Katoliški Uredništvo in uprava: Cena: Posamezna štev. L J.) Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina : Mesečno L 110 Poduredništvo: Za inozemstvo : Mesečno L 190 Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Poštno ček. račun: štev. 24 I: >4 1U I Wi iti! wm Leto VII. - Štev. 33 Gorica - 18. avgusta 1955 - Trst Izhaja vsak četrtek Kršenje dem V zadnjem, času stopa zopet v ospredje vprašanje pravice političnega zatočišča ali azila. Naš list in »Demokracija« pa tudi nekateri italijanski listi so o tem težkem vprašanju že napisali svoje. Toda o tem ne bi ponovno pisali, če se ne bi ponavljali žalostni primeri ponovnih izročitev ljudi, ki so si za ceno življenja izbrali pot proti zapadu. Nevzdržne razmere moralnega nasilja v sosednji republiki še po desetih letih silijo mnoge, da se odločijo in tvegajo tudi življenje, samo da se rešijo in zopet zažive v svobodi, pa čeprav v materialnem pomanjkanju. Ne mislimo tukaj na materialne koristolovce in kriminalce, ki se vedno najdejo in v takem režimu, ki danes vlada v Jugoslaviji, množe kot nikdar poprej. Prav tako ne jemljemo v poštev onih, ki se hočejo ogniti vojaški suknji, ali pa takih, katerim stopa v kri želja po aventurali. Tu mislimo na one, ki zaradi svojega političnega in verskega prepričanja ne morejo živeti človeka dostojno življenje. Na take je mislila tudi Organizacija združenih narodov, ko je sprejela med človečanske pravice načelo: »Vsakdo ima pravico iskati zatočišče pred preganjanjem in uživati zatočišče v drugih dežel ah...« Tudi italijanska ustava v čl. 10 odstavek 3 in 4 določa: »Lo slranie-ro, al quale sia impedito nel suo Paese 1’effettivo esercizio delle li-berta democratiche garantite dalla eostituzione italiana, ha diritto dušilo nel territorio della Repubblica secondo le condizioni stabilite dalla legge. Non e ammessa 1’estradizione del-lo straniero per reati politici. Sedaj stoji pred nami dvoje vprašanj: 1. Ali veljajo za sosednjo ljudsko republiko posebne človečanske pravice? Ker vemo, da je tudi Jugoslavija članica OZN in je sprejela načela o človečanskih pravicah, jih je dolžna tudi izvajati po črki in duhu. 2. Če italijanska ustava v čl. 10 ustave slovesno jamči in nudi pravico zatočišča, zakaj ga ne izvaja? Italija se rada hvali z dvatisočletno kulturo, oplemeniteno s krščanskimi načeli. Toda kje $o ta načela v praksi? Ali je Slovan res barbar? Če je barbar, je to pogansko mišljenje. Izročanje beguncev je barbarsko delo, ker se godi nasilno in proti volji prizadetih. Ponovno poudarjamo, da mislimo tukaj na politične begunce. Kriminalcev ne branimo, za te se zanima Interpol. Italija in Jugoslavija sta lani sklenili Londonski sporazum glede STO. Koliko ta sporazum izvajata, vemo vsi prav dobro. V turinskem dnevniku »Stampa« je pretekli teden zapisal Diego de Castro, da je ta sporazum nuna finzione«, to je prevara ali hlimba. Torej tako daleč smo prišli! Ali pa ni morda v tej »prevari« tudi kak tajen dodatek, ki ni za javnost, o vračanju tudi političnih beguncev? Da bi imel pravico azila v Italiji samo oni, za katerega bo dal »nulla osta« Beograd, potem vemo, kje smo. Zato ni^čuda, da marsikdo, ki ga nasilno vračajo, poskuša ponovno pobegniti, ali pa v naveličanju in razočaranju nad za-padno demokracijo prosi za milostni strel. Kardinalova iznajdljivost Bolonjski kardinal Lercaro že nekaj let dela sive lase komunistom, zlasti pa bolonjskemu županu Dozzi. Bologna je že lepo vrsto let prava trdnjava komunistov. Toda novi nadškof se je pred leti lotil dela. Sam je silno socialno čuteč in je odprl svojo palačo in ohednico, V njegovi palači in pri mizi živi vsaj 20 fantov, sirot. Ti so neprestano opozorilo o hudi socialni krizi, ki vlada tudi v Bologni. Najprej se je kardinal lotil in ustanovil zadrugo, ki skrbi za hiše in stanovanja novo-poročencem. Veliko zakonov je bilo tako srečno po dolgih letih urejenih. Toda kardinal se ni ustavil. Za veliko noč je pripravil tramvajskim uslužbencem in njihovim otrokom lepa darila. Darila so bila tako mična, da so jih sprejeli tudi najbolj zagrizeni komunisti. Župan je bil prepričan, da je ves proletariat že komunističen in da zanj ni treba več skrbeti. Zato se je sam posvetil meščanom. Kardinal pa je izbral obratno pot. Posvetil se je predvsem proletariatu, a pri tem ne zanemarja meščanov. Tako je pripravil velikanski sprevod sv. Treh kraljev, v katerem so stopali pravi velblodi in sloni. Ta sprevod ni bil le velika privlačnost za otroke, ampak tudi za odrasle. Nato je pripravil dostojen otroški pustni sprevod, samo da je onemogočil ne-dost oj nega • k omun ist ičn ega. Za ferragosto pa je kardinal zopet pokazal, kaj premore njegova iznajdljivost. Tisoči revežev se ne morejo ganili zaradi revščine iz vročega mesta. Kardinal je povabil vse take v svojo vilo na griču nad mestom. Povabil je predvsem otroke, pa tudi odrasle. Tam so tisoči preživeli v hladni senci ves dan. Preskrbljeno je bilo za zabavo in za želodce. Zupanu pa so osiveli novi lasje. Toda kardinal ne skrbi le za materialne dobrine. Vse bolj ga skrbe duše. Sedaj stoji pred velikim načrtom, da zgradi v predmestju 11 novih cerkva s potrebnimi prostori za mladino, društva in župnijo. Iz-bral je mesta, kjer naj stoje nove cerkve, in sam osebno zasadil 11 križev. Toda skrbe ga stroški. A kardinal zaupa. Rabi nad eno milijardo lir. Nedavno je v nabito polni cerkvi sv. Petronija javno prosil: »Pomagajte mi, ne morem spati, dolgovi me skrbe. Jaz sem dal vse, kar imam...« Snel je s prsi svoj zlati križec in verižico, ju položil v košarico in nato šel sam med verniki po cerkvi prosit darov. Sovjetska zveza se razorožuje V zvezi z mirovno ofenzivo, ki jo vodi sovjetska diplomacija zlasti v tem letu 1955, so izdali poročilo, da bodo zmanjšali sovjetske bojne sile za 650 tisoč mož, ki jih bodo demobilizirali v teku tega leta. Zapad-ni opazovalci pa pri tem opominjajo, da bo kljlib temu ostala sovjet-ska armada najštevilnejša na svetu, saj bo štela nad 3 milijone in pol mož. Glede razorožitvene konierence, ki se zopet pripravlja, si ZDA in Sovjeti zopet niso edini. Rusi hočejo, naj hi se predhodno zmanjšale oborožene sile in so morda prav zato naznanili zmanjšanje svoja i si , Amerika pa vztraja, da je treba prej vpeljati mednarodno kontrolo nad oborožitvijo in šele nato začeti z razorožitvijo, ker bi sicer razorožitev ostala neučinkovita. GABRJE PRI VIPAVI — MALA VASICA OB VZNOŽJU KRASA, NAMAKA JO VIPAVA, KI LENO TEČE TAM MIMO. DA SE ONSTRAN SOVODENJ IZLIJE V SOČO. DANES GABRJE ŽALUJEJO ZA SVOJIM ŽUPNIKOM, KI JE TAKO TRAGIČNO PREMINIL. Napoveduje se atomski mir Čudno zveni ta izraz, in vendar se zdi, da iz hladne vojne gremo nasproti atomskemu miru. Atomski bombi nad Hirošimo in nad Nagasakijem, ki so ju spustili ravno pred desetimi leti, bi morali pomeniti v zgodovini modernega človeštva začetek nove dobe, dobe atomskega miru. Konferenca znanstvenikov, ki še vedno zboruje v Ženevi, nam daje upanje na to. Tam so se zbrali znanstveniki 72 držav, med njimi je tudi zastopnik sv. stolice prof. Enrico Medi, in spremljevalec pater Henri De Rietmatten, dominikanec; vsi ti že skoro dva tedna složno med seboj zborujejo in razkrivajo drug drugemu uspehe, ki so jih dosegli v uporabi atomske energije v miroljubne namene. Prve dni smo slišali na teh razgovorih čudovite napovedi o umetnih satelitih in o načrtih za potovanje na luno; pozneje so novice postale manj senzacionalne, a zato bolj koristne in vzpodbudne. Predvsem daje upanje dejstvo, da so znanstveniki v Ženevi vpeljali praktično sodelovanje vsega sveta pri uporabi tako strašne sile kot je ravno atomska in termonuklearna. Tu ne gre več samo za teoretična načela, temveč za praktično sodelovanje. Pri tem gredo tako daleč, da drug drugemu odkrivajo take tajnosti, ki bi še pred nekaj leti pomenile veleizdajo, ki bi se kaznovala s smrtjo. Najbolj čudi človeka to. da so sovjetski znanstveniki v svojih referatih prav tako širokogrudni kot drugi in nič manj odkritosrčni. Dalje je pomenljivo dejstvo, da sede v Ženevi zastopniki treh atomskih velesil, to je Združenih držav, Sovjetske zveze in Velike Britanije, pod predsedstvom indijskega zastopnika J. Bhabha ramo ob rami z zastopniki ostalih narodov ter jim tovariško razlagajo svoj atomski napredek, pripravljeni, da jim pride-jo na pomoč. Velika Britanija je n. pr. razglasila, da ima naprodaj a-tomske reaktorje za proizvodnjo električne energije ter je tudi že našla dva kupca; eden se zdi da je Belgija. Tretjič je kar presenetljivo, da se atomsko tekmovanje med omenjenimi tremi velesilami ne vrši več v atomskem oboroževanju, temveč da se je obrnilo na polje mirnega napredka. Končno naj ompnimo dejstvo, da se sodelovanje med tremi atomskimi velesilami ne bo moglo omejili na zgolj teoretično plat, temveč da bo moralo nujno privesti tudi do dru- gih konkretnih oblik. Do kakšnih? Tu je težko kaj napovedati, ker je to prvi primer v zgodovini. Verjetno ne bo ostalo samo pri egoističnem iskanju materialnega blagostanja, temveč se bo obrnilo na širše polje občečloveškega sodelovanja za obči blagor in se bo svet tako po strašnih preizkušnjah dveh svetovnih vojn in nič manj strašnih revolucij usmeril proti onemu sožitju v resnici, katero je sv. oče postavil kot pogoj za trajen mir na svetu. Naslov temu članku je torej čisto upravičen in božja previdnost je morda ohranila ravno temu rodu, ki je videl najhujše vojne in najbolj divje revolucije, da začne tudi novo dobo trajnega miru. Bog daj, da bi bilo res, čeprav bi to bil atomski mir! Krotke novice JUŽNA INDOKINA. Predsednik Južne Indokine je izjavil, da ne bo dovolil splošnih volitev v Južnem Vietnamu, če ne bodo spoštovali splošnih človečanskih pravic tudi v severnem delu, ki je pod nadzorstvom komunistov. S tem je nastopila težava za izvajanje določb premirja, ki so jih sprejeli lani v Ženevi. Predsednik Južnega Vietnama Diem se ne čuti vezanega na te določbe, ker jih krši tudi komunistični sever. POGAJANJA MED PEKINGOM IN AMERIKO. Pogajanja za vrnitev ameriških civilistov iz Kitajske so naletela na težave. Svetovna javnost je z velikim zadoščenjem sprejela vest o izpustitvi ameriških letalcev in naravnost začela hvaliti, kako dober je svet onstran železne zavese. Ko pa so letalci po nekaj dneh začeli govoriti o trpljenju, ki so ga morali prenašati, se je svet nekoliko iztreznil. NEZNANE PODMORNICE. V švedskih vodah se zadnje čase pojavljajo neznane podmornice. Po nekaterih poročilih gre za ruske podmornice. Ruska vlada pa je dala takoj izjavo, da njenih podmornic ni v teh vodah. NEREDI V ALŽIRU. Upori, ki so v Alžiru zahtevali že veliko število žrtev na obeh straneh, upamo, da se bodo pomirili. Francoski upravitelj se je pravkar vrnil iz Francije, kjer je sprejel nova navodila za politiko v Alžiru. Če bo to zadovoljilo tudi Alžirce, je pa druga stvar. Odmev z Dragi možje in fantje! Udeležil setn se skupnega romanja na Barbano dne 11. avg. Pri stanovski konferenci nam je govoril učen in izkušen duhovnik o važnem problemu: Zakaj smo se moški tako oddaljili Cerkvi. Ker vem, da marsikateremu ni bilo mogoče ta dan z nami, vam hočem tu v »KG« sporočiti nekaj misli, ugotovitev in sklepov s te kratke, a zelo koristne duhovne obnove. Že večkrat sem tudi sam razmišljal o tej zadevi in prišel do podobnih zaključkov: Organizacija, po- drobno apostolsko delo. to je potrebno. — Jezus je zbiral okrog sebe predvsem može in fante, jih učil moliti in delati za božje kra- ljestvo. Tudi sedaj nas vabi k sebi v naših tabernakljih. Naši pradedje so sezidali po naši lepi slovenski zemlji toliko cerkva: in sedaj naj v njih molijo samo ženske in otroci? Ne! Začeti moramo takoj in vztraj-■ no delati, dokler te zmote ne popravimo. Kako pa? — Vsaka fara ima nekaj zavednih kat. mož in fantov, ki mislijo in čutijo kakor jaz; le nekaj dobre volje in korajže je treba. Sam sem kmetski delavec in vem, da ne moremo dnevno k sveti maši. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih naj bo pa to glavno naše opravilo. Spodobi se in dolžnost je, da posvečujemo Gospodove dneve, damo Gospodu dolžno čast. Ga zahvalimo za dobrote in prosimo milosti. V vsaki fari bomo ustanovili Apostolstvo mož in fantov ali K.A. Kjer še nismo, bomo začeli skupno praznovati prve nedelje v mesecu. Duhovnik bo z veseljem poskrbel, da bomo imeli ta dan prednost pri spovednici in nam bo v pridigi dal nekaj naukov... Med mašo naj, kjer je mogoče, poje moški zbor. Prav bo, če se zberemo na predvečer k sestanku in se pogovorimo o zadevah naše organizacije. Ne mislimo, da bo odveč, če mesečno lepo pripravljeni prejmemo svete zakramente. To je v današnjih razmerah nujno potrebno. — Z vztrajno molitvijo, lepim zgledom in premišljeno besedo bomo prižgali luč vere tudi v srcih tistih naših drugov, pri katerih morda še samo tli, in privabili jih bomo na pot, ki vodi do prave sreče. Iz naših domov bo izginila surovost in preklinjevanje. Zavladala bo ljubezen, strpnost, spoštovanje in mir. Vrnila se bo družinska molitev sv. rožnega venca, ki je vedno moderna, (saj jo v napredni A-meriki molijo celo po radiu), čitali bomo le katoliški tisk... Tako bo naš narod ostal Jezusov in Marijin. To so vzvišeni ideali, vredni, da se zanje žrtvujemo. Torej, dragi bratje, na delo! Božji blagoslov in plačilo gotovo ne izostaneta. ...e ...r, Gorica SREČANJE ZUNANJIH MINISTROV. Na konferenci v Ženevi so štirje veliki sklenili, da se bodo še to jesen sestali njihovi zunanji ministri, ki bodo razpravljali o vseh sprejetih vprašanjih. Sedaj so določili, da se zunanji ministri sestanejo v Ženevi 27. oktobra. LETALSKA NESREČA. V Nemčiji je pri letalskih vajah ameriške vojske zgubilo življenje 66 vojakov. MAO-TSE-TUNG SE BOJI. Pred-sednik Vzhodne Nemčije Pieek je sporočil kitajskemu generalisimu, da mu bo Nemčija poklonila udoben osebni železniški vagon. Generalisi-mus se je lepo zahvalil in prosil, naj vagon opremijo z blindiranim steklom. Tako bo mož bolj varen. Stran 2 Leto VII - 1955 - Stev. 33 NAŠ TEDEN V CERKVI Iz življenja Cerkve 21. 8. 12. pob. nedelja: sv. Frančiška Šan-talska 22. 8. ponetleljek: Brezni. Srce Marijino 23. 8. torek: sv. Filip Benicij 24. 8. sreda: sv. Jernej, apostol 25. 8. četrtek: sv. Ludovik, kralj 26. 8. petek: sv. Janez Eudes 27. 8. sobota: sv. Jožef Kalasancij SV. JERNEJ je bil izmed prvih Jezusovih učencev. Jezus ga je izbral za apostola. Deloval je po vzhodnih pokrajinah: Arabiji, Perziji, Indiji, prišel je celo v Etiopijo, končno je oznanjeval vero v Armeniji. Tam je spreobrnil kralja in imel veliko uspeha. To mu je nakopalo sovraštvo kraljevega brata in poganskih svečenikov. Umrl je mučeniške smrti. Živemu so potegnili kožo s telesa, nato pa obglavili. Njegove relikvije se nahajajo v po njem imenovani cerkvi v Rimu, na otočju reke Tibere. Njegovo ime je Bartolomej, tako ga imenujejo prvi trije evangelisti. Imel pa je še drugo ime, Natanael. tako ga pa naziva četrti evangelist sv. Janez. Bil je doma iz Kane Galilejske, kjer je napravil Jezus prvi čudež. Mi Slovenci ga imenujemo Jernej, to pa menda vsled neke stare pomote v koletiarju, kjer so na 24. 8. in-pisali namesto njegovega imena, ime mučenca sv. Irene ja. 1. Bil je veren in razmišljujočega duha. Poučen po sv. pismu je pričakoval Odrešenika. Zavedal se je važnosti življenja, ki ni t> veseljačenju in minljivem uživanju, ampak predvsem v pripravi za srečno večnost. Njegov prijatelj Filip, poznejši apostol, je ves vesel k njemu prihitel z novico: »Odrešenika smo našli!« Kako plehki in površni so v današnjem času tisti, ki gledajo namen življenja v neprestanem kinu in v tedenskem požiranju vseh vrst ilustriranih revij! 2. Ko je zvedel od Filipa, da je Odrešenik iz Nazareta, je osupel vprašal: »Ali more iz Nazareta (malega mesteca) priti kaj dobrega?« Bil je prepričanja, da bo Odrešenik iz Jeruzalema. Ta njegov predsodek je bil zanj zelo nevaren. Ker pa je bil, kot mu je kmalu nato priznal Jezus, »Izraelec, v katerem ni zvijače,«, je šel, na povabilo Filipovo, da se osebno prepriča. Spoznal je, da je Jezus napovedani Odrešenik, in se mu je pridružil. Varuj se predsodkov. Bodi resnicoljuben. TAKO RAVNAJO S CERKVIJO Škofija v Litomericah na Češkoslovaškem je v preteklem mesena praznovala 300-letnico ustanovitve, V teh tri što letiih je imela 17 škofov, ki so Lili iz večine vsi nemškega rodu zato, ker je v škofiji večina vernikov sudetskih Nemcev, namreč 1 milijon dve sto tisoč, dočim je bilo Čehov le 600 tisoč. Po drugi vojni so večino sudetskih Nemcev izgnali iz države, ker so se pod Hitlerjem izrekli za priključitev k Nemčiji. Tako je tudi škofija Litomeriee izgubi 1 a večino svojega nemškega prebivalstva in duhovščine. Tudi zadnji nemški škof msgr. Wei>er je moral najprej v koncentracijsko taborišče leta 1947, nato pa se je škofiji odpovedal in je na njegovo mesto bil imenovan Čeh dr. Trochta. Ta je bil velik rodoljub in je moral pod Hitlerjem v koncentracijsko taborišče v Matthau-sen za tri leta. Toda novi škof, čeprav Čeh, je doživel še hujšo usodo kot predniki. Komunistične oblasti šo ga kmalu začele preganjati, dokler ga leta 19Ši niso obsodile na 25 let ječe. Na njegovo mesto šo imenovale režimu vdanega kapiteljskega vikarja. Zopet zgled, da komunisti nikogar ne preganjajo zaradi njegove narodnosti, temveč le zaradi njegovega odnosa do režima; a ga tudi ne cenijo zradi zaslrg za narod, nego le zaradi zaslug za režim. Tl'i)I TO JE APOSTOLAT V Švico prihaja izredno veliko tujcev, ki se na postaji čestokrat ne vedo kam obrniti. Zato so švicarski katoličani vpeljali posebne misijone po kolodvorih, ki imajo namen biti v pcmicč tujcem v katerem koli primeru. Tako so v 13 takih misijonih nudili lani pomoč v sto tisoč primerih. — Tudi tak apostolat je potreben. REŠILI SO EVROPO Točno pred tisoč leti, ko smo šteli leto 955 po Kr., je bila ipri mestu Augsburgu na Bavarskem silna bitka, ki spada med najbolj odločilne bitke za evropsko kulturo. Tu so se namreč spopadli divji Ogri in nemške čete pod vodstvom cesarja Otona Velikega. V mestu je pa takrat živel š^o£ sv. Urh. ki je - svojo 'besedo' teu£o‘‘^rrpo-mogel, da se je mesto ubranilo pred madžarskim obleganjem in da so krščanske čete dokončno porazile divje Ogre. Po tem porazu so prenehali najhujši odrski na>pad: na Evropo. Madžari so se umirili na sedanji ogrski nižini in kmalu nato so se po.d kraljem sv. Štefanom pokristjanili. Ko so se letos v Augsburgu spominjali te bitke, je poslal augsburškemu škofu posebno pismo tudi sv. oče, ki pravi, da se poraz Ogrov na leškem polju pred Augsburgom da primerjati porazu Arabcev pri Poitierju: v obeh primerih je zmagovito orožje krščanskih sil rešilo krščansko kulturo, enkrat pred mohamedanskimi Arabci, drugič pred barbarskimi Madžari, ali pso-glavci, ko’t jih imenuje slovenska narodna pripovedka. Sv. oče se pa spomni tudi, da se je 600 let pozneje odigrala v Augsburgu druga odločilna zadeva za nemško ljudstvo: leta 1555 so namreč v Augsburgu podpisali znameniti augsburški mir. ki je dokončno zapečatil razdvojenost nemškega naroda na dve veri, med protestantizem in katolištvo, saj so s tem mirom protestantje končnovcljavno dobili vse pravice. Med slovesnostmi, ki so bile na sporedu za proslavo omenjene tisočletnice, je bil tudi poseben dan za cerkev v molku. Spomnili so se, da sedaj grozi krščanski kulturi enaka nevarnost ali še večja kot pred tisoč leti in da je la nevarnost zelo blizu, na češkoslovaški meji ter se imenuje brezbožni komunizem, ki je zasužnjil že 50 milijonov katoličanov. POVSOD ENAKO lz Vzhodne Nemčije, poročajo, da so komunistične oblasti uvedle reformo pouka zgodovine. Ta nauk v višjih razredih do. polnjujejo s posebnimi lekcijami o preostanku vraž. Kaj so te »vraže«, je jasno: to so verske resnice in versko življenje. Povsod enako: v So vjet i ji. na Kitajskem, v Jugoslaviji, Nemčiji, kjer vlada komunizem. tam je vsaka vera »preostanek vraž", posebno pa še katoliška vera. KAKO TO? Ko je sv. oče Pij XII. leta 1950 proglasil dogmo o vnebovzetju Marijinem, so mnogi anglikanski cerkveni predstojniki protestirali zoper to, češ da je ta nova dogma tifdi nova ovira za zedinjenje cerkva. Sedaj se je pa izkazalo, da je na Angleškem med anglikanskimi župnijami vsaj 21 župnijskih cerkev, ki so še vedno posvečene Marijinemu vnebovzetju in to iz časov, ko so bile še katoliške. Zakaj ta nedoslednost? TAKSE ZA ROMANJA Indijska vlada namerava vpeljati posebno takso za romanja. Vsak romar bo namreč moral plačati posebno takso. Denar, ki se bo tako nabral, mislijo uporabiti za vzdrževanje cest in prenočišč po najbolj znanih romarskih mestih. — Znano je namreč, da Indijci silno radi romajo po- sebno k nekaterim svetiščem in k sveti Teki Ganges. Tudi katoličani radi romajo h katoliškim svetiščem. Med temi je posebno znana božja pot k sv. Frančišku Ksaveri-ju v Goa, kjer je sv. Frančišek poko.pan. Če bodo vpeljali nameravane takse, bodo prizadeti tudi katoličani. APOLOGETSKI KOTIČEK DA JE MARIJA Z DUŠO /A7 TELESOM BILA VZETA V NEBO nam ne poroča sv. pismo. Tu ne najdemo nobenega takega mesta, da bi mogli z gotovostjo sklepati na Marijino vnebovzetje. Toda če molči sv. pismo, nam govori krščanska tradicija, to je ustno izročilo. V ustnem izročilu moremo zasledovati vero v to resnico prav od konca 5. stoletja dalje. Med prvimi, ki jo z odkritimi besedami omenjajo, je sv. Gregor Turški (umrl leta 594): »Gospod je ukazal Marijino sveto telo prenesti na oblaku v nebesa, kjer sedaj s pridruženo dušo in veseleč se z izvoljenimi uživa večne dobrote, ki ne bodo minile.a Liturgični praznik Mar. vnebovzetja se pojavi v Cerkvi vsaj že v začetku 6. stol. v Jeruzalemu. Kma- NAJVEČJA POVOJNA NESREČA V ŠVICI. Vzdolž ceste, ki pelje na prelaz Velikega Sv. Bernarda, si* je pripetila dne 13. aV!rve"tn Mrn-ivovitn nr*mfn. pri knt»ri je našlo smrt 21 francoskih turistov Vozač francoske koriere se je hotel umakniti avtu, ki mn je prihajal nasproti, toda pri tem se je rob ceste udrl in koriera je zgrmela v 100 metrov globok prepad, kjer se je zarila v reko. Čeravno je bila reševalna skupina delavcev in prostovoljcev takoj na mestu, se jim je le 'po velikih trudih posrečilo dvigniti razmesarjena trupla. Med iprvimi je bil na mestu nesreče katoliški duhovnik Rivordy iz bližnjega Chamoriixa iri je mnogim izmed umirajočih lahko še podelil poslednje zakramente. To je največja nesreča, ki je zadela Švico v povojnih letih. GROFICA GIUSEPPINA PACELLI, poročena Mengarini, je umrla v Rimu v starosti 83 let. Sv. oče je bil na svojo sestro zelo navezan in je vsak dan govoril z njo po telefonu. Njena smrt ga je zelo potrla. NENADNA SMRT NADŠKOFA IZ PERUGIE. Dne 13. avgusta je nenadoma preminul v Senigaliji nadškof iz Perugie msgr. Mario Vianello. Nadškof je prišel na obisk svojih otroških kolonij, ki se nahajaj« na jadranski obali, in po kosilu se je hotel nekoliko odpočiti. Nenadoma pa mu je postalo slabo in je umrl. Monsignor Vianello je bil rojen v Benetkah leta 1887. Služboval je kot župnik v Me-trah do leta 1931, ko je bil imenovan za škofa v Fidenzi. Na škofovskem sedežu v Perugi je bil od leta 1913. KONFERENCA V ORIKVENICI. Od a. do 11. avgusta je bila v Crikveniei prometna konferenca o urejanju železniškega prometa skozi Trst. Konference so se udeležili zastopniki Madžarske, Jugoslavije in Italije. ČUDEŽNA REŠITEV. V vrsti nesreč zadnjega časa vendar lahko zabeležimo eno, ki se ni tragično končala. Mladoletni invalidi iz turinskega zavoda Don Carla Cnoechija se nahajajo sedaj na počitnicah na salemitanski obali. Eden izmed njih, 16 letni Dominik Bcrtolim, ki so mu odrezali roke v zapestju in del stopal, je zapazil na morju mlado dekle, ki se je obupno borila z valovi. Ne da ll)i pomišljal, se je pognal v vodo in z nadčloveškim naporom srečno privlekel na obrežje onesveščeno dekle. Ker je ni mogel po-služiti rok, jo je zagrabil z zobmi za obleko in jo tako rešil gotove smrti. Prisotni na obrežju so ga »prejeli z velikim odobravanjem. največje priznanje 'pa mu je dala ]5-letna Lucijana sama, potem ko si je opomogla. lu za tem imamo dokaz za to praznovanje v Aleksandriji, potem na zapadu v Galiji, Rimu in drugod. Praznik poznata tudi verski ločini nestorijancev in monofizitov. To s precejšnjo gotovostjo dokazuje, da je Cerkev poznala ta praznik že v 5, stoletju, ko sta ti dve verski ločini nastali in nato ohranili ta praznik; ni namreč verjetno, da bi bili sprejeli ta praznik pozneje po ločitvi od Cerkve. Od 13. stoletja dalje je vera v Marijino telesno vnebovzetje v Cerkvi jasna in splošna. Praznik vnebovzetja je bil in je še vedno v katol. Cerkvi najslovesnejši Marijin praznik. Ko je sv. oče Pij XII. na praznik vseh svetnikov leta 1950 slovešrib proglasil kot od Boga razodeto versko resnico, da je »brezmadežna Mati božja, vedno Devica Marija, po končanem teku svojega zemske-ga življenja bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo,« se je skliceval predvsem na to v katol. Cerkvi splošno veljavno vero. Vemo pa, da je soglasje vse Cerkve v kaki verski resnici zadosten dokaz, da je ta resnica od Boga razodeta, čeprav ni odkrito zapopadena v sv. pismu. Bog namreč ne more dopustiti, da bi vsa Cerkev dolgo in trdno verovala kot razodeto resnico to, kar ni resnica. Za vernega kristjana je danes resnica o vnebovzetju Marijinem izven vsakega dvoma. Drugače je z dvomljivci in brezverci. Ti bodo še naprej iskali prostor, kjer naj bi bila Marija. In ker ga ne bodo našli niti na luni niti na kakem planetu ali zvezdi, bodo trdili, da nebes ni. Ali ne pomislijo, da poveličana telesa niso v prostoru kot zemska in niso podvržena zemskim fizičnim zakonom. Pri poveličanih gre za stanje in ne za kraj. OTVORITEV KOROŠKEGA VELESEJMA. Dne 11. avgusta so v Celovcu odprli letošnji »Koroški velesejem«. Ta sejem priitrtht-rn vr-,Itvf> nn sVfiVm Letos razstavlja okoli 1000 razstavljalcev, med temi 26 iz Zahodne Nemčije. 53 iz Jugoslavije, 12 iz Italije, iz Švice, Francije in Luxemburga po eden. Jugoslavija je nastopila s kolektivno razstavo najznačilnejših podjetij iz Slovenije in Hrvatske. Vlada je dovolila velesejmski kompozicijski dogovor v višini 11 milijonov šilingov za blagovno izmenjavo med obema državama. Velesejem je na obnovljenem in sodobno urejenem sejmišču, ki obsega 130.000 kv. met tov. NA SVETU JE 1 MILIJON SKAVTOV. Skavti iz vsega sveta so praznovali v mesecu avgustu svoje osmo mednarodno taborjenje, tako zvano »jamboree«. Na obširni planjavi nasproti mogočnim Niagarskim slapovom je postavilo svoje šotore 10.000 mladih skavtov, zastopnikov enega milijona skavtov vseh petih kontinentov. Pod velikim mavričnim obokom, simbolom sprave in miru, so mladi skavti, predstavniki vseli jezikov in narodnosti, od 18. do 28. avgusta proučevali sistem zbližanja in prave socialne pravičnosti v svetil. »Jambo-ree« so najslovesnejši prazniki skavtizma in se vršijo vsaka štiri leta. Skoro vsi skavti, ki so se udeležili tega »kupnega kongresa ob Niagarskih slapovih, so si .denar za dolgo vožnjo sami zaslužili. Za mnoge to ni bilo lahko, toda življenje v prosti naravi, v borbi z naravnimi elementi in v skrbi za vsakdanji kruh. jc iz njih izklesalo značaje, ki se življenja ne boje. Kar pa je ipri skavtizmu najvažnejše, je to, da je postavljen na pravo krščansko podlago. Danes imamo tudi v Italiji 50.000 mladih skavtov, povečini organiziranih po idealnih duhovnikih. Prvi ustanovitelj skavtizma je bil angleški general Robert Baden-Powel, ki je v avgustu leta 1907 zbral na otoku Bnnvsea dvajset mladih fantov, da bi proučil v praksi svojo veliko idejo skavtizma. Poizkus se je posrečil in našel najprej v lastni državi, kmalu nato pa se drugod po svetu velikanski odmev, tako da šteje danes, po 18 letih svoje ustanovitve že milijon elanov. Tudi v Sloveniji smo imeli ipred vojno skavtsko organizacijo. Sedaj je ni več. E-dina slov. skavtska skupina je sedaj v Trstu. Njen duhovni vodja je g. Zupančič. SUZAN HALL, enaindvajsetletna filmska zvezda, je umrla v Ilollywoodu zaradi raka na pljučih. Pred poldrugim letom so ji zaradi nesreče pri snemanju nekega filma morali odrezati desno nogo, IZ SVETEGA EVANGELIJA isti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Srečne oči. katere vidijo, kar vi vidite! Zakaj povem vam, da so mnogi preroki in kralji želeli videti. kar vi vidite, pa niso videli: in slišali, kar vi slišite, pa niso slišali.«. In glej, neki učenik postave je vstal in ca je takole skušal: »Učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življe-nje?« On pa mu je rekel: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?a Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in vso močjo in vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.« — »Prav si odgovoril,a mu je rekel Jezus. »In kdo je moj bližnji?« Jezus je povzel besedo in rekel: nl\'eki človek je šel od Jeruzalema v Jeriho in je padel mpd raz- Prilika o usmiljenem Samarijanu uči visoko zapoved ljubezni do vsakega človeka. Bog je vsem ljudem Oče; ker smo torej vsi ljudje otroci enega Očeta, smo si po njem med seboj bratje. Kakor je ta resnica lahko umljiva, tako je ta zapoved premnogokrat težko izvedljiva. Znamenit pridigar priporoča tako molitev: »Reši me, Gospod, krivične navade, da dajem vsakemu svoj naziv, svojo posebno označbo.« In potem pristavlja razlago. Gotovo, imamo dolžnost, da s>i ustvarimo pravo sodbo o naukih, ki jim kdo sledi, in o mišljenju, ki ga navdaja; pri tem, ko je treba ločiti zmoto od resnice, ne bomo nikoli preveč natančni. Prav tako je treba spoznati ter presoditi moralno vrednost njegovih dejanj; lahko so dobra, lahko pa tudi slaba, grešna. Toda tukaj se mora naša sodba že ustaviti in nimamo pravice, da bi naprej sodili še njega. O posameznih osebah namreč ne moremo izreči nobene veljavne sodlbe. Edino Bog je, ki pozna človeško notranjost: on edini ve, kaj se v tej duši godi. Zato je tudi sodbo o njem prihranil sebi. Ko sta šla farizej in cestninar iz templja, si smemo z veliko verjetnostjo predstavljati, kako farizeja kot uglednega moža vse spoštljivo pozdravlja, cestninarju pa, če ga sploh opazijo, obračajo hrbet. Kaj so mogli ljudje vedeti, da se je cestninar vračal domov opravičen ,oni pa ne! »Toda to je brezverec, svobodomislec, je naš zagrizeni, krivični sovražnik, "cestninar"!« Vse to bo resnica; kljub temu bo pa lahko iiuel kakšne lepe lastnosti, morda tudi take. kakor jih mi nimamo. Ne priznavamo 'čestninarstva', o-pravičeno ga obsojamo, to je v redu. Ne bilo bi pa v redu, če bi bojnike; ti so ga oplenili in mu zadali ran. ter šo odšli in ga pustili napol mrtvega. Primerilo se je pa, da je šel po isti poti neki duhovnik: in ga je videl in šel mimo, Prav tako je tudi levit, ki je prišel na to mesto in ga je videl, šel mimo. Ko je pa neki popoten Samarijan prišel do njega in ga je videl, se mu je v srce zasmilil. In pristopil je in vlil v njegove rane olja in vina ter jih obvezal; in posadil ga je na svoje živinče, peljal do gostilne in zanj poskrbel. Drugi dan je vzel dva denarja in dal gostilničarju in rekel: »Poskrbi zanj, in kar boš več potrosil. ti jaz nazaj grede povrnem.« Kateri izmeil teh treh, se ti zdi, je bližji tistemu, ki je padel med razbojnike?« On je dejal: »Tisti, ki mu je skazal usmiljenje.« Jezus mu je rekel: »Pojdi in tudi ti tako delaj!« katerega slabo sodili že samo radi tega, ker je v vrsti "cestninarjev". Mi ne moremo presoditi njegove krivde, ker mu ne vidimo v dušo. Mnogi so zato taki, ker so prejeli manj milosti, ki bi jih prav vodile, morda zato, ker jim ni bilo dano odtegniti se vplivom, ki so jih zavedli na krivo pot. »Vse res, toda oni niso do nas tako obzirni, ker drugače bi ne bilo tolikega preganjanja, krivic, podtikanja in zaničevanja.« Žal, res je. Toda premisliti je treba, da oni ne priznavajo za svojega Učenika njega, ki je učil ljubezen do vseh, in so v zmoti; toda kristjan mora vedeti za dolžnost dobrohotnega razpoloženja do vsakega človeka. Pozabljamo, da je mišljenje posameznika sad cele vrste raznih življenjskih okoliščin, morda še usodnih doživljajev. Naš nasprotnik je morda že v takih razmerah iz mladih let, imel je lahko preizkušnje, ki jim ni bil kos. čital ali v govorih slišal, kar je nanj vplivalo, da gleda zdaj vse skozi tako pobarvane naočnike, ki mu kažejo vse v čisto drugačni luči, kot gledamo mi. Dostikrat sc zgodi, da človek sodi svojega bližnjega tako strogo zato, ker ima za nameravano hudobijo nekaj, kar je v resnici zmota v njegovem presojanju ali spoznavanju. Bodimo kristjani Bogu odkritosrčno hvaležni za vse razodete resnice in zapovedi. Ne smemo sovražno obsojati ali zaničevati listih oseb, katerih mišljenje je vredno obsojanja. Medimo za tiste, ki so se kakorkoli ločili od Kristusove črede, da bi našli po’ do nje in se ji pridružili; olajšajmo jim ta povratek z našim modrim razumevanjem in dobrohotnim prigovorom. t ANTON GRBIH PO SVETU NAOKROG- Leto VII - 1955 - Stev. 33 KATOLIŠKI GLAS Stran 3 IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI IZ JUGOSLAVIJE ZA ABESINSKEGA CESARJA Haile Selassia izdelujejo v Novi Gradiški na Hr-vatskcm sprejemni salon, ki ga je cesar naročil olb svojem obisku v Jugoslaviji. Izdelan ho v teh dneh. Salon bo imel dvajset kosov pohištva, ki bodo vsi v lesorezu. NA SMRT Z USTRELITVIJO SO OBSODILI v Bugojnu v Bosni zaradi poneverb dva uslužbenca pri podjetju »Janj«, ki sta 9 petimi drugimi oškodovala podjetje za pet milijonov din, tretji je bil obsojen na dosmrtni strogi zapor, štirje ostali pa na zaiporne kazni od 10 do 16 let. — Komunistična pravica je vedno muhasta in ji človeško življenje ni veliko vredno, več ji je denar. Zato kaznujejo sedaj umor mileje kot gospodarski kriminal. IZ SLOVENIJE NOVE OBČINSKE ODBORE so izvolili že po vseh novoustanovljenih občinah. Seveda so .tudi te volitve potekale v znamenju prejšnjih, tako da so stari partijci prišli na nova mesta v odborih. Vsled tega so dani pogoji, da 'bo tudi v novih občinah oziroma komunah šlo gospodarstvo po stari poti ,to je po rakovi poti. NA KRASU je največja občina Sežana. Nastala je iz združitve bivših občin Sežana, Dutovlje in Štanjel. Ima 9637 prebivalcev v 71 naseljih in vaseh. Značaj nove občine je pretežno kmetijski, saj šteje 4371 kmetov in le 2752 delavcev. Značilno je, da je v vsej občini le eno državno posestvo. Uri zadružna, 10 posestev kmetijskih zadrug in 1516 zasebnih kmetijskih posestev. VSE PREBIVALCE NA GORIŠKEM bodo v jeseni slikali z rentgenskimi aparati zaradi nevarnosti jetike. Posebne komisije bodo šle iz kraja v kraj in slikale vse prebivalce stare nad 15 let. Udeležba je za vse obvezna. POSTOJNSKO JAMO obišče letno 150 tisoč ljudi. V letošnjem juniju pa je bil dosežen do sedaj naivišji rekord, saj je obiskalo jamo kar 40 tisoč obiskovalcev, GORIŠKI SE OBETA izvoz plemenske živine, pišejo »Primorske novice«. V Vipavski dolini in tudi že v hribih so vpeljali kontrolo nad molznimi kravami in tako dvignili njih povprečuo mlečnost od začetnih 2048 kg v letu 1951 na kravo do 2520 kg lansko leto. Dr> tega uspeha so prišli s smotrno izbiro mlečnih krav in bikov ter z boljšim krmljenjem. Sedaj veljajo primorske krave za najboljše mlekarice v državi in jih zelo veliko prodajajo za pleme v druge dele Jugoslavije. Take krave in biki imajo zelo lepo ceno, od sto do 140 tisoč din. NA ONI STRANI MEJE je šolsko vprašanje zelo pereče: nimajo dovolj šolskih poslopij in ne dovolj učnih moči niti za ljudske niti za srednje šole. Kako lahko bi dobili službo absolventi slovenskih učiteljišč v Gorici in v Trstu, ko bi bile razmere drugačne! Tam premalo učiteljev, tukaj so pa brezposelni. Poravnajte naročnino Ob šestdesetletnici kina 22. 3. 1895 je Francoz Alojzij Lumiere v Lionu predvajal zasebno pred nekaj gledalci prvi film: »Delavci gredo iz Lumiere-jeve tovarne«. Bil je dolg le 17 m. Prvo javno predavanje pa je bilo 28. 12. 1895 pred petintridesetimi gledalci. Gospodar dvorane je bil tako nezaupen do te novosti, da ni hotel dati Lumiere-ju. proti plačilu 20% od vsake predstave, prostora v najem za eno leto, ampak je zahteval dnevno trideset frankov. Danes je na svetu sto sedem tisoč kinodvoran s šestinpetdesetimi milijoni sedeži, katere zasede letno dvanajst milijard gledalcev. Z drugo besedo: na vsakega zemljana odpade letno pet do šest kinoobiskov. Kar eni manj ali nič ne obiskujejo, to drugi toliko več. Poleg vojne in živilske industrije je kinoindustrija največja na svetu. Naprava filma zahteva velik aparat združen z o-gromnimi stroški, ki gredo v več 9to milijonov. Kino hoče zabavati in tudi podučevati; toda često pohujšuje, ker prikazuje nižine življenja, vsakovrstne zločine in pregrehe, a jih ne obsoja, tudi zanje ne nudi zdravila. Tako često odteguje gledalca krepostnemu življenju in resnosti ter ga potaplja v počutnost in sanjarjenje. Letos so imeli v Cannes-u (Francija) od 25.4.-11.5. filmski festival za šestdesetletnico kina. Tu so predvajali razne filme. Neki kritik se je izjavil o večini filmov: »Stalno se odriva misel na Boga. ko je vendar Bog začetek in konec našega življenja; stalno pa se vriva pregrešna1 ljubezenska strast.« Ker ima film toliko gledalcev, nekaterim je kino postal prav strast, ker je tako vabljiv v živih slikah, ki s platna sicer zginejo, a se v domišljiji vztrajno obnavljaj0! je silno propagandno orodje za nove ideje, dobre ali slabe. Tako prekvaša in preusmerja mišljenje in življenje posameznikov in narodov; podira tradicijo, stare šege in navade in gradi nove, tuje, ali pa pušča razvaline. Ob priliki letošnjega 52. socialnega tedna v Franciji je predsedniku poslal sv. oče nekatere smernice glede kina, televizije in tiska. Med drugim poudarja, da morajo katoličani aktivno poseči v ta leiiiučiiit sredstva, da jiih obvarujejo pred morebitnimi nerednostmi. Saj imajo silno oblast nad človekom, tako da mu ogrožajo njegovo duhovno svobodo, ko mu, ne da bi se zavedel, oblikujejo po svoje vest in mišljenje. Njihov vpliv sega v najbolj oddaljene kraje; celo cvet razumništva se ga ne ubrani! — Ali ni res tako? Kolikokrat se sliši o prepovedanem filmu: »Sem bil, sem bila, pa ni nič slabega.« Glejte, vest je že oglu-šela, spoznanje otemnelo. Mišljenje je pre-kvaseno s posvetno, zmotno moralo. Enako se sodi o slabi knjigi, o nedostojni modi. Pa hočemo bati še kristjani! Jasno je, da treba do kina zavzeti pravo stališče. Popolno odklanjati ga, je zgrešeno, še bolj pa, potapljati se vanj brez razsodnosti ter žvečiti in požirati, kar nudi. Prav zato je že Pij XI. zaukazal za vsako državo stalno nadzorno komisijo, ki naj vsak film presodi, ga odobri, odsvetuje ali celo prepove. Te oeene so nabite na cerkvenih vratih. Obiskovalci kinov so se jih dolžni držati v vesti. Tako da navadno greši .smrtno, kdor gre k prepovedanemu filmu, (ki je označen za »escluso«). Na- vadno tudi greši nedorasli, če se udeleži filma za odrasle. To velja glede udeležbe. Kdor se pa med predstavo vdaja, čeprav je zanj dovoljena, grehu, seveda greši. Kaj pa mladina? Neki gimnazijski katehet je dal pred kratkim gimnazijskim dijakom in dijakinjam vprašanje: »Kaj dobrega si se navadil v kinu ? In nič slabega?« Dobil je odgovore, ki so bolj negativni kot pozitivni. Navedemo le nekatere. Eden je zapisal: »Kino je poučen, če podaja zgodovino, zabaven, če kaže Disneyeve zgodbice, nasprotno je silno porazen za mladino, ko ji nudi aventure, streljanje, uboje, boje med helimi in Indijanci... Dobrih filmov je bore malo, slabih pa na pretek.« — Drugi: »Film uči sovraštvo, maščevanje, nezvestobo ali pa nemoralno ljubezen. Kino kvari mlade in jih vodi v zločine.« -— Tretji: »Na platnu so nedostojne slike, ki so me večkrat oropale čistosti.« — Četrti: »Da bi imel samokres, bi streljal, strahoval, pobijal kot banditi« itd.. —• Neka dijakinja je izjavila: »Videla sem prizor, ki me še vedno muči. Skoraj vsak večer se mi v domišljiji prikaže ona zlobna figura: ko se zbudim iz težkega spanja, me obliva mrzel pol.« Itd. obtožba za obtožbo. Iz teh podatkov moremo sklepati, da je za mladino kino porazen, če obiskuje druge filme razen onih, ki so od nadzorne komisije ocenjene »za vse«. Tako za mlade kot dorasle bodi pravilo: ne preveč v kino. Kadar pa greš, pojdi le, če je dober. Zabava bodi kot sol ali sladkor v jedi. X Socialna vprašanja S SOCIALNIM ZAVAROVANJEM V SLOVENIJI imajo komunisti velike težave. Iz podatkov v »Borbi« štev. 194 je razvidno, da je odstotek delavcev in nameščencev v bolniškem staležu silno visok. V podjetjih znaša ta odstotek 10%. Gradbeno podjetje »Slovenija ceste« je imelo v nekem meseou celo 22% bolezenskih izostankov. V Ljubljani je komisija pregledala 13 podjetij, kjer je našla povprečno 4,5% bolniškega staleža. Pri tem moramo imeti v vidu. da je bilo pred vojno v Sloveniji na bolniškem dopustu povprečno 2,8% koristnikov socialnega zavarovanja in da v nobeni evropski državi ne znaša ta odstotek nad 3%. Izredno visoko je tudi število obratnih nezgod in to zaradi tehnične zaostalosti proizvodnje in pomanjkanja higiensko tehnične zaščite. V SLOVENIJI DELAJO MNOGI UPOKOJENCI. Namesto da bi uživali zasluženi pokoj, delajo upokojenci v najrazličnejših podjetjih. Čemu delajo? Predvsem zato, ker so pokojnine tako nizke, da mora upokojenec poiskati še kak postranski zaslužek, da more živeti. Potem pa delajo tudi zato (in oblastva nimajo ničesar proti), ker so v nekaterih strokah z upokojitvijo starejših sposobnih delavcev nastale take razmere, da delo enostavno ne gre naprej. Mladi delavci so skupaj s svojim vodstvom neizkušeni in neizvežbani in nujno potrebujejo pomoči starejših delavcev, upokojencev. Oblastva celo podpirajo to stremljenje upokojencev, ker vidijo, da ima narodno gospodarstvo od tega veliko korist. SOCIALNE POSLEDICE TELEVIZIJE. V Združenih državah, v Angliji in v Italiji so se vršile ankete o televiziji. Na podlagi rezultatov teh anke.t je bila v italijanski reviji »Difesa Sociale« napisana študija o televiziji, ki prinaša zanimive podatke. Kakor vsaka stvar, tako ima tudi televizija svoje dobre in slabe strani. Proti pričakovanju pa so odkrili nekaj razveseljivih stvari, ki jih je vredno omeniti. Osebe, ki imajo televizijski aparat, se drže doma mnogo več, kot nekdaj. V Združenih državah, kjer je okoli 15 milijonov televizijskih aparatov, so ugotovili, da se je občutno zmanjšalo uživanje alkoholnih pijač, da se je zmanjšal obisk gostiln in sploh javnih lokalov. Tudi se je zmanjšalo število razporok in zakonske nezvestobe. Farmarji so (posebno zadovoljni 9 televizijo. Ne čutijo več, da bi bili ločeni od kulturnih F. BARCATA: V deželi Škipetarjev POVEST - 33 »Jaz nisem mogel preko tega dejanja ter pustiti, da se zaničujejo božje postave ljubezni! in usmiljenja ter držijo človeške postave, postavljene v temnem času slepega poganstva! Naloga moje službe mi je ukazovala naložiti kazen. Resnica je, da je bil liboj dekleta delo zaslepljenih posameznikov, toda vedel isem dobro, da se zadaj skriva kamin, to je vsi ljudje, ki so ukazali in želeli njeno smrt, — Izgovoril »cm izobčenje nad Kryezezom samo Bog v nebesih ve, s kako težkim srcem sem napravil I". Od tistega časa nisem imel več mirnega dneva.« »Vendar se nisem kesa! zaradi te obsodbe, samo mučila me je misel, če morda kazen ni pretežka. Prosil sem Boga, naj vam odpusti. Moja molitev je bila uslišana, ker danes imam pred očmi dokaz, da ste zadostili za vašo krivdo.« »Sedajle bo stopil k oltarju mladenič kot spravna žrtev božji pravici, da opere grehe ljudi Kryezeza. Zaveda se dobro vzvišenosti in veličine naloge, ki si jo je naložil, pa tudi velike nagrade, ki ga čaka. Zakon prednikov mu je enkrat uničil OajljuJjgo stvar, ki jo je imel na zemlji. Od tistega časa je vladala v njegovem srcu le žalost, osamljenost in brezup. Pod težo tega je iskal vsaj del ljubezni in izgubljene sreče, a je v svetu ni mogel najti. Mislil je dolgo, ...potem je napravil veliko obljubo, katero bo izpolnil, če bo živel. Sklenil je zapustiti domačo hišo, iskati ljubezen in jo pridigati drugim.« »Izročil se je Bogii.« »Bog mu je našel miren kotiček med blagoslovljenimi stenami samostana, tam se je pripravil za duhovnika.« »Prebivalci Kryezeza, veselite se in zahvalite Boga, ker je vaša krivda odrešena! Ta mladenič, o katerem sem vam govoril, bo imel sedaj med vami svojo novo maso. \ l*-j daritvi Najvisjemu bo ponovil svojo obljubo, napravljeno pred več leti: »O Bog, sprejmi me kot žrtev zadoščenja za prelito kri nedolžnega dekleta in za vse hudobije mojega ljudstva.« »Ta novomašnik me je prosil, naj ga pustim v Kryezezu za pomočnika župniku, kar sem mu prav rad dovolil. Vzemite za dobro njegove nasvete, spoštujte in cenite ga, učite se od njega one ljubezni, ki ima korenine v nebesih. Tako bodi!« ^»Blagoslovi naj vas vsemogočni Bog, Oče, Sin in Sveti Duh!« Ko je škof s trdimi besedami obsojal njihove krivde, posebno še ko je spomnil centrov. Posledica tega je: manjši odtok kmečke delovne sile v mesta. — Povečalo se je zanimanje za gledališke predstave in za koncerte. Zmanjšalo se pa je število športnih in kinopredstav. — Na drugi strani pa se opažajo tudi slabe posledice. Otroci presedijo cele ure pred aparati in se učijo manj kot prej. Ljudje čitajo mnogo manj knjig kot prej. Prodaja knjig se je n. pr. v ZDA zmanjšala za 50%. Vendar pa sedaj pisatelji več pišejo in so tudi bolje plačani za svoja dela. BORBA MED FORDOM IN CHEVRO-LEJEM V ZDA je v polnem razvoju, še v letu 1953 je bil Chevrolet močnejši. V letu 1954 pa je Henrik Ford II., sin ustanovitelja Fordovih avtomobilskih tovarn, moderniziral tovarniške naprave, odstranil nepotrebne in pasivne veje svojega podjetja in postavil na važna in odgovorna mesta kar najboljše delavce. Uspeh teh reform je bil naravnost presenetljiv. V letu 1954 je bil Ford zopet največji proizvajalec avtomobilov v ZDA in s tem seveda na svetu. V tem letu je izdelal 30% vseh avtomobilskih vozil v ZDA. Na koncu leta 1954 je dosegel Chevroleja in ga že tudi presegel. Ford more izdelovati svoja vozila in druge naiprave poceni samo zato, ker je postavil v svoje tovarne kar največ avtomatičnih strojev. Število zaposlenih delavcev je v Fordovih tovarnah vedno manjše, kar pa nikakor ne gre v račun avtomobilskemu delavskemu sindikatu, ki zahteva zagotovljeni letni zaslužek in grozi s stavko. sprotno moštvo. Za kazen je bila »Udinese« degradirana iz prve lige v drugo ligo. Teden nato je prišla vrsta na Catanio. Tudi ta je bila iz istega vzroka kaznovana na enak način. Ukrepi vodstva Narodne nogometne zveze so izzvali val protestov zlasti pri prizadetih. V Vidmu in v Cataniji so občutili kazen, ki je zadela njih moštvi, kot ipravo mestno nesrečo. Posebno Videmčani so bili prvi hip zelo prepadeni in so bili pripravljeni napraviti celo revolucijo. Sedaj so se že nekoliko pomirili. Vodstvo NNZ pa pravi, da mora še marsikaj očistiti, da bo ital. nogomet zopet zdrav. Ti koreniti ukrepi, čeprav se zdijo tako strogi, so bili vendarle na mestu, pravijo najbolj trezni presojevalci, ker bi sicer ital. nogomet re9 postal nepoštena »botega«. Evropejci zmagali nad Britanci V soboto 13. avgusta sta se pomerili na igrišču v Belfastu v Veliki Britaniji v prisotnosti 60 tisoč gledalcev moštvi zapadne Evrope in Velike Britanije. Sestavili so namreč iz najboljših igralcev zapadne Evrope ter Velike Britanije in Irske dve moštvi, ki sta se med seboj pomerili preteklo soboto. Zmagali so precej prodorno Evropejci in sicer s 4 proti 1. Glavno zaslugo ima Jugoslovan Vukas, ki je sam zabil tri gole. Poleg Vukasa je igral še en Jugoslovan Boškov, trije Francozi, en Italijan (vratar Buffon), Avstrijec Ocwirk itd. ŠPORT Udinese in Catanija kaznovani Čuidne reči se slišijo iz krogov ital. nogometnih klubov. Že dolgo se je govorilo, da v ital. nogometnem športu ni vse prav, da postaja vse skupaj ne več šport, temveč velika »botega«. V pretekli sezoni smo celo slišali, da je nekdo obdolžil prvaka ital. nogometa »Milan«, da je zmagal s podkupovanjem. Toda stvar se je končala brez hujših posledic. Sedaj pa je mesec avgust prinesel na dan še vse hujše stvari. Vodstvo ital. Narodne nogometne zveze je namreč uvedlo ipreiskavo o raznih nerednostih iz prejšnjih časov. Najprej je spoznalo za krivo »Udinese«, češ da je v neki igri zoper »Pro Patrio« leta 1953 podkupila na- OBVESTILA JESENSKI IZPITI NA SREDNJIH ŠOLAH V GORICI. Popravni in vstopni izpiti na slovenskih srednjih šolah se pričnejo v torek 6. septembra ob 8.30 v vrstnem redu, ki bo objavljen na razglasni deski vsake šole proti koncu meseca avgusta. Istočasno s temi izpiti se pričnejo tudi sprejemni izpiti v nižjo srednjo šolo (nižjo gimnazijo). Učenci, ki se iz katerega koli vzroka niso mogli udeležiti sprejemnega izpita v poletnem roku, se lahko prijavijo za jesenski rok; čas za vlaganje prošenj je do konca avgusta. Licejska in učiteljska matura se pričneta v soboto 17. septembra ob 8.30. ROMANJE NA SV. VIŠARJE. Odhod bo v soboto dne 20. avgusta, izpred kapucinske cerkve' v Gorici, točno ob 7h zjutraj. Med potjo se ustavimo v Gemoni, kjer bo sv. maša pri Sv. Antonu. Nato naravnost v Žabniee, oziroma do vzpenjače v Trbižu. Priporočamo točnost. VODSTVO ROMANJA MATI NAŠEGA ODREŠENIKA Pred nedavnim smo poročali o dr. Gni-dovčevi knjigi »Mati našega Odrešenika«. Tedaj je poročevalcu ušla neprijetna pomota, da je pri naštevanju knjig, ko so v slovenskem jeziku izšle v Marijinem letu v slavo Mariji Devici, izpustil dr. Klinčevo knjigo Marija v zgodovini Goriške, ki je izšla pri Mohorjevi družbi v Gorici. Sedaj to pozabo radi popravljamo, da bo pregled popolnejši. Obenem javljamo, da je dospelo nekaj izvodov dr. Gnidovčeve knjige »Mati našega Odrešenika«. Dobi sc na upravi našega lista po ceni tisoč lir. katoliški glas" v vsako slovensko družino I umor nedolžne Lule, se je zdelo, da vidijo pred seboj ubogo dekle. Postali so nemirni, sklonili so glave od sramu. Obstali so v tem položaju, dokler ni začel govoriti o nedolžnem človeku, ki je pozabil samega sebe in se postavil kot posredovalec med božjo pravico in njihovimi hudobijami, kakor žrtev za potrebno zadoščenje. Tedaj so polagoma dvigali glave, kakor se dviga suha trava v lahkem dežju. Oči vseh so se uprle v škofove ustnice, da bi zvedeli ime tega človeka. Škof pa ni povedal njegovega imena; za sedaj je še tajno, zvedeli bodo pozneje. Po končanem govoru je šel škof od oltarja v posebno, zanj pripravljeno klop. Zopet so se odprla vrata samostana; prihajala je dolga vrsta duhovnikov v mašni obleki. Ljudje so vsakega posebej pogledali, da bi spoznali novomašnik«, ki jim ga je Bog poslal. Ni bilo mogoče, vrsta je bila predolga. Duhovniki so prišli k oltarju. Začela se je maša. Zbor šolskih otrok je začel peti: Kyrie eleison Gospod, usmili se! Petje je donelo proti nebu kakor kesanje ubogega, trpečega ljudstva, ki v dušni bridkosti o-brača oči proti nebu. Petje se je končalo. Zaslišal sc je jasen, a malo boječ glas: »Gloria in excelsis Deo!« Glas je trepetal. Morda od ginjenosti, ker je videl uresničenje svojih želj. V ušesih poslušalcev sc je pojavil neki daljni spomin. Glas se je zdel znan, slišali so ga že večkrat; toda kdaj in kje? Čigav je ta glas? Zbor je začel zopet peti. Sveto petje otrok združeno z vero in ljubeznijo, se je dvigalo mogočno nad vso množico proti nebu. Duhovnik se je obrnil proti ljudem. Razprostrl je roki, kot bi hotel objeti vso klečečo množico. Njegov glas ni več trepetal : sedaj oznani ljudem sveto voščilo iz nebes: »Dominu9 vobiseum — Gospod bodi z vami!« Vsa ušesa so Blišala te besede. Oči vseh so ostale uprte v mladega duhovnika. Sedaj so razumeli čigav glas je bil. To je glas Lule. Duhovnikov obraz je obraz Lule, samo bolj zrel in moški. Brat njen je, mali Ndon, ki daruje danes svojo prvo mašo, in glas njegov je glas Lule, ki je izgovoril tolažilno besedo: »Gospod bodi z vami!« Popolna tihota je zavladala nad vso množico, nobenega glasu, nobenega gibanja ni bilo videti; vsak je čutil v sebi angelski odmev: »Gospod je z nami!« V prvi vrsti pred oltarjem je klečalo nekaj ljudi, katere že poznamo: stari Doda s sestro, Mark z ženo Maro, Starec je bil ves iz sebe od velikega veselja. Po njegovem suhem trdem obrazu so neprenehoma polzele iz črnih oči debele solze. Mark je klečal z nizko sklonjeuo glavo. Tudi on je bil srečen, samo ena misel je še kalila njegovo veselje. Iz oči Mari sije jasno njeno notranje veselje. Zdaj je zopet zdrava. Zato lahko razkrijemo skrivnost, ki jo je držala v srcu: — Na dan nove maše se bo končalo prekletstvo čez Dodovo hišo in ona bo zopet zdrava. Maša se je končala, ljudje so se polagoma razšli. Mark se je ločil od žene, očeta in sorodnikov, stisnil desnico bratu novomašniku in izginil. Hitel je h grobu, kjer je počivalo najdražje in najljubše, kar je imel na svetu, pokleknil na grob, se z glavo dotaknil zemlje in zaklical: »Lnla, o Lula moja, si mi odpustila?« Jo dobil odgovor?... Mu je sestrin odgovor vrnil srčni mir?... Gotovo da. (Konee) Iz albanščine prevedel R. L. Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto VII - 1955 - Štev. 33 Z GORI Tragična smrt č. Praznik Marijinega vnebovzetja je praznoval še na zemlji, potem pa je odšel od nas tako nenadoma in tako tragično, da si kar ne moremo predstavljati, da dobrega g. Antona ni več. V torek je prišel v Gorico, da točno kot vsak teden izroči v uredništvu rokopis za nedeljsko pridigo, potem je uredil še nekaj opravkov na škofiji. Da ga noč ne prehiti, je vzel vlak, s katerim se je tolikokrat že peljal iz Gorice do Rubij. In to je bila njegova zadnja pot. Pred postajo v Rubijah so se, Bog ve kako, odprla vrata pri vagonu in gospod Grbec, ki je čakal, da izstopi, je omahnil skozi praznino na tir, kjer je z glavo zadel ob kamen tako nesrečno, da si je prebil črepinjo in pretresel možgane. Zaman je bila zdravniška pomoč v goriški bolnici, kamor so ga prepeljali; še isti večer je ob 6h umrl. Pogrebna maša bo danes ob lOh v Ga-brjah. nakar ga bodo prepeljali na pokopališče v Nabrežino, kjer počiva tudi njegova mama. Pokojni gospod Grbec je v življenju užil dokaj grenkega. Pred 70 leti se je začel njegov križev pot v Štanjelu na Krasu. Posvečen v mašnika je bil nekaj let v raznih službah, nato je prišel v Nabrežino ter postal tu dekan devinskega dekanata. Težka so bila tista leta, ko so si fašisti zastavili nalogo, da italijanizirajo slovensko obalo od Tržiča do Trsta. Takrat je Goriško romanje na Barbano V četrtek 11. 8. smo se slovenski verniki iz goriške nadškofije, to je iz štandreškega in devinskega dekanata, šli poklonit naši ljubi materi Mariji na barbanskem otočiču. Ker tisti dan ni bilo napovedanega nobenega večjega romanja iz Furlanije, smo imeli cerkev res na razpolago ob vseh dnevnih urah ter smo se te ugodnosti tudi znatno poslužili. Ni nas bilo malo, vsaj 800 smo našteli romarjev s trumo otrok vred. Gradežani so kar gledali, odkod se je vzelo toliko korier, ki so nas z Goriškega in s Krasa napeljale k pristanišču motornih čolnov. Zelo dobro je bil tudi organiziran prevoz po morju; kar v kratkem smo se znašli vsi v Marijinem svetišču. Z verniki so bili tudi vsi njih dušni pastirji, le par jih je zaradi zadržkov ostalo doma, tako da je bil prejem sv. zakramentov zelo olajšan. Med prvo sv. mašo je govoril in vodil skupino ljudsko petje msgr. Močnik, voditelj vsega romanja, med zadnjo sveto mašo so se pa izmed romarjev zbrali pevci in so prav lepo prepevali naše umetne mašne in Marijine pesmi pod vodstvom naših organistov. Tu se je pokazala korist naših enotnih zbirk cerkvenih pesmi. S prižnice nam je ob napetem poslušanju pričujočih govornik č. g. Srečko Rejec iz Nabrežine res izčrpno objasnil, zakaj in kako naj veren kristjan posvečuje Gospodove dneve v svetem nedolžnem veselju. V popoldanskih urah so po stanovih razdeljeni romarji imeli svoj stanovski pouk v ločenih prostorih, nato pa spet vsi skupaj v božjepotni cerkvi litanije z odpe- vi in blagoslovom. Poslovili smo se od naše karbonske Matere z našo običajno poslovilno romarsko pesmijo: Vse prepeva... Preč. oo. frančiškani so nas zelo ljubeznivo sprejeli in nam šli pri tem 9rečno uspelem romanju v vseh zadevah na roko, za kar se jim tu iz srca zahvaljujemo. Pa tudi ljubi Bog naj bo zahvaljen, ki nam je tisti dan dodelil jasno vreme brez letos običajnega popoldanskega dežja. Da je bilo romarjem zadoščeno, smo se ob povratku ustavili v starodavnem Ogleju, kjer nam je nadškofijski kancler dr. Klinec obrazložil nekaj odlomkov iz zgodovine tega znamenitega kraja in nekaj najvažnejših mozaikov in podob na starih cerkvenih tleh in stenah. Mladina pa 9i ni dala pokoja, dokler ni zlezla na visoki cerkveni stolp in tam razmajala starodavne zvonove. Mariia, na svidenje prihodnje leto! ROMAR Ustoličenje novega župnika V nedeljo 21. avgusta bo slovesno ustoličenje novega župnika č. g. Angela Persiga v cerkvi sv. Ignacija v Gorici. Ob lOh in pol bo prispel novi župnik iz svoje dosedanje fare Sv. Petra ob Soči, kijer je župnikova! pet let. Po ustoličenju bo slovesna sv. maša, pri kateri bo pel cerkveni pevski zbor iz Sv. Petra ob Soči. Popoldne ob Sh in pol bo slovesen blagoslov in zahvalna pesem. Kaplan cerkve sv. Ignacija, č. g. Štefan Gimona, ki se še vedno nahaja v bolnici pri Rdeči hiši, je ob tej priliki naslovil na farane pismo, v katerem jih poziva, naj s hvaležnostjo in ljubeznijo sprejmejo novega župnika. Š K E G A g. Antona Grbca dekan Grbec dobil policijski opomin in moral se je odpovedati župniji, da se reši pred hujšim. Umaknil se je v samotno Srednje nad Kanalom. Kako hudo je bilo zanj, zaslužnega dekana, da je moral v to oddaljeno in majhno vas. A prenesel je, ker je bil tih in skromen, ponižen in velikodušen. Takega smo poznali vse življenje, tako da je bilo čudno, da je imel sovražnike. Med vojno ga je zadel nov udarec. Nekega dne leta 1944 so pridrli Nemci v Srednje, požgali vas in tudi župnišče. Izgubil je vse svoje imetje. Odškoduine ni dočakai. Po vojni si je želel zopet v kako lažjo službo, bolj med ljudi. Prišel je leta 1946 v Gabrje. Prišel je ubog in ostal ubog. Prijazen in postrežljiv je g. Grbec upravljal poleg Gabrij še Vrh. Pri 70 letih mu služba ni bila pretežka, saj se je čutil še mladega. Ko smo ga povabili, naj sodeluje pri »KG«, je brez oklevanja sprejel od-kazano delo in vestno vsak ponedeljek ali torek nosil rokopis za nedeljski evangelij v uredništvo. Pridiga za prihodnjo nedeljo je njegovo zadnje delo. Iz nje se zrcali dobrota in prizanesljivost rajnega gospoda Grbca. »Molimo za tiste, ki so se kakor koli ločili od Kristusove črede.« Da, molimo! Gospod Anton to že gotovo vrši v nebesih, kot je delal in učil na zemlji. Bog mu daj večni mir! Njegovim preostalim naše sožalje. Stanovanjska kriza na Goriškem Kljub temu, da so v povojni dobi zgradili v goriški občini 827 stanovanj s 4.879 prostori, je stanovanjska kriza naše občine še vedno občutna. Iz poročila, ki ga je podal predsednik zavoda za ljudske hiše inž. Caccese ob priliki obiska podtajnika ministrstva Carona, je razvidno, da živi v naši občini še vedno 667 družin po barakah, jamah in vojaških stavbah. Poleg tega je 1934 družin nastanjenih po nezdravih in pretesnih prostorih, 1200 družin pa živi skupaj z drugimi družinami. Iz teh podatkov je razvidno, da bi naša občina potrebovala še najmanj 3000 stanovanj, da bi labko zadostila vsem potrebam prebivalstva. H R a z N E . ZNAČILEN PROTEST. Ameriški predsednik je med bivanjem v Ženevi slepil v neko trgovino in kupil za vnuka lepo lutko. To je vznemirilo ameriške prodajalce lutk. Predsednik združenja ameriških obrtnikov. ki izdelujejo lutke, je sedaj poslal predsedniku Eisenhowerju protestno pismo. Da pokaže popolnost lastnih izdelkov, je poslal predsedniku tudi lutko, ki joče, zna moliti, obračati oči po soncu in tudi zmočiti. PRIZNANJE PAPINIJU. Italijanski piša-telj Papini, star 74 let, je na listi za podelitev Nobelove nagrade. To priznanje je dosegel s svojo knjigo Zgodovina Kristusa, ki je prevedena v 31 jezikov. USPEH NEMŠKE INDUSTRIJE. Nemška proizvodnja avtomobilov »Volksvvagen« je slavila poseben jubilej, ko so izdelali milijonsko vozilo. Svečanosti so prisostvovali vsi delavci in tehniki, nad 30.000 po številu. Večina letne proizvodnje gre v Ameriko, nato slede švedska, Belgija, Holandska, Avstrija in druge dežele. Sedaj je padla tudi cena. Prej so stali 706 tisoč lir, sedaj pa le 557 tisoč lir. RUSKI UBEŽNIKI. Iz ruskih čet, ki se umikajo iz Avstrije, se množe ubežniki, ki ne marajo nazaj na vzhod. Spoznali so za-pad in njegov način življenja. Oblasti so silno 9troge in so dva primera, enega vojaka in neko uradnico, kaznovali s smrtjo. RAZPUST KOMINFORMA. V jugoslo-vanski politični reviji »Komunist«, ki je. uradno glasilo jugoslovanske komunistične stranke, je Veljko Vlahovič, predsednik parlamentarne komisije za zunanje zadeve, napisal članek, v katerem predlaga razpust Kominforma, mednarodne organizacije komunističnih strank. Namesto tega pa predlaga ustanovitev nove organizacije, ki naj združuje socialistična gibanja. »FIAT 600« TUDI V JUGOSLAVIJI. Iz Milana poročajo, da je jugoslovanska tovarna »Crvena zvezda« v Kragujevcu, ki si je pridobila že prej licenco za izdelo-vanje nekaterih Fiatovih vozil, pričela izdelovati tudi novi Fiatov osebni avto tipa »600«. Kolonija otroškega vrtca Dne 12. avgusta so v šoli v ul. Croce zaključili kolonijo otroškega vrtca, ki jo je za poletne mesece priredila goriška mestna občina. Navzoči so bili zastopniki goriške občine, ki so obdarovali otroke s sladkarijami, otroci pa so se jim izkazali hvaležne z nekaj pesmicami, ki so jih zapeli in deklamirali. Take iniciative so gotovo koristne, le škoda, da jih nimamo po vseh občinah in da ne trajajo vse poletne mesece. Starši bi se takih priložnosti, katere jim nudi javna oblast, lahko v večji meri poslužili, namesto da samo tožijo, kako težko jc preživljati otroke. Za obrambo proti toči Na zadnji seji izvršnega odbora Konzorcija za obrambo proti toči, ki se je preteklo soboto vršila v Krminu, so med drugim sklenili, da bodo v najkrajšem času postavili tudi v števerjanski občini raketno postajo proti toči. Števbrjanci so ta ukrep pozdravili z velikim odobravanjem. Novi begunci Kljub temu, da italijanske oblasti vračajo begunce zopet v Jugoslavijo, se še vedno dobe obupanci iz Titovega raja, ki vse tvegajo za svobodo. Tako sta tudi na praznik, 15. avgusta, pribežali v Gradež preko morja dve skupini pobeglih. V prvi skupini se je v navadnem čolnu pripeljalo iz Pirana 5 oseb, ki so vse zaprosile za politično zatočišče. Druga skupina štirih oseb je bila iz Umaga in je baje pripadala Bjilasovi stranki, zato jim je šlo za življenje. Tudi na goriški svetogorski postaji sta v nedeljo in ponedeljek pribežala v Italijo dva jugoslovanska državljana. Iz Mirna je pa pred dvema tednoma pribežala družina Polak. Prej so bili to veletrgovci v Ljubljani, sedaj pa je mož bil direktor tovarne usnja v Mirnu. Res, lepo spričevalo za komunistični režim. Števerjan »Novemu listu« v odgovor na dopis iz Števerjana z dne 4. avgusta:' Ako ne, bi poznal dopisnika, bi bil prisiljen misliti, da ni Števerjanec, ker ne ve, kaj se dogaja v Števerjanu, in sploh ne pozna šte-verjanskih razmer; ker pa je Števerjanec, moram soditi, da si je hudomušno zatisnil oči in ušesa. Zato pa menim, da je zaman vsaka beseda. Zaveda pa naj se, da z lažjo ne bo rešil »Števerjanske narodne časti«. N O V I C E H REAKCIONARNI BIK. V Adriji je bilo pred dnevi vse pripravljeno za slovesen sprejem senatorke Merlini, ki naj bi otvo-rila v tem mestu »Dom socialistov«. Seveda ni manjkalo tudi rdečih zastav. Tc pa niso bile preveč po godu postavnemu biku, ki ga je gospodar peljal po okrašenih ulicah na občinsko tehtnico. Začel je razsajati, da so ljudje bežali na vse strani. Da bi bika pomirili, so morali odstraniti vse rdeče zastave, a prepozno, kajti »miting« senatorke Merlini v mestnem gledališču ni našel več nobenih poslušalcev. IZJAVE MISIJONARJA NA SEVERNEM TEČAJU. Peter Brinet, »oče severnega tečaja«, se je pritožil predstojništvu zaradi velikanske razdalje s civiliziranim svetom, kar mu onemogoča, da bi se redno spovedoval. Predstojnik mu je svetoval, naj se posluži zrakoplovu. Toda Brinet mu je odgovoril: »To sredstvo se mi ne zdi ravno najboljše, kajti za male grehe je predrago, za smrtne pa prenevarno.« ZANIMIVOST AMERIŠKEGA TELEFONSKEGA SEZNAMA. V telefonskem seznamu newyorškega mesta je nič manj kot 15.000 naročnikov, ki nosijo priimek Smith. Izmed teh je spet 10.000 z imenom John. Res zanimivo, če kdo kliče kakega Smitha Johna. HARRY TRUMAN, bivši predsednik Združenih držav, (bo v kratkem začel z vrsto predavanj, ki pa jih bo imel izključno le po restavracijah. Namen teh govorov je, nabrati potreben denar za demokratsko stranko. Cena kosilu v takih restavracijah je določena na 100 dolarjev (62.000 lir), vštevši seveda tudi govor. KOLIKO BREZPLAČNE POMOČI JE PREJELA ITALIJA. Kakor poroča »II So-le«, je prejela Italija od Amerike v letih 1946-1954 preko organizacij UNRRA, AU-SA, ERP in drugih hrezplučne pomoči v -vrednosti 2.330 milijonov dolarjev, ali po današnji vrednosti okrog 1.470 milijard lir. Vojaških naročil in uslug je prejela Italija v istem času za 402 milijona dolarjev, zunanja javna posojila jta so znašalo v istem času skupaj 555 milijonov dolarjev. Kaj bi bilo danes v Italiji brez te pomoči? CECIL EFFINGER, znani ameriški skladatelj, je iznašel pisalni stroj za pisanje not. Novi stroj ima 79 tipk. Dobra tipkarica bo lahko dosegla tudi 60 udarcev na minuto. SLAB PRIDELEK LIMON NA SICILIJI. Zaradi mraza, ki je poškodoval na pomlad nasade, se predvideva, da bo letos na Siciliji pridelek limon s 50 do 70°b manjši kakor lansko leto. Cena limon bo zaradi tega poskočila. Medtem kaže, da bodo pomaranče dale okoli 40% več pridelka kakor lani. EDITH STIWEL, priznana angleška pisateljica, se je spreobrnila h katolicizmu. KOMEMORACIJA V HIROŠIMI. Dne 6. avgusta so v Hirošimi proslavili deseto obletnico strašnega dne, ko je ena sama bomba uničila cvetoče mesto in povzročila smrt 92 tisoč ljudi. V »Parku miru« v Hirošimi se je zbralo 10.000 Japoncev, katerim se je pridružila še številna skupina tujcev iz vsega sveta, in počastili so spomin žrtev atomskega napada, katerih imena so vklesana na velikčm spomeniku sredi parka. Točno ob 8.15 minut, ko je poteklo deset let od one strašne eksplozije, so po mestu zatulile sirene, katerim so se pridružili zvonovi vseh cerkva. V mestu in okolici so se takrat vsi ustavili in se 'odkrili. Sledila je verska svečanost 9 prošnjo k Bogu, da bi se kaj takega ne ponovilo več. Po končanih molitvah so spustili v zrak 500 belih golobov, znanilcev miru. Iz vsega sveta prihajajo te dni v Hiroši-mo sožalne brzojavke in poslanice. Tudi drugod po svetu so se spomnili žalostne obletnice. Tolažljivo je pri tem le dejstvo, da se je skoro natanko deset let po hiro-šimski katastrofi v Ženevi začela mednarodna konferenca za miroljubno uporabo atomske energije, ki naj bi odslej služila le v dobro človeštvu. MALENKOVA SLAVA V ZATONU. Zadnja izdaja ruskega leksikona posveča Ma-lenkovu le polovico prostora v primeri z lainsko izdajo. Lani je bil njegov oče predstavljen kot vladni funkcionar, letos pa le kot nižji državni uradnik. EINSTEIN IN FERMI OVEKOVEČENA. Imeni dveh znanstvenikov svetovnega slovesa so uporabili za poimenovanje kemijskih prvin. Prvino 99 so krstili z imenom Einstein m 100 ž imenom Fermi. Sto prvi element pa je že prej nosil ime po ruskem znanstveniku Mendeleju. Tako imajo sedaj vsi poznani elementi svoja imena. ATOMSKA URA. Atomski institut v Londonu je izdelal atomsko uro, ki je doslej najbolj natančna ura, ki kaže čas z deset tisoč sekundno natančnostjo. To uro ničesar ne more motiti. Uporabili jo bodo za merjenje vrtenja zemlje, topljenje ledenikov in vulkanske izbruhe, kar vse ovira vrtenje zemlje. ZANIMIVOSTI Podzemeljska Švedska Program Obrambe pred novo vojno izvršuje Švedska z vso natančnostjo in neverjetno iznajdljivostjo. V živo skalo. 30 in več metrov pod zemljo, so že izvrtali cele tovarne, pripravljajo prostore za bolnice, delavnice, gasilske in telefonske centrale in sploh vse, kar je nujno povezano s potrebami sedanjega življenja. V tovarni zrakoplovov SAAB v Linkopingu, 30 metrov pod nadzemskim letališčem, opravlja nad tisoč delavcev in delavk svoje vsakdanje delo. Ogromne skale ob obrežju so predrto od nešteto predorov in je res nekaj izrednega, ko človek opazuje velikansko lovsko letalo, ki nenadoma pristane in hip nato izgine v osrjču zemlje. Predor, ki je 29 metrov široka in sedemnajst metrov visoka galerija, lahko sprejme dva tisoč šesto tonska lovska letala in druga vodna letala. Najvcčjn švedska bolnišnica v Štokholmu ima v podzemlju prav tako moderno o-premljene prostore z operacijskimi dvoranami in radiološkimi oddelki kakor v nad-zemlju. Velikanska električna centrala v Kilforsenu, ki proizvaja 1 milijardo kilovatov na leto, se nahaja 61 metrov pod zemeljsko površino. Prav taiko se nahajajo pod zemljo velikanske shrambe zn petrolej in drugo tekoče gorivo. Švedska ni izvršila tega podzemeljskega načrta samo zaradi varnosti, temveč tudi iz potrebe po prostornini, katera jim nad zemljo primanjkuje. Prišli so tudi do spoznanja, da jc novi sistem zgradb mnogo cenejši kakor pa nad zemljo. Zunanja oprema stavb tu ni potrebna, prav tako odpadejo stroški za okna in šipe. Po natančni preiskavi so zdravniki ugotovili, da življenje pod zemljo nikakor ne škoduje zdravju, če so le prostori dovolj prezTa-čeni in razsvetljeni. Ni izključeno, da bo v slučaju nove vojne Švedska prva napadena. Zato je dobro preskrbljeno tudi za obrambo civilnega prebivalstva. Štokholm ima v načrtu zgraditev podzemeljskih zaklonišč za 100.000 oseb, ki bodo z vsem dobro opremljena in \ katerih se bo dalo preživeti tudi cele mesece. Švedska je pripravljena braniti svojo zemljo do zadnjega. Kralj Gustav je razdelil med vse švedske družine okrožnico, v kateri je med drugim z debelimi črkami zapisano: »Branili se borno v vsakršnem primeru. Vsaka vest. da naj prenehamo z obrambo, je že sedaj proglašena za neresnično.« Obmejni sporazum tik pred podpisom V Vidmu so po daljši prekinitvi zopet začeli s pogajanji za sklenitev sporazuma glede Obmejnega prometa med Italijo in Jugoslavijo. Sodijo, da bo v najkrajšem času prišlo do podpisa sporazuma. Po še nepotrjenih vesteh bo prehod dovoljen štirikrat mesečno v 10 km širokem obmejnem pasu vsem stalno naseljenim osebam na obeh obmejnih področjih. Sredipoletne počitnice v Italiji Tradicionalne sredipoletne počitnice v Italiji, tako zvane »ferragosto«, so tudi letos kljub nestalnemu vremenu izpraznile velika mesta in druga večja središča. Iz Rima je odšlo nad 600 tisoč oseb, prav tako iz Milana, Bologne, Genove. Nič manjši pa ni bil dotok tujcev v Italijo. Čez mejo pri Ponte San Luigi na Rivieri je v teh dneh poletnih počitnic prispelo milijon turistov. Zasedli so vso Riviero in se porazgubili po vsej Italiji. Zlasti jc bil velik dotok tujcev v Benetkah. Ogromno avtomobilov je prispelo čez Brener v Italijo. Računajo jih na 20.000 na dan. Žal je ves ta povečan promet zahteval tudi svoje žrtve. Po zadnjih podatkih je bilo v teh dveh dneh praznikov 6 mrtvih in 60 ranjenih zaradi cestnih nesreč. Radio Trst A Nedelja, 21. avgusta: 11.30 Vera in naš čas. — 12.00 Oddaja za najmlajše - »Krojaček Junaček«. — 20.05 Podeželski motivi. — 20.30 Gounod: ROMEO IN JULIJA, opera v 4 dejanjih. Poni^lrljrki 22. 8.: 19.15 M n