Stev. 14. V Ljubljani, v sredo 4. aprila 1917.^ Leto IV. Krvava revolucija proti carskemu despotizmu in absolutizmu v Petrogradu v dneh 10. do 13. marca 1917: Lov revolucijonarev na podltupljene carslie žandarje In policiste. Prentice Mulford: Nekaj praktičnih duševnih receptov. v stopah čutov živimo — nova spoznanja, nove izlcušnje — in če smo tudi prepričani o njih resnici, se le prelahko porazgube v lajni delavnika v pokojnem tavanju banalnosti. Nihče med nami ne sme pričakovati, da se bo takoj in za vedno povzpel do novih postav, principov in metod življenja. Naj se še tako zavedamo njih resničnosti, neki del — nekaj skritega puntarskega v nas se bo tiho upiralo. Ta del je materijalnost — izkušnja telesa--krvi--celic. Zategadelj ni možno novih intuicij do-voljkrat ponavljati: Neka najvišja sila in vladajoča moč e, ki vse prodira in oživlja. Mi smo de te moči. In kot takim nam je dana zmožnost, da s trajnim molčečim zahtevanjem, molitvijo ali željami privlačimo nase vedno več teh prirojenih kvalitet te najvišje sile. Sleherna naših misli je realnost-- moč (prosim, da si to dvakrat ponovite.) Sleherna misel je temeljni kamen v postajanju usode — v dobrem kakor v slabem. Kdor je danes prisiljen stanovati v ostudni hiši, uživati slabo hrano, živeti med ljudmi, ki čutijo surovo in prostaško, se upiraj v svoji najgloblji imaginaciji proti vsem tem nevrednostim! Živi duš vno v lepši hiši, ob plemenitejši mizi z višjimi ljudmi, in to stanje tvojega duha te bo vodilo k boljšemu, brez trudov grenkobe in prisiljenosti. Bodi bogat v duhu, v fantaziji in zavestnosti in gmotno bogastvo ti bo sledilo. Kdor pa se sili le na najnižjem klinu lestve, bo tudi vse življenje tam ostal. Gospodujoče razpoloženje, bodi potrtost, bodi zmagovitost, je, ki v resnici v naprej ustvarja vse fizične življenjske pogoje. Ne stavi nikoli meja bodočim možnostim! Ne govori nikdar: „Tu ne morem več dalje. Za tem ali onim človekom bom vedno zaostajal. Ali: moje telo mora razpasti in se uničiti, ker je nešteto človeških teles v preteklosti tako razpalo in se uničilo." Ne misli: »Moje zmožnosti in talenti so le tisti, ki jih ima vsak preprost povprečnik — živel in umrl bom kot nešteti miljoni krog mene!" Tako mislijo mnogi nezavedno in se oklepajo v laž! Nakopljujejo nase zle in mučne posledice te laži! Zapirajo se pred možnostjo, da bi se nekoč povzpeli preko mej današnjega svela. — Izločuje se brezskrbno s pota višjih resnic. Sleherni človek ima v sebi sposobnost, talent, niancirano zmožnost, ki je edina kot njegovo življenje; zakaj v neskončnem dogajanju je neskončna raznolikost prikazov, bodi življenje, soinčni zaton ali človeški možgani. Hoti se včasi oprostiti vsega strahu! Slednaja sekunda takšnega hotenja ustvarja svoj mali del, da se zavedno oprostiš iz suženjstva strahu. Neskončna zavest ne pozna strahu, in tvoja vedna dedščina je, da se vedno približuješ neskončni zavesti. Misli ljudi, s katerimi najbolj simpati-ziramo in občujemo, absorbiramo vase. Ako so inferiornejši in če živijo miselno v nižjih sferah, bomo trajno trpeli škodo — kajti vedno je višji in finejši duh, ki v neenaki skupnosti podleže. Ljudje z uspehom nas kakor z nitmi omotajo z mislimi na uspeh — na ljudeh brez uspeha je čutiti neko pomanjkanje reda, pomanjkanje sistematičnosti, potrpljenja ali verne moči, kar vsesavamo vase, kakor goba vodo. Bolje nikako občevanje nego z razdvojenimi in brezciljnimi ljudmi; zakaj toki njih misli nas izolirajo od bistva našega pravega bitja, pravih radosti. Kdor si v kakem položaju, v kakem podjetju, v kakem opravilu ne veš sveta, — čakaj. Zaokreni vse misli nazaj na svar samo. Ne stori ničesar. Vse, kar hočeš in za kar se zavzemaš, postane na ta način le krepkejše. Na ta način si zbiraš in množiš le moči, ki se ti stekajo od povsod; v obliki domisleka, inspiracije, slučaja ali priložnosti ti prihajajo. Mi v tem čakanju nismo stali tiho, aspiracija nas je v toku misli nosila do domisleka, do priložnosti! Kdor se pri kakršnemkoli opravilu opira izključno na ljudi, je zašel od prave črte trajnega uspeha. O svojih podjetjih, svojih načrtih in nadah govori le tistim, o katerih veš, za gotovo, da ti žele uspeha. Ne govori nikdar ljudem, ki te poslušajo iz gole uljudnosti; vsaka beseda, ki jo izgovoriš, pomenja silo, ki jo^odvzameš svojemu podjetju. Število ljudi, ki se jim smeš z uspehom zaupati, je skrajno majhno. Ampak dobrotna želja enega edinega prijatelja, ki te posluša deset minut z odkritim zanimanjem, je res- nično živa, pomoči polna sila, ki se ti pridruži in deluje od zdaj na tvoji strani v tvoje dobro. Ako je tvoj smoter velik in pravičen, te bo peljala pot k takim ljudem, ki jim vliješ zaupanje vase in ki jim z gotovostjo smeš govoriti. Ako zahtevaš pravičnosti zase, jo zahtevaš v imenu celega plemena. Ako trpiš, da te varajo, predobičkarijo, tiranizirajo, brez notranjega in zunanjega stran 154 TEDENSKE SLIKE štev. 14 Cesar Karel;!, na Tirolskem. Naši pijonirji na delu ob fronti. Snaha. Roman. Angleško spisala Mrs. Hungersdorf. (Dalje.) Sledila je precej dolga pavza. Lady Rodneyeva je sukala svoje prstane semintja. Geoffrey pa je pozorno motril svoje črevlje. Naposled se je oglasila mati. „Ali... ali je vesele narave?" „Da, zna se smejati, če meniš to," je odvrnil Geoffrey dobre volje. In kakor prevzet od spomina, v katerem je igrala njegova uboga mala zatoženka veselo ulogo, se je naslonil nazaj na stol in udaril v prisrčen smeh. »Razumem," je rekla lady Rodneyeva vedno bolj razdražena, „to je torej navadna ženska, ki se pri vsaki priliki glasno kro-hoče in kaže vsem ljudem takoj svoje nizko pokoljenje." Geoffrey je smatral izraz »navadna ženska" kot osebno razžaljenje. „Vsaka stvar ima svoje meje, tudi moje potrpljenje," je izjavil, ne da bi pogledal mater. „Mona in jaz sva eno, in celo ti, moja mati, katero ljubim in spoštujem, ne smeš tako govoriti o njej." V njegovem obrazu se je pojavil izraz, ki je je spominjal pokojnega njegovega očeta, in lady Rodneyeva ni rekla ničesar več. Imela je na svoj poseben način dobro mnenje o svojem soprogu, in od vseh treh sinov mu je bil Geoffrey najbolj podoben. Morda ga je imela zato najrajša. Povesila je oči, in lahna rdečica je počasi pokrila njen obraz. Geoffrey je opazil to in bilo mu je žal. Stopil je k njej, jo nežno objel in položil svoje lice na njeno. „Ne bova se prepirala," je rekel Ifubeznivo. Topot mu je vrnila njegov objem. »O, Geoffrey, kako si mogel kaj takega storiti!" je kliknila očitajoče. „Ti, moj najljubši sin! Kaj bi rekel tvoj ubogi oče, ko bi bil doživel ta nesrečni dan? Biti si moral popolnoma zaslepljen!" »Da, morda," je odgovoril veselo, nV nekaterem oziru smo vsi zaslepljeni. Mogoče, da sem jaz glede Mone tudi, ampak to je opravičljivo. Na vsak način protesta, potem soglašaš z varanjem in prostaštvom. Deset minut, ki jih preživiš v sporu proti lastni usodi, ali v zavisti napram tuji sreči, pomeni vsoto lastnih sil, ki jih porabiš, da si poslabšaš svojo usodo. Sleherna misel zavisti ali sovraštva trešči nazaj kakor boomerang. Ostudna občutja napram ljudem, ki žive v bogastvu, so potratnost, ki nam ne donaša le nesreče, marveč razdira tudi že v naprej vsako bodočo srečo. Komur so ta čustva postala druga narava, seveda ne sme pričakovati, da se jih bo namah čisto iznebil. Slabe navade celega življenja je treba polagoma izkoreniniti. Lastna izba je delavnica, v kateri sezidaj svoj novi jaz iz novih duševnih elementov, prostor, kamor ne sme vstopiti noben tujec in tudi mi sami le v urah, ko smo si popolnoma svesti svojega čistega in radostnega razpoloženja; tam izsanjamo svoje bedeče sne do popolnosti, potem bo tekom časa ta prostor povsem nasičen s srečo, od slehernega predmeta nam lijo nasproti spomini prejšnih misli in nas dvigajo preko nas samih do činov, ki se nam vidijo čudeži. (Konec prih.) ». - sem nepopisno srečen. Ljuba mama, nikar si ne oelaj težkega srca zaradi tega! Sicer je res, da nisem vzel bogate dedinje, toda vse na svetu se tudi ne suče okrog denarja." »Lahko bi bil vzel Violeto . . ." »Saj nisva drug za drugega. Jaz bi jej bil postal nad vse dolgočasen, ko bi se bila odločila in me vzela, o čemer pa zelo dvomim." Nikakor ni bil prepričan o resničnosti te trditve, ampak zdelo se mu je, da je Violeti dolžan te besede. »Oh, da nisi nikoli potoval na Irsko!" je vzdihnila lady Rodneyeva žalostno. .,Že takrat nisem slutila nič dobrega, dasi nisem mislila, da bodo posledice tega izleta tako hude. To me bo zmeraj bolelo." ., Ne, ne bo te, za to ti jamčim, samo če jej ne prideš s predsodki nasproti. Tako rad bi, da jo spoznaš; to je moja najtoplejša želja, drugače bi ne bil rekel ničesar več po tvojih zadnjih besedah, ki jih od tebe nisem pričakoval. Brighton Hali še ni gotov, kaKor veš, toda če naju ne maraš, lahko ostaneva čez zimo v Rimu ali kje drugje." „Seveda moraš priti sem,'' je odvrnila lady Rodneyeva, ali v njenem glasu ni bilo nikake prijaznosti. Geoffrey je bil žalosten, toda zaradi Mone je hotel ostati v zvezi s svojo materjo; upal je pač, da ljubeznivi značaj njegove žene že pozneje vse poravna. Izgovorjenih je bilo še nekaj praznih besed, dogovorili so se, da pride Geoffrey z ženo naslednjega petka v Rodney Towers in ostane ondi, dokler ne bo Brighton Hali popravljen, in potem se je sin poslovil. Z mešanimi čustvi v srcu je ostavil svojo rodno hišo; na svojemu povratku v London je šele začel razmišljevati, ali naj se odzove vabilu svoje matere ali ne. štev. 14 TEDENSKE SLIKE Stran 155 Novi šef našega generalnega štaba, general pehote J. Arz pl. Aranssenburški, zmagalec nad Rumuni na Sedmograškem. S tirolske fronte: Vojaki nesejo stavbni les za zgradbo koče. Dospevši v Grosvenor, je stekel Geoffrey urno pb stopnicah navzgor ter tiho odprl vrata v sobo, da bi Mono iznenadil. Tik ob oknu je ležala mlada žena v velikem naslanjaču ter je spala sladko kakor otrok. Ko se je Geoffrey sklonil nad njo, da bi jo poljubil, je videl, da so njene tre- palnice rdeče in otekle, kakor da je jokala, dokler je ni premagal spanec. Zbudila se je, „0h, ti si!" je vzkliknila, in radosten nasmeh jej je razsvetlil obraz. „Ampak jokala si, ljubica! Kaj te je žalostilo, medtem ko me ni bilo pri tebi?" „Povem ti", je priznala Mona po kratkem obotavljanju. „Razmišliala sem, da sem ti morda vendarle škodovala, ker sem postala tvoja žena. Tvoja mati mogoče nikoli ne odobri najine zveze. In nepopisno bi me bolelo, ko bi nastalo zaradi mene nesoglasje med vami." „0, ko te vidi, bo vse dobro, vse je odvisno od t2be", je odgovoril Geoffrey, ki je bil uverjen, da je pogled na Mono čudodelno sredstvo, katero takoj odstrani vse neprijetnosti. „Ne bojim se", je dejala potem pogumno, „storiti hočem vse, da si pridobim prijateljstvo tvoje matere". ,,Toda ne pozabi nikdar, ljubica", je izjavljal Geoffrey slovesno, „da si mi več nego ves ostali svet z mojo materjo vred. Ako bi doživela poraz, naj te to ne ostraši. Misli vedno na to, da te ljubim." Bal se je sedaj v srcu tega, kar jo čaka v Rodney Tovversu. „Ta misel mi bo dajala moč", je rekla pohlevno; „ampak bodi zaradi mene brez skrbi, čutim in vem, da si pridobim ljubezen tvoje matere." Dvignila je svoje žareče oči in ga pogledala polna upanja. Qeoffrey je nežno poljubil te sinje zvezde in dejal ljubeznivo: »Mati bi morala biti več nego trdo-srčna, Če bi se mogla tebi ustavljati." XII. Znameniti petek je prišel, in Geoffrey in Mona sta odpotovala v Rodney Tovver. Bila nista pravzaprav tako dobre volje, kot bi morala biti v misli, da preživita božične praznike v svoji rodbini. Ne samo da sta molčala, bila sta celo potrta; in ko sta v Greathamu stopila iz vlaka ter sedla v voz, ki ga jima je poslal sir Nicholas, je padlo njuno razpoloženje na ničlo. „Ali imava še daleč, Geoffrey?" je vprašala končno Mona s tresočim glasom, medtem ko je po stari navadi položila svojo roko v njegovo. „Približno šest milj. Poslušaj me, ljubica, ne smeš izgubiti svoje dobre volje. Ako nama ne bo všeč, pa zopet odpotujeva. Le nikari si ne predstavljaj stvari tako hude!-' „Saj si ne. Razburja me samo misel, da moram med toliko tujih ljudi." „Čuj, dragica," jo je hitro prekinil Geoffrey, »povedati ti moram še nekaj o svoji materi. Jako dobra je, in ko človeka pobližje spozna, tudi jako ljubezniva, ampak spočetka je precej težko ž njo občevati." „Kako to?" Menim samo, da napravlja na človeka hladen vtisk. Morda bi bilo najbolje, da se nekoliko pripraviš, kaj jej porečeš, ko se pozdravita. Prišla ti bo torej nasproti in ti segla v roke .. . tako" — prijel jo je za roke . . . „in .. ." „Da, že vem", ga je prekinila Mona, f,in potem me bo objela in poljubila .. ,,0h, ne, tega ne bo storila, — kaj takega ne smeš pričakovati. Najbrže te sprejme, kakor da te je včeraj zadnjikrat videla in ti poreče: ,Dober dan, kako se imate? Upam, da vam vožnja z vozom ni bila predolga in prehladna.' — In kaj porečeš ti na to?" „Jaz porečem . .." je jecljala Mona v zadregi. „Ti porečeš .. ." Njegovo obotavljanje je pričalo, da tudi on ni vedel, kaj naj bi odgovorila. Toda ker ga je gledala Mona polna pričakovanja, je zbral vso svojo učenost in ji odgovoril: „Ako te moja mali takole nagovori, jej odgovoriš ti kratkomalo v še hladnejšem tonu in jej porečeš .. ." ,,Ali Geoffrey, čemu naj bi bila hladna do tvoje matere? Saj vendar nočeš, da bi bila neuljudna." „Neuljudna ne, ali mrzla. Odgovoriš jej torej: ,Hvala, bolje je bilo kot sem pričakovala,' In če se moreš potem še delati utrujeno, bo vse popolnoma pravilno, in lahko si rečeš, da si dobro igrala svojo ulogo." „Te besede že morda lahko izprego-vorim, ampak delati se vendar ne morem utrujeno, če nisem. Kaj pa, če sploh ne bo govorila o vožnji?" „Gotovo bo govorila o njej, in tvoj odgovor se sploh prilega vsakemu vprašanju", je odgovoril Rodney raztreseno. Voz se je ustavil pred sijajno razsvetljeno vežo, ki je bila za sprejem gostov široko odprta. Geoffrey je peljal svojo ženo v predsobo, sluga pa je šel naprej javiti prišleca-Tako sta ostala za hip sama. Mona je bila krasna. Bila je nekoliko bleda od razburjenja, toda njena bledota je samo večala sijaj njenih velikih temno-modrih oči, Njeni kodrasti lasje so se neko- stran 156 TEDENSKE SLIKE štev. 14 Arabci v Kairi: Starec jim prerokuje bodočnost za mal bakšiš. Iz Aleksandrije: Beduini z mezgi. liko razpustili, kar jej je dražestno pri-stojalo. „Odloži klobuk", je rekel Geoffrey z glasom, polnim ljubezni in občudovanja, ki je razveselilo njeno srce. Potem jo je vedel skozi več sob v knjižnico, katere vrata je sluga odprl. Bila je prijazna soba. Luč je sicer nekoliko motno razsvetljevala prostore, toda v kaminu je prasketal svetal ogenj. Odpovsod je vela toplota, prijetnost in komodnost, ali za Mono in njeno sedanje duševno razpoloženje je bil to kraj groze. V sobi so bile tri osebe, ki so vstale ob njunem prihodu, in Moni je skoraj zastalo srce, ko se je velika, postavna dama počasi dvignila z zofe in jej je stopala slovesno nasproti. Nikakih hitrih kretenj, ki bi izhajale iz ljubeznive dobrohotnosti, nika-kega prijaznega nasmeha na ustnih. Oblečena je bila v črn baršun, na glavi pa je imela čepico iz prekrasnih starih čipk. Še preden je bila izgovorjena ena sama beseda, je spoznala iVlona s svojim razvitim čutom, da od te ženske z ostrim, prodira-jočih pogledom ter z mrzlimi, okorelimi ustnicami nima pričakovati nikake ljubezni. Prevzel jo je mahoma velik strah. Kakšna bo bodočnost? Ali postane ta ženska, mati njenega moža, njena sovražnica? Lady Rodneyeva je iztegnila svojo roko in Mona je položila svojo nanjo. „Veseli me, da ste prišli", je rekla dama z glasom, ki je docela pobijal njene besede. ,Upam, da se boste dobro počutili na Geoffreyevem očetovskem domu." Mona v svojem strahu ni razumela niti besedice in se je preplašena ozirala za Geoffreyem, ki pa je v tem hipu pozdravljal svojega iz Indije se vrnivšega brata Jacka. Ker je bilo videti, da pričakuje lady Rod-neyeva par besedi iz ust svoje sinahe, je rekla kar na slepo irečo: Hvala, bolje je šlo kakor sem pričakovala." Lady Rodneyeva je s srepim pogledom ošinila ubogo Mono, potem se je obrnila k Geoffreyu. V tem se je približal mladi zeni kapitan Rodney, ki je prijazno, dasi vnemarno izrazil svoje veselje, da se seznani ž njo. In naposled jo je pozdravil ''ilad mož, ki je stal doslej tiho na kami-novi preprogi. Segel jej je v roke ter jo §orko stisnil in jo prijazno pogledal. Sedaj šele je začutila Mona prvikrat nek^j toplega okrog srca, odkar je prestopila to sobo. Ta mož je bil gotovo tak kakor njen Geoffrey; njegova prijaznost mu je takoj pridobila prostor v njenem srcu. Pozdravil je Mono kakor dobro znanko in držeč jo še vedno za roko, jo je vedel h kaminu, kjer je morala sesti v velik naslonjač. Potem jo je prosil z ljubeznivim nasmehom, naj se čuti kakor doma, ter jej je sploh izkazoval vse mogoče pozornosti. „Vi ste sir Nicholas? je vprašala naposled obotavljaje se|Mona, ki se jej je v toliko povrnil pogum, da'je sploh mogla govoriti. „Da, jaz sem Nicholas," je odgovoril smehljaje. „Geoffrey vam je gotovo pravil o svojem starem Nicku. Saj me ni od naših otroških let nikoli drugače klical." „Res, večkrat vas je tako imenoval," je odvrnila boječe; „a sedaj, ko vas sama vidim, se mi zdi, da se vam to ime nič ne prilega," Sir Nicholas se je nasmehnil ,old Nick', tako pravi narod hudiču! Njene besede so mu bile všeč. Ona je vendarle čudovito dekle in nepopisno dražestno. Kdo ve, bo li tudi Doatiji ugajala? A še z nekom se je bilo treba seznaniti. Violeta Manserghova, oblečena v mehko obleko motne barve, je prišla v sobo, stopila k Geoffreyu ter mu podala roko. • „Kako dolgo ste izostali!" je rekla smehljaje in brez najmanjše zadrege. .,Ali me hočete predstaviti S\^oji soprogi?" je govorila nato s počasnim, zategnjenim glasom. Peljal jo je k naslonjaču ob kaminu ter jo seznanil z Mono. Lady Rodney je rekla sedaj bolj k sinu obrnjena kot k iVloni, čeprav so bile besede namenjene bržčas Moni: „Obed bo v par minutah gotov. Danes se vama seveda ni treba preoblačiti." Mona se je oddahnila in ob soprogov! roki ostavila sobano. „No, kaj pravite?" je dejal sir Nicholas, ko sta odšla in je zavladala smrtna tišina. „Kako vam je všeč?" »Marsičesa ji še manjka in zdi se, da nima niti iskre duha", je dejala lady Rod-ney z globokim prepričanjem. „Kakšen je bil njen odgovor na moje vprašanje !" „Nikakor ji ne manjka duha, le v veliki zadregi je bila", je odgovoril Nicholas. „Saj pa tudi ni prijetno, priti prvič v tujo hišo, kjer ga gledajo same kritične oči. In potem je Mona tudi še zelo mlada." „In družabnega življenja pač še ne pozna," je dostavila Violeta ter pobrala s svoje obleke nitko ter jo vrgla v kamin. „Menda se je silno bala," je rekel Jack. »Ubožical Ti edini si pravzaprav govoril ž njo, Nick. Kaj ti je povedala? Ali je bila zbegana in je govorila neumno?" (Dalje prih.) Usmilite se vdov in sirot padlih junakov! štev. 14 TEDENSKE SLIKE Stran 157 Iz Kaire: Politiki in diplomati na uličnem tlaku. Iz Kaire: Prodajalec sladoleda, limonade in sladkih pijač. Srečne in vesele velikonočne praznike želita vsem p, n. naročnikom in čitateljem uredništvo in upravništvo. Zedinjene države. (Konec.) Poljedelstvo je v vseh strokah visoko razvito, lov in ribištvo donašata ogromen plen rudokopi dajejo v velikih množinah kovine, zlasti zlata, srebra, železa in bakra; premogovniki so zelo izdatni. Obrt cvete in tudi višja ali umetna produkcija dela večinoma le s stroji, ki jih goni elektrika; zlasti odlična je fabrikacija strojev in železnih produktov; tkanje in pre-denje,fabrikacija usnja, tobačni izdelki, rafinerije cukra, tovarne za papir in žganje (likerje) donašajo milijarde. Tudi trgovina je svetovna. Velikansko trgovsko brodovje, ki plove po mnogih velikih jezerih, neštevilnih kanalih in velerekah ter po vseh morjih ter izredno razvito že-lezništvo, ki razširja svoje omrežje na vse strani držav, sta razvili amerikansko trgovino do najvišje stopnje. Toda Japonci in Nemci jim delajo nevarno konkurenco. Za visoko stopnjo kulture v Zedinjenih državah imajo Angleži in Nemci kot priseljenci največje zasluge. Vse, kar ima Evropa najboljšega, so prenesli priseljenci v Ameriko, ki je evrovske kulturne pridobitve s svojim bogastvom razvila do vrhunca. Prvi današnji amerikanski miljarderji so potomci ubogih nadarjenih Evropejcev. Že leta 1702 so imeli Nemci v Pensil-vaniji nemško šolo. Po ljudskem štetju leta 1790 je bilo v vsej Ameriki okoli 4 miljone prebivalcev in med temi že okoli 225.000 Nemcev. Leta 1910 so našteli v vsej Ameriki okoli 92 miljonov oseb, med temi 8 miljonov Nemcev. Nekateri trdijo, da je danes v Ameriki že 12 do 18 miljonov Nemcev, bodisi priseljencev, bodisi v Ameriki rojenih. Vse potomce priseljencev računajo v Ameriki od drugega rodu dalje za prave, polnokrvne Amerikance. Večina Nemcev živi v državah Newyork, Newersey in v Pensilvaniji. S trgovino in prometom se je bavilo leta 1910 okoli 562.500, z obrtjo in rokodelstvom okoli 855.000 (že-lezninarskih in kovinarskih delavcev, pleskarjev, mesarjev, pekov, pivovarnarjev i. dr.), s poljedelstvom okoli 775.000, raznih poslov okoli 389000 Nemcev. Odvetnikov, urednikov, učiteljev, zdravnikov, glasbenikov, inženirjev i. dr. imajo Nemci okoli 74 000. Izmed ostalih narodnosti je v Ameriki 24,750000 Angležev, Škotov in Valizov, Ircev 15,250000, Škandinavcev okoli 4 milijone, Nizozemcev je okoli 3 milijone, Francozov istotoliko, Lahov okoli 2 in pol milijona, Rusov okoli 1 milijon, Poljakov 1 milijon, ^Madžarov 700.000, avstrijskih Slovanov (Čehov, Hrvatov, Slovencev) okoli 2 milijona, in raznih drugih narodnosti okoli 1 in pol milijona. K tem je prišteti še Indijance, zamorce, Kitajce, Japonce in druge narodnosti- Med Slovani so Rusi in Čehi v večini; najvišje stoje po svoji kulturi in organizaciji Čehi. Poljaki, Malo-rusi, Slovaki, Hrvatje, Srbi in Slovenci skušajo v ' zadnji dobi Čehe posnemati, a se žal hitreje poamerika-nijo, ker so revnejši ter manj složni kot Čehi. Ogenj. (Konec.) To neumorno u-stvarjanje orožja in orodja na robu ledenikov pa je imelo kot sad ali pravil-nejše: kot postranski sad za posledico tudi to, da je človek iznašel, kako se u-žiga ogenj. Zopet se spomnimo Robinzona, prijatelja naših mladostnih let, ki se trudi, da bi s stran 158 TEDENSKE SLIKE štev. 14 Salamonovi ribniki blizu Betlehema, odkoder je bil nekdaj izpeljan vodovod v Jeruzalem. Pogled na Betanijo, kjer je Jezus obudil Lazarja od mrtvih. Pogled na del Jeruzalema v Palestini. pomočjo vrtalnika iz lesa napravil stol in pri tem zapazil, da se iz navrtane luknje vzdi-ga dim. „Glej, glej, ¦sedaj sem pa našel skrivnost, kako divjaki delajo ogenj I" A tako daleč seveda še ni bil. Pihal je in pihal, a plamena ni upihal. Sele ko je bil raztol-čeno in vsled tega v vlakna razkrojeno lubje položil okrog navrtane luknje in obenem pri nadaljnem delu iskre, ki so se pokazale, pridno podpihaval, se je vlaknina pričela vne-inati. Za Robinzona Kruzoe je bil rešen veliki problem, kako se napravlja ogenj, rešen natančno na isti način, ki je danes kakor svoje dni pri divjih ljudstvih vseh delov sveta v navadi. Stokrat so nam raziskovalci in potovalci že opisali to zastopanje. Suh kos lesa z dolblino je „vrtalna deska", vrtalnik je trša lesena palica, katero vrtalec postavi navpično v jamico podlage ter kolikor mogoče hitro vrti med dlanmi. Kmalu se prilagodi votlini vrtalne deske, in čez nekaj sekund se že drobna in vroča lesena moka usiplje iz vrtalne blazine. Iskrica se posveti in vrtalec preneha vrteti. Namesto tega pa previdno piha v kupček prahu, počasi in mirno, dokler se vse skupaj ne raz-žari in ne vname že prej pod rovček položenega netiva. Weule je v Vzhodnji Afriki videl ljudi, K' so v pičli minuti na ta način napravili ^genj, posebno ako so pod vrtalno palico <^eli nekaj peščenih zrnec. Prav gotovo to posegajo na isti način Hostniki (Buschmans), Kafri in Hotentoti, Vedi na Cejlonu in Acteki Stare Meksike, Indijanci in Botokudi Južne Amerike, kakor tudi razni ogenj vrtajoči ro-.•v«'¦.^•- Abrahamov studenec pri Hebronu, znamenit iz svetega pisma. Škoda pa je, da nam človek iz ledene dobe ni zapustil ničesar, kar bi razjasnilo, kakšna so bila njegova najpriljubljenejša užigala. Sam plamen je sledi o njih nekdanjem življenju na mnogih ognjiščih zakopal v kamen ali kosti, dokler ni ugasnil za veduo — kakor so ugasnili ljudje, ki so ga vzbudili. S čim so ga napravijali, tega ne vemo, kajti les je preveč minljiva stvar, da bi mogel kljubovati stotisočem let. Šele v času mostišč se nam obenem s sledjo ugaslega ognja pokaže tudi sled orodja za uži-ganje, torej ob času, ko se je bil nasičeni ledeni velikan že davno povrnil z juga in sredine Evrope v svojo^ severno domovino. V Moosseedorfu v Švici so našli v stavbah na koleh več lesenih plošč, v katerih so užigalne luknje jasno kazale nekdanjo vralno desko, drugod pa se je v mostiščih nahajalo netivo iz kresilne gobe (Polyporus ignarius), katero so še v poznejših časih s kresilom, bodalom in mečem pri severno-evropskih ljudstvih mrtvecem polagali v grob. Sicer bi bilo pa res čudno, ako bi bili brez tega, dandanes že skoro kozmo-političnega vrtilnika za ogenj ravno prebivalci stavb na koleh, ki so bili že mojstri v vrtanju in preluknjevanju tudi najtrših snovi. Rabili pa gotovo niso samo lesenih ognjil, katera bi se bila sicer gotovo v dokaj večjem številu našla na dnu dobro ohranjujočega močvirja. Ker se v švicarskih in drugih mostiščih nahaja mnogo kep in ostankov žveplenega kršca na ka- ' menitem orodju, se da iz tega sklepati, da so pogosto napravljali ogenj ne samo z drgnjenjem, marveč tudi s kresanjem. Na isti način so po Pliniju kresali ogenj s kamenom in žveplenim kršcem tudi Rimljani in tako zažiganje — samo da z drugačnimi snovmi — je moralo biti že znano tudi v ledeni dobi. Tudi poglavje o ognju in njega na-pravljanju v predzgodovinskih časih je še nepopolno in pomanjkljivo, kakor skoro vse v knjigi prazgodovine, in temno bo pač tudi ostalo kljub vsem prizadevanjem raziskovalcev. Po K. W. Neumann-u preložil Al. B. III širite lil !¦¦ „Tedenske Slike". !¦¦ Razne vesti. čemu in za kaj se bore avstro-ogrski Slovani? Na to vprašanje je odgovoril „Agramer Tagblatt" s temile besedami: »Slovani v državi se ne bojujejo za nadvlado nemško-madjarsko, niti ne za nemški ali madjarski jezik. Bojujejo se in krvave za dinastijo in prestol in za državo habsburško. Zapomnite si dobro: za državo habsburško! Krvavo se bore za dinastijo, prestol in lastni narod, za njegov razvoj in svobodo v habs- burški državi. Za svoj vsestranski politični,, kulturni in gospodarski razvoj ter se zanašaja le na svojega vladarja in na lastno silo. Da bi se slovanska večina pokorila tej ali oni manjšini? Ustava avstrijska ne pozna he-lotov, nego pozna le enakopravne narode.. Avstrijski Slovani vztrajajo pri tem geslu: Čeprav so v večini, hočejo le ravnopravnost vseh narodov habsburške monarhije!" Dolge hlače. Moški svet je začel koncem 18. stoletja splošno nositi dolge hlače. Prej so bile^ navadne le hlače, ki so segale do kolen. Šele v času francoske republike so prišle v rabo dolge hlače. Nosili so jih najprej samo pristaši revolucije, dočim sa kraljevi pristaši ostali pri hlačah - dokole-nicah in so svoje nasprotnike zasmehovali s starim, v času nizozemske vstaje proti Španski nastalim imenovanjem ,sansculottes* (brezhlačniki). Tudi v Nemčiji je bilo dolgo časa strogo prepovedano, nositi dolge hlače. Veljale so za izraz simpatije za ideje francoske revolucije, ki je kralju in kraljici in vse polno mogočnikom odsekala glave. Vladar grofije Hessen-Kassel je leta 1796. celo ukazal, da morajo kaznenci, kadar snažijo ceste, imeti oblečene dolge hlače, da bi tako prebivalstvu pokazal, kako zavrženi ljudje so dolgohlačni somišljeniki francoske revolucije. Ob istem času je izšla v Prusiji vladna naredba, s katero je bilo uradnikom strogo prepovedano, nositi dolge hlače in si lase kratko striči, češ, da so dolge hlače in kratki lasje nezdružljivi z dostojanstvom javnega uradnika. Naravno je torej, da je zavladalo silno začudenje v vseh nemških deželah, ko se je pruski kralj Fridejik Viljem III. leta 1797. v Toplicah na Češkem pokazal na promenadi v dolgih hlačah. Iz Francije so dolge hlače prišle najprej na Angleško. Vedno praktični Angleži so jih kar v kratkih mesecih skoro splošno vpeljali, toda vladni in aristokratični krogi so se dolgo časa odločno upirali tej modi. Še leta 1812. je „Trinity - College" v Cam-bridgeu strogo prepovedal dijakom priti v šolo ali v cerkev v dolgih hlačah in angleška cerkvena naredba še iz leta 1820. veleva, da ne sme noben duhovnik v dolgih hlačah stopiti na prižnico. Zmagale so seveda končno vendar dolge hlače in vicjimo dandanes hlače - dokolenice samo še v operetah. stran 160 TEDENSKE SLIKE štev. 14 Arabske žene in otroci v Kairi. Naročite vojakom ^Tedenske Slike", s tem jim napravite veliko veselje. Sporočite nam naslov in pošljite naročnino in redno bomo pošilfali list na dotični naslov. Arabec z otovorjenim mezgom na kairski ulici. Ogleduje ju modern Turek. štev. 14.: TEDENSKE SLIKE Stran 161 Najlepše darilo mladini za pirhe! 3. Najlepše darilo mladini za pirhe! lis' Povest slovenskega deika iz sedanje vojne. Spisal dr. Ivan Lah. • Ilustriral Makslm Gaspari. Knjisa izide za Veii-ko noč in stane po ¦cnjigarnah in v našem upravništvu: broširana 1-60 IC vezana 2-50 K s poštnino 10 vin. več. .'-•v--... «:-.'«> -"T-- OS. / f Za naročnilce „Te-densicili Siilc" stane: broširana 120 K vezana 2-— K. s poštnino vred. Naročite taicoj! Nekaj slik iz knjige : „DORE" stran 162 TEDENSKE SLIKE štev. 14 VI. Zaloga morskega Caraghee mahu, ki ga razpošilja Mat. Dežman v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6. ni več velika, vendar je upanje, da bo zadoščala do konca majnika. Kdor se je že prepričal kako izvrsten po okusu in blagodejen po učinku je nadomestek pripravljen iz tega mahu, se z mahom lahko preskrbi, ker se hranjen na suhem prostoru nikdar ne pokvari. Potrdila istovetnosti izvršene po najnovejšem predpisu dobe občine v tiskarni Dras- Hribarja v Ljubljani, Dunajslh drogerija pri angelju v BRNU tian UrOIICn,--št. 64S, Moravsko.-- tmm* m Diamanti za rezanje stekla za steklarje in domačo rabo. Diamentov za rezanje stekla zamo-rera oddati sedaj samo št. 4 za K 11-70 in „ 51/» 16-Ker je dovoz diamantov ustavljen ter se dobi sirovina le teško in po ogromni ceni. Poštnina s povzetjem stane 85 h. Za pošteno in solidno blago jamči • Jan Grolich, drogerija pri angelju v BRNU --št. 645, iVloravsko.-- Framydol JL je sredstvo za pomlajenje las ki rdeče, svetle in sive lase m brado za trajno temno barva. 1 steklenica s poštnino vred stane K 270. Dtfi-ltf.-.l je rožnata Kydyol ^oda, ki živo pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. Povzetje 55 vinarjev več. Naslov za naročila: Jan Grolich, "^^tH^^s^o^- 500 kron v zlatu če ne odstrani krema Grolich z zraven spadajoč™ milom vse solnčne pege, maroge, solnčne opekline, ogrce, o-brazno rdečico itd. in ne ohrani kože mladostno sveže in nežne. Cena K 575 s poštnino vred. 3 porečje stanejo K 16-—, 6 porcij K 30 70. Vse brez kakih nadaljiiih stroškov Naslov za naročila: Jan fnpr»lir»h drogerija pri angelju v BRNU "On UrOIICn,--št. 645, IVloravsko. — VINO ^ od 65 I naprej razpošilja po povzetju A. OSET. pošta Guštanj, ; : KoroTko. ; '"i Kupim vseh vrst prazne sode in steklenice od kislih vod. s- 3 3 " o 3 Odlikovan na razstavi v Radovljici leta 1904 s častno diplomo in svetinjo I. vrste. BmN3EVEC, HRUŠEVEC — In SLIVOVKO najfinejše vrste, posebno priporočljivo proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže pošta Begunje pri Lescali, Kranjsko. Cene zmerne. Za pristnost se jamči. Dr.PALOCZ sanitetni profesor, neidlaiiji bo niški spe-cijalni zdravnik, Budapest, IV., Karoiyk&rut St. 2 je vsled svoje dolgoletne, ogromne specijalne prakse brezpogojno zmožen diagnosticirati in zdraviti skrite in spolne bolezni pri gospodih in damah. Ordinira ob delavnikih od 10—12 dopoldne in od 3—5 popoldne. Komur ni mogoče priti osebno, se mu da radovoljno brezplačno pojasnilo, kako se bolezen doma temeljito ozdravi. (Priložite znamke za odgovor). Zamaške nove in stai«, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KO. LJUBLJANA >•••< Mazilo za lase varstvena znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ulici 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Steklenica po 4 in 5 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. — Za gotovost se Jamil. — Zado-stuie steklenica. — Spričevala na razpolago. •••I • ••I — Gospodinja mnogo prihrani — ako si sama napravi nadomestek jedilnega olja iz Morskega Caraghee - mahu, ki na raznih solatah po okusu popolnoma nadomešča najfinejše namizno olje in je zdravju zelo prikladen, četudi ne vsebuje oljne maščobe. Zavitek mahu najfinejše vrste za 1 liter nadomestneag olja K ISO, po pošti poslan K 150, rekomandirana pošiljatev velja 25 v več. Navodilo za pripravo, ki je popolnoma priprosta in brez stroškov, je pridejana vsakemu zavitku. Za poskušnjo pošiljam tudi posamezne zavitke proti predplačilu ali povzetju, sicer se pa priporoča več zavitkov zajedno naročiti, da se prihrani nekaj poštnine. Prodaja M. Špenko v Ljubljani, Kopitarjeva ulica. Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na Mat. Dežman v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6. . »14 „Morana" le prlpoznana kot najboljše sredstvo proti ušivemu mrčesu, stenicam In drusl golazni. Izvrstno sredstvo je proti hrastam in vsaki drasi kožni bolezni. Cena liter 5 K. Skrinjar :h*i Zahtevajte — slovenski slovenski cenik Dostavitev takoj! Brez pomiselka so Naslov za pisma Ljubljana, sv. Petra nas. 7 JOS. PETELINCA = Šivalni stroji najlepša in času najprimernejša • priložnostna darila. = Ti stroji znamke ..Gritzner" In „Afrana" so najboljši sedajnosti, šivajo, vežejo, (stikajo), krpajo (mašijo) perilo In nogavice, ter Imajo 10 letno garancijo krogljlčen brezšumen tek ter biserni ubod. Vedno v zalogi prlproste in luxus opreme, ter stroji vseh sistemov. Pouk brezplačen. Čim preje kupiš ceneje kupiš - dobro le pri =: J O S. P E T E L I N C := L3UBL3ANA, sv. Petra nasip 7 bllzu frančiškanskega mostu, levo 3. hiša ob vodi. Stran 164 TEDENSKE SLIKE štev. 14 SANATORIUM • EMONA /J l ZA-NOTRANJE ¦ IN-KIRURGICNE ¦BOLE:Zl\n, L? -PORODNIŠNICA. E|LtXIBLTJANA-KOMENSKEGA-ULICA-^ i SEF-zDtwNiK:PRmRij-DRFR.DERGANC p;- X Selenburgova ulica 1 l) . \^ (rraven trgovine Tičar) Antonija Obiskujte ;;i^!;]Li^ai v deželnem crledališcu Krasna darila! "¦IV Dobro „iKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je = mojstrsko delo urarske umetnosti! = Razpošilja se po povzetju, — Neugajajoče zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku^ katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. ^ Zlato uro zastonj! Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. I :: Vse ure so natančno preizkušene :: I-- Tako sodijo vse stranke! Tisoč takih pisem Vam lahko pokažem! Po letih še ni popravila potrebna! Moji znanci so zelo iznenadeni, da ona kovinasta ura, katero sem pri Vas kupil za K 410, še ni bila popravljena in gre vedno dobro. Pošljite mi seda ravno tako za mojega nečaka. Vsoto K 4'10 pošljem istočasno po poštni nakaznici na Vas. Vas najlepše pozdravljam Skaričevo pri Krapini. Fr. Mlinaric, pos. Lastna znamka .IKO' svetovnoznana. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Svetovna razpošiljalnica H. Suttner r Ijubljani št. 5 Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. LJUBLJflNSKR KREDITNA BHNKH V LJUBLJHNI Delniška glavnica 8.000.000 kron. ;; STRITARJEVA ULICA STEV. 2. Rezervni fondi okroglo 1.000.000 kron- Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Naročnina za list .Tedenske Slike'; za Avstro-Ogersko: i/* leta K 3-—, '/2 leta K 6-—, celo leto K 12-—; za Nemčijo: V* leta K 4-—, "/2 leta K 8 — leto K 16—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20—. Za ameriko letno 4 dolarje. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, L nadstropji Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Sterlekar. Tiskarna Dragotin Hribar v Ljubljani-