IV 51231 O List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. Š. K. Jednote. f/ odvetnik obtožencev, Darrow, ljer lzJavlja, da se je krivda priznala, ror J" Preostajal drug izhod. On (Dar-Pr0 -ln drusi zagovorniki da so slučaj ,^ucavali mesece in mesece od vseh da »'so videli nobenega dru-in , 'zhoda, nego prostovoljno pri-krivdo, in zato da je on sam pri-«tiatarjal sv°j'ma branjencema, naj pri- i ra delavski voditelji začudeni. cliM?anoke- Va- L dec- — J°hn Mit" s)cc '* Podpredsednik Ameriške delavcih 2Vcze in bivš> predsednik Združe-pr ,rudarjev ameriških, ki je nocoj tu "nio 0 predmetu "Rokodelski nje°n,zem", je izrazil svoje začude-ltat n®d priznavo bratov McNamara, Hj *!"a je smatral za nedolžna, ker je •j- "> da je povzročila \ razdejanje Va 5fs"Poslopja v Los Angelesu plino- ^k8Plo2ija. w • York, 1. dec.—"Osupnjen sem, v?nJen sem; mojo lahkovernost se „aralo. To je strela iz jasnega ne-r»ko je vzklikal Samuel Gom-' Predsednik Ameriške delavske zveze, ko je čul nocoj o priznatvi bratov McNamara. "Mislili smo, da sta res nedolžna, in zato so delavske unije po vsej deželi zbirale prispevke za zagovorništvo in zbrale že $190,000. Ta denar se je odposlal njunemu glavnemu odvetniku za razdelitev med druge zagovornike in priče. Ni pa res, da smo nameravali nabrati $1,000,-000 v to svrho." Kaj pravi Burns. Indianapolis, Ind., 3. dec. —- Tajni policist W. J. Burns, ki je povzročil prijetje bratov McNamara in se tu posvetoval z zaveznim okrožnim pravdnikom Chas. W. Millerjem, je ponovil svojo izjavo, da je Samuel Gompers, predsednik ameriške delavske zveze (American Federation of Labor), skoraj od začetka vedel, da sta brata McNamara kriva. Burns je rekel s poudarkom: "če gospod Gompers pravi, da je presenečen, in da sta ga brata McNamara z izjavo svoje nedolžnosti prevarala, govori neresnico. Gospod Gompers ve, da sta brata McNamara kriva in je to vedel ves čas. Vedel je to tedaj, ko se je z voditelji mednarodnih unij pogajal o ustanovitvi zagovorniškega sklada za jetnika. Več drugih unij-cev je prav tako vedelo o njuni krivdi. Odvetnik Clarence Darrow je rekel delavcem na zborovanju v Indianapolisu, da ne misli, da sem jaz postavil dinamitne zaloge. Darrow je vedel, da nisem slučaja pograbil iz vzduha in jim je povedal. Gospod Gompers je vedel, da sta obtoženca kriva." PREDSEDNIKOVA POSLANICA. Razpravlja samo trustovsko vprašanje, s katerim se bo pač moral baviti 62. kongres. mnoge trust0vske pravde. V drugi poslanici vprašanje o potnih listih za Jude, potujoče na Rusko. Gompers molči. New York, 3. dec. — "Prejkone priobčim formalno izjavo, toda gqtovo šele, ko se vrnem v svoj glavni stan in natanko preiščem slučaj McNamara," je rekel Samuel Gompers. O tem, kdaj odpotuje v Washington, ni hotel povedati nič gotovega. Menil je, da bo imel. svojo izjavo gotovo morda šele čez teden dni. Videl je razne delavske voditelje, kakor pravi, ali posvetoval se z njimi ni. Na opazko, da čimdalje več delavskih voditeljev zahteva polno kazen za *rJ oči n -"bratov McNamara in da li se V njimi" strinja, ali je za milejšo kazen, je Odgovoril: "V tem prepuščam razsodbo sodišču." Več ni hotel povedati. Washington, D. C., 6. dec. — Diplomati v Washingtonu čakajo z veliko napetostjo na predsednika Tafta drugo poslanico, ki se odpošlje jutri opoldne kongresu. Ista se ima baviti zlasti z razmerjem Združenih Držav do inozemstva. Včerajšnja vladna seja je bila posvečena skoraj izključno vprašanju o potnih listih za jude na potovanju po Ruskem, in prejkone bo imel predsednik kaj povedati o tej stvari. Ker se vrše še vedno diplo-matična pogajanja z Rusijo, se končna odločitev še ne pričakuje. Prva poslanica predsednika Tafta je bila včeraj izročena 62. kongresu, ki se je sešel v ponedeljek k rednemu zasedanju. V istej se bavi predsednik s Shermanovim zakonom posebej in tru-stovskim vprašanjem splošno. Predsednik je proti preklicu ali popravi te naredbe ter se ujema z razlagi zavez-nega sodišča v slučajih Standard Oil kompanije in tobačnega trusta.* Pač je pa po njegovem mnenju potreben dostavek, kakor ga je predlagal že v svoji posebni poslanici z dne 7. januarja 1910, namreč, da naj korporaci-jam, ki se pečajo z meddržavno kupčijo, vprihodnje podeljuje njihove pravice zavezna vlada, a ne posamezne države. To tudi sedaj priporoča, in kongres bo moral priporočila vpošte-vati z ozirom na premnoge trustovske pravde, ki še niso dognane. Predsednik se obrača tudi proti onim, ki za-znamenjujejo razpust trustov kot zameno obleke in mislijo, da ostane v resnici vse pri starem, čeprav se kak trust razpusti. Tj jiudje da bodo'.vi-dolf, da ra^p-asFn? spanja*." , /'—' Wtf&.'uSgj. Na pragu do sreče. "Ce takozvan angleški plemenitaš pride semkaj brez beliča v žepu, da* si poišče bogate neveste, se pripusti v deželo br< z pomisleka. Ta uboga dekli-čica pa 6e radi pomanjkanja denarja tu pridrži." Tako se je glasila ogorčena kritika mornarja Clay Batyja od zavezne naborne ladje "Hanco", ki mu je neizprosno priselitveno oblastvo zadržalo njegovo 241etno nevesto Mabel Grainger. Slučaj je pa tako romanti čen, da pač v Washingtonu izjemoma •enkrat natisnejo obe očesi zakona ter ne postavijo združenju ljubeče se dvojice ničesar na pot. Clay se je na pra-porni ladji "Connecticut" udeležil plo-vitve okoli zemlje leta 1910. ter je na kratkeni dopustu na Angleškem spoznal Mabel in jo tudi takoj vzljubil, dasi sta bila skupaj samo 20 minut. Dne 16. decembra poteče njegova služ bena doba, in tedaj bi rad vzel svoje dekle na farmo v Kentucky in se z njo oženil. Zato jo je poklical sedaj semkaj. Na žalost je dospela Mabel sem brez zahtevanih $25, in tudi Clay je izjavil oblastnikom na Ellis Islandu, da se more Ion sam, ker je plačal "pre-vožnjo, ponašati samo še s knežjim premoženjem $6. Rekel je, da hoče svoje dekle med tem nastaniti pri svoji teti v Middletownu, Ohio. Inkviziciji se je zdela stvar sicer hvalevredna, toda mislila je, da vendar ne siae prezreti strogih pravil. Vsekako se je za slučaj zelo zanimala in je sklenila, dati mladi dvojici priložnost s tem, da je prepustila odločbo Washingtonu. Spor'na Balkanu. Carigrad, 6. dec. — Resni nemiri so se pripetili; v Istibu, 90 milj severno od Soluna.1 Isti so posledica necega atentata z bombo v neki mošeji dne 4. dec., pri kateri priliki je bilo 12 oseb usmrčenih in 20 ranjenih. Iz maščevanja so Turki napadli Bolgare, katere so obkrivljali dejanja, jih usmrtili 14 in ranili 157. Alexander zmagal. Los Angeles, Cal., 6. dec. — George Alexander, kandidat "dobrovladnega" tiketa za župana, ki je pri mestni voli-tvi premagal socialista Job Harrima-na, je imel skoro 17,000 glasov večine. Doslej so došla poročila iz 174 voliv-nih okrajev izmed skupnega števila 317. V teh okrajih je dobil Alexander 40,371 glasov in Harriman 23,835. Promet v New Yorku. "Public Service Commission" v New Yorku je izdala knjižico, iz katere je razvidno, kako je narastel promet na newyorških podzemeljskih, pouličnih in naduličnih železnicah. Leta 1907. so prevozile podzemeljske železnice na dan 456,000 ljudi, zadnje leto pa 758,000. Interborough Rapid Transit družba je morala pomnožiti število voz. Promet na pouličnih železnicah se je pomnožil od 1,318,581,388 na 1,-600,000,000 potnikov na leto in število potnikov na nadcestnih železnicah je narastlo od 288,924,273 na 301,469,292. Mnogo mrtvih. Pittsburg, Pa., 6. dec. — Neki brzo-vlak Pennsylvania-železnice se je zaletel pri Manoru, Pa., 25 rpilj od tu, ob dva tovorna vlaka. Šest oseb je bilo usmrčenih in pet ranjenih. Kotel razletel na parniku. Pittsburg, Pa., 3. dec. — Vsled eksplozije na ladji vlačivki "Diamond" v reki Ohio, 10 milj niže mesta, je bilo davi pet moških usmrčenih in četvero ranjenih. Vzrok eksplozije ni znan. Trupla je voda odnesla. Orgije milijonarjev. Amerikanski milijarderji so dobili zopet novo bolezen. Vsak izmed njih hoče imeti kolikor mogoče drage org-e. Ko je bil Rockefeller v Evropi, ; videl, da imajo tamošnji plemenitaši . svojih gradoyih orgije. Takoj ko je prišel v Ameriko, si je tudi on omislil orgije, za katere je plačal $100,000. Znani bogataš Clarke ga je pa hotel prekositi in si je naročil še dražje orgije. Prišel pa je na to misel ,tudi Chatteron, ki je prekosil oba svoja tovariša. Peljal se je v London, da kupi slavne orgije, ki se nahajajo v posesti vojvode Marlborougha. Drugi miljarderji so mu sledili po zgledu in tako imajo sedaj vsak več ali manj drage orgije. Milijarderji pa nočejo biti samo lastniki orgelj, ampak jih hočejo tudi vporabljati. Clarke si je pustil postaviti za $4,000 aparat, kateri igra orgije. Rockefeller odstopil. New York, 4. dec.—John D. Rockefeller je odstopil kot predsednik in ravnatelj združbe "Standard Oil Co. of New Jersey". John D. Archbold je bil izvoljen namesto Rockefellerja za predsednika. Večina uradnikov in ravnateljev, ki so mnogo let skupaj z g. Rockefeller-jem upravljali pravkar imenovano združbo, je tudi odstopila. Patterson oproščena. Denver, Colo., 29. nov. — Gertrude Gibson Patterson, obtožena umora svojega soproga Charles A. Pattersona, je bila oproščena. Radost nad oprostitvijo je bila med občinstvom tolika, da je več žensk dejansko poskušalo poljubjti ji roki. Porotniki so štirikrat glasovali, a nobenkrat jih ni bilo več nego dva za krivdorek. Odločilno je bilo vprašanje, ali je gospa Patterson potovala v Evropo z nekim chi-caškim milijonarjem z vednostjo in privoljenjem svojega soproga, ko je dobil od nje $1,500. Porotniki so oči-vidno verjeli obtoženki, da je bila po svojem soprogu prodana milijonarju in da je svojega soproga usmrtila v silobranu. Dejanje se j? dovršilo dne 25. septembra. Sedaj se bo gospa Patterson posvetila gledališču. Pretresljivo svidenje. Milwaukee, Wis., 30. nov. — Zalo-igra iz življenja se je primerila, kakor se je šele sedaj doznalo, ondan v državni kaznilnici v Waupunu. Tam je namreč našel chicaški tajni redar Henry J. Funk, ko je prišel po nekega jetnika, svoje starše, o katerih ni izza trinajstih let ničesar več slišal in videl — radi umora obsojena v dosmrtni zapor. To je bila zgodba, ki jo je Funk pripovedoval prejšnjemu sodniku Emilu Wallber in državnemu pravdniku Za-belu. Ta se je dal geniti, da je priporočal prošnjo za pomiloščenje matere. Bilo je leta 1898., ko sta bila Gilbert Funk in njegova soproga Berta spoznana za kriva in obsojena zaradi umora necega starega vojaka, ki je stanoval pri zakonski dvojici in baje imel mnogo denarja. Pa našla sta le majhno svoto v posesti žrtve. Otroci zakonske dvojice, Henry in dve deklici, so se nahajali ob času u-mora pri chicaških sorodnikih na obisku. Pozneje so bili po teh sorodnikih vzeti za svoje in odgojeni. O zločinu njihovih staršev se jim ni povedalo ničesar. Henry, najstarejši izmed otrok, je bil tedaj 15 let star. Ko je dorastel, je postal policist in pozneje detektiv mesta Chicago. Necega dne je bil poslan v Waupun po nekega jetnika in pri tem je prišel do strašnega odkritja, da so njegovi starši tam kaj v zaporu zaradi umora. Grozno trpinčenje vojakov. AVSTRIJA SE PRIPRAVLJA. Napetost razmerja med Italijo in Avstrijo tolika, da utegne priti do krvavega plesa. v tripolisu majhne bitke. Na Kitajskem odstopil vladar in oče mladega cesarja. Wtfši.iiig!. iO; »Ki- — ff'orocTia o skoro neverjetnih grozovitostih, katere so baje izvršili Arabci in Turki nad Italijani v Tripolisu, vsebuje brzojavka, naslovljena na tukajšnjega italijanskega ministra vnanjih zadev. Ranjeni Italijani so bili baje križani, živi pokopani in drugače na smrt mučeni. Brzojavka se glasi: "Blizu Hanimošeje, kjer se je nahajala zdravstvena straža 27. bataljona bersaglierov, in v tamošnji soseščini je bilo najdenih 28 naših vojakov kot mr-ličev. Bili -so strahovito pohabljeni, križani, grla prerezana, v kose raztrgani i. t. d. Med mrliči se je nahajal oni necega zdravnika s poročniškim dostojanstvom. "Na arabskem pokopališču, blizu mesta, kjer je bila nastanjena četrta stotnija bersaglierov, je bHo najdenih sedem vojaških mrličev. Vojaki so bili do vratu živi pokopani. Telo enega teh vojakov kaže, da je bil grozno mučen; kazalo je mnogoštevilne strelne in ubodne rane, punčici sta bili iz-vlečeni in veki prišiti na obrvi. Ta mrlič je kazal strašne krčevite zadrge. "Desetnik Pasqui, ki je na čudovit način utekel mučeniški smrti, je izpričal, da je ušel, ko se je nahajal štiri ure dolgo v nekem rovu. Izjavil je, da so se nahajali med mučiteljsko tolpo tudi Turki in ženske. Ženijski oddelek je pregrozne prizore fotografiral." Brzojavka potrjuje tudi vest o u-maknitvi Italijanov iz Forta Henni, ker so tamošnje vodnjake Turki o-strupili. Dunaj, 5. dec. — Poročila o nezanesljivosti Italije kdt članice trozveze in o možnosti oboroženega spopada med Avstrijo in Italijo se vidno pojasnjujejo po dogodkih na pozorišču ita-lijansko-turške vojne, kakor se naznanjajo javnosti v nekem članku praškega lista "Bohemia". "Bohemia" izporoča, da njen vojni poročevalec, gospod Binder-Kriege-stein, zapušča Tripolis, ker mu zadržanje italijanskih častnikov onemogoča nadaljnje bivanje tamkaj. Častniki neprestano govore o vojni z Avstrijo. Članek sklepa z nasvetom, opustiti Italijo, ker je kot prijateljica brez koristna, a kot sovražnica neškodljiva. "Čemu", je rečeno, "naj Bismarckovo volilo seboj vlačimo?" Priobčila "Bohemije" se goreče razpravljajo. Služijo pa -v to, da postajajo itak malo zaupljivi nazori o razmerju Italije do Avstrije še črnogled-nejši. Razun avstrijsko-italijanskega razmerja se bavijo časopisi pred vsem z odstopom generalštabnega načelnika barona Hoetzendorfa. Večina tukajšnjih kakor ogrskih listov se v razpo-ru med odstopivšim generalštabnim načelnikom in skupnim ministrom vna njih zadev, grofom Aehrenthalom, ki je povzročil odstop, poteguje za zadnjega. Ogrski listi napadajo pri tem kar najostreje nadvojvodo-prestolona-slednika Franca Ferdinanda, ki je baje igral merodajno ulogo pri vprašanjih, katera so povzročila krizo. — „Jlz. DuriU? H 1'1'Šilo že dva dni pre-jf potrdilo poročila, i'a je avstro-ogr- ski generalštabni načelnik baron Hoetzendorf iz urada res odstopil, ker je bilo njegovo mnenje o močnejših vojnih pripravah proti Italiji različno od mnenja nadvojvode - prestolonaslednika. Generalštabni načelnik je zahteval močnejšo zaščito proti Italiji, dočim nadvojvoda-prestolonaslednik ne smatra iste za potrebno. Čudno je pri tej temeljiti in tehtoviti različnosti mnenja zadržanje starega cesarja Franca Jožefa. Odobril je prošnjo za odpust, pa obenem imenoval barona Hoetzendorfa za generalnega nadzornika armade in mu podelil ob naj-laskavejšem priznanju njegovih zaslug veliki križec Leopoldovega reda. — Brzojavka je nadalje izporočila, da časopisi v A^stro-Ogrski in v Italiji prav živahno razpravljajo zadevo in slikajo medsebojno razmerje obeh velevlasti s prav črnimi barvami. Pri tem se kajpak tudi spet naznanja skorajšnji izstop Italije iz trozveze. Vse to vzbuja tem večjo pozornost, icer se je šele pred kratkim od najmerodajnejše strani italijanske najkrepkeje poudarjala najpoštenejša zvestoba Italije do trozveze ter krepko zavrnila politika irredentistov. Vsekakor utegnemo v kratkem doživeti konec trozveze. Fran coski in deloma angleški časopisi slikajo v zadnjem času "globoko nezaupanje" italijanskega prebivavstva proti Avstriji, in nasprotno. Če ne pride do vojne, je pa vsaj nevarnost velika. Op. ur.) Čestitka Am. Slovencu. St. Cloud, Minn., 5. grudna 1911. — Ljubi Amer. Slovenec! Voščim Ti še dolgo življenje, vspeh in napredek! Ko si bil pred 20. leti rojen, si bil tako reven in slab, da ni nihče mislil, da boš čez 6 mesecev živel, pa si se zlizal, ter korenjak postal. Tu pošiljam "check" $5.10, in sicer: $1.00 za-se, $2.00 za mojega brata Blaž Trobec, pošta: Polhov Gradec, Krain, Austria, in $2.00 za Rev. Josip Laznik, župnik v Slavini, P. ,0. Pre-stranek, Krain, Austria. Vse trije imamo "Amer. Slov." že več let, tu je le naročnina ponovljena. Z Bogom! — James Trobec, škof St. Cloudski. Op. ur. in upr. Najiskrenejša zahvala! Burna seja. Dunaj, 29. nov. — Avstrijski pravosodni minister Hochenburger, ki se je nanj streljalo dne 5. oktobra z galerije državne poslanske zbornice, je bil zopet središče burnega prizora v zbornici. Gospod Hochenburger je zagovarjal vlado proti kritikam čeških poslancev, ko so se zadnji naenkrat kakor en mož dvignili in zagnali proti govorniku z očividno namero, dejansko napasti ministra. Poslanci nemške stranke pa so se postavili nasproti Čehom in nastala je pred govorniškim odrom huda borba, tako da se je morala seja skleniti in so ministri iz dvorane bežali. Rabuka se je počasi polegla, ali pretekla je cela ura, preden se je mogla seja spet otvo-riti. ____ Vedno zdrav. Ljudje, ki jih nadleguje zapeka, naj uživajo Severove Jetrne Kroglice (Se-vera's Ljver Pills); o priliki naj jih u-živajo tudi zdravi ljudje. Naravi pomagajo kot zaščita proti zamašenju črev in vas ohranijo zdrave. Odstranjujejo obrabljeno tvarino iz ustroja, vzdržujejo zdravo delavnost jeter, kre-pe prebavne organe. Na prodaj v lekarnah. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2-4 Kitajske homatije. Peking, 6. dec. — Princ Čun, vladar in oče mladega cesarja, se je odrekel službi. Njegovo mesto kot variha prestola prevzameta Ših-Hsu, princ iz ro-dovine Mandžu in prejšnji predsednik narodnega zbora, in Hsu-Ši Čang, podpredsednik tajnega sveta, in sicer skupaj. Princ Čun je izza smrti cesarja Kvang Su in cesarice-vdove leta 1908. igral eno glavnih ulog na Kitajskem. Imel je vedno težko stališče. Izkušal je posredovati, ampak njegovo zadržanje ni zadovoljilo niti mandžuvcev, niti kitajskih naprednjakov. Nazadnje mu je duh opešal. Peking, 6. dec. — Poslaništva večjih velevlasti pomnožujejo svoje straže na 300—500 mož. Uporniki povsod napredujejo. Ša-nghai, 5. dec. — Voditelji revolucije trde, da je 14 -pokrajin pravilno zastopanih na konferenci, ki ima ustanoviti začasno vlado in staviti predloge glede predsednika kitajske ljudo-vlade. _- Nasilnost hrvatske vlade. Dunaj, 21. nov. — Posljnec Trešič in tovariši so vložili interpelacijo glede na nasilstva, ki jih uprizarja ban Tomašič nasproti svojim političnim nasprotnikom. V interpelaciji se navaja, kako hrvatska vlada opozicio-nalne liste zaplenja', kako je ban su-"^'ndii-al '•arhrdftStefgS" župana dr. Pero M.tgdrca, kateremu bo najbržeje vzel tudi advokaturo in kako je moral zbežati v inozemstvo voditelj Seljaške stranke Stjepan Radič. Interpelanti sodijo, da bodo volitve za sabor najkrva-vejše, kar jih je kdaj bilo. Interpelanti protestirajo proti temu, da bi se skupna armada uporabljala za to, da bi se hrvatskim volilcem kratila voliv-na svoboda in poživljajo vlado, da se v tem smislu ravna. Z bojišča v Tripolisu. Benghazi, Tripolis, 5. dec. —» Arabci so snoči nenadno naskočili italijanske tabore. Bili so s težko izgubo odbiti. Italijani so imeli osem ranjencev. Tripolis, 5. dec. — Zadnja bitka je trajala od zore do mraka. Potem je 8,000 Turkoir in Arabcev hitro izginilo v noč proti jugovzhodu. Dolga vrsta velblodov je nosila njihove ranjence. Turki so imeli zaznamovati več sto mrtvih; Italijani so izgubili do 100 mož. Tripolis, 6. dec. — 20,000 Italijanov je naskočilo turški vojaški tabor v zelenici Ain-Zari in ga vzelo po hudem boju, v katerem je padlo na obeh straneh mnogo vojakov. Strah pred atentatom. Budimpešta, 30. nov. — Veliko pozornost vzbuja vest, da sta se nedavno poročeni prestolni dedič in njegova soproga, ki sta se nahajala na ženito-vanjskem potovanju po Bosni in Hercegovini, na vožnji med Mostarom in Sarajevom nenadno obrnila k povrat-ku. V sicer {lobro poučenih krogih se izraža domneva, da je izpremembo potnega načrta povzročil strah pred atentatom (zavratnim napadom), ki je bil nameravan na nadvojvodo Karla Franca Jožefa in nadvojvodinjo Cito, rojeno princesinjo Parmsko. Dva nova groba slovenska. Leadville, Colo., 3. dec. — Umrl je tukaj rojak Frank Glavan, star 25 let, dober član društva sv. Jožefa št. 56 K. S. K. J. Delal je v nekem rudniku, kjer je postal žrtev eksplozije dne 24. novembra okoli 9. ure dopoludne. Društvo mu je priredilo lep pogreb v nedeljo 26. nov., ki se ga je udeležilo ob tužnem sviranju godbe tudi mnogo drugih rojakov. Istega dne smo pokopali mladeniča Johna Kusa. Črno sv. mašo skupaj za oba je imel Rev. Ivan Perše ter tudi lep in ganljiv nagovor. (Anton Godec, poročevalec.) Birma m Waukeganu. Waukegan, III., 3. dec. — Tudi v naši fari smo dočakali veselje, da smo imeli sv. birmo, prvič v zgodovini naše župnije izza njenega obstanka. To je bilo dne 12. novembra, ko je šlo k sveti birmi 99 dečkov in deklic. To veliko slovesnost pa sta nekoliko prikrajšala hud mraz in silna burja, ki je divjala od zapadne strani, da nihče ni imel zadosti težke in gorke obleke, in vendar smo se jako veselo zabavali pri svojih birmancih pozno v noč. — Končno voščim vsem rojakom vesele božične\praznike! Frank Brence, predsednik dr. sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. POZOR! Z današnjo izdajo pričenjamo XXI. letnik Amerikanskega Slovenca. Tem povodom pozdravljamo vse naše cenj. naročnike in sotrudnike ter se jim priporočamo še zanaprej. Obenem opozarjamo na pričetek izvirnega romana "Ljubezni in sovraštva moč" na 6. str. Ur. in Upr. Am. SI. ii le nalila Sli Hi Bi MSlsfiS iS S£i H BLAZNIKOVE PRATIKE <$| ^ za prestopno leto 1912 ffi 5S imamo za razpečati več tisoč £8 ^ kosov. Pošljemo jih: fS eno za 8c, 25 za $1.50, 50 {£ ffi za $2.50 in 100 za $4.50. KS Družinske Pratike po 10c kos, IS ifi 100 za $6.00. !fi m --S Za obila naročila se priporoča- Mi 55 mo. — Naročilom je pridejati Hi Mi plačilo. ifi £5 Amerikanski Slovenec, Mi 535 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Mi Mi Mi M3 m m K S Mi Mi Mi ffi Mi Mi £5 M! -jrSte AMRRTKANSKI SLOVENEC. 8. DECEMBRA 1911. Joliet, 111., 6. dec. — Sv. Miklavž naznanja danes, da se bliža Božič, kateri deli v tej deželi Miklavževa darila. Čas hiti, in zato vsi že sedaj premislite, kje si poiščete teh daril za veseli Božič. Najlepša božična darila so na iz-bero v slovenskih trgovinah! In to se razume samo po sebi, da bodo slovenski in hrvatski odjemalci najbolje postreženi v naših prodajalnicah, kjer dobite vse, česar želite. Lepo geslo je "Svoji k svojim", ampak po njem se moramo tudi vsi ravnati, če hočemo govoriti o resnični bratovski ljubezni: in samo na podlagi resnične bratov-ske ljubezni je mogoč resničen napredek naše slovenske naselbine — in kdo tega ne želi? —Gg. John in Matej Ferko, ki otvo-rita v soboto svojo novo mesnico in I grocerijo v slovenski naselbini mesta Milwaukee, Wis., sta se poslovila sno-či od svojih tukajšnjih ožjih prijateljev in znancev na prelepem večeru v prostorih g. Jim Horvata, gostilničarja pod h. št. 805 N. Chicago st. Posebna gostinska soba je bila vsa prevlečena z draperijami v slovenskih in ameriških barvah, in pristno plzensko pivo, s katerim sta postregla gostom brata Ferko, je tako imenitno učinkovalo na duše in grla, da se je kar naj hitreje razvila veselost in zabava prve vrste. Govorance in pesmi so se neprestano vrstile, in vmes so padali zasoljeni dovtipi, da ni bilo smehu ne konca ne kraja. Diven večer je bil, pravijo. — Gospa Frančiška Sitar, soproga g. trgovca Josipa Sitar, se je vrnila v nedeljo zjutraj iz Puebla, Colo., kjer je prebila par tednov na obisku pri svoji mamici in drugih ljubih svq>cih. Bernardka in Genovefka, njeni srčkani dvojčici, sta izvrstno prestali svoje prvo veliko potovanje. — G. Juri Rogina je pred nekaj dnevi prišel domov s svojo družino iz Tollestona, Ind., kjer se nahaja njegov sin g. John A. Rogina, vposlen kot klerk pri neki družbi. Med potjo je obiskal tudi prijatelje v Gary, kjer je bil prijazno sprejet, posebno po g. Ivaniču. — G. Frank Zadel se je vrnil na Zahvalni dan zopet v našo sredo iz slovenske farmarske naselbine Willard, Wis., kjer je prebil več mesecev radi ljubega zdravja. Prav huda bolezen se ga je bila lotevala in žt sno se bali zanj tam začetkom poletja. Pa zdaj se je vrnil tako čil in zdrav, da smo ga komaj spet spoznali. Pač najboljši dokaz o izborni, takorekoč zdravilni kakovosti zraka in vode v Willardu. —Dekliška družba in druga mladež naše župnije sv. Jožefa priredi sijajen ples na Štefanje, dne 26. t. m., v Jed-notini dvorani. — Društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. se že pridno pripravlja na svojo veselico s plesom in "basket party", ki se bo vršila v dan Novega leta zvečer v Jednotini dvorani. Slavno društvo namerava prirediti še nekaj druzega pozneje, pa o tem izporo-čimo o priliki, ker načrt še ni dozorel za javnost. —Most Rev. James E. Quigley, nadškof chicaški, je zadnjo nedeljo v tukajšnji nemški kat. cerkvi sv. Janeza Kr^t. podelil zakrament sv. 'birme 295 otrokom in 14 odraslim osebam. — Pljučnica je bila najusodnejša bolezen meseca novembra v Jolietu; izmed skupnih 50 smrtnih slučajev je umrlo za pljučnico 7 oseb. — Uradna preiskava po koronerjih ni dognala nobenega zadostnega dokaza za nasilno smrt našega rojaka Matije Kuzma, ki je bil najden mrtev dne 18. nov. v Rockdalu. — Ali že imate starokrajsko prati-k > za leto 1912.? Ani. SI. jih ima na prodaj: Blaznikovo po 8c, Družinsko po 10c. — Počasi se nabirajo letos naši Mo-horjani. Vpišite se kmalu, da ne pozabite, ker prihodnje leto bodo knjige ;se boljše kot letos. Imena udov pover-jeništva "A. S." objavimo v listu, pre-dno se udnina odpošlje. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Babič Alojzij, Jakovič John, Kalinič Mile, Kečman Stevo, Kopriva Frank, Kosič Nina, Modič Louis, Njegomič Ložo. Forest City, Pa., 27. nov. — Obhajali smo zadnji teden od 20.—23. novembra vsakoletno 40urno pobožnost, ki je bila tem slovesnejsa zavoljo tega, ker se je je udeležilo precejšnje število slovenski duhovnov iz različnih škofij Bili so pričujoči Rev. A. L. Blaznik iz HaVer^traw, N. Y., R«v. Anzelm Murn iz New Yorka, Rev. Kazimir iz Rockland Lake, N. Y., dalje Rev. F. Ažbe iz Steeltona, ter Rev. Luka Gladek iz Mt. Carmel, Pa., oba zadnja iz škofije Harrisburg, ter vrhu tega še dva domača duhovna, Rev. J. Martindek iz Olyphant, in Rev. J. E. Gryc?ka, iz Forest City, slednjič Rev. V. Matus-zewski iz Simpsona, tedaj kar devet duhovnov je bilo pričujočih pri jklepu te pobožnosti. Č. g. pridigarji, Rev. Anzelm, Rev. Blaznik in Rev. F. Ažbe so nam podali v svojih govorih lepe, spodbudne nauke za življenje, posebno pa Rev. F. Ažbe-tu se moramo za- hvaliti za lepe, krasne besede. Gospod nam je s svojimi preprostimi, a vendar globokopremišljenimi, ter krasnimi besedami pokazal pravo pot, po kateri naj bi hodil vsak kristjan, posebno pa delavec, da stopi vselej pripravljen pred večnega sodnika. Da, gospod je mnogo poslušalcev ganil do solz. Tudi prva dva govornika nista zaostajala za njim, ter nam podala lepih naukov o najsvetejšem zakramentu. Kaj naj rečemo drugega, kakor: "Lepa hvala' vsem pridigarjem, kakor tudi vsi duhovščini, da nam je pripravila letos res krasno, lepo 40urno pobožnost Vsa pobožnost se je zvršila dne 23. zvečer s procesijo s presv. Rešnjim Telesom po cerkvi. — O delavskih razmerah tu v Forest City, se sicer ne moremo tpžiti, dasi bi bilo lahko bolje, a pozimi je vedno tako, preveč delavcev in s tem je zaslužek slabejši in manjši, tako da se vsled neznosne draginje celo težko preživljamo. Župljan, New York City, 28. nov. — Gospod urednik: — Gradiva dovolj! Greater-newyorška slovenska kolonija napreduje na vseh linijah. Nekdaj sem Vam tožil osamelost svojo in ob tistih večerih sem se zatekal v okrilje bledih luninih žarkov, stal na uptownskih naših vogalih in strmel v to naše lepo nebo, ki je posijano s tolikimi milijoni leskečih se biserov — danes pa Vam ne tožim več. Čemu? Ozračje in kopno naše tako idealno svobodne nove zemlje sta polna najpristneje proze in vsak polet čez horizont je le utopija. Ostal bom na trdih tleh, zrl življenju v oči brez ognja, brez srca in fraze naj gredo — k vragu. Ali k stvari! — V mojčm uptownu se število Slovencev množi in ribniška naša kolonija je sprejeja z veseljem v svojo sredo par novih udov. Gospodični Ivanka Lavrič in Ernesti-na Pakiž sta bili celo poletje na obisku v domovini pri svojcih in vrnili sta se zopet čili in zdravi. Dolgo ju ni bilo. Gospodična Ivanka, izvrstna sopranistka, in gospodična Ernestina, znana citristinja, sta se nas spominjali poslali sta nam pozdravov iz našega trga in hvala njima! A vrnili se nista sami. — Z njima je prišla tudi gospodična Anica Pakiž, sestra Ernestine. Spominjam se je kot petletnega otroka in danes do tolikih letih, odkar nisem bil v rojstnem kraju, sem z veseljem in ponosom pozdravil damo. Prijetno me je iznena-dila lepa njena slovenščina, popolna uglajenost in — očaralo me krasno njeno lice. Moj kompliment! Takih dam trebamo! Njej: dobrodošla v ribniški naši koloniji in obilo sreče! Tudi društveno življenje se živah neje razvija. Prošlo soboto je bil sestanek delegatov vseh tukajšnjih društev. Cula so se različna mnenja'. Snuje se samostojno društvo z bolniško blagajno in fondom za slučaje smrti. — 'Mislil sem mnogo o tem in do zaključka nisem mogel. Pa audiatur et altera pars! Podpornih društev imamo osem ali devet in za greaternew-yorško kolonijo je to število ogromno! Tendenca samostojnega društva je bila vendar druga. Ko smo ustanovili podružnico sv. Cirila in Metoda, se je sprožila ideja o novem društvu, ki bi imelo v sebi vsa podporna društva in ta celota naj bi podpirala stremljenje prepotrebne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ako se ne motim, je bil newyorški dnevnik Glas Naroda za to idejo in je večkrat tudi pisal o tem. Predsednik "Bratske zveze" g. Jur-kovič je bil odločno zoper ustanovitev samostojnega društva z bolniško bla-gajno etc. in jaz mu dam popolnoma prav. Kranjsko-katoliška, Jugoslovan-sko-katoliška in Narodna "Jednota" in vse druge "Zveze" so tako izvrstno in na tako sigurni podlagi organizovane, da je pač vsaka misel o sličnem novem društvu — absurdna. In mar ne znači: ustanavljati zopet novo podporno društvo "sebe biti v lice?" K starim podpornim društvom, ki vsa razun sv. Jožefa le vegetujejo, novih članov ne ^o in poraja se, četudi morda nehote, škodljiva in pogubna konkurenca... Kaj bi bilo s političnim slovenskim klubom? Tega še ni! Ameriških državljanov Vas je dovolj, bratje, in kar nas je mlajših aspirantov, prihajali bo-demo radi za Vami. Vsaka evropska narodnost ima tu svoj politični klub, le mi Slovenci se ne ganemo. Nam menda v našem liberalno-klerikalnem boju (za kar se Uncle Sam vražje tiialo zmeni) ne preostaje časa... O tempora... Dično naše kat. slov. dekliško društvo je priredijo minulo nedeljo gledališko predstavo, dramo "Junaška deklica". Snpv je zgodovinska in znana. Devica Ivana D'Arc je rešila Francijo neprijatelja angleškega. — Na francoskih tleh so že vihrali angleški prapori. Ivana pa kot poslanka božja je razpršila z malo četo sovražnika in po Franciji je razlegal klic: Živel Kari VIT., živela Ivana, jiinnška deklica. Nehvaležno« je plačilo sveta in Ivano so proglasili čarovnicam in jo na grmadi — sežgali. Šele pred enim ali dvemi leti je povzdignil Rim Ivano med svetnice... Vseh 13 vlog je bilo dobro in v spretne roke razdeljenih. Na pozor-nici so vstajala nova lica — iz med vsemi sem spoznal le gospodično Set-nikar, izborno sopranistko in članico nekdaj moje "Domovine". Igrala je ulogo "Junaške deklice" zelo, zelo dobro in čestitam jej na vspehti. Nadangel Mihael, sv. Katarina in sv. Marjeta (gdčne. Majdič, Ručigaj in Eug. Povše) so nam ugajale. Pripomnil bi samo, da se angeli vedno le smehljajo, ali so pa resni... Gdčna. Likar je rešila vlogo kraljice jako dobro in če bi bila gdčna. Kompare kot Jolanta, kraljičina mati, samo nekoliko počasneje govorila, bi nam še bolje u-gajala. Gdčna. M. Povše je bila v ulogi Ivankine matere Isabele prav dobra in videlo se jej je pač več šole. Zadovoljni smo bili tudi z gdčnami. I. Hribar, M. Kobilica in M. Hribar. Tudi dvorkinje Ida in Olga gdčne. I. Pire in I. Ulčar so zadostile, nam Slovencem pač ni treba dvorskega zraka, fini smo in kretati se znamo, kamor pridemo. Vtis te drame je bil mogočen in vsem igralkam moje iskrene čestitke. Le tako naprej in morda napoči kedaj dan, da se otvore naši slovenski Taliji vrata tudi Irwing Place Theatre ali še celo Metropolitan Opera House. — Obisk je bil izvanredno dober in živ dokaz, kolike simpatije vživa naše dekliško društvo. — Prepričan sem že vnaprej, da pride dekl. društvo korpo-rativno k predstavi "Revčka Andrej-čka", katero priredi v najkrajšem času naša "Ilirija". In zopet je minul lep dan. Obhajali smo namreč 331etnico našega Vinka Riedlna, predsednika "Ilirije". Pova bil nas je na velikansko čašo črnega vina... morala je držati najmanj pet galon in vničili smo jo. Tamkaj je bil predsednik "Slovenije" g. Zvonko Jakše (sam), predsednik Hrv. pevske ga društva "Gaj" g. M. Fljak z gospo, g. P. Cerar z gospo in hčerko, gdčna. Ivanka in moja malenkost (tudi sam). Gospa Mary Riedl nas je neprestano stregla in izvrstna njena ribniška potica mi je še danes v spominu. Govor je sledil govoru, pesem pesmi in boljše zabave, kakor nam jo Vinko nudi, nismo mogli želeti. Živela ona in on! Prihodnjo nedeljo pri fam. Cerar! Oni gospej v Brooklynu v blagohotno znanje, da revanche niso krofi, ampak znači le "protiuslugo". Mojemu gospodu prijatelju onkraj brooklyn-skega mosta v memento: Donee felik eris, multos numerabis amicos; tempora si fuerint nubila, solps eris! Omeniti moram še, da naša slovenska gostilna gdčne. Janje Jakše in g. Fabjana jako dobro napreduje, tjekaj zahajajo prav radi tudi Hrvati in drugi. In: Da ste mi zdrav, g. prednik! Vaš 4 . Iyvan Atertič. tudi služilo za oboje — cerkev in šolo. Naše gospodičine, solnčni žarki se pripravljajo za igro "Svojeglavna Min-ka", s katero se bodo postavile božične praznike v prid naše cerkve. P. Cyril Zupan, O. S. B. Sheboygan, Wis., 3. dec. — Gospod urednik A. SI.! Prosim, sprejmite teh par vrstic in jih ponatisnite v našem katoliškem listu Am. SI. V imenu tukajšnjih Slovencev in Slovenk se Vam prav prisrčno zahvaljujem, da ste tako lepo poročali o naši veliki slav-nosti, ko je bila blagoslovljena naša cerkev sv. Cirila in Metoda. Res je bilo lepo in vse prav tako, kakor smo brali v tem listu. Naša slovenska naselbina v Sheboyganu je bila dosedaj res še prav malo poznana Slovencem po Ameriki. Poznala sta jo najbolj č. g. Marko Pakiž, župnik iz Milwaukee, in č. g. John Plevnik, župnik iz Waukegan, 111., ki sta na našo prošnjo vselej rada prišla obiskat in spovedo-vat nas o velikonočnem času. Naj ji- Oil Center, Cal., 25. nov. — Dragi urednik A. S.! Prosim, priobčite par vrstic v cenjeni list. Kakor slišim in berem v A. Slovencu, je po .drugih krajih veliko snega in hudo zima pritiska, a tukaj v zlati Californiji pa imamo še zmerai solnčno toploto, še vsaki dan nam kaže na toplomeru nad 65 do 75 stop. toplote. Tukaj že nismo imeli dežja od 15. aprila dozdaj. Tukaj imamo oljnato polje. Dela se vsaki dan in zaslužek je dober, a za delo je zdaj malo težko, zakaj kdor ga ima, ga drži. Jakob Zimerman, box 284. Pueblo, Colo., 28. nov. — Dragi mi Am. SI.! Moja naročnina je potekla, zatorej ste, kakor mislim, prenehali pošiljati list. Že dva tedna ga nismo prejeli in mi je jako dolg čas po njeni, to pa zato, ker prav rada vidim kaj od Jolieta, kjer smo bili 5 let in to že kakih 22 let nazaj, vendar še dosti znancev in prijateljev poznamo in prav radi kaj novega od njih slišimo in beremo v vašem cenj. listu. Zato vam pošiljam $3, da se poravna zaostala naročnina in ostanek vknjiži v dobro zanaprej, tako da bom spet gotovo dobivala svoj ljubi list. Nadalje tudi naznanjam vsem ženam in dekletom v Pueblu, da smo ustanovile lepo društvo Katoliških borštnaric sv. Rešnjega Telesa, Društvo šteje 22 članic. Prihodnji petek, dne 1. dec., se prične 40urna pobožnost v naši slovenski cerkvi Marije Pomagaj in mislim, da se bomo vse društvenice zbrale k skupnemu sv. obhajilu. Tem potom vabimo vse tukajšnje slovenske žene in dekleta, ki še niso pri nobenem društvu ali ki želijo biti pri več druv štvih zavarovane, da pristopite k našemu. Sejo imamo vsak 15. in 30. dan v mesecu ob poldveh popoldan. Sprejemajo se čvrste in zdrave Slovenke v starosti od 18. do 50. 'leta. K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse Slovenke v Pueblu, in v Jolietu stare znance in prijatelje, posebno Klepčevo družino ter Mihaela i" Elizabeto Wardjan. Tebi; vrli list, želim pa dosti naročnikov in preplačni-kov. M. Snedec. Pueblo, Colo., 28. nov. — Ravno se-daij se pripravljamo za veliko slovesnost 17. dec., ko se bo blagoslovil krasni veliki altar. Društvo sv. Ane se je do sedaj zanj najbolj potrudilo, imelo je veselico v ta narrjen. In Kat. boršt. sv. R. T. .so pripravile banket pri srebrni sv. maši ter s tem pridobile lepo svoto. Trije Jožeti, gg. J. Smrekar, J-Rus in J. Culig kupijo soho sv. Jožefa. Društva so sklenila sc paradno udeležiti slovesnosti in zvečer prirediti tombolo v korist altarja. Za tombolo se je mnogo darovalo, čakajo prelepi dobitki. Slovakom nagaja slabo vreme, da «e zgotovijo svoje cerkve, pa do Božiča bo vse v redu in nas bodo popolnoma zapustili. Njih poslopje bode začasno gaiiiiiiiiniiiiiiiimmiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiBiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiii B A. NEMANICH, preds. M. GRAHEK, tajnik. S. OLHA.biag B GLAVNICA $50,000.00. Uitan. in inkorp. leta 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da imi veliko zalogo izvrstnih vin, žga-S nja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega g zastopnika. Lokalni zastopnik: Mat. (Jrahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. 3 Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. ailinimiigimniiiiiiiiiiHBsinimigiiiiPiiiioiiiiiipnuniminuii ne no M' ce ro> no 14. Ve: | Iz malega raste veliko! Rev. Jakob Černe. ma bo zato izrečena lepa zahvala zato, kar sta storila za nas, predno smo imeli svojega duhovnika. — Sedaj pa, kar je naš katoliški list objavil sliko naše cerkve in popisal natanko, kako je bil za nas slovesen dan, ko smo obhajali blagoslovljenje naše nove cerkve, sedaj pa je Sheboygan stopil v ospredje in to naselbino so iz časopisa lahko spoznali vsi rojaki v Ameriki in tudi starem kraju. Res smo lahko mi Slovenci v Sheboyganu ponosni na to, da ne bomo več skrito živeli, ampak da nas poznajo vsi Slovenci v Ameriki. Zato pa rečem: Hvala Amerikanskemu Slovencu, ki je nesel glas o tukajšnjih rojakih po celi naši domovini; čast pa tudi našemu č. g. župniku Jakobu Čer-netu, ki je začel med nami in bo ostal med nami in bo idgj&l med nami za naš napredek. S pozdravom Poročevalec. (Nadaljevanje na 8. strani.) Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Akc? želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali psebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $400, ROBT. T. CHAS 7 A KTON I? Vprašajte za iztis novega "Severovega Al-^^^ manaha in Zdravoslovja za 1. 1912." svojega najbližjega lekarnika ali trgovca z leki. Severov Balzam za pljuča Dragoceno zdravilo za Suhi in dušljivi kašelj, rahli in sipljivi kašelj, jutranji in večerni kašelj, Zastareli in trdovratni kašelj. Neškodljivi lek za otroke in odrasle Donaia zelo zaželeno olajšbo pri zdravljenju prehladov, vnetice sapnika, oslovskega kašlja, davice, hripavosti in »ličnih obolenj dihalnih organov. VEDNO ZANESLJIV VEDNO IZDATEN Izkušeni ljudje dajejo temu leku prednost pred vsakim drugim zdravilom. Na prodaj kjerkoli so lekarne ali trgovine z leki. --—--4- Dvoja velikost: 25c in 50c. RECITE "NE", KADAR SE VAM PONUJA KAKO DRUGO NAMESTO TEGA. Zdravniški svet se daje ZASTONJ vsem, ki pišejo na naš Zdravniški oddelek. W. F. Severa Co. ce0m,ids je ta ki 5C V( le n< rc -ie 6. S. S( bi >1; j« n it 8 u n lj ti n j' 0 1 v mh M ?\t it KRANJSKO. - wwsi — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 9. novembra troje Slovencev; 10. nov. 25 Hrvatov; 13. nov. 12 Slovencev, 15 ^Svatov in 52 Macedoncev; 14. nov. 53 Slovencev, 27 Hrvatov in 30 Mecedon-cevl 19. nov. 15 Hrvatov in 38 Bolga-r°v. Iz Amerike se je vrnilo dne 10. nov. 60 Hrvatov; 13. nov. 30 Hrvatov; nov. 60 Hrvatov; 19. nov. 21 Slovencev, 19 Hrvatov in 30 Srbov. Tržič — slovenski! Pri občin- ziji v Gorici dr. Josip Tominšek pride za ravnatelja na državno gimnazijo v Maribor. — Pobegnil je iz Sp. Šiške pekovski mojster g. Mat. Omerza. Vzrok dolgovi. — Desetnik pobegnil. Iz ljubljanske vojašnice 17. pešpolka je pobegnil desetnik Leopold Škerjanc. Kakor se poroča, ni izključeno, da ne bi izvršil samoumora. Škerjanc je doma iz Radomelj v kamniški okolici. — Smrtna kosa. Umrla je dne 18. nov. ga. Katarina Doltar, soproga g. Josipa Doltarja, posestnika v Črnom- skih volitvah za trg, ki so bile dne 19. lju. — V Rožni dolini pri Ljubljani je novembra, so zmagali združeni Slo Venci v vseh treh razredih z ogromni-mi večinami. V prvem razredu je izmed 6 odbornikov 5 slovenskih in sa-m° eden nemški, namreč tovarnar in dosedanji mnogoletni župan Karol Mally. Komisija je delala z neumorno Pridnostjo od pol 3. ure popoldne do 12. ure ponoči. Ob 10. uri zvečer streli naznanjali zmago Slovencev, ^med 18 odbornikov jih ima S. L. S. tedaj večino, narodno napredna 6, Nemci 1. Izmed devet namestnikov Je 6 S. L. S., 3 pripadajo narodno-na-Predni stranki. Udeležba je bila velikanska. Red se ni motil, akoravno so nekateri pričakovali kravalov. — Znamenit govor. V državnem zboru je imel dne 10. nov. dr. Šuster-Slc znamenit govor v imenu Hrvatsko-slovenskega kluba. Rekel je: "Jugoslovanske dežele so glavna moč Av-strije, ker leže ob Adriji. Tu se bo °dločil4 usoda monarhije, če se Italija obrne proti Albaniji. Dunaj pa Jugoslovane esdtujuje. To ministrstvo ne nziva trohice našega zaupanja, ker no-ip biti objektivno. Nemci tlačijo vse "enemške narode. Lahko nekaj doži-vimo. Brez nas ne bo šlo! Za nami stoje v neomajljivi zvestobi naša ljudstva. Mi se ne bojimo!" — Celo "Narod" je priznal, da je bil Šusteršičev govor spretna replika na izvajanja ministrskega predsednika. — Iz Črnomlja. Pri občinskih volitvah dne 4. nov. je bilo v Črnomlju izvoljenih 14 pristašev Slovenske Ljudske Stranke in 4 liberalci. Pro-Padla sta med drugimi dr. Malerič in Puhek. Med izvoljenci I. razreda je K- Josip Doltar, bivši "Amerikatiec". — Ljubljanski "Orel". Dne 18. nov. Je bilo pet let, odkar se je ustanovila ta telqvadna mladeniška organizacija, ki šteje danes že 160 odsekov z nad 5000 člani. — Zanimiva poroka v Cerknici. Iz erknice pišejo: Vdovec Anton Mila- vec, 69 letni ribič se je poročil z 18 letno Ano Ris iz znane Risove družile. Vse je bilo radovedno na to poroko, ker se je mnogim zdelo neverjetno. Poroka je bila določena na pol uro zvečer dne 13. novembra. Ob uri je čakalo že mnogo gledalcev, a so dohajali še vedno novi, tako da je bila okrog ženinove hiše vsa ulica pol-Velika množica otrok in odraslih začela vriskati, zbijati šale na račun novoporočencev ter ju pozdravljati z lroničnimi živio-klici, kar se je razlegalo po celem trga in trajalo nad celo Uro- Ženin je namreč moral še iskati novega svata za pričo, ker eden povab-J®nih ni prišel. Prizorov, ki so se med tem vršili, ni mogoče opisati. Tako je Pr. na ženinovo vprašanje: "kaj pa Je> ali bo komedija?" zagrmelo iz več °troških grl: "Bo komedija, bo!" °roke je bilo konec šele ob 7. uri, in yes čas je množica vztrajala. Ko so If" «j®e8a drugega-začeli klicati še značil- n! "Kurenta!" ki se sicer čuje le pust-torek. — Sicer takih pouličnih pri z°r0v ne moremo odobravati, a vse je v tem, da se ta pofoka ne bo z ,ePa pozabila, ker take še ni bilo ni dar v Cerknici in najbrž tudi daleč na okoli ne. „ Požar p°toka ob v Travniku. Iz Laškega se piše: V noči 14. novembra . Pol 11. uri je vzbruhnil ogenj v va-\ Travnik. Začelo je goreti v sked-Ju Posestnika J. Knavsa. Požar je avzemal z vclfko naglico vedno večje 'nienzije, ker se je vnelo v najbolj jj°sto naseljenem kraju vasi. V veliki l4fiarnosti 1>ila cela vas' ki nnd hiš. Po' napornem gašenju do aeitiov iz vseh vasi občine se je po- nrec>'o ogenj omejiti. Poleg brizgal- umrla ga. Frančiška Žnidaršič, dobra mati in skrbna gospodinja. — Vsled opeklin je umrl v Ljubljani profesorju Josipu Verbiču sinček Joško. — V krški bolnici-je umrl občinski tajnik in organist v Sv. Križu pri Kostanjevici, g. Dragotin Fuks, ki zapušča ženo s tremi otroci. — V starosti 81 let je u-mrl hišni posestnik Martin Šterk v Ljubljani v Krakovem. :— Na Blokah je umrl za jetiko Lovro Avžlahar, vnet član izobraževalnega društva. — Vlak je povozil in težko poškodo-al dne 20. nov. zjutraj 91etnega šolskega učenca Antona Žerovnika z Viča. — Mrtvo so našli na shrambi njene hiše 28 let staro posestnikovo soprogo Ivano Gregorin iz Lukovice pri Logu. Sodnijska preiskava se je vršila v dognanje vzroka smrti. Smrt kurjača v kotlu. V papirnici v Goričanah pri Medvodah je dne 16. nov. kurjač Gaber čistil kotel. Da bolje kotel očisti, je zlezel s tovarišem v kotel. Ko je bilo delo okolu 10. ure zvečer končano, je Gabrov tovariš zlezel iz kotla, v kotlu je pa ostal Gaber. Drugo jutro so Gabra nezavestnega izvlekli iz kotla. Ponoči je Gaber, ne da bi se bil še kaj zavedel, umrl. — Otrok zgorel. Dne 9. nov. se je sežgal na Gorenjih Gribljah pri Gra-dacu otrok posestnika Janeza Brinca z — Slovenski organisti na Koroškem so si ustanovili svoje društvo. — Društvo "Učiteljski dom" v Celovcu, ki je imelo ondan svoj občni zbor v meščanski sobi Trabesingerje-vega hotela, podpira tudi letos 15 slo- zalotil Večerin, ki ima prakso in jako srteno roko pri takih fantih, ki se vo- ) KOROŠKO, zijo tako daleč brez potnega dovoljenja. Rogina pa še ni obupal. Ponudil je stražniku, če ga izpusti, da mu da 20 K. Toda zastonj. Oba sta priznala svoj namen, trdila pa sta tudi, da sta se hotela vsaj do drugega nabora vrniti domov. Rogina je imel pri sebi 603 K, Grdanc pa 437 K. Obsojen je bil Rogina na 14 dni zapora in 20 K globe in 1 venskih koToškiTučiteljličnikov" Grdanc na en teden zapora in tudi 20 1 K globe. Po prestani kazni pa jih bodo poslali domov, kjer naj počakata, dokler ne zadostita vojaški dolžnosti. — Tatovom metliške poŠte so neki že na sledu. Pri Gotnivasi pri Novem mestu se je našla ob cesti v jarku vreča s pismi in časniki, denarja pa ni bilo. Tega je tat odnesel. Pravijo, da so tatu že na sledu. Mogoče so pa krenili ravno v nasprotno stran. Sumi se razne osebe. — Medveda se je bal. Anton Pav-lovec, posestnik v Koritnicah, je bil svoječasno lovec pri graščini Schnee-berg na Notranjskem. Umevno je, da so mu bile lovske razmere v graščinskem lovišču dobro znane. Ni čuda, ce se mu je zopet enkrat zljubilo, poizkusiti s svojo lovsko srečo. Lovski čuvaj Makso Šetina je čul neko jutro na meji, ko je opravljal svojo službo, meketati srnjaka in kmalu strel iz puške. Čuvaj je videl Pavlovca prihajati brez puške od smeri, kjer je počilo. Kmalo nato pa je našel Ruško v nekem grmu skrito. Obdolženec se je izgovarjal pred sodiščem, da je na sovo streljal. Šetina je takrat po.bral puško izpod grma, a mu jo je Pavlovec strgal iz roke, potem pa zopet položil na tla. Obdolženec je priznal, da nima orožnega lista in se zagovarjal, da je puško vzel s seboj, ker se je medveda bal. Za kazen je dobil štiri mesece težke ječe. — Borovlje so dobile popolno-poskuševalnico pušk, edino in prvo -v celi Avstriji. — Gospa Sveta. (Romarji z Bleda) in okolice so se pripeljali dne 8. listo-pada v Gospo Sveto s posebnim vlakom. Bilo jih je 258. — Osebne vesti. Koroški slovenski rojak g. Mat. Arnejc na Dunaju je povišan v c. kr. deželnobrambnega račun. oficiala. — Stavbni svetnik g. J. Ehrlich je prestavljen iz Špitala v Celovec. — Profesorski izpit iz francoščine je napravil v Gradcu dr. Janko Kotnik. — Promoviran je bil doktorjem bogoslovlja na graškem vseučilišču gospod župnik Ivan Lučovnik na Ojstrici pri Spodnjem Dravogradu. — V Dravo je skočila in utonila dne 13. nov. gostilničarka Marija Zvvitter iz Št. Jakoba v Rožu. Rajnica je bila mati štirih otrok in je bolehala na neozdravljivi pljučni bolezni. — V Lendkanal je skočila 13. nov. Henrieta pl. Tschuden, hčerka celovškega agenta. 'Bila je baje precej nervozna. ŠTAJARSKO "1 — Celje, 20. novembra. V Št. Jurju sta včeraj na shodu volivcev govorila poslanca dr. Korošec in Pišek. Shod je pozval slovenske poslance v štajer-! skem deželnem zboru, naj toliko časa vztrajajo v opozciji, da se ugodi slovenskim zahtevam. —Mariborska nemška šparkasa je slavila dne 14. novembra/ 501etnico ob- imenom Matija Brine. Deček je bil ^f/..^_ZaV,°d'_kiJe _ bil„zas?°va? k°l star komaj tri in pol leta. —' Uboj. Iz Poljan nad Škofjo Loko. V nedeljo 12. novembra je prišlo v Srednji vasi do prepira med 271etnim ! njetJ Janezom Ozebek in nekim drugim fan 1 torn iz Dobrave, župnija Trata, ki sta se vpravkar vrnila iz Amerike. V tem prepiru je dobil Jan. Ozebek sedem smrtnih vbodljajev z nožem, katerim je že 14. novembra po groznih bolečinah podlegel. Morivec Matkovič. Kakor smo že poročali, se je pripetil na Dunaju dne 16. nov. strašen zločin. V rodbino sekcijskega načelnika Roberta vit. Holzknechta je zahajal več časa pravni praktikant dr. Matkovič, ki je snubil 241etno hčerko Marijo sekcijskega načelnika. Snubača so pa odklonili radi njegove mladosti. Matkovič je bil star šele 24 let in je bil pri Holz-kneehtovih devet let domači učitelj. Omenjenega dne je prišel Matkovič v stanovanje Holzknechtovo, kjer se je kruto maščeval. Ustrelil je 241etno Marijo in njena brata, 211etnega Roberta in 171etnega Jurija, in potem je usmrtil še samega sebe. Tragično je, ker je obhajala rodbina prejšnji večer srebrno poroko. Morivec Matkovič je sin vpokojenega poštnega uradnika. Njegovi starši so doma iz Jernejeve vasi -pri Črnomlju na Kranjskem, prišli pa so pred kakimi 25 leti na Dunaj. Sin je rojen na Dunaju in nemško vzgojen. Oče ga je z veliko skrbjo dal študirati. Mladi Matkovič je izvršil z dobrim ušpehbm gimnazijo na Dunaju in tudi dovršil dunajsko univerzo. Zadnji čas je bil odvetniški kandidat in je bil v sodni pripravljalni službi. Stara dva Matkoviča se še sedaj čutita Slovenca, rodbina pa nima več nob'enih stikov z domovino. Gospa Holz-kncchtova je rojena Goričanka in izborilo govori slovenski. O nagibih strašnega dejanja dr. Matkovičevcga si zdravniki niso na jasnem, smatrajo ga večinoma za psihologičen zločin. Poročevalec lista "Neue Freie Presse" je imel interview z vit. Ilolzknechtnm, kateri mu je izjavil: "Matkovič je bil človek, ki smo ga imali v celi hiši in rodbini jako radi. Vedno sem želel, da bi bila moja sinova njemu podobna, d.i bi bila tako pridna in tako značai-na kakor on. Dva otroka mi je usmr- nepristranski, se je razvil zadnje desetletje kot izključno nemška last, dasi-ravno imajo še nekateri zaslepljeni Slo veneji več stoti&oč hranilnih vlog v Nemška bojna društva dobivajo leto za letom tisoče in tisoče, samo , e domače požarne brambe je delova- til, a vendar ne najdem zanj Žale be ! 2 velikimi uspehi tovarniška g. Ža- sede. Njegova slika ostane v mojem srcu neizpremenjena. Umoril mi je moje otroke, a jaz mu odpuščam, naj bi mu odpustila tudi nebesa!" 40 stotov mrve je nedavno ukradel iz neke šupe na Cesti na Loko nek ljubljanski nepridiprav ter jo nato po- ^-•Ja. ter vasi Hrib in Mali log. Zgo-° je osem gospodarskih poslopij, Več, v .'"oma skednji, cn svinjak, en hlev, D 'ko sena, slame, žita, vozovi, drva, t°'jedelska orodja i. dr. Nesreča je k hujša, ker je zgorela vsa živinska tik pred zimo, kot tudi drva. Za-1 t0valnine so majhne. Sum požiga v ' "a umobolnega domačina. Golfp-kjSa sc še ne more dognati. Škoda, ?iJO je povzroe:l požar, je cenjena na ^ kron. Ogenj. Dne 15. nov. je v Zg. \s'ju pogorel kozolec Janeza Grad. az«ali so otroci. Posestnik ni bil za-r°van, j Imenovan je za ravnatelja na dr-8'mnaziji v Gorici šolski svetnik Rim " ®e»Jak> ravnatelj II. državne Va*ijc v Ljubljani ter je ob tej pri-jj 1 dobil naslov vladnega svetnika. °s*danji ravnatelj na državni gimna- pihal v Ameriko, kjer je že bil. Posestnik ima 200 K škode. _ Iz strahu pred komisom. rosest- nikbva sinova Janez Rogina iz Vcrajca v črnomeljskem okraju,, in Franc Grdanc iz Prilipe v krškem okraju, imata spomladi iti na prvi n^bor. Ne morda, da bi bila antimiliterističnega mišljenja, ampak, ker jima pač ne uga ja komis in tako mala plača, kot je pri vojakih, sta se napotila v deželo prostosti, v Ameriko. Rogina je dobil denar od svojega strica iz Amerike, Grdanc pa doma. Poslovila sta sc od rodne grude in prišla srečno v Ljubljano. Na južnem kolodvoru pa ju je za Wastianovo izvolitev je prispevala hranilnica več stotakov. Zavod ima seboj 2,290,505 K rezervnega fonda, od katerega obresti vleče občina vsako leto lepe obresti. Hranilnih vlog ima posojilnica do zdaj 26 milijonov kron. Smelo trdimo, da so polovico vsega tega znosili Slovenci. Ce bi se obelodanila imena Slovencev, ki nosijo v ta vsenemški zavod denar, bi bil marši kateri rodoljubni Slovenec razočaran. — Požari. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je dne 8. nov. ponoči pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Se nekoviča. Pogorelo je mnogo sena in gospodarskih potrebščin. Bil je zavarovan. — V Cvenu pri Ljutomeru je pogorelo posestniku Puconja gospodarsko poslopje z žitnico. Škodo cenijo na več tisoč kron. — V Glinskem pri Vojniku so pogorela gospodarska poslopja Tomažu Brglezu. Škoda znaša nad 3,000 K. V obeh zadnjih slu čajih je baje zanetila zlobna roka. — četrtič je. pobegnil od vojakov 381etni dragonec Leopold Keršič, tokrat iz Slov. Bistrice, a so ga že Orehovi vasi pri Mariboru prijeli. Keršič služi zaradi svojih dezercij že 18. leto vojake. Grozen umor. V bližini Lipnice se je izvršil 11. nov. zjutraj grozen u-mor. Našli so trgovca s svinjami Sit-za iz Zagaja oropanega in umorjenega Imel je prerezan vrat in več ran po telesu. Roparski morivec je izginil brez sledu. — Mlad morilec. Ondan je zabodel Št. Andražu v Slov. goricah na Štaj 161etni fant Barkaž mizarja Al. Hojsa v gostilni pri Roli. Hojs je bil v par minutah mrtev. Pokojnik je bil vzoren gospodar in zastavonoša antonjev skega veteranskega društva. — Roparski napad. Ko se je v noč 8. nov, posestnikov sin Ivan Novak iz Pečnikove gostilne v Brežicah ob Sav vračal domov v Brezino, so ga napad li v samostanskem drevoredu trije po stopači in ga podrli na tla. Eden je pokleknil na njega, druga dva pa sta ga oropala. Dva zlikovca so naslednj dan izsledili. Eden je mesarski nec Jože Požar, drugi pa lončarski va jenec Andrej Lipar. Tretji jo je pa oukuril. — Nezavestnega so rtašli v Trbov ljah 24. okt. lfa cesti delavca Jožefa Dolarja. Na glavi je imel globoko rano. Kdo mu je rano prizadel, ni znano. Dne 15. nov. je Dolar v ljub ljanski deželni bolnišnici umrl. — femrtna kosa. V Žalcu je umrl stavbni mizar in hišni posestnik Ber nard Strahovnik. — V Roperčah, žup nije Sv. Marjete niže Ptuja, je umrl onem kraju predzadnji Radeckjev ve teran, 921etni starček Franc Purgaj prevžitkar, bivši posestnik istotam. — V Mariboru je umrl hišni posestnik in pekovski mojster Jakob KotAik. — Pri Sv. Miklavžu blizu Hoč je umrl na gloma nadučitelj Alojz Gobec, pristaš "štajercijancev'' — Ljudsko štetje v Gorici. Goriški magistrat je naštel pri svojem famoz-nem ljudskem štetju: Slovencev 6653, Italijanov 17,856, Nemcev 2077, drugih Slovanov 152. — Vladna revizija ljudskega štetja je pa naštela: Slovencev 9819 (več 3186), Italijanov 14,720 (manj 3136), Nemcev 2040 (manj 37), drugih Slovanov 168 (več 16). — Pri vseh teh številkah ni všteto vojaštvo, med katerim je 971 Slovencev. — Slovencev je torej po tem štetju v Gorici 36.70 odst., drugih Slovanov 0.62 odst., Nemcev 7.66 odst., Italijanov 55.02 odstotkov. — Slovenščina na laški gimnaziji. Iz Gorice: Italijanski profesorji laških paralelk tukajšnje gimnazije so pričeli med stariši laških dijakov akcijo, naj bi se stariši izrekli za to, da se na gimnaziji uvede slovenščina za obvezen predmet. Vsi lašlji profesorji, med njimi tudi nacionalci, na primer Pitacco, Turus in drugi, so se odločno iitrekli za slovenščino, ki pomeni za Italijane — kruh. V krščansko socialnem listu "L' Ecco del Litorale" je Oskar Ulm iz Tridenta, rodom Go-ričan, dne 15. nov. priobčil članek, da je za Lahe vitalna važnost, da se na gimnaziji poučuje slovenščina mesto grščine ter bere Prešeren mesto Homerja. — Na zborovanju starišev se je edini dr. Pinaucig (ime kaže, da je rojen (!) Lah) izrekel, da naj se ne poučuje slovenščina, ampak francoščina. Ostal pa je osamljen. — Lahi se dobro zavedajo važnosti, da Lahi znajo tudi drugi deželni jezik. To je tudi opomin za naš naraščaj, da se pridno uči laško. Lahe smo v Gorici nadkri-ljevali le raditega, ker Slovenci znajo večinoma oba deželna jezika, Lahi pa ne. Naš mlajši naraščaj je začel la-ščino zanemarjati. To naj bo drugače! Ne dajmo se prehiteti od Lahov! —(Tako "Slovenčev" poročevalec, ki ima čisto prav.) — Zveza županov in podžupanov za politični okraj goriški ter za slovenske občine gradiščanskega okraja je ustanovljena. Namestništvo je že odobrilo pravila. "Zveza" je liberalna. — Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici nadučitelj iz Bilj gosp. Urbančič Jožef. Radi vnetja slepega črevesa je moral prestati hudo operacijo, na katere posledicah pa je umrl. — Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je dobila od neznanega dobrotnika 5000 K. dne 27. nov. pred zagrebškim sodiščem. Obtoženih je 24 kmetov in za vse predlaga državni pravdnik smrt na vešalih. Nick Skrtich N. W. telefon 577. gostilničar 1014 N. hicago St. Joliet, I1L Naznanjam rojakom, da sem sedaj lastnik moderne gostilne, kjer točim najboljše pijače. HRVATSKO. ly — Volitve v hrvatski sabor se baje vrše te dni, med 5. in 10. decembrom.. PolUžaj je za bana Tomašiča in njegovo "stranko" malo ugoden. Vsi odličnejši možje so odklonili mažaron-sko vladno kandidaturo; plemstvo in visoka duhovščina se drže rezervirano. Seveda se vrše volitve v senci bajonetov. — Zagreb ima 79,038, Reka 49,211 in Osjek 31,388 prebivavcev. — Razvoj Zagreba. V zadnjih treh letih je bilo v Zagrebu (sezidanih 428 novih hiš z 1934 stanovanji. — Delavske hiše v Zagrebu. Zagrebška mestna občina bo na Gogoljnem bregu in v Petrovi ulici zgradila 6 delavskih hiš po tri nadstropja visokih; v vsakem nadstropju bodo po štiri stanovanja z 1 sobo, kuhinjo, straniščem, shrambo in hodnikom, tako da bo vsako stanovanje samo zase zaprto z enim ključem. — Hrvatov na Reki so uradno našteli 25,000, a jih je mnogo več. — Jerko Pavelič umrl. Dne 12. nov. je umrl v Otočaču v Liki eden najod-ličnejših pristašev Stranke prava — Jerko Pavelič. Bil je tri dobe zastopnik Like v hrvaškem saboru, kjer je vedno dosledno stal na Starčevičevem programu. Rojen je bil Pavelič 1. 1858 v Trnovcu in po stanu učitelj. — 24 kmetov pred sodiščem. Glavna razprava proti kmetom iz Pravutina, ki so vsled vednih požigov po nedolžnem mučili, ubili in sežgali češkega rokodelca Souchaneka, se je pričela O. W. OOIVEY PRAVDNIK-ADVOKAT. ' ♦th fL Joliet Nat Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Garnsey, Wood & Lerinon Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET. ILL Pozor Rojaki! Kupite si farme t North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite lc nam, da se pomenimo. M. B. Sehuetep Young Building. Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L. Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt! J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111 RABIMO 50 RUDARJEV. (Longwall Coal Miners). Wenona rudnik posluje sedaj stalno in bede stalno delo od sedaj do meseca aprila. Unijski rudnik; rudar mora imeti I lli-nois certifikat. Pridite nemudoma! WENONA COAL CO.. Wenona. 111. UDARILA! za Božič in Novo leto pošiljajo naši rojaki svojcem v staro domovino. Ob tej priliki naj se pri denarnih pošiljatvah izključno obrnejo na FRANK SAKSER 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani STRITARJEVE ULICE 2 sprejema, vloge na knjižice in na tekoči yf 1 (yj račun ter je obrestuje počistili JJ-S /O Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu. DtiniSka glavnica K 8,000,000. Rcccrvsi sklad K 800,000. PODRUŽNICE: SPLJKT, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, OORICA. It»1 »nrtmmmrti nrff1 Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliiki list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SL07EKSK0-AM. T1SK0YNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chncago in N. W. 100. Naročnina za Združene države $1.00 ■a leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Bopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo na ročnilfc, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Sapise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ■e oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Ceaik za oglase pošljemo na prošnjo AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Hie first, largest and the only Slo venian Catholic Newspaper in Ame rica. The Official Organ of the G. C. •.ovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO Incorporated 1899. SI«venic-American Bldg., Joliet, 111 Advertising rates sent on application Prva in edina slovenska umjska tiskarna. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. CERKVENI KOI-EDAR. dec. Nedelja Evlalia, muč. " Pondeljek Damaz, papež. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Sinezij, muč. Lucija, dev. m. Spiridion, škof. Jarnej, škof. Alb. m.; Adelh. NAUK ZA DRUGO ADVENTNO NEDELJO. Sv. Janez Krstnik je prišel vsled svojega svetega življenja do tolike veljave, da se je zbralo krog njega mnogo učencev in da jih je mnogo mislilo, da je on obljubljeni Odrešenilf. Ponižni Janez se ni mnogo zmenil za to to svojo veliko veljavo; komaj je čul, da je začel Jezus javno učiti, je že poslal k njemu svoje učence, da bi oni sami spoznali pravega Zveličarja sveta. Ko so pa učenci odšli nazaj k Janezu Krstniku, tedaj je Gospod Jezus Kristus začel hvaliti sv. Janeza in je rekel o Janezu, da ni kakor trst, katerega veter maje. Od vetra, majani trst je po razlagi svetih očetov podoba mesenega človeka, ki je zgubil milost našega Gospoda Jezusa Kristusa. Mi smo trsti — piše sv. Ambrož — ker brez milosti od zgoraj nimamo trdne korenine čednosti. Dandanes se dobe ljudje, ki menijo, da morejo biti pošteni brez vere. Taki ljudje govore: "Nam ni treba vere. Vera je izmišljija duhovnikov, da bi nas tem ložje izkoriščali. Zadosti je, da pošteno živimo, vere nam pa ni treba." Z eno besedo zavrgli so ti ljudje sladki jarem Gospodov in Gospoda samega. In vendar ni mogoče ločiti vere od poštenja. Nemogoče je namreč, da bi se brez vere človek dolgo ohranil poštenega. • Dandanes hoče biti vsakdo poštenjak. Med poštenjake se prištevajo celo taki, ki so doprinesli najrazno-vrstnejše hudobije; taki, ki ne pozna- jo razločka med moje in tvoje, ki imajo goljufijo za dovoljen business, ki itnajo celo zakonsko nezvestobo le za nekako spremembo in nikakor ne za nečastno zabavo. Reci takim ljudem, da so nepošteni in tožili te bodo radi žaljenja časti. Pa obvaruj nas Bog pred takimi poštenjaki! Tako poštenje je res tudi brez vere mogoče. — Mi pa nočemo biti -taki. poštenjaki, marveč mar nam je za pravo poštenje. V čem pa obstoji pravo poštenje? Ne bom ti odgovarjal, dragi bravec, kar sv. vera zahteva od poštenjaka, niar-več|le to, kar so že paganski modrijani zahtevali od poštenjaka in že to bo zado-ti' jasen doksiz, da je pravo poštenje brez vere nemogoče, *Ako si zberemo na kratko izreke grških in latinskih modrijanov n. pr. Sokrata, Platona, Ciceroma, Seneka in drugih, tedaj sppznamo, da popisujejo moža poštenjaka nekako takole: "Pošten mož je oni, ki stoji z božanstvom in z ljudmi v tesni zvezi, ki časti božanstvo in spolnuje natančno naravno postavo, ki bolj ljubi splošni blagor, kakor pa svojo zasebno korist. Pošte- njak je oni, ki je v sreči zmeren, v nesreči srčen, ki je sovražnik lenobe in ljubitelj čednosti. V njegovi hiši je red, natančnost in poštenje. On je popolnoma, državljan, podložnik, soprog, oče in prijatelj." Tako nekako popisujejo paganski modrijani poštenega človeka. Res lepe so lastnosti, katere se od človeka zahtevajo, ki hoče v resnici zaslužiti ime poštenjaka. Teh lastnosti pridobiti si pa ni lahko treba je k temu najkrepkejših nagibov. Da ima vera takih nagibov, pripoznajo tudi njeni sovražniki, ki pa trdijo, da se dobe nagibi k poštenosti lahko tudi drugje, da je človek tedaj tudi brez vere lahke pošten. Poglejmo! Trdi se, da je zadosten nagib k poštenju naš razum. Naš oslabljeni in zmotam podvrženi razum naj bi bil zadosten nagib k čednosti! Le vzemite razumu luč sv. vere in ravno razum bo nagib in učitelj hudobije. Ako ne veruješ v Boga, tedaj ti bo rekel tvoj razum: "Ali sploh ni Boga, ali pa če je Bog, je le Bog, ki mu naša dejanja niso mar, kateremu je vse jedno, ali smo dobri ali pa hudobni, ker od večnosti nimamo ničesar pričakovati." — Zelja in hrepenenje po sreči sta človeku prirojena in naš vere oropani razum bo sklepal: "Ker od večnosti ničesar pričakovati ne moremo, moramo tedaj tukaj srečni postati. Sreča na tem svetu je naš edini cilj in nihče nam dosege tega cilja braniti ne sme. Jaz hočem tedaj jesti, piti, vživati, in ako je kdo mojemu uživanju na poti, ga moram odstraniti. Ker za uživanje potrebujSn premoženje, si moram premoženje pridobiti in da je pridobim mi je vse dovoljeno, ker se mi ničesar bati ni treba." — Na tak način pa so na stežaj odprta vrata nesramnosti, prešestvu, goljufiji, odrtiji, tatvini, z eno besedo —vsaki hudobiji. Kdor nima vere, ta nima podlage poštenja in ne bo dolgo ostal pošten. Oporeka se nadalje: čednost je sq-ma na sebi plapilo in ona samo sebe priporoča. Ali more biti čednost brez vere nagib poštenja? — Res lepa in ljubezniva je čednost vernemu človeku, ki se ozira proti nebu, kjer ga čaka večno plačilo. Ako pa ni vere, ako ni Boga, ki bi čednost poplačal, ali bi nam bila tudi potem še čednost všeč? Da, všeč nam bo na drugih, zakaj dobro nam de, ako so drugi do nas čednost-ni; toda kadar bi pa prišla vrsta na nas, kadar bi bilo n. pr. sovražniku odpustiti, kadar bi bilo treba staviti lastno življenje v nevarnost, kadar bi bilo treba ohraniti se čistega, akoravno je k uživanju priložnost, potem naj bo čednost še tako lepa, nam vendar ona sama od sebe ne more biti zadosten nagib, da bi je ne le občudovali, marveč da bi se v njej tudi vežtfali. Res bo tudi nevereč včasih bodisi iz rahločutnosti ali pa iz olike kaj dobrega storil, to pa le za to, da bi ga drugi videli, ali pa za to, da si ohrani dobro ime. Kadar pa vunanji oziri prenehajo, neha tudi poštenje. Morda pa je naravna in pa državna postava zadostni nagib k čednosti? Kako more govoriti o naravni postavi oni, ki ne veruje v Boga, kot v vrhovnega postavodajalca naravnega reda. Naravna postava je, ako ne veruješ v Boga, brez podlage, ti ni nič drugega kakor le nasvet, po katerem se lahko ravnaš, kateremu pa lahko tudi zoper-ravnaš. — In državne postave! Kdor se ne zmeni za božje zapovedi, ta bo še ložje preziral človeške. Seveda dokler se je neverniku bati gosposke, bo sicer prisiljeno ubogal, kakor uboga pes svojega gospodarja. Kaj pa tedaj, kadar ga nihče ne vidi, kadar se mu ni treba bati kazni? Tedaj bo — ako bo njemu prav in koristno, doprinesel zločine najhujše vrste. Človeku tedaj, ki nima vere, manjka zadosti vspešnih nagibov varovati se hudega in delati dobro, manjka mu pa tudi pripomočkov k poštenju. Celo človeško življenje je skušnjava, ki postane včasih tolikanj silna, da mora človek podleči, ako nima vere. Le premnogokrat se dobi več kot tisoč zaprek, da bi mogli delati dobro in se varovati hudega. Razuma se loti nevednost, volja postane omahljiva, duh oslabi, skušnjava pa postaja vedno močnejša. Poglej n. pr. egiptovskega Jožefa, katerega zapeljuje v greh žena njegovega gospodarja. Ali naj se brani? Saj ga nihče ne vidi! Ako se vda, ga čaka vživanje in dobro se mu bo godilo v Putifarjevi hiši. Ako se ne vda, bo moral okusiti celo jezo, ves srd užaljene, zaničevane, a mogočne žene. Vzemite Jožefu vero, katera mu navdaja lepe besede: "Kako naj storim toliko hudo v očeh mojega Boga!" in gotovo bi postal prešestnik, tat žene svojega bližnjega. Isto velja o čisti Suzani. — Visok uradnik naj postane izdajalec, ničesar se mu ni treba bati, vse ostane tajno. Čakajo ga častna odlikovanja, ako to stori, ako ne stori tega ga čaka ponižanje, pomanjkanje. Kdo bo dal takemu možu moč, da se ohrani poštenega, ako ne vera? Da more le vera človeka ohraniti čednostnega, so spoznali tudi pagani. Modrijan Pla-1 ton piše: "Kdor se loti vere, se loti' podlage vsake človeške družbe." Ci-ceron pa pravi: "Nikakor ne morem spoznati, kako bi mogla obstati kaka čednost, zlasti pa podlaga vseh čednosti pravičnost brez vere. Celo brezbožni filozof F. B. Rousseau je prišel slednjič do spoznanja in je rekel: "Dol-1 go časa sem mislil, da je človek tudi brez vere lahko pošten, zdaj pa sem se prepričal, da temu ni tako." — Kako se more tedaj trditi, da je vera odveč, da je k večjemu zasebna stvar vsacega, da vera z javnostjo nima ničesar opraviti? Kdor tako trdi, trdi in spozna, da mu ni mar za poštenje, da tudi sam ni pošten, ker zametuje duši? Ali morajo potovati za tako najtrdnejšo podlago poštenja, vero, ceno? brez katere si poštenja niti misliti ne Dobro jim služijo kot izgovor tudi moremo. pozne ure v soboto večer, ko jih pre- Dragi bravec! ako se hočeš ohraniti čujejo, ker to zahteva dolžnost ali pa poštenega, drži se zvesto sv. vere! Ako zabava. Včasih jih tudi prisotnost pri- hočeš, da bodo tvoji otroci postali po- jateljev ali obiskovalcev ovira. Ti, in štenjaki, vcepi jim v njih mlado srce tisoč drugih vzrokov je, ki verske trdno, živo vero. Mi ne smemo biti mlačneže ovirajo pri najvažnejši kri- podobni trstu od vetra majanemu, mar stjanski dolžnosti več podobni moramo biti nevpogljive- ■ mu hrastu; to se bo pa zgodilo, ako bomo trdni v veri in ako bomo po tej veri tudi živeli. REV. JOS. POLLAK. ,, . ,. _ V primeri z mnogimi umorstvi, ki se , izvršujejo v Chicagi, je število moriv- DOLŽNOST OB NEDELJAH IN cev, ki se ne le zasačijo, marveč tudi (Dalje prih.) ŠTIRJE NAENKRAT. ZAPOVEDANIH PRAZNIKIH BITI PRI SV. MAŠI. Angleško spisal Rev. J. T. Roche. Poslovenil John Plaznik. 1 za svoj zločin kličejo na odgsvor, prav i majhno. In posebno majčkeno je šte-I vilo onih, ki morajo po načelu: "Oko za oko, zob za zob", dati svoje življe-J nje, ker so vzeli drugo človeško življenje. (Dalje.) I V mnogih slučajih ostane umor ne- Stariši, glejte, da vzgojite svoje o- kaznovan, ker se policiji ne posreči, troke po naukih in zapovedih Gospo- zaslediti storilca. Ali pa se porotniki dovih! "Poučujte jih in uklonite njih ne morejo zediniti na razsod vsled ne-tilnik v mladosti!" Varujte jih slabe zadostnih dokazov, in obtoženec se poželjivosti, katere posledica je večna mora oprostiti. Tudi se večkrat na-smrt otrok, ki vam jih je Bog dal. ključi, da porotniki, celo če je krivda Poučujte jih, da bodo umrli, če bodo dokazana, vzamejo olajšilne okolnosti živeli po mesu; če bodo pa v duhu pre- in Ka puste pri kaznilnici. Da se mat-zirali dejanja mesa, bodo živeli. Učite ' sikaka smrtna obsodba ne izreče zato, jih spoznavati vrednost in moč najsv.! ker se mora po naših zakonih izreči daritve tako, da se ne bodo vstrašili enoglasno, pač ni treba omenjati. nobenega truda in naporov, kadar jim bo treba biti pričujočim pri Božji in čudoviti skrivnosti večne ljtibezni; kajti na izpolnjevanju te dolžnosti zavisi velik del njihovega krščanskega življenja. Tretjič. Slabo, viharno ali deževno vreme. Nekateri katoličani so čudovito občutni. Vročina jih omoti, od mrazu postanejo otrpli, dež zmanjšuje njih živahnost, jih spravi v slabo razpoloženje in slabo voljo; sneg jim pa ohladi njih gorečnost. Če bi mi razpolagali z letnimi časi, če bi zamogli vničiti ali zmanjšati elementarne sile, bi take vrste ljudje pač morali napenjati možgane, da bi iznašli povoljne izgovore. Vedno sprašujejo, jeli vroče, mrzlo ali viharno Bodimo odkritosrčni — ali bi jih kako vreme odvračalo od njih posla ali prilike, kjer bi si prislužili par dolarjev? AH bi jih odvrnilo od njih svetnega posla ob delavnikih? Ne bili bi v sta nu iznajti pravi vzrok za take pretveze. Četrtič. Oddaljenost od cerkve. Dovolj dolgo smo se mudili pri tej točki v prejšnjem poglavju. Naj še dodamo, da bi mnogi, ki opuste sv. mašo zaradi daljave, radi storili tisto pot, če bi jim kdo le malo plačal, kaj hitro bi se polakomnili denarja, ki se lahko zasluži. Ne marajo pa storiti nekaj korakov, da bi bili pri sv. maši, da bi rešili svojo dušo — večnost proti nekaj dolarjem. Petič. Malo nesporazumi j e-njezduhovnom. Nemogoče je, da bi duhovnik, ki stori svojo dolžnost pred Bogom, ugodil vsem članom občine. Saj se ne more vojskovati proti grehu in ob enejn ugajati tistim, ki greh delajo. Ne more delati v pro-speh cerkve, ne da bi si ne nakopal graje sebičnežev; pridenimo k temu primeru še dejstvo, da ni tako popoln, kakor bi moral biti; njegova popolnost ali nepopolnost je nekaj čisto različnega od naše dolžnosti. Duhovnik sam bo dajal odgovor za svoje neizpolnjene dolžnosti ravno tako, kakor boš ti za svoje. Šestič. De narno razpoloženje. Tu in tam slišimo katoličane, ki pravijo, da zato opuste sv. mašo, ker so v slabem denarnem položaju. Kot verni in zvesti člani občine pa so dolžni kaj darovati, če gredo k sv. maši. S takimi ljudmi je'težko govoriti. Ravno tako dobro vedo, da morajo cerkve in šole podpirati, kakor oni katoličani, ki vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti. Vedno so med tistimi, ki prvi potr.de, kakor kaka poosebljena pravila, da mora biti vse, kar spada k cerkvi, v najlepšem redu, da mora biti dobro zakurjeno, razsvetljeno in prezračeno in da mora biti prostor za češčenje res tega imena vreden. Prav pridno skrbe za duhovnika, če je kdo bolan ali pa če kdo umrje izmed njihove družine. Štejejo se med neko boljšo vrsto katoličanov, med katoličane apostolskih časov, ko pagani niso dovolil' kristjanom cerkve zidati, da bi s tem že tako revnemu ljudstvu ne nalagali še novih denarnih bremen. Menijo, da mora biti duhovnik učenec, "gentleman" in svetnik obonem, še prav posebno zadnje; to pa zato, ker je znano, da so svetniki malo denarja rabili v svojem življenju. Marsikateri mladenič zapravi v eni uri brezpotrebne zabave veliko več, kakor da za cerkev celo leto; govoril bo pa vedno, da "ztniraj pobirajo". Mnogo žena in devic zapravi velike svote za svoje telo po nepotrebnem, a za cerkvene stvari nima nič. Veliko več izdajo katoličani vsako leto za pijačo, kakor za cerkev in šolo. Le redko se slišijo pritožbe proti modernim Salunom. Cerkev zahteva in pričakuje, da vsakdo podpira cerkev po svoji zmožnosti — ne več in ne manj; vendar pa, če je komu dano na izbiro med dušo revne osebe in denarjem, je svečana dolžnost dotičnika, da si obdrži denar; to se pravi, če bi prišla oseba v dušno nevarnost, ako bi doprinesla žrtev, katera pripada nanjo. Poleg teh je še vse polno podobnih praznih vzrokov, ki so seveda vsi neveljavni. Katoličani se mnogokrat podajo ravno tak čas na potovanje, da ne morejo biti pri sv. maši; ali pa bo namen tega potovanja odtehtal tisto, kar zgube na V takošnih okoliščinah je v Chicagi vsakikrat poseben dogodek, če se kaka porota zedini na najhujšo kazen. In celo, kakor se je ondan zgodilo, če se štirje hudodelci naenkrat obsodijo na vislice. Ako se ta razsodek izvrši, potem je to izza kacih 25 let v okraju Cook drugič, da se štiri osebe ifaen krat izroče rablju. Bili so štirje anar histi Spies, Parsons, Fischer in Engel, ki so morali tedaj na vešala. Njihov tovariš Ling je bil malo poprej sam storil konec svojemu življenju z di namitno patrono. Še dvakrat izza onih dni se je izvršila smrtna obsodba obenem na treh osebah. Najprej je bila ona treh Italijanov, ki so v neki brivnici nekemu rojaku prerezali grlo, truplo spravili v kovčeg in poslali na vzhod. Potem, pred nekoliko leti, je doletela usoda tri takozvane "car-barn"-morivce na isti način. V pričujočem slučaju mora vsacega redoljubnega človeka napolniti s po sebnim zadoščenjem, da se ima svet osvoboditi četverih ničvrednežev, ka terih krvoločnost in krutost je skoro neslišana. Ubili so, zaklali in ustrelili nemškega zelenjavarja F.- W. Guel-zowa in izvršili roparski umor, kakor ga je komaj misliti groznejšega. Še-stero jih je bilo, ki so izvršili pošastno dejanje. Dva izmed njih, še v zelo mladostni starosti, sta se rešila z dosmrtnim zaporom v kaznilnici. Upati je, da bo ta smrtna obsodba služila nekaterim lopovom kot strašeč zgled in jih odvračala, slediti svoji krvavi poželjivosti. "Nazorni pouk" je to, ki naj bi ne ostal brez vsakega učinka. Dunajski "Vaterland" preneha z novim letom izhajati. Novčno zlato je po devetih delih teže čisto in po enem baker. 650 Kitajcev in Kitajk se šola v višjih učnih zavodih sedaj v tej deželi. Da se more človek oblačiti v kožu-hovino, se usmrti 70,000,000 živali vsa-Ico leto. Med desetletjem od 1900 do 1910 se je izselilo baje 210,000 Grkov v to deželo. V Mehiki so cigarete deset za lc. Vlada ne nalaga davka na domači tobak. Kitaj ima največje zaloge železne rude na svetu in#začenja izvažati sirovo železo. Premične slike služijo na Filipinih v to, da se manj omikani Filipinci uče zdravstva. Japonija ima sedaj petinštirideset plinovih družb, proti samo sedmim pred petimi leti. Da jc najstarejši prebivavec Združenih Držav, zatrjuje neki \Cherokee-Indijanec v Virginiji, ki pravi, da živi že nad 120 let. Najboljša dedščina. Navadno se misli, da je to največja sreča za otroke, če se jim zapusti mnogo denarja, da bodo lahko breskrbno živeli. Toda taki otroci so pravzaprav le parasiti in češče tudi duševno zaostali. — Najboljša dedščina, ki se jo otrokom zapusti, je: da se jim da dobro vzgojo. Letošnja letina in draginja. Po poročilu mednarodnega poljedelskega u-rada v Rimu se je letos pridelalo na severni poluobli naše zemlje 829,782,-823 meter, centov pšenice, tako, da se jo je lani pridelalo za 4 milijone centov manj kot letos. To nam jasno kaže, da draginje ne dela priroda, ker nam da dovolj hrane na razpolago, ampak da so vzrok draginje veliki brezvestni prekupovalci na borzah. Zopet zaroka v habsburški hiši. O Božiču se zaroči nadvojvodinja Elizabeta Frančiška z vojvodo Fran Jožefom bavarskim. Nadvojvodinja Elizabeta je najstarejša hči Marije Valerije in Franca Salvatorja, torej vnukinja cesarjeva in rojena: dne 17. januarja 1892. Vojvoda Franc Jožef je 23. marca 1888 rojeni sin drugega zakona vojvode Karla Teodorja bavarskega, brata cesarice Elizabete, z Marijo Jožefo, vojvodinjo Braganca. Žrtev opravljivosti. Na Dunaju so iz Donavskega kanala potegnili dne 26. oktobra truplo utopljenke. Dognali so, da je nesrečnica identična z 201etno Ano Grechtshammer, hčerko hišnega posestnika in okrajnega svetnika Roberta Grechtshammerja v Meidlingu. Dekle so pogrešali od 18. februarja t. 1. in je postala žrtev obrekovanja. Bila je nevesta, zlobni jeziki pa so o njenem ženinu raznesli neresnične, nečastne vesti. O teh vesteh je zvedela tudi ona, kar jo je tako potrlo, da je sklenila umreti in je izvršila samo-umor. Jean-Jacques Rousseau je svoj čas, v veliko ogorčenje celega kulturnega sveta in posebno francoske aristokratske inteligence, na tozadevno vprašanje francoske akademije odgovoril, da civilizacija nikakor ne pospešuje nravstvenega razvoja in blagostanja človeštva. In zgodovina mu da prav. Japonsko časopisje konstatira, da se je vzdignilo število obsodb na Japonskem leta 1905. na 53,000, leta 1910. pa na 73,000, torej v petih letih za 40 odst.! Rapidni razvoj cesarstva je izkopal zmirom globočnejši jarek med kapitalom in proletarstvom in prinesel z bogastvom tudi korupcijo, tatvino in umor. Nosni katar. Prehladi, nahod ali prehlajenje v glavi, ako se pogostoma, slabo ali deloma zdravi, prav lahko povzroči drugo nepriliko, navadno nosni katar. Vneta mrenica oteče, nosna votlina se zoži in takega bolnika je spoznati po njegovem nosnem glasu, dostikrat po zoprnem dihu. Zdravljenje, katero je najbolj priporočati za to, je pogostno izpiranje nosne votline s Severovim Antisepsolorh, nakar je nadevati Seve-rovega Mazila zoper katar (Severa's Catarrh Balm). Vsako teh zdravil stane 25c in se lahko dobi v vaši lekarni. Izdeluje edinole W. F. Severa Cp., Cedar Rapids, Iowa. 2-4 Vina naprodaj Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reesling 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino po? ljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5* 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite "Hill Grit Vineyard" Stefan Jakše, lastnik. Box 657, Crockett, Cat DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV. štev. 23, S. H. Z. na Calumet, Mich. Uradniki za leto 1911: Predsednik: John Kambich, Box 572. Podpredsednik: Mike Pavlich. Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnik: John šu-tej. Blagajniki Math Sotlich. Odborniki za dve leti so: John Z. Kure, Joseph Staudohar, George Mi-heličh, Jos. Schueler. Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss U> Jos. Bahor. Maršal: Andrew Zenko. Poslanec: Steve Verderber. Bolniški obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahmeek. Zdravnik: Dr. Otto Kohlhaws. Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2. uri popoldan. Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00. Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00. Imenovano društvo spada h S. H. Z. in plačuje »vojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo šest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugih šest mesecev $20 na mesec. To je edino društvo, ki plačuje tako podporo. K obilnem pristopu vabi odbor. I Josip Klepec javni notar, N. Chicago St., Joliet, 111. Ko imate opraviti e sodnijo v stari domovini, ali če hočete iztirjati od koga tam svoj denar, ce z zaupanjem obrnite na mene. Imam mnogoletno skui-njo v notarskih poslih, za to sem u-verjen, da morem zadovoljiti vsakogar, ki svojo zadevo meni izroči. hi^K s? -if- aH KaKaSapv1: ,_1_L - • m y * ^ _ H M&J I^^Pk i NAJBOLJŠI ZDRAVNIK JE Doktor Ivec Vojska na Balkanu bode baje spo- _ _ , , . mladi. Rumunski kralj Karol je v taj- Df. Martltl J . IVCC ni konferenci obvestil vse svoje ministre in voditelje vseh strank, da izbruhne prihodnjo spomlad brezpogojno vojska na Balkanu in da se mora zanjo vse pripraviti. in najbolj izkušeni, svetovnoznani ter prvi slovenski zdravnik v Ameriki! Ves svet ga hvali za njegovo učenost. On pozna bolezen na vasi vodi (scaliiii)! Toraj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagnoso Vaše bolezni, v njego- * vem kemičnem laboratoriju. On je specijalist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, liervoznost, kilo ali bruli, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču m mehurju (gallstones), pijanost, lišajc, oglušenje, bule, hraste in r&ne, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, prišče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen ^ svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, > on Vam bo dal najboljša zdravila. Tel.: stanovanja Chi. 2192 L in N. W. 1239; urada N. W. 1012. Adresirajte pisma tako: 900 N. CHICAGO ST., COR. CLAY JOLIET, ILLINOIS. Roparski glavar čekirdiali, ki je tekom petnajstih let rop;ll po okolici Smirne in tekom teh let ubil nad petsto ljudi, je bil te dni pri spopadu z orožniki v okolici Carigrada ustreljen. Prejšnji srbski prestolonaslednik princ Jurij je nameraval vstopiti v pariško vojaško akadeihijo, da se izpopolni v vojaških vednostih, a svojega načrta ni mogel izvesti, ker ni izdelal sprejemne izkušnje. Čitatelj cesarice Elizabete umrl. V Atenah je umrl dolgoletni čitatelj rajne cesarice Elizabete, Christomanos. po cesarični smrti je izdal knjigo o življenju cesarice Elizabete. Po posredovanju visokih krogov pa ni izšel drugi del knjige, v kateri je pisal o prestolonasledniku Rudolfu. Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu. Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo zilogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov graneta in marmorja, kakor tudi najuovejie vrs s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi sllk8i»^ Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, ** torej so cene pri meni najnižje. Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjeni držav kakor tudi obrise na izbero. Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tudi v» druge v mojo stroko spadajoča dela. Kadar nameravate kupiti za vaiega nepoz»j>ne®^ pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite g" pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne po*n»J0, SVOJI K SVOJIMI Za obila naročila se priporočam, SIMON ŠETIHA SLOVENSKI 1011 N. CHICAdO B®- KAMNOSEK JOLIET, ILL. K* S« K*. K^t |§ JEDN0TA ****** Bell Phone 1048. Orgaoizov&na v Joliet-u, I1L dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v driav. Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.......Anton Nemanich, coi. N. Chicago & Ohio Sts, Joliet, 111. L podpredsednik:.............Marko Octronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa. II. podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111 imoini tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City iagajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111. Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec,813 North Scott St., Joliet, 111. Pooblaščenec: .................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111 Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St, Joliet, 111 L NADZO RNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 80S N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la. Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, I1L Leo. Kukar. Box 426, Gilbert. Mina. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 17931 Andrej Batista, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 3. dec. 1911. Dr. št. 177 članov. K društvu sv. Jan. Krst. 11, Aurora, 111., 17932 John Kalčič, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 17933 Anton Klaus, roj 1881, zav. za $1000, 3. r&zred, 3. dec. 1911. Dr. št. 41 članov, društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 17934 Andrej Nick, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 17935 Josip Pristavec, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 12. nov. 1911. Dr- št. 227 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 17936 Mihael Šustaršič, roj 1867, zav. za $1000, 6. razred, spr. 26. nov. 1911. Dr. št. 163 članov. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 17937 Slavko Ribič, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 17938 Mihael Nakič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 17939 Mihael V. Madronič, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. 26. nov. 1911. Dr- št. 321 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 17940 Jakob Črne, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 2. dec. 1911. Dr. št. 41 članov. ^ društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 17941 Josip Šterk, roj 1886, zav. za $500, 2. razred, spr. 23. nov. 1911. Dr. št. 158 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 17942 Franc Kuzmijak, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred, spr. 16. nov. 1911. Dr. št. 74 članov. K društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 17943 Friderik Udovič, roj 1889, , zav. za $1000, 2. razred, 17944 Franc Zakrajšek, roj 1889, zav. za $1000, |f 2. razred; spr. 30. nov. 1911. Dr. št. 43 članov. « društvu sv. Jurija 142, Lansford, Pa., 17945 Pavel Petrič, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 17946 Tomaž Terikaj, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 1. dec. 1911. Dr. št. 18 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 8793 Mihael Sitar, 3. dec. 1911. I. dr. št. 321 članov. II. dr. št. 219 članov. Od društva sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., k društvu sv. Jurija 100, Sun-nyside, Utah, 17239 Ivan Potočnik, 26. nov. 1911. I. dr. št. 65 članov. II. dr. št. 45 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 15579 Mihael Zmajč, 9912 Franc Saje, 2. dec. 1911. Dr. št. 220 članov. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 13390 Nikolaj Belopavlovič, 26. nov. 1911. Dr. št. 322 članov. SUSPENDOVANI ČLANI, d društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 15666 Andrej Jurman, 3. dec. 1911. Dr. št. 176 članov. °d društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 13202 Viktor Jakovac, 7705 Leo Sta-riha, 9879 Rudolf Fugina, 13042 Ivan Pleše, 1. dec. 1911. Dr. št. 318 čl. društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 17149 Anton Palh, 27. nov. 1911. Dr, št. 54 članov. Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 17563 Franc Čižek, 29. nov. 1911. n Dr. št. 71 članov. Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., Iip22 Mihael Rožič, 1. dec. 1911. Dr. št. 218 članov. 0 ODSTOPILI ČLANI. ud društva Jezus Dobri Pastir, 49, Pittsburg, Pa., 6922 Jurij Hudak, 30. nov. _ 1911. Dr. št. 43 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 135, Cilbert, Minn., 9686 Josip Mihelič, 26. nov. 1911. Dr. št. 55 članov. R PRISTOPILE ČLANICE. ^ društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 5133 Marija Briški, roj 1893, zav. za $1000, j. 1. razred, spr. 29. nov. 1911. Dr. št. 118 članic. * društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 5134 Francis Puš, roj 1877, zav. za ^ $1000, 4. razred, spr. 3. dec. 1911. Dr. št. 94 članic. društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 5135 Roza Grill, roj 1892, zav. za ^ $1000, 1. razred, spr. 19. nov. 1911. Dr. št. 118 članic, društvu sv. Srca Marijinega 111, Barberton, Ohio, 5136 Marija Parag. roj 1880, zav. za $500, 4. razred, 5137 Terezija Kunek, roj 1878, zav. za $500, 4- razred, 5138 Ivanka Šircelj, roj 1893, zav. za $500, 1. razred, spr. 24. nov. 1911. Dr. št. 22 članic, društvu sv. Rozalije 140, Springfield, 111., 5139 Antonija Brešan, roj 1881, 2av- za $1000, 4. razred; 5140 Marijana Makuc, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred, spr. 5. dec. 1911. Dr. št. 25 članic. PRESTOPILE ČLANICE. ('r«štva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., k društvu sv. Štefana 1, Chicago, N1-, 2461 Rozalija Banič, 3. dec. 1911. I. dr. št. 117 čl. II. dr. št. 30 čl. R SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE, čustvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111, 2890 Marija Saje, 2. dec. 1911. Dr. št. 93 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. dr«štva sv. Ane 105, New York, N. Y, 4758 Marija Bačnik, 1. dec. 1911. Dr. št. 53 članic. društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans, 3168 Frančiška Glad, 3. dec. Dr. št. 59 članic. Pr; . ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000. V društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111, 2323 Johana Šemrov, zvišala l>ri *av;3. dec. 1911, 4. razred. arustvu sv. Ane 127, Waukcgan, 111, 4302 Frančiška Sedej, zvišala zav. n°v. 1911, 3. razred. v URADNO NAZNANILO GL. TAJNIKA. i»a2nas?m zastopnikom (icam) krajevnih društev K. S. K. Jednote se uradno l9ll da bodem zaključil Jednotino finančno poslovanje z dnem 26. dec. Sttn" . akor znano vsakteremu nastopi z novim letom nov odbor, radi tega V, j moran napraviti zaključek finančnega posjovanja preje imenovanega t>regj * tako sedanji nadzorniški odbor zamorc ob pravem času vse račune ^ in gospodarstvo pravilno ter v redu novemu odboru izročiti. * kak tCga prosim V8C ceni- zastopnike (ice), da odpošljejo denar za mesec tudi vse zaostale svote najzadnje do 26. dec. 1911. Upam, da bodo 1jim sniki »n zastopnice društev to vpoštevali(e), kar bode v čast in ponos 2aam'm* kakor tudi društvom in Jednoti. v4njen delo in uslugo se vsem bratski zahvaljujem in ostajam spošto- jJ^Udani sobrat JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. drugi tajnik Anton Fritz; blagajnik Anton Glavan; delegat John Mahkovec; maršala Jožef Bučar prvi in Valentin Gale drugi; ravnatelj Jolni Zalelel; zastnvonosilca Jos. Tcrlep in Alojz Slerniščc; banderonosilca Alojz Tcrlep in Jernej Sega in Math. Gregorčič. Dalje bi prosil vse one člane in članice, ki kaj dolgujejo, da bi v kratkem poravnali. Z bratskim pozdravom na člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote Anton Korevec, tajnik. te Od Joliet, 111, 6. dec. — Naznanjam članicam društva sv. Genovefe št. 108 K. S. K. Jednote, da je društvo sklenilo opraviti božično spoved dne 16. dec. in sv. obhajilo dne 17. dec. Torej vse sosestre vljudno vabim, da se polnoštevilno zberejo v šolski dvorani ob tri četrt na osem v nedeljo zjutraj dne 17. S tem bodo dale dober vzgled drugim članicam in obenem storile dolžnost kot članice društva in sv. katoliške cerkve. Srčen pozdrav vsem sosestram! Predsednica Marija Pasdertz. Brooklyn, N. Y, 2. dec. — Društvo sv. Jožefa št. 57 K. S. K. J. je imelo svojo mesečno sejo dne 2. decembra t. 1, pri katerej je izvolilo sledeče uradnike za leto 1912: Predsednik Josip Cvetkovič, podpredsednik Matija Cvitkovič; I. tajnik Anton Podgornik; II. tajnik Josip Felicjan; blagajnik Josip Pogačnik; I. nadzornik Frank Kušar, II. nadzornik Frank Kukavica in III. nadzornik Paul Ogrinc; arhivar Ivan Podboršek st. Seje ^e je udeležilo 110 članov. Anton Cvetkovič, tajnik. Barberton, Ohio, 4. dec. — Članom dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. naznanjam, da se bo prihodnja ali glavna seja vršila dne 17. decembra, pričetek točno ob. 1. uri popoldne, v navadnih prostorih. Vsakega člana veže dolžnost, da se gotovo in pravočasno udeleži, da si sam po svoji volji izbere može za v dr. odbor. Vsaki član, ki bi se ne udeležil gl. seje, zapade kazni kot je dr. sklenilo, izjema je bolezen, delo in velika oddaljenost. Želim, da bi se tudi po naši slovenski naselbini naš katoliški list Am. SI. razširil, da bi prišel vsaj en iztis v vsako tukajšnjo slovensko hišo. Torej kdor se želi naročiti na A. S, lahko piše sam ali pa se zglasi pri meni. Kajti razvidno je, da le tam, kjer se čita ta pošteni katoliški list, le tam imajo rojaki veselje do katoliških idej! Konečno pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike. Vsem čita-teljem in čitateljicam voščim bližajoče se vesele božične praznike! Tebi, vrli list A. S, pa želim, da bi prišel za Božič v vsako slovensko hišo. Mihael Železnikar, I. tajnik. h Tli e , ,i . ' dec. — Naznanjam cla- dnote iVa. sv' Jožcfa št' 2 K' S' K> % m' . ic imelo društvo svojo re-V j„ Csečno sejo v nedeljo, dne 3. l°Va"je ' "Cm tudi lctno «lavn0 zbo" '«to ,o, volitev novega odbora za 'rka ', izvoljeni so sledeči: ^ "lk J01'" Kilak; I. ur-, ednik Allt°" Lilek; Mihael Urshich; Chicago, 111, 4. dec. — Naznanjam članom društva sv. Alojzija št. 47. K. S. K. Jednote, da bode društvo imelo svojo redrro mesečno sejo v nedeljo, dne 10. decembra in sicer ob 1. uri popoldne točno, obenem tudi letno glavno zborovanje in volitev novega odbora za leto 1912. Dolžnost je vsakega člana omenjenega društva, da se te važne seje vsak udeleži; kateri se pa ne udeleži po svoji nemarnosti, zapade kazni. In tisti, kateri ne pridejo na sejo, imajo potem pa največ govoriti, da ta ali drugi ni za odbor. Torej vsaki naj pride na sejo in naj voli ta-kove može za odbor, kateri so zmožni. Nadalje opozarjam vse tiste člane, kateri imajo potne liste in jim bodo dotekli 30. dec, da si naj zopet ponovijo, da ne bode prišla potem kakšna pomota, in kateri še želi biti član društva, si ga mora ponoviti. In tudi vsi tisti člani, kateri že dalj časa dolgujejo, prosim, da pri tej seji vse poravnajo; kateri ne, prestane biti čian društva in Jednote. Nadalje, kakor nam je že Vsem znano, stopijo nova pravila v veljavo 1. januarja 1912. Zatorej bi rad videl vse člane, da bi vsaki svoj namen povedal, če se hoče dati zavarovati za poškodnino in za bolno podporo, ali pa samo za eno stvar ali pa za nobeno; ali ta stvar je pa jako dobra in želim, da se bi dal vsaki član zavarovati za poškodnino in bolno podporo. Z bratskim pozdravom na vse člane in članice K. S. K. Jednote. John Wukshinich, tajnik. 2748 So. Trumbull Ave, so primorani delati. Na dnevnem redu je več važnih reči in volitev uradnikov za leto 1912. Nadalje prosim vse člane, da vsaj pri zadnji seji t. 1. poravnate mesečne asesmente. Posebno pa opozarjam vse tiste člane, kateri že dalje časa zaostajajo s svojim plačevanjem, da vsaj ob koncu leta poravnajo svoj dolg, da zamorem knjige zaključiti in brez dolga jih izročiti novemu odboru. Z bratskim pozdravom na vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote Jakob Resnik, tajnik. Rankin, Pa., 4. dec. — Iz urada društva sv. Petra in Pavla št. 91 K. S. K. J. se naznanja vsem članom gori o-menjenega društva, da se polnoštevilno udeležijo seje, ki se bo vršila 10. decembra v cerkveni dvorani, ker ta dan se bo tudi volil novi odbor za leto 1912. Zborovanje se prične točno ob eni uri popoldne. Vsaki član, kateri se ne vdeleži tega zborovanja, je podvržen plačati kazen 50c, samo oddaljeni in bolni in kateri delajo, so prosti te globe. Obenem so tudi naprošeni vsi člani, kateri dolgujejo, da poravnajo svojo dolžnost, ker inaqe ima dosti dela novi in stari odbor, ker ni mogoče knjig izročiti, č~e ni dolg poravnan. Obenem tudi opominjam vse člane, da naj dobro premislijo, preden bojo kandidate volili, da ne bojo pregovarjali prec na prvi seji, da ni dober odbor izbran. Z bratskim pozdravom vam ostajam udani sobrat Marko Gajtan, I. tajnik. So. Chicago, 111, 5. dec. — Naznanjam članicam društva Marije Čistega Spočetja št. 80. K. S. K. J, da bomo imele glavno zborovanje in obenem volitev novega odbora dne 17. dec. ob poludveh popoldne. Upati je, da se udeležite te seje v polnem številu, ker bo volitev novega odbora za 1912. Vsaka naj voli po svojem najboljšem prepričanju, kajti vsaki je znano, da od društvenega odbora je odvisno vse društveno delovanje in gospodarstvo. Vse članice so naprošene, da svoj a-sesment in ves dolg plačajo za leto 1911, da se zamore'pravi račun prebrati pri seji in knjge v pravem redu oddati. V tem zadnjem letu je društvo lepo napredovalo v številu članic, nas je 109 in upati je, da še vse ženske in dekleta, ki še niso pri nobenem društvu, pristopijo k našemu, ker naše društvo tudi plačuje podporo v slučaju bolezni. Katera članica se ne udeleži te seje, zapade kazni po pravilih. S sestrskim pozdravom ostanem vam udana Margareta Stanko, I. tajnica. Joliet, 111, 4. dec. — Naznanjam članicam slovenskega dvora sv. Ane Katoliških Borštnaric, da bode prihodnjo nedeljo, dne 10. decembra, volitev novega odbora in vas prosim, da se udeležite polnoštevilno te seje. Vsaka članica, katera ne pride, bo kaznovana s 50c, razen če je bolna ali da ne stanuje tukaj. Imamo govoriti o jako važnih stvareh in če vam je kaj za društvo, gotovo pridete. Znale boste, kam da gre denar in koliko so nam bivše članice dolga napravile in katere so, se vam bo vse povedalo, in kako si prizadevajo, da bi naše društvo raztrgale. Pa še nas je 120 članic, ki trdno držimo skupaj in bomo držale. Zdaj je naše društvo staro ravno 10 let in nas bi moralo biti sram, da bi se zdaj razdrlo. Saj je vendar najmočnejše in ^najlepše društvo med vsemi ženskimi v naši naselbini. Ne spada sicer k slavni K. S. K. J, ampak Red Katoliških Borštnaric je vendar tudi katoliški in v njem imamo prostora tudi Slovenke, in naš dvor sv. Ane je slovenski in ostane slovenski. Zatorej Slovenke, le brez strahu v naše društvo! S srčnim pozdravom na vse sestre borštnarice Odbor. Eden je za vas! Sedaj lahko dobite iztis Severovega Almanaha in Zdravoslovja za leto 1912 ZASTONJ. Vaš lekarnik ali trgovec z leki ga ima iztis za vas. Samo vprašajte zanj. Novi Almanah ima 64 strani in vsebuje velik zaklad zaželenega, koristnega in zanimivega poučila, ki naj se shrani in obdrži pri roki celo leto. Če ne morete dobiti Almanaha od lekarnika, pišite na W. F. Severa Co, Cedar Rapids, Iowa. 2-4 Uradnik in mesar. Uradnik: "Moja želja je, da bi bila vsak dan nedelja." Mesar: "To želi vsako govedo." Uradnik: "Kaj! Vi me hočete žaliti! Prekličite!" Mesar: "Le mirno, - gospod, jaz le mislim, ker je prepovedano v nedeljah klati goveda." RABIMO. veliko število naročil za pratike, kj^r jih imamo veliko število pri roki. Pišite po nje "Amer. Slovencu." Godba za plese in vse druge zabave, zmožna igrati slovenske in drugona-radne komade, najnovejše. Z orke-4trom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Tejefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st, Joliet, 111. NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. "A. S." ufn. GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stanov, tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne'» Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hammond Bldg, joliet, 111. Jos. A. Boyne. RABIMO 20 DOBRIH BENCH and Squeezer Molders (livarjev). Plača se za dnevno delo ali pa od kosa. Terre Haute Malieable & Mfg. Co, Terre Haute, Ind. V NAJEM ALI PA NAPRODAJ 2 poslopji na 1105-1107 Scott St, Joliet, 111. primerna za vsako trgovino. Lepa prilika za pravega moža. Math. Puhek, 1105-7 Scott St, Joliet, 111. — 30,000 kron za hrvaške dobrodelne namene. V Zagrebu umrli vladni uradnik Teofil Balički, rojen Poljak, je v svoji oporoki zapustil raznim hrvaškim dobrodelnim institucijam 30,-000 kron. Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni. JOS. ANSIK slovenska gostilna mesarija in groeerija. 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje. Chisholm, Minn, 27. nov. — Naznanja se vsem članom društva Friderika Baraga št. 93 K. S. K. J, da bode prihodnjo nedeljo, dne 10. decembra glavna seja in volitev novih uradnikov za leto 1912. V dolžnost si štejem kot tajnik omenjenega društva naznaniti vsem dragim sobratom, da se je te vele važne seje vsak dolžan udeležiti. Seja se vrši po prvi sv. maši. Kateri se ne udeleži te seje, je podvržen kazni po društvenih pravilih. Z bratskim pozdravom vsem bratom in sestram K. S. K. J. Jakob Petrich, I. tajnik, Box 991 Leadville, Colo, 3. dec. — Društvo sv. Jožefa št..56 K. S. K. J. bo imelo dne 14. decembra redno sejo in pri tej seji bo tudi volitev novega odbora za leto 1912. Zato opozarjam vse brate našega društva, da se udeleže te seje dne 14. t. m. In ker bomo volili novi odbor, naj vsak dobro premisli, koga bo volil, da boste zadovoljni z njimi, da ne bo potem obrekovanja, kot je navada. Šc enkrat vabim k obilni u-deležbi, ker gre za korist društva in naše K. S. K. Jednote. Z bratskim pozdravom Anton Godec, predsednik. Newburg, O, 2. dec. — Iz urada društva sv. Lovrenca štev. 63 K. S. K. Jednote sc naznanja vsem članom o-menjenega društva, živečim v predmestju Newburg in okolici, da se gotovo udeležijo letne seje, katera bode v nedeljo, dne 10. decembra točno ob 1. uri popoldne v M. Plutovi dvorani na 81. cesti. Vsaki ud, kateri se ne udeleži, bode kaznovan po pravilih; oproščeni so le bolniki in tisti, kateri Waukegan, 111, 4. dec. — Naznanjam članom društva sv. Jožefa štev. 53 K. S. K. Jednote, da bode društvo imelo svojo redno mesečno sejo dne 17. decembra in objednem tudi letno glavno zborovanje. Dolžnost vsace-ga člana gori omenjenega društva je, da se udeleži te važne seje vsak in sicer točno ob 1. uri popoldan. Na programu imamo več važnih stvari in volitev novega odbora za leto 1912. Zatorej so naprošeni vsi člani vpošte-vati in si šteti v dolžnost, da se vde-ležijo tega zborovanja in voli vsak po svojem najboljšem prepričanju, kajti vsacemu je znano, da od društvenega odbora je odvisno vse društveno delovanje in gospodarstvo. Vsak naj odda glas možu, ki je sposoben za ta ali oni urad, da ne bode potem med letom nepotrebno govorjenje in prepir. Upam, da se bode vsak član vde-ležil te glavne seje ter pokazal, da je dober ud društva in deluje za napredek in prospeh istega. Kdor se pa ne udeleži te glavne seje brez posebnega vzroka, zapade kazni, po sklepu seje meseca novembra. Nadalje prosim vse cenjene člane gori imenovanega društva, posebno pa tiste, ki že dalj časa zaostajajo s plače vanjem, da isto poravnajo vsaj zdaj pri zadnji mesečni seji t. 1, da mi bode ložje pravilno izdelati celoletni račun ter vse v pravem redu izročiti novemu odboru. Opozarjam pa tudi člane na potnih listih, katerim zdaj koncem leta pote ka čas veljave, da si ga takoj ponove, da ne pride kateri v kako zadrego slučaju bolezni ali smrti. Torej člani na potnih listih, dobro pazite na datum, kedaj vam potečejo, ker odpotu-joči člani nimajo nobene pravice do nikakoršne podpore brez potnega lista. Enako opozarjam one rojake, kateri so se zglasili za pristop k društvu meseca oktobra in imajo že zdravniško preiskovalne liste potrjene od vrhov nega zdravnika, naj blagovolijo priti na redno mesečno sejo dne 17. t. m, da bodo postavno sprejeti v društvo kakor tudi v Jednoto. Kdor onih rojakov pa ne pride k seji, da bi se sprejel v društvo, mu postane zdravniško preiskovalni list neveljaven. Ako bode hotel pristopiti k društvu in Jednot pozneje, se bode moral dati na novo zdravniško preiskati ter imeti zopetne stroške. Zatorej rojaki, pridite na redno mesečno sejo ta mesec, da bodete sprejeti v društvo in Jednoto. Ne odlašajte, da ne bode prepozno! Ne za našajte se na radodarnost rojakov, ker ne trpi dolgo v takem slučaju. Rojaki se te ogibljejo v bolezni, če nisi kakem društvu; posebno onega, ki si ni za časa svojega dela nič prihranil V tacem slučaju si pripuščen prav žalostni usodi. Z bratskim pozdravom vsem planom in članicam K. S. K. Jednote John Petkovšek, tajnik, It doesnt pay to neglect your Health — Če pridete domov bolni, če imate glavebol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov t Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. F. AO. RICHTER & CO., 21$ Pearl St.. New York, N.Y, Dr. Rlchterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. all 50c.) Rojaki! Slovenci! Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini je Mestna hranilnica ljubljanska V LJUB JANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON; VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON. Vložen denar obrestuje po 4\% brez vsakega odbitka Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA * vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam ppšlje denar le na "MESTNO HRA. NILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO! Angleščina brez učitelja! Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško siov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri: V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y. Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik. Ljubezni in sovraštva moč. Izviren roman. Za Amerik. Slovenca spisal Rev Jos. Pollak. I. poglavje. Pred seboj vidiš, ljubi bravec, od solnca razsvetljeno in od jesenskih vetrov rahlo omajano gladino jezera nekje na Slovenskem. Lepo je to jezero v prirodni svoji lepoti, bodisi, da spava mirno, kakor dete v materinem naročju, sredi navpičnih sten, bodisi, da se veter zaganja v peneče valove, ki se brez pokoja in prestanka dreve drug za drugim in se žalno ječe zaganjajo ob nerazdorni skalni breg. Zlasti pa je lepo naše jezero, ako sveti zlato solnce, ali pa sije srebrna luna in mi-glajo svitli solnčni ali pa mili lunini žarki in se utrinjajo na temnih valov-jih razorih. Nad jezerom in njegovo čarobno okolico je bilo razprostrto temnosinje jesensko nebo. Krog jezera v polukrogu kipe v nebotične višine v veličastni vrsti vitki vrhovi mogočnih gora, na katerih globoko v jezero segajočem znožju cveto v poletnem času rože planinke. Pravljica pripoveduje, da sedaj zapuščajo v lepih mesečnih nočeh povodne deklice hladno ježersko dno, da priplavajo na vrh vspenjat se po strmih čereh in trgat cvetočega slečja, s katerim si potem zaljšajo mokre kodre svojih las. Trgajo si pa tudi belih rož planink in tudi to tako nežno cvetje rabijo za svoje nakitje. Zjutraj in zvečer pa se iz va-lovjih razorov blesti belo in rudeče; morda je to odsvit cvetlic, ki so zapustile zračne gorske višave in jih zamenjale s temno vodno globino. — Ker dohod k jezeru ni ravno lahak, zato naval letovičarjev ni bil velik. V času, v katerem se godi naša povest, se je le tu in tam zgubil kak samoten popotnik ali hribolazec in veselil se je v tihi samoti naravne lepote, katero mu je v toliki meri ponujala krasno resna okolica tega jezera. Tudi ta si je natrgal raznih planink in s tem najzgovornejše sporočal svojcem v daljnem mestu, da je užival sijaj in čar, svobodo in zmagoslavje planinskega sveta. Ljudstvo na okrog je še precaj ohranilo svoje šege in se je nekako trmasto obranilo vsega tega, kar imenujemo napredek. Korenjaki po postavi in mišljenju so se krčevito držali starega in nezaupno so ogledovali vsako novo-tarijo in zmajevali so nad njo z glavami. Kjerkoli pa žive ljudje, tam klije tudi dobro in slabo; tam se žari ljubezen in plamti sovraštvo. Rahla, mehka čutila in divje strasti postajajo nagibi dejanj in temna pošast—skrb po imenu — najde povsod svoj vhod v lesene koče samotnih planincev in marmornate palače svetovnih mest. Krog jezera je takrat vodila le steza, ki je bila na nekaterih krajih v skalo vsekana in vsled tega jako ozka. Kolovozna pofje pa vezala posamezne kmetije, izmed katerih so bile nekatere jako velike in premožne. V onih krajih obrodi žito sicer le slabo, pač pa prinaša živinoreja in gozdarstvo kmetom prav lepih zaslužkov. Tik jezera na desnem njegovem bregu je imel Rovan svoje posestvo, ki je bilo največje in najlepše daleč na okrog. Ne daleč od Rovana pa je stala Kuštrova hiša, ki je bila za Rova-novo največja in najimovitejša. Dober četrt ure hoda od teh dveh posestnikov velikašev pa je vas Vrhovje z majhno župno cerkvico, pokopališčem in — kar je čudno — z eno samo gostilno. Vsako nedeljo so se zbirali vaščani pri Skalarju — to je bito ime gostilne — pomenjkovat in posvetovat se v raznimi zadevah. Da se je tu jn tam pilo preveč in da je prišlo večkrat do kake praske ali celo pretepa, se ne boš čudil, dragi bravec, saj poznaš rak rano našega sicer dobreya in poštenega naroda. Za hišami in drugimi poslopji so se razprostirali zeleni travniki, nad njimi pa dobro zaraščen gojzd, višje nad gojzdom planinski pazniki in nad ltjimi pa snežnobele goličave in mo$>čni vrhovi lepih slovenskih gora. Iz Rovanove hiše prihaja gospodar, mož velike rasti, krepkega života in srednjih let. Poleg njega stopa Potoč-nica, soseda njegova, pridna in poštena žena. Ko prideta do jezera, pomaga Rovan svoji spremljevalki pospraviti v čoln razne košare in zavitke, slednjič vstopita oba v čoln, da bi se prepeljala na drugo stra|i, kjer je go-spodinila mati Potočnica. "Ti, Potočnica," tako je pričel svoj pogovor Rovan, "že sem mislil, da za te ne bo več prostora v čolnu, ker si nakupila in pripeljala seboj skoraj polovico mesta. Ve ženske ste že take, ako pridete v prodajalno, tedaj bi naj raje vse pokupile in odnesle.'1 "Seveda, Rovan," — je odgovarjala Potočnica, še vedno brhka ženska. — "ti si menda popolnoma pozabil, da je prihodnji tpden žegnanje pri nas, da je torej marsjkaj treba, česar se ne dobi pri nas, ki smo res v koncu sveta." ' "Žegnanje, glej no, skoraj bi bil na to pozabil," je odgovarjal Rovan z glasom, v katerem se je brala tiha bolest. "Odkar je moja dobra žena tako hudo bolna, res skoraj ne mislim več na take reči." "Beži, beži, Rovan! Kdo bo pa takoj obupal? Bo že Bog pomagal in Mati božja. Sicer pa tudi zdravnik še ni izgubil vsega upanja." Rovan je zmignil z ramami in je malo pogumno odgovoril: "Morebiti! Če Bog hoče, molili smo zato že zadosti." "Da, da," je prikimavala Potočnica, ki vkljub svoji zgovornosti ni vedela povedati kaj drugega. — Rovanka pa je bila jako na slabem, mnogo slabej-ša kakor so domači mislili. — Nastopil je neprijeten molk. Rovan je sedel na krmi, veslal je varno in spretno. Rujave, prijazne njegove oči so zamišljeno zrle v jezera valove. Da bi končala molk in razvedrila zamišljenega soseda, reče Potočnica: "Kdo bi si bil mislil, Rovan, že veš takrat, ko si Rezo, kot mlado deklico potegnil iz jezera, kdo bi si mislil takrat, da bo ona postala kdaj tvoja žena?" "Kdo bi si mislil takrat!" je zamišljeno ponavljal Rovan, pri tem pa je povzdignil svoje oko kvišku proti neba tikajočimi se gorami. V oko pa je stopilo možu nekaj, ki je slabilo njegov pogled, dokler si je ni z rokami obrisal tajne solze, ki je zaigrala v njegovih očeh. — Zvesto in živo — kakor bi bilo danes — je stopila preteklost pred njegovo oko. Zdelo se mu je, kakor bi ravnokar čul. pretresljivi krik, ko je počila ledena plast in je zginila njegovega gospodarja edina hči, zlatolasa Rezika, v temnih valovih pod ledom. Kaj se je zgodilo po tem? Tega ni vedel nikdar. Le čustva največje zadovoljnosti, ki mu je širila prsi takrat, ko je pokladal presrečni materi z nevarnostjo lastnega življenja rešeno hčerko v naročje, le tega čustva se še spominja. Stari Rovan mu je takrat zadovoljno potrkal na ramo rekoč: "Janez, tega ti ne pozabim nikdar! Ko pride čas, bova za to tvoje junaško dejanje obračunala! — In prišel je čas. Hvaležnost do rešitelja se je v teku par let pri Reziki spremenila v gorečo ljubezen. Toda ubozega hlapca? — Kaj je ta v primeri z edino hčerjo najbogatejšega kmeta? Pa kaj se zmeni prava ljubezen za take razlike? Ko se je zrastla Rezika v cvetoče dekle, kateri ni bilo para daleč na okrog, ni imela ne oči in ne srca za drugega, kakor edinole za Janeza domačega hlapca. Kako je do tega prišlo? Tega ti ne vem poveda-. ti, pač tako, kakor pride in se razodene ljubezen. Kratko malo, Janez in Rezika sta se bila zgovorila, vse drugo pa sta pripustila prihodnjosti, kakor to že radi pripuščajo zaljubljeni ljudje. Ne dolgo potem je pa bila pri Rova-novih huda ura. Mati Rovanka je tarnala, jokala in godrnjala: "Kdo je še kaj tacega slišal? Najimovitejše dekle gre in se zateleba v priprostega hlapca, ki nima druzega, kakor par cunj v skrinji in dva murčka v ušesih. Druzega gospodinja pač ni vedela povedati, kar bi bilo Janezu v kvar, razun tega, da je ubog, da nima ničesar. Stari Rovan je početkoma molčal. Tudi njega kmetski ponos je užalila vest, da se je edina njegova hči zagledala v človeka, ki je doslej živel ob milosti svojega gospodarja. Ko mu je pa Rezika odločno zatrdila: "ali Janeza ali pa nobenega" — tedaj se je Rovan vdal in potegnil je s hčerjo proti ma-i teri. Kakor je teško iztrgati psu kost, na kateri gloda, tako boš teško izbil iz glave ženskam predsodek, kateref&a so si napravile. — V prilog Janezu je po-vdarjal Rovan napram svoji ženki, da je Janez rešil Reziki življenje. "Ko bi ga Janez ne bil" — tako je oporekala — bi ga pa bil kdo drugi." "Ko ta je lepa" — se je zakrohotal Rovan — "no žene imate dolge lase in kratko pamet. Da, kratko paihet imaš, stara," se je smejal Rovan in trkal iz svoje pipe pepel — "saj vendar sama najbolje veš, da drugega blizu ni bilo razun Janeza. Ko bi ta ne bil zasta vil svojega življenja, utonila bi bila na ša Rezika. Ali m.tr ne?" ' "Da utonila bi bila," je pripoznala Rovanka in s tem se je vdala. Sicer pa jima ni bilo nikdar žal, da sta privolila. Janez je postal zet, kakoršne ga bi bil zastonj iskal po devetih farah. Stara sta izročila mladinj posestvo, doživela sta še rojstvo vnuka in vnuki nje, potem sta pa vdano v voljo božjo umrla. Za govoričenje ljudi pa, ki niso hoteli umeti, kako more najbogatejše in najlepše dekle v fari vzeti berača, se nista zmenila ue Janez nc Rezika. Kakor ti hitri blisk pokaže v temni noči hipoma celo okolico, tako je pri-prosto vprašanje Potočnice živo zbudilo v Rovanu spomin na vse te dogodke. "Da, da," je mrmral mož, kakor je to hribovcem lastno, ki le redkokdaj na vunanje pokažejo notranja čustva Med tem pripluje čoln h kraju in obtiči na bregu pred Potočnikovo hišo. Potočnica se je skobacala se svojimi košarami iz čolna in zahvalila se je prav lepo sosedu za storjeno prijaznost. Ko se je ta že vračal proti domu, tedaj je poklicala še za njim: "Rovan nekaj sem pa čisto pozabila. Povej no svoji hčeri Minici, da se je vrnila včeraj naša Lenka iz Gospa Svete iz šol. Tudi ti boš debelo gledal, ko boš videl, kako se je zrastla. Škoda da je ni blizu!" "Gledal pa gledal!" se je rogal Rovan. "Škoda za dekleta, kaj ji koristijo šole! Lenka bi bila enkrat lahko dobra gospodinja, tako pa ne bo ne miš ne tič, ne kmetica in ne gospodična." "Ne sodi prenaglo Rovan!" je odgo- varjala Potočnica. "Najpoprej se prepričaj potem pa sodi!" — Ko se je vračal proti domu, mu ni bilo mar premišljevati bo-li Potočnikova Lenka kljub temu, da je bila v šoli, dobra gospodinja ali ne. Njegove misli so bile kmalu zopet pri bolni ženi. Ko priveže pred svojo hišo Rovan čoln na kol, tedaj zapazi na stopnicah, ki so vodile v hišo nenavadnega obiskovalca, moža njegove starosti, gospodarja in soseda Kuštra. Bil je to mož srednje postave. Na kratkem vratu mu je tičala okrogla glava rudeče polti. Tolste ustnice so mu pokrivali gosti resasti brki. Okrogli nos njegov pa se je žaril kakor puranov podbradek in je bil iz vseh pogledov preobil. Oči so bile majhne, črne, lokave. Z nekako zadrego sta se bližala eden drugemu in v očeh obeh je zaigral izraz sovraštva, ki je divjalo že leta in leta v srcih teh dveh najveljav-nejših mož v fari. "Kaj išče ta hudič pri meni?" Si misli sam pri sebi Rovan, ki je dobro vedel, da sta si sovražnika že triindvajset let prav od tedaj, odkar je on vzel svojo Rezo, za katero je v svoji mladosti zastonj lazil Kušter. Razliko delajo med seboj tudi kmetje. Teško se pozabi komu, ako se je kot ubožec priženil na bogato posest in trdno mora stati na lastnih nogah, zakaj drugodi vtegne žeti le prezira-nje. Kušter pa soseda svojega ni le preziral, marveč naravnost sovražil ga je. Rovan je postal sicer vsled ženi tve bogat kmet, toda nikdar se mu ni pozabilo, da se je priženil s praznimi rokami in da je iz hlapca postal naj-imovitejši posestnik. Rovan je bil bo gat, najbogatejši»kmet, postal je cerkveni ključar in župan, ker so že od pamtiveka županovali Rovani na Vr-hovju. Toda v očeh imovitih, ošabnih kmetov, zlasti pa v Kuštrovih, je ostal beraški hlapec; ki se je po ženskega krila milosti povzdignil do imovitega kmeta. "Kikljar" tako je mrmral vedno njegov nekdanji tekmec, kadarkoli ga je zagledal. "Kikljar" mu je nekoč v obraz zabrusil pri Skalarju togotni in vinjeni Kušter. Toda slabo se je obnesla Kuštru ta surovost. Sicer mirni Rovan je-vskipel v divji jezi, oko njegovo je zasijalo nekako divje in strašno, z jekleno roko je zgrabil svojega sovražnika in ga pahnil iz krčme vunkaj na cesto. Pri vsem sovraštvu pa se vendar nista protivila medsebojnemu prijaznemu občevanju otrok. Kušter je mislil na svoje hčere, Rovan pa na svojega sina. Pri vsem sovraštvu človek vendarle gleda malo na prihodnjost! — Stala sta stara sovražnika nasproti; eden z nevoljnim zvedavim, o'rugi pa se sovražnim pogledom, ki je jasno kazal nekako zadrego. Molk je prekinil Rovan. "Kaj pa iščeš pri nas, Kušter? Saj ne vem kako pridem do te redke časti?" "Da, da, Rovan," je odgovarjal se sladko-kislim obrazom Kušter—"se že pripeti, da krenemo včasih od navadne poti." "Mora že tako biti. Navadna pot ti Rovanove vrata gotovo niso. Mora biti že kaj važnega, da prideš ti k meni. K moji bolni Rezi menda nisi prišel v vas?" Kušter se je zganil, kakor bi hote! jezno vskipeti, kajti porogljivost, ki je ležala v teh besedah, je zadela v pravo. Toda mož se je premagal, požrl je zabavljico, spominjajočo ga nekdanjih nevspehov in rekel je mirno: "Kar ti imam povedati je to. Ti sam dobro veš, da imam že par let v najemu travnik, katerega lastuje naša sre nja in da plačujem tako visoko najem ščiiio, da seno in otava nista toliko vredna." "Kaj hočeš s tem, ali bi ga mar rad kupil?" "Ne jaz, pač pa ima travnik mnogo imenitnejšega kupca. Gospod Born ki je lansko poletje vprvič semkaj prišel v naše kraje bi ga rad kupil in dra ga plačal. Denar bi se lahko naložil in bilo bi to nam in našim naslednikom v korist." Rovan je riagubančil čelo, oči se mu zaiskre in s pikrim glasom reče: "Kušter poslušaj! Ti si izgovoril. Zdaj pa govorim jaz. Tisti, ki kupuje nase občine travnik je torej gospod Boril oni pritepeni ptujec, ki hoče pri nas se bolj obogateti in nas vse izdati hudiču. Toda dokler imam jaz v tej zadevi kako besedo, se to ne bo zgodilo Iz te moke ne bo kruha. Posestvo ima vedno svojo vrednost. Vrednost denarja pa je danes taka, jutri pavtaka Posestvo je več vredno, kakor denar in naj nosi denar tudi trikrat večje o-bresti." "O ti zarobljeni in zatelebani norec ti" — je jezno -odgovarjal Kušter "vidi se, da si v svojem mišljenju za ISO let nazaj. Pa, še takrat so bili drejši od tebe. No lepega župana imamo 1" "Dolžnost svojo mora spolnovat vsak. Jaz menim, da bi zanemaril svo jo dolžnost in zapravil svojo čast, bi kdaj privolil v to barantijo. Zapomni si, dokler se bo majal moj mezi ncc, toliko časa ne dobiš Rovana na svojo stran." "Dobro vem, da si svojeglaven ka" kor bik, toda sram te bodi, da si nehvaležen napram onim. ki so ti skazali marsikatero uslugo." "Uslugo?" — se je britko zasmejal Rovan — "rad bi ga poznal, ki mi Je skazal kako uslugo. Z britkostmi. P'-kanjem in razžaljenji niste skoparil' nikdar, vsi skupaj ne, toda z uslugami s temi ste mi prizanašali milostno.' "Ali si pozabil občine, ki ti je posodila občinskega premoženja?" Rovan je mirno preslišal tudi to očitanje in je rekel: "Prava usluga je to. Ko sem pred dvajsetimi leti kupil popolnoma posekani kraljevi hrib in ga hotel zopet zasaditi z nasadi, tedaj sem rabil denarja, katerega bi bil lahko dobil na posodo kjerkoli, ker je posestvo moje nezadolženo in vsaj šestkrat toliko vredno. Ker je pa občina ravno takrat imela nekaj denarja in nismo prav vedeli kam z njim, so ga ponudili meni. Jaz sem ponudbo sprejel. Ker meni ni za par goldinarjev, sem plačal vedno pošteno sedem od sto v korist občini. To je torej usluga? Le pojdi mirno domov, saj sam ne veš, kaj da kvasiš!" — Nejevoljno se je obrnil mož in odšel je po stopnicah navzgor. Skrb za ljubljeno bolno ženo ga je takoj prevzela in naglo je pozabil na sovražnega soseda zbada-nje. Kušter pa še nekoliko postane sam in ista lisičja poteza, katera mu je bila prej zaigrala samo malo na ustnih, prevlekla mu je za trenutek ves obraz; roko stisne v pest in rudeč kakor rak zamrmra ined zobmi: "Te ure se boš še spominjal, prokleti lopov! Ponižati, vničiti te morem! Tebe nadutega ki-klarja. Padel boš kiklar in naj zgubim pri tem celo svoje posestvo!" — (Dalje prih.) Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na k Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111. Z g. Wellnitzom se lahko domenite \ slovenskem jeziku, ker je Slovan. Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čt reko. Tam dobim dobro pivo, igi lje, smodke in izvrstno demače vin., iti je rudeče in belo, in bo teklo vesel* Pridite tudi drugi vsi, in prepričaj«, »e sami. — Na svidenje pri Mat. Stefanič-u, FR. Kompare. SLOVENSKI PRAVNIK. ADVOKAT Telefon S. Chi. 439. iOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVR SO. CHICAGO, ILL. »00 Ohio Street Joliet« 111» TROST&KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše The U. S." 10c. in "Meenchaum" k Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na (M Jefferson Street. Joltet, u National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111. Edina slovanske fotografija v Jolietu. KiritičicBros Gor. Colunbia in Ghioago bts. Točimo izvrstno pivo, katero izde-uje slavnoznana Joliet Citizens Bre- j. p. king & Oba telefon ^^ T.neiii štev. 8 AiChUl ***** *»tr gevec. Clinton in Deaplaines Sts. Joliet Zmerne cene. Najboljše delo Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor TbeTw. Flexer Dm Go. LEKARNARJI, '-or. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL. if i izpolnimo naročila vseh zdravniko> na pravi način. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvršujejo se v»a bat varska dela ter obešanje atenske* papirja po nizkih cenah. Alexander Harass Chi. Phone 376. 13 N. W. 927. The Will Counts National Bank Of Joliet. Illinoia. Prejema raznovrstne denarae ■)»•* ter pošilja denar na vse dele »»en«. Kapital in preostanek f3oo,oo«.a C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir. Emil Bachman 1719 South Center Avenu«. jCHICAGO, ILL. * Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE" GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAP0-VA itd. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani ci®" nik, tiskan u svih slavjanskih jezicik koji šaljemo na zahtjev svakome ba* dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovens®. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. zahtevanje Jako malo je zdravil na svetu, ki se jih splošno zahteva, v vsaki letni dobi, v vsakem delu zemlje in od vseh slojev ljudstva. Najbolj znano od takih zdravil je Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino. Vzrok tega splošnega zahtevanja je ta, da je to zdravilo velike pomoči V tako raznih bolestih človeškega telesa. Ker je sestavljeno iz popolno čistega rudečega vina in izbranih zdravilnih zelišč, je namenjeno da zdravi in okrepčuje bolne prebavne organe. To olajša BOLEČINE V ŽELODCU, NEUG0DM0ST PO JEDI, KOLCANJE, VETROVE,—KOLIKO, ZAPRTJE, NERV0ZN0ST, IZGUBO OKUSA, SLABOST, in povspešuje prebavljanje. To je prave vrednosti v vseh takih boleznih, ko se opazi, da telo stalno slabi in da je kri slaba. Rabi naj se pri vseh boleznih želodca, jeter, čreves in krvi. V lekarnah. Zavrni cenene, nekoristne ponaredbe. JOS. TRINER, Importer and Exporter 1333-1339 S, Ashland Ave. CHICAGO, ILL. ELIXIR. NTTER-WINE f1 trinerovo HQRKE VIKO •W*Wd byJOSEPH TRINER 7dd SAsKUnd Ave. CHICACO.ILU ^ EDINA SLOVENSXA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. DELO 1'RVE VRSTE. CENE NIZKE. U1. KERŽE CO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ _ Spomini na moje roma- g nje v Sv. Deželo. ~ Rev, Jos. Pollak. Oompagnije 9 Generale 9 TransalanitcLue FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko la Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 33,000 H. P. LA LORRAINE 33,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo ftpttplačno hrano na parnikib družbe, e postelje, vino, dobro hrano la '•»n« mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Pier 57 North River foot 15th St., New York City. ----- GWvni zastop na 19 State St, N. Y. Maudice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St. Chicago prank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave, So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Paul Stark, agent, 110 S. 17th Street, st. Louis, Mo, L. Stern & Son, agents N. Collins St, Joliet, Illinois. (Dalje.) 4. Iz Kaire do Kaife. Posebno všeč mi. je bila v Bejrutu sirotišnica, ki jo vodijo usmiljenke. Tukaj se uče dečki v posameznih delavnicah raznovrstnih ročnih del. Videl sem čevljarje, krojače, kovače, čr-kostavce, tkalce in sviloprejce. Mojstri in pomočniki uče mlajše, poduk in delo pa nadzoruje usmiljena sestra. V vsaki delavnici je postavljen altarček, ki ima opominjati mladega rokodelca na zlate besede: moli in delaj! Dolgo časa smo hodili po tem velikanskem zavodu in prepričali smo se, kaj more vse krščanska ljubezen, kaj žrtvuje vse duh sv. Vincencija Pavlanskega. Redovniki in redovnice, ki delujejo za vzgojo mladine, so v Bejrutu skoraj ima zdaj 4000, Sidon ali Saida pa 12000 prebivalcev. Kaj je to v primeri se slavno preteklostjo? V nedeljo popoldne je ladija kaj hitro vozila, rada bi bila prišla pred soln čnim zahodom v Kaifo, toda to ni bilo mogoče, prišli smo po solnčnem zahodu in zato se nismo mogli izkrcati. Prav presrčno pa smo pozdravili kar-meljsko goro, na kateri smo hoteli prihodnji dan maševati in se preblaženi Devici zahvaliti, da nas je srečno pripeljala v Sv. Deželo. 5. V Kaifi in na Karmelju. Dne 8. februarja proti večeru smo prišli v bližino Kaife, prijaznega mesteca na morskem obrežju. Ker se je pa že mračilo, se, kakor rečeno, nismo Ugodna prilika za varčevanje Vzajemno Podporno Društvo 19 Kongresni trg. v Ljubjan reg. zadruga z omej. jamstvoni. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestuje hranilne vloge PO 41 % Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na "Kreditni zavod za trgovino in in obrt" v Ljubljani. Darft naj ee potem pošlje NAM, mi pa Yam nato pošljemo hranilno knjižico. Lastno društveno premoženie Koncem 1.1910 K. 401.520, Stanje HranilniH Tlog Koncem L1910 oMi K 3,156,206.83. Francozi. Nesrečna Francoska za- mogli izkrcati pred jutrom. Izkrcanje tira in preganja samostane, katerih je v Kaifi, še bolj pa v Jafi jako ne-udje se žrtvujejo daleč proč od doma I prijetno, da, tu in tam nevarno. Toda za človeštvo, ker uče mladino s po- tudi glede tega smo imeli srečo. Ker štenim delom služiti si poštenega kru- je bilo vreme jako lepo in morje po-ha. Sploh ima Francoska prav na Ju- polnoma mirno, smo prišli 9. februari-trovem še velikanski vpliv, prav radi ja zjutraj brez najmanjše težave na svojih redovnikov in redovnic, za ka-1 suho. V Kaifi je več nemških nase- KADAR STE V MESTU ste vabljeni, da>se greste okrepčati s čaSo okusne pijačte in jedil v salun in restavracijo BAR CAFEA£ Postrežbo izborna— prav po domače. 403 N. Chicago TATTVm vogal Cass Sts. .....JUiilXiX GEO. M1KAN MODERNA GOSTILNA Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba. N. W. telefon 1251. 202 Ruby St. J OLIET, ILL tere pa nehyalezna domovina nima mesta! In vendar, kako ljubijo ti ljudje svojo domovino! Le nekje sem omenil francoskemu sobratu sedanje težko stanje katoliških redov in kako težko mu je delo! Videl sem mu naj obrazu, da najraje ne misli na to, kari dela 'ljuba in lepa Francoska" hudega. Vse znamenitosti bejrutske smo o- Ijencev, protestantov, ki se pečajo s poljedelstvom in vinorejo — oboje se jako dobro obnaša. Takoj na morskem bregu smo naleteli n^ enega teh naseljencev, s katerim smo se brž pogodili zavoljo voza in vožnje v Naza-ret. Resnici na ljubo rad pripoznam, da je bil ta protestant nam silno prijazen in da so bile tudi njegove zahteve gledali S. in 6. februarija dopoldne in | gle(je plačila za vožnjo v Nazaret jako popoldne, zjutraj pa sem gledal v sa-1 zmerne. Temu se pa nismo čudili; bili mostanski cerkvi maronitsko in kal- smo namre£ prvi romarji, ker so bili dejsko mašo. Kako pomenljivi in le- šele par dni poprej vzdignili kvaran-pi so raznovrstni obredi! Da, o sv. teno, katera je bila zavoljo kolere. Ker cerkvi se dajo porabiti besede: "Vse so vsie(i kvarantene ljudje do tedaj veličastvo kraljeve hčere je znotraj, v malo ali nič zaslužili, zato smo na ce-zlatih robovih, s pisanim oblačilom je | [em dolgem potovanju mnogo ceneje Vabim rojake da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam Josip IB o z i oil. 101 Indiana- St. N.W. Phone 384 Joliet.Ill ogrnjena". (Ps. 44, 14). Zato pa je storil sv. oče Leon XIII. blagega spomina, ki je prav te besede obrnil na raznovrstnost obredov, tudi toliko, da se ohranijo in branijo stari častiti jutrovski obredi. izhajali, kakor drugi romarji, kiso prišli za nami. Mesto Kaifa šteje približno 4000 prebivalcev in je zlasti zavoljo lepih vrtov jako lično, posebnosti pa nima prav nobenih. Najpoprej smo se ogla- , .„,-,. . , sili v frančiškanskem samostanu, po- iz srca smo si_ zeleh ladijc, ki bi nas | tem smQ se pa takoj odpravili na goro prinesla do zaželenega cilja — do Sv. Dežele. Želja naša se je spolnila 6. februarija zvečer, ko je imela oditi ladija "Tuscan Prince" angleške kupčij-ske družbe "Prince Line". Reklo se SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 JouEf Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. t i £>iite "Ells. Bretn-d." pivo j Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. ^"^^O^O^O^O^O^O^O^C^O^ £>♦<>♦ £>♦<>♦ ♦O^O £>♦<>♦ G eo. Lopartz loterijska prodajalna - H. W. telefon 808. Ohii a -Jo Street juliju, * kupoval od nti, ti bomo JOLIET, ILL. in več stalnega dnevnega dobička jamči mo našim agentom z im portiranimi avstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za po lirobhosti: A. S. Silberman, 352 Pleas ant Ave., St. Paul, Minnesota. $3 Bejruta smo se nagledali do celega in | Karmelj, kjer smo hoteli opraviti najsvetejšo daritev. Džebelj Mar-Elias — gora sv. Elija — ali Karmel ni posamezna gora Frank Opeka gostilničar Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najboljši californijska vina. Straka vam očisti in pogladi obleko. Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst. Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes. Oba telefona 488. Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CZ. Office and Works, 642-644 Cass Street Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets. Pozor 1 Vojaki, rezervisti in nadom. pričuvnici. Ako se želite oprostiti vojaščine sploh, preložiti o-rožno vajo, prositi za ev. pregled zaslužene kazni vsled zanemarjenja svojih vojaških obveza-nosti itd. se obrnite na podpisanega. Moje dolgoletno službovanje in poznanje vojaških postav omogoči mi garantirati Vam vspeh Vaše prošnje. Za vse v vojaško stroko spadajoče zadeve, prošnje, polnomoči itd. se blagovolite obrniti na ta naslov: IVAN ADAMIČ, poverjenik Amerik. Slovenca 334 East 87 St., New York City. VSE konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev. IVAN KAKER 220y2 Grove St. Milwaukee, Wis. nam je, da bomo že v nedeljo 7. fe-1 marveč je gorovje,' ki sega od reke bruarija zjutraj v Kaifi, da bomo to- Jordana v Samanji do sredozemelj-rej že lahko maševali na Karmelu. skega morja. Celo to gorovje je dolgo Vstopimo v soboto popoldne, toda na 40 km in ostane celo po leti lepo ze ladiji se premislijo in odrinili smo šele leno, med tem ko poletna vročina vse nedeljo zjutraj. Prijazni angleški d™ge hribe in g"če v Palestini posu-kapitan pa je preskrbel, da smo, pre- ši. Odtod si imamo bržkone tudi raz-den smo se odpeljali, prišli še enkrat laSatI hebrejsko ime "Karmel , ki po-na suho, da smo lahko opravili sv. ma- menja po njiše lep, rodoviten vrt. Zato šo. Sploh nam je ta mož, ki je bil po Pa 3e bll° to gorovje, ah — bolje rece-veri sicer protestant, in kakor nam je no ~ to hribovje (saj je na najvišjem dokazal, framason, skazoval največjo mestu visoko le S52 m) v preroških in ljubeznivost in postrežljivost. Ker Pesniških knjigah stare zaveze vedno mož sam ni znal druzega kakor'angle- podoba lepote in rodovitnosti. Kar-ško, je dobil na ladiji mladega gospo- mel je bil od nekdaj ze svet, zlasti pa da, ki je govoril tudi nemško. Tega je Je zaslovel po preroku Eliju, ki je tu-kapitan vedno pošiljal k nam popraše- ka3 Postavil Gospodu altar, na katerem vat, česa želimo. Tolika postrežlji- je daroval klavni dar, k. se je sam vost je celo na ladijah, kjer so sploh u*Sal in*tako Pnca1' da Je. Gospod edi prijazni, redka in to tem bolj, ako po- ni pravi Bog. Blizu morja je Karmel mislim, da smo bili mi katoliški du- najvišji, potem pa pada polagoma pro hovniki; kapitan pa protestant-frama- Jordanu in proti morju tako, da je son. Povabil nas je prijazni gospod tam> kJer sto->lta samostan in svetisce; tudi v svojo spalnico, nam tamkaj prav visok Pnbllzn° 200 m. dobro postregel, pokazal pa nam je tu- Iz Kaire vodi precej strma, toda di veliko podobo nad posteljo, podo- lepa, uro hoda dolga pot do svetišča bo svoje dobre mamice, ki živi v viso- do katerega smo prišli okoli 9. ure, ki starosti tam gori nekje na Škot- Cerkev sama ni velika; primerjal bi jo skem. S koliko ljubeznijo je ta morja glede velikosti in mikavnosti najbolje in njega viharjev navajeni mož zrl na z Rožniško nad Ljubljano, glede obli- podobo svoje matere in kako ginljivo ke pa cerkvi sv. Lucije na Skaručini. nam je po tolmaču pripovedoval o Zidana je skoraj okroglo in v krog in njej! Jaz pa sem si mislil, srečen mo- krog obzidana od samostana. Nad ra postati še ta človek, ki tolikanj lju- cerkvijo je velika kuplja, ki daje cer- bi s vb j o mater in tako lepo spolnuje kvi luč in svitlobo. V cerkvi sta dva četrto božjo zapoved, kateri je Bog stranska altarja, zlasti veličasten pa je dal posebni blagoslov. Morda my veliki altar, ki stoji mnogo više kakor prav ljubezen do matere dobi milost, stranska. Do velicega vodijo na evan-da zapusti družbo, katere hudobije geljski in episteljski strani marmor-bržkone ne pozna. nate stopnjice, stopnjice v sredi pa vo- Prav tega moža prijaznost bi bila pa dijo do jame ali votline preroka Elija, lahko postala osodepolna za katerega Ta votlina je izdolbena iz kamena in izmed nas. V svoji prijaznosti nam je je neometana; sredi glavne stene stoji hotel pokazati vse, karkoli ima, in imel altar posvečen sv. Eliju, ki je — ka-je tudi neko muziko, katero je dobil kor se trdi — v tej votlini prebival, pri nekem streljanju za dobitke, katero zato pa ne časte te votline le kristjani se je vršilo pred par leti med angle- marveč tudi mohamedanci. Veliki al-škimi in nemškjmi mornarji. Ko nam tar, ki stoji prav nad to votlino je moj-je bil pokazal to muziko, ki je res le- stersko delo iz dragocenega marmor-po igrala, nam začne skazovfti tudi ja; zlasti dragoceni so stebrički poleg puško, s katero je dobil ta dobitek, tabernakeljna. V altarju pa kraljuje Kar naenkrat pa se sproži puška, bila kot glavna podoba kip Matere Device je nabasana, ne da bi za to vedel ka- z Jezuščkom v roki; pod kipom so se pitan; vstreli in precej poškoduje neko zlatimi črkami zapisane besede: "De-omaro. Da je bila puška proti nam cor Carmeli" t. j. lepota gore karmel-obmjena, bi bil lahko kedo izmed nas ske. Na desni strani velikega altarja mrtev. Preden sem se vlegel k po- so vrata, ki vodijo v kapelo sv. Jožefa, čitku, sem se prav prisrčno zahvalil na levi pa vrata, ki peljejo v zakristi-svojemu angelju varihu, ki me je ob- jo. Na velikem altarju se sme vsak varoval nafele smrti, katera bi me bila dan maševati maša Matere božje kar kaj lahko dohitela na tuji angleški la- melske, v duplini pa maša, kakor se diji. — V nedeljo ob 8. uri zjutraj smo mašuje na god sv. Elija preroka. Da se odpeljali proti Kaifi. smo se hitreje razvrstili, sva maševala Videli smo obrežje nekdaj tolikanj dva v duplini sv. Elija, dva pa pri veli imenitne Fenicije. Z daljnogledi smo kem altarju. Klopi v cerkvi n>, pač pa precej dobro videli nekdaj sloveči me- so stoli narejeni tako, da so objednem sti Sidon in Tir, kateri ste tolikrat o- tudi klečalniki. Nad velikimi vrati je menjeni v sv. pismu. Sidon je bilo dvojen kor, eden nad drugim; prvi je nekdaj prvo mesto Fenicije, zato orne- zvezan s prvim samostanskim nad-nja sv. pismo večkrat sidonske bogo- stropjem, drugi pa z drugim. KADAR POTREBUJETE fcaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajt« za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefon^ 17. Washington St., JOLIET, ILL. Popravljamo Delo jamčimo KLOBUKE kupljene pri nas urejujemo brezplačne NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 305 Jefferson St, Joliet, Illinois Metropolitan Drog Store N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI21 AU OBUta IZ VOl£jBt tataM SO BMOTK FW< REVMATIZMU SLABOSTIH i ČLENKIH AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro- brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka: MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo. Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku. Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško. Za nadaljne informacije, cene i« vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St., New York. POZOR, ROJAKU Moderno gostiln« National Buffet r katerej bodem točil najboljie por« terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« ribo in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 303 Ruby St N. W. Phone 825 Joliet. ML HROMOSTl BOLESTI t KOLKU BOLESTIH » ČLENKIH NEVRALfflll PROTINU OTRPLOSTI MIŠIC SLABOTNEM KRIŽU PLJUfMH IN PRSNIH BOLEZNIH MRAZENJU v ŽIVOTU VNETJU OPRd) PREHLAJENJU BOLESTIH t LEDJIH BOLESTIH » KRIŽU HUDEM KASUU Mirovni sodnik ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS Judge Murphy 222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo. John Grahek ...Gostilničar... Slovensko Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1912 je izšel ter stane s poštnino vred le 30 centov. Koledar, ki se je tekom let tako udomačil pri naših rojakih, da ga je dobiti v vsaki slovenski družini v Ameriki, vsebuje mnogo zabavnih in podučnih spisov z lepimi slikami, svetovno kroniko in več strani šale. Priporočamo ga rojakom v nakup. Naročila sprejema: "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. in podružnica Frank Sakser, 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Oscar 1. Stephen g< s. Bobe 801 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR ve, žene, trgovce, kar toliko pomeni | kakor feniciške sploh; pozneje je postalo mesto Tir imenitnejše. Iz Tiral je v 9. stoletju pred Kr. odšla mogočna Dido in vstanovila v severni zahodni Afriki Kartago, mesto, katero je | toliko časa tekmovalo ž njim in kljubovalo Rimu. MP Dandanašnji so videti le ostanki teh nekdaj tolikanj imenitnih mest. Tir | (Dalje prih.) Ana Vogrin Izkušena babica N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St.f Joliet, 111. Točim vedno sveže pivo, fino kali- | fornijsko vino, dobro žganje in tržim | najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612. 1012 N. Broadway, JOLIET, ILL. Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. > Izdeluje vsakovrstna v notar- i sko sti oko spadajoča pisanja. Govori nemiko in angleško. I WVWWAWWWVWWWWV Kadar se mndite na vogala | Ruby and Broadway ne s pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO | kjer boste najbolje posteeieni. — Fino pivo, najboljša vina in smodke. S Wm. Metzger | Ruby and Broadway JOLIET g llllllllllllllllllllllllllllll!Blillli!IIIIHIIIIIIII!lllllliniiniHIIIIHi Rezervni sklad nad pol miljona kron. KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom. Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18. obrestuje hranilne vloge po čistih £ brez odbitka rentnega davka. Jb. lAJl 1 3 % Naš zaupnik v Zjed. državah je Fratik Sakser, 6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York. Stanje hranilnih vlog dvajset milj ono v kron, FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street ▼ novi hiši Joliet National Bank*. Bray-eva Lekarna JSepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 1ral1 NAZNANILO. Slavnemu občinstvu v Jolietu in o-kolici naznanjava, da sva kupila krojaško obrt od g. Fr. Žagarja ter bova nadaljevala krojaško delo. Kdor rabi kaj nove obleke za zimo ali pa če hoče kaj popravka na obleki i" glajenja, naj se oglasi v najini kro-jacmci. Delo jamčiva, cene so zmerne. S spoštovanjem Lesar in Stariha, slov. krojača, 1005 N. Chicago St., Joliet, 111. E. Wunderliclt Granite Go. _ —« 804-806-808 N. Hickory Street JOLIET, IM^ Velika zaloga spomenikov^ Naše doprnžnice » Bethania in Ressurecton Cemetery l)liz« Summit, Cook CO- , in Naperville, I"- Chicago Phone 949. N. W. Phone 949 Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje EAfTTiP! EXPORT ter je najboljša pijačo. E. Porter Brewing Company S. Bluff St., Joliet, 111. Ota telefona 405.1