-----   60   -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Najvažnejša stvar dandanes je načrt ogerske ad-rese. Zložil jo je vodnik magjarskega naroda Deak, in sliši se, da ogerski deželni zbor bode sprejel ta načrt brž ko ne od konca do kraja. Adresa ta zahteva stvari, ki se ne skladajo z edinstvom države, ker zahteva za Ogersko svoje odgovorno ministrstvo itd. Dunajski vladni časnik je že rekel, da je to veliko preveč? Glavne točke, ki jih po tej osnovi bode deželni zbor ogerski naznanil cesarju, so: pragmatična sankcija naj je podloga državno - pravni in upravni samostojnosti ogerski, — za Avstrijo skupne zadeve se priznavajo, kako? se bode posebej povedalo, — oktoberska diploma se zametuje, tudi februarski patent, — sprava na podlogi postav od 1848. leta, — pregled teh postav, — odgovorno ministrstvo ogersko, — prošnja za kronanje cesarja kot kralja ogerskega, — obljuba neke (temne) postave za ravnopravnost narodov, — se Hrvati kot „narodom" se hočejo v dogovor spustiti, in ž njimi obravnavati  sklepe dež.  zbora zagrebškega  od leta 1861,
—  obžalovanje, da o Dalmacii nič ni omenil prestolni govor, — zahvala za unijo z Erdeljo, — Reka naj se naravnost vtelesi Ogerski, — politični grešniki naj se pomilostijo, — mestom ogerskim naj se podelijo stare svoboščine, — ako se te želje ne izpolnejo, se ne pomiri Ogersko. To vse zahtevajo Ogri, ki žele Avstrijo razcepiti na dvoje (dualizem). Menda jim ne bo obveljalo!
—  Razprava o a d resi v Zagrebu je preteklo saboto prišla^ do kraja, in mi Slovenci kakor menda z nami tudi Cehi moramo reči: žalibog! ker dozdeva se nam, da v bitnosti je dualistična. Glave une stranke, ktera je leta 1861. bila v manjmi pri glasovitem čl. 42., kakor Rački, Mrazovi c itd., drže se letos Madjaronov, kteri so jih takrat pobijali in Črtili. Una stran pa, ktera se sedaj zove narodno-samostalna, sestaja velikidel iz či-novnikov in oficirjev, ter jim je menda Mažuranič glava. Ako pa je taka, kako je to, da Bachovih deset let ni tako hudo delovalo na hrvaški narod, kakor Smerling-Mažuraničevih pet? Leta 1861. bilo je v dež. zboru zagrebškem veliko govornikov v slovanskem federalističnem smislu, leta 1866 pa hudo malo ali le eden! — Prijaznost pruske in avstrijske vlade se zavoljo Slezvik-Holštanjskih zadev tako hudo krha, da nekteri časnikarji prerukujejo že vojsko. Al to je le naglica brez temeljite podlage!