Narodni Gospodar glasilo zadružne zveze. Člani „Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno. . Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni 5 M vračajo. — Cene inseratom po 20 li od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. 'p večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 10. aprila 1905. C. kr. poštne hran. št. 864.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.648 Vsebina: Zadruga: Zadružno delo. Goriška zveza. Denarni promet. Denarni prometi in bilance. Občni zbori. Gospodarsko berilo: Slo- venci sejte, lan. Krmljenje konj spomladi. Obrezovanje sadnega drevja, čebele ob požaru. Belokranjska železnica in pomanjkanje krme. Naprava dobre domače kave. Z a menjanj c starih bankovcev. Živinska sol. Vprašanja in odgovori. Inserati ZADRUGA. Zadružno delo. (Nadaljevanje.) Razdelitev zadrug in kratek opis. Poglejmo si na kratko posamezne zadruge, njihov namen in ustroj. Namen posoj ilnic je, dajati članom kredit in sicer redno samo v gospodarske namene, za kupčijo in zboljšanje gospodarjenja, ne pa n. pr. za zapravljanje in podobne reči. Dalje imajo hranilnice tudi namen olajševati nalaganje denarja in pospeševati varčevanje. Pomen llajtajzenovih hranilnic in posojilnic tiči ravno v tem, da vspešno zatirajo oderuštvo, ki še marsikje bujno cvete; na drugi strani pa imajo pospeševati čut skupnosti, solidarnosti in varčevanja, ker je zanesljivost in vestnost v spopolnjevanju dolžnosti za vse ude brezpogojna dolžnost. O načinu ustanovitve in poslovanju govoriti tu ni časa, zato je treba posebnega, obširnejšega predavanja. Danes pov-d ar jam le to, da je v smislu ustanovitelja, očeta Rajf-ajzena, da ima vsaka samostojna župnija svojo rajf-ajzenovko, — in mi dostavljamo, vsakdo naj je član take posojilnice, ki naj mu oskrbuje vse denarne posle. Potem imamo surovinske zadruge, katerih namen je skupni nakup blaga in predmetov, ki se rabijo v kmetijskem gospodarstvu, n. pr. umetnih gnojil, močnih krmil (kakor so: lanene, sezamove, kokosove tropine, sladne kali) semenskega zrnja, rdeče soli, premoga, kolomaza, olja, apna, orodja in strojev, kocev, pa tudi moke, otrobov, železnine, blaga za obleke i. t. d. l’o so tedaj kmečke konsumne zadruge. Bistveni dobički, ki jih ima kmet od njih, so: 1. ) dobivajo dobro in najboljše blago, seveda če je zadruga v pravih rokah. Posameznik mora v navadni prodajalni vzeti, kar dotični trgovec ravno ima; pri večjih skupnih naročbah pa se po navadi zahteva garancija za kvaliteto blaga, katero se da po navadi tudi preizkusiti posebnim preizkuševališčem. Ako blago ne odgovarja naročenemu, se ali pošlje nazaj ali pa mora tržeč plačati odškodnino. 2. ) blago se dobi po najnižji ceni. To je samoumevno pri nakupu v velikem slogu (en groš) proti gotovem denarju, da so cene bistveno nižje, nego pri kupovanju na drobno (en detail) ali na dolg; prihrani se tudi velik dobiček, ki ga sicer spravi v žep prelcu pčija, in voznina je pri celih vagonih brez primere nižja nego pri majhnih partijah. 3. ) skupno nakupovanje zboljšava trgovske običaje, zabranja razne nepravilnosti, goljufije in pokvarjanje blaga v trgovini. 4. ) kmet dobi na ta način vpliv na trg in tržne cene, ki mu gre po vsej pravici, a pa doslej ni imel nič. 5. ) velik je tudi vzgojevalni (pedagogični) pomen plačevanja blaga v gotovini, in ne „na puf.“ Udje so namreč zavezani ono blago, ki ga preoskrbuje njihova zadruga, naročati samo po nji in pri njej. Došla naročila po nek odi v gotovih obrokih efektuira (izvrši) načelstvo, ki da došlo blago preizkusiti in kot dobro spoznano na gotovem kraju in ob gotovem času razdeli mej naročnike. Na ta način dobi vsak gospodar polagoma nekak pregled; vedeti mora: Koliko imam še zaloge, koliko gre povprečno na dan ven ali na teden in mesec, — torej tudi ve: Kedaj iu koliko treba naročiti. Ta način skupnega nakupa je gotovo vsega priporočila vreden, a suponuje (predstavlja) že precej pametnega kmeta in izobraženega zadružnika. Pri nas imajo konsumna društva to blago večinoma v zalogi, ki jih upravljajo poslovodje. Toda velika skladišča blaga in slabe pogodbe so mnogokrat vzrok hiranja in prezgodnje žalostne smrti zadruge Kakor namreč povdarjam dobre strani zadrug, tako nečem, dragi društveniki, tudi ne zakrivati ran njihovih, to pa zato, da se bomo znali izogibati kužnim bacilom, ki so: nezvesti ali neumni — ali oboje skupaj — poslovodje, ki nabavljajo za društvo popolnoma nesposobno blago, (n. pr. za dotični kraj nepripravno blago za obleko, da potem leži cela leta neprodano, moljem in škodožcljnežem v veselje, zadrugi v pogubo,) ali pa se dado celo k takemu ravnanju podkupiti od strani židovskega agenta. Kot načelo bi moralo vselej veljati: Poslovodja ne sme ničesar naročati drugje, nego pri „Gospodarski Zvezi11 in to nikdar brez vednosti načelnika in še enega uda odborovega, posebno, ako dotični poslovodja še ne pozna krajevnih razmer. Drugi strupeni bacil za zadrugo postane lahko veliko-lepna stavba — na dolg, ki se ne obrestuje in ne amortizuje iz dohodkov; dalje dajanje blaga iz kon-suma — na upanje (!). Ravno tako nevarna so pa tudi slaba, vlažna skladišča, v katerih se kvari blago, n. pr. moka, ki postane zaduhla, nerabna, škodljiva. Treba tedaj pri stavbah pač hoditi zlato srednjo pot, ki je ni vselej lahko zadeti V vseh „Pravilih kon-sumnih društev bi moral biti tudi paragraf (§), ki bi določal obveznost jemanja blaga pod konvencijonalno kaznijo. Gospodinjsko konsumno blago po nekod izključujejo iz konsumov. Kljub nekaterim slučajem propada konsumnih društev v naši domovini sem zato, da se tudi manjše blago: sladkor, petrolej, kava, rute i. t d. pritegnejo v delokrog kmetijskih konsumnih društev, a šele potem, ko smo se po večletnih skušnjah prepričali, da imamo vešče poslovodje v zadrugi in zadružno izobražene ljudi v svojem kraju, drugače Bog obvari! Cena blaga se določi tako, da se računa na nakupno ceno nek pribitek v °/o, ki naj pokrije poslovne stroške in omogoči še neki dobiček za rezervni zaklad, za obrestovanje zadružnih deležev (ali pa tudi ne) in za dividendo v obliki novoletnega darila za posamezne ude; to darilo — dividenda — se ravna po višini blagovnega prometa in se pojedinemu članu odmeri po množini v preteklem letu nakupljenega blaga. Dobiček kmečkih nakupovalnih zadrug se pa pokaže še le potem v popolni luči in veljavi, ako so združene posamezne zadruge v neki osrednji družbi ali centrali. Centrale izravnavajo cene in mogočno vplivajo na trgovino, zato so ustanovili tudi pri nas „Gospodarsko Zvezo11 v Ljubljani, ki šele omogoči razvoj mnogih zadrug, dasi mrtvorojenim ne more vdihniti življenja, ker deluje samo z fizičnimi in ne nadnaravnimi sred- stvi. Take Zveze so tudi po drugih avstrijskih kro-novinah in so zopet združene v eni veliki „Splošni avstrijski zadružni Zvezi11 na Dunaju, ki je imela ob novem letu pod seboj 14 zvez z 3549 zadrugami. Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev, vpisana zadruga z omejeno zavezo. Naša zadružna organizacija ima velike naloge — in če je hoče rešiti, mora biti zjedinjena, kar bo tudi postala, če tudi proti volji pojedinih nezadovoljnežev, ki s samo njim umljivih vzrokov skupnost zadržujejo. Ko smo v predzadnji številki pisali pod gornjim naslovom nekaj besed, smo imeli pred očmi samo le to na vsak način edino pravo načelo, in ni ga za blagor slovenskega naroda vnetega rodoljuba, ki bi nam mogel z gospodarskega ali narodnega stališča oporekati. In vendar se nam oporeka; nekdo pri „Goriški zvezi11 namreč ni zadovoljen z našim stvarnim člankom in sugerira slovenskim zadrugam na Goriškem in „Goriški zvezi11, da smo „Goriško zvezo11 napadli. Kot strokoven list ogibamo se načeloma vsake polemike v zadevah, ki so v stvari sami za nas dognane; in kakih koncesij na račun svojih načel pa z ozirov na koristi slovenskega zadružništva tudi ne moremo dati. Morali bi to raj ponoviti vse, kar smo zadnjič pisali in še k večjemu dostaviti, da nas jako veseli, da so si slovenske zadruge na Goriškem ustanovile svojo ožjo centralo, ki more čuvati svojo avtonomijo — a ne sme tega storiti na škodo skupnosti slovenskega zadružništva. Mi sami se nočemo nikako dotakniti avtonomije pojedinih pokrajinskih podzvez, temuč še celo hočemo vsaki taki podzvezi ščititi avtonomijo s tem, da na pr. za revizijo njenih zadrug imenujemo revizorja, ki ga ona predlaga, se za denarno sporavnavo v pojedinih pokrajinah poslužujemo pokrajinskih denarnih zavodov (v Gorici bi n. pr. mogla take posle prevzeti „Centralna posojilnica11) in se seveda tudi zadružništvu kake pokrajine namenjena podpora le za zadružništvo dotične pokrajine porabi; tudi blagovne posle izvršujejo pokrajinske podzvezc za svoje zadruge — a imajo za seboj „Gospodarsko zvezo11 v Ljubljani, ki je centrala za nakup in prodajo. Gospodom v „Goriški zvezi11 bi moralo biti vse to že znano. Lahko še pripomnimo, da ima vsaka pojedina slovenska pokrajina približno v celem jednake denarne razmere, n. pr. imajo v jedni pokrajini malone vse posojilnice odveč denarja, drugod pa spet skoraj vse premalo; dotični pokrajinski zvezi bi pač ne bilo lahko izvrševati denarne sporavnave — a osrednji slovenski zvezi je pa to lahko — in tudi naša zveza denarno sporavnavo v svojem celem okolišu vspcšno izvršuje. Ker se hoče ,,Goriška zveza“ pridružiti „Splošni avstrijski zvezi“ opozarjamo, da splošna zveza ne izvršuje denarne sporavnave. Tudi glede blagovnih poslov ne kaže pojedinim pokrajinskim zvezam, da bi se naslanjale na Dunaj. Tako smo opozorili na nekatere praktične podrobnosti, ki pa le podpirajo naše stremljenje po skupnosti slovenskega zadružništva, in radi tega spet prosimo vse slovenske — in seveda tudi hrvaške zadruge — da se preko kakega pokrajinskega ponosa zavzamejo same za skupnost našega zadružništva. Denarni promet. Badema, društ. za šted. i zajm. —GOO (IG. 3.) — 4000 (30. 3.) Beram, „ „ „ . —2000 (11.3.) Bled za blejski kot, hran. in pos. —4000 (15.3.) Bloke, hran. in pos. —1000 (13. 3.) —14.000 (21 3.) Boh. Bistrica, hran. in pos. -|- 3G00 (27. 3.) Borovnica, hran. in pos. — 1200 (13. 3.) 1500 (25. 3.) — 28.S00 (30. 3.) Cerklje, hran. in pos. +4000 (19. 3.) +2000 (27. 3.) Cerknica, hran. in pos. —5000 (8 3.) —5000(15.3.) -5000 (28. 3.) Col, hran. in pos. —1500 (17. 3.) +2300 (23. 3.) Češnjica, hran. in pos. —3000 (7. 3) —1500 (13. 3.) — 1500 (24. 3.) črmošnice, hran. in pos. —400 (13. 3.) +10 (17. 3.) — G40 (20. 3.) —400 (22. 3.) —600 (23. 3.) —1000 (28. 3.) Čatež, hran. in pos. +1700 (9. 3.) +GOO (25. 3.) —1000 (29. 3.) črnivrh, hran. in pos. +1000 (G. 3.) —6000 (10. 3.) +1000 (18. 3.) I). M. v Volji, hran. in pos. +1900 (10. 3. Dobrepolje, pos. +1130 (9. 3.) -3000 (10 3.) -2000 (18. 3.) -5000 (28. 3.) +4000 (28. 3) „ km. dr. +1000 (19. 3.) Dubrovnik, hrv. pučka šted. —10000 (17. 3.) Dobrunje, hran. in pos. —1000 (24. 3.) Dolsko, hran. in pos. +154 (10. 3.) +1210 (21. 3.) +1200 (28. 3.) — 1 GOO (29. 3.) Domžale, hran. in pos. —1500 (23. 3.) Draga, hran. in pos. +420 (14. 3.) +1450 (19. 3.) Frankolovo, pos. +74V93 (11. 3.) +7430 (25. 3.) Fara pri Kostelu, hran. in pos. —1000 (22. 3.) Gojzd, hran. in pos. — 1000 (15. 3.) Gore, hran. in pos. +2000 (IG. 3.) Gorje, hran. in pos. +2000 (11. 3.) —2000 (14. 3.) +3000 (28. 3.) Horjul, hran. in pos. + 18 (9. 3.) — 2400 (11. 3.) +4500 (25. 3.) llrenovice, hran. in pos. +4000 (10. 3.) Idrija, ljud. hran. in pos. +1000 (IG. 3.) +383-10 (22. 3.) Ig, hran. in pos. —2000 (7. 3.) —2000 (13. 3.) —5000 (28. 3.) Jesenice, hran. in pos. +5000 (18. 3) +4000 (23. 3.) Kamnik, I. okr. hran. in pos. +10000 (7. 3.) +10 (28. 3.) Kandija, hran. in pos. —2000 (8. 3.) —4000 (9. 3) —4000 (11. 3.) -0000 (14. 3.) Kazaze, hran. in pos. +520 (12. 3.) +564-88 (29. 3.) Knežak, hran. in pos. +5500 (18. 3.) —2000 (24. 3.) Komenda, hran. in pos. +300 (18. 3.) +300 (26. 3.) Kropa, žreblj. zad. +15-20 (G. 3.) +8V26 +246 90 (7 3) -3000 (8. 3.) -1709-45 (9. 3.) +82 74 (11. 3.) — 38279-95 (M- 3.) +271-40 (14.3.) +34-74 +30-74 (16. 3.) 364-45 +30 20 (21. 3.) +12 — (23. 3 ) -3000 (22. 3.) +4279 (25. 3.) +4026 + 13-91 (27. 3.) +327-32 (28. 3.) —2787-20 (29. 3.) + 152-45 +64-37 (29. 3.) Krka, hran. in pos. +4000 (6. 3.) Laško, hran. in pos. +500 (21. 3.) Leskovec, hran. in pos. —1800 (22. 3.) Leskovica, hran. in pos. +500 (9. 3.) Ljubno, hran. in pos. —10000 (23. 3.) Loškipotok na Taboru, hran in pos. —1500 (13. 3.) Loškipotok, km. dr. +93 71 (11. 3.) Marenberg, pos. +2000 (21. 3.) Metlika, hran. in pos. +10000 (16. 3.) Mokronog, pos. +2000 +2000 (12. 3 ) —1000 (23. 3.) +6-50 (27. 3.) Mošnje, hran. in pos. +22-85 (6. 3.) +6 (10. 3.) —800 (20. 3.) -500 (28. 3.) +10-— (28. 3.) Pločice, seoska blag. +210 (30. 3.) Polhov Gradec, hran. in pos. —1200 (10. 3.) +800 (18. 3.) —800 (22. 3 ) +800 +500 (30. 3.) Poljane, hran. in pos. -2000 (11. 3.) Preddvor, hran. in pos. +266 (14. 3.) +455 (18. 3.) +219 (23. 3.) +723 (28. 3.) +180 (30. 3.) Pulj, istrska pos. —6000 (22. 3.) Preska, hran. in pos. +120 (24. 3.) +221 (29. 3.) Radeče, okr. pos. —2000 (18. 3.) Rab, gosp. dr. —5000 (22. 3.) Rečica, ljud. hran. in pos. —4000 (11.3.) —3000 (16. 3.) — 5000 (23. 3.) Ribnica, hran. in pos. —27000 (6. 3.) +15000 (16. 3.) Roč, dr. za šted. i zajm. —4000 (8. 3.) —3000 (18. 3.) Rob, hran. in pos. — 1000 (24. 3.) Rogoznica, seoska hi. —500 tl7. 3.) 300 (30.3.) Rova, hran. in pos. +1800 (18. 3) +1900 (23. 3.) +1100 (30. 3.) Rovte, hran. in pos. —1500 (8. 3.) Selce, hran. in pos. —1000 (7. 3.) Semič, hran. in pos. —42000 (8. 3.) — 3'50 (8. 3.) —2000 (21. 3.) Senožeče, hran. in pos. +400 (12. 3.) +300 (21. 3.) Sinčavas, hran. in pos. —1000 (21.3.) - 2000 (24,3.) Smlednik, „ „ „ +357 (25. 3.) Sorica, hran. in pos. -400 (10.3.) —1400 (13.3.) +1390 (25. 3.) Srcdnjavas, hran. in pos. +3000 (11. 3.) +10 (18. 3.) +3000 (21. 3 ) Staraloka, hran. in pos. +2000 (14. 3.) Stari grad, društ. za šted. i zajm. +2500(7. 3.) +2000(28. 3.) Struge, hran. in pos. —1200 (7. 3.) —700 (13 3) —500 (21. 3.) Sv. Ema, pos. in hran. dr. —1000 (10. 3.) —1100 (18. 3.) Sv. Jakob v Rožu, pos. —2000 (28. 3.) Sv. Križ pri Kostanjevici, pos. —2000 (8. 3.) —3000 (28. 3.) Sv. Križ pri Litiji, hran. in pos. —500 (9. 3.) — 1500 (15.' 3.) Sv. Jurij oh j. ž., hr. in p. +2000 (28. 3.) Sv. Jurij ob j. ž., kmet. dr. + 116-34 (14. 3.) Sv. Jurij pri Kranju, hran. in pos. —1700 (10.3.) -3900 (14.3.) Sv. Kunigunda, hran. in pos. +500 (7. 3.) -4000 (8. 3) + 600 (28. 3.) Sv. Lenart, pos. —10.000 (21. 3.) Šebrelje, pos. -j- 600 (6. 3.) — 3000 (29. 3.) Škocijan, hran. in pos. —2000 (8. 3.) -{-22 85 (25. 3.) -(-10 (29. 3.) Šmarije, hran. in pos. —1000 (16. 3.) — 3000 (16. 3.) Šmartno pri Litiji, hran. in pos. —1000 (7. 3.) —1000 (9. 3.) +1500 (21. 3.) +1800 (24. 3.) Šmihel — gospd. zad. +13-10 (9. 3.) +142 21 (9. 3.) Šturije, hran. in pos. +2200 (11. 3 J +841-85 (21. 3.) Št. Ilj pod Turjakom, pos. —1000 (7. 3 ) Št. Janž, hran. in pos. — 2700 (9. 3) Št. Jernej, slov. pos. —3000 (24. 3.) Št. Peter, hran. in pos. —7000 (20. 3.) +4100 (27. 3.) +900 (28. 3.) Št. Rupert, hran. in pos. -500 (18 3.) -2200 (24. 3.) Tinjan, dr. za šted. —1000 (16. 3.) Tomaj, hran. in pos. +1400 (19. 3.) Tomišelj, hran. in pos. —2000 (21. 3.) +5000 (1.4.) Toplice, hran. in pos. +1000 (7. 3.) +1000 (23. 3.) Trebelno, „ „ „ —3000 (10.3.)--1000 (18.3.)+148-20 (23. 3.) +6 (23. 3.) Trnovo, hran. in pos. + 3000 (6.3.) +2000 (28. 3.) Tržič, hran. in pos. +3000 (12. 3.) —1000 (25. 3.) Tunice, hran. in pos. +500 (25. 3.) Velike Lašče, hran. in pos. —3000 (10. 3.) — 1500 (13. 3.) — 1200 (18. 3.) Vipava, hran. in pos. +8000 (6. 3.) —6000 (7. 3.) —3000 (20. 3.) +12-45 (25. 3.) Višnjagora, hran. in pos. +148-10 (8. 3.) —3000 (17. 3.) —470 (18. 3.) -5000 (21. 3.) —1)15 (23. 3.) - 2200 (24. 3.) - 6000 (29. 3.) Vodice, hran. in pos. +8000 (11.3.) +553 78 (13. 3.) +2000 (16. 3.) Vojsko, hran. in pos. —400 (24. 3.) Zagorje, hran. in pos. +900 (19.3.) +4000 (21. 3.) +2200 (28. 3.) +489-50 (30. 3.) Zagradec, hran. in pos. —1500 (9. 3.) +200 (12. 3.) —1000 (24. 3.) —2500 (28. 3.) Zg. Besnica, hran. in pos. + 600 (11. 3.) —700 (16. 3.) Zg. Tuhinj, hran. in pos. +2000 (18. 3.) +4000 (25. 3.) Zrenj, dr. za sled. i zajm. — 2590 (11. 3.) Žiri, hran. in pos. +4000 (6.3.) - 3000 (29. 3.) Žiri, km. dr. +2855 80 (9. 3.) Žužemberk, hranil, in posojil. - 2000 (11.3.) —2000 (15.3.) - 2000 (24. 3.) Ker ni bil v prvič sklicani VI. redni občni zbor sklepčen sklicuje se tem potom v drugič VI. REDNI OBČNI ZBOR Kmetijskega društva v Rečici ob Savinji registr. zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil dne 30. aprila 1905 ob polu 8. uri dopoldan v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Prem cm ba pravil § 37. 2. Polrjenje računa za leto 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na I. redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice v Knežaku na Notranjskem66. registr. zadruge z neomejeno zavezo", kateri so bode vršil v nedeljo dne 30. aprila 1905 ob 3. uri in pol popoludne v prostoru g. Andreja Urbančiča. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjcnjc računskega zaključka za leto 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. G. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor vslcd nezadostnega števila vde-ležencev ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje, to je ob 4. uri popoludne v istem prostoru z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu udeležencev. Načelnišl vo. VABILO na II. redni občni zbor „Mlekarske zadruge v Horjulu", rcgistrovanc zadruge z omejeno zavezo", kateri sc bode vršil v pondeljek dne 24. aprila 1905 ob 3. uri popoludne v Mežnariji št. 97. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjen je računskega zaključka za I. 1904. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Določitev najvišje vsoto izposojila. 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi Načelstvo. — 101 - Denarni prometi in bilance. Hranilnica in posojilnica na Češnjici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za šesto upravno leto 1904. člani: začetkom leta 1904 144, v upravnem letu pristopilo Deleži: začetkom leta 1904. 144, v upravnem letu prirastlo Denarni promet: K 229.412-63. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 26 Deleži 2 Hran. vloge s kapit Vzdig. hran. vloge . 36 359 11 obrestmi . . . 67.472 14 Dana posojila . . 12.810 — Vrnjena posojila. . 26.429 88 Tekoči račun s zvezo 55 826 41 Tekoči začun s zvezo 11 378 17 Obresti hran. vlog Obresti tek. računa. 438 74 izplačane . . . 284 47 Plač. obr. od posojil 8.017 39 Obr, hr. vl.kapitatiz. 7.208 66 Upr. in urad. pri sp. 101 06 Obresti tek. računa 14 77 Pristopnine . . . 10 80 Obr. pos. povrnjene 54 32 (lot. začetkom 1. 1904 1.433 31 Upr. in urad. stroški 950 70 Rentni davek in ne- pesred. pristojbine 94 70 Delnice dr. „Union" 1.000 — Gotov 31 dec. 1904. 1.202 35 115.307 49 115.307 40 13, odpadlo 1, koncem leta 1904. 156. 13, izplačano 1, koncem leta 1904. 156; odpovedano: 0. Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila .... Tekoči račun z zvezo Inventar premični . Zaostale obr. posojil Vrednost tiskovin Delež pri „Zadružni zvezi" .... Delež pri „Union" . Delež pri „Lj. pos." Gotov. 31. dec. 1904 163 391 33.329 274 1 559 30 200 1.000 4 1.202 50 63 06 91 35 Deleži Hran. vloge s kapit obrestmi . . . Rezervni zaklad . . Cisti dobiček . . . 312 196.742 3.173 763 58 36 51 200.991 45 200.991 45 1 i I 1 ! Hranilnica in posojilnica v Domžalah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904. 168, v upravnem letu pristopilo 14, odpadlo 4, koncem leta 1904. 178. Deleži: začetkom leta 1904. 168, v upravnem letu prirastlo 14, izplačano 4, koncem leta 1904. 178; odpovedano: 0. Denarni promet: K 147.500 88. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K ~ h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) | K h Deleži 28 Deleži 8 Posojila ..... 61 172 48 Deleži 356 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hran. vloge . 29 020 67 Inventar premični . 114 57 Hran. vloge s kapit pitalizov. obresti . 49 014 84 Dana posojila . . 22 365 — Inventar nepremični 15.076 24 obrestmi.... 61.053 40 Vrnjena posojila 6.442 10 Tek. račun s zvezo 17.600 — Zaostale obresti pos 214 53 Tek. račun s zvezo . 18.077 13 Tekoči račun s zvezo 8.959 34 Obr hr. vi, izplačane 84 33 Prehodni .... 31 39 Predplač. obr. posojil 19 21 Plač. obr. od pos. . 2 620 10 Obr. hran. vlog ka- Delež pri „Zad. zv. . 1.000 — Rezervni zak z obr. 1.713 96 Upi-, in urad. prisp. 92 05 pitalizovane . . 2.169 95 „ „ Ujud. pos 4 — čisti dobiček . . . 313 50 Pristopnine . . . 15 — Obr. tekoč, računa . 939 72 Zaostale obr. kupnin 437 55 Kupnine .... 5890 — Upr. in urad. stroški 414 — Nopl. dob. posestev 432 Dohodki posestva . 592 — Rent. davek in nepo- Neplačane kupnine . 1.112 — Obresti kupnin . . 190 — sredne pristojbino 29 86 Gotov. 31. dec. 1904 1.938 46 Povrnjeni prehodni . 40 _ Davki 64 02 Got. začet, leta 1904 836 24 Popravilo poslopij . 85 66 Gotov. 31. dec. 1904 1.938 46 74.719 67 j| 74.719 67 81.533 22 I 81.533 22 1 I 1 !! 1 I Hranilnica in posojilnica na Gozdu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za šesto upravno leto 1904. člani: stanje začetkom leta 50, v upravnem letu prirastlo 2, odpadlo 6, koncem leta 46. Deleži: stanje začetkom leta 50, v upravnem letu prirastlo 2, odpadlo ti, koncem leta 46, odpovedano: 5. Denarni promet: K 31.51928. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 4 Deleži 12 Posojila i 9.500 Deleži .... 92 Hranilne vloge s ka- Vzdiguj, hran. vloge 6 011 37 Tekoči račun s zvezo 10 905 44. Hranilne vloge s ka- pitalizov. obresti . 7.288 64 Dana posojila . • 1.000 — Inventar premični . 167 19 pitaliz. obrestmi . 21.743 75 Vrnjena posojila 2310 Tekoči račun s zvezo 6 399 16 Zaost. obresti posojil 54 15 Predpl. obrest, pos. 75 63 Tekoči račun s zvezo 4.426 13 Obr. hr. vlog izplač. 21 56 Delež pri Zadr. zvezi 200 — Rez. zak. z obresti . 194 08 Obr. tekoč, računa . 382 16 Obr. hran. vlog kap. /64 64 „ „ Ljud. pos. 4- — Cisti dobiček . 2 46 Plačane obr. od pos 513 92 Obr. pos. povrnjene 26 24 Nepovr prehodni . j 12 86 Upr. in uradni prisp. 10 24 Upr. in uradni stroški 82 70 Gotov. 31. dec 1904 1 264 28 Pristopnine 2 — Ren. dav. in nep. pr. 9 83 Gotovina začet, leta 633 89 Izplačani prehodni . 800 — Povrnjeni'prehodni . 820 80 Gotov, konec 1. 1904 1.264 28 16.391 78 16.391 78 22 107 92 22.107 92 r II 1 II II 1 Posojilnica v Kranjski Gori, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deseto upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904. 269, v upravnem letu pristopilo 26, odpadlo 12, koncem leta 1904. 283. Deleži: začetkom leta 1904. 269, v upravnem letu prirastlo 26, izplačano 12, koncem leta 1904. 283, odpovedano: 0. Denarni promet: K 222.946,94. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) P h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) - - - h Deleži 52 Deleži 24 Posojila 178.172 07 Deleži 884 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hranilne vloge 28 446 74 Inventar premični . 138 19 Hranilne vloge s ka- pitalizov. obresti . 57 494 84 Dana posojila. . . 33.036 — Zaost. obr. posojil . 1.857 84 pitalizov. obresti . 176.058 96 Vrnjena posojila. . 41.239 40 Tekoči račun s zvezo 39.000 — Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Tekoči račun s zvezo 3.962 43 Tekoči račun s zvezo 2.854 50 Obr. hran vlog izpl. 140 43 Delež pri „Lj pos.“ 4 — Predplač. obr. pos 190 11 Obresti nal. denarja 325 28 Obr. hran. vlog. kap. 6.223 57 Delež pri „Union" . 500 — Rez. zaklad z obresti 10.929 19 Plač. obresti od pos. 9.877 05 Obresti tek. računa. 615 14 Naložen rez. zaklad 8.458 37 čisti dobiček . . . 1.365 25 Upr. in uradni prisp. 144 63 Obresti pos. povrn. 86 17 Gotov. 31. dec. 1904 3.259 47 Pristopnine . . . 1 — Upr. in urad. stroški 1.356 79 Gotovina začet, leta 1.114 51 Rentni davek in ne- posredne pristojb 89 62 Naložen rez zaklad 325 28 Delež pri „Union" . 500 — Golov. 31. dec. 1904 3.259 47 113.103 21 113.103 21 193 389 94 193.389 94 | II Hranilnica in posojilnica na Rovih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za osmo upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904 219, v upravnem letu pristopilo 12, izstopilo 0, koncem leta 231. Deleži: koncem leta 219, v upravnem letu prirastlo 12, izplačani 0, koncem leta 231, odpovedano: 5. Denarni promet: K 214.268-65. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 24 Vzdig. hran. vloge . 31.871 05 Hran. vloge s kapit Dana posojila . . 43 086 58 obrestmi 44.165 02 Tekoči račun s zvezo 24.478 90 Vrnjena posojila. . 23.957 68 Obr. hran. vi. izplač. 403 61 Tekoči račun s zvezo 29.010 76 Obr. hr. vi. kapitaliz 4 229 M Obresti tek. računa 428 90 Obresti pos povrn 36 93 Plač. obresti od pos 3.391 18 Upr in urad stroški 302 98 Upr. in urad prisp. 231 33 Rent. d. in ne p prist. 62 53 Pristopnine . . . 12 — Gotov. 31. dec. 1904 4 024- 61 Got. začetkom 1.1904 7.273 50 Razno 2 26 108 496 63 108.496 63 II 1 II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 96.279 19 Deleži .... 464 Tek. račun z zvezo 12.871 89 Hran. vloge s kapit. Inventar premični . 115 4'8 obrestmi . . . 115 530 45 Terjatev na uprav. Predpl. obresti pos 382 43 prispevkih . . . 49 74 Rezervni zaklad . . 1.065 77 Vrednost kolekov . 2 68 Obresti rez. zaklada 47 92 Delež pri Zadr. tis. 1.000 — čisti dobiček . . . 47 59 Delež pri Zadr. zvezi 1.000 — Zaostale obr. posojil 2.140 57 Vrednost tiskovin 50 — Delež pri Ljud. pos 4 — Gol. koncem 1. 1904 4.024 61 | 117.538 16 117.538 16 1 Hranilnica in posojilnica pri Sv. Jakobu ob Savi, registrovana zadruga v neomejeno zavevo, za sedmo upravno leto 1904. Člani: začetkom I. 1904. 137, v upravnem letu pristopilo 8, odpadlo 3, koncem I. 1904. 142. Deleži: začetkom 1. 1904. 137, v upravnem 1. prirastlo 8, izplačano 3, Koncem I. 1904. 142; odpovedano: O. Denarni promet: K 148.145-62. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži . . 16 Deleži 6 Hran. vi. s kap. obr. 37.407 26 Vzdig. hranil, vloge 12 083 72 Vrnjena posojila 8 381 — Dana posojila . . 9.070 — Tekoči račun s zvezo 23.362 87 Tekoči račun s zvezo 45.350 40 Inventar premični . 24 — Obr. hran. vlog izpl. 116 10 Obresti tek. računa 1.137 53 2 352 26 Plačane obr. od pos. 1.860 83 Obr. pos. povrnjene 40 26 Upr. in urad. prisp. 20 45 Upr. in urad. stroški 370 84 Pristopnine . . . 8 — Ren dav. innep.pris 31 18 Prehodni . . . . 1.581 11 Prehodni .... 4491 11 Razni 29 35 Gotov. 31. dec. 1904. 321 88 Gotovina začet, leta 405 35 74.233 75 74.233 75 II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) h Posojila .... Tekoči račun s zvezo Inventar premični . Zaostale obr. posoj. Delež pri „Zadružni zvezi" .... Delež pri Ljuds pos. Prehodni .... Gotov. 31. dec. 1904 32.509 41.510 129 167 200 4 3 391 321 79 54 63 10 88 Deleži Hranilne vloge s kapitaliz. obrestmi . Predplač. obr. posojil Rezervni zaklad . . čisti dobiček . . . 284 76.771 118 1.014 45 75 05 31 84 78.233 94 78.233 94 II Hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za četrto upravno leto 1904. Člani: stanje začetkom leta 165, v upravnem letu prirastlo 29, odpadlo 0, stanje koncem leta 194. Deleži: začetkom I. 1904 165, v upravnem letu prirastlo 29, odpadlo 0, koncem 1. 1904 194, odpovedano: 4. Denarni promet: K 181.452 52. Prejemki (Debet) K b Izdatki (Kredit) K b Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži .... 58 Vzdig. hran vloge 32.895 to Posojila 86.046 Deleži 388 Hran. vloge s kapit Dana posojila . . 30 242 — Tekoči račun z zvezo 23.674 — Hranilne vloge s ka- obrestmi.... 50 135 06 Tek račun s zvezo 20.704 85 Inventar premični 198 46 pitalizov. obrestmi 112.206 05 Vrnjena posojila 11.095 — Obres'ihran. vlog iz- Zaostale obr. posojil 437 26 Predpl. obr. posojil 160 31 Tek. račun s zvezo 25.010 79 plačane .... 179 09 Delež pri Zadr. zvezi 200 — Rez zaklad z obr. . 1.150 60 Obr. tek. računa 1.204 85 Obr. hran. vlog ka- Got. koncem 1. 1904 3.528 — Cisti dobiček . . . 178 76 Plač. obr. od posojil 4 015 39 pitalizovane . . 4.128 56 Upravni in uradni Obresti posojil po- prispevki . . . 99 99 vrnjene .... 23 52 Pristopnine , . . 29 — Upr. in urad. stroški 738 11 Gotov, začetkom leta 842 18 Rentni davek in ne- posr. pristojbine . 51 08 Gotov. 31. dec. 1904 3 528 92.490 26 92.490 26 114083 72 1 114.083 72 I || | II Hranilnica in posojilnica pri Sv. Jurju ob juž. žel., registrovana zadruga z neomejeno zavezo za četrto upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 164, v upravnem letu prirastlo 22, odpadlo 3, koncem leta 183. Deleži: začetkom I. 1904 164, v upravnem letu prirastlo 22, izplačano 3, koncem 1. 183, odpovedano 6. Denarni promet: K 249.08233. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 42 Deleži 15 Hranilne vloge s ka- Vzpig. hran. vloge . 62 517 82 pitaliz obrestmi 93.104 27 Dana posojila , . 11.640 — Vrnjena posojila 7.414 20 Tekoči račun z zvezo 41.239 89 Tekoči račun z zvezo 14628 06 Inventar premični . 157 82 Obresti tek. računa 3.132 39 Obr. hran. vlog izpl. 319 40 Plač. obr. od posojil 5.288 99 Obr. hr vi. kapitaliz. 7.221 55 Upr. in urad. prisp 209 12 Upr. in urad. stroški 526 67 Pristopnine . . . 20 — Rent. dav. in nepos. Najemnina . . . 90 — pristobjbina . . 216 11 Gotov, začet. 1. 1901- 1.310 96 Got. kunec 1. 1904 1 358 73 125.239 99 125 239 99 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila. . . . . Tekoči račun z zvezo Inventar premični . „ nepremični Zaost. obr. posojil . Vrednost tiskovin . Vrednost kolekov . Delež pri Zadr. zv Delež pri Zadr. lisk. Obresti od tega . . Got koncem 1. 1904 99.336 86.900 428 7 372 670 200 2 1.000 1.000 179 1.385 58 40 40 23 36 80 73 Deleži Hran. vloge s kapit. obrestmi . . . Predplač. obr. posojil Rezervni zaklad . čisti dobiček . . . 84-8 195.625 288 1.186 527 40 17 63 30 198.475 50 198.475 50 II 1 Hranilnica in posojilnica v Vipavi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deseto upravno letu 1904. Člani: stanje začetkom leta 1101, v upravnem letu prirastlo 70, odpadlo 29, koncem leta 1142. Deleži: začetkom I. 1904 1101, v upravnem letu prirastlo 70, odpadlo 29, koncem 1. 1142, odpovedano: 58. Denarni promet: K 972.632'12. Prejemki (Debet) K b Izdatki (Kredit) K h Deleži 140 Deleži 58 Hran vloge s kapit. Vzdig. hr. vloge . . 140 884 49 obrestmi ... 200.369 58 Dana posojila . . 210.283 n4 Vrnjena posojila. . 1 116.741 74 Tekoči račun z zvezo 83.737 70 Tekoči račun z zvezo 125.263 27 Inventar premični , 68 24 Inventar premični . 204 90 „ nepremični 3.931 27 » nepremčni 2 570 52 Obr. hr. vlog izplač. 1.184 63 Plač. obr. od posojil 39.432 63 „ „ „ kapit- 23.597 97 Upravni in uradni Obresti tek. računa 9.517 92 prispevki 1.043 35 Obr. pos. povrnjene 311 16 Pristopnine 42 — Upr. in urad. stroški 2.391 4/ Stanarin* . 1.067 — Rent. d. in nep. prisl 363 71 Prehodni 343 85 Uprava in dav. hiše 690 90 Obresti nal. denarja 1.031 04 Prehodni .... 343 85 Gotov, začet. 1. 1901 2.649 69 Delež pri „Union" . 1.000 — Cisti dobiček z obr. 5.429 78 Got. koncem 1. 1904 7.104 94 490.899 57 4!H) 899 57 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 767.049 31 Deleži 2.284 Inventar premični . 1.152 49 Hranilne vloge s ka- Inventar nepremični 32 721 70 pitalizov. obrestmi 582.587 76 Zaostale obr. posojil 9.117 62 Tekoči račun z zvezo 226.701 76 Naložen denar . . ! 23.943 95 Predplač obr. posojil 5.583 92 Delež pri „Zadr. zv.“ 1.000 — Rezervni zaklad . . 23 943 95 „ „ „Union" . | 1.000 — Cisti dobiček . . 4.512 62 „ „ Zadr. tisk. 500 — „ „ Ljud pos, 4 — Vrednost tiskovin . 20 — Gotov. 31. dec. 1904 7 104 94 843.614 01 843.614 01 1 Mlekarska zadruga v Selcih, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za tretje upravno leto 1004. Člani: stanje začetkom leta 81, v upravnem letu pristopilo 25, izstopilo 6, koncem leta 100, z vplačanimi deleži K 720'—; odpovedano 5. Denarni promet: K 30.018 29. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Ulag. preost 1. 1903 Vplačani deleži . . Pristopnine . . . Prejemki za blago . Upravni prispevki . Vzdigneni nal denar Vzd. obr. nal. denarja 276 162 25 13.329 142 1.100 9 29 68 30 14 Izplačani deleži . . Vrnjena izposojila . Izdatki za blago. . Voznina Neposredna pristoji). Upravni stroški . . Naložen denar . . Delež „Zvezi* . . Gotov, konec 1. 1904 42 500 11.241 511 1.418 1.200 60 70 36 92 30 30 53 15.044 41 15.044 41 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K li Vrednost blaga . 232 Deleži 720 Terjat, na blagu pri Izposojila .... 3000 — nezadružnikih . . 670 40 Dolg na blagu zadr. 143 50 Vred. premič. inven 2.779 48 Deželni inventar 231 57 Delež pri Zadr. zvezi 200 — Rezervni zaklad . . 15 50 Delež pri Gosp. zvezi 60 — čisti dobiček . . . 1 84 Naložen denar . . 100 — Got. koncem 1. 1904 70 53 4.112 41 4.112 41 II Kmetijsko društvo v Gorjah, registrovana zadruga z omejeno zavezo za sedmo upravno leto 1004. člani: stanje začetkom leta 1904. 180, v upravnem letu pristopilo 16, izstopilo 5, koncem leta 1904 191. Deleži: stanje začetkom 1. 1904 194, v upravnem 1. prirastlu 16, izplačano 9, koncem I. 1904 201, odpovedano: 7. Denarni promet: K 171.105-18. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1903 1.375 05 Izplačani deleži . . 410 Vrednost blaga . . j 18.642 07 Deleži 5.203 42 Vplačani deleži . . 171 02 Vrnjena izposojila . 1.500 — Terjat na blagu pri Neizplačane obresti Pristopnine . . . 32 — Izdatki za blago . . 77.155 23 zadružnikih . . 1 9.479 66 deležev .... 551 99 izposojila . . . . 4 600 — Voznina 2.786 80 Vred. premič. invenl. 768 79 Izposojila .... 12.000 — Prejemki za blago . 1 79.454 93 Užitnina .... 243 65 Delež pri Zadr. zvezi 1 200 — Dolg na blagu nezad. 9 561 91 Za od prodani inven. 91 02 Inventar premični . 140 45 Delež pri Gosp zv. 20 — Varščina voznika 20 — Varščina voznika 20 — Pridobninski davek 54 79 Delež pri posojilnici Rezerv, zaklad z obr 1.938 44 Neposredna pristoji). — 60 v Gorjah . : . 4. — čisli dobiček . . , 221 62 Upravni stroški . . 2.093 85 Gol. koncem 1. 1904 382 86 Obresti del. in izpos. 955 79 Delež pri Gosp. zv. 20 — Gotov, konec 1. 1904 382 86 85.744 02 85 744 02 29 497 38 29 497 38 n H Kmetijsko društvo v Podkorenu, registr. zadruga z omej. zavezo, za sedmo upravno leto 1904. Člani: začetkom leta 1904 165, v upravnem letu pristopilo 9, izstopilo 3, koncem 1. 1904 171 z vplačanimi deleži K 5.599 30; odpovedano 1. Denarni promet: K 104.545.36. Prejemki (Debel) K h Izdatki (Kredit) K h I Blag f preost. 1. 1903 1.315 02 Izplačani deleži . . ! 210 Vplačani deleži . . | 256 — Vrnjena izposojila . 1.080 — Pristopnine . . . 1 18 — Izdatki za blago . . 45.751 66 Izposojila .... 1.230 — Voznina .... 2.362 86 Prejemki za blago . 50 204 69 Užitnina . . ' . 135 03 Najemščina . . . 16 — Inventar premični . 21 91 Povrnjeni davek. . 7 50 Davki 162 14 Neposredna pristoji). Upravni stroški . . 1 1.257 10 72 Obr. del. in izpos. . 515 73 Gotov. 31. dec 1904' 1.549 06 53 047 21 53.047 21 || II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . Terjat, na blagu pri zadružnikih . . Vred neprem. inven. » premič. „ Delež pri „Zadružni zvezi “ .... Gol koncem 1. 1904 4.543 14.306 2.241 655 200 1-549 32 13 60 72 00 Deleži Neizpl. obr. deležev Izposojila .... Dolg na blagu nez Dolg na obr. od izp. Kbvcija prodajalko Rezervni zaklad . . čisti dobiček . . . 5.599 830 9 570 2.446 442 100 3.541 965 30 18 50 32 94 43 16 | 23.495 83 23.495 83 — 105- Vabilo na V. REDNI OBČNI ZBOR „Kmetijskega društva v Vipavi44, reg. zadruge z omejeno zavezo, ki se bode vršil v nedeljo dne 30. aprila t. 1. (belo nedeljo) ob 3. uri popoludne v prostorih „Hranilnice in posojilnice v Vipavi" hiš. št. 87. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za I. 1004. 4. Dopolnilna volitev petih izstopivših članov načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Volitev razsodišča. 7. Prememba pravil. 8. Slučajnosti. Ako bi bil sklicani občni zbor ob določeni uri nesklepčen, vršil se bode ob 4. uri popoludne v istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor brezpogojno v smislu § 36. zadr. pravil. Ob jednem se razglaša, da so računski zaključki za 1. 1004 v smislu § 13. zadr. pravil začenši z dnem 15. aprila t. 1. do obč. zbora v pisarni hranilnice in posojilnice v Vipavi p. n. zadružnikom na vpogled razpoloženi. Vipava, dne 5. aprila 1905. B. M. Pcrhavc, 1. r. A. Uršič, 1. r. načelnik. VABILO na Vlil. redni občni zbor „Konsumnega društva v Devica Marija v Polji", reg. zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vršil v nedeljo, dne 7. maja 1905 ob 3. uri popoludne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1904. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Prememba pravil. 7. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice za Višnjo goro in okolico. reg. zadruge z neomejeno zavezo, kateri sc bode vršil v nedeljo dne 7. maja 1905 ob 3. uri popoludne v kaplaniji. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Račun za preteklo leto. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev. 5. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri zbor ne bil sklepčen, vrši se ob 1I‘A. uri na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa ne glede na število udeležencev. Načelstvo. GOSPODARSKO BERILO. Poljedelstvo. Slovenci, sejte lan! Dal Bog, da bi mična, modra cvetka zopet za-cvela po naši domovini in prinesla mir in srečo nekdanjih dni v slovensko hišo. Kako lepo, kako vse drugače je bilo časih ob zimskih večerih na kmetih! Po priprosti večerji so se spravile dekle in deklice h kolovratom in mej veselim smehom in šalami, mej lepim spevom predic: ,,Le predi dekle, predi, prav lepo nit naredi!“ se je zvijalo vlakno v dolge nitke, predivo, katero je okrog posta gospodinja sama stkala v grobejše pa tudi lino platno, je obelila na zeleni trati in napolnila ž njimi predale lepo poslikane omare. O kje ste tisti časi! Cesariee, kraljice in princezinje so prele, nosile obleko, ki so jo same napravile, in za oddih so ljudje — preli. Kadar je peljal mladenič svojo ljubo na novi dom, so bile na bališu tudi statve in kolovrat. Kako vse drugače je danes! Le še malokje najdete statve in kolovrat. Naše dekle ne znajo več presti in bogatejši ženski svet, ki mu tudi pravijo „boljši svet“, misli raje na norčave nove mode, kvari svoje telo z raznimi prevezami in mesto da bi prele, čitajo raj še za zagrinjalom pri oknu pohotne in krvave romane, da si napolnijo votle možgane. Predilna izba je bila časih kraj duševnega življenja, pa tudi šola nravne vzgoje. Takrat še ni bila navada pošiljati li krstu pred poroko, kot dandanes mnogokrat! Padla deklica se je komaj upala prikazati v vasi, danes obhaja veselice, obdana od prijateljev in sorodnikov. Kolovrat in statve so se zgubile, ž njima pa poleg nravnosti tudi stalnost našega delavstva. Lan je dajal možem in ženam za čez zimo dovolj zaslužka, ta posel z lanom je branil letati ljudem v mesto po zaslužku, ljudje so bili svoji gospodarji v svoji hiši, zadovoljno gospodarjenje in prijazno družinsko življenje je sladilo in venčalo bivanje v tem solznem dolu življenja, dočim zdaj delavci, žene in dekleta letajo od delavnice do delavnice, neprestano v nevarnosti pred vsemi grozotami proletarstva. Sobotni večer ni več dan veselja in nedelja ni več nedelja. Ko so v soboto poplačani stroški celega tedna, jadra groš, ki je še preostal, v gostilno in za drugimi nasladami in tako se plazi nesrečno, zgubljeno življenje naprej, naprej do mestne ubožnice ali pa do jermena na drevesni veji. Ce tudi je bil tkalčev kruli bolj uboren, vendar je bil tkalec srečen v posesti svoje nravne sreče, ki jo tvorniški delavec pogreša, kajti ta vidi svojce le po noči, tkalec pa živi in dela vedno med svojci. Tudi za kmeta samega je bilo lanarstvo važen kamen v gospodarskem temelju. Naše dežele so pridelovale mnogo lanu. Zdaj pa kmetje tarnamo in se pritožujemo. Po vsej pravici in vendar mnogokrat tudi ne po pravici. Le pomislimo, koliko reči se uvaža k nam, ki bi jih lahko mi kmetje sami proizvajali! L. 1889. smo dobili v Avstrijo od zunaj 207.722 m q prediva, sami smo ga izvozili le 38.393 m q, istega leta smo kupili od drugodi lanenega olja 79.086 m q, sami smo ga izvozili le 201 m q. Največ semena dobimo iz Rusije pod imenom slovitega rigajskega lanu. In vendar bi si lahko toliko naših gospodarjev zagotovilo z la-narstvom lepe dohodke! Po poročilu kmetijskega mi-nisterstva iz leta 1889. so pridelali onega leta na Kranjskem 6.890 q lanenega semena, na Stajarskem 44.850 g, na Koroškem 4.730 q, zato pa na ('eškem 83.600 q in na Moravskem 29.290 q. Seveda tudi v lanarstvu ne gre več tako, kot je bilo časih. Tudi lanarstvo je napredovalo z orjaškim korakom in Belgijci so v tej stroki pravi mojstri za celi svet. Kako pametno bi bilo, ko bi tudi mi Slovenci po vzgledu male Saksonske pričeli razumevati, kako dobičkonosno je lanarstvo, da bi žitorejo po možnosti omejili, tu in tam tudi popolnoma opustili in odprli gostoljubna vrata stari ljubljenki slovanski, modrooki laneni devici. Kvišku tedaj, možje, posvetujte se v vaših društvih o lanarstvu, posebno v krajih, kjer še sejete redkoma lan, porazgovarjajte se o novem načinu pridelovanja lanu, o Courtray-jevem (izgovori Kurtrejevem) načinu, kajti po starem načinu pridelovati lan se ne izplača več. Pridelujte lan, kjer to dopušča zemlja in podnebje, vlažnost in kraj.*) Ne dajte se osramotiti belgijskemu kmetu! Pridelujte lan, kajti ta ne raste samo zunaj na polji, ampak tudi na srcu človeškemu! Komaj pride človek na svet, že ga odeva snežnobela platnena srajčika jn v njegovi zibelki je dovolj platenine. In ko nam zaklenka mrtvaški zvonček, nas zopet oblečejo v platneno mrtvaško srajco in odenejo na odru s platneno prtenino! lian, preslica, statve in platno, ki vas tolikrat opevajo pesni in basni in pravljice, vrnite se vendar zopet nazaj v našo slovensko hišo, prinesite ji staro srečo, mir in veselje, pa tudi — cekinov! Slovenčev. *) Hvaležni bi bili, ko bi nam prijatelji v onih krajih, kjer se še prideluje lan, sporočili približno: koliko gospodarjev ga še seje in koliko ga primeroma pridela, ker bi radi tudi osebno kaj storili v prid lanarstvu. Živinoreja. Krmljenje konj spomladi. Znano je, kako dobro vpliva nekoliko korenja v jeseni na konje in njihovo zdravje; podoben učinek ima spomladi mlad osat, ki se izpodreže s koreninami vred iz zemlje in opere v vodi. Oboje, osat in korenje čisti kri pri živalih. Zelo previdni pa moramo biti, kadar prehajamo od suhe k zeleni krmi; mala nepazljivost lahko nakoplje hudo koliko (klanje) pri konjih. Sploh si zapomnimo, da za delavno živino se priporoča zelena krma zavoljo obilne vode, ki jo ima v sebi, šele na drugem mestu, a za molzne krave in mlado živino je v prvi vrsti na mestu. Dalje tudi ne smemo zabiti, da so redilne snovi v zelenih krmilih neenakomerno porazdeljene, živali pa, od katerih hočemo dan na dan pridnega dela, moramo krmiti enakomerno. Zato smemo izključno zeleno krmiti samo živali, ki so pri miru ali ki le malo delajo, pri delavnih konjih pa sme biti zelena krma le nekaka prikuha ali pa priboljšek, ne pa glavna piča. Sadjereja. Obrezovanje sadnega drevja. Priznati moramo, da se v zadnjih desetletjih precej razvija sadjereja pri nas. Mnogo mladega drevja se je nasadilo po našej domovini, katero obeta kmetom vsaj v tej stroki boljšo prihodnjost. Vendar je na tem polju gospodarstva še mnogo ledin, katere čakajo, da se pametno obdelajo in oskrbujejo. Mnogo namreč je še napak, ki jih ima še morda večina naših kmetov v sadjereji, med kateterimi omenimo danes le jedno, namreč obrezovanje sadnega drevja. To važno opravilo je mnogim kmetom še neznano, deloma štejejo v največjo kvar, ako se drevje obrezuje in otrebi. Takim naj veljajo te vrstice, v v katerih menim pojasniti, kaj je obrezovanje za sadno drevo in kako se mora ono višiti? Začnimo z mladim drevjem. Marsikako drevce požene toliko mladik in na to vejic, da jih je vse gosto. Ali zraven pa je slabe rasti, da kar medli. Kaj je temu krivo? Gotovo premalo moči, katero dobi ve iz zemlje, katero mora na toliko vej razdeliti. Ako režeš, dragi kmet, hleb kruha, pa imaš veliko otrok, dobil bode vsak le majhen košček, drugače pa je, če jih imaš manj, pa tiste lahko bolje nasitiš. Enako je z drevesom, katero ima preveč mladik in vej. Ako mu hočeš pomagati k boljši rasti, odreži in iztrebi slabejše veje, da potem ostale boljše rastejo. Tukaj velja pravilo: rajšemanj pa, tisto boljše! Velikokrat slišimo tožiti, da sadno drevje sicer obilno obrodi, pa je sadje jako drobno in kislo, pa ne dozori popolnoma. Ako si ogledamo takšno drevo, vidimo največkrat, da so temu krive pregoste veje, katere delajo seneo posebno znotvanjim vejam in sadju, da se ne more razvijati, rasti in zoreti. In ko pride čas, da se sadje spravlja z drevja, ne pomaga, da bi se ono otreslo, ker je večinoma še zeleno, tudi se ne more radi gostih vej na drevo, da bi se obiralo. Kaj stori tedaj kmet? Navadno vzame debelo prekljo, s katero otepava ubogo drevee tako, da je naposled na tleh več listja in vejevja, nego sadja. In tako dela z drevesom on, kateremu se je v spomladi hudo zdelo, ako bi kdo hotel drevesu nekaj nepotrebnih vej odrezati; pač slab razsodek! Kadar posebno v jeseni prihruje huda burja, katera hoče vse odnesti — katero drevo ona najbolj trga in lomi? Gotovo ono, katero ima najbolj goste veje, v katere se zavije veter, kakor v plašč in jih trga. Zatem pa navadno zapade sneg, kateri zopet gostovejnasto drevje tako naloži, da je gotovo več ali manj polomi. Vse drugače pa se lažje vseh teh sovražnikov brani drevo, katero je lepo obrezano in otrebljeno. Ono požene nato lepše vrhe in veje, pa rodi sieer manj na številu, ali toliko lepšega sadja. Tudi vihar in sneg ga manj rujeta, ker med redkimi vejami imata manj moči. Toda kedaj in kako naj se obrezuje sadno drevje? To velja opraviti sedaj v zgodnjej spomladi, ko je narhujši mraz že odnehal, pa dokler še drevje ni muževno. Sedaj naj se loti kmet svoje drevesnice, kakor tudi odraslega in eelo starega drevja. Seveda kar na mah ne more začeti sam, temuč treba mu je prej se učiti in vaditi tega dela. Do cela nevajen gotovo veliko več pokvari, nego popravi. K temu mu je treba primernega orodja. Majhna, pa ostra žagica, včasih tudi mala sekirica, močan zakrivljen nož in pa primerna lestvica, to je njegovo orodje. V drevesnici ali sploh pri mladem drevju mu je treba skrbeti, da se drevee postavi ravno po koncu in se h kolu priveže. Sedaj sc ono obreže in sicer najprej mladike pri zemlji in bližnje iz korenin izvirajoče, nato pa se še porežejo vejice do primerne višine drevesa. Ako ima vrh predolgo mladiko, prireže se tudi ta, drevee potem raste v primerno krono. Ako najdemo na mladem drevescu že sadnih (debelih) popkov, treba jih odščipniti, da drevee v rasti ne zadržujejo. Takšno je navadno obrezovanje v drevesnici. Sedaj se treba lotiti večjega drevja. Svetujem narprej, ako je drevje bolj nizko, da se ogleda drevo kar z tal in veje, katere vise prenizko, da so človeku že na poti, kar pri deblu odrežejo. Nato je treba zlesti na drevo, kjer je premnogokrat obilno dela. Vse divje mladike, dalje hirajoče, oblomljene in konečno vse pregoste veje morajo se odstraniti. Kdor temu delu ni vajen svetujem mu, naj ravna previdno in kadar dvomi, bi li prav storil ali ne, naj raje gre z drevesa in si od spodaj ogleda drevo. Od tal se namreč vse drugače vidi, nego če je človek na drevesu. To delo kakor rečeno, ni lahko, posebno še tam, kjer drevje še ni bilo nikoli strebljeno. Ondi ako je sila gosto, naj se obreže v prvo le za polovico in to najpotrebnejšega vejevja, da se drevo preveč ne rani. V pravi red spravi se drevo šele čez nekaj let, s vsakoletnim obrezovanjem. Tudi stara pa močna drevesa se naj otrebijo. Tem je posebno treba porezati kake divje mladike od spodaj okoli, dalje odsekati suhe vrhove in veje, pa vsaj toliko izredčiti goste veje, da je mogoče, ako je drevo pozneje kaj obrodilo, ga pošteno otresti. Se nekaj! Ako je drevo, kar se pogosto zgodi, od mladosti že nagnjeno na stran, čemur je kriv veter in sneg, naj se takšno drevo opre kolikor moči le od spodnje strani, da si ravnotežje lažje ohrani. Seveda mu je treba oskrbeti tudi za primerno podporo, kol ali kaj enacega. Da je obrezovanje sadnega drevja velike važnosti za sadjerejo, spoznamo lahko iz tega, ker ravno ob tej priliki se lahko tudi vse drevje natančno pregleda in pomanjkljivosti popravijo. Najde se sedaj mnoga rana na drevesu, katero treba izsnažiti in namazati, najde se marsikak sled črva in zalege gosenic, kar je treba vse umnemu sadjerejcu zatirati. Pohorski. Čebelarstvo. Čel)ide oh požaru. Kdor si je je že skusil, verjel bode, da so čebele ob požaru kaj neprijeten pomagač. Ne le, da se več ali manj osmodijo in pokončajo, temuč z srditim pikanjem še ljudem delo otežujejo. Treba je toraj imeti pozornost nanje. Ako je le mogoče, naj se panji rahlo prenesejo na kak hladen in temen kraj, toda to se mora zgoditi kaj rahlo in varno. Ondi se jim mora prej zamašeno žrelo odpreti, da se v panju ne zaduše. Sedaj se sicer vsujejo iz panja, ali v temi ne lete daleč. Kadar je nesreča minula, nesejo se ob mraku na prejšnje mesto nazaj. Ako pa ni mogoče panjev odnesti, naj se pokrijejo z kakšno odejo in pridno polivajo. Tema in mokra odeja ohranita čebele pri miru, da ostanejo v panjih in tako sc morda rešijo. Splošno. Bvlokranjskii železnica — in pomaiikanje krme. Izvanredna suša v lanskem poletji uničila je po raznih pokrajinah krmo, vsled česar so morali živinorejci svoje hleve izprazniti ali pa si po visokih cenah od drugod krmo preskrbeti, pri čem jim je šla vlada v toliko na roko, da je prevzela plačilo tovornih stroškov. Na Kranjskem trpel je črnomeljski okraj največ in je imel najhujše pomanjkanje krme. Živinorejci bi sicer radi nakupili seno, a dovažati bi se moralo od drugod. Ker si pa najbližje železniške postaje oddaljene mnogo ur, bili bi dovozni stroški od bližnje postaje ogromni; radi tega poskočila je cena sena na 12 in morda celo več kron — in to je preveč. Ako bi že imeli železnico, bi jim dovažala seno, recimo po K 7*— 100 kil — in tako ceno bi marsikateri živinorejec rad plačal, ki je moral letos živino prodati In če bi nas zopet kcdaj zadela taka suša, — se pač spet ne bode lahko pomagalo Belokrajni, — ker železnice ni. Letošnje pomanjkanje krme je pač vidljiv migljaj za naše poslance — in posebno še za poslance Belekrajne — in druge činitelje — belokranjska železnica se mora vendar enkrat zgraditi. Naprava dobre domače kave. Od vseh stranij se nam ponujajo razne kave iz domačih žit pod tujimi in domačimi imeni za ceno, ki se zdi na prvi pogled nizka, n. pr. 90 vin. za 1 kg. Toda če pomislimo, da je taka kava le nekoliko prenarejen ječmen ali druga hčerka ('ercrina, je 90 K dovolj visoka cena, po kateri plačujemo kmetje ječmen, dočim ga sami prodajamo po 14 do 15 kron. Saj si pa vsaka slovenska gospodinja sama lahko napravi najboljšo Kathreinerjovo ali če ima raj še Vydrovo žitno kavo, ki bo imela jako dober okus in bo zdrava in po ceni. Prvikrat se zdi cela operacija nekoliko dolgočasna, a ko uvidiš, koliko lahko s tem prihraniš, ti ne bo mr zelo malega truda. Vzemi veliko skledo lepo osnaženoga ječmena in ga dobro poškropi z vodo ter postavi na miren kraj, kjer ne bo nikomur na potu, (po zimi ne sme zmrzovati) da začne kaliti. Vsaki dan enkrat ali dvakrat premešaj, če treba znova pokropi. Tako ravnaj 7 do 8 dni, da postanejo kali daljše kot zrnje samo. Zdaj posuši nakaljeno zrnje v peči (pri štedilnik ognjiščih v roru), da lepo zarmeni. Na to premencaj posušeno zrnje med rokama, da odpadejo suhe kali in presej skozi sito zrnje, da odstraniš kali in drugi drobiž ter dobiš samo zrnje. Ko je to storjeno, polijemo zrnje z vodo, na 1 kg suhega zrnja približno 1 l vode in pustimo večkrat premešavši stati 24 ur, da se zrnje lepo napne in je čisto podobno onemu iz tovarne. Napeto zrnje sedaj žgemo v ponvi in sicer najpreje na pol, ga pustimo, da se shladi in zdaj ga šele popolnoma žgemo, ('e hočemo kavo popolnoma ponarediti po slavnih kavinih surogatih, ki jih kupujemo, preskrbimo zrnju lahko z majhno umetnijo tudi lesk. Vzemi malo sladkorja in ga žgi nekoliko časa, da se stopi, primešaj ga žganemu zrnju in dobro premešaj, ali pa že med žganjem ječmena potresi zrnje s sladkorno moko, da dobiš popolno tovarniško blago žt 90 vin. kg. Ker sama že dalje časa tako prakticiram, bi me veselilo, ko bi imele iz te male skušnje tudi druge slovenske gospodinje kaj dobička. Krone za kavine surogate potem lahko nesejo v hranilnico. Nežika Zajc. Zameiijaiije starih bankovcev. Stari papirnati denar po 5 in 50 goldinarjev zamenjava se še do 31. avgusta 1907, po 10 goldinarjev do 31. avgusta 1909 in po 100 goldinarjev do 31. oktobra 1910. Ako ima še kdo tak denar, lahko ga pošlje tilijalki c. kr. avstro ogrske banke v Ljubljano ali pa neposredno c. kr. avstro-ogrski banki na Dunaj s pismeno in po 1 K kolekovano vlogo, kojej priloži zavitek (kuvert) s svojim natančnim naslovom in fran-kiran s 35 v. Vloga se lahko glasi približno takole: Slavna filijalka c. in kr. avstro-ogrske banke v Ljubljani. Podpisani prosim, da mi slavna filijalka izvoli menjati bankovcev po gld. avstrijske veljave in mi poslati zamenjene bankovce v priloženem frankovanem zavitku priporočeno po pošti. Živinska sol. Finančno ministerstvo je znižalo cene živinske soli stisnjenim liznim kamnom. Pri 100 kg se je znižala cena od 8 kron na 7 kron, torej za 1 krono. Vprašanja in odgovori. Vprašanje !).: (N. P. v It. Koroško.) Bere se sedaj pogosto, da je voleji bob jako dobro gnojilo. Prašam, ali se seje jeseni med rž, pšenico, ali še le vigred med jari oves, koliko na ha, ali se požanje z žitom vred ali se pusti ostati in se potem s stročjem vred podorje i. I. d. Kje se kupi seme, kaj stane i. t. d. Prosim v Vašem cenjenem listu, kojega naročnik sem od začetka, odgovora. Odgovor 9.: Volčji bob ali lupina ima do 2 in globoke korenine z mnogimi gomoljčki, (2 cm veliki, neenakomerno razdeljeni), ki posredujejo vsrkavanje dušika naravnost iz zraka. Za pridelovanje rabimo: 1. dišečo rumeno lupino (lupinus luteus) z rumenim, lepo vonjavim cvetjem. Po-dolgasto-okroglo zrnje je črno in belo pikčasto in žilasto. Rabi se posebno kot piča za živino, na Nemškem sejejo ta rumeni volčji bob na bolj peščeni zemlji tudi za zeleno gnojenje, pa tudi za kavin surogat. 2. Višnjevi volčji bob (lupinus augusti f'olius) z okroglim zrnjem pepelnato sive barve z belkastimi pegami. Ni tako dober za zeleno krmo in gnojenje, da pa največ zrnja. 3. beli v. bob (lupinus albus) s plošnjalim belim zrnjem. Na južnem francoskem rabijo najbolj to vrsto za zeleno gnojenje. 4. rdeči v. bob (lupinus hirsutus) je samo lepotna rastlina za vrtove. Volčji bob ne mara za apneno, laporjevo, glinasto zemljo, posebno še če ima talno vodo. Najbolje uspeva na peščeni ilovici in ilovnati peščeni zemlji. Ker ima silno razvite korenine in lahko iz zraka vsrkava prosti dušik, zato se tudi na sicer slabi peščeni in kameniti zemlji še dobro počuti. Ako volčji bob na kaki njivi še ni rastel, tedaj mu prvo leto primankuje potrebnih gljivic v zemlji, ki posredujejo dobavo dušika, a pozneje se same naselijo in je zato tudi vspeh drugo, tretje leto drugačen od prvega. Lupino pridelujemo brez hlevskega gnoja, pač pa ji moramo postreči s kalijem, ki ga veliko potrebuje. Fosforne kisline jim ni treba kupovati, si jo zna sama preskrbeti iz zemlje. Na ha damo 4—500 leg kajnita. Volčji bob lahko sejete po vsakem sadežu, ki pušča za seboj zemljo brez plevela, posebno brez pirnice, najraje pa ga sejejo po rži ali okopavinah. Za volčjim bobom je najbolje sejati žila. Ako spravimo volčji bob v pravem času s polja, tedaj sledi ozimno, drugače jaro žito. Polje se pripravi s tem, da se naj preje globoko pre-orje v jeseni, spomladi na to pa prevleče in z brano zrnje spravi v zendjo. Najbolje je volčji bob sejati spomladi sušca ali malega travna, ker potem s pomočjo zimske vlage lahko skali in se lahko o pravem času spravi s polja, da se poseje rž za njim. Za krmo lahko sejete bob še v juniju, za zeleno gnojenje pa na strnišča. Seje se: za seno in zeleno krmo 200—260 leg rumenega, 210 — 270 kg višnjevega in 225—300 kg belega volčjega boba na 1 ha. Seme sc spravi samo 1—3 cm globoko v zemljo. Nekateri svetujejo volčji bob sejati ob enem z ržjo, bob potem pokositi in njivo prepustili rži. Drugi zopet priporočajo posebno za slabšo peščeno zemljo sejali volčji bob skupaj z graščico, ajdo i. t. d. Za zeleno krmo in seno kosimo volčji bob meseca julija, ko je nastavil že nekaj stročja na nekaterih mestih, pa še cvete. Pridela sc sena, kakor je zemlja in vreme; žolte lupine 20—30 pa tudi 80 kvintalov, bele in višnjeve 30—40 -100 mq na hektaru. Za zeleno gnojenje podorjemo volčji bob za jare sadeže konci oktobra, ko je stročje že po večini zastavljeno, le izjemoma v naslednji vigredi, za rž pa ga podorjemo preje, sredi do konca avgusta. V obče Vam svetujemo da napravite, ako se z lupino še niste bavili, poskus v manjši meri; dobro bi tudi bilo nekoliko preštudirati zanimivo knjižico „Lupinen und Seradellabau", von Kette und Konig, ki jo dobite pri Paulu Parey, Berlin S. W. Hedemannstrasse 10. Stane 3 K. Zajamčeno pristno vino prodaje za mašna vina belo od 40—50 kron 100 l postavljeno na postajo Postojna.. Rudeče pa od 35—40 kron. Zadrugam in večjim odjemalcem oddaja vino po izjemnih znižanih cenah. V zalogi je tudi tropinsko žganje. RaHprna (V Ictrft gospodarsko društvo, ima v svoji zadružni uauciua IV 1311 i;, kleli 4000 hl črnega in 500 lil belega vina. Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zmernih cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v lladerni. Take table preskrbi zadrugam „Zadružna zveza11. r dolge živeti in se veseliti dobrega zdravja? Da dosežete to, skrbite zato, da ohranite zdrav želodec in redno prebavljanje. Vsakomur, kdor je želodec s težkimi, prevročimi ali premrzlimi jedili pokvaril ali prehladil, gotovo pomaga GERMANOV ŽIVLJENJSKI CVET (ESENCA), katerega z največim uspehom rabi pri pomaiijkiinjn teka, slabosti želodca, napilinenju, gorcčici (zgagi), slabosti, glavobolu, omotici, krču, zaprtem telesu, zlati žili. go preobilih pojedinah, posebno pri mastnih in težko prebavljivih jedilih, ta cvet odstrani tiskanje in bolečine in zbuja tek, s čemur v visoki meri pomaga k ohranjenju telesa. Ker odstranjuje vse sprijene šoke iz telesa, očiščuje kri, in ima tudi pred vsemi podobnimi pripomočki to prednost, daje čisto neškodljiv, če se tudi rabi dolga leta, ker je napravljen iz najfinejših, skrbno izbranih zelišč, ter ima prijeten, grenko-aromatičen okus, da ga morejo rabiti tudi občutljive osebe, otroci in žene. (ijermiinov življenskl cvet kot pravo ljudsko in domače sredstvo, naj ne manjka v nobeni hiši, ker dostikrat obvaruje pred hudo boleznijo, ko ni zdravniške pomoči blizu. Pri nakupu naj se vedno zahteva Germanov življenskl cvet iz lekarne „črni orel“ v Belovaru, ker so še sredstva z enakim imenom, a ne tako dobra. Za znamenje pristnosti mora svaka steklenica, ki je v zelenem zavitku nositi polno ime tvrdke: Lekarna ,,pri črnem orlu“ K. Germana v Belovaru (Hrvatsko), kamor je tudi pošiljati vsa poštna naročila. Cena steklenice K V40. po pošti vsaj dve steklenici. Za zavoj 40 vin. več, kot poštno povzetje, ali se pošlje znesek prej. Naslovi morajo biti pisani razločno in natanko. Pojasnila, prospekti, navod o porabi zastonj. Germanov življenskl cvet moram trpečemu človeštvu najtopleje priporočiti, ker sem se osebno, kakor pri mnogih občanih katerim sem ga priporočal, mogel prepričati, o izvrstnih uspehih. Edmund Medeotti, župnik v Trojstvu, Hrvatsko. Naznanjam Vam, da sem od raznih stranij poskusil že mnogo sredstev, ali nobeno ni imelo zaželjeni uspeh, kakor Germnnov življenskl cvet. Andrej Žižek, Sv. Ana na Krembergu. Pošljite mi zopet osem steklenic Germanovega življenskega cveta, ki ga bom vsem bolehajočim na želodcu najtopleje priporočala Jaz že okrevam. 225 -(i—10 Apolonija Haberl v Semrijah, Štajersko. Prinnrnfta en ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško-rl ipui Ul»a oo . dn,,, j„ poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. \n\nn ifnlionio °d plemenitih kur, kakor 1. Plymut-Boks, JaJUd, LA ValJClIJC g Hudan z velikim čopom, 3. bele Italijanke, 4. Zlatoprižni Viandot, 5. Črni veliki Langshan, 6. Hamburški zlatoprižni Fazan, 7. Srebrnoprižni Fazan, ducend 5 K; Italijanska velika gos 1 jajce 1 K. Velike francoske kunce (zajce) po starosti od 3 do 6 K, oddaja Ivan Kranjc v Št. liju p. Velenje, Štajersko b—3 AnrelfU imnrilin Szegedinska I-a, sladka, jamčeno UgrbKd. I U4llala [Jctpi IKd. prava< priznano najboljše vrste. Lastni pridelek h kg b Kron. Pošilja se proti povzetju od 1 kg naprej poštnine prosto. Nadalje posebnosti: Špeh, ogrske salami itd po naj-niž i ceni. Hazpošiljevalna trgovina raznovrstnih deželnih pridelkov 11A UP I A. RUDOLF, Budimpešta (Ogrsko) Vil. Ovoda-cesta 22. ___________________________________________________24-3 Valentov«no in saniotvorno orodje za škropljenje „Syphonia“ za vinograde, za hmeljske nasade, za pokon-če vanj e škodljivcev na sadnem drevju, v od-1 stranjenje bolezni na listju, za pokončevanje >' 4 grenkiiljice in divje gorčice i. I. d Sam o tvor na, nosljiva | btizgalnica tudi z kotlom iz bakra za K) ali 15 litrov lekočine z ali brez priprave za mešanje s petrolejem in samotvorne vozne brizgalnice s 00 in 100 litrov vsebine izdeluje iti prodaja kot Specijaliteta 241) li 1 P H. MATFARTH & Co. poljpilrlskih strojev, posebna tovarna za vinske stlskalnive in strojev za vporabljeiije sadja. Dunaj II., Tahorstrasse št. 71. ilnstrovani eeniki brezplačno. Zastopniki prodajalci se radi sprejnio. ‘-Mm ■ - fk -M Obzirni AleKandra' danski posnemalnik za mleko. Prednosti: Niijostrejo posncniiinjo — lalti^k tok — hitro hi pripravno snaženje — nevnr-nost i/.kljnčona — jiMlnolotno jamstvo. Izdeluje na uro: 55 do 500 litrov z ročnim delom, 400 do 2500 litrov z gonilno silo. Zaloga vzorcev 2 tl 12—1 akcijska družba ,,Titan11 Dunaj, I., Kaiser Ferdinandsplatz 5. Zastopniki se povsod iščejo. Patent* sprave za žveplanje trt jednostavno i duplo delajoč ŠKROPILNICE PROTI PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE prodaja v najboljši izvršitvi, JG.HEllER m DONIMO H. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno. 23(1 12-4 Proti škodljivcem sadja in vrtnih nasadov. Brizgalnlca za sadje in vrle „mali eudež“ za nositi,! peljati, tudi na roko in za ‘vleči Brizgalnica za peronosporo „Austria“ Žvepljalnik „Viii—2 1 Amerikanski motor na bencin najsposobnejši motor za Kmetijo in rokodelce, ker je jed-nostaven in zanesljiv ter malo stane, kar se pri nobenem drugem motorju ne doseže. Več motorjev od nas že teko pri poljedelcih, koji so nam za iste prav hvaležni, ker z njim mlati, rezanco reže, drva žaga in sploh opravi vsako delo za majhen denar. Najboljše poljedelske stroje, kakor: mlatilnice, slamoreznice, gepeljne, čistilnice, mline in preše za sadje in grozdje itd. Železo, traverze, železniške šine, cement, Štorje za strop in vso potrebščino za stavbe, okov in orodje ter pozlačene nagrobne križe se dobe najceneje pri m x—17 Karol Kavšeka nasled. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga poljcdelj. strojev Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. o, 0 1 6 S 1§l333b’33^33333.30’33033||CCCCCCCt^C£c££ic£££€^ C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne w*r blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersflugel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dunaj, I., Franz Joseptis-Quai št. 13. 233 24-7 ^0^0033333333333331 [33333333330333333^33^ Globe mlekarske naprave kakor tudi vse stroje in orodje za transport mleka, za delanje masla, sira itd. izborno napravljeno prodaja Globe - separatni " družba Dunaj XVI/2 Neumayergasse Nr. 17. Zahtevajte iliistrovane cenike. Zastopniki se iščejo. Izuirni so v trpežnosti, množini in natančnosti posnemanja AIla-Laval pe$nemalniki nedosegljivi. ('ez; pol miljona komadov je postavljenih in z čez GOO prvimi odlikovanji. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Delniška družba ALFA SEPARATOR Praga Dunaj Gradec Specijelna tovarna za mlekarske stroje in oprave najboljše vrste. Zastopniki sc povsod Iščejo. 'Or- i i -i i 1 i a j boljša in n a j s i g n n n o j š a Stanje vlog 30. novembra 1904: čez 10 milijonov kron pvili k. a za šte<3 onjo! Denarni promet 30. nov. 1904: čez 42 milijonov kron Ljudska posojilnica preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak de- y| ||o Q|„ brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po |2 |0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 30. novembra 1904: K I0,586.I28,7I. — Denarni promet do 30. novembra 1904: 42,500.883'08. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovan j e kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. januvarja 1905. Dr. Ivan Šušteršič, Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, predsednik, Očfborn.ilci: Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. Dr. Andrej Karlin, Karol Kauscliegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, im, x-<; podpredsednik. Anton Delec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. stolni kanonik v Ljubljani. Frančišek Leskovic, zasebnik in blag. Ljud. pos. veleposestnik v Ljubljani. Karol Pollak, tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik pri D. M. Polju, Gregor Šlibar, župnik na Hudniku svet. trg. in obrt. zbor. V Ljubljani. Janez Smrekar katehet v Ljubljani. k> gf gf gf gf gf fer gf gf §r gf K- gf I I gf & Br Gospodarska zveza centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, Gradišče št. I (uhod; Kongresni trg št. 16) pi*0)sl< vbuj o za svojo olano vseh gospodarskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: To----------- maževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.; vseh gospodinjskih potrebščin; IPIEOČL^OO vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov, mr* Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg. naprej. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Kož.mnn, uradni vodja „Zadružne zvcze“. — Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.