Boris LESKOVEC
Zasnova športne infrastrukture v prostoru

letnik 9, št. 1/98
1. Uvod
Večletni raziskovalni projekt Zasnova športa v prostoru za potrebe Prostorskega plana Republike Slovenije je bil izdelan z namenom, da bi omenjena prostočasna dejavnost dobila vlogo in pomen, ki Izhajata iz njene ustavne in zakonske opredelitve. Za potrebe Prostorskega plana Slovenije in za potrebe občinskih prostorskih planov je zlasti pomembna Mreža športnih središč, tj. kartografsko gradivo, ki opredeljuje hierarhijo krajev v Sloveniji ter njihovo de-javnostno vlogo za potrebe razvoja športa v prostoru.
Pravnoformalni temelji, pomembni za oblikovanje izhodišč in smotrov načrtovanja športne infrastrukture v prostoru, so opredeljeni v obliki zakonov, osnutkov in priporočil, oblikovanih na ravni komisij, zadolženih za področje športa Evropske unije. Nekatera izhodišča pa so oblikovana na ravni Republike Slovenije l.
2. Analiza in vrednotenje stanja
Analiza stanja in razvojnih teženj v prostoru sta pomembna elementa strategije zasnove športa v prostoru. Zelo pomembno je, da je analiza stanja izdelana tako, da je metodološko primerljiva s predhodnimi časovnimi obdobji in z Izdelanimi analizami v drugih državah EU. Primerljivost podatkov v času in prostoru daje taki analizi značaj relevantnosti in aktualnosti. Najpomembnejša osnova za kakovostno analizo In vrednotenje stanja je kartografsko in računalniško podprta baza podatkov, ki jo je možno sproti dopolnjevati ter ugotavljati stanje v določenem časovnem preseku.
Za ta namen je bilo treba:
•	Izdelati metodologijo za pisno, numerično in prostorsko evidenco športnih prostorov, objektov in vadišč s pripadajočo opremljenostjo;
•	izdelati popis stanja ter prostorsko opredeliti športna območja, središča, objekte in va-dlšča;
•	vzpostaviti podatkovno bazo podatkov za navedene kategorije prostora, namenjenega športni dejavnosti za celotno območje Republike Slovenije.
Zbrani podatki se nanašajo na: naziv občine, v kateri je športni prostor, šifro občine, naziv karte v merilu 1:25000, zaporedno številko športnega prostora, športnega objekta oziroma vadišča, naziv športnega prostora, športnega objekta oziroma vadišča, šifro športnega vadišča iz registra, število enakih vadišč oziroma stez, naslov športnega prostora, šifro naselja iz šifranta naselij RS, pretežnega uporabnika in koordinate centrolda športnega prostora.
Predlagana metodologija je upoštevala zbiranje, urejanje, vrednotenje in predstavitev podatkov o športnih prostorih, objektih in va-diščih v grajenem okolju, ki so: pokriti športni objekti, nepokriti športni objekti in posebni športni objekti.
Ločeno so se popisovali podatki o športnih prostorih, objektih in va-dlščih, namenjenih: šolstvu (A), vrhunskemu In kvalitetnemu športu ter športni rekreaciji (B), turističnim organizacijam (C), vojski (D) in zdravstvu (E).
Popisni podatki, ki so se zbirali po občinah, so bili ustrezno kategorizirani ter v obliki kazalcev
Mreža športnih središč Prostorski plan Slovenije Rekreacija Šport
Skladen razvoj športa obravnava razvoj športnih središč, objektov in vadišč predvsem v grajenem okolju. Njihov temeljni namen Je zadovoljitev potreb vrhunskega in kakovostnega športa, športne rekreacije in športne vzgoje v prostoru. Kot metodološka osnova za izdelavo zasnove športa v prostoru Je bila izbran Steinitz-Rogersov model prostorskega planiranja športnorekreacijskih središč, objektov in vadišč. Rezultat zasnove Je tudi kartografsko in računalniško podprta podatkovna baza, ki Jo možno sproti dopolnjevati.
Network of sports centres Recreation Spatial plan of Slovenia Sports
Harmonious development of sports deals with the development of sports centres, buildings and training grounds in the built environment. Their basic objective is to provide to needs of professional and top quality sports, sports recreation and sports education in space. The methodological basis for establishing a spatial sports scheme was the Steinitz-Rogers model of planning sports-recreation centres, buildings andtraining grounds. One of the results of the scheme is a cartographically and digitally supported data base, that can be complemented.
letnik 9, št. 1/98
kartografsko obdelani. Tako obdelani podatki na ilustrativen način predstavljajo stanje opremljenosti s športnimi objekti in va-
Preglednica 1: Statistični kazalci na ravni države -popis 1995
(Absolutni podatki o športnem prostora (površine so izražene v m^j
Število športnih prostorov		2.273
Število športnih objektov		999
Število športnih vadišč		3.433
Skupna površina pokritih športnih objektov in vadišč	A	288.279
Skupna površina pokritih športnih objektov in vadišč	B	249.081
Skupna površina pokritih športnih objektov in vadišč	C	27.337
Skupna površina pokritih športnih objektov in vadišč	D	984
Skupna površina pokritih športnih objektov in vadišč	E	752
Skupna površina nepokritih športnih objektov in vadišč	A	1.055.540
Skupna površina nepokritih športnih objektov in vadišč	B	4.777.529
Skupna površina nepokritih športnih objektov in vadišč	C	138.354
Skupna površina nepokritih športnih objektov in vadišč	D	107.171
Skupna površina nepokritih športnih objektov in vadišč	E	162
Skupna površina posebnih športnih objektov in vadišč	A	0
Skupna površina posebnih športnih objektov in vadišč	B	5.835.800
Skupna površina posebnih športnih objektov in vadišč	C	51.600
Skupna površina posebnih športnih objektov in vadišč	D	41.600
Skupna površina posebnih športnih objektov in vadišč	E	0
Skupna površina pokritih in nepokritih športnih objektov in vadišč	A	1.343.819
Skupna površina pokritih in nepokritih športnih objektov in vadišč	B	5.026.610
Skupna površina pokritih in nepokritih športnih objektov in vadišč	C	165.691
Skupna površina pokritih in nepokritih športnih objektov in vadišč	D	108.155
Skupna površina pokritih in nepokritih športnih objektov in vadišč	E	914
A - šolstvo
B - vrhunski in l<valitetni šport ter športna rei<reacija
C - turistične organizacije D - vojsl<a E - zdravstvo
Preglednica 2: Kazalci o deležu športnih površin na prebivalca oziroma dijaka
površina pol<ritiii športnih objel<tov in vadišč A+B na prebivalca (v m2/prebivalca)	_
0.2790
površina nepokritih športnih objektov in vadišč A+B na prebivalca
(v m2/prebivalca)_2.9406
površina pokritih in nepokritih športnih objektov in vadišč A+B na prebivalca
(v m^/prebivalca)_3.2115
površina pokritih športnih objektov in vadišč A+B+C+D+E na prebivalca
(v m2/prebivalca)___0-2856
površina nepokritih športnih objektov in vadišč A+B+C+D+E na prebivalca
(v mZ/prebivalca)___3.0644
površina pokritih in nepokritih športnih objektov in vadišč A+B+C+D+E
na prebivalca (v m^/preblvalca)_3.3500
površina pokritih športnih objektov in vadišč A+B na dijaka
(v m2/dljaka)	_1-4888
površina nepokritih športnih objektov in vadišč A+B na dijaka (v m2/dijaka) _
16.1611
površina pokritih in nepokritih športnih objektov in vadišč A+B na dijaka (v m2/dijaka)_17.6499
dišči v posameznih občinah in regijah RS. Gradivo je posebej obdelano za potrebe športnih objektov in vadišč vsega prebivalstva, kakor tudi ločeno za populacijo, ki sodeluje v vzgoji in izobraževanju. Predstavljene karte s kazalci nazorno opredeljujejo t.i. "bele in sive lise" v prostoru, tj. področja, kamor bi morala država vlagati največ materialnih sredstev za skladen razvoj športa v prostoru (glej slika 1).
3. Razvojne težnje v prostoru
Analiza razvojnih teženj na področju zasnove športa v Sloveniji kaže nekatere podobnosti z razvojnimi težnjami v ekonomsko bolj razvitih državah, kakor tudi nekatere posebnosti, ki so značilne za dosedanji razvoj športa pri nas.
Delež športnih središč, objektov in vadišč v zasebni lasti je v Sloveniji bistveno manjši kot v državah EU.
Republika Slovenija nima kvalitetnejših panožnih in olimpijskih športnih središč za priprave vrhunskih športnikov, ima pa sorazmerno dobro razvito omrežje športnih objektov, namenjenih šolski športni vzgoji v osnovnih šolah. Stanje je precej slabše v srednjih šolah in povsem neprimerno za potrebe športa na univerzi.
Značilen je primanjkljaj nekaterih zahtevnejših reprezentativnih objektov, ki bi bili na mednarodni ravni ter bi omogočali izvedbo in organizacijo pomembnejših mednarodnih tekmovanj (športna dvorana, stadion).
V Nemčiji in Italiji država še vedno v precejšnji meri usmerja razvoj in gradnjo športnih središč, objektov in vadišč, zlasti pa spodbuja prek standardov in normativov tipizacijo in ekonomično gradnjo, uporabo in vzdrževanje le-teh.
letnik 9, št. 1/98
Razvojni trendi na področju športnorekreacijskih dejavnosti so:
-	sprememba delovnega časa in prostega časa;
-	športnorekreacljske navade Slovencev se močno spreminjajo;
-	potrebnih Je več rekreacijskih površin v naravi blizu večjih mest;
-	v porastu so individualne oblike spontane rekreacije, ki spo-drivajo organizirano udejstvo-vanje;
-	pojavljajo se nove oblike športnih zvrsti;
-	razvoj prometnega sistema omogoča čedalje boljšo dostopnost.
Prostorski problemi obstoječih športnorekreacijskih objektov in površin so:
-	športnorekreacijskih objektov in površin v Republiki Sloveniji Je premalo, njihova razporeditev Je neenakomerna, njihova strukturiranost in hierarhija pa nepravilni;
-	očitno Je pomanjkanje športnih objektov in vadišč, namenjenih specializiranim panogam, zlasti v naravnem okolju in ob vodi;
-	večje športne površine, ki omogočajo le sezonsko aktivnost, se še vedno nahajajo v središčih mest ter zasedajo dragoceni prostor;
-	nekateri športni objekti in površine so dotrajani, slabo opremljeni in potrebni prenove
-	skoraj praviloma sta slabo ali neprimerno rešena prometna dostopnost in parkiranje;
-	neurejeno Je lastniško stanje in vzdrževanje športnorekreacijskih objektov in površin.
V planskih dokumentih pa so
problemi obravnave športnorekreacijskih površin naslednji:
-	delež športnorekreacijskih površin seje do sedaj, kljub povečanju potreb in števila prebivalcev, stalno zmanjševal na račun drugih dejavnosti;
-	športnorekreacljske površine so v planskih dokumentih skupaj
do 1.50 m2/preb. 1.50 - 3.00 m2/preb. 3.00 - 5.00 m2/preb. 5.00 - 8.00 m2/preb. nad 8.00 m2/preb.
Slika 1 : Delež vseh pokritih in nepokritih športnih objektov in vadišč na prebivalca v Sloveniji v letu 1995 (vir: Zasnova športa v prostoru, MOP in FA v Ljubljani, oktober 1995)
z zelenimi površinami, čeprav gre pri njih za drugačen način razporejanja, drugačno vsebino in notranjo strukturo ter rabo; - potencialna območja za reki'ea-cljo v naravnem okolju, zlasti ob vodotokih, niso namenjena tem dejavnostim
Analiza trendov razvoja športnih središč v prostoru mora biti primerljiva s funkcijsko vlogo Itraja v regiji ali republiki, ki gaje treba tej vlogi ustrezno opremiti s sodobnimi športnimi objekti in vadišči. Zato je bilo pri izdelavi Mreže športnih središč primerjalno upoštevano tudi omrežje krajev v Republlld Sloveniji. Spremenjena funkcijska vloga kraja ali naselja bistveno vpliva tudi na njegovo vlogo pri zasnovi športa v prostoru.
Preglednica 3: Primerjava popisov športnih objektov in vadišč v letih
1975, 1982/83, 1991 in 1995 Tip objekta: Pokriti športni objekti in vadišča
Leto	skupaj v m2	m2/preb
1975	179.219	0.09
1982/83*	298.019	0.16
1991	426.183	0.22
1995	537.360	0.27
Tip objekta: Nepokriti športni objekti in vadišča		
Leto	skupaj v m2	ni2/preb
1975	2.796.046	1.41
1982/83*	3.226.816	1.69
1991	4.574.725	2.35
1995	5.833.069	2.94
Skupaj pokriti in nepokriti športni objekti in vadišča		
Leto	skupaj v m2	m2/preb
1975	2.975.265	1.50
1982/83*	3.54.835	1.85
1991	5.000.908	2.57
1995	6.370.429	3.21
* Niso upoštevane občine Črnomelj, Dravograd, Ilirska Bistrica, Kočevje, Laško, Litija, Logatec, Murska Sobota, Sevnica, Slovenj Gradec, Šentjur pri Celju, Trebnje, Velenje in Žalec
Preglednica 4: Primerjava "Golden plana" (ZRN) iz 80. let in stanja v Sloveniji leta 1995
Objekti, vadišča	Nemčija	Slovenija
Pokriti	0,5 m2/preb.	0,27 m2/preb.
Nepokriti	3,0 m2/preb.	2,94 m2/preb.
Skupaj	3,5 m2/preb.	3,21 m2/preb.
4. Namen in cilji projekta
Osnovni namen projekta je bil pridobiti strokovne osnove za izvajanje zasnove športa v prostoru na državni, regionalni in lokalni ravni, prav tako za spremljanje stanja in morebitno sprotno usmerjanje predvidenega in želenega razvoja.
Namen in cilji projekta niso posegali v področje tržno usmerjenega športa, saj je v tem segmentu športa potrebno omogočiti načela fleksibilnosti, spontanosti in ponudbe ter povpraševanja. Sistemski pristop k pojmovanju In načrtovanju športnorekreacljskih površin v Republiki Slovenji si zastavlja te cilje:
-	v Republiki Sloveniji poiskati v smislu dolgoročne rezei-vacije prostora dovolj potrebnih novih športnih in rekreacijskih površin v območju dnevnih rekreacij slàh Izohron;
-	zagotoviti takšen sestav in razporeditev športnih in rekreacijskih središč, da bo omogočena temeljna športnorekreacljska dejavnost vsem prebivalcem slovenskih mest na območju dnevnega dosega (športni minimum) ;
-	zagotovitev rekreacijskih površin, ki bodo dostopne v vseh letnih časih;
-	zagotoviti prostorske pogoje za aktivnosti specifičnih kategorij prebivalstva (mladina, ženske, starejši, invalidi);
-	zagotoviti prostorske pogoje za dnevno rekreacijo v naravnem okolju;
-	zagotoviti prostorske pogoje za športno vzgojo srednješolske mladine in študentov;
-	zagotoviti prostorske pogoje za razvoj vrhunskega športa In organizacijo mednarodnih prireditev;
ob hkratnem upoštevanju potreb prebivalcev, značilnosti prostora, obstoječega stanja in že obstoječih prostorskih in urbanističnih dokumentov ter v težnji perspektivno slediti evropskim kriterijem, standardom in normativom.

letnik 9, št. 1/98
Zastavljene cilje je mogoče doseči
z upoštevanjem naslednjih načel:
-	intenziviranje površin v grajenem okolju;
-	reševanje prostorskega primanjkljaja s transformacijo nekaterih površin, namenjenih le vrhunskemu športu;
-	oblikovanje novih rekreacijskih središč v t.i. "naravnem okolju" v vplivnem območju mest;
-	oblikovanje "zelenih transver-zal", namenjenih povezavi večjih bivalnih aglomeracij in rekreacijskega zaledja (poti za pešce v zelenju, kolesarske poti in steze).
5. Metodologija načrtovanja
Temeljno metodološko izhodišče za načrtovanje športa in rekreacije v prostoru predstavlja aplikacija Steinitz-Rogersovega modela načrtovanj a športnorekreacij skih objektov. Pri omenjenem modelu gre za usklajevanje med človekovimi potrebami in željami ter možnostmi družbe, države na eni strani ter ponudbo in privlačnostjo ter zmogljivostjo prostora za rekreacijo v naravi na drugi strani. Če en pol modela opredeljujejo športni objekti in vadišča v grajenem okolju, je drugi pol namenjen rekreacijskim objektom in vadiščem, vezanim na naravno okolje in naravne danosti.
Za razumevanje športnega prostora je pomembna opredelitev posameznih elementov športnega prostora ter njihova definicija. Omenjeno je zlasti pomembno zaradi primerljivosti med podatki znotraj Republike Slovenije, kakor tudi zaradi primerjave stanja in razvojnih teženj v drugih državah EU. Standardi in normativi se izrecno nanašajo na tekmovalni prostor, kajti le-ta zagotavlja normalno in varno izvedbo igralne ali tekmovalne prireditve, je pa tudi osnova za izračun zmogljivosti in gravitacijskega vpliva športnega objekta. Gravitacijski radiji oziroma vplivna območja športnih objektov in vadišč so v precejšnji meri odvisna od
gostote naseljenosti obravnavanega prostora; večja je gostota naseljenosti, manjše je vplivno območje športnega prostora in obratno.
Športno-rekreacijski prostor
h
Naravno okolje
Grajeno okolje
Pokriti športno-rekreacijski objekti
Urejene kopne površine
Urejene kopne površine
Urejene kopne površine
Urejene kopne površine
Nepokriti športno-rekreacijski objekti
Posebni športno-rekreacijski objekti
Slika 2: Sestav športnorekreactjskega prostora
Narava
Ponudba prostora
Človek
Povečano število • • • prebivalstva
Privlačnost za š.r. aktivnosti
V
Normativi š.r. prostora
Potrebe po š.r. aktivnosti
Prostorske zahteve
Evidentiranje lokacij
Prioritete lokacij
Izbor lokacij po š.r. aktivnosti
Razmestitev š.r. aktivnosti v prostoru
Slika 3: Aplikacija Steinitz-Rogersovega modela načrtovanja športnore-kreacijskih objektov
letnik 9, št. 1/98
Športni prostor se deli na:
-	igralno površino, kjer veljajo pravila igre ali tekme - IP;
-	varnostno površino, ki Je poleg igralne površine potrebna za varno odvijanje igre oziroma tekme - VP;
-	tekmovalni prostor, ki Je potreben za izvedbo oziroma organizacijo tekmovalnega dela športnorekreativne prireditve TP = IP+VP;
-	spremljajočo interno površino, kije poleg tekmovalne površine potrebna za normalno organiziranje tekme (servisni prostori za aktivne udeležence tekme in rekvizite oziroma priprave, brez površin za gledalce) - SIP;
-	funkcionalno površino, ki Je potrebna za varno in normalno izvajanje oziroma organiziranje tekme - FP = TP + SIP;
-	spremljajočo javno površino, kije potrebna za humano in estetsko razmestitev funkcionalnih površin v okolju, brez parkirnih površin - SJP;
planersko površino, kije potrebna za varno in normalno izvajanje oziroma organiziranje tekme v humanem oziroma estetskem okolju - PP = FP + SJP.
6. Mreža športnih središč
Za potrebe Prostorskega plana Republike Slovenije in za potrebe zasnove športa v prostoru Je izdelana Mreža športnih središč za potrebe vrhunskega športa, športne rekreacije in športne vzgoje.
Na ravni Prostorskega plana Republike Slovenije Je pri zasnovi športa v prostoru predvsem treba upoštevati:
-	športna središča na lokalni, regionalni, državni in mednarodni ravni za potrebe vrhunskega športa;
-	rekreacijska središča na lokalni in regionalni ravni;

AjoovSćm
........
■OROi ^^^
Koćevas	METLIKA 0
. .	ĆSJMAiELJ
Legenda:
Lokalno srednješolsko športno središče gravitacija 600 - 1200 srednješolcev Regionalno srednješolsko športno središče gravitacija nad 1200 srednješolcev
Slika 4: Šolski šport - Srednje šole, hierarhija športnih središč (vir: Inštitut za arhitekturo in prostor. Fakulteta za arhitekturo. Univerza v IJubljani)

letnik 9, št. 1/98
-	šolska središča na lokalni in regionalni ravni;
-	univerzitetna športna središča.
Državna raven
V skladu z opredeljeno vlogo posameznih ravni planiranja, načrtovanja in projektiranja je za potrebe prostorskega planiranja na državni ravni opredeljena mreža športnih središč državnega in regionalnega pomena. Za potrebe vrhunskega športa so opredeljena:
-	regionalno športno subsredlšče (gravitacija 30.000 - 75.000 prebivalcev);
-	regionalno športno središče (gravitacija 75.000 - 150.000 prebivalcev);
-	državno športno središče (gravitacija 150.000 - 300.000 prebivalcev);
-	mednarodno športno središče (gravitacija nad 500.000 prebivalcev).
Za potrebe športne rekreacije je
opredeljeno:
-	regionalno rekreacijsko središče (gravitacija nad 50.000 prebivalcev).
Za potrebe šolske športne vzgoje sta opredeljeni:
-	regionalno srednješolsko športno središče (gravitacija nad 1.200 srednješolcev);
-	univerzitetno športno središče.
Regionalna raven
Na regionalni ravni so za potrebe razvoja športa v prostoru za potrebe vrhunskega športa opredeljeno:
-	občinsko aH lokalno športno središče (gravitacija 10.000 -30.000 prebivalcev);
-	regionalno športno subsredlšče (gravitacija 30.000 - 75.000 prebivalcev);
-	športna središča višjega ranga, povzeta iz Prostorskega plana RS.
Za potrebe športne rekreacije v
prostoru so opredeljena:
-	občinsko aH lokalno rekreacijsko središče (gravitacija 10.000 - 20.000 prebivalcev);
-	avtonomno lokalno rekreacijsko središče (gravitacija 10.000 -20.000 prebivalcev);
reacijsko središče 10000 - 20000 prebivalcev
3acijslio središče 10000 - 20000 prebivalcev subsredlšče
gravitacija 15000 - 50000 prebivalcev Regiofia'rio rekreacijsko središče gravitacija nad 50000 prebivalcev

Slika 5: Športna rekreacija, hierarhija rekreacijskih središč (vir: Inštitut za arhitekturo in prostor, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani)
letnik 9, št. 1/98
Legenda:
_ Meja vpliva regionalnega središča
^ Regionalno športno subsredišče ^ gravitacija 30000 - 75000 prebivalcev r»n Regionalno športno središče ^ gravitacija 75000 - 150000 prebivalcev
A Državno športno središče gravitacija 150000 - 300000 prebivalcev lO športno središče nad 500000 prebivalcev
Slika 7: Vrhunski in kakovostni šport, vplivna območja športnih središč v Republiki Sloveniji (vir: Inštitut za arhitekturo in prostor, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani)

Legenda:
Občinsko ali lokalno športno središče gravitacija 10000 - 30000 prebivalcev Regionalno športno subsredišče gravitacija 30000 - 75000 prebivalcev Regionalno športno središče gravitacija 75000 - 150000 prebivalcev Državno športno središče gravitacija 150000 - 300000 prebivalcev Mednarodno športno središče gravitacija nad 500000 prebivalcev
Slika 6: Vrhunski in kakovostni šport, hierarhya športnih središč (vir: Inštitut za arhitekturo in prostor. Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani)

letnik 9, št. 1/98
-	regionalno rela-eacijsko subsre-dišče (gravitacija 15.000 -50.000 prebivalcev)
-	rekreacijska središča višjega ranga, povzeta iz Prostorskega plana RS
Za potrebe športne vzgoje so
opredeljena:
-	lokalna srednješolska športna središča (gravitacija do 1.200 dijakov)
-	srednješolska in univerzitetna središča višjega ranga, povzeta po Prostorskem planu RS
Lokalna raven
Na ravni Prostorskega plana občine so za potrebe vrhunskega športa opredeljena:
-	občinsko ali lokalno športno središče (gravitacija 10.000 -30.000 prebivalcev)
-	športna središča višjega ranga, povzeta iz Prostorskega plana RS
Na ravni Prostorskega plana občine so za potrebe športne rekreacije opredeljena:
-	občinsko ali lokalno rekreacijsko središče (gravitacija 10.000 - 20.000 prebivalcev)
-	rekreacijska središča višjega ranga, povzeta iz Prostorskega plana RS in Prostorskega plana regije
Na ravni Prostorskega plana občine so za potrebe šolske športne vzgoje opredeljena:
-	lokalna srednješolska športna središča (gravitacija do 1.200 dijakov)
-	srednješolska in univerzitetna središča višjega ranga, povzeta po Prostorskem planu RS in Prostorskem planu regije
Indikatorji in la-iteriji ter standardi in normativi za načrtovanje na ravni Prostorskega plana občine so povzeti po navodilih in priporočilih za izdelavo Prostorskega plana RS.
Prof. dr. Boris Leskovec, dipl. inž. arii., Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani
Pojasnilo
Prispevek povzema osnovne izsledke raziskovalnega projekta Zasnova športa v prostoru, izdelanega v letu 1998, ki gaje naročil Urad RS za prostorsko planiranje. Ministrstvo za okolje in prostor. Obenemje napoved izida publikacije z enakim naslovom.
Opomba
1 Temeljni dolmmenti so:
•	Usmeritve EU na področju usmerjanja športa in načrtovanja športnih objektov
•	Ustava RS
•	Zakon o varstvu okolja
•	Zalcon o urejanju naselij In dru-glli posegov v prostor
•	Zakon o naravni in Ifulturni dediščini
•	Zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženlli območij v Republiki Sloveniji
•	Zakon o lokalnih sltupnostih
•	Predlog zakona o športu
•	Predlog nacionalnega programa rasivoja športa v RS
•	Zakon o društvih
•	Izhodišča prostorskega plana RS glede razvoja poselitve in funkcijske vloge krajev v RS
•	Standardi in normativi za načrtovanje športa v prostoru, ki so že uveljavljeni v razvitih državah EU
•	Standardi in normativi za načrtovanje športa v prostoru, ki so že uveljavljeni v načrtovalski praksi v RS
Literatura in viri
Dekleva, Majda: Opredeljevanje možnih obremenitev turističnih in relcrea-cijskih območij z vidika urejanja prostora, UI RS, Ljubljana 1993.
Jakoš, Aleksander: Projekcija prebivalstva, gospodinjstev in delovnih kontingentov za območje petih ljubljanskih občin, UI RS, Ljubljana 1993.
Jeršič, Matjaž: Rekreacija z vidika uporabe prostora, III. faza. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 1993.
Jeršič, Matjaž: Zasnova rekreacije, I. faza. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, LJubljana 1994.
Leskovec, Boris: Planiranje telesnokul-turne dejavnosti v LJubljani, normativi, FAGG - Arhitektura, Ljubljana 1978.
Leskovec, Boris:Prostorsko planiranje telesnokulturne dejavnosti v občini
Ljubljana Moste-Polje, FAGG - Arhitektura, Ljubljana 1979.
Leskovec, Boris: Planiranje športa v prostoru, I. faza. Gradivo za prostorski plan RS, Fakulteta za arhitekturo. Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1994, 108 str.
Leskovec, Boris: Zasnova športa v prostoru, 11. faza, I. del. Fakulteta za arhitekturo. Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1994, 41 str.
Leskovec, Boris: Zasnova športa v prostoru, II. faza, II. del. Fakulteta za arhitekturo. Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1994, 53 str.
Leskovec, Boris: Šport in rekreacija Ljubljane, Gradivo za urbanistični načrt mesta Ljubljana, sektorski načrt, L del, Ljubljana 1994, 117 str.
Leskovec, Boris: Šport in rekreacija Ljubljane, Šport in rekreacija kot element novega urbanističnega načrta mesta Ljubljana, 11. faza, Ljubljana 1995, 34 str.
Leskovec, Boris: Zasnova športa v prostoru, IV. faza, Oblikovanje in vzpostavitev baze podatkov za planiranje in urejanje prostora za športno dejavnost, Fakulteta za arhitekturo. Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1995, 69 str.
Leskovec, Boris: Oblikovanje zasnove športa v prostoru z usmeritvami in pogoji za njeno izvajanje, 1. faza. Oblikovanje izhodišč, smotrov in ciljev prostorskega razvoja športa za politiko prostorskega razvoja in Prostorski plan Republike Slovenije, Fakulteta za arhitekturo. Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1996, 46 str.
Leskovec, Boris: Oblikovanje zasnove športa v prostoru z usmeritvami in pogoji za njeno izvajanje, 11. faza, Predlog zasnove športa v Prostorskem planu Republike Slovenije, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1997, 88 str.
Lenarčič, Leonid: Metodologija prostorsko strukturiranega prostorskega planiranja - Predlog modela na primeru in za potrebe izdelave prostorskega plana RS, 1. del, IB revija, št. 1-2/1993, str. 50-58.
Lenarčič, Leonid: Metodologija prostorsko strukturiranega prostorskega planiranja - Predlog modela na primeru in za potrebe izdelave prostorskega plana RS, II. del, IB revija, št. 7-8-9/1993, str. 3-11.
Lenarčič, Leonid: Vpliv prostorske zasnove cestnega omrežja na razvoj poselitve, rabo prostora in druge ekološko razvojne pogoje RS. V: Gulič, An-
drej et al.: Možni vplivi zasnove cestnega in železniškega omrežja na razvoj poselitve in rabo prostora v Sloveniji, UI RS, Ljubljana 1995.
Lenarčič, Leonid: Strukturne značilnosti zasnove poselitvenega in prometnega razvoja Pomurja. V: Gulič, Andrej: Pomen in položaj pomurske regije v širšem prostoru, analiza stanja in razvojnih možnosti v prostoru ter omejitev okolja, koncept prostorskega razvoja, Ul RS, Ljubljana 1995.
Pogačnik, Andrej: Kvantitativne metode v prostorskem in urbanističnem planiranju, FAGG, Ljubljana 1988.
Vrišer, Igor: Regionalno planiranje. Mladinska knjiga, Ljubljana 1988.
Vresk, M.: Osnove urbane geografije. Školska knjiga, Zagreb 1977.
Vresk, M.: Grad u regionalnom 1 urbanom planiranju. Školska knjiga, Zagreb 1990.
Chadwick, G.: A System View of Planning, Pergamon Press, Oxford 1971.
Dickey, J., W.: Analytic Techniques in Urban and Regional Planning, McGraw-Hill, 1978.
+J» »J*
Občine v Sloveniji - nekaj osnovnih podatkov, ime olDčine, šifra občine, površina v arih, centroid občinskega središča, število hišnih številk, register prostorskih enot, 3. oktober 1994, obdelava 24. februar 1995, MOP - Geodetska uprava RS.
Občine v Sloveniji - nekaj osnovnih podatkov, število otrok, ki se šolajo (osnovne, srednje, višje, visoke šole). Popis 1001, Zavod RS za statistiko.
Popis športnih objektov in vadišč Republike Slovenije po občinah, Terenski popis, avgust 1995, Adacta d.o.o.
Prebivalci Republike Slovenije po spolu in občinah (prebivalci, državljani, moški, ženske). Centralni register prebivalstva, 30. september 1994, Zavod RS za statistiko.
Šifrant naselij Republike Slovenije, šifra, ime naselja. Zavod RS za statistiko.
Dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000, UL RS, št. 36/90
Opredelitve središč in meja novih občin, UL RS, št. 60/94
Strokovne osnove za pripravo prostorskega plana. Zasnova poselitve. Zavod RS za prostorsko planiranje, Ljubljana 1994.