v torek, 4. maja, je stekel program XV. zleta bratstva in enotnosti. Najprej se je mladina iz treh republik pomerila v teku po ulicah Siska. Sodelovala je tudi reprezentanca Dolenjske.
Jutri ob 19. uri bodo v Likov-nehi salonu v Kočevju odprli razstavo del akademskega slikarja Leona Koporca in kiparja Lojzeta Čampe.
Danes se bo v Trebnjem začela letošnja krvodajalska akcija, jutri bo odvzem na Mirni, pojutrišnjem pa v Mokronogu. Letošnji plan znaša nekaj nad 800 krvodajalcev.
Včeraj so na osnovni šoli Kočevje sprejeli med mlade člane RK 163 učencev, v soboto pa jih bodo v Vasi-Fari še 13.
Ko je Ibrahim Z. Mirshemss-dim iz Teherana (Iran) 2. maja zvečer že odpeljal z bencinske črpalke v Trebnjem, so ugotovili, daje bencin plačal s ponarejenim bankovcem za 50 mark. Ponarejevalce in razpečevalce ponarejenih mark išče Interpol.
Miličniki so 3. maja ukrotili Dr^a Sušina iz Družinske vasi, ki je v Prešernovi gostilni v Kro-novem s sekiro grozil sovaščanu, nekoga mahnil po glavi, enemu zunaj razbil osebni avtomobil in se vinjen vozil z mopedom.
V torek dopoldne je prišla k predsedniku OK SZDL Tonetu Zibertu delegacija 13 ljudi iz Račjega sela in zahtevka, naj čimprej razselijo Cigane iz novega ciganskega naselja pri tej
^ vasi, češ da delajo veliko škodo, j da kradejo in izsiljujejo.
V okviru republiške moške rokometne lige so Ribničani v ponedeljek gostovali v Ajdovščini in igrali z domačini 21:21. Ribnica bi lahko osvojila obe točki, saj je v prvem polčasu vodila že s 15:9.
MAJ — DAN ZMAGE
SLOVESNO PODPISOVANJE POGODBE o pripravah na graditev jedrske elektrarne v Krškem 28. aprila letos. Od leve proti desni sedijo: inž. Ciril Mislej — direktor Termoelektrarne Šoštanj, inž. Ivo Bautović — direktor Elektroprivrede iz Zagreba, in inž. Jože Setnikar — direktor Savskih elektrarn iz Ljubljane (Fpto: Jožica Teppey)
PODPISNIKI: »INVESTICIJA NI NEPREMIŠLJENA«
Priprave na graditev jedrske centrale v Krškem v poslovnih rokah — Pogodbo sta podpisali dve slovenski in eno hrvaško podjetje
J
28. april 1971 je za Krško že drugi zgodovinski datum v kroniki priprav na graditev jedrske elektrarne. Sporazum o sodelovanju pri tej investiciji sta 29. oktobra lani podpisala predsednika izvraiih svetov Slovenije in Hrvatske, po petih mesecih pa so se srečali v Krškem gospodarstveniki. Pogodbo o pripravah na graditev jedrske elektrarne so tokrat podpisali direktor Elektroprivrede iz Zagreba inž. Ivo Bautović, direktor Savskih elektrarn iz Ljubyane, inž. Jože Setnikar in direktor Termoelektrarne Šoštanj inž. Ciril Mislej.
(NADAUEVANJE NA 3. STRANI)
elma
Nad južno Evropo in Sredozemljem se zadržujq^ območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah se bo še zadrževal razmeroma hladen in \iažen zrak, ki bo povzročal krajevna poslabšanja vremena.
v sredini tedna bo še nestalno vreme s krajevnimi plohami.	__________
Rowent^d^
{ Božidar Jakac: PARTIZANKA (reprodukcija izvirne jedka-^ nice v zbirki Franceta Kosmača „Podobe našega pohoda“ — { SKZ 1946)
( p
J $
# p 0 \
FRANCE KOSMAČ:
Pomlad .v svobodi
Težko smo že pomlad pričakovali, a glej, cvetovi prvi so pognali.
Prek polj, gozdov in zelenečih tre^ darove svoje sipa nam pomlad!
Gozdovi v vetru so za valovali, na poljih kmetje spet so zaorali.
V poletju klas blestel bo kot zlato, saj naša srčna kri poji zemljo!
S pomladjo se začenja spet življenje, pomlad nam je prinesla odrešenje. Cvetoča mlada Vesna prek gora s Svobodo je objeta k nam prišla!
ZNANI SO PRVI URADNI PODATKI O POPISU
Odgovor, na katerega so čakali milijoni
V Jugoslaviji imamo 20 milijonov in 505 tisoč prebivalcev, Slovencev pa nas 5 milijonov 391 tisoč gospodinjstev in 5 milijonov 222 tisoč stanovanj — V
stanovanj
je v državi milijon in 725 tisoč — Zanimivo: Sloveniji: 515.761 gospodinjstev in 479.390
Ob sprejemu na kliniko: dr. med. Jelka Lavrič (Foto: Ana Vitkovič)
Hans Selzer in Novomeščanka
Znani so prvi podatki pravkar minulega popisa prebivalstva in gospodinjstev ter stanovanj v Jugoslaviji. Ugibanju, koliko nas je in kolikd stano-v^fij imamo, so prvi uradni podatki popisa naredili konec: v Jugoslaviji so našteli 20 milijonov in 505 tisoč prebivalcev. Zdaj je tudi znano, da dela v raznih evropskih državah nekaj nad 682 tisoč jugoslovanskih državljanov.
(Nadaljevanje na 10. str.)
PISMO ZA VEC KOT 2000 NAŠIH BRALCEV, NAROČNIKOV IN PRIJATEUEV
Jelka je bila sprejeta na kliniki nadvse prisrčno in iskreno — Osebje In zdravniki: »mednarodna družina« — Naša dobrodelna in človekoljubna akcija je bila v Nemčiji ocenjena kot nekaj »izrednega in posebnega, česar drugje po svetu ne poznajo...«
Poročali smo že, da je bila Jelka Lavrič iz 2abje vasi pri Novem mestu predzadnjo nedeljo sprejeta na trimesečno zdravljenje na zasebni kliniki za multiplo sklerozo, ki jo v Schoenmuenzachu v Južni Nemčiji vodi lastnik dr. med. Hans Selzer. Po zaslugi in ve-4ikem razumevanju vodilnih tovarišev iz IM V v Novem mestu je bil prevoz bolnice, ki jo je spremljala njena mama, urejen kar najbolj mogoče udobno. Posebna hvala velja tovarišu Branku Švajgeiju, ki je vozil sanitetni kombi IMV in skrili za varen in dober prevoz.
Zdaj, ko se Jelka že zdravi pri trenutno najbolj znanem nemškem zdravniku, ki se uspešno spopada z multiplo sklerozo in W s svojo izvirno metodo zdravljenja dosega velike uspehe, so seveda misli in (Nadaljevanje na 14. sir.)
Uvod na cest^ je bil v letošnje prvomajske praznike žalosten. V četrtek, 29. aprila ob 13. uri in 17 minut, je pri kilometrskem kanmu 136 na cesti Ljubljana—Zagreb strahovito počilo. Škoda novo-me^e registracije NM 120-84 je bila pri trčenju s težkim tovornjakom povsem uničena, v njej pa sta izgubila življenje Alojz Vajs in njegova triletna hčerka Nataša. Podrobnosti na 10. strani. (Foto J. •^plichal)
tedenski
mozaik
Fo nekaterih znakih sodeč, je v Carigradu izbruhnila kolera. Naše oblasti so takoj zaprosile svetovno zdravstveno organizacijo v Ženevi naj brzojavno potrdi ali zanika te podatke, da bi lahko naše oblasti potem ustrezno ukrepale in preprečile morebitno širjenje te bolezni v Jugoslaviji.
Za milijon dolarjev bo znani škotski igralec Sean Connery zopet zaigral znamenitega tajnega agenta 007 Jamesa Bonda -čeprav je nekoč izjavil (ko je končal snemanje zadnjega izmed filmov te serije), da ne bo nikoli več igral Jamesa Bonda. Premislil se je, kot je izjavil, zato, da bi lahko ves honorar (torej milijon dolarjev!) podaril škotskemu skladu za izobraževanje.
Tudi na avstrijskih cestah so med minulimi prvomajskimi prazniki zabeležili tragično bilanco prometnih nesreč. Večina se jih je pripetila zaradi nepazljivosti in alkohola, pa je neki avstrijski časnik to komentiral z besedami, da je med prazniki „alkohol prevladoval v cestnem prometu. “
Zaradi odpora prebivalcev, ki niso pustili, da bi občina spremenila ulici ime, bo postaja angleške policije v mestu St. Ives še vedno v - Svinjski ulici... Kljub temu, da je policija prosila za spremembo imena, občina na to ni pristala zato, ker so prebivalci (ki so očitno hoteli nagajati puvarjem reda) zagrozili, da bodo- uprizorili hude demonstracije.
Ameriški admiral Elmo Zum-wald, ki je ameriškim mornarjem dovolil nositi brade in piti pivo na ladjah (oboje je bilo nekoč strogo prepovedano), se ukvarja z mislijo, da bi uvedel povsem ženske posadke na bojnih ladjah. Sedaj je v ameriški vojni mornarici približno 42.000 žensk - vendar samo na suhem. Kaj pa morska bolezen?
Ko so odprli oporoko, je bila 20-letna vdova angleškega mi-lionarja Cliva Raphaela hudo razočarana. Mož ji je zapustil namreč „premoženje^*, ki je bilo vredno le - 26,50 dinarjev! Sedaj skuša izpodbijati veljavnost oporoke.
O
Kmetje ne bodo zmogli visokih prispevkov — Enotno pokojninsko zavarovanje — Dedovanje kmetij brez gospodarjev? — Zapletena rešitev
Ljudje že veliko ugibajo o starostnem ali pokojninskem zavarovanju kmetov, čeprav še niso znane nadrobnosti, kakšen naj bi bil zakon, ki ga pripravljajo. Bo za kmetijstvo koristno ali bo le nova obremenitev? Kako bi kmečkim ljudem najbolj ustrezalo? Kaj bi kmetom najbolj ustrezalo, veijetno vemo vsi. Težave pa se pojavljajo pri usklajevanju tega z možnostmi. Kje jemati denar za preživnine oziroma pokojnine?
Gospodarski strokovnjaki so izračunali, da bi za preživnine ostarelih kmečkih gospodarjev — če bo starostno zavarovanje, bodo preživnine, če pokojninsko pa pokojnine — potrebovali letno okrog 130 milijonov din. Če bi morali kmetje prispevati vse, bi vsaka kmečka družina plačala letno 1500 din. Letna preživnina bi bila 3000 din ali 250 din na mesec.
Večina kmetov ne zmore takih prispevkov, zato so republiški organi že obljubili eno tretjino. Poleg sedanjih dajatev je za mnoge tudi 1000 din letno preveč. Sliši se, da bi tudi za drugo tretjino prispevkov poiskali vire zunaj kmetijstva. Nekateri kmetje in občinski organi, ki se bojijo velikih novih dajatev, pa menijo, da bi bilo treba delavsko in kmečko pokojninsko zavarovanje združiti. Pravijo, da seje veUko kmečkih otrok zaposlilo drugod in tam ustvarjajo dohodke, zato naj bi družba podpirala ostarele kmete. Če bi njihovi otroci ostali na posestvih, oni zdaj ne bi bili v breme drugim.
Taka splošna mnenja in predloge je treba nekoliko razčle-niti.
Kmečkim ljudem bi najbolj ustrezalo enotno pokojninsko zavarovanje z enako prispevno stopnjo od dohodka, kot velja za delavce. Pomisleke pa imajo delavci, ki bi morali plačevati
IZ VČERAJŠNJEGA PAVLIHL
zvišane prispevke v korist kmetov.
Ostareli kmetje, ki so zdaj sami na posestvih, so pred leti res morali skrbeti za svoje otroke, dokler se niso izučili in zaposlili. A tudi delavske družine so morale enako skrbeti za svoje otroke. Kmečki otroci bodo po smrti svojih staršev podedovali posestva, delavski pa ne. Zakaj naj bi torej prispevaU za onemogle kmečke ljudi vsi enako?
Tako smo pri vprašanju, ali
TELEGRAMI^
BEOGRAD - Načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Viktor Bubanj se je vrnil z osemdnevnega obiska v Franciji.
HAAG - Nizozemska kraljica Julijana sc je včeraj začela posvetovati o mandatarju za sestavo nove vlaac. Pričakujejo, da bo to vodja protestantske stranke Bieslicuvel.
BONN - Clan ZIS Toma Granfil nadaljuje pogovore z zaliodno-nem^im gospodarskim ministrom Karlom Schueleijem o gospodarskem sodelovanju med državama.
VVASHINGTON - AFP poroča, da je predsednik Nixon dal novo pobudo za zamenjavo ujetnikov v vietnamski vojni.
OSLO - Delegacija Zvezne skupščine, vodi jo predsednik zbora narodov Mika Spiljal^, bo obiskala pokopališče jugoslovanskih internirancev iz druge svetovne vojne v kraju Bude.
PARIZ - Francoski komunisti se ne strinjajo s študentskimi neredi, hkrati pa obtožujejo vlado zaradi „reakcionarnih ukrepov" proti študentom.
Od turneje ameriškega sekretarja za zunanje zadeve VVilliama Rogersa po deželah Bližnjega vzhoda si nekateri obetajo veliko, nekateri pa sodijo, da iz tega ne bo nič: kakorkoli že, kaže, da si Združene države Amerike prizadevajo, da bi nekako našle izhod iz slepe ulice ob Suezu in obisk šefa ameriške diplomacije v Amanu, Kairu in Tel Avivu naj bi zbližal sprti strani. Koliko bo to Rogersu — na sliki levo — tudi uspelo, je še veliko vprašanje. (Telefoto: UPI).
Pri nas ne potrebujemo pralnega stroja, umazano perilo peremo po sestankih.
ne bi mogh uvrstiti med dohodke za starostno ali pokojninsko zavarovanje kmetov tudi posestev, ki jih lastniki ne morejo več obdelovati, bodoči dediči pa nočejo. Tega ne omenjajo le delavci, amp^ tudi nekateri mlajši kmečki ljudje^ ki nameravajo ostati na kmetijah- Menijo, da bi tako lahko znižah prispevke delovnih kmetov za pokojninsko zavarovanje, ne da bi bili močno odvisni od družbe. Če bi čakali le na podporo od drugod, bi se jim lahko zgodilo podobno kot pri zdravstvenem zavarovanju, ko njihovi odbori morajo zviševati prispevke.
Kmetje seveda ne bodo radi dajali posestev za preživnine ali pokojnine. Bojijo se, kaj bo čez nekaj let, če bodo cene še tako rastle kot doslej, preživnine bodo zaostajale za njimi, bolj se bojijo, da bi jih otroci kleli, če jim po smrti 'ne bi ničesar zapustili. Ne morejo pa jim zapustiti na škodo drugih kmetov, ki bi morali plačevati za zavarovanje visoke prispevke, niti na škodo drugih delavcev, če bi zavarovanje združili.
Šele zdaj, ko smo začeli te stvari nekoliko razčlenjevati, ugotavljamo, kako so zapletene, če želimo, da bi bilo prav in po-
šteno za vse.
lOZE PETEK
\ teden%ki notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Osrednji notranje politični dogodek zadnjih dni — ki mu bomo tokrat posvetih največ pozornosti — je bila vsekakor RAZŠIRJENA SEJA PREDSEDSTVA ZKJ na Brionih, seja, ki je trajala zdržema kar tri dni (minulo sredo, četrtek in petek) ter je bila v celoti posvečena razpravi o aktualno-politič-nem položaju v državi ter o odnosih v ZKJ.
Celovitega povzetka te obsežne seje kajpak ne moremo podati le v nekaj stavkih — na seji so sprejeli tudi vrsto pomembnih sklepov, ki bomo o njihovih glavnih točkah spregovorili še posebej. Že t^oj pa napišimo, da je predsedstvo ZKJ soglasno ocenilo RESNOST SEDANJEGA POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA POLOŽAJA pri nas, položaja, ki upravičeno povzroča zaskrbljenost našiii delovnih ljudi. Zategadelj je nujno - takšno je bilo enotno mnenje predsedstva ZKJ — da uresničimo predvidene ustavne spremembe z vsem, kar iz njih izhaja, kar je eden bistvenih pogojev za premostitev sedanjih političnih in gospodarskih težav, ki jih ugotavljamo. In še: predsedstvo ZKJ poziva vse družbene dejavnike — predvsem vodstva in člane ZK — da se zavzamejo za uresničitev ključnih nalog v zvezi z začrtano stabilizacijsko politiko.
Predsedstvo ZKJ je na svoji tokratni razširjeni seji tudi podrobneje razčlenilo vzroke za politični in gospodarski položaj v državi. Ti vzroki so — po ugotovitvi predsedstva — predvsem v prem^hni razvitosti SAMOUPRAVNIH ODNOSOV, kar pride prav bi-rokratsko-tehnokratskim težnjam in silam ter zmanjšuje vpliv delavskega razreda na lastni družbeno gospodarski položaj in na ta razvoj v celoti, nadalje se skrivajo vzroki za sedanji položaj v strukturalnih motnjah v gospodarstvu in v NEDOSLEDNEM URESNIČEVANJU STABILIZACIJSKEGA PROGRAMA v družbeno političnih skupnostih in delovnih organizacijah, med temi vzroki
pa je ne nazadnje treba omeniti tudi naraščanje nacionalizma in raznih šovinističnih teženj.
Zato je razumljivo, da so slednje težnje — kvarni nacionalizem in šovinistična nestrpnost — dobile v vrsti sklepov s tokratne razširjene seje predsedstva ZKJ (v celoti gre za osem širših sklepov, od katerih vsak nakazuje en del problematike ter vsebuje začrtano smer za reševanje tega dela problemov) tudi določnejši poudarek. Boj za socialistično in razredno vsebino nacionalne uveljavitve — je rečeno v sklepu predsedstva ZKJ, ki se nanaša na onjenjene težnje - boj za odstranitev ostankov birokratskega centralizma in unitarizma TERJA ENOTNOST, ODLOČNEJŠI IN KONKRETNEJŠI BOJ
Več odgovornosti!
zoper vse oblike nacionalizma v lastnem okolju, kajti nacionalizem je podlaga za združevanje vseh protikomiinističnih sil ter ruši enotnost narodov Jugoslavije in vodi k spodkopavanju enotnosti ZKJ.
Poseben poudarek v tokratnem obravnavanju aktualno-političnega položaja v državi je dobila tu^ sovražna podtalna dejavnost — ki se je po oceni predsedstva ZKJ okrepila, ko izrablja naše notranje težave ter se opira na naše sovražnike v deželi. V sklopu te sovražne, protijugoslovanske in protisocialistične dejavnosti je bila organizirana tudi akcija za RAZVREDNOTENJE POLITIČNEGA VODSTVA SR Hrvatske - in sicer z namenom, da bi z medrepubliškimi trenji in politično oslabitvijo naši sovražniki Zavrli nadaljnji samoupravni socialistični razvoj v državi. Predsedstvo je sprejelo ugotovitev, da naši zvezni organi uprave, njihove službe in posamezniki v njih pri tem niso sodelovali v kakršnikoli vrsti zarote. Ob tem
sklepu pred-V najkrajšem
so na seji ugotovili tudi poiiiiuijkljivosti v delu posameznih varnostnih služb — pomanjkljivosti, ki jih bo po sedstva ZKJ treba odj>raviti času.
Vsebini sklepov tokratne brionske seje razširjenega predsedstva ZKJ je bil skoraj v celoti posvečen, lahko rečemo, tudi GOVOR PREDSEDNIKA TITA na velikem ljudskem zborovanju 1. maja v Labinu, na proslavi ob 50-letnici labinske republike.
Ko govorimo o naših sedanjih slabostih -je med drugim dejal predsednik Tito - mislim na to, da se moramo predvsem obrniti k sebi in biti neizprosen do vseh izkrivljanj in neusklajenosti, tako med nami v ZKJ kot v vsej naši družbi. In nadalje, koje govoril-o-položaju v našem gospodarstvu: še zmeraj imamo razne megalomanske investicijske načrte, v vsem je mnogo divjanja, ki potem povzroči devalvacijo in krize. Dogovorili smo se, da ne bomo več dovolili investicij brez kritja! Ob tem je predsednik Tito posebej POZVAL K ODGOVORNOSTI vse tiste ljudi, ki so na vodilnih mestih v gospodarstvu, bankah in druah sektorjih našega gospodarskega življenja (in to so večidel komunisti), r:j se vedejo tako, kot to zahtevajo od njih SK epi ZK, ne pa tako, kot sami ocločajo.
V nasprotnem primeru — je odločno poudaril predsednik Tito — bomo z njimi ukrepali odločno in dosledno; ne samo tako, da jih bomo izključili iz ZK, ampak bodo morali tudi zapustiti svoja vodilna mesta! Lotiti se moramo vsega, da bi čimprej premostili NAGIBANJA H KRIZI v našem gospodarstvu, je ob tem še dejal predsednik Tito. Jasno je, da lega ni moč doseči že kar v enem mesecu - za lo bo treba več mesecev naših skupnih naporov in doslednih ukrepov, vendar moramo z vsem tem že.sedaj res takoj začeli.
tedenski zunanjepolitični pregled
Tiste, ki malce podrobneje zasledujejo dogajanja na zunanjepolitični sceni, odstop prvega sekretarja CK enotne socialistične partije Nemčije niti ni preveč presenetil — namigovanja o tem je bilo moč zaslediti v resnejšem tonu vsaj že pred desetimi dnevi. „Leta zahtevajo cjvoje,“ je lakonično zapisal bivši šef nemške partije, ki je bil na svojem položaju dve desetletji. Torej je starost — oziroma normalna zamenjava vodstva, kot so to označili uradno v Vzhodnem Berlinu - edini razlog za tako odločitev VVal-teija Ulbrichta, ki bo poslej le še predsednik partije, kar je nova funkcija in kot vse kaže nalašč izbrana zanj. 77-letni državnik je v nemškem delavskem gibanju delal šestdeset let ’ in je bil najstarejši voditelj partije v dtlavah članicah Varšavske pogodbe. Zamenjal ga je Erich Honecker, 51, ki je bil doslej sekretar CK in predstojnik partijskega organizacijskega sektorja. Kljub uradni obrazložitvi, da gre pač za nuj-Jio in normalno kadrovsko osvežitev vodstva partije, pa lahko pripišemo še neformalno mnenje opazovalcev, ki sodijo, da je Ulbrichtov odstop v tesni zvezi z odnosi med obema Nem-čijama. Po tej inačici naj bi bil Ulbrichtov odstop eno izmet;! znamenj, ki napoveduje spremenjeno stališče Vzhodne Nemčije v stikih z ijradnim Bonnom.
Veliko bolj nepričakovano in zato tudi malce skrivnostno pa je podobno dogajanje v Združeni arabski republiki, kjer je bil kar čez noč razrešen svojih dolžnosti egiptovski podpredsednik Ali Sabri. V odsotnosti uradnih pojasnil in razlag se lahko opazovalci naslanjajo zgolj na različna neuradna mnenja in domneve. Kolikor je moč verjeti tem virom, gre za koncesijo Kaira pred obiskom ameriškega državnega sekretarja za zunanje zadeve VVilliama Rogersa v egiptovski prestolnici. S tem, da je odstavil podpredsednika, naj bi predsednik El Sadat pokazal Američanom na najbolj mogoč viden način svojo pripravljenost na kompromis za rešitev bliž-njevzhodne krize. Koliko je v tej razlagi resnice in koliko zgolj fantazije, je v tem trenutku skorajda nemogoče povedati, dejstvo pa je, da je bil podpredsednik Ali Sabri dolgoletni prijatelj Moskve. Sovjetsko zvezo je obiskal večkrat, nazadnje je bil tam decembra lani. Sicer pa je Rogers, ki je pred tem obiskal Aman (kjer se je izčrpno pogovarjal s kraljem Huseinom in mu predal osebno poslanico predsednika Nixona ter verjetno obljubil vojaško pp-* moč) prispel že v Kairo, kjer bo imel pomembne razgovore z egiptovskimi voditelji. Mnogi z
velikimi dvomi spremljajo Ro-gersovo turnejo po Bližnjem vzhodu in ne verjamejo, da bo šef ameriške diplomacije uspel zbližati obe sprti strani — toda mednarodna diplomacija je včasih igra presenečenj in če pesimisti sicer ne pričakujejo spektakularnih preobratov, pa vsaj ne odklanjajo možnosti, da bi se iz Rogei^ove turneje vendarle utegnili poroditi pozitivni sadovi.
Kambodža je še ve.dno brez vlade, kajti tudi general In Tam je vrnil mandat ža sestavo vlade — tako kot pred njim Lon Nol in princ Matak. Kriza se torej nadaljuje in težko je predvideti, kako se bo končala.
Švedski premier Olof Palme in njegova družina so pod nenehnim nadzorx)m varnostne službe po grožnji, ki so mu jo poslali neznanci, da bodo ugrabili njegove tri otroke in jih ubili. Čeprav švedske oblasti ne vedo, kdo bi bili anonimni gro-zilci, pa domnevajo, da gre za neko tujo emigrantsko organizacijo.
Narednik ameriške vojske Danny Spencer je izjavil, da je njegova četa pred dvema k-toma v Južnem Vietnamu zagrešila zločin, podoben tistemu.
Ulbrichtov
odstop
zaradi katerega je bil nedavno tega obsojen poročnik Caley: v neki vasi naj bi iz maščevanja pobili okoli 30 civilistov. Njegova izjava je vzbudila v ZDA vihar protestov in zahtevo, naj posebna komisija takoj začne raziskovati ta primer.
V Turčiji je vlada izdala odlok o izrednem stanju vil provincah; kar kaže, da se kriza še vedno ni povsem polegla. Proti koncu minulega tedna pa so se že pojavili prvi znaki umiritve, saj so med drugim znova odprli tudi istanbulsko univerzo, ki je bila nekaj časa zaradi bojazni pred študentskimi nemiri zaprta.
Na pariškem letališču Orly je »rišlo do mučnega incidenta, je skupina kitajskih diplomatov skušala na silo spraviti v letalo pakistanske letalske družbe nekega svojega diplomata, ki je bil po zatrjevanju dežurnega zdravnika očitno omamljen. Pred tem je ta diplomat skušal dobiti politični azil. Zaradi tega . je kitajsko veleposlaništvo v Parizu uradno protestiralo pri francoskih oblasteh.
Policija je v VVashingtonu aretirala okoli 6000 demonstrantov, ki so protestirali proti vojni v Vietnamu. Demonstranti so posku.sili paralizirati normalno življenje v ameriški prestolnici, pa jim to zaradi odločne akcije policije ni povsem uspelo.
n
Ljubljanska tovarna pletenin Rašica je v Ambrusu	Živopisane narodne noše Belokranjcev in njihovi običaji so postali zanimivi za vse širši krog ljudi.
30. aprila slovesno odprla nov konfekcijski obrat.	Običajno so razen na domači največji prireditvi juijevanju' od koder je tudi posnetek, gostovali še
V	dosedanji ambru^ ročni pletilnici je delalo 88	na festivalih in prireditvah po vsej domovini. Letos se jim obeta izjemen nastop: pred 16 poročnimi
domačinov, pretežno žensk. V novem obratu bodo	pari iz raznih evropskih in afriških držav bodo belokranjske skupine zaplesale na delu Kmečke
lahko zaposli okrog 120 delavcev (Foto: Splichal)	ohceti, ki se bo 28. maja odvijal v Metliki (Foto: Ria Bačer)
Tovarna pohištva v Brežicah bo konec junija dobila novo proizvodno halo, veliko 1.400 kvadratnih metrov. Z opremo vred bo veljala štiri milijone di-naijev. Železno konstrukcijo zanjo postavlja beograjsko podjetje, ker je dalo najcenejšo ponudbo (Foto: J. Teppey)
rr eaffto
•••
Na slavnostno jutro, na 30. obletnico ustanovitve OF, se je Novo mesto zbudilo presenečeno: kot v tistih časih pred 30 leti je bilo mesto popisano z vzkliki „Živela 0F*\ Prijetno je bilo videti, kako je rdeča barva na oknih izložb, na stenah zgradb poživila praznično vzdušje. Najbolj zanimivo pa je, da je bilo tudi zdaj kot pred 30 leti vse narejeno skrivnostno, zares aktivistično. Nekaj dni po prazniku OF namreč še niso vedeli za tiste, ki so akcijo tako dobro izpeljali.
Trgovci so se sicer naslednje dni jezili, ker so le s težavo izbrisali sledove oljnate barve - Novomeščanom pa je ostal prijeten spomin na zares primemo okrašeno mesto.
Po prazniku pride spet delo. Josip Vidmar je v slavnostnem govoru dejal, da danes nista važna navdušenje in polet, marveč zavest in presoja. Socialistična zveza kot naslednica Osvobodilne fronte ima pred seboj obsežen delovni načrt — veliko nalog je uresničila, dosti jih je še, kjer bo potrebno še veliko dela. Prav simbolično je, da so v Novem mestu imeli sejo SZDL le dan po slavnostnem dnevu v spomin na njeno predhodnico.
Danes je verjetno bolj kot kdaj prej čas, da se organizacije izkažejo z delom, ne le z načrti. Bo kongres samoupravljavcev v tem pogledu kaj pomagal?
Dokončno:
krompirjeva
tovarna
Generalni direktor KOLINSKE iz Ljubljane tovariš Keie je v torek po telefonu poročil predsedniku ObS Trebnje Cirilu Pevcu, da se je ljubljanska tovarna ob sodelovanju tvrdke KNORR in naših bank dokončno odločila za gradnjo tovarne za predelavo krompirja na Mirni. Denar je zagotovljen, začetek graditve pa je predviden te dni. Tovarna, ki bo predelala približno 6 milijonov kilogramov krompiija v krompiijeve kosmiče in krompirjevo moko, bo stala 27 milijonov dinarjev. Dograjena bo še letos in bo predelovala žc letošnjo krompirjevo letino, Gradilo jo bo podjetje GRADIS iz Ljubljane.
M. LEGAN
MEDOBČINSKI SVET ZK Oi SOCIALNI DIFEiRENCIACIJI
Se več štipendij in posojil!
Socialno razlikovanje se začenja že v predšolski dobi: komaj 625 otrok v varstvenih ustanovah treh dolenjskih občin — Premalo!
V Sloveniji seje število prebivalstva, ki je zajeto v različne oblike izobraževanja, od predvojne pa do danes povečalo od 13 na 25 odstotkov. V treh dolenj^dh občinah — statistični podatki zajemajo čmom^jsko, novomeško in trebanjsko občino — je 12.600 otrok vključenih v osnovne šole. Dobrft 46 odstotkov jih je iz delavskih družin, 30 iz kmečkih, 15 iz uslužbenskih, 3 in pol iz obrtniških, S iz upokojenskih in pol odstotka iz svobodni poklicev.
Socialno razlikovanje se začne že v osnovni šoli občutno kazati. Vsa tista mladina, ki ne konča osnovne šole, ima zaprto pot do nadaljnjega izobraževanja, tudi možnosti za kasnejše dopolnilno izobraževanje so skromne. Žalostno je, da je bil pred dvema letoma največji osip v črnomaljski občini. Tam 59 odst. otrok ni izdelalo, Lani so bili v met-
r~~----------------------------'
Konfekcija v Ambrusu
Delavski praznik so v suho-kranjskem Ambrusu slovesno proslavili:	ljubljanska tovarna
pletenin Rašica je odprla konfekcijski obrat, v katerem bodo lahko zaposlili 120 ljudi. Ambrus je dobil obrat Rašice pred 14 leti, vendar je doslej delala ročna pletilnica.
Za ureditev obrata in nakup strojev je podjetje vložilo milijon din^ev. Vrednost proizvodnje v 1000-članskem kolektivu Rašice naj bi letos dosegla 60 milijonov dinarjev, kar je za tretjino več od lanske vrednosti. V Ambrusu, kjer bodo konfekcionirali jersey pletiva, bodo ustvarili približno desetino skupne vrednosti.
liski, trebanjski in novomeški občini približno na enakem - osip je bil med 49 in 51 odstotki, v Črnomlju pa je znašal 54 odstotkov. To kaže na hudo odvisnost med osipom in socialno ter ekonomsko razvitostjo občine in njeno zmogljivostjo za financiranje izobraževanja.
Sicer pa se socialno, razlikovanje začenja že v predšolski dobi, saj je v
treh občinah v predšolskih ustanovah le 625 otrok, mimo tega pa so ustanove samo v večjih krajevnih središčih. Dopolnilne vzgoje torej niso bili deležni najbolj potrebni otroci, V treh občinah tako ni v varstveni ustanovi niti enega kmečkega otroka, kar 57 odst, jih je iz uslužbenskih družin, le 35 odst. iz družin delavcev, V resnici pa kmečki otroci predstavljajo skoraj tretjino vseh otrok, delavskih otrok je 46 odst, uslužbenskih otrok je manj kot 15 odst., v varstvenih ustanovah pa jih je kar 57 odstotkov. Tako socialno razlikovanje bi morali odpraviti tako, da bi v osnovnih šolah imeli v podaljšanem bivanju tiste otroke, ki so tega najbolj potrebni, Žal ima celodnevno bivanje le novomeška šola.
Socialno razlikovanje dobiva pozneje vse hujše oblike, saj je v vseh srednjih šolah le 27 dijakov, na visokih in vi^ih šolah pa imamo le dobrih 5 študentov na tisoč prebivalcev ali komaj dobro polovico slovenskega poprečja.
Zato se na Dolenjskem zavzemajo za povečanje zmogljivosti pr^-šolskih in šolskih varstvenih ustanov za temeljite popravke učnih načrtov v osnovnih šolah, za zmanjšanje obremenitve otrok v šolah, za povečanje zmogljivosti v dijaških domovih in predvsem za podpis družbenega dogovora o štipendiranju, s katerim bi vsem nadarjenim otrokom omogočili šolanje na srednjih in visokih šolah ne glede na materialne možnosti njihovih staršev; Sole naj bi dajale svoje rnnenje o sposobnostih učencev, popraviti pa bi morali /daj zanemarjeno organizirano usmtijanje v poklice.
J. SPLICHAL
GCSPODARSTVO' V ČRNOMALJSKI OBČINI
Trdnih vihar ne more zamajati
V črnomaljski občini je lanska gospodarska slika dokaj ugodna — Ne gre za gospodarski boom, pač pa za napredek, kljub temu da so bila podjetja prizadeta s stabilizacijskimi ukrepi
Turistični
barometer
Bliža se čas dopustov, potovalne in turistične agencije že oznanjajo, kje boste najceneje in najprijetneje letovali. Na Dolenjskem skoraj povsod tožijo, da se nenehne podražitve v zadnjih mesecih precej poznajo rentabilnemu poslovanju gostinskih podjetij. Cene so tako kot povsod drugje prilagodili dolarskim, torej bo za (finaije nekaj dražje kot prejšnja leta. Kljub temu še vedno velja, da šo na Dolenjskem prenočišča in penzioni zvečine cenejši kot v drugih turističnih krajih.
Kako bo torej letos? Za tiste, ki bi radi letovali na Dolenjskem, ne bo odveč priporočilo, da je zares skrajni čas za rezervacijo. Za sezono imajo namreč v večjih turističnih središčih že precej prodanega. Postelj ne bo več kot lani: znano pa je, da Jih je vsako leto premalo. Iz Šmarjeških Toplic sporočajo, da imajo za tri sezonske mesece že razprodane postelje v sobah z balkoni. Sklepamo torej lahko, da bo turistična letina dobra.
Gospodarske organizacije v občini Črnomelj, ki imajo samostojni obračun in žiro račun pri podružnici SDK — po številu jih je 18 — so lani ustvarile za 182,750,000 din celotnega dohodka. Poslovni uspehi so bili za 15 odst. večji kot leto dni poprej.
Po pokritju stroškov, ki so se sicer povečdi za 18,2 odst. in odražajo splošen porast cen, in
S
0
4
5 S'
Zgodovina bo pisala o tem
(Nadaljevanje s 1. str.)
Slovesnemu podpisu so prisostvovali podpredsednik skupščine SRS dr. Jože Brilej, člani izvršnih svetov obeh republik, predstavniki zbornic in poslovnih združenj za energetiko in domačini kot gostitelji. Predsednik krljce občinske skupščine Jože Radej je pozdra^ podpisnike in izra^ zadovoljstvo nad začeto akc|jo ter obljubil, da se bo krška občina po svojih možnostih vključila v priprave. Skupini 15 strokovnjakov je že obljubila gostoljubje, da bo maja lahko začela delati.
Elektrarno bodo začeli graditi prihodnje leto. Veljala bo dve milijardi din. Stroške si bosta republiki delib. Podpisniki pogodbe so ob tej priložnosti izjavili, da bodo njihova podjetja dala za investicije vsa prosta sredstva, da pa je njihov delež odvisen od tega, koliko jim bo druž-
ba pustila akumulacije. V Sloveniji so namenili za jedrsko elektrarno 1 milijardo din. V pogovoru s časnikarji so zatrdili, da je investicija dobro preštudirana, zatorej kritika v tem primeru ni na mestu. Energetika je temelj za nadaljnji razvoj gospodarstva in tak način sodelovanja bo prav gotovo dal dober zgled drugim republikam.
JOŽICA TEPPEV
Sejmišča
PRVOMAJSKO VZDUŠJE
Brežiški sejem 30. aprila je bil slabše založen kot običajno. Pripeljali so 564 prašičev do 3 mesecev starosti (prodali so jih 386) in 24 starejših (prodali so jih 17), Kupci so z^tevali za mlajše po 11 dinarjev za kilogram žive teže, za starejše pa po 8 dinarjev.
dvigu osebnih dohodkov za 27,2 odst. je gospodarskim organizacijam ostalo 68,340,000 din dohodka. Tudi v tem so napredovali za približno 10 odstotkov. Čisti dobiček je v primerjavi z letom 1969 lani narastel za 13,7 odst. inje znašal 13,255,000 dinarjev.
Podjetij z izgubo v črnomaljski občini ni več. Najboljše uspehe je po podatkih, ki so jih zbrali na občini, dosegel kolektiv tovarne kondenzatorjev v Semiču, medtem ko rineta naprej brez možnosti za razširjeno reprodukcijo iz lastnih sredstev podjetje Belsad in Gostinsko podjetje. Na spisku podjetij z izkazanim dobičkom se je po več letih pojavila spet domača kmetijska zadruga, kar prav tako razveseljuje, če se spomnimo, koliko težav in sitnosti so imeli s tem kolektivom pretekla leta.
Stabilizacijski ukrepi so potipali sleherno gospodarsko organizacijo, povsod pa so dokaj hitro ukrepali in skušali z notranjo boljšo organizacijo dela, višjo storilnostjo in boljšo poslovnostjo nadomestiti izgubljeno.
Še to ne smemo pozabiti, da je bilo dejansko ustvarjenega poslovnega uspeha na območju občine veliko več, kot smo navedli, V teh podatkih so namreč izpuščena podjetja, ki imajo v črnomaljski občini svoje obrate, kot so novomeška tovarna IMV in druga.
RIA BAČER
Kmetijski nasveti
Zmagujejo mešana gnojila
Zaradi svojih večkratnih prednosti kombinirana umetna gnojila (nitrofoskali), ki imajo vse tri najvažnejše hranilne snovi: dušik, fosfor in kalij, izrivajo enostavna umetna gnojila, ki imajo eno samo hranilo. Trenutno je pri nas tako, da se ena četrtina dušika, polovico fosforja in dve tretjini kalija porabi v obliki kombiniranih gnojil.
Kombinirana (mešana) gnojila so bolj koncentrirana, potrebujejo manj prostora za skla^ščenje, teijajo manjše prevozne stroške, kar pa je še posebno velika prednost; njihova uporaba je enostavnejša, kmetovalec ima mnogo manjšo možnost, da bo naredil gnojilno napako. Če gnoji z enostavnim gnojilom, ki ima eno samo hranilo, se kaj rado zgodi, da bo dal nekega hranila preveč drugega pa premalo. Dati enega hranila preveč pomeni „vreči ga skozi okno“, če poznamo zakon o minimumu, ki pravi, ^ bo pridelek odviseh od tistega hranila, ki ga je v zemlji najmanj.
Opaziti je, da kmetovalci o kombiniranih gnojilih premalo vedo. Mnogi izmed njih si ne vedo niti razložiti, kaj pomenijo številke na vrečah, zaradi premajhnega osnovnega znanja se ne znajo pogovoriti s prodajalcem ali strokovnjakom, katero gnojilo bi uporabljali in zgodi se, da gnojilo na pamet.
Naj ponovimo: številke na vrečah s kombiniranimi gnojili
)ovedo, koliko kilogramov čistega dušika, fosfornega oksida in 1 ie	_
Gnojilo 6:12:16, ki ga izdelujejo v Rušah, in ki ga priporočajo
pove
icalij
ijevega oksida je f^sto kilogramih kombiniranega gnojila.
za okopavine, ima torej 6 kg dušika, 12 kg fosfoija (fosfornega oksida) in 16 kg kalija. To 'gnojilo je, mimogrede povedano, primemo za gnojenje krompiija, ker je v njem kalij v obliki sulfata.
Pri nas dobivamo gnojila v glavnem iz dveh tovarn: iz Ruš in iz Kutine. Naštejmo nekaj ruških gnojil: 8; 12:16, (za krompir), 6:8:16 (za okopavine), 4:14:11 (za ozimine),6:10:18 (za vinograd) in še nekaj kutinskih: 9:18:18, za tem: 17:8:9 (za travnike) itd. Kutinskim gnojilom običajno dodajajo tudi tako imenovane sledovne elemente in magnezij, kar rastline potrebujejo, da bolie uspevajo.
Inž. M. L.
v Tacnu ena najsodobnejših šol na Slovenskem
r
v Tacnu, slikovitem kraju pod Šmarno goro, nedaleč od Ljubljane, deluje od leta 1967 strokovna šola za notranje zadeve - za miličnike kadete. Šola je urejena povsem sodobno. Učencem nudi brezplačno šolanje z vso oskrbo in z mesečno nagrado povriiu. Šola traja tri leta. Letos bodo v šolo ponovno vpisali 150 učencev. S tem se nudi mnogim fantom ugodna priložnost, da pridejo do zanimivega poklica. Ko smo se prejšnji teden mudili v Tacnu smo videli marsikaj zanimivega in pogovaijali smo se s številnimi kadeti iz Pomuija in Dolenjske.
„HALO, TUKAJ 205 ..
Pred poslopjem republiškega sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani sem se „vkrcal" v službeni avtomobil, ki me je odpeljal proti Tacnu. Radijski sprejemnik in oddajnik poleg šofeqa je bU ves čas vklopljen in iz njega so prihajala sporočila:
„Halo, tukaj 205 ... Na križišču ... je prišlo do prometne nesreče ... v pomoč bodo pri3i gasilci ... delo za odstranitev prevrnjenega avtomobila hitro napreduje ...“
Vse ^a do Tacna sem poslušal zanimiva poročila. Tu in tam sem na križiščih videl može in fante v plavih uniformah, ki so usmerjali promet. Ko smo se v Tacnu pripeljali čez savski most, smo videli skupine mladih kadetov, ki so se urUi v radiotelegrafiji. Z obrazov jim je bilo videti, da so povsem predani delu, ki jim bo v poklicu nujno po-' tiebno.
Sola v tacnu
JE VZORNO UREJENA
Sola za miličnike kadete v Tacnu je vzorno urejena. Takega mnenja smo bili številni novinarji, ki smo se zbrali tukaj, da bi širši javnosti posredovali vtise o sodobnem šolanju miličnikov pri nas. Poslopje internata je novo, prav tako večina ostalih zgradb, v katerih so kabineti in prostori za številne svobodne aktivnosti. Pravkar gradijo samopostrežno restavracijo, potrebujejo še prostornejšo telovadnico in nekatere druge objekte. V vseh treh letn^ih se ^la okoli 450 učencev. To pa je že lepa številka, ki povzroča vodstvu šole številne skrbi.
PRVA GENERACIJA ŽE V SLUŽBI
Lani je končala šolo prva generacija, ki že dela na terenu. Vsako leto pa sprejmejo 150 novih učencev.
Kadetom ni potrebno služiti vojaškega roka, šola pa jim da srednjo strokovno izobrazbo. Po tej šoli lahko nadalje študirajo na višjih in visokih šolah.
Lani je končalo šolo 121 kadetov in se jih je od tega vpisalo na vi^e šole kar 47. Kadeti se lahko specializirajo za delo v prometni mUici, kriminalistiki, v mejni službi in drugje.
Šolanje je brezplačno. Za najnujnejše osebne potrebe dobijo učenci v prvem letniku 50 dinarjev mesečno, v drugem 75 in v tretjem 100. Poskrbljeno je tudi za razvedrilo. V šoli imajo kino^redstave, v Ljubljani pa so abonirani v gledališčih.
Na šoli imajo 26 predmetov iz enajstih strok. Med njimi je pet predmetov iz vojaških veščin. Posebno skrb posvečajo tehničnim predmetom in ne nazadnje jiu-jitsu. Vsi fotografirajo, skicirajo, plavajo, smučajo in imajo šoferske izpite A in B kategorije.
Tovariši, ki so nam razkazali šolo v Tacnu. Od leve proti desni so: Franc Kostrevc, inšpektor republiškega sekretariata za notranje zadeve, Engelbert Zorc, vodja odseka za kadete, prof. Boris Mišja, p^agoški vodja in Anton Zupančič, ravnatelj strokovne šole za notranje zadeye.
Pogoji za vpis v šolo za miiičnike-kadete
Republiki sekretariat za notranje zadeve je pred nedavnim razpisal sprejem 150 učencev v strokovno šolo za notranje zadeve v odsek za miličnike — kadete. Vpišejo se lahko tisti mladinci, ki so uspešno končali osemletko, db niso starejši od 17 let, da so zdravi, pošteni in da imajo pismeno privolitev staršev ali skrbnikov, šola se prične 6 septembra in traja tri leta.
Kadeti dobijo brezplačno uniformo, prehrano, stanovanje, skratka, vso oskrbo. Šola jim da srednjo strokovno izobrazbo. Tisti, ki bi se želeli vpisati v to šolo, naj se o pogojih in potrebnih dokumentih pogovorijo na najbližjih postajah milice.
V Tacnu so zbrani fan^e iz vse Slovenije in živijo kot ena družina.
Številne sekcije
Predstavniki šole so nam natresli številne podatke. Povedali so tudi, da imajo na šoli kar 23 sekcij. V njih delajo strelci, motoristi, odbojkaši, balinarji, radiotelegrafisti in tako naprej.
Posebno skrb posvečajo tudi idejnemu izobraževanju. Organizirajo predavanja o vlogi Zveze komunistov. V času obstoja šole so sprejeli v ZK že mnogomladih članov. Jutri pa bo sprejem za 90 novih mladincev.
Fan^e lahko gredo domov enkrat mesečno in ob praznikih. Tisti, ki se posebno dobro učijo imajo še druge privilegije.
PRVI V JUGOSLAVIJI
Leta 1967 je bila v Tacnu formirana prva tovrstna šola v naši državi. Naslednje leto so jo formirali tudi v Srbiji in v drugih republikah. Brez takšne šola pa je še Hrvatska. Tovrstno šolanje je bilo nujno potrebno, saj ga narekuje sodoben tempo razvoja na vseh področjih. V Sloveniji nam danes manjka še nekaj sto miličnikov. To vrzel bo zapolnila prav ta šola. Se v bodoče pa bodo izobraževali tudi po starem, v odseku za miličnike v Domu Maksa Perca v Ljubljani. Tja se lahko vpišejo vsi tisti, ki so že končali vojaščino in so za tak poklic neoporečni.
Kadeti morajo pred sprejemom v šole napraviti sprejemne izpite. Doslej je izpite opravil le v^ drugi kandidat. Zanimivo je, da je med učenci kar 75 odstotkov iz delavskih družin, zelo malo pa jih je iz kmečkih. Predstavniki šole so mnenja, da je za to poglavitni vzrok slab učni uspeh na podeželskih šolah.
MOTORNE DIRKE
Ob koncu obiska v šoli so nam nekateri gojenci napravili pravcate motorne dirke, na zelo domiselno urejenem poligonu. Zanj je napravil načrt tamkajšnji učitelj za pro-'metno tehnično stroko Alojz Papič, ki je na svoje motoriste zelo ponosen. Motoiji so brenčali mimo nas, da je bilo veselje. Proga ima številne vzpetine in zavoje ter druge prepreke. Tukaj se mladi motoristi najlažje naučijo premagovanja težav, na katere bodo tu in tam naleteli pri opravljanju poklica.
Fantom v plavih uniformah smo zaželeli srečno. V mislih pa so nam ostali prijetni vtisi, saj je naša skupnost storila velik korak naprej na področju izobraževanja čuvarjev reda in človekovega dostojanstva.
Tekst in foto: FRANCEK STEFANEC
Nekaj
podatkov
v strokovno šolo za miličnike kadete v Tacnu je bilo od leta 1967 pa do lani vpisanih iz občin Murska Sobota 12, Lendava in Ljutomer po 11 in Gornja Radgona 10 kadetov. Iz občine Novo mesto je bilo vpisanih 22, Črnomlja in Trebnjega po 11, iz Brežic 9, Krškega 8 in iz občine Metlika 1 učenec .
Kadeti raportirajo
Učitelj prometno tehnične stroke Alojz Papič je pogledal, če je z motoiji vse v redu in kadeti so se zapodili po poligonu.
Jože Ajdišek (17) iz Birčne vasi pri Novem mestu obiskuje drugi letnik:
„Veselila me je uniforma, dobri pogoji na šoli, pa sem prišel sem..."
Drago Leiner (18) doma iz Lendave, obiskuje drugi letnik:
„ V šoli mi ugaja, želel pa bi si več prostega časa. “
Slavko Modic (18) doma iz Novega mesta, obiskuje drugi letnik:
„ V prostem času rad sodelujem pri radiotelegrafistih. Privlači pa me tudi košarka. Napravil sem že tečaj za tretjo klaso radiotelegrafista. “
Koloman Pintarič (19) doma iz Martjanec pri Mur^ Soboti, obiskuje prvi letnik:
„Pogoji na šoli so dobri. Še boljše bo, ko bomo dobili novo samopostrežno jedilnico. “
Jože Jurečič (17) doma iz Krškega, obiskuje drugi letnik:
„Šola za tovrstni kader je bila pri nas potrebna. Tukaj me še posebno privlači moto-ristika. “
Predrag Antič (17) doma iz Lendave, obiskuje prvi letnik:
„Življenje v kolektivu mi ugaja. Med nami je tovarištvo in sloga. “
Miha Pogačar (18) doma iz Krškega, obisicuje tre^i letnik:
„Tu smo zbrani iz vse Slovenije. Zbližali smo se pri skupnem delu. Profesorji nas razumejo in nam pomagajo. “
Vinko Kobe (19) doma iz Špe-harij pri Vinici, obiskuje tretji letnik:
,J^a šoli skrbimo tudi za družabnost. V našem letniku smo organizirali plesne vaje. “
Janez Šafar (19) doma iz Šmarjeških toplic, obiskuje tretji letnik.
„ Vedno me je veselila uniforma in sam poklic^nad svojo odločitvijo nisem razočaran. Ta poklic priporočam tudi drugim, če jih veseli. “
Jože Mencin (17) doma iz Mi-hovice pri Šent Jerneju, obiskuje prvi letnik:
„Sem prav dober učenec. Na šoli imamo veliko možnosti za razne dejavnosti. “
PREPROSTO IN JASNO O USTAVNIH SPREMEMBAH
Samostojnost republik na vseh področjih življenja
Ustavna dopolnila prinašajo pomembne novosti tudi glede osebnega dela z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, z drugimi besedami glede privatnega dela, obrti. Resnici na ljubo moramo zapisati, da je bilo o tem v preteklosti precej nasprotujočih si mnenj, pogledov in prepričanj, pa tudi različnih praktičnih re-Stev. Nekateri so biU trdno prepričani, da pomeni vsaka obrtna delavnica zametek kapitalizma, tujek v našem družbenem in gospodarskem sistemu ter usodno nevarnost za socializem. Bili so drugi, ki so se zavzemali za to, da se da tudi privatnemu delu več zraka, da se sprostijo predpisi, ki so ga utesnjevali, da pa se hkrati bedi nad njim z davčno in inšpekcijsko slu^o.
skimi organizacijami iz drugih občin in republik. To je navsezadnje v prid njim samim, saj se na ta način uve-
Očitno je, daje bila naša lueditev bolj nagnjena k prepričanju prvih kot drugih. To nas je sčasoma pribijalo tako daleč, da se skoraj nihče več ni hotel ukvarjati z zasebno obrtjo, ker ga k temu ni nič spodbujalo, ker bi od tega premalo imel. Skratka, splačalo se ni Drugačen veter je zavel v praksi šele zadnja leta, ko je zaradi drugačne davčne politike postala tudi zasebna obrt spet zanimiva. Brez nje danes praktično katerakoli družba težko shaja, saj družbena obrtna podjetja niso kos vse večjemu delu.
VAŽNO ZA KMETE IN OBRTNIKE
Ustavno dopolnilo XXIII je na-
Eravilo tu precejšen, mirne duše lah-0 rečemo, bistven prelom. Poslej ni več zvezna ustava tista, ki bo določala, koliko delavcev bo lahko zaposloval privatni obrtnik, gostilničar ali kdorkoli že, ki bo delal sam ali skupaj z drugimi s svojimi osebnimi sredstvi. To bodo poslej urejale republike vsaka zase s svojimi ustavami in zaJconi, tako pač, kot se jim bo zdelo, da je^ prav in za tisto republiko n^bolj primemo. To v resnici pomeni, da smo se znebili predsodkov, ki smo jih do zasebnega dela še imeli in da mu bodo po vsej verjetnosti republike odprle zdaj širšia pota, mu omogočile bolj sproščen razvoj. Zasebno delo torej ne bo v naši družbi neka izjema, ampak de k), enakovredno v^emu drugemu.
Ustavno dopolnilo hkrati zagotavlja delavcem, ki bodo zaposleni pri privatniku, v načelu enak položaj, enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo delavci, zaposleni kjerkoli drugje v družbenem gospodarstvu. Da bi bil čimbolj z^iten pred morebitnim izkoriščanjem in da bi imel zagotovljene vse pravice, ki mu gredo iz delovnega razmerja, sklepa z delodajalcem pogodbo o svojem delu na podlagi tako imenovanega sporazuma ali kolektivne po-igodte, Id jo skleneta sindikalna organizacija ter gospodarska zbornica oziroma združenje zasebnikov, ki se ukvarjajo s privatnim delom. Sindikat bo torej tisti, ki bo tudi v tem primeru zastopal delavca, ščitil njeMve pravice in mu zagotavljal eneScopraven položaj z vsemi drugimi delavci, zaposlenimi kjerkoli drude.
Ustavna dopolnila omehčajo ljudem, ki se ukvarjajo s privatnim delom, da se združujejo „v zadrugah in podobnih organizacijah ter v njih skupno gospi^arijo z dohodkom od skupn^ aela“. Podrobna določila o tem bodo morali postaviti zakoni, ki jih bodo sprejemale republike same.
XXIII. ustavno dopolnilo prinaša Še eno pomembno novost, ki bo zlasti zanimala kmete: v hribovskih in gorskih krajih je lahko površina obdelovalne zem^e na kmetyi, do katere imajo kmetje lastninsko pravico, večja od 10 hektarov (kot je bilo določeno z ustavo doslej). Kolikšna bo največja dovoljena površina, bodo verjetno določili zakoni vsake republike posebej.
ODPRTA VRATA VSEH REPUBLIK IN OBCIN
Ko so začele teči jjriprave na ustavna dopolnila; se je začelo precej govoriti o enotnem jugoslovanskem trgu. Določila o tem vsebuje XXIV. ustavno dopolnilo. Kljub temu, da je Jugoslavija sestavljena iz šestih republik in dveh avtonomnih pokrajin (Vojvodina in Kosovo v okviru repubUke Srbije), veljajo na celem njenem ozemlju enotna načela o raspodarski dejavnosti, o trgovini (prometu blaga), zaposlovanju itd. Sleherno podjetje iz katerekoli republike sme svobodno delovati kjerkoli v Jugoslaviji, prodajati svoje blago in usluge, sprejemati delo, odpirati svoje obrate, lokale, podružnice. Občine in republike nim^uo pravice delati igeme med delovnimi organizacijami, dopuščati, da bi, reamo, nekje lahko odpirale trgovine ali kaj podobnega samo delovne organizacije iz tiste občine ali repubhke, druge pa ne.. Vsak občan se lahko zaposb kjerkoli, če je seveda delo na voljo, in ne sme biti izpostavljen razlikam, pa najsi prihaja od koderkoli iz Jugoslavije.
Za vso državo, določa XXIV. ustavno dopolnilo, veljajo enoten denar in ista načela kreditne politike, Prav tako velja za vso državo isti sistem gospodarskih odnosov s tujino. Z vsem tem je zagotovljeno, ' da bo jugoslovanski trg v resnici enoten, da bosta na ta način trgovina in gospodarska dejavnost sproščeni, da republike aU občine ne bodo zapirale vrat pred gospodar-
Ijavlja konkurenca med podjetji, poživlja gospodarska dejavnost, se siri in bolje oskrbuje trg, omogoča izmenjava strokovnjakov in podobno. Nemogoče si je zamisliti, da bi se republike zaprle vase in s tem onemogočile konkurenco. To bi pomenilo pljuvanje v lastno skledo, siromašenje pravzaprav lastnega gospodarstva. Seveda so pri vsem tem republike popolnoma samostojne, kar zadeva njihovo gospodarstvo, načrtovanje in usmerjanje gospodarskega razvoja.
Z družbenim načrtom Jugoslavije se določa samo skupna gospodarska politike za vso državo. Razumljivo je namreč, da bo potrebno tudi v bodoče načrtovati neke okvire razvoja vsega jugoslovanskega gospodarstva, vendar ne na ta način, da bi z vrha navzdol, iz nekega državnega centra, togo naročali gospodarstvu kaj, kako in koliko bo delalo. Casi takšnega državnega planiranja so že zdavnaj za nami in niso bili ravno uspešni. Kot so deloma že sedaj, bodo v prihodnje republike v celoti odgovarale in skrbele za svoj gpspo-darski in drugi razvoj. Družbeni načrt Jugoslavije bo na podlagi skupno ocenjenih možnosti in razvojnih pogojev gospodarskih organizacij, občin in republik samo določal gospodarsko politiko za vso državo.
BANKE, DAVKI IN SAMOSTOJNOST REPUBLIK
Ustavna dopolnila prinašajo novost tudi v organizacijo Narodne banke Jugoslavije oziroma v delo in naloge, ki jih opravlja. Kot doslej bo tudi v prihodnje opravljala emisijsko funkcijo, kar bi preprosteje in nekoliko poenostavljeno pomenilo, da bo izdajala denar. Novost je predvsem v tem, da bodo poslej imele narodne banke tudi republike, ki naj ne bi bile samo nekaldne podružnice Narodne banke Jugoslavije, kot so zdaj, ampak naj bi v skladu z novim položajem ter pravicami republik sodelovale pri oblikovanju emisijske politike. Imele naj bi svojo besedo, ko bi šlo za odločitve o tiskanju denaija, njegovem razdeljevanju, o določanju načel za kreditno politiko in podobno. To seveda ne pomeni, da bo Narodna banka Jugoslavije z republiškimi narodnimi bankami odločala samostojno o vsem tem.
Davčna politika bo v bodoče izključno v rokah republike. Te bodo samostojno določale, kakšne prispevke in davke bodo plačevali posamezniki in delovne organizacije (organizacije združenega dela). Federacija bo določala samo višino prometnega davka na blago in storitve, to pa je potrebno zategadelj, da ne bi bilo republikam ali občinam omogočeno različno obdavčevati blago različnih proizvajalcev. Prometni davek bo potemtakem enoten za vso Jugoslavijo in na ta način ne bo mogel biti sredstvo, s katerim bi lahko tudi vplivali na konkurenco.
Tudi iz teh določil jasno odseva tisto, kar je bistveno za sedanje ustavne spremembe: samostojnost republik na vseh področjih gospodarskega, družbenega in zakonodajnega življenja. Republika mora skrbeti sama zase, zato mora v načelu tudi sama zagotavljati vire in sredstva za nemoteno delovanje vseh področij, ki so važna za nemoten razvoj življenja v družbi.
Ni še dolgo tega, ko je bil položaj precej drugačen: zveza je določala vrste davščin in prispevkov in pa njihovo višino. Sicer se je zadnja leta tudi tu marsikaj spremenilo in so republike imele čedalje bolj pioste roke, vendar pomenijo ustavna dopolnila popoln prelom z dosedanjo ureditvijo. Seveda pa moramo poudariti, da zaradi tega najbrž davkov ne bo nič manj, kar bi utegnil kdo
preprosto sklepati. Prispevki, ki jih plačujejo zaposleni, pa vse vrste dav-Kov so vir sredstev za družbo, za
državo, če hočete, s katerimi konec koncev skrbimo predvsem za to, da lahko zadovoljujemo nekatere skupne in tudi osebne potrebe (zdravstvena pomoč in varstvo, šolanje, komunalna ureditev, delovanje uprave itd.)
I.	RUDOLF
• ••
Metlika - Kurirčkovo torbico s pozdravi tovarišu Titu so učenci osnovne šole Suhor pretekli teden predali učencem metliške osemletke. Predaja je bila na športnem igrišču, kjer je teklo vse dopoldne področno tekmovanje v rokometu. Pri prevzemu so pripravili metliški učenci kulturni program.
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
OB ZMANJŠANJU KOMUNSKIH STRANI V GLASILU SZDL
Za 30-letnico manjši obseg?
»Bomo ravno za tridesetletnico ustanovitve Osvobodilne fronte in ljudske vstaje prikrajšani za eno temeljnih pridobitev — z zakonom zagotovljeno pravico do obveščenosti, ki nam jo zdaj hočejo okrniti?«
Zelo sem bil presenečen, ko sem v 16. številki Dolenjskega lista prebral obvestilo kolektiva tega domačega, res priljubljenega časnika naročnikom in bralcem, da se bo obseg komunskih strani zmanjšal skoraj za
polovico zaradi slabega posluha občinskih konferenc SZDL.
Kmalu po novem letu smo bili občani iz sevniške občine prek svojega glasila obveščeni, da ne bodo v prilogi lista več objavljeni občinski odloki, ker
Obsojam tako obnašanje!
Uredništvu DL!
Skoraj ves jugoslovanski tisk piše o izpadu novomeških ob-jestnežev ob gostovanju pevca zabavne glasbe Krunoslava-Kiče Slabinca. Tudi jaz sem opazil članek v zadnjem ,J)olenjcu“ in moram vam reči, da sem bil zelo razočaran nad početjem teh novomeških pobalinov. Obsojam tako obnašanje, tak na-, stop proti pevm, ki ga ljubitelji zabavne glasbe zelo cenimo. Ne morem si zamisliti, da so prav novomeški gledalci doživeli tak „sprejem'^! Včasih smo Novo-meščani drugače cenili nastope gostujočih ansamblov in pevcev, zadnje čase pa nam ugled vestnih in dobrih gledalcev kvari peščica huliganov. Ali bomo res prišli na glas kot pro-
staška in nehvaležna publika? ! Ali je Kičo za svoj nastop zaslužil samo jajce v glavo? ! Prepričan sem, da le, zato tako početje toliko bolj obsojam, upam pa tudi, da bodo objest-neži dobili zasluženo kazen.
Hkrati se na koncu sprašujem, če nismo morda sami krivi za izpad predrzne trojke? Ali nam ni znano, kdo so ti pre-drzneži? Ce pa jih poznamo, jim ne bi smeli dovoliti obiska koncerta! — Podpisal se bom z imenom in priimkom, saj me mladi izgredniki prav dobro poznajo: smo istih let, pa vendar se zelo razlikujemo!
S tovariškimi pozdravi
DUŠAN GALIC mornar, Pulj
Takole je znani stidci fotograf Eijavec ohranil spomin na spoštovano in priljubljeno rojakinjo Albino Novakovo, dolgoletno glavno tojnico Slovence ženske zveze iz Oiicaga. Rada je prihajala na izseljenske piknike v Slovenijo.
■Albin^Mov^^
Iz Chic^a je prispela žalostna novica, da je 6. aprila med opoldanskim počitkom za vedno zaspala Albina Novak, dolgoletna glavna tajnica Slovenske ženske zveze, ki združuje okrog 12.000 ameriških Slovenk po vseh ameriških državah. To je tudi največja organizacija slovenskih žena na svetu.
Vedeli smo, da zadnje leto ni bila več trdnega zdravja, da ji je oslabel vid, da je prestala operacijo, nismo pa slutili, da so ji dnevi že šteti.
Bila je široko razgledana in zavedna Slovenka, priljubljena voditeljica v svoji organizaciji in med vsemi^ ki so jo poznali. Rodila se je 5. novembra 1900 v Ribnici, v družini trgovca in gostilničarja Matije Križmana. Leta 1910 sc je družina izselila v Ameriko, kjer je Albina nadaljevala šolanje in izobraževanje. Kot prej v Ribnici je bila tudi v Amenki odlična dijakinja. Dozorela je v dekle, si našla življenjskega tovariša in rodila dve hčerki.
V	Ameriki se je kmalu vključila v delo slovenskih podpornih organizacij, najprej v Slovenski dobrodelni zvezi. Leta 1919 pa je bila že delegatka na konvenciji ameriške podporne organizacije „Woodmen“. Od 1928 dalje je opravljala najodgovornejša dela v Slovenski ženski zvezi: bila je glavna nadzornica, predsednica, ustanoviteljica mla-
dinskih krožkov, urednica zvezinega glasila „Zarje“ od 1952 pa vse do 1970 pa je bila glavna tajnica zveze.
Med zadnjo vojno je kot funkcionarka Slovenske ženske zveze in kot človek izpričala svojo veliko ljubezen do rojstne domovine, ko je z drugimi domoljubnimi ameriškimi Slovenci sodelovala v organizacijah za pomoč okupirani Sloveniji. Že
1941 je postala članica Jugoslovanskega
1942 ameriš
organizacije, ki se je vsa vojna leta borila za moralno in gmotno pomoč novi Jugoslaviju
Po vojni se je rada vračala na obisk v Slovenijo in vedno je pri-peljaja s seboj skupino članic Slovenske ženske zveze; kar trinajstkrat je prišla, zadnjič 1969. Želela je, da bi tudi drugi in tretji rod naših izseljencev spoznal Slovenijo, zato je spodbujala mlade, da so prišli in si jo ogledali. Za svoje članice je naročala skupinske izlete po Sloveniji in Jugoslaviji, da so si med obiskom ogledale čimveč in da niso ostajale samo v svojih rojstnih vaseh. Zato pa ja bila Albina Novakova dobro znana tudi v Sloveniji, kjer je imela zaradi svojega plemenitega značaja številne prijatelje.
Ohranili ji bodo svetel spomin!
M. S.
jih bo objavljal Uradni list SRS. Tisti, ki imajo radijske sprejemnike, so o odlokih več a\i manj obveščeni prek lokalne radijske postaje, drugi pa so prikrajšani. Zadnja, skoraj 6-mesečna akcija nabiranja novih naročnikov je pokazala, kako je to glasilo SZDL Dolenjske in Spodnjega Posavja priljubljeno pri ljudeh. Ne glede na denarne težave mi je prav zaradi tega nerazumljivo, zakaj kratijo občanom ustavno pravico do vsestranskega obveščanja prav na obletnico Osvobodilne fronte in vstajo slovenskega naroda.
Imam občutek, da bo zaradi zmanjšanega obsega manjše število naročnikov in da bo zadnja akcija postala jalova. Vprašam se tudi, če ne bo nastala politična škoda, ker člani SZDL in občani ne bodo obveščeni o političnih in gospodarskih dogodkih svojega kraja in občine, da o jugoslovanskih in tujih dogodkih niti ne govorimo. Slep je tisti, kdor ne vidi, da je politična miselnost delovnih ljudi na Dolenjskem tako razvita, da že sedanji obseg glasila njihove najbolj množične organizacije komajda zadošča trenutnim potrebam obveščanja, kaj šele da bi ga zmanjševah. Vsak bralec, ki je le nekajkrat prebral Dolenjski Ust, se zaveda, kaj mu politično in kulturno pomeni.
Prepričan sem, da ob ustanovitvi Dolenjskega lista ni nihče slutil njegovega kasnejšega raz-, voja. Vs^do dobro ve, da je bilo naše gospodarstvo ob njegovi ustanovitvi šele v povojih, da je takrat še mnogo bolj kot danes manjkalo denaija, pa vendar je bil list ustanovljen, ker so se zavedaU njegovega pomena. Danes, ko smo gospodarsko mnogo močnejši, naj bi zmanjševali list in duših njegov razvoj? Ali se zavedamo, kakšno škodo bomo naredili občanom in kako težko jo bo kasneje popraviti? Kdo bo opravičil vso politično in kulturno škodo, ki bo zagotovo nastala?
Ne meni ne drugim ljudem ni vseeno, kaj delajo naši predstavniki družbeno-političnega življenja, ljudje, ki smo jih mi ob-čaiu izvolili. Prav zaradi tega želimo, da bi list ostal neolor-njen in da bi še naprej v neokrnjenem obsegu opra^jal svoje poslanstvo. Ob zgodovinski sojetnici mora Dolenjski list ostati eden izmed nosilcev idej naše revolucije in gradnje socialistične družbe. Prepričan %m, da bodo moje želje podprli tudi drugi naročniki in bralci z zahtevo, da je treba zagotoviti denar, da bo list izhajal v dosedanjem obsegu. Naročniki glasila Socialistične zveze, ki nadaljuje tradicijo Osvobodilne fronte, upamo, da ob 30-letnici ustanovitve OF ne bomo prikrajšani za tista ustavna določila, ki so pridobitev naše revolucije.
KAREL ZORKO, Zavratec 32, p. Studenec
NI NUJNO
da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na po^ne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno j^od-pi^i ga bomb s kratickmi ali kako drugače), vsekakor pa je ];Hed sodiščem za resničnost, napisanega odgovoren predvsem sam.
UREDNIŠTVO DL
Če mi ni všeč, ostanem pa doma!
o novomeških ,jajčaijih“ se te dni precej govori in piše. Da takoj povem: ni Kulturno in ne pogumno metati jajca na oder gostujočih pevcev in pevk. Upam, da bo sodnik za prekrške objestnost nepridipravov dovolj strogo ocenil in jih tudi kaznoval. Taki pojavi nam jemljejo ugled in mečejo grdo senco na vso mladino.' Zase pa naj povem samo še tole: meni tole popevkarjenje in zavijanje neumnih viz ter včasih zelo bedastih besedil že preseda. Dovolj oz. veliko preveč vidim in slišim tega že na televiziji in v radijskih oddajah. Zato me obiski takih ali drugačnih popevkarjev nikoli ne vidijo! Raje ostanem doma, kot da bi šele v dvorani moral obžalovati, da me bolijo ušesa in da me je sram spakovanja, ki ga prenekateri izmed takihle mladih ali mlajših „nosilcev kulture“ ponujajo ljudem.
Vzgojna plat televizijskih in radijskih oddaj do take glasbe je bila že ponovno kritizir^a in je tu ne mislim ponavljati. Žal mi je le, da uredniki TV in radijskih oddaj pri ponavljanju take glasbe, kadar gre za nekvalitetne popevke ali prazne neumnosti, niso bolj kritični. Lepo, prikupno popevko pa rad posluša tudi prenekateri starejši človek - a takih popevk ni veliko.
M. KLINAR, Novo mesto
HVALA, MLADI SEVNIŠKI PRIJATEUI!
Članom dopisniškega krožka z osnovne šole v Sevnici se lepo zahvaljujemo za prvomajske čestitke in lepe pozdrave, ki jih vračamo z enako željo: da bi dosegali še mnogo lepih in novih uspehov v krožku in da bi vselej tako spoštovali in ljubili materino besedo!
UREDNIŠTVO DOL. LISTA
SOS za družbeno -lastnino
Sodražica je zelo razgiban kraj, kjer lahko kar čez noč nastanejo razne manjše spremembe. Zdaj premlevamo „okupacijo" družbenega zemljišča ^oraj v središču kraja in njegovo spremembo v bodoči sadov-nj£^. Tolaat je šlo le malo predaleč!
Znano je namreč, da po vojni urejeni prostor ob mostu, vzdolž in v podaljšku gostilne ,4*ri Kaprolu“, ni bil in verjetno nikole ne bo zasebna last. Ta p5>stor je torej družbena lastnina in naj služi javnemu namenu. Krajevna skupnost je nekoč o tem že razpravljala ter menila, n^j bi ta prostor uporabljal zasebni gostilničar kot parkirišče, seveda bi moral plačevati določeno zakupnino. Denar bi se stekal v blagajno krajevne skupnosti, ki ji v«dno manjka denaija. Ce prostor ne bi oddali za ta namen, bi ga uredili kot javno zelenico ali park.
Zaključek je preprost: krajevna skupnost Sodražica mora zahtevati, naj zasebnik sadike takoj odstrani. Prav tako naj odstrani tudi vse druge predmete, ki nimajo kaj iskati na družbenem premoženju. Družbena lastnina je namreč prav tako nedotakljiva, kot je nedotakljiva zasebna.
SODRŽAN
DRECJI vrh in CUŽNA VAS: CEMU SKRIVALNICE?
Na sevniški pošti je bilo oddano pismo, v katerem sta na koncu zanimive vsebine žal le dve kratici: S. P. in K. S. Cemu skrivanje za črkami, ko v uredništvu vendar moramo vedeti, kdo nam piše in zakaj? Vsak teden sproti pojasnjujemo na tej strani:
Uredništvo mora vedeti za vaš celi pravi naslov, sicer prispevka ne objavimo! Na posebno pripombo pisca pa lahko vedno upoštevamo tudi njegove želje: ime ostane za javnost tajno, pismo pa v tem primeru podpišemo s kraticami ali kako drugače.
Ce je vsa stvar taka, kot jo opi-
sujete, čemu torej strah pred objavo resnice? Za pošteno in resnično stvar vam ne more nihče nič, javnost bo vedno na vaši strani! Vam in drugim zato ponovno svetujemo: za uredništvo se morate podpisati s polnim in pravim naslovom (katerega vedno preverimo), nato pa se lahko pogovorimo, kako naj bo pismo podpisano. Lepo pozdravljeni
-	čeprav vam /amcrimo tole skrivanje. Morda niste vedeli, da vsa nepodpisana pisma (ali pisma z zlaganim. izmišljenim podpisom) dosledno mečemo v koš za odpadke? ?
UREDNIŠTVO
kultura
in
izobra-
ževanje
CRNOMEU;
,4CR0G s KREDO“
V	soboto, 8. maja, bo v Črnomlju gostovalo amatersko gledališče s Klabundovo igro ,^rog s kredo“, ki jo je režiral Marijan Kovač. Predstava bo v prosvetnem domu zvečer.
V	zadnjem desetletju novomeški gledališčniki še niso gostovali v mestu ob Lahinji, zato jih v Črnomlju pričakujejo s tem večjim zanimanjem.
JUTRI PONOVITEV
V	novomeškem Domu kulture bodo jutri, 7. maja zvečer, igralci Bele krizanteme ponovili igro Tonija Vovka „Skozi temo ali devalvirana morala". Za to so se odločili po zelo lepem obisku na krstni predstavi, ki je bila pred prvomajskimi prazniki.
NOVO V IZVIRNI SLOVENSKI POEZIJI
Mladinska knjiga v Ljubljani je pred dnevi v zbirki „Pota mladih“ (urednik Ivan Potrč) izdala pesmi DEDOVA PISCAL, ki jih je napisal Miroslav Slana. Knjigo je pesnik sam tudi opremil, tehnično uredil pa Borut Kovše. Urednikova spremna beseda nam pove, da je DEDOVA PISCAL Miroslava Slane „osvežitev v slovenski mlajši poeziji, ker prihaja od zemlje in njenih plodov, od kmečkega človeka, njegovih tegob in navad ter prastarih običajev", dodaja pa tudi tole;
„.. . (avtorjev) pesniški svet je navidezno muhast in ekstravaganten, če pa se bralec poglobi v njegovo bistvo, pa spozna, da je to odsev pesnikove resnične notranjosti, svet ,otroka ceste*, ki išče svoj jaz in svoj košček biti med ljudmi..
Zbirka ima 105 strani, natisnila pa jo je tiskarna „Jože Moškrič“ v Ljubljani.
Pred kratkim je obiskal krško občino skladatelj prof. Radovan Gobec. Prisostvoval je pogovorom za pripravo proslave ob dnevu borca, ki bo 4. julija na gradu v Brestanici. Radovan Gobec (na sliki pivi na desni) je obiskal tudi ženski pevski zbor Lisce na Senovem, ki ga vodi Adolf Moškon iz Koprivnice. Skladatelj je obljubil, da bo še prišel v te kraje in tudi pomagal. (Foto: Stane Fabjančič)
CK ZKS NAKAZAL NOVO POT VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
Nič več: šole samo šolnikom
Ne sme pa ostati samo pri besedah — Ko od šole zahtevamo, kakšna naj bo in kaj naj nam daje^ji moramo omogočiti, da bo to tudi zmogla — Potrebno bo dvoje: po novem misliti in po novem delati
,,Zahtevamo novo, sodobno šolo. Moramo pa se zavedati, da je takšna šola dražja. 2^gotoviti ji bomo morali večji delež družbenega proizvoda. Več denaija bo potrebno tudi za siljenje šolskih zmogljivosti v skladu s potrebami po kadru. Prav tako bo več denarja potrebno tudi zato, da bomo zmanjšali razlike v kakovosti in dostopnosti izobraževanja.
Te besede je izrekel član republiškega izvršnega sveta dr. Vladimir Bračič na zač^etku zadnje seje centralnega komiteja slovenskih komunistov, na kateri so obravnavali idej-no-poUtična vprašanja vzgoje in izobraževanja na Slovenskem. Pri tem je dr. Bračič poudaril, da mora so-■ dalistična samoupravna, zavzeta (angažirana) šola, ki jo imamo vsi v mislih in za kakršno se zavzemamo, ustvarjati nenehno pristne človeške
illlilil
ivP I 11
o SLOVENSKI POEZIJI -Dr. France Bernik, znanstveni sodelavec in tajnik Slovenske matice, bo na povabilo novomeške podružnice Slavističnega društva predaval 21. maja v Študijski knjižnici Mirana Jarca o sodobni avantgardni slovenski poeziji. Predavanje se bo začelo ob 18. uri, po njem bo pogovor s predavateljem. .
,JSIA KLANCU" Z RECITALOM
- V počastitev Cankarjevega rojstnega dne 10. maja bodo v kinu Svoboda v Krškem predvajali slovenski barvni film „Na klancu, ki ga je Vojko Duletič posnel po istoimenskem delu Ivana CanKarja. Tone Kuntner, ki igra v tem filmu, bo imel isti dan v krški galeriji recital svojih pesmi. Na klavirju ga bo •spremljal Jože Privšek.
RAZSTAVA V KOSTANJEVICI
- V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici so odprli 29. aprila popoldne razstavo slikarskih del Igorja Pleška iz Ljubljane. Kosta-
njeviški javnosti se je slikar predstavil z deli, na katerih upodablja morski in obmorski 3vet. Po otvoritvi so imeli prosvetni delavci iz krške občine zborovanje.
MAGVAR BO RAZSTAVLJAL
V	TRSTU - Viktor Magyar, sUkar, ki živi in ustvarja v podružnični šoli Čatež pri Veliki Loki, se bo v poletnih mesecih predstavil s svojimi deli tržaški javnosti.
V	KOČEVJU ZAPRLI RAZSTAVO - Ta teden so v kočevskem Likovnem salonu zaprli razstavo del Miligoja Dominka, akademskega slikarja iz Ljubljane. V Kočevju je razstavljal od sredine aprila. Njegova razstava je vzbudila veliko zanimanje med obiskovalci likovnih prireditev.
ZAPRTO TUDI V UUBLJANI -Skoraj mesec dni je bila v ljubljanski Modemi galeriji razstava sodobne srbske umetnosti, ena največjih prireditev iz srbske likovne tvornosti do zdaj na slovenskih tleh.
in samoupravne delovne odnose ter navade v pedagoškem procesu.
Sola torej ne sme biti tujek v družbi, ampak njen bistveni in nepogrešljivi del, ker nam daje znanje, znanje pa postaja nov vir storilnosti in odločujoče gibalo družbenega in gospodarskega razvoja ter pogoj za odpravo (d^es še kričečih) razlik med umskim in ročnim delom. Zato je „vtikanje" v šolo ne le pravica, ampak tudi dolžnost družbe, zlasti njenih najnaprednejših dejavnikov, kakršna je npr. Zveza komunistov. Tej družbi in njenim dejavnikom gre tudi za to, da se bolj kot do zdaj razvija obojestranski samoupravni prodor: šole v družbo in družbe v šolo. Šola torej tudi ne more biti več samo stvar šolnikov, kot marsikje še mislijo zlasti za šolo v nerazvitem območju velja, da ne more biti „oddaljena" od sredine, v kateri deluje.
Na področju vzgoje in izobraževanja je potrebno — po ugotovitvi centralnega komiteja — zlasti: razvijati boljšo povezavo med šolo in delom, krepiti znanstvenost vzgojnega in izobraževalnega dela, izravnati možnosti izobraževanja na razvitih in nerazvitih območjih, zagotoviti
GOSTOVANJE OPERE
Novomeščani bodo naposled lahko prisluhnili opernim umetnikom na svojem odru: 13. maja bo v Novem mestu gostovala ljubljanska Opera z delom „Don Pasquale“. V glavni vlogi bo pel basist Ladko Korošec, prvak ljubljanske Opere,-velik prijatelj Dolenjske. Prireditev bo abonmajska.
dovolj denarja in drugo. To so neodložljive naloge, ne parole. Kajpak se mora zgoditi še nekaj, o čemer je dr. Bračič na seji centralnega komiteja takole spregovoril: „Kadar se družba kot celota ali vsaj njen napredni del zave, kaj mu je življenjsko potrebno, potem vedno najde v sebi tudi moc, da to izvede."
L' ZORAN
PETER CERNE IN POLDE MIHELIČ
V	KRANJU
Sinoči so v Kranju odprli dve umetnostni razstavi: v galeriji v Prešernovi hiši razstavlja naš znanec ue-banjskega tabora slikaijev samorastnikov Polde Mihelič (razstava bo odprta do 26. meja), v galeriji v Mestni hiši pa je razstava plastik Petra Černeta, katerega dela stoje tudi v galeriji sodobnega kiparstva Forma viva v Kostanjevici (razstava bo odprta do 20. maja).
KOLOM AN BEZNEC v brestaniškem gradu
30. aprila zvečer so v galeriji krških samorastnikov v gradu Brestanica odprli slikarsko razstavo samorastnika Kolomana Bezneca iz Murske Sobote. Beznec razstavlja tokrat 37 oljnatih slik na lesu in piktnu, nastalih od 1954 do 1971. Otvoritve razstave se je udeležilo razveseljivo število ljubiteljev umetnosti, med njimi tudi skoraj celoten kolektiv Inv^dskih delavnic iz Brestanice. Razstava bo odprta do 10. maja vsako popoldne od 15.30 do 18.30. V razstavno življenje našega območja prinaša Beznec dih panonskih ravnin, zgoščen v ubranost vseh barv in tonov na zanimivih slikah. Škoda, da izbor predstavljenih del ni malo bolj kritičen; razstavi bi to samo koristilo.
Tg.
Samo članarina?
Kulturni poročevalec, glasilo Zveze kultumo-prosvet-nih organizacij Slovenije, je j; aprilski številki spet potrkal na vest amaterskih gledaliških in lutkovnih skupin ter krožkov, ki še niso včlanjeni v republiško združenje gledaliških skupin Glasilo je v tej številki postreglo s podatki o dosedanjem uspehu oziroma včlanjevanju v to novo slovensko kulturniško organizacijo. Podatki so sicer nekolikanj zastareli, saj veljajo samo za prvo četrtletje, kljub temu pa se da iz njih razbrati zanimanje za republiško gledališko združenje.
Tako je štelo združenje v začetku prejšnjega meseca 64 članov. Največ gledaliških skupin je včlanjenih iz mariborske občine (9), sledijo: Ravne (8), Ljubljana in Celje (po 5), Ormož, Trbovlje in Žalec (po 3) itd V združenje se je včlanilo tudi pet gledaliških skupin iz zamejstva - slovenske Koroške.
Naše območje je do zdaj slabo zastopano v republiškem združenju. Kulturni poročevalec navaja, da so se
do konca marca včlanile samo: mladinska gledališka skupina gimnazije iz Brežic, gledališka skupina PD Miran Jarc iz Črnomlja, mladinska gledališka skupina Osip Šest iz Metlike in gledališka skupina PD Emil Adamič iz Mokronoga.
„Zemljevid“ članstva v tem združenju je pri nas po občinah torej takole pokrit: Brežice, Črnomelj, Metlika in Trebnje imajo v združenju po enega člana, občine: Novo mesto. Krško, Sevnica, Kočevje in Ribnica — nič.
Zakaj je na Dolenjskem tako majhno zanimanje za to republiško organizacijo gledaliških skupin, ko pa je na dlani, da je v vsaki občini vsaj nekaj takih, ki bi lahko dobile sedež v združenju? Ali ne zmorejo članarine, ki je za gledališke skupine 300, za lutkovne družine 200, za gledališke in lutkovne krožke po 100 din na leto? Je morda kaj drugega, kar jih odvrača od združenja? Je razlog tudi premajhna obveščenost, preslabo poznavanje smotrov, ki jih želi združenje doseči?
IVAN ZORAN
\
l
V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici razstavlja prof. Igor Heško, slikar in filozof, motive iz morskega in obmorskega sveta.’ Najčešče upodablja ribe in rake, ki jih .vpleta tudi v tihožitja. V Kostanjevici je razstavil tudi nekaj krajin. Za to razstavo so pred likovnim salonom prižgali plamenico Dolenjskega kulturnega festivala, kar pomeni, da sodi Heškova slikarska razstava v okvir festivalnih prireditev. — Na sliki: Igor Pleško: KOVAC Z RIBAMI^ originalni linorez.
F. S. Finžgar
STRIGI
Kar po vrsti so jih dobili na Podlogu in vsakega o kraljih. Ker oče Ši-men ni hotel brskati po pratiki za imeni naprej in nazaj, so bili sinovi: Gašper, Mihor, Boltežar. Nato dvanajst let ni bilo nič. Trinajsto leto je božič prinesel še Štefo, njeno mater pa so odnesli s Podloga trije kralji. Stefo je izredila dekla Maruša, ki je kot pestunja prišla k hiši, ko se je rodil Simnu prvi sin Gašper, in rasla do kravje in prašičje dekle, dokler ni po materini smrti zagospodinjila.
V	hiši je bilo — kakor navadno — tiho. Zlepa se ni kje tako malo govorilo kakor na Podlogu. Tudi tisti večer ne. Maruša je luščila fižol. Pokljanje suhih strokov, pošumevanje fižolovke, ki jo je obtrgovala, hrestljanje koruze, ki stajo robkala Gašper in Boltežar, in mehki udarci orobkanih storžev, ki sta jih fanta metala na tla, to je bilo vse. Mihor je bral „Umno živinorejo“, Šte-fa pa je na peči rahlo sopla v otroškem snu. Izpred hiše je bilo čuti šum
curka, ki je tekel v na pol zamrzio korito.
,JDolgo ga ni! “je pogledala Maruša na uro. Fantje so se vsi hkrati tudi ozrU na uro, rekel pa ni nihče nič.
„Treba mu je riti v noč in sneg,“je momljala Maruša.
Mihor je dvignil ^avo iznad knjige: „Opravke ima. — Kaj pa ti veš? “
„Nič. Samo sedanje smrkolinstvo ve vse.“ Jezna je pobrodila po nalu-ščenem zrnju v merniku. Zunaj pa se je v tem hipu oglasilo trkanje s podkovanimi čevlji ob kamniti prag pred vežo.
„Prej bi ga bila obgodmjala, pa bi bil prej prišel,“ je zbadal Mihor Marušo.
Maruša je nabrala šobo in jo pomolila proti Mihoiju: „Hm —“ in odšla za gospodaija po večeijo.
Šimen, gospodar, je vstopil, snel klobuk in zamahnil z njim nad podom, da je otresel sneg, ki se mu je bil nabral okrog krajcev.
„Spet naletava? “je vprašal Gašper.
,JKar v cunjah," je razložil oče, slekel suknjič in ga opahal snega. Golorok je sedel k mizi, šestdesetletnik, pa še kakor hrast. Zajel je iz sklede; žlica je praskala po široki latvici, stroki so spet pokali pod prsti Maruše, suha koruza se je šumljaje usipala izpod dlani Gašpeija in Boltežaija.
, JCaj je s Plavko? “ je postavil oče žlico pokonci in pogledal Mihoija.
„Ni kazno, da bi storila nocoj.“
, J*rav.“ In zopet je glodal po skledi.
Ko je ujel zadnje zrno kaše, je vrgel žlico v skledo in jo porinil izpred sebe.
„Na!“ je skoraj zarežal v Marušo, ki je tedaj že držala latvico za rob, jo odnesla v kuhinjo, se v hipu vrnila in ni še zaprla vrat, pa je že molila.
„Štefo zbudi!“ je sunil oče z gjavo proti peči, kjer je spalo dekle.
„Sva že odpravili svojo,“ je razložila kar sredi vere Maruša, pokleknila in nadaljevala. Moški so vstali, poiskali vsak svoj kot, kamor so poklekali že desetletja vsak večer, in odgovaijali Maruši, ki je molila naprej z nenaravnim glasom, da se ni vedelo, ali se z Bogom pogovaija ali prepira.
„Še to kito orobkajva,“ je po molitvi povabil Gašper Boltežaija, ki je zehal in se pretegal sredi hiše.
„Pustita!“ je trdo velel oče. Bolte-žaiju so omahnile roke, ki jih je vil nad glavo. Gašper je izpustil storž na klop in pogledal očeta. Maruša je prijela za kljuko.
.J^abrskan je. Ne bom ga poslu-šala,“ je sodila in šla pomivat.
„Nocoj se zmenimo,” je nenadoma resnobno poudaril oče.
Mihor je zaprl knjigo, brata sta sedla k peči vsak na svojo stran.
„Gašper!“ Oče je potrkal z nohtom po mizi.
Sinovi so poznali to trkanje.
„Gašper, kaj je z Lucijo? “
Brata sta se ozrla na Gašpeija, ki je pogledal v tla in se- z obema rokama trdo prijel klopi.
„Kaj je z Lucijo, te vprašam,“ je ponovil oče tije.
Gašper ni dvignil glave.
„S čigavo? “je pomagal Mihor.
„To ve on bolje kot mi. — Povej!“ Oče je potrkal z nohtom glasneje po mizi.
Gašper je izpod obrvi pogledal vanj, zardel do ušes, stisnil klop in poskusil izreči besedo. A mu je obtičala v grlu.
Boltežar se je sklonil okrog vogla peči in pogledal brata.
„Takblekni!“
Takrat pa je Gašper šinil kvišku, trma mu je namrdala čelo.
,JCar je, je,“ je izustil hripavo in pomeril proti durim.
„Ne gani se, dokler ni zmenjeno!“
Gašper je sedel na klop, da je za-cvrkala pod njim, in ponovil:
„Kar je, je, pa če grem takoj od hiše.“
„Tako govori plaščar, ne pa sin s Podloga. Sram te bodi.“ Oče je pljunil na sredo hiše.
Sinova sta gledala očeta in gledala brata, ki jima je pritajil prvo skrivnost v življenju.
,Ali res z Lucijo? Kajžarsko!“ se je široko začudil Boltežar in pogledal brata okrog vogla peči. „Gašper, kam si gledal? “ Brata sta hitro uganila, za čigavo Lucijo gre pravda.
„Kamor so oči peljale in tebi nič mar. Saj jo bom plačal!“ Gašperje pograbil orobkan storž, ga med prsti zdrobil in vrgel drobljance na drugo plat hiše pod klop.
Tedaj je oče potrkal s sklepi po mizi. Vsi sinovi so se za spoznanje ponižali ob teni udarcu.
„Rekel sem, da si plaščar, ne sin s Podloga.“ Še enkrat je pribil s koščeno roko to trditev ob mizo. Vsi -so umolknili, dokler ni povzel oče:
,,Povej mi, ali si bil pes ali si bil človek? “
Gašper je gledal v tla. Mihor je spravljal „Umno živinorejo“ na polico. Boltežar je svaljkal pod nogami orobkane storže, razmetane po podu.
„Odgovori, če te vpraša oče,“ seje okrenil gospodar od mize k sinu.
„Rad jo imam,“ je okorno priznal sin.
,Xaj govoriš potemtakem o plačevanju? Vzemi jo! Da bi se sedaj po-tepel po svetu, to je za psa, po pravici plačati pa tega noben denar ne more Torej ..
Gašper je gledal z izbuljenimi očmi očeta. Mihor je prekoračil sobo gor in dol, se ustavil pred bratom in izbruhnil:
,JKajžarsko in prazno na Podlog! Gašper! “
To je veljalo očetu, ne bratu. Zato je brat molčal in odgovaijal oče:
„Njegova je, naj je prazna ali ni. Podlog je tako trden in razpotegnjen, da preredi sedem Lucij, ne ene same.“
Gašper je vstal, oči so se mu svetile, k očetu bi bil planil in ga objel, če bi znal kako.
France Demšar - Jože Valentinčič
SKRIVNOST. KI NI SKRIVNOST
■
i
V kontracepcijskih tabletah, ki jih morajo jemati žene, so posebne kemične snovi, ki ne dovolijo jajčecu, da bi dozorelo. In ker nezrelo jajčece ni sposobno za oploditev, ne more priti do spočetja, ki smo ga tokrat preprečili na kemični način.
V praksi poznamo še druge načine za preprečevanje spočetja, vendar vsi sodijo v eno od opisanih dveh vrst.
V zvezi s kontracepcijo pa moram zapisati tudi tole:
S kontracepcijo želimo uresničevati eno samo veliko misel: vsako spočeto človeško življenje ima pravico do rojstva, zato se je treba 'varovati neodgovornega spočetja! Samo takrat smemo poklicati otroka v življenje, kadar mu bomo lahko dobri starši in kadar mu bomo lahko zagotovili vse tisto, kar mu kot človeku pripada.
ODKLONI OD NORMALE
Mladostniki večkrat sprašujejo tudi o odklonih od normalnih odnosov med spoloma, pa naj gre za odklone od obnašanja večine ali za težka odstopanja od veljavnih moralnih in pravnih zakonov. O tem namreč berejo marsikaj v časopisih in vidijo v filmih, pa tudi v življenju srečujejo take primere.
Omejil sem bom samo na nekatere najpogostejše odklone, ki jih morajo mladi poznati, da“ ne bi iz naivnosti postali žrtve ali zašli na kriva pota. To, žal, ne bodo vesele zgodbe!
Medtem ko je pri večini ljudi spolni nagon usmerjen k osebam drugega spola, je v redkih primerih pri moških (še redkeje pri ženskah) usmerjen k osebam istega spola. Temu pojavu pravimo homoseksualnost. Homoseksualca ne privlačijo ženske, ampak moški. Nekatere izmed njih privlačijo zlasti komaj zoreči ali že odrasli mladi fantje. Z obljubami in darili jih zvabljajo na svoje stanovanje, kjer jih silijo v spolne igre, ki puščajo v njihovih žrtvah občutje krivde, odpor in razdvojenost. Včasih skušajo preusmeriti normalni spolni razvoj teh fantov, da bi jim postale ženske zoprne in bi tudi oni postali homoseksualci — ti v sebi često prav nesrečni ljudje, ki so brez lastne krivde drugačni od drugih. Na razvoj homoseksualnih teženj vplivajo namreč razni, še ne dovolj proučeni vzroki in okoliščine, od dednosti do vplivov okolja v otroški dobi, lahko pa tudi homoseksualna doživetja v mladostnih letih.
Lahkomiselnost, slabi vplivi in želja po udobnem „svetovljanskem" življenju brez dela in tru-
15
da privede nekatera mlada dekleta na pot prostitucije. Prostitutke in tisti, ki se z njimi okoriščajo (zvodniki), so družbeno „pod-zemlje“, spolni odnosi s prostitutkami pa sodijo na dno odnosov med spoloma. Prostitutka se prodaja za denar, sebe - človeka ponižuje v blago, ki se ponuja in prodaja po dnevnih cenah. Nekoč je beda prisilila marsikatero žensko, da si je s to ponižujočo „obrtjo" služila kruh. Danes je vsakemu odprta pot do poštenega dela in poštenega zaslužka. Le kdor hoče do razkošnega življenja brez dela, mora do njega po nepošteni poti.
Sicer pa je življenjska pot marsikaterega dekleta, ki zaide v prostitucijo, po svoje tragična: doraščanje v nezdravem okolju, zapadanje v druščine neodgovornih moških, ki ne poznajo nika-, ke morale — ponižanja in razočaranja, varljivi vzori iz kakih filmov, zavajanje — tako gre dekle stopnico za stopnico navzdol proti družbenemu dnu. Čedalje šibkejši so v njej poskusi, da bi se vrnila navzgor, v svet poštenih in spoštovanih ljudi. Gre iz „rok v roko“, postane prostitutka, ki bere na obrazih drugih prezir, v sebi pa čuti zavrženost. Živi od spolnosti, ne pozna pa ljubezni. Na njen dekliški obraz se kmalu prikrade starost, postane nezanimiva tudi za najhižje vrste moških, konča sama in osamljena, brez doma in družine ...
Med najtežje odklone od drtižbeno normalnih odnosov do drugega spola spadajo tista nasilna dejanja, ki jih časopisi objavljajo v črni kroniki z imenom posilstvo ali poskus posilstva. Gre za skrajno zavržena in hudo kazniva dejanja nasilne spolne združitve in izrabe dekleta, kateri lahko sledi seveda tudi nosečnost. Žrtve so često tudi mladoletna dekleta. Krivci so poleg bolezensko nenormalnih ljudi -pogosto ljudje, ki se ne znajo obvladati, ker se niso navadili podrejati spolnega nagona razumu m najosnovnejšim moralnim pravilom. Pogosto je sokriv tudi alkohol, ki zmanjšuje moralne zavore. Dekleta že zgodaj spoznajo, da znajo biti tudi sicer spodobni moški pod vplivom alkohola prav neprijetno vsiljivi.
Za marsikateri primer takih nasilstev je lahko povod tudi lahkomiselnost deklet: zahajanje v slabo družbo, koketiranje s turisti, „štopanje*" ob cesti (brez spremstva prijateljice ali prijatelja), izzivalno oblačenje in obnašanje - vse to spominja na ples vešče okoli ognja, ki se ponavadi konča s posmojenimi krili.
8
lil
OSu«y-Card
- Kaj si prizadevaš, Franček - raje imam duhovite moške in pametne moške!
INTERVJU Z LOJZETOM SLAKOM MED DVEMA’feEDŠTAVAl&A ' ‘
Slak: kmalu spet čez »veliko lužo«
Dolenjski rojak Lojze Slak s svojim ansamblom prav rad prihaja med Dolenjce — Letos bodo v glavnem igrali doma, drugo leto pa gredo verjetno spet čez »veliko lužo« v Ameriko — Povsod je lepo, najlepše pa
doma!
v eni zadnjih številk našega tednika smo obljubili, da bomo objavili razgovor s priljubljenim Lojzetpm Slakom, ki že več tednov vodi v našem glasbenem tekmovanju „NAJ-POPLOT“. Zadnje dni nas je Lojze obiskal v našem uredništvu in smo ga vprašali, če ima morda kakšno posebno presenečenje 'za svoje zveste mlade poslušalce. Brez odlašanja se je odločil, da bo ta teden nagradil s svojimi ploščami tri sodelavce v NAJPOPLOTU. Vsak bo poleg Slakove plošče dobil še njegov podpis s posvetilom. Lepo darilo, kajne?
Pred dnevi smo Lojzetu Slaku postavili naslednja vpra^ja.
— Kako je bilo v Ameriki?
„Nismo pričakovali tako lepega
in iskrenega sprejema pri naših rojakih. Poznamo njihovo gostoljubnost, vendar je presegla vsa pričakovanja. Čeprav je bila turneja enkratno doživetje, smo si ob koncu le želeli domov.“
- Ali radi prihajate na Dolenjsko?
,JNe bi bil rad „iokalpatriot“, priznati moram, da nas povsod lepo sprejmejo. Ko pridem na DolenjsJco, mi srce še lepše zaigra, saj se tako lepo počutim med svojimi ljudmi, ki so mi nadvse hvaležni za zvoke, ki jih iztisnem iz svoje harmonike."
— Kaj pa vaši nadaljnji načrti?
„Letos se bomo v glavnem držali
domačega ognjišča, morda bomo kdaj le skočili čez mejo v kakšno bližnjih sosednjih deželic in si tako nabirali novih moči za zahtevnejše gostovanje, ko bomo spet poleteli čez „ve^o lužo“ v Ameriko. Turneja bo verjetno prihodnje leto, če bo šlo vse po sreči.“
- Kateri ansambel najbolj cenite?
„Menim, da je Avsenik dosegel največ in ima zato najvišjo ceno.“
- Kaj pa moderna glasba?
„Rad jo poslušam!"
— Xdo so vaši oboževalci?
„Včasih sem mislil, da so samo
Dolenjci. Zdaj vem, da imam privržence po vsej Sloveniji. Veseli me, daje med njimi precej mladih.“
»Trla baba lan«
Kornelije Kovač, pevec in vodja „Koriti — skupine", se je pohvalil, da je njegov največji dosežek popularna skladba „Trla baba lan ‘, ki je postala svetovno
Kornelije Kovač
znana. Prodana je namreč kar v 28 držav Evrope, Azije, Amerike in Avstralije. Te dni-pa teko razgovori o prodaji še v 8 afriških držav: Dahomej, Togo Senegal, Kongo, Gano, Nigerijo, Gornjo Volto in Cad.
NOVO MESTO - V nedeljo, 25. aprila, se je mladina podala na II. pohod v okviru akcije „Ob mejnikih revolucije in partizanskili brigad**. To nedeljo so udeleženci hodili od Novega mesta do Cerovca pod Gorjanci. Program pohoda je bU zelo pester, in vseh 118 udeležencev je bilo zelo zadovoljnih.
V Slakovem ansamblu uspešno sodeluje tudi Jana Osojnik, ki jo bolj poznamo iz znane radijske in televizijske oddaje „Veseli tobogan.“
— Katera vaša viža pa je vam najbolj všeč?
„Težko bi odgovoril, v glavnem so mi všeč vse, vendar to vprašanje raje pustim poslušalcem.**
- Katera plošča pa se je najbolj prodajala?
„Prve so bile najbolj iskane. Tudi , z novejšimi se nimam kaj pritožiti, kupci radi segajo po njih.**
- Kaj pa nove plošče?
„V maju bomo izdali veliko ploščo, s katero želimo presenetiti ljubitelje domačih viž.**
— AU je področje narodne glasbe že precej izčrpano?
„Res, da ni več tolikšnih možnosti, kot so bile pred leti, vendar je pri nas še vedno bogata zakladnica, ki jo je treba samo odpreti.**
— Ali imate tudi vi svojega „konjička**?
„Veliko sem zaposlen, zato ga nimam.‘‘
- Kje je nastala „Visoko nad oblaki**, ki že več tednov vodi v našem tekmovanju?
„Rodila jo je Amerika, verjetno pa nima domovinske pravice, ker je bila „spočeta** v letalu.**
S. DOKL
r'
i
J
J
S
J
4
4
Odmev: na »Brez krivde krivi«
Pri vključevanju učencev v sodobne družbene tokove bi lahko odigrali pomembno vlogo starši
Na sestavek „Brez krivde krivi**, ki je bil pred kratkim objavljen v Dolenjskem listu, bi dodal še nekaj misli. Sestavek je prav gotovo zelo aktualen, poudaril pa bi še, kako so v to stvar vk^učeni starši.
Veliko večino staršev zanimajo le ocene njihovih otrok v šoli. Povsod se govori le o šolskem uspehu, pozablja pa se na vsesplošno razgledanost, oblikovanje mladih ljudi in drugo. Zato starši otroke večkrat priganjajo le k guljenju šolske snovi, namesto da bi jim svetovali tudi prebiranje časnikov, poslušanje radijskih poročil in gledanje televizije.
Rešitev vidim v tem, da bi v srednjih šolah mnogo več upoštevali znanje o sodobnih vprašanjih človeštva. Razumljivo, da moramo upoštevati tudi snov, ki jo je treba v srednjih šolah obdelati, toda več pozornosti bi bilo
treba posvetiti gibanju v današnjem času, v sodobni družbi in podobno. Ali ni večja sramota, če dijak ne ve, kje je Vietnam, kdo in zakaj se tam bori; če ne ve, kdo je predsednik ZKJ; če ni seznanjen z dejavnostjo Jugoslavije, kot pa, če ne ve, katerega leta je bil ustanovljen Rim. Miran Jarc, ko je hodil še v gimnazijo, je rekel: „Samo to vem, da nič ne vem.** Morda so primeri res ekstremni, toda vseeno lahko o tem precej razmišljamo.
Ce bi v srednjih šolah ob pre-veijanju znanja upoštevali tudi seznanjenost z dogodki doma in v svetu, bi veijetno pri mladih zbudili večje zanimanje za to. Na raznih sestankih profesoijev s starši dijakov bi morali tudi vzgojitelji poučiti starše o veliki važnosti seznanjanja učencev s sodobnimi življenjskimi vprašanji.
T. LATERNER
"J S
S
s
4
s s
4
J
s # 0 4
Za L Slaka še rumena majica
r
Spet je zmagala Slakova »Visoko nad oblaki«, na drugem mestu je Boba Stefanovič z »Obriši suze, draga«, sledita K. Slabinca »Tvoj dečak je tužan« in »Lola« Pro a rte
Tudi ta teden ni prinesel posebnih sprememb v našem tekmovanju za najbolj priljubljeno skladbo ted-•' na. Lojze Slak je še vedno na vrhu s svojo skladbo „Visoko nad oblaki** in nosi rumeno majico. Občutek imamo, da ta Slakova skladba dobiva vedno več glasov, zato ji bo težko vzeti prvo mesto.
Zadnjič smo napisali mnenje enega naših bralcev. Ki je predlagal, da bi Slaka sneli s prvega mesta. Ta teden pa smo od naše bralke Slavke iz Tržišča prejeli protestno pismo, v katerem se z vso vnemo zazvema za Slaka. Slavka je zelo bojevita in pravi, če bi tistega dobila v pest, bi mu že posvetila.
»SKOZI TEMO ALI DEVALVIRANA MORALA«
Bič po slabostih
Krstna predstava dramskega prvenca Tonija Vovka v uprizoritvi društva Bela krizantema
Lepo pismo sta nam napisala tudi Cecilija Kežman in Bregane in Franc Podlogar iz Šentjanža. Tatjana pa nas sprašuje, če lahko glasuje tudi za tuje popevke. Lahko, vendar boste veijetno osamljeni.
Nekateri naši sodelavci zahtevajo, da jih izžrebamo in da jim pošljemo plošče, ki so jim najbolj všeč. Tega pa ne moremo narediti, saj dobro veste, da srečneže izžrebamo. Poleg tega nimamo na voljo plošč, ki so vam najbolj pri srcu. No, ta teden je nekoliko drugače, plošče je podaril sam Lojze Slak, te pa so že iz prve kakovostne skupine. Prepričani smo, da boste s to potezo priljubljenega glasbenika zelo zadovoljni.
Sreča se je nasmehnila Mariji Mišica iz Čudnega sela 2 pri Črnomlju, Francu Podlogarju iz Murnic 13 pri Šentjanžu in Lojzetu Kranjcu z Rake 62 pri Krškem.
Iz vseh strani
METLIKA - Prijave za letošnje srečanje mladih ustvarjalcev Dolenjske in Bele krajine, ki bo 22. in 23. maja v Metliki, še vedno prihajajo. V Metliki se bodo srečali mladi recitatorji, pesniki, pisatelji ter likovni ustvarjalci.. Prvi večer se bodo gledalcem predstavili na grajskem dvorišču recitatorji in igralci, drugi večer pa mladi pesniki in pisatelji. Svoja dela bodo izvajali sami, pa tudi člani mladinske igralske skupine „Osip Sest** iz Metlike. Poleg tega bodo imeli udeleženci srečanja več nastopov pri spomenikih padlih borcev po vaseh; dopoldanske ure pa bodo porabili za pogovore o svojih delih. Ce bo dovolj prijavljencev z likovnimi deli, bo odprta tiidi razstava v Belokranjskem muzeju. Srečanja se lahko udeleže vsi mladi ustvaijalci iz Dolenjske in Bele krajine, če se pismeno prijavijo občinski konferenci ZMS Metlika ter pošljejo pismene izdelke ali podatke, s čim se bodo predstavili. Srečanje bo zanimivo, stroške bo kril organizator, ki pripravlja udeležencem tudi zanimiv izlet po Beli krajini.
JASENOVAC — V nedeljo je bilo v zloglasnem ustaškem taborišču srečanje mladih iz treh republik. Iz Novega mesta je bilo na srečanju nekaj več kot 30 mladincev.
METLIKA — Metliški taborniki so priredili v počastitev dneva tabornikov prijeten večer. Ob tabornem ognju so izvedli zabavni program, prisegh so novi člani, najboljši pa so prejeli zvezde. Kandidati, ki so uspešno opravili vodniški tečaj, so biU imenovani za vodnike. Na večeru je dobil priznanje za 10-letno delo v taborniški organizaciji Jože Kambič.
JUGORJE - V četrtek, 22. aprila, so stopiški pionirji izročili kurirčkovo pošto vrstnikom s Suhoija in Metlike. Ob tej priložnosti je bilo pod CJorjanci prijetno pionirsko slavje, na katerem je govoril Marjan Tratar-Učo iz Novega mesta. Pionirji so pripravili prijeten kulturni program, najbolj pa so navdušili mladi metliški godbeniki, ki so urezali nekaj poskočnih viž.
METLIKA - Po večmesečnih pripravah se bodo metliški taborniki pomerili v mnogoboju. Poleg tega, da bodo tekmovali v tabornikih veščinah, se bodo pomerili še v namiznem tenisu, v streljanju z zračno puško in v šahu.
KOCEVJE - Mladi v tovarni ITAS so precej delavni. Pred kratkim so imeli predavanje in razpravo o telesni kulturi in rekreaciji ter problemsko konferenco o telesni kulturi. Prisotnih je bilo 48 mladincev in mladink mladinskega aktiva ITAS, Ugotovili so, da se mladi ne bodo ukvarjali s telesno vzgojo samo tedaj, ko so sindikalne športne igre, ampak da bo dejavnost tekla vse leto. Ustanovili so tudi poseben odbor za šport in rekreacijo.
urednikov
kotiček
Zvedeli smo, da v Novem mestu pripravljajo nastop mladih, še neznanih pevcev. Revija mladih glasov naj bi bila v počastitev letošnjega dneva mladosti, pripravljajo pa jo nekateri novomeški amaterski kulturni delavci, ki hočejo v kulturno živ-Uenje Novega mesta vnesti večjo živahnost. Razen mladih pevcev bodo nastopili tudi nekateri drugi, ki so svoje sposobnosti že preizkusili in uspeli. Kdo bo pel, pa kdaj drugič. Spodbudo in prizadevnost pozdravljamo!
Brezskrbna, pa ne brez vsakdanjih človeških potreb, neprizadeta, pa v isti sapi nič manj pripravljena pljuniti na človeške svetinje, sicer pa v večnem konfliktu sama s seboj - taka se kaže današnja mladina v dramskem prvencu, novomeškega gimnazijca Tonija Vovka, kot smo ga videli v uprizoritvi Bele krizanteme 27. aprila v Domu kulture.
Naj že takoj na začetku zapišemo, da je Vovkov prvenec, ki nosi naslov ,JSkozi temo ali devalvirana morala“, v bistvu satirična lepljenka, ki ošvrkne v vsakem prizoru drugo človeško
slabost. Pri tem bi laliko vzporednega borilca za dobro in vredno v človeku pisec mirne duše izpustil; enak učinek bi dosegel tudi brez nekaterih drugih vložkov.
Vsekakor velja pogum in dokajšnja spretnost pisca, režiserja in igralcev, da so zahtevno in zapleteno delo ne le ustvarili, ampak ga tudi prepričljivo predstavili. Kolikor je bilo napak, jih gre pripisati predvsem mladostni neizkušenosti. Slej ko prej seje treba zavedati, da smo v Domu kulture videh delo, ki je čista stvarnost mladih.
I. ZORAN
NAJ
LOT
Ta teden sem najraje poslušal(a) melodijo;
^ Ime in priimek Ulica B Kraj
I
P Rok: 10. maj 71	Kupon	št.	X0
m
POTA Ii\ S li{^
Dežurni
poročajo
ENOURNI OBVOZ - Več kot eno uro je bil 29. aprila popoldne zaprt del avtomobilsKe ceste zaradi prometne nesreče, v kateri sta umrla 25-letni Alojz Vajs, voznik škode, in njegova 3-letna hčerka Nataša, doma iz Irče vasi. Avtomobilisti so morali na tretjerazredno cesto, obvoz pa je trajal več kot eno uro.
KOKOSI SO MU POKRADLI -Stanko Može iz Šentjošta je 29. aprila novomeškim miličnikom prijavil, da so mu neznanci ukradli prejšnjo noč 18 kokoši.
PARCEK zbežal PO RJUHAH — Pred prvomajskimi prazniki sta prišla v planinsko kočo na Lisco nemški državljan Franz Eimer in njegova prijateljica Rozi Mrak, stara 23 let, iz Ljubljane. Po dveh dneh, ko je znašal njun račun že okoli 1500 din, sta pobegnila, in sicer tako da sta se po zvezanih rjuhah spustila skoz okno ter se odpeljala. Nevljudna gosta pa so že kmalu prijeli na obmejnem prehodu pri Dravogradu, ko sta nameravala zapustiti našo državo in zbežati. O bližnji prihodnosti tega parčka bo že v kratkem odločU občinski preiskovalni sodnik v Sevnici.
VECERNA OBJESTNOST - 29. aprila so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Andreja Simčiča in Rudolfa Ahlina, oba iz Novega mesta. Zvečer sta v kavami na novomeškem Glavnem trgu vznemirjala in nadlegovala raste, potem pa se na terasi pred kavarno znaš^ nad stoli.
NA POMOC Z DVIGALOM -Anglež Tomas Richards se je 19. ap^a tako nesrečno prevrnil z avtomobilske ceste v Krakovski gozd, da so morali vozilo iz doline izvleči z dvigalom.
Z AVTOBUSA POD FICKA -Rozika Prah iz Velikih Brusnic je 19. aprila izstopila iz avtobusa na Ratežu tedaj, ko se je mimo peljala s fičkom Antonija Dvoršak iz Novega mesta. Vozilo je zbilo Prahovo, da se je laže poškodovala.
STREL IZ ZRACNE PUSKE -28. aprila popoldne je 72-letni Mihael Resnik iz Jerebove ulice v Novem mestu na postaji milice povedal, da je nekdo nanj streljal. Ko je šel mimo transformatorske postaje v Jerebovi ulici, gaje zadel izstrelek iz zračne puške, vendar ga na srečo ni ranil.
SRNJAKA POGINILA - Nič hudega sluteči srnjak je 22. aprila popoldne skočil na avtomobusko cesto iz gozda med Kart9ljevim in Mačkovcem. Ko je bil na cesti, je pridrvel avtomobil nemške registracije in ga podrl. Žival je poginila na kraju samem. - Naslednji dan je podobno končal srnjak, ki se je pognal na cesto pri Poljanah; povozil gaje neki Italijan.
v PREISKAVI JE DEJANJE TRDOVRATNO TAJIL
Pred sodniki pa je vse priznal
Anton Jakšič, brez stalnega bivališča, je dobil leto dni strogega zapora zato, ker je maja 1969 vdrl v Loki pri Črnomlju v Rožičevo hišo in jo okradel — Do zdaj je bil že trikrat kaznovan
Anton Jakšič se je zaradi tatvin že trikrat zagovaijal na sodišču in bil tudi kaznovan. To pa ga ni izučilo: spet so ga zasrbeli prsti, storil je kaznivo dejanje in se znašel pred prvomajskimi prazniki na zatožni klopi novomeškega okrožnega sodišča. Prisodili so mu leto dni strogega zapora.
Leta 1969 se je Jakšič, ki ni imel stalnega bivališča, dalj časa zadrževal v Loki pri Črnomlju. Kraj in ljudi je že dobro spoznal, zato se je odločil, da bo skrivoma kaj ukradel. To se mu
lUdi na cesti smo ljudje...
Pred kratkim so v Novem mestu pleskali prehode za pešce. Barva se je na asfaltu počasi sušila, zato so morali ljudje nekaj časa hoditi poleg.
Delavca sta na Cesti komandanta Staneta začrtavala zadnjo belo črto na „zebri“, ko je prišla ženska in hotela zakor^ati po prehodu.
„Eeee, baba, kam pa? Kaj ne vidiš, da je še frišno!‘ seje zadrl eden od delavcev in se vzravnal s čopičem v roki. ,Tam okrog!“ je pokazal z roko. „Zato pa barva tako hitro izgine, potem pa nas nažirajo.“
„Kulture pa res nimate, dragi tovariš,“ je pripomnil izobraženec. „Ne vem, kako bi vi prenesli, če bi kdo tako grdo nadrl vašo mater.“
„Kaj se pa vi vtikate v to? Sicer pa; yudje menda smem opominjati, ne? “
„Že, toda po človeško," mu ni ostal dolžan izobraženec.
V tej rubriki smo spregovorili že o neštetih nekulturnih zgledih s ceste, o takem še ne. Nadirati starejšo in nepoznano žensko z babo, zlasti še če bi po starosti lahko bila vaša mati, je skrajno nekulturno. In takih primerov dandanes, ko se vsem strašansko mudi, ni malo.
N. N.
je res posrečilo v noči od 12. na 13. maj 1969, na muho pa je vzel hišo Franca Rožiča.
Očitno ga je v ta vlom gnala lakota, Z zunanje strani je odrinil mrežo proti mrčesu in zlezel v shrarribo.''Zadovoljil se je s klobaso; ker pa je bil že v hiši, je sklenil hišo še malo premetati, da bi odkril še kaj cven-ka. V spalnici je res našel hlače in v njihovem žepu denarnico s 330 din. Hišo je zapustil prepričan, da ga ne bodo odkrili. Pa se je uštel.
„Jaz da bi bil kdaj v Rožičevi hiši? Ne, to že ne bo držalo, to je pomota. Nič ne vem o tem, kar mi očitate," je Jakšič trdil preiskovalcem ves čas, odkar so ga prijeli, in do glavne obravnave pred sodniki okrožnega sodišča svoje trditve ni spremenil. Na tej obravnavi pa je na presenečenje vseh skesano priznal tatvino pri Rožiču. , Tako je bilo, kot zdaj govorim.“
Pri odmeri kazni so sodniki upoštevali, da Jakšič za roko pravice ni novinec. To je bilo kajpak za obtoženca obremenilno. V dobro pa so mu šteli, ko je naposled dejanje odkrito priznal.
v ENEM LETU DVAKRAT OOBSOJEN
Prva kazen ni zalegla
Karel Perla iz Tribuč dobil leto in štiri mesece strogega zapora — Aprila 1970 obsojen, oktobra pa spet kradel, tokrat v Pribincih
Karel Perla iz Tribuč pri Črnomlju je bil pred kratkim na novomeškem okrožnem sodišču obsojen na leto dni strogega zapora zaradi kaznivega dejanja, Id ga je zagrešil lani 29. oktobra v Pribincih.
Spet je prišla ura tatov
V Trebnjem so okradli Emanuela Rebernika, na Suhorju pri Prečni pa Franca Rusa in sostanovalko
Okoli 50 kg prekajene svinine so ukradli neznani zlikovci iz zaklenjene sušil^ce v liiši Emanuela Rebernika v Trebnjem v noči na 27. april in oškodovali lastnika za več kot 1500 din. Ob odhodu so hoteli še nekaj živega in so iz nezaklenjenega Rebemikovega kokošnjaka ukradli dve kokoši.
je zlikovec ukradel denarnico z dokumenti in 470 din gotovine, električni brivnik in par čevljev. Tedaj je bila okradena tudi Angela Cesar, ki stanuje v Rusovi hiši: tat ji je odnesel denarnico z 200 din. V času, ko to poročamo, še ni novic o storilcu, preiskovalci pa poizvedovanje nadaljujejo.
Avtobus nad prepadom
Na Čolnarskem klancu na cesti Kočevje-Brod na Kolpi se je v ponedeljek, 3. maja, popoldne postavil avtobus SAP počez cez cesto in obvisel nad globokim prepadom. Vseh 40 potnikov se je srečno rešilo. Do torka, 4. maja dopoldne, je bil avtobus še vedno v tem klancu in je zapiral promet na cesti. Vozila so zato morala po obvozni cesti preko Čabra, Loškega potoka in Ribnice. Vedno pogostejse nesreče na tem strmem Klancu opozarjajo, daje treba ta del ceste čimprej preurediti.
Trebanjski miličniki, ki so takoj uvedli preiskavo in še vedno poizvedujejo za držnimi tatovi, so ugotovili, da so storilci v Rebernikovo sušilnico vlomili s kosom železa, ker so mogli do mesa le tako, da so odtrgali obešanko.
Franc Rus s Suhorja pri Prečni pa je prijavil novomeškim mihčnikom, da je imel tatu v hiši 27. aprila. Dejal je, da mu
V tej vasi takrat ni bilo pravega življenja: ljudje so bili zdoma, na delu ali po opravkih, nekaj hiš pa sploh zaklenjenih. Zvedel je, da je prazna tudi hiša Franca Mikešiča, Hipoma seje odločil, dajo skrivoma obišče. Njegov obisk pa ni bil vljudnosten.
Našel je mesto, kamor so Mikeši-
S I
s
s ' \
J
s
s
s
s
J
I
s
L
HUMORESKA
SMOLA
Bila je črna noč in lilo je kot iz škafa. Človek bi rekel, da se je nebo nad mestom zaklelo, da poplavi hiše in ceste. Malokdo se je spravil iz hiše. Le iz gostilne je sem in tja cepnil pijanec z mehkimi nogami, zaklel, ko je začutil dež, in se odmajal po ozki ulici.
Trgovine so bile zaprte, izložbe razsvetljene in deževne kaplje so kot kristali polzele po umazanih šipah.
Po pločniku sta prišla dva miličnika, vsa premočena, na tihem preklinjala vreme in opazovala. Vse je bilo videti lepo in prav. Ko pa sta šla mimo trgovine s čevlji, seje enemu od njiju zazdelo, da vhodna vrata le 'niso tako, kot bi morala biti. Res, bila so priprta. .
Dež je enakomerno škrobotal po tlaku ,..
V trgovini je bilo mimo. Pač! Za polico se je premaknilo in sključena postava je šinila proti sobi za prodajalno. Videti je bilo, da je v trgovini nepoklican neznanec. Treba je bilo hitro ukrepati.
Miličnika sta vdrla v trgovino in tatu pozvala, naj pride iz skrivališča, Vse je bilo tiho. Tudi na
ponovm poziv,
Nenadoma pa se je neznanec oglasil:
„Ne boste me dobili!“
Bilo je slišati žvenket razbitega stekla, ropot ... Miličnika sta planila v sobo. Bila je prazna, šipa na pknu razbita. Skok skoz okno, in začel se je divji lov po mestnih ulicah,
Rezki žvižgi piščalke ,,. Topot nog ,.. Neznanec je bežal in se poskušal skriti v temnih ulicah, a zaman. Brezupno je bežal in upal, da bo morda le kje našel primemo skrivališče. Zasledovalca sta mu bila trdo za petami. Hrušč je zdramil druge ljudi in okna so se začela odpirati. Slišati je bilo razbuijene klice.
Tat je bežal,., Nenadoma je pred seboj zagledal precej veliko hišo. Vrata so bila odprta. Možgane mu je prešinila rešilna misel: tod se skrijem, na enem izmed temnih hodnikov. Planil je skozi vrata in se že hotel oddahniti - pa je naenkrat v grozi obstal, Skuš^ se je obrniti in spet zbežati, pa mu to ni več uspelo. V nevednosti je namreč pribežal naravnost - na postajo milice,
JAKA PRAVIČNIK
čevi spravili ključ, in nenasilno odprl vrata v hišo. Za seboj je skrbno zaprl, ko pa se je prepričal, da ga ni nihče opazil, je začel po sobah „delati". Preiskal in premetal je vse kote in našel denarnico z dokumenti ter okoli 200 din. Vse skupaj je stlačil v žep in hišo zapustil. Ne dolgo zatem so ga prejeli.
Okrožno sodišče v Novem mestu je brž ugotovilo, da je bil Perla zaradi podobnega dejanja obsojen na sedem mesecev zapora isto leto, ko je kradel pri Mikešiču - aprila 1970. Zato mu je po končanem dokaznem postopku izreklo enotno kazen za obe dejanji: leto dni in štiri mesece strogega zapora.
Obtoženec bo do pravnomočnosti sodbe ostal na prostosti.
ŠENTJERNEJ: PADLA S PO-NYJA - Ana Zevnik iz Cadraž se je 22. aprila peljala s ponyjem od Šentjerneja proti Dobravici, padla med vožnjo prek krmila in obležala huje ranjena. Odpeljali so jo v novomeško bolniščnico. Domnevajo, da je Zevnikova med vožnjo preveč za-vrla, nakar jo je vrglo z vozila.
HUDA NESREČA PRI POiNIKVAH
Smrt na nočni vožnji
Med prevozom v novomeško bolnišnico je umrla 4-letna Majda Kerin iz Podlipe pri Raki — Oče Ivan in sopotnik sta bila huje ranjena
Tragično se je 27. aprila — uro pred polnočjo — končala vožnja z opel-kadettom nemške registracije, v katerem so se po avtomobilski cesti proti Brežicam peljali: 254etni Ivan Kerin s 44etno hčerko Majdo, dom^ iz Podlipe pri Raki ter sopotnikom Ivanom Hruščv-cem. Deklica je umrla med prevozom v novomeško bolnišnico, njen oče — voznik Kerin — in sopotnik Hruševec pa sta bila ranjena.
Kerin je na tej dolgi nočni vožnji še izpeljal daljši ovinek avtomobilske ceste pri Ponikvah, nakar je avtomobil iz nepojasnjenega razloga otegnilo na levo čez neprekinjeno
&
elo črto.
Proti Trebnjemu je tedaj Vlasti-mir Randželovič iz Novega sela s tovornjakom niške registracije vlekel pokvarjen tovornjak enake registracije, za krmilom katerega je^3el Miloš Grujič, Randželović je videl osebni avtomobil, ki je zapeljal čez prekinjeno črto, ni pa mogel nič storiti.
Opel-kadett se je strahovito zabil v tovornjakov bok, udarec pa je bil tako močan, daje po trčenju pristal nekaj metrov stran na bankini. Tovornjaka sta ostala na cesti, ne da bi se tudi voznikoma kaj zgodilo.
Pogled na opel-kadett je bil strašen, saj je ostalo pravzaprav malo od avtomobila: gume so šle v kose, pločevina se je zverižila kot list papiija v ognju. Voznik in sopotnika so bili v krvi. Potegnili so jih iz razbitin opel-kadetta in odpeljali v novo-mešco bolnišnico. 4-letna Majda ni prestala hudih poškodb: med prevozom v bolnišnico je umrla.
Še o resnici s pločnika
v 14. številki Dolenjskega lista smo na tej strani poročali o dogodku 2. aprila ponoči na pločniku ob Cesti komandanta Staneta v Novem mestu takole:
.JCatarina Slanovič iz Zaloga je 2. aprila ponoči pešačila po pločniku ob Cejti komandanta Staneta proti Glavnemu trgu v Novem mestu. Tedaj je po cesti pridrvel z austinom 1300 ljubljanske registracije Danijel Badovinac. Pri Goleževi hiši ga je zaneslo, zapeljal je na pločnik in povozil Slanovičevo. Očividci so ranjenko odpeljali v bolnišnico, voznik austina pa jo je odkuril in so ga šele kasneje našli in pre-poznali.“
Sest dni po objavi te vesti je prišlo iz Ljubljane v uredništvo priporočeno pismo, v katerem podpisana Zdenka Badovinac med drugim piše: ,,Ne vem, kje ste te podatke dobili. Res je, da je voznik, ki je tedaj vozil avtomobil, last mojega moža, oplazil to žensko, ki se je popolnoma pijana gugala po cesti. Res pa je tudi, da jo je moj mož takoj odpeljal v bolnišnico. Tega ne more zanikati niti ona niti njen spremljevalec Murn, prav tako ne vratar bolnišnice .. . Mislim, da je treba vselej objavljati resnične vesti. Nesreča se l^ke zgodi in vedno je nekdo kriv, drugo pa je po nesreči odkuriti in pustiti ponesrečenca na cesti. S tem ste blatili čast mojega moža.“
Podatke o nesreči smo po dospelem pismu še enkrat preverili, hkrati pa upravo javne var-
nosti v Novem mestu prosili za javno pojasnilo v zvezi s to nesrečo. Pojasnilo novomeške UJV objavljamo v celoti:
„Iz zapisnika o prometni nesreči je razbrati, daje voznik Badovinac zbil Slanovičevo, ko je šla s Francem Murnom po pločniku ob Cesti komandanta Staneta. Ker Badovinac ni ničesar storil - po trčenju je obsedel v avtomobilu - je poškodovanko potegnil izpod koles Mihael Vidmar. Naložil jo je v Badovinčev avtomobil in jo odpeljal v novomeško bolnišnico. Ko je Slanovičevo oddal v bobiišnico, je Vidmar odpeljal Badovinca z njegovim avtomobilom vred na Ragovsko cesto. Od tam je Badovinac nadaljeval vožnjo sam -v neznani smeri. Miličniki so o nesreči zvedeli po sporočilu iz bolnišnice."
Naj še dodamo, da se štejejo za pobeg brez izjeme vsi primeri, ko udeleženci nesreče zapustijo kraj dogodka. O tem pravi temeljni zakon o varnosti cestnega prometa v prvem odstavku 88. člena: „Tisti, ki so bili v kakršnikoli lastnosti udeleženi v prometni nezgodi, v kateri je kdo izgubil življenje ali bil poškodovan ali je v njej nastala znatna gmotna škoda, morajo ostati na kraju nezgode vse dotlej, dokler ne pridejo organi, ki so upravičeni za ogled. Z mesta nezgode se smejo odstraniti le začasno, da pomagajo tistim, ki so bili po-Scodovani v prometni nezgodi, ali da naznanijo prometno nezgodo."
Nimajo posluha za modne muhe - Kočevski miličniki nimajo nobenega posluha za modne muhe in so pobrali tablice s tega zanimivo poslikanega starega avta. Njihova utemeljitev je bila, da je osnovna barva vozila drugačna, kot piše v prometnem dovoljenju, in da vozilo tehnično ni v redu, ker mu med dru^m ne prijemlje ročna zavora itd. Na vozilu so res vse vrste barv in napisov, vendar gre za modno norost. Avto je dobil le bolj človeSci videz. Kar se pa zavor tiče - saj je, imel avto spredaj v opozorilo „namalani“ dve mrtvaški glavi! Policija pa res nima smisla za današnjo stvarnost,— (Foto: Jože Primc)
OTOCEC: ZAPELJAL V JAREK
- Mahmut Hurič iz Tuzle je 28. aprila vozil dostavni avtomobil po avtomobilski cesti proti Zagrebu. Pri Otočcu je vozil za tovornjakom, toda v prekratki varnostni razdalji. Ko je tovornjak zmanjšal hitrost, je Tuzlanec, da ga ne bi zadel, zavil na levo in obtičiH v jarku na drugi strani ceste.
SADINJA VAS: MED PREHITEVANJEM V Škodo - Jože Kastelic z Brezovp rebri je 26. aprila s kombijem, na katerem je peljal gozdne delavce od Dvora, v Sadinji vasi prehiteval mopedista in zadel osebni avtomobil škoda, ki ga je naproti vozil Jože Rauh iz Novega mesta. Kastelic je bil laže ranjen, gmotno škodo pa so ocenili na 7000 din.
PRISTAVA: S KOLESOM V AVTOBUS - 11-letni Franc Kastelic z Babne gore se je 26. aprila peljal s kolesom na pomožni motor skozi Pristavo pri Trebnjem in se zaletel v avtobus novomeške registracije, ki ga jc vozil Franc Novak iz Trnja. Deček je padel in bil laže ranjen.
Z MOPEDOM BREZ IZKUSENJ
- Jože Nemanič iz Butoraja je 25. aprila vozil moped, čeprav zanj nima vozniškega dovoljenja. Pomanjkljive izkušnje so ga izdale, ko se je srečal s fičkom Ivanke Medved iz Črnomlja pri mostu čez Dobli-čico. Mopedist se je zaletel v osebni avtomobil in padci, z njim vred pa tudi sopotnik Janez Nemanič. Bila sta ranjena in so ju odpeljali v novomeško bolnišnico.
SEMIC: S FICKOM NA STREHO - Jože Vukšinič iz Želebeja pri i Metliki se je 25. aprila peljal s fič-kom od Semiča proti Stranski vasi. Na ovinku gaje zaneslo v vsek, da se je prevrnil in obstal na strehi. Vozniku ni bilo nič, škodo pa so ocenili na 6000 din.
KRVAVCJI VRH: MED SREČANJEM STA SE ZALETELA -Franc Kremesec iz Metlike je vozil 24, aprila volksvvagen po Krvavčjem vrhu. Naproti jc s fickom potoval Anton Sodec iz Cerovca, vendar po levi strani ceste, tako da sta se vozili
zaleteli. Škodo so ocenili na 4500 din in ugotovili, da Sodec nima vozniškega dovoljenja za avtomobil. 'TRNOVEC: PREHUD OVINEK - Zagrebčan Franjo Skoda se je peljal 24. aprila z.zastavo 850 od Novega mesta proti Metliki. Pri Trnovcu ga je na ovinku mokre ceste zaneslo: zadel je breg, odkoder ga je odbilo nazaj na cesto. Škode je bilo za 4500 din.
MEDVEDJEK: MED VOŽNJO ZADREMAL — Na avtomobilski cesti pri Medvedjeku se je 23. aprila prevrnil s fičkom Nemanja Jovanovič iz Ljubljane. Med vožnjo je zadremal. Vozilo je zletelo čez bankino med skale vseka in se prevrnilo na cesto. Škodo so ocenili na 8000 din.
MIRNA: IZSILJEVAL PREDNOST - 24. aprila popoldne je Ljubljančan Miroslav I^har z opel rekordom na Mirni zapeljal na prednostno cesto tedaj, ko se je po njen peljal z osebnim avtomobilom njegov someščan Jože Jurman. Vozili sta se zaleteli in jc bilo škode za 5500 din.
POLJANE: Z MERCEDESOM V Škodo - Skofjeločanka Tončka Štucin je 23. aprila potovala s škodo
Ko avtomobilsKi cesti proti Zagrebu. !a poljanskem klancu je zaradi kolone vozil pred seboj zmanjšala hitrost. Od zadaj se je v škodo zaletel z mercedesom Dušan Vojnovič iz Baške vode. Gmotno škodo so ocenili na 4000 din.
KRAKOVSKI GOZD: MOTORIST S SOPOTNIKOM V JAREK -22. aprila zvečer je motorist Alojz Turk s Hrastka pri Podbočju na avtomobilski cesti v Krakovskem gozdu iz nepojasnjenega razloga za-
Peljal v jarek, da sta sc s sopotnikom rancem Golobičem prevrnila. Odpeljali so ju v brežiško bolnišnico.
DOBRUSKA VAS: NI DOLGO BEŽAL - Janez Skrij iz Ljubljane je 22. aprila pri Dobruški vasi med prehitevanjem zadel škodo, ki jo je vozil Marjan Stemberger iz Pod-hrastja, in takoj odpeljal dalje. Prometni miličniki so ga ustavili že na Otočcu.
NAS POGOIVOR
Travnik še ni igrišče!
V Sodražici se telesnovzgojna dejavnost v glavnem odvija ne neprimernem travniku, ki ob deževnem vremenu postane njiva
Borut Keržan vodi šolsko športno društvo na osnovni šoli v Sodražici, ki so ga ustanovili 1966. S športno dejavnostjo se ne morejo preveč pohvaliti, saj delajo v zelo težkih razmerah. Tamkajšnji telesnovzgojni delavci se trudijo, da bi ml^im nudili čimveč možnosti za telesno-
vzgojno udejstvovanje, vendar je sama dobra volja premalo. Na šoli imajo sicer telovadnico, šolsko igrišče pa je kar na neurejenem travniku, ki je ob slabem vremenu neuporabno za telesno vzgojo.
- Kako bi ocenili dejavnost vašega šolskega športnega društva?
„Resda se trudimo mladim dati čimveč možnosti za športno udejstvovanje, vendar brez osnovnih pogojev za delo ne moremo nikamor. Težave so tudi organizacijskega značaja, saj zelo pogrešamo občinski center šolskih športnih društev, ki bo imel
verjetno sedež v Ribnici Poleg tega imamo več kot 50 odstotkov vozačev, zato jih težko zadržimo v šoli. Razen tega je naše igrišče ob šoU kot zorana ledina. Kadar pada dež, so otroci blatni do kolen.“
- So kakšne možnosti, da dobite urejeno šolsko igrišče?
„Prizadevamo se, da bi prišli do asfaltiranega igrišča, vendar smo sami preslabotni, da bi ga lahko zgradili. Obljubljeno imamo, zato sem prepričan, da ga bomo tudi kmalu imeli.“
- Kaj pa zanimanje za šport?
„Naši učenci se zelo navdušujejo za šport, imamo tudi rokometno ekipo, ki jo sestavljajo večinoma naši prejšnji učenci. Žal pa jih večina hodi v šolo izven Sodražice, zato počasi zgubimo stike z njimL“
- Kaj je torej rokomet najbolj razvit?
„Največ se jih navdušuje za rokomet in splošno telesno vzgojo. Ce bi imeli boljšo telovadnico in več strokovnih kadrov, bi mladi Sodražičani lahko bili še boljši. Razumljivo, da smo največ dosegli v namiznem tenisu in sodimo med boljše dolenjske namiznoteniške ekipe.“
- Kako povezujete učne uspehe s športnim udejstvovanjem?
„Žal je tako, da so v veliko primerih najslabši učenci zelo dobri športniki, zato tiste, ki imajo slabe ocene, držimo nekoliko nazaj.“
- Kaj pa plačilo za delo?
„Stiije mentorji, ki delamo v
raznih sekcijah našega SSD, delamo to v glavnem zastonj. Se več veselja bi imeli, če bi imeli dobre delovne pogoje.“
S. DOKL
Ž
s
s
J
4
5 J \ S
4
s
4
Sevničani preskočili visoko oviro
Sevničani so v 15. kolu ljubljanske conske rokometne lige doma premagali kandidata za prvo mesto Kranj. S tem uspehom so se spet povzpeli za stopničko višje in prehiteli Kranjčane, ft^av jim je prišel tudi nepričakovani poraz Hrastničanov na domačem,igrišču v srečanju s Križami. Brežičani so to nedeljo doživeli nepričakovan poraz v Radečah, Ribničani pa so imeh precej dela, preden so odpraviU borbene Prekmurce, Dekleta iz Brežic niso imele večjih težav v srečanju s Kranjskogorčankami.
SEVNICA : KRANJ 24:22
Sevničani, ki so se tokrat predstavili z novimi dresi, ki jim jih je podarila Jutranjka, so razveselili rekordno število gledalcev. Kranjčani so igrali zelo podjetno, saj so precejšen del srečanja vodili. Ob koncu so se domačini zbrali in zanesljivo zmagali.
Sevnica: Sirk, Možic, Valant 2, Simončič, FUej, Perc, Lovrek, Sva-žič 4, Koprivnik 1, Štojs, Sile 12 in Trbovc 5.	J. BLAS
RIBNICA : POLET 26:23
Ekipi sta pokazali lep rokomet s številnimi hitrimi akcijami. Gostje so igrali nekoliko slabše le v prvem polčasu, medtem ko so bili v nadaljevanju enakovredni. V domači ekipi so bili najboljši Kersnič II, Radič in Ponikvar.
Ribnica: Kersnič I, Lovšin 2, Radič 6, Tomšič, Kersnič II 7, Matelič 1, MUcuUn 3, Andolšek 1, Ponikvar 6 in Nosan.	F.	LEVSTEK
RADEČE : BREŽICE 21:14
V tipični prvenstveni tekmi so se domači igralci bolje znašli in zasluženo premagali Brežičane. Sodnika sta srečanje vodila z napakami.
Brežice: Berglez, Mars, Rovan 1, Antolovič 3, Šetinc 2, PavUč, Bo-sina 4, Iskra 2, Zore, Novosele 1 in Blatnik 1.
KRANJSKA GORA : BREŽICE 10:17
Domačinke so bile pred odmorom še kar enakovredne izkušenim gostjam iz Brežic. V nadaljevanju pa so močno popustile, tako da so jim Brežičanke precej napolnile mrežo. Najboljše so bile Bužančičeva, Mola-nova in Mišičeva.
Brežice: Zorko, Bužančič 5, Molan 6, Štauber, Bah 1, Mišič II, Zorko, Mišič I 5, Hervol, Blatnik in Hribernik.
KONDENZATORJI (SEMIČ) : LABOD 13:16
Obe ekipi sta s svojo igro razočarali, predvsem pa domačini, ki se ni-
kakor niso znašli. Gostje so delovali bolj umirjeno iri so zasluženo zmagali.
Semič: Strniša, Plut, Sever, Podgornik, Kočevar, Lipar 10, Sprajcer, Fašing 3.
Labod: Mari^ Stupar, Zupančič, Ilc, Možina 1, &tina 1, Fink 1, Se-ničar 1 in Pungerčič 12.
T. LATERNER
SEVNICA - B :
KRŠKO 10:26
Gostje iz Krškega so brez večjih težav porazili mlado ekipo Sevniča-nov z visokim rezultatom. J- BLAS
I PLITVICA UUBUANSKE CONSKE ROKOMETNE UGE PO 15. NEPOPOLNEM KOLU
1. Sevnica 14 9 2 3 295:237 20 9 1 9 O 8 2
2. Zagorje 14
3. Kranj 15
4. Hrastnik 14
265:223
321:253
234:205
NOVA REPUBLIŠKA PRVAKA:
Peterletova in Malnar prvaka
Mladi dolenjski šahisti so se odlično uveljavili
25. aprila je bilo v Ljubljani pionirsko republiško šahovsko prvenstvo za posameznike. V vseh konkurencah je sodelovalo preko 80 pionirjev. Največji uspeh so dosegli dolenjski predstavniKi v skupini mlajših pionirjev in starejših pionirk.
Pri mlajših pionirjih je postal republiški prvak Toni Malnar iz Ko-
Uspešen start atletov
Novomeški atleti so že na začetku atletske sezone dosegli nekaj vidnih rezultatov
Sredi prejšnjega tedna je bilo na razmočenih atletskih napravah v Novem mestu prvo večje letošnje atletsko tekmovanje za pokal atletske zveze Slovenije. Novomeščani in mladi Crnomaljčani so se dobro
Šahovski turnir, ki se igra v Novem mestu, ne nosi ime „Obranovičev memorial", pač pa se turnir s takim imenom igra vsako drugo leto v Kočevju, Novembra lani je bil ustanovljen v Novem mestu poseben odbor za izvedbo kvalitetnega šahovskega tumiija v Novem mestu, turnir naj bi postal tradicionalen. Odboru pa ni uspelo nikjer najti sredstev za izvedbo kvalitetnega tumiqa, saj so se povsod izgovarjali na gospodarsKO reformo. Kot je znano, pa klub sam ni mogel kriti stroškov tumuja. Tako je odgovoril predsednik šahovskega kluba Novo mesto Jože Udir na naše vprašanje, zakaj ne bo tradicionalnega tur-^nirja.______________________________
Dva poraza Belokranjcev
Preteklo nogometno nedeljo so še najbolj uspešni bili Krčani, ki so premagali nogometaše iz Rogatca. Dva poraza so doživeli Belokranjci, ki so gostovali v Sežani in v Škofji Loki. Novomeščani so bili poraženi na domačem ^šču v srečanju s Cementom iz Trbovelj, čeprav bi lahko vsaj remizirali. Lepo. zmago pa so to nedeljo poželi tudi Sevničani v srečanju z Gotovljami.
ELAN :
CEMENT (TRBOVUE) 3:4
Gostje so bili boljši, vendar so se jim Novomeščani kar krepko upirali in bi po prikazani igri lahko vsaj remizirali. Imeli smo občutek, da w z^etke gostje dosegali brez večjih težav. Tako poceni se pa res ne smejo dati.
CELULOZAR : STRAŽA (ROGATEC) 2:0
Krčani so tokrat spravili na kolena odličnega nasprotnika, ki je klonil komaj v drugem polčasu. Ce-lulozar je igral borbeno in je imel
Precej lepih priložnosti za zadetek, remoč je dvakrat kronal Koman na podajo zanesljivega Budne. Tudi to-w:at Krčani niso imeli podpore svojih navijačev.	L.	HARTMAN
TABOR (SEŽANA) : BELA KRAJINA 6:4
Belokranjci so doživeli v Sežani neprijetno hud poraz, čeprav so vodili že 3:0. Po vodstvu so dovolili, da so jim domačini šestkrat zatresli mrežo. Strelca za Belo krajino sta bila Karin (3) in T. Weiss.
T. LATERNER
LTH (ŠKOFJA LOKA) : BELA KRAJINA 3:1
Tudi drugo srečanje s kandidatom za izpsd iz lige LTH iz Škofje Loke so Belokranjci izgubili. Srečanje je bilo zanimivo, vendar so domačini imeli več sreče in so zasluženo zmagali. T. LATERNER
predstavili. Doseženih je bilo nekaj prav dobrih rezultatov, večina zmagovalcev se je uvrstila v zakyučno pokalno tekmovanje, ki bo jeseni. Najboljše rezultate so dosegli: Marjan Spilar, Milan Simunič, Vojko Dragas, Marjeta Pučko in Tatjana Gazvoda.
Rezultati: moški - 60 m: 1. in 2. Nagode in Bajer (SSD Katja Rupe-na) 7,8; 100 m - 1. Hribernik 11,5, 2. Vrtačič (oba N. m.) 11,8; 110 m ovire: 1. Dragaš (N. m.) 21,0; 400 m: 1. Vrtačič 53,3, 2. Strum-belj (oba N. m.) 54,8; 150 m: 1. Retelj (N. m.) 4:34,3, 2.-Stublar (Cm.) 4:37,6; 4x 100 m: 1. Novo mesto - člani 45,2, 2. Novo mesto
- mladinci 48,2; daljina: 1. Simunič 6,44, 2. Strumbelj 6,10, 3. Somrak (vsi N. m.) 6,07; višina - 1. Dragaš (N. m.) 1,70, 2. Ferlež (Crn.) 1,55; krogla - 1. Jenko 11,00, 2. Komelj (Oba N. m.) 10,21; kopje - 1. Spilar 62,57, 2. Dragaš 52,33; troskok
- 1. Simunič 13,71.
Ženske: 60 m - 1. Kalčič 8,6, 2. Plevnik (obe SSD K. Rupena) 8,7; 100 m - 1. Gazdova 13,1; 200 m -
1. Gazvoda 28,0, 2. Saje (SSD K-Rupena) 31,5; 4 xlOO m - 1. N. m. 56,8; daljina - 1. Saje (N. m.) 4,67,
2. Radešček (SSD K. Rupena) 4,16; višina — 1. Pučko 1,50, 2. Lužar (obe N. m.) 1,30, 3. Blažič (SSD K. Rupena) 1,30; krogla - 1. Kajin (Cm.) 8,47, 2. Lindič (N. m.) 7,89; kopje - 1. Saje 26,80, 2. Lužar (obe N. m.) 23,90.
čevja, ki je med 20 nastopajočimi osvojili 16.5 točke. Tudi drugo mesto iz te skupine je pripadlo Dolenjcu, in sicer Petru Prazniku, ki je osvojil'16 točk.
V skupini starejših pionirk je s precejšnjo prednostjo in brez poraza zmagala Nada Peterle iz Mokronoga. Darja Zajc (Mokronog) je bila četrta.
Pri starejših pionirjih je zasedel Bojan Mohar (Kočevje) tretje mesto, Jože Pucelj (Novo mesto) četrto, Slavko Bedič (Črnomelj) pa osmo.
Mlajša pionirka Nada Sinjur (Višnja gora) je bila tretja, Brigita^me (Zabia) četrta, Mojca Seme (Žahia) pa sedma.
V vseh konkurencah so bili dolenjski predstavniki odlični. Posebej pa čestitamo novima republiškima prvakoma Nadi Peterle in Toniju Malnarju. .	I.	S.
METLIKA : LITIJA 57:80
Metliški košarkarji so bili visoko poraženi v srečanju s košarkarji Litije, ki so se predstavili z odlično igro. Domačini so delovali precej zmedeno, najbolje pa je igral Guštin.
Metlika: Guštin 22, Ipavec 10, Ž. Vergot 11, Ga^erič 2, Cvitkovič 2, Predovič, Ilenic in T, Vergot 10.
T. LATERNER
PRVO MESTO ZA JOŽETA KOLETA
Na republiškem prvenstvu v ^m-nastiki v III. razredu v Ljubljani so dosegli člani kočevskega Partizana lep uspeh. Naslov republiškega prvaka je osvojil Jože Koleta s 56,3 točkami Celotna vrsta je bila odlična druga, zbrala pa je 209,1 točko. Za zmagovalno vrsto Partizana Tabor iz Ljubljane je zaostala samo za 1,10 točke. Kočevski telovadci so prejeli lep pokal, Koleta pa zlato odličje. Člansko vrsto so sestavljali: Koleta, Starc, Čebin, Ciglič in Vučko; vodil pa jih je Lojze Okoren. Nastopili so tudi mladinci in so med 18 vrstami zasedli deveto mesto. Najboljši je bil Vito Klobučarič, ki je zbral 52,80 točk.	A.	ARKO
■ sj i i i I i I
SEVNICA — V prvenstveni tekmi dolenjske kegljaške lige je Partizan Sevnica porazil Trebnje s 468:413. (J.B.)
Črnomelj - v prijateljskem rokometnem srečanju so igralke Par-tizaria izgubile z gimnazijkami iz Karlovca s 6:2. Oba zadetka je dosegla Lilijana Spec. (A. L.)
NOVO MESTO - Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju je med 14 udeleženci zm^al Igor Penko s 12 točkami. Sledijo: Sčap, Poredoš, Istenič, Milič, Pucelj, Hrovatič itd. (J. U.)
KOSTANJEVICA - Mladinci iz Kostanjevice, Prekope, Sentjemeja in Brezovice so se srečali na prvem pomladanskem turnirju v nogometu. V najvažnejšem srečanju je Prekopa premagala Šentjernej s 3:1. (J. Ž.)
SEVNICA - V nadaljevanju sindikalnih športnih iger v kegljanju so bili doseženi naSednji rezultati: Stilles : Metalna II 328:379, Metalna II : Prosveta 365:397, Stilles : Metalna I 343:414, GIP „Beton“ Zagorje : Kopitama 337:328, Obč. uprava : Metalna I 272:426, Jutranjka : GIP „Beton“ Zagorje 446:353. (J.B.)
ČRNOMELJ - Rokometaši Cosmosa so v prijateljskem srečanju premagali karlovške gimnazijce 27:16. Največ zadetkov sta dosegla Goršek 14 in Lozar 7. (A. L.)
NOVO MESTO - Začele so se sindikalne športne igre v odbojki. V prvih kolih posebnih presenečenj ni bilo. Presenetljivo dober start ima ekipa Prosvete, ki je že dve tekmi odločila v svojo korist. Kandidati za prvo mesto so: Novoteks, Iskra-Zbk., ftosveta in še kdo drug, saj presenečenj tudi letos ne bo manjkalo. (M. Z.)
KOCEVJTE - Odbojkarice kočevske gimnazije so na srednješolskem prvenstvu Ljubljane dosegle velik uspeh. Postale so področne prvakinje. Z zanesljivo igro so porazile vse svoje nasprotnice gladko z 2:0. Prepričani smo, da bodo tako uspešno tudi igrale na republiškem srednješolskem prvenstvu, čeprav bo konkurenca precej hujša. Kandidate za prvo mesto je treba iskati med Ravenčankami, Celjankami, Mariborčankami in Novomeščankami. (A. A.)
Mlednarodni uspeh Ivana Molana
Na tradicionalnem prvomajskem mednarodnem speedway tekmovanju v Crikvenici je dosegel lep mednarodni uspeh l6čan Ivan Molan, ki je v konlcurenci tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije osvojil prvo mesto in dosegel vseh 15 točk. Drugo mesto je zasedel Wilhelm Reinhardt (Zahodna Nemčija), kije zbral 13 točk. Tretji je bil spet Jugoslovan Draško Oršič iz Zagreba. Prireditev si je ogledalo 3000 gledalcev.
NAJNOVEJSE!
cosmos
OBIŠČITE NAS, OGLEJTE SI TRAKTOR IN ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! LJUBLJANA, Celovška 32, MARIBOR, Grajska 7, KOPER, Dimnikarska 10, ZAGREB, Trg Žrtava fašizma 1
Traktor DELFINO 32
je po svojih lastnostih in moči namenjen zasebnemu kmetijstvu in ima naslednje značilne lastnosti:
— pogon na 2 ali vsa 4 kolesa
— blokada diferenciala
— hidravlična naprava za dviganje z avtomatsko regulacijo in trojnim pritijevanjem orodja
— zračno hlajen linijski diesei motor - 30 KM
— alternator, električna razsvetljava
— števec delovnih ur in obratomer
— dvojna sklopjca, 6 brzin naprej, 2 brzini nazaj
— hermetično zaprte zavore
— možnost najrazličnejših priključkov za različna opra* vila
— na traktor lahko priključite vsa standardizirana orodja
Traktorje prodajamo s konsignacijskega skladišča v Ljub ljani;CENA: - tip 2 RM - Ut 1,344.000 ali DM 7.875 ali 2. 152 dol in 18.868 N-din
- tip 4 RM - lit 1,721.000 ali DM 10.078 aU 2.745 dol OBVEŠČA, DA JE PRISPELA NOVA POŠILJKA TRAKTORJEV SAME DELFINO 32 in 21.147 N-din
export-import, industrija in notranja trgovina, Ljubljana, Celovška 32
m
„Le nič se prezgodaj ne veselite, midve samo žrebava, katera bo pomedla otok ..
\ ^
„Vidiš, zdajle ima moj stari pomladanske popadke — žal pa se kažejo le v tem, da se nenadoma ogreva za ribe ..
,JNaprstnik, nujno, prosim!'
v SOBOTO OSMICA
V soboto opolnoči bodo startali najboljši slovenski avtomobilisti za naslov republiškega prvaka na rallyju „Dolenjska osmica 71“. Do včeraj se je prijavilo skoraj 100 tekmovalcev.
OKROGLE ^0 PABTIZANIH
NADLOGA KURIRJA JOVIČE
Partizani so se oskrbovali z obleko in obutvijo, ki so jo uplenili sovražniku. Toda med borci so bili tudi pionirji, za katere ni bilo najti obleke po meri Mali kurir Joviča se je med konferenco pritoževal čez Nemce:
„Vse mi je preveliko, posebno čevlji Ko bi se moral obrniti na levo okrog, se mi noge sicer obrnejo, toda čevlji ostanejo kot prej!“
IZKUŠNJE PREVIDNEGA MARKA
Marko je šel v hosto po drva. Hodi med drevjem pa premišljuje, kako bi se najlepše izmotal iz vojnega vrveža in da bi se nikomur ne zameril. Nenadoma se iz grma pokaže puška: „Stoj! Kdo gre? “
„Marko, bratje!^ Vaš sem — četnik!“
Prijeti so ga in pretepti na žive in mrtve, ker je bila za grmom domobranska patrola Marko gre drugič v hosto in spet zastiši:
„Stoj! Kdo gre? “
„Marko, bratje! Vaš sem -domobranec!"'
Toda za grmom so bili četniki Pretepli so ga kot vola.
Nesrečni Marko je moral še tretjič v hosto po drva. In spet puška iz grma:
„Stoj! Kdo ^e?
,J^e sprašuj, samo udari!*‘ je zastokal previdni Marko in vzdignil roke.
ŠE PET MBMUT
Komisar nekega liškega bataljona se je rad slikovito izražal. Ko je razlagal zbranim borcem pomen padca Italije, je na kon-cu vzkliknil:
„Tovariši, bliža se dvanajsta ura, čas zmage je na dosegljaj roke!“
Borec Mane je pogledal svojo ročno uro, ki je kazala 11,55 minut.
,JVo fantje, teh pet minut bomo že še vzdržali! “ je veselo vzkUkniL
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Smodnik je eksplodiral
(Nesreča v Rimu), 23. aprila zjutraj ob 7. uri razletela se je smodnišnica v oblici Rima. Blizu te smodnišnice, v kateri je bilo nakopičenega smodnika 260 tisoč kilogramov, se nahaja tudi poljedeljska šola za dečke. Po vsem Rimu je na tisoče oken pobitih in zidovje je razpokano na mnozih hišah. Vatikan je zelo pretreslo. V treh sobah, kjer navadno stanujejo sv. Oče, sta stali celi samo dve okni, v zasobni knjižnici je mnogo dragocenosti poškodovanih — pač bridka za starčeka v Vatikanu papeža Leona XIII. Cerkev sv. Petra je primeroma malo poškodovana.
(Združene države v severnej A m e r i k i), neizrečeno hitro napredujejo. Pred 10 leti je pokazala ljudska štetev 50 milijonov ljudi — sedaj jih je vže čez 62 milijonov. Najbolj rase pač po evropejcih, ki se tje izseljujejo, koliko mož je dala vže Ameriki sama naša mala dežela!
(Toaleta) nova učna metoda o prikrojevanji oblačil za dame imenuje se jako pripravna knjižica, katera je namenjana za samopouk in za podlago pri šolskem pouku. Spisal Jo je krojaški mojster Mat. Kunc v Ljubljani. Knjižica ima 6 tabel, 40 izvirnih vzorcev in merilno tabelo. To knjigo jako priporočamo našemu ženstvu, katero se bavi z izdelovanjem ženskih oblačil. — Slovenci v istini lahko z veseljem pozdravljamo to strokovnp knjigo, posebno ker pri nas manjka še mnogo, mnogo strokovnih knjig v pouk našim obrtnikom. — Knjiga stane 3 gld. ter je
\
i
0
0
0
0
4
¥
0
¥
cena, ako pomislimo veliki trud pisatelja in stroške, dokaj primerna.
(Prebivalstvo Avstro-Oger-s k e) . Po zadnjem ljudskem popisovanju je v našej polovici cesarstva 23,835.261, na Oger-skem pa 17,449.705 - skupaj 41,284.966 prebivalcev.
(Zobozdravnik A. Paichel) ordi-niral bode od 5. maja 1.1. nekaj dni v Novem mestu v gostilni „pri Solncu“.
(Morilce bolgarskega ministra) Belčeva pač poznajo po imenu; ali pobegli so in sedaj ne vedo, kje tiče.
(Govori s e) da se hoče Bolgarija razglasiti kot samostojno, neodvisno od Turčije, ako ta ne spozna kneza Ferdinanda kot postavnega vla-daija. Tega vendar ni lahko verjeti, ker Bolgari vedo, da bi si s tem nakopali le novih sitnosti.
(Srbi) bodo vzeli na posodo 10 milijonov frankov, da oborože še bolje svojo vojsko. Vse govori „mlr!“, „mir!“ pa vse se oborožuje!
(Francozi) so od nekdaj ljudje najbolj verni, pa tudi najbolj neverni. Kakor vsako leto tako so tudi letos zahtevali radikalci, da naj se država loči od cerkve.
(Anglija) ima tako lepe prihodke, da je letos precej denarja ostalo. S tem mislijo nadomestiti prihodke, katere je doslej povzročila šolnina; šolnino pa mislijo odpraviti. Kedaj bode to pri nas?
(Iz Dolenjskih Novic I. maja 1891)
Avto je hitro pripeljal v ovinek, se komaj izognil obcestnemu kamnu, preskočil je obcestni jarek iri se zaletel v hlev.
Voznik Janez Andoljšek iz Hrovače, ki je že 4 leta delal v tujini, je bil v tej nesreči, ki se je zgodila 2. maja ob 12.40 v Nemški vasi pri Ribnici, takoj mrtev. Na avtu je za preko 20.000 din škode, ostala škoda pa še ni ocenjena.
Avto je namreč podrl precejšen del stene, v katero se je zaletel. Udrl se je strop hleva, pri tem pa so bili poškodovani še konj, krava in teliček, last Fran-, ceta Kluna iz Nemške vasi 33,
„Jaz sem bil tu zunaj, ko je po čilo,“ je pripovedoval France Klun, ,,Videl nisem, ker sem imel proti hlevu obrnjen hrbet. Potem sem šel bliže, in šele ko sefti bil že skoraj tik pri avtu in hlevu, se je podrl zid in strop. Pol ure je bila v hlevu megla, da nisem videl, če je živina sploh še živa.
Konja je poškodovalo po glavi, kravo po hrbtenici, teliček je malo posnet, eni kravi pa ni nič. Zdaj imam vso živino v sosedovem hlevu.
Strop v hlevu se je udrl. Kar štiije oboki izmed šestih so se podrli. Tudi železne traverze so popadale na tla.
Po avto in pokojnika so prišli sorodniki s parom konj. Avto so zavlekli do soseda, tam pa so mrtvega Janeza Andoljška položili v lasto.“
Se dan po nesreči, ko je France Klun s pomočjo drugih začel odstranjevati ruševine, ni prišel nihče od zavarovalnice ocenit škodo.
Zdomec mrtev, podrt hlev
Janez Andoljšek iz Hrovače se je smrtno ponesrečil, ko se Je zaletel v hlev Franceta Kluna v Nemški vasi — »Zunaj sem bil, ko je počilo« — Zavarovalnica še ni ocenila škode
KLUNOV HLEV PO NESRECI
ZNANI SO PRVI URADNI PODATKI O' PCPISU
Odgovor, na katerega so čakali milijoni
V Jugoslaviji imamo 20 milijonov in 505 tisoč prebivalcev, Slovencev pa nas je v državi ir^dijon in 725 tisoč — Zanimivo: 5 milijonov 391 tisoč gospodinjstev in 5 milijonov 222 tisoč stanovanj — V Sloveniji: 515,761 gospodinjstev in 479.390
stanovanj
(Nadaljevanje s 1. str.)
Res ni bilo malo ugibanj, koliko nas je po zadnjem ljudskem štetju; o tem smo pred meseci
tudi mi obširneje pisali. Zdaj vemo, da prvi uradni podatki o popisu govore, da je živelo 31. marca 1971 od 20 milijonov
505 tisoč prebivalcev v Jugo* slaviji po posameznih republi' kah naslednje število državlja-
Smrt kosi na cesti
Tragična nesreča 33-letnega Alojza Vajsa iz Irče vasi in njegove triletne tičerke Nataše
Prejšifli četrtek, 29. aprila, sta ob 13. uri in 17. minut izgubila življenje 33-letni Alojz Vajs in njegova triletna hčerka Nataša. Na cesti Ljubljana—Zagreb, v Krakovem gozdu, blizu kilometrskega kamna 136, je škoda NM 120—84, ki jo je vozil Alojz Vajs, zapeljala na levo stran in trčila v tovornjak, ki ga je nasproti pripeljal Miloš Dži-kić. Ob trčenju se je tovornjak prevrnil, tovor, ki gaje vozil, pa razsul. Pri nesreči se je razbilo tudi vetrobransko steklo tovornjaka Jožeta Kastelca, tako da je bila cesta nekaj ur zaprta za promet. Voznik in otrok na zadnjem sedežu sta bila takoj mrtva, škodo so ocenili na 30.000 dinaijev.
Opozoriti je treba na dve stvari: vožnja z otrokom, pa čeprav je na zadnjem sedežu, je izredno tvegana, če otroka nima kdo paziti — veliko nesreč se je zgodilo prav zaradi tega.
Takoj po nesreči se je na cesti ustavilo veliko avtomobilov — vsi pa so drii k prizorišču trčenja. Blizu 100 radovednežev kajpak ni bilo v pomoč
ekipi, ki je morala raziskati vzroke in urediti vse, da bi promet čimprej spet normalizirali. Šele na ostrejše zahteve miličnikov se je gruča toliko umaknila, da so lahko normalno nadaljevali delo.
27-letni Ivan Mesarek iz Zagretui je 30. aprila pri Skopicah z opel-kadetom prehitel osebni avtomobil, zapeljal na levo in treščil v renault R10, ki ga je nasproti vozil llija Zrnič, 44, iz Zagreba. Mesare ko v avtomobil je odletel na njivo. Ranjeni so bili potniki v obeh avtomobilih: vozniK Zrnič in žena Nada, voznik Mesarek, Inisa Mesarek in Josip Polanščak. Škodo so ocenili na
30.000 din,
1, maja je Ljubljančanka Frida Zavišek ustavila ford taunus 17 M v Krakovskem gozdu. Od zadaj sc je vanjo zaletel volkswagen 1500, ki ga je vozil Božo Januš iz Nemčije, Januša je po trčenju odbilo na levo v škodo, ki jo je proti Ljubljani vozil Silvester Bizjak iz Pančeva. Zaneslo je tudi OfKii kadet, ki ca jc od Ljubljane pripeljal avstrijski voznik Johann Habinc. Zadel jc ford taunus Zaviškove, Škodo so ocenili na
29.000 din. Božo Januš je bil ranjen.
Med prvomajskimi prazniki sc je zgodilo na našem območju okoli 20 prometnih nesreč, od tega največ na avtomobilski cesti.
nov:
V Sloveniji milijon 725.088 ljudi, v Hrvatski 4 milijone 423 tisoč, v Bosni m Hercegovini 3 milijone *748 tisoč, v {Makedoniji milijon 647 tisoč, v Srbiji 8 milijonov 437 tisoč in v Črni gori 530 tisoč prebivalcev. Podatki popisa nam torej povedo, da nas je v zadnjih desetih letih v Jugoslaviji za milijon in 955 tisoč oseb več. Vnaprej sm^ lahko pričakovali, da je v teni času naraslo število prebivalce'^ v državi najbolj v avtonomni pokrajini Kosovo (v Srbiji), ii’ sicer za 29 odstotkov, preseneča pa, da smo v Sloveniji glede povečanja prebivalstva na zadnjem mestu med republikami' samo za 8 odstotkov nas je veČ kot pred enim desetletjem.
Znani so tudi prvi podatki koliko je na tujem zaposlenih Jugoslovanov. Podatki, ki so jiJ' statistiki dobili iz evropskil) držav, povedo, da dela zunaj 682.262 začasno zaposlenih Ji*' goslovanov. Točna številka vseh zdomcev bo znana šele čez dO'
bro leto, ko bodo zbrani in obdelani vsi podatki. Iz Slovenije dela na tujem skoraj 50 tisoč delavcev (seveda brez članov njihovih družin, ki živijo skupaj z delavci v tujini). Zanimiva je ' tudi številka, da ima zdaj Beograd že milijon 204 tisoč pre-' bivalcev, vse ljubljanske občine skupaj pa nekaj nad 257 tisoč.
Podatke o številu prebivalcev v posameznih mestnih središčih naših občin bomo objavili takoj, kojih bomo dobili.
Praznik na mostu
9. maja bo ob otvoritvi mostu čez Kolpo v Metliki veliko medrepubliško slavje z zborovanjem delovnih ljudi iz slovenske in hrvaške strani. Govorila bosta inž. Tone Tribušon, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije, in Mika Tripalo, član izvršnega biroja CZ ZKJ.
.. . Vsi SQ klicati: „Živel prvi maj!“ Slaviti pa ga niso vsi enako - eni so jedti kaviar, drugi so - izobesiti zastave...
.. . Vsi se čudijo, kako je mogla Crvena zvezda izgubiti z Grki, ko je že vodila 4:1. Za osvežitev spomina: tudi nogometaši Elana so pred leti voditi proti Beli krajini 4:1 ~ pa niso zmagati!
... Ravnatelj medicinske srednje šole v Novem mestu prof. Jože Škufca ni preveč nežen v besedah, kadar g^e za „našo družbeno stvarnost “. Deset takih na sarajevskem kongresu - pa bo kongres gotovo uspel!
... Odkar je novinar Mloš Jakopec v pokoju, se Boštjanu Hladniku ne obeta nič dobrega: Jakopec je napisal socialistično detektivko, zdaj bi jo rad pa še filmal!
, .. Nihče še ni ničesar povedal. kaj bo IM V naredila z grmskim gradom Ker sta Jurij Levičnik in mr. pharm Boris Andrijanič tiha tekmeca, lahko pričakujemo - drugi Stari grad...
.. . Metliška in črnomaljska občina sta v neprestani tekmi Ni čudno, da so v Metliki med zadnjimi v Sloveniji po osebnih dohodkih, v Črnomlju pa po osipu v osnovnih šolah. Saj ne bi bilo treba tekem tudi na teh področjih!
... V kmetijstvu nič novega - kriza se nadaljuje. Inž. Tanko bi rekel: „Pripravljamo se za muenchensko otimpiado... “ Medalj za hitro in učinkovito delo od tam ne bodo prinesli!
Krpanov kotiček
Kdo bo poslej zmagoval?
Menda že veste, da na stara leta človek rad pomisli na to, kaj je delal v mladih letih, kako je kolovratil po svetu in koliko je vsega skusil. Vidite, takih misli sem koračil ob morju. Bil sem brez kobilice, saj mi ni treba več tovoriti angleške soli kot včasih. Sredi poti me ustavi nekaj gospodov: „Martin, pojdi z nami! Nekaj nam boš pokazal, “ so še pristaviti.
„I, kaj me poznate? “ se čudim.
„Kajpak. Lepo te prosimo, da nam pomoreš “
„Bom; saj pomoči nisem še nikomur odrekel,'" jih potolažim.
Odvedti so me do velike hiše, kjer je bilo vse črno ljudi Menda so imeti zborovanje in so biti jako učeni. Eni so biti zdravniki, drugi učitelji in ne vem kaj še vse. Najprvo sem moral teči do hriba in nazaj, potlej sem skakal čez luže in jame, visel na veji in se z rokami dvigal gor in dol, da se mi je vse skupaj vele malo zdelo.
Strmeti so vame: „Kaj takega pa še ne!"
,J, kaj pa je takega? “jih vprašam.
„Poslušaj, Martin! Mi gledamo vsak dan fante, ki gredo za vojake, pa še polovico tega, kar si nam pokazal, ne zmorejo. Vsak dan je slabše. Vsak peti ne more biti vojak Teči ne znajo; skakati čez lužo in plavati pa še
manj. Kaj bo z nami, ako pride Brdavs ati še kakšna hujša nadloga? Kdo nas bo branil? Poglej, že zdaj strahujejo na tujem naše ljudi in jih ubijajo. Še kralji in cesarji se jih bojijo. Mar naj kar naprej pošiljamo tebe, da boš takim tolovajem s kijem in mesarico meril hudobne betice? Tudi star si že. Kdo bi ti očital? Ti si svoje opravil. “
„Kaj ste rekli? Menda ne mislite oporekati, da ne zmorem Brdavsa? Še je trdna moja pest, akoravno je stUra. Kdo je kriv, da so se mladi izpriditi? Vi sami Čisto pohabiti so se: dolge kuzme imajo na glavi, pa kurja prsa in še čisto zeleni so. Zakaj jih ne spodite na sonce in delo, da sredi belega dne postopajo v krč-*mah? Tam sedijo, pušijo in pijejo take pijače, ki so strup. Zame je že dobro vino dovolj močno; pa še tisto me vznak meče, ako se spozabim in ga preveč zvrnem. Ne javkajte, da ste brez veljave. Pijanca je treba prej zdraviti, ne potlej, ko se v jamo zvrne. Takrat je prepozno. Prekrenite kaj, drugače se bomo morati zares samo starci boriti. Pa nikar kaj ne zamerite, ako sem katero žaltavo zabrusil, saj ste sami začeti. Zdaj pa le zdravi ostanite!" jim pravim, oni pa nič.
MARTIN KRPAN
Za kratek čas in dobro voljo
VODORAVNO: l. čebeli slična žuželka, 6. morska pošast iz grške mitologije, 11. vihar v zahodnem delu Tihega oceana, 13. prebivalec trga, 14. eno največjih jugoslovanskih podjetij (bencin), 15. kraj v Beli krajini, 17. avtomobilska oznaka Kutine, 18. osebni zaimek, 19.
človeški mladič, 20. žensko ime, 21. morska školjka, 23. reka na vzhodu Sovjetske zveze,- 24. pernata žival, 25. tek čez drn in stm, 26. naše pristanišče, 27. ulov, 28. važno živilo, 29. odvod vode pod zemljo, 32. konica, 33. najbolj razširjena rastlina, 34. latinski veznik, 35, simbol za kositer, 36. slovensko ljudsko ime, 37. dahnatinsko žensko ime, 38. azijska visoka planota, 40, vnetje ušesa, 42. moštvo, 43. zastopnik, posrednik.
NAVPICNO: 1. branje, 2, znani češki slikar (Josef), 3. železov oksid, 4. Lang Fritz, 5, sodstvo, pravosodje, 6, kontakt, 7, trenutna omrt-vitev mišice, 8, otok blizu Zadra, 9. modro barvilo, 10. simfonija Rim-ski-Korzakova, 12. nergav človek, 16. severnomorska ptica, 19. plug, 20, starodavna Ljubljana, 22, Kapitalistična združba velikih podjetij z enotnim vodstvom, 23. borilišče, 25. obrekovanje, 26. poet, 27. dunajsko zabavišče, 28. del Ljubljane,
29. trata, ruša, 30. moški, ki se ženi, 31. pismeno potrdilo, 33. očka, 36, sloviti budimpeštanski stadion, 37. grška boginja nesreče, 39, simbol za bismut, 41, v^s pri Ljubljani,
REŠITEV KRIŽANKE OD 22. APRILA
REŠITEV: l. Akra, 5. globa, 10. Orion, 11. Ribar, 13. Brandt, 14, Atene, 15, oer, 16, irh, 18. laz, 19, klasika, 22, Benz, 23. lina, 24, kakao, 25, odred, 28, krc, 29. knez,
30. plahost, 34. Tit, 35. Mia, 36. Poe, 37. Anita, 39. Venera, 42, Nanos, 43. Itaka, 44. trakt, 45. reta. >
na črnem kontinentu
■
4
m
Viktor Šmalc iz Žlebiča pri Ribnici je 28. aprila ob 15.50 zaradi neprimerne hitrosti zapeljal z avtom s ceste pri vasi Žlebič in trčil v hruško. Na avtu je za okoli 30.000 din škode. Voznika i^ dva potnika je vrglo ob trčenju iz avta in so bili vsi trije hudo ranjeni (Foto: F. G.)
27. Kuhar seje spretno suk^^^og kotla, podkladal polenčke in obilno sipal začiiri^ v vodo. Iz vode se je že sukljal blag oblaček pare . ■ *
V takih trenutkih odločajo 2?^jj mirni živci!
— Vidim, fantje! je spregoV^^>^la Klara iz avta, da ste si zaželeli paradižnikove juh^'
Klara je pokazala na kotel in fantje so jo razumeli. Živahno so zamlaskaU z jeziki.
— Toda, junaki moji! je nadaljevala Klara, ali menite, da ste se prav lotili zadeve? Povem vam, možakar je trd! Tri ure ga boste takole gledali, če ne štiri!
In če menite, da boste na koncu jedli to, kar si žeUte in kar ste zaslužili: dišečo, redilno in okusno paradižnikovo juho, se motite ...
Bojevniki so začudeni odprli usta, da so se zabliskali beli zobje.
Šofeiji taksijev so klicali za njo:
— Zdravo, punčka .. . dober dan, dušica. .. kako si, srček ,, . kam se ti mudi, punca? .. .
Ona pa ni obstala. Vedno so bili vztrajni in niso zaprli gobcev, dokler se ni obrnila in jim zabrusila:
— Svinje!
Nato je izginila za vogalom in zdelo se ji je, da vsa drhti na visokih petah, tako je bila besna.
Vsakič, kadar je šla mimo kavarne ,JPot“, vedno, kadar se je bližala šofeijein taksijev, vedno je korakala trdno odločena, da se ne bo spuščala na njihovo raven in da jim ne bo niti z eno besedico odgovorila.
— Ne bom jim več nudila tega zadovoljstva, - sije ponavljala.
Vsakič pa je postala živčna in se je obmila. Včasih se je vračala domov dobro razpoložena, trudna, točna, toda vedno po uspešno opravljenem poslu in nekaj centih zaslužka preko plana. Nato je prišla do kavarne ,J*ot“, kjer se je to ponav^alo, in šla domov jezna in živčna.
Šla je po pločniku do hiše s polomljeno železno ograjo in se povzpela po kamnitih stopnicah do veže. Pred vrati je obstala, bila so odklenjena, Samo še tri spirale stopnic sojo delile od njene sobe, S prsti je tipala po temi in iskala stikalo, Luč v sobi je zažarela, zatrepetala in nato zablestela. Spustila je rebračo, se slekla in obesila obleko. Popila je kozarec vode, nato pa napolnila umivalnik, oprala nogavice in jih razgmila na časopis, ki je ležal na radiatoiju. Nato je odmotala zavojček ter privlekla na dan kolač z rozinami in cimetom.
Že pet mesecev je trpela lakoto. Julij, avgust, september, oktober, november. Pet mesecev, ne ceUh pet,in vsak danje bilo okoli nje hrane v izobilju. V restavraciji, v kateri je delala najprej kot pomivalka, sedaj pa kot pospravljalka miz, so ji dajali dnevno dva obroka hrane brezplačno in plače 16 dolaijev na teden. Od časa do časa je dobila kakšno napitnino. Njeno delo je bilo pospravljati mize, nameščati stole in prinašati vodo gostom. Nosila je natakarsko uniformo in čepico, črno-bel ovratnik in metuljčka, ki ji je lepo pristajal. K^ starejši, raztresen gost ji je včasih dal napitnino, včasih pa jo je dobila tudi od družin, ki jim je pomagala okoli otrok, Ta napitnina ni bila nikoli večja od kovanca, s katerim si je lahko kupila avtobusno karto. Ko sojo povišali v pospravljalko, se je počutila kot neke vrste gospodinja in je to nekega dne tudi rekla poslovodji,
— Zdi se mi, da sem nekakšna gospodinja v restavraciji!
— Kako to misliš? je bil presenečen.
— Vidite, pomagam gostom, da se udobno počutijo. Razumete? je pojasnila, — Pazim, da so kozarci polni, da imajo prtičke in potrebni pribor,
— Da, da, je zamrmral poslovodja, — Samo ne bodi domišljava, Še vedno imaš plačo pomivalke in ena napaka je dovolj, da te dam na staro mesto.
Tedaj se je prvič zavedela, da ji gre poslovodja na živce. Na živce ji je šel na.isti način kot šofeiji taksijev. Samo pogledali so jo in že so mislili, da vedo vse o njej. Bila je prepričana, da ni povsem podobna. Američanki. Kako tudi! Mati je bila Poljakinja, oč6 Poljak - kako naj bi bila ona Američanka?
Odprla je omaro in vzela škatlo od posladkorjenega sadja, kjer je vedno imela šest, sedem dolaijev. Mislila je, da bo lopov, če bi vlomil v njeno sobo, najprej odprl omaro, premetal cenene ogrlice in drobnarije v škatli, zaklel od besa, vzel tistih nekaj dolaijev in razočaran odšel.
Prepričala se je, da je denar še na svojem mestu, in škatlo zadovoljno vmila na prejšnje mesto. Nato je odprla drugo krilo omare in izvlekla dva cenena kovčka. Majhna, rdeče lakirana škatlica je bila tam. Pokleknila je, jo odprla in začela šteti denar v njej: točno 120 dolaijev.
Vsak teden je dala v to škatlico pet doiaijev. Pet v škatlico, tri za najemnino, petdeset centov na teden za avtobus, šestdeset centov za cigarete, petdeset centov na teden za zimski plašč in še pol dolaija za kostim in dva dolaija, kiju je pošiljala vsak teden poročeni sestri — želela bi imeti točen račun ostalih izdatkov, pa sijih nikakor ni mogla zapomniti. Časnikov ji pravzaprav ne bi bilo treba kupovati, ker so jih gostje pogosto puščali na mizah, pa jih je kupovala, ker je bil' prodajalec na avtobusni postaji slep. Nekajkrat na teden pa je šla tudi v kino.
— Imela bi prihranjenih 240 dolaijev, če bi vsak teden lahko dajala na stran deset dolaijev, jc rekla glasno.
Zaprla je emajlirano škatlo, jo zaklenila in jo porinila nazaj v ceneni kovček.
— Toda, k vragu, človek mora imeti neko zadovoljstvo v življenju.je dodala.
In prižgala si je - celo cigareto!
SUHOKRAJIN-' SKI DROBIŽ
SUHOKRAJINSKI KMETOVALCI imajo še krompir iz lanskega pridelka, zato je žužemberška zadruga poiskala kupca in odkupuje odvisen krompir. Z odkupom krompirja si bo tudi zagotovila večjo prodajo umetnih gnojil. Vse k^e, da letos kmetovalci niso posadili tolikšnih površin krompirja kot v prejšnjih letih, pač pa so zato povečali setev koruze.
AJDOVSKI Člani živinorejskega DRUŠTVA so pred nedavnim zborovali in ustanovili svoj živinorejski okoliš ter izvolili odbor. V tem okolišu je včlanjenih 76 kmetov, kar predstavlja okoli 80 % rejcev živine na tem območju,
pionirji žužemberSkega pionirskega odreda so priredili uspešno proslavo 30-letnice ustanovitve OF in vstaje slovenskega naroda. Udeležba na proslavi je bila tolikšna, da je bila kino dvorana nabito polna; udeležili so se je tudi borci NOV in aktivisti OF ter partizanske mame in vdove. Udeleženci proslave so se posebej pohvalno izrazili o znanju, ki so ga pionitji pokazali v tekmovanju na temo ,J.JUDSKA VSTAJA V MOJEM KRAJU". Ob tej priliki je predsednik krajevne organizacije ZŽB NOV Žužemberk Stane Gorinšek razvil pionirski prapor in ga izročil pionirjem.
V AJDOVCU je bil pred dnevi množično obiskan ustanovni občni zbor gasilske podružnice. Na zbo;ru je bilo med drugim veliko mladine, med njimi tudi dekleta. V članstvo gasilske podružnice so vpisali večje levilo operativnih, rezervnih in podpornih članov.
K TRGOVINSKI POSLOVALNICI zadruge v Žužemberku so prizidali prostore za delikatesno trgovino, ki p bodo v kratkem odprli, preuredili so pa tudi prostore v zadružni gostilni.
M. S.
Uspešen »Rog«
v počastitev 30. obletnice OF je imel pionirski odred Rog v Dolenjskih Toplicah četrto odredovo konferenco. Ugotovili so, da so dobro delali. 171 pionirjev je tekmovalo v ,,Veseli šoli ; na občinskem prvenstvu so dosegli dve prvi, dve drugi in po eno tretje in šesto mesto. IzSfa je tudi dru^ številka šolskega glasila, prometnuti pa so pripravili tekmovanje v kolesarstvu. Ravnatelj prof. Vinko Cirnski je razdelil najboljšim tekmovalcem „Vesele šole“ diplome in nagrade, 65 tekmovalcev je dobilo bralne značke. Prehodno zastavico za najbo^še učenje in disciplino je med nižjimi razredi dobil 4. razred, med vitimi pa 5. a.
A. BRKI C
Bravo, »ilegalni mladinci«!
v noči na 27. wril, praznik naše najbolj množične organizacije, so Novo mesto preplavili rdeči napisi, kot OF, KP in pod. Posebno velike šipe številnih izložb so bile lepo popisane: mogočne rdeče čne so pripovedovale, kako je bilo pred desetletji, ko so takratni aktivisti OF in KP z borbenimi parolami dokazovali okupatorjem, da na tujem nihče ne Im3 za večno obstal.
Že v tednu praznovanja pa so lepi napisi in drugi dokazi nočne akcge novomeške mladine skoraj povsod i^inili. Bilo je zanimivo opazovati jezo in slabo voljo vajencev in vajenk, ki so s trudom uresničevali zapovedi svojih poslovođi in šefov - da naj bodo šipe „spet čiste“. Kot da bi lep, velik napis OF kak teden v času praznovanja koga motil...
V	^
LETOS ŽE 130 TON RIB
Ribarstvo-eksport z Dvora bo že v letošnjem letu na Dolenjskem prodalo blizu 130 ton sladkovodnih in morskih rib. Večja prodaja gre na račun boy razvejane prodajne mreže. Čeprav je podatek zelo razveseljiv, saj pride na leto 1 kilogram rib na prebivalca Dolenjske, je to vendar še vedno premalo v primerjavi z nekaterimi drugimi državami, kjer ribje meso bolj cenyo,
ODKUPOVALI BODO POLŽE IN MOČERADE
Ribarstvo-eksport z Dvora bo tudi letos v sp>omladanskih mesecih odkupovalo vinogradniške polže in močerade. Cena je dokaj ugodna:, za močerada odštejejo 2,50 dinaija,' za kilogram polžev po 2 din. Največja odkupna mesta so na Dvoru, v Rib-
cupna
nici, Kočevju in Starem logu.
PROF. JOŽE ŠKUFCA NA KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV
Kdo bo govoril o socializmu?
Na kongresu o kadrovskih
težavah v družbenih službah vati preveč
Ne smemo pričako-
„Pri nas je vse več tistih, ki so lažni socialisti! “ trdi prof. Jože Škufca, ravnatelj medicinske srednje šole v Novem mestu, eden izmed osmih predstavnikov delavcev v novomeški občini, ki je šel v Sarajevo na kongres samoupravljavcev. „Tisti, ki so na račun našega delavca obogateli, nimajo nobene pravice v imenu delavskega razreda govoriti o socializ mu, ker so ga s svojo prakso in s svojim egoističnim odnosom do pomembnih stvari močno razvrednotili. Delovni človek, ki mu ni mar samo osebna korist, mora dobiti na kongresu svoj prav in svoje zasluženo mesto v naši družbi,“ je poudaril prof. Škufca, preden je odšel na kongres v Sarajevo.
„Naša družba ni nikoli nikogar pooblastila, da samovoljno gospodari z rezultati dela dm^. Ali ni tako prilaščanje lasti naj pogostejši kamen spotike? Zakaj ne prisluhnemo javnemu mnenju? “
— Kaj mislite o bodočnosti?
„Naša bodočnost sloni na našem delovnem človeku, zato mu mora biti zagotovljena socialna varnost, zdrav-
stvena in pravna zaščita in možnost, da bo s pomočjo različnih oblik izobraževanja razvijal samega sebe in se tako osvobodil kot proizvajalec in samoupravljavec.“
— O čem boste govorili na kongresu?
„Nisem se še odločil, če bom govoril. Če pa bom, bom o kadrovski problematiki v družbenih službah. Mislim, da moramo vedeti, kaj hočemo s programiranjem družbenih služb in hkrati z ustreznim šolstvom skrbeti za kadre od začetka šolanja pa do takrat, ko se človek usposobi za poklic. Kar poglejmo okrog sebe: koliko ljudi je v tujini in koliko jih je odšlo v bolj donosne službe. To ni osebni problem, ampak družbeno zlo. Dolgo časa smo govorili, da je v zdravstvu in šolstvu ' preveč ljudi; zdaj ugotavljamo, da jih je premalo. Propada med programerji in šolami ne sme biti!“
— Kaj pričakujete od kongresa?
„Moramo se strezniti in od nas, se pravi od družbe, pričakovati le toliko, kolikor lahko damo! To je tudi pogoj za našo stabilizacijo: denar vlagajmo tja, kjer bo res nekaj pomenil, pa čeprav jutri, ne že danes.“
PRI ZAVAROVALNICI SAVA SO: NA ŽIVLJENJSKE POLICE STARŠEV
zavarovani tudi otroci
Zavarovalnica Sava je imela tako kot v prejšnjih dveh letih tudi v letu 1970 v življenjskem zavarovanju nekaj viškov. Ti viški iz preteklih let se izplačujejo kot dodatne zavarovalne vsote ob izplačilih življenjskih zavarovanj, torej ob primerih smrti, doživetij in odkupov. Viške iz leta 1970 pa bo zavarovalnica po ^epu svojih samoupravnih organov uporabila delno zopet za dodatne zavarov^e vsote, delno pa za dopolnilno zavarovanje rizika smrti otrok svojih zavarovancev.
Vsi zavarovanci, ki imajo pri zavarovalnici Sava sklenjeno življenjsko zavarovanje z začetkom od 1. 1. 1965 dalje, imajo torej brezplačno sozavarovane svoje otroke od izpolnjenega 1. do 15. leta za primer naravne ali nezgodne smrti. Sozavarovalna vsota za vsakega otroka znaša 10% osnovne zavarovalne vsote življenjsk^a zavarovanja, vendar največ 1000 din in najmanj 500 din. Ce ima zavarovanec več življenjskih zavarovanj, se zavarovalne vsote seštejejo. Kolikor pa imata starša vsak svoje zavarovanje, so otroci zavarovani pri tistem, ki ima zavarovanje z vitimi glavnicami.
Sozavarovanje otrok na življenjske police velja za primere, nastale po 1. maju 1971.
KOMUNISTI V NOVOMEŠKI 0'BČINI:
Je ZK učinkovita ali ne?
Če mladina pravi: »Organizacija nič ne pomenil«, se je treba resno zamisliti nad usodo — Neredni sestanki, nepobrana članarina!
Takoj za uvod je treba zapisati, da sestanki in članarina niso edino merilo za delavnost ali nedelavnost Zveze komunistov, so pa pravzaprav največkrat dober odsev dela. Analiza v novomeški občini, ki je zajela 23 organizacij Zveze komunistov, je pokazala, da so imele organizacije 74 sestankov: vsaka organizacija se je torej v poprečju sestala manj kot štirikrat. To je vsekakor premalo, da bi komunisti občutili pravo povezavo z organizacijo! Štiri organizacije se sploh ne sestajajo.
Zaradi tako redkega sestajanja Večina organizacij sploh ne utegne dohiteti, da bi uresničile osnovne delovne napotke občinskega komiteja. Pet organizacij — Otočec, Šmihel, Bršlin, Smaijeta in Stopiče — se po letnih konferenci sploh še ni
IZ NOVOMESKE^i. PORODNlSNiCE^iW
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Nežka Cehte s Senovega - Bojana, Marija Ilenič iz Tribuč - Tomaža, Ljubica Pezdirc iz Metlike - Romana, Zdenka Sobar iz Lazov - Lada, Nada Bajuk s Tanče gore — Liljano, Bernarda Luštek iz Šentjerneja — Matejko, Stanka Panjan iz Melega Nerajca — Martina, Milena Nemec iz Brestanice - Sabino, Marija Rodič iz Sela pri Beli cerkvi - Betko, Marinka Bajec iz Smolenje vasi - Vesno, Ivanka Sot-ler iz Radeč - Simona, Marija Sent-jurc iz Starega trga ob Kolpi — Majo, Lucija Zupančič iz Dešeče vasi - Marka, Slobodanka Starc iz Brezja - Viljema, Marija Benčina z Roj - Marijo, Frančiča Planinc z Velikega Kamna — Benjafdina, Vilma Grden iz Velikega Gabra - Boštjana, Pavla Luštek iz Ledeče vasi — dečka, Marija Kranjc iz Boštanja -dečka, Rozalija Jerič z Mirne — dečka, Jožica Judnič iz Ručetne vasi -dečka, Magdalena Kos iz Krškega -deklico in Vera Cerjak iz Krškega -deklico. — Čestitamo!
zbralo. Komite bi lahko organizacije razpustil in odgovorne komuniste kaznoval, a tega ni storil. Bržkone bi z ostrejšimi ukrepi izboljšah delo, odlašanje pa Zvezi komunistov le Škoduje.
Plačevanje članarine ima urejeno osem organizacij, v šestih organizacijah, kjer ni urejeno, so že začeli ukrepati, devet organizacij pa sploh ne ukrepa. Tudi v tem primeru mencanje ne koristi ugledu ZK. Lx)gično je, da ima vsaka organizacija članarino — ZK je ena izmed redkih, kjer ukrepajo najbolj milo in najbolj pozno.
Tudi sprejemanje novih članov v ZK v novomeški občini
šepa. To je toliko bolj nerazumljivo, ker je komunistov v občini sorazmerno malo, starostni sestav pa slab. Največkrat navajajo dva vzroka kot neuspeh na tem področju: mladina ne mara v organizacijo, ker nič ne pomeni, mladhia ne mara, ker je prevelika članarina. Če vsaj deloma drži prvi vzrok, potem se je treba nad nadaljnjo usodo temeljito zamisliti.
Akcijski programi, ki jih zdaj organizacije uresničujejo, čeprav ne povsod, bodo lahko pomagali k večji učinkovitosti organizacije. Potrebno pa je, da se čuti tu^ delo komiteja, ne le njegovega sekretaria!
J. SPLICHAL
Dolenjski muzej v počastitev 30-letnice upora in praznika dela
* V četrtek, 6. m^a ob 18. uri, bosta v galeriji Dolenjskega muzeja odprti dve razstavi, prirejeni v počastitev 30. obletnice upora proti fašističnim in nacističnim zasužnjevalcem našega ljudstva in razkosanju Slovenije in Jugoslavije ter začetka osvobodilnega boja in ljudske revolucije.
V veliki dvorani galerije je prirejena dokumentarna ali zgodovinska razstava, ki z nad 250 dokumenti zajema razvoj naprednega in socialističnega gibanja v Novem mestu in na Dolenjskem od prvih začetkov v 1. 1896, preko revolucionarnih dogodkov v letih 1919 in 1920 ter vse bolj in bolj poglobljenega in razširjajočega se dela in vpliva Komunistične partije med obema vojnama, do sovražne okupacije in upora. Razstava zajema čas do spomladi 1942, ko se prično oborožene akcije takrat nanovo formiranega Dolenjskega bataljona oziroma odredov in grup odredov.
V mali dvorani je prirejena umetniška razstava risb umet-nikov-partizanov, ki so nastale v času osvobodilnega boja. Iz zvrsti grafične umetnosti, kamor je pravzaprav treba šteti tudi risbe, smo se odločili prav za te, ker po svoji enkratnosti bodisi od bežnih skic do dokončne risane umetnine morda najbolj intimno spremljajo boj našega ljudstva za svobodo ter boljši in pravičnejši družbeni red. Razstavljene risbe so delo štiriindvajsetih slikarjev, njihova dela pa so nastajala tako v partizanih kot v fašističnih in nacističnih koncentracijskih taboriščih.
Na otvoritev - na njej bo spregovoril uvodno besedo dr. Tone Ferenc, ravnatelj Instituta za zgodovino delavskega gibanja — in na ogled obeh razstav vabimo občinstvo, družbene organizacije in delovne kolektive, zlasti pa šole, ki jim bosta razstavi lahko nudili obogatitev in izpohiitev šolskega pouka.
Razstavi bosta odprti ves mesec maj.
Odgovor zdravnika dr. Leopolda Kocutarja
Dr. Leopold Kocutar iz Žužemberka št. 174 nam je poslal odgovor na članek ,jSuhokrajiri£ka (žalostna) štorija“. Čeprav se dr. Kocutar v zadnjem delu sestavka dotika tudi nagrajevanja v zdravstvenem domu in nagrad, ki jih baje prejem^o posamezni predsedniki krajevni skupnosti in čeprav neupravičeno očita novinarjem Dolenjskega lista, da se vse prepogosto lotevajo „aufbiks“ člankov, objavljamo njegov odgovor v celoti. Pripominjamo, da nam nekaterih zadnjih odstavkov iz njegovega pisma ne bi bilo treba tiskati, saj naš sestavek z dne 15. aprila 1971 prav nič ne omenja nagrajevanja v zdravstvu niti ne govori o nagrajevanju predsednikov krajevnih skupnosti. — O tem, ali je Gla-vičevo iskanje pravice res „ždostna jeremiada“ aii ne in če je bila ta ,Je-remiada** res žalostno napisana v 15. številki Dol. lista, pa naj presodi javnost.
UREDNIŠTVO LISTA
Zopet smo brali članek v Dolenjskem listu, ko je novinar nasedel ganljivemu pripovedovanju. J. Splichal je namreč prisluhnil temu, kar mu je pripovedoval Emil Glavič, pregledal nekaj listin, jih časovno pomešal in nato napisal članek, s katerim je prikazal neki dogodek povsem drugače, kot je bilo v resnici.
Pavla Glavič, mati Emila Glaviča, je prišla dne 6. XI. 1969 v zdravstveno p>ostajo Žužemberk in izrazila žeyo, da bi zaradi nekih že dalj časa trajajočih nevšečnosti rada šla na specialistični pregled v Ljubljano. Ker so v tistem času zavodi za socialno zavarovanje že omejevali odhajanja zavarovancev v dražje zdravstvene zavode izven svoje regne, sem bil kot zdravnik zdravstvene postaje Žužemberk dol-
žan seznaniti pacientko s tem, da ima pravico iti na pregled v bolj oddaljeno in dražjo zdravstveno ustanovo le pod pogojem, da je pripravljena plačati eventualno razliko za primer, če bi bil opravljeni pregled v Ljubljani dražji od enakega v Novem mestu. Ker seje Pavla Glavič s tem strinjala, ji je bila dana ustrezna napotnica s pripisom, da jo zdravnik pošilja v Ljubljano (m ne v Novo mesto) na izrecno željo pacientke.
Dne 11. XI. 1969 je prišel v zdravstveno postajo Žužemberk Emil Glavič. Povedal je, daje bila njegova mati sprejeta na zdravljenje na ki-rurgični kliniki v Ljubljani in da prosi za napotnico za sprejem. Ker ni imel Glavič takrat pri sebi nobenih tozadevnih listin, mu je bilo naročeno, naj dostavi uradni dokument, iz katerega bo razvidno, da je bila Pavla Glavič res sprejeta in za katero bolezen gre.
Dne 15. XI. 1969 seje Emil Glavič ponovno zglasil v zdravstveni postaji Žužemberk in polizal dve listini. Bili sta običajni tiskovini „obvestilo zdravniku”, kakršni se uporabljata kot odpustnica iz bolnišnice. S prvo, kije bila brez datuma, pač pa je z žigom in nečitljivim podpisom izkazovala, da sporoča kirurgična klinika diagnozo in mnenje, da je potrebna operacija. Z drugo, ki je bila opremljena z datumom 12. XI- 1969, z žigom in podpisom, pa se sporoča zdravniku, da je bila Pavla Glavič oskrbovana na urološkem oddelku Kirurgične klinike v Ljubljani od 11. XI. 1969 dalje.
Zdravniku zdravstvene postaje Žužemberk je tedaj postalo jasno, da ^e za obolenje, katero prav tako uspešno zdravijo in tudi operirajo na ginekološkem oddelku v Novem mestu.
Z ozirom na to je bil zdravnik zdravstvene, postaje Žužemberk dolžan izdati napotnico, kot je želel Glavič. Dolžan pa je bil zdravnik tudi pripisati na napotnico, da pošilja Pavlo Glavic v ljubljansko bolnišnico na izrecno željo pacientke oziroma njenega sina.
S tem pripisom oziroma klavzulo se pa Glavič ni strinjal.
Zato mu zdravnik pojasni, da edino zdravniška komisija pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu lahko zadevo uredi tako, da zanesljivo ne bi prišlo do
morebitnih zapletljajev pri poravnavi tistega dela računa za zdravljenje na kliniki v Ljubljani, ki se nanaša na dražji oskrbni dan na Ki-rurgični kliniki. Pripomniti moram, da smo ravno takrat imeli težave s Komunalnim zavodom za socialno zavarovanje v Novem mestu, ker smo naknadno izdali napotnico za neko porodnico z Lopate, katero je slučajno porod zatekel ravno v Ljubljani in je zato šla rodit v ljubljansko porodnišnico. Zdravnik zdravstvene postaje Žužemberk je takrat menil, da za tak primer lahko krši obstoječe predpise Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja in izda napotnico brez klavzule, da je {>oslana na njeno izrecno željo v ljubljansko porodnišnico. Stališče Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu pa je bilo drugačno in kar več dopisov smo morali odposlati na Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Novo mesto, da so pustili porodnico z Lopate pri miru glede doplačila razlike med oskrbnim dnem ljubljanske porodnišnice na eni strani in porodnišnice v Novem mestu na drugi strani.
V skladu z danim pojasnilom zdravnika z zdravstvene postaje Žužemberk se je Emil Glavič obrnil na zdravniško komisijo pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu, kjer je z zahtevkom uspel. Zdravnik zdravstvene postaje Žužemberk je nato takoj izdal napotnico za sprejem Pavle Glavič na urološki oddelek klinike v Ljubljani, in to brez klavzule, da je Pavla Glavič poslana na njeno izrecno željo v Ljubljano.
Tako je mladi Emil Glavič v času od 11. do 17. novembra 1969 dosegel vse, kar je hotel, vendar se s tem ni zadovoljil. Menil je namreč, da mora biti zdravnik za to svojo „samovoljnost” kaznovan. V ta namen je napisal obsežno pritožbo na občinsko skupščino Novo mesto. Pritožbo je začel z besedami: „Jaz sem
tisti, ki je sodeloval v akciji proti doktorju Kocutarju, ko je kandidiral za občinskega odbornika ... sedaj me pa on zato prikrajšuje pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva ... prosim proučite primer in kaznujte zdravnika ...!!“
Občinska skupščii^ je odstopila zadevo v proučitev zdravstvenemu centru v Novem me-
NOVOMEŠKA TRIBUNA
EETRTKĐV INTERVeJU
»Skromno, a sodobno«
inž. Niko Rihar, ravnatelj Kmetijskega izobraževalnega centra: Morda selitev do 1972. leta
V	zadnjem pogovoru je prof. Janko Jarc vprašal, kakšno usodo čaka grmski grad in kaj bo s Kmetijskim izobraževalnim centrom Inž. Niko Rihar, ravnatelj centra, pravi:
,J^d dvema letoma je novomeška občinska skupščina sprejela nov zazidalni načrt Novega mesta; med dru^m so odborniki sprejeli tudi načrt razvoja Industrije motornih vozil. IM V potrebuje veliko zemljišč za širjenje svoje proizvodnje. Takrat, ko so odborniki sprejemali zazidalni načrt, je
bilo predlagano, da bo tudi celotno kmetijsko posestvo šole namenjeno industrijskemu razvoju IM V. Tovarna sama pa je' predlagala Kmetijskemu izobraževalnemu centru, naj bi se izselil tudi iz gradu.
Po daljšem razmišljanju je bil ta predlog sprejet, pogodbo smo podpisali jeseni 1969. Industrija motornih vozil je Kmetijskemu izobraževalnemu centru obljubila, da bo pod Trško goro zgradila šolo, dijaški dom ter potrebna gospodarska in stano-
vanjska poslopja. Zmenili so se tudi, da bo načrte na stroške IMV preskrbel center.“
- Taki so bili sklepi Kako pa je v resnici?
,Jndustrija motornih vozil je hitro odkupila površine bivšega posestva Bajnof. Mi smo pri Dominvestu naročili načrte, tehnologijo posestev in gospodarskih poslopij pa nam bo naredil inštitut za mlekarstvo biotehniške fakultete v Ljubljani “
- Kaj pričakujete od selitve?
„Skromno, a sodobno šolo za 120 učencev in inter-^^ nat za prav toliko otrok “
- Do kdaj bodo načrti uresničeni?
„Ko smo podpisovali pogodbe, je bil skrajni rok določen za jesen 1972. Ce bo Šlo vse po sreči, bi tako zastavljene načrte še lahko uresničili. “
- Kako boste delali potem?
,J^imo rednega izobraževanja bomo veliko več pozornosti posvetili praktičnemu izpopolnjevanju kmetov. Cisto logično je, da bomo imeli mnogo boljše delovne pogoje, če bo vse narejeno tc^o, kot je danes zamišljeno. “
- Kakšna usoda čaka grad?
„ V zemljiški knjigi je Kmetijski izobraževalni center vse prenesel na Industrijo motornih vozil - razen gradu. Občina zahteva, da mora za morebitne spremembe gradu in okolice občinska skupščina dati soglasje. Mislim, da brez odbornikov na gradu ne bo mogoče ničesar narediti. “
- In kakšno je vaše vprašanje?
„Zanima me, kakšni so načrti, da bi Novo mesto rešili hudega cestnega prometa. Rad bi, da bi o tem kaj povedal tov. Pius Žu-
J SPLICHAL
r'
Znani partizanski zdravnik dr. Julij Saje je te dni imel v domu JLA v Novem mestu razgovor z gojenci IV. letnika oficirske vojne akademije iz Sarajeva, ki so bili na enomesečnem stažu v Novem mestu,. Na sliki: dr. Saje in gojenci. (Foto: S. Dokl)
MORDA DA, MO'RDA NE V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
;
V bloku je. pa gradi vikend
Družbena stanovanja bi morala biti namenjena mladim družinam in socialno šibkim delavcem Nekateri še zdaj ne dajejo posojil!
„v zadnjem obdobju,“ pravi direktor Dominvesta Miha Hrovatič, „so družbena stanovanja največkrat dobivali vodilni delavci podjetij in državne uprave ter delavci z visoko strokovno izobrazbo. Ob tem pa so strokovno manj usposobljeni z nižjimi osebnimi dohodki morali graditi s skopimi sredstvi lastne družine zasebne stanovanjske hiše.“
Zdajšnji sistem narekuje zasebno gradnjo stanovanj. Ostaja pa vprašanje; občani v družbenih stanovanjih plačujejo nizke stanarine in v največ primerih ne kažejo zanimanja, da bi gra-dih lastno stanovanje. Raje se odločajo^ za gradnjo vikendov na vabljivih turističnih točkah
POMOC POTREBUJE 30 STARIH UUDI
Krajevna organizacija Rdečega križa v Žužemberku je že na več načinov pomagala starim ljudem, ki so ostali brez dohodkov in svojcev. Obdarila jih je z različnimi oblačili. Čeprav so že precej naredili, bi pomoč se vedno potrebovalo blizu 30 ostarelih občanov.
—	na>^ečkrat v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah in na Trški gori. To prav gotovo ni v skladu z našimi socialističnimi načeli!
Vse več je tudi občanov iz drugih občin, ki grade v Novem mestu. Lani je bilo takih gradenj 25, letos pa že v treh mesecih 20. To pa ni preveč priporočljivo za razvoj drugih občin dolenjske regije!
Močno so prizadeti delavci tistih podjetij, ki vlagajo svojo akumulacijo v investicijsko izgradnjo, delavcem pa ne dajejo kreditov za stanovanjsko gradnjo. Tipičen tak primer je IMV, ki ne daje posojil, za strokovnjake pa hrani stanovanja v blokih. Taka politika lahko ohromi hiter razvoj podjetja.
Prav tako ni opravičljivo, da so vodilni delavci v Krki, lnisu in Novoteksu odkupili družbena stanovanja po nizkih cenah in ob zelo ugodnih pogojih. Dobro situirani občani zahtevajo v blokih uvoženo in boljšo opremo, pojavile so se celo zahteve, naj bi gradili stanovanjske bloke boljše kvalitete, za denarno šibkejše pa stanovanja
stu; ta je videl v ravnanju zdravnika le dosledno izvajanje obstoječih predpisov. Občinski skupščini je bilo takrat tudi že znano, kako so propali v volilni kampanji proti meni Glavic in njegovi somišljeniki, saj sem na volitvah za občinskega odbornika dobil večino glasov na vseh petih voliščih. Ce vzamemo vse to v poštev, potem je že kar razumljivo, zakaj občinska skupščina Novo mesto že več kot 15 mesecev „trpinči” Glaviča s tem, da mu ne da odgovora na njegovo pritožbo. Sicer pa pričakujem, da bo dala v tej smeri tudi občinska skupščina svoj odgovor v Dolenjskem listu.
Ko sem zvedel za Glavičevo prijavo zoper mene na občinski skupščini Novo mesto, sem najprej povprašal dr. Spilerja, predsednika zdravniške komisije pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu, ob priliki, ko je obiskal zdravstveno postajo Žužemberk, ali izvaja zdravniška komisija druge predpise kot zdravnik v splošni ordinaciji. Dr. Spiler je nato pogledal izvide in izjavil; „Predložite zadevo zdravniški komisiji v ponovno proučitev!” - To sem tudi storil in v juniju 1970 dobil odgovor, kije sicer brez štampiljke, brez številke in brez datuma, vendar lastnoročno misije
rovanje v Novem mestu, dr. Adolfa Spileija. Iz tega dopisa je razvidno, da je zdravniška konusna spremenila svoje prvotno stališče in prišla do zaključka, da gre v primeru Pavle Glavič za bolezen, ki se uspešno zdravi in tudi operua na ginekološkem oddelku Splošne bolnice v Novem mestu in da je dr. Kocutar pravilno ravnal, ko ni hotel dati brezpogojne napotnice za zdravljenje na urološkem oddelku Kirurgične klinike v Ljubljani.
Pričakovati bi bilo, da bo istočasno obveščen o novem stališču zdravniške komisije tudi Emil Glavič, in to zlasti tudi zato, ker je bila zdravniška komisija informirana o Gla-vičevi pritožbi zoper mene na občinsko skupščino Novo mesto. Ker pa sem domneval iz odpreme dopisa zdravniške komisije, da ta dopis ni bil poslan nikomur razen meni, in ker sem smatral, da mora biti Glavič kot prizadeta oseba obveščen o spremenjenem stališču zdravniške komis^e, sem dal napraviti prepise dopisa zdravniške komisge, kaT&rega en izvod sem poslal tudi Glaviču. Nekaj dni pozneje se mi je Emil Glavič pismeno zahvalil za prepis in pojasnil, da do takrat sploh ni vedel, da je zdravniška komisija spremenila svoje prvotno sta-Ušče.
podpisan od predsednika zdravniške ko-Komunalnega zavoda za socialno zava-
Da „Suhokrajinska štorija” ni samo žalostna, kot je napisal novinar Splichal, ampak, da je tudi smešna, dokazuje tudi tole: novinar Splichal je napisal v svojem članku, da je Emil Glavič dobil na urološkem oddelku v Ljubljani potrdilo, po(^isano od primarija dr. Ravnika, ki pravi, da Pavla Glavič v času od 11. do 22. novembra 1969, ko je bila na zdravljenju na urološkem oddelku Kirurgične klinike, ni dobila odpustnice za zdravnika. K temu lahko z vso resnostjo pripomnim, da še hranim odpustnico z dne 22. XL 1969, podpisano od dr. Kralja, zdravnika urološkega oddelka Kirurgične klinike v Ljubljani.
Kot zdravnik sem bil in sem še vedno pr9ti omejevanju pravic do proste izbire zdravniKa'in zdravstvene ustanove. Nevšečno mi je namreč pojasnjevati bolnikom, kam jih lahko pošiljam in kam ne, da bo šlo zdravljenje v celoti v breme fonda zavoda za socialno zavarovanje.
Najbolj je novinar Splichal odstopil od resničnega ^ejanskega stanja s tem, ko je napisal, da PavH Glavič nisem hotel izdati napotnice. V resnici ni bilo tako. Napotnico sem bil vedno pripravljen izdati, in to za kamorkoli, le opremiti sem jo bil dolžan s klavzulo, da pošiljam v dražjo zdravstveno ustanovo na željo bolnika.
Zamerim novinarju Splichalu, ker je bil tako skromen, da se ni „wal“ priti po podatke na zdravstveno postajo Žužemberk. Ponovno postaja očitno, da se novinarji vse prepogosto zadovoljijo s pomanjkljivimi in enostranskimi podatki. Nerazumljivo mi je to, da se pri Dolenjskem listu novinarji vse prepogosto lotevajo tako imenovanih „aufbiks ‘ člankov, namesto da bi pisali konstruktivne članke, s katerimi bi obravnavali na primer, zakaj se zdravniki na podeželju tako pogosto menjavajo, zakaj niti ne dohajamo kadrovskih potreb po zdravstvenih delavcih kljub dotoku iz bratskih republik, zakaj je nagrajevanje v zdravstvenem domu tako neenotno, da dobivajo v istem zavodu za enako delo posamezniki neenak osebni dohodek, kije v posameznih primerih že dosegel razmerje 1:2, itd.
Prepričan sem tudi, da Dolenjski list ne bo zgrešil svojega poslanstva, če bi kdaj spregovoril tudi kaj o denarnih n^radah, kijih prejemajo posamezni predsedniki krajevnih skupnosti. Osebno mi je namreč znano, da se take častne funkcije danes že nagrajujejo s 300.000 Sdin (tristo tisoč starih din).
Ce se vrnem n^ primer Pavle Glavič in ponovno pretehtam vse okoliščine, lahko zanes-
ljivo trdim, da je Emil Glavič v nekaj dneh dobil zaradi nepazljivosti zdravniške komisije ob prvem ocenjevanju celo več pravic, izplačanih IZ fondov socialnega zavarovanja delavcev, kot pa je pripadalo njegovi materi na podlagi obstoječih predpisov. Drugi zavarovanci so namreč v enakih in podobnih primerih doplačali razliko za dražji oskrbni dan v Ljubljani.
Ni res, daje Emil Glavič še vedno prepričan, da jaz nisem ravnal pravilno, saj sem ga o pravilnosti mojega ravnanja seznanil s prepisom mnenja zdravniške komisije, kjer je jasno in nedvoumno napisano, da sem pravilno ravnal.
Torej jeremiada Emila Glaviča kot tudi novinarja Splichala le ni tako žalostna, kot je bila žalostno napisana v 15. številki Dolenjskega lista.	Dr. LEOPOLD KOCUTAR
POJASNILO PISCA	Žužemberk	174
Na obsežen odgovor dr. Leopolda Kocutaija dajem v gornji zadevi naslednja pojasnila:
1. Dr. Kocutar ne zanika, da je oviral Emila Glaviča, ko je le-ta iskal napotnico za bolnišnico (zi'avniška komisija pn KZSZ Novo mesto je z dokumentom od 17. XI. 1969 ugotovila, da je zdravljenje Pavle Glavič na urološkem oddelku kirurgične klinike v Ljubljani opravičljivo, ker takega oddelka v Novem mestu ni).
2. Ni res, kar trdi dr. Kocutar o pritožbi Emila Glaviča na QbS Novo mesto, kjer naj bi Glavič pritožbo začel z besedami: „Jaz sem tisti, kije sodeloval v akciji proti dr. Kocutarju, ko je kandidiral za občinskega odbornika . . .“. Glavič je v svoji pritožbi z dne 5. 1. 1970 zapisal dobesedno takole: „Sodeloval sem pri aferi zoper dr. Kocutar Leopolda, ki jo je prek DolenjsKe^a lista sprožil novinar Jakopec. Od takrat dalje so se razmere še bolj zaostrile, da so postale nemogoče .. .”
3. Komisija pri KZSZ Novo mesto je 17. XI. 1969 ugotovila, daje zdravljenje Pavle Glavič v Ljubljani opravičljivo. Takrat Glavič res ni imel v rokah odpustnice za zdravnika, o čemer priča izvirno potrdilo kirurgične klinike iz Ljubljane z dne 9. IX. 1970, ki ga je po naročilu prof. dr. Rakovca podpisal dr. Ravnik (potrdilo ima v rokah Glavič in ga lahko vsak hip objavimo). Tega ne zanika niti dr. Kocutar, ki ima v rokah odpustnico dr. Kralja z dne 22. XI. 1969. Ti dve dejstvi se medsebojno docela ujemata in ni v tem prav nič smešnega, kot trdi dr. Kocutar.
. JOŽE SPLICHAL
slabše kvalitete. Kaj takega bi seveda povzročilo socialnopolitični problem. Zasebniki bogatijo z oderuškimi najemninami, cene gradenj nenormalno naraščajo — težav v stanovanjskem gospodarstvu je veliko in preveč.
Ostaja pa dejstvo: družbena stanovanja bi morala biti namenjena zlasti mladim družinam, socialno šibkim delavcem in tistim, ki se morajo zaradi posebnih delovnih pogojev seliti iz kraja v kraj. Dobro situirani občani bi morali namesto vikendov graditi ali kupiti lastna stanovanja!
J. S.
MINI ANKETA:
Slepa ulica?
o	kmetijstvu je bilo napisanih nič koliko resolucij, narejenih nešteto programov. Kljub vsemu se kmetijstvo vsakih nekaj let znajde v hudi krizi, kar povzroči, da zanimanje za to panogo vidno upada, da mladi beže iz vasi v mesto, v industrijo, da stari obupujejo. Skratka: položaj ni tak, kakršen bi moral biti v sa-moupravljalskem socializmu.
Kakšni dnevi so usojeni kmetijstvu jutri? O tem vprašanju razmišljajo trije strokovnjaki s treh različnih delovnih področij.
Franc Beg, občin^a konferenca SZDL: V kmetijstvu prihaja do vse hujšega socialnega razlikovanja. Kmetijstvo je pravzaprav panoga, ki je mnogo pod slovenskim in občinskim povprečjem po narodnem dohodku. V štirih dolenjskih občinah je narodni dohodek kmetov več kot polovico manjši od narodnega dohodka prebivalcev nasploh. Številke ^ejo, da je v 1969. letu zapustilo kmetije 2.400 ljudi, da hitrejši razvoj industrije povzroča o^utne in vse večje socialne razlike. Narodni dohodek pred dvema letoma v novomeški občini to jasno izpričuje: 8.249 dinarjev narodnega dohodka na prebivalca, v kmetijstvu pa komaj 2.477 dinarjev! Od 13.290 gospodarstev v štirih občinah je 7.041 ^spo-darstev, ki im^o katastrsu dohodek do 2.000 dinarjev, in še 5.016 gospodarstev, katerih narodni dohodek je med 2.000 in
7.000	dinapi.
Inž. Jože Tanko, Kmetijska zadruga Krka: Ce bi letos uresničili vsaj polovico obljub iz lepo napisanih resolucij, bi bili srečni, kmetijstvo pa rešeno najhujših težav. Letošnja letina lepo kaže, živinoreja pa se utaplja v že znanih težavah. Podražila so se tudi gnojila, za krmila pa je stara pesem: težko jih je dobiti, slaba so, pa še draga povrhu.
Inž. Sonja Groegl, občinska skupščina Novo mesto: Sklad za pospeševanje kmetijstva bo imel letos na razpolago nekaj več denarja kot lani. Od 220 tisočakov jih bomo 70 namenili kot premije za mleko, drugo pa bomo dali za fK)speševanje živinoreje, za obnovo vinogradov, za ureditev vzornih kmetij s pašno
—	košnim sistemom gospodarjenja in za izobraževanje kmetov. Pripravili bomo seminarje, tečaje, ekskurzije.
KovomeSte krenila
TURISTIČNO DRUSTVO je pripravilo akcijo za ureditev izložb v mestu. Posebna komisija bo do konca sezone, do 15. septembra, ocenjevala vse izložbe in tri najlepše denarno nagradila. Prav tako bodo podelili šest priznanj kolektivom, ki bodo izložbe najlepše urejali.
KOT NAVADNO ZA PRAZNIKE je bilo tudi zadnje dni Novo mesto skoraj izumrlo. To se je najlepše videlo po tem, da je bilo na parkiriščih na Glavnem trgu dovolj prostora za avtomobile, medtem ko ob delavnikih skoraj ni mogoče najti prostora za avto.
MESTO BO kmalu imelo 10.000 prebivalcev. Neuradni podatki zadnjega popisa namreč pravijo, da živi v mestu - brez Bršlina, Šmihela, Drske in drugih okoliških krajev — 9664 ljudi.
NOVE CENE AVTOIVIOBILOV je povedala že večina jugoslovanskih tovarn, ki sestavljajo ali delajo avtomobile. Novomeška industrija motornih vozil tega še ni storila. Verjetno pa stare cene ne bodo ostale. IMV 1300 bo, tako je pričakovati, stal okrog 40.000 dinaijev, IMV 1300 special pa bo še kakih 5 tisočakov dražji.	,
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE, ki so se začele pred dnevi, so letos še
ŠE ENKRAT VEC KNJIG
Ljudska knjižnica v Žužemberku ima že 108 rednih članov. Med njimi je največ mladih, zlasti učencev.
V	zadnjem času pa se širi tudi krog starejših bralcev. Knjižni fond so od ustanovitve (oktobra 1969)" pa do danes povečali za 1000 knjig, tako da je trenutno v knjižnici 1930 knjig.
CITABRIA JE IMELA POSLOVNI POLET
Odkar so v Prečni dobili novo sodobno ameriško letalo Citabrio, je zapažena večja živahnost na letališču. Te dni so imeli z letalom tudi prvi poslovni let: v Kraljevo so peljali predstavnika Novoteksa, ki je že v neKaj urah opravil svoje delo.
bolj množične. Na odbojkarskem turnirju, ki je zdaj na sporedu, se presenečenja kar vrstijo - igrišča pa so tako kar naprej zasedena.
TRG JE BIL prejšnji teden dokaj dobro založen, povpraševanje pa je presegalo običajno. In cene? Cvetača 6 din, čebula 2, česen 7, fižol 5, krompir 1, korenje 6, kumare 8, pesa 5, por 3, peteršilj 8, paradižnik
15, solata 6, špinača 4, zelje 3, kislo zelje 4, zelena 8, suhe-fige 2, hruške 8, jabolka 5, limone 5, pomaranče 5, suhe slive 4, banane 6, smetana
16, regrat 5 in ananas po 9 din kilogram. Za jajca so prodajalke zahtevale 50 do 60 par, za sirček pa 50 par.
V	NOVOMEŠKI PORODNIŠNICI so rodile: Ida Borse iz Lobe-tove 13 - dečka, Slavka Stemberger iz ulice Mirana Jarca 14 - Damjano, Breda Dominko iz Detelove 4 -dečka, Katica Markovič s Smihelske ceste 5 - deklico, Darja Reisman z Mestnih njiv 15 — Petro, Bogomila Prešeren iz Lobetove 42 - Marka, Marija Miklavc z Glavnega trga 30 -Sandija, Katarina Plankar iz Kristanove 49 - Marka, Marija Mihelčič, Nad mlini 42-- dečka, Anica Burger, Ob težki vodi 13 - Gregorja in Nada Colarič iz Partizanske 8 -Antonijo.
UMRLI SO: Jože Lavrič, Pot na Gorjance 4-68 let, Alojz Vajs, Irča vas 38 - 33 let in Nataša Vajs, Irča vas 38.-3 leta.
- Ena gospa je rekla, da bo zdaj ob ves spanec, ko mora vse noči paziti na svoje rože, ker jih sicer druge gospe hitro potrgajo .. .
POrDJETJA SE NE ZAPIRAJO- VEĆ VASE
S premislekom na pot v dvoje
Kmetijska zadruga Bizeljsko, Mokrice in obe trgovski podjetji iz Brežic pred odločitvijo
„Vsako združevanje mora biti premišljeno, koristi pa obojestranske/* je načelo, ki ga za-govaija komisija za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci Zveze komunistov v Brežicah.
Zadnje čase je razpravljala o več možnostih, ki se odpirajo brežiškemu gospodarstvu z novimi oblikami sodelovanja in povezovanja. Predvsem ne smemo izpustiti Mokric, ki iščejo
7. maja začetek na Bizeljskem
Poiskusna proizvodnja v ,JCovin-ski galanteriji** na Bizeljskem bo stekla 7, maja. Tedaj bo tudi otvoritev novega podjetja, ki je prevzelo delavnico bivše Kovine. Izdelovali bodo radiatorske spojnice, ki jih pri nas uvažamo. Že zdaj imajo ja več milijonov kosov naročil in bodo morali pohiteti, da jih bodo pravočasno izpolnili.
Cp VEČ ZA PRIUCEVANJE
investitorja za svoj turistični razvoj. V načrtu imajo graditev motela ob cesti Ljubljana-Za-greb, hotela v neposredni bližini
Priučevanje je pot do zaposlitve. Na seji občinske »upščine 29^apri-
pot do zaMsl »upščine 29. i la smo zvedeli, da bo celjski Zavod za zaposlovanje letos prispeval za te namene več sredstev kot lani. V kratkem bo financiral tečaj za pol-kvalificirane kuharje in natakarje. V minulem letu je prispeval 26 tisočakov za tiste, ki so se priučevali za delo v obratu Industrije motornih vozil, medtem ko za priučevanje v brežiški tovarni pohištva ni prispeval nič.
V BREŽICAH CENTER SREDNJIH ŠOL
Svet za šolstvo se je minuli teden odločil za ustanovitev centra srednjih šol v Brežicah. Imenoval je desetčlansko komisijo, ki bo še preučila predlog in pripravila delovni načrt centra, možnost združitve gimnazije in trgovske šole ter nakazala rešitev za preselitev internata. Center bi prevzel razen rednih oblik izobraževanja tudi oddelke raznih strokovnih šol, osnovne šole za odrasle itd.
Dogovor o štipendiranju izglasovan
Odborniki občinske skupščine v Brežicah so 29. aprila sprejeli predlog družbenega dogovora o štipendiranju učencev in študentov. V podpis ga bodo dobile še delovne organizacije, temeljna izobraževalna skupnost. Klub posavskih študentov in družbeno politične organizacije. Ta dogovor naj bi zagotovil skladnejši razvoj občine, izenačil možnosti študentov za šolanje, prednost pa' bodo imeli predvsem nadarjeni štipendisti. Stipendije se bodo kar najbolj približale višini življenjskih stroškov, za dobre učne uspehe pa bodo vpeljali ie posebne oblike na-grsyevanja. Odborniki so predlagali ukinitev sklada za odpiranje novih delovnih mest, ta sredstva pa naj bi se prelila v sklad za štipendije. Delovnim organizacijam so priporočili, naj ta sredstva oročijo za daljšo dobo.
gradu, campinga in postopnega urejanja grajskega poslopja. Mokrice računajo predvsem na novomeško tovarno zdravil, drugo možnost, to je priključitev Agrarii, pa so, kot kaže, opustile.
Agraria ima v Mokricah sadjarsko posestvo in perutninarski obrat. Zato ji ni vseeno, kako se bodo razvijale Mokrice, kajti gospodarska poslopja, Iger redijo piščance, bi morali v tem primeru za odškodnino prepustiti v druge roke. Občinska skupščina naj bi po priporočilu komisije pri konferenci ZK dobila trdnejša zagotovila za investicije v Mokricah, sicer bi se
kazalo dogovaijati za rešitev z Agrario.
Drugi predlog za integracijo velja trgovskima podjetjema Krka in Ljudska potrošnja iz Brežic. Predstavniki obeh podjetij razpolagajo s podatki o prednostih združitve in pripravljajo gradivo za referendum. Pričakovati ga je julija letos, če bodo člani obeh delovnih organizacij sprejeli tak predlog.
Na združitev se pripravlja tudi kolektiv kmetijske zadruge Bizeljsko. Te dni so šli njeni predstavniki na pogovore v Ljubljano, da bi se dokončno dogovorili za položaj zadruge v primeru priključitve in da bi dobili odgovor na vsa vprašanja o poteh nadaljnjega razvoja tega vinorodnega predela.
POD STREHO GNECA, ZUNAJ PRAZNO
V torek zjutraj smo zvedeli, da so v Cateških TopUcah med prazniki računali na 40 odst. večji promet. Kljub temu daje prišlo manj gostov, kot so se jih nadejali, je bila v restavraciji gneča. Pričakovali so, da jih bodo velik del lahko postregli zunaj. Kopalcev se je v obeh notranjih bazenih kar trlo, zunanje kopališče pa je bilo malone prazno.
ODKRILI REVŠČINO
Pri popisu na Pišečkem so odkrili precej bede. Krajevne organizacije prej niso vedele, da je v okolišu toliko bolnih in osamelih ljudi, ki so nujno potrebni pomoči. Nekateri životarijo v starih, na^jl porušenih hišah v velikem pomanjkanju. Končno se jim le obeta pomoč.
CERKLJE SO NA VRSTI
Letos bodo v Cerkljah začeli obnavljati šolsko poslopje. E>ozidali mu bodo zgradbo z nekaj novimi učilnicami in prostorom za otroško varstvo. Računajo, da bo preureditev končana prihodnje leto.
DRUŽBENI DOGOVOR O ŠTIPENDIRANJU •
Če študent premalo dobi, gre
Med študijem niso odveč stiki s podjetji
če na kratko povzamem vsebino razprave o družbenem dogovoru za štipendvanje v brežiški občini, jo lahko strnem v tale stavek: Kako s čim manjšimi izdatki zadržati v nerazviti občini čimveč študentov — bodočih strokovnjakov. Svoje poglede na predlog dogovora so pojasnili oboji, predstavnik Kluba posavskih študentov in prisotni zastopniki delovnih kolektivov. Žal je na povabilo predsednika občin^e skupščine prišlo na ta zmenek le enajst predstavnikov delovnih organizacij, vabljenih pa je bilo 28 predstavnikov gospodarstva.
Potrebe po izobraženih ljudeh so v občini velike. Pomanjkanje teh precej točno prikazujejo podatki o sedanji zasedbi delovnih mest. Stipendije in študijske pomoči prejema trenutno 94 dijakov in študentov, vendar bi samo z visoko izobrazbo potrebovali nekaj nad 200 delavcev. V občini je nad 400 neustrezno zasedenih delovnih mest. Delovne organizacije sicer štipendirajo strokovnjake, vendar vehko premalo, razen tega pa so štipendije razmeroma nizke. Dogaja se, da si višji letniki poiščejo dru^e štipenditorje, ki jim več nudijo, in potem z diplomo v
NOVO V BREŽICAH
KOMUNISTI VSEH TREH BREŽIŠKIH ORGANIZACIJ so se pred kratkim zbraU v prosvetnem domu, kjer je tekla razprava o ustavnih spremembah. Tolmačil jih je sodnik Janez Pirnat. Prisotni so nato predlagali, naj organizatoiji posredujejo naprej pripombo, ki zadeva ude-lezbo delavca na minulem delu. Menili so, naj bi sredstva, ki izvirajo iz minulega dela, delavcem direktno priznah in jih ne usmerili v pokojninske sklade, kot je bilo med dru-
fim tudi omenjeno. Pripomba bre-iških komunistov je uteme^ena zlasti še, ker iz preteklosti vedo, da so tudi pokojninski skladi napajali druge vire, investicije ipd.
USTANOVLJENA JE KULTURNA SKUPNOST. Pred 14 dnevi je bila v Brežicah ustavna seja skupščine kulturne skupnosti. Za predsednika so izvolili inž. arh. Francija Filipčiča, za njegovega namesui*lca
pa Franca Bukovinske^a. Skupnost šteje 25 članov, ki so jih delegirale vanjo kulturne ustanove, prosvetna društva in ZKPO, občinslca skupščina, politične organizacije in izobraževalna skupnost. Na včerajšnji seji so izvolili sedemčlanski izvršilni odbor kulturne skupnosti. Ta bo iz svoje srede izbral predsednika na prvi seji.
VODNA SKUPNOST 2ELI GRAMOZNICO. Svet za gospodarstvo je na zadnji seji odobril vlogo Dolenjske vodne skupnosti za dodelitev gramoznice pod pogojem, da poprej pošlje zagotovilo za 8 do 10 zaposlenih delavcev. Gramoznica bo na desnem bregu Save. V njej bo vodna skupnost uredila betonarno za izdelovanje plošč za oblaganje rečnih bregov. Občinski skupini bo podjetje plačevalo po 7 din za kubik porabUenega gramoza. £)enar naj bi &1 v sklad za ceste.
žepu odhajajo drugam.
V novi doTOvor bodo veijetno sprejeli tudi člen, ki bo prepovedoval prevzemanje štipendistov oziroma določal ukrepanje prizadetih detovnih organizacij, višina štipendij bo tudi poslej odvisna od socialnih razmer študenta in staršev, pa tudi od uspeha pri študiju, vendar tiste višine življenjskih stroškov, ki jo zahtevajo študentje (750 din mesečno), ne bo dosegla. Nekateri so posebej poudarili večjo povezanost študentov s štipenditorji, kar naj bi utrdilo medsebojno odgovornost in navezalo študente ha „svoje“ podjetje.
J. T.
Cene v Brežicah
Pretekli teden so veljale v trgf>yini s sadjem in zelenjavo v Brežicah naslednje maloprodajne cene:
cvetača
čebula
česen
fižol
trah - stročji rompir koleraba korenje kumare ohrovt por
peteršilj paradižnik paprika repa - kisla solata - mehka
špinača
zelje
zelje - kislo
zelena
fige - suhe
hruške
jabolka
limone
orehi
orehi - jedrca pomaranče slive - suhe banane jajca
(cena v din za kg) 6,00 2,60 10,00
4.60
5.00 in 6,00
11,00
1.00 10,00
8.50 10,00
4.00
3.60 10,00
17.00
24.00
4.00
12.00 in 8,00
5.00
4.00
3.50
5.00
6.00
9.60
5.00
5.40
6.00 32,00
5.40 5,00
6.60 0,60
PISMO ZA VEČ KOT 2000 NAšiH BRACCEVi NAROč'NIKOVIfJ PRIJATELJEV
Naše želje so pri Jelki v Nemčiji
Jelka je bila sprejeta na kliniki nadvse prisrčno in iskreno — Osebje in zdravniki: »mednarodna družina« — Naša dobrodelna in človekoljubna akcija je bila v Nemčiji ocenjena kot nekaj »izrednega in posebnega, česar drugje po svetu ne poznajo...«
želje številnih naših naročnikov, bralcev in prijateljev pri Jelki. Vsi ji želimo, da bi se ji razrahljano zdravje izboljšalo, da bi premagala bolezen oziroma njene posledice in se vrnila k svojim dragim srečna in zadovoljna. Seveda ponavljamo: ni mogoče pričakovati čudeža čez noč, saj je za Jelko že dolgih 17 let, v katerih je veliko pretrpela. Potrebno bo dvoje zdravljenj po tri mesece, da se bodo pokazale posledice izboljšanja.
Čeprav smo se vsak teden sproti zahvalili vsem, ki so sodelovali v naši človekoljubni akciji pri zbiranju denarja za Jelkino z^avljenje, je
Erav in potrebno, da povemo še en-rat:
brez vaše pomoči, dragi bralci, naročniki in prijatelji Dolenjskega lista, Jelka danes ne bi bila na zasebni kliniki za zdravljenje multiple skleroze v Nemčiji! Res je, da dobiva dekle nekaj nad 800 din invalidnine, vendar naši komunalnf zavodi za socialno zavarovanje za zdravljenje take bolezni žal nimajo na razpolago deviz, da bi bolnike lahko pošiljali v tujino. Tudi pri nas. je precej bolnikov, ki jih muči ohromelost ali negibnost posameznih udov, kar je posledica multiple skleroze. Že med zbiranjem pomoči za Jelko nam je pisalo najmanj pet družin, ki želijo naslov zdravnika v Nemčiji, posamezniki pa so prosih tudi že kar zelo določeno, naj se „lotimo še novih zbirk za druge bolnike Povedati moramo:
na vsak način je treba počakati, da se bodo pokazali prvi znaki zboljšanja pri Jelkinem zdravljenju. Žal naš list nima sredstev nitj ne dovolj moči, da bi podobne akcije lahko širše zastavljal. Potrudili se bomo sicer, da obvestimo javnost o nekaterih najnujnejših socialnih problemih in težkih bolnikih v naši sredini in še se bomo obmiU na odprta srca naših dobrih ljudi. Pokazalo sc je, da je občutek solidarnosti globoko zasidran med ljudstvom in da pomoči ne odrečejo široki sloji množic na vasi in v mestu.
KAJ PRAVI DR. SELZER O JELKI
Jelko in njeno spremstvo so na kliniki dr. Seizcrja sprejeli res nadvse prisrčno. Tu ni sledu o bolnišnici, saj je vse opremljeno tako, da se pacienti počutijo kar najbolj domače. Sobe so izredno čiste, vse v raznobarvnih tapetah, po tleh pa imajo tapisom.
Slovo je bilo seveda žalostno — upajmo, da bo zato veselje ob zopetnem snidenju toliko večje!
Sanitetni kombi novome^e IMV pred kliniko v Schoenmuenzachu v Schwarzwaldu
Ko je dr. Selzer Jelko sprejel, je dejal našim predstavnikom: „Obljubljati seveda ne morem nič. Če živci še niso uničeni, bo uspeh tu, če pa je ^včno tkivo načeto ali uničeno, je zdravljenje seveda veliko, težje." Lastnik klinike je hkrati naštel veliko primerov, ko so bolniki, ki so leta in leta samo ležali, po večkratnih zdravljenjih zapustili njegovo kliniko brez palic in invalidskega vozička. Dr. Selzer zdravi samo bolezni, ki jih človek dobi pozneje, ne pa že ob rojstvu. Dejal je med drugim:
„Moja želja je, da bi omogočili zdravljenje multiple skleroze v vseh deželah, da bi postalo to zdravljenje po moji preizkušeni metodi uspešno. Zato sem o nastanku, izvorih, oblikah in zdravljenju multiple skleroze napisal knjigo, ki je izda lani v Schopflieimu pri založbi Heinrich Schwab. O moji metodi zdravljenja sem posnel tudi film, s katerim bom poleg znanstvenega referata nastopil na prihodnjem mednarodnem kon-K^resu fizioterapije in rehabilitacije. Ž multiplo sklerozo se ukvarjam že od leta 1946. Vesel sem, ko lahko izjavim, da je 80 odstotkov bolnikov o večkratnih zdravljenjih v moji pot
stojno življenje.'Dokazi o tem so
Dr. med. Hans Selzer: „Z naj-večjim zanimanjem sem spremljal dobrodelno akcijo vašega lista, prebral pa sem tudi poročilo v Delu . . .“
tem sposobnih za samo-Ijenje. Dol slikami vred v knjigi.*
Dr. Selzer je svojo knjigo s posvetilom poslal tudi uredništvu našega lista. Prebrali smo, da je o nastanku in zdravljenju multiple skleroze predaval lani tudi na 1. Ibcro-amerikan-skem kongresu za rahabilitacijo v Lissaboni na Portugalskem, kjer je njegova izvirna metoda zdravljenja
i
v dveh takih poslopjih so vsi prostori zasebne klinike dr. Selzeija: tu se na 90 posteljali vrstijo bolniki z v.seh delov sveta. (Vse fotografije: Ana Vitkovič)
med znanstveniki vzbudila veliko zanimanja in priznanja.
ZGODBA DR. ANTONIA GALVAOA
Prijazni dr. Selzer je povabil Jelkino novomeško spremstvo na po-
fovor ob kozarcu domačega vina. tidružil se jim je portugalski zdravnik dr. Antonio Galvao, ki je v Sel-zerjevi kliniki hkrati pacient in zdravnik. Star je 45 let in je zbolel za multiplo slclerozo pred štirimi leti. Na lanskem kongresu v Lissaboni je spoznal dr. Selzeija in tako mu razložil svojo bolezen. Zdaj je dr. Galvao na Selzeijev nasvet že tri mesece na kliniki, zdravje pa se mu je tako zboljšalo, da sam hodi in skrbi zase, hkrati pa še pomaga kot zdravnik tudi šefu klinike. Dr. Sel-zer je povabil k mizi tudi 21-letno dekle Thereso Seitsam, ki je zbolela s 17 leti. Zdaj je že tretjič na zdravljenju (po 6 tednov) in je že skoraj ^rava. Oba, portu^^ski zdravnik in Theresa, zdaj hodita in delata vse hišne opravke; prej pa nista mogla sama niti jesti.
Osebje na kUniki dr. Selzeija je kot ena družina, čeprav so tu ljudje z vseh štrani: dve strežnici sta celo iz Malezije, tu so Portugalke in tudi dve Jugoslovanki: sestra Mila Čolak in glavna sestra Marija, ki je Slovenka. Žal to nedeljo glavne sestre Marije ni bilo doma, ker je imela prost dan. Jelkina mama je bila presenečena, ko je videla, d& bo lahko od glavne sestre Marije dobila tako-rekoč iz prve roke občasna pisma, kako se njeni Jelki v Nemčiji godi. Naši predstavniki res niso imeli občutka, da bi bili v bolnišnici: na kliniki vlada izredna domačnost, kar po svoje spet spodbudno vpliva na bolnike in jim pomaga.
Dr. Selzer je bil prav vesel, ko je Jelko pogledal in vidci, da ima urejeno zolx)vje. To je eden izmed prvih pogojev za začetek zdravljenja na njegovi kliniki. Po njegovi izjavi spio „.. . zdaj v južni Nemčiji že znani. . saj se je na njegovi kh-niki doslej zdravilo menda luikih 5 ali 6 naših državljanov. Ponovno je naročil posebne pozdrave za člane našega uredništva, ki jih prenašamo vsem tistim, ki so kakorkoli sodelovali v naši veliki zbirki za pomoč bolni Jelki.
Čvrsto upamo, da vas bomo lahko, dragi bralci, naročniki in prijatelji lista, v kratkem spet obvestili, kako se počuti Jelka v Nemčiji in kako poteka njeno zdravljenje. Ni pa besed, s katerimi vam bi mogli dovolj prisrčno izreči njeno najglobljo zahvalo, da ste ji zdravljenje omogočili!
TONE GOSNIK
BRE2ISKE VESTI
o
Napotki bolnikom s krčnimi žilami
Pisali smo že o nastanku in zdravljenju krčnih žil ali varic. Povedali smo, da je nastanek krčnih žil dedno pogojen in ne glede na te osebne lastnosti slehernega posameznega človeka imajo pri nastajanju krčnih žil svojo vlogo vse tiste okoliščine, zaradi katerih pride do zastoja krvnega obtoka v golenjih dovodnicah. Kot smo povedali, sodijo mednje: stoječi poklici, splošna telesna lenobnost, zastoj krvi v trebušni votlini zaradi dolgotrajne zapeke, nosečnost, zadrgnjene podveze idr.
Potemtakem ima vsak član delovnega kolektiva, čigar poklic zahteva daljšo stojo, možnosti, da zboli zaradi motenj krvnega obtoka v spodnjih okončinah. Zato je potrebno misliti na to in čimprej ukrepati, posebno pri tistih osebah, ki dalj časa stojijo, in pri tistih, katerih starši bolehajo za krčnimi žilami, ker so te skupine najbolj ogrožene. Torej je treba misliti na to bolezen takoj, ko se pojavijo znaki napetosti, stiskanja, teže, krčev in lx)lečin v mečih, čeprav ni nobenih vidnih znakov.
Ukrepi proti nastajanju in razvijanju krčnih žil bi bili na-sle4nji:
a)i Zdrav način življenja ob zadostnem telesnem gibanju, gojenje športov, pravdno razporejeni in dobro izkoriščeni počitki, posebno v poklicih, ki terjajo daljšo stpjo.
b) V nosečnosti so mehanični in hormonski vplivi pomemben vzrok za nastajanje krčnih žil, obremenitev spodnjih okončin je večja kot sicer, zato so možnosti za razvoj krčnih žil večje. V^a nosečnost pomeni novo nevarnost. 2^to je, ravno v času nosečnosti nujno potreben zdrav način življenja, pravilna prehrana in zadostno telesno gibanje.
c) Pri vseh poklicih, ki terjajo daljšo stojo, posebno, če gre za ženske, je potrebno delati razbremenilne vaje (hoja po prstih v odmorih, doma pa tako imenovana ,,vožnja s kole-som“. Na delovnem mestu je nujno potrebno nositi čevlje s srednje visoko peto.
d)' V primerih, kjer gre za povečano telesno težo (idealna telesna teža odgovarja številu centimetrov telesne višine nad 100, npr.: če je oseba visoka 170 cm, je idealna teža 70 kg), je potrebno ukreniti vse, da bi shujšali. Uživati je treba čim več sacha in zelenjave/odpovedati se sladkoiju in močnatim jedem (kruh, testenine) ter maščobam.
e) Pogostokrat so krčne žile kombinirane z drugimi deformacijami, bodisi stopala ali goleni. Razumljivo je, da je takrat nujno potrebno nositi ortopedske vložke za stopala in se posvetovati z ortopedom.
O Vsaka oseba nad 25. letom starosti, ki občuti težave v %5podnjih okončinah, se mora vsaj enkrat na leto pregledati ^pri zdravniku.
g) Preventivno jemanje zdravil, ki vplivajo na drobno ožilje spodnjih okončin, tako da normalizirajo in utrjujejo žilne stene. Taka zdravila (predpiše jih zdravnik) so potrebna posebno osebam, ki imajo začetne težave: občutke stiskanja, napetosti, teže in bolečin v spodnjih okončinah brez vidnih znakov razširjenja ven. Omenjena zdravila je potrebno jemati neprekinjeno vsaj 6 tednov v teku enega leta, v nasprotnem ne bomo dosegli uspeha.
Če gre za razvito bolezensko sliko varikoznega sindroma (razširjene vene, spremembe na koži goleni v obliki atrofije, sprememba v barvi kože, golenja razjeda zaradi motenj krvnega obtoka idr.), je nujno potrebno čimprej k zdravniku, ker je zdravljenje takih bolnikov dolgotrajno. Posebno je potrebno povijanje goleni z elastičnim kompresijskim povojem, ki nam ga pr^tično pokaže zdravnik, da ne bi z nestrokovnim povijanjem še bolj zavrli krvnega obtoka. Kompresijski elastični povoj povijemo zjutraj, še preden vstanemo iz postelje, in ne ^le potem, ko so razširjene do-vodnice že spet močno napolnjene s krvjo.
Elastične nogavice niso primerne, in sicer zato ne, ker se z njimi ne more doseči enakomerna kompresija, ker lahko nogavica na nekaterih mestih popusti, tako da dosežemo celo nasproten učinek od zaželenega.
Na koncu tega sestavka želim dati še nekaj napotkov glede ukrepov za zdravljenje golenje razjede. Bolniki pogosto uporabljajo različne domače pripravke (arnika, hermelika idr.) za obkladke in izpiranje ter mazila z različnimi primesmi, po katerih se večkrat pojavljajo alergični pojavi. Ravno tako je popolnoma zgrešeno uporabljanje raznih mazil, ki vsebujejo kortikosteroide (hormoni nadledvične žleze) in ki imajo negativen vpliv na zdravljenje golenje razjede. Pogosto ta zdravila kupujejo v lekarni brez recepta in brez posvetovanja z zdravnikom.
Torej mazila, kot so Hydrocyclin, Hydrocortison, Synalar, Locacorten, Ultralan idr., negativno vplivajo na golenjo razjedo, ker zavirajo zaraščanje rane. Prav tako je hudo zgrešeno, če bolnik po lastni presoji zdravi golenjo razjedo in kupuje različna mazila. Mora torej prihajati na ambulantne kontrole zaradi posveta, nadaljnjega predpisovanja najprimernejših zdravil in vsakokratne obdelave golenje razjede. Bolnik se mora zavedati, da golenja razjeda na okončini s prizadeto cirkulacijo ni enkraten pojav, ki bi po' ozdravitvi ne teijal nobene skrbi več. Nasprotno: cirkulacijske motnje ostanejo, in tudi ob najmanjši poškodbi, vnetju ali podobnem je vedno možno, da se razjeda ponovi.
DR. UUBO EX)REM
JAMSKI DELAVCI SE USPOSABLJAJO ZA NOVE POKLICE
Prvi žerjav rudarjev — kovinarjev
Prekvalificirani rudarji se bodo zaposlili v obratu za izdelovanje gradbenih žerjavov, ki ga bo postavila v kraju Metalna iz Maribora
V zadnjem letu smo bili priča številnim razpravam o tem, kako pospešiti v Sloveniji razvoj nerazvitih območij. Skupina strokovnjakov bo na pobudo Gospodarske zbornice pripravila študijo za dolgoročno reševanje tega vprašanja, kajti v naši republiki obsegajo nerazvita območja skoraj tretjino ozemlja s četrtino vsega pre-. bivalstva. Tudi v meje krške občine segajo nekateri predeli, ki še močno zaostajajo za slovenskim gospodarstvom. To pa se bo še prav posebej pokazalo ob opustitvi rudnika na Senovem, ki zaposluje dobršen del delovnih moči s Kozjanskega.
Metalna iz Maribora je ena tistih gospodarskih organizacij, ki ji je družba zaupda skrb za ublažitev tega vprašanja. S pomočjo družbenih sredstev in rudnika gradi podjetje na Senovem nov obrat za serijsko izdelovanje gradbenih žerjavov.
Enakopravnost pri kreditih?
Hočejo strožji nadzor
Komunisti v krški občini sprašujejo, če bo nova organizacija bank zagotovila enakopravnost gospodarskih panog in enakopravnost komitentov. Zavzemajo se za to, da bi bili izključeni vplivi posameznikov in da bi se uveljavila enotna pravica gospodarskih panog in posameznih gospodarskih organizacij. K takim zahtevam jih navajajo dosedanje izkušnje, ki kažejo, da so imeli veliki pri pridobivanju posojil največkrat odločilen vpliv.
Člani ZK v krški občini nadalje menijo, da bi bil potreben strožji družbeni nadzor pri graditvi novih industrijskih zmogljivosti, saj se investitorji marsikdaj ne ozirajo na obstoječo industrijo in njeno surovinsko bazo. Komisija za družbenoekonomske odnose je ta vprašanja posredovala predsedniku iste komisije pri CK ZKS Zvonetu Draganu, ko je v Krškem govoril o stabilizacijskih ukrepih.
J. K.
Pri tem se mora Metalna spopadati s številnimi težavami, kajti rudarje je treba usposobiti za nov poklic, za nove delovne navade. Od 390 delavcev, ki bodo izdelovali poslej gradbene žeijave, bo 330 rudarjev. Tečaji za prekvalifikacijo so se začeli lani in ves čas že usposabljajo jamske delavce za različne kovinarske poklice, za ključavničarje, elektrovarilce, stru-gaije, žerjavovodje, avtogene rezkalce itd.
V času poklicnega preusmerjanja so se rudarji odpovedali 30-odstotnemu osebnemu dohodku, ker se zavedajo, da v
KRČANI NA SLADKEM VRHU
23. in 24. aprila so bile na Sladkem vrhu na Štajerskem športne igre papimičarjev Slovenije. Pomerili so se v namiznem tenisu, šahu in streljanju z zračno puško. Rezultatov v streljanju nismo prejeli, znani pa so v namiznem tenisu in šahu.
Namizni tenis: 1. Količevo - 6 točk, 2. Krško 5 itd.; šah: 1. Količevo 22,5, 2. Krško 21,5, 3. Ceršak 14,5 itd.	L.	HARTMAN
Mogočno slavje v Kostanjevici
Med proslavami, prirejenimi v počastitev 30. obletnice OF slovenskega naroda in dneva dela, je po svojih pripravah in poteku posebej izstopila Savnost v kostanjeviškem gradu. Nad tisoč ljudi se je zbralo na prireditvi, ki so se jc udeležili razen številnih domačinov in prebivalcev Krškega, Brežic, Novega mesta in drugih krajev tudi tovariši Ivo Tavčar, Silvo Gorenc in Boris Lipužič iz Ljubljane. Po podelitvi priznanj OF zaslužnim aktivistom in Invalidskim delavnicam iz Brestanice sta požela prisrčno priznanje za kulturni nastop InvaUdski pevski zbor in godba mihce iz Ljubljane, ki ju je vodil dirigent prof. Radovan Gobec. Ponovno se jc pokazalo, da je obnovljena stara samostanska cerkev prvovrsten in nadvse akustičen prostor za prireditve, predvsem seveda za vokalne in instrumentalne koncerte.
Da so sc javni delavci iz Krškega in Kostanjevice spet izkazali tudi kot odlični organizatorji, ni treba posebej poudarjati.
Tg.
■
&
tem obdobju ne-ustvarjajo dohodka, njihovi tovariši v jami pa še vedno kopljejo premog in delajo za vse. Delavci, ki so že prekvalificirani, so zaposleni v strojnih delavnicah rudnika in pridobljeno znanje s pridom uporabljajo.
Rudniška kovinarska delavnica sodeluje z Litostrojem, Gradisom in Metalno. Z Metalno je že napravila prvi žerjav, kakršne bodo potem serijsko izdelovali v novi tovami.
J. KODEUA
Odlikovanci O F
Na proslavi 30. obletnice Osvobodilne fronte v Kostanjevici so 29. aprila podelili devet priznanj OF. Na predlog komisije za podeljevanje pri občinski konferenci SZDL Krško so bili odlikovani za dolgoletno druž-beno-politično delo med vojno in po njej tile občani: Maks Babič — delavec Agrokombinata iz Krškega, Franc Kovačič — načelnik oddelka za gospodarstvo pri obč. skupščini, Anton Miler — kmet iz Mrtvic, Danijel Planinc — kmet z Libne, Lojze Rihter s podružnice Zavoda za zaposlovanje v Krškem, Staša Šoba — učiteljica na Zdolah, Karel Šterban — predsednik obč. organizacije ZB NOV, in Alojz Župane — kmet iz Dobrave pri Senovem, Kolektivno priznanje so prejele Invalidske delavnice iz Brestanice za prizadevnost pri usposabljanju in zaposlovanju invaUdov ter za uspešen razvoj v prvem desetletju obstoja.
Do vode po zgledu sosedov
Prebivalci vasi Sela pri Raki, občani dela Straže in Zalok, dokončujejo vaSci vodovod. Pritegnil jih je zgled vaščanov iz Ardra, Dolge Rake in Pristave, ki so si že napeljali pitno vodo. V Sela bo pritekla voda iz izvira pod raškim gradom in bo napajala 40 gospodinjstev. Prebivalci so v nekaj mesecili izkopali nad 7 tisoč metrov jarkov. Vsaka hiša pomaga pri izkopih, pri betoniranju bazenov in drugih del, v denarju pa bo vsak naročnik prispeval po 1600 din. Občinska skupščina Krško je obljubila 26 tisoč dinarjev pomoči. Ljudje so se obrnili tudi na Agrokombinat in se nadejajo pomoči tudi od te delovne organizacije, s katero sodelujejo pri vzreji živine. Vodovodni odbor je zelo prizadeven, zna spodbujati vaščane, zato gre delo hitro od rok.
FRENK ANCIMER, Raka
Srečno,
zlatoporočenca!
Marija in Janez Rebernik iz Sotel-skega pri Krškem, imata za seboj srečno doživetje: pred kratkim sta slavila zlato poroko. Domača dolina ju je pozdravila s cvetjem in tudi „šrange“ ni manjkalo.
Marija Rebernik je stara 83 let, njen mož Janez, upokojeni rudar, pa 78. V majhni hiši na strmini pod Sremičem sta živela trdo in skromno življenje. Preživela sta dve svetovni vojni in druga jim jc vzela sina, ki sta ga študirala in sc zaradi tega marsičemu odrekla. Ostala jima je hčerka, poročena v bližini njunega doma. Sovaščani, prijatelji in znanci se za obletnico skupnega življenja pridružujejo številnim čestitkam in dobrim željam, ki sta jih slavljenca sprejela za svoj praznik.
K.
DVE NOVI ZBIRALNICI
V krški občini odkupijo na leto približno 600 tisoč litrov mleka. Letos bodo to številko precej presegU, kajti podatki za prve tri mesece to zagotovo obetajo. Odkupili so 185.639 litrov mleka in za 60 tisoč litrov presegli lanske količine v tem obdobju. Na povečan odkup so vplivale boljše cene, pa tudi dve novi zbiralnici, ki so ju dobili v Velikem Mraševem in v Kalcah - Naklem.
KRŠKE NOVICE
PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE. Na proslavi v Kostanjevici so podelili devet priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Žirija v krški občini je izbrala osem predlogov. Med njimi so tale imena: Maks Babič - zaposlen pri krškem Agrokombinatu, inž. Franc Kovačič - zaposlen pri občinski skupščini Krško, Anton Miler - kmet iz Mrtvic, Danijel Planinc — kmeto-v-alec z Libne, Lojze Rihter - delavec Zavoda za zaposlovanje v Krškem, Staša Soba - učiteljica na Zdolah, Karel Šterban - predsednik občinske organizacije ZZB NOV, Alojz Župane - kmet z Dobrave pri Senovem. Vsi ti so prejeli priznanje za družbenopolitično delo, ki so ga opravih bodisi med vojno ah po osvoboditvi. Vsi, ki so začeli kot aktivisti NOB, so svoje poslanstvo nadaljevali tudi po vojni. Kolektivno
f>riznanje so dobile Invalidske de-avnice iz Brestanice za veliko skrb pri usposabljanju invalidov za proizvodnjo kakor tudi za hiter vzpon podjetja.
KRŠKA KULTURNA SKUPNOST bo podprla izdajo kulturnega vodnika po posavskih, belokranjskih, dolenjskih in obmejnih hrvaških občinah, s katerimi so navezali sodelovanje občinski sveti Zveze kulturno-prosvetnih organizacij.
POPRAVILI BODO VALVASORJEVO HiSo V krSki:m. Kaže, da bo letos ta zapuščeni kulturni spomenik vendarle deležen skromnega prispevka za najnujnejša popravila. Kulturna skupnost bo v te namene odrinila 30 tisočakov. Pozneje bodo v stavbi verjetno uredili poročno sobo, pa tudi galerija bi rada imela dodaten prostor za razstave, ker ji marsikdaj zmanjka prostora. Celo predlog za ureditev zbirke iz protestantske dobe je bilo že shšati. Seveda bodo morali najprej izseliti stranke.
PRIPRAVE ZA VOLITVE v novomeško skupnost kmečkega zdravstvenega zavarovanja so v krški občini že v teku. Pripravila jih bo SZDL, na njih pa bo 2234 voUvnih upravičencev izbralo v skupnost šest svojih predstavnikov.
NA OSREDNJI repubUški proslavi 30-letnia; ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda je bilo tudi 40 mladink in mladincev iz krške občine. Obisk svečanosti je organizirala občinska konferenca Zveze mladine, v Ljubljano pa je mladino peljal poseben avtobus.
„NAPRAVIMO NAŠE MESTO LEPŠE“ je akcija, ki je že lani dosegla v Krškem velik uspeh. Domače Hortikulturno društvo jo bo zato skupaj s Turističnim društvom in krajevno skupnostjo letos nadaljevalo. Že v prvih majskih dnevih bo posebna komisija pregledovala in ocenjevala vrtove, hiše z balkoni in urejenost mestnih nasadov, nato pa po poletnem in jesenskem ocenjevanju, najprizadevnejše občane nagradila.
NARAŠČAJOČI AVTOMOBILSKI PROMET povzroča v Krškem vrsto nevšečnosti. Pa tudi vozniki motornih vozil imajo svoj problem. To je dolgotrajno čakanje pred železniškimi zapornicami na levem savskem bregu. Skozi Krško pelje vsak dan več deset vlakov in so zapornice ob vsaki vožnji zaprte vsaj deset minut. Tako se čakanje v enem dnevu spremeni v večurno. Edina rešitev, za včasih že mučno čakanje, je gradnja železniškega nadvoza.
NA IZLET V FREISING v Zahodno Nemčijo se odpravljalo člani krškega Hortikulturnega društva skupaj z ljubitelji cvetja iz Brežic. Tam si bodo ogledali stalno vrtnarsko razstavo v vrtnarskem institutu, na povratku pa si bodo ogledali še nekatere lepote sosedne Avstrije. Za izlet, ki bo 28., 29. in 30. maja, je v avtobusu še nekaj prostora, zato se zanj še lahko prijavite pri tovarišu Zemljaku, v tovami Celuloze in papirja.
PLESNE ZABAVE mladini v krški občini v zadnjih časih ne manjka. Vsako soboto so izmenjaje mladinski plesi v Krškem, Kostanjevici in Brestanici. Na ple&ih igrajo priznani ansambli iz vse Slovenije, vendar niso vse prireditve najbolje obiskane. Marsikdo seje že naveličal venomer enakih modemih plesov in bi mu bolj ugajal orkester, ki bi znal zaigrati tudi ,jclasično“ plesno gjas-bo.
ZDRAVO PITNO VODO bodo imeli odslej tudi prebivalci iz Nemške vasi, nedaleč od Leskovca. Otvoritvi vodovoda je prisostvoval tudi predsednik krške občinske skup-sčine Jožko Radej.
PRED TEDNOM DNI so v kostanjeviškem Lamutovem razstavnem salonu odprli razstavo 50 olj akademskega slikarja Igorja Pleška iz Ljubljane. Z otvoritvijo so počastili 30-obletnico ustanovitve OF.
ŠEBEK
Letos bodo slavili gasilci v Krncem stoletnico gasilskega društva. Občinska gasilska zveza pripravlja v Jubilejnem letu vrsto prireditev, s katerimi bo počastila redko obletnico. Na sliki prizor s Stadiona Matije Gubca, kjer komisija preskuša praktično znanje operativnih enot (Foto: J. Teppey)
PRIVOŠČITE Sl I TO ZADOVOU^^r
Wciifie /?/0
TREBNJE: DRUŠTVO LJUBITELJEV CVETJA
Organizirana ljubezen do cvetja, zelenja in narave nasploh si utira pot tudi v podeželske kraje. V četrtek, 22. aprila so hortikulturno društvo ustanovili še v Trebnjem, pobudo zanj je dal Anton Krušnik iz brežiškega podjetja „Agraria“. Za začetek so zbrali že okoli 60 ustanovnih članov, v društvo pa se lahko včlanijo ljudje tudi iz drugih krajev občine. Za predsednika so izvolili Rafka Majcna z Mime, šefa železniške postaje v Trebnjem. Sprejeli so tudi okvirni načrt delovanja društva.
zaSCita delavcev
PRI ZASEBNIKIH
Delavci, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, še posebno potrebujejo sindikalno organizacijo, ki se bo potegovala za njihove pravice. To se je vnovič izkazalo na nedavnem sestanku, ki ga je sklical občinski sindikalni svet z namenom, da ustanovi za te delavce sindikalno organizacijo in obravnava predlog kolektivne delovne pogodbe. Sestanka se je udeležila pribUžno ena petina vseh ljudi, ki delajo pri zasebnih delodajdcih. Sindikalne organizacije sicer k niso ustanovili, navzlic temu pa je bil sestanek ploden. Dogovori so se, da bodo tak shod še enkrat sklical in ustanovili sindikalno podružnico.
NEDELAVNA KOMISIJA
Letošnja občinska denarna pomoč krajevnim skupnostim še vemio ni razdeljena. K temu je pripomogla nedelavnost koordinacijske komisije, ki se ni sestala že več kot leto dni. Na zadnji seji skupščine so odborniki sklenili, n^‘ komisija za volitve in imenovanja pripravi nov predlog za člane in predsednika te Komisije, krajevne skupnosti pa naj do 10. m^a pošljejo podatke in poročila o delu ter delovne načrte za letošnje leto. Krajevne skupnosti povečini zelo dobro delajo, ne seznanjajo pa občinske ^upščine, tako da mma natančnega pregleda, kako je.
»Dolenjski list« v vsako družino
Cene v Sevnici in Trebnjem
Pretekli teden so veljale v trgovskem podjetju v Sevnici in ,>lerca-toijevi trgovini v Trebnjem naslednje maloprodajne cene:
	Sevnica	Trebnje
	(cena v din za kg)	
cvetača	6,00	6,00
čebula	2,80	3,10
česen	9,00	8,00
fižol	6,30	8.40
krompir	1,00	0,75
korenje	6,50	7,00
ohrovt	2,80	—
pesa	2,50	2,85
peteršilj	—	7,80
solata — uvožena 6,00		—
zelje	2,80	2,85
zelje — kislo	3,00	—
fige - suhe jabolka	4,20	6,93 5,00
limone	5,70	5,50
orehi - jedrca	30,00	27,50
pomaranče	5,20	5,10
slive - suhe	5,30	4,45
banane	6,00	6,30
jajca	0,50	0,65
smetana — liter	14,20	14,80
sirček (skuta)	7,20	9,30
i
Mirenski poseg v ribji zarod (Foto: Jerman)
Mirna ena najbogatejših?
Mirenski ribiči so opravili 500 ur prostovolj'nega dela v prid ribiškega bogastva potoka
Ce bo pododbor na Mirni, ki spada k sevniški ribiški družini heroja Maroka, tako nadaljeval, bo Mirna v svojem zgornjem toku ena najbogatejših rek. Člani tega pododbora so namreč letošnjo pomlad polovili podmladek v potoku Zabržci in Bus-niku in jih vložili v Mimo.
V Zabržci so polovili 1237 postrvi dolgih do 20 cm (med njimi je bilo že tudi precej merskih), v Bus-niku pa so polovili 1149 postrvi. V oba gojitvena potoka, ki imata dovolj hrane za podmladek, bodo spustili nove mladice. Ker želi ribiška družina, da bi postal potok Mirna v celoti salmonidna voda, so ribiči tudi v potoku Log polovili ribe in jih spustili v Mimo.
To pa še ni vsa dejavnost mirenskega ribiškega pododbora. Ribiška družina je omogočila, da so obnovili
star grajski ribnik pod Kotom, kamor so prenesli iz ribnika v Prelesju večjo količino drstnih krapov. Mladice krapov iz ribnika pod Kotom bodo imeU za pomladitev in obogatitev vseh ribnikov, ki so last ribiŠce družine. Zanimivo je, da se ribniki zelo dobro obnesejo, saj znaša prirastek ribe tudi do 1 kilograma na leto, brez dodatnega krmljenja. Ribniki so uspešno nadomestili del živ-Ijenj^ega prostora za ribe, ki ga je Mirna izgubila zaradi postopne regulacije potoka.
Ribiška družina ima v svojem večletnem načrtu predvideno, da bo potok Mimo še bolj obogatila s potočnimi postrvmi, tako da bo ^et postala znana kot ena izmed najbolj bogatih vod na Slovenskem. To bo gotovo pripomoglo tudi k turističnemu napredku Mirenske doline.
DANES KRVODAJALSKA AKCIJA
Prebivalci trebanjske občine, ki doslej organizatorjev krvodajalskih akcij niso razočarali, zlasti pa so sc izkazali lani, imajo v prihodnjih dneh spet priložnost, da se izkažejo s svojim humanim dejanjem. V Trebnjem bo odvzem krvi danes 6. maja, na Mimi jutri, v Mokronogu pa pojutrišnjem. Občinski odbor RK je razposlal vabUa ljudem, ki so že doslej darovali kri, vabi pa tudi vse dmge občane, ki bi bili pripravljeni narediti to človekoljubno dejanje. Vozni red avtobusov, ki bodo vozili krvodajalce iz posameznih krajev, je objavljen na lepakih in va-bUih.
KEMOOPREMA DELA ZA KOMET
Po informaciji direktorja podjetja Kemooprema Trebnje so v tem kolektivu izdelali montažne elemente za gradnjo nove proizvodne hale podjetja KOMET v Metliki. Do septembra 1971 bo montažna hala postavljena.
IZ MOKRONOGA
Se letos prenovuena
ŽELEZNINA - Prizadevanja sveta krajevne skupnosti so rodila sad; novomeško podjetje Dolenjka, bo, kot je odobii delavski svet, investiralo v mokronoško prod^alno železnine 400.000 dinarjev. Podjetje je kupilo tudi stavbo, last Henrika Bulca, ki jo bodo preuredili v samopostrežno trgovino. Železnina bo obnovljena še letos, kdaj pa bo urejena samopostrežna trgovina, je še vprašanje.
CVETLIČARNO BI RADI - Po zgledu Trebnjega bi tudi v Mokronogu radi imeli prodajalno cvetja, da ne bi bilo treba tako daleč ponj v druge kraje. Svet krajevne skupnosti je že imel prve razgovore glede tega.
KAM Z AVTOBUSI? - Kje naj bi čakali delavski avtobusi, da ne bi' stali sredi kraja, ovirali promet in delali škodo v nasadu obcestnih okrasnih dreves, se sprašujejo v Mokronogu. Na zadnji seji sveta KS so imenovali posebno komisijo, ki bo določila primemo mesto za parkiranje avtobusov. Upoštevala bo pametne nasvete tudi drugih Mokro-nožanov.
20-LETNICA ZBORA. Predvidoma 22. maja bo v Mokronogu počastitev obletnice delovanja pevskega zbora. Več bomo o jubileju in zvestih mokronoških pevcih fe pisali.
Črpalka te dni - otvoritev
mokronoške bencinske črpalke je bila predvidena že za prvi maj, vendar se je delo delno zavleklo, tako da ni bilo mogoče izpolniti načrta; otvoritev bo te dni. Lastniki vozil se že veselijo nove pridobitve, za katero imajo zasluge predvsem svet krajevne skupnosti, predsedstvo občinske skupščine, Petrol in KZ Trebnje.
OB ANALIZI O LANSKEM GOSPODARJENJU V TREBANJSKI OBČINI
O gospodarskih »bolnikih«-posebej
Svet za gospodarstvo bo po sklepu občinske skupščine posebej' obravnaval podjetja, ki jim gre slabše — Čevljarji bodo prvi na vrsti
zasedanju.
DROBNE IZ MIRNE
NACRTI planincev - Planinsko društvo Mirna, ki šteje že 85 članov, ima za letos v načrtu dokaj obsežen delovni predam. V m^u bo priredilo izlet na Golico, v juniju na Radno polje do Vodnikove koče, V julflu in avgustu pa na Triglav in v Kamniške planine. V načrtu je tudi več predavai^j iz planinstva. Dmštvo si bo uredilo vitrmo, v kateri bo ob-jav^alo planinske informacge in druge zanimivosti. Na Mirni priprav^ajo tudi planinsko sekcijo pionirjev, ki jo bodo ustanovili v sodelovanju s šolo, društvom prijateljev mladine in mladinsko organizacno.
ZACETEK regulacije - Te dni so delavci Splošne vodne skupnosti E>olenjske začeli preurejati strugo Mirne v samem kraju. Ko bo to delo opravljeno, bo uresničena stara že)ja prebivalcev, da bi imela Mirna lepšo zunanjo podobo.
RAZBILI VAGON - Med Mimo in Migolico je mokronoški gozdni obrat postavil preurejen vagon, v katerem naj bi bik> zasilno stanovanje gozdnih delavcev. Žal so se nepridipravi lotili oken s kameljem in pobili vse steklo.
RESNO Z VODOVODOM - Poročali smo že, da nameravajo v vaseh Sevnica in Skijanče pri Mirni graditi vaški vodovod. Prvi obrisi so že vidni. Vaščani so ob pomoči krajevne skupnosti vzeli delo resno v
Sklepni računi so, čeravno pridejo običajno malo pozno, priložnost, da tudi občinska skupščina spregovori o minulem gospo-daijenju in da po svojih močeh sama prispeva k spodbudnejšim rezultatom. Za lansko poslovno leto je to opravila na zadnjem
Občinsko gospodarstvo je sestavni del celotnega narodnega gospodarstva, zato ima za seboj podobno gospodarsko leto. V celoti gledano je z doseženimi uspehi mogoče biti zadovoljen: celotni dohodek se je
?ovečal za 33,3 odst., stroški za 2,4 odst. dohodek za 37 odst., delovna storilnost, merjena z dohodkom za 21,9 odst., število zaposlenih za 12,3 odst., osebni dohodki na zaposlenega za 23,3 odst., torej sama velika povečanja, ki sicer niso značilna za normalno gospodarsko rast. Izjema so le skladi, ki sorazmerno zaostajajo, kar ni dobro.
Učinek takega gospodarjenja seveda precej zbledi ob veliki inflaciji (nenehnem razvrednotenju našega denaija), toda kljub temu lahko ocenjujemo, daje za občinskim gospodarstvom, ki ga zajema posebna analiza službe družbenega knjigovodstva, uspešno leto.
roke in upajo, da bo še letos pritekla tekoča voda v njihove hiše.
POHVALA CESTNEMU PODJETJU - Letos je treba pohvaliti novomeško Cestno podjetje, ki je pravočasno zakrpalo načeto cesto Trebnje-Slovenska vas. Večji cestni promet in preobremeiyenost s težkimi kamioni, ki vozyo les vItalyo, sta naredila svoje: na cestišču so se po letošnji odjugi pojavile luki^je, ki jih je Cestno podjetje zdaj že zakrpalo.
DOVOLILNICE - Začela sc je sezona ribolova. Letos je dovoljeno loviti postrvi že ves april, medtem ko je bil prejšnja leta kle prvi maj določen za začetek lova. Na Mirni prodajajo dnevne dovolilnice za ribolov v gostilni Francke Novak, v gostišču DANE in na krajevnem uradu.
UGODNE CENE - Za ljubitelje sadja je KZ Gabrovka pripravila prijetno presenečenje; te dni je namreč Ijala na Mirno večjo količino in semenja, ki je šlo zaradi ugodnih cen kar dobro v prodajo.
ODPRTO GOSTISCE „DANE“ - Za prvomigske praznike je „Dana“ spet odprla svoje gostišče, ki je bilo da^ časa zaprto zaradi pre-urejai\ja in pomanjkanja sposobnih gostinskih delavcev. Gostišče je zdaj prgetno urejeno, vodi pa ga upravnica Zlata Drašler.
Se večji napredek bi bil, tako so ocenili na seji občinske skupščine, če bi denarni zavodi in različni skladi pokazali za občinsko gospodarstvo več razumevanja. Spomnimo samo na nekatera prizadevanja, na primer pri novih investicijah, za katere je tako težko dobiti denar. Podjetja pa so imela tudi dokajšnje težave zaradi obratnih sredstev in v sili so investicijski denar uporabljala za obratna sredstva.
Stalne težave so tudi zaradi pomanjkanja strokovnih sodelavcev in najbrž ni pretirana trditev, da bo prav pomanjkanje kadrov odločilno vplivalo na uresničevanje srednjeročnih načrtov.
Na zadnji seji občinske skupščine so se dogovorili tudi za koristno novost. Podjetja, ki slabše poslujejo bo namreč svet za gospodarstvo obravnaval vsako posebej, da bi tako lažje poiskal možnosti za hitrejši napredek. Prvo bo na vrsti Čevljarsko podjetje Mokronog, kasneje pa bo svet obravnaval še druga podjetja, ki dosegajo slabše poslovne rezultate.
M. L.
prij
sa>
ripel;
OBLETNICA USTANOVITVB OF
Letošnja priznanja O F
Podelili so jih ob dnevu Osvobodilne fronte — Trebnje je navdušil nastop Slovenskega okteta
UmUE NOVIliE
Ivan Dim s Hudej, Ivan Lovše iz Slovenske vasi, Vilko Videčnik iz Mokronoga, Ludvik Golob in Ivan Janežič z Mime, Ivanka Jerovšek iz Trstenika, Roman Ogrin, Jože Zupančič in Ludvik Strajnar iz Trebnjega, to šo letošnji dobitniki občinskih priznanj Osvobodilne fronte, ki so jih podelili na proslavi 30-letnice ustanovitve 01' prejšnji teden v Trebnjem.
Slovesnost je bila enkratna. Po uvodnem govoru predsednika OK SZDL Toneta Ziberta je Bariča Vi dečnik prebrala najboljšo nalogo pod naslovom „Življenje zmaguje nad smrtjo'. ki jo je posebna žirga izbrala iz kopice nalog, ki so lih v
spomin na ustanovitev Ol* pisali učenci osnovnili šol. To nalogo je napisal Alojz Gačnik, učenec 8. razreda iz Trebnjega, drugo in tretjo nagrado sta dobili Cilka Žibert z Mirne in Marica Stancar iz Mokronoga, vrsta drugih učencev pa je dobila knjižne nagrade.
V kulturnem sporedu je nastopil in znova navdušil Trebnje Slovenski oktet, ki je zapel več pesmi s katerimi se je malo prej predstavil na jugoslovanski razstavi v Parizu. Z odobravanjem je polna dvorana pozdravila tudi nastop igralca SNG iz Ljubljane Janeza Rohačka, ki je v Trebnjem že večkrat sodeloval na kulturnih prireditval).
\AB/
'---' 'BREŽICE
Ste v z,acii*etj:i za darilo?
Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbligi cvetličarni
nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež!
STANOVANJSKO PODJETJE Črnomelj
objavlja prosto delovno mesto
- RAČUNOVODJE
Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali srednja strokovna izobrazba s 6-letno prakso v finančni stroki Delovno mesto se lahko zasede takoj. Stanovanje ni na razpolago. Rok prijavo je 10 dni po objavi razpisa.
COSMOS Ljubljana
tovarna BELT, Črnomelj
1. na visokih šolah
FNT — metalui‘f;ijii sliojna lakulteta 1‘loktn) lakulteta
2. srednje šole
TSS — str(jjni oddelek TSS — metalui'!ski oddelek TSS — elektid oddelek
3. na poklicnih šolah
obratni električarji Na ixiklicni kovinarski š(»li \ Črnomlju zii .stiunarje, rezkalce. kljuća\ ničarje. orc >djar,je
5 štipendij :) štipendije 1 štipendija
(> štipendij 9 štipendij :i štipendije
2 štipendiji
12 štipendij
Prošnje /.a štipendije je treba i>oslali na upravo to-\arne HKLT. Črnomelj. cIo l."!. julija 1971.	'
PERUTNINSKO MESO IN KOKOŠJA JAJCA
O
prodajamo odslej tudi na novomeški tržnici. CENJENI POTROŠNIKI, OBIŠČITE NAS!
IKpcAni po.sloviil Miki iiašrKa pocljfiju v I.JublJaiii / vsimi ponifiiibiicJAlml luvarnuini v drtavt omoKoća^* luill na!il proilajaliil, da Jr stalno /aliitciia i vs<*iii tcksillnini blaKom Im koiirckrljo po najiil^jlh dni-vnlli criiah.
»Brez,Dolenjca'; kot brez žlice v hiši!«
TURISTIČNO DRUŠTVO SEVNICA hortikulturna sekcija
prireja v sobotx), 15. maja
ZANIMIV IZLET NA SEJEM CVETJA V ZAGREB
Odhod z železniške postaje Sevnica ob 6.55 zjutraj s potniškim vlakom.
Prijave sprejema in daje pojasnila Cvetličarna Fi ic pri kolodvorski restavraciji do 12. maja 1971.
Iščemo dekle
(redno delovno razmerje)
za čiščenje restavracijskih prostorov. Hrana in stanovanje v hiši. Osebni dohodek po pravilniku o OD.
Zglasite se osebno.
Gk>stinski šolski center Ljubljana
»Brez,Dolenjca': kot brez žlice v hiši!«
PIONIR
NOVO MESTO TEL. 21-243
HITRO, KVALITETNO IN POCENI
vam nudimo v servisu in obratu:
# servisne preglede in popravila vozil v garancijski dobi:
ZASTAVA, RENAULT, TAM
# vsa večja in generalna popravila osebnih vozil: ZASTAVA, RENAULT in TOVORNIH VOZIL
# kleparska in avtoličarska dela
# lastnikom osebnih vozil priporočamo optični pregled podvozja in uravnoteženje koles
# nudimo ključavničarske, strugarske in varilske storitve
PRIČAKUJEMO VAŠ CENJENI OBISK! PRIPOROČAMO PREDNAROČILA na tel.: (068) 21-243
Kmetijsko in trgovsko podjetje
AGRA RIA Brežice-
obvešča potrošnike, da Kmetij^o p>osestvo Cerklje ob Krki — RAZPRODAJA KOKOSI Nakup je možen vsak dan. razen nedelje, od 7. do 15. ure. Cena; 10 din za kokoš. Za nakup se priporoča kolektiv
Kmetijskega posestva Cerklje
labqo
Moške obleke in hlače, ženske midi In maksi plašče iz balonske svile, ženske obleke iz trevire in diolen lofta
si izberite v poslovalnici
KONFEKCIJA
trgovskega podjetja SEVNICA
VAŠA BANKA
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
obvešča vse občane in komitente, da je 4. MAJA 1971
odprla novo EKSPOZITURO na Cesti kom. Staneta 10 v Novem mestu.
v novi ekspozituri bomo opravljali naslednje bančne posle:
# ZBIRALI HRANILNE VLOGE
# VODILI ŽIRO RAČUNE OBČANOV
# VODILI DEVIZNE RAČUNE OBČANOV
# OPRAVLJALI DEVIZNO VALUTNE POSLE, ODKUP IN PRODAJO VALUT
# OPRAVLJALI DRUGE BANČNE POSLE
Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
Miimiiisio
z ZADNJEGA ZASEDANJA OBČINSKE SKUPŠČINE SEVNICA
Težka delitev, če ni dovolj cvenka
Obveljal je predlog komisije — Krajevnim skupnostim letos 38 odst. več — Socialne podpore v poprečju 100 din — Več tudi kulturi
,4*ajčevine v občinski blagajni“ smo v prispodobi zapisali že takrat, ko je bil znan prvi izračun, da bi pouda^ letošnjo stisko s proračunskim denarjem. S sprejemom proračuna so v Sevnici odlagali, kolikor se je dalo, vendar to ni moglo spremeniti dejstva, da je manjkalo 1,35 milijona dinaijev, če ti hoteli zadostiti zahtevam porabnikov proračunskega denaija.
Preostalo ni nič drugega kot: -„le- drugače narediti. Kaže tudi, da so
zati“. Izjema so bile le pogodbene obveznosti občine in tiste družbene službe, ki imajo v svojih izdatkih velik delež osebnih dohodkov. Le-te je namreč treba povečati, ker že sedaj močno zaostajajo za osebnimi dohodki v gospodarstvu. „Rezanje" je sicer slab način usklajevanja dohodkov in izdatkov, ker ne upošteva programov dela, vendar pa se ni dalo
porabniki proračunskega denarja s tako delitvijo nekako zadovoljni. SlAipščinska razprava ni 22. aprila prav nič spremenila predloga proračuna.
Celotni občinski dohodki bodo ^ašali, kot predvidevajo, 9,75 milijona dinarjev. Za izobraževanje in vzgojo je občina dolžna prispevati 2,41 milijona dinarjev ali četrtino
več kot lani. Za financiranje vseh drugih občinskih zadev ostane 7,13 milijona, kar je le nekaj več kot lani.
Prispevek iz osebnega dohodka bo dal 9,4 odst. več dohodka, kmetijstvo bo prispevalo približno toliko kot lani, obrt pa bo dala, kot načrtujejo, 46 odst. več, predvsem zato, ker bo v občini več obrtnikov.
Pri izdatkih so v proračunu predvidena naslednja povečanja: kultur-no^rosvetna dejavnost bo imela letos na voljo 88,5 odst. več kot lani, socialno skrbstvo pa 9,3 odst. več. To bo omogočilo, da bodo socialne podpore povečali toliko, da bodo v poprečju znašale 100 din. Za komunalno dejavnost je predvideno polovico več denarja kot lani, za dejavnost državnih organov 11,4 odst. več (v skupnem znesku 3,03 milijona). Krajevne skupnosti bodo dobile 38 odst. več, družbenopolitične organizacije pa 13,9 odst. več. Ko je skupščina sprejemala tak proračun, se je zavedala, da le za silo zadostuje, vendar se drugače ni dalo narediti.
Cene v Sevnici
Pretekli teden so veljale v trgovskem podjetju v Sevnici naslednje maloprodajne cene:
cvetača
čebula
česen
fižol
krompir
korenje - uvoz
ohrovt
peteršilj
solata - mehka
špinača
zelje
zelje - kislo fige — sveže jabolka 1. limone
orehi - jedrca pomaranče slive - suhe banane jajca - kos smetana «- liter sirček
(cena v din za kg) 6,00
3.00
9.00
6.30
1.00 8,00
3.00
8.00 6,00
3.00 2,80
3.00
6.30 4,80 5,70
30,00
5.20
5.30
6.00 0,50
14,20
7.20
Letošnja priznanja OF so v sevniški občini prejeli: Krajevne organizacije SZDL Malkovec, Tržišče in Krmelj ter posamezniki: Anica Železnik, Berta Piltaver, Marinka Hafner, Bogomil Milost, Rudi Lisec, Rudi Malešič in Avgust Mam. Na sliki: predstavnik krajevne organizacije SZDL Tržišče Vinko Okorn prejema priznanje (Foto; Franc Pavkovič)
z ZADNJEGA ZBOiRA VCLIVCEiV
Krmelj: če ne bo večje pomoči, bomo zaostajali
Na zboru v Krmelju so primerjali Sevnico in Trebnje glede pomoči krajevnim skupnostim
BLANCA PREDLAGA DRUGAČE
Dosedanja oblika razdeljevanja denarja krajevnim skupnostim ni najboljša, ugotavljajo na Blanci. V razdeljevanju po prebivalstvu so prizadete tiste krajevne skupnosti, Ki imajo sorazmerno manj ljudi, pa veliko površino, ki teija več krajevnih poti in cest in ki draži gradnjo komunalnih naprav. Na boljšem so krajevne skupnosti z večjimi strnjenimi naselji, so menili na zadnjem zboru volivcev v tem kraju.
DO JULUA VODA V PAVLI VASI
Ob stroških približno 6 starih milijonov si bodo tudi prebivalci Pavle vasi napeljali vodovod, ki bo napajal skupno 15 gospodinjstev. Sklenili so, da mora voda priteči že za letošnji dan borca, 4. julija. Za pomoč so zaprosili tudi občinsko skupščino.
56 ljudi se je udeležilo zbora vo-livccv, ki je bil 26. aprila v Krmelju. Kot že večkrat doslej so manjkali tisti ljudje, ki jim je prvo osebna korist, družbeno-politično udejstvovanje pa deveta skrb.
Malokateri zbor je bil v kraju tako živahen, kot je bil zadnji. Obravnavali so delo krajevne skupnosti občinski proračun in ustavna dopolnila, kijih je preprosto in zanimivo obrazložil Milan Jeraj. Največ časa so posvetili delu krajevne skupnosti, ki lanskega delovnega načrta zaradi pomanjkanja den^a in premajhne občinske pomoči ni mogla v celoti uresničiti. Letošnji načrti so veliki: javna razsvetljava, kanalizacija, n^up mrliškega voza, izboljšanje družbene prehrane, ker je v kraju prenehala delovati edina zasebna gostilna, ureditev spomenika in njegove okolice itd.
V razpravi o proračunu so v Krmelju opozorili na neskladje v izdatkih sevniške in sosednje trebanjske občine. Primerjali so izdatke za driižbeno-politične organizacije in krajevne skupnosti in ugotovUi, da dobijo krajevne skupnosti v sevniški občini kar 100.000 dinaijev manj, kot se porabi denaija za družbenopolitično dejavnost, v trebanjski pa so oboji izdatki približno enaki. Po njihovem mnenju je edina prava rešitev, da povečajo pomoČ krajevnim skupnostim, ki s sodelovanjem občanov naredijo velika dela. Predstavnik občine je pojasnil, da se bo delež krajevnUi skupnosti vsako leto povečal, opozoril pa je tudi na to, da občina dobiva republiško pomoč in da je v stiski z denaijem. Na zboru so zahtevali še ureditev šole v Krmelju, vaščani Govejega dola pa so sc pritoževali nad odškodnino GG Brežice, ki je za vožnjo po nji-iiovi cesti dala smešno nizko odškodnino, njeno višino pa je dolo-. čila kar komisya samega gozdnega \4SfS»*pod»Tstva.
B. DEBELA1C
SEVNIŠKI PABERKI
VOLITVE IN IMENOVANJA. Inž. Jože Erman bo odslej vršilec dolžnosti načelnika oddelka za gospodarstvo, ker je občinska skupščina na zadnji seji razrešila dosedanjega načelnika Iva Pinteriča, ki je postal direktor Stillesa. Za tretjega sodnika občinskega sodišča v Sevnici je skupščina izvolila Alojza Vidica, diplomiranega pravnika iz Loke pri Zidanem mostu, izrekla pa je še več drugih imenovanj,
DO 16. MAJA PEVCINOVA RAZSTAVA. V galeriji otroških likovnih del v ^adu visijo dela sli-karja-samouka Vinka Pevcina, predmetnega učitelja iz Stor. Njegova slikarska prizadevanja odlikuje izviren način posredovanja notranjega sveta in so zanimiva za obiskovalca. Žal je bila razstava doslej še sorazmerno malo obiskana, čeravno bi zaslužila več pozornosti. Odprta bo še do 16. maja.
obCni zbor upokojencev.
v nedeljo, 16. maja, bo v gasilskem domu v Sevnici občni zbor sevni-škega upokojenskega društva. Vabljeni!
NESKLEPČNI. Zadnjega zbora volivcev v Sevnici, na katerem naj bi obravnavali občinski proračun, ustavne spremembe in delo krajevne skupnosti, ni bilo, ker ni priSlo dovolj ljudi. Ostane vprašanje, če ima pomen sklicevati zbor volivcev samo zaradi formalnosti. Ce im^o zbor' zgolj za formalnost tisti, ki ga sklicujejo, in tisti, katerim je namenjen, tak zbor volivcev ne more uspeti.
Slaba udeležba je bila še v nekaterili drugih krajih; na Bučki na primer je bilo od 465 volivcev vsega 14 ljudi. Kakšen pomen naj ima tak zbor?
PROSTOR ZA PARKIRANJE. V starem delu mesta so prejšnji teden uredili parkirne prostore za večje število avtomobilov. Ob uradnih dneh je tam že tolikšna gneča, da dosedanji prostori niso več zadostovali. Pred praznikom so v Sevnici oprali tudi glavno mestno ulico -menda je to drugič v letošnjem letu.
NOVA Številka „lisce“. Te
dni je izšla druga letošnja številka tovarniškega glasila konfekcije „Lis-ca“. Po obsegu je skromnejša kot običajno, ima pa zanimiv uvodnik o položaju po devalvaciji, ki obeta precej slabše čase sevniŠcemu podjetju, ki v svojem življenju pozna tako rekoč eno samo pot navzgor.
BEG V BOSTANJ. Vse več Sevni-čanov razmišlja, da bi si gradilo stanovanjsko hišo raje v Boštanju kot v Sevnici. V Boštanju ni treba plačati tolikšnih prispevkov, vendar je tudi to kaj dvorezen nož. V Boštanju niso urejene komunalne naprave, primanjkuje vode in ni kanal^acije. Krajevna skupnost ne zmore vseh nalog, denaija ni, za prevzem vodovoda pa ni zanimanja pri Komunalno stanovanjskem podjetju. Kot so sklenili tudi na zadnjem zboru volivcev, je treba počakati na nov zazidalni načrt na Dol. Boštanj, ki jc že narejen, le še sprejeti ga jc treba, kot zahtevajo predpisi.
VGSTKIK
R'A2GO'VOR' Z'TJEffiGAtČMTbNtfR'f	’
Teorija je dobra, praksa pa šepa
Že šola bi marala vzgajati slušatelje v samoupravljavce — Na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov zagotoviti red — Na otroke ne bi smeli pozabiti — Delavec naj se v kolektivu dobro počuti
Jože Novak, star 26 let, zaposlen
Eri Delavski univerzi Kočevje, je de-:gat kočevske občine na kongresu samoupravljavcev Jugoslavije. Obiskali smo ga pred odhodom na pot.
- Si se že odtočil, v kateri delovni skupini kongresa boš sodeloval?
- Se ne. Zelo verjetno pa se bom odločil za področje samoupravnih odnosov, ki me najbolj zanima.
- Zakaj?
- Ker je teoretično zelo dobro obdelano in je dobra stvar, čeprav prihaja v praksi do razkoraka s teorijo. Razen tega predavam na šolah naše Delavske univerze o družbeni ureditvi SFRJ, kamor sodi tudi precej zadev s področja samoupravljanja. Naše šole obiskujejo slušatelji, ki so že zaposleni in sodelujejo v
Obvestilo bralcem
Ker je občinski konferenci SZDL uspelo doslej zagotoviti denarja le za polovico komunske strani, smo bili prisiljeiu nekatere sestavke skrajšati, nekatere pa celo izpustiti. Tako tokrat ne boste mogli brati zanimive zgodovine 500-letnice mesta Kočevje, ki izhaja v nadaljevanjih, piše pa jo Peter Sobar. Vprašanje je, če bo sptoh lahko še izhajala, čeprav imamo zanjo zagotovljenih zanimivih nadaljevanj do jeseni. Vsekakor pa jo bomo morali — če bo le izhajala stalno ali občasno - močno krajšati. Podobno se bo dogajalo tudi z vsemi drugimi prispevki, ker bomo pač morali zdaj na polovici strani objaviti vse tisto, za kai smo imeli doslej na razpolago . celo stran.
UREDNIK STRANI
samoupravljanju. Pri pouku prihaja včasih do zanimivih razprav, ker se samo upravljavska praksa večkrat razhaja s teorijo.
- Seveda pričakuješ, da bo dal koiigres odgovore na nekatere vprašanja, ki te še posebno zanimajo. Katera vprašanja so to?
- Predvsem me zanima, če bomo sistem samoupravljanja neprestano še naprej teoretično razvijali ali bomo najprej počakali in v praksi uresničili že doslej sprejeta teoretična načela ali pa bomo s teorijo nadaljevali, čeprav praksa precej zaostaja. Seveda pa me zelo zanima tudi, icje je v sistemu samoupravljanja prostor za mladega človeka.
- Kako, meniš, bi morali usposabljati mlade v dobre samoupravljavce?
- S samoupravno vzgojo bi morali začeti že v šoli. Prav samoupravljanje v šolah pa ni tako, kot bi po moje moralo biti. O samoupravljanju v šolah je malo napisanega in praktično preizkušenega. 2a uvajanje boljšega samoupravljanja v šole se še najbolj prizadeva Zveza mladine. Ce hočemo, da bodo mladi v delovnih organizacijah dobri samoupravljavci, jih moramo na to navaditi že v šoU. Zdaj pa je praktično tako, da imajo slušatelji le enega ali dva svoja predstavnika v svetu šole ali zboru delovne skupnosti šole. Mlademu človeku premalo zaupamo, čeprav je velika večina mladih sposobnih, dobrih, pravičnih in poštenih.
- Kakšno pa je tvoje nmenje o samoupravnih dogovorih?
- Samoupravni dogovori o delitvi dohodka in osebnih dohodkih so v redu, le poskrbeti bo treba, da se bodo dosledno izvajali. Vnesli bodo določen red v odnose, predvsem na področju delitve osebnih dohodkov, kjer je bil doslej velik
nered. Delavec z isto izobrazbo in na istem delovnem mestu ima lahko drugače (nižji, višji) osebni dohodek, če je manj ali več naredil. Razlika v osebnem dohodku mora temeljiti predvsem na rezultatih dela.
— Predvsem ali izključno na rezultatih dela?
— Predvsem, ker bodo osebni dohodki odvisni tudi od gospodarskih uspehov posamezne delovne organizacije, let službe itd.
— Torej za enako delo enako plačilo. Zdaj pa primerjava delavca, ki je sam, in delavca z družino. Samec bo s svojo j)lačo preživljal sebe, poročeni pa se ženo in 2, 3, 5 ali celo več otrok. Seveda dobi poročeni tudi otroški dodatek za vsakega otroka: 70, 80 ali 90 din. Vendar ta dodatek zadošča danes komaj za nekaj več kot liter mleka na dan, da ne omenjamo ostale hrane, obleke, obutve, stroškov za šolo itd. Družina mora imeti večje stanovanje kot samec in s tem v zvezi je še vrsta drugih večjih stroScov, od stanarine, kurjave, elektrike pa do odvoza smeti in vode. Kako je torej treba po tvojem mnenju zagotoviti, da zaradi tega ne bodo nastajali vedno večji socialni problemi?
— Podrobno o tem še nismo razmišljali. Meniiti pa, da bi moralo biti šolanje res brezplačno, otroški dodatek bi moral biti precej večji, delovne organizacije pa bi. morale namenjati tudi več denarja za aadnjo stanovanj, ker si človek z veliko družino res ne more privarčevati za stanovanje. Delovna skupnost bi morala poskrbeti, da bo tudi ost^h problemov v delovnih organizacijah manj. Ce se bo delavec dobro počutil v svojem kolektivu, tudi ne bo iskal dela drugod. Zadovoljen človek ne bo imel skrbi, zato bo tudi vše svoje sile lahko usmeril na delo in več naredil. Sicer pa je človek naj večje bogastvo.
JOŽE PRIMC
JO'ŽB FURLAN ZA KONGRES SAMOUPRAVLJAVCE,V
Brez denarja ni samoupravljanja
Lahko je samoupravljati tam, kjer je denar — V kmetijstvu denarja ni — Boljše samoupravljanje v kmetijstvu bo, ko bodo za kmetijske proizvode primerne cene in ko bo kmetijstvu znotraj gospodarstva priznano mesto, ki mu pripada — Obrati ne odločajo o dohodku
Združeno kmetijsko in gozdarsko podjetje Kočevje je edino podjetre na območju zahodne Dolenjske, ki je lahko izvolilo ^ojega delegata za kongres samoupravljdcev. Njihov delegat je Jože Furlan, ki je tudi predsednik osrednjega delavskega sveta tega združenega podjetja.
- Ker si predsednik osrednjega delavskega sveta Združenega KGP, mi boš lahko povedal, koUko je v tem samoupravnem organu mo^ih, žensk in mladine?
- Žensk in mladine do 25 let v
našem delavskem svetu ni. Svet šteje 30 članov, samih moških. Njihova povprečna starost je 37 do 38 let.
V našem Združenem KGP je glede na izobrazbo zelo različen sestav. V delu samoupravnih organov po mojem mnenju najbolj zavzeto sodelujejo kvalificirani 'delavci in delavci s srednjo šolo. Ti so tudi najbolj zainteresirani, da posamezni obrat uspeva. Razprave na naših sejah pa niso samo napete, ampak celo žolčne, ker imamo veliko problemov in malo denarja.
DROBNE IZ KOČEVJA
OBCINKI PRVAKI - Pred kratkim je bilo na osnovni šoli v Vasi -Fari tekmovanje za občinske prvake v „Veseli šoli . Občinski prvaki so naslednji: Franci Volf iz Vasi-Fare za 3. razred. Jure Podržaj iz Kočevja za 4. razred, Matjaž Jakšič iz Vasi-Fare za S. razred in Marjan Skof iz Kočevja za 6. razred. Vsi štirje so-dobili zbirko nalivnih peres in diplomo Pionirskega lista. Dobili bodo tudi še značke. 19. maja se bodo udeležili področnega tekmovanja v Ljubljani. Želimo jim obilo uspeha.
Solarji so pogozdovali -
90 učencev vi^ih razredov iz osnovne šole Vas-Fara je 21. aprila uspešno pogozdovalo na Stajerju. Delali so pod vodstvom inž. Toneta Prelesnika in tehnika Toneta Križmana. Učencem so najprej pojasnili pomen pogozdovanja in jim pokazah, kako se sadi Delo so otroci dobro opravili, saj so doma na deželi in dobro vedo, kaj pomeni gozd za našo dolino in za vso državo.
GOREL JE KOZOLEC - 22. aprila zvečer je začel v Vasi TOreti kozolec-dvojnik (toplar), last ^žeta Glada. Čeprav je kozolec lesen inje bila na njem suha krma - se pravi, da je zelo hitro gorel - ga je uspelo gasilcem toliko pogasiti, da stoji ogrodje še pokonci. Škodo so ocenili na 15 do 20.000 din. Pri gašenju so se zelo izkazali domači gasilci in gasilci sosednje^ hrvatskoga gasilskega društva iz Broda na Kolpi.
PRIZNANJA GASILCEM - Gasilsko društvo ima 56 članov. Od teh je prejelo značke za 40-letno delo v dništvu 7 članov, za 30 let 1 član, za 20 let 9 članov in za 10 let 11 članov. Na zadnjem občnem zboru so prejeli priznanja za 40-letno delo v društvu Miha Papič, Anton Ofak, Matija Malnar in Ivan De-lač; za 20-letno delo Matija Bauer, Anton Sega, Miha Spiletič, Jože Marinč, Anton Obranovič in Anton Papež, za 10-letno delo pa Anton Bauer, Matija Ozanič in Jože Lunder. Republiško odlikovanje 2. stopnje imata 2 člana, 3. stopnje tudi 2 člana, gasilsko plamenico 3. stopnje pa ima 1 član.
- Misliš, da bo naš novi študentski klub bolje delal, kot so dosedanji?
- Seveda, saj so se dogovorili, da bodo imeli sestanke „Pod lipco“!
- Kako imate urejeno v načelu samoupravljanje?
- Samoupravljanje v našem Združenem KGP se zelo razlikuje od samoupravljanja v podjetjih, kjer imajo vso proizvodnjo pod eno streho ali le v enem kraju. Naše podjetje ima obrate vse od Grosupljega in Ljubljane do Kolpe. Vsak obrat se potčguje zase.
v našem Združenem KGP imamo najprej 14 obratnih delavskih svetov in 10 zborov delovnih skupnosti, ki zaradi majhnega števila članov sestavljajo praktično delavski svet. Nato imamo tri delavske svete podjetij, in sicer: kmetijskega podjetja, gozdarskega podjetja in stanovanjskega podjetja. Vse te pa združuje osrednji delavski svet Združenega KGP, ki usklajuje zahteve, predloge in načrte posameznih podjetij.
- Kakšne pravice imajo obratni delavski sveti in s kolikšnim denarjem razpolagajo?
- Obratni delavski sveti ne raz-
f)Olagajo z denarjem, pač pa dajejo e predloge delavskemu svetu posameznega podjetja, ki o teh predlogih odloča in ki odloča tudi o delitvi dohodka oziroma razpolaga z denarjem. Del dohodka posameznega.podjetja pa gre v osrednje sklade Z^uženega KGP.
- Se obnese, da z denaijem razpolaga le delavski svet posameznega podjetja, obrati pa ne? Ni nobenih zahtev obratov, da hočejo odločati o dohodku, ki ga ustvarjajo?
- Prevladalo je mnenje, da je najbolje, če z dohodkom razpolaga posamezno podjetje, v okviru katerega je ustvarjen. Dohodek in skladi bi bili preveč razdrobljeni, če bi denar ostal obratom. Zelo verjetno bi obrati ta denar nekoristno porabili, ker ga za kaj pametnega ne bi bilo dovolj. Vendar pa obrati le imajo nekaj den^a. Delavski svet posameznega podjetja ga po posebnem ključu dodeli sindikalnim podružnicam, ki ga potem porabijo za dan žena, dedka Mn priložnosti.
- Pričakuješ, da bo kongres prinesel kaj novega za samoupravljanje v kmetijstvu?
- Težko, če bo kongres na kmetijskem področju iznašel kaj novega. Lahko je namreč samoupravljati tam, kjer je denar, prav v kmetijstvu pa ga ni. Drugi organi bodo morali
E rej urediti politiko cen. Priznati omo morali tudi kmetijstvu mesto v našem gospodarstvu, ki mu pripada. Ko bo to urejeno, bo tudi samoupravljanje v kmetijstvu lažje in boljše.	j.	PRIMC
fraza in podobne
PISMO ZA VEČ KOT 2000 NAŠIH BRALCEV, NAROČNIKOV IN PRIJATELJEV
Naše želje so pri Jelki v Nemčiji
Jelka je bila sprejeta na kliniki nadvse prisrčno in iskreno — Osebje in zdravniki: »mednarodna družina« — Naša dobrodelna in človekoljubna akcija je bila v Nemčiji ocenjena kot nekaj »Izrednega in posebnega, česar drugje po svetu ne poznajo...«
želje številnih naših naročnikov, bralcev in prijateljev pri Jelki.
Vsi ji želimo, da bi se ji razrahljano zdravje izboljšalo, da bi premagala bolezen oziroma njene posledice in se vrnila k svojim dragim srečna in zadovoljna. Seveda ponavljamo: ni mogoče pričakovati čudeža čez noč, saj je za Jelko že dolgih 17 let, v katerih je veUko pretrpela.
Potrebno bo dvoje zdravljenj po tri mesece, da se bodo pokazde posledice izboljšanja.
Čeprav smo se vsak teden sproti zahvalili vsem, ki so sodelovali v naši človekoljubni akciji pri zbiranju denaija za Jelkino zdravljenje, je prav in potrebno, da povemo še enkrat:
brez vaše pomoči, dragi bralci, naročniki in prijatelji Dolenjskega lista, Jelka danes ne bi bila na zasebni kliniki za zdravljenje multiple skleroze v Nemčiji! Res je, da dobiva dekle nekaj nad 800 din invalidnine, vendar naši komunalni zavodi za socialno zavarovanje za zdravljenje take bolezni žal nimajo na razpol^o deviz, da bi bolnike lahko pošiljali v tujino. Tudi pri nas je precej bolnikov, ki jih muči ohromelost ali negibnost posameznih udov, kar je posledica multiple skleroze. Že med zbiranjem pomoči za Jelko nam je pisalo najmanj pet družin, ki želijo naslov zdravnika v Nemčiji, posamezniki pa so prosili tudi že kar zelo določeno, naj se „lotimo še novih zbirk za druge bolnike”. Povedati moramo:
na vsak način je treba počakati, da se bodo pokazali prvi znaki zboljšanja pri Jelkinem zdravljenju. Žal naš list nima sredstev niti ne dovolj moči, da bi podobne akcije lahko širše zastavljal. Potrudili se bomo sicer, da obvestimo javnost o nekaterih najnujnejših socialnih problemih in težkih bolnikih v naši sredini in še se bomo obrnili na odprta srca naših dobrih ljudi. Pokazalo se je, da je občutek solidarnosti globoko zasidran med ljudstvom in da pomoči ne odrečejo široki sloji množic na vasi in v mestu.
\ v \
Slovo je bilo seveda žalostno — up^mo, da bo zato veselje ob zopetnem snidenju toliko večje!
KAJ PRAVI DR. SELZER O JELKJ
Jelko in njeno spremstvo so na kliniki dr. Selzerja sprejeli res nadvse prisrčno. Tu ni sledu o bolnišnici, saj je vše opremljeno tako, da se pacienti počutijo kar najbolj domače. Sobe so izredno čiste, vse v raznobarvnih tapetah, po tleh pa imajo tapisom.
Sanitetni kombi novome^e IMV pred kliniko v Schoenmuenzachu v Schwarzwaldu
Dr. med. Hans Selzer: „Z največjim zanimanjem sem spremljal dobrodebio akcijo vašega lista, prebral pa sem tudi poročilo v Delu . . .“
Ko je dr. Selzer Jelko sprejel, je dejal našim predstavnikom: „Obljubljati seveda ne morem nič. Ce živci še niso uničeni, bo uspeh tu, če pa je živčno tkivo načeto ali uničeno, je zdravljenje seveda veliko težje.“ Lastnik klinike je hkrati naštel veliko primerov, ko so bolniki, ki so leta in leta samo ležali, po večkratnih zdravljenjih zapustili njegovo kliniko brez palic in invalidskega vozička. Dr. Selzer zdravi samo bolezni, ki jih človek dobi pozneje, ne pa že ob rojstvu. Dejal je med drugim:
„Moja želja je, da bi omogočili zdravljenje multiple skleroze v vseh deželah, da bi postalo to zdravljenje po moji preizkušeni metodi uspešno. Zato sem o nastanku, izvorih, oblikah in zdravljenju multmle skleroze napisal knjigo, ki je iz^a lani v Schopfheimu pri založbi Heinrich Schvvab. O moji metodi zdravljenja sem posnel tudi film, s katerim bom poleg znanstvenega referata nastopil na prihodnjem mednarodnem kongresu fizioterapije in rehabilitacije. Z multiplo sklerozo se ukvarjam že od leta 1946. Vesel sem, ko lahko izjavim, daje 80 odstotkov boUiikov po večkratnili zdravljenjih v moji Kliniki potem sposobnih za samostojno življenje. Dok^i o tem so slikami vred v knjigi.“
Dr. Selzer je svojo knjigo s posvetilom poslal tudi uredništvu našega lista. Prebrali smo, da je o nastanku in zdravljenju multiple skleroze predaval lani tudi na I. Ibero-amerikan-skem kongresu za rahabilitacijo v Lissaboni na Portugalskem, kjer je njegova izvirna metoda zdravljenja
V dveh takih poslopjih so vsi prostori zasebne klinike dr. Seizeija: tu se na 90 postelji vrstijo bolniki z vseh delov sveta. (Vse fotografije: Ana Vitkovič)
med znanstveniki vzbudila veliko zanimanja in priznanja.
ZGODBA DR. ANTONIA GALVAOA
Prijazni dr. Selzer je povabil Jelkino novomeško spremstvo na po-
fovor ob kozarcu domačega vina. _^idružil se jim je portugalski zdravnik dr. Antonio Galvao, ki je v Sel-zerjevi kliniki hkrati pacient in zdravnik. Star je 45 let in je zbolel za multiplo sklerozo pred štirimi leti. Na lanskem kongresu v Lissaboni je spoznal dr. Selzerja in tako mu razložil svojo bolezen. Zdaj je dr. Galvao na Selzerjev nasvet že tri mesece na kliniki, zdravje pa se mu je t^o zboljšalo, da sam hodi in' skrbi zase, hkrati pa še pomaga kot zdravnik tudi šefu klinike. Dr. Selzer je povabil k mizi tudi 21-letno dekle Thereso Seitsam, ki je zbolela s 17 leti. Zdaj je že tretjič na zdravljenju (po 6 tednov) in je že skoraj zdrava. Oba, portug^ski zdravnik in Theresa, zdaj hodita in delata vse hišne opravke, prej pa nista mogla sama niti jesti.
Osebje na kliniki dr. Selzerja je kot ena družina, čeprav so tu ljudje z vseh strani: dve strežnici sta celo iz Malezije, tu so Portugalke in tudi dve Jugoslovanki: sestra Mila Colak in glavna sestra Marija, ki je Slovenka. Žal to nedeljo glavne sestre Marije ni bilo doma, ker je imela prost dan. Jelkina mama je bila presenečena, ko je videla, da bo lahko od glavne sestre Marije dobila tako-rekoč iz prve roke občasna pisma, kako se njeni Jelki v Nemčiji godi. Naši predstavniki res niso imeli občutka, da bi bili v bolnišnici: na kliniki vlada izredna domačnost, kar po svoje spet spodbudno vpliva na bolnike in jim pomaga.
Dr. Selzer je bil prav vesel, ko je Jelko pogledal in videl, da ima urejeno zobovje. To je eden izmed prvih pogojev za začetek zdravljenja na njegovi kliniki. Po njegovi izjavi smo „.. . zdaj v južni Nemčiji že znani. ..“, saj se je na njegovi kliniki doslej zdravilo menda kakih 5 ali 6 naših državljanov. Ponovno je naročil posebne pozdrave za člane našega uredništva, ki jih prenašamo vsem tistim, ki so kakorkoli sodelovali v naši veliki zbirki za pomoč bolni Jelki.
Čvrsto upamo, da vas bomo lahko, dragi bralci, naročniki in prijatelji Usta, v kratkem spet obvestili, kako se počuti Jelka v Nemčiji in kako poteka njeno zdravljenje. Ni pa besed, s katerimi vam bi mogli dovolj prisrčno izreči njeno najglobljo zahvalo, da ste ji zdravljenje omogočili!
TONE GOSNIK
KOČEVSKE NOUKE
Napotki bolnikom S krčnimi zilami
Pisali smo že o nastanku in zdravljenju krčnih žil ali varic: Povedali smo, da je nastanek krčnih žil dedno pogojen in ne glede na te osebne lastnosti slehernega posameznega človeka imajo pri nastajanju krčnih žil svojo vlogo vse tiste okoliščine, zaradi katerih pride do zastoja krvnega obtoka v golenjih dovodnicah. Kot smo povedali, sodijo mednje; stoječi poklici, splošna telesna lenobnost, zastoj krvi v trebušni votlini zaradi dolgotrajne zapeke, nosečnost, zadrgnjene podveze idr.
Potemtakem ima vsak član delovnega kolektiva, čigar poklic zahteva daljšo stojo, možnosti, da zboli zaradi motenj krvnega obtoka v spodnjih okončinah. Zato je potrebno misliti na to in čimprej ukrepati, posebno pri tistih osebah, ki dalj časa stojijo, in pri tistih, katerih stoši bolehajo za krčnimi žilami, ker so te skupine najbolj ogrožene. Torej je treba misliti na to bolezen takoj, ko se pojavijo znaki napetosti, stiskanja, teže, krčev in lx)lečin v mečih, čeprav ni nobenih vidnih znakov.
Ukrepi proti nastajanju in razvijanju krčnih žil bi bili na-slft4nji:
a)i Zdrav način življenja ob zadostnem telesnem gibanju, gojenje športov, *praviio razporejeni in dobro izkoriščeni počitki, posebno v poklicih, ki terjajo daljšo stojo.
b) V nosečnosti so mehanični in hormonski vplivi pomemben vzrok za nastajanje krčnih žil, obremenitev spodnjih okončin je večja kot sicer, zato so možnosti za razvoj krčnih žil večje. V^a nosečnost pomeni novo nevarnost. Zato je, ravno v času nosečnosti nujno potreben zdrav način življenja, pravilna prehrana in zadostno telesno gibanje.
c) Pri vseh. poličih, ki terjajo daljšo stojo, posebno, če gre za ženske, je potrebno delati razbremenilne vaje (hoja po prstih v odmorih, doma pa tako imenovana „vožnja s kole-som“. Na delovnem mestu je nujno potrebno nositi čevlje s srednje visoko peto.
d) V primerih, kjer gre za povečano telesno težo (idealna telesna teža odgovarja številu centimetrov telesne višine nad 100, npr.: če je oseba visoka 170 cm, je idealna teža 70 kg), je potrebno ukreniti vse, da bi shujšali. Uživati je treba čim več sadja in zelenjave, odpovedati se sladkorju in močnatim jedem (kruh, testenine) ter maščobam.
e) Pogostokrat so krčne žile kombinirane z drugimi deformacijami, bodisi stopala ali goleni. Razumljivo je, daje takrat nujno potrebno nositi ortopedske vložke za stopala in se posvetovati z ortopedom.
f) Vsaka oseba nad 25. letom starosti, ki občuti težave v spodnjih okončinah, se mora vsaj enkrat na leto pregledati pri zdravniku.
g) Preventivno jemanje zdravil, ki vplivajo na drobno ožilje spodnjih okončin, tako da normalizirajo in utrjujejo žilne stene. Taka zdravila (predpiše jih zdravnik) so potrebna posebno osebam, ki imajo začetne težave: občutke stiskanja, napetosti, teže in bolečin v spodnjih okončinah brez vidnih znakov razširjenja ven. Omenjena zdravila je potrebno jemati neprekinjeno vsaj 6 tednov v teku enega leta, v nasprotnem ne bomo dosegli uspeha.
Če gre za razvito bolezensko sliko varikoznega sindroma (razširjene vene, spremembe na koži goleni v obliki atrofije, sprememba v barvi kože, golenja razjeda, zaradi motenj lavnega obtoka idr.), je nujno potrebno čimprej k zdravniku, ker je zdravljenje takih bolnikov dolgotrajno. Posebno je potrebno povijanje goleni z elastičnim kompresijskim povojem, ki nam ga pr^tično pokaže zdravnik, da ne bi z nestrokovnim povijanjem še bolj zavrli krvnega obtoka. Kompresijski elastični povoj povijemo zjutraj, še preden vstanemo iz postelje, in ne šele potem, ko so razširjene do-vodnice že spet močno napolnjene s krvjo.
Elastične nogavice niso primerne, in sicer zato ne, ker se z njimi ne more doseči enakomerna kompresija, ker lahko nogavica na nekaterih mestih popusti, tako da dosežemo celo nasproten učinek od zaželenega.
Na koncu tega sestavka želim dati še nekaj napotkov glede ukrepov za zdravljenje golenje razjede. Bolniki pogosto uporabljajo različne domače pripravke (arnika, hermelika idr.) za obkladke in izpiranje ter mazila z različnimi primesmi, po katerih se večkrat pojavljajo alergični pojavi. Ravno tako je popolnoma zgrešeno uporabljanje raznih mazil, ki vsebujejo kortikosteroide (hormoni nadledvične žleze) in ki imajo negativen vpliv na zdravljenje golenje razjede. Pogosto ta zdravila kupujejo v lekarni brez recepta in brez posvetovanja z zdravnikom.
Torej mazila, kot so Hydrocyclin, Hydrocortison, Synalar, Locacorten, Ultralan idr., negativno vplivajo na golenjo razjedo, ker zavirajo zaraščanje rane. Prav tako je hudo zgrešeno, če bolnik po lastni presoji zdravi golenjo ragedo in kupuje različna mazila. Mora torej prihajati na ambulantne kontrole zaradi posveta, riadaJjnjega predpisovanja najprimernejših zdravil in vsakokratne obdelave golenje razjede. Bolnik se mora zavedati, da golenja razjeda na okončini s prizadeto cirkulacijo ni enkraten pojav, ki bi po ozdravitvi ne terjal nobene skrbi več. Nasprotno: cirkulacijske motnje ostanejo, in tudi ob najmar\jši poškodbi, vnetju ali podobnem je vedno možno, da se razjeda ponovi.
DR. UUBO ĐOREM
iiiinaiuc^oj\iJCTloiiiifljwiiinfwnrooBHjp|iiinpi]iiipiWB»apgiBg8M|iMW^^^
Obrat INLES v Loškem potoku je letos dobro založen s surovino, se pravi s hlodi. Proizvodnjo v tem obratu vedno bolj specializirajo in zato dosega obrat vedno boljše uspehe. (Foto: Jože Primc)
Malo je upanja za novi rod
Večina odraslih Ribničanov zadovoljuje svoje kulturne in družabne potrebe v gostilnah — Tudi mladina sledr starim, kar pomeni, da naslednji rod ne bo dosti boljši — Ne znajo izkoristiti prostega časa
Na eni zadnjih sej občinske skupščine Ribnica, na kateri so razpravljali o delu pravosodnih organov, milice in tožilstva, so med drugim ugotovili, da je alkohol vzrok mnogih prekrškov in prestopkov. Zato sem pred kratkim obijal dr. Božidaga Volča, kije tudi občinski odbomik in se z njim pogovoril o alkoholu in alkoholizmu v Ribnici.
Povedal je, da po njegovem mnenju večina Ribničanov zadovoljuje svoje kulturne, družbene in nravstvene (etične) potrebe v gostinskih lokalih, katerih število se je v zadnjih petih letih v Ribnici skoraj podvojilo.
V	ambulanto prihaja veliko žensk jokat in tožit, da mož pije, da je nasilen, družina pa nima dovolj za hrano. V takem vzdušju imajo otroci težko mladost, razen tega pa tako otrokom kvarimo značaj.
Alkoholiki so pogosto pri zdrav-
nikih, njihova delovna storilnost pa je majhna. Toda zanimivo je, da delavci, ki se zaposle v tujini, ne pijejo več, čeprav so bili včasih celo alkoholiki. V Nemčiji mora namreč vsak alkoholik iz službe, pri nas pa smo do pivcev zelo strpni.
Žalostno je, da se v Ribnici že veliko mladih vdaja alkoholu, kar pomeni, da bo tudi naslednji rod enako rad pil. Veliko več skrbi bi morali posvetiti mladini in najti način, da bi jo odtegnili pijači.
Precej več skrbi bi morali posvetiti izvenšolski dejavnosti mla-
dine, ki se šola, ter porabi prostega časa zaposlene mladine. Ribniš^ občina ima lepe gorske oziroma planinske postojanke in točke, a mma Planinskega društva. Mladini bi morali vzbujati smisel za naravne lepote, za kulturo. Zdaj pa pogosto najdejo mladi vzore v raznih stripih, kriminalkah in drugje, morda celo v pivcih.
Tudi na področju zdravega izkoristka prostega časa mladina nima preveč svetlega vzora v odraslih. Skoraj nobenega lova, ribolova, izleta ali drugega razvedrila ne znajo prijetno zaključiti drugje kot v gostilni.
Kam torej vodi naša pot?
J. PRIMC
Loški potok: ovce izumirajo
Tudi predic je vedno manj — Bašticek ne pase
v Loškem potoku je vedno manj ovac. S starimi ženskami odhaja v grob tudi predenje volne. Med mladimi ženskami je težko najti tako, ki bi znala presti.
Janez Debeljak-Baštiček, ki je včasih pasel potoške ovce, je že star. Opešal je in je ta posel pred dvema letoma opustil. Kaj dosti s pašo ovac ni zaslužil, zato se za to delo nihče uje.
od glave ovce oziroma okoli 1000 din v sezoni. Razen tega je dobil še pri hiši ali košaro krompirja ali pest volne ali žlico masti. V obdobju, ko je pasel, pa je bil vsak dan pri drugi družini še na hrani.
Kaže, da bo hkrati z Baštičkom v Loškem potoku izumrl tudi tak način pa^ in plačila; izumirajo pa tudi ovce in predice.
Na rob popisa
Popis prebivalstva je za nami. To ni bila lahka naloga. Kaže tudi, da te naloge niso vzeli vsi popisovalci dovolj resno. Prebivalci Zastoka upravičeno negodujejo, Ker že čutijo posledice neresnosti oziroma nestrokovnosti. Odgovorni popisovalec namreč v popis ni zajel tam-kajšnih zdomcev, ki so na začasnem delu v Nemčiji.
S tem dejanjem ni okrnjen le popis, marveč imajo težave predvsem prebivalci ob spremembi stalnega bivališča, ker nimajo potretaega popisnega potrdila.
■
Pastir je pasel ovce nekako od 10. maja do 1. septembra, se pravi takrat, ko ni bilo snega. Za delo v tem obdobju (ne na mesec!) je zaslužil, kot vedo povedati domačini, 10 din
Sodražica: bogati in revni
Na nedavni konferenci krajevne organizacije ZB NOV Sodražica so med drugim obširno razpravljali o socialnih razlikah, ki postajajo vse večje.
Bivši borci so opozarjali na bogatenje posameznih slojev prebivalstva. Poudarjali so, da se o teh primerih premalo piše v naših časopisih, da pa se na drugi strani na veliki zvon obeša vsak dinar, ki ga dobe v tej ali oni obliki borci (priznavalnine itd.).
Kritizirali so tudi vsebino ,Jlde-čega klasja“ in pisanje študentovske „Tribune", češ da ne prikazujeta vemo dogodkov NOV oziroma nimata pravega odnosa do Jugoslovanske ljudske armade.
Kritični so bili tudi do dodeljevanja stanovanjskih kreditov za udeležence NOV. Razpravljali so še o družbeni samozaščiti. Sklenili so tudi, da bodo v drugi polovici maja organizirali tovariško srečanje bivših borcev.
Me znajo ceniti čiste vode
Brez čiste vode ni življenja — Potok okras
Ce reke Bistrice ne bi bilo, prav
fotovo ne bi bilo tudi večine naselij,
i	so danes ob njej, in zelo verjetno tudi Ribnice ne.
Potok ni le okras pokrajine, ampak tudi nujno potreben za življenje. Vsak ve, da brez vode ne bi bilo ne rastlin ne živali in tudi ljudi ne.
Ljudje pa se premalo zavedamo, da nam je čista voda potrebna, če hočemo živeti. Malomaren odnos do vode in zraka ugotavljajo po vsem svetu. Mi pa smo dolžni posubeti za vode in zrak v svoji občini.
Bistrico uporabljamo od izvira preko Sodražice in Ribnice do to-žiralnikov v Goriči vasi za smetile. Vanjo mečemo vseh vrst embalažo (ovojni papir, pločevinaste škatle
PODIRAJO DESTILARNO
V	Loškem potoku so začeli podirati zgradbo nekdanje destilarne eteričnih c^j, ki je bila nad obratom INLES. Destilarno je zaradi nedo-nosnosti že pred več leti ukinila domača kmetijska zadruga, katere obrat je bila destilarna.
itd.) in najrazličnejše druge smeti. Tak odnos do vode je velika škoda za vodo, za pokrajino in za vse občane. Prav bi bilo, da bi z raznimi ukrepi - tudi s kaznovanjem, če bi bilo treba - preprečili nadaljnjo skrunitev narave.
P-c
Štipendija naj spodbuja
22. aprila je bila v Ljubljani skupščina kluba študentov Kočevja in Ribnice, ki so se je udeležili tudi predstavniki obeh občin. Študentje so na njej predihali, naj bi bile v bodoče štipendije sestavljene iz osnove in dodatka za učni uspeh, ki bi spodbudi k boljšim študijskim uspehom. Študentje so izvolili tudi svoja predstavnika v obe občinski komisiji za podeljevanje štipendij.
Nadalje so se dogovorili, da bosta v bodoče obe občinski skupščini vabili na svoje seje tudi predstavnika študentov. Organiziranih bo tudi več ogledov podjetij in sestankov s predstavniki podjetij. Tako se bodo študentje že med študijem seznanjali s položajem v občini in posameznih podjetjili ter z njihovimi načrti razvoja.
Študentje so se zanimali še, kakšne so možnosti za zaposlitev med počitnicami in kako potekajo priprave za proslavo 500-letnice mesta Kočevje.
PLAČE PO DRUGEM KATALOGU?
Sindikat družbene dejavnosti Ribnica bo imel ustanovno volilno konferenco 20. maja. Na njej bodo izvolili 15-članski odbor, nadzorni odbor ter delegata za republiški kongres sindikata družbenih dejavnosti. Na seji so razpravljali tudi o osnutku predloga splošnega družbenega dogovora za družbene dejavnosti ter o pripravah na sklepanje družbenih dogovorov v teh dejavnostih. Pri sklepanju družbenih dogovorov bodo upoštevali merila za osebne dohodke drugega kataloga sindikata družbenih dejavnosti Slovenije.
Ribnica: priznanja OF
Ob 30-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte so 26. aprila v Ribnici podelili petnajstim občanom priznanje OF za njihove zasluge v re-*" voluciji in povojni izgradnji. Pri-znaiya so dobili: Stane Goršič, Vinko Šparovec, Krista Kmet, Mirko Oražem, Alojz Zbašnik, Leopold Kozina, Vinko Drobnič, Albin Košir, Marija Ivančič, Franc Gra-dišar, Ignac Vidic, Danilo Mohar, Dušan Lavrič, Peter Begič in Stane Škrabec.
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli teden so vejale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene:
Kočevje Ribnica (cena v din za kg)
cvetača čebula česen fižol krompir koleraba korenje kumare ohrovt pesa por
peteršilj paradii^ik repa — kisla solata - mehka
špinača
zelje
zelje — kislo
zelena fige — suhe jabolka Umone
orehi - jedrca pomaranče
slive — suhe
banane
jajca
6,50	6,90
3,60	3,65
8,20	8,65
7,80	7,60
1,15	1,30
2,00	1,95
-	9,00
12,00	—
3,50	—
2,95	2,95
3,90	3,95
8,10	8,45
19,00	—
2,60	2,60
8,00 7,50	6,70
10,00	—
6,30	7,20
4,00	3,05
3,40 3,70	3,40
4,00	—
6,80	6,70
4,75	4,20
6,20	6,05
27,00	28,80
4,75 5,60	5,40
4,85	5,40
6,30	6,15
0,60	0,65
ORTNEŠKI POROČEVALEC
Potrebujejo 150 delavcev
V RIKU bodo zelo povečali proizvodnjo
v Loškem potoku je že zakoličen prostor, kjer bodo maja začeli graditi proizvodno dvorano- ribniškega podjetja RIKO, ki bo merila 1760 kvadratnih metrov in zaposlovala okoli 80 delavcev. Ta obrat bo začel delati predvidoma septembra. Že zdaj pa zbirajo zanj delavce, predvsem ključavničarje, varilce ali mlajše ljudi, stare do 40 let, ki so se sposobni priučiti teh dveh poklicev.
V	RIKU se zavedajo, da ne bodo lahko dobili ustreznih delavcev, zato bodo organizirali dva tečaja: za pri-učitev za ključavničarje in tečaj za varilce. Računajo, da bodo zaposlili letos v obratu v Loškem potoku 80 delavcev, od tega 70 popolnoma na novo, 10 pa iz sedanjega obrata v Ribnici. Nadaljnjih 80 (elektrovaril-cev, ključavničarjev in priučenih) pa potrebujejo za obrat v Ribnici.
ORTNESKI MOSTIČKI - 20. aprila se je na ortneški cesti prevrnil v potočno strugo traktor in povzro- . čil preplah. Reševanje je bilo težavno m dolgotrajno. Zato je bila cesta v obe smeri dolgo zaprta. Zapora pa ne bi bila potrebna, če bi bil podrti ortneški mostiček že popravljen. Morda pa tudi te nesreče ne bi bilo, če bi bil mostiček vozen, ker bi del prometa potekal preko tega mostička. Kaj kmalu pa bo nastal zastoj tudi zaradi mostička v ortne-škem drevoredu proti Velikim Poljanam, kakor tudi zaradi mostička proti Močilam, po katerem vozijo iz peskokopov. Oba mostička sta že na trhlih lesenih nosilcih.
POŽARI OB PROGI - Vedno pogostje gori in se kadi ob prop. KaJcor vsSco leto tudi letos ni nič boljše. Trava je suha, hlaponom ne uhajajo iskre kljub varnostnim napravam. Upamo, da do hujših po-, žarov ne bo prišlo, za kar slabi gozdno gospodarstvo.
ŽEGNANJE V GREGORIJI - V nedeljo, 18. aprila, so imeli Gregorci vsakotetni farni praznik. Izredno lep 'dan in še ,Jlokovnjači“ so privabili k Sv. Gregoiju trume pešcev iz vseh strani Slemen in cele kolone motoriziranih ljubiteljev narave. Tak lep kraj in vabljiva okolica kot je pri Sv. Gregorju, zaslužita, da bi se turistični delavci Slemen pozanimali za vse možnosti, ki bi turizem še bolj približale Gregoriji in Gregorcem.
PRVI IZLETNIKI - Stari grad. Grmada in Sv. Gregor so že dobili prve obiske. Posebno ob nedeljah je vse živo in pesem vesele mladine odmeva po hnbih in gozdovih.
UMRL JE MIRKO MOHORIČ, ki je bil tudi v Ortneku znan kot dober gospodar in upravnik doma starih. Marsikaj nas spominja na njegovo delavnost in iznajdljivost. Bil je znan širom Ribniške doline kot razgledan, družaben in socialno čuteč človek. Ostal nam bo v lepem spominu!
V. P.
REiETQ
9. maja v Dragatuš!
5. maja je sicer 'uradni datum krajevnega praznika, vendar ga bodo v Dragatušu prestavili na nedeljo, 9. maj ko imajo ljudje več časa. Letos sc bodo spet spomnili strašnega bombardiranja v maju 1944, ko je sovražnik mislil, da bo uničil Glavni štab NOV, pa se to ni posrečilo. Obenem bodo počastili 30-letnico vstaje in 60-letnico Prostovoljnega gasilskega društva. Vaščani pripravljajo lep program v dvorani zadružnega doma, zatem pa domače belokranjsko slavje.
F.T.
Preveč za eno sejo
Odborniki občinske skupščine Črnomelj so 28. aprila dnevni red zasedanja občinske skupščine skrčili, ker je bil preobširen za eno zasedanje. Tokrat so sprejeli letošnji občinski proračun in program finan-' dranja vzgoje in izobraževanja za leto 1971. Razpravljali so o programu javnih del za lansko leto in za letošnje obdobje, medtem pa so obravnavo zaključnih računov delovnih organizacij iz leta 1970 in poslovna poročila skladov preložili na zasedanje, ki bo v prvi polovici maja.
MLADINA BREZ KLUBA
Viniška mladina je imela doslej plese in sestanke v gasilski dvorani. Tega je konec, ker je podjetje Elek-tro odklopilo instalacijo. Bila je dotrajana in nevarna. Za novo napeljavo ni denarja. Mladinci so se obrnili po pomoč k domačemu odborniku. Prosili so ga, naj jim odstopi prostor v gradu, kjer je posloval bif^e. Mladina pa ne mish le na zabavo in ples, saj je 18. aprila s prostovoljno delovno akcijo urejevala in čistila okolico viniškega gradu ter reber nad kampom.
F. P.
Odeja prekratka, ne noge predolge
56 odst. vseh proračunskih dohodkov je v Črnomlju vezanih na zadovoljitev potreb, določenih z zakonom — Ostanek je premajhen za vse!
z 8,932.399 dinarji bo letos razpolagal občinski proračun v Črnomlju, pri čemer pa je všteta tudi dotacija SRS, ki znaša 760.750 dinarjev. Slišati je kar lepo, če vemo, da je biio lani tega denarja 7,808.593 din, a nove obveznosti zahtevajo velike vsote.
Za kultumo-prosvetno dejavnost bo šlo letos 320.000 din, od tega pa je treba takoj odšteti 290.000 din, kolikor znaša obvezna dotacga kulturni skupnosti. Izdatki za socialno skrbstvo se povečujejo od lanskih 861.188 din na 1,063.680 din. Povečanje gre v glavnem na račun večjih oskrbnin v raznih socialnih domovih in zavodih. Vprašanje je celo, če je planirana vsota zadostna, sicer bo treba razmisliti koga od prizadetih občanov vzeti domov.
Tudi postavka za zdravstveno varstvo ima na pogled precej več kot lani. Skupno bo šlo v ta namen
455.000 din, toda kar 370.000 din gre takoj stran skladu zdravstvenega zavarovanja kmetov, ki ga je občina letos dolžna podpreti. Komunalna dejavnost je v proračunu upoštevana z 200.000 dinarji. Celoten znesek je do dinarja namenjen samo izdelavi načrtov za vodovode itd. brez katerih se občina ne more potegovati niti za posojila.
Za delo državnih o^anov z vse-Hudsko obrambo vred je namenjenih
2.589.000 diiv pri čemer pa zlasti vsota za občinsko sodišče % daleč ne krije potreb. Edini večji in resnični porast v letošnjem proračunu se kaže pri krajevnih skupnostih.
Medtem ko so lani dobile 370.000 din, jim bodo letos razdelili 501.000 dinarjev. Taki odločitvi so botrovali čisti računi. Po pragramih del bo 16 krajevnih skupnosti opravilo za 1,390.000 din raznih komunalnih del, proračun pa bo k temu prispeval le dobro tretjino.
Da bi družbeno-politične organizacije in društva potrebovale več, pa tudi vzdrževanje cest IV. reda, sklad za kmetijstvo in kategorizacija otrok, je več kot očitno, toda vsi bodo dobili manj, kot so prosili in kot potrebujejo za uresničenje načrtov.
Zategovanje pasu se torej nadaljuje. Za Črnomaljce to ni nič novega.
Še o »bolnikih, ki niso lutke«
Na notico, ki smo jo objavili 8. IV. 1971 na črnomaljski strani, nam je zdravstveni dom Novo mesto poslal naslednji odgovor:
„Ker smatramo, da članek enostransko obravnava čakalno dobo v zobni ambulanti Vinica, smo zaradi objektivnosti dolžni dati naslednje pojasnilo.
Na Vinici dela iste dneve kot zobna ambulanta tudi splošna ambulanta, ki jo vodi predstojnica enote iz Cmonilja, ki odgovarja tudi za delo na Vinici. Smatramo, da bi se „pri-zadeti“ morali najprej obrniti nanjo, če so že imeli utemeljene razloge za pritožbo. Čakalna doba je pozimi sicer večja kot poleti, vendar to ne more biti vzrok, da ^ zobni terapevt namesto števila pacientov po delovni normi vzel v ordinacijo vse
« 'im m
,JCončno le*\ pravgo meščani ob pogledu na obnovitvena dela v gradu, s katerimi so začeli prejšnji teden. Da pa je tudi stiska za parkirni prostor sredi mesta huda, je vsak'dan bolj očitno. (Foto: r)
R. BačerJ
ČRNOMAUSKI DROBIR
DELO JE ZAKUUCENO - S pregledom poslovanja v Gostinskem podjelu Črnomelj je komisija za družbeni nadzor končala. O ugotovitvah bo poročala odbornikom na zasedanju občinske skupščine v prvi polovici maja.
KRAJEVNA SKUPNOST ČRNOMELJ bo letos dobila iz proračuna 244.000 dinarjev, kar je v primerjavi z lansko dotacijo 215.000 din precej več. Kljub temu bo pozimi še vedno manjkalo denarja za stalno pluženje cest, poleti pa za škropljenje proti prahu.
ZADNJE DNI PRED PRAZNIKI so bile črnomaljske trgovine polne kupcev. Trgovci so komaj utegnili zadovoljiti stranke. Čeprav so se vsi dobro založili, je ta ali oni kupec pogrešal izbire. Prehrambeno blago, mesne izdelke in pijače so kupovali, kot bi dajali s popustom. Tudi na bencinski črpalki je bilo iztržka več kot običajno.
OKOLI 600 OTROK se v črnomaljski občini prevaža v šolo. Občina plačuje prevoze iz svojih sred-
stev. Letos so v ta namen predvidevali 60.000 din več kot lani, ob pravkaršnji podražitvi prevozov pa že kaže, da planirana vsota ne bo
7 o H rv 6 ^/M/01Q
DOSEDANJI SODNIK črnomaljskega občin^ega sodišča Janeza Kramarič odhaja na novo službeno dolžnost: 7. aprila je bil v Ljubljani zaprisežen za sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu.
STANOVANJSKO PODJETJE je v naselju za obratom tovarne BETI začelo graditi nov stanovanjski blok. Stanovanja bodo odprodali delovnim organizacijam. Kljub temu daje gradnja novega bloka v neposredni bližini stolpiča, kamor so se ljudje vselili pred nekaj meseci, bi bil čas, da bi uredili okolico. Vsaj pri vhodu v stavbo.
ODKAR SO ZACELI OBNAVLJATI FASADO gradu, v katerem ima prostore občinska skupščina, je slišati predloge, naj bi poskrbeli še za zamenjavo starinskih lesenih hodnikov, polnih velikih grč, ob katerih se stranke spotikajo.
čakajoče, ki često presegajo zmogljivosti ene ordinacije. Zobna ordinacija ima svoj delovni čas v okviru sistemizacije delovnih mest glede na razpoložljivi kader in materialne možnosti, ki pa so manjše od potreb. To je za čakajoče paciente težko razumljivo. Zato seveda vsi čakajoči ne morejo priti na vrsto, zlasti še ne, če prihajajo po dnevnih ordinacijah neenakomerno.
Na koncu naj omenimo, da članek enostransko obravnava delo v zobni ambulanti na Vinici in da obsojamo tak način prikazovanja nezadovoljstva. Vsi problemi, ki nastanejo ali obstajajo (mednje sodi tudi čakalna doba v zobni ambulanti), se dajo urediti sporazumno s krajevno organizacijo ter upravo ZD Novo mesto oz. z zdravstveno enoto v Črnomlju.
Direktor: primarij dr. ADOLF SPILER, L r.“
Ni sprememb od Franca Jožefa
Mape in zapiski črnomaljske geodetske službe datirajo iz leta 1870.
Sto let kasneje delajo zazidalne načrte po starem stanju, zato ni čudno, če pride kdaj do zmešnjav.
Kataster bo treba čimpreje posodobiti; ugotoviti resnično stanje, poskrbeti, za sodobnejšo obdelavo podatkov in izdelati kataster komunalnih naprav. Območje Bele krajine je v Sloveniji med zadnjimi, kar zadeva kataster, z novim zakonom pa bo treba te stvari urediti. Potrebovali bi 803.000 din, od tega po zakonu del sredstev prispeva republika.
\ Njegova ljubezen so rože \
Da je Črnomelj v 13 letih dobil 7 hektarov j parkov in nasadov je v glavnem »krivda« Alojza Rauha — Je mojster, da malo takih!
So Gorjanci višji od Alp?
„Zelo žalostno, daje v naši republiki tako malo razumevanja za gospodarske načrte Bele krajine, ki je med vojno veliko več dala kot marsikatero območje Slovenije, kamor danes nalagamo icapital,“ je med drugim dejal na občinski seji v Črnomlju inž. Tomo Plečko. „Kot da bi bili Gorjanci višji od Alp, saj preko njih napredek težko prodre,“ je bila njegova druga misel, ki so jo odborniki podprli z burnim ploskanjem.
Razpravo, ki je ostro načela vprašanje pomoči nerazvitim pri gradnji infrastrukture, kot je oskrba z električno energijo, preskrba s pitno vodo in gradnja cest, je spodbudila informacija o pripravah na letošnjo vseslovensko proslavo ob 30-letnici vst^e, ki bo poleti v Lokvah pri Črnomlju. Odborniki so kazali očitno nejevoljo nad odgovorom Cestnega sklada SRS, ki ne namerava občutneje podpreti CTad-me „partizanske maestrale ‘ od Črnomlja do Crmošnjic oziroma letos vsaj do mesta proslave.
Odborniki so zahtevali, naj občinska skupščina pismeno prosi za malo več razumevanja republiško skupščino. Svojo zahtevo so utemeljili s 30-letnico vstaje ter z najdaljšim stažem v plačevanju samoprispevkov v Sloveniji, kljub vsemu pa Bela krajina ostaja na repu gospodarskih prizadevanj v Sloveniji.
Zanimivo je, da ostrejše razprave o tem ni načel domačin ne nekdanji borec, pač pa mlajši strokovnjak, ki pozna zlasti napore Bele krajine v zadnjih letih.
R.B. .
V_____________________________y
Skromen in redkobeseden
^ možak postane v pogovoru ^ zavzet samo takrat, ko je be-^ seda o cvetju. Za vrtnarja se ^ je izučil na Grmu v Novem ^ mestu, zdaj pa vrsto let ureja ^ v Črnomlju parke in zele-4 nice.	^
<	—	Kakšno j^ bilo mesto
^ takrat, ko ste začeli spremi-^ njati njegovo podobo in ko-^ liko nasadov že ima?
^	,JPred 13 leti je bil Črno-
J melj mnogo manjši. Redke ^ so bile zelenice z okrasnim ^ cvetjem, načrtnega dela na ^ tem področju pa sploh ni J bilo. Do zdaj smo uredili že ^ okoli 7 hektarov parkovnih ^ nasadov. Največ sadimo ^ vrtnice. S tem cvetjem imam ^ največ veselja in izkušenj, pa ^ tudi praktično je, ker se raz-^ raste in ne z^teva veliko
< nege. Tulipani pri nas nima-2 jo obstanka: sproti jih popu-^ lijo in potrgajo.“
^	—	Delate za krajevno
^ skupnost. Menda niste za vse ^ vrtnarske posle sami?
^	„Dva sva, morali pa bi biti
^ vsaj štirje, če bi hoteli na-^ črte za olepšavo mesta ures-^ ničiti in bolje vzdrževati že 4 urejene parke in zelenice.“
<	—	Ali ste mesto spremi-
^ njali v zelenice po svojem ^ načrtu ali ste zamisel dobili ^ kje druge?
^	,JPrepotoval sem vso za-
hodno Evropo. Vsako leto.
Najbolj se mi je priljubila Švica s svojo urejenostjo in čistočo. Tam nisem nikjer videl človeka, ki bi odpadke vrgel na tla. Le kdaj bo pri nas tako!“
^ kadar imam dopust, jo mah-
nem v drugo smer. Samo ^ parke in cvetje ogledujem.
— Kakšni so vaši svetli in žalostru trenutki v službi?
„Ne pričakujem pohvale, čutim pa zadovoljstvo, če vidim človeka, da se ustavi pred nasadom in reče: „Glej, kako lepe so rože!“ Naravnost boli pa me, kadar zlikovci uničijo to, kar smo mi z veUkim trudom naredili. Ponoči lomijo grmičje in trgajo rože.“
R. B.
mUsI y4<H’^€uHn^m
' ' 'BREŽICE
Ste v zadregi : za darilo /
I šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsa-I ko priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč I cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbliži cvetličarni
f nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež!
STANOVANJSKO PODJETJE ČRNOMELJ
ot) j a v 1 j a prosto delovno mesto
- RAČUNOVODJE
Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali srednja strokovna izobrazba s 6-letno prakso v finančni stroki Delovno mesto se lahko zasede takoj. Stanovanje ni na razpolago. Rok prijave je 10 dni po objavi razpisa.
COSMOS Ljubljana
tovarna BELT. Črnomelj
1 azpisuje naslednje štipendije:
1. na visokih šolah
FNT — metalurgija strojna fakulteta olektro fakultet-ii
2. srednje šole
TSS — strojni oddelek TSS — metalurški oddelek TSS — elektro oddelek
3. na poklicnih šolah
obratni električarji Na poklicni kovinarski šoli v Črnomlju za strugarje, rezkalce. ključavničarje, orodjarje
5 štipend.ij 3 štip>endije 1 štipendija
6 štipendij 9 štipendij :i štipendije
2 štipendiji
12 štipendij
Prošnje /.a štipendije je treba poslati na upi-avo to-\arne BELT. Črnomelj, do 15. julija 1971.
"Perutninsko meso in kokošja
JAJCA
prodajamo odslej tudi na novomeški tržnici. CENJENI POTROŠNIKI, OBIŠČITE NAS!
# UspeSnl poslovni stiki iiuji«‘Ka podjetja v Ljubljani t v.si'ini pomembnejšimi (ovurnumi v dr^.avi omosočajo tudi naSI prodajalni, da Je .stalno /alo2ena z vsein tekstilnim blaKoni in konfekcijo po najniijih dnevnih cenah.
'(S}eleieksHh* ČRNOMELJ
V
»Brez, Dolenjca'; kot brez žlice v hiši!«
TURISTIČNO DRUŠTVO SEVNICA hortikulturna sekcija
prireja v soboto, 15. maja
ZANIMIV IZLET NA SEJEM CVETJA V ZAGREB
Odhod z železniške postaje Sevnica ob 6.55 zjutraj s potniškim vlakom.
Prijave sprejema in daje pojasnila Cvetličarna Fric pri kolodvorski restavraciji do 12. maja 1971.
Iščemo dekle
(redno ddovno razmerje)
za čiščenje restavracijskih prostorov. Hrana in stanovanje v hiši. Osebni dohodek po pravilniku o OD.
Zglasite se osebno.
Gostinski šolski center Ljubljana
»Brez .Dolenjca': kot brez žlice v hiši!«
PIONIR
NOVO MESTO TEL. 21-243
HITRO, KVALITETNO IN POCENI
vam nudimo v servisu in obratu:
# servisne preglede in popravila vozil v garancijski dobi:
ZASTAVA, RENAULT, TAM
# vsa večja in generalna popravila osebnih vozil: ZASTAVA, RENAULT in TOVORNIH VOZIL
# kleparska in avtoUčarska dela
# lastnikom osebnih vozil priporočamo optični pregled podvozja in uravnoteženje koles
# nudimo ključavničarske, strugarske in varilske storitve
PRIČAKUJEMO VAŠ CENJENI OBISK! PRIPOROČAMO PREDNAROČILA na tel.: (068) 21-243
Kmetijsko in trgovsko podjetje
AGRARIA Brežice
obvešča potrošnike, da Kmetijsko p>osestvo Cerklje ob itrki — RAZPRODAJA KOKOSI Nakup je možen vsak dan, razen nedelje, od 7. do 15. ure. Cena: 10 din za kokoš. Za nakup se priporoča kolektiv
Kmetijskega posestva Cerklje
VABOO
T\V»
Moške obleke in hlače, ženske nnidi In maksi plašče iz balonske svile, ženske obleke iz trevire in diolen iofta
si izberite v poslovalnici
KONFEKCIJA
trgovskega podjetja SEVNICA
VAŠA BANKA
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
obvešča vse občane in komitente, da je' 4. MAJA 1971
odprla novo EKSPOZITURO na Cesti kom. Staneta 10 v Novem mestu.
V novi ekspozituri bomo opravljali naslednje bančne posle:
# ZBIRALI HRANILNE VLOGE
# VODILI ŽIRO RAČUNE OBČANOV
# VODILI DEVIZNE RAČUNE OBČANOV
# OPRAVLJALI DEVIZNO VALUTNE POSLE, ODKUP IN PRODAJO VALUT
# OPRAVLJALI DRUGE BANČNE POSLE
Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
mrnmi:
H:®:®:;;::---*
vi > A*«
Nasadi holandskih tulipanov pred tovarno BETI nekatere bodejo v oči. Trije mladinci, ki so pred kratkim gredoč s plesa potigali cele šope rož, so že dobili račun: 260 dinaijev. Nič bolje kot tulipanom se ne godi okrasnemu grmičju po paikih in nasadih. Veje rumenih forzicij so na debelo lomili. (Foto: R. Bačer)
m MESTO
Kmečka ohcet trka na duri
28. maja bo Metlika preplavljena z narodnimi nošami — Pri prevozu nevestine bale bo sodelovalo več folklornih skupin iz Bele krajine
Spektakel, kakršnega Metlika še ni videla, bo 28. maja gotovo privabil na tisoče gostov v Belo krajino. Znano je, da bo ta dan v Metliki potekal del mednarodne turistične prireditve „slovenska kmečka ohcet“. Program je že znan.
Popoldne ob 15.30 bo predaja nevestine bale pred (Šan-glovo hišo na Mestnem trgu. Folklorne skupine s Preloke, Vinice, iz Starega trga, Draga-tuša, Adlešič, Metlike, morda še iz Semiča in Črnomlja, pa tudi nekatere iz hrvaške strani, bodo za udeležence na kmečki ohceti iz raznih evropskih dežel še posebno zanimive.
Ob 16. uri se bo začel prevoz bale z vsemi ceremonijami. Svatje bodo šli čez Drage do Kiemesca, po Vinogradniški cesti čez Požek na Trg svobode, kjer bo pred Zalokarjevo hišo bala predana ženinu.
Zatem bodo na Veselici, pred Vinsko kletjo in na kopališču nastopi folklornih skupin s tamburaši, igrala bo metliška godba na pihala, nastopil pa bo tudi Henček s svojim ansamblom.
Prevoz kmečke bale si bodo ogledali tudi udeleženci avto-rallyja Ljubljana—Metlika. Start bo 28. maja ob 11. uri pred halo Tivoli v Ljubljani, opoldne bodo udeleženci rallyja obedovali v Novem mestu, Metličani
VSO PODPORO USTAVNIM SPREMEMBAM
Na območju metliške občine so javne razprave o ustavnUi spremembah v glavnem končane, razen v Metliki, kjer bo sestanek 5. maja. Za uvod bo govoril Miro Gošnik, član izvršnega odbora republiške konference SZDL. Javne razprave so bile po terenu zelo dobro obiskane, občani pa so z izredno dobro udeležbo pokazali, da se zavedajo pomembnosti obravnav. Skoro ni bilo hiše, iz katere ne bi vsaj eden prišel na javno razpravo. Ljudje v celoti podpirajo ustavne spremembe, obenem pa so izjavljali, da od njih tudi veliko pričakujejo.
pa jih bodo pričakali ob 14. uri pred tovarno BETI.
Ta dan bo Metlika tudi okrašena, kot se spodobi za tako prireditev, za dobro počutje gostov pa se z.vso vnemo pripravljajo gostinci. Računajo tudi, da se bo trlo tujih in domačih novinarjev ter snemalcev, preko katerih bodo Metliko spoznali narodi 16 dežel.
Priznanja O F podeljena
v petek, 30. aprila zvečer, so v Metliki na slavnostni akademiji v počastitev 30-letnice vstaje in 1. maja podelili letošnja občinska priznanja Osvobodilne fronte. Priznanje je dobila občinska organizacija Rdečega križa za dolgoletno stalno in uspešno delo in s tem tudi vsi aktivisti RK v občinski in v terenskih organizacijah.
Med posamezniki so dobili priznanja: Niko Rožman iz Boršta; Emil Škabar iz Gradca, Jože Simonič in Ivanka Muc iz Drašič ter Zvonko Pavlovič iz Metlike.
Gasilci so dajali račun
Pohvalna ocena o dosedanjem delu občinske ga< sllske zveze v Metliki — Tudi sklep: v tednu po* žarne varnosti praznik gasilcev
Ob prisotnosti podpredsednika občinske skupščine inž. Ivana Ko-stelca, sekretarja komiteja Martiiia Stefaniča in Milana Vrhovca, predstavnika republiške gasilske zveze, 90 na nedavnem občnem zboru gasilske zveze v Metliki poročali o delu predsednik Anton Vraničar, poveljnik Martin Cmugelj in blagajnik Ignac Stupar.
Obračun dela je bil prav dobro ocenjen, saj so lani dobili novo brizgalno v Dragomlji vasi, na Primostku in v Lokvici pa so začeli graditi gasilski dom. V razpravi so ugotavljdi, da opremljenost gasilskih društev kljub vsem prizadevanjem še ni zadovoljiva. Poleg 6 novih motornih brizgaln bi jih morali dobiti na terenu še 14, ker so dosedanje zastarele. Tako računajo, da bodo že v letošnjem letu nabavili vsaj dve: za Gradac in Podzemelj.
Gasilska zveza je organizirala tudi več sektorskih tekmovanj in občinsko tekmovanje, na katerem si je Božakovo priborilo naslov občinskega prvaka. Na občnem zboru so sprejeli več sklepov za bodoče delo. Pomemben je zlasti ta, da bodo Metličani skupno s Črnomaljci pri-
redili tečaj za gasilske strojnike, po možnosti pa bi radi s tečajem usposobili še tajnike in blagajnike gasilskih društev, kar bi oživilo organizacijsko in operativno delo na terenu.
Metličani bodo letos sodelovali na proslavah 100-letnice gasilskih dru? .JV v Krškem in v Mariboru ter 9C '<*tnice gasilskega delovanja v Črnomlju. Posebno veseli pa so ga-sUci odločitve, da bodo z letošnjim letom vpeljali gasilski praznik, ki ga bodo sami izbrali v tednu požarne varnosti. Ta dan bodo za člane gasilskih društev priredili izlete z obiskom sosednjih društev.
NE NA KOPALIŠČE!
Komunalno podjetje in mnogi meščani se trudijo, da bi dali Metliki čim prijetnejšo podobo, nekateri pa ta prizadevanja sproti podpirajo. Tako je metliško podjetje GOSTUR |ia letnem kopaliSču ob Kolpi zrsa-dilo precej cve^a, pa je že nasledaje dni bilo iz zemlje poruvanih čez 30 sadik vrtnic. Zato podjetje GOSTUR prepoveduje vstop na kopališče v Metliki in v Podzemlju, dokler ne bo z objavo odprta letošnja kopalna sezona.
SPREHOD PO METLIKI
šentjernejCanke
v METLIKI
ZMAGALE
Prejšnji teden je bilo v Metliki področno rokometno prvenstvo za zenske ekipe z osnovnih šol. Prvo mesto je os-vojila osnovna šola Martina Kotarja iz Šentjerneja, na drugem so Artiče, sledijo Metlika, Krško, Črnomelj in Krmelj. Rezultati posameznih srečanj: Metlika : Krmelj 7:0, Artiče : Krško 9:1, Šentjernej : Krmelj 15:1, Krško : Črnomelj 6:5, Šentjernej : Metlika 10:3 in Šentjernej : Artiče 5:3. Za 'najboljšo igralko prvenstva so razglasili Marijo Ostrelič iz Artič, za najboljšo strelko Nežko Kromar, najboljša vratarka pa je bila Milena Jereb, obe pionirki sta iz Šentjerneja. Tekmovanje je bilo dobro organizirano.
T. GASPERIC
POSVETOVANJE PREDSTAVNIKOV OBKOLPSKIH OBCIN je bilo v Metliki v četrtek, 28. aprila. Navzoči zastopniki iz Metlike, Črnomlja, Kočevja, Ogulina, Duge Rese, Karlovca, Ozlja in Somobora so obravnavali izvajanje regionalnega obkolpskega programa, ki zajema prometne zveze, rekreacijske kraje in prostore, turizem itd. Kot prvi uspeh prizadevanj bo 9. maja otvoritev novega mostu na Kolpi v Metliki.
NA STARI CESTI V METLIKI ropoče kompresor, delavci komunalnega podjetja kopljejo jarke za kanalizacijo. Spričo skalnatega terena je delo težko in zamudno. Kanalizacijo bodo položili še po Bregu revolucije oziroma po bodoči Gan-glovi cesti in zato tudi tu že kopljejo jarke. Za zdaj samo do Vujčičeve-hiše. Ko bo kanalizacija končana, bo možno v doglednem času Staro
cesto bolje urediti in tudi asfaltirati.
DELAVCI KOMUNALNEGA PODJETJA so pred kratkim odstranili polomljeno žično ograjo pri šolskem vrtu. Novi betonski zid, na katerega bodo postavili popravljeno ograjo, so za dober meter pomaknili proti vrtu, tako da bo cesta odslej precej širša. Treba pa jo bo še urediti in čimprej asfaltirati, že zavoljo številnih prireditev v bližnjem domu Partizana in na Pungartu.
PRETEKLI TEDEN STA UMRLA; Marija Kovačič iz Mokronoga, stara 82 let, in Janez Kostelec, kmet iz Drašič, star 77 let.
ZADNJI DEŽ je močno koristil razsušeni zemlji in tudi vodnjaki po vaseh in vinogradih so se nekoliko napolnili. Zdaj je po parkih in vrtovih vse v cvetju, pa tudi po gozdovih, saj je metliški učenec Mitja Pavlovič že na Jurjevo,- 24. aprila, v Bočki nabral lep šopek šmarnic.
metliški tednik
M ^ f ^
bonboni
© ©
tedens^ie
B
Petek, 7. maja - Stanislav Sobota, 8. maja - Viktor Nedelja, 9. maja - Dan zmage Ponedeljek, 10. maja - Izidor Torek, 11. maja - Matija Sreda, 12. maja - Pankracij Četrtek, 13. maja Servacij
' BREŽICE: 7. in 8. 5. francoski barvni film ..Medved in lutka“. 9. in 10. 5. angleško-italijanski barvni film „Stiije komandosi za Norveško". 11. in 12. 5. italijanski barvni film „Premična Meta“.
ČRNOMELJ; Od 7. do 9. 5. ameriški barvni film „Stiije v burji“. 11. 5. ameriški barvni fUm „Obramba obtožuje".
KOSTANJEVICA: 8. 5. egiptovski barvni film ,.Arabska princesa". 9. 5. ameriški barvni film „Tobruk".
KRSKO: 8. in 9. 5. ameriški b^-ni film „Dan obrnjenega revolverja".
SLUŽBO DOBI
SPREJMEMO NATAKARICO in kuhinjsko pomočnico ( lahko sta tudi začetnici ali priučeni), stari do 25 let. Nastop službe takoj ali s 15. 5. 1971. Gostilna Milka Murko, Krško.
VSO OSKRBO nudim kmečkemu fantu, ki bi po službi pomagal na kmetiji. Možnost zaposlitve. Knific, Medno 21, Ljubljana-Sentvid.
STANOVANJA
ZAMENJAM stanovanje (enosobno in pol) v Črnomlju za enako^ ali večje v Novem mestu. V poštev pridejo samo vojaški, upokojenci. Naslov v upravi lista (928/71). ODDAM opremljeno sobo v centru mesta. Naslov v upravi lista (932/71).
SPREJMEM dekle na stanovanje. Marija Pečaver, Trdinova 21, Novo mesto.
ZA PLACILO vnaprej uredim dve sobi, vseljivi čez mesec dni. Oddam tudi takoj vseljivo sobo. Naslov v upravi lista (937 /71). PRODAM dvosobno stanovanje. Ogled vsak dan po 15. uri na Zagrebški 7, Novo mesto.
Motorna vozila
PRODAM FIAT 600-D. Branko Kranjc, Loka pri Zid. mostu 30.
PRODAM ZASTAVO 750; ugodna cena. Rudi Sitar, Jablan 9, Mirna peč.
OSEBNI AVTOMOBIL NSU Prinz, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista (927/71).
PRODAM AVTO volkswagen 1300, letnik 1966. Ogled: Novotehna, poslovalnica 2, Kandija, Novo mesto.
PRODAM FL\T 600 D. Mirana Jarca 20, Novo mesto.
PRODAM AUDI luxus 1969, malo vožen, izredno ohranjen. Naslov v upravi lista (939/71).
PRODAM NOV MOTOR MZ ES 150, prevoženih 240 km, malo karamboliran, po ugodni ceni. Ogled vsak dan od 7. do 14. ure. Martin Dragan, Mercator, skladišče Ločna, Novo mesto.
PRODAM
UGODNO PRODAM sobni kamin, 2 peči „Plamen", 1 štedilnik „Gorenje". Naslov v upravi lista (931/71).
 	■	ipina m
voz zapravljivček. Miha Fabjan, Vel. Rigelj, 1, Dolenjske Toplice.
PRODAM KOSILNICO Alpina in Fabj Topli
PRODAM enofazni hidrofor, skoraj nov, po nizki ceni. Jozefina Za-platar, Mokronog 113.
PRODAM enofazni hidrofor (180 litrov). Poizve se v gostilni Lazar, Mali Slatnik, Novo mesto.
PRODAM malo mlatilnico s tresali. Anton Zupančič, Kurirska pot 14, Novo mesto.
POCENI PRODAM dnevno sobo z dvema kavčema. Cesta herojev 33 a (Pri Labodu).
PRODAM rabljen magnetofon Philips (dvostezni) in kolekcijo posnetih trakov. Kozole, Nad mlini 19, Novo mesto (tel. 21-517 v popoldanskem času).
12. in 13. 5. francoski barvni film „Male vrline - veliki grehi". 10. 5. slgvenski film „Na klancu".
METLIKA: Od 7. do 9. 5. ameriški barvni film „Hiša iz kart". Od 7. do 9. 5. ameriški film „Priča mora umreti". 12. in 13. 5. ameriški barvni film „Spovem se ..."
MIRNA: 8. in 9. 5. ameriški barvni film „Neukrotljivi".
MOKRONOG: 8. in 9. 5. ameriški barvni film „Noč generalov".
NOVO MESTO: 8. in 9. 5. nemški barvni film „Charlyjev stric". 10. in 11. 5. angleški barvni film „Na itebi je vrsta, da umreš". 12. in 13. 5. francoski barvni film „Droga". -POTUJOCl KINO NOVO MESTO: Oa 7. do 11.5. ameriški barvni film „Pot na zaliod".
RIBNICA: 8. in 9. 5. ameriški barvni film „Vroči milijoni".
SEVNICA: 8. in 9. 5. ameriško-italijanski film „Samomorilski ko-mandos"X 12. 5. ameriški film „Bostonski datiitclj".
SODRASUCA: 8. in 9. 5. ameriški film „Bilka v Ardenih".
ŠENTJERNEJ: 8. in 9. 5. „Velika pobuna".
TREBNJE: 8. in 9. 5. ameriški barvni vojni film „Bobni skozi Mo-hawk".
Cilka Pipan, Gaberje 76, Brusnice prepovedujem hojo po mojem dvorišču in pašo živine po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom .sodno preganjala.
Marija Plut, Grm 1, Gradac, prepovedujem vsakomur vožnjo in pašo Kokoši na njivi Ciline, kakor tudi na stavbiščnih parcelah št. 1181/2, 1154 in 1155 k. o. Primostek. Kdor ne bo tega upošteval, ga bom sodno preganjala.
Marija Žugelj, Slanina vas • 10, Metlika, preklicujem pašo kokoši in živine ter hojo po moji njivi v Penja-novcu. Enako velja preklic vožnje po mojem zemljišču na Kokoljevcu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Anton Zupančič, Kurirska pot 14, Novo mesto, prepovedujem vsako hojo, igranje otrok, razmetavanje smeti in odpiikov ter pašo kokoši po mojih travnikih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
02
ESTIIAI
UGODNO PRODAM mlatilnico ZMAJ, jermenico za traktor Ze-tor, vprežne grablje kombinirke BAUTZ in traktorsko snopove-zalko LANZ. Vodopivc, Roje 15, Šentjernej.
PRODAM košnjo sena in otave. Ogled od 16. ure dalje. Golob, Trdinova 41, Novo mesto.
PRODAM košnjo sena in otave. Pojasnila daje Adolf Gričar, Dol. Podboršt — mlin, Trebnje.
KMETIJSKO GOSPODARSTVp Slovenska vas — Dob pri Mimi, proda večjo količino sena po dnevni ceni.
PRODAM malo rabljen vprežni obračalnik in nov kultivator za enoosni traktor. Ferkolj, Krono-vo. Šmarješke Toplice.
PO UGODNI CENI prodam mlatilnico češke znamke (veja in čisti) in pisahii stroj „TriumP*. Julij Beber, Tanča gora 10, Dragatuš.
PRODAM izpravnl električni stroj za strešno cementno opeko s 1500 modeli. Martin Jančar, Dol. Težka voda 2, Stopiče.
KUPIM
KUPIM 200-300 kg betonskega železa (9-11 mm) ali zamenjam za vino. Naslov v upravi Usta (919/71).
PRODAJAM vozila Opel. Smaj-dek, Valantičevo 7, Novo mesto. Oglasite se v popoldanskem času.
HITRO OCISTI oblačila družbeni Obrat Pralnica in kemična čistilnica Novo mesto, Germova 5. Odprto od 6. do 18. ure.
NOVO:	ščetke	praktične za
čiščenje radiatorjev in vse ostale ščetarske usluge nudi:* Sčetarstvo Armič, Tržaška 52, Ljubljana.
V VALILNICI na Senovem lahko dobite vsako sredo enodnevne piščance po znižani ceni 2,00 dm; bele težke, rjave in črne. Se priporoča: Mijo Gunjilac, Senovo 72.
RADIO
SEVNICA
NEDELJA, 9. MAJA: 10.30 -Občinske novice in lokahia poročila. Reklame in oglasi - Zgodilo se je v preteklosti - Po domače (glasbena oddaja) - Pogovarjali smo se z vaščani iz Tržišča - Kmetijski nasveti - Zabavna glasba z uganko -Zlom fašizma - predpogoj napredka (ob dnevu zmage) — Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - Zaključek oddaje.
SREDA, 12. MAJA: 16.00 Reklame in oglasi - Zgodilo se je v preteklosti - NAJPOPLOT - Ohranitev zdravja in mladostne svežine -TOP-POPS 12 - Z ribiško palico v roki - Po domače z ansamblom Mihe Dovžana - Zaključek oddaje.
PRODAM košenico na CJorjancih, primemo za vikend. Naslov v upravi lista (915/71).
ENOSTANOVANJSKO HlSO, 800 kv. m vrta s sadnim in okrasnim drevjem, primerno tudi za obrt, proda Ana Molan, Črnec 41, Brežice.
UGODNO PRODAM manjše posestvo, hišo z električno napeljavo, z vodo in gospodarskim poslopjem, Sončna lega, dovoz z avtom, primerno za vikend. Cena po dogovoru. Takoj vseljivo. Ivan Andrejaš, Zdole 63,	68270
Krško.
R A z IM o
POROCNI PRSTANI! - Ce želite osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ali nevesto, ji kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
50-LETNI vdovec z manjšo kmetijo brez otrok išče dobrosrčno upokojenko — vdovo ali žensko (po možnosti brez otrok ali samo z enim otrokom) od 35 do 45 let. Ponudbe na upravo lista pod „Vdovec".
m
M
Ljubi ženi in mamici Kristini Bartolj, Kettejev drevored 49 za 40. rojstni dan želimo, da bi ostala še naprej srečna in zdrava med nami -mož Franc, hčerki Fani in Jožica ter sin Franci.
Ob boleči in prerani smrti mojega nadvse ljubljenega moža in brata
ALOJZA MOVERNA
iz Vapčje vasi 18 pri Semiču
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, vaščanom za podarjene vence, cvetje, za izrečeno sožalje vsem, ki so ga.v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in strežnemu osebju internega in kirurškega oddelka bolnice Novo mesto, tovarni ISKRA in sodelavkam KOZB, OOZB, SZDL za pomoč, Martini Jakša in Lojzu Kočevarju za poslovilne besede, godbi in pevcem, vsem, ki so sočustvovali z nami še enkrat prav lepa hvala.
Žalujoča žena Anica, brat Franc z ženo Mici in drugo sorodstvo
Ob bridki in nepozabni izgubi naše drage mame
JOŽEFE POTOČAR
iz Vel. Bučne vasi 28
se zahvaljujemo vsem, za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste jo spremih na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Spilarju in dr. Vodniku za vso požrtvovalnost v času njene bolezni, osebju internega in kirurškega oddelka novomeške bolnice, gospodu župniku za spremstvo in vsem sosedom, ki so nam stali ob strani ob tej težki izgubi.
Žalujoči: sinovi Franc, Lojze in Jože z družinami in hčerka Pepca z družino
Po dolgi bolezni nas je v 75. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra
MARIJA LUŽAR, roj. DRAGMAN iz Polhovice pri Šentjerneju
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonih vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Podobniku, dr. Kramarju in dr. Zuniču za lajšanje bolečin v času njene bolezni, terenskemu obratu Cestnega podjetja v Novem mestu. Kremenu Novo mesto in Iskri Šentjernej za podarjene vence ter gospodu župniku za obred.
Žalujoči:	mož Alojz, sinovi
Alojz, Jože in Martin z družinami in Tone, hčerki Marija in Martina z družinama, sestra Pepca z družino in drugo sorodstvo
Društvo upokojencev Straža-Toplice poklanja namesto venca na grob pokojnega Franceta Sajeta iz Drganjih sel 100 din Zvezi slepih Novo mesto. Za poklonjeni znesek iskrena hvala - Zveza slepih Novo mesto.
UlSOgl^
v O d i j O
v kvaliteti
m
• • •
nagrajujejo
Visoki C bonboni z dodatkom vitamina C utrjujejo vaše zdravje.
Njihova posebnost je tiidi sodobna in higienska embalaža. Zbiralce značk tudi nagrajujejo! Kdor pošlje pet praznih vrečk bonbonov visoki C in sestavi iz sedmih kuponov, ki bodo objavljeni v
DOLENJSKEM LISTU
besedo VISOKI C ter vse skupaj pošlje v propagandno službo Žito Ljubljana, dobi brez žrebanja kolekcijo petih značk.
©000 nagrada-visoki c 00000000^
0
m
Kombinat
2ito.
Ujubljana. .Smartinsk;! 13-1 (nagrada — \i.soki C)
8000000000000000000600000^
/------
Ob boleči in prezgodnji izgubi našega ljubega sina, brata in strica
FRANCA ŠINKOVCA
miličnika iz Žužemberica (starega 45 let)
se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vencev, govornikom doma in ob odprtem grobu, pevcem ,J)u-šana Jereba" iz Novega mesta, godbenikom iz Straže, Rilcem z Dvora, iz Žužemberka, Šmihela in Reber za prevoz. Posebno se zahvaljujemo ZB in KS iz Žužemberka, SZDL in kolektivu obrata Iskra iz Žužemberka, UJV iz Novega mesta in OM iz Žužemberka. Zahvaljujemo se tudi sosedom za vso pomoč in vsem, ki ste ga spremili na zadnji potj.
Žalujoči: starši, brata Ivan in Drago z družinama, sestra Anica z možem, sestra Milka s hčerko in drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi mojega dobrega moža, očeta, starega očeta, strica
FRANCA ZAMANA
upok. rudaija iz Hinje pri Krmelju
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, vence in sočustvovali z nami v težkih trenutkih. Posebna zahvala rudarski godbi Hrastnik, pevcem „Svobode" Krmelj za žalostinke, društvu upokojencev Šentjanž za spremstvo s praporom in govorniku za poslovilne besede, ^hvala tudi rokometašem „Svobode" Krmelj za udeležbo in pomoč pri pogrebu, gospodu župniku za sprem.stvo in obrede ter sosedom za nesebično pomoč.
Žalujoči: žena Julijana, otroci Julijana, Franci, Pavla, Roman, Justi, Marjan z družinami in drugo sorodstvo
Ob bridki izgubi našega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica, pokojnega
JOŽETA PEČJAKA
upokojenca iz Dolge vasi 60 pri Kočevju
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spoštovali in ljubili ter spremili na zadnji poti. Prav posebna zahvala velja zastopnikom družbenih organizacij in občinske skupščine Kočevje ter govornikom z:i poslovilne besede, gasilcem, lovccm, logarjem, godbi na pihala ter vsem znancem in sorodnikom, ki so mu poklonili vence.
Užaloščena žena Pepca, sin Alojz in hčerka Malči z cUužinama ter drugo sorodstvo
Dolga vas, 14. aprila 1971
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi nepozabnegn moža in očeta
JOŽETA UHANA
iz Gor. Ponikev 11 pri Trebnjem
se najlepše zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, gasilskemu društvu, prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnjii poti ter mu posuli prerani grob s tako lepimi venci. Se posebna hvala gosp>odu dekanu in Pavletu Japlju za ganljive besede. Vsem 2sa vse najlepša hvala
2alujo6i: žena Malka in sinova Jožko in Mirko
Ob boleči in prerani izgubi moža in hčei ke
ALOJZA VAJSA
NATAŠE VAJS
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njiju, nam izrekli sožalje in jima darovali cvetje.
Posebna zahvala kolektivu ELA Novo mesto, Zdravilišču Dolenjske Toplice, tovarni ISKRA Novo mesto, tovarni LABOD Novo mesto, godbi in p>evcem ter častiti duhovščini.
Se enkrat vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala!
Novo mesto, 1. maja 1971.
2alujoči: žena - mamica in vsi sorodniki
BREZ BESED
Oboje potrebujemo; vaš
Stari in novi naslov
ko nam pismeno javljate spremembo naslova! Lisla vam na novi naslov ne moremo po.šiljati, če nam hkrati ne sporočite svojega dosedanjega (starega) naslova. Ne jezite so torej na nas, če boste prejemali Dolenj.ski list tudi naprej na dosedanji naslov, čeprav že stanujete kje drugje -zato upoštevajte naše gornje na-vodilo.	UPRAVA	LISTA
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00,
12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob
22.00, Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 7. MAJA: 8.10 Operna matineja -^.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Glasbena - 10.15 Pri vas cK)ma — 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti -Glavni povzročitelji gozdnega medenja — 12.40 Z ansamblom Lojzeta Slaka - 13.0 Pri^ročajo vam . .. 14.35 Naši poslu&lci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 16.00 „Vrtiljak^* - 17.10 Človek in zdravje - 18.15 Anton Dvoržak: Godalni kvintet v G-duru.
19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci - 20.00 Poje zbor francoske RTV — 20.30 „Top-pops 13“ —
21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih.
SOBOTA, 8. MAJA; 8.10 Glasbena matineja - 9.35 Z orkestrom Arturo - 10.15 Pri vas doma -
11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti — Mr. Ivan Mrzel: Naj-pogostnejše bolezni golobov -12.40 Poje tenorist Arduino Zamaro
- 13.30 Priporočajo vam... -
14.30 Veseli zvoki z domačimi ansambli - 15.30 Glasbeni intermezzo
- 16.00 „Vrtiljak** - 16.40 Dobimo se ob isti uri - 17.10 Gremo v kino - 19.00 Lahko noč, otroci! -
19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana - 20.00 Spoznavajrio svet in domovino - 21.15 Parada zabavne glasbe - 22.20 Oddaja za naše izse^ence.
NEDELJA, 9. MAJA: 6.00 do
8.00 Dobro jutro! 8.05 Janez Dokler: Mojih 30 zrelih let in mladi —
9.05 Koncert iz naših krajev -
10.05 Še pomnite, tovariši... Dr. Aleš Bebler: Od zloma do prvih uporniških strelov - 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
- vmes ob 11.00 Poročila - Tim-stični napotki za naše goste iz tujine /
- 11.50 Pogovor s poslušalci ^
13.30 Janez Korošec: Zaključni boji leta 1945 - 13.50 Z domačimi
ansambli - 14.30 Humoreska tega tedna - B. Čopič: Osma ofenziva -15.25 Radijska igra — Ciril Kos-mač-Borut Trekman: Pomladni dan
- 16.45 do 19.00 Nedeljsko športno popoldne - 19.00 Lahko noč, otroci!^ 19.15 Glasbene razglednice
- 20.00 „V nedeljo zvečer**. -22.20 Zaplešite z nami!
PONEDELJEK, 10. MAJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine -
12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Tatjana Stupica: Novejše raziskave na področju obdelave tal - 12.40 Pihalni orkestri na kocertnem odru -
13.30 Priporočajo vam... 14.35 Naši poslusalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo —
16.00	„Vrtiljak** - 16.40 Operetna glasba - 17.10 ,4*esem dela** -
18.15 „Simah** - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute s triom Franca Sušnika - 20.00 Carl Orff: Mesec - opera v petih slikah -
21.15 Iz slovenske lažje orkestralne glasbe - 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 11. MAJA: 8.10 Glasbena matineja — 9.35 Slovenske narodne izvaja ansambel bratov Avsenik - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila — Turistični napotki za
naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Dušan Terčelj: Vino in prehrana - 12.40 Lepe melodije z orkestrom „101 Strings**. -
13.30 Priporočajo vam ... — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 15,30 Glasbeni intermezzo —	16.00 „Vrtiljak** - 16.40 „Rad imam glasbo** - 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek na svidenje! - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorfeija — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra - M ,t Miller: Želva Mauro-cordatos — 22.15 Umetna glasba azijskega sveta.
SREDA, 12. MAJA: a 10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Franc Grum: Hranilna vrednost trave, silaže in sena je odvisna od vlaknine — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam .. . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** -17.10 Jezikovni pogovori — 18.15 Iz slovenske orkestralne glasbe —
19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu - 22.15 S festivalov jazza.
Četrtek, 13. maja: 8.10
Glasbena matineja — 9.35 Popevke z jugoslovanskih festivalov - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila -Turistični n^otki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti -Inž. Andrej Šertelj: Kmečki gozdni posestniki iz Cme na Koroškem na izletu — 12.40 Od vasi do vasi
13.30 Priporočajo vam ... - 14.10 Poslušajmo in primeijajmo pesmi mladih - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 ,,Vrtiljak**. - 17.10 Koncert po željah poslušalcev -
18.15	Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Francija Puh^a — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -
21.00 Večer s slovenskim pesnikom Janezom Menartom — 21.40 Glasbeni nokturno - 22.15 NaŠi skladatelji, ki delujejo na tujem.
TELEVIZIJSKI SPORED
ČETRTEK, 6. MAJA . 9.35 TV V SOLI (Zg) - 10.30 NEMŠČINA (Zg) - 10.45 ANGLEŠČINA (Zg) - 11.00 FRANCOŠČINA (Bg) - 14.45 TV V ŠOLI -ponovitev (Zg) - 15.40 NEMŠČINA - ponovitev (Zg) - 15.55 ANGLEŠČINA - ponovitev (Zg) -16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Bg) -	16.45 MA-
DŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.15 PIKA NOGAVIČKA - serijski fUm (Lj) - 17.45 KONGRES SAMO-UPRAVLJALCEV V SARAJEVU (Sa) - 18.15 OBZORNIK (Lj) -
18.30 SKRIVNOSTI ŽIVALI - serijski film (Lj) - 19.00 MOZAIK aj) - 19.05 ENKRAT V TEDNU (Lj) - 19.20 VSE ŽIVLJENJE V letu dni - serijska oddaja (Bg) -19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TY DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 ČETRTKOVI RAZGLEDI: Pariška komuna (Lj) - 21.25 L. Pi-randello: MOJ SVET - nadaljevanka (Lj) - 22.55 400 LET SLOVENSKE GLASBE: DanUo Švara (Lj) - 22.55 POROČILA (Lj)
PETEK, 7. MAJA 9.30 TV V ŠOLI /Zg) - 11.00 ANGLEŠČINA (Bg) -	15.40
OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE: Srbohrvaščina (Bg) - 16.10 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 16.25) (Bg) - 17.00 VIJAVAJA-RINGARAJA (Jurčič) (Lj) - 17.45 POROČILO S KONGRESA SAMOUPRAVLJALCEV (Sa) - 18.15 OBZORNIK (Lj) -
18.30 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Zg) - 18.45 VARIETE (Zg)
- 19.00 MESTECE PEVTON - serijski film (Zg) - 19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 TUJEC NA VLAKU - ameriški film (Lj) -
22.15 RDECILO - nemška barvna glasbena oddaja (Lj) - 22.45 PO-ROCILA (Lj)
SOBOTA, 8. MAJA pribl. 8.25 KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV V SARAJEVU -prenos (Sa, Lj) — 14.30 Wembley: NOGOMETNI FINALE ZA ANGLEŠKI POKAL -orenos v barvah (EVR) - 18.00 OBZORNIK (Lj) -
18.15 POPULARNE NARODNE PESMI - oddaja TV Beograd (LJ) -18.45 HOLANDSKI DRAGULJI -serijski film (Lj) - 19.10 MOZAIK (Lj) - 19.15 OB MEDNARODNEM DNEVU RK - Človek človeku (Lj)
- 19.45 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
1 - 20.35 EVROPSKA MODA -i' barvni prenos s Plitvic (Zg) 21.45 * REZERVIRANO ZA SMEH (Lj) -
22.15 NEPREMAGLJIVI - serijski 1 film (Lj) - 23.05 TV KAŽIPOT
(Lj) 23.25 POROČILA (Lj)
NEDELJA, 9. MAJA 8.55 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorie, Plešivcc) Bg) -
9.30 PARTIZA>ISKE KORACNICE (Lj) - 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Bg) - 10.45 MOZAIK (Lj) -
10.50 OTROŠKA MATINEJA: Pika Nogavička, Skrivnosti živali (Lj) -
11.45 MESTECE PEVTON - serijski fUm (Lj) - 12.35 TV KAŽIPOT (do 12.55) (Lj) - 14.00 MOTOKROS V ZABOKU - prenos (Zg) -
16.30 TISTEGA LEPEGA DNE -jugoslovanski film (Lj) - 18.00 Leipzig: NOGOMET NDR : JUGOSLAVIJA (Bg)' - 19.45 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) -
20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 KARA-DJOZ - humoristična oddaja (Sa)
- 21.35 VIDEOFON (Zg) - 21.50 ŠPORTNI PREGLED (JRT) -22.20 POROČILA (Lj)
PONEDELJEK. 10. MAJA 9.05 ODPRTA UNIVERZA (Bg)
- 9.35 TV V ŠOLI (Zg) - 10.30 NEMŠČINA (Zg) - 10.45 ANGLEŠČINA (Zg) - 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Bg) -
14.45 TV V ŠOLI - ponovitev (Zg)
- 15.40 NEMŠČINA - ponovitev (Zg) - 15.55 ANGLEŠČINA - ponovitev (Zg) - 16.10 FRANCOŠČINA (Bg) - 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.50 TOBIJA - I. del (JRT) (Lj) - 18.00 RISANKA (Lj) - 18.15 OBZORNIK (Lj) -
18.30 V SVOBODO - oddaja iz cikla Po poti slovenske državnosti (Lj) - 19.00 MOZAIK (Lj) - 19.05 MLADI ZA MLADE (JRT) (Lj) -
19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 MED DVEMA OGNJEMA
- film iz serije VOS (Lj) - 21.30 USTAVNA RAZPRAVA (Lj) -
21.45 KULTURNE DIAGONALE (Lj) - 22.25 POROČILA (Lj)
TOREK, II. MAJA 9.35 TV V ŠOLI (Zg) - 10.40 RUŠČINA (Zg) - 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Bg) -
14.45 TV V ŠOLI - ponovitev (Zg)
- 15.35 RUŠCiNA - ponovitev (Zg) - 15.55 TV VRTEC (Zg) -16.10 ANGLEŠČINA (Bg) - 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Po-hoije, Plešivec do 17.00) (Bg) -
17.45 TIKTAK: Babica in trije vnučki (Lj) - 18.00 RISANKA (Lj)
- 18.15 OBZORNIK (Lj) - 18.30 SLOVENSKI TOP POPS - Skozi 25 let, 3. oddaja (Lj) - 19.00 MOZAIK (Lj) - 19.05 SAMOUPRAVLJANJE (Lj) - 19.30 STARŠI IN OTROK (Lj) 19.40 PET MINUT ZA BOLJŠI JEZIK (Lj) - 19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 POKRAJINA PO BITKI - poljski film (Lj) - 22.15 LIKOVNI NOKTURNO: Mihael Stroj (Lj) - .. . POROČILA (Lj)
SREDA, 12. MAJA 8.15 TV V ŠOLI (Zg) - 17.05 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) do 17.20 (Bg) -
17.45 PIKA NOGAVIČKA - šved-
ski fUm (Lj) - 18.15 OBZORNIK (Lj) - 18.30 NARODNA GLASBA (Lj") - 19.00 MOZAIK (Lj) - 19.05 OD FILMA DO FILMA (Lj) -19.20 PO SLEDEH NAPREDKA (Lj) - 19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 TEH NAŠIH 50 LET: Leto 1946 (Lj)
Četrtek, 13. maja 9.35 TV v ŠOLI (Zg) - 10.30.. NEMŠČINA (Zg) - 10.45 ANGLEŠČINA (Zg) - 11.00 FRANCOŠČINA (Bg) - 14.45 TV V ŠOLI -ponovitev (Zg) — 15.40 NEMŠČINA - ponovitev (Zg) - 15.55 ANGLEŠČINA - ponovitev (Zg) -16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Bg) -	16.45 MA-
DŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.45 VESELI TOBOGAN; Vuzenica - 2. del (Lj) - 18.15 OBZORNIK (Lj) -
18.30 SKRIVNOSTI ŽIVALI - serijski film (Lj) — 19.00 MOZAIK (Lj) - 19.05 ENKRAT V TEDNU (Lj) - 19.20 VSE ŽIVLJENJE V LETU DNI - serijska oddaja (Bg) -
19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 Četrtkovi razgledi: Samoupravna pota (Lj) - 21.25 L. Pirandello: MOJ SVET - nadaljevanka (Lj) — 22.15 400 LET SLOVENSKE GLASBE: Matjan Kozina (Lj) - .. . POROČILA (Lj)
PETEK, 14. MAJA 9.30 TV V ŠOLI (Zg) - 11.00 ANGLEŠČINA (Bg) - 14.40 TV V ŠOLI - ponovitev (Zg) - 16.10 GLASBENI POUK (Bg) - 16.40 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 16.25) (Bg) -
17.30 VIJAVAJA-RINGARAJA (Levstik) (Lj) - 18.15 OBZORNIK (Lj) - 18.30 GLASBENI DNEVNIK (Bg) - 19.00 MESTECE PEVTON - serijska oddaja (Lj) - 19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 <Lj)
20.35 VELIKI KARNEVAL - ameriški film (Lj) - 22.35 EVROPSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI -posnetek iz Madrida (Lj) - . .. POROČILA (Lj)
SOBOTA, 15. MAJA 9.35 TV V ŠOLI (do 11.00) (Zg)
- ŠPORTNO POPOLDNE - 17.45 OBZORNIK (Lj) - 18.00 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM FRANCA FLERETA (Lj) - 18.25 Jiri Bauer; KLEPETAVI POLŽ - češka mladinska opera (Lj) - 19.15 MOZAIK (Lj) - 19.20 S KAMERO PO SVE^ TU (Lj) - 19.45 CIKCAK (Lj) -20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 GLASBENA KRIŽANKA - 7. oddaja (Lj) -
21.35 NEPREMAGLJIVI - serijski fUm (Lj) - 22.25 TV KAŽIPOT (Lj) - 22.45 POROČILA (Lj) -
22.50 EVROPSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI - posnetek iz Madrida (Lj)
JUGOBANKA
<
ObP^
LJUBLJANA, Titova 32
LJUBLJANA, Celovška 106
CELJE,
Titov trg 7
Vabimo vas, da se poslužite bančnih storitev, ki vam jih nudf JUGOBANKA s svojimi poslovnimi enotami v Jugoslaviji in preko predstavništev v tujini
# zbira hranilne vloge občanov
# vodi devizne račune občanov
# opravlja vse storitve na podlagi varčevanja v Jugoslaviji in tujini
# daje kredite za stanovanjsko izgradnjo in potrošniške kredite
Jugoslovanom na začasnem delu v tujini JUGOBANKA omogoča, da svoje prihranke	‘	jdi	pri	tujih	bankah,	s	katerimi
imamo posebne aranžmojt w v.^jezičnih in trojezičnih knjižicah, in to v ZR Nemčiji, Avstriji in Švici.
Prihranki v markah, šilingih in frankih na teh knjižicah lahko ,prav tako dvigajo v teh državah in v Jugoslaviji pri vseh filialah JUGOBANKE.
Banka v Celju posluje vsak delavnik, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
kcal/h
Vilko Videčnik—60-letnik
Ob toplih čestitkah svoje družine ter mnogih osebnih in delovnih prijateljev bo sredi mnogostranskega dela praznoval v petek, Z maja 60-letnico svojega življenja Vilko Videčnik, ravnatelj osnovne šole v Mokronogu.
Pred 23 leti smo ga ljudje takratnega trebanjskega okraja prvič spoznali. Rodil
se je sicer na zelenem Štajerskem in tudi mladost mu je potekala tam. Svoja zrela in plodna delovna leta pa je daroval Dolenjski, trebanjski občini, Mokronogu pa še prav posebej.
Ob prihodu v Trebnje so mu odkazali dokaj nepomembno delo, toda njegove osebne vrline in vsestranske sposobnosti niso mogle ostati dolgo prikrite. Poverili so mu odgovorneje delo in izkazal se je kot odličen organizator ljudskoprosvetnega dela, malo pozneje se je uveljavil tudi kot poverjenik za prosveto. Seveda ga je vzporedno z njegovim strokx)v-nim delom spoznalo vse trebanjsko območje kot pre-
udarnega in preprostim ljudem dostopnega ter zato pri njih zaželenega političnega aktivista. Bil pa je tudi pevec, dirigent, dramski igralec in kdo bi le mogel našteti mnogotera njegova udejstvovanja!
Blizu 20 let že dela kot ravnatelj v Mokronogu in vodi tudi dve podružnični šoli. Ni pa samo dober predstojnik svojim tovarišem, trdno se je povezal z vsemi delovnimi ljudmi okrog sebe. Ne politično in ne kul-tumo-prosvetno življenje v Mokronogu in širši okolici ne utripa nikjer brez Vilka Videčnika. Zdaj se pojavi kot slavnostni govornik, zdaj kot funkcionar, zdaj kot prepričujoč aktivist in že je spet pevec, igralec, dirigent, vodja karnevala... Družba ceni Videčnikove napore. Več kot upravičeno je pred dnevi prejel pomembno priznanje OF.
Tako razvejano in nenehno delo ljudi močno utruja. Utruja seveda tudi našega jubilanta. Toda on ima mimo večine prirojeno lastnost, ki nam manjka, njega pa rešuje: neverjetno domiselnost za humor. V si-\ tuacijah, ki marsikoga stro, obme Vilko vse težko in nerešljivo na smešno - in že je tu optimizem in nova volja za delo. Zato je vsakdo rad njegov družabnik in sodelavec.
Dragi naš Vilko! Dve želji imamo tvoji stari prijatelji ob tvojem prazniku. S prvo se pridružujemo vsem tvojim častilcem za dobro zdravje in še nove delovne uspehe, z drugo pa bi ti hoteti povedati, da vezi prijateljstva niso popustile, čeprav jih s „kongresi^ ne potrjujemo.
D.
Vas drsi v dolino
O Podplanini, vasi v kočevski občini, ki počasi drsi proti reki Ca-branki, bomo v eni prihodnjih številk našega lista napisali nekoliko več.
Tokrat naj povemo le, da je odneslo vaščanom v dolino del poti in da je zato obiskala 28. aprila vas posebna občinska komisija, ki je sku-šala rešiti, kako spehati vozno pot do treh hiš v tej vasi Seveda pa bo najboljša rešitev možna, ko bodo vaščani popolnoma složni. Dovoy je, da jih tepe narava, ki jim odnaša zemljo, pota, skednje in jim resno ogroža tudi hiše.
Po prvi oceni komis^e, ki pa ni dokončen sklep, je treba izdelati izračune in načrte za popravilo in razširitev stare poti in za gradnjo po-
polnoma nove poti, ki bi koristila tudi več drugim vranom za dostop z vozovi na njive. Dokončna odločitev pa je odvisna seveda od složnosti občanov, cene gradnje oziroma popravila in seveda od tega, kdo bo to plačal.	*	J	P
ISSSSSSIŠKŠII o^prto*B«del^:j
^ SAMOPOSTREŽBA pri mostu MARKET v Bršlinu	^
Kaljenje odnosov
Zakaj tako, gospod tržiški župnik?
Dr. Jože Pogačnik, ljubljanski škof in metropolit, je na tradicionalnem novoletnem sprejemu slovenskih duhovnikov pri republiški komisiji za verska vprašanja ocenil, da so zdaj odnosi med Cerkvijo in državo dobri in da je naša družba pri ustvarjanju skupne blaginje odprta tudi za vernega človel^. Izrazil je tudi željo, da bi napredek prodiral tudi med nižje organe naše družbe ...
Odnosi med Cerkvijo in državo so se normalizirali, zato javnost pričakuje, da bo tudi nižja duhovščina sledila zgledu in smernicam
Žal pa vedno ni tako; vsi, kot da še nočejo razumeti novega časa, ki terja od vsakega posameznika veliko zaupanja in osebne strp-
nosti, brez katere ne more biti pravilnega odnosa med vernimi in nevernimi ljudmi Kako naj si drugače razlagamo odnos, ki ga je pokazal tržiški župnik Franjo Pava-lec pri nekaterih akcijah krajevne skupnosti, ko je očitno nasprotoval vsakdanjim prizadevanjem njenega vodstva, namesto da bi pokazal vsaj strpen odnos, če že ne volje do sodelovanja. Ne bi natančneje opisovati primera s pokopališčem ati s postavljanjem telefonskih drogov na župnijski zemlji, ne navajati njegovih nepotrebnih izjav o komunistih, saj ne
gre, da bi ga zdaj loviti za besedo.
Gospod župnik bo verjetno sam spoznal, da s svojim ravnanjem in s svojimi sta-tišči škodi največ sebi, svojemu delu in konec kx)ncev - stvari Cerkve. Naši ljudje že ločijo, kaj je zasebno človekovo versko prepričanje in kaj so poskusi umetnega ločevanja vernih in nevernih ljudi Normalizacija odnosov med Cerkvijo in državo je terjala vetiko strpnega, potrpežljivega dela - zlasti pa zaupanja, zato bi bilo prav, da bi tudi tržiški župnik znal ceniti ta trud.
PO' 10 DNEH VESELJAČENJA:
Pobeg v »sladki noči«
Nemec in Slovenka sta se po rjuhah spustila iz apartmaja hotela na Lisci in nameravala uiti čez mejo, ne da bi plačala gostinski račun
Planinci rešujejo otroke iz Ledene jame
Otroci zdrsnili v jamo
Za otroke je bila sreča, da je takrat hodilo okoli Ledene jame precej ljudi, ki so pomagali
Pet otrok se 1. maja ni moglo rešiti iz Ledene jame na Mestnem vrhu nad Kočevjem, vendar je pomoč kmalu prišla in vsi so bili hitro zunaj.
V jamo je šla najprej skupina treh otrok. Ko so jih tisti, ki so ostali zunaj, vprašali, če se da priti do dna jame in nazaj, so oni, ki so že bili v jami, odgovorili, da je spust nekoliko težji in nevarnejši, ven pa je lahko priti.
Kmalu sta kar po zadnjici pri-drsala po snegu in ledu do dna jame še dva otroka. Ko so hoteli vsi iz jame, pa so ugotovili, da ne gre, ker je led trd, navpičen in po njem drsi.
Tisti, ki so ostali zunaj ali hodili mimo jame, so sprva menili, da gre za šalo, končno pa so le poklicali planince, ki so otroke spravili ven.
Ta doživljaj naj bo v opozorilo ostalim, da ne bodo poizkušali priti sami v Ledeno jamo, ki je sicer lepa in zanimiva, a utegne biti tudi nevarna. Včasih je bilo lažje priti v
jamo in iz nje, ker je bila urejena dostopna pot z ograjo za oprijemanje.	J.	P.
Upravnik Tončkovega doma na Lisci je 26. aprila ves zaskrbljen prišel ^na postajo milice v Sevnici in povedal, da sta minulo noč izginila „draga" gosta, 34-letni nemški mornar Franz Einer in njegova ljubica Rozalija Mrak (23 let), doma iz Maribora, potem, ko sta deset dni preživela v veseljačenju in popivanju. Zvečer pred pObegom sta se zaklenila v svoj apartma, napisala listek, naj ju zjutraj niliče ne moti, češ da sta utrujena, spletla vrv iz štirih ijuh in se spustila z okna — seveda ne da bi poprej poplačala gostinski račun, ki je znašal že okoli 150 starih tisočakov.
Trpežne ijuhe, ni kaj reči (nekaj podobnega uporablja naša televizija v reklamne namene), tudi romantičen pobeg, kakršnega poznamo iz romanov in filmov, toda tokrat se je vsa romantika za ubežnika kaj neromantično končala. Se isti dan, ko sta ušla, so ju ujeli vojaki pri obmejni karavli Vič pri Dravogradu, kjer sta hotela pobegniti čez mejo. Mariborski sodnik za prekrške je ubežnikoma dosodil 10 dni zapora, privedli pa ju bodo tudi k preiskovalnemu sodniku v Sevnico.
Kaj pa upravnik? Se mu ni zdelo nič sumljivo, ko sta Nemec in Slovenka tako brezskrbno zapravljala denar v planinskem domu? „Zdelo
se mi je nekam čudno, po tednu dni sem zahteval plačilo, vendar me je Nemec odpravil, češ da bo v Nemčijo pisal po dodatni denar. Pismo je res napisal, toda ni ga odposli. Našli smo ga v njegovi zapuščini, ko je z Rozalijo zbežaL Pustil je tudi. svoje osebne stvari, celo kovček z oblekami. Tudi ona je vzela s seboj le tisto, kar je bilo na njej,“ piše v zapisniku postaje milice, ki je raziskovala ta poučen primer, ki je opozorilo tudi drugim gostincem in morebitni njihovi lahkovernosti.
M. L.
• ••
30. MAJA SVETOVNA ELITA V KRŠKEM
Te dni je zvezna športna komisija AMZ Jugoslavije obvestila AMD Krško, kateri pari bodo nastopili na svetovnem conskem speedway prvenstvu, ki bo v Krškem 30. maja letos. Kot kaže, bodo v Krškem nastopili tekmovalci iz CSSR, Avstrije, Bolgarije, Romunije, Italije, ZDA in J^oslavije. Nastop Američanov še ni zagotovljen, v primeru da ne bodo nastopili, pa jih bp nadomestil par iz Nem^e zvezne republike.
L. HARTMAN
Drugič: strogi zapor za Hasana
Na ponovljeni obravnavi je novomeško okrožno sodišče ugotovilo, da je Hasan Mujčič iz Obrežja v sporu s sovaščanom Milanom Povhom prekoračil silobran — Mujčič se je na spopad s Povhom dolgo pripravljal
Na ponovljeni obravnavi je novomeško okrožno ^dišče 29. aprila obsodilo Hasana Mujčića iz Obrežja na tri leta strogega zapora zaradi kaznivega dejanja, ki se je zgodilo že 15. februarja 1969. Tedaj je Mujčic v I^linovi gostilni v Obrežju z nožem trikrat smrtno zabodel sova^ana Milana Povha.
Pridejo časi, ko človeku nekaj malega odpove, pa se mora napotiti k specialistu v mesto. Dolga je pot k splošnemu zdravnilcu, ko je treba čakati na pregled in napotnico, potem pa še v n^sto, kjer se je treba posebej prijaviti. IM tem je treba čakati in č^ati, včasih tudi nekaj mesecev.
premaknilo. Pacienti so vstopali in kmalu odhajali. Tudi sam sem prišel na vrsto. Ena, dva, tri in že sem bil pregledan, saj z boleznijo ^i,;b41^ Jhifc posebnega, ijto-l«nih bistvenih izprememb.
Pobral sem listine z receptom in odšel po dolgih hodnikih. Obhajala me je slabost, ker sem bil lačen, de-
izmučenih postav, ki ure in dneve ždijo brez cilja. Tu sem dal namestiti igralne avtomate za razvedrilo. S tem bomo dosegli dvojno korist, /fcvi^, vaši ^ obiski bodo tu prijetni nekatere celo koristni, m drugič, izgubljeni denar se bo bogato obrestoval v zdravstvu, u bo tako postalo renta-
Odslej zdravstvo rentabilno
Naposled je le napočil težko pričakovani dan. Doma sem na p<^eželju, zato seiQ se zgodaj in tešč odpravil zdoma, da bom prišel prej na Vrsto^^Vcndar zaman. Pred mahd^ je bilo, okrog dvajset zdolgočasenih obrazov.
,JDo desetih bom opravil,“ sem si mislil, vendar je bila misel zgrešena. Sotrpini so me opozorili, da doktor prične z delom šele ob enajstih, ko pride tz bolnice, čeprav smo bili naročeni za osmo uro.
Moral sem čakati v vrsti in obupavati, kajti na tak način bom spet ob delovni dan. Nekaj pred enajsto se je
loma pa slab zaradi nepre-bolele gripe. Zameglilo se mi je pred očmi, zapiskalo v ušesih, v nos mi je udaijal težak vonj po razkužilih ... spet sem spregledal. Stal sem 4^i množice, k| je nekoga veselo pozdravljala. Glej, glej, saj to so isti bolniki, ki sem jih srečaval po hodnikih in čakalnicah!
Govornik jih je utišal in nadaljeval z mogočnim glasom: „Tako torej, drage tovarišice in tovariši! Kot sem že rekel,'vam bo z današnjim dnem omogočeno prijetno, da, ček) koristno bivanje v bolnicah in poliklinikah. Nič več ne bo po čakalnicah in hodnikih s^olgočasenih in
roduktivno. treba več
bilno in visoko Tako vam ne metati proč denaija po go-stihiah in beznicah, kjer letniki poberejo iivtomata dnevni izkupiček v višini rajesečnega dohodka delavca ..
„Hvala ti,“ je vpila množica bolnikov in zdravstvenega osebja.
Hitro sem se odpravil k bližnjemu avtomatu in začel igrati. Dinaiji so padali v luknjo, v avtomatu se je bliskalo in prijetno cingljalo.
,4e slabo? “ me nekdo potreplja po rami.
„Kako slabo? Saj vidiš, da imam polne roke dela,** mu odvrnem.
„Zmešan je,“ je nekdo pripomnil.
,jviič ne mešam! Čista igra. Ali ne vidite, da se vsa kolesa vrtijo? “
„Vode, vode,“ histerično kriči neka ženska.
„Dajte mi pivo! Žejen sem‘‘ zakličem.
„Že	nesem,“	zavpije
nekdo v bližini in me polije, da sem bil ves moker po obrazu in za vratom .. .
Glej, glej! Avtomati so izginili. Ljudje me začudeno gledajo, kot da nimajo kaj drugega početi.
„Kje pridem ven? “ jih vprašam.
„Pojdite tja še po potne stroge, potem pa zavijte na desno in boste zunaj.** „Imate stro&e? ** me vpraša ženska pri izplačilih in gleda papiije.
,,0, imam. Takole bo: tri dnevne zaslužke in dve vožnji v mesto.**
„Vračamo samo vožnjo za danes,** mi odvrne, ko podpisujem prejemek.
Odpravim se naravnost domov, saj mi je od vsega ostalo še toliko denaija, da drugam nisem mogel. Niti na kosilo.
ŽABARJEV LENART
Na prvi obravnavi je bil Mujčič na okrožnem sodišču oproščen, tožilec pa se je pritožil, tako da je vrhovno sodišče SRS sodbo razveljavilo. Na drugi obravnavi se je tudi dokončno izkazalo, da je Mujčič v Kalinovi gostilni prekoračil silobran in storil s tem kaznivo dejanje po čl. 135 KZ.
Povh in Mujčič sta bila sicer že dolgo pred tragičnim dogodkom v Kalinovi gostilni sprta, njun resnejši spor je oktobra 1968 obravnavalo tudi občinsko sodišče v Brežicah. Povh tedaj ni bil zadovoljen z Muj-čićevo izpovedjo in je zagrozil, da
mu bo že pokazal. Mujčič je tedaj začel nositi nož.
Ko sta prišla zvečer 15. februarja 1969 v Kalinovo gostilno, je Povh pozval Mujčiča na pretep. Mujčič se s poškodovano roko sicer ni mogel tepsti, je pa čakal, da bo lahko potegnil noz. To se je tudi zgodilo. Povh je zgrabil stol in z njim začel udrihati po Mujčiću. Ta pa je bliskovito potegnil nož in trikrat zabodel Povha. Rane so bile smrtne.
Sodišče je na ponovljeni obravnavi ugotovilo, da je Mujčič pričakoval Povhov napad, da je bil nanj pripravljen tudi v gostilni in da je, ko je pote korači
je potegnil nož, namenoma pre-ii silobran.
SNEG ZA PRAZNIK
Na sam 1, maj je bila pri koči Planinskega društva Koče^e za Mestnim vrhom proslava v 'počastitev praznika dela in 30-letnice OF. Na •ijcj jc govoril sekretar občinske konference SZDL Nace Karničnik. Zaradi oblačnega, hladnega in meglenega vremena je bila udeležba na proslavi slabša, kot so pričakovali. V Kočevju, še bolj pa po hribih je namreč še v noči od srede na četrtek snežilo.
USTANOVITELJI IN IZDAJATELJI:	občinske konference
SZDL Brežice, Črnomelj. Kočevje, KrSku, Metlika Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor DragoiS, inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta). Tone GoSnlk, Jože Jeke, Franc Lapajne, Lojzka Potrč. Slavko Smerdel, Franc Staj-dohar in Ivan Zivič.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik (glavni in odgovorni urednik). Ria Bačer. Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože SpUchal, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriških dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer je že vštet 10-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah). Naš devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9.
OGLASI; lem višine v enem stolpcu (45 mm oz. It) cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1., srednji in zadnji strani lista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi vella do preklica cenik St. 4 od 6. I. 1971 — Za oglase odgcA^arJa Mirko Vesel.
TF.KOCl RAClJN Drl podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokoDisov In fotoigrafij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljud.ske prnVce« v Ljubljani.