torek, 8. 11. 2022 Štajerski TEDNIK Aktualno Podravje z Čudni evropski in slovenski labirinti elektrike stran 1 Politika Sveta Trojica z V predvolilno bitko s kazenskimi ovadbami zoper župana  Stran 2 Ptuj, torek, k 88. novembra b 2022 COLOR CMYK  Stran 5 Letnik LXXV z št. 86 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,70 EUR Aktualno Slovenija, Spodnje Podravje z Zaposleni v gostinstvu in turizmu grozijo s stavko Podravje z Lobiranje v kmetijstvu na škodo Haložanov Novodobno suženjstvo z mizernim plačilom  Stran 3 Politika Pomanjkanje kadra, nizke plače, težki pogoji dela in kršitev delovne zakonodaje so razlogi, da so v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije na okopih. Če ne bodo uslišani, so pripravljeni tudi stavkati. Več na straneh 6 in 7. Slov. Bistrica z »Bomo razvijali le center ali celotno državo?«  Stran 4 Podjetništvo Podravje z Banke želijo denar nazaj – časa za napake ni  Stran 9 Nasveti Podravje z Meje iz cipres bodo v prihodnjih letih izginile  Stran 19 Črna kronika Podravje z Občine neuspešne v tožbah proti Verbundu zaradi poplav 24 Šport Nogomet z Zakaj je odstopil trener Drave Aleš Čeh? “Če varčujem za svoj pogreb, ne dobim dodatka?!” 15 torkova izdaja  Stran Zmeda zaradi energetskega dodatka z V središču z  Stran 3 V Halozah le peščica odprtih gostišč  Strani 6 in 7 www ww w ww..t w .te tte edn dn niik k.s k. .ssi  Stran Foto: Črtomir Goznik Niste naročnik Štajerskega te ednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji. Štajerski TEDNIK torek, 8. 11. 2022 COLOR CMYK stran 2 Aktualno 2 torek z 8. novembra 2022 Slovenija z 23 nekdanjih poslancev brez službe Podravje, Slovenija z Obdobju kroničnega strašenja ljudi ni videti konca Kovačič in Ivanuša še vedno med prejemniki nadomestila Evropski in slovenski labirinti elektrike Čeprav je od potrditve mandatov novoizvoljenih poslancev državnega zbora minilo že več mesecev, je še do oktobra udobno poslansko nadomestilo prejemalo kar 23 zdaj že nekdanjih poslancev. Ta pravica se sicer večini izteka te dni. Kot je znano, lahko poslanci po preteku mandata vsaj pol leta uživajo nadomestilo poslanske plače, in sicer, če ne morejo nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve in ne izpolnjuje pogojev za upokojitev. Ta pravica pa se lahko še podaljša. Možnost podaljšanja še za pol leta imajo tisti poslanci, ki se bodo upokojili. Nadomestilo lahko tako prejemajo skupaj eno leto. Za podaljšanje pa lahko zaprosijo še poslanci, ki so bili že pred iztekom mandata na tej isti funkciji – za vsak prejšnji zaporedni mandat za dodatne tri mesece, toda ne več kot za šest mesecev. Sedem nekdanjih poslancev bo nadomestilo prejemalo še v letu 2023 Za nadomestilo poslanske plače je po izteku mandata 2014–2018 zaprosilo 22 poslancev, ob koncu zadnjega mandata pa kar 37. Nekateri so ga prejemali kratek čas, večina pa bo to pravico očitno izkoristila do konca – celega pol leta po tem, ko so zapustili državni zbor. Nekateri celo dlje. Po podatkih državnega zbora je do oktobra nadomestilo prejemalo kar 23 nekdanjih poslancev, med njimi so tudi nekatera bolj znana imena – Igor Zorčič, Violeta Tomić, Jani Möderndorfer. Prav tako sta med prejemniki tudi dva bivša ormoška poslanca, Jani Ivanuša in Aljaž Kovačič. Sicer pa so nadomestilo za september prejeli še: Andrej Černigoj, Jure Ferjan, Brane Golubović, Monika Gregorčič, Lidija Ivanuša, Jerca Korče, Leon Merjasec, Jurij Lep, Janez Moškrič, Marko Pogačnik, Marijan Pojbič, Igor Peček, Gregor Perič, Robert Polnar, Branislav Rajić, Primož Siter, Andreja Zabret in Gregor Židan. Kar se dogaja v Sloveniji in Evropi v zadnjih treh letih ter kroji usodo slehernega posameznika, postaja vse bolj nesmiselno oziroma bolje rečeno nerazumljivo. Najprej sta vladali dve leti korona histerije, zapiranja ljudi, prisile s cepljenjem, omejevanja gospodarstva, denarja pa v izobilju; Evropa in njene članice so ga velikodušno delile po dolgem in počez. Potem se je na pragu Evrope zgodila vojna. Iz včerajšnje »korona realnosti«, ko so bili nekateri ljudje že hudo na koncu z živci (ugašanje delovnih mest, karantene, šolanje na daljavo, nedostopnost zdravstvenega sistema …), so se razmere čez noč obrnile na glavo; smrtonosni virus je izginil in mutiral v gripo, namesto vsakodnevnega poročanja o vse višjih številkah dnevno obolelih ali celo umrlih pa so se začele vrtoglavo dvigati cene vseh vrst potrošniškega blaga – večinoma brez realne osnove. Cene za sodček surove nafte niso nič odstopale od običajnega povprečja, a so maloprodajne cene goriva po Evropi, pa tudi v Sloveniji, kar rasle in rasle. Da so imeli od tega največjo korist trgovci, se je razkrilo ob objavi njihovih polletnih rezultatov. Nato se je začela histerija z zemeljskim plinom in elektriko. Že spomladi so javnost psihirali, da bo zima težka, da je vprašanje, s čim se bodo Evropejci greli, zgodil bi se lahko električni mrk. Medtem je zagon dobivala inflacija, cene življenja so strmo rasle, elektrika se je skokovito podražila. Dejansko občutki pred jesenjo niso bili dobri in so vzbujali zaskrbljenost. Elektrarne stojijo, elektrike na pretek … Foto: pixabay Večini poslancev se pravica do poslanskega nadomestila izteče v tem mesecu. Še sedem poslancev pa bo lahko prejemalo nadomestilo še naprej – trije kar do sredine maja prihodnje leto. Večini nekdanjih poslancev se pravica izteče prav te dni, 13. novembra. Kar sedem pa jih je takih (Jurij Lep, Jani Möderndorfer, Marko Pogačnik, Marijan Pojbič, Branislav Rajić, Violeta Tomić in Igor Zorčič), ki bodo lahko od udobnega nadomestila živeli še nekaj časa – do februarja, aprila ali celo maja prihodnje leto. Nadomestilo lahko najdlje, do 13. maja 2023, koristijo Möderndorfer, Pojbič in Pogačnik. Od 3.000 do kar 4.500 evrov bruto Poslanci so po prenehanju funkcije upravičeni do nadomestila plače, ki znaša 80 odstotkov njihove zadnje poslanske plače, teče jim tudi delovna doba. V tem času so socialno zavarovani po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju, ob upokojitvi pa jim pripada pravica do odpravnine. Sicer pa visoki zneski nadomestil ne presenečajo, da kar nekaj politikov pravico izkoristi do konca. Ta so namreč po podatkih državnega zbora znašala od skoraj 3.000 do kar 4.500 evrov na mesec. Gre za bruto zneske. Ker korona ni več tako nevarna, kot je bila, so lahko šli otroci septembra normalno v šolo. A zažugala je druga palica – grožnja Foto: ČG Infrastrukturno ministrstvo smo spraševali, do kdaj imata največja proizvajalca (NEK in HSE) prodano elektriko in ali bi bilo možno, da bi že naslednje leto lahko v Sloveniji trošili v Sloveniji pridelano elektriko ter se tako izognili odvisnosti od uvoza. Država, ki je lastnica elektrarn, jasnega odgovora na to vprašanje ni podala. s pomanjkanjem elektrike. Da bo treba varčevati z ogrevanjem, ugašati luči in kar se da racionalizirati porabo. Ker je v tej – milo rečeno – čudni evropski zgodbi z elektriko Slovenija bojda odvisna od uvoza in cen, kot jih določajo tisti, ki elektriko prodajajo, je bila bojazen nekaj časa upravičena. Kaj če elektrike ne bo ali pa bo tako draga, da bomo delali le še zanjo, so se spraševali ljudje. Zdaj smo z eno nogo v zimskem času, pa se o grožnji, da bi elektrike zmanjkalo, nič več ne govori. In to celo ob dejstvu, da je dve tretjini proizvodnih kapacitet v Sloveniji za mesec dni obstalo (!?). Jedrska elektrarna je bila v remontu, za TEŠ menda nimajo premoga, zmanjšana naj bi bila celo proizvodnja v hidroelektrarnah, predvsem Lahko bi bili samooskrbni Preprodaja elektrike na trgu EU je situacija, ki jo razume zelo ozki krog ljudi – tistih, ki so v zgodbo vpeti. Bistveno vprašanje je, zakaj se v Sloveniji pridelana elektrika ne porabi doma, saj bi lahko bila cena za odjemalce bistveno nižja, kot je v današnjem odvisnem odnosu od uvoza in evropskega trga. Resda s proizvodnjo nismo 100-odstotno samooskrbni (in zato odvisni od uvoza), a bi se tudi to dalo urediti z varčevanjem in dodatnimi proizvodnimi viri; tako je v enem od televizijskih nastopov povedal tudi infrastrukturni minister Bojan Kumer. Še posebej je situacija glede elektrike običajnemu potrošniku nejasna zadnji mesec dni, ko smo ugasnili dve tretjini proizvodnje, varčujemo nič, elektrike pa na pretek … Zemeljski plin je – in ga ni … Evropa naj bi bila trenutno pomirjena, skladišča z zemeljskim plinom so menda polna, zimo se bo dalo preživeti. Toda: treba je že zganjati paniko za čez leto dni! Konec minulega tedna je namreč zaokrožila agenda, da zima 2023–24 bi pa res znala biti huda in vprašanje je, kako bo s plinom. Začela se ni še niti letošnja zima, pa že strašijo z naslednjo … Seveda ni izključujoč nobeden izmed scenarijev, tudi pesimističnih, a so ljudje neprestanega zastraševanja verjetno že dodobra siti. Poleg tega nenehno strašenje s pomanjkanjem tega ali onega energenta v ljudeh pušča vse močnejši občutek, da gre zgolj za umetno ustvarjanje panike, ki je čudovita podlaga za vedno nova višanja cen. v nočnem času. Glede porabe elektrike pa tudi ni občutka, da bi se z njo kaj pretirano varčevalo. Vsi porabniki, od gospodinjstev do industrije, jo koristijo čisto običajno. Z vladno regulacijo se je za potrošnike ustalila tudi cena. Ampak vendarle je v nastali situaciji težko razumeti, da je ob ustavitvi glavnine proizvodnih virov elektrike v državi še vedno več kot dovolj. Kaj se dogaja, nam navadnim ljudem ne bo nikoli jasno, podrobnosti in zakonitosti trgovanja z elektriko očitno pozna le ozki krog ljudi. Zakaj se v Sloveniji proizvedena elektrika ne prodaja doma? Tako kot so se potrošniki spomladi spraševali, zakaj v malop- Za poslanske plače in nadomestila 2,4 milijona evrov Vse od maja, ko so bili v začetku še poslanci iz prejšnjega mandata, v drugi polovici pa so nastopili novi poslanci, do oktobra letos je država samo za poslanske plače in nadomestila porabila skupno skoraj 2,4 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Od tega je samo za september odplavalo skorajda pol milijona evrov; dobrih 80.000 evrov za plače nekdanjih poslancev ter blizu 387.500 evrov za plače sedanjih poslancev. Monika Horvat Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si www.tednik Foto: ČG Varčevanja z elektriko ni opaziti. rodaji cene goriv rastejo, če se nabavne cene niso kaj dosti spreminjale, se sedaj čudijo ogromnim razlikam v cenah elektrike po Evropi. Slovenija je namreč v skupini držav, ki elektriko kupuje po najvišjih cenah. Cena proizvodnje v domačih elektrarnah je čez palec 50 evrov za MWh. Če bi jo domačemu trgu prodajali za dvojno ceno (100 evrov / MWh), bi še cela veriga do potrošnika lepo zaslužila. Kam prodajajo v Sloveniji pridelano elektriko, ni moč razvozlati, saj proizvajalci in država, ki je njihov lastnik, teh informacij z javnostjo ne želijo deliti. Ostali smo tudi brez jasnega odgovora na vprašanje, zakaj se cene elektrike med državami tako zelo razlikujejo. Zakaj je lahko cena za MWh v skandinavskih državah med 30 in 50 evri, v Sloveniji pa čez 200 evrov?! Na ministrstvu za infrastrukturo, ki je pristojno za področje energetike, so pojasnili, da je zadeva zelo kompleksna: „Gre za različne produkte in različne vrste trgovanja, tako časovno, krajevno kot funkcijsko.“ Borzne cene se nenehno spreminjajo. Evropa je razdeljena na cenovne cone, v posamezni coni se borzne cene gibljejo glede na ponudbo in povpraševanje. Cene so odvisne tudi od trajanja dobav, ali je to za naslednji dan ali za neko obdobje (krajše, daljše), pa tudi v katerem delu dneva bo elektrika dobavljena. Prav tako na ceno vpliva obseg trgovanja, so še dodali na infrastrukturnem ministrstvu. Mojca Zemljarič torek, 8. 11. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Aktualno torek z 8. novembra 2022 3 Podravje z Energetski dodatek: popolna zmeda med ljudmi, oblegani CSD “Če varčujem za svoj pogreb, ne dobim dodatka?!” Prvi upravičenci so prejšnji teden na svoje bančne račune že prejeli nakazilo energetskega dodatka. Obvestilo o tem, da so do tega morebiti upravičeni, so prejeli tudi vsi ostali z nizkimi prihodki, med njimi številni upokojenci. Mnogi so se z vprašanji in dilemami obrnili na centre za socialno delo in ugotovili, da kljub obvestilu presegajo cenzus in niso med upravičenci. „Ko jim to povemo, težko razumejo, nekateri podivjajo. Grozijo celo, da bodo spustili v zrak center, zaposlene itn., pa čeprav mi o tej pravici sploh ne odločamo niti ne izplačujemo tega prejemka,“ o izkušnjah iz zadnjega meseca pravi Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Spodnje Podravje. Da bi zajeli čim večji krog potencialnih upravičencev in jih obvestili o možnosti pridobitve energetskega dodatka, je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti namreč upokojencem in vsem drugim z nizkimi prejemki poslalo obvestila o možnosti dodelitve omenjenega dodatka. Mnogi med njimi so obvestilo razumeli, kot da so že upravičeni do denarja. Dodatek ne pripada tistim, ki imajo prihranke za pogreb ... „Trenutno vlada popolna zmeda. Ljudje s prejetim dopisom ministrstva pridejo k nam, češ zakaj niso dobili izplačila, saj menijo, da starejši, upokojenci. Premoženje se sicer pri ugotavljanju pravice do socialnovarstvenih prejemkov ne upošteva, se pa upoštevajo vrednostni papirji in prihranki, ki ne smejo presegati, kot že omenjeno, 2.500 evrov na osebo oziroma 3.500 evrov na dve osebi. Do tako velike zmede na terenu gotovo ne bi prišlo, če bi pristojno ministrstvo v dopisu natančno predočilo pogoje pridobitve energetskega dodatka. Minister Luka Mesec je sicer pojasnil, da so dopise avtomatsko poslali vsem, ki po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne dosegajo cenzusa z višino pokojnine ali invalidnine. Pri tem pa niso imeli oz. nimajo vpogleda v druge podatkovne baze, ki bi jim omogočale jasno sliko o stanju posameznika. “Če bi želeli imeti pravično sprogramirano socialno državo, pa bo treba zložiti podatke o dohodkih, podatke o premoženju, podatke o tipih gospodinjstev, o vzdrževanih družinskih članih in tako naprej, da bomo lahko našo socialno državo naredili bolj pravično,« je še povedal Mesec. Dženana Kmetec Dodatna težava – izplačan znesek ni takšen, kot ga je pokazal spletni kalkulator Foto: ČG Miran Kerin: “Z vsakim uporabnikom se skušamo lepo pogovoriti, razložiti situacijo, a nekateri nočejo razumeti in so napadalni.” so s prejetim obvestilom že upravičeni do tega prejemka. Nato ugotavljamo razloge. Pogosto je tako, O energetskem dodatku Energetski dodatek bo za samsko osebo znašal 200 evrov. Za enostarševske družine bo znašal 200 evrov in še 118 evrov za vsakega otroka ali še 59 evrov, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Za dvostarševske družine bo znašal 314 evrov in bo povečan za 118 evrov za vsakega otroka ali za 59 evrov, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Za osebi, ki sta v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti brez otrok, bo dodatek 314 evrov. Energetski dodatek za najranljivejše invalide bo znašal 200 evrov. Do enkratnega energetskega dodatka je trenutno upravičenih 50.236 prejemnikov denarne socialne pomoči, 21.295 prejemnikov varstvenega dodatka ter še okrog 13.500 invalidov. da ima obveščeni upokojenec res nizko pokojnino, njegov partner pa ne, zato skupaj presegata cenzus. Spet drugi do energetskega dodatka niso upravičeni, ker imajo prihranke,“ nekatere razloge zmede in zapletov pojasnuje Kerin. Najtežje je prav starejšim pojasniti, da imajo na računu prihranjenih morda 2.500 evrov (ali skupaj z zakoncem 3.500 evrov), največkrat za pogreb, da ne bi obremenili svojcev, ampak zaradi tega denarja na računu zdaj niso upravičeni do energetskega dodatka. Da prihaja do zmede in številnih jeznih ali razočaranih ljudi, ki prihajajo na CSD, sicer poročajo iz vseh koncev Slovenije, ne le s ptujskega sedeža CSD za Spodnje Podravje. Na centrih se srečujejo z mnogimi vprašanji o višini zneska energetskega dodatka. Številni, ki so denar iz tega naslova že prejeli, ugotavljajo, da se prejeti znesek ne sklada z izračunom, ki so ga opravili v spletnem informativnem kalkulatorju. »Vsakemu, ki se na nas obrne, skušamo pomagati, iščemo razloge, zakaj je znesek nižji od tistega, kar so pričakovali. Res pa je, da to terja veliko časa. Trenutno so naši zaposleni resnično obremenjeni. Tudi če pride do napak, mi ne moremo nič spremeniti, dodatno nakazati denarja ali podobno, to namreč nakazuje država. Ugotovljeno napako lahko le sporočimo naprej. Za nekatere uporabnike pa smo centri tako krivi za vse,« še dodaja Kerin. Energetski dodatek se kot enkratna pomoč izplačuje med 1. novembrom 2022 in 31. marcem 2023, prejeli ga bodo prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter najšibkejše skupine invalidov. Zgolj obvestilo ne pomeni odobrenega dodatka V Podravju so doslej zabeležili okrog 1.000 uporabnikov, ki so se nanje v zvezi z omenjeno tematiko obrnili osebno, še veliko več je bilo klicev in elektronskih sporočil. Od zaposlenih na centrih to terja veliko časa, razlaga Kerin in ugotavlja, da so najbolj zmedeni Foto: Nataša Juhnov Podravje z Lobiranje v kmetijstvu na škodo Haložanov »Žakelj je, vendar napačno razdeljen« Haloške kmete razburja odločitev kmetijskega ministrstva o načinu izračuna izplačila OMD, to je izplačila, ki je namenjeno pokritju dodatnih stroškov, ki jih imajo kmetje, ki obdelujejo površine z omejitvenimi dejavniki oz. konkretno strme haloške površine. »Naša kmetija bo prikrajšana za več kot 40 % sredstev, prepričan sem, da bo ta odločitev pripomogla še k dodatnemu ugašanju haloških kmetij,« meni Jože Vovk iz Makol in se sprašuje, ali je to cilj države. Znano je, da haloške strmine zahtevajo (praviloma dražjo) specialno mehanizacijo in obilo ročnega dela, na drugi strani mnogi kmetje s sicer višje ležečimi kmetijami površine obdelujejo strojno, ob tem pa posedujejo še večje površine gozda. Država naj bi sedaj nagradila ravno slednje, medtem ko je haloške kmete kaznovala. »Država je v preteklosti izvajala projekte Življenje traviščem in druge, ki naj bi spodbujali kmetijstvo v Halozah, s spremembo izračuna OMD se Halozam jemlje in izniči delo, ki je bilo do zdaj storjeno,« je dejal makolski kmetovalec. Bistveno je namreč, da bodo ob največ denarja kmetije s strminami in na nižjih nadmorskih višinah, kar je tipično za Haloze, Goričko in še nekatera druga slovenska območja, nagrajene pa stran 3 bodo tiste, ki imajo višjo nadmorsko višino, ne glede na naklon površin. »Očitno žakelj je, a napačno razdeljen,« meni Vovk. Ko dogovor z ministrstvom ne velja nič Foto: Mojca Vtič Država je nagradila višje ležeče kmetije. Kmete, ki se borijo s strminami, je kaznovala. Odločitev ministrstva je presenetila tudi Gregorja Kolarja iz Žetal, ki je predsednik strokovnega odbora za OMD pri kmetijski zbornici. »Vsi sestanki, pogovori z ministrstvom in pristojnimi inštitucijami so vedno vodili v smer, da imajo strmine in naklon pri izračunu OMD izplačil prednost pred nadmorsko višino, zadnji dan oz. čez noč je ekipa kmetijskega ministrstva sprejela drugo odločitev. Sem šokiran, razočaran. Boriš se in delaš doma ter na sestankih, se dogovarjaš, dogovoriš, a nato spoznaš, da to nič ne velja. Enostavno izgubiš moč in zagon,« je občutek nemoči in razočaranja opisal Kolar. Kmetijsko ministrstvo oz. pristojne inštitucije naj bi odločitev o načinu izračuna OMD sprejele na podlagi analiz, a kot je slišati na terenu, so bile te narejene po naročilu nekaterih. »Zadeve so bile zlobirane,« je dejal eden izmed kmetovalcev. Na današnji seji sveta območne enote KGZS Ptuj (8. novembra) bo osrednja točka pogovorov problematika točkovanja kmetijskih gospodarstev na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD), prisotna pa naj bi bila tudi kmetijska ministrica Irena Šinko. »Podali bomo konkretne izračune, koliko točk so kmetije izgubile in kaj to pomeni finančno. Prav tako bomo ministrico vprašali, ali se zavedajo, da takšne odločitve vodijo v propad še več kmetij, kar pa pomeni zaraščanje pokrajine, večanje staleža divjadi, ki se za zdaj res zadržuje še v Halozah in tukaj povzroča škodo, vendar se bo ob takšni politiki slej ko prej selila tudi na nižinska polja,« je sklenil Kolar. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 8. 11. 2022 Politika 4 stran 4 torek z 8. novembra 2022 Podravje z Slovenski Bistrici ni uspelo postati mestna občina »Bomo razvijali le center ali celotno državo?« Poslanci državnega zbora (pričakovano) niso podprli predloga, da bi Slovenska Bistrica pridobila status mestne občine. Poleg predlagateljev iz SDS predloga niso podprli v nobeni drugi poslanski skupini, niti v NSi. Zadnji občini, ki ji je uspel veliki met in torej imenovanje za mestno občino, je bilo Krško. Slovenijo oblikuje 212 občin, od tega od lanskega novembra 12 mestnih občin. Pogoji za pridobitev statusa mestne občine so zapisani v Zakonu o lokalni samoupravi. Zakon določa, da se lahko občini dodeli status mestne občine, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest, ter da je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja. Nadalje mora imeti občina na svojem območju še poklicne in srednje šole ter oddelke visokih šol in fakultet, bolnišnico, omrežje javnih služb, kulturne dejavnosti, športno-rekreacijske objekte … Ne spoštujemo niti lastnih zakonov ... A v Sloveniji ne spoštujemo niti lastnih zakonov. Število delovnih mest in prebivalcev namreč izpolnjuje le polovica mestnih občin. Krško je lani novembra pridobilo status, čeprav na območju občine nima bolnišnice, niti 15.000 delovnih mest, presega pa mejo števila prebivalcev, praga glede števila delovnih mest ne izpolnjuje niti Ptuj, Murska Sobota in Slovenj Gradec pa niti pogoja glede števila prebivalcev. Mimo zakonskih določb, a s podporo poslancev, so občine status pridobile. S statusom pa jim je bil omogočen tudi dostop do evropskega denarja. »Večjih razlik v izvajanju osnovnih nalog med mestnimi in nemestnimi občinami ni, pomembna razlika pa je, da so si mestne občine v preteklosti izborile dostop do mehanizma CTN (mehanizma za celostne teritorialne naložbe ) oziroma v številkah to pomeni do 150 milijonov evrov evropskega denarja, kot kaže, bo tako tudi v prihodnje. Ostale občine imamo možnosti črpanja evropskih sredstev v okviru dogovora za razvoj regij, vendar pa imamo bistveno manj manevrskega prostora pri odločitvah, za katere projekte ga bomo porabile. Tako smo lahko denar uporabile za komunalno infrastrukturo ter trajnostno mobilnost, medtem ko so imele mestne občine širši nabor vsebin,« je sliko pojasnil župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar. Da je vreča denarja, ki je namenjena le peščici mestnih občin, velika prednost, je nedavno priznal tudi župan lani novembra ustanovljene mestne občine Krško Miran Stanko, ki je za portal MMC povedal: »Naš glas se bistveno bolj sliši med 12 kot med 212 občinami, Foto: Občina Slovenska Bistrica Poslanci, opozicijski in koalicijski, prepoznali in priznali razvoj občine Slovenska Bistrica, a statusa mestne občine ji niso podelili, saj da za imenovanje ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa zakonodaja. sploh če gledamo vzhodno kohezijsko regijo, ki je zelo razdrobljena od severa do juga. Že sestati se je težko, kaj šele, da bi se kaj dogovorili. Med 12 občinami pa prideš slej kot prej na vrsto, da si slišan in si lahko bistveno bolj produktiven.« Enakomeren razvoj le prazna floskula Mestne občine s Slovensko Bistrico Občina Razumljivo je torej, da večje občine skušajo vstopiti v izbrani krog občin, ki si režejo evropske milijone, na drugi strani pa interesa med mestnimi občinami, da bi odstopile Primerjava Slovenske Bistrice in Ptuja Občina Slovenska Bistrica je skoraj štirikrat večja od mestne občine Ptuj, prekaša jo tudi po številu prebivalcev, ki v Slovenski Bistrici iz leta v leto narašča, medtem ko v najstarejšem mestu upada. Pomembna razlika pa je, da večina občanov mestne občine Ptuj živi v mestu Ptuj, ki šteje 18.000 meščanov, medtem ko v mestu Slovenska Bistrica biva 8.250 meščanov oz. tretjina občanov. Foto: Aleš Kolar Župan Ivan Žagar se zavzema za prevetritev zakonodaje s področja lokalnih skupnosti ter jasno določitev nalog, ki ji morajo opravljati mestne in nemestne občine. Površina (km2) Število prebivalcev Skupni prirast Št. otrok v vrtcih Št. učencev Št. dijakov po prebivališču Št. študentov po prebivališču Št. delovno aktivnih Povprečna mesečna bruto plača Število podjetij* Prihodek podjetij* Ptuj 67 23.611 -26 891 v 13 vrtcih 2.057 v šestih OŠ Slovenska Bistrica 260 25.949 125 1.125 v 14 vrtcih 2.502 v 12 OŠ 754 991 793 973 10.026 11.235 1687 1886 2.371 1,1 milijarde evrov 2.239 1,5 milijarde evrov Vir: SURS *Podatki za leto 2020 Število prebivalcev Število delovnih 2022 mest 2022 Ljubljana 293.218 240.619 Maribor 113.004 62.226 Kranj 56.639 25.943 Koper/Capodistria 53.462 24.430 Celje 48.679 30.887 Novo mesto 37.615 24.591 Velenje 33.548 16.349 Nova Gorica 31.824 14.788 Slovenska Bistrica 26.042 9.050 Krško 25.833 10.451 Ptuj 23.509 13.590 Murska Sobota 18.543 12.700 Slovenj Gradec 16.716 8.341 Vir: SURS denar, seveda ni. Zato bi bilo prav, meni Žagar, da bi se opravila nacionalna razprava, kakšno lokalno samoupravo si v Sloveniji želimo. »Ali bomo razvijali centre ali le en center, ali bomo sledili evropski politiki enakomernega razvoja,« je dejal. Na problematiko ločevanja občin na podlagi statusov ter na odmikanje od evropskih prizadevanj je že pred 20 leti opozoril tudi (sedaj že pokojni) strokovnjak za lokalno samoupravo ter pravnik Stane Vlaj, ki je v komentarju Ustave zapisal: »Evropska in svetovna težnja je ize- načevanje statusa vseh občin, ne pa njihovo razlikovanje na primer v podeželske, mestne, gorske … občine. Uvajanje različnih statusov občine slabi lokalno samoupravo kot sistem, zlasti pa slabi položaj ‚navadne‘ občine v razmerju do države, ker ji v prizadevanjih za izboljšanje položaja jemlje najmočnejšega zaveznika, to je mestno občino. Če imajo mestne občine drugačen položaj in drugačne težave, niso pripravljene nastopati skupaj z navadnimi občinami nasproti državi.« Mojca Vtič Ormož z Kdo bo prevzel vodenje psihiatrične bolnišnice? Jakelj še čaka na soglasje vlade Člani sveta zavoda Onkološkega inštituta Ljubljana so pred približno mesecem dni za novega generalnega direktorja izbrali Andraža Jaklja, ki sicer vodi Psihiatrično bolnišnico Ormož. Za njegovo imenovanje je potrebno še soglasje vlade, na katerega pa izbrani kandidat še čaka. »Z mesta direktorja Psihiatrične bolnišnice Ormož bom odstopil, ko prejmem soglasje vlade k sklepu o imenovanju za generalnega direktorja Onkološkega inštituta Ljublja- na,« je na kratko komentiral Jakelj, ki je sicer že kot v. d. generalnega direktorja od konca julija na čelu omenjenega inštituta. Kdo bo prevzel vodenje ormoške bolnišnice po tem, ko bo zdajšnji direktor odstopil, za zdaj še ni jasno. Predsednik sveta zavoda psi- hiatrične bolnišnice Bojan Šinko je dejal, da postopkov izbire novega direktorja še niso začeli, saj kot že rečeno, čakajo na odobritev vlade. »Za zdaj tako Jakelj še naprej opravlja obe funkciji – vodi PBO ter kot v. d. generalnega direktorja onkološki inštitut. Najverjetneje pa bomo takoj, ko bo soglasje podano, šli v postopek izbire novega direktorja.« Kdaj bodo na dnevni red uvrstili točko imenovanja direktorja, smo poizvedovali tudi na uradu vlade za komuniciranje, kjer pa te informacije prav tako nimajo. Monika Horvat Foto: MH Andraž Jakelj za zdaj še vodi Psihiatrično bolnišnico Ormož. torek, 8. 11. 2022 Štajerski TEDNIK torek z 8. novembra 2022 COLOR CMYK stran 5 Politika 5 Sveta Trojica z V predvolilno bitko s štirimi kazenskimi ovadbami zoper župana Klobasi očita zlorabo javnega denarja Čeprav je kazalo, da bodo lokalne volitve v Sveti Trojici minile povsem mirno, saj bo aktualni župan David Klobasa edini kandidat za vodenje občine v naslednjih štirih letih, ne bo tako. Tik pred zdajci je kandidaturo vložil še Drago Lipič, bitka za županski prestol pa bo očitno precej umazana. Foto: FB Klobasa: »Nimam se česa bati« Foto: SD Drago Lipič pred trojiškim kulturnim domom z obnovljeno avlo, ki je razlog za eno od štirih kazenskih ovadb, vloženih proti aktualnemu županu Davidu Klobasi. Ker mu ni vseeno, v kakšni občini živi, pravi, se je odločil kandidirati. »Živimo v majhnem kraju, kjer se vsi poznamo, zato mnogi svojega mnenja ne upajo povedati na glas, saj se bojijo zamere in morebitnega maščevanja. Mene tega ni strah, povem, da me moti delitev na naše in vaše, na tiste, ki so proti meni, če niso zame, želim si, skratka, sodelovanja in strpnosti. Vsega tega zdaj ni, župan je neodziven, pri 2.200 prebivalcih ne razumem, kako sem moral kar 26 dni čakati na termin pri njem. Kakšen je to župan, ki nima časa za ljudi? Ker bi rad, da gre Trojica v drugo smer, sem se pustil prepričati, da se podam na volitve,« razlaga upokojeni Lipič, ki kandidira s podporo SD, sicer pa je znan kulturni in planinski aktivist ter nekdanji tajnik krajevne skupnosti, najprej Gradišče, nato Sveta Trojica. »Če odpustiš Trojnerjevo, ohraniš pogodbo« Proti svojemu nasprotniku je le slab mesec pred volitvami na tožilstvo vložil štiri kazenske ovadbe. Prva se tiče Zavoda za turizem Sveta Trojica, kjer Klobasi očita kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev v višini 150.000 evrov. »Čeprav je občina ustanoviteljica zavoda, je ta samostojni subjekt, a ga v bistvu vodi župan, ki je zavodov denar porabljal neracionalno, nezakonito in nenamensko. Poslovanje je povsem netransparentno, podatki se skrivajo, kljub večkratnim pozivom niti sam kot član sveta zavoda nisem imel dostopa do njih.« Druga ovadba je povezana z odlaganjem komunalnega blata. »Podjetju AGJ iz Lenarta, ki v več slovenjegoriških občinah skrbi za to storitev, je Klobasa prekinil pogodbo in jo podpisal z mariborskim podjetjem Komunala Odtok, ki od maja 2020 upravlja čistilno napravo v Selnici ob Dravi, od koder je doma direktorica občinske uprave Darja Slivnjak. Na prejšnjih volitvah je tam neuspešno kandidirala za županjo, omenjeno podjetje pa je financiralo njeno kampanjo. Najbrž je pogodba med občino Sveta Trojica in Komunalo Odtok tudi posledica vračanja teh uslug. Ob tem je treba dodati, da je Klobasa direktorju AGJ Goranu Reberniku ponudil možnost podaljšanja pogodbe, vendar pod pogojem, da odpusti Jasmino Trojner Kraner, svetnico v trojiškem občinskem svetu in vneto županovo nasprotnico. Rebernik, ki je moje besede pripravljen kadarkoli javno potrditi, za tožil- stvo pa je napisal tudi izjavo, se ni pustil izsiljevati, zato je ostal brez pogodbe. Gre za moralno sporno potezo župana, ki pa ima za Trojičane finančne posledice, kajti od takrat plačujemo precej višje položnice za odvoz greznične gošče in mulja iz malih čistilnih naprav; te so namreč skoraj dvakrat višje kot v sosednjih občinah: Benediktu, Svetem Juriju v Slovenskih goricah in Sveti Ani.« Razprodaja občinske srebrnine Tretja za Lipiča sporna zadeva je prodaja počitniške hiške ob Trojiškem jezeru, in to, kot pravi, pod ocenjeno vrednostjo, ki je bila 126.000 evrov. »Javnosti ni znano, za koliko je bila nepremičnina prodana, govori se, da samo za 95.000 evrov. Kot je razvidno iz Ko smo za komentar na očitke o zlorabah porabe javnega denarja vprašali župana Davida Klobaso je bil zelo presenečen, saj za omenjene ovadbe sploh še ni slišal. Zato smo mu morali najprej na kratko opisati njihovo vsebino. »Najraje ne bi nič rekel, ker se ne želim spuščati na ta nivo. Gre namreč za človeka, ki komunicira z lažmi. Nimam česa skrivati, vse očitke zanikam, naj pristojne inštitucije raziščejo zadeve in presodijo, kdo ima prav in kdo ne. Lipič se je pojavil kot županski kandidat, kar je seveda njegova pravica, a zaenkrat brez vsake vizije razvoja občine, brez enega plakata. Že vse od objave kandidature ga prosim, da se dogovoriva za predvolilno soočenje, na katerem bova predstavila svoja programa, a se izgovarja, da ima preveč dela. Slednjič je predlagal 13. november, kar je veliko prepozno, saj je potem do volitev še samo teden dni. Kakorkoli, čeprav so me presenetile, se teh ovadb ne bojim, saj vem, da delam dobro in transparentno. Mi je pa jasno, da za vsem skupaj stoji bivši župan Darko Fras, kar nenazadnje potrjuje tudi dejstvo, da so ovadbe vložene na ptujsko in ne mariborsko tožilstvo, saj je Fras zaposlen na Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju s sedežem na Ptuju.« zemljiške knjige, jo je kupil Avstrijec Dag Barta iz Innsbrucka, ki pa je nedosegljiv, zato menim, da gre za navideznega kupca. Objekt od takrat propada, okolica je zaraščena, elektrika odklopljena. Ne morem razumeti, da je občina brez strategije in pogojev za majhen denar prodala srebrnino na tako elitni lokaciji, vsekakor pa je župan s tem oškodoval občinski proračun.« Obnova avle kulturnega doma je predmet četrte kazenske ovadbe, saj naj bi »požrla« bistveno več denarja od predvidenega načrta. »Kot stari kulturni delavec poznam naš kulturni dom do obisti; vanj smo člani društev kot prostovolj- Slovenija z Starostna struktura volivcev Med volivci prevladujejo upokojenci Politika je predmet vsakodnevnih medijskih poročanj, posledično pa tudi javnih in zasebnih pogovorov. Volitve so dan, ko lahko volilni upravičenci svobodno in anonimno izrazijo podporo kandidatom. A volilna udeležba v Sloveniji je vse prej kot vzpodbudna. V naravi Slovencev je očitno, da so bolj kot na volitvah radi glasni za šankom. Statistika volitev kaže tudi na to, da nam politično telo v Sloveniji oblikujejo starejši, medtem ko je udeležba mladih na volitvah v manjšini. Približno enako je tudi s kandidati in izvoljenimi politiki. Mladih in srednje generacije je v teh vodah zelo malo, politično življenje v glavnem krojijo starejše generacije. Številni politiki so na položajih 20, 30 let. Če so politično kariero začeli, ko so bili stari 40 let, so danes to zreli gospodje ali gospe, starosti 60, 70 ali več let. Skromni delež mladih Foto: Bobo/M24 Največja skupina volivcev se glede na starostno skupino uvršča v kategorijo nad 60 let. Tako kot starejši v politiki tudi med volivci prevladuje starejša generacija. Ko smo pred petimi leti volili predsednika države, je bilo 39 odstotkov volivcev starejših od 60 let. Najmlajših volivcev v starostnem intervalu med 18 in 30 let je bilo na volitvah le 11 odstotkov, srednje generacije med 31. in 45. letom 22 odstotkov, starejše srednje generacije (46–60 let) pa 28 odstotkov. Približno enako starostno ci vložili veliko prostovoljnih ur dela. Ko smo izvedeli za županovo namero, sem mu poslal predlog o fazni obnovi, na katerega se ni odzval in dejansko obnovil le tisto, kar se da videti že od zunaj: avlo, sanitarije in klančino, dvorana in društveni prostori pa so ostali nedotaknjeni. To je tako, kot da bi vi šli v obnovo svoje hiše, nato pa uredili samo predsobo. Po prvotnih načrtih naj bi za projekt namenili 80.000, na koncu pa je račun znašal kar 220.000 evrov. Za ta denar se postavi nova hiša, ne pa obnovi avla. Sprašujem se, kam je šel ta denar.« Senka Dreu strukturo kažejo podatki o letošnjih parlamentarnih volitvah, deleži volivcev po starostnih strukturah od zgoraj navedenih podatkov odstopajo le za malenkost. Je pa bila na aprilskih državnozborskih volitvah presenetljivo visoka volilna udeležba (71-odstotna). Tradicionalnega razmerja med mladimi in starejšimi volivci ni porušil niti lanski referendum o zakonu o vodah, ko se je v volilni kampanji aktivirala mlajša generacija. Volilna udeležba je bila 46-odstotna, med volivci so prevladali starejši od 60 let, bilo jih je 35 odstotkov. Mladih do 30. leta je bilo med volivci 15 odstotkov, srednje generacije med 30 in 45 let pa 23 odstotkov. Glede na podatke o starostni strukturi volivcev lahko ocenjujemo, da politika najmanj zanima dijake, študente in mlade zaposlene. Najbolj zvesti pri političnem soodločanju so starejši od 60 let, torej večinoma upokojenci. MZ Štajerski TEDNIK 6 torek, 8. 11. 2022 COLOR CMYK stran 6 torek z 8. novembra 2022 V središču Podravje z Gostišča so pomembni nosilci kulture in tradicije kraja, a jih je vse manj V Halozah je gostišč z dnevno ponudbo hrane le še pe Turisti oz. naključni obiskovalci bodo na širšem območju Haloz (Zavrč, Cirkulane, Podlehnik, Žetale, Majšperk) zelo težko našli gostilno z dnevno ponudbo prehrane, torej brez predhodnega naročila. Tudi ponudba a la carte oz. po izbiri z jedilnika je zelo redka, še manj je lokacij, kjer bi ponujali tradicionalno haloško kulinariko. Med Zavrčem in Majšperkom to možnost ponuja samo peščica gostincev. Nekateri so mnenja, da je gostov čez teden tako malo, da se jim priprava hrane ne izplača. Po drugi strani pa ne manjka entuziastov, ki vidijo svojo priložnost ravno v gostinski dejavnost. »Vedno bolj bi se morali zavedati, da turizma ni brez gostinske ponudbe. Gostilna z dobro lokalno kulinariko je namreč duša in srce vsakega kraja. Tudi ko se sami kam odpravljamo, najprej preverimo, kje bomo lahko kaj dobrega pojedli. Različne turistične destinacije so zato velikokrat prepoznane in cenjene med ljudmi ravno zaradi dobrih gostiln,« je izpostavil Janez Vuk, lastnik Picerije Špajza, ki so jo odprli že pred 17 leti. V Majšperku odprti Dolinca in Picerija Špajza Po mnenju Vuka se jim je uspelo tako dolgo obdržati v manjšem podeželskem kraju zaradi gostoljubnosti in kakovostne ponudbe. Z obiskom so zadovoljni, pri njih se radi ustavijo pohodniki in drugi mimoidoči, veliko pa imajo tudi domačih gostov, ki jih redno obiskujejo. »Gostišča so ključna v vseh okoljih, ki stremijo k razvoju lastnih turističnih območjih in k ponudbeni odličnosti. So vozlišča Tradicionalne haloške jedi le redko kje Reprezentativne jedi na območju Haloz v gastronomski piramidi jedi so: kisla juha, rdeče meso, kokošja juha, prežganka, slivova juha, krompir na kropcu, kumare v mlečni juhi, repni pire, mlinci, repa krhljanka, sirek (skuta oz. sirnjek), endivija ali regrat z zaseko in krompirjem, solata črne redkve, koruzna zlivanka, ocvirkovka (gerpa oz. oprešak) in haloška gibanica. Žal ni veliko lokacij, kjer bi jih lahko turisti preizkusili. Turistične kmetije s hrano po predhodnem naročilu Na širšem območju Haloz je več turističnih kmetij, kjer lahko turisti preizkusijo tudi tradicionalne haloške jedi, vendar se je treba predhodno za obisk naročiti. Nekatere domače proizvode lahko najdejo tudi pri turističnih ponudnikih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo domačih izdelkov (kruh, sir, klobase …). Družina Dernikovič je v centru Cirkulan poskrbela za gostinsko ponudbo. ponudbe hrane, vina, lokalnih surovin, nastanitev, informacij. Gostišča so pomembni nosilci kulture in tradicij. V njih se srečujemo in družimo,« je še dodal Vuk. Pred leti so aktivno sodelovali tudi pri projektu Kulinarične Haloze, ki pa ni zaživel, saj ni bilo pravega odziva lokalnega okolja. V Majšperku je od srede do nedelje odprta tudi gostilna Dolinca, kjer lahko obiskovalci jedi naročijo a la carte, poudarek pa je na tradicionalnih haloških jedeh. Zelo dobro je obiskana tudi Dolina Winettu, kjer so znani po pečenih postrvih, ki si jih lahko gostje celo sami ulovijo. Kulinarična identiteta območja je na eni strani vse pomembnejši kriterij, ki vpliva na odločitev posa- meznikov, kam potovati. Po drugi strani pa so kulinarična doživetja pomemben del občutkov in spominov, ki jih obiskovalec odnese domov. V Žetalah ni gostišča z dnevno ponudbo prehrane V sosednji občini Žetale trenutno ni nobenega gostišča s prehrano. »Mi bi si seveda želeli, da bi imeli širše prepoznan gostinski lokal z bogato kulinarično ponudbo, gostinec pa bi lahko v svojo ponudbo vključil tudi obisk naših znamenitosti, kot je na primer Pušnikova domačija. Vendar očitno je vse manj mladih, ki bi jih kaj takega V Majšperku gostje lahko izbirajo med gostiščema Dolinca (od srede do nedelje) in Pice Slovenija, Spodnje Podravje z Zaposleni v gostinstvu in turizmu grozijo s stavko Novodobno suženjstvo z mizernim plačilom mia in Hit Alpinea, ob napovedani ugasnitvi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in prenosu njenega portfelja turističnih naložb na Slovenski državni holding (SDH) pa bo prišlo do dodatne Pomanjkanje kadra, nizke plače, težki pogoji dela in kršitev delovne zakonodaje so razlogi, da so v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGIT) na okopih. Sprožili so peticijo Za boljše plače in boljše delovne pogoje ter napovedali stopnjevanje aktivnosti, če ne bodo uslišani, pa so pripravljeni tudi stavkati. Foto: Pixabay Med največjimi zaposlovalci Panoga gostinstva in turizma prispeva do 13 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in spada med največje zaposlovalce v Sloveniji. Po neuradnih podatkih namreč daje delo okoli 40.000 ljudem, v zadnjem času pa ima izrazite težave s pomanjkanjem kadra. Po uradnih podatkih manjka 10.000 delavcev, po neuradnih še mnogo več. Glavni vzrok za trenutno stanje v gostinstvu in turizmu vidijo sindikalisti v dejstvu, da je bila panoga v zadnjem desetletju zanemarjena, delo, delavci in poklici v njej pa razvrednoteni in postavljeni na stranski tir. To je po njihovem tudi glavni razlog, da mladi nimajo interesa za slabo plačano delo, ki pogosto traja cele dneve, saj jim ne omogoča niti najema kredita niti napredovanja. Epidemija pa je nato odhod kadrov samo še pospešila. Generalna sekretarka SGIT Breda Črnčec je dejala, da je najnižja osnova bruto plača v dejavnosti 529 evrov bruto, povprečna plača pa je lani znašala 1.330 evrov bruto in s tem le 67 odstotkov povprečne plače v gospodarstvu. »To ni samo sramota, to je kršitev osnovnih človekovih pravic. Takšne plače ustvarjajo revščino zaposlenih in revne bodoče upokojence. Čeprav delavec ne more dobiti nižje plače od minimalne, se mu vsi dodatki obračunajo od te nizke osnovne bruto plače in tako za nadurno, nedeljsko in praznično delo prejme zgolj nekaj centov plačila, kar je skrajno poniževalno.« Država kot največja mačeha Zato se sindikalisti za dvig plač in novo kolektivno pogodbo že več mesecev pogajajo s predstavniki sekcije za gostinstvo in turizem pri Združenju delodajalcev Slovenije in Turistično gostinski zbornici Slovenije, ki pa doslej niso prinesla še nobenega napredka. Zahtevajo zvišanje I. tarifnega razreda s 529 evrov bruto na raven minimalne plače, ki je letos pri 1.074 evrov bruto, ter zvišanje povračila stroškov prevoza na delo in prehrane skladno z veljavno uredbo. A delodajalci se ne strinjajo z nobeno od njihovih zahtev, čeprav z izjemo koronskega leta 2020 beležijo rast prihodkov in dobička. »Medtem ko so se številni zaposleni že znašli na pragu revščine, je turizem lani ustvaril 1,57 milijarde evrov prometa in 45 milijonov evrov čistega dobička,« je kritična Črnčečeva. Znova se je izkazalo, da je država največja mačeha, saj so po podatkih sindikata najslabše plačani ravno delavci v družbah, v katerih ima svoje deleže država, prav tako je tam po podatkih inšpektorjev največ kršitev delovne zakonodaje. Nesprejemljiv sindikalni predlog V Sloveniji namreč država preko gospodarskih družb oz. finančnih institucij obvladuje velik delež lastništva večjih turističnih podjetij; tako je (ne)posredno prisotna v družbah Sava Turizem, Istrabenz Turizem, Terme Čatež, Terme Oli- V panogi gostinstva in turizma se srečujejo s zveliki pomanjkanjem delavcev. Prihajajo s večina kmalu zatem, ko pri nas pridobijo potrebne papirje, odpravi proti severu in zaho Štajerski TEDNIK torek, 8. 11. 2022 torek z 8. novembra 2022 erijo Špajza. Podlehniško gostinstvo rešuje Gostišče pri ribniku Foto: ČG Okoli 12 kilometrov od Žetal je Gostišče pri ribniku v Podlehniku, kjer je Dejan Svenšek pred pol leta ponovno obudil strežbo prehrane vse dni v tednu. S prometom, ki jim ga je uspelo doseči v tako kratkem času, je zadovoljen, si pa vsekakor želi, da bi v prihodnje z avtoceste k njim zavilo še več turistov. Jedilnik nameravajo do konca leta posodobiti, gostje pa lahko naročajo tudi a la carte. »Naša želja je, da pripomoremo k razvoju širšega območja Haloz. Potencialov je prav gotovo še veliko, predvsem si želimo Ponudba kulinarike a la carte Občina Zavrč Cirkulane 7 Podlehnik Majšperk Žetale EMAˈs (pizza) Okrepčevalnica Varež (malice) Gostišče ob Ribniku (a la carte) Gostilna Dolinca (a la carte) / Gostilna v Hiši usnja Herman je zaprta Gostilna Krona (pizza in ocvirkovica) Picerija Majšperk (a la carte) / Vir: Turistični vodnik po občinah Gostišča v Vidmu niso zajeta v ponudbi, ker so stacionirana v nižinskem delu občine. čim več doživljajske ponudbe, po katerem je največ povpraševanja. Dogaja se nam, da naših gostov nimamo kam poslati.« Dernikovičevi glavni nosilci ponudbe v Cirkulanah V centru občine Cirkulane sta dve gostilni s ponudbo hrane. V Okrepčevalnici Varež sta vsak dan na voljo dve vrsti malic, v popoldan- skem času pa lahko gostom pripravijo jedi iz stalne ponudbe. Hrano razvažajo, tudi na višje ležeče dele Haloz. Najemnik Zoran Dernikovič, ki je sicer domačin, je prodajo malic vzpostavil hitro po koroni, pred letom dni. Vse več ljudi je namreč začelo povpraševati po toplih malicah, predvsem obrtniki in njihovi zaposleni. Ob tem je izpostavil, da so bili začetki kar težki, sedaj pa so se ljudje že navadili. Njegova starša sta že 30 let lastnika sosednje gostilne Krona, kjer so na meniju pizze in »ocvirkovica«. V Zavrču haloške dobrote le po predhodnem naročilu Foto: ČG Foto: ČG Podlehniško gostinsko čast rešuje gostišče Pri ribniku. koncentracije turističnih naložb, svarijo v sindikatu. Čeprav nova strategija turizma napoveduje razmejitev lastniške in upravljavske strukture, jih skrbi, da bodo vnovič na vrhu isti akterji in osebe, pove- zane s trenutnimi upravami v teh družbah. Delodajalci so že izvedli določene ukrepe, »ki kažejo na skrb za zaposlene«, pa svoje člane zagovarja Fedja Pobegajlo, direktor Turistič- V Zavrču trenutno ni nobene gostilne z lokalnimi haloškimi dobrotami. Slednje ponujajo le na Turistično vinogradniški kmetiji Pungračič po predhodnem naročilu. Martin Težak, lastnik Bara pri Veseliču, je povedal, da so že pred veliko leti prenehali z dnevno pripravo obrokov: »Med tednom je obisk zelo slab, tudi domačinov ni. Še dodatno so se razmere v gostinstvu poslabšale zaradi korone. Je pa res, da se turistična destinacija Znana gostilna, ki je delovala vse od leta 1994 pod okriljem Hiše usnja Herman v Dolanah, je začasno zaprta. Za ta korak so se odločili predvsem zaradi korone. Po besedah lastnika Hermana Kokola je povpraševanja kar nekaj, vendar še vedno premalo, da bi ponovno odprli gostinski del objekta. Če bi našli zagnanega in delovnega gostinca, bi mu z veseljem predali prostore v najem. Do takrat pa bodo še malo počakali, saj trenutno še ni pravi čas za odprtje. Pri njih je sicer na mesečni ravni veliko kupcev iz Avstrije, ki bi radi preizkusili pristno haloško kulinariko, vendar prav veliko možnosti nimajo na razpolago. V prihodnjih letih naj bi sicer v okviru nadaljnje obnove gradu Borl uredili tudi restavracijo, vendar bo treba prej za vse to zagotoviti še ustrezna finančna sredstva. Foto: ČG Gostilna v Hiši usnja Herman je po 28 letih zaprla svoja vrta. težko gre turizma brez gostinske ponudbe.« Svojo poslovno priložnost pa je v občini Zavrč, le nekaj metrov od mejnega prehoda, prepoznal dolgoletni gostinec Davorin Šestanj. Letos spomladi je najel manjši prostor v okviru tamkajšnjega bencinskega servisa in v njem uredil gostinski obrat. Slednji je med domačini že dobro poznan, radi pa bi no gostinske zbornice Slovenije (TGZS). Sindikalni predlog se mu zdi povsem nesprejemljiv, saj bi pomenil najmanj podvojitev najnižjih osnovnih plač, česar pa podjetja ne bi zmogla. Mateja M. je doma iz okolice Ptuja, za skrajšan delovni čas je zaposlena pri enem od ptujskih gostincev, kjer streže gostom in pomaga v kuhinji. Pravi, da niso slabo plačani samo delavci v velikih državnih sistemih, kot so na primer hoteli, ampak kar velika večina v panogi. »Malo je rednih zaposlitev, zlasti pri manjših gostincih. Z nekaj svetlimi izjemami seveda še zdaleč ne dosegamo minimalne plače. Moja uradna urna postavka na plačilni listi je 5,5 evra neto, res pa je, da večino ur oddelam na črno, torej mi delodajalec plača na roko, in sicer 9 evrov na uro. A za tiste ure seveda ni socialnih prispevkov in mi ne teče delovna doba.« Kar se pomanjkanja delavcev tiče, se strinja s tistimi, ki menijo, da iz panoge niso odšli zaradi zapiranj med epidemijo, saj so takrat od države dobivali finančna nadomestila, pač pa predvsem zaradi slabih plač in pogojev dela. »Zanimivo je, da podobne kadrovske težave pestijo tudi avstrijske gostince, kot mi je zadnjič pripovedoval natakar iz Avstrije, zato se sprašujem, kam neki so izginili ti delavci, če jih ni ne v naših ne v avstrijskih gostilnah pa tudi na borzi ne.« Foto: Pexels Foto: Pexels pritegnili tudi čim več tranzitnih gostov. Ponujajo bogat izbor pizz, ponudbo pa nameravajo še razširiti. Na območju Vidma pa poslujejo tri gostišča, a so prav vsa locirana v nižinskem delu občine; gre za Majolko v Tržcu, gostilno Svenšek v naselju Sela in gostišče Pri treh lipah v centru Vidma. V haloškem gričevju žal ni niti enega. Estera Korošec Delavci iz bivših jugoslovanskih republik odhajajo na zahod Večina ur plačanih na roko sicer ljudje iz bivših jugoslovanskih republik, a se du, kjer je zaslužek večji. stran 7 V središču zanimalo,« je povedal župan Anton Butolen. Na Kočicah je sicer bil gostinski objekt, namenjen samo za skupine, vendar so ga lastniki pred kratkim prodali. Kakšne namene pa ima nov lastnik, za zdaj ni znano. eščica COLOR CMYK Foto: Sta/M24 Generalna sekretarka SGIT Breda Črnčec je dejala, da je najnižja osnova bruto plača v dejavnosti 529 evrov bruto. »Medtem ko so se številni zaposleni že znašli na pragu revščine, je turizem lani ustvaril 1,57 milijarde evrov prometa in 45 milijonov evrov čistega dobička,« je kritična. Svetle izjeme: kuhar plačan skoraj kot učitelj »Vedeti je treba, da se podjetja v turizmu kljub postopnemu povečevanju prihodkov srečujejo s še višjimi stroški: energentov, živil in plač.V najtežjem obdobju v zgodovini slovenskega turizma, v obdobju epidemije covida-19, smo kljub prepovedi poslovanja v obdobju devetih mesecev in pol povečali najnižje osnovne plače za preko 11 odstotkov. Minimalno izplačilo letošnjega regresa za letni dopust smo z lanskih 1.024 povečali na 1.300 evrov. Gre za minimalno višino regresa naših članov. Tudi iz družb v državni lasti pa smo prejeli informacije, da so zaposlenim plačali precej večje zneske. Podjetja, ki si to lahko privoščijo, izplačujejo tudi dodatke, v največji meri vezane na sezonsko delo.« Čeprav predstavniki sindikatov in delodajalcev stojijo daleč na nasprotnih bregovih, so se na nedavnem sestanku pri gospodarskem ministru Matjažu Hanu dogovorili, da se znova srečajo te dni. Plače zaposlenih v gostinstvu in turizmu niso povsod enako slabe, pravi Jani Vuk iz picerije Špajza na Bregu pri Majšperku, tudi član upravnega odbora sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS): »V hotelih, slišim, je res hudo, v zasebnem sektorju pa mislim, da ni tako slabo, seveda odvisno od primera do primera. Moja žena je učiteljica z visokošolsko izobrazbo, pa jo kuhar v našem lokalu skoraj dosega pri plači.« Je pa pomanjkanje delavcev slabost turizma, s katero se zdaj vsi ukvarjajo. »Saj prihajajo ljudje iz bivših jugoslovanskih republik, a se večina kmalu zatem, ko pri nas pridobijo potrebne papirje, odpravijo proti severu in zahodu, kjer je zaslužek večji. Tu so še Filipinci, ki bi pri nas ostali, a je težava jezik, torej sporazumevanje, zato jih lahko uporabimo samo kot pomoč v kuhinji, ne pa tudi za strežbo. Čeprav je dejstvo, da bo dolgoročno treba računati nanje. Med epidemijo so zlasti dobri delavci odšli iz gostinstva in si poiskali službe v drugih panogah, mnogi pa si kruh služijo v Avstriji.« V svoji piceriji je imel že 12 zaposlenih, danes jih je samo še sedem. Po njegovem je najtežje najti dober kader, ki obvlada svoje delo. »Žal imajo gostinske šole še vedno prepogosto status 'odlagališč' tistih, ki se zaradi slabšega uspeha v osnovni šoli ne morejo vpisati kam drugam. S takšnim kadrom je potem v gostinstvu in turizmu nasploh težko ustvarjati vrhunsko kulinariko in graditi filozofijo našega sicer lepega poslanstva. Poklic kuharja, natakarja, turističnega delavca je namreč lep, širimo pozitivno energijo, ljudje od nas odhajajo zadovoljni in nasmejani in kot takega bi ga morali propagirati. Ovire so seveda zmeraj in povsod, a se na koncu vedno nekako reši, zlasti če smo usmerjeni v iskanje rešitev,« ostaja pozitiven. Senka Dreu, STA Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 8. 11. 2022 Podravje 8 stran 8 torek z 8. novembra 2022 Ormož z Še s seje občinskega sveta Spodnje Podravje z Kaj je razkril inšpekcijski nadzor Glinokop za poslovno cono Žulji organiziranosti uprave za zaščito in reševanje Ormoški občinski svetniki so se na oktobrski seji med drugim seznanili s polletno realizacijo letošnjega proračuna, potrdili investicijsko dokumentacijo za še eno obrtno cono ter imenovali elektorje in kandidatko za volitve v državni svet. Svetniki so dali zeleno luč za razvoj ekonomsko-poslovne cone Glinokop. Kot že ime pove, bi revitalizirali območje opuščenega glinokopa, ga komunalno opremili in ponudili v odkup investitorjem. Župan Danijel Vrbnjak se nadeja gospodarske rasti in zagotavljanja dodatnih delovnih mest. Cona v glinokopu bi bila delno energetsko samooskrbna, saj bi obnovili nekdanjo vrtino, objekte oz. območje pa opremili s sončnimi elektrarnami. Projekt ocenjujejo na 4,7 milijona evrov, sredstva zanj bi črpali iz evropskih virov. Prednost je tudi, da je občina lastnica zemljišč. Svetnika Matej Hebar in Slavko Kosi sta poudarila, da je investicija nujno potrebna in jo pozdravljata. Simon Kolmanič je izrazil zaskrbljenost, kako bo z zagotavljanjem lastnega deleža pri projektu. Zanimalo ga je, ali bo črpanje evropskih sredstev izvedljivo ali pa so to le želje. Direktorica občinske uprave Milena Debeljak je pojasnila, da bo sofinanciranje poslovnih con možno tudi v obdobju nove finančne perspektive EU. Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) je očitno na prepihu. Po hekerskem napadu in inšpekcijskih nadzorih se je z mesta generalnega direktorja moral posloviti Darko But. Hekerski napad je razkril ranljivost informacijskega sistema Uprave, ugotovitve inšpektorjev pa kažejo na slabo organiziranost in pomanjkljivo opremljenost enot civilne zaščite (CZ). Septembra so se inšpektorji nenapovedano oglasili na ptujski izpostavi, kjer je regijski center za obveščanje, ter zahtevali aktiviranje regijske tehnično-reševalne enote. Aktivacija je bila neuspešna. „Na izpostavi bi morali imeti organiziran oddelek za iskanje zasutih v ruševinah, enote za tehnično reševanje ter na poplavno ogroženih območjih tudi enoto za reševanje na vodi in iz vode,“ je moč prebrati v poročilu tega pregleda. Inšpektorji so navedli, da ima regija na papirju prikazane razporejene pripadnike, ki pa dejansko z razporedi niso seznanjeni, posledično tudi ne operativni. „Aktiviranje enot zaščite in reševanja ni bilo mogoče, ker za njihovo aktivacijo tudi ni bilo nobene dokumentacije, na podlagi katere bi jih lahko klicali, zato smo preizkus aktiviranja končali.“ Zakaj se Murko ni odločil za vpoklic članov enote Foto: MZ Sendvič – posebnost ormoških sej Ormožani so znani po več ur trajajočih sejah občinskega sveta. Te so včasih, ko je bil župan Alojz Sok in svetnik Vili Trofenik (nekdanji župan), trajale tudi po osem ali deset ur, nemalokrat so jih oddelali v dveh nadaljevanjih. Nič krajše niso bile seje na daljavo v tem mandatu med epidemijo, ko je rekorderka trajala več kot devet ur, začeli so jo ob štirih popoldan in končali ob pol dveh zjutraj. Zadnja seja tega mandata je bila z dolžino okoli šest ur še kar prizanesljiva. Ker ormoške seje trajajo za cel delovnik, vsi navzoči med odmorom dobijo tudi malico (sendvič, sok, vodo in kavico), kar je tradicija že od nekdaj. Za to gesto gre Ormožanom vsekakor en velik plus, da ne bodo rekli, da znamo samo grajati, ampak lahko tudi kaj pohvalimo. Kolmanič o skromnosti polletne realizacije proračuna Kolmanič je bil kritičen tudi pri poročilu o izvajanju proračuna za prvo polletje, saj da je realizacija investicij zelo nizka. Župan Vrbnjak se s komentarjem ni strinjal, Kolmaniču je dejal, da je boljši teoretik kot praktik. Spomnil je na pridobljena nepovratna evropska sredstva tega mandata, ki se merijo v milijonih evrov, in projekte, ki so jih izvedli ali pa so v realizaciji. Povedal je še, da se tudi lokalne skupnosti ter javni zavodi srečujejo z visoko rastjo cen pri dobaviteljih in izvajalcih. Prihodki občine Ormož so v prvem polletju znašali 9,7 milijona evrov od načrtovanih 26 milijonov v celem letu. Glavni občinski finančnik Mirko Šerod je poudaril, da so lahko zadovoljni s takšno realizacijo ob polletju, saj je vprašanje, ali bodo v 2023 imeli toliko prihodkov in investicij v celem letu. Podjetnika oprostili plačila komunalnega prispevka Podjetnika Ivana Vičarja iz Velike Nedelje, ki zaposluje 20 sodelavcev in se ukvarja s prevozniško dejavnostjo, so oprostili plačila komunalnega prispevka. Vičar namerava v ormoški industrijski coni graditi nov poslovni objekt z delavnico in upravnimi prostori ter avtopralnico. Naložbo v podjetju ocenjujejo na okoli tri milijone evrov, gradnjo bodo financirali z lastnimi sredstvi, v prihodnje podjetje računa na rast obsega dela in dodatno zaposlovanje. Občina Ormož je za novogradnjo odmerila 69.000 evrov komunalnega prispevka, pri čemer bo šla podjetniku nasproti s subvencijo v znesku 29.000 evrov. Mojca Zemljarič „Na dan inšpekcijskega pregleda sem bil nekaj sto kilometrov od doma, zato na Ptuj nisem mogel priti. V zvezi z aktiviranjem enote za reševanje na vodi in iz vode sem inšpektorju razložil, da so trije njeni pripadniki vključeni v organizacijo regijskega gasilskega tekmovanja v Ormožu. Če bi jih želeli aktivirati, bi to pomenilo začasno ustavitev tekmovanja. Inšpektor mi je dal na razpolago možnost, ali se jih aktivira ali ne. Odločil sem se, da ne,“ je pojasnil vodja ptujske izpostave URSZR Drago Murko, ki Foto: ČG Vodja ptujske izpostave URSZR in regijski poveljnik enot CZ Drago Murko je prepričan, da je Uredba o organiziranju in usposabljanju sil zaščite in reševanja potrebna temeljite prevetritve, saj je zastarela, v njej zapisanih določil v praksi ne izvajajo. je hkrati regijski poveljnik enot Civilne zaščite (CZ). Povedal je tudi, da načrti o aktiviranju regijskih enot obstajajo, a jih z inšpektorji ni želel deliti. „Vse to je v računalniku v regijskem centru. 22 let, odkar delam na URSZR, je aktiviranje enot v domeni upravnega dela in ne regijskega centra. Čeprav v zakonodaji piše, da na poziv operaterja regijski center lahko izvede aktivacijo preko telefona, imamo mi oblikovano shemo in načrt sklica ter obveščanja. Res pa tega inšpektorju nismo dali na vpogled, ker sem se tako odločil.“ Tehnično reševanje v rokah gasilcev Sogovornik je dodal, da se veliko dela opravi v okviru enot, ki so organizirane pod okriljem izpostave in regijskega štaba CZ, za določen del nalog, med njimi tehnično reševanje, so pooblastili gasilce. „To sta gasilski enoti širšega pomena Ptuj in Ormož, ki ju usposabljamo in tudi opremljamo. Ko je potreba po tehničnem reševanju, to nalogo opravijo gasilci, reševalna postaja in Potapljaško društvo Destrnik z Načrti za občinske zelene površine Športni park za vse okuse Občina Destrnik je pripravila podrobni občinski prostorski načrt (OPPN) za lokacijo v Janežovskem Vrhu, ki jo je namenila preživljanju prostega časa. Gre za zemljišča, ki ležijo vzhodno od državne ceste Ptuj–Lenart, natančneje pri odseku Rogoznica–Senarska, v tako imenovani zeleni coni, kjer je dovoljena gradnja športnih objektov in igrišč. Načrt bodočega športnega parka so pripravili v arhitekturnem biroju Šmid, razdelili pa so ga na tri dele: rekreacijski park na severu, parkirišče in večnamensko igrišče v osrednjem delu ter nogometno igrišče in spremljevalni objekt na jugu. V parku bodo uredili parkovne površine s tlakovanimi potmi, klopmi, koši za smeti in otroškimi igrali. Tam bo tudi dovolj prostora za trim stezo, fitnes na prostem ali druge podobne zunanje športne ureditve za rekreativne športnike. V osrednjem delu je ob športnem igrišču predvidenih 49 parkirnih mest, na dveh dodatnih parkiriščih ob cesti pa še 24. Poleg nogometnega igrišča na južnem delu bodo postavili tudi spremljevalni objekt za garderobe, sanitarije in druge društvene prostore. Vsi trije deli območja pa bodo med seboj s pešpotmi povezani v smiselno celoto. Športno rekreacijsko območje Janežovski Vrh je del pet hektarjev velikega občinskega zemljišča, na katerih je župan Franc Pukšič še v svojem prejšnjem mandatu nameraval zgraditi poslovno-obrtno cono z bencinskim servisom, oljarno, predelovalnico lesa, selitvijo režijskega obrata …, ki jo je takrat tudi umestil v občinski prostorski načrt (OPN). Ker pa mu je zaradi nezdružljivosti županske in poslanske funkcije predčasno prenehal mandat župana, je projekt gradnje zastal, žebelj v krsto pa mu je nato zabil njegov naslednik Ptuj. Pri nesrečah večjega obsega se mi kot izpostava URSZR in CZ vključimo z aktiviranjem logističnega centra, s specialnimi delovnimi stroji in opremo, na voljo so šotori, črpalke, vozila, zabojniki ... Je pa dejansko načrtovano, da bi v prihodnje na nivoju regije oblikovali tehnično-reševalno enoto, saj bomo predvidoma prejeli dodatno opremo. Trenutno sodelujemo z 19 pogodbenimi pripadniki, 36 prostovoljci, 16 je članov regijskega štaba CZ , naslednje leto bi število pogodbenikov povečali za devet, če nam bo vodstvo na državni ravni to odobrilo. Pogodbenik mesečno prejme plačilo za pripravljenost. Če se aktivnosti izvajajo, se nagrada povečuje. V primeru vpoklica pripadnikov CZ njihovim delodajalcem pokrijemo stroške. S pogodbenimi pripadniki aktivno delamo dobro leto dni, smo jih pa že tudi vključevali v času množičnih migracij v letih 2015 in 2016.“ Inšpektorji popravljalnih ukrepov ne zahtevajo Murko je dejal, da zapisnika oziroma poročila o inšpekcijskem nadzoru nima. Vse, kar ve o njegovi vsebini, je prebral na spletu, kjer je med drugim objavljena navedba Romane Lah z inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je dejala, da popravljalnih ukrepov niso odredili, ker so izvajali le tehnični preizkus. Mojca Zemljarič Vladimir Vindiš, ki je gradnjo poslovno-obrtne cone izločil iz OPN in jo skušal seliti na Drsteljo, a prav tako neuspešno. Osnutek prostorskega načrta za rekreacijski park je z nekaj popravki in dopolnitvami spisan že nekaj časa, zanimivo je, da ga je Pukšič objavil tako rekoč tik pred lokalnimi volitvami, na katerih ne kandidira in do katerih najbrž ne bo sklicana več nobena seja občinskega sveta, na kateri bi svetniki osnutku lahko dali zeleno luč. Očitno bo torej odločanje o dodatnih športnih površinah v občini v rokah novega vodstva. SD Foto: SD Ali se bo obstoječim športnim površinam v občini Destrnik pridružil še športni park v Janežovskem Vrhu, bo očitno odločalo novo vodstvo. Štajerski TEDNIK torek, 8. 11. 2022 COLOR CMYK stran 9 Podjetništvo torek z 8. novembra 2022 9 Podravje z Roboti v kmetijstvu prevzamejo delo, ne pa skrbi Banke želijo denar nazaj – časa za napake ni Mnogi poudarjajo, da se slovensko kmetijstvo ne more kosati s tujim. Slovenski kmetje se soočajo z lastniško razdrobljenostjo, območjem Natura 2000, za katerega v nasprotju z naravovarstveniki pravijo, da ni prednost, kvečjemu slabost, površinami z omejenimi dejavniki kmetovanja. Kljub temu pa so tudi slovenski kmetje v zadnjih desetletjih naredili ogromen razvojni korak naprej. Med njimi je tudi kmetija Hajšek iz Ložnice pri Makolah, ki letno odda več kot milijon litrov mleka. Kmetje iz Podravja in drugih koncev Slovenije so si v okviru strokovne ekskurzije KGZ Ptuj letos ogledali tri kmetije z območja Podravja, kjer so jim bile praktično in teoretično predstavljene dobre prakse reje govedi s poudarkom na dobrobiti živali, robotizaciji in ohranjanju okolja. To so bile kmetije Čampa z Destrnika, Frešer s Šmartnega na Pohorju in kmetija Hajšek z Ložnice pri Makolah. Andrej Hajšek je ob obisku (v večini mladih) kmetovalcev najprej izpostavil napredek kmetije in kmetijstva v zadnjih treh desetletjih, od ročne do robotske molže, prav tako pa ne gre spregledati šest let starega hleva za 120 krav molznic in še 20 presušenih krav, ki je bil skrbno načrtovan ob strokovni podpori kmetijskih svetovalcev. Vse investicije so pogojene seveda z denarjem. »Banke želijo denar nazaj,« je enostavno in brez olepševanj dejal Hajšek. Da bi z dano količino molznih krav dosegli najboljše rezultate, jih enkrat ali dvakrat na mesec obišče avstrijski strokovnjak za prehrano živali. »Delati moraš brez napak ali s čim manj Foto: Mojca Vtič Napredek kmetijstva je velik, v nekaj desetletjih od ročne do robotske molže. Cene robotov za molžo se gibljejo od 120.000 evrov brez DDV (to je robot za 60 krav molznic) navzgor, letni stroški servisa znesejo od 3.000 do 6.000 evrov, odvisno od števila krav molznic, je slišati na terenu. Andrej Jamšek predstavnik podjetja DeLaval se strinja, da prehod na avtomatsko molžo za kmetije predstavlja investicijski in tehnološki izziv, a poudarja, da se robotizacija slovenskega kmetijstva dogaja že dlje časa in se bo tudi v prihodnje. »Glavni razlog za naveden trend je v delovni razbremenitvi članov kmetij. Trenutno imamo v Sloveniji v kontrolo prireje mleka vključenih več kot 3.000 kmetij. V prihodnje je pričakovati nadaljevanje trenda upada števila kmetij z rejo krav molznic, posledično pa bodo tiste kmetije, ki bodo nadaljevale z rejo povečevale stalež krav molznic«. Nobena ura v hlevu ni preveč Foto: Mojca Vtič Pred šestimi leti so Hajškovi postavili nov hlev za 120 krav molznic. Gospodar Andrej Hajšek poudarja, da v kmetijstvu ni prostora za napake. napakami,« je dejal mladi kmetovalec, ki sodi med največje v Podravju. »Opozori nas, kaj delamo narobe, ali izpostavi, kaj delamo prav. Z njim sodelujemo že skoraj osem let, plačan je po litru mleka in letno za svetovanje namenimo več tisoč evrov, vendar je ta strošek povrnjen. Če želim vrniti posojila, si napak ne smem dovoliti. Sicer pa je najpomembnejše, da imaš krave rad,« je še povedal. Kmete je ob obisku kmetije poleg velikega, svetlega, zračnega hleva zanimal tudi robot za molžo. »Imamo poln hlev, ob tem pa bi radi vpeljali tudi robotsko molžo,« je dejal kmetovalec Simon Bela iz Svete Trojice, ki na kmetiji redi okrog 160 glav govedi. Tudi Simon Kotnik iz Šikol pravi, da se na kmetiji spogledujejo z robotizacijo, a da največjo dilemo predstavlja višina naložbe. Slovenija, Destrnik z V gradbeništvo se vrača nekdaj priljubljena konoplja Konopljin beton – biorazgradljiv material, ki diha Samo v naravo se moramo ozreti in videli bomo, da nam ponuja vse, kar potrebujemo, tudi za gradnjo, in to od lesa, kamna do ilovice in celo konoplje. Konoplja sodi med starodavne gradbene materiale in je ena najbolj vsestranskih rastlin na Zemlji, ki jo je človeštvo do razvoja umetnih vlaken množično uporabljalo za tekstil, vrvi, jadra, papir, tudi hrano in zdravila. Konoplja se je uporabljala tudi v gradbene namene: dokazano je, da so jo v Egiptu uporabljali že pri gradnji piramid. V Franciji niso konoplje nikdar nehali gojiti, v zadnjih 30, 40 letih pa se vrača med gradbene materiale tudi drugod po svetu. Uporablja se lahko samostojno, denimo pri izolaciji, ali v biokompozitu, ki je drugo ime za konopljin beton. »V bistvu gre za zmes konopljinega pezdirja, ki je sesekljan in posušen oleseneli del stebla rastline, apnene mešanice in vode, za biorazgradljiv material, ki diha ter ima vrsto odličnih tehničnih lastnosti in ostalih prednosti, ki doprinesejo h kakovostnemu, zdravemu in prijetnemu bivalnemu okolju. Gradnja iz konopljinega betona ima celo negativen ogljični odtis, saj konoplja pri svoji vegetaciji vsrka veliko več ogljikovega dioksida (CO2), kot se ga kasneje ustvari pri gradnji, to pa predstavlja visoko okoljsko dodano vrednost. Kar nekaj dokazov je, da se pravilno vzdrževana stavba iz konopljinega betona lahko ohranja stoletja, saj na račun karbonizacije apna in fosilizacije konoplje skozi čas kvečjemu še pridobiva na trajnosti. Material se vgradi v leseno skeletno konstrukcijo, ki nato prevzame nosilno funkcijo pri stavbi. Zunanja stran se običajno zaključi z apnenim ometom ali z leseno prezračevalno fasado, notranja pa z ilovico ali drugimi ovoji, kot so lesene obloge in apneni ometi. Ker je izjemno izolativen, konopljin beton ne potrebuje dodatne izolacije,« razlaga Primož Zorec, direktor leta 2017 ustanovljenega podjetja CoGreen z Destrnika. tucijami s področja gradbeništva, saj si res želimo vrhunski izdelek. Konopljo kupujemo v EU, žal za zdaj ne tudi v Sloveniji, saj pri nas nimamo ustreznega predelovalnega obrata,« še pravi Zorec in dodaja, da so hiše iz konopljinega betona cenovno primerljive z montažno gradnjo. Inovativno in trajnostno zeleno usmerjenost mladega podjetja so prepoznali tudi na nedavnem Mednarodnem obrtnem sejmu Andrej Hajšek, bodoči prevzemnik kmetije, je priznal, da robot kmeta odreši fizičnega dela – molže, vendar pa robot ne zmanjša njegove prisotnosti v hlevu. »Odnos do živali je ključen. Nobena ura v hlevu za opazovanje živali ni preveč. Dobro počutje krav, kakovostna in zadostna krma, selekcija, proces osemenjevanja – vse vpliva na količino namolzenega mleka.« Količina mleka pa je seveda ključni prihodek kmetije, ki omogoča pokritje investicij. Mojca Vtič (MOS) v Celju, kjer je ekipa podjetja CoGreen prejela kar dve priznanji: od Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Mestne občine Celje. »Stanovska zbornica nam je podelila posebno priznanje za celovite rešitve naravne trajnostne gradnje poslovno-stanovanjskih in turističnih objektov s konopljo, celjska občina pa sejemsko priznanje za 'kakovost, tržno zanimivost in izvirnosti produkta konopljin beton. Oboje je za nas dokaz, da smo na pravi poti, in obenem velika spodbuda za nadaljnje delo pri ustvarjanju novih projektov na področju gradnje s konopljo ter razvoju podjetja.« Senka Dreu Z MOS-a odnesli dve nagradi Foto: CoGreen Gradnja iz konopljinega betona ima negativen ogljični odtis, ker je izjemno izolativen, ne potrebuje niti dodatne izolacije. Marsikdo ga vpraša, od kod ideja o uporabi konoplje. »V gradbeništvu sem delal že prej, opazoval materiale in ugotavljal, da vsi niso dobri, zlasti z ekološkega vidika. Malce sem raziskoval in odkril, da bi lahko bila konoplja tisto, kar iščem. Povezal sem se s tujimi partnerji, se učil, nabavil stroje, in razvil svoj sistem gradnje s konopljinim betonom, ki je edinstven in še dodatno pripomore k zmanjšanju gradbenih odpadkov. Danes naša ekipa redno sodeluje z inšti- Foto: CoGreen Ekipa destrniškega podjetja CoGreen je za konopljin beton na celjskem MOS-u prejela kar dve priznanji. Štajerski TEDNIK torek, 8. 11. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 10 torek z 8. novembra 2022 Trnovska vas z Kuhali kisle juhe Polenšak z Trojni cerkveni jubilej Pokal Bišečkemu Vrhu Cerkev je stara 400, župnija 150 let Po treh letih se je sedem trnovskih vasi: Biš, Bišečki Vrh, Črmlja, Ločič, Sovjak, Trnovska vas in Trnovski Vrh znova pomerilo v spretnosti vrtenja kuhalnice. Priprave na tradicionalno kuhanje kisle juhe, letos ga je organiziralo ŠD Kenguru, so se začele že nekaj tednov pred dogodkom, ko je bilo treba izbrati petčlansko ekipo, se dogovoriti za recept in določiti glavnega kuharja, obenem pa se domisliti tematske okrasitve stojnice. V Črmlji, katere barve je zastopala tudi avtorica tega članka, smo se odločili, da našo »hiško« spremenimo v mlin. Redki namreč vedo, da je potok Črmlja, največji desni pritok Pesnice, z vodo nekoč oskrboval več vaških mlinov, o katerih pa danes ni več niti sledu. Hiško smo pobarvali v svetlo sivo, izdelali mlinsko kolo, pripeljali mlinski kamen, po tleh postavili koruzo, pšenico, vreče moke … in se lotili kuhanja. Foto: SD Trije občinski nagrajenci Na osrednji slovesnosti ob 24. občinskem prazniku Trnovske vasi so podelili tri bronaste grbe, ki so šli v skupinske roke. Za 40 let delovanja ga je prejelo Strelsko društvo Trnovska vas, za 20 let Športno društvo Kenguru, za 10 let pa ženska vokalna skupina Simfonija, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva. Za sodelovanje in pomoč pri obnovi Simoničeve domačije pa je zahvalo občine prejel mariborski zavod za varstvo kulturne dediščine. Pravila so stroga in natančno določajo, koliko litrov juhe je treba skuhati in koliko časa sme trajati kuhanje. Bo meso dovolj mehko, krompir pravočasno kuhan, kombinacija začimb pravšnja? To so seveda klasična vprašanja, s katerimi se najbrž ukvarja celo vsak profesionalni kuhar, kaj se ne bi skupine amaterjev, ki pa so se kljub nekaj treme glede končnega rezultata med kuhanjem tudi izjemno zabavale. Ocenjevalci so ekipam podarili dodatnih pet minut za dokončanje juhe, potem pa so dobili vzorce v pokušnjo. Medtem ko so se odločali, kateri okus jim je najbolj všeč, se je šotor pred večnamensko dvorano napolnil takorekoč do zadnjega sedeža, zbrane pa je zabaval domači ansambel Opev. Pred stojnicami so se vile vrste čakajočih na juho, ki je bila za vse brezplačna; kdor je zmogel, pa je poskusil vseh sedem. Komisija, v kateri so bili tudi tekmovalci šova MasterChef, so odločili, da so najboljšo bolfenško kislo juho skuhali v Bišečkem Vrhu, drugo in tretje mesto pa je pripadlo Bišu in Ločiču. Bišanci so domov odnesli še pokal za najbolj urejeno stojnico, mlin iz Črmlje si je prislužil drugo mesto, jesenska okrasitev stojnice s Trnovskega Vrha pa je zasedla tretje mesto. Senka Dreu stran 10 Na Polenšaku so nedavno praznovali 400-letnico cerkve Marijinega obiskanja. Slovesnost je potekala z mašo, blagoslovom novega ostrešja in fasade, kulturnim programom in pogostitvijo. Polenško cerkev so začeli graditi leta 1621, za gradnjo so uporabili kamne iz bližnjih starorimskih zgradb, gradili so 12 let. „Do posvetitve cerkve je prišlo dobro stoletje kasneje, 23. septembra 1772. Oltarje je izdelal mojster Jožef Holzinger. V cerkvi je pet oltarjev, glavni je posvečen Mariji z Jezusom, krasijo ga številni kipi in poslikave,“ je pojasnil lokalni turistični vodnik Franc Zagoršak. Dodal je, da je polenška cerkev sprva sodila pod župnijo sv. Lovrenca (Juršinci). „Polenšak je samostojna župnija postal leta 1880, še danes med župnijama vladajo dobri odnosi, imamo tudi skupnega duhovnika Dušana Todoroviča. Marijina cerkev je v preteklosti veljala za romarsko svetišče, o njej in kraju kroži nemalo legend in zgodb o čudežih (zdravilni vodi, nesrečah, delu, iskanju Atile …). Cerkev je kulturni spomenik in se ponaša s 45 metrov visokim zvonikom.“ Polenško cerkev in življenje kraja bodo predstavili tudi v knjigi, ki jo pripravljajo za tisk. Foto: Ivan Trunk / Prlekija-on.net Utrinek s svečanega bogoslužja Slovesno bogoslužje trojnega jubileja, ob 400-letnici cerkve so proslavili še 250-letnico njene posvetitve in 150 let samostojne župnije, je vodil mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Blagoslovil je tudi novo ostrešje in fasado cerkve, v organizacijo praznovanja so se vključili številni domačini in društva. Zaigrali so dornavski godbeniki, domačini so pripravili muzikal Pod polensko lipo. V predstavi so sodelovali trije zbori (otroški Marijine zvezdice, mladinski Magnificat in starejši), predice Turističnega društva, pevci Amadeja Dvoršak, Martina Horvat in Marjan Petek, glavne vloge so odigrali Franc Kukovec, Blaž Kukovec in Maria Mohlmann. V kulturnem programu so nastopili tudi ljudski pevci iz Juršincev, Franc Zagoršak je predstavil zanimivo in Kidričevo z ED Kurenti Vetrovniki Desetletje delovanja društva V občini Kidričevo deluje skupina kurentov z imenom Vetrovniki. Ime pove, da so člani skupine zbrani iz vseh vetrov. Letos društvo zaznamuje 10-letnico delovanja. „Društvo smo leta 2012 ustanovili z namenom, da ohranjamo stare običaje in navade. Trenutno nas je 27 članov, prihajamo predvsem iz Kidričevega in okolice, združujemo več generacij. Naše poslanstvo v pustnem času je preganjanje zime in slabega ter priklic pomladi, dobre letine in prinašanje vsega dobrega. Vsako leto se trudimo, da to ponesemo po naši občini, izven nje in tudi v tujino. Naša prizadevanja je treba razumeti predvsem kot kulturni proces, ki pomaga graditi dobre medsebojne odnose, ki so v teh časih zelo pomembni,“ je povedal predsednik društva Štefan Ferčec in nadaljeval: „V desetletju delovanja smo se udeležili številnih povork, obiskali ogromno prijateljev, kmetij, podjetij, vrtcev in šol. Podlehnik z Srečanje starejših občanov Veselo v jesenske dni Zadnjo oktobrsko nedeljo je bilo tradicionalno srečanje starejših občanov, ki se je začelo z mašo in nadaljevalo z druženjem v kulturno-turističnem centru. Zbrane so nagovorili župan Sebastian Toplak, predsednica društva upokojencev Martina Voda Horvat in p. Jože Petek. V kulturnem programu so nastopili otroci in tako medgeneracijsko povezali srečanje, Jablovški ljudski pevci in pevke ljudskih pesmi društva Trstenke ter frajtonar Anže Hren. Foto: arhiv društva Skupina kidričevskih kurentov Ograje, pročelja stavb in oporne zidove po svetu že dolgo izkoriščajo tudi za postavitve uličnih razstav, vse pogosteje pa to vidimo tudi pri nas. Foto: Sandi Šprah Aktivni nismo samo v času fašenka, ampak skozi vse leto, vendar takrat brez kurentove oprave. Vsako leto priredimo velik piknik članov in donatorjev z družinami, organiziramo različne dogodke in izlete po Sloveniji ali izven naših meja. Med izleti velja izpostaviti rafting na Uni v Bihaću, izlet v Banjaluko, družinska izleta v Vintgar in Bled ter jamo Pekel, obisk fontane piva, tridnevno udeležbo na Umag Spring Nation, Golažijado v Lovrencu in še bi lahko naštevali. V času našega delovanja smo marsikaj ustvarjali za občino in naše društvo. Štiri leta smo bili v decembrskem času upravitelji drsališča. V Strnišču v učilnici v naravi smo izdelali most z brežine ribnika na otok, najbolj pa smo ponosni na naše društvene prostore. V njih je bilo vloženega ogromno prostega časa in truda naših članov. Letos smo v Kidričevem pomagali pri ureditvi pasjega parka, ki smo ga konec septembra predali v uporabo.“ Člani skupine so letošnji jubilej v družbi povabljenih gostov proslavili ob koncu poletja. Žal je praznovanje nekoliko okrnilo slabo vreme, a to dobre volje ni pokvarilo. MZ Lenart z Sprehod po časovnici mestne zgodovine Ulična učna ura V podlehniški občini delujejo društva in dobrodelne organizacije, prostovoljci, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč osamljenim, ljudem v stiski in ostarelim. Zanje skrbijo člani Rdečega križa in župnijske Karitas, na lepe izlete in druženja pa jih vabi društvo upokojencev. Podelili so simbolična darila najstarejšima prisotnima občanoma: Tončki Vidovič v 92. letu in Vinku Hudinčecu v 89. letu. Zdenka Golub bogato zgodovino kraja, ki je stara najmanj 2.000 let in sega v obdobje Rimskega imperija. Slovesnosti so se udeležili številni gostje iz cerkvenega življenja, župani občin Dornava, Juršinci in Ormož ter drugi povabljeni. Praznovanje je bilo prijetno in svečano, nedvomno bo v zgodovino kraja zapisano z velikimi črkami. MZ Lenarška tržnica je dolga leta veljala za zanemarjeno packo sredi mesta, pred kratkim pa je dobila lepšo, urejeno podobo. Ker je tržnica, ki ji rečejo Ovtarjev plac, eden bolj obljudenih prostorov v mestu, ne preseneča, da so prav tja postavili tudi razstavo oz. časovnico zgodovine Lenarta in tako ne le pripravili ulično učno uro zgodovine, ampak okrasili dolgočasen zid. V sliki in besedi so na kratko predstavljeni pomembni dogodki, osebnosti, dokumenti in zanimivosti o Lenartu od njegove prve pisne omembe leta 1196 do 2021. Avtorji časovnice so Aleš Arih, Marjan Toš, Igor Zemljič, Maja Toš in Darja Ornik, idejna zasnova je delo arhi- tekta Črtomirja Čučka. Devetošolci lenarške OŠ so uro zgodovine preživeli na prostem. Skupaj s profesorjem Bernardom Petkom so prisluhnili Alešu Arihu, ki jih je po- peljal po omenjeni časovnici ter jim pripovedoval zgodbe o dogodkih in ljudeh, ki so skozi stoletja soustvarjali zgodovino Lenarta. SD Foto: arhiv občine Devetošolce je skozi časovnico zgodovine mesta, ki je postavljena na zidu pri tržnici, popeljal zgodovinar Aleš Arih. Štajerski TEDNIK torek, 8. 11. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 8. novembra 2022 11 Lenart z Podelili občinska priznanja za leto 2022 Markovci z 150-letnico cerkve so obeležili z več dogodki Zlati lenarški grb Darku Škergetu Fasado je blagoslovil nadškof Cvikl Praznovanje letošnjega praznika občine je doseglo svoj vrhunec s slovesno proslavo v kulturnem domu. Celovita obnova cerkve sv. Marka je končana. Pred dvanajstimi leti so v celoti prenovili njeno notranjost, tudi kipe in vse oltarje, letos pa je prišla na vrsto še fasada. Vrednost del znaša okoli 60.000 evrov, od tega je 25.000 evrov prispevala občina, preostalo pa farani in donatorji. Foto: F. T. Na osrednji slovesnosti ob prazniku občine Lenart so podelili številna priznanja, najvišjega, zlati lenarški grb, pa je prejel glasbenik, pedagog in vojni veteran Darko Škerget. Slavnostni govornik je bil Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta Koroških Slovencev in nekdanji visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino, župan Janez Kramberger pa je podelil letošnja občinska priznanja najzaslužnejšim posameznikom in skupinam. Zlati lenarški grb je za izjemen prispevek h kulturni ustvarjalnosti in promociji občine prejel vsestranski Darko Škerget, glasbenik po duši, dolgoletni ravnatelj OŠ Sv. Trojica in veteran vojne za Slovenijo, odlikovan z zlatim znakom Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Srebrni lenarški grb sta si prislužila reševalna služba ZD Lenart, in to za visoko strokovno usposobljenost, požrtvovalnost, profesionalnost in 65 let uspešnega dela v dobro ljudi, in Društvo vinogradnikov Lenart, ki uspešno promovira slovenskogoriška vina in vinsko kulturo. Bronastega pa so letos prejeli humanitarka Anica Šeško, najaktivnejša v voličinskem Rdečem križu, Mesarija Bauman Petra Baumana za uspešno poslovanje družinske obrti in zagotavljanje kakovostnih domačih mesnih izdelkov ter Kolesarski klub TBP Lenart za športne dosežke na področju cestnega kolesarstva in njegovo promocijo ter vzgojo mladih kolesarjev. Priznanje župana je šlo v roke Robertu Mesarecu za dolgoletno aktivnost v PGD Selce in vzgojo mladih gasilcev in Suzani Perko za sodelovanje v akciji Slovenija kvačka. Tudi občinski plaketi sta bili dve: prvo je dobil Danilo Ljubec za svoje delo v voličinskem Rdečem križu in društvu upokojencev, drugo pa Čistilni servis Propoint Danijela Zemljiča, in sicer za uspešno poslovanje, delo v organih obrtno-podjetniške zbornice in na kulturnem področju. Za odličen uspeh v času osnovnega šolanja je priznanja prejelo še devet oziroma pet nekdanjih učencev lenarške in voličinske osnovne šole, dva zlata maturanta in osem izjemno uspešnih študentov. SD Svečani blagoslov fasade so združili s praznovanjem 150-letnice cerkvene zgradbe. Slednja je današnjo podobo dobila leta 1872, ko so obstoječo cerkev dogradili. Osrednji dogodek ob tako visokem jubileju je bila slavnostna maša, ki jo je vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Obredje so s prepevanjem obogatili cerkveni pevski zbori. Sledil je blagoslov cerkvene fasade in pogostitev vseh zbranih. »Zelo smo veseli, da nam je uspelo ob letošnji obletnici urediti zunanjost naše cerkve. To nam seveda Prva cerkev iz grajskih razvalin Zanimivo je, da je na mestu sedanje cerkve v Markovcih stal grad Pabstein. Po turških vpadih so iz njegovih razvalin zgradili manjšo cerkev v čast sv. Marku. Leta 1519 jo je posvetil lavantinski škof Lenart Perverl. V 17. stoletju so jo podaljšali in ob straneh prizidali kapele. Sveti Marko je krajevni zavetnik, ki je branil ozemlje pred poplavljanjem in zajedanjem levega brega Drave. Slovenija, Podravje z Na nepremičninskem trgu zaokrožilo 1,4 milijarde evrov denarja Za m² garsonjere v Piranu 9.100 evrov ne bi uspelo brez pomoči faranov, pa tudi občine, s katero zelo dobro sodelujemo,« je povedal župnik Janez Maučec. Ob 150-letnici cerkve so pripravili tudi prav poseben zgodovinski večer, ki so ga posvetili Mateju Slekovcu, zgodovinarju, kronistu in duhovniku. Slekovec je s svojim delom v Markovcih zaznamoval čas med letoma 1887 in 1903. V tem obdobju je skrbno zapisoval kroniko, ki je izjemno pomembna za kraj, v njej so 2020 13.600 0,95 2021 17.900 1,43 2022 17.300 1,4 Vir: GURS milijonov evrov s prodajo poslovnih nepremičnin in dobrih 50 milijonov evrov s prodajo kmetijskih zemljišč. Stanovanje v Ljubljani: 1,8 milijona evrov Največ stanovanj se je prodalo v največjih petih mestih (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj in Koper) ter v okolici Ljubljane. Ljubljana je tudi najdražja s cenami stanovanj. Te so se v prvem letošnjem polletju približale znesku 4.000 evrov / m², večina stanovanj se je prodala po ceni med 3.500 in 4.000 evri / m². Po do sedaj zbranih podatkih se je za najvišjo ceno (8.300 evrov / m²) prodalo stanovanje v ljubljanskih Kosezah, zgrajeno leta 2008, z uporabno površino 210 m², 160 m² terase in štirimi parkirnimi prostori. Kupec je za nepremično odštel 1,8 milijona evrov. Cene rabljenih stanovanj na Obali so bile za okoli 10 odstotkov nižje od ljubljanskih, povprečno 3.700 evrov / m², večina stanovanj se je prodala za ceno od 3.100 do Foto: ČG Cene rabljenih stanovanj so se v sedmih letih (od 2015) skoraj podvojile, zvišale so se za skoraj 90 odstotkov, samo od lani so zrasle za 12 odstotkov. Do sredine leta prodali 581 stanovanj in 440 hiš V prvem polletju 2022 se je po začasnih podatkih GURS sklenilo 17.300 tržnih poslov z nepremičninami v skupni vrednosti 1,4 milijarde evrov. 40 odstotkov prodaje predstavljajo stanovanja, prodali so jih 581, 30 odstotkov hiše (440) in 14 odstotkov zazidljiva zemljišča (200). Milijarda evrov se je zavrtela s prodajo stanovanj in hiš, 200 milijonov evrov s prodajo zemljišč, 90 opisane tudi razne šege in navade tistega časa. Njegovo življenje in delo sta predstavila Dragan Mikša in Alenka Domanjko Rožanc, člani FD Markovci so prebirali odlomke iz njegovih zapisov, zapeli so člani cerkvenih pevskih zborov Zvonček in Zarja. Obiskovalce je navdušila tudi razstava raznih nabožnih predmetov in podobic, ki jih že dolga leta zbira domačin Stanislav Vrtačnik. EK Primerjava prodaje nepremičnin ob polletjih Polletje Število pogodb Vrednost pogodb (mrd €) Cene nepremičnin v Sloveniji dosegajo rekordne vrednosti. Povprečna cena za m² rabljenega stanovanja se je povzpela na 2.350 evrov, so izračunali na Geodetski upravi RS (GURS). V Ljubljani so stanovanje prodali za ceno 8.300 evrov / m², v Piranu garsonjero za 9.100 evrov / m². Na vzhodu države so cene sicer visoke, a bistveno manj navite kot v osrednjem delu države in na Obali. Avtorji polletnega poročila o slovenskem nepremičninskem trgu opažajo, da je ta dosegel vrh in prehaja v fazo ohlajanja. Predvsem se je umirila prodaja stanovanj, v Ljubljani konec lanskega leta za skoraj 20 odstotkov, letos se trend kaže na nivoju celotne države. To velja poleg vrtoglavo visokih cen med drugim pripisati zviševanju obrestnih mer, dražjim stanovanjskim kreditom in plačilni sposobnosti potencialnih kupcev. Umirja se tudi prodaja novih stanovanj. „Ko bo ponudba novih stanovanj, ki so trenutno v gradnji, presegla plačilno sposobnost povpraševanja, se bodo začele kopičiti zaloge neprodanih novih stanovanj in bodo cene začele padati,“ so ocenili na GURS. „Kdaj in za koliko bi cene začele padati, pa še ni mogoče napovedati,“ so dodali. Prodaja stanovanj se je torej v prvi polovici letošnjega leta nekoliko umirila, prodaja stanovanjskih hiš je več ali manj na enaki ravni, se pa že drugo polletje zapored zmanjšuje promet z zazidljivimi zemljišči. Prvi razlog so visoke cene zemljišč, drugi visoke cene gradbenih materialov. Foto: Kaja Kristovič Foto: ČG Po podatkih GURS se je lani v Sloveniji prodalo 17.880 stanovanj in hiš, predlani 15.300. 4.300 evrov / m². Rekorderja prodaje sta bila garsonjera v Piranu, za katero je kupec za m² odštel 9.100 evrov, in 200 m² veliko stanovanje v Luciji s tremi parkirnimi mesti v garaži, prodano za milijon evrov. Za primerjavo poglejmo še na vzhodni del države. Najdražje prodano stanovanje v Mariboru je doseglo ceno 375.000 evrov (110 m² in garaža) in v Celju 310.000 evrov (160 m²). Za starejšo hišo v povprečju 136.000 evrov Povprečna prodajna cena stanovanjskih hiš je na državni ravni znašala 136.000 evrov. V povprečju so to nepremičnine velikosti 170 m², stare 50 let s 700 m² zemljišča. Enako kot v kategoriji stanovanj so tudi cene hiš najvišje v Ljubljani, večino so jih prodali za ceno med 300.000 in 460.000 evri, najdražjo za 1,25 milijona evrov. Nič kaj veliko po ceni ne zaostajajo cene hiš v okolici Ljubljane, v Medvodah so eno izmed njih prodali za 1,8 milijona evrov, in to je bila tudi rekorderka v ceni v prvem polletju v Sloveniji. V Mariboru in Celju so večino hiš prodali za ceno med 100.000 in 200.000 evri, za najdražjo v Mariboru je kupec odštel 930 tisočakov, za najdražjo v Celju pa 550.000 evrov. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 8. 11. 2022 COLOR CMYK Kultura 12 stran 12 torek z 8. novembra 2022 Slov. Bistrica z Kino je tudi prostor druženja Ptuj z Srečanje sošolcev po petdesetih letih »Kino je magičen prostor« Spomini na nekdanje dni in prehojene poti Kino Slovenska Bistrica nima tako močne tradicije kot Kino Ptuj, pa vendar začetki predvajanja filma v Slovenski Bistrici segajo v 30 leta prejšnjega stoletja. Danes je tradicija predvajanja filma v enem starejših slovenskih mest še vedno živa, osrednji motor Kina Slovenska Bistrica pa je zadnjih sedem let domačin Matej Patljak. V restavraciji Gastro na Ptuju je oktobra potekalo srečanje prve generacije vpisanih v prvi razred nove OŠ Franc Osojnik v letu 1964. Kino Slovenska Bistrica, ki domuje v prostorih DPD Svoboda, je pred sedmimi leti po dolgoletnem zatišju odprl vrata. Vse od takrat ga vodi Matej Patljak, ki je strokovni direktor in skrbi za izbiro filmov, ker pa je edini zaposleni, je še obenem čistilka, hišnik, prodajalec kokic in vstopnic. Z obiskom kina je zadovoljen. »Do zdaj je obisk rastel, a menim, da je še potencial v Slovenski Bistrici, saj še marsikateri občan naše občine, pa tudi od drugod, ni spoznal domačega kina.« Slovenjebistriški kino se po udobju sedežev ali videzu dvorane res ne more kosati z velikimi kino centri, vendar pa v kakovosti zvoka in slike ne zaostaja. »Tehnično smo opremljeni enako kot kino centri, res pa je, da ne nudimo 3D vsebin,« je dejal Patljak, omogočajo pa ogled filmov, ki jih je na večjih filmskih platnih težko ujeti. »Smo člani združenja kinematografov Evrope in kot član združenja smo zavezani, da vrtimo vsaj 40 % evropske produkcije, v to kvoto pa se ne štejejo domači filmi, torej v našem primeru slovenski. Naša prednost je tudi, da nikoli ne prodajamo mačka v žaklju, vse filme si predhodno ogledam, sem tudi reden gost filmskih festivalov po svetu,« je zaupal. Foto: Črtomir Goznik S srečanja prve generacije vpisanih v prvi razred nove OŠ Franc Osojnik, danes OŠ Ljudski vrt, leta 1964 Foto: Matej Patljak Matej Patljak, srce in duša bistriškega kina, na rdeči preprogi v Cannesu Če je program, ki je osredotočen na evropsko produkcijo, lahko prednost, je tudi slabost, saj so praviloma evropski filmi manj privlačni za širšo množico od hollywoodskih uspešnic. »V Slovenski Bistrici se je oblikovala publika, ki ceni evropsko produkcijo. Praviloma so to obiskovalci, ki so starejši od 35 let.« Seveda si je na bistriškem platnu mogoče ogledati tudi ameriške uspešnice in risanke, vsaj slednje so, pravi Patljak, pravi magnet za obiskovalce. »Dejstvo je, da brez filmskih uspešnic in risank ne bi mogli vrteti evropske produkcije, saj si ne bi pokrili stroškov. Je pa pri risankah, ki veljajo za najbolj gledane, zanimivo, da jih gledalci dobro sprejmejo, četudi podnje niso podpisani ustvarjalci iz ZDA.« V takrat velikih treh razredih jih je sedelo več kot 30 v vsakem. Gre za generacijo s sedmimi vpisanimi v Zbornik ob vpisu 1000 zlatih odličnjakov v zlato knjigo. Po petdesetih letih po končani osnovni šoli, ki se je leta 1992 preimenovala v OŠ Ljudski vrt Ptuj, se jih je srečalo 57. V preteklosti so se sicer že srečevali na vsakih deset let. Vsako srečanje je obudilo nekatere nove spomine, tudi nostalgijo na tiste stare čase, ko je bilo vse drugače, kot je danes. To so bili časi prvih televizorjev, bitlomanije, dolgih las, širokih hlač, minic, potovanj v Trst po kavbojke. Ni pa bilo še računalnikov in mobijev, tako da je bilo veliko več druženja in srečevanja v živo, kot ga je danes. Takšnih in drugačnih zgodb se je v vseh letih osnovne šole spisalo veliko, vsak jo nosi v sebi, vsak se tistih časov spominja in jih doživlja po svoje. Najpogosteje le lepih trenutkov, manj lepi so bili tako že zdavnaj pozabljeni. Tisti z malo navihanosti pa so še danes zelo živi. Le česa bi se spominjali, če bi jih zatajili?! Tudi prehojenih poti je veliko, kot je bilo veliko odločitev za izobraževalno oz. poklicno in siceršnjo življenjsko pot. Martina Ganza Žele – Tinca je bila tista, ki jih je nagovorila po petih desetletjih. Spet so bili tisti stari sošolci, ki so obujali spomine na svoje stare simpatije in neverjetne podvige, je povedala. Ko so začeli svojo učno pot v lepi novi šoli, so bili polni zanosa, malo tudi strahov. Danes mnogi med njimi spremljajo svoje vnuke v to isto veliko šolo, opazujejo njihov zanos in njihove male strahove, četudi se je šola od takrat precej spremenila, tako po videzu in imenu kot tudi po vsebini. „Šola, učenje in znanje, ki smo ga prejeli od naših učiteljev, so bili pomembni za vsakogar, a enakovredni srčnosti učiteljev in občutku, da smo vredni. Vredni zaupanja in upanja, zato vsem učiteljem, nekaterim posthumno, hvala. Hvala tudi vsem ostalim, ki so z nami delili ta del življenja,“ se je Martina Ganza Žele zahvalila za vse, kar jim je njihova osnovna šola dala v tistem času, da so uspeli na svojih poklicnih in siceršnjih poteh. V lepem jesenskem popoldnevu in še lepšem večeru so sklenili, da bo odslej obujanje spominov na nekdanje skupne čase in prehojene poti potekalo vsako leto, ne več na deset let. Določili bodo kraj in datum z željo, da bi se jim pridružili tudi vsi tisti, ki letos na jubilejno, peto srečanje niso mogli priti. Vsako leto bo tako nastala nova skupna fotografija in skupna zgodba spominjanja, ki bo še bolj utrdila stara prijateljstva in lepe odnose, saj so ti nekaj najlepšega v življenju vseh. Za skupna srečanja pa se bo tudi v prihodnje, tako kot doslej, še posebej trudil Milan Gril. MG Ptuj z Slikar Vinko Prislan v Miheličevi galeriji Likovni opus Sozvočje glasbe in slikarstva V Miheličevi galeriji na Ptuju se z najnovejšim likovnim opusom predstavlja slikar Vinko Prislan, ki živi in ustvarja v Radencih. Sestavljata ga ciklusa Potovanje in Vilinski ples, ki ju je ustvaril med letoma 2018 in 2022; največ pa letos. Foto: Mojca Vtič Slovenjebistriški kino domuje v prostorih DPD Svoboda. O mladih ter o njihovem obisku kina in dosegljivosti, dostopnosti filmov na spletu in ogledov na domačem kavču pa Patljak, ki živi in diha za bistriški kino, pravi: »Mlade po eni strani razumem, saj so se v času covida morali navaditi, da ostajajo doma, prav tako je zanje pomembna cena, saj spletni ponudniki za vsega nekaj evrov omogočajo dostop do več tisoč filmskih naslovov. Vendar kino je magičen prostor. Menim, da se nihče doma tako odkrito ne smeji komediji kot v kinu, prav tako se v domačem okolju lažje pustimo zmotiti različnim motečim dejavnikom, medtem ko smo v kinu zaradi filma.« Mojca Vtič Kino Slovenska Bistrica sodi v kino verigo Radi imamo kino, filme običajno predvaja ob petkih in sobotah, cena vstopnice pa je pet evrov. Doslej se je s svojimi deli predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini (Avstrija, Nemčija, Madžarska, Hrvaška, Italija, Belgija, Poljska, Francija). Redno pa se udeležuje tudi mednarodnih likovnih kolonij in ex-temporov. Leta 2018 je bil tudi član uradne slovenske delegacije na 157. Salonu lepih umetnosti v Louvru v Parizu. V prvem obdobju svojega likovnega ustvarjanja je uporabljal oljne barve, kasneje pa je v večini slikal z akrilnimi barvami in v mešani tehniki. Vinko Prislan se je v likovni umetnosti izpopolnjeval pri domačih in tujih mentorjih, tako v tehniki kot kompoziciji in likovno teoretičnih pogledih. S slikarstvom se analitično in raziskovalno ukvarja od leta 2006. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti v Mariboru. Njegova samostojna ptujska razstava je javnosti na ogled pod naslovom Sozvočje glasbe in slikarstva, je v predstavitvi umetnika povedal direktor PMPO Aleksander Lorenčič. Vsebinsko pa jo je predstavila kustosinja in avtorica teksta spremljajočega kataloga Stanka Gačnik, ki je razstavo skupaj z umetnikom tudi postavila. V svojem slikarstvu se Vinko Prislan konstantno naslanja na glasbo in v njej pravzaprav išče primarni ali celo osrednji navdih in motiv za svoje ustvarjalno delo. Ta ga stalno spremlja pri njegovem ustvarjanju. Foto: Črtomir Goznik V Miheličevi galeriji razstavlja Vinko Prislan. V najnovejšem slikarskem opusu je njegova likovna izpoved na ogled v živobarvnih, predvsem modrih in rumenih odtenkih. „Če smo pozorni in se zavedamo učinkov glasbe, nam le-ta lahko pomaga odpreti mnoga vrata. Ko se med seboj prepletata glasba in likovna ustvarjalnost v povezavi z emocialno, intelektualno in psihično noto, potem lahko nastane zanimiva in specifična likovna izpoved. Zatopljenost v glasbo in prepletanje z likovnim ustvarjanjem je tako rodilo opus, ki vzbuja posebno čustveno doživljanje v svetu fenomena in možganskega valovanja. Vse, kar je okrog nas, je znotraj nas in obratno,“ pa svojo likovno ustvarjalnost predstavlja Vinko Prislan. Odprtje razstave sta z glasbenimi utrinki pospremila Luka Prislan na kitari in Valter Klemenčič na klavirju. Razstavo, ki bo na ogled do 27. novembra, je odprla ptujska županja Nuška Gajšek. MG Štajerski TEDNIK torek, 8. 11. 2022 COLOR CMYK Rokomet Grd poraz Jeruzalema v Kopru Stran 14 Rokomet Velika Nedelja v pokalu med najboljših šestnajst Stran 14 stran 13 Nogomet Aleš Čeh ni več trener ptujskih modrih Stran 16 Nogomet Haloški derbi v Cirkulanah spremljalo 350 gledalcev Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 2. SNL, 15. krog Dobra tekma, s točko pa nezadovoljni v obeh taborih Aluminij – Krka 0:0 ALUMINIJ: Banić, Martić, Crnčec, Koblar, Munić (od 69. Jovan), Frešer, Jagić, Brest (od 78. Borovnik), Marinšek, Katuša (od 78. Baskera), Skiba. Trener: Robert Pevnik. KRKA: Kruljac, Ejup, Bedek, Žur (od 86. Jelavić), Marcius (od 65. Kapitanović), Horvat (od 86. Zakrajšek), Lipec, Krznarić, Đapo (od 65. Mešanović), Blaževski, Marijanović. Trener: Mario Carević. Derbi kroga je na tribune stadiona v Kidričevem privabil kakšnih 200 gledalcev, ki so videli zanimivo predstavo, z eno pomanjkljivostjo – manjkali so zadetki … V domači zasedbi po zadnjih dveh zmagah (proti Bilju in Primorju) ni prišlo do sprememb v začetni postavi, še vedno je Nik Marinšek edini igralec iz te enajsterice, ki je vsaj eno sezono igral tudi za mladinsko ekipo Aluminija (po kadetskem stažu je prišel iz Dravinje). Morda bo bolje v naslednjih sezonah, saj mladinska vrsta šumarjev trenutno zaseda odlično 2. mesto na lestvici 1. mladinske lige! Na tribuni sta bila tudi oglednika Maribora, Damir Krznar in Aleš Mertelj, saj bo Krka naslednji tekmec vijoličastih v Pokalu Pivovarne Union. Prvi polčas je minil v popolni prevladi domače ekipe, ki je poskušala s številnimi streli iz vseh raz- Nogomet z 2. SNL, 15. krog Za zmago Beltincev dvakrat zadel mladi Albanec Kety Emmi&Impol Bistrica – Beltinci Klima Tratnjek 1:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Nerguti (41.), 1:1 Koprivc (56.), 1:2 Nerguti (83.). KETY EMMI&IMPOL BISTRICA: Dabanovič, Šlamberger, Ljubijankič, Rozman, Klašnja, Martinčič, Havelka, Koprivc (od 57. Bračko), Dvoršak, Maher, Ferčič (od 66. T. M. Panić). Trener: Franci Fridl. BELTINCI KLIMA TRATNJEK: Zver, Rec, Zorman, Pihler (od 89. Kosi), Ščernjavič, Sočič, Nerguti, Kaučič, Žaler, Čakš (od 73. Đurak), Grobelnik (od 82. Kralj). Trener: Damjan Gajser. Obračun ekip iz sredine lestvice si je v Slovenski Bistrici ogledalo lepo število gledalcev, blizu 400. Večina si jih je želela zmago domače zasedbe, a so se na koncu celotnega izkupička veselili Prekmurci. Ti so dvakrat zadeli v končnici polčasov (v prvem po izgubljeni žogi Maherja in hitrem protinapadu, v drugem pa po podaji iz kota), obakrat je to uspelo Henriku Nergutiju. 19-letni Albanec se je kot posojen igralec Mure Beltinčanom pridružil sredi jesenskega dela in v zadnjih petih krogih postal standardni član začetne enajsterice trenerja Damjana Gajserja. Njegovo zaupanje je povsem upravičil in se podpisal že pod štiri zadetke. Domačinom je v začetku drugega polčasa uspelo izenačiti, po podaji s strani je z glavo v polno zadel Mateo Koprivc. Bistričani so imeli sicer več od igre, tudi lepše priložnosti, predvsem iz prekinitev, a so na koncu zaradi lastne neučinkovitosti in naivnosti v obrambi ostali brez izkupička. Izgubili so tudi mesto na lestvici, prehiteli so jih prav Beltinčani. dalj in položajev, sprožili so Brest, Katuša, dvakrat Marinšek, Koblar … Najbližje zadetku je bil kapetan Marinšek, ki je v 41. minuti sprejel lepo podajo Skibe, a meril za las nenatančno. V drugem polčasu se je slika na igrišču obrnila, gostje so z bistveno agresivnejšo obrambo onemogočali lahke prehode domačinov v napad. Na drugi strani so Dolenjci veliko bolje kombinirali tudi v napadu in bili zelo nevarni za gol. Prvo resno preizkušnjo je imel domači vratar Tibor Banić v 58. minuti, ko je izjemno ubranil strel z glavo igralca gostov iz bližine. Sporni trenutek se je zgodil v 68. minuti, ko je bil v domači ekipi Matija Munić na robu izključitve, a se sodnik Denis Halilović ni odločil za rumeni karton, ki bi bil za branilca Aluminija drugi … Trener Pevnik ga je minuto zatem preventivno posadil na klop … Zadnjo izjemno priložnost na srečanju so imeli gostje v 81. minuti, a se je po strelu Jelavića še enkrat izkazal junak tekme, domači vratar Banić. Naslednji izziv za šumarje je pokalni obračun z Idrijo. »Naredili bomo vse, da se uvrstimo med 16 najboljših ekip v tem tekmovanju. Tekmec je zahteven, izločil je Bilje in Vipavo, a mi smo seveda v tem srečanju favoriti. Ničesar ne bomo prepustili naključju,« je dejal Pevnik. Jože Mohorič 1. SNL: na premiernem nastopu Iličića več kot 7.000 gledalcev Zelo malo je potrebno navijačem v Mariboru, da se vrnejo na tribune Ljudskega vrta in podprejo svojo ekipo. Po le eni osvojeni točki v zadnjih štirih krogih (porazi s Koprom, Olimpijo in Domžalami ter remi s Celjem) jih je proti tradicionalnim tekmecem Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija in Krke so si v derbiju kroga razdelili točki, vsaki ekipi je pripadel po en polčas. Tibor Banić, Aluminij: »Na tekmo smo se intenzivno pripravljali, vedeli smo vse o igri Krke. Dobro smo začeli in bili v prvem polčasu boljši in konkretnejši od tekmecev, imeli smo lepe priložnosti. Tako smo želeli tudi nadaljevati, a so se nam gostje dobro zoperstavili z agresivno in motivirano igro. Na našo srečo smo bili dovolj čvrsti v obrambi, da smo zdržali brez prejetega gola. Remi je na koncu pravičen rezultat. Če sem k temu kaj dodal s svojimi obrambami, potem sem tega vesel, vsekakor pa je za točko zaslužna celotna ekipa.« Robert Pevnik, trener Aluminija: »Po tekmi imam mešane občutke, saj smo odigrali fantastičen prvi polčas, tudi drugega smo začeli z nekaj polpriložnostmi, ko se je žoga kotalila po petmetrskem prostoru, nadaljevanje pa je bilo slabše in tudi kakovostna zasedba Krke je prišla do svojih trenutkov, ko smo trpeli v obrambi. Delitev točk je zato realna. Še vedno pa sem mnenja, da moramo več iztržiti iz priložnosti, ki iz prekmurske ravnice na stadion v veliki meri pritegnila novica o mogočem premiernem nastopu Josipa Iličića, zbralo se jih je več kot 7.000. Čeprav je od njegovega zadnjega nastopa v vijoličastem dresu minilo več kot 12 let in je takrat odigral le peščico tekem (natančno pet), pa je kemija med njim in navijači izjemna. Maribor je pred izjemno kuliso odigral najboljšo tekmo v sezoni, ki jo je začinil s petimi goli za hrbtom vratar- jih imamo pri rezultatu 0:0, ko se tekma lomi – manjka nam konkretnost. Tudi v zaključku tekme bi lahko zadeli, a nekateri igralci po uigranih kombinacijah niso stali tam, kjer bi morali. Smo pa še naprej pri vrhu, smo konkurenčni in tudi v naslednjih tekmah želim, da rastemo iz kroga v krog.« Mario Carević, trener Krke: »S točko nisem zadovoljen, čeprav je tudi remi z vodilno ekipo lige uspeh. Kljub vsemu menim, da smo bili boljši tekmec, še posebej v drugem polčasu smo igrali odlično. Imeli smo dovolj priložnosti, da bi tekmo obrnili v želeno smer. Vidi se, da smo v majhni psihološki blokadi, saj smo izgubili dve tekmi zapored, manjka nam sproščenosti. V prvem polčasu nismo bili najboljši, zato sem ob polčasu fantom povedal, kje je prostor, ki ga je treba izkoriščati. To so potem tudi storili in priložnosti so se vrstile. Namesto naše zmage pa je bil na koncu junak tekme domači vratar.« ja Mure Klemna Mihelaka. Dejstvo pa je tudi, da so imeli tokrat bistveno več športne sreče kot muraši, saj so vse tesne odločitve šle s pomočjo VAR v njihovo korist. Mura je doživela poraz po štirih zaporednih zmagah (Celje, Kalcer, Tabor, Bravo), Maribor pa je po štirih tekmah znova okusil slast zmage. Za vijoličaste je to bila šele druga zmaga v sezoni na domačem igrišču, doslej edino so dosegli v 2. krogu proti Gorici (3:2). JM Športni napovednik Nogomet z Pokal Pivovarne Union RAZPORED 1/16 FINALA: Bosch Bračič Videm – Dob (v sredo, 9. 11., ob 13.30), Zavrč – Serdica Kleparstvo Šinko (v sredo, 9. 11., ob 13.30), Idrija – Aluminij (v sredo, 9. 11., ob 13.30), Olimpija Ljubljana – Avto Rajh Ljutomer (v sredo, 9. 11., ob 18.00), Maribor – Krka (v sredo, 9. 11., ob 20.00), Koper – Cirkulane (v četrtek, 10. 11., ob 20.00), Radenska Slatina – Kety Emmi&Impol Bistrica (prestavljena). Rokomet z Pokal Slovenije RAZPORED 1/16 FINALA: Drava Ptuj – Jadran Hrpelje Kozina (v torek, 8. 11., ob 19.30), Kočevje – Moškanjci-Gorišnica (v sredo, 9. 11., ob 20.00), Alples Železniki – Jeruzalem Ormož (v sredo, 16. 11., ob 18.30), Velika Nedelja – Frankstahl Radovljica 29:24 (16:13). JM Foto: Grega Wernig / m24.si Nogometaši Maribora so proti Muri vknjižili šele drugo zmago v Ljudskem vrtu v tej sezoni. Olimpija je z golom Svita Sešlarja ugnala Radomlje in zadržala vso prednost na vrhu lestvice, ki znaša več kot deset točk. Prvi zasledovalci so znova Celjani, ki so z zmago v Novi Gorici prehiteli Koprčane in Sobočane. Bravo je z zmago proti Sežančanom zadržal varno prednost pred zadnjimi tremi moštvi, ki bodo po vsej verjetnosti spomladi med sabo odločala o izpadu in obstanku v ligi. Razlika med njimi je minimalna … REZULTATI 16. KROGA: Maribor – Mura 5:1 (3:1); strelci: 1:0 Watson (15.), 2:0 Brnić (32.), 3:0 Tolić (44., z 11 m), 3:1 Daku (45. + 3), 4:1 Vipotnik (74.), 5:1 Iličić (89., z 11 m). Rdeči karton: Kous (63., Mura); Koper – Domžale 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Osuji (24.), 1:1 Durdov (29.); Gorica – Celje 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Kouter (22.), 0:2 Ikwuemesi (80.); Kalcer Radomlje – Olimpija 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Sešlar (18.); Bravo – CB24 Tabor Sežana 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Štravs (31.), 1:1 Živulić (74., ag.), 2:1 Kramarič (89.). 1. OLIMPIJA 2. CELJE 3. KOPER 4. MURA 5. DOMŽALE 6. MARIBOR 7. BRAVO 8. KALCER RADOMLJE 9. GORICA 10. TABOR SEŽANA 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 13 8 8 7 5 6 6 2 2 2 1 5 3 5 7 3 2 6 5 5 2 3 5 4 4 7 8 8 9 9 28:16 25:20 24:16 29:24 26:20 29:26 18:13 14:29 12:25 12:28 40 29 27 26 22 21 20 12 11 11 JM Štajerski TEDNIK Šport 14 2. SNL: Pirtovšek Rogaško znova postavil na vrh Grd poraz Jeruzalema v Kopru JERUZALEM: Skledar (3 obrambe), Balent (3 obrambe), Zemljič (3 obrambe); Munda, Bogadi 2, Pungartnik 1, Fergola, Vincek, Žuran 1, G. Hebar 2, Šulek 2, Krabonja, Čirović 5 (1), Cirar 2, Kolmančič, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Koper 3/1; Jeruzalem 3/1. IZKLJUČITVE: Koper 12; Jeruzalem 14 minut. IGRALEC TEKME: Matevž Žagar (Koper). Uvodne minute tekme niso kazale, da bo pot Kopra do zmage tako lahka. Gostje iz Prlekije so celo trikrat povedli (1:2, 2:3, 3:4), v 20. minuti sicer zelo slabe predstave z obeh strani je bil rezultat izenačen (6:6). S serijo napak do odhoda na odmor so Ormožani domačinom omogočili, da prevzamejo vodstvo s štirimi goli prednosti (12:8). V 33. minuti je rezultat na semaforju kazal +3 za Primorce (15:12), nato pa je nastopil skorajda popolni mrk ormoških rokometašev. Pri Kopru se je razigral Matevž Žagar, ki je v obdobju od 40. do 49. minute dosegel pet od svojih sedmih golov. Domačinom je uspela serija 6:0 (18:13 v 42. minuti, 24:13 v 49. minuti), s katero so odločili tekmo. S tekmami 15. kroga se je zaključila prva polovica tekmovanja v sezoni 2022/23 v 2. ligi, ekipe pa bodo do konca jesenskega dela odigrale še po tri kroge (spomladi je na vrsti le 12 krogov). Na vrhu je znova prišlo do spremembe, na vodilno mesto je skočila Rogaška. Varovanci trenerja Oskarja Drobneta so izkoristili remi Aluminija in imajo po zmagi proti Krčanom točko naskoka pred šumarji. Odločilni gol za črno-bele iz Rogaške Slatine je zabil Rok Pirtovšek, ki je sezono začel v dresu Bistrice … Liga NLB REZULTATI 7. KROGA: Koper – Jeruzalem Ormož 26:15 (12:9), LL Grosist Slovan – Krka 30:32 (12:20), Gorenje Velenje – Krško 37:24 (14:15), Dobova – Slovenj Gradec 25:29 (12:11), Urbanscape Loka – Maribor Branik 28:24 (12:13), Trimo Trebnje – Celje Pivovarna Laško 31:20 (16:10). Tekma Sviš Ivančna Gorica – Riko Ribnica je bila prestavljena. 1. TRIMO TREBNJE 2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 3. GORENJE VELENJE 4. RIKO RIBNICA 5. SLOVENJ GRADEC 6. KRKA 7. URBANSCAPE LOKA 8. JERUZALEM ORMOŽ 9. KOPER 10. SVIŠ IVANČNA GORICA 11. DOBOVA 12. MARIBOR 13. LL GROSIST SLOVAN 14. KRŠKO 6 6 7 6 7 7 7 7 7 6 7 7 7 7 5 6 5 5 4 4 3 3 2 0 2 1 0 0 0 0 1 0 1 0 2 0 1 4 0 1 2 2 1 0 1 1 2 3 2 4 4 2 5 5 5 5 10 12 11 10 9 8 8 6 5 4 4 3 2 2 Ormožanom je od 33. do 57. minute uspelo doseči le tri zadetke – gre za podatek, ki ga ne pomnimo v dvajsetletni zgodovini nastopov Ormožanov v 1. A-ligi. Tako slabe predstave Jeruzalema resnično nismo videli že dolgo časa. Zmaga Kopra je več kot zaslužena in prav nihče v taboru gostiteljev ni pričakoval tako lahke poti do pomembnih točk. Priložnost za popravni izpit bodo imeli Ormožani že v Foto: Črtomir Goznik David Bogati (Jeruzalem Ormož) petek, 11. novembra, ko na Hardek prihaja Slovan iz Ljubljane. To bo tekma med dvema »ranjenima levoma«. Jeruzalem je v seriji dveh, Slovan pa treh zaporednih porazov. Tekma se bo začela ob 18.00. Matevž Žagar, Koper: »Zelo smo veseli nove zmage, ki nam prinaša pobeg iz dna lestvice ter vsaj nekaj miru pred nadaljevanjem sezone. Pričakovali smo bistveno težjo tekmo, saj vemo, da ekipa Jeruzalema premore določeno kakovost in da gre za zelo borbeno ekipo. Prav te glavne vrline tokrat gostje niso prikazali in naša zmaga je bila neizbežna. Tekmo je odločila tudi naša odlična predstava v obrambi.« David Bogadi, Jeruzalem: »Za našo predstavo na Bonifiki ni opravičila, tako enostavno ne smemo Rokomet z Pokal Slovenije, 1/16 finala igrati, če si želimo čim prej zagotoviti obstanek v ligi. Prvih dvajset minut smo imeli priložnost, da presenetimo Koper, ki v 1. polčasu tudi ni blestel. Ponujene priložnosti nismo izkoristili in v 2. polčasu nam je šlo vse narobe – visokemu porazu se nismo mogli izogniti. V miru si je treba še enkrat pogledati tekmo, analizirati napake in predvsem 'očistiti glave'. Le čistih glav in borbenega duha lahko premagamo Slovan, ki ni slab nasprotnik, saj se je okrepil tako v strokovnem kot igralskem kadru. Vem, da smo z igro v Kopru razočarali naše navijače, ampak obljubljamo, da bo v petek proti Slovanu vse drugače. S polno dvorano in njihovo vzpodbudo se lahko potegnemo iz godlje, ki smo si jo zakuhali s predstavo na Bonifiki.« Uroš Krstič Roltek je med tednom opravil menjavo trenerja, Jerneja Javornika (odšel v NK Domžale) je zamenjal Žan Cerar. Ta v Kranju ni imel prijetnega krsta, saj je doživel poraz, ki je za Dob že tretji zaporedni. Nekdanji prvoligaš je tako v nezavidljivem položaju pri dnu lestvice. Na gostovanjih so bile uspešne primorske ekipe, izmed katerih sta dragoceni zmagi dosegli ekipi Primorja in Jadrana, Bilje pa je remiziralo. Tudi Bricem je kazalo dobro v Prekmurju (vodstvo 0:2), a je domačinom kljub zgodnji izključitvi uspelo remizirati. Še naprej se po lestvici vztrajno vzpenja Ilirija, ki je že na 3. mestu lestvice. Varovanci trenerja Gorana Stankovića so tokrat slavili šestič zapored, skupno pa njihov niz neporaženosti traja že osem krogov. Trener Futsal z 1. SFL, 8. krog Velika Nedelja v pokalu med najboljših šestnajst Na koncu nerazumljivo padli v mlin Mlinš Velika Nedelja – Frankstahl Radovljica 29:24 (16:13) Meteorplast Šic bar – Mlinše 2:2 (1:0) VELIKA NEDELJA: Prejac, Firšt Šeruga, Mesarec (16 obramb); Zorec, Kosi, Notersberg, Kovačec 7, Niedorfer 2, Toplak 3, Voljč, Sovič 3, Borko 2, Pandev 7, Mlač Černe 5. Trenerja: Uroš Krstič in Davorin Kovačec. SEDEMMETROVKE: V. Nedelja 1/0; F. Radovljica 2/1. IZKLJUČITVE: V. Nedelja 8; F. Radovljica 6 minut. Velika Nedelja si je z zelo dobro predstavo proti 1. B-ligašu iz Radovljice priigrala uvrstitev med šestnajst najboljših slovenskih ekip v pokalnem tekmovanju. Domačini so vodili od samega začetka tekme pa vse do konca. V 1. polčasu je najvišja prednost zelenih v treh primerih (9:4, 10:5, 11:6) znašala pet zadetkov. V 37. minuti je Matija Pandev zadel za +4 (21:17), nato pa je na igrišču nastal »direndaj« iz obeh strani – na obeh straneh se mreži nista zatresli kar devet minut! Šele v 46. minuti je zadela Radovljica in znižala zaostanek na –3 (21:18). V teh trenutkih sta v obeh golih blestela vratarja, Ian Mesarec pri domačih ter Luka Pikovnik pri gostih. Veliki Nedelji se je uspelo pobrati po kriznih trenutkih in v 55. minuti je Žan Toplak zadel za varnih +5 (25:20). Za prikazano igro in napredovanje so si rokometaši Velike Nedelje od svojih navijačev (ti so še vedno precej zadržani) zaslužili aplavz. Na martinovo soboto, 12. novembra, k Veliki Nedelji v sklopu tekme 8. kroga 1. B-lige prihaja Škofljica, ki trenutno zaseda s tekmo manj 10. mesto s šestimi točkami. A to ni realno stanje na lestvici, saj so rokometaši Škofljice doslej odigrali kar pet od šestih STRELCI: 1:0 Goričan (7.), 2:0 Rajter (30.), 2:1 Lipovšek (35.), 2:2 Džombić (40.). METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrenčič; M. Goznik, Rajter, Trstenjak, Goričan, Pihler, Ruis, Tkalčič, Šnofl, Vajda. Trener: Robert Grdović. S tekmami 8. kroga se je začela druga tretjina prvenstva v 1. futsal ligi. Nogometaši iz Ljutomera so gostili zasedbo iz Zagorja, s katero so imeli težave že na prvem medsebojnem srečanju v sezoni (zmagali so 3:5). Tokrat so jo odnesli slabše, le s točko … Zaradi številnih odsotnosti (poškodbe, bolezni in kartoni) – med drugim je v domači ekipi zaradi izpolnjene kvote rumenih kartonov manjkal prvi strelec prvenstva Denis Kneževič – je bilo vodstvo ljutomerskega kluba primorano k sodelovanju povabiti Nika Vajdo in Urbana Goričana, ki sta bila del ekipe v minuli sezoni, v tej pa z ekipo še nista opravila nobenega treninga. In prav Vajda in Goričan sta v 7. minuti poskrbela za vodstvo Ljutomerčanov. Vajda je s preigravanjem premešal gostujočo obrambo, Goričan pa je ukanil vratarja Mlinš Jakoba Kralja – 1:0. Gostitelji so bili tudi v nadaljevanju prvega polčasa veliko boljši tekmec na igrišču in so si priigrali veliko priložnosti, ki pa jim jih ni uspelo realizirati. Med drugim je Tilen Rajter zapravili kazenski strel s šestih metrov, Aljaž Ruis pa kazenski strel z desetih metrov. V 30. minuti je Rajter s prefinjenim strelom vendarle premagal Kralja in povišal vodstvo – 2:0. Udobno vodstvo je domačine uspavalo, kar so gostje izkoristili in se izvili iz izgubljenega položaja. Najprej je v 35. minuti Tim Lipovšek prišel do žoge in Foto: Črtomir Goznik Ian Mesarec (Velika Nedelja) tekem v gosteh. Tekma je na sporedu ob 17.30. Luka Pikovnik, Frankstahl Radovljica: »Čestitke Veliki Nedelji za zasluženo zmago. Sami smo prikazali bledo predstavo in žal doživeli poraz. Imeli smo preveč kriznih trenutkov, in to v obeh polčasih. Domačinom želim, da v Pokalu Slovenije pridejo čim dlje, mi pa se bomo sedaj osredotočili na tekme državnega prvenstva, kjer nam za zdaj kaže odlično.« Niko Sovič, Velika Nedelja: »Kot 1. B-ligaš se v klubu zelo veselimo pokalnega tekmovanja in ga ne jemljemo z levo roko, ampak z željo, da pridemo čim višje. Ob dobrem žrebu morda zaigramo s kakšno ekipo iz 1. A-lige, kar vidimo kot priložnost za dokazovanje. Proti Radovljici smo pokazali nekaj odličnih minut, škoda le za tisto krizo sredi 2. polčasa. Nekaj podobnega se nam je zgodilo že v Gorišnici, kjer predvsem v napadu nismo igrali dovolj strpno, ampak vsak zase. Z organizirano igro smo prišli do prednosti petih golov, potem pa kot da bi pozabili, da je pri takšni igri treba vztrajati. Še sreča, da je v kriznih momentih odlično branil naš vratar in preprečil, da se nam Radovljica povsem približa. Zdaj je pred nami pomembna prvenstvena tekma s Škofljico. Še en neugoden nasprotnik in pot do zmage bo vse prej kot lahka. Želimo si glasno podporo s tribun, le tako nam lahko uspe, da pridemo do zmage in prekinemo niz treh zaporednih porazov v prvenstvu.« JM stran 14 torek z 8. novembra 2022 Rokomet z Liga NLB, 7. krog Koper – Jeruzalem Ormož 26:15 (12:9) COLOR CMYK torek, 8. 11. 2022 Nogometaši iz Ljutomera so bili manj kot minuto oddaljeni od šeste zmage v sezoni, na koncu pa so se morali zadovoljiti z remijem. Adnan Zildžović je na drugi strani doživel prvi poraz, odkar je pred petimi krogi sedel na klop Rudarja. Vsaka serija se enkrat konča … REZULTATI 15. KROGA: Aluminij – Krka 0:0 (0:0); Kety Emmi&Impol Bistrica – Beltinci Klima Tratnjek 1:2 (0:1); Nafta 1903 – Vitanest Bilje 2:2 (2:2); strelci: 0:1 Susso (12.), 0:2 Daw. D. Jalinous (15.), 1:2 Igrec (19.), 2:2 Novinič (32.). Rdeči karton: Gergö (36., Nafta); Triglav Kranj – Roltek Dob 5:2 (3:1); strelci: 1:0 Kregar (9.), 1:1 Gajič (32.), 2:1 Šalja (40.), 3:1 Petrović (41.), 3:2 Černe (66.), 4:2 Kregar (82.), 5:2 Schweiger (86.); Fužinar Vzajemci – Jadran Dekani 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Klavora (78.). Rdeči karton: Plaznik (22., Fužinar); Brinje Grosuplje – Primorje 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Sagitov (8.), 0:2 Peixoto (47.); Rogaška – Krško 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Gradišar (21.), 1:1 Gordić (77.), 2:1 Pirtovšek (81.); Ilirija 1911 – Rudar Velenje 3:1 (2:1); strelci: 1:0 Poplatnik (24.), 1:1 Vošnjak (25.), 2:1 Ivkič (44.), 3:1 Djermanović (53.). 1. ROGAŠKA 15 2. ALUMINIJ 15 3. ILIRIJA 1911 15 4. KRKA 15 5. NAFTA 1903 15 6. BELTINCI TRATNJEK 15 7. RUDAR VELENJE 15 8. K. E. BISTRICA 15 9. TRIGLAV KRANJ 15 10. VITANEST BILJE 15 11. FUŽINAR VZAJEMCI 15 12. PRIMORJE 15 13. JADRAN DEKANI 15 14. KRŠKO 15 15. ROLTEK DOB 15 16. BRINJE GROSUPLJE 15 10 10 8 8 7 6 5 5 5 5 5 3 3 4 3 3 4 3 5 4 4 3 4 4 3 2 1 7 6 3 4 3 1 2 2 3 4 6 6 6 7 8 9 5 6 8 8 9 25:10 26:10 28:10 22:12 30:20 24:24 21:23 16:18 16:23 25:36 23:28 16:21 12:16 21:31 20:34 13:22 34 33 29 28 25 21 19 19 18 17 16 16 15 15 13 12 JM premagal nemočnega Tjaža Lovrenčiča – 2:1. Kljub temu je pred nekaj več kot 100 gledalci kazalo na zmago Prlekov, do katere pa na koncu ni prišlo. V zadnji minuti, ko so domačini nerazumljivo iskali tretji zadetek, je z igralcem več v polju Mlinšam točko s strelom iz bližine zagotovil Daniel Džombić – 2:2. Nato so se močno razvnele strasti na igrišču, za pomiritev sta sodnika pokazala kar šest rumenih kartonov. Rok Šnofl, Meteorplast: »Pričakovali smo zahtevno tekmo, takšna je tudi bila. Imeli smo veliko priložnosti, mislim, da smo bili v večjem delu tekme boljši tekmec. Ampak na koncu je spet obveljalo pravilo, 'če ga ne daš, ga dobiš'. Točka je za nas slaba tolažba.« Ljutomerčane prihodnji petek, 11. novembra, čaka tekma osmine finala Pokala Terme Olimia v Sodražici proti Extremu, nato pa v 9. krogu 1. lige 18. novembra gostovanje pri Dobrepolju. UR 1. SFL: Dobovčanom derbi neporaženih V Rogaški Slatini sta se pomerili doslej edini neporaženi ekipi sezone, domači Dobovec in gostujoči Siliko. Dobovec je nadgradil uspeh v Evropi, minulo soboto se je petič zapored uvrstil med 16 najboljših v Evropi. Domačini so z golom Tea Turka vodili od 2. do 30. minute, ko je na 1:1 poravnal Nikola Jandrić. Gostitelji so sebi v prid tekmo prelomili v 35. minuti, ko sta gola zabila Teo Turk in Kristjan Čujec. Gostje so poraz omilili v 39. minuti, uspešen je bil Uroš Đurič. REZULTATI 8. KROGA: Dobovec – Siliko 3:2 (1:0), Dobrepolje – Oplast Kobarid 1:4 (0:3), Meteorplast Šic bar – Mlinše 2:2 (1:0), Bronx Škofije – Sevnica 7:1 (4:1). 1. DOBOVEC 2. SILIKO VRHNIKA 3. METEORPLAST ŠIC 4. BRONX ŠKOFIJE 5. OPLAST KOBARID 6. DOBREPOLJE 7. MLINŠE 8. SEVNICA 7 8 8 8 8 8 8 7 6 5 5 4 4 1 0 0 1 2 1 1 1 2 3 1 0 1 2 3 3 5 5 6 25:7 37:15 26:22 26:18 21:16 8:32 13:23 9:32 19 17 16 13 13 5 3 1 Štajerski TEDNIK torek z 8. novembra 2022 Z novim vodstvom smelo zrejo v prihodnost Nina Potočnik Slovenija je bila aprila letos uspešna v 1. evro-afriški skupini in se uvrstila v polfinale kvalifikacij za nastop na zaključnem turnirju svetovne skupine pokala Billie Jean King. Slovenija ni bila tako blizu svetovnemu vrhu od leta 2012, ko je zadnjič igrala v takrat svetovni skupini pokala Fed. To bo drugi dvoboj med Slovenijo in Kitajsko. Reprezentanci sta se srečali leta 2005 v Pekingu. Kitajska, ki je tudi letos favorit za zmago, saj so vse njene igralke uvrščene med prvih sto na svetu, je zmagala s 4:1. Zidanškova v Čilu Tamara bo istočasno igrala na južnoameriški turneji, kjer bo poskušala zbrati dovolj točk za svetovno računalniško lestvico, da bo januarja neposredno uvrščena v glavni žreb odprtega prvenstva Avstralije. To kljub trenutnemu 87. mestu ni samo po sebi umevno, saj bo januarja v Avstraliji branila kar precej točk iz začetka letošnje sezone. Prva postaja na aktualni turneji bo za Zidanškovo Čile, kjer bo v tem tednu v Colini potekal turnir serije WTA 125. Tami je na njem 4. nosilka, v 1. krogu ji je žreb namenil 25-letno Francozinjo Harmony Tan (143.). Prve tri nosilke so Egipčanka Mayar Sherif (50.), Črnogorka Danka Kovinić (79.) in Avstrijka Julia Grabher (84.). Med dvojicami bo Zidanškova zaigrala skupaj s Sherifovo, imeli bosta status 2. nosilk. Odlični nastopi Ormožanke Eve Petek Foto: Strelsko društvo Juršinci Juršinski mladinec in aktualni kadetski ligaški prvak Valter Drašler je v Ljubljani osvojil bronasto odličje, juršinski kadeti Miha Močnik, Jan Brmež Čeligo in Milan Kvas pa so osvojili 5., 6. in 10. mesto. Sara Ščuri (564) iz Brežic. V ekipnem tekmovanju so slavili Ptujčani (1527) pred Domžalčani (1486). Juršinčan Valter Drašler s prvim odličjem tudi Juršinski kadeti s med mladinci Med mladinci s pištolo je zmagal pištolo osvojili aktualni mladinski ligaški prvak, ekipno srebro Izolčan Martin Memon (561) pred li- Med kadeti s pištolo so juršinski strelci Miha Močnik (334), Milan Kvas (331) in Jan Brmež Čeligo (322) osvojili 5., 6. in 10. mesto, zmagal je Rečičan Tilen Zidanšek (350). Med kadetinjami je prvo zmago v sezoni slavila rečiška strelka Anja Jager (363). V ekipnem tekmovanju je zmagala favorizirana ekipa Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem s 1062 krogi, mlada juršinska zasedba pa je v boju za drugo mesto ugnala gorenjsko ekipo Lotriča iz Železnikov z rezulta- Članska ekipa NK Ormož je v jesenskem delu 1. lige MNZ Ptuj na devetih tekmah vpisala prav toliko zmag in prepričljivo vodi na lestvici. Aprila letos je Nogometni klub Ormož dobil novo vodstvo. Predsednik kluba je postal Mitja Lukner, pred njim je vlogo vršilca dolžnosti predsednika opravljal Stanko Podgorelec. Športni direktor kluba je postal Blaž Zidarič, ki skrbi za člansko ekipo in njen sta, JM kader. Strelstvo z 1. krog Državne mladinske lige gaškim podprvakom, Domžalčanom Matijo Kecljem (558), tretje mesto in prvi bron v sezoni pa je osvojil aktualni kadetski ligaški prvak, Juršinčan Valter Drašler (540). Ptujska strelca, Jan Miklošič (514) in Lan Breznik (510) – slednji je aktualni kadetski državni prvak – sta na prvi tekmi v najmočnejši konkurenci osvojila 7. in 9. mesto. Ptujska mladinka Nika Sitar (503) je prvo odličje v sezoni zgrešila za vsega pet krogov in je osvojila četrto mesto. Zmagala je aktualna ligaška in državna prvakinja 15 Nogomet z NK Ormož Porušen plan, a čast zaradi vpoklica za reprezentanco Na centralnem strelišču v Ljubljani se je konec oktobra začelo državno ligaško tekmovanje mladih, na katerem so zelo uspešno in s prvimi odličji v novo sezono startali ormoški, juršinski in ptujski strelci. Aktualna kadetska ligaška prvakinja, mlada Ormožanka Eva Petek, je z odliko odprla novo sezono, ko je zmagala z ekipo v 1. A državni ligi s puško, enako uspešna pa je bila tudi na 1. turnirju mladinske državne lige, ko je s 616,8 kroga slavila zmago pred Rečičanko Zojo Kalin (615,1) in Mislinjčanko Anamarijo Cvikl (611,4). Preostale tri ormoške strelke Kovinarja Ina Voljč (596,9), Tina Prejac (587,8) in Brina Voljč (573,6) so osvojile 14., 20. in 23. mesto. Med mladinci je najboljši nastop dneva pokazal Luka Lukić (622,7) iz Trzina in je zmagal z veliko prednostjo pred zasledovalci. Ormožan Jan Dogša je s 585,3 kroga osvojil 18. mesto, Kidričan Blaž Bogdan je bil 29. V ekipnem tekmovanju je slavila ekipa Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem (1821,9), pred Grosupeljčankami (1814,8) in Coalom iz Petišovcev (1809,5), 5. mesto so osvojili Ormožani Kovinarja s 1799.0 krogi. stran 15 Šport, rekreacija Tenis Teniško reprezentanco Slovenije v petek in soboto, 11. in 12. novembra, čaka nastop v pokalu Billie Jean King, v Velenju bo gostila Kitajsko. Dvoboj bo na peščeni podlagi potekal v Beli dvorani, vstop bo prost. Slovenijo bodo zastopale Kaja Juvan (88. WTA), Nina Potočnik (273. WTA), Pia Lovrič (512. WTA), Živa Falkner (554. WTA) in Andreja Klepač (36. WTA, dvojice). Po odpovedi Tamare Zidanšek je selektor Andrej Kraševec vpoklical Nino Potočnik. 25-letna Ptujčanka je v pokalu BJK debitirala leta 2018, skupno je doslej odigrala tri dvoboje. »Moram priznati, da me je malce presenetil vpoklic v reprezentanco, saj prvotno nisem bila izbrana v ekipo. V načrtu sem imela tri turnirje, saj lovim točke za kvalifikacije OP Avstralije. Zaradi tega se mi je malce porušil plan, ki smo ga sestavili že prej. Sem pa zelo vesela in v čast mi je, da bom zastopala barve Slovenije,« je za spletno stran Teniške zveze Slovenije dejala Potočnikova, ki je trenutno na lestvici WTA najvišje v karieri. Letos je zmagala na turnirju ITF v Nemčiji. Selektor Andrej Kraševec je z dekleti že v Velenju, kjer opravljajo treninge. V petek se bo dvoboj začel ob 15. uri s slavnostnim odprtjem, prvi dan pa bosta na sporedu dve tekmi med posameznicami. COLOR CMYK torek, 8. 11. 2022 tom 987:972 krogov in se tako veselila prvega ekipnega odličja v sezoni. Članska ekipa v sezoni 2022/23 pod vodstvom trenerja Marka Velečića nastopa v 1. ligi MNZ Ptuj in po jesenskem delu prvenstva zaseda 1. mesto. „S prvim delom sezone smo več kot zadovoljni. Na devetih tekmah smo devetkrat zmagali, ob gol razliki 41:6. Prednost pred najbližjim zasledovalcem Pragerskim znaša velikih deset točk. Naše tribune so vse bolj polne, opazi se tudi bistveno povečan dotok otrok v našo nogometno šolo. Konec avgusta smo predstavili tudi novo klubsko grafično podobno in v prvi vrsti posodobili naš klubski grb. Začeli smo z novimi dresi opremljati vse selekcije, v prihodnji sezoni bo z novo opremo opremljena celotna nogometna šola. Cilj članske ekipe v letošnji sezoni je uvrstitev v ptujsko Super ligo, kjer je načrt naslednjo sezono uvrstitev med prvih pet ekip. S strani Nogometne zveze Slovenije smo prejeli pomoč in dobili trenerja Marka Roškarja, ki izvaja treninge in obenem kontrolira delo z mladimi v našem klubu. To so naše kratkoročne želje, dolgoročne želje pa segajo do novega igrišča z umetno travo, ki je osnova za nadgradnjo športnega turizma v Ormožu,“ je povedal novi predsednik kluba Mitja Lukner. Nogomet ima sicer v Ormožu precej pestro zgodovino. O njej je spregovoril Anton Luskovič, predsednik Zgodovinskega društva Ormož. „Leta 1927 se je nekaj navdušenih posameznikov v Ormožu začelo ukvarjati z nogometom. Glavni pobudniki nogometa so bili tedaj ormoški študenti v Mariboru in Ljubljani: Ivan Likavec, Ludvik Kuharič, Miran in Boris Veselič, Ivan Serajnik, Viktor Ipavec in Vladimir Ban. Sodeloval je tudi Drago Heđet, ki je bil vratar ekipe. Kasneje so se jim pridružili tudi Rudi, Milan ter Sandi Pevec. Žal pa nogomet ni imel dovolj močne podpore, saj igralci niso imeli svojega stalnega igrišča. Glavno zatočišče je bila sicer Mestna graba (takrat so ji pravili »Stat graba«), ki pa so jo večkrat zasedali Sokoli, saj so tam igrali odbojko in imeli postavljen tudi drog za redne vaje. Privrženci nogometa so morali iskati primeren prostor, tako so si izbrali na primer Veseličev travnik za hišo krojača Šuleka ali travnik pod pokopališčem, kjer stoji danes poslopje gozdarskega obrata Ormož, v poznejših letih so se preselili tudi na razne bližnje travnike. Večji skupni treningi so bili po navadi med letnimi počitnicami, prav tako tekme, saj so igrali skupaj s študenti – Ormožani, ki so študirali v Ljubljani, Mariboru, Varaždinu in Čakovcu. Prva večja nogometna tekma v Ormožu, o kateri je ohranjen zapis, je bila 16. julija 1933 med SK Ormož in SK Vinica (Hrvaška), ki so jo dobili Ormožani z rezultatom 3:2. Za Ormož so dali gole Ludvik Kuharič, Vukobratović in Ivan Likavec. Sodil je Oton Planinšek, zvezni sodnik iz Nogomet z Ženska liga Sedem golov Noelle Vilčnik Ormožani Kovinarja med starejšimi dečki 10. ekipno Med starejšimi dečki s puško je zmagal Luka Ivančič (188) iz Murske Sobote, ormoški strelci Kovinarja Anej Marin (152), Miha Dogša (144) in Taj Bombek Fermišek (136) so osvojili 24., 27. in 28. mesto ter v ekipni tekmi 10. mesto s 432 krogi. Zmagali so Grosupeljčani s 551 krogi. Med starejšimi deklicami je bila z visokim rezultatom najboljša Greta Galambos (192) iz Petišovcev. Drugi turnir prvoligaškega tekmovanja bo potekal 12. in 13. 11. v Črenšovcih. Simeon Gönc Foto: Črtomir Goznik Pomurke so bile tudi v drugo prepričljivo boljše od ŽNK Ptuj. Novi klubski grb NK Ormož Maribora. Dne 5. avgusta 1933 so na prijateljski nogometni tekmi SK Panonija – Murska Sobota zmagali Ormožani z rezultatom 4:1. Ta je bila odigrana na travniku ob križišču ceste Ormož–Središče in Ormož– Ljutomer, nasproti takratne privatne tovarne mila Dogša. Ker niso imeli igrišča, ormoški nogometni zanesenjaki niso mogli registrirati nogometnega kluba. Zato so nekateri prenehali z igranjem nogometa, nekateri so odšli v druge klube. V Ormožu so nato nogomet igrali neorganizirano, v manjših skupinah. Po drugi svetovni vojni so nogomet v Ormožu igrali v okviru TVD Partizan, ki je nastal leta 1952 iz takratne Telovadne zveze in z ukinitvijo sokolskih društev. Tudi takrat nogometaši še niso imeli svojega stalnega in lastnega igrišča, zato so nogomet igrali v grajskem parku, na travniku pri pokopališču ali v Pavlovcih. Današnji NK Ormož pa je bil registriran oz. ustanovljen leta 1995,« je bil glede zgodovine nogometa v Ormožu zelo izčrpen tudi bivši predsednik kluba Anton »Tona« Luskovič. Uroš Krstič Nona Pomurje Beltinci – Ptuj 20:1 (9:0) Strelke za Pomurje: Noelle Vilčnik 7, Špela Kolbl 3, Lucija Kos 3, Neli Hofman 3, Evelina Kos 2, Špela Rozmarič, Anja Eferl. Strelka za Ptuj: Špela Pernek. Državne prvakinje iz Pomurja so tudi v drugo v sezoni z visoko razliko odpravile ekipo Ptuja, ki je v Bratonce odpotovala le z 11 igralkami. V domači zasedbi trenerja Amirja Kariča je največ golov dosegla Noelle Vilčnik, ki je svojo nogometno kariero začela prav na Ptuju (do sezone 2018/19). Ob njej je v domači zasedbi dobila priložnost tudi Neli Hofman, prav tako nekdanja igralka Ptuja. REZULTATI 10. KROGA: Nona Pomurje Beltinci – Ptuj 20:1 (9:0), Radomlje Medex – Primorje Gaia Naturelle 9:0 (3:0), Olimpija – Cerklje 11:0 (5:0), Krim – Ljubljana 0:15(0:9). JM Štajerski TEDNIK torek, 8. 11. 2022 COLOR CMYK Šport, rekreacija 16 torek z 8. novembra 2022 Nogomet z 3. SNL - vzhod, 13. krog 3. SNL – vzhod Haloški derbi v Cirkulanah spremljalo 350 gledalcev Cirkulane – Zavrč 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Kraševec (88.). CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Debelak, Bojnec (od 73. Kraševec), U. Cesar (od 83. Ljubec), Kukovec, Zazić, Majcen, Čater, Lipavšek, Cimerman (od 91. Travnikar). Trener: Damjan Vogrinec. ZAVRČ: Maroh, Pofuk (od 63. Mihalić), Drevenšek, Kajzer, Koren, Županić, Vočanec (od 85. Zanič), Predikaka, Potočnik, Lazar (od 63. Podnar), Zorko. Trener: Gorazd Šket. Lokalni haloški derbi je ponudil izjemno kuliso, saj se je na stadionu v Cirkulanah zbralo več kot 350 gledalcev. Ti so ustvarili odlično vzdušje, na koncu pa so imeli razlog za veselje domačini, saj je rezervist Alen Kraševec tik pred koncem tekme dosegel edini zadetek na tekmi: po predložku je prejel žogo na približno 13 metrih od gola in lepo zadel v spodnji kot. Cirkulančani se v zaključku jesenskega dela dvigujejo, tudi športna sreča, ki je na začetku sezone niso imeli niti za vzorec, se jim občasno nasmehne … Damjan Vogrinec, trener Cirkulan: »Tekma je bila borbena z obeh strani, na koncu pa smo bili boljši ravno za ta zadetek. Oboji smo imeli že prej kakšno priložnost ali dve, lepše pa smo vendarle imeli mi, ki smo tudi skozi celotno tekmo diktirali tempo. Pohvalil bi navijače obeh ekip, ki so z bobni in harmonikami ustvarili enkratno vzdušje, pravi haloški praznik nogometa. Veseli me, da smo dobili vse derbije z ekipami iz MNZ Ptuj, to je za nas dober rezultat.« Gorazd Šket, trener Zavrča: »Tekma je bila dobra in gledljiva za številne zbrane navijače, tekmec pa je bil boljši ravno za ta en zadetek. Nam se je poznala odsotnost Romiha in Šketa. Do konca sezone nas čakata še dve tekmi, pokalna s Serdico (1. liga MNZ Murska Sobota) doma in Foto: Črtomir Goznik Na haloškem derbiju se je zbralo veliko število gledalcev, daljšo pa so na koncu potegnili domačini, ki so slavili z golom v zaključku tekme. prvenstvena z Dobrovcami v gosteh, na katerih moramo pokazati boljši predstavi.« Bosch Bračič Videm – Dravinja 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Ramšak (35.), 1:1 Kurež (58.). BOSCH BRAČIČ VIDEM: Klasinc, Mesarič, Zdovc, A. Rogina, Šegula, Ovčar (od 59. Vidovič), Kurež, Krajnc, Čuš (od 59. Škrabl), Kelc, S. Rogina. Trener: Luka Gajšek. RDEČI KARTON: Vezjak (75., Dravinja). Nogometaši Vidma so – opogumljeni s serijo štirih zaporednih zmag in odlično igro proti Dravi – optimistično pričakovali tudi vodilno Dravinjo. Na koncu so bili res bližje zmagi kot gostje, a se je derbi kroga ven- stran 16 darle končal z delitvijo točk. Videmčani so izpustili možnost za skok na vrh … Luka Gajšek, trener Vidma: »Tekma je minila v visokem tempu, kot se za derbi spodobi. Prvih 25 minut smo prevladovali, imeli preko Krajnca tudi odlično priložnost, a je gostujoči vratar odlično posredoval. Nato so se prebudili tudi gostje in po našem slabem vračanju v obrambo tudi zadeli – gol je zabil njihov najboljši strelec Žan Ramšak. Drugi polčas so boljše začeli gostje, česar na našo srečo niso izkoristili. Sledilo je izenačenje, ko je zadetek iz prostega strela dosegel Kurež. Temu je v nadaljevanju vsaj še en zadetek preprečil njihov vratar. Sledila je izključitev pri gostih (kapetan Denis Vezjak, op. a.), po kateri pa ni več prišlo do spremembe izida, gostje so celo zadeli prečko. Remi je glede na videno pravičen.« Premium Dobrovce – Podvinci 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Oman (20.). PODVINCI: Gorenjak, Ramšak, Marković, Svenšek, Sprinčnik, Modrič, Oman, Kolenko (od 81. Kocbek), Prahić, Orovič (od 12. Pihler), Zamuda Horvat. Trener: Robert Hojnik. RDEČI KARTON: Mlinar (86., Dobrovce). Podvinčani so bili pred tekmo z Dobrovčani precej hendikepirani, saj jim je manjkalo pet igralcev, štirje zaradi poškodb, najboljši strelec lige Ziko Zajko pa zaradi kartonov. Za nameček so v zgodnji fazi tekme ostali brez kapetana Jerneja Oroviča, ki je staknil poškodbo … Kljub temu se je zanje izteklo na sanjski način, z zmago proti ekipi, ki je nekaj tednov nazaj ciljala visoko, v zadnjih štirih krogih pa osvojila zgolj eno točko. Robert Hojnik, trener Podvincev: »Prvi polčas je bil dokaj enakovreden, mi pa smo povedli iz prostega strela, ki ga je odlično izvedel Jan Oman. Posebej bi pohvalil igralce za borbenost, ob tem so odlično stali na igrišču, vsak je pokrival svoj del terena in je taktično brezhibno izpolnjeval svoje naloge. Z zaprto postavitvijo smo onemogočali domačine, ki kljub večji posesti žoge niso imeli kakšnih resnejših priložnosti, razen po eno na začetku in ob koncu tekme. V končnici smo imeli tudi mi dve priložnosti, ko bi lahko predčasno odločili tekmo, a je dobro posredoval domači vratar. Po porazih z Ljutomerom in Cirkulanami, ko smo obakrat vodili in na koncu izgubili, smo krvavo potrebovali zmago in jo na srečo tudi osvojili.« Šmartno 1928 – Drava Ptuj 2:4 (2:0) STRELCI: 1:0 Piskar (27.), 2:0 Piskar (45.), 2:1 Mlakar (46.), 2:2 Mlakar (49.), 2:3 Penič (67.), 2:4 Mlakar (80.). DRAVA PTUJ: Janžekovič, Kokić, Rudić, Đuran (od 92. Lukić), Janežič, Jadric, Erhatič (od 81. Pivko), S. Čeh (od 46. Vogrinec), Blaj (od 71. Sakelšek), Penič, Mlakar. Trener: Mitja Erniša. Nogometaši Drave so se za zaključek prve polovice sezone odpravili v Šmartno, kjer so na slabo pripravljenem igrišču računali na peto zmago v sezoni. Tekmec iz spodnjega dela lestvice se je zdel primeren, a dogajanja v klubu – odstop trenerja Aleša REZULTATI 15. KROGA: Cirkulane – Zavrč 1:0 (0:0), Premium Dobrovce – Podvinci 0:1 (0:1), Bosch Bračič Videm – Dravinja 1:1 (0:1), Šmartno 1928 – Drava Ptuj 2:4 (2:0), Avto Rajh Ljutomer – Šampion 0:1 (0:1), Brežice 1919 Terme Čatež – Rače 1:2 (0:2), Posavje Krško – Koroška Dravograd 6:2 (3:1). 1. DRAVINJA 2. RAČE 3. B. BRAČIČ VIDEM 4. ZAVRČ 5. DRAVA PTUJ 6. ŠAMPION 7. POSAVJE KRŠKO 8. BREŽICE ČATEŽ 9. A. RAJH LJUTOMER 10. P. DOBROVCE 11. CIRKULANE 12. PODVINCI 13. ŠMARTNO 1928 14. K. DRAVOGRAD 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 8 7 7 7 5 6 6 6 6 5 5 5 1 0 3 4 3 2 6 3 2 1 1 3 3 1 1 1 »V Dravo sem se vrnil na mesto trenerja izključno iz enega razloga – ker sem želel lokalno zgodbo z domačimi igralci. Vesel sem, ker je v klub končno prišel predsednik (Robert Maglica, op. a.), ki je podprl to zgodbo in uredil situacijo glede financ ter tudi celotnega ostalega stanja v klubu. Glede tega nimam Foto: Črtomir Goznik Aleš Čeh: »Drava mora enkrat začeti zgodbo z domačimi igralci, s potrpežljivim grajenjem ekipe. Vložki velike količine denarja za igralce iz tujine so se v preteklosti že večkrat izkazali za zgrešene, posledice nosimo še danes. Dobro je, da imamo ambicije o igranju v višjih ligah, a ne na račun domačih igralcev. Tukaj je treba postaviti mejo.« sezoni vse prej kot lahko nalogo, z izključno mladimi igralci – razen vratarja Janžekoviča ni nobeden starejši od 20 let – nastopati v zahtevni tretjeligaški konkurenci. »Ne glede na starost ekipe, smo bili v veliki večini tekem superiorni na igrišču. Videm je bil prva ekipa, ki je bila boljša in je tudi zasluženo zmagala. Če bi gledali iz tega stališča, potem bi morali mi dobiti praktično vse preostale tekme. A jim nismo zaradi spleta različnih okoliščin, mladi igralci potrebujejo kilometrino, ki pa je pri slabih 20 letih še ne morejo imeti. Zavedam se, da nisem najboljši trener, a s trdnimi argumenti zagovarjam tezo, da je potrebno za pridobitev izkušenj in razvoj ekipe potrpeti kakšno sezono ali dve,« je povedal Čeh in dodal: »Drava mora enkrat začeti zgodbo z našimi igralci, s potrpežljivim grajenjem ekipe. Vložki velike količine denarja za igralce iz tujine so se v preteklosti že večkrat izkazali za zgrešene, posledice nosimo še danes. Dobro je, da imamo ambicije o igranju v višjih ligah, a ne na račun domačih igralcev. Tukaj je treba postaviti določeno mejo. Moje ambicije so vedno šle v tej smeri, da pomagamo napredovati mladim, kot podporo pa lahko imamo nekaj igralcev iz tujine. Z vsemi, ki so sedaj v klubu (Jadric, Rudić, Marot), je bilo tudi lepo delati.« Na nedeljski tekmi v Šmartnem je ekipo Drave vodil Mitja Erniša. Zanimivo pa bo spremljati, kakšne bodo nadaljnje poteze vodstva kluba glede trenerja in okrepitev igralskega kadra v zimskem prestopnem roku. Jože Mohorič a organizir K J D 9 5 b Ptuj S Radioklu $ 5 ( 7 $ 0 $ 2 , 5 $' EUD FDQRYHP ĀDMVHS ]UHGD7H L 1 UD $LQ HFPHVH ULĀQHNRQ Inform Inf nffoorm rm maci acijje: ac jee @ rad ra adio iiok okklub lub lu uubb.pt .ppt ptuuj@ j@ @ggm gma mail.ll..com coom co com m 27 25 24 23 21 21 20 19 19 18 18 16 4 1 JM Aleš Čeh ni več trener ptujskih modrih niti ene same pripombe, stanje je takšno, kot si ga lahko samo želimo. Ne strinjam pa se z Edom Flegom, ki v njegovi odsotnosti vodi klub. Nikakor nisem trener, ki bi poslušal neupravičene kritike in poniževanja na račun naših mladih igralcev, ki smo jih iz naše lastne šole pripeljali do članske vrste in jim ponujamo priložnost. Vse sem že vodil v mlajših selekcijah, poznam jih, vem za njihov trud in željo po napredku, vem tudi, da si zaslužijo podporo in ne kritike. Preko tega ne morem in posledica tega je odstop,« je dejal sedaj že bivši trener Drave, ki je imel v tej 25:10 31:16 27:16 28:18 23:14 26:21 28:23 31:26 22:20 19:19 14:19 16:22 13:40 13:52 Čeha – so zahtevala previdnost. V prvem polčasu je razmišljanje o zmagi izgledalo kot račun brez krčmarja, v nadaljevanju pa so dravaši stvari vendarle postavili na svoje mesto. Blestel je Klemen Mlakar, ki je v dveh dneh zabil kar sedem zadetkov: v soboto štiri na mladinski tekmi proti Bistrici (4:1), v nedeljo pa je tri dodal še na članski v Šmartnem. Sanjski vikend za 18-letnika … Nik Erhatič, kapetan Drave: »V prvem polčasu smo bili premalo konkretni in odločni, tako v napadu kot obrambi, posledica sta bila dva prejeta zadetka. Na neravnem igrišču je žoga velikokrat nekontrolirano skočila in kar nekaj časa smo potrebovali za privajanje. Ob polčasu smo se pomenili in si dejali, da moramo zaigrati odločneje, opravili pa smo tudi nekaj sprememb v sami postavitvi na igrišču. Vse se je izkazalo za koristno, saj smo že v nekaj minutah izenačili, nato pa povsem prevladovali do konca tekme in zasluženo vpisali tri točke.« Nogomet z NK Drava Trener Drave Aleš Čeh je v prejšnjem tednu odstopil z mesta trenerja članske ekipe Drave. O vzrokih, ki so ga pripeljali do te odločitve, je spregovoril za naš časopis. 2 2 3 4 2 4 5 6 6 5 5 7 11 12 RadioklubPtuj WWW www.s59djk.si Štajerski TEDNIK torek, 8. 11. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki torek z 8. novembra 2022 17 Ormož z Pred vrati 28. Martinovanje Majšperk z Gibanje otrok ni več samoumevno, treba ga je spodbujati Po dveh letih v stari obliki »Gibalno sposobnejši otroci tudi učno uspešnejši« Ta konec tedna v destinacijo Jeruzalem Slovenije in mesto Ormož vabi eno največjih in najbogatejših etnološko obarvanih martinovanj v Sloveniji, že 28. Martinovanje v Ormožu, ki se po dveletnem premoru znova vrača v svoji prepoznavni obliki. Na dvodnevnem dogodku se bo zvrstilo kup prireditev. Organizator, občinski javni zavod za turizem, kulturo in šport, skupaj z občino ter številnimi sodelujočimi domačimi zavodi, društvi in ponudniki obljublja bogat program med 11. in 12. novembrom. Po mestu bo zadišalo po domačih dobrotah, obiskovalci bodo lahko uživali v kapljici rujnega. Brez naj špricarja in naj mladega vina Dvodnevno dogajanje bodo odprli z martinovim sejmom in tržnico, slavnostni začetek Martinovanja s krstom mošta pa bo potekal ob 15. uri v prireditvenem šotoru pred grajsko pristavo, na katerem pa tokrat ne bodo razglasili naj špricarja in naj mladega vina 2022. Tradicionalno ocenjevanje vin, ki so ga v okviru Martinovanja izvajali vsa leta doslej, je namreč letos odpadlo. Po besedah direktorja zavoda za turizem Andreja Vršiča razlog tiči v premajhnem številu prispelih vzorcev. Kot pravi, pa bodo kljub temu v martinovem šotoru točili domače vino, jeruzalemčan iz Ormoške kleti. Za gostinski del v šotoru bo sicer kot edini prijavljeni na javnem razpisu poskrbel Dejan Jerebič (s. p.) iz Miklavža pri Ormožu. Foto: Arhiv JZTKŠ Občine Ormož Martinovanje se po dveh kovidnih letih zopet vrača v prepoznavni obliki. Oba dneva bo na sporedu pestro dnevno in večerno dogajanje. Tradicijo martinovanja med drugim nadaljujejo razstava pridnih rok z degustacijo kulinaričnih dobrot Društva kmečkih žena Ormož in podelitev priznanj za naj potico, festival vina s predstavitvami vinarjev in degustacijami v grajski kleti, degustacije vin v vinoteki, šaljivi prikazi vinogradniških običajev in krsti mošta, na voljo bodo tudi brezplačni vodeni ogledi muzejskih zbirk v gradovih Ormož in Velika Nedelja ter grajski pristavi, vrata bo na stežaj odprla tudi vinska klet Verus, predstavila se bodo domača turistična društva, odprli bodo mednarodno razstavo Malek 2022, ki bo hkrati tudi sedma postavitev Rastoče knjige Ormoža … Poskrbljeno bo za najmlajše, saj bodo potekale otroške in mladinske delavnice. V soboto se bodo vrtele kuhalnice – tekmovalo se bo namreč v kuhanju prleškega piskra, ter odmevale koračnice – na sporedu bo že 26. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. V odprte kleti vabijo lokalni ponudniki v destinaciji, ki jih bo povezoval organiziran avtobusni prevoz. Veliko bo tudi vzporednih prireditev, kot so srečanje z Martinom pred središko oljarno, Martinovanje po tomaževsko v centru Svetega Tomaža, že od četrtka naprej pa bo v Ormožu na ogled razstava malih pasemskih živali. Petek in sobota se bosta že tradicionalno zaključila v martinovem prireditvenem šotoru z večernim zabavnim programom z živo glasbo. Vstop na prireditve je prost, občina je za celotno dogajanje namenila 35.000 evrov. Monika Horvat Gibanje naj bi bila biološka potreba otroka, a ker otroci presedijo večino svojega časa v virtualnem svetu pred računalniki, računalniškimi tablicami in drugimi »čudesi« sodobnega sveta, peša njihova gibalna sposobnost, posledice pa se kažejo tudi na ostalih področjih, opaža Milan Čoh iz Fakultete za šport. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da bi bili otroci in mladostniki vsak dan telesno aktivni vsaj od 60 do 90 minut, toliko, kot traja na primer trening otrok, ki se po nogometnih zelenicah podijo pod okriljem NK Majšperk. Nogometni klub Majšperk letos izvaja nogometne treninge za štiri selekcije oz. otroke stare vse od šest do 15 let. Leta so tudi edino merilo, v katero ekipo sodijo. Sprejemajo namreč vse, tudi tiste, ki imajo (na začetku) dve levi nogi. »Vsak lahko usvoji prvine igre in najlepše je spremljati otrokov napredek,« je dejal Miha Pompe, vodja nogometne šole NK Majšperk. Prav tako odprtih rok sprejemajo dekleta, kar je potrdila tudi Laura Križanec iz Sestrž, ki se je selekciji U13 pridružila šele septembra letos. »Najprej so bili fantje nekoliko nezaupljivi, potem pa, ko so videli, da mi igra leži, so me povsem sprejeli,« je priznala Križančeva, ki ji je v ekipi zaupana naloga špice. Uro in pol trajajoči treningi dvakrat tedensko, nato še tekme, terjajo prosti čas mladostnikov in otrok, pa vendar pravijo fantje Niko Brumec, Gal Letonja in Lovro Bezjak, da jim ni težko. Priznali so, da bi včasih raje odigrali kakšno računalniško igrico, vendar jih na koncu želja po igri in druženju prepriča. Nogomet je moštvena igra z žogo, ki pa da otrokom mnogo, je prepričan Pompe. »Otroci izboljšajo fizično pripravljenost, izboljšajo koordinacijo oz. motorično spretnost, naučijo se discipline, odgovornosti, ker pa je nogomet tudi moštvena igra, se naučijo sodelovati ter pomagati drug drugemu.« Ob tem spletejo pomembne prijateljske vezi, ki jih družijo tudi izven zelenice. Trening traja uro in pol, a v tem času trenerji niso varuške, pravi Pompe, temveč so približek vzgojiteljev. »Otrokom skušamo privzgojiti pozitiven odnos do športa, do nogometa. Konec koncev je nogomet le igra in četudi ekipa izgubi, ni konec sveta. Tudi starši bi se morali tega zavedati.« Strošek za starše je minimalen V Majšperku trenira več kot 60 otrok, večina je domačinov, nekaj otrok pa je tudi iz sosednjih občin Makole in Kidričevo. »Mesečni strošek je 15 evrov, strošek staršev je še nakup kopačk, ščitnikov, kratke majice in kratkih hlač, za drugo Foto: MV V NK Majšperk prvine nogometa usvaja več kot 60 otrok, največ je domačinov, na majšperški zelenici pa se za žogo podijo tudi otroci iz Makol in Kidričevega. Gibanju trikrat DA Foto: MV Miha Pompe, vodja nogometne šole pri NK Majšperk poskrbi klub s sponzorji, med katerimi je največja Občina Majšperk.« Športna infrastruktura v Majšperku ne sameva. »Trudimo se, da z atraktivnimi treningi, ki temeljijo na uporabi žoge, pritegnemo čim več mladih, ki se nam lahko pridružijo kadarkoli med letom, tudi pozimi, ko imamo treninge v telovadnici.« Treninge izvaja pet trenerjev Jernej, Jože, Leopold, Alen in Miha. Slednji je še zaupal, da v klubu že oblikujejo člansko ekipo, ki bo prihodnje leto ponovno nastopila v MNZ Ptuj, želijo pa si, da bi lahko oblikovali vse selekcije od U7 dalje ter vzpostavili nogometni vrtec, tudi v sodelovanju s sosednjo občino Makole. Gibanju mladih dajejo poudarek tudi na OŠ Majšperk, zagotavlja ravnatelj Rajko Jurgec. »Letos smo uvedli rekreativni odmor, kar pomeni 20 minut aktivnega preživljanja prostega časa za vsakega učenca. Program pripravita športna pedagoga, učitelji nato programe izvajajo,« je pojasnil. Šola spodbuja tudi prihod v šolo s kolesom ali peš, organizira izvedbo kolesarskega izpita, kolesarske izlete, planinske izlete, OŠ Majšperk izvaja tudi učne vsebine razširjenega programa s področja: gibanje in zdravje za dobro psihično in fizično počutje, šesta šolska ura pa je namenjena učno-sprostitvenim dejavnostim. Zato pravim, da ima gibanje najmanj trikrat moj da,« je sklenil Jurgec. Gibanje spodbuja hormone sreče Športna aktivnost otrok danes ni več samoumevna, zato že mnogi vrtci dajejo posebno pozornost gibanju otrok, ena izmed ravnateljic na Bistriškem pa je starše pozvala, naj otroke vpišejo v športne dejavnosti. Fakulteta za šport v Ljubljani v okviru projekta SLOfit (športnovzgojni karton) ugotavlja, da imamo v Sloveniji vse več otrok s povečano telesno težo. V zadnjih letih se njihov delež otrok giblje med 20 in 24 odstotki, zato so otroci v primerjavi z otroki izpred desetletja vse manj telesno sposobni zlasti na področju vzdržljivosti. Na vprašanje, zakaj je telesna dejav- nost otrok prava izbira, pa profesor Milan Čoh s športne fakultete odgovarja: »Šport ne krepi samo mišic, srca in pljuč, ampak je to priložnost sodelovanja z drugimi, razvija biološki, intelektualni, psiho-socialni in duševni razvoj. Gibalno manj uspešni in telesno manj aktivni otroci imajo tudi slabše ocene in nižji učni uspeh kot gibalno sposobnejši in aktivnejši otroci.« Gibanje v obliki igre namreč sproža v možganih hormon sreče, ki daje otroku občutek ugodja in zadovoljstva, je pojasnil Čoh in dodal: »Ljubeče in prijetno okolje lahko razvija optimalen dopaminski sistem, ki nam omogoča, da smo radovedni in kreativni.« Mojca Vtič Pisma bralcev Ukinitev klančine ob stopnicah Jadranske ulice ni občanom prijazno urejanje mesta V Štajerskem tedniku z dne 28. 10. 2022 je pod fotografijo Jadranske ulice iz časa sedanje prenove zapisano: »Klančine, ki sicer še zdaleč ni bila idealna, je pa bila uporabna, sploh ni in ne bo več.«. V članku je iz odgovora občine med drugim navedeno, da klančine niso predvideli zaradi prevelike višinske razlike obstoječega terena in da je nemogoče zagotoviti naklone, ki bi ustrezali največjim, s predpisi še dovoljenim naklonom. Iz odgovora občine je še navedeno, da bo po obnovi dostop do Jadranske ulice možen invalidom in mamicam z vozički iz sosednjih ulic. Ne gre le za invalide in mamice z otroškimi vozički. Postajamo starajoča se družba. Starejši (pa tudi mladi) velikokrat za sabo ali ob sebi vlečejo torbo na koleščkih. Če si se pred prenovo pripeljal s kolesom, si ga ob stopnicah lahko potiskal po klančini. Z ukinitvijo klančine se to, kar je prej bilo prijazno do občanov, sedaj ukinja. Pa bi z novimi položnejšimi stopnicami stanje lahko samo izboljšali, saj bi s položnejšimi stopnicami tudi klančina bila položnejša. V podhodu pod železnico proti Ormoški cesti so ob stopnicah vsaj ob eni strani naredili ozko klančino, pa lahko velikokrat vidimo kolesarje, ki potiskajo kolo po tej klančini. V tem podhodu klančina sicer ni idealna, a vsaj obstaja. Klančina je tudi ob na novo urejenih stopnicah proti lekarni. Obe klančini sta sicer strmi, a vsaj sta, da uporabnikom lahko olajšata uporabo. Iz obstoječih primerov lahko zaključimo, da je klančino možno urediti vsaj v omejenem obsegu, samo volja je potrebna. Sama sem s predlogom, da se spet uredi klančino, šla do županje že v mesecu juliju, a rezultatov ni. Sicer pa tudi sedaj še ni prepozno za vzpostavitev ožje klančine. Če so pri ribarnici lahko odstranili že položene mačje glave, ker niso bile prijazne do uporabnikov, in potem naredili nov tlak, potem verjamem, da je tudi na Jadranski ulici še možno urediti ožjo klančino. Pomembno je, da se s prenovo ne izgubi kvalitet, ki so obstajale že pred prenovo. Predvsem pa je pomembno, da se s prenovo uporabnikom ne otežuje njihovih poti. Želim še opozoriti, da je tudi v podhodu pod železnico in ob stopnicah proti lekarni potrebno izvesti izboljšave, saj je na obeh teh lokacijah klančina urejena samo na eni strani stopnišča, kar pa ni prijazno do uporabnikov, še zlasti do starejših uporabnikov. Velikokrat vidim, da ljudje s težavo prenašajo kolo po stopnicah, ker v smeri njihove hoje ni klančine. Prenašanje koles po stopnicah pa je včasih tudi nevarno. Na stopnicah proti lekarni je oprijemalo samo na eni strani, in sicer na zidu, z vidika uporabnikov pa bi bilo bolj prijazno, če bi oprijemalo bilo na sredini stopnic, da bi uporabniki lahko hodili ob njem v obe smeri, ne da bi motili eni druge pri hoji navzgor oziroma navzdol. Sprašujem se, kako je sploh mogoče, da se ureditve izvaja tako, da uporabnikom povzročajo težave. Tereza Vidovič Štajerski TEDNIK torek, 8. 11. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 8. novembra 2022 Skrinja domačih viž — Skupina Chicas Žensko petje z unikatno kombinacijo dueta violina-flavta Skupina Chicas je mlada zasedba že uveljavljenih glasbenic. V začetku oktobra so navdušile hrvaško občinstvo in žirante hrvaške verzije Supertalentov s svojo energijo in pripravljenostjo na žur. Žiranti so jim podelili štirikrat DA, s tem so se uvrstile v naslednji krog tekmovanja. Njihove misli so sedaj že usmerjene proti polfinalu, kjer želijo še bolj navdušiti. Nekaj idej, kako bodo izpeljale ta nastop, že imajo. V prvem krogu so navdušile z miksom uspešnic Doris Dragovič in skupine Magazin, ki so ga podkrepile z zvokom frajtonarice. V aktualni zasedbi skupina Chicas deluje eno leto. „Lansko poletje smo se punce odločile, da medse povabimo še violino, ki se je v letošnji sezoni izkazala kot izjemna popestritev programa. Hermina Matjašič je naša violinistka in pevka, ki naše nastope vselej povzdigne s svojo karizmatičnostjo ter izjemnim disko plesom. Na kitari se nam je prav tako lansko jesen pridružila naša najmlajša članica, Lucija Župevc. Igra diatonično harmoniko, kar nam daje širše možnosti pri izvajanju narodno-zabavne glasbe. Tina Poljanšek je prva harmonika ansambla, igra tako diatonično kot klavirsko harmoniko. Poje, včasih tudi rapa, publiko pa najbolj preseneti s svojim jodlanjem. Tino je bilo v zadnjem času moč opaziti Foto: F. Kosmač že v zasedbi Navihanke, nato pa je skupaj z Mašo in Jasmino začela pot skupine Chicas. Maša Uranjek Frece ter Jasmina Šmarčan sta stari znanki odrov, saj publiko pod odri razveseljujeta že celih 20 let. Večino njunega glasbenega obdobja sta preživeli v zasedbi Navihanke, kasneje pa sta ustanovili še pevsko zasedbo MJAV, ki še danes prisostvuje tako veselim poročnim obredom kot žalostnim zadnjim slovesom. Jasmino marsikdo pozna tudi kot učiteljico petja,“ je skupino Chicas predstavila Lucija. Na nastopih se skupina Chicas predstavlja v ansambelski, akustični in zabavni preobleki. Narodno-zabavna glasba so slovenske in tudi njihove korenine, pravijo dekleta, vedno jo nosijo v srcu in vedno jo z veseljem izvajajo. V njihovem repertoarju zaseda polovico prostora, saj se rade dotaknejo tudi drugih zvrsti glasbe, legendarnih slovenskih popevk ter ostalih uspešnic, ki se jih najraje spomnijo s petjem ob kitari, pri prižganem kaminu v mrzlih zimskih nočeh. Tudi te pesmi obudijo z akustično izved- bo. Tudi romantične dalmatinske pesmi in kanček pristnega roka ne manjka na njihovih nastopih, da je za vsakogar nekaj. „Našo glasbo poleg ženskega petja prepoznamo še po duetu violina-flavta. To je unikatna kombinacija, ki pusti svoj pečat na naših melodijah. Poleg tega pa velik del naše prepoznavnosti na odru predstavlja naša energija, ki se je ne da opisati z besedami. Kombinacijo petih žensk s svojevrstno karizmo, ki se energijsko povežejo s publiko pod odrom, moraš enostavno doživeti. Za uspešno žensko zasedbo so potrebni predvsem ustrezajoči si karakterji. Pet žensk na kupu ni problem, če si delimo isto vizijo, hkrati pa druga drugi stojimo ob strani tudi v zasebnih zadevah. Skupaj namreč preživljamo precej časa, tako dobre kot slabe trenutke, zato so iskrenost, prilagodljivost ter prijateljstvo temelj in ključ do uspeha,“ poudarjajo dekleta, ki bi medse sprejela tudi moškega člana, zakaj pa ne, če bi si upal on sam. Pravzaprav pa imajo že sedaj marsikaterega rednega moškega člana, ki na odru ni viden, a predstavlja velik del njihovega nastopa. Kot je npr. njihov tonski mojster, ki se za zdaj še ne pritožuje. „Čar naših pesmi je ta, da so res avtorske, saj jih večinoma ustvarjata naši članici Maša in Jasmina. Prva poskrbi za melodijo, druga za besedilo. Skozi svoje pesmi torej opisujemo in podoživljamo prigode iz svojih življenj. Letos smo predstavile dve avtorski skladbi, Rabin gin in pa Aplavz za te, s katerim smo se prebile tudi v finale Slovenske polke in valčka. Sam aplavz je za nas potrditev, da si publiki všeč takšen, kot si in jim lahko s svojo energijo polepšaš dan. V načrtih imamo še marsikaj. Izdajanje novih lastnih pesmi, kmalu se nam obeta tudi zanimiv duet,“ so dekleta predstavila svojo avtorsko glasbo. Festivali so dobra odskočna deska za mlade ansamble, poleg tega pa je festivalski nastop že sam po sebi posebno doživetje. Odločitve glede nastopov na festivalih v skupini Chicas sicer sprejemajo precej sproti, so povedale. V glavnini pa se osredotočajo na nastope na veselicah, vsaka nova stvar pa je tudi priložnost za novo doživetje, prepoznavnost, poznanstva, so še povedale. O nastopu na festivalu NZG Ptuj 2023 pa v tem trenutku le toliko, da se nikoli ne ve. Ljubitelji narodno-zabavne glasbe upajo, da jim bodo vendarle lahko zaploskali, tako kot letos avgusta na prireditvi ob 30-letnici Orfejčkove parade. MG Burghausen z Veliko srečanje pobratenih mest Povezani nadaljujejo skupne zgodbe Zadnji vikend v oktobru so v nemškem Burghausnu pripravili veliko srečanje pobratenih mest, na katerem smo proslavili lansko 20-letnico skupne zgodbe. Naj živi pobratenje! Iz bližnje monumentalne cerkve je iz zvonov zadonela slovenska himna. Seveda so sledile tudi himne Italije, Francije in Nemčije, saj so v Burghausnu organizirali srečanje vseh svojih pobratenih mest: s Ptujem in nemškim mestom Hohenstein-Ernstthal so zaznamovali 21 let sodelovanja, prišli pa sta tudi delegaciji iz Sulmone, Italija, in mesta Fumel, Francija. Nato so izza ovinka pribobnali v srednjeveška oblačila odeti domačini, ki so pripravili kratek kulturni program in posebej izpostavili lansko okroglo obletnico pobratenja s Ptujem in Hohenstein-Ernstthalom. Grad in srednjeveška zgodovina ter razvoj mesta ob reki so tudi osrednje stične točke med Ptujem in Burghausnom, slednji to zgodbo poudarjajo tako rekoč na vsakem koraku. Ptujska županja Nuška Gajšek je izrazila veliko veselje ob obletnici sodelovanja med mestoma, pozdravila številno ptujsko delegacijo in se zahvalila nemškim prijateljem, ki so bili krasni gostitelji. Posebna zahvala je šla tudi Elisabeth Hübner, ki pri tamkajšnjem združenju pobratenih mest skrbi za Ptuj in nadaljuje delo pokojnega moža. Po izmenjavi daril se je županja vpisala še v mestno zlato knjigo. Na osrednji prireditvi so se domačini zahvalili nekaterim posa- meznikom s simboličnimi darili za ves trud in skrb skupnega sodelovanja. Številna ptujska delegacija Skoraj 90 nas je bilo Ptujčanov, ki smo obiskali pobrateno mesto, kar je resnično lep odziv na povabilo. Obiska v čudovitem jesenskem vikendu so se udeležili nekateri mestni svetniki, sodelavci iz občinske uprave, predstavnica Zavoda Foto: Tatjana Mohorko Številčna ptujska delegacija v Burghausnu za turizem Ptuj, člani društev, kot so Cesarsko-kraljevi Ptuj, in številni drugi posamezniki, ki so v teh dveh desetletjih stkali tesne vezi s prijatelji v mestu na nemško-avstrijski meji. Najštevilnejši pa je bil pevski zbor iz minoritskega samostana s patrom Milanom Kosom na čelu. Pater Kos je naslednji dan, 30. 10., tudi somaševal pri nedeljski maši, pevci pa so poskrbeli, da je v cerkvi zadonela slovenska pesem. Slavnostna večerja Nadaljevanje dogodka s slavnostno večerjo je bilo v veliki dvorani Stadtsaal pri mestni hiši, kjer je za prijetno vzdušje poskrbel Big band Burghausen. Župan Florian Schneider je po pozdravu vseh navzočih izrazil veselje, da smo se srečali v takem številu, in zadovoljstvo ter upanje, da povezani nadaljujemo skupne zgodbe. Sledili so pozdravni nagovori županov vseh njihovih pobratenih mest. Spremljajoče dejavnosti Foto: Tatjana Mohorko Srednjeveško obarvan kulturni program na glavnem trgu pred Mestno hišo. Že v soboto dopoldne je po programu nekatere navzoče sprejel župan Schneider v mestni hiši, popoldne pa se je večja skupina odpravila na ogled najdaljšega gradu na svetu – grajski kompleks se namreč razprostira na dobrem kilometru dolžine. Ptujčani smo obiskali tudi pokopališče in se poklonili spominu na že pokojnega Gerharda Hübnerja, ki je bil dolga leta gonilna sila sodelovanja med mestoma in je tudi prvi prejemnik naziva ambasador mesta Ptuj, danes pa to delo zavzeto nadaljuje njegova žena Elisabeth. Še ena zanimivost Ko se boste naslednjič peljali skozi glavno krožišče pri podvozu, mimo t. i. Evroparka, kjer je postavljen tudi kip z osebama na klopci, ki so ga Ptuju podarili v Burghausnu, in boste na njem videli zataknjeno rdečo vrtnico, boste vedeli, da so takrat na obisku na Ptuju naši nemški prijatelji. To simpatično tradicijo je začel Gerhard Hübner in drugi jo ohranjajo še danes. Barbara Ferčič torek, 8. 11. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Nasveti torek z 8. novembra 2022 stran 19 19 Sp. Podravje z Meje iz cipres bodo v prihodnjih letih najverjetneje izginile Pravni nasvet Ciprese so zaradi škodljivca vse manj priljubljene Za naše bralke in bralce z letošnjim letom uvajamo novo rubriko, v kateri vam bo odvetniška pisarna Mayr odgovarjala na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Vaša vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj) s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih, saj odgovor na kratko vprašanje ne more nadomestiti mnenja strokovnjaka, ki je seznanjen z vsemi podrobnostmi konkretnega primera. Odgovori so brezplačni. V Spodnjem Podravju so zelo priljubljene zimzelene meje iz cipres, ki hitro rastejo in dobro prenesejo obrezovanje. Desetletja so veljale za zdrave, vendar se tudi pri nas čedalje pogosteje sušijo: zaradi glivičnih bolezni in škodljivca, ki ju je težko zatreti. Prav zato je prodaja teh rastlin upadla, v nekaterih drevesnicah oz. vrtnarijah jih sploh ne prodajajo več. Ker ne gre za našo avtohtono drevesno vrsto, jim tudi nekateri botaniki in specialisti za okrasne rastline niso najbolj naklonjeni. Najprej je treba pojasniti, da se najpogostejša vrsta iglavca, ki jo pri nas sadijo za žive meje, sploh ne imenuje cipresa, ampak gre za klek. »Ciprese ne rastejo v celinskem podnebju, ampak kje ob morju. Vidimo jih lahko na primer ob cesti v Črnem Kalu. Klek pa prvotno izvira iz Amerike in ni naša avtohtona drevesna vrsta. V zadnjem času je začel klek, še posebej zelo priljubljena sorta »Smaragd«, v Evropi masovno propadati,« je povedal Ignac Janžekovič, magister botanike. Najprej se začnejo sušiti ena ali dve rastlini, nato pa je v zelo kratkem času rjava celotna živa meja. Ko so iglavci enkrat suhi, jih ni mogoče več pozdraviti in doseči, da bi ponovno ozeleneli. To stanje v največji meri povzroča škodljivec, brinov krasnik, ki je prišel k nam pred leti z uvozom rastlin, predvsem iz Italije in Madžarske. »Jaz dobim pikice, ko slišim za ciprese, saj je z njimi veliko težav. Res je nesmiselno, da jih še sadimo, saj so tudi druge rastline za žive meje, ki so manj občutljive, lepše in predvsem koristnejše. Napada jih škodljivec, pa tudi druge bolezni. Prav tako v njihovi bližini ne uspevajo vrtnine ali nekatere druge okrasne rastline. Zato ljudem svetujem, da namesto njih raje zasadijo listopadni gaber, ki obdrži suhe liste tudi pozimi, ali tiso, « je poudarila Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline. Ljudje tako vse bolj opuščajo sajenje cipres oz. kleka. Po cipresah tudi vse manj povpraševanja Foto: ČG Veliko ljudi je v zadnjem času zaradi sušenja izruvalo ciprese. pravočasno ukrepati, kar pa je v primeru podlubnika katastrofa. Bolezen in škodljivca je mogoče obvladati le zelo na začetku, a ju morajo strokovnjaki prepoznati in rastline pravilno škropiti. Pušenjakova sicer ob tem opozarja, da večine škropiv ne bi smeli uporabljati za škropljenje cipres, saj za to niso registrirana: »Če živo mejo iz cipres napade brinov krasnik, lahko uporabimo oljne pripravke (na primer wetcit). Škropimo izključno po okuženih vejah, nanašamo pa čim bolj v notranjost. Vedno je treba najprej določiti, za katerega škodljivca ali bolezen gre.« V drevesnici Kurbus v Staršah še vedno prodajajo ciprese, ki jih uvažajo iz tujine. Povpraševanje se je sicer v zadnjih letih zelo zmanjšalo. Na spletni strani je navedena cena za sorto »Smaragd« od 6 do 548 evrov, odvisna pa je od višine, starosti in koreninskega sistema. Za okoli 50 cm visoko rastlino je treba odšteti okoli 10 evrov. Svojim strankam nudijo na kupljene rastline leto dni garancije, vendar samo v primeru, če so zasaditev opravili njihovi strokovni delavci. V nasprotnem primeru priznajo samo 40 odstotkov morebitne reklamacije, ob ustreznih dokazih seveda. Ponekod so ciprese že izločili iz prodaje Vrtnarstvo Tement iz Spodnjega Dupleka je že pred petimi leti iz prodaje izločilo ciprese, predvsem zaradi težav z obstojnostjo. Stranke so imele vse več težav s sušenjem rastlin in posledično tudi več sto evrov stroškov. Podobno odločitev so sprejeli v vrtnarstvu Tratenšek iz Slovenske Bistrice. Klekov ne prodajajo že dobri dve leti, saj se je povpraševanje zelo zmanjšalo, poleg tega večina ljudi po njihovih besedah ni znala Foto: ČG Strokovnjaki za okrasne rastline ljudem priporočajo, naj raje sadijo domače, avtohtone rastline. Drevesnica Omorika z Mute s 60-letno tradicijo je med redkimi, kjer še vzgajajo lastne drevesne sadike, tudi ameriškega kleka. Vladimir Planinšek, tehnični vodja, je povedal, da se v zadnjem času zmanjšuje prodaja smaragdnih klekov, je pa nekoliko več povpraševanja po navadnem kleku, ki je bolj odporen proti boleznim. Veliko ljudem svetuje, kaj na storijo, da bi še pravočasno rešili svoje nasade cipres. Za nasvete ga prosijo posamezniki iz cele Slovenije, tudi Ptuja in okolice: »Ljudje so si pač kupovali cenovno ugodne kleke v Italiji in na Madžarskem, kakovost jim ni bila pomembna, ampak predvsem cena. Skupaj z rastlinami pa so prišle bolezni in tudi škodljivec. Prvo žarišče je bilo v Ljubljani, nato se je razširilo v Maribor, zdaj pa je že skoraj povsod. Škropljenje ni ravno učinkovito, saj hrošč čez dan prebiva v zemlji.« Pri njih garancije na kupljena drevesa ni, okoli 60 centimetrov visok klek pa stane 5,90 evra. Sadimo jih na razdalji 40 oz. 50 centimetrov. Planinšek pa je opozoril na še enega škodljivca, ki se bo verjetno kmalu razširil tudi v Slovenijo, to je azijski kozliček, ki v prvi vrsti napada okrasne javorje, pa tudi druga okrasna, gozdna in sadna drevesa. V večini drevesnic in vrtnarij je tako vse več povpraševanja po drugih rastlinah, primernih za žive meje (tisa, gaber, lovorikovec, photinja …). Botanik Janžekovič, ki ni naklonjen obrezovanju dreves in škropljenju, svetuje zasaditev raznih grmovnih vrst, kot so bezeg, beli trn (glog), črni trn, dren: »To bi res lahko bil en prekrasen pas, kjer bi se zadrževale tudi ptice. Skozi vse letne čase pa bi lahko občudovali njegovo spreminjaje. Sicer menim, da ljudje sploh ne potrebujemo nobenih živih mej in ograj, ker se čeznje sploh ne vidimo več. Na tak način se krhajo naši medosebni odnosi.« Estera Korošec Zeleni nasveti Odpadlo listje je lahko nadvse uporabno Če imate okoli svojega doma posajenih več dreves in je treba jeseni pospraviti veliko odpadnega listja, lahko pripravite listovko. To je kompost, ki se pripravi zgolj iz listja, brez dodatkov. Pomembno je, da pomešate listje čim več različnih drevesnih vrst, razen tistih, ki vsebujejo čreslovino, kot so oreh, kostanj in hrast. Tako pripravljena prst vsebuje veliko humusa in je rahla ter zračna, primerna za vrtnine, okrasne rastline, vzgojo sadik in presajanje sobnih rastlin. Najbolje bo, če jo zbirate na odročnem delu vrta v kompostni posodi, saj je trohnenje in kompostiranje precej dolgotrajnejše in lahko traja tudi tri leta. Zastirka na okrasnem vrtu in v sadovnjaku Foto: Pograbljeno listje lahko uporabite tudi kot zastirko, ki jo nasujete okoli občutljivejših sadnih dreves ali mladih sadik, ali pa na okrasnih gredicah ter praznih gredah zelenjavnega vrta. Zastirka bo koreninski sistem rastlin zaščitila pred nizkimi temperaturami, prst pa pred zbijanjem in izpiranjem. T. D. Foto: Pravni nasvet Dolžnost pričanja Soseda sta v sporu glede premoženja. S sodišča sem prejel vabilo priči na zaslišanje. Zanima me, ali se moram odzvati in iti na sodišče, saj me ni nihče vnaprej vprašal, ali sploh želim pričati. Ne želim se vmešavati v sosedske spore. Iz vprašanja izhaja, da gre za civilno-pravni spor. Zato je v nadaljevanju opisana dolžnost pričanja po zakonu, ki ureja civilne spore. V kazenskih postopkih so določene podrobnosti drugačne, v glavnem pa je dolžnost pričanja urejena podobno. Po zakonu mora vsak, kdor je povabljen za pričo, na povabilo sodišča priti, in če ni z zakonom drugače določeno, mora tudi pričati. Priča sme odkloniti pričanje o tistem, kar ji je stranka zaupala kot svojemu pooblaščencu, o tistem, česar se je stranka ali druga oseba spovedala njej kot verskemu spovedniku in o dejstvih, za katera je izvedela kot odvetnik ali zdravnik ali pri opravljanju kakšnega drugega poklica ali kašne druge dejavnosti, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedela pri opravljanju takega poklica ali take dejavnosti. Priča lahko odkloni odgovore na posamezna vprašanja, če ima za to tehtne razloge. To je še zlasti, če bi s svojim odgovorom na taka vprašanja spravila v hudo sramoto, precejšnjo premoženjsko škodo ali v kazenski pregon sebe ali svoje krvne sorodnike v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do vštetega tretjega kolena; svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, ali sorodnike po svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali pa svojega skrbnika ali oskrbovanca, posvojitelja ali posvojenca. Priča nima pravice odkloniti pričanja zaradi nevarnosti premoženjske škode v določenih primerih (če gre za pravne posle, pri katerih je bila ta oseba navzoča kot povabljena priča, če gre za dejanja, ki jih je opravila kot pravni prednik katere od strank in v nekaterih drugih primerih). Na to, da lahko odkloni odgovor na posamezno vprašanje, pričo opozori sodišče. Upravičenost razlogov za odklonitev pričanja ali odgovora na posamezna vprašanja presodi sodišče. Glede dolžnosti pričanja obstajajo tudi izjeme in posebni pogoji, ko gre za varovanje uradne, vojaške ali poklicne skrivnosti. Če se pravilno vabljena priča na vabilo sodišča ne odzove in svojega izostanka ne opraviči ali če na sodišče pride, pa noče pričati ali odgovoriti na posamezna vprašanja, sodišče pa presodi, da so razlogi za to neupravičeni, lahko pričo doletijo sankcije. Sodišče sme odrediti prisilni privod priče, lahko ji izreče denarno kazen do 1.300 EUR ali v skrajnem primeru celo zapor do enega meseca (kar se sicer v praksi praviloma ne dogaja). Odgovor na v uvodu postavljeno vprašanje je torej pritrdilen. Na vabilo sodišča se je treba odzvati. Če ne obstajajo razlogi za oprostitev pričanja ali odklonitev odgovorov na posamezna vprašanja, bo treba tudi pričati. Če se zaslišanja na določeni datum ne morete udeležiti, čim prej pošljite na sodišče opravičilo in navedite razlog, zakaj na določen dan ali v določenem obdobju ne morete priti na sodišče (lahko priložite tudi dokazila, če jih imate). Potem boste po vsej verjetnosti prejeli novo vabilo. Seveda morate na sodišču govoriti resnico. Vnaprejšnje vaše soglasje ali seznanitev s tem, da boste predlagani za pričo, nista potrebni in opustitev tovrstnega vprašanja oziroma obvestila ne vpliva na vaše zakonske obveznosti glede pričanja. Odgovor je pripravila: Odvetniška M pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 8. 11. 2022 COLOR CMYK Križemkražem 20 stran 20 torek z 8. novembra 2022 Piše: Aljoša Toplak z Iz zime do pomladi Hrana na Kitajskem (4) Hrana na Kitajskem je enaka kot pri nas v kitajskih restavracijah. To sicer ni povsem res, a me je podobnost vseeno presenetila, ker sem zmeraj mislil, da pri nas strežejo hrano, ki je zelo prilagojena evropskemu okusu. Da sem se motil, sem odkril nekaj ur po tem, ko sem stopil iz šenzenskega letališča, na sončno ulico, kjer so mimo mene drsele Tesle in električni BMWji, slačil sem bundo, slačil pulover, sopihal od vročine vse do parka, kjer so se ob potoku igrali otroci. Ulegel sem se med sončnice, ki so rastle nad potokom, in zaspal, ker me je nenadna sprememba podnebja tako zdelala, zbudil sem se šele v nebo, kjer je sonce že začelo zahajati. Pravzaprav me je zbudila sestra, ki je medtem šla bogvekam in me našla tam, kjer me je pred nekaj urami pustila, med sončnicami. Foto: Mateja Toplak Polne mize, ki sva jih s sestro videvala, dokazujejo pestrost kitajske kuhinje. Foto: Mateja Toplak Značilni nizki stoli in mizice, ki spremljajo ponudbo ulične hrane. Foto: Mateja Toplak Pečene čebele, tradicionalna jed. Ker sem rekel, da sem lačen, je predlagala, da greva stran od turističnih ulic in okusim tisto ta pravo hrano, tako da sva hodila po vse bolj majhnih in vse bolj razmetanih poteh, kjer so naju vse bolj pogledovali, kot da sva se izgubila. Po teh ulicah so sem ter tja dirjali otroci v zaprašenih spodnjih majicah, klicali so glasove, ki jih nisem mogel razumeti, lovili so se, ali pa so kar tako tekali naokoli, težko je bilo reči, ampak za naju s sestro se niso zmenili. Na robu neke ulice je nad plamenom iz plinske bombe visel kotel, okoli so bile zložljive klopi in mize, točno takšne, kot jih pri nas razgrnejo za gasilske veselice. Okoli kotla je postopal starec in brisal porcelanaste skledice. Ko je videl, da sva se usedla, je negotovo pristopil in nekaj rekel, midva s sestro pa sva mu pokazala na kotel, ona je rekla nekaj, kar naj bi pomenilo, da ne je mesa, potem pa je pokazala name in rekla nekaj, kar naj bi pomenilo, da jaz pa jem meso. Starec je vsemu temu poki- mal in nama prinesel dve skledici rezancev. Kar sem okusil, je bilo veliko bolj mastno, a v vseh drugih ozirih točno takšno, kot bi dobil v kitajski restavraciji pri nas. Glede tega sem bil nemudoma prepričan, ker sem pogosto naročal “iz Kitajske”. Preden sem prišel v Šenzen, sem se tako kar malo bal, da mi hrana ne bo všeč, ker bo povsem drugačna od tiste kitajske hrane, ki sem jo tako vzljubil. Strahovi pa so se razblinili ob prvem grižljaju prave kitajske hrane in začel sem verjeti, da sem prišel v svoja gurmanska nebesa. Mnogo kasneje, ko se bova s sestro pomikala v notranjost celine, bom sicer videl, da se Foto: Mateja Toplak 60 % ruska vodka, s katero so vaščani razblinili stereotipe o slabem prenašanju alkohola v Aziji. kitajska kuhinja precej razlikuje od province do province in sem morda imel le srečo, da sem najprej naletel na tisto tujcem najbolj dostopno moderno kuho velikega mesta. Mnogo kasneje bodo namreč na mizo prihajale pečene čebele, napol žive hobotnice in juhe iz prašičje krvi. Jedi ne bodo več gurmanski užitek, temveč premagovanje lastnih zadržkov – gledal bom čebelo in se spraševal: bi ali ne bi? Mnogo kasneje bova stlačena med vaščani, ki bodo prvič videli tujca in bodo navijali, da poskusiva njihovo hrano, midva pa bova bodrila svoj apetit, ob mizah, skledah in hrani, ki bo delovala vse manj higiensko. Žvečil bom čebele, ki bodo imele okus po čipsu, in bodo ploskali, kot da sem prestal pomembno preizkušnjo. Rezali nama bodo lovke nekih čudnih morskih živali, čeprav bo takrat država že prepovedala morske sadeže, ker bodo odkrili, da se je korona razmahnila iz ribje tržnice, tako da bodo mislili, da se virus prenaša preko morskih živali. Tako bom tudi jaz mislil in tlačil strahove, ko bom imel polna usta tradicionalne kitajske kuhinje, srebal bom neko rusko vodko, da bi se sproti razkuževal, dvigoval bom kozarec in klical “Ganbej!”, zraven pa se spraševal, ali nek stereotip ne govori o tem, da Azijci alkohola ne prenašajo dobro. Po treh kozarcih bom nehal nazdravljati z njimi, oni pa bodo kar zvračali tisto šestdesetodstotno žganje in peli bodo in plesali in v bistvu ti vaščani sploh ne bodo delovali tako drugače kot takrat, ko so trezni. Se nadaljuje … KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Četrtek je dan Podgane. Njen vladar je Jupiter, njena smer pa je zahod. Če ste rojeni na ta dan, ste zelo duhoviti, hitri in inteligentni. Ste zelo iznajdljivi, a tudi popustljivi, sploh v primeru, če veste, da boste od tega imeli kako korist. Po naravi ste introvertni. Ko se kaj odločite, to tudi storite in nihče vas ne more zaustaviti. Ste ambiciozni in veste kako je 'biti boljši od drugih'. ITIM - izraelska tiskovna agencija, KEA - novozelandska papiga, RICHTER, Charles Francis - ameriški seizmolog (1900-85) Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 8. novembra 2022 COLOR CMYK torek, 8. 11. 2022 Za kratek čas 21 Ptuj z Namesto arheološkega muzeja Podravje z Iz studia Radia Ptuj Delček najdb na ogled Najbolj veselo martinovanje bo letos na Ptuju! Mesto, kot je Ptuj, bi moralo imeti primeren arheološki muzej. Ker tega ni in ker niti ne kaže, da bo v dogledni prihodnosti kmalu zgrajen, se iščejo parcialne rešitve. Ena takih je postavitev replik arheoloških najdb na treh mestih, tik ob peš mostu, na mestni tržnici in v Sončnem parku. Zadnji dve leti zaradi koronskih razmer nismo doživeli pravega martinovanja z druženjem, glasbo, plesom in pravo domačo veselico. Letos bo drugače, vse, kar smo v preteklih letih zamudili, bomo nadoknadili na največjem martinovanju, ki ga pripravljamo Mestna občina Ptuj, Zavod za turizem Ptuj in Radio-Tednik Ptuj. Na martinovo, 11. novembra, bo na Mestnem trgu na Ptuju ob 11. uri potekal krst mošta, sledilo bo kronanje ptujske vinske kraljice, nato pa bo Mestni trg preplavila glasba, saj se bo začela velika veselica, za katero bodo poskrbeli Dejan Vunjak in Brendijeve barabe. V soboto, 12. novembra bo v dvorani Arena Sava Campus potekala največja Martinova veselica, ki bo za vse brez vstopnine. Za zabavo bo skrbel trenutno eden najboljših kvintetov v Sloveniji – hišni ansambel Radia-Tednika Ptuj – Petovia kvintet. Gost večera bo legendarni Alfi Nipič, ki bo zapel vse svoje zabavne uspešnice, skupaj s Petovia kvintetom pa pripravljajo tudi venček legendarnih Avsenikovih uspešnic. Uradni začetek dogajanja bo ob 20. uri z godbo na pihala in zdravi- Foto: arhiv Radia co nove ptujske vinske kraljice, že uro pred tem pa bo na odru predskupina, ki bo ogrevala zbrane v dvorani – to bo mlada, perspektivna skupina iz lokalnega okolja, izbrana na posebnem natečaju. Desna stran dvorane Sava Campus bo namenjena klasičnemu šanku, pri vstopu v dvorano pa bo stal haloški šank pod pokroviteljstvom Ptujske kleti, ki Sudoku z Sudoku 8 2 6 3 9 6 8 1 5 9 4 7 7 3 6 2 2 bo ponujala svoj najboljši 'tekoči haloški meni'. Pri klasičnem in haloškem šanku bo plačilo potekalo klasično, za vinsko ulico in kostanj pa boste pri vhodu v dvorano lahko kupili bone. Pijačo boste lahko postavili na prave haloške sode, za strežbo pa bomo skrbeli sodelavci Radia Ptuj in Štajerskega tednika pod vodstvom našega izkušenega gostinca, voditelja Marjana Nahbergerja. Leva stran Sava Campus centra bo postala vinska ulica, kjer bodo svoj letošnji vinski letnik predstavljali lokalni vinarji. Z boni, ki jih boste kupili ob vstopu v dvorano, boste lahko cel večer okušali mlado vino domačih lokalnih pridelovalcev. Za kulinarično ponudbo bo poskrbela Restavracija Gastro, sodelavci Radia-Tednika pa bomo ponudili najbolj dišeče merice domačega kostanja, ki ga boste lahko z boni kupili v kornetu svežega Štajerskega tednika. Organizacijo letošnjega Martinovanja, največjega v Spodnjem Podravju, podpirajo Lunos, Ilkos in Ptujska klet. Pridružite se nam – na najbolj veselem in največjem martinovanju – 11. in 12. novembra na Ptuju! nš Foto: DK Ena izmed postavitev je svoje mesto našla pri peš mostu, kjer so zaraščeno grmovje zelo lepo uredili. »Ptuj ima v lesenih zabojih in škatlah toliko bogastva, da bi gradivo, če bi imeli arheološki muzej, lahko konstantno zamenjevali in zmeraj predstavljali kaj novega, javnosti zanimivega. Mnogi se niti ne zavedajo pomena tega, kar imamo,« je jasna Iva Ciglar, kustosinja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Ker se na področju urejanja primernih prostorov za arheologijo zadeve ne premaknejo z mrtve točke, je prav vsaka nova pridobitev še kako pomembna. Pa naj si bo še tako majhna. Mestna občina Ptuj je skupaj z muzejem del triletnega evropskega projekta Archeodanube, v sklopu katerega te dni po mestu postavljajo replike arheoloških najdb. »Prav vsaka izmed teh postavitev je smiselno in premišljeno prezentirana, z jasnim namenom. Ker bi v primeru postavitve originalov morali skrbeti še za varovanje ipd., smo se odločili za replike,« pojasnjuje Ciglarjeva. Tovrstna prezentacija kulturne dediščine je umeščena in situ, v bližini mest, kjer so bili odkriti originali. Pri peš mostu je replika napisa, ki omenja gradnjo oziroma obnovo rimskega mosta v času cesarja Hadrijana. Potapljači so ga odkrili v reki. Ob tem je postavljena še replika kamnitega spomenika iz 2. stoletja, prav tako najdena v neposredni bližini današnje postavitve. Enako je z novimi pridobitvami na tržnici in v Sončnem parku. Na tržnici je bil najden spomenik, oltar, posvečen Liberu in Liberi, v Sončnem parku pa reliefa boga Sola, boga sonca. Tudi na teh mestih stojijo danes replike najdb. »V ta projekt smo res vložili veliko truda in časa. Prav je, da vsaj na ta način skušamo predstaviti čim več arheološkega gradiva, seveda pa bi primerne prostore za postavitev večjega števila najdb nujno potrebovali,« še sklene Ciglerjeva. Dženana Kmetec Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 4 5 stran 21 8 4 1 Tadejev znakoskop Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel < <<< << << <<< <<< < << << <<< << < ----------- Denar € €€ €€€ €€ € €€ €€€ €€ € €€ € €€€ Zdravje ›› ››› › ›› ››› ›› ››› › ››› › ›› ›› Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 4 8 9 2 1 (Velja za teden od 7. do 14. novembra 2022.) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Z dodatno nagrado za vse! Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 14. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna in papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Vito Bombek, 2281 Markovci. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _____________________________________________ Telefonska številka: _______________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK 22 torek, 8. 11. 2022 Poslovna in druga sporočila COLOR CMYK stran 22 torek z 8. novembra 2022 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www w.re .repor re epor porter ter.si si IZ NO ŠTEV VE ILKE INTERVJU Anže Logar: Sem zmerni politik, ni razloga za udarce pod pas OZADJE Zakaj je Nataša Pirc Musar zavrnila intervju za Reporter VROČE Nekdanja evropska poslanka SDS povezana s pornografskim sejmom INTERVJU Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda: Za tujce je Slovenija raj na zemlji Martinova veselica t s o r P p o Vst 12. november 2022, ob 19.00 Arena Campus Sava Ptuj Štajerski TEDNIK DELO STORITVE POTREBUJEMO dostavljavca pic na PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. kojenec. Informacije 031 301 116. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka … Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, 21-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Možnost tudi dostave. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. PRODAJA jedilnega krompirja sorte marabel. Možnost dostave. Tel. 041 960 796. KUPIM traktorje in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnem koli stanju. Tel. 070 519 447. UGODNO prodam rotacijsko kosilnico, širine 185 cm, in mlin za grozdje. Tel. 041 645 875. Jože Muršek, Jurovci 5. PRODAM bikca, lisaste pasme, limuzin, starega 5 mesecev, težkega 210 do 220 kg, cena po dogovoru. Tel. 041 263 537. NEPREMIČNINE NA PTUJU v CMD 19 prodam neopremljeno dvosobno stanovanje v izmeri 69 m2, v drugem nadstropju, in garažo. Telefon 040 619 228. COLOR CMYK Oglasi in objave torek z 8. novembra 2022 Mali oglasi torek, 8. 11. 2022 območju Ptuja. Lahko ste tudi upoPicerija Slonček iz Prešernove 19. RAZNO ZBIRALEC kupi stare figurice Pez in Kinder, lahko tudi poškodovane ali nekompletne. Plačilo dobro. Inf. na mobitel 068 185 000. OBČASNO nudim brezplačno pomoč pri delu (urejanje okolice, vrt). Tel. 070 331 760. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) stran 23 23 Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, pa čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA OSMRTNICA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija Tiho je odšla od nas naša draga mama, babica, sestra in teta Jožefa Kmetca Jožefa Karo Z ZGORNJE HAJDINE 72A DRAVSKA ULICA 6, PTUJ Od nje se bomo poslovili v sredo, 9. novembra 2022, ob 13. uri na pokopališču v Zavrču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Vedno boš v naših srcih. Pogrešali te bomo vsi tvoji najdražji Vidim tvoj obraz, slišim tvoj glas. Še korak mi je znan, ko sprašujem zaman ... Zakaj te več ni? Le spomin še živi ... Tega razdalja ne rani ... se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala gre gospodu naddekanu Marjanu Feslu in kaplanu Primožu Lorbku za opravljeno sv. mašo in ganljive besede slovesa, tovarišem gasilcem in DU Hajdina za izkazano čast ter Danilu Jezi za odigrane melodije. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Njegovi najdražji Prazen dom in dvorišče, moje oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas ... SPOMIN SPOMIN 9. novembra mineva pet let, odkar nas je zapustil dragi mož in oče Damjan Kuhar Danes, 8. novembra, mineva leto žalosti in bolečine, odkar me je zapustil dragi mož Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Janez Kukovec Tvoji najdražji 1942–2021 IZ BUKOVCEV 100A Umrli so Leopold Varžič, Majšperk 86, roj. 1950 – umrl 25. oktobra 2022; Marija Polič, roj. Klemenčič, Trstenik 13, Ivanjkovci, roj. 1946 – umrla 31. oktobra 2022; Franc Perhač, Destrnik 15, roj. 1945 – umrl 24. oktobra 2022; Ferdinand Roškar, Slavšina 56, roj. 1945 – umrl 29. oktobra 2022; Suzana Satler, roj. Horvat, Moškanjci 61a, roj. 1969 – umrla 29. oktobra 2022; Marija Petek, Polenci 26, roj. 1963 – umrla 2. novembra 2022; Maksimiljan Kampl, Zgornja Hajdina 3a, roj. 1920 – umrl 2. novembra 2022. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in morda tiho postojite ob njegovem obeležju. Žalujoča žena www.tednik.si Štajerski TEDNIK torek, 8. 11. 2022 COLOR CMYK stran 24 Spodnje Podravje z Še ena padla tožba zaradi katastrofalnih poplav 2012 Ptuj z Delovišče na pokopališču Vežica bo končana ta mesec V tem letu so se zamaknili terminski plani praktično vseh večjih tekočih projektov. Redka izjema je izgradnja vežice na novem rogozniškem pokopališču, ki naj bi bila končana pravočasno, torej do konca tega meseca. Dogovorjen pogodbeni rok med izvajalcem gradbenih del, podjetjem MZ gradbeništvo in naročnikom, Mestno občino Ptuj, je november 2023. Rušitvena dela starega poslovilnega objekta so se začela februarja, kmalu zatem je stekla gradnja novega objekta, ki je še vedno v teku. »Dela so v zaključni fazi. Tečejo postopki za pridobitev uporabnega dovoljenja. Želimo si, da bi investicijo zaključili in prevzeli še ta mesec, kot je načrtovano,« so terminski plan predstavili na MO Ptuj. Gre za naložbo, vredno okrog milijon evrov. Tudi nanjo bodo najbrž vplivale podražitve v gradbeništvu. Na občini so potrdili, da so prejeli najavo zahtevka za povišanje cene gradbenih del, a zagotavljajo, da se bo končna vrednost gradnje gibala v okviru zagotovljenih občinskih sredstev za to investicijo. »Podan je bil zahtevek za povišanje cen, vendar je zadeva še v postopku,« so potrdili. Razlika v spremembi cene materiala do deset odstotkov je namreč riziko izvajalca, naročnik prevzame le delež nad to vrednostjo. Vrednost pogodbe za gradbena dela znaša 881.000 evrov (brez davka). V ta znesek so zajeta rušitvena dela obstoječega objekta vežice, novogradnja z izvedbo gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, zunanja ureditev okolice objekta. Nov objekt meri 20-krat 25 metrov, pred njim je nadstrešek velikosti 200 m². Občina Markovci neuspešna proti Verbundu Sodnik ptujskega okrožnega sodišča Jernej Praznik se je tudi v primeru občine Markovci v tožbi zoper avstrijski Verbund odločil, da tožbeni zahtevek zavrne in zavrže. Enako je septembra razsodil že za občine Gorišnica, Ormož, Videm in Cirkulane. Občina Markovci je v tožbi priglasila odškodninski zahtevek v znesku 760.000 evrov. Sodnik Praznik je ocenil, da občine škode, ki naj bi jim nastala, niso dokazale. Petkova razglasitev sodbe je potekala v odsotnosti tožeče stranke, na naroku namreč ni bilo ne predstavnikov občine Markovci in ne odvetnice Magde Vraničar. Kot izhaja iz razsodbe, občina Markovci ni specificirala kmetijskih površin, objektov in infrastrukture, na katerih naj bi v poplavah nastala škoda. Zastopniki Verbunda, odvetniška pisarna Andrić, so navedli, da gasilski dom v Novi vasi in športni park Stojnci nista v lasti občine in zato zanju ni pristojna terjati odškodnine, prav tako lastnika (ŠD Stojnci in PGD Nova vas) občine za to nista pooblastila. Iz tega razloga je sodnik tožbo v tem delu zavrgel. V zvezi s tožbami zoper Verbund je septembra nastala prava zmeda, saj je okrajno sodišče v Mariboru najprej odločilo v prid tožnika in škodo Rancarskemu društvu (RD) Malečnik priznalo, nato pa je ptujsko okrožno sodišče čez nekaj dni v primeru zgoraj navedenih občin tožbe zavrglo, saj da škoda ni bila dokazana. Odvetnica Magda Vraničar, ki zastopa tako BD Malečnik kot občine, je na odločitev ptujskega sodišča že septembra napove- Foto: ČG Čeprav je od poplav Drave minilo deset let, se lahko enaka situacija jutri ponovi, saj je reka bolj kot ne prepuščena sama sebi. Protipoplavni nasip so zgradili v Dupleku, ki je bil v poplavah 2012 prav tako zelo prizadet. Nekaj manjših ukrepov so izvedli na strugi od jezu Markovci do Zavrča, kar pa še je daleč od celovite in učinkovite zaščite. dala pritožbe. Vraničarjevo smo po elektronski pošti zaprosili tudi za nekaj pojasnil, a je že sredi oktobra sporočila, da je na bolniškem dopustu. Enak odgovor je poslala tudi v petek. Od uničujočih poplav Drave je minuli konec tedna minilo deset let. Podivjana reka je dravsko dolino v slovenskem delu razdejala od Dravograda do Središča, poškodovala je tudi HE Formin in odvodni kanal. Zaradi domneve, da je do poplavnega vala prišlo po krivdi avstrijskega upravljavca elektrarn Verbunda, so oškodovanci vložili okoli 80 odškodninskih tožb v vrednosti blizu 110 milijonov evrov. Verbund odgovornost za v poplavah nastalo škodo zavrača. Edini doslej Benedikt z Razbijali urbano opremo in risali grafite Foto: ČG Čeprav so si na občini prizadevali, da bi nove prostore odprli še pred dnevom mrtvih, to ni bilo možno. Bodo pa, kot vse kaže, dela zaključena v dogovorjenem terminskem roku, torej do konca tega meseca. Gre sicer za izjemno pomembno investicijo, na katero so Ptujčani čakali dolgo časa. Ostaja pa nerešenih še kar nekaj zadev, vezanih na pokopališko dejavnost. Številni obiskovalci novega rogozniškega pokopališča, ki so se prejšnji teden spominjali mrtvih, so tarnali nad (ne)urejenostjo zelenice in poti med grobovi, ki so bile izjemno blatne. Kar nekaj okoliških pokopališč ima te zadeve vzorno urejene, poti tlakovane ali nasute s peskom. Seveda je jasno, da je površina ptujskega pokopališča precej večja od tistih v sosednjih občinah, ne glede na to, pa so vsaj postopna vlaganja v ta segment prepotrebna. Dženana Kmetec Rojstva: Sara Zorec, Podvinci 119a, Ptuj – deklica Zala; Ines Bornšek, Stranice 23a, Stranice – deklica Izabela; Renata Matjašič, Gabrnik 22, Juršinci – deček Teo; Brigita Antonič, Jurovska cesta 14d, Lenart v Slovenskih Goricah – deček Tine; Maja Mohorko, Slape 22b, Ptujska Gora – deklica Ana; Andreja Berlak – deklica Eva; Mateja Mašek – Jakob; Martina Perger – deček Miha; Lea Krajnc – deček Matias; Gospava Kočar – deklica Elena; Tamara Kovačič – deček Nik; Eva Merklin – deklica Ula in deček Urh; Mihaela Hojs – deklica Gloria; Lara Valentan – deček Nik; Monika Fric – deček Marsel; Vanja Sobočan – deklica Lina; Anita Bezjak – deček Tristan; Jasna Kolić – deklica Ajana; Anja Korošec – deklica Sara; Nataša Gabrovec – deček Vito; Erna Kos – deček Noel; Mojca Žgeč – deček Leo; Patricija Haladeja – deklica Vita. Med vandali tudi domača mularija Dejstvo, da Benedikt vse bolj postaja primestna občina, ima poleg pozitivne tudi negativne posledice – vse večji pojav vandalizma. Tako so se v oktobru uradno neznani storilci večkrat lotili razbijanja uličnih košev za smeti, otroških igral, klopi in druge urbane opreme, prizanesli pa niso niti kulturni dediščini. Z grafiti so namreč porisali obeležje rimskih gomilnih grobišč in table z osnovnimi informacijami o kulturnem spomeniku. Skupaj so povzročili za nekaj tisoč evrov škode. Nespoštovanje tuje oziroma javne lastnine in zlasti naše kulturne dediščine žalosti župana Milana Repiča, ki zato poziva, da občani stopijo skupaj in povzročiteljem sporočijo, da uničevanje skupne lastni- Foto: arhiv občine javno znani primer, v katerem je bila odgovornost (še nepravnomočno) pripisana Avstrijcem, je BD Malečnik. V nekaterih primerih so oškodovanci od tožb odstopili, nekatere je sodišče zavrglo, nekatere pa tudi zavrnilo. Največ odškodninskih tožb sicer obravnavajo sodišča v Mariboru in na Ptuju. MZ, STA ne pomeni izgubo za vse. »Gre za nedopustno dejanje, ki si ga v današnjem času ne smemo privoščiti. Medsebojno spoštovanje in razumevanje ter spoštljivost do javne lastnine in vseh kulturnih ter zgodovinskih objektov ni le stvar posameznikov, temveč nekaj, kar presega verske, politične, ideološke ali kakšne druge spore in se mora dotakniti vsakega izmed nas, ki si delimo prostor in čas v naši občini. Ker smo strpna in solidarna občina, kjer različni ljudje živimo skupaj in se med seboj spoštujemo, je prav, da se o vandalizmu pogovarjamo in opozarjamo na nedopustnost takšnih ravnanj, do katerih moramo imeti ničelno toleranco. Težava je še toliko večja, ker postaja jasno, da je bila med nepridipravi na delu tudi naša domača 'mularija'.« O dogodkih so obvestili policijo, nastalo škodo pa poravnali iz občinskega proračuna. SD Danes bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Popoldne bo zapihal jugozahodnik, ponekod na zahodu se bo že nekoliko pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 4, ob morju okoli 8, v alpskih dolinah in v mraziščih Notranjske okoli -2, najvišje dnevne od 13 do 18 °C. 3-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO