sodelavci, a norme ne more kaj prida preseči. Vesela je lahko, če jo doseže. In doseže jo, če se le da. “Veste, ” prizna, “včasih se je enostavno ne da doseči. ” Tako se tudi na plečih delavk oblikujejo konkurenčne cene in dobri izdelki, da podjetje lahko prodaja, zasluži in plača delavce. NOVA KNJIŽNICA NA KOLESIH - Nastop folklorne skupine OŠ Center je popestril slavnostneI otvoritev novega bibliobusa.