153
Slovstvene stvari*
Jezikoslovne drobtine.
O pomenu besed  ves,  vicus, viče,  vičar,  wasz-
pats, gospod, hospes itd.
Spisal Davorin Terstenjak.
Visokoučeni Bopp J) besedo: ves (bL»cb), ktera v cerkveno-slovenščini pomenja: ^moiov, Platz, Stelle, Ge-gend, Landgut, praedium, primerja s sanskrit-skim: vecas, domus, hram, z grškim: ofaog, latinskim: vicus, in z litevskim: ves (wesz) v besedi: w e s z p a t s; ali C. W. Smith, 2) ako se ne motim rodom Danec, in v slovanšcini bolje izurjen kakor marsikteri slovansk učenjak, — te primere ne potrjuje, ker besedam: vegas, ofaog, vicus najde v litevščini primerno besedo: ukis, hram, ukininkas, Bauernhof-besitzer. Ukis je iz vikis tako postalo, kakor ul Bienenstock iz val, tegere, usna, corium, iz vas, tegere, kakor sansk. uru, magnus iz varu, latinsk: ustus iz vastus iz v&s, ardere, zato: Vesuvius, ar d en s, der ,,brennende."
C. W. Smith misli, da je nekdaj v litevščini moglo deblo wesztis znano biti v pomenu: gost, obisko-v a v e c, ker litevščina ima w e s z n e „eine Prau, die zum Besuche kommt", weszeti „in Prauengesellschaft gehen" itd. Sem spada tudi staroprusko: reidewei-sines, Ševo4.$%cuoow, gastfrei, radovesen.
Tudi jaz sem Smithovih misel, da korenika ves pomenja^ pohajati, obiskovati, dohajati, ker tudi na Stajarskem se rabi „v ves iti" v zmislu: „zum Besuche gehen" (v čisto tem pomenu tudi na Dolenjskem — Vred.), „v ves priti" „zu Gaste kommen", in to koreniko nam je še ohranila sanskritščina: viš, in-trare, in pomen za domovje, prebivališče se je tako izobrazil, kakor iz nrjeti, intrare: nirišče, — domus.
Vicus, villa, po Benarvu diminutiv za vicla, v i cul a po izpahnjenem guturalcu, primeri: slov. seno za sekno, latinsko: lumen za lucmen, korenika luc itd.; — dalje ofaog} litevsk. ukis, se toraj ne ujemajo z besedami: ves, weszne, weisines, wesz-pats, in imajo drugo koreniko, in jaz mislim ono, ktero sanskritska beseda: vi9, tribus, plebs, Stamm, Volk, vigam patis, Herr des Volkes. Da so besedo vik z=z ukis — v i 9 tudi nekdaj Slovenci poznali, potrjuje beseda: vičar, to je mož, človek, kteri zunaj vesi — na občini ima malo posestvo, ktero mu je soseska poklonila in on^zato mora srenjsko živino pasti, polja čuvati itd. Na Stajarskem imamo več rodbin z imenom Vičar, dalje ves Vičanci; primeri Viče, ves pred ptujskim mestom,   Vič,  ves  pred Ljubljano.
Vicus, ukis, viče je toraj kraj, kjer seljaci, prostaci stanujejo, villici, Hofbauern, pagani — ne pa cives oppidani, mestjani, tržani.
Gori sem rekel, da je vičar ^posestnik hiše in zemljišča na srenjski lastnini; al na Stajarskem še poznamo drugo vrsto posestnikov, kteri se velijo žel ar j i, ti so večidel ob koncu vesi, zato se tudi velijo končniki, Viertelbauern, zato konec, Marktviertel, Stadt-viertel. Z e 1 a r izpeljujem iz žal, žel, dxrrj, Rand, posebno kraj vode, ripa, litevsk.: g a las, Ende, letski:
l) Sansk. gloss. h. v 2) „Beitrage zur vergl. Sprachf. 1862" stran 148.
gals, zato ime trga: Žavcz^Žalec, ker ob bregu Savininem stoji.*) (Tudi vas ob ^blejskem" jezeru imenuje se „Ž e 1 e č e."   Vred.)
V  litevščini pomenja: weszpats, gospod, Herr, v prusčini: waispati, Hausfrau, in C. W. Smith lepo razjasnuje početek tega poznamovanja reksi: „denn nichts gibt, besonders bei barbarischen Volkern, einem edlen Hause mehr Glanz, als wenn es viele gast-freundliche Verbindungen und taglichen Besuch hat"; — toraj weszpats — gospod, kterega pohajajo, obiskujejo — vesujejo.
V  zmislu je tedaj beseda weszpats z besedo gospod sorodna. Gospod, Gospodin, Gospodar, ga s da**) pa izvirno pomenja: Gastherr, in je sestavljena iz ga s, gos, sansk. ghas, edere, in pod (no#b z=z podiš) dominus sansk. patis, dominus, gršk. notna, domina, lat. potiri, com-pos, za eom-potis, im-pos — za im-potis.
Iz korenike gas je latinski hospes za hospets genit. ho spi tis, in se korenično in zvučno (lautlich) ujema s slov. Gospod; — dalje h os tis, nekdaj, kakor Ciceron trdi z=z hospes, peregrinus, in pa h 0-stia, Opfermahl. Čudovite enakosti! Nizami ima prav rekši: Vsaka beseda je del duše.
*) Svojo nekdanjo  izpeljavo   iz  korenike žel~žer,  comedere3 toraj preklicem.                                                                Pis.
*•) Gasda, toraj ,,der Mahi zz: Essengeber", primeri hrvatsko: knče gasda. V besedi gost je t epitesa; primeri jest za jez, ego, srbski: ne rast, veper, za neras, slov. meras? meresec.                                                                        Pis.