DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 30 Trst - Gorica, 26. julija 1957 Izhaja vsak petek Kulturni dom in demokratični Slovenci Slovenski Kulturni dom, ki ga postavlja titovski Odbor za zgraditev kulturnega doma v Trt stu, je začel rasti. Preteklo ne; del jo so slavnostno vzidali v njegove temelje spominsko listu no, v kateri je v zgoščeni obliki podana zgodovina tržaških Slo; vencev, njihov kulturni razvoj in še posebno usoda njihovih »narodnih« ali, kakor jim zdaj pravijo, »kulturnih« domov na Tržaškem. Povedano je tudi, ka; ko je prišlo do zidave tega kul; turnega doma v ulici Petronio, za katerega daje sredstva na razpolago Italija, ki se je v Lon; donskem sporazumu od 5. okto; bra 1954 obvezala, da na ta na; čin vsaj delno popravi škodo, ki je bila povzročena tržaškim Slo; vencem s fašističnimi požigi in nasilnimi razlastitvami narodnih domov. Listina zaključuje z že; Ijo, da »naj kulturni dom s svo; jim obstojem priča, da so neb danje mržnje in razdori poko? petni in da sta oba domača naro; da v Trstu in na njegovem o* zemlju na poti 'medsebojnega spoštovanja namerjena k novim ciljem kulturnega sodelovanja in prijateljskega sožitja.« V svojem poročilu o' vzidavi spominske listine našteva »PrU morski dnevnik« v svoji torkovi številki vse goste, ki so sloves* nosti prisostvovali. Med njimi so bili zastopniki oblasti, ker se pač dom zida z državnimi sred; sivi, poleg tega pa samo pred* siavniki številnih titovskih polu tičnih in kulturnih organizacij, katerim so se pridružili tokrat še njihovi kominf or mistični in sopotniški prijatelji. V splošnem je torej to bila komunistična, ne pa splošno slovenska slovesnost. »Primorski dnevnik« sam obža; luje, da niso bili prisotni tudi predstavniki demokratičnih Slo; vencev, t. j. Slovenske demo; kratske zveze in Katoliške skupi nosti. Dogodek je bil važen in zato je treba povedati, zakaj so de; mokratični Slovenci izostali. Prvič, demokratični Slovenci so že od vsega začetka pbudar; jali, da je bil stari Narodni dom, ki so ga fašisti požgali, kakor so bili to v ostalem vsi nekdanji Narodni domovi na Tržaškem in sploh na Primorskem, last nat rodnih in demokratičnih Slovent cev, ki niso bili niti najmanj kot munistično obarvani. Če bi se komu moralo povrniti škodo za nasilja in razdejanja, ki so jih povzročili fašisti, potem bi na to pač imeli prvenstveno pravico prav demokratični, ne pa komu; nistično usmerjeni Slovenci. V Londonskem sporazumu se je pa sklenilo drugače. Sredstva za zgraditev reprezentativnega slo; venskega Kulturnega doma v Tri stu si je zagotovila titovska Tn žaška imobiliarna delniška druže ba »Dom«. Tako se je nekomu; nističa italijanska vlada obveza; la, da bo škodo, povzročeno na; rodnim Slovencem povrnila kos munističnim organizacijam. T e; ga demokratični Slovenci ne mo; rejo odobriti. Prav tako demokratični Slo: venci ne morejo odobriti, da se državna sredstva za ustanovo, ki bi morala biti skupna last vse slovenske manjšine na Trža; škem, dajejo družbi, oziroma in stanovi, ki je predstavnik ene same stranke. S tem se pristran; sko jačajo pozicije ene politične skupine na škodo ostalih. Pri tem nič ne izpremeni dejstvo, da lastništvo Kulturnega doma e; ventualno ponuja drugim nekak; šno milostno »souporabo« pro; štorov. Ključ je v lastništvu. To odloča o vsem, in to bi moralo biti skupno. Če se je že hotelo povrniti škodo vsej slovenski skupnosti na Tržaškem, kakršna je danes, ne pa tistim, ki so to škodo v obdobju med obema svetovnima vojnama utrpeli, po; tem bi se moralo to tudi formah no izvesti. Lastništvo, ki je izraz ene same stranke, ali pa pri ka; terem bi ena sama stranka imela v njem absolutno večino, temu pogoju ne odgovarja. Poleg tega tudi ni v sorazmerju s politično močjo posameznih skupin, kakor so to pokazale vse dosedanje volitve, in je zato za demokra; tične Slovence nesprejemljivo. Demokratični Slovenci, ki so takoj dvignili svoj glas, ko so zvedeli, kaj je bilo v Londonu skrivaj dogovorjeno, torej niso mogli prisostvovati slovesnosti vzidave spominske listine v te; melje Kulturnega doma, ker bi s tem na zunaj naknadno odo; brili krivico, proti kateri so in bodo nastopali. TAKALE JE STVARNOST HRUSCEVEGA GESLA: ŽIVIO KOLEKTIVIZEM! Ra. 3Upa.BCTBveT KOJIJIEKTHBH3M HRUŠČEV IN STALIN Način, s (katerim so Hruščev itn tova-riši! lani zadušili madžarski klic po svobodi. ni zadostoval, da bi nepopravljivi 'zahodni optimisti spremenili svoje mnenje o teko imenovanem antisitalinizmu, kakor ga izvajajo politiki in maršali, k.i so pravkar likvidirali Molotova, Malen-kova, Kaganoviča to Sepilova. Tudi ta dogodek namreč ni omajal močno ,razširjene vere v utvaro, po kateri naj bi Hr.u-iščev in Zukov težila pravzaprav k večji demokratizaciji, večjim ustavnim jamstvom, v splošnem k postopni 'liberalizaciji .togega sovjetskega totalitarizma. Za ,zahodne optimiste, 'ki verujejo v to, so štirje dovčerajšnji veljaki .padli zato, kor so bili pristaši preživelih Stalinovih metod in nazorov, ne pa zato, ker 'bi morda bili Hr.uščevu in® poti. Tu pa je treba postaviti piko in podčrtati, da so sanje eno, stvarnost pa drugo. Hr.uščev je preveč realističen politik, da toi tvegal tako. nevarno igro samo zaradi nekih idealov, ki. tbi, enkrat uresničeni,' izpodkopali temelje njemu in njegovemu režimu. Cilj Hruščeva ni libera- lizacija sovjetskega javnega življenja dn sistema., .temveč zavotjevanje osebne o-blasti, samovlada, ®usi bi rekli »samo-drštvo«, kakor so- ga poznali stari ruski carji in 'kakor .ga je v še popolnejši obliki izoblikoval pokojni Jože Stalin. Usoda, vsake absolutistične oblasti je, da ne more biti kolegia-lma, skupinska, temveč je lahko samo individualna. Med diadohi, ki prevzamejo dediščino po preminulem diktatorju, pa naj toi to bil 'nekdanja cesar ali sodobni partijski poglavar, prid® neizogibno do sporov. Pri (tem lahko država razpa.de., kakor se je to zgodilo po smrti Aleksandra Velikega, ko so si njegovi generali in guvernerji pokrajin — diadohi imenovani — bili po. moči precej, enakovredni in ni eden mogel nadvladati drugih. S tem .seveda propade dotedanja oblast in veličina. Pride do sprememb, ki si jih morda želi narod, a niso v interesu tistih, ki so na oblasti. Vise to pa odpade in nevarnost je odstranjena, če eden od naslednikov prevlada in užene ostale v kozji rog. In to je prav tisto, za čemer teži Hruščev, ki. Združene države in razorozilev Dulles za stvarno politiko razorožitve - Komunisti pa so za izigravanje Združene države so pripravljene nadaljevati svoje napore za' dosego, sporazuma o razorožitvi, vendar zahtevajo, da .so ti sporazuma stvarni in da imajo stvarna jamstva. Ne .zadovoljujejo, se z. lepimi besedami, ki tako rade ostanejo neizpolnjene. To je smisel in. bistvo govora, ki ga je imel državni tajnik, za zunanje zadeve Združenih držav, 'Dulles, pretekli torek na ameriški .televiziji. 'Dulles je predlagali, da Sovjetska zve-iza pristane na ustanovitev sistema nadzorstva iz zadevnimi jamstvi proti nenadnemu napadu. 'Združena države so pripravljene sprejeti — je dejal — nadzorstvo nad vsem svojim ozemljem v Set verni Ameriki v zameno za pravico nadzorstva nadi ozemljem vse. Sovjetske zveze. 'Združene države se tudi posvetujejo s Kanado, da bi razširili pravico nad^ zorstva tudi na kanadsko ozemlje. Istočasno proučujejo tudi ustanovitev prvih omenjenih nadzorovanih, področij, ki maj bi obsegal® severne predele, vključno Arktiko, in po potrebi tudi dele Evro- pe. Na osnovi izkušenj, .ki- toi si jih pridobili v omejenih področjih, naj bi se nadzorstvo kasneje razširilo na večja in nova ozemlja. Dulles je nadalje rekel, da. ga skrbi, kaj ‘bo, če se kmalu ne doseže sporazuma, o omejitvi, jedrnega orožja. Stare zaloge-je sicer nemogoče 'uničiti, toda če se sporazuma ne doseže, potem bo to vprašanje vedno težje. Očitno je mislil, da bo narastlo število prizadetih proizvajalcev tega orožja. Povečale se* bodo pa- tudi v,skladiščene količine. Zato Dulles predlaga, da se države sporazumejo, da po določenem datumu' me ibodo več proizvajale atomskega, orožja in da se zedinijo za načrt, po katerem toi že obstoječe zaloge skrčile s. tem, da odstopijo del nagrmadenega gradiva n. pr. Mednarodni agenciji za atomsko energijo, ki naj ga-'uporabi 'za miroljubne namene. V zvezi s item so Združene države tudi jza desetmesečno poskusno prekinitev vseh atomskih poskusov. Kot tretje je omenil Dulles vsemirske izstrelke. Dejal je, da bedo Združene dir- P Hruščeui dači so stikali glaue Prejšnji teden je sovjetski poglavar Hruščev povabil v svojo' dačo, letoviško vilo, v bližini Moskve jugoslovanske, bolgarske iti .albanske komuniste;. Od Jugoslovanov Kardelja in Stankoviča, od Bolgarov Živkova in od Albancev Bnvera Hodžo. To se je zgodilo dobre tri tedne po izgonu iMolotova, Malenkova, kaganoviča in Sepilova iz CK. To se je zgodilo tudi samo nekaj dni po protititovskeim Hruščevem govoru v Pragi Rruščeve muhavosti pač. ■V svoji razkošni dači je Hruščev pričel z obdelovanjem Tita tam, kjer je. zaradi odpora CK moral maja 1955 ipo svojem spokorniškem .romanju v Beograd s snubljenjem prenehati. Po 'izločitvi Molotova ima sedaj Hruščev proste roke, da pripelje Tita ponovno v »socialistični tabor«, seveda z vso priklado odpustkov, ki jih Tito .zahteva. Slo je predvsem zato, da toi normalizirali odmošaje med , TV itovo Jugoslavijo in njenimi sosedi. Tako bi bila pot za. nadaljnje Hruščeve načrte v Jugovzhodni Evropi odprta. Posebno Bolgarija itn .Albanija sta se od zadnje jeseni dalje obnašali proti Titovi Jugoslaviji na način, ki je nujno zahteval raizčiščenje. Bolgarski, albanski in češki komunisti so bili glavni hujskači proti Titu. Albanci so celo grozili; z najskrajnejšim nacističnim iredentizmom na Kosovem in v Metiohiji. Odsotnost romunskih in .madžarskih komunistov so utemeljevali z okoliščino, da med obema državama na eni strani in Titom na drugi ni trenutno nobenih posebnih težav. Tito im. Kardelj sta po začetnih, obotavljanjih ob izbruhu madžarske vstaje hitela zagotavljati popolno solidarnost s Kadarjevo strahovlado. Med sateliti je opažati mnoge pobude za rehabilitacijo narodnega komunizma, Hruščev je verjetno prišel do spoznanja, de. toi ibiJo mogoče številne razpoke v mednarodnem komunizmu' zakrpati prav z narodnim komunizmom'. Euratom in Skupno tržiSCs 'Poslanska .zbornica nadaljuje le dni razpravo o Evrstomu in Skupnem tržišču, za katero menijo, da (bo precej dolga, ker fo posebno 'komunisti sklenili, da. bodo vodili obstrukcionistično politiko ter .zavirali sprejem sklepov. Vkljub temu pa i» zagotovljeno, da bosta obe pogodbi odobreni, im. to z veliko večino. Govorniki demokratičnih strank so pozitivno ocenili sporazume, ki so jih evropske države v obeh vprašanjih, dosegle in soglasno menijo, da predstavljata pogodbi zgodovinski mejnik ne samo v razvoju evropskega 'gospodarstva, temveč tudi v evropski politiki. Krščanski, demokrat Lombardi je posebej zahteval, naj bi Vanonijev načrt za razvoj italijanskega gospodarstva, prilagodili potrebam Skupnega tržišča. Republikanec La Mal-fa si sicer me obeta velikih in hitrih .u-spehov, meni pa, da je v. Skupnem tržišču le zapopaden zametek novega načina urejanja gospodarskih vprašanj, ki zanimajo vso Zahodno Evropo. Socialni de- žave rade sodelovale pri izdelavi sistema', ki bi zajamčil, da bi se vsemirski Izstrelki uporabljali izključno za miroljubne in znanstvene namene. 'Po tej širokopotezni ponudbi, s katero je dokazal, da se Združene države ne boje žrtev, samo da se doseže sporazum o razorožitvi, je pa: Dulles poudaril, da je to nemogoče doseči, če druga stran., in to je Sovjetska zveza, moče pristati na primerna jamstva, ki naj zagotovijo izvajanje sklenjenih določil in izpolnjevanje prevzetih obveznosti. 'Dokler me bomo prepričani o resnosti, s katero bi iSov jetija pristala na zmanjšanje oborožitve — je Dulles zaključil svoj .govor — moramo zaradi samoohranitve' vršiti svojo dolžnost in ohraniti naše varnostne u-krepe m ukrepe naših zaveznikov. Dulles je obtožil Sovjetsko zvezo, da. je pripravljena pristati na prvo začetno fazo .razorožitve, in sicer na ustvarjairuje. sistema zračnih in kopenskih nadzorovanj, toda- moče sporazuma glede področij, kjer toi se inšpekcije morale začeti, kaikor se tudi noče sporazumeti glede prirode nadzorstva. 'Prav tako se Sovjetska zveza obotavlja pristati na prekinitev proizvodnje atomskega orožja v vsem svetu. Dules je v svojem govoru podrobno nakazal, kaj se' da in kaj se .ne 'da nadzorovati. Preteklost je preteklost, je dejal, .toda y bodočnosti bi po njegovem lahko nadzorovali uporaibo atomskega: materiala nove proizvodnje, registrirali važne atomske poskuse', vzpostavili nadzorstvo nad bodočim razvojem glavnih sredstev za iBStreljevamje atomskega o-rožj* in postavili obstoječe zaloge v mednarodno nadzorovana skladišča. Lahko bi ®e tudi' dogovorili o znižanju števila obstoječih oboroženih sil to o omejitvi ostalega konvencionalnega orožja. Vendar osta ja težišče na atomskem orožju in novih tehničnih pridobitvah, kajti ni.'mogoče ustvariti, obrazca, ki bi pravilno podajal vojaško zmogljivost posameznih blokov. V teh okoliščinah je .treba težiti iza tem, da se' s kombinacijo raznih nadzorovanj prepreči nenaden množični napad! ali pa vsaj zmanjša nevarnost, ki jo takšen napad predstavlja. Komunisti zamerijo Dullesu, da noče z zavezanimi očrni' tvegati razorožitve Združenih držav in njenih zaveznikov, še preden toi sam imel (zagotovilo, da lahko pogleda tudi nad Sovjetsko zvezo, ali izvaja tudi ona: enake ukrepe. Toda če pomislimo, da je Dulles ponudil nadzorstvo nad celotnim ozemljem Združenih držav, da je ponudil ustavitev proizvodnje atomskega orožja im nad.zors.tvo nad uporabo vsemirskih izstrelkov izključno v miroljubne in znanstvene namene, potem se kaj lahko prepričamo, na čigavi strani sta dobra, na čigavi .pa kriva volja in vera. mi antistalinist zaradi teiga, ker bi želel kaj drugega, kot tisto, kar je delal •Stalim, ter^več je slednjega očrnil samo zato, da bi ob tem tembolj zablestelo mjegovo lastno ime, ime živega. Tisti, ki tega nočejo spoznati, bodo rekli: kar poglejte, kako- milo ravna s svojimi .nasprotniki. Stalim toi jih vse postrelil, Hruščev jih pa pusti živeti in jim deli celo kar dostojne službe. Ti ljudje seveda. ne opazijo ali pa nočejo videti razlike med zares velikodušnim načinom, s katerim je Hruščev spomladi 1955 odstavil takratnega ministrskega predsednika Malenkova, in presneto krepkimi Izrazi, kakršne je uporbljal zdaj., ko ga je dokončno zbrisal z glavne politične pozor-nice. In j.utri? Tudi primerjava med »humanostjo« Hruščeva .in »krvoločnostjo« Stalina ine drži popolnoma, ker se pri. njej 'postavljajo istočasno na tehtnico značilnosti dveh politično popolnoma različnih obdobij. Primerja se Stalinovo politiko iz, časov, ■ko je ta že trdno sedel v sedlu, s politiko Hruščeva, ko se ta šelei trudi, da bi. dosegel absolutistično osebno oblast. Ce .bi hoteli biti 'pravični, pa bi 'morali primerjati sedanjo politiko Hruščeva s politiko Stalina, v letih, ko se mu je n. pr. ipostavil po .robu Trocki. To je bil revolucionar velikega formata, spor z njim je bil vse 'bolj nevaren in tvegan kot sedanji prepir Hruščeva. s štirimi na pol preživelimi veljaki. In kaj je tedaj napravil Stalin? Ali je morda 'Trockega .ustrelil? Niti od daleč. Najprej ga je izločil iz aktivnega političnega življenja, nato pa mu je celo dovolil, da je emigrirai v tujino. Streljati je začel Stalim šele kasneje, ko je že imel vse vajeti v svojih rokah in ■mu je bilo vseeno, kaj. si podrejeni . o njem mislijo. In še takrat je njegova roka čakala leta in leta., predno je končno prestrigla nit življenja nevarnemu Trockemu, za katerim se je stegnila vse tja do daljne Mehike. Kdo nam torej more jamčiti, da ne .bo Hruščev — seveda v primeru uspeha — čez 15 let ravnal prav tako, kot je to delal Stalim ma vrhuncu svoje dobe? Ze to, kar je 'Hruščev doslej, napravil, dokazuje, da imamo v njegovi osebi pred seboj zvestega Stalinovega .učenca. Mirno tn hladnokrvno je1 čakal, da se je Sovjetska zveza znašla v zunanjepolitičnih težavah, v slepi ulici in osamljena. Nato pa je udaril: vso krivdo je pripisal Molotovu im njegovi skupini, prav tako, kakor je 'Stalin od časa do časa. vedno naprtil .svojim nasprotnikom odgovornost: za težave, ki so se medtem nagrmadile. Pra.v tako si ne smerno delati utvar iz Hruščeve odprave obveznih oddaj kmetijskih pridelkov za člane kolhozov, kakor tudi ne iz .njegovih miroljubnih izjav. Vse to je samo igra za pridobitev časa. Dokler me opravi s svojimi političnimi tekmeci v Kremlju, si Hruščev ne more dovoliti, da toi imel proti sebi še tujino -in lastni narod. Zato ju skuša pomiriti in, če možno, celo pridobiti na svojo strani. Tujini obljublja, pomirjenje, svojima podložnikom .boljše žiTljenje. Od obojih pa zahteva, maj mu v sedanjem, zanj. občutljivem prehodnem razdobju ne kvarijo računov. V vsem poslu, ki m Hroščev predlaga, je to edina zanesljiva postavka-. On ve, kaj. bo dobil. Kako .bo pa končno svoje obljube iapolnil, to too pa pokazal v naslednji fazi svoje politične kariere. Im če jo -bo doživel, potem smo lahko kar 'pre* pričami, da too naivne zahodne optimiste, kot tudi svoje lastm® (podložnike, ki mu danes morda kaj verujejo, razočaral. Vasilevshi In Ro&osovskl odstranjena? Iz bonmskih diplomatskih krogov prihaja vest, da sita sovjetska maršala Vasi-leviskli in Rokosovski izginila iz Moskve. .Nikjer ju mi več videti. To je toliko tooij .sumljivo, ker sta oba. maršala bila tesma prijatelja Malenkova, Molotova in drugih članov stalinistične .skupine, ki jo je Hruščev premagal. Posebno v Vasilevske-ga je Imel že Stalin veliko zaupanje, Rokosovski pa je- bil’ kot stalinist ma «e!.u poljske vojske in se je moral umakniti, ko je itam1 zmagal Gomulka. Vasilevski je bil tudi v precejšnjih trenjih' z Zuko-vom. Ta je v svojem govoru, s katerim se je postavil na' stran Hruščeva povedal, da je. protipartijska skupina skušala razbiti tudi enotnost vojske. Ali je s tem mislil na Vasilevskega in Hokosovskega? VESTI z GORIŠKEGA Za pravico na tej in oni strani Šolska statistika in modrovanje dnevnika »Messaggero Veneto« Sobotni (20. t. m.) »Messaggero Veneto« se ibavi s statistiko o slovenskem šolstvu v .Italiji', (bolj točno na Tržaškem, in o italijanskem v Istri. 'Pri tem pe zadevo in številke po svoje tolmači, kritizira’ in poučuje. Nas te številke zanimajo, ker, čeravno nepopolne ali 'zamolčane, so vendar precej poučljtve. Na Tržaškem je vsega skupaj 2.359 slovenskih učencev, v Istri pa samo 272 italijanskih. Odtod »Messa-ggerov« .zaključek, da se Italijanom v Istri, godi slabše kot pa 'Slovencem v 'Italiji, zlasti če pomislimo na dejstvo, da je leta 1910 bilo pod Avstrijo v Istri 33 italijanskih ljudskih šol s 119 učitelji in 12 slovenskih s 26 učitelji, To namreč v območju sedanjega kopenskega okraja. Leta 1943 .pa ,je bilo .tam 59 italijanskih ljudskih šol z 8279 učenci in 241 učitelji, 'Zraven pa še srednje italijanske šole s 1119 dijaki in 64 profesorji. Vsega skupaj torej 9398 učencev in dijakov ter 305 šolnikov. Nobene slovenske šole in torej' niti e-nega slovenskega učenca in šolnika! Reci in piši: niti ene slovenske šole, niti enega slovenskega učenca, niti enega slovenskega. šolnika! Vse Slovence je italijanska- vladajoča oblast čez .noč raiznarodila! Cernu se torej »Messaggero Veneto« pritožuje, če se raznarodovalni Slovenci in tudi Hrvatje danes vračajo v naročje svojega naroda, saj je ta pojav popolnoma naraven. In Vladimir Gortan ter drugi istrski borci proti fašizmu za čast in obstanek slovenskega in hrvatskega ljudstva na svoji lastni zemlji niso zaman trpeli in žrtvovali svoje življenje pod fašističnim terorjem! Sklicevati -se, kot to dela »Messaggero Veneto« na avstrijsko statistiko iz leta 1910 je povsem tvegano, kajti kakor on trdi, da Avstrija ni 'bila anklonjena Italijanom, tako mirne vesti trdimo -mi, da so vso oblast imeli takrat v rokah Italijani-, tudi' -taki, ki so prišli iz -Italije v Avstrijo. 'Ti Italijana pa so razpolagali s po-se-b-nimi fondi, iki jim jih je nudila .italijanska vlada, kot to zgovorno priča, sam Giolitti v svojih spominih. 'Na drugi strani pa mora »Messaggero Veneto« priznati, da so Italijani sami svojevoljno 'zapustili Istro in -se -raje preselili v Italijo. Tako njihovo početje je obsodil -že -profesor Diego De Castro, kateremu .so pri' tem .bili najbrž 'za- vzgled Slovenci In Hrvatje, ki so v ogromni večini doma kljubovali raznarodovalni politiki fašizma in se ji mučeniš-ko -upirali. V ostalem pa so Italijani, Slovenci, Hrvatje in -Srbi' vsi enaiki jood tamkajš--nj-m komunističnim režimom, medtem ko smo bili Slovenci in Hrvatje pod fašizmom obsojeni na- smrt. Pa še -nekaj o številkah, ki so »Mes-sa-ggeru« 'tako 'zelo drage. V dolinah Nadiže, Tera im Bele živi vsaj 29.000 Slovencev, kakor to dokazuje uradno poročilo- predsedstva rimske vlade. Pa vendar ne obstoji tam niti ena sama slovenska šola! Čudno, da se kaj takega dogaja v demokratični Italiji s krščansko demokratično vlado na- čelu! Na Goriškem- pada število učencev v slovenskih šolah od leta do leta. Kdo je 'temu- kriv? Vlada- in oblasti, ki nočejo •iizdati pravičnega -šolskega -in zaščitnega izakona, fclj-u-b vs-em nekdanjim obljubam, da se nam bo godilo dobro. »Messaggero Veneto« ;se pritožuje nad neko Titovo čarovno palčico (bacchetta' magica), toda v Istri tista »bacchetta magica« samo vrača materini govorici raznarodovame Slovence in Hrvate, medtem ko italijanska, »bacchetta- magica« pretvarja Slovence v Italijane. Pa vendar je »Messaggero Ve-net-o« že pisal, naj .rimska vlada nudi Slovencem v Italiji povsem pravičen šolski zakon. Isto želimo in- zahtevamo mi od strani jugoslovanske vlade za Italijane v Istri! Komunistični poslanec Giolitti izstopil iz stranke Komunistični poslanec Giolitti iz Piemonta je -te dni izstopil iz stranke in sporočil, da odstopi 'tudi kot poslanec. 'Po znanih izjavah Hru-ščeva na XX. kongresu komunistične partije je Giol-it-ti, sorodnik 'nekdanjega- predsednika ministrskega sveta pred fašizmom, napisal i-n iz-dal posebno -brošuro, ki je- imela namen nekako demokratizirati -komunistično strankarsko gibanje, zlasti kar zadeva vodstvo in 'kritične razprave med komunisti. To pa ni -šlo po volji Togliattiju in mj-e.govim -pristašem, ki so Giol-iftijevo pisanje obsodili -in nje-ga. samega jeli bojkotirati. V pismu, ki ga je Giolitti jx>s-lal komunistični federaciji province Cuneo, in s katerim podaja d-emis-ijo, poudarja vse svoje v brošuri izražene misli, -očita Togliattiju, da je namenoma potvarjal misli, ki jih ,je v -brošuri; izrazi-l, in trdi, da zahteva -svobodo idejam! K proslavi petdesete obiet. „Balhana“ Gospod urednik! V slovenskih listih, tudi v »Demokraciji«, serr čita-1 o proslavi petdesete obletnice akademskega društva- »Balkan« -iz Trsta. To društvo je delovalo -zlasti v prvih letih njegove ustanovitve in je dalo narodu -nekaj značajnih narodnih mislecev in delavcev. Borilo pa se je za pravice -in svobodo- našega na-roda, našega človeka. Zat-o pa sem trpko občutil pri srcu, ko -sem bral, da so petdeseto obletnico »Balkana« proslavljali v Sežani, namesto v današnjih -dneh bolj pomembnem kraju, to je v Trstu, kjer je društvo »Balkan« -imelo svoj sedež. Se -bolj grenko se mi je pri srcu storilo, ko sem čita-1, da so bili na proslavo povabljeni predstavniki komunističnega režima, ki svobodo in pravice slovenskega na-roda -tako brezobzirno -tepta! Ka-j pravite k vsemu, -temu Vi, gospod urednik, ko se Vaš list vedno tako- sijajno 'bori za pravico in resnico? Doctor juriš. GOSPODARSTVO V VINOGRADU —- Kjer smo predn-je poganjke trt preščipavali, so iz teh poganjkov izrasitli novi poganjki, -ta-ko i-menovani zalistniki. Ko bomo s škropljenjem prenehali, to je nekako koncem meseca julija do prvih dni a-vg.us-ta, -bomo -te za-lis-tmike porezali, i-n sicer tako, da pustimo rasti po enega do -dveh listov. Ta -dva lista moramo pustiti predvsem zato-, da ostane grozdje v senci -pod listi in ga 'tako -sonce ne ožge ter s tem tudi grozdje obvarujemo, kolikor 'toliko, v sluča-j-u 'toče. Sploh bomo odstranili vse one poganjke - zalis-trnke; ki poženejo potem, ko smo zadnjič škropili. Seveda ne -bomo ■tega -dela opravljali pri mladih, do triletnih trtah, katerim -moramo pustiti vse .izrastke, da se tako dobro -ukoreninijo. Bomo pa take mlade -trte škrropili še -nadalje, vse dokler rastejo. Ta pozna škropljenja je najbolje' vršiti iz uporabo prahu Aspor po 250 gramov na 100 litrov vode. 'S tem prahom je škropljenje bolj enostavno v pripravi. 'Sedaj- ko je sadno drevje in pa tudi -trte v drugem soku, opravimo cepljenje v speče oko. To -cepljenje ne -bomo posebej opisovali, ker ga vsak kmet dobro pozna, pač pa .pripominjamo, da naj to delo opravlja- -le dobro -izurjen cepilec. Zlasti pri cepljenju trt -moramo pa-z-iti, da -potrebne cepiče poberemo le s trt, ki dobro rodijo, kar je sedaj lahko ugotoviti. Talko vcepljeno- oko na- trtah m-ora-mo takoj namazati z brozgo modre galice in a-pna- ali prahu Caffaro, da oko ne uniči peronois-pora, Ce-z -kakih ocem dni -bomo odstranili vez, toliko -na trtah, kakor na sadnem drevju in nama-zali celo oko z ibrcizgo modre ga-lice ali prahu Caf faro. Ce se 'katero vcepljeno oko -ni prijelo, -lahko -cepitev ponovimo tudi dvakrat, Občinska seja v Sovodnjah V sredo 17. t. m. ise je -po dolgem presledku zopet vršila seja -sovodeinj-ske-ga občinskega -sveta, na kateri -so dodatno delo -za- obnovo matičnega iseznama naročili občinskim -uradnikom, ki -ga -bodo o-pravljali v nadurah. To pa zato, ker :je prefektura zavrnila sejni- sklep od 24. a-pr-ila, -s katerim je -bilo to delo naročeno tvrdki Marche-tti. 'Tri itemnice z-a okna občinskega doma-, ki bodo stale po 12.900 lir vsaka in pa popravi-lo vira-t je -svet -tudi odobril. 'Občinskemu spravnemu sodniku 'bodo izplačali- mesečno nagrado po 2 tisoč lir, medtem ko -bodo občinskemu zdravniku, ki 'bo vršil tudi pregled šolskih otrok, plačevali po 3 tisoč lir na me-sec. -Dominika Kovica s Peči ,so sklenili poslati na- -kirurški' pregled v Padovo; ;za bolniško oskrbo Cecilije Devetak pa- so potrdili sklep odbora od 26. febr. 1957, št. 33. Nadalje je občinski; -svet -ugodil prošnji -za otvoritev poštnega, urada v občinskem prostoru im pot-rrdil odborov sklep za -nabavo 600 kubič. me-trov gramoza po 650 lir kubič. meter, ki bo služil za vzdrževanje občinskih ces-t. Tudi prošnjo na- pristojno ministrstvo z načrtom iza asfaltiranje glavne poti od Amerika in Italija med vojno Druga- knjiga o »odnosih Združenih držav Amerike s -tujimi državami -v letu 1940«, -ki -so o v Ameriki objavili predpretekli -teden, se nanaša na vztrajno prizadevanje predsednika 'Roosevelta, da bi Italija ne stopila- v vojno. Najprvo -je Roosevelt -večkrat jpovafoi-1 k -sebi -italijanskega poslanika, kneza Co-loinino in ga -nagovarjal k -temu. Potem je dogovorno papežem naslovil na Mussolinija več -poslanic, medtem pa jasno povedal poslaniku knezu- Colonna, da bo tekma- v oboroževanju v kratkem- času- izčrpala vse države, irazem Amerike, ki bo 'lahko vztrajala več časa kot druge, kar bo -pomenilo, da 'bo v vojni zmagala- 'le ona in njeir zaveznice,. Na te Rooseveltove izjave je knez Colonna pri-trdii z miganjem glave, ne -pa -tudi z besedo. 19. aprila 1940 je vatikanski državni tajnik, kardinal Mag-lione, opozoril ameriškega- poslanika v Vatikanu, Myirona Tayior ja, na ze-lo toujno potre-bo, da se Mussolinija -povabi, nia/j me stopi v vojno. Dru-g-i dan, 20. aprila, se je Myron Ta-y-lor sestal s papežem samim, ki je bil mnenja, -da bi moral Roosevelt -takoj nastopiti pri -Mussoliniju- s posebno pois-la-mico-. Tudi on, papež, da 'bo skušal Mussolinija prepričati. -Odtod Rooseveltova, poslanica Mussoliniju 29. aprila z izjavo-, da bo razširitev vojiniei, seveda- z vstopom Italije, imela dailekosežme posledice ne samo v Evropi-, ampak tudi na Bližnjem in 'Dailj-nem vzhodu ter v.treh Amerikah, Ameriškemu poslaniku, ki mu je v imenu Roosevelta govoril, pa je Mussolini od-govoir-l, da se mora začrtati nova- karta Evrope, pri- čemer da ima, Italija svoj. prostor. In še: da -se 'Italija čuti v Sredozemskem- morj-u- ujetnico in -zahteva prost ■izhod v Atlantsko morje skozi Gibraltar. Tudi Ciano, Mussolinijev minister zunanjih -zadev, je stal nai strani Mussoli- nija in ni- ničesar storil, da bi se Italija odpovedal-a vojne napovedi. To pomeni, da- -so bili vsi tedanji fašistični prvaki, iz Mussolinijem, na čelu, za -vojno napoved -in- da- so se Mussoliniju uprl-i 25. julija 1943, ko je bila- izguba vojne že dejstvo. Toda 25. julija 1943 jim je -šlo -za to, da sii rešijo kožo, kajti če bi bili resnično proti -vojni, bi -s-e bili Mussoliniju uprli že pred -napovedjo vojinei, ki je sledi-la 10. junija. 1940. Ko je Nemčija ma-ršira-la- proti Belgiji, Holandski in Luksemburgu, je Roosevelt ponovno ,interveniral pri Mussoliniju, seveda po -svojem poslaniku, in ga tudi v-dmen-u dvajseit ameriških republik roti-l, naj ne stopi v vojino-. 'Toda Mussolini -je 18. maja- 1940 odgovoril, da -Ita-lija ne more ostati odsotna v ,trenutku, ko se kuje usoda Evrope. Ze 27. maja 1940 je Ciano povedal poslaniku Združenih držav Amerike, da I-talija stopi: v vojno prav gotovo, čeravno mu točnega dne ne zna še povedati, toda v prav kratkem času. 30. -maja- j-e Corde-lil HiulL poslal ameriškemu iposi-amiku v Rimu osebno poslanico Roosevelta- -za ministra Ciana. z izjavo, da -če Italija s-topi v vojno, pritegne nujno v vojno še druge države, in Združene državei -bodo v tem primeru- svo-jo oborožitev povečale in pospešile. 1. juni-ja 1940 je Ciano povedal ameriškemu poslaniku- Philippsu, da Mussolini ne sprejema nadaljnjih »pritiskov«. Končno je 10. junija 1940 italijanski po-kS-laniik v Washin-g-tonu-, knez As-camio Co--lonna, sporočil Rooseveltu, da jei Italija v vojni s Francijo in Anglijo. Pri nas -na Goriškem in Tržaškem Se Italijanski šovinisti, ki jih izguba vajine boli, zaletavajo- v nas Slovence! kot da bi bili izgube vojne mi krivi! Pa vendar imajo fašisti v Italiji, čeravno pod krinko drugega imena im delno -spremenjenega programa- svojo lastno stranko!... Sta-ndreža do gornjih Gaibrij je svet odobril. 'Pravzaprav je svetu -bil predložen inačnt iz leta 1954 s 5-odstotnim poviškom, ta-ko -da znaša proračun- 46 milijonov lir. Pri tem pa, obči-narji vprašujejo: kako da j-e prišel pred občinski svet načrt iiz lete- 1954? Ali ni- bil takra-t po-slan v Rim, in ali -ga, je ministrstvo odbilo? Kako in zakaj? -Eno glavnih .točk dnevnega- reda je predstavljal obračun -lanske uprave, ki izkazuje 2 milijona in 243 -tisoč lir primanjkljaja-. Ni kaj reči, tako imenovana »ljudska« uprava v rokah titovcev se precej- dobro izkazuje -s primanjkljaji, njihovi listi pa pri -tem kritizirajo samo druge! 'Pri vprašanju napeljave električne luči 'k -trem hišam na -Malniščah, ka-r bi stalo 190.000 ili-r, je -župan -dejal, da občina tega bremena ne zmore. Takoj- ga- je svetovalec g. Cernic iz Rupe .zavrnil, da je napeljava l-uči na Malniš-če bila v volilnem programu 'titovske liste. Na to o-paizko niso seveda ime-li besede niti župan -niti: odborniki niti ne- večinski svetovalci. G Cemic je predlagal, da se pri -stvari najde kako rešitev: posojilo ali kaj -drugega. Končno so sklenili vprašati prizadete 'tri družine, ali bi -bile pripravljene prispevati vs-e tri isfcupaj s 70.000 lirami. Ostalo bi krila pa občina. V osmih dneh ,se morajo te tri družine izreči- in obvezati; -da plačajo, -predno luč zasve-ti, sicer ta- sklep pade. Na -koncu seje je župan odgovor-il na vprašanje, ki so mu -,ga- že meseca junija-bili postavili' opozicijski svetovalci, ali je namreč odbor podvze-1 kako korake za-pomoč po slani prizadetim kmetom. Zupan je od-govo-ril,. da se- je obrnil na pristojna mesta, a 'ker ni občina trpela, 50 odstotkov .škode na vseh -pridelkih in- posevkih, ne moreijo kmetje 'biti deležni kake pomoči. Zdravniška posvetovalnica v Števerjanu V -soboto 20. t. m. popoldne so v Ste-verjaniu ot-vori-li- izd-ravmiško posvetovalnico za matere in otroke-, ki- -ima svoj sedež v občinski hiši. Posvetovalnico vzdržuje uprava goriške province, prostor je dala -na 'razpolago -pa števerjamska- občina-. Za priliko -so prišli v Stever.jan gg. prefekt dr. Niita*. predsednik goriške _ province; dr. Gulot, 'zdravniki gg. dr. Rutar, -dr. Kreiner i-n dr. Genovesi -ter tajnik -gorišike province dr. G-rion. Goste je sprejel in pozdravil žu-pa-n. g. Podvaršič v prisotnosti vsega- občinskega sveta 'in številnih -Občinarjev. Prefekt in dr. Cu-lot -sta- prisotnim obrazložila veliki pomen, ki ga za matere porodnice in -pa -za dojenčke ima- otvor-jen-a zdravniška posvetovalnica, ki bo seveda -brezplačna. Tega se seveda- vsi Steveirjanci, dobro -zavedajo -in so za to posvetovalnico -upravi -goriške province hvaležni-. Matere pa naj ise posvetovalnice ka-r poslužujejo, ker je to- v korist in zdravje njih samih in njihovih otrok. Pereče občinske zadeve Zupan Podveršič je .porabil priliko, da j-e ob navzočnosti občinskih svetovalcev obrazložil gospodu prefektu nekaj bolj perečih vprašanj, ki -obtežuj-ejo občinsko upravo: šola, vodovod, ceste, električna -napeljava in primanjkljaj v upravi. Za-primanjkljaj- je- seveda v -glavnem krivo veliko število občinskega osebja, ki bi ,se moralo- skrčiti. Gospod prefekt je vsa županova pojasnila vzel na- znanje. Seja občinskega sveta Po odhodu gos-tov -se je vršila seja občinskega sveta, na kateri- so sklenili, da ,zaprosijo pri goriški Hranilnici (Cas-sa d.i 'Risparmio-) posojilo za kritje primanjkljaja v znesku 2,700.000 lir, in odobrili načrt za -ureditev šolskega poslopja v Steverja-nu, To bo -stalo dva milijona- li-r, toda država bo pri tem prispevala iz 90 odstotki. Zajamčena dobava vode Jugoslovanska -in italijanska mešana komisija je us.pešno zaključila razgovore glede dobavljanja- jugoslovanske vode goriški občini. Sporazum- je komisija, dosegla -s tem, -da- bo cena vodi 5 do 6 'lir zakuh. meter vilšja. od prejšnje. Ta vest j-e vsekakor razveseljiva-, seveda ne zaradi poviška cene vodi, ki jo -bo moral plačati -uživalec, pač pa zato, ker dokazuje, da je mogoče s poga-ja-nji priti do uspehov. „Slovan orbis" iz Prage v Gorici V soboto 20. t. m. je- gostoval v Gorici ženiski k-lub »Slovan or-bis« iz (Prage in odigral tekmo v odbojki z gorišfcim ženskim klu-bom. Praška dekleta- is-o odnesla Sijajno izma-go e 88 -točkami proti 34. E s e n : Gladiole Na Dvoru palme v belem cvetju, ljubezen parki sanjajo, vse zeleno, le od gladiol je lilasto, rumeno, še sončnice v Brdih v poletju. Dekleta lepa kot jih ni na svetu, z velikimi očmi kot sanje, v bodočnost, v zarje Vidove, v ženitovanje; gladiole, o gladiole v cvetu. Devojke mdoste se, mladci, drugače modri starci, gredb s prijatelji v grajsko klet, ob vinu v'zlati verz poet. Počivat v davnini ob gladiol cvetici, gradove ljubit Majke Slave, Kras samijat, Brd strd in pristave, tako živimo mi v Gorici. Kras in Brda Zlato zdaj žanjejo na Krasu — žito, kruh bel se za otroke smeja, zlati se lešnikov čadavih veja, bagreno sonce čez ves Kras razlito. Skržadje škržetajo do večera, kaj so od Krasa v Brda prileteli? V somraku bodo pevčki onemeli, v bliskavicah noč, nikjer zefira. O, kraška ljubljena samota, sobota v razvalinah mojega očeta; čebela v panjove v Brda leta, in holmi v. grozdju in duha lepota. Odkril sem v Brdih dobrega človeka, Slovenca rož in sadja, ki v panjove duhd strd nosi od vekov do veka, s Krasom Brda zlata v vekove. vse dokler s-e podlaga maja, -kar j-e vidrjo i,z -tega, da se lub odlušči-. Vcepljena očesa, ,na trtah -rada napade peronospora, •ker so navadno 'blizu .zemlje, na breskvah pa napada- vcepljena očesa- smola. Tem nevarnostim -se lahko izognemo na ta nar čin, da nad vcepljeimo oko ovijemo list koruze v obliki strehe in ga na vrhu privežemo. Na ta načjn obvarujemo vcepljeno oko pred v-l-ago, 'bodisi dežja, kakor -rose, katera pospešuje omenjeni bolezni. Črvivost hrušk in jabolk je letos posebno številna, najbrž predvsem zaradi iza-dnj-e močne vročine; prav go-tovo pa-, če -nismo prej škropili z arz-enaitom. Sedaj -bo nastopila' že druga in tretja generacija črva-. Zato moramo poizno zoreče sadno drevje sedaj škropiti s svinčenim arzenatom- po 300-500 gramov na 100 litrov vade, Temu škroiplivu primešajmo po 200 gramov prahu Aspor, da preprečimo grintavost sadja. Sedaj dozorevajoče sadje pa seveda ne smemo več škropiti; ker bi s tem sadje zastrupili. NA NJIVAH — Košnjo detelje opravljamo, ko je v cvetju, ker vsebuje tedaj največ hranilnih snovi. -Po vsaki košnji moramo detelj-išče pognojiti z. apnenim nitratom ali čilskim solitrom, da. s tem zboljšamo in pomnožimo pride-lek. Na vsakih 1.000 kvadratnih metrov površine potrosimo po 10 kilogramov -tega gnojila in po možnosti prevlečemo površino z -brano. GoPiSbi pevci na Koroškem V soboto i-n nedeljo, 20. in 21. .t. m., je pevski zbor ;S'KPD iz. Gorice pod vodstvom prof. Fileja gostoval na Koroškem. S tem ,so Goričani hoteli vrniti obisk koroškim .bratom, ki -so že večkrat s svojo pesmijo in ibe-s-edo nastopili- v dvorani na PlaCiUti. Najprej so nastopili na celovškem radiu, kjer iso snemali -zborovski del. Proti večeru so -se podali y Sen t 'Janž v Rožu . kjer so imeli prvi -koncert. Celotna- prireditev je bila posvečena Simonu Gregorčiču; v ta namen ,so izvajali amo pesmi na- njegovo -besedilo. Brvi del je obsegal šest pesmi skladateljev Deva, Aljaža, Juvanca-, Vodopivca, Adamiča, in- Ne-dveda. V -drugem 'delu sta nastopila solista- sopranistka Mira B-raj-nikova in 'baritonist - Vence <&>rjam z dvema samospevoma. -G. Ljubka Sorlijeva pa je prikazala lik Gregorčiča-peisnika. Kot zadnja točka sporeda- je bila mogočna Sattner-j-eva kantata »Jef-tejeva prisega« iza mešani, moški in ženski izbor tea- soli, ob klavirski spremljavi -gdč. Lojzke Bratu-ževe. Z istim -sporedom se iso Goričani predstavili -.tudi -naslednji- dan v Šmihelu v Podjuni, kj-eir je kljub slabemu, vremenu bila- dvorana 'prenapolnjena. Ku s-e je koncerta udeležil tudi predsednik NSKS in -ravnatelj .novoustanovljene slovenske -gimnazije, -dr. Tischler. Zvečer so- Goričani- odhiteli še v St. Jakob v Rožu, da pokažejo še tam bogastvo primorske pesmi in melodije. (Povsod -so naši pevci -in soli-sti želi o-foilo priznanja. Čutili so, da posredujejo svojo pesem svojim bratom, ki zadevajo ob .iste težave v -boju -za- narodni in kulturni obstoj. Na- njih krogu preko- zelenih travnikov in mičnih vasi j-e Goričane 'spremljal znani in -neutrudni kulturni delavec in organizator. Polni lepih vtisov -so se Goričani vrnili domov zgodaj, v 'jutro s prepriča--njeim in zavestjo, da niso isami, ki se v 'zamejstvu borijo za- -svoje pravice i-n da ■je vez med- njimi nujna im potrebna. Pobriti obcestne jorbe Ljudje se sprašujejo, kdaj- neki misli občimai pokriti obcestni jarek v ul. C-ra-vos, po katerem se odtekajo odpadki iz .bližnje 'bolnišnice, kar ni iz higienskih .razlogov nikakor na- mestu. Kar velja za obcestni .jarek v u-1. Cra-vos; velja pravzaprav t-ud-i iza obcestna jarka v ul. Blasema -in -ul. Giustinia-ni, in 'to ne samo- iz. higienskih, ampak tudi iz estetskih razlogov, ker je res precej neprijetno, 'in .rekli bi, -za občino dokaj -nečastno, -gledati, kako po njih plava-, i-n prav ob poteh, ki vodijo k mednarodnemu bloku, raznovrstna šara, posebno če pomislimo, da na- -kaj -takega v drugih -delih mesta ne naletimo. DOL (Po najnovejših vesteh je družba SE. L.V.E.G. končno pripravila, proračun za elektrifikacijo Dola, za kar ,se je> zanimala ne samo sedanja komunistična občinska uprava1, kot bi to -radi prikazovali nekateri tukajšnji časopisi-, ampak tudi 'prejšnja demokratična. Ker bi delo -stalo okrog sedem milijonov lir, s ka-terimi doberdobska občima nikakor ne -razpolaga, -bo -moral občinski svet napraviti verjetno še precej korakov, preden bo načrt lahko izvršen, in ibo -tako naj-la-žje razumel, kaj pomeni u-pravljati občino, ki sama ne razpolaga, z zadostnimi finančnimi sredstvi. Ljudje pa bodo -lahko uvideli, da so ibi-li neupravičeni napadi, ki so jih na ta račun komunisti namenili -prejšnji občinski u-prav-i. Ce -bi se denar valil v velikih kupih v občinski -blagajni, bi bila prav gotovo že vsa- dela dokončana, pred zadnjimi občinskimi volitvami, in sedanji sedeči občinski možje b-i ob -pomanjkanju važn-ejših vprašanj lahko šteli, koliko muh im obadov se redi iz živino po- fcraških gmajnah... CHURCHILLOV POTOMEC Londonsko pismo (Podobnost med očkom V/anstonam Churchillom- in sinčkom Randolphom je samo iziunamja. Randolph Churchill ima danes 45 tet; izgleda pa prav tako, kot je izgledal njegov očei pri 65. letih. Je znatno 'bolj -zavaljen, napihnjen in izbit, kaikor pa. (bi človek pričakoval pri njegovih leitih. Kri razgovorih ini samogovorih, ki 'jih ljubi nad vse, suva neprestano s svojo orjaško birado naprej. Njegove svetlo modre, .narahlo vodenei oči silijo ob takih priložnostih izven očesnih duplin. Njegov 'glas zveni hrapavo in pretrgano. Stari Winston Churchill velja zai zastopnika staromodne vljudnosti; je v svojih nastopih očarljiv in v zasebnem življenju1 izredno obziren. Nasprotno pa: je Randolph nepreiračunljiv, jezikav, surov. O strpljivosti, ljubeznivosti, viteštvu, spoštovan ju pred političnim nasprotnikom, o lastnostih, ki so W i n slonu ^ pridobile občudovanje med prijatelji in sovražniki, ni pri Randolphu niti sledu. .Edina lastnost, ki jo je podedoval po očetu, je nedvomna nadarjenost pri uporabljanju angleškega jedka. Ta jezik mu teče v govoru n pisavi z inezaslisano spretnostjo, * tehničnim briljiranjem pa tudi S. popolno neotesanostjo. Randoilp^ .ne želi raniti svojih nasprotnikov, pac pa jih pobiti. . . Med drugo svetovno vojno je bil Ranr dolph brez. dvoma: izelo hraber britanski častnik, spreten An pameten parlamentar rec, sredmjevrstni zgodovinar, danes je to časnikarski polemik, katerega se vse boji. V zadnjih leitih je napisal o najrazličnejših državnikih, časnikarjih, politikih in drugih ja.vnih delavcih kupe psov in zalivk, kar je hudo neprijetno za starega Winstona. iRandolph pa, je naravnost obseden, od zagrizenosti do popolne samostojnosti m neodvisnosti. Čeprav je član konservativne stranke, razgraja proti svojim pristašem z enako silovitostjo kot proti o-■nr>7ifiii.i: Nedeljski r'st »People« je bul obsojen inia 5000 šterlin (8,500.000 lir), Iker ga je list imenoval »prodanega pisuna« Čeprav sodeluje pri listih »Eveinmg Standard«, »Su,nday Express«, ki imata kakih 8 milijonov naklade, napada Ran-dolph politična načela, ki' jih zagovarjata oba ilisitai. , . . , Kljub temu ChmiirohiiiLl ml. nima. posebnega političnega vpliva. Nesmiselno •bi bilo zatrjevali, 'da je Harolda Mac mil lana1 potegnil na predsedniško mesto, ali dai je Edinu izpodrazal stolico. Res pa, je, da Randolph Churchill »liši,. kako trava raste. Pa ne (tako, kot to razumemo na Slovenskem. To se po angleško pravi, da s svojimi podedovanimi stiki z vodilnimi politiki več izve :in sliši kot katerikoli drugi časnikar. Ce je res. da svoje ostre ■polemike in -zgodbe izdiktira v nekaj minutah, ,je prav tako res, da nekaj1 ur na dani presedi ob telefonskem aparatu, da bi izvedel najnovejiše od Harolda, Phiili-pa, Jima. in Jonnyja. Tako največkrat izve, kdb je določen za razna mesta in funkcije, še preden sei o tem drugim časnikarjem niti ne sanja. Randolph Churchill se je v vsej svoji Gospodinjski nasveti Selena je izelo okusna in zdrava jed. Sei bolj, je zapeljiva, če otsanejo rezine tudi .snežno bele. Tako seleno dosežemo1, če jo olupimo pod curkom tekoče vode in rezine takoj položimo v kis. Sele nato dodamo vse .potrebne1, začimbe in Olje. * * * tPečerako, ki jo želimo ohraniti, pa nimamo na razpolago hladilnika, ohranimo nekaj dni .tako, da. pečeno meso položimo v lončno posodo im ga polijemo čez1 in čez s tekočo mastijo. Lonec postavimo na hladen prostor. * * * Limone so dvakrat 'bolj uzdaitne, Čei jih pred uporabo z.a inelkaj časa. položimo v nekol.ilko segreto vodo. POP ČRTO KREPOSTI IN VRLINE komunizma in rdečih tiranov Ing. Miran Engelman V. Tečem: 1., 2., 3., v 3. po dežnem žlebu navzgor, izkoriščujoč v dani hitrosti far sadne motive poslopja in s pomočjo električne napeljave za, ponočno razsvetljavo žarometov sem sei pov.zpei vrh zidiu v 3., pogledal doli na drugo stran: zidu »VIOLKU V ZRELiO«, v »SSS« (na sliki), pregledal fotografično, trenutno- sliko din gibanje straž, umaknil še v istem hipu glavo z zidu nazaj in viseč na notranji strani, z rokami pretekel po zidu razdaljo 4., opirajoč .se z nogami1 ina žico nočnih žarometov, ki je tekla v dosegi nog, se obrnil v točki 5. in nadaljeval še vedno viiseč s telesom .znotraj, isto premikanje za približno dva metra od vogala, da čim bolj preprečim vidnost z dvorišča »SSS«, ko bom prelezel jetniški .zid. V 6. sem zopet pomolil glavo čez. zid, (takoj z očmi določil zaveznike za kritje, v mogočnih smrekah in 'bor,ih na. vrtu, izbral za tisti dve sekundi najbolj varno točko 7., se prevalil ur.no preko zidu, in skočil neslišno, v vrt »D« na- mehko zemljo, tekel v določenem kotu v smeri 8., da me straža ne opazi, ki je stola, na vir-tu pol v hrbet in njen pogled izven zornega kota, tekel sem sklonjen dalje do visoke kvadratne žične mreže, ki je1 imela na vrhu večvrstno bodečo žico in^ se vrgel na tla v 9. Visok vrh z bodečo1 žico me ni zanimal .Plazil sem se urno v tra- vi ob žični meji in prišel do mesta, ki časnikarski karieri, ki traja že dobrih dvajset let, samo enkrat opravičil. To se je zgodilo pred nekaj tedni1. Socialistično parlamentarko dr. Edith Summerskilil, ki je za časa sueškega oboroženega spora obsojala vodstvo britanskih1 čet, je Randolph obdolžil, da jo je Naser podkupil. Ko mu je zažugala, da ga bo spravila pred sodnike, ji je nemudoma poslal odprto oprostilno pismo. V.tis, ki ga dobi človek ob prebiranju .njegovih polemik, se popolnoma ujema s tem, kar človeka preseneti bb poslušanju ..njegovih goivorov ali pa. na televizijski zaslonki. Nehote človek pri tem misli ■na .znamenitega slona v trgovini porcelana. Brezobzirno obmetava partnerje e vsemi dovoljenimi: in tudi nedovoljenimi sredstvi. Stalno izgleda prav tako bojevite kot slabe volje. Hudobni pridevki so njegova specialiteta. Ob vsaki taki. priložnosti izgleda, kot da je pravkar popil dva obilna kozarčka hudega, žganja. Pet-gled nanj1 in,i, prav nič božanski in le težko si je. predstavljati, kako izhaja galantni stari mož s svojim nevljudnim1, div,jim potomcem. Revež št. 1: Palmiro Togliatti Kdo so bogati in kdo revni Rimljani? Na to vprašanje oodgovairja rimska, davčna uprava, ki objavlja — kot se to dogaja tudi pri nas — sezname davčnih prijavnin. Najtežji rimski bogataš ni morda kak Colonna, Or,si,ni ali kak podoben član član rimske aristokracije, pač pa industrialec Francesco Pailma, o katerem le maloštevilni Rimljani vedo, da sploh obstoja. Ta gospod je svoje letne dohodke ocenil 'davčni upravi na 198 milijonov lir in je s tem uradno najbogatejši Rim- ljan. Na drugem mestu ,je vdova rimskega 'bankirja in založnika Armenisei s 158 milijoni letnih dohodkov. Tretji je DDT tovarnar, Panodii 'Delfino, s 105 milijoni liir. Sele za temi »buržuji« prihaja na. vrsto rimska aristokracija: knez Fliippo DorjaHPamphilii e 71 milijoni, knez Ales-isandro Tortama m 58 milijoni in knez Francesco Ludovis&i-Boncompagni z 28 milijoni lir. Tudi filmske dive m .zvezdniki .so kar dobro preskrbljeni: Del Sica 74 milijonov, Toto 20 milijonov, Sofia Loren 16 milijonov, Anna Magnani 11 milijonov lir. Popolnoma drugačna pa je podoba, če s.i ogledamo premoženjsko stanje rimskih politikov. 'Med najtežjimi je edini trgovinski minister Campiiii s 27 milijoni letnih dohodkov. Senatni predsednik Merzagora ima 8,5 milijonov letnih dohodkov, finančni minister Andreotti 5,9 milijonov, bivši ministrski predsednik Scelba 2,3 milijona, generalni tajnik KD Fanfani 2,1 milijona., Saragat 1,9 milij. in Pieitro Nenni 1.4 milijona1 lir. Komunisti so vsi po vrsti, pravi '»reveži«. Taki so inamreč tudi tisti, o katerih je splošno znano, da so kar dobro podloženi. Senator DOnafrio ima komaj 480.000 lir letnih dohodkov, poslanec Scoccimarro 240.000, poslanec Amendola 80.000 itd. (Največji »revež« pa je Palmiro Togliatti, čeprav ima lastno, zelo razkošno vilo, sijajno avtomobilsko vozilo in -je srečen lastnik redkih umetnin. Njegovi letni dohodki iso tako miizernii, kot dohodki brezposelnega delavca. Palmiro Togliatti ne plačuje nobene dohodnine. In vendar bi rad državo, ki z njim itaiko širokosrčno postopa, najraje pogina! na bo-iben. Komunistična hvaležnost pač! L ADR ONI 1 Le nobenih hudih .besed, čez ladroine! Ze samo besedo je teižko posloveniti. »Žeparji!« — beseda je vse preveč preudarna, preveč vsakdanja! Kar uganjajo neapeljski ladroni, je obrt, podedovana skozi pokolemja,. Zahteva temelji,tega. učenja in strogega izpopolnjevanja, pravil. Po končanem delu pa je prav tako nujno potrebno kesanje in spoved! V teh naših gangsterskih časih so, primaruha. ladroni iše edini vitezi svoje bratovščine. Glavna seEija pričenja z nošnjo srajc. To se pravi od trenutka dalje, ko gospodje' ne nosijo reč jopičev, oziroma ne nosijo .svojih listnic v jopičih, pač pa v ■zadnjem hlačnem, žepu. Vražje zapeljiva zadeva, če ostane hlačni žepni gumb ne-'zapeit... Ugolino Cercaborse je imel nekaj slabih izkušenj z moškimi jopiči, zato se je specializiral na, ženske torbice. Ta posel pa jet kaj dvomljive vrednosti,. Ženskam je namreč vse-drugo neprimerno važnejše prenašati s seboj kot pa denar. Včasih je drobiža komaj dovolj za tramvaj. Na 'Dantejevem trgu sreča človek samo najboljšo publiko. Tam, človek la redkokdaj seže mimo... Medtem ko jo je Cercaborse rinil proti domu, so njegovi dolgi prsti z vso ljubeznijo božali fino usnjato žensko torbico v obilnem hlačnem žepu. Hudo ga, je srbelo, da bi pogledal, kaj. jei v torbici. Vendar se te junaško upiral zapeljevanju. Železno pravilo .ladronov pravi: Plen je ženska zadeva! In tako je Ugoli,-mo stopal po kame n it ih in izglodanih stopnicah navzigor. Tu je postavil torbico na, mizo. Kot jastrebi n® kokošje: dvorišče so u-datriili trije, štirje otroci ;iz mračnih kotov in s SitrOkovnjašiimi prsti1 tipali po 'torbici, No, pa1 .jih je mama z veliko od- Sahara odkriva svoja bogastva Ze nekaj mesecev prevladuje po vsej Franciji1 priljubljeno geslo: »Bodočnost Francije leži v Sahari«. Poročila francoskega tiska in tudi izjave novega ministrskega predsednika Bourges-Maunoury-ja so glede bodočnosti severnoafriške puščave Sahare izredno optimistična. Veliko notranjei državno posojilo naj bi o-mogočilo izvedbo obširnih in morda, za vso Evropo izredno pomembnih načrtov iza razvoj, Sahare. Verjetno sama francoska finančna sredstva niitii- ne bodo zadostovala, zato bodo vključili v načrte ne samo evropski, pač pa tudi ameriški kapital. Francoska vlada je imenovala posebnega saharskega ministra, nekdanjega državnega podtajnika v ministrstvu za nerodno obrambo, Maksa. Lejeunea. Le-jeune je prav .tako kot Bourgee-Maunou-ry 'zagovornik mišljenja, da je treba alžirsko vstajo zadušiti;, ker bi si Francija samo na ta inačin lahko .zagotovila prost dohod do saharskih bogastev. Tako francoski ministrski predsednik, kot mnogi drugi Francozi smatrajo, da ključ do Sar hare ,ne pomeini samo gospodarsko ,o-zdravljenje Francije, pač pa tudi zmagoviti konec alžirske vstaje. Nasprotniki teh zamisli pa pravijo, da je treba, vstajo najprej končati. Ce to ne gre e o-rožjem, potem pač politično s pogajanja. Seliei potem, pravijo iti krogi, bo mogoče misliti na izkoriščanje Sahare, ne da bi 'obstojale .nevarnosti, da bi se delo z novimi nemiri spet podrlo. iBreiz dvoma, skriva saharski pesek pod svojo površino' neizmerne naravne zaklade. Samo zaloga v okolici Hassi Mes-saoud canije na 100 milijonov ton. nafte. Mnogi mislijo celo, da je v Sahari najmanj toliko nafte kot na Bližnjem vzhodu. Prva dva vrelca, ki sta že v obratu, SRtDO^r V.ZERIJ4 BouSafaa* 1 Hassi R'mel Ghardaia Messaoud Ih Colomb Bechar N/XFrE El Gole a LIBIJA Edjele Tiguenrourme Šalah 500km ?a0)EKTl«WM. NOFTOVOD) dobavljajta dnevno okrog 800 ton nafte. V bližini Hassi Rhnel (zahodno od Hassi Messaoud) je na razpolago toliko zemeljskega plina, da bi iz njiim lahko oskrbeli vso Alžerijo. Južno odtod, v bližini ma>-rošike meje, so geologi našli neizmerne zaloge železovca, bakrene rude in cima.. Poleg tega domnevajo, da je tam tudi ležišče urana. El Golea, najjužnejše alžirsko mestece - 1000 km od alžirske prestolnice, je postalo središče industrije miaftei. Pogodbe o Skupnem evropskem, tržišču so vezane tiudi na Saharo. Bodoča Evropa ne bo več odvisna od1 muhavosti diktatorjev na Bližnjem in Srednjem vzhodu, in prav tako njeno gospodarstvo ine bo več v r.rokah hruščevske milosti. Sahara je bodočnost ne samo Francije, pač pa Evrop j. Visi uipi, ki so vezani na, ta odkritja, iso sanje bodočnosti. Te sanje se bodo u-reisničiile te, če bodo v Alžiriji umolfcniili topovi. ločnostjo odrinila in se polastila plena. To je njena nezapisana pravica. »Kaj ;je ito vse?« je z omalovaževanjem pripomnii-la. Nato pa je odprla zaporo, obrnila torbico in .stresla vsebino na mizo. Mojster Ugolino Cercaborse je obstr-mel. Težko glavo si je podložil z zaprtimi pestmi in molče zrl predse. V tem trenutku se ga je že lotilo kesanje. Z e-nim očesom pa, je le inaltančno prešteval 'bankovce, ki jih je z oslinjenim kazalcem .drugega iza drugim polagala .zajetna mama na mizo: deset, petnajst, dvajset, triindvajset tisoč lir! Za moško listnico bi bilo to precej mršav plen, za damsko denarnico, per 1’amor di Dio, je to pravo premoženje. 1P0 mračni, umazani kuhinji se je pričel raztezati slasten duh. Amira je odprla malo raizkošno stekleničico in se z vsebino izdatno poškropila. Tudi drugim je privoščila duhtečo .dobrino, in na skesanega očeta ni pozabila. »Eaiu de Gue-r-laim«. Duša je obračala mata kovinasto zrcalce. Piccima si je z rdečilom »popravljala« ustnice. Cairtetto pa je plapolal s svilenim robčkom po z,raku kot. z zmagoslavno zastavico. 'Mojster je ves, .skrušen .gledal po mizi, ki je bila, s,pet prazna.. Pa ne popolnoma ! Se papirček je ostal! Mehanično je Cercaborse. zagrabil za vijoličasti .pa.-pi'r in pričel prebirati, »Carissima. figlia!« Ma.ti je pisala svoji hčerki (in ta hčerka je bivša, lastnica torbice); maitii je bolna, težko bolna. Leži v bolnišnici Gennairo. L;udje: vedo, kaj, to pomeni. Kljub temu je svoji hčeo> ki poslala denar. Morda, so bili to zadnji prihranki, ki jih je še imela. »Obdrži to malenkost,« je pisala signora Menazzi svoji hčerki. Kako lepo. je to povedano, »ohdrži si to malenkost, carissima.« Cer-cabor.se si je pomencal oči. »Preberi tole, mamina!«1 je zastokal. Mamina, ki .je mer šala polento, jei vzela, pismo in ga prebrala.. ijUgolino!« je jezno zasopihala, »za-ka j pa bolje ne paziš? Kaj nisi takoj o-paizil,, da je mati te gospodične bolna? In da, ta .bolna malti...« »Kako -naj vendar kaj takega, opazim sredi dela, mamina?« jo je prekinil Cercaborse in 'tajil solze, ki so silite na dan. »Saj je bila vendar tako čedna gospodična... in kdo bi si mislil,,, per 1’amor di Dio... to je vražje nerodna stvar! Kako že piše? .Obdrži to malenkost, carissi-ma!’« Cercaborse se je postavil pred ognjišče in dejal: ‘»P.i-osim1 te, mamina, kako naj revše obdrži to malenkost, če pa sem... če: sem...« Amira ,je prečitala pismo. Duša ga je prebrala Canlettu. Iz vseh ust so vreli vzdihi, samo mamina je ostala, molčeča. 'Tedaj pa je Carletto položil sv.ileni robček speit na mitzo, Piccina je odložila barvnik, Duša zrcalce, Amira. stekleničko. Cercaborse je ostal brez besed, le z o-, bema rokama .je kazal na otroke. Kaj ni naravnost čudovito vse to, ikar sei dogaja? Božji mig! Tedaj, je mamina, segla glolboko v žep širokega krila im izvlekla iz, vzdihi na. dain; izmečkane bankovce. »Triindvajset tisoč lir,, Ugolino! 'Dovolj pokore za vso sezijo, slišiš, Ugolino? To ■so predujmi za najmanj .sedem torbic, capito!« »Capiito!« je pokimal Cercaborse, medtem ko so mu .solze polzele po neobritem obrazu. »Obdrži to 'malenkost, cair.iss.ima!« je jokaje jecljal, pobral denar in vse o-stalo v torbici in se s težavo dvignil... V botaničnem vrtu, ki je čez poldan brez nadzorstva, se je Cercaborse zvlekel skozi stransko odprtino do oddaljene vrtne grede' ,i.n is pipcem porezal velik išop tulipanov. Tak se je čez nekaj časa javi v 'bolnišnici Gennaro. »Za igospo Menazzi!« je odločno dejal vratarju. Ta je b nezaupanjem premeril ladro-na od vrha do 'tal1: »Tulipane, in torbico tudi?« ,»Da, tudi torbico!« je sikoizi, zobe1 odgovarjal Ugolino Cercaborse jezno, stisnil vratarju v roke tulipane in torbico ter odšel. IHIIIIIIIIIIIIIIIIBIIIlilllllllllllllllDH inmiimiiiinmiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiniiHiiniiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimniimiiiiniuiiiinmiii .sem ga iskal: kakršnokoli okvaro v mreži pri tleh, povzročeno po oksidaciji. Celo dva kvadratka ista manjkala in .zraven okoli 40 cm dolga, privita, deska. Hitro .sem odpel nekaj več kvadratov žice, prir iitsnil ina desko in odprla se je odprtina', Injo, da nisem mislili1 več na nobeno zapreko, ki bi’ me mogla 'zaustaviti. Tudi če bi prišel do novega izidu, sem verjel, da bi neovirano, kakor skozi grmovje prebredel skozenj na drugo stran, kot v otroških pravljicah. Tekel sem po vrtni. da sem se 'za silo prevlekel .skozi, saj sem 'bil izredno suh, in čeprav me je žica ranila do ikrvi, kar pa nisem prav nič čutil. Nahajal sem se še v drugem vrtu »M«. Se vedno tišina krog ,in krog in okrog. Moralna zavest moči je dosegla tako stop- traivi že z dvignjeno glavo, mišice so bile ob 'dotikajoči svobodi neverjetno spočite, vse telo mirno, kot da tečem jutranjo vežbo za maraton. Pretekel sem speče hišice v vrtu 11., do naslednje, navad-nei prepreke, slekel nogavice, jih dal v žep in z .lahkoto stopil, na cesto: 12. Vse skupaj je moglo, trajati največ 3-4 minute. 'Dosegel: sem svobodo, stal sem sredi ceste... Svet je bil pred očmi — odprt, otipljiv, razprostrt in z obema .rokama ste-izal po mena. Svoboda! Nisem izato več itekel, hodil sem umerjeno s presenečeno samozavestjo in z občutkom, da uravnovešen korak vodijo nezadržne nadzemske sile. .Zatrepetal ,sem v strahu, če res morda nisem že mrtev, s tolikšno lahkoto sem prestopal po cesti vseh ljudi. Vse, kar sem videl, se mi ie 'zdelo elastično, mehko, .naslikano v prostoru z barvami in celo v. tridimenzionalnih melodijah— ne vem, če bi Wait Dysney znal kaj podobnega — jetnišinica pa pusta, zapuščena, itiha, mrtva kakor grob, zadaj .za menoj — prazen zaklet grad, 'brez življenja, nasproti blestečemu stvarstvu, v katerem sem se utopil, vrinil aii vtihotapil nekje skozi špranjo in izginil — novim, neverjetnim dogodkom naproti... Tam, kjer je svoboda, je moja domovina. Benjamin Franklin Kjer ni svobode, tam je moja. Thomas Painei Nihče naj mi zato ne zameri, da ize razliko priznanja demokratskega predsednika vrhovnega sodišča, dr. Earla Warrena, o pomanjkljivosti pravice na svetu, predstavljene v uvodmii besedi, skromno, očitam zatrdilu komunističnih .ideologov: »Kje je tista pravica?«, ki pravijo, da še v tako začetni komunistični državi, ne samo, da ni pomanjkljiva:, kot je na Zahodu, ampak je celo točneje iHmimiiumiHtnuniuiiinmtHuiHnHimmiiiunimnuuinuuttnHinuuiiiinHiiiHiiiiiuimiiuiiimiimmtniiiiiiiiuiiiiHtu premočrtno, neupogljivo in pravičneje začrtana ta z večjo varnostjo za posamezno človeško življenje!? »Postopanj®, ki je bilo pri. delnem ali celotnem procesu lugrabljemja (izvršeno in zagrešeno nad enim samim primerom človeškega življenja, iz vso ilegalno brutalnostjo in k. vsem razpoložljivim državnim aparatom — v imamu vsakega ugrabljenca posebej .zastopam in imenujem: »PO ZAKONU NASILJA«. Definicija io točna, jasna, neomajna, tudi če obvelja, pratvilo, s katerim je FLRJ med debato na svetovni konferenci za človeške pravice leta. 1948 pripravila od,prta vrata a formuliranjem1 lastnega, komunističnega koncepta. o; človeških pravicah, kjer polaga roko nad življenjem vsakega posameznega Jugoslovana v imenu višjih ciljev..., medtem ko zaključni tekst ali besedilo podpisane deklaracije o človeških pravicah prizna o-sebno individualnost, ki jo ima v imenu svobode vsakdo, ki pripada tisti veliki družini, ki se imenuje človeštvo. »NASILJU PA SE JE TREBA UPRETI, nalagajo vsem vsi, človeški zakoni vseh časov, vseh držav in vseh ideologij...«, itako začne tisti del knjige, ki vsebuje najbolj, tvegan beg in ječe, izredno tvegan zato, 'ker so bili uporabljeni in izrabljani državni -zapori ,in državni uradniki za uspešno tajnost in popolno varnost protipravnega eksperimenta z ulovljeno človeško žrtvijo — in to v dobi proglašanja 'zakonov največje zgodovinske svobode, kar so jih doživele jugoslovanske dežele. (Konec prihodnjič) (Celotni ali delni ponatis samo iz dovoljenjem pisca!) Hič nouega u diktaturi komunizma List ».Sovjetskaja Rusija«, ki izhaja v Moskvi, je pred kratkim resno grajal »znanega ruskega »pisatelja Ilijo Ehren-bu-rga, »ker si je ob neki. priložnosti: drznil izjaviti, da je .strogo komunistično nadzorstvo na »kulturnem področju krivo, da ne more danes najti resnice v delih sovjetskih pisateljev. Čeprav .smatrajo Sovjeti Ehrenburga •za enega svojih najibodjših pisateljev, mi-to prvič, da iima sitnosti s partijo. Ze enkrat prej ga je »partija obsodila, češ da je zašel v .zmoto, »ker »se ni držal linije partije, »kot da bi »umetnik moral ustvarjati kar po naročilu! »Partijski prvaki so pred leti posebno kritizirati njegov roman »Tailenje«, kjer je pisatelj prikazal številne pogreške sovjetske družbe ter posebno o»bsojal policijsko nadzorstvo, ki »ga partija izvaja nad »umetniškim delom. V zadnjem čas»u je Ehre.nbu-rg znova dvignil svoj glas proti komunističnim literarnim kritikom, češ da ocenjujejo dela »zahodnih pisateljev skozi partijska o-čal-a, namesto »da bi vrednotili »njihovo »pravo »literarno »ceno. Slednjič je Ebrenburg »zašel v »zmoto«, bo je govoril o pisateljici »Lidiji Sejfu-ltaovi in njenem delu. Ob »tej, oceni je menda dobesedno izjavil: »Nihče ne »bo v njenih delih našel »laži. To je njena velika zasluga! Zal se na»m v delih »naših pisateljev ne nu»d»i često priložnost prebirati resnice...« Po takem poraznem priznanju einega naj.boljiših »ruskih pisateljev, si »lahko vsakdo misili, koliko je resnice v kilometrskih. člankih naših »domačih komunističnih pisunov, »ki se .trudijo, da »hi ,iiz-gledali čim »bolj prepričljivi in resnicoljubni. Kot i,zgleda so se pa» zadnje čase večkrat vštedi, ke»r so -ljudje prej izvedeli resnico, kot pa ie komuni,stičnemu'»tisku »uspelo pričakati sfriziramo resnico Iz Moskve. Komuniste »zadene ■« živo, kadar se pojavi »deviac.ionize»m« med» kulturnimi delavci in še po»se»bno med takimi, »ki so se »zdeli stoodstotno predani partiji. »Prav zato lahko beremo v majski »številki »K»o-»munisita« svarilo .takim pisateljem. ina»j» ne poskušajo posnemati kitajskih razumnikov, ki »so prav »tedaj »začeli odkrito kritizirati »režim. »Komunist« opozarja ruske pisatelje, da vladajo v Rusiji drugačne »razmere »kot na Kita jskem in da bo vsak prekršek »strogo kaiznovan. »Nov dokaz, da »se hruščevistvo- bistveno ne raizliikuje od stalinovstva. Še enkrat: komunistična hvaležnost »Politika sovjetske komun»iiS'tčne partije je vedno pravilna, in tisti, »ki se ji u-pirajo, se motijo i»n jih je treba- odstranil!« To je bila prva razlaga. .poglavarja italijanske komunistične partije, Pal-mira Togliattija;, po »raaglasitvi' likvidacije Molotova, MaJenkova, Ka.ganoviča -in Sepilova. Za Togliattija in KPI so moskovski »dogodki zgolji »logična, posledica siklepov XX. kongresa »boljše v iške partije. Vse, k»a»r »se je »v Moskvi »godilo, je za Togliattija »samo pravično in naravno«. KPI sprejema ta ploska — »kot vedno —- slepo in vda»no tudi .zadnjo moskovsko verzijo. Ta »suženjska pri pravi, jenost To-glaittija, da navdušeno prikima vsaki kremeljski »odločitvi, popolnoma odgovarja tisti njegovi politiki, ki jo izpolnjuje že 30 let. Saj se ima, Togliaitti za. svoje ra»z-»meroma dolgo politično življenje zahva-»liti prav tej politiki. Togliatti je že od 1. 1926 »dalje generalni tajnik KRI. Verjetno je to najsta-rejši poglavar me,d vsemi političnimi strankarskimi »poglavarji Evrope. Njego- vo politično sedalo je na poglavarsko stolico »trdnejše prilepljeno^ 'k»ot pa je ibilo »sedalo izobčenega. Molotova. »Molotov je »bil v Moskvi najboljši Toglia»ttijev prijatelj in »zagovornik. »Molotov 'ei »bil tisti, ki je preprečil, da »Stalin Togliattija — kot je nameraval — ni »imenoval »za generalne,ga tajnika Kominforma. Ta» funkcija je bila »za Togliattija skrajno neprijetna in prav tako »nevarna. Ostati »bi moral v ,Sovjet,iji, »kjer so že toliko veličin Obglavili ali pa jih- poslali v Sibirijo »na prisilno delo. S »pomočjo Molotova se je 'Togliatti vrnil v Italijo in si rešil glavo. »Iz gole hvaležnosti .ponavlja sedaj To-glia-Ki Hruščeve obtožbe proti Togliatti-jevemu osebnemu prijatelju in rešitelju. Izostala intervencija v fcorist Djilasa Prvega »kongresa »delavskih »svetov v Titovi Jugoslaviji, o čemer je »Demokira-ci,ja« obširno poročala, »so »se udeležile socialistične delegacije iz 24 evropskih držav. Tisti, ki ie na »ta mednarodni sestanek polagal vse svoje iupe» in nade, je »biil gotovo Milovan Djila»s, neLda»nj»i partijski iideolog Titove komunistične partije. Z v.so »upravičenostjo je pričakoval, da »socialistične delegacije iz svobodnega sveta »ne bodo zamudile; priložnosti in se »zanj »zavzele prt diktatorski vladavini. Ce ©e je na»m»reč »zanj izkazala komunistična, »zvestoba kot »praizina fraza, obstoja v sv»o-»bodnem svetu socialdemokratiena solidarnost, ki se je vedno uveljavljala, kadar »so političnega' prijatelja nekje preganjali In zaprli samo .zaradi njegovega, prepričanja. S »svojim predlogom o uvedibi »dvostrankarskega »ustroja v Titovi Jugosla- viji j»e Milovan Djilas vsekakor »postavil mostišče »do »socialističnega tabora. Na tern mostu je ,z vso »upravičenostjo pričakoval svoje »duhovne zagovornike, katerim »bi njegova »usoda ne smela biti ravnodušne. V resnici, »so se po prejetih obvestilih stvari ,ra»zvija»le tako. da »bi, »Dj»i:l»a,s ne bil razočaran. Brez kakršnihkoli dogovarjanj: so bili vs,i Bocialdemcikratični delegati pripravlje»ni, .da »solidairno posredujejo v korist moža, ki ,s»e ,je pogumno postavil v obrambo demokratičnih sprostitev v T itovi J ugoslaviji. »V kolikor pa smo poučeni, je morala intervencija kljub vsemu odpasti. Švicarski »delegat Jul e s Bumbert - »Dro»z je odklonil posredovanje z utemeljitvijo, da »se ne mo»re vmešavati, v zadeve tujih dežel. »Isti viri poročajo, da so »bile »za intervencijo vse ostale socialdemokratične delegacije. Švicarski »delegat je bil »svoje-»časno »komunist, danes ie socialdemokrat. »Njegova politična; pet je torej pod»obna Djilasovi, ,za»to je njegovo »obnaša,n»je »popolnoma; nerazumljivo. Finančna Kriza iiomunističnega tisha iReuter poroča, da je vodstvo KPI »Sklenilo ukinitev torinske im geno-vske »izdaje svojega uradnega glasila »L’,Umita«. U,kre»p utemeljujejo »s finančnimi razlogi. V »bodoče »bo »LUmta« vzdrževala samo »dve izdaji: »rimsko i»n milansko. — Ze »nekaj časa »krožijo vesti o »krizi komunističnega »tiska. »Nič »čudnega! Komunistični tisk je »samo še zvočilo sovjetskega tiska tai ne nudi. nepristranskemu čitate-»Ijiu nobene objektivne .sodbe niti o mednarodnih niti domačih dogodkih. TRŽAŠKI PREPIHI Spričevalo Stanko Krtina, generalni »ravnatelj velikega »socialističnega .podjetja v našem »mestu, je bil- ves razkačen. Sta je iiz gimnazije »prinesel1 spričevalo, ki. hi delalo »časti ne očetovi »hiši- ne socialistični družbi. »Marsikaj sem že »doživel, Toni,« je »z osornimi »glasom »nahrulil svojega sina razkačeni oče, »ali dve petici, »to je že od sile! aKko »se boš ti pretolkel v življenju, res ne vem. Zapomni »si, da tudi sociali-»stičnični »studenci niso neusahljivi,! Kako »moraš bi»ti» v šoli- taiko zanikrn?« 'Toni je svojemu očetu uporno ,zrl v oči. »Ali ti, očka, sploh še veš, kaka poteka današnje izpraševanje? Mislim, da bi ga -tiudi ti polomil.« »»Nesramno »seme.« je »kriknil »generalni ravnatelj. »»Kaj -ti me boš porival med ignorante:, »bedak? Kaj smo na, Ruskem?« »Oprosti, očka, ampak »kar rad »bi ,te imel pred katedrom pa »bi videli, kako »bi se tebi godilo. Ti si že pcizaihil, kako je »bilo pred partijskimi »izpiti, ,ja>z pa se še dobro spominjam, kako si preklinjal. Hočeš, ,da po»s»kusiva?« »To »se lahko »zgodi takoj,« se je zadrl generalni »ravnatelj. »Sprejemam »tvoj predlog. Izprašaš . me lahko v vseh pred-■me»tih, jaz sem »pri maturi izdelal ,z odliko.« »»Izvrstno,« je dejal Toni. »iSedi, Stanko Krtina. Pričela »bova kar z »zgodovino. No, recimo, kaj veš o »špains»ki nasledstveni vojni?« »Hm...,« je dejal generalni ravnatelj, »bilo jih je več. Vojskovali so ,se »menda .. . Spanci ta »Avstrijci...« Generalni ravnatelj je glo»boko preimišlj»eval. Kaj je že vedel o »Španiji? Karmen, je; tuhtal, ta Don Jua»n, inkvizicija, Krištof Kolumb. Iz tržaškega občinskega sneta Razprave »o proračunu ,za leto 1957 se nadaljujejo. Medte»m prihajajo ,na dan še druge zanimivosti. Tako je na »seji 19. t. »m. nennijevec Teiner predlagal, da naj. se župan Bartoli suspendira, za dva meseca, da se razčisti očitek odnosno obtožba nekaterih demokrščanov, ki so v pismu, objavljenem v »Corriere d»i Tr-ie-ste« očitali Bar»tolij»u, da je vabil :n,a se-standk demokrščanske »skupine za sv. Vid svoje ožje pristaše s pa,pirjem ta kuverto, »ki jih uporablja kot tržaški župan. Si »tc»m da je župan Bartoli zagrešil »težko »kaznivo »dejanje, ki »se kaznuje z do 10 let ječe. Teiner je predstavil svoj predlog z veliko vnemo in med njim in županom je »nastal prepir ta kričanje, da je »bila seja za poslušalce 'bolj zanimiva »kot suhe številke pasivnega občinskega pro-,računa.' Svetovalec (Pincherie se je nato v kratkih »besedah spomnil na 20. obletnico Francovega napada na špansko republikansko vlado. Ker je »hotel misovec Mo-■relli »kot .tajniik MSI proslavljati, generala Franca, je nastalo vpitje, -ropotanje »in vrišč, ki se je polegel šele, ko je Morelli odnehal. Na seji 23. t. m. »se je ves ča»s »razpravljalo o sodnih »izpraznitvah stanovanj. V marcu »t. 1. je namreč »generalni komisar »dr. Palamara. raztegnil tudi na Trst za-ikoniske določbe o sodnih »izpraznitvah, ki veljajo v. republiki. Zara»di »tega bi morali vši stanovalci, »ki so »bili pred dvema »letoma obsojeni, da morajo »stanovanje izročiti gospodarju ali njegovi družini, »ki ga nujno potrebuje, v dogle»dnem roku »zapustiti »stanovanje. Tako »bi bilo do »konca »le»ta 1957 700 »takih izpraznitev v tržaški občini. Zato se je že večkrat go- Nadloge v Padski delti PISMO IZ H OVIG-A V Padski »nižini je voda življenjsko vpra,sanje »tamKajšnjega prebivalstva. Padska »delta je povprečno po trikrat v dveh letih pod vodo. Ta nadloga je v tem preidelu »Italije še »posebno občutljiva za-»radi velike obljudenosti, saj šteje področje okrog 150.000 ljudi, ka»r predstavlja gostoto 235 prebivalcev na kv. km. Nevanmo življenje in trda borba za» vsakdanji »kruh, vse to je vtisnilo prebivalstvu. svojevrstne značilnosti. Vsakdanje življenje v mnogem spominja na a-tneriške pionirje, ki so osvajali v novem svetu novo zemljo. Nezadržni nagon po neodvisnosti in dobršna, porcija (uporniškega duha, nekaj anarhizma, to je lije tukajšnjega človeka. iZ veliko energijo poskušajo iz 'raznih strani uokviriti ta ljudstvo za» določeno opredelitev. Ti poizkusi ta najprej političnega znača ja. Tako komunisti, kot -ve»dati se nekaj. Obe politični s»tra»n»ki sta poslali na opustošeno o-zemlje' vodilne prvake. Demokrščanski voditelji so bili hudo hladni in uradni, Togliatti »pa se je obnašal »kot »med svojci. Kritiziral je o-'bla,8»t, dobrikal pa» se je nesrečnežem, saj so kritika ta prilizovanja tako poceni. vorilo v oibčimkeim svetu, da »se »zahteva ustavitev takih izpraznitev. Na dnevnem redu s.ta »bili dve resoluciji, ena s strani komunistov in levičarjev od jeseni 1956 in druga o»d občinskega odbora, Seja se je za.vleikla do 11. u-re zvečer. Govorilo je več govornikov. Med »temi tudi občinski svetovalec dr. A-gneletto, ki j»e» v glavnem naglasil, da »gre predvsem »za, to, »da »se doseže »odgoditev vseh sodnih izpraznitev stanovanj »im da» se .polagoma dovoljujejo i»zpraz»njevanja le y primerih, če »dc»bi »izgnani s»tanovalec »dnugo stanovanje'. Kakor je »bilo c»bra»,zloženo, »bo v Trstu »do konca leta 1958 na razpolago »tisoč ljudskih »ste»novam,j. S temi stanovanji »bo »mogoče preskrbe.ti streho vsem onim, ki bi v »tem času, prišli na vrsto ,za izpraznitev. Tedaj je treba osredotočiti vse sile na to, da se pri» generalnem komisarju »doseže »za sedaj odgodi-fev izgonov. •Pravijo, da je 'gene,ra»ta.i komisar izja»-vil, da ne »bo za Trst izdal drugačnih star novanjskih predpisov kot so v Italiji. Toda gospodu general, komisarju je» treba-predoči.ti, da »se nobeno mesto v Itgliji ne nahaja, v tako kritičnem položaju kot Trst. In ta edinstveni tržaški položaj je treba upoštevati! Dr. Agneletto je naglasil, da »bi bilo »zastonj zahtevati od generalnega komisarja rekvizicijo praznih stainovau,}, ko se ce»lo »brani odgoditi izgone. S tako zahtevo po »rekvizicijah, 12 let po vojni, bi samo os»la'bll»i in škodovali akciji iza dosego odgoditev. Zato je bolje osredotočiti akcijo »na to, da se izgoni od»godijo in »dovolijo le tedaj, kadar j»e »za prizadetega na ra,z»polago drugo s»ta-'novanje. Toda komunisti so vztrajali pri »zahtevi po re»kvizici.ja»h, ker se je pač tako glasila njih resolucija. In ker je šlo iza to, da se sprejme enotna resolucija., je »bila sprejeta resolucija občinskega od-'bora z dodatkom od gospe Gruber-Ben-co, da, se naj zahteva na koncu še rekvi-»zi»cija stanovanj in prepreči- vsaka špekulacija s »stanovanji. Toliko se» v Trstu »zida, da se je po vojni »sikoro »sezidal en drugi Trst, ta vendar je preko 15 tisoč družin, ki pros.i za stanovanja-. »Pa ie vendar prebivalstvo po vojni naraslo le za 20 tisoč enot, od »teh 15 tisoč od leta 1955 sem. »Na seji »dne 24. »t. m. je obširno govoril d»r. »Agnele»tto o proračunu. Govor »bomo priobčili v prihodnji številki. Za danes povemo samo »to, da, je »zastopnik SL izjavil, da »bo načelno glasoval proti pro-»račiinu, »ta je »to svojo odločitev z neizpodbitnimi argumenti' 'tudi »utemeljil. v Ti 1936 »Po »uradnih statističnih podatkih za leto 1956 je Jugoslavija izvozila- v preteklem letu blaga za Skupno 97,011 miHjo-nov din. Uvctz »pa je v istem »obdobj-u znašal 142,243 »milijonov din. Trgovinska »bilanca »potemtakem »izkazuje 45,232 milijonov pasive. »Pri tem j« »seveda »treba u-poštevati, da odpade precejšen del »uvoženega blaga na ameriško pomoč, ki jo »znašala v tem »letu 32 milijard- din. Dejanske pasive je bilo »torej okrog 13 mi-lija»rd din. Pri uvozu »so predstavljale surovine, »tekoča olja ta po»lizdelki 51 odstotkov vse uvožene vrednosti. Žitaric so »uvo-aili iz Združenih držav iza» 30 milijard din, strojev za okrog 20 milijard »din. Živil je Jugoslavija »uvozila »za 45 milijard din. Izvozila pa je »od skupnega izvoza 21,3 odst. poljskih pridelkov, 58,2 odst. industrijskih proizvodov, 23 odst. surovin (»les, »baker, aluminij). Jugoslovansko poljedelstvo je kljuib izdatni ameriš'ki, pomoči še vedno »močno pasivno, medtem ko j»e» predvojna Jugoslavija v glavnem izvažala žitarice ta živino. J.ugos»lovanski gospodarski strokovnjaki. ta .komunistični ideologi, so pri svojih »gospodarskih iznajdbah« postopali' •prav narobe od» vseh danšnjih industrijskih držav. Te »so namreč »najprej pre-s»krbele »svojim državljanom »dovo»lj kruha, nato pa postopoma gradile industrijo, »da so z izkupičkom industrijskih proizvodov »kupovale živila. Zanimivo »bi bilo izračunati, kakšno bi bilo zdravstveno stanja Titove Jugoslavije, če bi ne bilo ameriške pomoči. 25. Julij Včeraj, 25. julija so se svobodoljubni dfcmokraiti spomnili padca fašistične diktature. Ta dan pomeni za njih zaključek strahotnega, trpljenja po ječah in konfi-nacijah; pomeni likvidacijo poselmh sodišč, strelskih plotonov, požigov narodnega in zasebnega slovenskega imetka; pomeni konec narodmega im socialnega zatiranja; pomeni zmago pravice nad krivico. Ta dan pa je spomin im opozorilo tudi rmsilniškim naslednikom fašizma, kaijti fašizem je bil strahotna človeška nadloga, v prvi vrsti zaradi svojega terorističnega ustroja., zaradi svojega barbarskega zatiranja človeške svobode in človeškega dostojanstva. Vsi tisti, ki zaradi kakršnih koti pobud, zaradi kakršnih ko- li izgovorov in pod kakršno koli krinko malikujejo komunističnemu terorju, ki je v mnogih svojih izpadih hujši od samega fašizma, naj na ta spominski dan ne pozabljajo, da bomo nekoč neizogibno slavili — padec komunističnega nasilja. Ta spomin in opomin naj bo klic vsem zaslepljencem in zapeljancem, naj bo pozi v nazaj k slovenskim izročilom, k svobodi in demokraciji! Tržaške mature Na KLASIČNI GIMNAZIJI v Trsta »so napravili' »zreilo»Sitni izpit: Budine Sta-»niislav, Kerže Dušan, Lasič »Igor, Pahor »Seimo, iSGSIC MARKO (z odliko), Starc »Darko, Sonc Josip, Benci Lilijana:, Bnai-ni» Marija, Calzi »Elvira, Cernigoi A,dri-jana, »KOS»UTA HELENA (;z odliko), Levak Ksenija in »MARC ŽIVKA (z odliko). •Popravne »izpite ima 8 »kandidatov. Na REALNI GIMNAZIJI so izdelali »maturo: Bolko 'Peter, Jelerčič Josip, Milič Vincenc, »Obreza Karel, Pahor »Rudolf, Relič »Milan, Repinc Josip, Rudež Josip, Rudolf Aleksander, TURK GLAVKO (z» odliko), Vodopivec Vladimir in Vončina Franc. (Popravne »izpite ima- 7 »kandidatov in eden je bil odklonjen. »Na TRGOVSKI AKADEMIJI: Ba.telli Ivanka, Batista Edvarda, Colja Pa.vel, »Roliji Alvina», »Sedmak »Karel,, Sluga A-leksandar, Tence Danijel, »Va»loppi Silvama, Zupan »Ivan, Žerjal Neva, Živec Aloje. Popravne izpite ima» 8 kandidatov, odklonjena stai bila dva. Na» UCITELJISCiU so napravili maturo: Costa Loredona, C-ermani Lucija, »Novel Vanda, Pernarčič Severina, Prašel O-norina, Ukmar Marija, Vidah Marija. »Popravne izpite ima 7 »kandidatov (6 »rednih ta »privafistka), odklonjeni so brije kandidati. Prošnja »Prosim vse osebe, ki »poznajo Pira s Baittistino, poročeno v Ricmanje »št. 59 »in vedo »za njeno sedenje »bivališče, da javijo njen naslov možu ali »njenemu braitiu Ginu Piras. Pravzaprav ta »niti mi »bil Spanec. Pa še neka prismojena kraljica, Johana ali »I-zabela... »Ampak španska vojna za dediščino... Ta mu je čisto izpuhtela... »Hvala, »dovolj,« je hladno dejal Toni. »Morda »bo kaj več »uspeha v »geografiji. Morda »bi mi mašteil Sundsiko otočje?« »Generalni ravnatelj je trdovratno molčal. Naslovi »nj»egovih publikacij sežej»o komaj do Skoplja ,im Rima. Od Trsta do Beograda, bi, lahko naštel vse postaje, prav tako pa tudi, od Trsta do »Firenc ta ce»!o nazaj... »Koliko »držav »štejejo Združene države in »kako se imenujejo posamezne države?« je želel vedeti sinko. Možgani generalnciga ravnatelja »so vreli. »Texas,« je dejal. »Texa,s :ta Ohio — .ta Peru.« C e bi me vprašal »po državah Sovjetije, si je mislil, »bi iz»nal še mainj. Pred desetimi leiti sem jih »znal še vse ,na rzust, danes pa to» ni aiktaalno. »No, Peru »bo verjetno, kljub ameriškemu imperializmu, še vedno »država: Južne Amerike,« je ironično p-ripomnll Tcmii. »Hvala — no, pa ikaj »drugega. Moir-»da ti je matematika »bolj »pri srcu, »z njo imaš vsekakor več opravkov. »Kako do »kažemo veljavnost »Pitagorovega- izreka?« »»Nič lažjega,« je vzkliknil generalni »ravnatelj z vso naglico. »A plus B na kvadrat je A kvadrat plus 2 A»B plus B kvadrat.« »To je izrek, ampak dokaz?« »»Cernu- »hi »bi-1 vendar po-treben?« s»e je »razjezil generalni ravnatelj. »Zato, da profesorji lahko trpinčijo ličečo »se mladino. 'Na žalost ti ne morem pomagati, Stanko Krtina. 'No, »morda pa boš vedel, kako računamo logaritme?« Logaritmi, je premišljeval generalni »direktor, t»o so nekake »tabele za »logaritmiranje — saj »to je vendar vse v knjigi —, niti pojma nimam, kako se ;s ,to ropo-tijo positopa. Toni s»e je ka,r pocejal od» ve»selja »nad mukami svojega- očeta. »Naj,brž »bi bil popolnoma brezupen vsak poizkus, »da »bi mi »poslovenil »nekaj verzov iz Sofoklsijeve Antigone, kaj? Le pogum, mladenič! No, poskus-iva: Aktis seliu to Kallisfon »hepta-py»lo phanen Theiba ton proteron pha»os...« Generalni .ravnatelj se je strahovito ■razjezil. »Grščine »si človek vendar ne more zapomniti vse tja do mojih let.« ».Smatraš, učenec IS-tanko Krtina, da je »slovenščina živ jezik?« je poizvedoval nesramnež. »Kaj čvekaš neumnosti? »Seveda!« »No, potem »se bova pa» nekaj pomenila o silovenski literaturi. Ali: »bi mi »lahko povedal vsebino »Canikarjeve črtice »Zgod-»ba» o »dve»h mladih ljudeh«?« Generalni ravnatelj, je bil globoko »užaljen. Tolikokrat je »na Vrhniki, na poti iz. Trsta v Ljubljano opazoval premišljujočega Cankarja, ta vedno se »mu je zdelo, da, j»e pota »naklepov proti ljudski oblasti. Sploh skrajno sumljiva figura... O njegovi črtici ,pa se res ničesar ne s-pomiinja;; kdo ve, ali jo je s»ploh ‘kdaj prebral, Canka.r je vendar na. smrt dolgočasen... »Ali mo»rda pozinaš Shakespearovo dramo ,»Kralj Lear’?« — »Seveda: jo poznam.« »O »čem pa »drama »govori?« »»Kralj Lear ima, tri hčere — ena se imenuje Kornelija, kako »se imenujeta o-steli' »dve, »se »ne s»pomtajam. Ena je pravi' angelček, ostali dva pa »z očetom »zelo slabo ravna»ta», in on, »blodi »kot nor po gmajni...« »To pa ie res zelo jasna obnova,« se je rogal Tonil. »Na, žalost »ti moram poveide-t»i, Stanko Krtina, »da si v vseh predmetih popolna mičla. Skoda, škoda! »Iz tebe »ne »bo nikoli kaj »prida, »učenec generalni .ravnatelj »Stanko: Krtina!« Gospa (generalna ravnateljica je v tem »trenutku planila v gospodovo delovno »sobo. »Ali si videl Tonijevo spričevalo?« je jokala. i»Dve» petici!« »No, in?« je »spraševal »generalni, rav-»nafelj. »Oprosti, to je ve.ndar .škandal! In -ti »sediš tu »kot štor! Kaj bo iz tega »mulca?« »Lj»ubi otrok,« je »dejal generalni ravnatelj, »ljubi otrok, današnjo mladino šola vse »preveč obremenjuje »z u-čenost-jo, »ki je» v življenju ne bo nikoli potre-»bovala. Končno znam še nekaj »latinščine: »non »scholae sed vitae discimus — »po »slo-»vens»ko: »Ne »za šolo, :za» življenje se učimo!« Zibelka G. Antonu »Kostnapflu in gospe »Ines se je rodila hčerka, ki so »jo krstili za Katarino. — Čestita,mo! PODPIRAJTE SDD DVO- DO TRISOBNO STANOVANJE i-šče »uradniška družina brez ot»rok. Ponudbe sprejema »uprava »Demokracije«. ODRSKO PLESLSCE novo »za plesne prireditve na prostem izposoja lastnik. Telefonirati na št. 23828. Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STHH1SLHU PHUUCH sprejema v svojem ambulatoriju v ulici Rittmeye,r 18, tel. 31-813 dinevno od 9 -13 ta od 17-19 ure