List 14.
Vsim kmetovavcam na pomislik.
Brez dvoma se je veliko kmetovavcov popra-ševalo, kaj bi bilo storiti, če bi utegnil krompir letaš gnjiti kakor lanjsko leto:
Pervič, de s krompirjem obsajeiie njive brez kaj pridelka donesti ne ostanejo;
drugič, de ljudje za živež zopet v drenj ne pridejo, in
tretjič, de bo domače živali, sosebno papte-šiče, s čim debeliti.
Glasi se od več krajev, de je krompir že več let zapored sognjil, in de so ga semtertje do nehali saditi5 torej je kmetovavcam dobro pomisliti, kako se bo prihodnje shajalo, če krompirja ne bo.
Ne smemo misliti, de bi nas ta žlahtni sad po-poinama zapustil, marveč moramo terdno zaupati, de nam bode za poboljšanje naših dohodkov ne-utrudljivo skerbno vladarstvo krompirjeviga semena iz njegovih pervih krajev, to je iz Amerike, pre-skerbelo, če bi se primerilo, de ne bode iz tu-kejšniga semena ali sadeža mogoče zdraviga sadii
pridelati. Pa vender je potreba, de v dvomu, ali bo krompir letaš donesel ali ne, prevdarimo, s čim se bomo preživili, če bi utegnil krompir zopet gnjiti. Skerbni človek se še ni nikdar kesal. Notranji Krajnci imajo od nekdaj navado, med krom-, pir fežol ali turšico saditi, in če eno ne do-nese, donese drugo, ktero da vžitek od njive, plača semena in obdelovanje. Kaj pa, moji dragi sokme-tovavci, če bi poskusili vse te tri sadeže ob eni m,^nemalo reji vkup, vsejati?
Če bo krompir dobro rastel, nam ne bo za inajhno zgubo turščniga in fežoloviga semena nič mar, ker nam jo bo obilni krompirjevi pridelk do-voljno poplačal. Ce pa bode krompirjevec medlo in holehno rastel, bosta turšica in fežol dovelj prostora imela, se razrasti, in bogat pridelk donesti*
Za tako zmesno sejanje je posebno priporočila vredna feržolica po imeni samosetnik, ktero posamič sajena, nar menj čevelj narazen, brez natiča po 400 tudi 600 zern donese, drobno kožo ima, in se naglo skuha. Po nemško ji pravijo: „s t o za eno" to je: H u n d e r t f ii r E i n e : Dobi se, kar vemo, v Ljubljani pri dohtarji Orlu, v Višnji gori pri gospodušparoveu, v Ribniškim ^radu, i. t. d.
Tudi se ne bo kesal, kdor bo po primeri svoje družine kavelj ali zemeljskih kolerab, in po primeri pitavne živine bele ali pisane pese nasadil. Perva je prijetna in tečna jed za ljudi, ktera se derži do druziga leta; pesa pa živini dobro tekne, se tudi dolgo da hraniti, in kar je še nar boljši, de se ji sme po tri-tudi šterikrat skor vse perje odtergati, brez de bi jo to v rasti kaj preveč zaderžalo. To perje je silno prijetna piča za živino, in pesa je kuhana tudi za ljudi dobra jed.
Orlovski.