PRIMORSKI DNEVNIK Cena 50 lir Leto XXIII. St. 41 (6625) TRST, sobota, 18. februarja 1967 PO GLASOVANJU V SENATU Tudi poslanska zbornica je izglasovala ^upnico vladi levega centra Medel govor predsednika vlade Mora, ki se je izognil odgovorom na bistvena pereča vprašanja - Stališče vodstva KD Republikanski poslanci so glasovali za zaupnico s pridržki tildo — Poslanska zbornica je danes izglasovala zaup- ilo 50liatii s 329 glasovi proti 238. Tudi tokrat glasovanje ni 08sov 6111 <<<5ist0>>- v senatu Je Pot socialističnih senatorjev pri &j.ejojUsarnoaiTznistrdanka^ke d^eh letih zvišale investicije za 6.2 odstotka. V tem okviru je Moro na njemu tipično umerjen in svojstven način tudi ponovil vse osnovne smernice vlade glede gospodarske politike. Drugi najdaljši del govora pa je bil posvečen zunanji politiki, pri čemer je Moro uporabljal dokaj pomirljiv in «odprt» ton, saj je med drugim — sicer polemično z Vec-chiettijem — dejal, da se lahko meni, da je stari atlantizem preživel. Glede vietnamskega spopada pa je bil predsednik vlade izredno oprezen, čeprav je bila iz splošnega konteksta izjav vidna zaskrbljenost in nezadovoljstvo zaradi ponovnega pričetka bombardiranja v Vietnamu, istočasno pa tudi nič manjša prizadetost, da se to pove na tak način, da ne bodo prizadeti vladni krogi ZDA. Snu” iz ‘‘»s« e’ v Poslanski zbornici cer g^Publikanci dejali, da si-dat 5a®?uJejo za zaupnico, ven-ka, h”10 v pričakovanju sestan-?°. ga že predložili repu-"tenda in glede katerega je Tu(jj7 Prišlo d0 soglasja«. Piane o dejstvo potrjuje do sedaj »Ottio nCene’ ha gre samo za tre-bistvu VemirJe' medtem ko gre v snovnih 3 resen spor o izvajanju o-k tucjj Programskih zahtev. Zato riirnanipVladal° danes dokajšnje za-Mor ®ovor predsednika vla-ti ua l.’ ^ Pa se je izognil odgovo-Moto !8tvena sporna vprašanja. *NaJ6zel° obširno govoril o go-ba Se .lUtl vprašanjih in utemeljil, .ef se • P°*°^aj bistveno izboljšal, ^ Za *an' narodni dohodek zvi-5-5 (jj b-3 odstotka, potrošnja za in so se prvikrat po ... |,, um, ,n, Mlnnm„, mi m„ m, „■ m, n, imm, uiiiiinni, u, iiiiiiiiiiiiniiiii SVETA NARODOV SFRJ Postopek za spremembo ustave Razmejitev zakonodajne pristojnosti nkovski predlaga ustavni zakon o jeziku lt**ni tajniki ne bi bili več člani izvršnega sveta UPu našega dopisnika) ‘vezne 17. —• Svet narodov skuPščine je po izčrpni raz-T^dložil zveznemu svetu, naj h, ifij^bipek za spremembo usta-bo zvezni svet, kot je S, l atl'. soglašal s tem predložit D. Ustanovljena skupna komi-iSh di cev’ znanstvenikov in i^9n'tJavcev’ bo na podlagi Srjyn Predl°g°v in razprave na dokončen predlog spre- |Sfo«ave. Te spremembe se na funkcije in delokrog Sv arod°v in izvolitev njegovih in Ses^avo zveznega izvršnega sVe in P°ložai zveznih organov u-\>v n, na nekatera vprašanja od-"li. med federacijo in republika- Se ®vet;a narodov se predlaga, % ju zakonov (družbenega ^ jak Poračuna in drugih osnovati °noV) s stališča enakoprav-^išj^hov in odločal o drugih S^jno i sPadaj0 trenutno v “ |sa st zveznega sveta (zunanja .-MPst’ narodna obramba, javna ? bačin ??iranja politika itd.). Na h-^ba se na pr. zagotovila u-i),e tJolipifPbbhk v določanju zuna-e enakopravna udeležbi1 *Unt Narodov pri izvolitvi zvez-! lonarjev, ki jih sedaj vo- s 2Vezni svet> j Sestave zveznega izvršnega v L^edln P°ložaja zveznih organov k- - ,a, da zvezni izvršni svet svoje delovanje usmeri na izvajanje politike zve-,>pCine *n da se okrepi samo-®.ln odgovornost zveznih or- V>n n _______________I V^je ^ Prvenstveno skrbeli za skuVZvezn*h zakonov in politi-ne' V zvezi s tem se i^ljajo’ da zvezni izvršni svet sedele v. bodoče samo predsedniki *\c ’ lzvoljeni iz vrst zveznih iJ m ne več, kot doslej, tu- * 1Ojniki in zvezni tajniki tlov 5edniki republiških izvršnih ^dV L\,8rMJbj’ Predlogi sprememb usta-J/Jfo Za tern. da se točneje do-js lik ;Llst°jnosti federacije in re-|jA Sea Področju zakonodaje, to tjpi p.2 Ustreznimi ustavnimi do-H? tškonClzira’ da zveza z osnovni-'fclNbn' Ureia samo odnose, ki so C^fslT Za enotnost družbeno-go-L*%a e®a in družbeno političnega »JotrgL^bdi se nadalje, da bi bi-Va naj110 Proučiti, za katera podaje, J zveza izdaja osnovne za- j|jV' ipgjbavi je bilo več pomisle-th’ da „ drugim glede upravičeno-■, a Pr. državni tajnik za zu-p.? član < Va v bodoče ne bi bil kiM 1diha v*ade in v zvezi s tem ta clia j da bi se na ta JV? drža Kongoški baker KINŠASA, 17. — Danes so v Kin-šasi podpisali med kongoško družbo in belgijsko družbo sporazum o tehničnem sodelovanju, ki dovoljuje obnovitev izvoza in prodajanja bakra iz Katange. Kongoška rudarska druž ba je prevzela 1. januarja nadzorstvo in UDravo rudnikov bakra v Katangi, ki so bili prej last belgijske rudarske družbe. S tem v zvezi se je ustavilo prodajanje in izvažanje bakra. Z današnjim sporazumom so odstranjene vse ovire. Kongoška tiskovna agencija je v zvezi s tem sporazumom pripomnila: S podpisom sporazuma je kongoška demokratična republika, z Izvajanjem svojih suverenih pravic, napravila nov korak na poti gospodarske neodvisnosti dežele in sinova v celoti uživa inkaso v tujih valutah, ki prihaja iz Izvoza rud. V okviru zunanjepolitičnih vprašanj je Moro govoril tudi o novi politiki Zahodne Nemčije, ko predvideva tudi navezavo diplomatskih odnosov z vzhodnimi državami, kjer »okoliščine dopuščajo«. Moro se je v tej zvezi pohvalil, da Italija že izvaja takšno politiko, in je navedel primere prijateljskih stikov s SZ, Poljsko, Jugoslavijo in Romunijo. Nadaljnji del govora je bdi posvečen konferenci osemnajstih o razorožitvi ter splošnim vprašanjem in med drugim naporom proti širjenju atomske oborožitve. šele v zaključku je Moro na dokaj kroničen način nekako mimogrede omenil osnovna sporna vprašanja, zaradi katerih še vedno grozi vladna kriza. Tako je dejal, da je program vlade «prav gotovo zelo obsežen« in da torej skoro ne bo mogoče v celoti izpolniti vseh obveznosti. Vendar pa pravi Moro, da gre za vprašanja, ki se jih nihče ni izmislil, in torej predstavljajo nekako idealno obveznost strank levega centra. Pri tem pa je tudi govoril o parlamentarnem sistemu, ki zahteva določen postopek. Nato je predsednik vlade navedel vrsto zakonskih predlogov, ki jih pripravljajo vlada ali ministrstva, in med njimi na prvem mestu za konski predlog o financiranju de žel, za kar so nekatere težave, med tem ko jih ni glede reforme volil nega zakona. Zlasti zapleteno je šolsko vprašanje. Glede Federconsorzi Je Moro dejal, da je možnost skupnih stališč o ugotovitvi stroškov za preteklo poslovanje, za ostala vprašanja »preureditve in modernizacije ustanove« pa so v okviru vlade samo koristne indikacije, kar z drugimi besedami pomeni, da ta bistvena vprašanja še niso rešena. Na seji načelnikov skupin Je prevladalo tehnično - demokristjansko stališče, da bo poslanska zbornica nadaljevala delo, tako da bo najprej proučila proračun in šele zatem bo glasovala o petletnem gospodarskem načrtu. Danes se je sestal izvršni odbor KD, ki Je soglasno odobril izjavo, v kateri je govora o popolni podpori sedanji vladi brez škodljivih prekinitev, in da se KD trudi, da se izvrši dogovorjeni program. V izjavi Je tudi poudarjena pripravljenost za razgovor z ostalimi strankami levega centra. Generalni državni pravdnik prizivnega sodišča v Rimu Giuseppe Lattanzi je pričel preiskavo v zvezi z zadevo SIFAR. Preiskava se nanaša na ugotovitev, kako so izginili dokumenti iz uradov, in na ugotovitev, kako so razni listi prišli do originalov in do kopij izginulih dokumentov. Iz poročila o tej preiskavi izhaja, da gre preJvsem ,za raziskovanje druge zadeve, in torej zlasti za pritisk na liste, ki so objavljale o obveščevalni službi presenetljive podrobnosti. Po volitvah na Nizozemskem HAAG, 17. — Kraljica Julijana je začela danes posvetovanja za sestavo nove vlade po volitvah, ki so bi. le v sredo. Na teh volitvah sta nazadovali dve glavni stranki, t. J. ka toliška in socialistična. Koalicija med katoličani in socialisti se izključuje in prav tako koalicija med socialisti in liberalci. Zato so mnenja, da bo najverjetnejša rešitev koalicija med katoličani, liberalci, zgodovinskimi kristjani in protirevolucionarnimi protestanti. CIA vpliva na politiko sindikatov NEW YORK, 17. — Ameriški sindikalni voditelj Reuther je v telefonskem intervjuju dopisniku «New York Posta« izjavil, da je »pronicanje CIA v ameriško sindikalno organizacijo AFL-CIO «mnogo hujša zadeva« kakor razkritja o podpori, ki jo je CIA dajala študentovskim organizaciajm. Reuther je izjavil, da bo nekega dne vse razkrinkal. Pripomnil Je, da noče sedaj izjaviti drugega, v trenutku, ko so odnosi med njegovim sindikatom in ALF-CIO napeti. Vendar pa je izjavil, da je priprav, ljen vztrajati pri obtožbah, ki jih je izrekel lani proti svojemu tovarišu v sindikalni centrali Lovesto-nu, ki je ravnatelj za mednarodne zadeve v ALF-CIO in ki je po Reu-therjevih trditvah imel tajne stike s CIA. Dopisnik lista «New York Post« James Wechsler, ki piše o tem, pravi da je preiskava ugotovila, da CIA financira številno med. narodno dejavnost AFL-CIO, zlasti v Latinski Ameriki. Dalje pravi, da je preiskava pokazala vsaj en senzacionalen primer diskretnega vmešavanja CIA v volitve v nekem sindikatu, ki je včlanjen v ALF-CIO. Ko je kandidat CIA zmagal na volitvah, sta se osebje in proračun sindikata povečala in njegova mednarodna dejavnost se je nenadoma pomnožila v Latinski Ameriki in na Srednjem vzhodu. «New York Times« omenja danes pet novih organizacij, ki so po njegovem mnenju verjetno posredno dobivale podporo od CIA. Upravniki teh organizacij pa so izjavili, da | o tem nič ne vedo. ZAKLJUČEN OBISK PREDSEDNIKA SFRJ V AVSTRIJI Tito obiskal Gradec Vsebina skupnega poročila Sinoči je Tito prispel v Maribor, od koder se bo danes vrnil v Beograd • V sporočilu so omenjeni tudi koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati MARIBOR, 17. — Predsednik republika maršal Tito je odpotoval danes dopoldne po štiridnevnem bivanju na Dunaju v Gradec. Toplo so ga pozdravi predsednik Jonas, kancler dr. Klaus in ostale visoke avstrijske osebnosti. Na poti v domovino se je predsednik Tito zadržal nekaj ur v Gradcu, kjer mu je štajerski deželni glavar Krainer priredil kosilo, po katerem si je Tito ogledal obrate tovarne Simme-ring-Pauker, kjer so ga delavci prisrčno pozdravili. Ob 16. uri je predsednik Tito s soprogo in ostalimi člani spremstva odpotoval iz Gradca proti Mariboru, od koder se je brzojavno zahvalil avstrijskemu predsedniku Jonasu za prisrčno gostoljubnost in prijateljsko pozornost za časa obiska in je izrazil prepričanje, da bosta obisk in razgovori prispevali k nadaljnji utrditvi odnosov in razširitvi sodelovanja med obema državama v interesu o-beh narodov in miru na svetu. Predsednik Tito se jutri zjutraj vrača s plavim vlakom v Beograd. Na Dunaju je bilo danes popoldne v trenutku, ko je plavi vlak predsednika Tita zapuščal avstrijsko o-zemlje, objavljeno skupno poročilo o obisku in razgovorih, ki so, v iiiiiiiiiiuiiniiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiii ZAKAJ SO ZDA OBNOVILE BOMBARDIRANJE Pentagon izkorišča kitajsko politiko za zaostrovanje vojne v Vietnamu Hošiminhova poslanica papežu je edina podlaga za sporazumno rešitev PARIZ, 17. — «Poslanica predsednika Hošiminha papežu Pavlu VI. je edina podlaga za sporazumno rešitev,« je izjavil sinoči prvi tajnik severnovietnamskega predstavništva v Parizu med pogovorom z dvema angleškima laburističnima poslancema. Poslanca sta v Londonu izjavila, da mora biti brezpogoj- na prekinitev bombardiranja/ n%< škimi vojnimi ujetniki in z dobav- severu prvi pogoj za začetek kakršnih koli pogovorov. Kajti nespametno je zahtevati od Severnega Vietnama, naj pokaže recipročnost, dokler Američani po-šiljajo orožje in vojake v Vietnam. Glasilo sevemovietnamske vlade je danes ostro obsodilo stališče, ki ga je zavzel Wilson glede Vietnama. Wilsona je označilo za «enega, ki za malo denarja dela reklamo za farso o mirovnih pogajanjih Johnsonove klike«. V Kairu so v uradnih krogih izjavili, da je bil nedavno vsaj en posreden stik med ZDA in Severnim Vietnamom s posredovanjem zunanjega ministra ZAR. 26. januarja se je funkcionar azijskega oddelka zunanjega ministrstva ločeno sestal s sevemovietnamskim in z ameriškim poslanikom. Leta 1966 je ZAR nastopala kot povezovalka med Washing- tonom in Hanojem v zvezi z ameri- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii ČEN JI NAPOVEDUJE ŠE POSLABŠANJE ODNOSOV S SZ «Kulturna revolucija» vedno bolj ogroža socialistične pridobitve na Kitajskem Še vedno spopadi v številnih pokrajinah . Posebna navodila vojski v Šink jangu PEKING, 17. — Kakor poroča neki list rdečih gardistov, je kitajski zunanji minister šen Ji izjavil, da je treba pričakovati, da se bodo kitajsko-sovjetski odnosi še poslabšali in da bo prišlo morda tudi do popolnega razbitja. V tem primem bi se prebivalstvo severne Kitajske, Mandžurije in Notranje Mongolije «znašlo v prvi črti protirevizionistične fronte«. «Tako imenovana kulturna revolucija ustvarja vedno večjo nevar- način a zu- V* *ar£rzavnef!a tainika ^sti-o eye v odnosu na zunanje 'riJgih >vski ,. g«1* “ ‘>r 0vijf?a se zadnjo čase mnogo v UUNUSU Ilci ZUIldUJC h_'';rveni5*rugih držav degradirala. iw°vii K°vski pa je med drugim rtVa,da 0 enakopravnosti naro-i ^dlaga, Zvezi s tem o jeziku in jNltg da se izda ustavni zakon državnega tajnika za k^iel ,Zadeve Mišo Pavičevič je (3 ja Qar>es ločeno veleposlanika . Veleposlanika Kanade, ka-dčnitfl?Zr°dil not'- v zvezi s te-dinu’’ napadi na jugoslovan-,>tvaotaatska in konzularna za-}e20 ZDA in Kanadi 29. ja- nost za socialistične pridobitve kitajskega ljudstva.« To poudarjajo danes «Izvestija» v svojem običajnem poročilu o dogodkih na Kitajskem. List pravi, da v Pekingu u-radno priznavajo, da so številna odgovorna politična in upravna mesta še vedno v rokah Maocetungo-vih nasprotnikov, ki organizirajo ofenzivo proti kulturni revoluciji. Kitajski tisk obširno piše o zmagah Maocetungove skupine, toda iz samih uradnih izjav se lahko ugotovi, da ima Maocetung dejansko nadzorstvo samo nad petimi od več ko dvajset kitajskih pokrajin. Se vedno prihajajo poročila o spopadih, zlasti v Sinkjangu, Tibetu in Notranji Mongoliji. V teh pokrajinah, kjer so številne nekitajske narodne manjšine, je močan odpor proti Maocetungu. List piše zatem, da Je kulturna revolucija razprostrla svoje tipalke tudi na podeželje, in ugotavlja, da ni nobenih znakov o zmanjšanju borbe za oblast. Agencija Tass poroča, da zahodni tisk še dalje vztraja pri tesni povezavi ameriške obnovitve bombardiranja Severnega Vietnama in ostre protisovjetske kampanje na Kitajskem. Buržoazni tisk meni, da se je predsednik Johnson odločil zavrniti hanojske mirovne ponudbe zaradi koristi, ki Jo Američani ima. jo od sedanje pekinške politične linije, ki ustvarja velike težave za borbo vietnamskega ljudstva. Sovjetska agencija javlja zatem, da sta kitajski centralni komite in kitajska vlada dala Maocetungovi skupini pravico razpustiti vsako organizacijo, ki jo ima za nezaželeno, Ta ukrep ima po mnenju tujih dopisnikov na Kitajskem namen omo- gočiti razpustitev vsekitajske zveze dela, kjer imajo Maocetungovi nasprotniki še vedno močne položaje. Tass izraža zatem zadovoljstvo, ker se odpor proti sedanji vodilni skupini nadaljuje in ker je še močan tudi v vojski. To dokazuje tudi dejstvo, da je Maocetung dal navodila, naj se izvaja kulturna revolucija v oboroženih silah s previdnostjo in brez naglice in naj se ji brez drugega odpovedo, kjer nastanejo «težave». Na koncu pravi agencija, da so demonstracije pred sovjetskim poslaništvom v Pekingu popolnoma prenehale, ni pa prenehala gonja proti Sovjetski zvezi in KP SZ. Danes so objavili jasna navodila, ki so jih dali centralni komite, vlada in vojaška komisija v centralnem komiteji^ o politični dejavnosti vojske v Sinkjangu. Navodila določajo, da je borba proti »imperializmu in modernemu revizionizmu« poglavitna naloga vojakov v Sinkjangu. Dalje določajo, da se mora kulturna revolucija med vojaki te pokrajine voditi izključno pod odgovornostjo njihovih voditeljev. Navodila določajo naslednje: Nobena množična ali privatna organizacija ni v Sinkjangu pooblaščena vmešavati se v politično dejavnost v vojski. Nobena revolucionarna dejavnost ne sme zmanjšati discipline ali borbenosti vojaških enot. Vse tatvine orožja in streliva v Sinkjangu bodo veljale za protirevolucionarna dejanja. Revolucionarne sile bodo lahko določile svoje nadzorstvo samo v bolnišnicah, v šolah in v vojaških umetniških središčih. Kitajske šole se odpirajo, potem ko so bile zaprte skoraj osem me- secev. Začele so se odpirati nižje srednje šole in kmalu se bodo odprle tudi višje srednje in visoke šole. Študente pozivajo, naj se čim-prej vrnejo v šolo, kjer bodo lahko nadaljevali revolucionarno dejavnost. Nižje srednje šole bodo namreč «postale važno torišče kulturne revolucije«. Študenti bodo morali kritizirati tiste, ki gredo po poti kapitalizma, in uničiti stari sistem šolanja. Študenti in profesorji bodo morali pripraviti nov sistem, ki naj vzgaja mladino z Maocetungovo mislijo, čigar citati skupno z drugimi dokumenti komunistične stranke bodo glavni teksti za študiranje tudi v nižjih srednjih šolah, študentje se bodo morali tudi organizirati v »rdeče vojake« in prepevati revolucionarne pesmi. Pekinški radio javlja, da sedaj pošiljajo v tovarne in na podeželje poveljnike vojaških enot, da «širijo Maocetungovo misel in spodbujajo na proizvodnjo«. Bolgarska tiskovna agencija poroča, da je neki list rdečih gardistov sporočil, da «protimaovi vojaki dezorganizirano demonstrirajo po ulicah, likvidirajo »uporniške revo lucionarje« in so ločili Notranjo Mongolijo od ostalega sveta«. Vojake vodi pomočnik političnega poveljnika vojaških oddelkov v Notranji Mongoliji. Stanje se stalno slabša. član centralnega odbora kulturne revolucije in podravnatelj »Rdeče zastave« je na nekem zborovanju izjavil, da je »reakcionarni vpliv predsednika republike Liu Šao Čija, glavnega tajnika komunistične stran ke Teng Hsiao Pinga in člana centralnega komiteja komunistične stran ke Tao Čuja še vedno zelo močan«. Agencija Tass poroča, da se protestna zborovanja proti antisovjetski gonji nadaljujejo v več sovjetskih velikih mestih. 1 jan jem zdravil. Diplomat ameriškega poslaništva v Parizu John Dean, o katerem se je govorilo v zvezi z mirovni poizvedovanji Roberta Kennedyja v Parizu, je včeraj zapustil hotel v Kairu, kjer je bil od ponedeljka. V Kairo je prišel v ponedeljek po kratkem bivanju v Luxoru, Ameriško poslaništvo v Kairu izjavlja, da nič ne ve o dejavnosti Deana, urad osvobodilne fronte pa o zadevi molči. Politični komentator moskovske «Pravde» Majevski posveča danes članek obnovitvi ameriških napadov na Severni Vietnam. Clankar piše, da imajo ZDA z obnovitvijo bombardiranja Severnega Vietnama dva smotra: zmagovito končati vojno ter držati svet v napetosti, zato da prisilijo zaveznike NATO, da sprejemajo absolutno ameriško vodstvo. Po mnenju Majevskega je sklep Pentagona, da napravi nov korak v stopnjevanju vojne znak želje, da terorizira narode Vietnama, toda je tudi znak šibkosti ameriškega političnega stališča. Ameriško javno mnenje izraža zaskrbljenost. Predvsem se sprašujejo, zakaj so se ZDA odločile negativno odgovoriti na konstruktiven predlog hanojske-ga zunanjega ministra, ki je podredil začetek mirovnih pogajanj samo brezpogojni ustavitvi bombardiranja na severu. Američani ne bodo odgovorili na ta vprašanja, pravi Majevski, ki poudarja, da so «sokoli» še enkrat zmagali v Washingtonu nad »golobi«. Skrajneži očitno računajo spričo ostre protisovjetske kampanje na Kitajskem, da se politika sedanjih kitajskih voditeljev lahko Izkorišča v njihove namene pri nadaljevanju vojne v Vietnamu. V Južnem Vietnamu je nad trideset tisoč ameriških in sajgonskih vojakov zaposlenih pri vrsti obsežnih operacij. V zadnjih štiriindvajsetih urah so bili najvažnejši spopadi na področju osrednje planote blizu kamboške meje. Včeraj popoldne so se ameriški vojaki spopadli s približno dva tisoč vojaki osvobodilne vojske. V boje so posegli tudi strateški bombniki «B 52». Včeraj so ameriška letala izvršila 64 bombnih napadov na Severni Vietnam. Mirovne sile OZN NEW YORK, 17. — Posebni odbor za mirovne operacije je imel včeraj svoj prvi letošnji sestanek. Načelno je sklenil nadaljevati delo v skladu s postopkom, ki ga je predlagala Alžirija skupno z drugimi desetimi nevezanimi državami. Na podlagi sprejetega sistema bosta delovali dve delovni skupini: ena se bo bavila z načinom financiranja operacij za mir, druga pa z vojaki in materialom, ki bi ga države članice mogle dati na razpolago v primeru potrebe. Odbor bo nadaljeval tudi proučevanje pravnih vprašanj s tem v zvezi. Na včerajšnji seji Je sovjetski de. legat Fedorenko omenil «žalostne izkušnje nezakonitih operacij OZN v Kongu« in je izjavil, da nekateri še vedno mislijo uporabiti sile OZN proti narodnoosvobodilnim gibanjem ali pa za vmešavanje v notranje zadeve držav. Fedorenko je nato izjavil, da se morajo mirovne operacije OZN, kakor je sovjetska delegacija vedno poudarjala, izvajati eventualno pod nadzorstvom Var. nostnega sveta. skladu z odnosi med obema državama, potekali v prisrčnem ozračju. Pri proučevanju mednarodnega položaja sta obe strani ugotovili enakost pogledov glede vloge Združenih narodov kot inštrumenta za o-hrantiev miru in da se odprta mednarodna vprašanja lahko rešijo samo ob spoštovanju smotrov in načel OZN. Avstrija in Jugoslavija prav tako soglašata glede vprašanja Vietnama, ki se mora rešiti v skladu z določili ženevskega sporazuma iz leta 1954. Avstrija in Jugoslavija soglašata nadalje, da položaj v Evropi kaže tendenco popuščanja napetosti, kar daje možnost za zboljšanje odnosov in za konstruktivno sodelovanje med evropskimi državami. Obe strani izražata mišljenje, da bodo stiki, ki se podvzemajo na podlagi resolucije, ki je bila na predlog devetih držav soglasno sprejeta na 20. zasedanju generalne skupščine OZN, dragocen prispevek k boljšemu medsebojnemu razumevanju in tesnejšemu sodelovanju evropskih držav. Med razgovori so izčrpno obravnavali tudi sodelovanje z državami v razvoju in pri tem opozorili na pomen druge konference Združenih narodov za trgovino in razvoj in na pomen nedavno ustanovljene Organizacije združenih narodov za industrijski razvoj. Poudarili so tudi pomen sodelovanja obeh držav v evropski gospodarski komisiji. V proučevanju vprašanj s področja dvostranskih odnosov so z zadovoljstvom ugotovili, da se odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo, posebno po obisku kanclerja Klau. sa v Jugoslaviji, zadovoljivo razvijajo na osnovi medsebojnega spoštovanja in nevmešavanja v notranje zadeve. Napredku medsebojnih odnosov so v veliki meri prispevali ukinitev vizumov in pa liberalizacija v trgovinski izmenjavi. Izraženo je prepričanje, da je gospodarske odnose mogoče še bolj okrepiti. Poudarjeno je dalje dobro sodelovanje med Jugoslavijo in Avstrijo v donavski komisiji in poseben pomen nadaljnje ureditve Donave kot mednarodne vodne poti. Predmet razgovorov je bilo tudi zboljšanje prometnih zvez med Avstrijo in Jugoslavijo v zvezi s planirano gradnjo evropskih cest. Obe strani sta prav tako izrazili zadovoljstvo zaradi nadaljnjega napredka v uresničenju pravic slovenske in hrvaške manjšine, ki kot to dokazujejo zadnja leta, v vedno večji meri delujeta v smeri povezovanja dveh sosednih držav. Z avstrijske strani je bilo ponovno poudarjeno, da se bodo kulturni in gospodarski interesi manjšin stalno boljšali ob soglasju samih manj. šin. Na koncu skupnega sporočila se izraža prepričanje, da je bil obisk predsednika Jugoslavije v Avstriji uvod v novo etapo razvoja dobrih odnosov med obema sosednima državama. Predsednik avstrijske republike Jonas je, kot smo že po- iiiiiiii*, svoji opremi in izhaja tudi # ^ narodni izdaji (v angleščini)’ goslovanska izdaja bo ižila o tih številkah v letu. Nov češko-slovenski s!ov»r V zadnjem času izhaja To { meroma veliko slovarjev. zikov, na drugi strani pa $ kaz naše siromaščine, ko se . leka nimamo vseh slovarjev e ^ skih jezikov in slovenščine vse nam še manjka, kljub t -S? smo dobili šele te dni. %e T na eni strani živ dokaz z0t‘TT » za tuje jezike in učenja ^ da toliko izdajamo. In tudi nov češko - slovenski pred prvo svetovno vojno sn>° poteni P bili nekaj skromnega, P°ie,'W v času med obema vojnama dačev češko - slovenski s^ovar’jM deset let pa je tako dolga ^ da so si morali celo študentje verze tak slovar izposojati , T * kako drugo znanstveno deU>’ žavna založba Slovenije, ki n^. sicer posredovala že vrsto jev, je pravkar izdala dr. • ^ Bradača novi Ceško-slovensKO , var in tako opravila Poin\!0 ) kulturno nalogo. Kot izve,tft avtorjevega uvoda, vsebuje ^ slovar besedni zaklad dnU^ knjižne in pogovorne češim^ pošteva pa tudi starejše be>, a kakor jih uporabljajo danoššl „ satelji in starejši avtorji, ki ^ danes veliko bero. Novi ** (,j ki prihaja na slovenski knjvdu^ znova po tridesetih letih, b° no odpomogel pomanjkanjuj. slovarja, posebno še v vse $ vsakovrstnih, stikih s Cehi, r°M segu sodeč — novi češko s^oV,riš slovar obsega skoraj T M običajnega slovarskega /orr7M!,5|ff bo tako novi slovar uspešno zal svojemu namenu. R1|, SAMO ŠE NEKAJ DNI plašči • površniki • dežni plašči moške obleke • ženske obleke • tailleur jopice • krila • hlače • srajce • pletenin^ Vse razprodajno blago iz zimske kolekcije 66/67 za moške o ženske o otroke o vam n«*' po izrednih cenah velika RAZPRODAJA OB KONCU SEZONE VELE- BLAGOVNICA com TRST CORSO ‘NMJSKE volilne kombinacije Ali bo Indira Gandi spet šef vlade? tke desničarske reakcije, da bi se ležkoče indijske S/fQ( da rnosti se povečale - Odločenost vladne predsednice, nodaljuje očetovo politiko, je bila zagovornikom kapitala kot trn v očesu - Kdo so možni kandidati za vladnega šefa v u°n“l°gija indijskih dogajanj je UK.SKerri letu bila pogosto izpol- v*lfl z j i_________: r~\ Ch 'eto Pa sovpada s časom, rti ,.v*adi načelovala Indira Gan- 2 dramatičnimi krizami. 0- dj 'j. 'j301 načelovala Indira Gan-*tnvična pa bi bila trditev, »o *? ^Se težkoče povezane z nje-- do- Od pomanjkanja hrane nih ^Podarskih težav, od jezikov- k|at):ln komunalnih spopadov do L.krav, vse to predstavlja. ti j0 ^.ru8ih vprašanj, zapuščino, Je bila prejela od svojih 1^'“. nikov. Ti problemi so že desetletja nekaj povsem h«. . ria lom rtnHlrnnH- nentuMt?Vne^a na tem P°dkonti-—• • Je pa njihova manjša ali vkiia zaostritev pogosto bila od- sposobnosti manevriranja ratnega šefa vlade. vl&defa ^and' Je prišla na čelo !e: Vv letu pred volitvami, ko kamela po tritedenski vojaški v i,i ni* proti Pakistanu znašla po kompromisni osebnosti, kot prvi prišel v poštev za novega premiera. Po doslej najbolj bučni in ostri predvolilni kampanji v indijski zgodovini, se zdaj odpravlja na volišča «največji volilni organizem« meščanske demokracije na svetu. V indijske volilne sezname je bilo vpisanih okrog 270 milijonov volivcev. Nobeni!: dvomov ni, da bo večina tudi to pot s svinčnikom zaokrožila znak dveh volov s plu-gum, ki sta tradicionalni volilni simbol kongresne stranke. Vendar to ne bo pomenilo, da bo Indira Gandi avtomatično potrjena za šefa nove vlade. In prav to predstavlja osnovno vprašanje volitev. Dj. ZELMANOVIČ v jgt x cttvioLciiiu z,uaaia gospodarskih težavah, letih a. Pan se je v zadnjih treh stv0 driV,gnil na 192, vtem ko dej-letnLda se začetek novega pet-leto, P*ana odlaga že poldrugo Hijig a°kaj jasno prikazuje, ozi-KUkazuje omenjene težkoče. gosj^redna bližina volitev je po- tudi na umeten način po-riij,- _a številne težkoče, JShii S i % kate- liKjijane bi bilo potrebno, da se »normalnih« okoliščinah Jpžkoče s prehrano v po-i Bihar in Utar Prades so meri posledica vladne ki , e Posameznih indijskih držav, Predvolilnem letu varče- si viški in rezervami, da bi vi)e"'u v lastnih državah zagoto-Potrebne glasove. kfjv 1 °kfog prepovedi klanja odvie^80 stari Prav toliko kot ne- Cna. Indija " ■ --------- .... Nedavno krvavo Hiiv' n* bil povzročil nikakršen iaVnOment, marve^ težnja desni-iti[oPje reakcije, da tudi te težkoče VT za predvolilno oslabitev v lv' m tudi dramatični spopadi . a]j b<) kot kompromisov uhost centra, prišel v po-%t,kZa kandidata tudi sedanji le S1 Predsednik Kamaradž. Ta ložjvo zadnjih Iptih nedvomno za-'Udi , 'zjemnn avtoriteto Ima pa - namreč v očeh desni PRAGA, februar. — Režiser Vaclav Vorldček bo zdaj že drugič posnel svoj film «Kdo hoče utoitd Jesslejai). Gre za film, ki je dosegel zelo lep uspeh tako na festivalu v Trstu kot v Locarnu. Neki ameriški producent ga namreč želi predvajati tudi v Ameriki Film bo posnet v «eastmancolor ju», v njem pa bosta ponovno na stopila v glavnih vlogah oba če ška igralca, Visny in šoberova. V ostalih vlogah bodo nastopili ameriški Igralci. Češki režiser Jirl Hanibal pa bo v kratkem začel snemati policijski film «Hiša izgubljenih duš», izdelan po knjigi «Hiša za zidom mavričnih barv», ki Je že bila predelana tudi za potrebe radijskih oddaj. «Stlrje v krogu« bo naslov filma, ki ga bo v bližnji prihodnosti Izdelal čehoslovaškl režiser M. Makovec, s katerim bo sodeloval tudi operater B. Batka. Gre za psihološko dramo V Gottwaldovu uresničujejo svoj prvi celovečerni film «TanJa in dva pIStolatja« režiser R. Ccrček. film bo Izdelan po istoimenskem romanu čehoslovaškega pisatelja Zabrane, kl Je med mladino dosegel precejšen uspeh. Naslov novega filma, ki ga namerava posneti Ewald Schorm, bo «Pet deklet na ramenih«. Ta film bo Izdelan po Istoimenskem romanu Ive Herčlkove, pripoveduje pa o doživljajih petih trinajstletnic. Film ((Maratonski tek«, kj ga bo snemal režiser Ivo Novak po scenariju Jana Prohaske, pa so označili za «največjl film. kl je kdajkoli bil posnet v kinematografskih ateljejih v Barandovu pri Pragi« Film, kl bo izdelan za proslavo 50. obletnice oktobrske revolucije, bo na platnu opudil prizore iz dni praške vstaje maja 1945 ln pa pohoda sovjetskih čet, ki so pr.šle na pomoč čehoslova-škemu glavnemu mestu. V kinematografskih ateljejih v Bratislavi pa Imajo na sporedu Izdelavo filma »Sladki dnevi v Kalimagdo-rl». kl bo posnet po neki noveli češkega pišatelja J. Welssa Na področju filma o umetnosti, bo letos slovaški dokumentarni film izdelal pet filmov, kl bodo posvečeni slovaškemu pesniku La-cu Novomeškemu, slikarjema Mi-kulasu Galandu In Janku Alexu, kiparstvu in pa cerkvici v Zehrl. Štiri od omenjenih petih fhmov, bo režiral V Kubenko. ranih študentov je izrazilo mnenje, da bi bilo treba uporabo mamila marijuane ponovno uzakoniti, 12 odst. pa zahteva, da bi morali z ustreznim zakonom dovoliti uživanje ne le omenjenega mamila, pač pa tudi drugih mamil, vštevši sem strahotno «po-lom» LSD. Najhuje pri tej anketi pa je to, da iz zbranih podatkov izhaja naslednja ugotovitev: večina študentov, ki je že uživala omenjeni dve mamili, izjavlja, da namerava še naprej uživati mamila. Nekateri bi hoteli še tu pa tam preizkusiti «ugodja» teh mamil, drugi pa bodo to počeli «za vsako ceno«. Kakih 60 odst. študentov je pri tej anketi izjavilo, da bi si želeli več pojasnil o «psiholoških» učinkih mamil, ostali študenti pa so izrazili mnenje, da bi želeli zvedeti, kakšne zdravstvene posledice ima stalno uživanje mamil. Anketo na teh dveh šolah so izvedli zato, ker je policija v zadnjih tednih aretirala večje število študentov in to zato, ker so našli pri njih mamila ali pa zato, ker so se zbirali na tajnih sestankih, na katerih so skupine študentov ^preizkušale* učinek strahotnega mamila «LSD». Za nesrečo na Cape Kennedy je bila kriva malomarnost? Rešitev v vratih, ki bi se dale naglo odpreti «Blesteči predmet» je bil nosilna raketa «Koz-mosa 141» - «Lunar Orbiter 3» dobro dela Podelitev nagrade «Zlati globus» Uživanje mamil med ameriškimi študenti ^ Pripadnikov kongresa političnem profilu «ma-j a°likor se je bil opredelil ^'KHstične elemente progra k. er,dor bi, v primeru potrebe NEW YORK, 17. - Anketa, ki sta jo izvedli vodstvi dveh viš jih srednjih šol v Great Necku na Long Islandu je povedala, da je kakih 18 odst. študentov že prišlo v neposreden stik z raznimi mamili, celo z znanim »poživi lom* LSD. Anketa, katere rezultate je ob javil sam direktor omenjenih šol, je bila izvedena med 2587 štu denti, katerim je bil izročen poseben formular z ustreznimi vpra HOLLYWOOD, februarja. -«Zlati globus« za najboljši film v 1. 1966 je bil od strani «Holly-vvood Foreign Press Association« (združenje tujega tiska v Holly-vvoodu) podeljen ameriškemu filmu «A mann for ali seasons«. Obenem je prejel še dva »globusa«, in sicer za najboljšega dramskega igralca, ki je bil podeljen Paulu Scofieldu, in za najboljšega režiserja, ki ga je prejel Fred Zinneman. Francoska igralka Anouk Ai-mee je »Zlati globus* prejela kot najboljša igralka, in sicer za svojo vlogo v filmu »Un uomo, una donna«, ki mu je bila podeljena nagrada «Zlatega globusa« kot najboljšemu tujemu filmu. Ostale nagrade so bile takole podeljene: za najboljšo žensko stransko vlogo Jocelyn Legarde v filmu «Hawaii»; za najboljšo moško stransko vlogo Richardu Attenboroughu v filmu «The sand peb bles»; za najboljši tuji film v angleškem jeziku filmu »Alfie«; za najboljšo glasbeno komedijo filmu «Arrivano i russi«, katerega glavni igralec Alan Arkin je prejel nagrado kot najboljši igralec te kategorije; za najboljšo igralko v kategoriji glasbenih komedij Lynn Redgrave v filmu «Georgy girl«. «Zlati globus* za največji doseženi uspeh na svetu je pripadel filmu »Tutti insieme appassionatamente*. Nagrado «Ce-cil B. De Mille* je prejel igralec Charlton Heston, nagrado za najpopularnejšega televizijskega igralca pa Dean Martin, vtem ko je nagrada za najboljšo pesem pripadla pesmi «Stranger in the night« Fancka Sinatre. VVASHINGTON, 17. - Čeprav je tragedija, ki se je 27. januarja pripetila na en eriškem vesoljskem oporišču Cape Kenneoy, že daleč za nami, je še vedno na dnevnem redu. Bolje poveuano so na dnevnem redu številu? posledice, ki jih je ta nesreča posredno ali neposredno pustila za seboj. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da je bil te tragedije, po vsej verjetnosti, kriv kak tehnik ali bolje povedano njegova malomarnost. Res je sicer, da se to še vedno postavlja le kot nekakšna možnost, toda načelnik skupine strokovnjakov za urjenje astronavtov Do- dvajsetih ali celo trinajstih se-kudanh. Potemtakem je treba napraviti vrata, ki bodo do skrajnosti varna in trdna v času normalnega poleta, hkrati pa tako pripravljena, da jih bo moč odpreti le v nekaj sekundah. Kot smo že rekli, se dajo sedanja vrata odpreti teoretično v 40 sekundah, vendar ni doslej še nikomur uspelo teh vrat odpreti v času, ki bi bil pod 90 sekundami. Z vrati, ki bi se dale na hitro odpreti, bi bila dana astronavtom možnost rešitve, če bi prišlo do požara na tleh. Če pa bi prišlo do požara med poletom, bi z naglim odprtjem vrat mogli nald Slayton je omenil-U vzrok...........izprazniti katriner -kisika: Z-ato je sanji. Petindvajset odst. anketi ......lin,............................................................................................................. (iit^N (od 21.3. do 20.4.) Zadovo-s tem, kar ste že dosegli. »a?10 boste rešili svojo čustve- fin^evo. 3šaiif°d 21 -4- do 20.5.) Da bi iz- HOROSKOP PrNtw Sv°je poslovanje, morate ,1‘9šaitm preiti na nove metode. ‘'UiiK, ■ : si znova pridobiti neko staro prijateljstvo. *voii.J'IČKA (od 21.5 do 21.6.) S »im .-šot,,, ,?.dličnim nastopom si boste sijajne družabne uspehe. ravneh. Posvetite tudi nekaj časa telesni kulturi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nastopajte povsod s popolnim zaupa njem tako vase kot v svoje sodelavce. Brez odlašanja in iskreno izpovejte svojo ljubezen. TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) S preračunanim popuščanjem si bo ste zagotovili nekatere odločilne prednosti. Skušajte ustrezno zado stiti tudi svojim duhovnim potrebam. ŠKORPIJON (od 23 10 do 21.11.) _____ , w ______ ________ Ne zaupajte preveč nobeni pobudi, Za kakršnekoli stike na vseh ki se ne opira na določene izkuš- Nd|Unov« prijateljstvo vas bo iz-Haic z iskrenim zadovoljstvom. C, (od 22.6. do 22.7.) Spoprijeti c,9li . korali z nekaterimi težko Nle Blodnega značaja. Upošte- re nasvete in i'h ne za i\ Miit nasvete m jm mr Sam° zaradi tega, ker ste ,tSvT' (Od 23.7. do 22.8.) Primeren nje. Pravočasno posvarite svojega dobrega prijatelja, da bi v nekem podvigu ne tvegal preveč. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Navzlic neustreznemu vzdušju, so vam danes zagotovljeni lepi uspehi. Ugoden razvoj srčne zadeve. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nastopil je trenutek, ko si morate zagotoviti za vaše delo prepotrebne stike. Ureditev nekega čustvenega vprašanja prepustite času. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne izgubljajte časa s tem, da bi reševali neko vprašanje, ki je izven va šega delovnega področja. Skušajte se ogniti nekemu odkritemu spopadu. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Danes ne boste mogli zadostiti neki svoji ambiciji. Resno razmislite o tem, kar vas je pravkar doletelo. Na konferenci strokovnjakov družbe, ki izdeluje sistem za pilotiranje in plovbo na vesoljskih ladjah »Apolon« je Slayton rekel, da je do nesreče prišlo zato, »ker je neki inženir, tehnik ali inšpektor bil premalo pozoren*. NASA pa s svoje strani poudarja, da Slayton ni govoril z dokazi in da njegove izjave niso bile registrirane. Možno je namreč, pravijo pri NASA, da je on rekel kako bi mogla le navadna površnost kake osebe povzročiti nesrečo, kakršna se je pripetila 27. januarja na oporišču Cape Kennedy in da so torej vsa tvezenja, da je kriv za tragedijo kak tehnik, neutemeljena. V krogih ameriške astronavtike pa se vendarle jemlje v poštev človeška »pomanjkljivost* ali »napaka« kot ena izmed možnih vzrokov za nesrečo, kakršna se je pripetila v januarju. Možno bi bilo, pravijo, da bi se kaka gorljiva snov (kos papirja, oljni madež ali kaj podobnega) znašla v bližini kakega vročega predmeta v notranjosti kabine in to bi bilo dovolj. Možno pa je tudi, da bi prišlo do »uhajanja* kisika v sistemu za dobavljanje kisika pod višjim pritiskom, ali do napake v sistemu za klimatizacijo notranjosti kabine. Vesoljska kabina »Apolon 1» je trenutno še vedno na nosilni raketi »Saturn*, vendar jo bodo prav danes sneli, udpeijali jo oocio nato v vsej tajnosti, tako da je ne bo mogel od blizu videti nihče. Prav tako jo bodo nekje na skritem razstavili na sestavne dele. Preden jo bodo položili na tovornjak, jo bodo zavili v nekakšno odejo iz plastične mase. Snemanje kabine se bo začelo danes opoldne, to se pravi okoli 18. ure po srednjeevropskem času. Ko bodo zgorelo vesoljsko ladjo postavili na tovornjak, jo bodo odpeljali v enega izmed paviljonov »selenodroma* v Merritt Islandu, kjer jo bodo temeljiteje pregledali. V istem paviljonu je že druga vesoljska ladja iste vrste, s katero si bodo pomagali pri proučevanju vzrokov ponesrečene vesoljske ladje. Vtem ko se tako končuje »življenje* vesoljske ladje »Apolon I* se preiskovalna komisija še vedno ukvarja s problemom njene varnosti. Tehniki družbe »North American Aviation* zato delajo »noč in dan, da bi čim-prej izdelali posebna vrata, ki naj bi astronavtom omogočila, da se v primerih požara na vesoljski ladji rešijo. Ker ne računajo s tem, da bodo odkrili dejanski vzrok tragedije, ki je umorila Grissoma, VVhiteja in Chaffeeja, pri vodstvu NASA menijo, da je treba omogočiti pilotom vesoljskih ladij rešitev iz njih v primeru nesreč z vrati, ki se dado lahko odpreti. Sedanja vrata vesoljske iadje moremo — teoretično — odpreti v 40 sekundah, toda tri je kozmonavti, ki so januarja iz gubili življenje, so umrli že po NASA naročila pri omenjeni a-meriški družbi in pri drugih ko operantih, naj se potrudijo, da se izdelajo vrata, ki se dajo odpreti vsaj v 20 sekundah. Ko že govorimo o naporih ameriške astronavtike za varnejšo vesoljsko ladjo, bomo dodali, da je v Ameriki s tega področja še več drugih vesti. Prebivalstvo Kalifornije in Nevade je vse presenečeno in tudi z nekakšnim strahom opazovalo včeraj neki bleščeč predmet, ki je plul po nebesnem svodu. Poveljstvo ameriškega vojnega letalstva je v zvezi s tem izdalo sporočilo, da je »švignila« čez Kalifornijo in Nevado nosilna raketa sovjetskega umetnega satelita »Kozmus 141». Kakor je znano, so Sovjeti pognali v vesolje 141. umetni satelit vrste »Kozmos* 8. februarja. Kdaj se bo njegova nosilna raketa vrnila v ozračje, je poveljstvo ameriškega vojnega letalstva že preračunalo. Toda v prvem trenutku niso bile niti civilne niti vojaške krajevne oblasti o tem pravočasno obveščene in zato so mnogi ostali presene- čeni. «Bleščeči predmet« je šel z vzhoda proti zahodu in to na višini nekaj nad 2000 m. Ljudje so ga lahko opazovali okoli tričetrt ure. Tisoči ljudi so telefonsko obvestili, da so opažih «letalo v ognju«. To se je dogajalo vse od San Francisca do San Diega in Las Vegasa. Ko so ga poslednjič videli, je »bleščeči predmet* nadaljeval pot proti Tihemu oceanu. Iz Pasadene poročajo, da je ameriški umetni satelit »Lunar Orbiter 3«, ki sedaj kroži okoli Lune, fotografiral že več področij Lunine površine, na katerih bi kozmonavti mogli pristati brez večjih - težav. Tako zatrjuje dr. Offield, eden od strokovnjakov, ki proučujejo slike, ki jih je »Lunar Orbiter 3» poslal na zemljo. Dr. Offield je tudi dodal, da nekatere fotografije predstavljajo »precejšen interes* tudi v zvezi z načrtom «Apolon», vendar pa da bo treba še marsikaj proučiti, preden se bodo odločili za ta ali oni predel, kjer naj bi pristali. S slik izhaja, da so nekatera prodročja Lune dokaj prikladna, ker je na njih le malo žrel, ki bi mogla predstavljati nevarne ovire za pristanek. Po zadnjih vesteh je »Lunar Orbiter 3» prefotografiral pet od dvanajstih področij, ki pridejo v poštev za pristanek vesoljske ladje s posadko. Tako zatrjujejo strokovnjaki v Pasadeni, ki hkrati pravijo, da so fotografije, ki jih je »Lunar Orbiter 3» doslej poslal na zemljo, »zelo visoke kakovosti«, vendar pa da ne nudi io podatkov »posebnega geološkega značaja« in da bo potrebnih morda še šest mesecev, preden bodo znanstveniki mogli odločiti, na katerem področju naj bi vesoljska ladja pristala. njim, niti z umetnim srcem, ki ga Je prikazal Walton Lellehein, kajti gre za drobceno električno napravo, kl pomaga ošlbell srčni mišici, da poganja kri po krvnem obtoku. Umetno srce prof. Walto-na Lellehelna pa se razlikuje od velikega umetnega srca ter tudi tistega drobcenega, kl srcu le deloma pomaga, ker ga z električnimi Impulsl tako rekoč sproti obuja, da tri ne ((zadremalo«. Novo umetno srce, o katerem je govora, je razmeroma majhno in po svojem delovanju mnogo bolj enostavno kot veliko umetno srce. Izdelala sta ga sam prof. Wal-ton Lellehein in njegov sodelavec prof. Arnold Lande. Umetno srce teh dveh ameriških strokovnjakov še ni opravilo svojega konkretnega izpita na človeku, pač pa se je odlično obneslo v poskusih, ki so Jih opravili na psih. Ta ((črpalka« baje prekaša vsa pričakovanja, ki so se vanjo polagala in prof. Walton Lellehein je dobesedno rekel, da ko bo priključena pacientu, jo bodo najprej uporabljali le kot pomožno srce za podpiranje prtrod-ne funkoije bolnega srca, pozneje pa bo novi mehanizem, ko bo še bolj Izpopolnjen, mogel biti uporabljen ne le kot zamenjava za človekovo srce, pač pa tudi kot nadomestilo za vlogo pljuč In ledvic. Novo umetno srce je sestavljeno lz več plastičnih ilsfcov in gumijastih mrež. Primerek, ki ga Je prof. Lellehein prikazal, je 10 cm dolg in 10 širok ln okoli 17 cm debel. V primerjavi s dosedanjimi velikimi umetnimi srci, so njegove majhne dimenzije ena njegovih glavnih značilnosti. Prof. Walton Lellehein je povedal, da bi za popolno zamenjavo funkcij srca in pljuč potrebovali sedaj tri njegova umetna srca. Hkrati je dodal, da njegov mehanizem danes že lahko učinkovito zamenja funkcije, kl jih sicer vrši srce. Potemtakem je to odličen pripomoček za bolno srce. Seveda bo za sedaj bo umetno srce delovalo Izven človeškega organizma, saj sl je nemogoče zamisliti, da bi tolikšen mehanizem vgradili v prsni koš. Toda sam iznajditelj meni, da Je nadaljnji dlj njegovega raziskovalnega dela v tem, da hi volumen tega u-metnega srca čimbolj zmanjšal, da bi ga mogli vgraditi v človeka samega, kot danes priključujejo drobceno električno napravo, ki s svojimi impulsl vzbuja električno mišico, da deluje. Umetno srce prof. Lellehelna in Landeja Ima dve glavni funkciji. Ena vloga Je, da poganja kri po človeškem organizmu, druga pa v tem, da sproti ln nepretrgoma vnaša v kri potrebne količine kisika, to se pravi, da hkrati vrši vlogo srca in pljuč. Ena Izmed značilnosti novega mehanizma je tudi ta, da to umetno srce uporablja za svoje delovanje sam dotok kisika kot nekakšno pogonsko silo. Ko ugotavljamo ta novi pripomoček in beležimo hkrati priznanje iznajditeljema, že s samim tem, da novo napravo imenujemo pripomoček, povemo, da ne gre za nekaj, kar bi v celoti zamenjalo srce, to je tisti človeški organ, tisto mišico, za katero je nekdo upravičeno rekel, da ji ni enakovrednega nadomestila. DUNAJ, februarja. — Po 400 letih, odkar so se na Gradiščanskem naselili gradiščanski Hrvati, je bilo letos prvič, da je bil kak gradiščanski Hrvat odlikovan z visokim priznanjem, ki mu ga je podelila matična domovina. Gre v tem primeru za umetnika, ki je znan v Avstriji in tudi izven nje, gre za znanega akademskega slikarja prof. Rudolfa Klaudusa, kateremu je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito podelil Red jugoslovanske zastave, s katerim je hotel dati priznanje nagrajenemu umetniku za njegove stvaritve na področju likovne umetnosti, hkrati pa tudi za to, ker njegovo delo ter kulturna dejavnost gradiščanskih Hrvatov predstavljata most prijateljstva in razumevanja med sosednima državama: Avstrijo In Jugoslavijo. Prof. Klaudus je ob tem dogodku izjavil dopisniku zagrebškega dnevnika tVečemji list» sledeče: «Ne morem vam opisati, kako me je ganila pozornost moje sta- (7 IM Ž Y///J g «5« imimfm IZ UMETNOSTNIH GALERU ^Vizualno pesništvo* pri Feltrinelliju V/, Radio Trst A SOBOTA, 18. FEBRUARJA 7.15, 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Lahka glasba - 12.00 Kulturni odmevi - 12.25 Za vsakogar nekaj 13.30 Semenj plošč - 14.45 Sciasciovi motivi - 15.00 Glasbena oddaja za mladino - 16.00 Volan - 16.20 Pregled ital. dramatike - 17.20 Cerkev v sodobnem svetu - 17.30 »Mizica, pogrni sel«, pravljica bratov Grimm - 17.50 Razkuštrane pesmi - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Retrospektiva jazza - 19.00 Maria Dori in Johnny Hallyday -19.10 »Družina brez otrok« - 19.25 Zabavni ansambli - 20.00 Športna tribuna - 20.35 Teden v Italiji -20.45 Kvintet »Zarja« - 21.00 Za smeh in dobro voljo - 21.30 Vabilo na ples - 22.30 Za konec tedna. Trst - 9.07 Ital. plošče - 10.05 Operete in glasbene komedije - 10.00 Šola - 11.30 Pogovorimo se o glasbi -13.30 Radijske kronike - 14.30 Pesmi s festivala v Sanremu - 16.00 Program za mladino - 17.15 Izžre- banje loterije - 17.20 Veliki pevci 18.05 Velika raziskovalna poto- vanja - 18.15 Koncert lahke gh be - 19.30 Luna park - 22.00 Le sorelle Condd - 21.05 Orkestri -22.15 Skladbe ital. skladateljev. II. program 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 - Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Kolesa in motorji - 10.15 Pet celin - 11.42 Pesmi desetletja^ - 12.20 Lahka glasba - 12.05 Mali ansambli - 12.25 Tretja stran. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja Glasba - 10.15 Ritmi - 10.45 Program pesmi - 11.00 Orkester Bur-ket 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbena sporočila - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Za prijetno razpoloženje - 14.00 Popevke - 14.20 Jugotonove plošče -15.00 Lahka glasba - 15.45 Ana Štefok in Stane Mancini - 16.20 Izbrali ste - 17.00 Operna glasba -17.40 Jazz - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Poje Marjana Deržaj - 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 12.45 Turistična beležka - 13.00 Spored na hollywoodski način -14.00 Juke box - 15.15 Sopranistka J. Sutherland in tenorist M. Lan-za - 16.00 Rapsodija - 16.38 Ital. pesmi - 17.05 Neapeljske pesmi -17.40 Plošče za najmlajše - 20.00 Jazzovski koncert - 20.45 Anketa - 21.40 Plesna glasba. III. program 18.30 Lahka glasba • 18.45 Kino - 12.00 Na današnji dan - 12.10 »Pravkar prispelo!« • 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Orkester RTV Ljubljana - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Koncert po željah 15.20 Zabavni intermezzo 15.30 Komorni zbor - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Gremo v kino - 17.35 Orkester Alfredo Antonini - 17.45 Beat glasba - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Sonata od baroka do danes - 18.50 S knjižnega trga • 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razgled niče - 20.00 Plesni orkester - 20.30 »Pokaži, kaj znaš« - 21.30 Vedri zvoki - 22.10 Oddaja za izseljence - 23.05 Zaplešite z nami! Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Šola - 15.00 Smučarske tekme - 17.00 Giocagid - 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije - 17.45 Spored za mladino -18.45 Srečanje z velikimi - 19.15 Teden dni v parlamentu - 19.55 Športne vesti in ital. kronike -20.30 Dnevnik - 21.00 Glasbeni spored «11 tappabuchi« - 22.05 Ženska v vzhodni Evropi - 23.00 Dnevnik. re domovine in posebno še pozornost predsednika Tita. Toda tega visokega odlikovanja ne jemljem le kot priznanje meni, pač pa tudi kot priznanje vsem gradiščanskim Hrvatom, ki so lojalni državljani Avstrije, ki ji bodo lojalni tudi v bodoče, ki pa niso nikoli prenehali biti Hrvati.» Prof. Klaudus je študiral slikarstvo v Zagrebu in bil ožji prijatelj hrvatskega umetnika Krste Hegedušiča. Svojo slikarsko sposobnost je od vsega začetka posvetil službi svojega ljudstva, gradiščanskim Hrvatom, ki so že pred toliko stoletji našli v Avstriji svojo drugo domovino. Glavni motivi, glavna tema njegovih del so Gradiščansko in njegovi ljudje. Gradiščanski Hrvati so ponosni na svojega slikarja, ki je pred nedavnim slavil svoj 70. rojstni dan. Toda tudi Avstrija sama je nanj ponosna. Strokovna kritika je vedno pohvalila njegove umetnine, še posebno se nad njimi navdušuje dr. Alfred Schmeler, eno prav gotovo zelo znanih imen v avstrijskem kulturnem življenju. II. kanaI in gledališče - 19.15 Debussy in Ravel - 20.00 Simf. koncert - 22.30 M. Neldon: »R sentiero di porpo-ra» - 23.30 Revija revij. 18.00 Tečaj francoščine - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik - 21.15 Verdijeva opera »Moč usode«. Slovenija 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila - 8.30 Pevci lahke glasbe 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila ■ 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola: Kako potujemo - 9.25 Ansambel «Rdeči koralji« - 9.40 B. Lesjak: Zimska - 10.15 Iz Poliče ve opere «Deseti brat« - 10.40 Novost na knjižni polici - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Orkestralna glasba Jug. televizija 9.40 in 14.50 TV v šoli ■ 12.00 Chamrousse: Smuk za ženske 17.15 Poročila - 17.20 Drejček in trije marsovčki - 17.40 Kje je, kaj je - 17.55 Obzornik - 18.15 Vsako soboto - 18.30 Koncert za nori, mladi svet - 19.15 Daiaj-Lama, film - 19.45 Cikcak ■ 20.00 Dnev nik - 20.30 Humoreska Vase Popoviča - 21.30 Ben Casy, film 22.20 Rezerviran čas. Zadnje čase se vedno pogosteje razpravlja o «vizualnem» pesništvu. Njegovo bistvo pa nam sedaj bolje kot vsak opis prvič v Trstu objasnjuje razstava v združenju Centro Arte Viva-Feltrinelli. Tam vise svojevrstne grafike velikih mer, ki med drugim podajajo slike avtomobilov in povečave i električnih žarnic, obogatenih z različnim besedilom, enostavnimi ; besedami, a tudi stihi slavnih pes-| nikov. So to vizualne pesnitve tridesetletnega Emilia Isgroja iz Bar-ceUone na Siciliji, ki pa živi v Benetkah. Kljub duhovni praznini del je Isgro dospel do te z zavestnim obiranjem sočnega grozdu poezije po postopku todstra-njenja» ruskih formalistov t. j. odstranitve emotivnih izžarevanj žive besede. Kako je do tega dospel Isgro pojasnjuje v katalogu, ki kaže na njegovo dobro poznavanje moderne poezije. Razčlenjuje brazilski konkretizem in tehnološke pesnitve Florentincev, da bolje opraviči razstavljene pesmi, ki pa niso kolaži, zlepljeni iz slik predmetov in besed. Taki so le v izvirniku. Pesmi se torej za knjižni tisk ne morejo staviti v sinn-cu. reproducirajo se le potom klišejev tu na razstavi pa s fotografskimi povečavami. Čeravno je Isgrb izdal že nekaj kniig. širi poznanstvo svoje poezije raje z mnogimi osebnimi in skupnimi razstavami slik. Kot se je tore i liričnost udomačila v 'i-kih. taka recipročnost naj gre tudi pesmim, ki se kot vizualne pesmi pojavljajo sedaj na slikarskih razstavah. Povečava banalne žarnice, kot jo uporaben vop-art, pa postane pesem po učinku, brž ko Isgro van in v ob'iW žarilne niti položi stihe stave e na indijskega pesnika Tagoreia. Pesniška prispodoba je razumlji-m oosamezniku naše stehninizarne dobe- vsepoiivlja-joče žarenje svetlobe in ono intimnosti duše. MILKO BAMBIČ n PRIMORSKI DNEVNIK — 4 18. februar]* Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.3, najnižja 3.9, ob 19. uri 4.8 stopinje, vlada 90 odst., zračni tlak 1011.9 stanoviten, veter 25 km na uro severovzhodnik, s sunki do 30 km, nebo pooblačeno, padavine v teku dneva 10 mm, sneg v gornji okolici, morje razgibano, temperatura morja 7 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 18. februarj* Dragoslava , f Sonce vzide ob 7.03 in \i 17.35. Dolžina dneva 10.32. L« de ob 10.48 in zatone ob . Jutri, NEDELJA, 19. febr“>1 ZASEDANJE ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKE KOMISIJE ZA CESTNI PROMET Od 15 predlaganih samo tri nove avtobusne zveze med obema državama Povezovale bodo Gorico z Ljubljano in z Idrijo preko Ajdovščine in Tolmina- Več dovoljenj italijanskim avtoprevoznikom in nekatere tehnične izboljšave pri tranzitu blaga RAZREŠEVANJE UGANKE 0 DOLINSKIH OKOSTNJAKIH Med izkopavanjem starih skril so odkrili temelje stare cerkve Na tukajšnjem sedežu državnega Inšpektorata za civilno motorizacijo v Ul. Bellini št. 3 se je sinoči malo pred 21. uro zaključil drugi del VII. zasedanja italijansko-jugoslovanske komisije za cestni promet. Predsednika italijanske delegacije dr. Alberico Belglomo in predsednik jugoslovanske delegacije inž. Anton Kacjan sta podpisala protokol o zaključkih zasedanja, ki se je pričelo že 13. decembra lanskega leta v Ferrari, a ki so ga zaradi nekaterih vprašanj, ki niso bila hitro rešljiva, delno preložili na poznejši čas. Po podpisu protokola so predstavniki Italijanskega Inšpektorata za civilno motorizacijo povabili jugoslovanske strokovnjake na vermut, na katerem sta predsednika izrazila prepričanje, da bo mogoče na VIII. zasedanju mešane komisije, ki Je napovedano za prihodnjo jesen, rešiti še vsa tista vprašanja, ki so kljub dobri volji obeh strani ln kljub soglasju glede splošnih vprašanj, ki zadevajo nadaljnji razvoj cestnega prometa med otjema državama, ostala nerešena. Zasedanje se Je pričelo v dopoldanskih urah na trgovinski zbornici, ki je dala mešani komisiji na razpolago rdečo sejno dvorano. Poleg predsednika so italijansko delegacijo sestavljali ravnatelj inšpektorata dr. Renzo Nazzari, višji inšpektor inž. Tulilo Cimmino, inšpektorji Gianfilippo Chllesotti, Lui-gi Balsamo, Pletro Massolo, Oreste Schneditz, dr. Anzio Capaccdoll, dr. Domenico Oratore in dr. Silvano Facuzzi, v jugoslovanski delegaciji pa so bili poleg predsednika višji svetnik na ministrstvu za promet in komunikacije dr. Božidar Ilič, predstavnik sekretariata za promet republike Slovenije inž. Stojan šu bič, predstavnik ministrstva za promet republike Hrvatske dr. Zlatko Lončarec, predstavnik zvezne gospodarske zbornice dr. Mladen Bu-ljevac ter komercialni direktor koprskega podjetja Slavnik Orlando Glavina. Na dopoldanskem zasedanju Je člane mešane delegacije pozdravil član vodilnega odbora trgovinske zbornice dr. Rustia-Traine, ki je izrazil zadovoljstvo ustanove, da sta inšpektorat za civilno motorizacijo in vsedržavno združenje avtoprevoznikov v koncesiji izbrala naše mesto za nadaljevanje razgovorov, ki so se pričeli preteklega decembra v Ferrari. Kakor je naglasil predsednik italijanske komisije v kratkem razgovoru s časnikarji, je bil tudi ta drugi del zasedanja mešane komisije posvečen vrsti problemov, ki se tičejo izključno osebnega in blagovnega prometa po cesti med dietna državama. Italijanska delegacija je med drugim postavila predlog, naj bi jugoslovanske oblasti priznale italijanskim avtoprevoznikom večje število dovoljenj kakor doslej. Jugoslovanski strokovnjaki so pristali na to zahtevo, vendar z manjšo o- mejitvljo, da bodo namreč pristojne oblasti na jugoslovanski strani v prihodnje postopno in ne hkrati povečale število dovoljenj na zaže-ljeno višino. Italijanska delegacija pa Je v zameno pristala na nekatere tehnične Izboljšave pri tranzitu blaga s tovornjaki. Na področju osebnega prometa ali praktično na področju avtobusnih zvez, ki obratujejo med obema državama, pa zasedanje ni rodilo posebnega uspeha, že za časa prvega sestanka v Ferrari je namreč jugoslovanska delegacija predlagala odprtje kakih 15 novih avtobusnih zvez med nekaterimi središči v Jugoslaviji In notranjostjo Italije. Takrat so prav zaradi tega predloga preložili sestanek, češ da zahteva rešitev tega vprašanja določeno predhodno proučitev nekaterih stranskih problemov. To pot pa je jugoslovanska delegacija ponovno predlagala odprtje 15 novih linij, med katerimi naj bi povezovala Dubrovnik z Benetkami, druga na Nbvi Sad z Benetkami, itd. Italijan- ska delegacija pa je pristala samo na tri nove proge, in sicer na progo Ljubljana - Nova Gorica - Gorica, na progo Idrija - Tolmin - Gorica ter na tretjo progo Idrija - Ajdovščina - Gorica. Te nove proge bodo lahko začele obratovati kakor hitro bodo rešene nekatere formalnosti, kot so na primer določitev vektorja s te in z one strani, in nekatere druge tehnične podrobnosti. O možnosti speljave preostalih 12 predlaganih prog pa se bo mešana komisija pomenila na VIII. zasedanju, ki bo — kakor omenjeno — septembra ali oktobra letos, in sicer po vsej verjetnosti v Ljubljani, vsekakor pa v Jugoslaviji. C Vladni komisar dr. Cappellini je včeraj ob 11.30 sprejel inž. Pol-verigianija, ravnatelja čistilnice S. p. A. Aquila v Trstu. Ob 12. uri je sprejel na poslovilni obisk bivšega župana dr. Franzila, ob 17.30 pa se je sestal z ravnateljem državnega pokrajinskega računovod-Iskega urada. Dohovnik, čigar posmrtne ostanke so našli v krsti nad ostalimi okostnjaki, je bil skoraj gotovo kanonik Franciscus Sanguigno, katerega je pokopal župnik Matija Dekleva Odkritje 116 okostnjakov v dolinski farni cerkvi je zbudilo veliko zanimanje ne samo med vaščani in sosedi, ampak tudi v mestu ter med tistimi, ki se ukvarjajo z zgodovino naših krajev. Vsi se sprašujejo, kdaj in točno zakaj so umrli ljudje, zlasti tisti, ki so bili .pokopani v štirih jamah sredi cerkve (skupno 97 okostnjakov). Dolinski župnijski arhiv je zelo obsežen in morda bi se dala rešiti ta uganka, potrebno pa je nekaj časa in precej dela ter sposobnosti. Medtem so prav na podlagi župnijskega arhiva ugotovili, kdo naj bi bil duhovnik, čigar posmrtne ostanke so dobili v krsti nad drugimi okostnjaki v jami sredi cerkve. Skoraj gotovo je, da je bil to kanonik Franciscus Sanguigno, star 80 let, ki je bival v Boljuncu št. 109. Pokopan je bil 26. decembra 1786. Kakor smo že poročali, je tudi na krsti napisana letnica 1786. Iz župnijskih knjig je razvidno, da ga je pokopal dolinski župnik Matija Dekleva, ki je bil po rodu iz Podgrada in j” bil v Dolini do leta 1797, ko ga je iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiiiiiiiiiiiiii1ii,umu,n„lu„i,nn,,!,,,,,,,!,im,,,!,,n,im„i,m,nnnniiniiiiiiiiiniB. Na pobudo italijanskega kulturnega in kinematografskega centra V septembru bo v našem mestu mednarodni mladinski festival Glavne značilnosti festivala bo danes pojasnil podtajnik ministrstva za šolstvo Elkan, ki pride v Trst Danes ob 8. Trst podtajnik uri pride uradno v ministrstva za šolstvo poslanec Elkan. Na postaji ga bodo sprejeli predstavniki državnih in krajevnih oblasti. Ministrski podtajnik Elkan, ki je tudi predsednik Italijanskega kulturnega in kinematografskega centra, prihaja v Trst v zvezi z organizacijo Mednarodnega mladinskega festivala, ki bo v našem mestu prihodnje jeseni (morda od 1. do 10. septembra). Pobudo za ta prvi festival, ki se bo ponavljal vsako leto v Trstu, je dal omenjeni center, ki je dal že pobudo za Festival narodov v Firencah in za Mednarodni festival zdravstva in zdravnikov v Bologni. O prihodu podtajnika Elkana in o prireditvi Mednarodnega mladinskega festivala v našem mestu, je bila sinoči na županstvu pri odborniku za javne stike Ceschii tiskovna konferenca. Odbornik je povedal, da bo imel poslanec Elkan ob 9. uri kratek sestanek z županom inž. Spaccinijem; ob 10. uri se bo sestal SPREJET NAČRT VIDEMSKEGA ARHITEKTA MULLIGA Deželni paviljon «Prijateljstvo 3» na celovškem medn. velesejmu Geslo paviljona poudarja prijateljstvo med obmejnimi državami Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo Na svoji zadnji seji je deželni od-1 nila 53-letna uradnica Clara Lazza- bor sprejel predlog odbornika za in dustrijo in trgovino Marpillera, da bi za uresničitev stalnega deželnega paviljona na koroškem velesejmu v Celovcu, sprejeli projekt videmskega arhitekta M. Mulliga, ki se je skupaj z nekaterimi drugimi profesionalci udeležil posebnega nateča- ri iz Ul. Navali 16 in 36-letni inženir Luciano Luciani s Šalite Treno-via 38. Bilo je okrog 10. ure, ko je Lazzarijeva po omenjeni ulici proti Dolini vozila fiat 600 TS 85055. Iz nepojasnjenih razlogov je Lazzarijeva nenadoma izgubila oblast nad vozilom, ki je začelo drveti proti ja, ki ga je pred časom razpisala I desni strani cestišča. Po nekaj me- deželna uprava. Deželna uprava bo zdaj finansirala gradnjo stalnega paviljona, ki mu je ustvaritelj nadel geslo »Prijateljstvo 3», napravo pa bo potem upravljala deželna zveza trgovinskih ■ zbornic, ki že nekaj let skrbi za | propagiranje deželnih gospodarskih in turističnih zmogljivosti v sosedni republiki Avstriji. Kakor znano, predstavlja osrednji del vsakoletnega celovškega velesejma, ki se organizira avgusta meseca, mednarodna lesna razstava, na kateri sodelujejo poleg avstrijskih proizvajalcev tudi jugoslovanski industrijci in trgovinska podjetja ter nekatera podjetja iz Furlanije-Julijske kraji-| ne. Zaradi {»manjkanja stalnega 3 paviljona, je naša dežela doslej izit ostala z vseh tistih razstavnih in * drugačnih prireditev, ki jih organi-j zirajo med letom na obsežnem ce-™ lovškem razstavišču, medtem ko so vse avstrijske dežele in sosedna Jugoslavija, ki posedujejo na njem stalne paviljone, lahko uspešno pri-kazovale svojo proizvodnjo z vseh || področij. Projekt ing. Mulliga, ka-' terega geslo naj bi poudarjalo pri-jateljstvo, ki se je v teh povojnih letih razvilo med tremi sosednimi republikami Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo, je žirija deželnih strokovnjakov izbrala predvsem zaradi njegove funkcionalnosti in estetike. Paviljon bo zgrajen na površini 300 kv. m ter bo v glavnem iz železo-betona, lesa in stekla. V tlorisu bo zvezdasta oblika, zaradi obilice za-steklenih površin pa bo njegova notranjščina zelo svetla. Paviljon bo kril 150 kv. m površine. V njem bo prostor razdeljen na manjše sobice, poleg katerih bo tudi manjša kino dvorana. Maketo paviljona bomo objavili prihodnjič. Po nenadzorovani vožnji trčila v parkiran avto trih divje vožnje, je Lazzarijin avto treščil v parkirani avto bianchi-na TS 54656, v katerem je sedel Luciani. Zaradi močnega udarca, sta se Lazzarijeva in Luciani vsak v svojem avtu ranila in pobila. Mimoidoči so ponesrečencema priskočili na pomoč in jima pomagali iz razbitih avtov. Medtem je nekdo poklical rešilni avto RK, s katerim so žensko odpeljali v bolnišnico ter jo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Lucianija so kasneje odpeljali v bolnišnico z zasebnim avtom in mu dali prvo pomoč. Lazzarijeva se je pri nesreči pobila po čelu in desnem sencu ter se hudo udarila po prsih. Če ne bodo nastopile komplikacije se bo morala zdraviti 8 dni. V desetih dneh pa bo okreval Luciani, ki si je poškodoval levo koleno in se opraskal po rokah. Doma se je ponesrečila V kuhinji svojega stanovanja v Ul. Ginnastica 46 se je prejšnjo sredo ponesrečila 80-letna upokojenka Ester Stilpanovich vd. Zigiotti. Ko je hodila po kuhinji ,je naenkrat spodrsnila, izgubila ravnotežje in tako nerodno padla, da si je verjetno zlomila levo nogo. Stilpa-novicheva je mislila, da ne bo hudega, toda bolečine niso prenehale in včeraj popoldne se je končno odločila in v bolnišnici zaprosila za zdravniško pomoč. V bolnišnico so jo odpeljali z rešilnim avtom ter jo sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti od 10 do 90 dni ,če ne bodo nastopile komplikacije. LADJE V PRISTANIŠČU C. di Catania, G. Lauro, Mondo-ro, Ausonia, Eriče V Ul. Caboto blizu stavbe št. 28 se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, pri kateri sta se ra-1 fun (ŠZ), Benares (Norv.). „TO| Franco Z., Vi-minale, Saipa II, Illlrla - Bemina -Sportivo, Castello, Z. Wielkopolska, M A. Montanari, Doride, Flaminia, Lilion, Bruna Montanari (It.), Gruda, Gorenjska, Trebinje (Jug.), Ronald, Gavilan (Pak.), Kalofer, Al-git (Bolg.), Woensdrecht (Holand.), Fiesta, Saint Nicolas (Grč.), Taj- na univerzi z rektorjem prof. Ori-gonejem; ob 11.30 bo na županstvu sestanek z osebnostmi, ki sestavljajo organizacijski odbor, kateremu predseduje župan inž. Spaccini. Popoldne ob 16.30 bo na gradu Sv. Justa poslanec Elkan na širšem sestanku, katerega se bodo udeležili tudi časnikarji, uradno sporočil glavne točke načrta prireditve Mednarodnega mladinskega festivala v Trstu, nakar se bo po večerji vrnil z vlakom v Rim. Čeprav bodo podrobnosti programa sporočene danes popoldne, je odbornik Ceschia pojasnil časnikarjem, da bo festival izključno kulturnega značaja, da bo manifestacija mladine za mladino in da bo odprt mladini vsega sveta. Predstavnik Italijanskega kulturnega in kinematografskega centra iz Rima, ki se je udeležil srečanja s časnikarji, je izjavil, da bo festival apolitična prireditev za mladino vseh narodov in da si ga niso zamislili kot protiutež Svetovnemu mladinskemu festivalu. Že sama ta pobuda, je izjavil, je zbudila v raznih deželah na svetu veliko zanimanje in oči nekod so že zagotovili svojo udeležbo. Zlasti pa bo ta festival v Trstu i-gral veliko vlogo, je dejal predstavnik centra, za zbližanje italijanske mladine z mladino evropskih vzhodnih držav, saj je Trst na meji z evropskim vzhodom. Poleg tega pa bo festival omogočil še večje spoznavanje Trsta v svetu. V desetih dneh festivala se bo mladina pomerila na področju filma in televizijskih predstav, književnosti, gledaliških predstav, v športu itd., skratka na vseh področjih, na katerih se mladina aktivno udejstvuje. Namen prirediteljev je, dati festivalu popolnoma vzgojni značaj, ki naj bo v pomoč šoli in vsem ostalim vzgojnim in kulturnim mladinskim dejavnostim. Stavkovno gibanje osebja Acegata Jutri vozila na vseh progah Po včerajšnji dveurni popolni stavki, se stavkovno gibanje osebja Acegata nadaljuje. Jutri bodo sicer vozili filobusi, avtobusi in tramvaji na vseh progah, v ponedeljek pa ne bosta delovali progi 14 in 24, medtem ko bodo na progi št. 5 v omejenem številu vozili nadomestni avtobusi. V mestu dež v okolici sneg temperatura začela hitro padati in je med dnevom padla kar za S do 8 stopinj. V mestu samem se ta nenadni padec temperature sicer ni kaj prida poznal, ker je praktično ves dan deževalo, pač pa je v okolici v prvih večernih urah zdrknilo živo srebro prav na ničlo in celo pod njo, posledica tega pa je bila, da se je dež spremenil v sneg, ki je v kratkem času pobelil vso zgornjo tržaško okolico. Zaradi nizke temperature so tudi ceste postale nevarne za avtomobile, zlasti na področju pri Fernetičih. Bolj pod noč pa se je sneg spet umaknil dežju, kije začel spirati belo odejo z gmajn,,.na cestah pa ustvaril godljo. Če bo nastopil mraz, bo seveda nevarnost za avtomobiliste večja zaradi zmrzali. Na vsak način bo pač potrebna previdnost. Interpelacija proti prihodu komisarja dr. Di Mambra v Trst Senator Vidali Je s pismeno interpelacijo zahteval, naj ministrstvo za notranje zadeve prekliče sklep, da se premesti v naše mesto višji komisar javne varnosti v Viareggiu dr. Di Mambra, ki Je prejšnji petek poveljeval policijskim silam, ki so nastopale proti dijakom. V tej zvezi je ministrstvo za notranje zadeve uvedlo preiskavo. V svoji Interpelaciji senator Vidah poudarja, da je zelo čudno, da se pošilja v Trst policijski funkcionar, čigar ravnanje v Viareggiu je obsodila vsa italijanska demokratična javnost. Priprave za natečaje v okviru cvetlične razstave Če je kdo po nekaj sončnih dnevih upal, da smo že iz zime, vsaj najhujše, se je zmotil. Burji, ki je zapihala v prejšnjih dneh, je sledil topel vlažen val, ki je prinesel s seboj dež. Včeraj čez dan pa je šolski skrbnik prof. Angioletti je včeraj sprejel predsednico Cvetličnega kluba dr. Costandinldes in ravnatelja Ustanove za prerod kmetijstva prof. Buna Natrija. Na sestanku so proučili program didak-tično-kultumih prireditev, ki bodo v okviru mednarodne razstave cvetja, sadja in povrtnin na Montebel-lu od 22. aprila do 7. maja. Dogovorili so se o podrobnostih natečaja o cvetlicah in povrtninah v otroški umetnosti, ki bo prirejen v sodelovanju s šolskimi skrb-ništvi v Trstu, Vidmu, Gorici in Pordenonu. Natečaja se bodo ude-ležili otroci iz otroških vrtcev in osnovnih šol v deželi. Z V Nemškem kulturnem inštitutu bodo danes ob 17. uri predvajali s plošč opero Richarda Straussa »Ženska brez sence,) (Die Frau ohne Schatten). iiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiimiiiii RAVNATEU ITALIJANSKIH CARINARNIC DR. T0MAS0NE V TRSTU Pereča vprašanja carinske službe na mejnih prehodih se Dr. Tomasone poslovnih krogov in bo sestal tudi s predstavniki prefektom dr. Cappellinijem Danes bo dopotoval v naše mesto glavni ravnatelj italijanskih carinarnic dr. Tomasone, ki se bo tu zadržal dva dni, nakar bo odpotoval v Gorico. V Trstu se bo dr. Tomasone seznanil z nekaterimi perečimi, vprašanji, ki zadevajo carinsko službo in izvajanje nekaterih določb na italijansko - jugoslovanski meji. Na posebnem srečanju s tržaškimi operaterji, ki bo v dopoldanskih urah, na sedežu trgovinske zbornice, bodo predstavniki tukajšnjih poslovnih krogov, predvsem in-dustrijcev in trgovcev z lesom, prikazali dr. Tomasonu nekaj svojih specifičnih problemov. Tako bodo industrijci poudarili škodo, ki jim jo povzroča zadnji povišek električne energije, predstavniki zveze lesnih trgovcev pa bodo s svoje strani podčrtali problematiko tukajšnjega lesnega tranzita. Visoki carinski funkcionar si bo v spremstvu nekaterih višjih predstavnikov tukajšnje carinske organizacije ogledal pristaniške naprave in lesno skladišče pod Skednjem, po ogledu nekaterih obmejnih prehodov pa se bo na prefekturi sestal z generalnim vladnim komisarjem dr. Cappellinijem. nadomestil Nikolaj Frobst iz Trsta. Glede kanonika Sanguigna naj še omenimo, da ne spada med nekdanje župnike dolinske občine. Verjetno je bil upokojen in je bival v Boljuncu, kjer ga je doletela smrt. Omenimo naj še, da so pred stoletji v Dolini pokopavali ljudi iz vseh vasi, ki so spadale pod dolinsko faro, ki je bila tedaj zelo obsežna. Pokopališče je bilo okrog cerkve. Župnike in bolj ugledne fa. rane so pokopavali v cerkvi. Prav tako pa so pokopavali v cerkvi tudi druge farane, ko ni bilo več prostora ob cerkvi. Ta navada je trajala vse do Napoleonovega zako-kona, ki je strogo prepovedal vsako pokopavanje mrličev v cerkvah. Po prvem bežnem pogledu župnijskih knjig iz tiste dobe lahko ugotovimo, da je od 23.1.1797 do 9.2.1799 umrlo skupno 157 domačinov »ignoto morbo«, t. j. zaradi ne. znane bolezni, verjetno kuge. Umirali so zlasti otroci, pa tudi odrasli. Prvi v tem seznamu je štiri mesece stari Luka Parovel iz Prebe-nega, zadnji pa sedem mesecev stari Ivan Maver iz Boljunca. Med izkopavanjem starih skril so tudi odkrili zidove, oziroma temelje stare cerkve. Prejšnja cerkev, kakor je razvidno iz sedaj odkritih temeljev, je bila dva metra ožja in tri metre krajša. Prostor okoli cerkve so obzidali leta 1661; od leta 1790 do leta 1794 pa so popravili in olepšali cerkev ter dozidali zvonik, ki se je po prvi svetovni vojni zrušil, ko je vanj udarila strela. Sestanek druge komisije za kmetijstvo Včeraj zjutraj se Je pod predsedstvom svetovalca Angelija sestala druga deželna komisija za kmetijstvo, ki je začela razpravljati o posameznih členih zakonskega osnutka v prid živinoreji. Komisija je odobrila z nekaj popravki prva dva člena. Spregovorili so odbornik za kmetijstvo Comelli, poročevalec Virgolini, svetovalci Bettoli, Bianchini, Chieu, Coghetto, Cogo, Del Gobbo, Devetag, Mizzau, Moschioni in Trauner. Komisija bo nadaljevala razpravo o osnutku prihodnji teden. Dejavnost deželnih organov Deželni odbornik za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo Dal Mas je včeraj sprejel sindikalne predstavnike CGIL, CISL in CCdL iz Trsta, ki so mu orisali stališče delavcev do nekaterih vprašanj v podjetju Orion s posebnim poudarkom na menzo v podjetju, na zaposlitev delavcev, na sindikalne pravice in na akordne dodatke. Sindikalisti so prosili odbornika. naj posreduje za rešitev teh vprašanj, o katerih so se že okvirno sporazumeli, ko je menjala uprava podjetja. Odbornik Dal Mas je obljubil, da se bo pozanimal pri podjetju in v uradu za delo v Trstu, da se rešijo ta vprašanja. Tone Sazonov v Kulturnem domu Krasno predavanje o zimski idili v gorah Sinoči je v mali dvorani Kulturnega doma priznani slovenski planinec Tone Sazonov, ki se je pred časom udeležil jugoslovanske himalajske odprave, predaval o temi «Zimska poezija v gorah.» Malo dvorano je številno občinstvo skoraj popolnoma zasedlo. Zelo razveseljivo je dejstvo, da je bilo med poslušalci mnogo mladih ljudi, ki so tako dokazali, da gora še vedno privlačuje. Toneta Sazonova ni treba predstaviti našemu občinstvu, ki se zanima za planinske podvige. Znan je iz številnih člankov, ki so bili objavljeni v «Planinskem vestniku» in ki so posredovali najširši javnosti njegove pogumne vzpone v Julijcih. To pot pa nas se je Sazonov presenetil z obilico izredno posrečenih barvnih posnetkov najlepših gora, gorskih skupin in pejsažev v osrčju slovenskega najvišjega govorja, to je triglavskega pogorja. Tako so se nizale pred našimi očmi nepozabne slike gorske narave pozimi. Predavatelj je namreč hotel prikazati občinstvu prav zimski videz visokogorskih področij. Priznati pa mu je treba, da se je spretno rešil velike nevarnosti, ki jo predstavlja za fotografa, pa čeprav je umetnik, slikanje snežnih poljan, kont, grebenov itd. V teh primerih se često dogaja, da je slika črno bela. Sazonovu se to ni zgodilo. Popeljal nas je na vrh zasneženega Triglava, po Kuloarju na Jalovec, na Kriške pode, čez Ko-marčo na Sedmera jezera in potem dalje čez Hribarice, Velo polje in Bohinjska vrata do Mojstrane. Vmes pa je spretno prikazoval pomladne prizore z vznožja gorovja in celo iz Ljubljane. Edinstven je bil prikaz turnega smučanja od Doma na Komni čez Bogatinsko sedlo na Km in nazaj. Prizori, ki jih je Sazonov pričaral na platno, so nepozabni posebno za starejše, ki so te poti že prehodili. Izredno pomembni pa so za naš mlajši rod, ki utegne med drugim tudi v gorah najti zelo pomembne zunanje pogoje za svojo telesno in duševno vzgojo. Tonetu Sazonovu pa se moramo predvsem zahvaliti, ker nam je z včerajšnjim predavanjem in diapozitivi prikazal vso lepoto slovenskih gora pozimi. Prisotni so z burnim ploskanjem pozdravili predavatelja, nato pa je predsednica Slovenskega planinskega društva dr. Mašera razdelila medalje in diplome zaslužnim smučarjem. iimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,miHiiiiii,niiiiiiiiniiiHHiiiiiiiiii,miiHiiiiiiinn,,,, IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V MALI DVORANI Danes, 18. t. m. ob 21. uri in Jutri, 19. t. m. ob 16. uri Slawomir Mrožek STRIP - TEASE IN ČAROBNA NOČ Zadnjič! Filibert Benedetič NE VEDNO KAKOR LASTOVKE drama v dveh delih krstna predstava Scena, kostumi in režija: JOŽE BABIC Sodelavca pri sceni in kostumih: DEMETRIJ CEJ in ANJA DOLENČEVA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Pri predstavi sodeluje ansambel «5 f a n s /> PREMIERA V četrtek, 23 t. m. ob 21. uri (premierski abonma) PONOVITVE V petek, 24. t. m. ob 21. uri (abonma I. ponovitev in invalidski) V soboto, 25. t. m. ob 21. uri (sindikalni abonma) V nedeljo, 26. t. m. ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski in okoliški) V torek, 28. t. m. ob 20. uri (študentovski abonma) V sredo, 1. marca ob 21. url V četrtek, 2. marca ob 21. uri V nedeljo, 5. marca ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. PROSVETNO DRUŠTVO »PREŠEREN* v Boljuncu priredi danes ob 20.30 Prešernovo proslavo Na sporedu: recitacije, prizori v narodnih nošah in iz Prešernovega življenja ter nastop otroškega in mešanega pevskega zbora. Vljudno vabljeni! Gledališča Verdi V nedeljo ob 16.""uri za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava treh novitet enodejank «La giacca dannata« Gluha Viozzija, «Alissa» Raffaella de Banfielda in «Una do-men'ica» Maria Bugamedlija. Režija Carlo Pkoi-nato. Dirigent Alberto Zedda. V prizivu znižana kazen avstrijskemu kamionistu Ker je prepričan o svoji nedolžnosti, se je pritožil še na kasacijsko sodišče Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Marši, zapisnikar Parigi) se je moral zagovarjati 29-letni avstrijski državljan Herbert Huber iz Bruna, ki je bil obtožen nenamernega umora neke osebe in dveh prekrškov cestnega zakona (med drugim prevelika hitrost tovornjaka, katerega je upravljal). Nesreča, ki je terjala življenje učitelja Enrichetta Radi- 45-letnega va iz Paulara, se je pripetila 31 januarja lani na državni cesti št. 13 (pontebska cesta) v bližini mosta za Ario. Nesreča je bila posledica pole- denele ceste. Tik pred nesrečo je .... “ ” M ‘ učitelj Radivo prehiteval v smeri vožnje proti Vidmu neki lahek poltovornjak rdeče barve. Posrečilo se mu je sicer, da je prehitel vozilo, toda takoj nato, ko se je hotel vrniti na desno stezo ceste, je vozilo začelo plesati sem pa tja po cesti, dokler se ni zaletelo v avstrijski tovornjak, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Trčenje ni bilo sicer čelno, toda je imelo katastrofalne posledice. Radivov «fiat 500» je ta- koj po trčen iu zaplesal po cesti ter »krat zadel ob prikolico potem še eni tovornjaka. Učitelj Radivo' je pri priči mrtev. Obravnava prve stopnje je bila pred kazenskim sodiščem v Tolme-ču, ki je spoznalo Huberja za krivega ter ga je obsodilo 28. junija lani zaradi nenamernega umora na 8 mesecev zapora (pogojno). Sodišče je ustavilo kazenski postopek glede prekrškov cestnega zakona zaradi amnestije. Sklenilo pa je, da se prepove Huberju šofiranje avtomobilov po Italiji za I leto. Poleg tega je sklenilo, da bo moral o£ sojenec plačati nekaj več kot milijon predujma prizadeti stranki ter oko" vsega skupaj okoli 15 milijonov lir odškodnine. Prizivno sodišče je v precejšnji meri spremenilo prvotno razsodbo. Menilo je namreč, da je bil pokojni učitelj vsaj delno kriv nesreče. trdili prejšnjo razsodbo. Huber se je pritožil proti tej razsodbi na kasacijsko sodišče. SPOROČILO DRUŽBE SAP Dnevna avtobusna zveza Trst-Pulj Od 1. marca 1967 dalje bo mednarodna avtobusna zveza Trst-Pulj, ki Jo upravlja družba SAP — avtomobilska služba za okolico, poslovala vsak dan na naslednji progi: Trst - Koper - Izola - Portorož . Buje , Vižinada . Poreč - Zbandaji -Badema . odcep za šošiči -Bale - Vodnjan - Pulj. Odhod iz Trsta ob 7.25 (z avtobusne postaje na Trgu Li-bcrtB,) Odhod iz Pulja ob 15.40. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. februarja 1967 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa Je 17 oseb. UMRLI SO: 74-letni Michele Fa-chin, 95-letna Emtlla Tlpelt vd. Ersi-ni, 75-letna Ceroma Arpino por. Spači oni, 42-letn-i Giovanni Bralco, 54-letni Giuseppe Straj-n, 62-letni Jože Zener, 57-1 etnI Di-no Danesi, 39-letni Guido Varagnolo, 68-1 etn a Bianca Marusslg vd. Borgognoni, 72-letna Ar-m-Ula Dreolln por. Dapretto, 80-letnl Vincenzo Turri, 85-letna Leonllde Čarnim vd. Voivoda, 654etna Camilla Massari por. De Palma, 63-letnt Lino Vatli, 78-letna Maria Bartole, 69-letna Maria Vascotto vd. Pieri, 61-letni Mario Sossi. Sodniki so menili, da znaša njegova odgovornost 50 odst. Sodniki so prišli do tega zaključka na podlagi pričevanj Karla Schoggla in Bruna Pirolle, ki sta se peljala v tovornjaku skupaj s Huberjem. Te dve priči je zaslišalo sodišče šele na obravnavi druge stopnje. Prizivni sodniki so spričo tega znižali Huberju kazen na 6 mesecev zapora, a v ostalem so po- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do lt. ure) Crevato, Ul. Roma 15; 1NAM, Al Cammello, Drevored XX. settembre 4; Alla Maddalena, Ul. de-MTstriu 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3t do 1.31) Dr. Gmelner, Ul. Gluha 14; Piz zul-Cignola, Corso Italia 14; Prendi-ni, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na štev. 90-235. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. V pripravi je Bellinijeva opera ccNorma«, katere prva predstava bo v sredo 22. t.m. ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Prva predstava je bila prvotno določena za 23. t.m., vendar so Jo preložili na dan prej, ker je glavna pevka Elena Su-liotis zbolela in so jo zamenjali. Tako bo v naslovni vlogi nastopila Jugoslovanska sopranistka Radmila Bakočevič, v osta-lih pa Bianca Maria Casoni (Adalgisa), Giovanni Gibin in Paolo VVashington ter Raimondo Botteghel-li in Bruna Ronchini Zborovodja Aldo Danieli. Režija Renzo Frusca. Dirigent Nino Verchi. Prodaja vstopnic za prvo predstavo «Norme» se bo začela v ponedeljek. Za ostale predstave opere veljajo datumi, ki so bili že določeni. «La Barjccan V dvorani Vivante (Largo Papa Giovanni) bo igralska skupina »La Baracca* uprizorila v torek. 21. t.m. ob 21. uri «Dnevn!k Ane Frank« v Hachetovl predelavi in v italijanskem prevodu Laure del Bono. Dohodek Je namenjen Italijanskemu centru Ana Frank. Vabila so na razpolago v umetnostni galeriji Torban-dena. Ljudska prosveta Dramska skupina prosvetnega društva Ivan Cankar priredi v soboto, 25. t.m. ob 21. uri v društveni dvorani krstno predstavo drame v treh dejanjih, ki jo Je napisal član društva Sergij Verč «Kocke v kocki«. Vabljeni vsi fllanii in prijatelji društva. Darovi in prispevki V počastitev spomina tete Pepce Kuret daruje Miran Kuret 5000 lir za Glasbeno matico. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat - Ul. av. Frančišku 2U Ivlclou «1-7»« Novost: Ogen: DEDIŠČINA 1.300 Ur Vodušek: IZBRANE PESMI 2.500 lir Miro GLASBENA MATIC* TRST V torek, 21. februarja ob ^ v mali dvorani Kulturnega doma solistični koncert Sodelujejo: Zlata Ognjanovič - sopf Jože Stabej - bas Vladimir Škerlak - violin® Marjan Lipovšek - kl®vir Na sporedu so dela Škuljev: J. S. Bacha, Bartoka- ^ sš^ssr-Kt, Szynernovskega, Vitalija. Tajčeviča I J® %!; «azil novo »lip s i» S; N JUtll Pl ®iap J>ri V .. ■ I štu£ JOŽE STABEJ (bas) je •‘JM diral v razredu prof- (p Stergar in v opernem s‘jUb-Akademije za glasbo v . ^ ljani. Na II. Jugoslovan^ tekmovanju mladih jgj! umetnikov v Zagrebu 1®“}0 ^ je dosegel prvo mesto. ( u ^ klicu je svoboden umetna^- časno nastopa v operah, luje na komornih in vo*8*y, instrumentalnih koncertih ^ S. Bach: Pasijon po 3®» -e Haydn: Letni časi). Dosl pel po vsej Sloveniji,...: p grehu, v Zahodni NemcU1-..« liji in Sovjetski zvezi. ga je povsod odlično oce .... Nazlonale 14.30, 21.45 »II go» Metrocolor Iz roman« r Pasternaka. Geraldlne ChaP 1 lec Guinness. Omar Sharif-Deveti teden. , sp!fj Excelsior 16.00 »Scia-rada Pef Tech-nicolor. Lino Ventura, 'folo. 1 e Fenlce 16.00 «C!lrot M solitario« ^ nicolor. Supertechira-ma 7“- f/ ge Martin, Marianne Koch-Gozllno. j Eden 15.45 (Maigret a Pigal!'*«r0^ nicolor. Gi-no Cervl, Lila jjr Grattaclelo 16.00 «L’uomo de‘ 0itP del pegni« Rod Stei-ger. Preip no mladini pod 18. letom. Hltz (Ulica San Francesco 16.00 «Piu mlcidiiale de-1 ^ jlF Technicoior, Elke SommeL Koscina, Richard Johnson. » dano mladini pod 14. letom. C( Alabarda 16.30 «1 5 ladri d'0pa# lorscope. Robert Morley, IM ass c y Filodrammatico 16.30 «Un venuto da Brooklyn» Col° Litle Tony, Evi Ma-randi. T.c# Moderno 16.00 «Beau Geste« jr color. Doug Mac Clure, Lesl so-n. vll|f Cristallo 16.00 «L'arcidiavolo» uu uasMiian, ciauume "'".it V Garibaldi 16.00 «Nessuno ml P"Ut: dicare« Caterina Caselli, * Moroni, Laura Efrikian. IV Aurora 16.30 «Texas — oltre 1 me». Capltol 16.30 »Tramonto di UIL..-n* T-echnicolor. Elke Som-mer, Boyd, Eleonor Parker. JoSeP ten. f(i Impero 16.30 »I nostri marit'» povedano mladini pod 18. let, V Vlttorio Veneto 16.00 «My Fa'mif dy» Technicoior. Audrey Hep Rex Harrison. Ideale 16.00 «Upperseven 1’non1 uccidere« Teci-nicolor ,, Astoria (Ulica Zorum. nlobUs.®r, 16.00 «Vi-va Maria« Technicn* ; Jeanne Moreau, Brigitte B3ffl Astra 16.00 «Ri-ta la zanzara»-f(( ihhn-.!. «< /v« ^ .uh« 1 --— * wix.ua Irt rrpv Abbazia 16.00 «Nevada Smith« / nicolor. Steve Mac Queen, ^iD1 ne Pleshette. Prepovedano po-d 14. letom. Ercdi di Giuseppe Nov^l trgovina manufaktur IN RAZNEGA BLAGA TKANINE PLETENINE NOGAVICE IN RAZNO PERILO TRST, Ul. Oelle Torri ® Vogal Ul. Imbriad* Tel. 61022 URflRNE ... ... TRST v,a,e xx Settembre 18 trt. 06016 NABREŽINA (center) SESUAN (center) ZLATI IN SREBRNI OKRASNI PREDMETI m »j ■ ■ »v s k no ib.uu «L. arcia'havoiv" rio Gassman, Claudine I . WTTV \\___________________________________________________________________^_________________________________________________________________________________________va ^ ^ v- ^ ^ -fe-° ^ -tfS —^ NAKAZILO MINISTRSTVA JAVNIH DEL Dve milijardi in pol lir za obnovo javnih dol, uničenih po povodnji Ministrstvo bo dalo nadaljnja nakazila tudi k letu in le-ta 1969 - Važna naloga dežele pri obnovitvenih delih javnih del je dodelilo kaain J1 ' Julijski krajini prvo na-hovo ; milijard in pol lir za ob-aiipjpuh del, ki jih je uničila fllo iSP™ovala povodenj. To naka-ie sarnn ega 1,0 uporabila dežela, prečk| državni poseg, ker PSi«i ®*L1& Hol vrcrvf ^ nomoniano da, ' Julijski krajini iz škla-bil v ta namen določen * trn, , uu v ra namen aoiocen ®^io s za let0 1967- Kot 1e rl , £ia 1CIU 1J7UI. i-VUb JO J “Oloča zakon št. 1142, ki go- Bor lahko uvrstil še boljše. J.ii je, da je slovensko združenje lo vsa tekmovanja le z dvema® cema in sicer Borisom Košut" Edijem Boletom, medtem ltort! Adrijan Tavčar zaradi nesp®1 ma ni prijavil na tekmovanje' LESTVICA Zagernik 6 6 0 Nova Gorica 6 4 2 Bor Trst (izv. konkurence) 6 4 2 Koper 6 4 2 Logatec 6 4 2 Piran 6 2 4 Prestranek 6 1 5 Zalog 6 0 6 3° J 25 1J « *•*»«*» *jk m. . 13-letna Eva Jeler IIIIIIIMlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllliiillIllltiiiiiiiiiiiiiiiiilllllll«*11* VESTI Z ONSTRAN MEJE Nogometaši se pripravljaj« za spomladanski del prvenstf Nov rekord skakalnice na Lokvah ■ Kolenc čel Primorska nogometna moštva so zdaj sredi priprav za sporu1; sko prvenstveno sezono. Koprčani so v nedeljo povabili eno najboljših ekip druge zvezne lige (vzhodna skupina — Crvenko. je bilo pričakovati, so zmagali gostje. Vendar rezultat 0:2 ni den za domačine, pa tudi sama igra je zadovoljila gledalce. Pri stavi] tudi rekord' skakalnic®/ domačino.v je bil najboljši (Nova Gorica), ki je zasedel ^ t mesto. V razvrstitvi moštev FS prvi kranjski Triglav, druga P mača ekipa z Lokev. V Ljubljani se Je končal prijjjf1 zimskega rokometnega Pr„c; Slovenije. V moški konkurenci sodelovale tudi tri primorske e Piran, Koper in Ajdovščina. Z?,,1 večje presenečenje je poskril® dovščlna, ki je nudila izreden ,, t prvoligašu Rudarju iz Trbov^f izgubila srečanje z, 8:11. prel<> ljlva je bila tudi zmaga Kopnju Piranom (9:8). Prvi del turn^O pokazal, da se vsem ekipam *? jii' pozna zimski odmor in odtn° presenetljivi rezultati. je bila zlasti dobra obramba na čelu z Millnkovlčem. Tudi napad je pokazal dokaj smisla za kombinacije, le pri zaključnih akcijah so bili igralci nespretni. Prijateljsko tekmo je odigral tudi član republiške nogometne lige — Nova Gorica. V Sežani jih Je premagal Tabor s 4:3. Gostje so vodili 20 minut pred koncem s 3:1, potem pa so prejeli kar tri zadetke. Vsekakor bo morala Nova Gorica pospešiti priprave. Dva zaporedna poraza proti Taboru dokazujeta, da so igralci predvsem kondicijsko slabo pripravljeni. Na Lokvah pri Novi Gorici je bilo v nedeljo tekmovanje na 35-metrski skakalnici. Zmagal Je Sodja z Jesenic, ki je s skokom 35 metrov po- (šHiiiltiHHSHHSnHnnHntšliliSinnillintnKiisHUHIiHMsIlfsHššlJšiiMKiiiKSIHHHHtIHUlIsiUiSHiHHHHMiHinissjiiHiiliJHišllSIlItIsHHinMISIHsjsisiHfHišHirlinnžSHIilHHtšUilISHtšHllfilHIisSlliniHlllMHIIinHšHisHšišHHIIIMšillllssisriišMišriisSIsSlIHssIllillisijHsI CARLO LEVI ki imajo prazne zibelke, nimajo pravice do Imperija. Zibelke v Isnellu niso bile prazne, nasprotno: ulice so bile kar črne otrok: toda imperija zdaj ni več (in tudi nikoli ga ni bilo), razen zaspanega, bežnega hrepenenja po nekem čudežnem upanju, nekakšnem otroškem spravnem obredu. Tako je bilo popotovanje gospoda Impellitterija za kmete iz Isnella že takoj od začetka bajeslovna prigoda, mitološki dogodek. Ne vem, če je gospod Impellitteri o tem kaj razmišljal. Bolj se nagibam k prepričanju, da ni: preblizu in preveč čutno je v tem svetu, da bi mogel jaz zaznati njegov značaj. Ne vem, in tudi vprašal ga nisem za vzroke, ki so ga pripravili do njegovega potovanja v Italijo (in v Palestino): mogoče je bil vzrok samo preprost užitek videti rodni kraj ali hrepenenje po utrjevanju vezi prijateljstva med Italijo in Ameriko ali iskanje priljubljenosti in želja ljubeznivo ustreči svojim volivcem, ali pa čustvena radovednost spoznati svoj rodni kraj in ga pokazati ženi, se s spoštovanjem prikloniti staršem ali pa morda vse te stvari skupaj, če bi bil rojen v velikem mestu, v mestecu, ali pa na modernem podeželju severne Italije, bi njegovo potovanje ne prestopilo meja splošne politične kronike, ki bežno objame časnike za en sam dan in bi ne prestopilo njegovega privatnega in delno čustvenega zanimanja, za katero bi bilo nekoristno in indiskretno, če bi se zanj zanimali. Nasprotno pa je njegovo potovanje postalo za prebivalce Isnella prava pravljica in bo sčasoma tudi ostala pa četudi tega ne bi hotel, niti predvideval: pravljica o rojstvu in sreči, pravljica o Ameriki, o drugi podobi sveta. Gotovo (ne vem ali zaradi spetnosti ali zavoljo enostavnosti) je gospod Impellitteri storil prav vse tisto, kar je bilo potrebno, da nastane pravljica: zato se je dovršeno obnašal. V ostalem pa se ni samo on, temveč so se tudi vsi drugi dovršeno obnašali: kmetje, gospoda, oblasti, poslanci in demokrščanske poslanke, komunisti, duhovščina, sorodniki, vse tja do koz, oslov, psov in muh. Kajti vse to se je zgodilo v Isnellu, v eni izmed tisočerih vasi neke stare in se in BESEDE SO Kffll Ko se je avtomobil newyorškega župana, lep, slučajno izposojeni sivi pontiac *) ustavil ob pristopu k vasi Isnello in sta gospod Impellitteri ter njegova soproga izstopila med truščem ploskanja, občinske godbe in razburjenja karabinjerjev, motociklistov, spremstva, fotografov, novinarjev, radovednežev in brezštevilnih bratrancev, prabratrancev in sorodnikov, meščanov, kmetov, pastirjev in žensk, skratka, ob trušču vseh štiri tisoč prebivalcev Isnella, ki so ga pričakovali, so se vaški dečki prerivali okoli avtomobila, glasno klicali drug drugega, se dregali, se prerivali ter se ga dotikali s širokimi sunki komolcev. «Dotikamo se avtomobila,« so vpili, spodbujajoč drug drugega z resnimi obrazi, kakor da gre za pomembno stvar: «Dotikamo se avtomobila zato, da bomo tako lahko šli v Ameriko.« Avtomobil je komaj prišel, pa je že postal relikvija, nekakšna sveta in čudotvorna stvar, kot da bi imel sam dotik moč zagotoviti tem dečkom, ki so bili pripravljeni za nenadni obred, najbolj resničen paradiž, zaželeni ameriški paradiž. Avtomobil je ostal tam ves dan. Tisoče otroških rok se ga je spoštljivo dotaknilo, tisoče razprtih črnih oči ga je gledalo s strastjo in upanjem. Na prvi vaški hiši, takoj za avtomobilom pa si lahko bral napisano z velikimi črkami, ki jih še ni izbrisal čas, enega tistih izrekov, podpisanega z veliko črko M, s katerimi je Mussolini popisal vse zidove Italije: Narodi, . .... ' ------- -------------- -.. - ---------------------------------------------------------- UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECOHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1, II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANCiSKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - % \ četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir celoletna 7 700 lir — SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din 110.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5371 4 SFRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 503-3-85 - OGLASI: ( -na oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tlnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. — Mali oglasi 40 Ul beseda - Oglasi gorlške pokrajne se naročajo prt upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubbllcith Itallana« — Odgovorni urednik- STANISLAV RENKO — Izdaja la tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst _S iskrene dežele, kjer vse stvari postanejo resnične, celo popotovanja politikov. Stvar se je pričela, da povem po pravici, najbolj kovencio-nalno. Ameriški in italijanski časnikarji, fotografi in oblastniki so že nekaj dni prej navalili na vsa prevozna sredstva med Rimom in Palermom. Letala, spalni vagoni in celo stara ladja, ki vozi v nočnem času med Neapljem in Conco D’Oro, so bili že nekaj dni prepolni, kajti istočasno ni odhajal na Sicilijo samo newyorski župan, temveč tudi kandidatke za lepotni natečaj, kjer naj bi proglasili zmagovalko za miss Evrope. Rednih letal ni bilo, zato sem se znašel v nekem posebnem letalu, v katerem je potoval prav gospod Impellitteri sam s svojo ljubeznivo gospo s sinjimi očmi, ki so imele barvo zimzelena in z nekaterimi tako imenovanimi evropskimi lepoticami. Gospoda Impellitterija ne bom poskušal opisovati, ker ga vsi poznajo. Kar pa zadeva miss so bile napaberkovane od tu in tam, samo da bi predstavljale najbolj nenavadne države: Bolgarijo, Mo-naco, Liechtenstein. Sedele so na svojih sedežih na drugi strani s svojimi ponarejenimi obrazi in bile so malce zbegane. Ob prihodu v Palermo smo naleteli na nove fotografe, na nove oblasti, na nove časnikarje in na pravo krdelo županovih nečakov: neizmerna množina Impellitterijev, ki so prišli z vseh strani Sicilije, iz Fiorentina, iz Vacce, iz Cannici, da bi pozdravili svojega znamenitega sorodnika. Z letališča Bocca di Falco so nas vse skoraj ponesli v velik hotel iz začetka tega stoletja, ki je bil mešanica mavrskega stila in stila liberty, kjer so nas pričakovali spet novi fotografi, novi časnikarji, nove oblasti in novi Impellitteriji. župana so takoj potegnili v splet dneva, ki je bil poln uradnih sprejemov. Mene so zagozdili nekateri bolj boječi Impellitteriji, ki so me bili zamenjali za kakega intimnega prijatelja njihovega velikega sorodnika in me prosili, medtem ko so mi kazali svoje osebne izkaznice in dokumente, naj mu jih jaz predstavim. Eden od njih, z dvojčkoma, ki sta imela poševne oči, kakor paladini**) iz Orlanda, se mi je ponudil, da bi mi rad pokazal «8^ loško«***) deblo družine Impellitteri. S težavo sem se e<:: in za kasnejši čas pustil svoje raziskovanje genealogije Wl1’/ terijev ter sem nato, ko sem stopil v svoj avtomobil, P°te proti Isnellu. . j|( Sprva teče cesta prav do Termini Imerese po najbdl j steči obali v Italiji. Skozi oranžne nasade in visoke se blesti čudovito morje, v sadovnjakih pa delajo na s/ moški in ženske, v majhnih obrtniških plavžih gnetejo zemljo za strešnike, po cestah pa vozi na tisoče pisanih v J poslikanih z zgodbami o paladinih, kot, nekakšno nept&p preseljevanje ljudstva, ki ne more mirovati. Toda po kilometrih izza Termini Imerese se cesta vrine med Pokrajina se hipoma spremeni in dalje greš naprej po 1 jenih in golih fevdalnih goljavah. Ta zemlja je last Pry-in baronov, princa di Gangi in markiza di Santa Co10^ Cim bolj se dvigaš po tisti cesti, ki gre okoli Madonij«' j; se sicilski plemenitaši prav radi ubijajo v avt orno^J} tekmah, tem bolj postaja narava resna, plemenita in zap na kakor notranjščina Italije, kmečke Italije. V CollesaO0 jt) pričaka na trgu krdelo dečkov in Armando, vaški norčeK’j/ rejši možak, ki vas sprejme z vriskajočim hur& in se ^ na tla pred vami pod očetovskim očesom karabinjerskega ; rešala. Po Collesanu vderemo v gorsko sotesko, med ^ f stene Madonije in prispemo do ovinka, kjer se v dalj javi vas Isnello. čreda drobnice nam s pastirji in psi zastal *) Pontiac — znamka ameriškega avtomobila, limusina (op- p .jjr •*) Paladini iz Orlanda. Paladin — srednjeveški vitez, dvonjan-M* furloso — Besni Roland, znameniti italijanski renesancu* Lodovica Ariosta (1474-1533.) (op. prev.) ***) Ginekološki — porodniški. Pravilno genealoški — rodoslov® prev.) (Nadaljevanje sledi)