tribuna
UUBUANA,    letnik XXIX,
ŠTUDENTSKI C ASOPIS
27. maj 1980
Stevilka 19-20
CenaSDIN
BITIMORAMO TAKO
O JAVNI TRIBUNI V ŠTUDENTSKEM CENTRU
JA VNA TRIBUNA V NASELJU Nl IN NE SME BITIZADNJA BESEDA O POMENUIN VLOGIŠTUDENTSKEGA CENTRA VNAŠI DRUŽBI.
KONEC KONCEV TUDIZATO, KERJA VNA TRIBUNA Nl B/LA  "NIKAKRŠNA BESEDA". DEZORGANIZIRANA, NEPRIPRA VUENA IN LES
S TRENUTNIMIPREBLISKIPOSAMEZNIKO V, Kl SO SKUŠALl POSTA VUA Tl PRA VA VPRAŠANJA, JE ZVODENELO KAPITUURALA
PRED PRILOŽNOSTJO, Kl SE Jl JE PONUJALA.
V TEJ ŠTEVILKI OBJA VLJANO NEKA TERA STAUŠČA POSAMEZNIH ŠTUDENTOVIN UK ZSMS, VNASLEDNJIŠTEVILKIPA BOMO O TEJ
PROBLEMA TIKIPRIPRA VILl VEČ MATERIALA.
TRIBUNA BO PRA V TAKO PO TEM, KO BO SD K IZDAL POROČILO, PUBUCIRALA ŠE NEKATERE DOKUMENTE VKUUČNO SPRVIMIN
S TEM NOVIM POROČILOM  S D K.
DO TEDAJPA VASPOZIVAMO KSODELOVANJUZA OBUKOVANJENASLEDNJIH DVEHŠTEVILK. Kt BOSTA VNAJVEČJIMERIODMERIU
PROSTOR PRA VPROBLEMATIKIŠTUDENTSKEGA CENTRA.
NA NASLEDNJO JA VNO TRIBUNO MORAMO BITIPRIPRA VUENIII!
NAJ ŽIVI PROLETARSKA REVOLUCIJA !!!
Smenice za reševanje in spreminjanje stanja v ŠC:
I. Širši družbeni okviri, ki določajo položaj ŠC:
1) Socialno-ekonomski in družbeni položaf študenta:
a) Socialna struktum študentov (tudi v domovih) je neprimerna. Eden bistvenih momentov, ki umetno vzdržujejo to stanje, so ekonomski pritiski - predvsem stanarine.
b) Celotni vzgojno-izobraževalni sistem se z nekaterimi preveč po-udarjenimi elementi svobodne menjave dela (neposredna menfa-va) preveč razcepljcu Ne gre niti za ločeno, razparcelirano Uni-verzo, niti za neko kvazi svobodno, neodvisno Univerzo. Gre za Univerzo, ki je vsebinsko povezana z združenim delom in kjerfe osnovno vodilo graditi skozi vzgojno-izobraževalni proces nove odnose (predvsem  tiste družbeno-ekonomske odnose, ki so opredeljeni v smeri našega razvoja) (primerjava s procesom de-lovnega povezovanja v združenem deki)
c) Posledica teh odnosov je štipendijska politika, ki v sedanji fazi še zmeraj ne pomeni, da dovolj dobro izpolnjuje svojo socialno (in s tem razredno) vlogo.
d) Stanovanjsko vprašanje študentov, ki je še v veliki meri ne-rešeno, še vedno predstavlja enega od socialnih selekcijskih me-hanizmov.
2)  Ko rešujemo in spreminjamo stan/e v ŠC, vprašanje višine stanarin v smislu poslovanja ni in ne more biti bistveno. To vpra-šanje izhaja iz drugih, žepref omenjenih.
II. Področja v ŠC, kijihje treba reševati:
1) Urediti je treba protislovja med ekonomskim poshvanfem ŠC, štipendijsko politiko in študijskim procesom in pri tem nujno upoštevati posebni družbeni interes do ŠC.
2)
a)  samoupravljanfe v ŠC: povečati je treba odgovornostDPO v ŠC, tako da bo samoupravljanje delovalo (predvsem samoupravno odločanje) tudi v kritičnih trenutkih. To zahteva popolno infor-miranost samoupravljalcev o vsem, kar se v ŠC dogaja.
b) način poslovanja ŠC: na podlagi poročila SDK je treba takoj narediti stabUizacijski načrt. Ta mora biti učinkovit in zago-
tavljati tudi učinkovito poslovanje.
c)  sajiacija in investicijsko vzdrževanje: glede na dotrajanost ne-katerih objektov, naprav so potrebna ogromna sredstva za sa-nacifo.  Vendar fe za vsako takšno stvar potreben konkreten predračun in način poslovanfa po sanaciji. Gre predvsem za DE restavracijo (kuhinja) in sistem ogrevanja.
d) pospešiti je treba gradnjo novih objektov, kar mora biti nujno vključeno v srednjeročniplan 1981-1985 kot ena izmedpriori-tetnih nalog.
3)  Sredstva ŠC (ostanek, kar ustvarijo študentje) so načeloma namenjena za obštudijsko dejavnost (izfema le še v letu 80) nujne konkretne akcije in sklepi v tefsmeri:
1) stanarine v letu 1980 naj zvišajo (glede na sedanje kalkuladje) za 25,2 % (kot štipendije), ostalo, koUkor bo potrebno, prispeva ŠS. V kolikor pride do ostanka sredstev iz stanarin, se te pre-lijejo v poslovni sklad in se v enaki količini črpajo za iste na-mene v naslednjem letu.
2)  samouprava: poleg že prej omenjenih stvari okoli samouprave je treba razčistiti sestavo in način dela samoupravnih organov (udeležba študentov) predvsem tistih, ki zastopajo ŠC navzven. Ti bi morali delovati na podlagi sklepov in stališč, sprejetih na svetu ŠC.
3) razčiščevanje glede štipendijske politike in odnosov ter smemic v procesu vzgoje in izobraževanja bo UK ZSMS do začetka oktobra pripravila analizo o materialnem položaju študentov, podobno analizo bo potrebno narediti tudi za vse mlade, ki so vključeni v ta proces. Do konca novembra 1980 morajo biti sprejeta skupna stališča do vsebine teh problemov (idejno poli-tično) in načina reševanfa skupaf s KMVI in KMD pri RK ZSMS, takoj nato pa sprožiti angažirano akcijo na RKSZDL in
zss.
4)  Urediti bo potrebno še v tem letu način sprejemanja študentov v domove. Zato bo potrebno ustanoviti posebno delovno skupino z jasnimi idejnimi izhodišči v skladu z namenom delovanja ŠC.
5)  V okviru stabilizacijskega načrta ŠC je do jeseni potrebno opra-viti novo sistematizacijo delovnih mest v ŠC in njihovo vredno-tenje   ter skozi to reševati tudi probleme v dohodkovnih odnosih.
6)., Opredeliti se fe treba do položaja študentov iz drugih republik v ŠC na podlagi analize, ki naj jo opravijo DPO v ŠC.
Ljubljana, 19. mafa 1980
RADIKALNI
KOT RESMČNOSTi
BR^CHT
Študent pred menzo:
Kdo je organiziral javno tribuno in zakaj je bila organizirana?
Organiziral jo je iniciativni odbor zaradi problemov v Študentskem centru.
Kaj si pričakoval od javne tribune?
Pričakoval sem, da se bodo stvari razjasnile: zakaj so takšni problemi okrog Študentskega centra, da bodo povedali kako je s štipendijami — skratka da se bodo določene stvari razčistile.
Misliš, da je tribuna dosegla svoj namen?
Ne vem, če so sprejeli kakšne smernice. Veliko so povedali in če je bil to namen — potem je bil dosežen.
V kolikšni meri pa se je izpolnilo tvoje pričakovanje?
Kakšnih posebnih predstav o tem, kaj se bo na javni tribuni delalo, nisem imel. Na začetku so povedali ogromno podatkov, ki jih človek ne more preverjati in potem sem lahko samo slepo po-slušal, o čemer so govorili. Na primer o štipendijah — o tistih 4066 din, kolikor naj bi imel vsak zagotovljenih, tega nisem še nikoli slišal.
So bila tvoja stališča tudi izražena na javni tribuni?
Ne bi mogel reči, da so bila prav moja osebna. 0 štipendijah (imam občinsko štipendijo in ta se zviša samo v septembru) ni bilo rečeno nič posebnega.
Kaj pa glede izgube v Študentskem centru?
Stvar je bila precej čudna. Tisti, ki je prebral poročilo, SDK o finančnem poslovanju je upravičeno opozoril, daje stvar ,,mutna". Res je vprašanje, kako se držijo dobrega in pravilnega gospodarje-nja.
JOŽE iz II. bloka
Zakaj je bila organizirana javna tribuna in kdo jo je organiziral?
Javna tribuna je bilapo mojem organizirana zaradi problema, ki je nastal v Študentskem centru in tudi zaradi problema štipendi-ranja. Organizirali so jo študentje in povabHi tudi goste iz občine Vič—Rudnik in iz Ljubljane.
Kaj si pričakoval od javne tribune?
Od nje nisem imel kaj dosti pričakovati, kajti to je bila v glav-nem le razprava, ne pa nekaj takega, kar bi se res uresničilo.
Misliš, da je javna tribuna dosegla svoj namen?
V neki meri ga je, ampak da bi ga v celoti — to pa ne.
Kje pa misliš, da ga ni?
Glede problema^ štipendiranja bi se lahko več naredilo. Tudi problem  SDK v Študentskem naselju je kritičen.
Koliko, misliš, da je javna tribuna pripomogla k reševanju te problematike?
¦* Ne vem — to se bo še videlo v kratkem, kaj od tega se bo uresničilo.
Kaj pa tisto, kar si ti pričakoval od javne tribune?
Kolikor toliko se je že. Nekaj malega se je razpravljalo o štipen-dijah, to sem tudi pričakoval. Ravno tako tudi problem SDK.
Ali so bila na javni tribuni izražena tudi tvoja stališča?
Ne, tega pa ni bilo.
Kakšna pa so tvoja stališča do teh problemov, do SDK, do štipendiranja, do Študentskega servisa?
Po mojem je problem štipendiranja res ,,enkraten" — premajhne štipendije itd. S tem se študent težko preživlja, še celo pa takšni kot jaz, ki nimam staršev. Imam solidarnostno in kadrovsko štipen-dijo, vsega skupaj 240jurjev. Glede Študentskega servisa smo dobili poročilo tu, na javni tribuni, in se je pokazalo, da zelo dobro posluje.
Kako pa gledaš na to, da se izgubo Študentskega centra krije s sredstvi Studentskega servisa?
Po eni strani bi bilo to skoraj prav, ker tista sredstva ustvarijo itudent/e — čeprav niso vsi iz Študentskega naselja. Do neke mere bise to dalo urediti.
VALTER iz IV. bloka:
Zakaj je bila organizirana javna tribuna?
Zatoda bi se razjasnili pereči problemi, ki so nasta/i v zadnjem iasu v Študentskem centru. Predvsem problem odnosov v Študent-skem centru, odnosov med študenti in upravo oz. delavci Študent-skega centra.
Kdo je organiziral javno tribuno?
Univerzitetna konferenca ZSMS.
Kaj si pričakoval od nje?
Pričakoval sem, da bodo družbeno politični možje skušali odgo-varjati in osvetliti situacijo in da bodo študentje dobili res kvalite-ten odgovor na vse nevšečnosti, ki so nastale, ter kakšne so mož-nosti, kdaj in kako se bo vse to razrešilo. «• Misliš.da jejavnatribunadosegla svoj namen?
Mislim, da ga ni. Tisti, ki bi morali povedati in odgovarjati na vprašanja študentov in ostalih prisotnih, tega niso stori/i. V glav-tm je odgovarjal vodja javne tribune in mislim, da ni bil namen, da bi on odgovarjal. Odgovarjal naj bi tisti, ki bi bil kompetenten za konkretna vprašanja, ne pa da tiho čaka. In predvsem, da se vsakemu dovoli, da pove svoje mnenje, zato je pa javna tribuna. Ne pa da se jemlje besedo in pojasnjuje stvari, ki so bolj obrobnega pomena. Pomembno je predvsem to, dastanovalci študentskih domov nastopajo proti takim odnosom v Studentskem centru, od-nosom med delavci in študenti, med študenti in upravo itd, ki mogočajo pojavljanje raznih mformacij oziroma dezinformacij. Prihajale so različne informacije do študentov, različne do delav-c6v. Samo parcialne — ni bilo pa celovitega informiranja, tako da bi se dobilo pregled nad celotnim delovanjem in nad problemi, ki nastajajo.
Misliš, da je javna tribuna kaj prispevala k reševanju proble-matike v naselju?
Javna tribuna ni dosegla svojega cilja zato, ker je Univerzitetna konferenca stala na svojih stališčih, študentje - stanovalci študent-s/r//> domov na svojih, mogoče Tribuna spet na svojih... gre pa za to,daje.
Pogovore pripravil: DUŠAN TURK
Treba je ustvariti človeku ustrezne pogoje in to tistemu veku, ki to potrebuje. Ne pa samo, da se zagotovijo sredstva obštudijsko dejavnost. Gre za konkreten problem, problem golju-j fanja družbe, kakor sem hotel povedati že na sami javni tribuni.
VESNA iz IX. bloka
Zakaj je bila organizirana javna tribuna?
Zaradi problema v Študentskem centru, ki ježestar, to pomla pajeponovno izbruhnil, zaradi predvidenih kalkulacij in povišanja za 53 % ter zaradi zaključnega računa, ki konec maja še ni sprejet Še zdaj ne vemo, kako se bo razdelilo tistih 75 milijonov, zato je situacija zelo razburila stanovalce naselja. Mislim pa, da je to sta, problem, ki se je zdaj pokazal v zaostreni obliki.
Kdo je organiziral javno tribuno?
Pobuda za javno tribuno je prišla na delegatski konferenci, kje, so bili zbrani tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Pre-cejšen del organizacije so prevzeli sami študenti s pomočjo Tribune in Univerzitetne konference ZSMS.
Kaj si pričakovala od javne tribune?
Same priprave na javno tribuno so pospešile akcijo. SDK, da/t začela preverjati poslovanje ŠC. K temu so pripomogla vabila n javno tribuno, ki so bila razposlana. Na občinskem kom/te/u ZK Vič je bila formirana delovna skupina za pregled situacije v ŠQ ravno zaradi perečih problemov in opozarjanj nanje. Ta javna tri-bunaje delovala kot nekakšna grožnja.
Kaj si pričakovala od javne   tribune?
Informiranje samih študentov, ki očitno ni bilo prej zadosti učinkovito; informiranje širše družbene javnosti z nakazanimi smernicami za rešitev teh problemov. Mislim, da je to skoraj uspe-lo.
V  čem je javna tribuna dosegla svoj namen?
Predvsem v tem opozarjanju na situacijo, y tem je bil namen dosežen. Medtem pa glede štipendijske politike - študent/e nismo dovolj opozarjali na prenizke štipendije; v debati se je izkazalo, da s/stemsko sicer urejeno štipendiranje v konkretnih situacijah le ni tako zelo urejeno.
V  čem pa ni dosegla svojega namena?
Nekoliko bolj nam je jasno, kaj pomeni organizacija posebnega družbenega pomena. Potrebno pa bo ta posebni družbeni pomen uveljaviti v konkretnih situacijah, oživeti študentsko samoupravo, povečati kontrolo širše družbene skupnosti. Nismo popolnoma raz-čistili dolgoročnega financiranja Študentskega centra. Tudi razpra-ve o gradnji študentskih domov v naslednjem obdobju ni bilo.
Kaj je bilo na javni tribuni nepotrebnega?
Preveč podatkov v posameznih referatih, pa Tomaž, ki je vodil diskusijo, je odgovarjal na vprašanja, ki so bila postavljena drugim.
Kakšnih vsebinskih pripomb na to nimaš?
Večina študentov je bila pasivna. Problemov, s katerimi se sre-čujemo, nismo načenjali. Poleg tega posamezniki nisojDOsredovali dokumentiranih podatkov o nepravilnem poslovanju SC — čeprav jih imajo.
Misliš, da je javna tribuna kaj pripomogla k reševanju proble-matike v Študentskem naselju?
Gotovo je - če ne drugega, je vsaj opozorila same delavce na neurejen odnos delavec—študent, naslednji dan se je namreč izka-zalo, da vodilnim delavcem o tem ,,baje" ni bilo nič znanega.
So bila na javni tribuni zastopana tvoja stališča?
Seveda so bila. V stališčih Univerzitetne konference so bila izra-žena tudi stališča posameznih zborov stanovalcev in preko njih tudi mo/a.
Toda to, da smo si stanovalci lanskoletni dohodek Študentskega servisa, prisvajali, se mi ne zdi upravičeno.
Ste si ga vi prisvajali ali si ga je kdo drug?
Delno smo si ga mi - s tistimi 14 % lanskoletne neplačane m stanarine, ko smo šli na to, da se stanarine dvignejo samo toliko kot štipendije.                                                                                      m
Ali misliš, da ste vi dolžni pokrivati stroške ŠC?                            ^
Torej: dolžnismo, toda na/se enkratza vselej razjasni, koliko so stroški, kot nam jih prikazujejo, realni, koliko pa ne. Na javni tribuni je bilo tudi jasno rečeno, da je treba narediti stabilizacijski načrt in ga upoštevati. To bo po mojem mnenju bistveno znižalo stroške stanarine. Pa nova sistematizacija delovnih mest — kar je bilo poudarjeno tudi na vseh zborih stanovalcev. Pa sama organi-zacija poslovanja, ki v lanskem letu ni bila ,,najboljša" — upamo, da se bo zdaj situacija uredila. Če se ne bo, se bomo morafi v to pa še na drugačen način spuščati.
Zakaj se študentje borijo za višje štipendije?
Ja — zato ker so prenizke!
A študentje potrebujejo štipendije?
V   to ne dvemim.  Se posebno pa študentje z delavskim in kmečkim poreklom. Po podatkih izpred dveh let se odstotek teh študentov občutno znižuje. Kajtopomeni vemo!
1950
O DELAVSKEM    UPRAVLJANJU V  GOSPODARSKIH     PODJETJIH
Tovariši in tovarišice Ijudski poslanci!
Ljudska skupščina bo danes obravnavala načrt enega izmed naj-pomembnejših zakonov socialistične Jugoslavije — načrt zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih. Sprejetje tega zakona bo najpo-membnejše zgodovinsko dejanje Ijudske skupščine, odkar je bil sprejet zakon o nacionalizaciji proizvajalnih sredstev. S prevzemom proizvajalnih sredstev v državne roke še ni bila uresničena akcijska parola delavskega gibanja ,,Tovarne delavcem", ni nikaka abstrakt-na propagandistična parola, temveč parola, ki ima v sebi globok vsebinski smisel. Saj vsebuje cel program socialističnih odnosov v proizvodnji: glede družbene lastnine, glede pravic in dolžnosti de-lovnih Ijudi in — potemtakem ga moremo in moramo uresničiti, ako hočemo resnično zgraditi socializem.
Ta naš zakon o izročitvi tovarn, podjetij itd. v upravljanje delovnim kolektivom je logična posledica razvoja socialistične iz-gradnje naše države. Je dosledno nadaljevanje v vrsti ukrepov, ki jih izdaja naša Ijudska oblast na svoji nezadržni poti v socializem. Pogoji za to so deloma že dozoreli. Naši delovni kolektivi do-kazujejo vsak dan svojo zrelost, svojo visoko zavest, ki prihaja do izraza v herojskih naporih za izpolnitev njihovih planskih nalog.
Od kod ta polet in požrtvovalnost naših delovnih Ijudi pri tekmovanju in izpolnjevanju planskih nalog pred rokom? Od tod, ker so naši delovni Ijudje spoznali, da je zgraditev socializma v naši državi odvisna samo od njih samih, prav tako pa tudi, da bodo sadovi njihovih naporov koristili njim samim. Naši delovni Ijudje so se že doslej lahko prepričali, da uživajo popolno zaupanje naše Ijudske oblasti in da jim ta posveča vso skrb. Na drugi strani pa dokazujejo naši delovni Ijudje z dejanji, da so pripravljeni pre-magati tudi največje težave pri svojem delu. Ali potemtakem ti delovni Ijudje, ki opravljajo svoje delo s tako velikimi napori, ki si s tolikim poletom in požrtvovalnostjo prizadevajo proizvesti čim več raznih proizvodov, ki s tolikšno energijo gradijo nove tovarne, nova poslopja, nove železnice in drugo, ki dokazujajo Ijubezen do teh svojih tovarn s tem, da si z vsemi silami prizadevajo s pomočjo novatorstva izpopolniti orodja za proizvodnjo — ali torej ti delovni Ijudje niso zmožni sami upravljati te svoje tovarne? Naravno je, da so jih zmožni upravljati. Novi delavci pa, ki bodo prihajali v to-varne, rudnike in druga podjetja, se bodo tega naučili od svojih tovarišev.
Morda kdo misli, da bo ta zakon preuranjen, da delavci ne bodo mogli obvladati zapletene tehnike upravljanja tovarn in drugih podjetij. Kdor tako misii, se moti. Tako gledanje na to vprašanje bi pomenilo, da nimamo zaupanja v naše delovne Ijudi, da ne vidimo, kakšne ogromne ufctvarjalne sile bo razvilo v naših delovnih Ijudeh prav to upravljanje, kajti ta zakon bo našim delovnim Ijudem še bolj odprl perspektivo njihove bodočnosti, bodočnosti vse naše skupnosti. Zato to samoupravljanje ne samo da ni preuranjeno, ampak je prišlo celo z nekolikšno zamudo. Razloge za to zamudo pa moremo pojasniti s tem, da je gojila naša Partija vse do sprejetja zloglasne resolucije Informbiroja prevelike iluzije in premalo kri-tično sprejemala in presajala k nam vse, kar se je delalo in kakor se je delalo v Sovjetski zvezi, in celo tisto, kar se ni skladaloz našimi specifičnimi razmerami niti z duhom znanosti marksizma— leninizma. Hoteli so gotove recepte, ki so nam jih vsiljevali ali pa smo si jih sami želeti. Pojavile so se tendence, da bi hodili po liniji manjšega odpora.
Toda danes sami gradimo socializem v naši državi, ne uporablja-mo več šablon, temveč se ravnamo po marksistični znanosti ter hodimo svojo pot, upoštevajoč specifične razmere v naši državi. Šablone so nam do danes prizadejale mnogo težav in še vedno čutimo njihove hude posledice, ker so naravnost stihijsko prehajale
v prakso naših Ijudi, ki se jih sedaj le s težavo osvobajajo, čeprav si to sami želijo. V zadnjem času smp na vseh področjih uveljavili ukrepe, da bi taka praksa prenehala. Zaradi tega dosezamo vsak dan večje uspehe pri naši graditvi. Ta uspešna ostvaritev marksi-stične znanosti v naši praksi nam omogoča tudi uspešno borbo zoper revizionizem v tej znanosti in za zmago resnice o naši sociali-stični državi. Praksa v naši državi nasje prepričala, kako močno in globoko osvetljuje ta znanost tudi najbolj zamotana vprašanja: kdor želi, in kdor jo je zmožen spoznati in razumeti njenega duha, temu niso potrebne nikakršne druge avtoritete, nikakršni varuhi, nikakršni nadomestki marksistične znanosti, ki ga lahko samo od-vračajo s pravilne socialistične poti na pot revizionizma.
Marxovi, Engelsovi in Leninovi spisi vsebujejo v glavnem odgovore na vsa načelna vprašanja. Ta načela pa lahko razčienijo in uporabijo v vsaki državi posebej samo tisti, ki so zrasli iz neder Ijudstva svoje države, ki poznajo probleme svoje države, ki poznajo njeno zgodovino, njene običaje, njene slabosti in pozitivne last-nosti, ki lahko na mestu samem budno spremljajo vse pojave in ki istočasno poznajo marksistično znanost, to je, razumejo njenega duha, jo spretno uporabljajo in uveljavljajo v praksi. In danes, v jeku politične in gospodarske zmede na svetu, v času idejne in politične zmede v državah, ki imajo pogoje za zgraditev socializma, a jih pri tem od zunaj ovirajo, bi bilo bolj važno kakor kdaj koli prej, da se ne bi oddaljevali od temeljnih načel in duha te zna-nosti.Bilo bi važno, da bi se ta znanost resnično uporabljala v praksi v državah, ki imajo za to že pogoje. Še prav posebno pa bi bilo važno, da bi se praktično uporabljala v odnosih med sociali-stičnimi državami, ne pa da se zlorablja v namene, ki so nasprotni socializmu, kakor je to primer s svojetskimi voditelji in vladami, ki so pod njihovim vplivom, kar se tiče nesocialističnih odnosov do Jugoslavije.
Razumljivo je, tovariši in tovarišice, da s to svojo obrazložitvijo nimam namena, samo odbiti razne obtožbe in kritizirati Sovjetsko zvezo in druge vzhodne države, temveč bom poskušal v zvezi s sprejetjem tega zakona v najbolj grobih potezah pojasniti, da se naša pot v socializem sklada z marksistično znanostjo in pokazati na uspehe, ki smo jih dosegli na podlagi njenega nauka, in na perspektive našega nadaljnjega razvoja. Kolikor se bom dotikal kle-vetanja naše socialistične države po Informbiroju z voditelji Sovjet-ske zveze na čelu, bom storil to samo v zvezi s teoretskim pa-čenjem te znanosti in s praktičnim uveljavljanjem revizionizma prj njih samih in v odnosih med socialističnimi državami. To bom storil zaradi tega, ker se je pri nas, kakor sem rekel. utrdilo mišlje-nje, da je vse, kar delajo v Sovjetski zvezi, najboljŠe in edino pra-vilno in da je treba to samo prenesti k nam in uveljaviti v naši praksi, pa naj nastane \z tega kar koli. Vendar smo tako nemarksi-stično pojmovanje pri nas pravočasno opazili in krenili po svoji poti.
Kadar govorim o naših uspehih, delam to zaradi tega, da jih primerjam z uspehi Sovjetske zveze, kajti Sovjetska zveza je brez dvoma dosegla v prvih 15—20 letih velike uspehe v svojem gospo-darskem razvoju (toda za socializem to še ni vse); to delam zaradi tega, da odbijem nelojalno, nepošteno ter skoz in skoz netočno kritiko in propagando, ki hoče preslepiti svet, da ne bi zvedel, kaj se v naši državi dogaja. Tovariši in tovarišice! Do danes smo izdali množico raznih ukrepov in zakonov, na podlagi katerih gradimo socializem, toda o tem nismo mnogo niti pisali niti govorili, kerse nam je to zdelo samo ob sebi razumljivo. Toda pokazalo se je, da nam je to samo škodovalo, ker nismo vsega tega v inozemstvu dovolj popularizirali. Vemo, da je svet danes omamljen od silnega vpitja tiska in radijskih oddaj Informbiroja, katerega edini namen je, zanikati dejstva o naši državi.
Tovariši in tovarišice! Voditelji Sovjetske zveze in z njimi vsi poslušni voditelji drugih komunističnih partij nam danes ne pri-znavajo naše revolucije, naše hude borbe, ne zanikajo samo tega, da smo marksisti in da gradimo socializem, marveč celo pravijo, da smo fašisti. Ni je take umazanije, ki je še ne bi bili zalučali v nas. Toda to je samo navadna nemoralna propaganda, vredna fašističnih propagandistov Gobbelsovega tipa in podobrv^. Razumljivo je, da povzroča precejšnjo zmedo v državah, v ka*>rih se širi, in po svetu, kjer dejstva o naši stvarnosti še nisodovolj ali pa sploh niso znana. Vendar pa ta propaganda ne more spremeniti naše stvarnosti. Tega ne more zaradi tega, ker ni odvisno od nje, ali bomo mi to, kar nismo in kar si ona želi. Z njo ne bodo nikoli dosegli, da bi se izneverili samim sebi, da bi zavrgli nauk velikih mislecev Marxa, Engelsa in Lenina. Da ne bi kdo mislil, da se branimo le z golimi besedami, bom navedel samo nekatera izmed najvažnejših dejstev, ki nam bodo povedala, kaj smo doslej naredili, kakšna je naša država in kam gremo.
Prvič. Še med osvobodilno borbo smo uničili stari državni stroj, to silo za zatiranje, in sicer: a) administracijo; b) policijo in žandar-merijo, na katero se je opirala vladajoča buržoazija, in c) ostanek vojne organizacije emigrantske vlade v osebi četnika Draže Mihailo-viča, Paveličevo ustaško vojno organizacijo in Rupnikovo vojno organizacijo, tako imenovano belo gardo. Ta revolucionarni posel smo izvršili dosledno, v duhu principov, ki so jih postavili ktasiki marksizma, kajti njihov nauk smo uporabili v vsem obsegu. Naša armada je popolnoma nova, od oficirjev do vojakov, sestavljajo jo delavci in kmetje, ki so se oborožili med osvobodilno borbo, med Ijudsko revolucijo. Njen komandni sestav tvorijo — od podoficirjev do generalov - delavci, kmetje in Ijudska inteligenca, ki so se ude-ležili vojne, Ijudske revolucije. Milico in varnostne organe sestavljajo isti elementi. Državno administracijo sestavljajo delavci, t krnetje, m -Ijudska Iciteligenca, posebno vodilpi kadf!y;Vpdilna %mes|arWV>»PP4MtW iaviertSiBštf *p*av itaikoi i/ečinoraa^»ijfoi^esii^

Ijudje iz vrst Ijudske inteligence, iz vrst delavcev in kmetov, tako da resnično lahko rečemo, da ima vso oblast v svojih rokah delovno Ijudstvo naše države.
Na to bodo informbirojevci prav gotovo odgovorili, da to ni res, temveč da nas je osvobodila Rdeča armada. Kaj hočemo, dejstva govore drugače. Dejstva govore, da so med vojno prav oni ovirali naše revolucionarno delo, da bi uresničili pridobitve osvobodilne borbe naših narodov. Dejstva govore, da smo postavili temelje Ijud-ske oblasti že 1941. leta, ko so nas ločili tisoči kilometrov od Rdeče armade, ki se je tedaj umikala. Dejstva govore, da smo, ne s podporo, temveč v nasprotju s politiko naših kritikov, med vojno uničevali in sami uničili vojno silo vladajočega razreda, to je, profašističnega reakcionarnega buržoaznega razreda Jugoslavije. Dejstva govore da smo bili že sami, pred prihodom Rdeče armade na našo mejo v jeseni 1944. leta, uničili stari državni stroj. Dejstva govore, da so se narodi naše države med borbo sami oborožili in tako ustvarili svojo oboroženo silo, ki je štela nad 700.000 oboroženih delavcev in kmetov. Dejstva govore, da je v tej borbi na življenje in smrt padlo na sto in sto tisoče naših državljanov, ki so se borili zoper okupatorje in domače izdajalce.
Drugič. Brž ko se je končala vojna, smo proglasiii Jugoslavijo za demokratsko federativno Ijudsko republiko. Dejstva govore, da smo že med vojno rešili narodnostno vprašanje in tako odpravili v naši državi narodnostno zatiranje. To smo dosegli z ustanovitvijo Ljudske republike Makedonije, Ljudske republike Črne gore, Ljudske republike Hrvatske, Ljudske republike Bosne in Hercegovine, Ljudske republike Slovenije in Ljudske republike Srbije. To je bilo delo naše Komunistične partije, ki se je nad dvajset let borila za uresničenje tega smotra. Mi smo tako temeljito rešili narodnostno vprašanje, da lahko resnično služi za zgled ne samo državam z nerešenim narodnostnim vprašanjem, temveč tudi sami Sovjetski zvezi. Kajti pri nas si narodi resnično viadajo sami sebi in tako imenovana vodilna narodnost jim ne vsiljuje nekih tujih voditeljev, in to iz preprostega razloga, ker zanikamo obstoj heke vodilne .narodnosti. Brž ko bi dopustili obstoj neke vodilne narodnosti, bi močnejša narodnost, ki bi imela pri vodstvu mono-pol, že samo zaradi tega neogibno začela druge narode narodnostno zatirati in gospodarsko jzkoriščati. To je tako preprosta stvar, da o njej res ni potrebno mnogo govoriti, kajti <Janes lah-ko vidimo tz prakse • v Sovjetski zvez«, kaj pomeni vodilna *r#odfKJst zaraztietnaroČTioit^kakšnkstrašne posledice frria t^klr^r1
praksa za posamezne narode, ki jih s silo in v celoti preseljujejo ne s stoletnih, temveč s tisočletnih ognjišč v kraje, v katerih vladajo zanje uničujoče klimatske in druge razmere. Potemtakem si mi z vso pravico lastimo čast, da smo edini izmed vseh socialističnih držav, ki smo pravilno rešili narodnostno vprašanje, to je, v duhu marksistične znanosti, kajti nesocialistično ravnanje z raznimi na-rodi v ZSSR in nepravilno ravnanje z narodnimi manjšinami v Bolgariji, na Madržarskem, v Romuniji itd. to potrjuje. Zato naj se vsak, ako želi, na kraju samem prepriča, pa ne samo pri nas, ampak tudi v zgoraj omenjenih državah, kje so elementi rasizma in na-cionalizma (da ne rečem fašizma) — ali pri nas ali pri tistih, ki nam prilepljajo take nazive.
Tretjič. Takoj po proglasitvi republike in sprejetju ustave smo izvršili najpomembnejše zgodovinsko dejanje — položili smo te-melje za likvidacijo izkoriščanja človeka po čtoveku. Proizvajalna sredstva smo prevzeli iz rok zasebnih kapitalistov v državne roke, podržavili smo vse tovarne, rudnike in druga podjetja, transportna sredstva na vodi in na kopnem, veleposestva in trgovino (ne samo veliko, temveč sploh vso), hotele, sanatorije itd. itd. To smo izvršili kar najbolj temeljito in danes ni pri nas niti enega podjetja ali rudnika ali kake druge ustanove splošnega pomena, ki bi bila v rokah tujega ali domačega kapitalista. Čenčanje informbirojevcev o nekem dozdevnem infiltriranju tujih kapitalistov v našo državo ni nič drugega kakor navadna predrzna izmišljotina in zlohotna kle-veta. Ko v tem domu sedaj sklepamo o udetežbi delavskih ko lektivov pri upravljanju tovarn, rudnikov, železnic in drugem, je to dokončen in najprepričljivejši odgovor vsem klevetnikom. Vsi delovni Ijudje naše države bodo v bodoče odgovarjali na njihove klevete s še včjim ustvarjalnim poletom, ki se bo razvijal v tovarnah in podjetjih, ki jih upravljajo. Oni sami bodo govorili, čigava so ta podjetja, tovarne, rudniki itd.
Četrtič. Mi smo tako temeljito izvedli agrarno reformo, da smo pustili v rokah bogatih kmetov največ do 25 hektarov zemlje. Okoli 700.000 hektarov smo razdelili med brezzemljaše in siro-mašne kmete, in sicer iz fonda podržavljene zemlje, veleposestev in zemlje, ki smo jo na temelju agrarne reforme vzeli bogatim kmetom in cerkvi.
Petič. Zavedajoč se dejstva, da ni mogoče graditi socializma v tindustrijsko zaostali državi, kakršna je naša, ne da bi za to prej ustvarili tudi materialne pogoje, smo se lotili po vojni, potem ko jsmo prevzeli v svoje roke oblast in proizvajalna sredstva, ustvarjanja jpogojev za zmago socializma v naši državi: sprejeli smo petletni plan industrializacije in elektrifikacije naše države. To je pravzaprav Inaša najtežja naloga, ki jo pa vendar z uspehom izpolnjujemo, o Jčemer pričajo stotine naših tovarn in podjetij, nove železnice, mo-jderne ceste, nove šole, razne znanstvene ustanove itd.
0  čem govori vse to?   Ali o fašizmu ali o socializmu? O čem vore tudi drugi naši zakoni, kot so zakon o prepovedi izzivanja
[oarodnostne, plemenske in verske mržnje in razdora, po katerem se ilci tega zakona strogo kaznujejo. Ali je imela, ali ima katera
1  fašistična država tak zakon?   Dalje, o čem govori zakon o lembi vojnega dobička, pridobljenega med sovražno okupacijo,
kon  o podržavljenju zasebnih gospodarskih podjetij, zakon o irehodu sovražnikove imovine v državno lastnino, ta sovražnik pa ii bil samo sodelavec okupatorjev, temveč tudi razredni sovražnik, <ito zakon o zaplembi sovražnikove imovine in o izvršitvi zaplem-, temeljni zakon o razlastitvi, temeljni zakon o zadružništu — kon o prehodu na socialistično gospodarstvo na vasi, zakon o igrarni reformi in kolonizaciji, zakon odokončni likvidaciji kmeč-kih dolgov, dalje, zafton o zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin, s katerim je država prevzela njihovo zavarovanje; ialje, zakon o Ijudskih odborih, ki so temelj Ijudske oblasti, nato lakon o petletnem planu, katerega izpolnitev pomeni prvi pogoj za igraditev socializma v naši državi. V tem duhu so bili sprejeti bolj li manj vsi naši zakčni, ki jih sedaj uveljavljamo v življenju. Ali ijejo ti zakoni naši državi socialistično obeležje tudi s pravnega lledišča?   To se razume, da ga dajejo, istočasno pa kot dejstva bijajo vse klevete in napade na našo državo.
Glejte, to je nekoliko najvažnejših zgodovinskih dejstev, ki po-lolnoma osvetljujejo pomen naše revolucije, pomen naše družbene ^reditve. Ta dejstva dokazujejo, da je naša pot v skladu z arksistično znanostjo, da je uspešna in zmagovita.
Ko pravim, da je naša pot v skladu z marksistično znanostjo, ne nislim s tem reči, da je to edina pot v socializem in da morajo v državah delati prav tako, kakor smo mi delali in kakor še elamo v Jugoslaviji. Ne, mi mislimo, da je to edina pot samo za v Jugoslaviji. Različne gospodarske, kulturne in druge razmere |iraznih državah zahtevajo tudi različne oblike dela. V tem smislu priporočljivi prav nikaki recepti ali šablone. Za temelj nam juži marksistična znanost,  po  njej se moramo znati  ravnati v jraksi, tako da uresničujemo njenega duha, njen smisel.
JlzkuŠnje, ki si jih pridobivamo na podlagi te znanosti, so naj-bljša šola; seveda, tako izkušnjo lahko uporabljajo tudi drugi, toda Kdo vseh podrobnosti. Paziti je treba na pozitivne rezultate, ki so f\ doseženi neki socialistični državi, nato pa poiskati najustrez-ijšo metodo za dosego enakih uspehov. Prav tako je važno videti i\ negativne pojave in rezultate v neki socialistični državi ter si lo prizadevati, da jih ne bi uporabljali v svoji državi, pač pa da bi iskali boljši način in boljšo rešitev. Na drugi strani, kadar ko-jnisti    kritizirajo   slabosti    in    pomanjkljivosti    kake   druge palistične države, mora ta kritika v prvi vrsti temeljiti na po-toih razmerah, ki so v tisti državi, ne pa na razmerah, ki vladajo v jiovi lastni državi. Videti morajo korenine takšnih slabosti, ločiti Kektivne od objektivnih slabosti in pomanjkljivosti in napak. To n omenil zaradi tega, da ne bi tudi mi zagrešili istih napak, kakor [delajo danes vodilni komunisti v mnogih državah, in to ne samo hodnih, temveč po vsem svetu.
[Največja tragedija, ne samo za delavski razred, marveč za vse predno gibanje na svetu sploh, je v tem, da je uspelo voditeljem ipartije, to je VKP(b), okovati možgane vodilnih Ijudi drugih rtij. To jim je uspelo zaradi tega, ker so izrabili avtoriteto velike obrske revolucije - delo velikega Lenina. Razumljivo je, da je k nu pripomogel še drug vzrok, namreč dolgoletna kriza, ki je dala že pred vojno in traja še danes v delavskih gibanjih mnogih žav sveta. Toda nikomur od teh Ijudi ne pride na misel, da bi loiskal korenine te krize. Zaradi slabosti v delavskih gibanjih gle-|jjo vodilni  Ijudje z vedno večjim spoštovanjem na vse, kar go-irijo in delajo vodilni Ijudje Sovjetske zveze, si ustvarjajo ne-ežne avtoritete in božanstva, prav tako kakor so nekdaj delala [nmitivna Ijudstva, ki niso poznala prirodnih zakonov, temveč so v lakem dobrem in zlu videla roko nekega božanstva, seveda s to Eliko, da so bila ta božanstva tedaj nevidna, medtem ko današnja (iko vidiš in slišiš. Od teh avtoritet pričakujejjo pomoč, ki bi jo sle na bajonetih. Če bi začeli pogumno preiskovati oziroma
iskati izvore teh slabosti, bi prav gotovo vodile mnoge niti do tistih, ki si prizadevajo biti nezmotljivi. Prav gotovo bi dokazali, da je bilo komandiranje in šabloniziranje v preteklosti in danes poglavitni razlog za razne slabosti v naprednih gibanjih na svetu. Glejte, prav takšne ,,nezmotljive" avtoritete so zavora, ki zadržuje pravilni razvoj naprednega sveta sploh ter odvrača Ijudi v komunističnih gibanjih na pot revizionizma, kar ima za posledico slabljenje delav-skega gibanja na svetu.
Vzemimo za primer naše izkustvo. Dokler je naša Partija od zunaj dobivala direktive, kaj in kako je treba delati, smo imeli šibko, maloštevilno partijo, ki so jo razjedale notranje frakcionaške borbe, ločeno ne samo od širokih Ijudskih množic, temveč tudi od večine delavskega razreda. Toda čim manj direktiv smo po letu 1936 prejemali od zunaj, tem hitreje se je naša Partija razvijala in postajala voditelj širokih delovnih Ijudskih množic. Ko smo pri-pravljali upor, nismo dobili direktive od zunaj, temveč smo delali na svojo roko, na podlagi lastne ocene položaja — in v tem se nismo zmotili. Nikogar nismo vprašali, ali bi začeli ali ne bi zaffeli vstaje zoper fašiste, temveč smo se uprli — na podlagi lastne ocene — brž ko smo spoznali, da je prišel čas. Ko smo že 1941. leta začeli v Užicu uresničevati našo Ijudsko oblast, na srečo nismo imeli no-benih vezi z Moskvo, tako da smo lahko neovirano postavili prve temelje naše Ijudske oblasti, na katerih sedaj gradimo socializem.
Ko smo začeli po umiku iz Srbije leta 1941 ustanavljati prve proletarske brigade, nismo nikogar vprašali za dovoijenje (pa tudi nismo mogli, ker nismo imeli zvez). Toda kakor hitro nam je bilo mogoče o tem obvestiti voditelje v Moskvi, so nas ti takoj napadli in kritizirali, ker smo to naredili. Niso hoteli razumeti, da smo ustanovili proletarske brigade tedaj, ko je bil upor v najvažnejših krajih v nevarnosti, niso hoteli razumeti, da smo s tem hoteli močneje poudariti sodelovanje delavskega razreda in vlogo Ko-munistične partije v vstaji, ker smo se v praksi prepričali, da brez množičnega sodelovanja delavskega razreda in njegovega požrtvo-valnega prizadevanja upor ne bi uspel. Prav v teh proletarskih brigadah je bilo največ delavcev, komunistov in mladine. Delavski razred ]e videl v njih svoje udarne odrede, ki rešujejo skupaj s kmeti tudi vprašanje bodočnosti delavskega razreda. In namesto da bi to naše narode preplašilo, kakor so oni mislili, se je zgodilo nasprotno: to je še bolj dvignilo zaupanje Ijudstva v Komunistično partijo Jugoslavije, še bolj je zbližalo Partijo in Ijudstvo v skupnem trpljenju. Kritike nismo vzeli na znanje in — kakor se je pozneje pokazalo — smo prav storili, da je nismo. Ko smo pripravljali drugo zasedanje AVNOJ v Jajcu, nismo nikogar vprašali za dovoljenje, ker smo vedeli, da bi nam delali razne ovire — in nismo se zmotili. Ko pa je bilo vse končano, smo jih obvestili o izvršenih dejstvih. Od-govorili so nam, da smo jim s tem zasadili nož v hrbet. Mi smo torej uresničili zgodovinsko dejanje naših narodov, dejanje, ki je bilo rezultat nadčloveških borb naših narodov zoper okupatorje in domače izdajalske vladajoče kroge, to je, zoper reakcionarno buržoazijo in s tem zagotovili zmago Ijudstva v vojni in uresničenje pridobitev osvobodilne borbe, oni pa pravijo, da smo jim zasadili nož v hrbet. Takšnih in podobnih stvari je bilo tudi pozneje, vendar smo vsa važnejša dejanja izvršili na podlagi lastne ocene položaja in smotrnosti.
Bilo bi popolnoma zgrešeno, ako bi iz tega sklepali, da smo skrbeli samo za koristi naše države in da nismo upoštevali tudi koristi krepitve mednarodnega delavskega gibanja. Samo tisti, ki si
prizadevajo izmaličiti in po svoje prikazati oziroma zanikati he-rojsko borbo naših narodov, lahko tako govorijo. Seveda srno jih često tudi poslušali in včasih se je pokazalo, da je bilo to pravilno, včasih pa se nam je to maščevalo, ker smo ravnali na škodo naše socialistične države.
Tovariši in tovarišice! Predvsem želim točno ugotoviti, v čem je bistvo naše poti v socializem. Ali je to nekaj novega, kar zahteva teoretično obrazložitev, kar bi zanikalo pravilnost marksistične znanosti na sedanji stopnji, vsaj v nekaterih vprašanjih? Razum-Ijivo je, da ni. Bistvo naše poti v socializem, ali bolje rečeno, v komunizem, lahko difiniramo z nekaj besedami: naša pot v so-cializem je v tem, da uveljavljamo marksistično znanost na do-ločeni stopnji v praksi, in sicer kar najbolj v skladu s specifičnimi razmerami v naši državi. Za nas ta znanost ni dogma, temveč sred-stvo za vodstvo, sredstvo za orientacijo v vsakem konkretnem po-ložaju, pa naj bi bi! še tako zapleten. Prizadevamo si, da bi prepojili vsa naša dejanja z duhom te znanosti, ker smo globoko prepričani, da je to pravilno in ker potrjuje praksa, da so načela te znanosti po zaslugi genialnih znanstvenih predvidevanj naših velikih učiteljev tudi na današnji stopnji mednarodnega dogajanja najveČjega po-mena in da bi pomenil vsakršen <xlklon od teh naCel, s kakršnim koli izgovorom, revizionizem in izdajo ne samo delavskega razreda, temveč tudi vsega naprednega človeštva.
V čem se mi ločimo v teoriji od voditeljev Sovjetske zveze? Da bi mogli vsaj delno odgovoriti na to vprašanje, je potrebno spoznati njihovo in našo prakso v zvezi z znanostjo marksizma-leninizma, in sicer: a) glede vprašanja vloge države v prehodni dobi in glede njenega odmiranja; b) glede nižje faze komunizma ali, kakor se navadno imenuje, socializma in č) glede državne ali socialistične lastnine.
Vzemimo najprej primer naše države. Mi smo, kakor je bilo že prej rečeno, uničili stari državni stroj in ustvarili nov, Ijudski držav-ni stroj, brez katerega delovno Ijudstvo naše države ne bi moglo obdržati oblasti v svojih rokah in izvršiti razlastitev proizvajalnih sredstev in mnoga druga revolucionarna dejanja, brez katerih si ni mogoče zamisliti zmage socializma v neki državi.
Lenin pravi:
,,Proletariat nujno potrebuje državno oblast, centralizirano organizacijo sile, organizacijo nasilja zato, da zatre odpor izko-riščevalcev, kakor tudi zato, da vodi velikansko množico prebival-stva, kmete, malo buržoazijo polproletarce pri ,urejevanju' so-cialističnega gospodarstva."
,,Toda ni teba pozabiti", pravi Lenin, citirajoč Manca, ,,da je proletariatu potrebna samo odmirajoča država."
Tako postavlja stvar Lenin. Kaj pa je potrebno buržoaziji? Bur-žoaziji, izkoriščevalskemu razredu je potrebna država kot trajna sila za podjarmljenje izkoriščanih razredov, to je, večine Ijudstva. Buržoazija ne misli na oslabljenje svojega državnega stroja, a kaj šele na njegovo odmiranje, ker ima svoj sistem, sistem izkoriščanja, za nekaj večnega in popolnegaa. Potemtakem je razlika med bur-žoazno državo, pa naj se še tako odeva v demokratični plašč, in, recimo, našo državo v tem, da buržoazna država, to je, aparat sile v rokah manjšine oziroma razreda izkoriščevalcev, zatira večino Ijud-stva ter si prizadeva, da bi se čimbolj okrepil, medtem ko pri nas
država, čeprav je njena naloga, držati v podrejenem položaju manj-šino izkoriščevalcev in sovražnikov nove Jugoslavije, postopoma odmira, kajti niene funkcije, najprej gospodarske, prehajajo posto-poma v roke delovnih Ijudi.
Po rnarksistični znanosti je država proizvod razrednih spopadov in zato bo odmrla, ko ne bo več razredov, ko ne bo treba nikogar več držati v podrejenem položaju!
Kje je pri nas začetek odmiranja države? Navede! bom samo te primere. Prvič, decentralizacija državne uprave, posebno gospodar-stva. Drugič, izročitev tovarn in sploh gospodarskih podjetij v upravljanje delovnim kolektivom itd. Že sama decentralizacija, ne samo gospodarstva, marveč tudi političnega, kulturnega in drugega življenja, nosi v sebi ne samo globok demokratičen pomen, ampak tudi klice odmiranja ne samo centralizma, temveč tudi države sploh kot stroja za prisiljevanje. Glejte, to so dejstva. 0 njihovi resničnosti se lahko pri nas prepriča vsakdo, ako to želi.
A kako je s to stvarjo v Sovjetski zvezi 33 let po oktobrski revoluciji? Oktobrska revolucija je omogočila, da je država pre-vzela v svo)e roke proizvajalna sredstva. Toda ta sredstva so tudi danes še, po 33 letih, v rokah države. Ali se je tu uresničilo geslo ,,Tovarne delavcem"? Razumljivo je, da se ni. Delavci še danes niso udeleženi pri upravljanju tovarn, temveč jih upravljajo direk-torji, to je, uradniki, ki jih je postavila država. Delavci imajo samo možnost in pravico, da delajo, kar pa se ne razlikuje mnogo od vloge delavcev v kapitalističnih državah. Razlika je samo v tem, da v Sovjetski zvezi ni brezposelnosti - in to je vse. Potemtakem voditelji Sovjetske zveze niso niti do danes izvršili enega od naj-pomembnejših dejanj za socialistično državo, kakršno je izročitev tovarn in drugih gospodarskih pcxJjetij iz državnih rok v roke de-lavcev zato, da bi jih upravljali. Ker imajo voditelji ZSSR državno lastnino za najvišjo obliko družbene lastnine, izhaja verjetno to neizročanje proizvajalnih sredstev v delavsko upravljanje prav iz takega pojmovanja državne lastnine. Razen tega se to popolnoma ujema s krepitvijo njihovega državnega stroja. To je dejstvo, o ka-terem se lahko prav tako vsakdo prepriča, ako želi spoznati re-snico.
Poudariti pa moram naslednje: Ko govorimo o33 letih, odkar je bila izvršena revolucija, nam ne služi za poglavitni element kritike Sovjetske zveze samo počasnost gospodarskega razvoja, počasnost ustvarjanja materialnih pogojev za socializem. Ne, kajti imeti toza poglavitno in ne upoštevati vseh činiteljev, od katerih je odvisen počasnejši ali hitrejši razvoj, bi bilo nepravilno in nepravično. Prvič, vemo, da so klasiki marksizma izhajali iz predpostavke, da bo neogibnost družbene preobrazbe, to je, socializma nastopila v času, ko bcxJo proizvajalne sile razvite do visoke stopnje, ko bodo industrija, elektrifikacija in drugo na tako visoki stopnji, da bodo nujno zahtevale njihov prehod v družbeno lastnino. Mi vemo tudi to, da je sovjetska oblast podedovala eno izmed industrijsko najbolj zaostalih držav in je torej jasno, da je bilo treba tam ustvariti za socializem materialne pogoje, ki že obstajajo v visoko razvitih ka-pitalističnih državah, kar pa ni mogoče tako hitro doseči. Na drugi strani pa ni nujno, da drži država vse funkcije, tudi gospodarske, tako dolgo v svojih rokah, dokler ne bo dosežena ta visoka stopnja industrializacije in dokler ne bodo ustvarjeni vsi potrebni ma-terialni in drugi pogoji za socializem. Tako lahko postavljajo stvar samo tisti, ki hočejo revidirati nauk o odmiranju države, ki mislijo, da je mogoče iti v socializem v skokih in da je mogoče točno določiti meje med nižjo in višjo fazo komunizma. Mi kritiziramo predvsem in najbolj nekaj drugega:
1. način upravljanja, ki med drugim ovira hitrejši razvoj gospo-darstva v Sovjetski zvezi, kajti, ako bi bil način boljši, bi bili tudi uspehi v gospodarskem razvoju ZSSR do danes večji; 2. način, kako v ZSSR vzgajajo Ijudi; 3. njihovo pojmovanje velikega naroda itd.
Kako je z odmiranjem države kot take v Sovjetski zvezi? (Tu ne mislimo na državo kot geografski ali nacionalni pojem, ta ni isto-vetna z upravljanjem). Ali prihajajo tam do izraza tendence, da bi prenesli državne funkcije, bodisi gospodarske, bodisi politične, navzdol, to je, ali se kažejo znaki decentralizacije ali ne? Razumlji-vo je, da doslej ni nobenih znakov o vsem tem. Nasprotno, vse gre v vedno bolj togi centralizem, ki je svojstven najizrazitejši buržoazni birokratski centralistični državi. Najmočnejši izraz te centralizacije so: a) koncentracija vseh funkcij, gospodarskih, političnih, kul-turnih in drugih v enem središču; b) ogromen birokratski aparat;c) krepitev namesto zmanjšanja oboroženega notranjega državnega aparata, kakor so milica, oborožene sile ministrstva za notranje zadeve, NKVD itd. Pri tem bi pripomnil, da je edina državna funkcija, ki še ne prihaja v poštev za odmiranje — funkcija armade, kajti stopnja njenega slabljenja ali krepitve je odvisna od zunanjih okoliščin, od tega, kolikšna nevarnost grozi neki socialistični državi od zunaj, da bi se preprečila mirna graditev socializma v njej ali pa da bi bil ogrožen njen obstoj. Vendar pa prihaja ta funkcija v poštev samo za obrambo neke socialistične države, nikakor pa ne za napad zoper kogar koli. Kajti država izgubi socialistični in dobi imperialistični značaj, ako hoče osvajati tuja ozemlja in zatirati druge narode.
Tak centralizem je svojstven tudi najizrazitejši centraiistični buržoazni državi. Lenin pravi:
,,Centralizirana državna oblast, ki je lastna buržoazni družbi, je nastala v dobi razpadanja absolutizma."
Od kod ta centralizem in stagnacija v nadaljnjem razvoju Sovjet-ske zveze v smeri socializma? Oboje izhaja pri sovjetskih voditeljih iz napačne razlage in napačne praktične uporabe Marxovega in Leninovega nauka o državi. Stalin ima drugačno gledišče o odmi-ranju države. Marx, Engels in Lenin nas učijo, da začne država odmirati v trenutku, ko se proletariat polasti oblasti. Seveda, gre za to, da pride proletariat v vsakem pogledu zares na oblast. Odmi-ranje države se začne najprej v ,,njenih gospodarskih funkcijah", v upravljanju proizvodnje po proizvajalcih, v postopnem prenašanju gospodarskih funkcij z države na delovne kolektive, ne skokoma, naenkrat, temveč postopno, ker bi sicer prišlo do anarhije.
,,Kakor hitro ni nobenega družbenega razreda več, ki bi ga bilo treba zatirati, kakor hitro so se z razrednim gospostvom in z bojem za individualni obstoj, bojem, ki temelji v dosedanji proiz-vodni anarhiji, odstranile tudi iz tega izvirajoče kolizije in ekscesi, ni ničesar več, kar bi bilo trega zatirati, ni ničesar, za kar bi bila potrebna posebna sila za zatiranje, država. Prvo dejanje, ki z njim država v resnici nastopi kot predstavnik vse družbe, — to je, ko se polasti proizvajalnih sredstev v imenu družbe — je hkrati njeno zadnje samostojno dejanje kot države. Poseganje državne oblasti v družbene odnose postaja od področja do področja odveč in zamre potem samo od sebe. Vladanje nad osebami prepusti svoje mesto upravljanju s stvarmi in vodstvu proizvajalnih procesov. Država se ne odpravlja, država odmre.."
Glejte, tako nas učita Marx in Engels. Kako pa je govoril Stalin na XVIII. kongresu VKP(b) 1939. leta? Prvič, vprašanje Engei-sovih formulacij o odmiranju države je spravil v odvisnost z dvema pogojema in rekel:
,,Ali je pravilna ta Engelsova teza?
Da, pravilna je, toda z enim izmed teh dveh pogojev: a) če proučujemo socialistično državo samo z vidika izključno no-tranjega razvoja dežele, če že vnaprej abstrahiramo mednarodni faktor ter zaradi lažjega raziskavanja izoliramo deželo in državo od mednarodnega okolja, ali b) če predpostavljamo, da je sociali-zem zmagal že v vseh deželah ali v večini dežel, tako da imamo namesto kapitalistične obkolitve socialistično obkolitev, da ne grozi več nevarnost napada od zunaj, da ni več potrebe za kre-pitev armade in države."*
Takoj zatem pravi, da funkciia države ,,kot organizatorja gospo-darstva" še ostane, da pa ne obstaja funkcija sovjetske države do notranjih odnosov, temveč samo zoper zunanji svet. Rekel je:
,,Osnovna naloga tega obdobja (govori o drugi dobi sovjetskega razvoja — J.B.) je bilo organiziranje socialističnega gospodarstva po vsej deželi in uničenje zadnjih ostankov kapitalističnih ele-mentov, organiziranje kulturne revolucije, organiziranje popol-noma sodobne armade za obrambo dežele. V skladu s tem so se spremenile tudi funkcije naše socialistične države. Odpadla je, odmrla je funkcija vojaškega zatiranja znotraj dežele, kajti izko-riščanje je uničeno, izkoriščevalcev ni več in nikogar ni, da bi ga zatirali."5
Indalje:
,,Kar se tiče naše armade, kazenskih organov in obveščevalne službe, ne obračajo več svoje čete navznotraj, marveč navzven, zoper zunanje sovražnike. ... Ostala je in se v vsem obsegu razvi-la funkcija gospodarskoorganizatoričnega in kulturno-vzgojnega dela državnih organov." 6
Tako postavlja Stalin vprašanje odmiranja države ter razlaga stanje v Sovjetski zvezi 1939. leta. Za 1939. leto res lahko rečemo, da je živela Sovjetska zveza v pravem pomenu besede obkoljena dd kapitalističnih držav. Toda po drugi svetovni vojni, ko je prav okoli Sovjetske zveze nastala cela vrsta novih socialističnih držav, ne moremo v nobenem primeru govoriti, da jo obkrožajo kapitali-stične sile. Govoriti, da so funkcije države kot oborožene sile, ne samo armade, temveč tudi tako imenovanih kazenskih organov, usmerjene samo navzven, pomeni govoriti nekaj, kar resnično ni imelo nobene zveze s stvarnostjo, prav kakor nima zveze z današnjo stvarnostjo v Sovjetski zvezi. Kajti kaj dela ogromni birokratski centralistični aparat? Ali so njegove funkcije usmerjene navzven? Kaj delata NKVD in milica? Ali so njune funkcije usmerjene navzven? Kdo in s čigavo pomočjo deportira milijone državljanov raznih narodnosti v Sibirijo in na Daljni sever? Nemara ne bodo trdili, da so to ukrepi zoper razrednega sovražnika, menda ne bodo rekli, da so celi narodi razred, ki ga je treba uničiti? Kdo ovira in onemogoča borbo mišljenja v Sovjetski zvezi? Ali ne dela vsega tega najbolj centralizirani, najbolj birokratski državni aparat, ki prav v ničemer ni podoben državnemu stroju, ki odmira? V eni stvari pa ima Stalin prav, ako se ta uporabi za današnji čas, in sicer, da so tu res tudi funkcije državnega stroja, ki so usmerjene navzven. Toda dodati je treba še to, da so usmetjene tja, kjer je to potrebno in kjer ni potrebno. Usmerjene so tudi na vmešavanje v notranje zadeve drugih držav in proti volji narodov teh držav. Potemtakem niso to niti najmanj funkcije neke socialistične odmi-rajoče države, marveč so bolj podobne funkcijam nekega imperiali-stičnega državnega stroja, ki se bori za vplivna področja in podjar-mljenje drugih narodov.
Dalje, kako postavlja Stalin vprašanje o vlogi partije v odnosu do države? V svojih delih ni nikjer določil vloge partije v prvi fazi komunizma, to je, v socializmu. Vlogo partije je omejil na vodstvo državnega aparata, ki še nosi obeležje razredne družbe. Potem-takem ni nič čudnega, da se partija v Sovjetski zvezi vedno bolj birokratizira in zrašča z birokratskim državnim aparatom v eno celoto, to je, istoveti se z njinrv, postaja tudi sama del birokratskega aparata ter tako izgublja zvezo z Ijudstvom in z vsem tistim, kar bi bila zares njena dolžnost To pa je: dolžnost organizatorja in naj-aktivnejšega soudeleženca v vseh političnih, kulturnih in gospo-darskih akcijah, dolžnost organizatorja množične kontrole in neposrednega sodelovanja na vseh področjih družbene dejavnosti, dolžnost, da s svojim zgfedom dviga polet v ustvarjalnih množicah. Omejiti partijo in njeno vlogo na birokratski aparat, na del držav-nega stroja za prisiljevanje, za izvajanje raznih prisilnih ukrepov — to nasprotuje Leninovemu nauku o vlogi partije v prvi, prehodni
fazi, ki je ta, da vodi in vzgaja, ne pa, da Ijudi prisiljuje h kakšni stvari. Ta šablona se je bila začela prakticirati že tudi pri nas, toda ukrenili smo vse potrebno in strogo se bomo varovali enake prakse pri nas.
Kako pa sodijo sovjetski voditelji o razvoju v komunizem? V marksistični znanosti se nikjer ne govori o prehodu v komunizem v skokih, čeprav se govori o dveh fazah, o nižji in višji fazi komu-nizma, ki predstavljata eno celoto, v kateri postopoma prehaja nižja faza v komunizem. Govori se o postopnem razvoju v višjo fazo komunizma, potem ko se bo proletariat polastil oblasti. Kljub temu pa postavljajo sovjetski voditelji stvar tako, kakor da bi mogli oni določiti, kdaj se lahko misli, da se je izvršil prehod v višjo fazo komunizma. To ni nobena šala, temveč žalostna resnica, saj je vsem znano, da je Stalin že 1939. leta objavil, da je socialistična družba že zgrajena, Molotov pa je 1948. leta proglasil prehod v višjo fazo komunizma.
Poglejte, kako je Marx definiral prehod v višjo fazo:
,,V višji fazi komunistične družbe, ko izgine zasužnjujoče podrejanje posameznikov delitvi dela in s tem tudi nasprotje med duševnim in telesnim delom: ko delo ni več zgolj življenjsko sred-stvo, marveč postane samo prva žjvljenjska potreba: ko z vse-stranskim razvojem posameznikov narastejo tudi proizvajalne sile in ko vsi viri družbenega bogastva polneje tečejo — šele tedaj bo mogoče popolnoma prekoračiti ozko obzorje buržoaznega prava in bo družba lahko zapisala na svojo zastavo: Vsak po svojih sposobnostih, vsakemu po njegovih potrebah." 7
Glejte, tako je z višjo fazo komunizma, od tega pa so v Sovjetski zvezi še zelo daleč, in mi seveda tudi.
Nekateri Ijudje so mislili, in nekateri še vedno mislijo, da je bilo upravljanje s proizvajalnimi sredstvi rešeno s tem, da so bili postav-Ijeni za direktorje ali upravitelje najboljši delavci. To je dobra stvar, i kajti tako pridejo na taka mesta Ijudje, ki jim lahko zaupamo, ki jim zaupa država delovnega Ijudstva. Preko delavca — direktorja, ki je sam izšel iz vrst delovnih Ijudi, ima z ene strani Ijudska država boljšo kontrolo nad poslovanjem, na drugi strani pa tak direktor 1 bolje razume razne potrebe delavcev ter bolje skrbi za delavce in za državo, to je, Ijudsko lastnino. Sicer je bil to najnujnejši ukrep ob prevzemu proizvajalnih sredstev v državne roke, vendar je razumlji-vo, da tako ne more ostati, ako se hočemo izogniti mnogim riepri-! jetnostim, ki bi v daljši dobi zaradi tega lahko nastale. To je eno, drugo pa je, da tako še ne bi uresničili parole ,,Tovarne delavcem" in  prav  tako  ne  bi mogli ostvariti  ideje o odmiranju državnih funkcij v gospodarstvu.
Kakor sem že prej omenil, je zakonski načrt, ki bi ga morali sprejeti, izredno važen za nadaljnji pravilni razvoj naše socialistične države, čeprav tega vprašanja še ne rešuje popolnoma, ker pomeni samo korak dalje v komunizem. Pri upravljanju gospodarstva državne funkcije še ne bodo popolnoma prenehale, toda niso več izključne. Slabele bodo zaradi tega, ker bomo k upravljanju pri-tegnili delovne Ijudi. Ti bodo svoje pravice, da bi kot proizvajalci tudi upravljali proizvodnjo, dobili postopoma, ne naenkrat, v celoti. Zakaj dobivajo delovni Ijudje svoje pravice postopoma in ne naenkrat? Ali bo to trajalo dolgo in kako dolgo? Ni mogoče odgovoriti, kako dolgo bo to trajalo, ker je odvisno od raznih okoliščin. Odvisno je od tega, kako hitro bo napredoval kulturni razvoj, to je, vsestranska izobrazba delavcev, da bi bili v vsakem pogledu sposobni za uspešno upravljanje tovarn, rudnikov, transporta itd. v korist skupnosti, kajti brez tega delavci ne bi mogli voditi evidence in opravljati kontrole. Brez kulturnega dviga delavci ne bodo mogli popolnoma obvladati tehnike upravljanja. To je, dalje, odvisno od tempa razvoja proizvajalnih sil itd.
Kulturno dviganje delovnih Ijudi je tem važnejše za nas ter je eden izmed najtežjih problemov zaradi tega, ker je bila naša država J glede stopnje proizvajalnih sil med najbolj zaostalimi državami v Evropi. Naša industrija se je začeia šele sedaj razvijati s polnim zagonom. Potemtakem je pri nas odvisno hitrejše ali počasnejše prenašanje vseh funkcij gospodarskega upravljanja na delovne Ijudi tudi od hitrejšega ali počasnejšega razvoja proizvajalnih sil. To je v prvi vrsti odvisno od delavcev samih, od njihove prizadevnosti, da bi izdelali čimprej in čimveč potrošnih dobrin, od njihovega smisla za varčevanje, ne pa za razsipavanje itd. Lenin pravi:
,,Komunizem se začenja tam, kjer se pojavlja samopožrtvo-valna skrb navadnih delavcev, skrb, ki je močnejša kot težave dela za to, da bi povečali storlnost dela, da bi ohranili vsak pud žita, premoga, železa in drugih proizvodov, ki jih ne dobivajo delavci osebno niti njihovi ,bližnji'f temveč oni ,daljni", to je, družba v celoti."8
Zakaj poudarjam na prvem mestu nujnost kulturnega razvojal Ako pogledamo, kolikšno je bilo število industrijskih delavcev v stari Jugoslaviji in kolikšno je danes in kolikšno še bo, potem ni težko uganiti, za kaj gre. Kdo prihaja danes v industrijska in druga podjetja? Kmetje. Ogromno število kmetov oziroma polkmetov in poldelavcev prihaja v podjetja in te je treba najprej izučiti za de-lavce, šele nato pa vzgajati za delavce—upravitelje. To ni kratko-trajen in lahek posel, lotiti se ga je treba z resnostjo in požrtvo-valnostjo ter ga energično obvladati. Pri vzgoji teh novih delavcev bomo imeli pri velikem delu delavcev, tudi danes ga imamo, nemalo opravka s tujimi pojmovanji o njihovi dolžnosti kot de-lavcev, o njihovem odnosu do države in Ijudske lastnine itd.           M
Vzemimo za primer dejstvo, da mnoge objekte, pa celo nekatere največje tovarne, rudnike in drugo gradimo in odpiramo prav v najbolj zaostalih krajih, kakor so najbolj zaostali predeli Bosne, Sandžak, Makedonija, Kosovo in Metohija, Lika, Crna gora itd., torej povsod tam, kjer je bilo doslej zelo malo ali skoraj nič indu-strije. Kdo pa bo delal v teh tovarnah, rudnikih in drugih podjetjih? Kmetje iz teh zaostalih krajev. Siromašni kmetje iz teh zaostalih krajev morajo priti in tudi bodo prišli v te tovarne in rudnike. Iz siromašnih kmetov katerih generacije so cela stoletja životarile na najnižji stopnji kulturnega in življenjskega standarda, morajo postati zavedni delavci, graditelji boljšega življenja zase in za vso socialistično skupnost. To ne bo lahek in hiter proces. Tega se zavedamo, ker imamo že danes precej izkušenj o tem, kako težko je vzgojiti iz polkmeta, poldelavca zavednega in disciplini-ranega industrijskega delavca. Da bi to dosegli, so potrebni veiiki napori, potrebno je vztrajno dokazovanje tem poldelavcem, da bodo postali v naši socialistični državi ne samo proizvajalci v indu-striji, rudarstvu itd., temveč tudi lastniki proizvajalnih sredstev. Treba jim je dokazati, da so z vstopom v'tovarne, rudnike in druga podjetja postali njihovi lastniki. Ne tisti košček nerodovitne zemlje, ki jim nikoli ni nudil možnosti za življenje, vredno človeka,
temveč tovarne, rudniki in drugo jim lahko zagotovijo boljše življe-fije, kakor so ga imeli oni in njihovi predniki! Čemu je potrebno, da postanejo ti polkmetje — poldelavci zavedni industrijski de-lavci? To je v prvi vrsti potrebno zaradi tega, ker gradimo številne jtovarne in podjetja, odpiramo vedno nove rudnike, skratka, indu-ttrializiramo našo socialistično državo, da bi jo naredili bogatejšo, da bi bila neizkoriščena bogastva dostopna vsem državljanom naše države, da bi se mogli Ijudje s tem bogastvom okoriščati itd. Da bi (nogle te tovarne, rudniki itd. obratovati, so potrebni delavci, ki oodo obvladali novo, sodobno tehniko in jo spravili v pogon. To sodobno tehniko ne bo mogel upravljati polkmet, ki bo mislil na (voj košček nerodovitne zemlje kakor na sodobna proizvajalna sredstva, ki sedaj pri nas niso več zasebna, kapitalistična, temveč iružbena lastnina vse naše skupnosti. Teh ne upravljajo več kapi-talisti ali njihovi dobro plačani, zvesti uradniki, birokracija, ki je ikrbela samo za koristi kapitalistov, to je, za to, da so \z delavca
tisnili čimveč profita za kapitalistični žep, od česar je dobila
robtinico tudi ta birokracija.
Danes bodo pri nas upravljali te tovarne, rudnike in drugo sami elavci. Oni sami bodo odločali, kako in koliko bodo delali, oni )do vedeli, čemu delajo in zakaj bodo uporabljali uspehe svojega ila. Da bi to dosegli povsod v naši državi, tudi v najbolj zaostalih ajih, moramo vztrajno premagovati zaostalost, moramo dvigniti jlkmete na stopnjo zavednih industrijskih delavcev, ki bodo ra-umeli i svoje dolžnosti i svoje pravice graditeljev socializma.
Iz navedenega vidimo, da so na poti graditve komunizma v neki aostali državi, kakršna je na primer naša, izredno velike težave. oda kaj sedaj? Ali bomo čakali, da bodo vsi delavci enako ametni in sposobni za upravljanje podjetij? Razumljivo je, da ne, er bi morali v tem primeru neskončno dolgo čakati. Prav v pro bsu upravljanja, v neprekinjenem prbcesu dela in upravljanja si odo delavci pridobili potrebno izkustvo. Spoznali bodo ne samo roces dela, temveč tudi vse probleme svojega podjetja. Delovni udje se bodo mogli samo v praksi naučiti uporabljati evidenco, »oznavati, koliko materiala smejo porabiti in koliko ga morajo rihraniti, spoznati, za kaj vse se porabi njihovo delo, to je, kam e njihov presežek dela in za kaj se uporablja. Spoznali bodo, ilikšna mora biti akumulacija njihovega podjetja kotdela splošne nske akumulacije in do katere visine lahko povečajo s pre-italim presežkom proizvodov, svoj življenjski standard. Seznaniti morajo, s kolikšnim in kakšnim tempom morajo povečati storil-«t dela itd. Brezpogojnose morajo seznaniti z delovno disciplino, ijti od trenutka, ko prevzamejo delovni Ijudje odgovornost za elovanje pri upravljanju gospodarstva, je vprašanje delovne di-iipline njihova prva dolžnost.
Zelo važna stvar za svete delovnih kolektivov bo, da bodo vpli-\ na to, da bo delovna sila čimbolj racionalno razporejena, da ne
o dovoljevali, da bi se v njihovih podjetjih vgnezdila nepotrebna, sproduktivna delovna sila oziroma odvečna birokracija v admini-raciji, ker se bodo tako samo povečali proizvodni stroški in nanjšala rentabilnost njihovih podjetij, kar bo šlo na škodo vsega olektiva. Treba je znati razlikovati potrebo po specialistih od jvečnega administrativnega neproduktivnega aparata.
Izročitev tovarn, rudnikov itd. v upravljanje delovnim kolekti-im bo onemogočila, da bi se v našem gospodarstvu vgnezdila -iezljiva bolezen, ki ji je ime birokratizem. Ta bolezen se ne-fjetno lahko in hitro prenaša z buržoazne družbe in je nevarna v ehodni dobi, ker kakor polip s svojimi lovkami zapleta in ovira ivilni in hitri razvojni proces. Birokratizem spada med največje ažnike socializma prav zaradi tega, ker se neopazno vtihotaplja ise pore družbene dejavnosti, ne da bi se Ijudje v začetku tega zavedali. Zgrešeno bi bilo misliti, da birokratizem ni začel njati korenin tudi pri nas. Tudi pri nas se je začel vtihotapljati ne ustanove, v državni aparat in gospodarstvo, toda rni se tega amo in smo izdaii celo vrsto ukrepov, da bi ga onemogočili. ne zadostujejo kampanjski ukrepi, marveč neprekinjena borba oja Ijudi.
enin pravi, da sta kulturna in tehnična zaostalost najugodnejša ,da se v njih zakorenini birokratizem. Hkrati pa tudi pove, kako \ najlaže oziroma edino mogoče z uspehom boriti zoper njega.
^Boriti se zoper birokratizem do konca, do popolne zmage Injim, je možno samo tedaj, ako bo sodelovalo pri upravljanju (prebivalstvo. V buržoaznih republikah je bilo to ne samo hogoče, to je preprečeval celo sam zakon. Najboljše buržoazne ilike, pa naj so še tako demokratične, imajo na tisoče za-kih ovir, ki preprečujejo delovntm Ijudem, da bi sodelovali. | upravljanju. Storili smo, da takih ovir pri nas ne bo, toda ej nismo dosegli, da bi mogle pri nas delovne množice so-iti pri upravljanju, — razen zakonov je treba upbštevati tudi umo raven, ki je ne moreš podrediti nobenemu zakonu. Ta kulturna raven je vzrok, da so sovjeti, ki bi morali biti na gi svojega programa organi upravljanja po delovnih Ijudeh, sko organi upravljanja za delovne Ijudi preko najnaprednej-isloja proletariata, ne pa defovnih množic."9
po je zaradi kultume zaostalosti, o katerigovori Lenin, in v tem varnost, da se upravljanje birokratizira.
Iz Leninovih besed spoznamo, da cvete birokratizem posebno tam, kjer je zaostalost večja, kar najbolj jasno govori, kje moramo iskati korenine birokratizma. Ali nam to ne dokazuje, da cvete birokratizem prav tam, kjer se Ijudje še ne zavedajo, da je birokra-tizem škodljiv pojav za socializem, ki ga ni mogoče izkoreniniti samo z dekreti od zgoraj, temveč se mora boriti zoper njega v vsakdanji praksi sleherni zavedni človek. Pri tem ni treba misliti, da lahko zavlada birokratizem samo v visokih ustanovah in da je to spodaj teže. Ne, tudi navzdol do najnižjih državnih in gospodarskih administrativnih ustanov prodira birokratizem, če se ne borimo zoper njega. Razumljivo je, da je tragično za socialistično državo, ako se v njej utrdi birokratizem od najvišjih do najnižjih ustanov, ako vrhovi ne vidijo ali nočejo videti njegove škodljivosti. Da bi birokratizem uspešno pobijali, ni dovolj, da ukrepamo zoper njega samo zgoraj, v najvišjih uradih, medtem ko spodaj mislijo, da baje ni nevaren. Pa še kako je nevaren tudi spodaj. To je pri nas poka-zala tudi praksa. Potemtffkem je birokratizem nevaren tudi v admi-nistraciji republik, v administraciji oblasti, v administraciji okrajev in krajevnih organov, v administraciji raznih trgovskih in drugih gospodarskih ustanov in nujno je, da se s podporo najširših množic borimo zoper njega in ne dovolimo, da bi se ta za socializem škodljivi pojav razširil.
Danes, ko ima Ijudstvo v svojih rokah ne samo državno admi-nistracijo, temveč celotno gospodarstvo, je Ijudstvo tudi kompe-tentno, da budno nadzira delo tistih, ki so v administraciji zato, da opravljajo svoje dolžnosti v korist socialistične skupnosti. Delovni kolektivi in njihovi sveti, ki bodo upravljali tovarne, rudnike itd., bodo imeli zelo važno nalogo, namreč, da onemogočijo birokratske metode v upravljanju.
Vloga sindikatov
Vprašanje vloge sindikatov v novih pogojih, v pogojih sode-lovanja delovnih Ijudi pri upravljanju gospodarstva, se do neke mere spremeni, ker je funkcija sindikatov sedaj v glavnem usmerje-na v to, kar je v delu sindikatov najvažneje — na vzgojo, na vse-stransko kulturno dviganje delovnih Ijudi. Delo sindikatov usmerja-mo na to, da se novodošli delavci, to je bivši kmetje, s pomočjo vztrajnega dela sindikatov in pod vodstvom Partije čimprej otresejo drobnolastninskih navad, da se čimprej dvignejo na stopnjo najza-vednejših industrijskih delavcev, delavcev z novim, socialističnim odnosom do proizvajalnih sredstev, do tovarn, do rudnikov, do družbene lastnine, do dela. Te nove delavce je treba čimprej vzgo-jiti, da bodo neutrudni in požrtvovalni gfaditelji komunistične družbe, to je, lepšega in srečnejšega življenja vseh delovnih Ijudi.
V zvezi s sodelovanjem delavcev pri upravljanju podjetij oziroma proizvodnje sploh, slabi tista naloga sindikatov, ki so jo imeli v zvezi z zaščito delavskih koristi, kajti sedaj rešujejo to stvar delavci sami po svojih svetih oziroma upravnih odborih v proizvodnji. S tem se istočasno olajšuje dvojna vloga sindikatov, ki so morali na eni strani ščititi delavske koristi, na drugi strani pa so morali prav tako upoštevati koristi Ijudske države, koristi celote, koristi vse skupnosti. S tem da bodo seznanjali delavce med samim upravlja-njem proizvodnje z vsemi problemi: z akumulacijo, s proizvodnimi stroški, z raznimi številnimi težkočami, s katerimi so se morali doslej boriti samo direktorji oziroma dosedanje uprave in sindikati, bo v tem pogledu olajšano tudi delo sindikatov. To bo vsekakor mnogo prispevalo k utrditvi delovne discipline v tovarnah, rudnikih in drugih podjetjih.
Iz načrta zakona vidimo, da delovni Ijudje na najbolj demokra-tičen način prevzemajo svoje funkcije pri upravljanju. Delavske svete volijo neposredno s tajnim glasovanjem delavci in uslužbenci po tovarnah, rudnikih in podjetjih sploh. Ti delavski sveti in upravni odbori, ki jih izvolijo člani sveta iz svoje srede, morajo uživati vsestransko podporo sindikatov. Da bi bilo to mogoče, vsto-pijo v upravne odbore tudi člani delavskih in nameščenskih sindi-katov v tem podjetju, ki tako prevzamejo svoj del odgovornosti pri upravljanju, namesto da bi bili samo posvetovalni organi brez po-sebne odgovornosti oziroma brez odgovorne dolžnosti.
Ta zakon je eden izmed najbolj demokratičnih dejanj, ki smo jih do danes izvršili. V njegovi vsebini se kaže naša socialistična stvar-nost. Poglejmo samo dolžnosti in pravice delavskih svetov. 23. člen se glasi:
Delavski svet podjetja:
— odobrava temeljne načrte in zaključni račun podjetja;
— sklepa o upravljanju podjetja in o izpolnjevanju gospodar-skega plana;
— voli, razrešuje in odstavlja upravni odbor podjetja ali posa-mezne njegove člane;
— izdaja pravila podjetja z odobrenjem upravnega odbora višje-ga gospodarskega združenja oziroma nadrejenega državnega orga-na;
— razpravlja o poročiiih o deiu upravnega odbora in sklepa o odobritvi njegovega dela;
—  razpravlja o posameznih ukrepih upravnega odbora in sklepa o njih;
—  razdeljuje tisti del akumulacije, ki ostane na razpolago po-djetju oziroma delovnemu kolektivu.
Dalje, 27. člen govori o dolžnostih upravnega odbora v podjetju, in sicer:
Upravni odbor podjetja:
— sestavlja predloge za temeljne plane podjetja;
— sprejema mesečne operativne plane;
— skrbi za pravilno poslovanje podjetja;
— sestavlja predloge za notranjo organizacijo podjetja in pred-loge za sistematizacijo delovnih mest;
— sestavlja predloge za pravila o delovnem redu v podjetju in izdaja ukrepe za utrditev delovne discipline;
— sklepa  o postavljanju uslužbencev na vodilna mesta v podjetju;
— sklepa o pritožbah delavcev in uslužbencev zaradi odpovedi in zaradi notranje delovne razporeditve;
— izdaja ukrepe za pospeševanje proizvodnje, posebno pa za njeno racionalizacijo, za povečanje storilnosti dela, za znižanje proizvodnih stroškov, za izboljšanje kakovosti proizvodov, za var-čevanje, za zmanjšanje odpadkov in izvrženega blaga;
— sklepa o vprašanjih delovnih norm v podjetju;
— sklepa o proglašanju udarnikov in o racionalizatorskih in novatorskih predlogih;
— izdaja ukrepe za strokovno dviganje delavcev in uslužbencev v podjetfu, o plačah, o mezdah In napredcvanju delavcev in usluž-bencev, o zaščiti dela in socialnem zavarovanju kakor tudi o iz-boljšanju življenjskih razmer delavcev in uslužbencev v podjetju;
— sprejema načrt o izkoriščanju letnega dopusta delavcev in uslužbencev v podjetju;
— izdaja ukrepe za zaščito in pravilno uporabo splošne Ijudske lastnine, ki jo upravlja podjetje, in ukrepe za odkrivanje, prepre-čevanje in odstranjevanje škodljivih pojavov, razsipavanja in drugih oblik brezvestnih odnosov do splošnoljudske imovine.
Upravni odbor podjetja je odgovoren za izpolnitev plana in za pravilno poslovanje podjetja.
Ta dva člena govorita o tem, katere funkcije v naši proizvodnji, ki jih je doslej imela in opravljala država sama preko svojih pred-stavnikov ob sodelovanju sindikatov, prenašamo na delovne kolek-tive.
Odslej bo državna lastnina proizvajalnih sredstev, tovarn, rudni-kov, železnic, postopoma prehajala v višjo obliko socialistične last-nine. Državna lastnina je najnižja oblika družbene lastnine, ne pa najvišja, kakor mislijo voditelji ZSSR.
Glej, v tem je naša pot v socializem in to edino pravilna pot, ko gre za odmiranje državnih funkcij v gospodarstvu.
Naj si informbirojevci zapomnijo, da njihovo klevetniško vpitje ne more potemniti naše svetle poti graditve socializma.
Na drugi strani je ta naš zakon o sodelovanju delovnih kolek-tivov, to je, naših delovnih Ijudi, pri upravljanju državnega gospo-darstva, najkrepkejši odgovor na vprašanje, kje j6 resnična demo-kracija: ali tukaj pri nas ali tam pri tisti tako hvaljeni in opevani zahodni demokraciji. Pri nas je demokracija utemeljena na mate-rialni bazi za najširše množice delovnih Ijudi. Njo občutijo mno-žice, uporabljajo jo za uresničenje lepše in srečnejše bodočnosti za vse delovne Ijudi naše države. To je odgovor tistim na Zahodu, ki toliko govore, da pri nas ni prave demokracije, da je naša država policijska država itd., ki tako radi govorijo o pomanjkanju pri nas, da nimamo tega in onega itd. Da, pri nas res še primanjkuje marsi-česa, ker še ne moremo ustvariti dovolj sredstev, dovolj raznih potrošnih predmetov, dovolj vsega tistega, s čimer bi si Ijudje olep-šali življenje, dvignili svoj življenjski standard. Toda sedaj smo na pravi poti, da to ustvarimo in ustvarili bomo to za vse in ne samo za manjšino Ijudi kakor je to na Zahodu. Kaj koristi, če so na Zahodu vsa skladišča polna vsega, kar si človek iahko poželi? Kdo more danes tam ustreči svjji želji, da bi si to nabavil? Razumljivo je, da samo zelo onnejen sloj Ijudi. Vladajoči razred se lahko za-dovolji, ne pa ogromna večina delovnih Ijudi. To je potemtakem demokracija za manjšino, ker delovni Ijirdje, ki zaslužijo komaj toliko, da životarijo, ali pa brezposelni delavci in uradniki nimajo ničesar od take demokracije, ki jim jemlje sadove njihovega dela, nje same pa vzdržuje samo zato, da bi druge, dejansko sposobne, vzdrževali, to je, jim zagotovili bogate življenjske razmere. Medtem pa si mi prizadevamo, da bi uživali sadove svojega dela tisti, ki delajo, in v tem je materialno bistvo naše demokracije.
Zavedamo se, da se bomo morali še zelo mučiti, preden bodo naši delavci premagali vse težave, ki izvirajo iz naše zaostalosti. Toda bodimo prepričani, da bodo naši delovni Ijudje zmagovito prebrodili vse težave, ker se zavedajo, da je vprašanje zgraditve socializma njihova lastna stvar, da ga bodo mogli uresničiti samos svojim lastnim, vztrajnim, požrtvovalnim, ustvarjalnim poletom.
Naša Ijudska oblast je že od vsega začetka skrbela in tudi danes zelo skrbi za delovne Ijudi, za Ijudi naše države, ker ne bi bila Ijudska, če ne bi tako ravnala. Vse, kar se pri nas dela in gradi, ima edini namen: osrečiti naše delovne Ijudi, ustvariti jim boljše živ-Ijenjske razmere.
Sami delovni Ijudje iz mest in vasi so gospodarji svoje sedanjosti in svoje srečne prihodnosti. Kako hitro bodo dočakali srečno pri-hodnost, ko se Ijudem ne bo več treba toliko truditi, je odvisno od samih delovnih Ijudi v mestih in na vasi, je odvisno od njihove vztrajnosti, požrtvovalnosti in potrpežljivosti, od njihove priza-devnosti, od tega, da bo čim manj tistih, ki stoje ob strani, da vsakdo žrtvuje vse v vsakdanji borbi za izpolnitev petletnega plana, za povečanje storilnosti dela, za proizvodnjo čim več in čim boljših potrošnih predmetov za potrebe državljanov naše socialistične države.
Delavci v zadrugah, ki jih sami upravljajo, in delavci v tovarnah, ki jih bodo odslej sami upravljali, imajo danessvojo usodo resnično v svojih lastnih rokah.
2  Lenin, Izbrana dela, III. zveze, str. 197.
3  Engels, ,,Anti—Duhring", str. 324, Cankarjeva založba 1948.
4 Stalin, ,,Vprašanja leninizma", str. 659, CZ 1948.
5 Prav tam str. 662 — 663.
6 Prav tam str. 663.
7  ,,Marx, ,,Kritika gotskega programa", Izbrana dela, II. zv., str. 20. CZ 1951.
8 Lenin, Dela, tom XXIV, str. 342, III. ruska izdaja.
1  Lenin, Izbrana dela, III. zvezek, str. 194, Cankarjeva založba, Ljubljana1949.
9  Lenin, Dela, XXI, stran 145, III, ruska izdaja.
ZNANSTVENA POLITIKA
PETER BACHMAIER
ZA ČASA HRUŠČOVA IN   DREŽNJEVA
ZAČETKI REFORME  ZNANOSTI  PRI  HRUŠČEVU
Po koncu Stalinove ere ter po spremembi osnovnih potez politike na XX. kongresu KP SZ leta 1956 se je enotni centralni plan zrahljal, s tem pa je prišfo do neenakomernega razvoja posameznih področij nacionalnega gospo-darstva in posameznih obratov ali turistov znotraj nekega sektorja.
Eno teh protislovij, ki bi ga lahko pojasnili z raznovrstnimi interesi posameznih področij, trustov in obratov, je bilo protislovje med različnimi usmeritvami sovjetske znanosti in ,,produkcije", predvsem industrijskimi ministrstvi.
Tako kot so začele posamezne enote v gospodarstvu upoštevati svoje lastne interese in so s tem sprožale konfJikte, so se tudi znanstveniki čedalje bolj usmerjali k svojim ,,znanstveno trasatim" ciljem in kazali malo zanimanja, da bi svoje delo usmerjali glede na potrebe gospodarstva, da bi ,,produkcijsko usmerjeno" raziskovali. Posamezni inštituti so dobili večjo svobodo, zlasti pa so svoje pravice lahko razširili direktorji. Znanstveno raziskovanje v mnogih inštitutih se je čedalje bolj ločevalo od produkcijske prakse in družbenih potreb, tako da so vedno manj rezultatov njihovega raziskovalnega dela mogli uporabiti za nadaljnjo obnovo gospodarstva in družbe.
Problemi, ki so s tem nastopili, so se z imanentnim razvojem znanosti, z zastavljeno znanstveno—tehnično revolucijo v petdesetih letih še bolj zaostrili. Novi razvoj se je kazal v sirno naraslih finančnih dotacijah za znanost: medtem ko so leta 1950 v SZ dali za znanost nič več kot 874 milijonov rubljev, so leta 1960 dali že 3,2 milijarde in leta 1965 6,9 milijard rtibljev. Odsleta 1950 se je število raziskovalcev potrojilo, leta 1965 jih je bilo že 660.000. Število raziskovalnih inštitutov se je bilo leta 1965 zvišalo na 4.800, t.j. dvakrat več kot leta 1950. Pri diplomah za inženirje, ki so jih v SZ leta 1950 podelili 37.000 in v ZDA 61.000, se je odnos leta 1965 popolnoma preokrenil (41.000 v ZDA in 170.000 v SZ).1
Kljub vsemu pa je tehnološka vrzel med SZ in Zahodom postala očitna in je zadevala predvsem stroke, s katerimi določamo napredek v avtomatizaciji. Ti problemi so dosegli točko, na kateri se je sovjetska vlada morala ukvarjati z reorganizavacijo znanosti ter bila prisiljena določiti enotno nacionalno znanstveno politiko.
Glede na to so bile že na XXI. kongresu KP SZ leta 1959 postavljene zahteve po zbliževanju znanosti in produkcije terpo ustanovitvi znanstvenih inštitutov v obratih samih. Nekaj delegatov je zahtevalo centralno planiranje raziskovalnega dela, saj bi bilo tako mogoče dobiti natančne informacije o rezultatih znanstvenih del, mogoče pa bi bilo tudi odstraniti ti. paralelno raziskovanje, dvojne iznajdbe (Doppelerfindungen). Aprila 1961 je bilo odločilno zasedanje centralnega komiteja, ki ga lahko označimo za pravi začetek znanstvene politike SZ, saj se od takrat dalje gleda na izvajanje enotne nacionalne politike na področju znanosti kot na novo funkcijo države. Zasedanje CK je odločilo, da ustanovijo poseben državni komite za znanost in tehniko, ki naj bi imel nalogo voditi znanstveno raziskovanje vSZ in ga kontrolirati ter da skrbeti za prenos raziskovalnih izsledkov v produkcijo.
Poučno za primerjavo je, da so skupno državno planiranje in koordinacijo raziskovanja zastavili v zahodni Evropi skoraj v istem času: npr. v ZRN so leta 1957 ustanovili znanstveni svet in leta 1961 zvezno ministrstvo za znanstvena raziskovanja.
Z uvedbo CK KP SZ so aprila 1961 preko ustanovitve državnega komiteja za koordinacijo znanstvenega raziskovanja (od 1965 dalje Državni komite za znanost in tehniko) ustvarili centralno vodenje znanstvene dejavnosti.2 Uredba opozarja, da bi se znanost morala približati produkciji in da bi morali zagotoviti hiter prenos znanstvenih izsledkov v nacionalno gospodarstvo. Da bi te naloge izvedli, bi morali temeljno spremeniti dotedanjo organizacijo, ki je znanost često vodila v nepotreben paralelizem dela. Uredba poudarja, da sta v sedanji etapi znanstveno-tehničnega napredka pridobila odločujoč pomen koordinacija in planiranje. Nedvomno so izrazili dotedanjo nezadovoljivost organizacijskih oblik in zahtevali njihovo spremembo.
Med znanstvenimi ustanovami v SZ posebno pozornost posvečajo Akademiji znanosti ZSSR. Z uredbo so njene naloge radikalno omejili: v prihodnosti naj bi se koncentrirala na temeljno raziskovanje in rešitve dolgoročnih znanstvenih problemov, medtem ko bo celotno uporabno raziskovanje podrejeno enotnemu vodstvu ministrstev posameznih panog. Pomanjkljivosti v delu Akademije znanosti ZSSR in drugih znanstvenih ustanov nastajajo predvsem zaradi napak centralnega upravljalskega organa, ki je delo koordiniral. Da bi zagotovili to centralno vodenje in koordinacijo vseh znanstvenih del, izboljšali planiranje in pospešili prenos znanstvenih dosežkov v produkcijo, so oblikovali državni komite za koordinacijo znanstvenega raziskovanja.
Koordinacijo znanstvenega raziskovanja, ki nima ,,medpanožnega" karakterja, izvajajo ministrstva in narodnogospodarski sveti. Naposled so jstanovili strokovni svet državnega komiteja za znanost in tehniko, ki azpravlja o najpomembnejših problemih, ki so v zvezi z razvojem znanosti n tehnike, sestavljajo pa ga ugledni znanstveniki vseh strok in vodje vodilnih znanstvenih ustanov. Ta strokovni svet ima nalogo, da presoja najvažnejše probleme, ki so povezani z razvojem znanosti in tehnike, ter da določa temeljne smeri znanstvenega raziskovanja v SZ.
V teh ukrepih je mogoče razbrati jasno težnjo po preseganju sektorske in egionalne razdrobljenosti znanosti, po podreditvi znanstvenih del enotnemu :entralnemu planu in orientacijo v učinkovitost v produkciji, kar je razvidno tudi iz podrejenosti uporabnega raziskovanja ministrstvom posameznih panog.
Odprta interesna nasprotja so očitno prišla na dan na skupni konferenci ned predstavniki znanosti in partijskimi ter državnimi funkcionarji v <remlju. Kosigin je znanstvenikom očital, da so leta 1960 od 891 projektov, Dredvidenih v državnem planu, v polnem obsegu izvedli le 573 ali 64 %, nedtem ko se 54 projektov sploh niso lotili.3
Projekti mnogih inštitutov niso imeli niti teoretičnega niti praktičnega x>mena, je kritiziral Kosigin. Znanstvenike je pozval, da kritično analizirajo voja dela in potegnejo iz tega potrebne konsekvence.
S tem je Kosigin kritiziral težnjo sovjetske znanosti, v začetku tridesetih et še tradicionalno in po ostrem boju odstranjeno, namreč nagnjenje ikademskih avtoritet k ,,znanosti zaradi znanosti", k prosti izbiri aziskovalnih tem, ne ozirajoč se pri tem na interese države in družbe. To laravnanost so zadušili z vključitvijo inštitutov v državni plan in z iosedanjim izvajanjem planskega principa.
Za časa Hruščova je ta težnja zopet prišla do izraza in postala relativno,
ie ne tudi antagonistično, nasprotje državnemu vodstvu, ki takrat ni več
<astopilo   s   političnim   bojem,   ampak  je  skušalo  podreditev  znanosti
•teresom države in posebej produkcije doseči z organizacijskimi ukrepi,
edvsem s sistemom materialnih spodbud.
Zato je Kosigin predstavnike znanosti pozval, da privolijo v reformo istema znanosti in posebej v njeno logiko na osnovi aprilske uredbe 1961
er da sklepe spremenijo v dejanja.                                         T ? ,  , v *
. .   r                            «¦#*¦* i  < * -^   •
Po reformi 1961 najdemo v SZ tri organizacijskoločena področja, kjer se ukvarjajo   z  znanostjo  in   raziskovanjem:
—  akademija znanosti, ki se ukvarja skoraj izključno s temeljnim razisko-vanjem,
—  inštituti industrijskih  ministrstev, ki se ukvarjajo z uporabnim razisko-vanjem in razvojem,
—  visoke šole in univerze, ki se bolj kot prej ukvarjajo z raziskovanjem.
K temu lahko štejemo še četrto področje, ki je pravzaprav podrejeno industrijskim ministrstvom, napreč lastno raziskovanje, ki pa do danes znaša le 7 % vseh raziskovalnih del.
EKONOMIZACIJA ZNANOSTI
Nova politika premostiti prepada med znanostjo in produkcijo z ekonomskimi vzpodbujevalci, ,,ekonomiziranja znanosti", je postala pomembna predvsem po gospodarski reformi leta 1965, ki je bila Kosiginovo delo. Z gospodarsko reformo so se spremenili principi sovjetskega gospodarskega sistema. Reforma je radikalno omejila števila planskih postavk od okoli 40 do 50 na 8, povečala samostojnost podjetij in pravice direktorja, dvignila obseg realizirane produkcije ter s tem dobiček povzdignila v odločujoč kriterij. Osnovno vodilo reforme je bilo, da z razširitvijo blagovno-denarnih odnosov in materialnega vzpodbujanja doseže dvig efektivnosti proizvodnje.
Ni bil cilj reforme dati podjetjem dejansko neodvisnost in zopet vpeljati prosto tržno gospodarstvo. Kapital naj bi tudi v nbvem ekonomskem sistemu dotekal pretežno od države, vendar naj bi od sedaj nosil ,,ščit cene" (Preisschild): ,,Ena pot k rešitvi tega problema je v tem, da preidemo od svobodnega dodeljevanja sredstev za investicije k dolgoročnim kreditom" (Kosigin, septembra 1965).
Država nikakor ni izgubila svoje dominirajoče funkcije, marveč se je pojavila v vlogi finančnega kapitala, ki bi rad iz obratov, v katere je investiral, v obliki kreditov iztisnil maksimum dobička. Država ohrani kontrolo nad ddbički in delovno silo, toda spremenila se je notranja gonilna moč gospodarstva. Z reformo 1965 znanost zopet podvržejo ,,Verwertungsbedinungen der Kapitals" (Marx), zopet naj služi temu, da producira maksimum presežne vrednosti.
Te spremenjene usmeritve v gospodarstvu tudi za znanost niso bile brez pomena. Sovjetski ekonomist L. Gatovskij je v referatu pred Akademijo znanosti SZ 29. 11. 1965 pokazal odočilen pomen znanstveno-tehničnega
napredka za dviganje delovne produktivnosti ter predlagal uvajanje principov gospodarske reforme v znanost, predvsem uvedbo učinkovitega ekonomskega mehanizma za povišanje znanstvene efektivnosti.4
Konkretni predlog Gatovskega, ki so ga kasneje delno, toda ne v celoti uresničili, je bil v uporabi sistema gospodarskega računovodstva, torej v preureditvi znanstvenih inštitutov v ekonomsko samostojnost in uporabi dela glede na principe dobička.
Predlogi Gatovskega za reorganizacijo sovjetske znanosti so v sovjetski javnosti sprožili diskusijo, ki je naposled privedla k naslednjemu odločilnemu koraku reforme sovjetske znanosti. Z uredbo CK KP SZ in ministrskega sveta ZSSR oktobra 1968^ naj bi poizkusili uporabiti principe gospodarske reforme na področju znanosti tako, da bi centralni problem, povezavo znanosti in produkcije, rešili z uvedbo ekonomskih metod upravljanja. Uredba odprto kritizira znanost, češ da svoje naloge, torej zvišanje delovne produktivnosti v gospodarstvu, dosedaj ni izvršila ter da se ni osredotočila na reševanje najvažnejših znanstvenih problemov. Ta kritika je nadaljnjo opozorilo na latentni konflikt med znanostjo in produkcijo, saj odločilen očitek ni usmerjen proti pomanjkanju nivoja sovjetske znanosti, marveč proti njeni orientaciji, proti izboru tem njenega raziskovanja. Znanstveniki se često ukvarjajo s temami, ki ne ustrezajo vedno zviševanju delovne produktivnosti v gospodarstvu.
Jedro preureditve je v novi orientiranosti znanstvenih inštitutov, v spremembi kriterijev za znanstveno delo, ki se sedaj presoja po ekonomskem učinku doseženem s prenosom znanstvenih izsledkov v produkcijo. Z materialno udeležbo znanstvenih inštitutov v ekonomskem učinku njihovih del se začenja počasna — za sovjetsko industrijo vsekakor še vedno nezadostno občutna — sprememba inštitutov v podjetja, usmerjena k dobičku.6.
Medtem ko je reforma leta 1961 spremenila organizacijsko strukturo znanosti in poskusila prvo priblizevanje produkciji, so se sedaj, tudi z uvajanjem ekonomskih upravljalskih metod, spremenili kriteriji za presojanje znanstvene dejavnosti. Reforma naj bi pomagala preseči velik prepad med znanostjo in produkcijo ter problem prenosa, vendar ne vidi v tem političnega problema, marveč skuša rešiti problem s pomočjo ekonomskih metod, z metodami materialnega vzpodbujanja in udeležbe pri dobičku.
Nove ekonomske metode upravtjanja, ki jih je predvidela uredba oktobra 1968, so prvič uvedli 1. januarja 1969 v obliki eksperimenta na področju ministrstva za elektrotehnično industrijo. Ta novi sistem predvideva v vseh raziskovalnih in samostojnih inštitutih ekonomsko stimulacijo za uvajanje nove tehnologije, ki v bistvu temelji na odtegljajih od dobička, doseženega kot rezultat uporabe nove tehnologije. Novi sistem si je zadal za cilj, da naredi ekonomsko stimulacijo znanstvenih delavcev neposredno odvisno od dejanske ekonomske učinkovitosti njihovega dela. Tako so znanstvenotehnično raziskovanje tendenciozno osredotočili na take oblike tehničnega napredka, ki obljublja največ dobička.
V inštitutih ministrstva za elektrotehnično industrijo so dotedanje plačilne izvore omejili na dva: na centralni enotni fond za razvoj znanosti in tehnike panoge, ki je v ministrstvu oblikovan kot račun na državni banki, ter na gospodarske pogodbe za izvedbo naročil. Preko enotnega sklada ministrstvo ne financira več znanstvenih inštitutov, marveč dokončane dele nekega projekta.?.
Sistem financiranja v elektrotehnični industriji so medtem uvedli tudi v drugih ministrstvih — 1. julija 1975 v raziskovalne inštitute ministrstva za kemijsko industrijo, traktorje in poljedelske stroje in tudi v inštitute in projektivne biroje ministrstva za morsko floto. . V ustreznih odredbah sovjetske vlade je danes princip pogodbenega raziskovanja določen, okrepljena je vloga kreditov, ki jih raziskovalna organizacija dobi z določenimi predpostavkami, vračajo pa jih z obrestmi iz dobička. Neposredno centralno financiranje inštitutov čedalje močneje nadomešča plačevanje posameznih projektov preko pogodb. Danes je tri četrtine raziskovalnih del inštitutov industrijskih ministrstev plačanih s pogodbami, t.j. predvsem iz lastnih sredstev ministrstev in obratov ter nič več iz državnega proračuna. S tem se uveljavlja načelo, ki znanosti na zahodu ni neznano, da namreč ni več plačan znanstvenikov delovni čas, marveč njegov produkt.
FINANCIRANJE ZNANOSTI
Potrošnja za znanost v ZSSR iz državnega proračuna in drugih virov je zrasla od 22 milijard rubljev za petletko 1961 do 1965 na 46.6. milijar rubljev v letih 1966 do 1970, delež teh sredstev se je v narodnem dohodki povečal od 2.6 na 3.6 odstotka.9. Leta 1975 so znašali izdatki za znanost"3 17.4  milijard  rubljev ali  4.4  odstotka  narodnega dohodka, tj. za 40.1 odstotkov več kot leta 1970. V letih devete petletke 1971  do 1975 je-skupna vsota izdatkov dosegia 65.5 mitijard rubljevJO
Tabela 1: Razvoj stroškov za znanost v ZSSR, 1940—1197511 Stroški za znanost iz državnega proračuna in iz drugih virov+
Na začetku leta 1967 je sovjetska vlada sprejela uredbo „0 sprememt reda   za   planiranje   za   raziskovalno delo  z   razširitvijo  pravic voditeljc raziskovalnih ustanov". Ta uredba daje voditeljem pravico, da v okvirtt raziskovalnega inštituta izdelajo ter potrdijo strukturo in službene plane, določijo in spremenijo plače delavcev v okvirih plačilnega sklada, da znotr
skupnega proračuna določijo višino izdatkov za posamezne postavke plana in da opravijo spremembe v planu stroškov^. Uredba naj bi povezala centralno državno planiranje z iniciativo raziskovanih inštitutov in s tem povišala delovno storilnost inštitutov. Ta namen je imela že uvedba znanstvenega računovodstva (samofinanciranje) v raziskovalne inštitute leta 1961.
Raziskovalno delo plačujejo v SZ \z državnih financ, iz lastnih sredstev obratov in iz kreditov državne banke (slednje vsekakor še malo uporabljajo). Kot kriterij za določitev višine teh stroškov danes služijo raziskovalni projekti, ki naj bi jih izvedli v planskem obdobju. Plani za projekte so dejansko osnove za izdelavo finančnih planov.
Od leta 1962 izdelujejo finančne plane znanstvenih ustanov v okvirih plana za narodno gospodarstvo in državnih financ. To kaže okrepljeno vlogo država pri določanju raziskovalne politike, ki se odraža v sistemu financiranja in v ustanovitvi državnega komiteja za znanost in tehniko in tudi drugih državnih organov.
Nerešen problem sovjetske raziskovalne politike je optimalizacija odnosov med izdatki glede na etape znanstvenega dela: temeljno raziskovanje (teoretično), uporabno raziskovanje in razvoj.
V ZDA obstaja tendenca k povečanju stroškov za teoretične raziskave od 6.5 % leta 1957 na 12.4 % leta 196513.
Tabela 2: Izdatki vlade ZDA za raziskovanje
Podatki v odstotkih
Karakterdel                                       1957                           1958                     1959
Raziskovanje
(skupaj(                                                 100                             100                       100
Teoretično                                            6.5                              7.2                        7.2
Uporabno                                            17.8s                           16.2                      14.4
Poiskusna in                                                                     —
konstrukcijska                                    75.7                            76.7                      78.7
dela
1960             1961     1962             1963     1964             1965
100               100      100               100      100               100
7.3                8.8     10.6              10.9     11.2              12.4
17.4              20.4     21.6              21.7     20.1              21.5
75.3              70.3     67.8              67.4     68.7              66.1
Absolutna višina izdatkov za teoretična raziskovalna dela v Akademiji znanosti ZSSR ne presega 400 mil. rubljev, medtem ko znaša v ZDA preko 2 milijardi dolarjev (obe številki ne vsebujeta investicij)14.
Podatki o porazdelitvi potrošnje za Sovjetsko zvezo glede na etape znanosti so skrajno redki. Informacije o porazdelitvi izdatkov po podatkih Inštituta za konkretne socialne raziskave Akademija znanosti ZSSR so navedeni v tabeli 315.
Tabela 3: Izdatki za znanost v SZ                                          Izdatki v odstotkih
1967       1968
Izdatki za znanost brez investicij
za razvoj znanosti                                                                                100         100 od tega
jsTemeljne znanosti                                                                             12.7       12.9 Znanstveno-tehnična (uporabna)
raziskovanja                                                                                       60.0         60.5
azvojnadela                                                                                    27.3         26.6
lz zgornjega izhaja, da ZSSR, za razliko od ZDA, pretežni del svojih datkov za znanost porabi za uporabno raziskovanje, pri čemer se je ta lelež leta 1968 v primerjavi z letom 1967 povečal za 0.5 % in se je delež za razvojno delo zmanjšal celo za 0.7,%. Le približno četrtina sovjetske potrošnje za znanost odpade na razvojno delo, v ZDA pa dve tretjini.
Kot v drugih deželah tudi v SZ obstaja tendenca k hitrejšemu stopnjevanju izdatkov za opremo raziskovalnih inštitutov in izdatkov za plačilni sklad (Tabela 4)1°. Vendar SZ glede na opremo raziskovalnih inštitutov zaostaja za nekaterimi deželami. (Tabela 5p?
Tabela 4: Delež razlfčnih skladov v rasti izdatkov za znanost
Izdatki v odstotkih       Poprečni letni
dvig stroškov v odstotkih
|Karaktec stroškov                                       1965               1958
i znanost, brez                                            100              136.8                       11,0
vesticij za
injo objektov znanosti
Plačilni skladi                                                100              131.0                         9.4
Pprema, naprave, modeli, lateriali in drugi datki za znanstvene namene                     100              140.2                       11.9
jabela 5: MATERIALNA OPREMA RAZISKOVALNIH DEL taznanstvenika, v rubljih)
I                                                                     Izdatki                              Tehnična
I                                                       na znanstvenika                         opremljenost
I ¦'                                                glede na plače                          (v rubljih)
¦                                                        (v rubljih)
I                                                             10.000                                5.000
lademija znanosti SZ                                 7.650                                3.820
§A(1965)                                                41.000                              11.070
¦ngiija (1964)                                                  22.200                                    6.120
fancija (1965)                                                39.150                                  10.575
pN(1964)                                                      32.720                                    5.760
fconska (1963)                                                 7.080                                    1.972
Eljachmana, N. Simulina in M. Kotajeva bi z uvedbo licenc odpravili ,,niveliranje" v presoji dejavnosti znanstvenih inštitutov in jih zainteresirali predvsem za taka dela, ki so potrebna obratom. Prodaja licenc naj bi dovoljevala, da bi v inštitutih in konstrukcijskih birojih uvedli popolno samofinanciranje, saj bi sredstva za kritje raziskovanja izvirala iz prodaje licenc Oel teh sredstev bi mogli uporabiti za razrešitev inštitutov in nagrajevanje sodelavcev^.
Proti očitku, češ da so licence kategorije kapitalističnega gospodarstva, zagovorniki licenčništva odgovarjajo, da so v SZ vsi znanstveni rezultati državna lastnina in da zato s tem ni povezana nobena nevarnost oživitve kapitalističnih odnosov.
L. Rožneva opozarja na to, da je od gospodarske reforme naprej zakonitost blagovno-denarnih odnosov med obrati praktično in teoretično priznana in zategadelj ne obstaja noben argument, da takih odnosov ne bi razširili tudi na odnose med znanstvenimi inštituti in obrati.20
Dejansko taki odnosi obstajajo že, kot dokazuje Rožneva, med inštituti in obrati etektrotehnične industrije, pa tudi v nekaterih drugih industrijskih panogah, ki so temu eksperimentu sled;'e. Po pravni obliki ne gre za licenčne odnose, ker ni nobenih pogodb o nakupu in prodaji licenc. Pristojbine, ki jih obrati plačujejo inštitutom in konstrukcijskim birojem za uporabo znanstvenih izsledkov, pa so vendar licenčne pristojbine, saj so delež v dobičku, ki je dosežen z uporabo znanstvenih izsledkov v produkciji. Tudi izračunavanje višine teh pristojbin je podobno izračunu višine licenčnih pristojbin: tako tukaj kot tam je višina dobička odvisna od enote produkta, ki ga dobijo na temelju znanstvenega izsledka, pa tudi od množice produktov, od trajanja njihove produkcije tn od stopnje novosti. Rezultati raziskovalnih del, ki so nastali na iniciativo inštituta, naj bi bili, kot predlaga L. Rožneva, predmet svobodnega razpolaganja inštituta. V tem primeru naj bi inštituti imeli pravico, da licence za stroje, opremo, aparate, instrumente in tehnološke procese prodajo2^
Sovjetska ekonomistka dodaja, da bi uvajanje patentov in licenc za znanstvene iznajdbe lahko omejilo merila uporabe teh iznajdb v produkciji in zavrlo tehnični napredek obratov. Vendar na to odgovarja, če bodo podjetja prisiljena licence kupovati, bodo ravno tako močno prisiljena, da produkcijo licenc organizirajo sama.
,,Tako se krepi materilna zainteresiranost inštitutov in konstrukcijskih birojev za take pridobitve znanosti in tehnike, za katere je možno pridobiti patent ali prodati licenco ter tako pokriti stroške raziskovanja ter ustvariti dobiček22".
Tam, kjer izvajajo znanstveno produkcijo preko pogodb, jo prodajajo po individualnih cenah in je naročniku na razpolago. Zato je pričakovati, da bo SZ po eksperimentih v raziskovalnih organizacijah elektrotehniške industrije, nekaterih drugih panog in tudi na temeiju predlogov znanih sovjetskih ekonomov prešla k popolni uvedbi patentov in licenc
Licenčni odnosi pa se ne razvijajo le znotraj SZ, marveč tudi med deželami SEV. Menjava znanstvenotehničnih dosežkov med temi deželami je dosedaj uspevala v bistvu na nekomercialni bazi. Sofijski dogovor, ki so ga sklenili v interesu vzajemne pomoči, o brezplačni izmenjavi znanstveno-tehničnih dosežkov (dokumentacij) med dežetami SEV, je bil dolga leta bistvenega pomena za preseganje znatnih razlik znanstveno-tehničnih nivojev. Medtem pa so se s političnimi in gospodarskimi reformami pogoji v posameznih nacionalnih gospodarstvih temeljno spremenili. Materialna zainteresiranost obratov, pa tudi posameznih nacionalnih gospodarstev je navsezadnje naravnana na to, da se doseže čim višjo ekonomsko korist z uporabnimi raziskovalnimi sredstvi. Pri brezplačni menjavi znanstvenih dokumentacij komajda obstaja ekonomska nuja in ekonomska spodbuda za hitro izmenjavo raziskovalnih dosežkov. Zategadelj je bila menjava raziskovalnih izsledkov med deželami SEV delno zvezana z velikimi časovnimi zamudami. Do danes so znotraj SEV dosegli daljnosežno soglasje, da začnejo tudi plačljivo izmenjavo23.
KONCENTRACIJA IN CENTRALIZACIJA ZNANOSTI
V   zadnjih desetih do petnajstih letih je v sovjetski industriji prišlo do procesa     koncentracije    produkcije,    izraženem    tudi    v    izoblikovanju monopolističnih   organizacij   (produkcijskih   združenj),   ki   obsegajo  več obratov hkrati.
Delež obratov z več kot 1000 zaposlenimi v splošnem obsegu industrijske bruto produkcije se je v zadnjih 12 ietih zvišal od 53 na 61 %. Rasel je tudi pomen ,,industrijskih gigantov", t.j. obratov z obsegom produkcije večjim od 10 mil. rubljev. Oanes štejemo k takim enega od sto obratov, njihov delež v bruto produktu industrije pa znaša eno tretjino2^.
V  zadnjih letih so najpogostejša oblika koncentracije proizvodnje postala produkcijska združenja, ki jih lahko primerjamo z zahodnjaškimi trusti. Leta 1973 je bilo v SZ 4500 takih združenj, od teh v leningrajskem predelu 105, medtem ko jih je leta 1962 tam bilo le 925.
Združenje prevzame vrsto ekonomskih in produkcijskih funkcij, ki so jih podjetja prej izvajala samostojno. Tako združenje si podredi sklade posameznih obratov in tudi raziskovalnih inštitutov in konstrukcijskih birojev.
Ta proces koncentracije produkcije so bistveno pospešili tudi s patentništvom oz. z odpravljanjem različnih oblik, ki so utesnjevale neovirano širjenje znanstvenih iznajdb.
Hkrati z izoblikovanjem monopolom podobnih organizacij v sovjetski industriji — produkcijskih združenj — je prišlo do procesa koncentracije znanstvenih inštitutov, kar se v zadnjih tetih izraža v ustanavljanju znanstvenih centrov (veleraziskovalni centri). Po sovjetskem mnenju je kompleksni znanstveni center najbolj učinkovita oblika za regionalno znanstveno politko2^.
Stroški za raziskovanje na raziskovalca na področju kemije so v SZ emembno manjši kot v ZDA. Ti izdatki so zrasli v obdobju 1957-1963 za B%,vSZ pa po najbolj znanih preračunavanjih le za 17 %1°.
PONOVNO UVAJANJE . PATENTOV IN LICENC
Patent je ekonomska kategorija, povezana s privatno lastnino in tržnim
nspodaretvom: lastnik patenta posreduje izključno pravico do iznajdbe in
JDtudi lahko proda. Zategadelj so ga teoretiki vedno imeli za nezdružljivega
jocializmom, kjerse mora napredno izkustvo nezadržno širiti.
VSZ so zastopali v preteklosti mnenje, da niti posameznik niti kolektiv
imoreta imeti monopola nad znanstveno-tehničnimi dosežki, niti v obliki
itnine niti v obliki objekta užitka. Za iznajdbe in odkritja so izdajali
iplome in avtorska spričevala, ki za razliko od patenta nimajo izključne
ivice do lastnine iznajdbe. Na notranjem trgu v SZ ni bilo nakupa ali
jdaje licenc.
Vendar v zadnjih letih, po gospodarski reformi 1965, lahko opazujemo v izavi z uvajanjem novih metod, predvsem krepitvijo materialnih sistemov bud in blagovno-denarnih odnosov, tendence k ponovni uvedbi sistema čnega dohodka in plačevanja licenc. Po mnenju sovjetskih ekonomov L.
Tak center je del skupne državne mreže znanstvenih centrov, ki obsega raziskovalne ustanove, projektivne in konstrukcijske organizacije in visoke šole.
Po predstavah, ki jih ima sovjetska ,,znanost znanosti" (Dobrov), je kompeksen znanstveni center ,,regionalna skupina organizacij, ki imajo skupne znanstvene cilje in so združeni z informacijsko, organizacijsko in ekonomsko zvezo2?".
G.M. Dobrov posreduje razvidno podobo koncentracije znanosti v različnih regijah Ukrajine z analizo števila znanstvenikov na 10000 prebivalcev in s ti. lokalizacijskim indeksom. Zadnja postavka označujo odnos med deležem regije g!ede na število znanstvenikov (v odstotkih, glede na Ukrajino) in deležem te regije slede na število oseb, zaposlenih v Ijudskem gospodaretvu (v odstotkih). Sovjetske oblasti si prizadevajo predvsem zvišati lokalizacijske indice za vsak rajon, kjer naj bi osnovali industrijske komplekse in produkcijske stroke, ki zahtevajo okrepljeno znanstveno preskrbo.
S tega vidika kažejo najmanjšo stopnjo uporabe znanosti surovinske produkcijske panoge, najvišjo pa panoge, ki zaključujejo celoten produkcijski ciklus; še posebej tiste, v katerih temelji tehnologija in končni izdelki neposredno na najnovejših rezultatih znanosti.2**
Dobrova analiza kaže, da lokalizacijski indeks — odnos števila v znanosti zaposlenih oseb do števila diplomiranih znanstvenikov doseže najvišjo vrednost v Kijevu in na področjih: Harkov, Odese, Lvov, Dnepropetrovsk in Krim.
Najpomembnejši del ukrajinskih znanstvenikov je koncentriran v Kijevu, kjer dela 28 % vseh v znanstvenih inštitutih zaposlenih in 35.2 % vseh tituliranih znanstvenikov republike (od teh 3.44 % kandidatov znanosti in ^^^^doktorjevDM
Kijev je kljub razširitvi znanosti na druga področja republike okrepil svoj položaj vodečega centra raziskovalnih del Ukrajine in ga bo očitno tudi v prihodnosti obdržal.
Tabela 6: Delež znanstvenikov v Kijevu (v odstotkih glede na Ukrajino)3°
znanstveni            kandidati                         doktorji
Leto                                       sodelavci               znanosti                          znanost
1955                                       26.0                      30.0                                 36.4
1959                                       27.0                      32.0                                 37.0
1967                                       27.4                      34.7                                 42.0
1968                                       27.8                      34.6                                 42.0
1969                                       28.0                      34.4                                 42.7
V  14 letih se je delež le-teh glede na vse znanstvenike v Ukrajini povečal za 20 %, delež kandidatov znanosti za 4.4 % in delež doktorjev znanosti za 6.3%.
V   celotnem  znanstvenem   potencialu   republike  raste  tudi,  nekoiiko počasneje, delež industrijskih centrov Doneck in Dnepropetrovsk. V zadnjih letih  pa  ugotavljamo  padajoči delež področij Harkov in Lvov tako pri znanstvenikih kot tudi pri tituliranih znanstvenikih. Ta tendenca postane §e razločnejša,  če  primerjamo   podatke  za  obdobje   1955—1969. Pri  tem ugotavljamo posebej hiter padec števila visokokvalificiranih znanstvenikov, ki    delajo    v    harkovskih    znanstvenih    ustanovah.    Število    tituliranih znanstvenikov se je v omenjenem času zmanjšalo od 21.5. na 14.8% pri čemer samo v zadnjih letih od 16.1 na 14.8%. Na področju Lvova je ta delež padel od 7.8 na 7.2 %.
Tabela 7: Oelež znanstvenikov v Harkovu in Lvovu^i
Področja               Ukrajine
Harkov                 Lvov
Znanstveniki—skupaj            18.8                      6.75
Titulirani znanstveniki—1966   16.1                 7.8
Znastveniki—skupaj              18.4                      6.5
Titulirani znanstveniki-1967   15.2                7.5
Znanstveniki—skupaj            17.6                      6.6
Titulirani znanstveniki—1969  14.8                7.2
Te tendence so v medsebojni zvezi s procesom koncentracije in monopolizacije sovjetske industrije in se bodb zategadelj okrepljene nadaljevale tudi v prihodnosti.
Za posebno ,,progresivno" obliko organizacije znanosti imajo ustvarjanje kompleksnih znanstveno—izobraževalnih centrov (naučnoučebnye centry) — v Novosibirsku, daljnovzhodnem, severnokavkaškem in doneškem centru. Ti centri obsegajo enoten kompeks univerz, visokih šol, znanstvenih inštitutov, projektivnih in konstrukcijskih birojev in tehnoloških organizacij. Tu opravljajo teoretično in uporabno raziskovanje, izobražujejo tehnike, inženirje in znanstvenike z ustrezajočo specializacijo, da so sposobni obvladati cel cikel ,,znanost—produkcija" do serijske dovršitve.
Drugo smer, v katero se bo verjetno razvijala sovjetska znanstvena politika, je ustanavljanje obratov lastnega raziskovanja in razvoja. Že danes imajo velika podjetja kot ,,Elektrosila" (Leningrad), »Uzalmaš" (Sverdlovsk) in tovarna dvigal ,,Dinamo" (Moskva) svoje znanstvene inštitute in laboratorije. Raziskovanje, ki ga izvajajo tukaj, je po sovjetskih vesteh ekonomsko učinkovitejše od tistega, ki ga opravljajo v inštitutih določenih panog.
4- ..¦
1U
Potreba po velikih raziskovalnih inštitutih in projektivnih ter konstrukcijskih birojih znotraj velikih podjetij in združenj je verjetno smer, v kateri se bo še naprej razvijala organizacija uporabnega raziskovanja in razvoja.
Birokratske omejitve, ki danes obstajajo v SZ med posameznimi sektorji nacionalnega gospodarstva, med ministrstvi, kombinati in obrati, pa tudi med znanstvenimi ustanovami, vodijo k nezadovoljivemu pristopu k znanstvenim informacijam ter s tem k naraščajočemu številu ponovitev in dvojnih iznajdb. Sovjetski sistemski teoretik Dobrov, utemeljitelj sovjetske ,,znanosti znanosti", opozarja na to, da je bilo število ponovljenih del na področju tehnike leta 1960 v ZDA 10-20 odstotno, kar pomeni izgubo milijarde dolarjev. V SZ pa se je povzpelo število ponovitev in dvojnih iznajdb (Doppelergindungen) od 40 % leta 1946 na 85 % leta 1961. Od 1000 iznajdb, za katere uporabijo avtorsko pravico, ni povprečno le 240 do 280 duplikatov.33
Omejen dostop do informacij, ki je tudi v zvezi z uvedbo patentništva in licenc, je vodil skupaj z drugimi faktorji k intenziviranju centripetalnih tendenc v organizacijski strukturi sovjetske znanosti in h koncentraciji raziskovalnih inštitutov in laboratorijev na obrobja nekaj velikih mest, predvsem na področju Moskve, Leningrada Kijeva in Novosibirska.
Moskva in moskovsko področje razpolagata z 92, Leningrad z 39 in Kijev z 22 od vseh 805 višjih učilišč SZ, v Moskvi se torej nahaja več kot ena desetina vseh visokih šol.34
Pri raziskovalnih inštitutih je ta koncentracija na redke regije, predvsem v Ruski federaciji in v Ukrajini, šesočitnejša. Tri četrtine vseh tehničnih znanstvenikov v SZ pa je le nekaj nad polovico (54 %). Ruska federacija in Ukrajina razpolagata skupaj z 90 % vsega osebja v tehničnih znanostih, čeprav je njun delež le 70 % vsega prebivalstva SZ. Samo 10 % znanstvenikov tehnikov pride iz ostalih 13 republik, pa čeprav imajo 30% vsega prebivalstva. Pri doktorjih tehničnih znanosti je neenakost še večja: samo na RSFSR odpade 78% vseh doktoriev, medtem ko ostalim 14 republikam (47 % prebivalstva) ostane le 22 %.35
Po poročilu sovjetskega biologa Medvedova je samo na moskovskem področju 70 % vseh znanstveno pomembnih inštitutov s področja biologije, genetike, embriologije in biofizike. V okolici Moskve so naredili vrsto znanstvenih mest — satelitov, npr. Dubno, Puščino, Obninsk, Černogolovko, Krjukovi idr. 85 % članov in dopisnih članov Akademije znanosti ZSSR živi torej v Moskvi ali na moskovskem področju.36
TEORIJA ZNANSTVENO-TEHNIČNE REVOLUCIJE
Kakovostne in količinske spremembe sovjetske znanosti in s tem znanstvene politike je danes pojasnila U. znanstveno—tehnična revolucija in jih opravičila.
Že leta 1955 so v dokumentih julijskega plenuma CK KP SZ uporabili definicijo za celoto novih pojavov in procesov, ki so v zvezi z rezultati napredka znanosti in tehnike, definicijo pojma znanstveno—tehnične revolucije. Obširno karakteristiko vsebine znanstveno—tehnične revolucije je dal program KP SZ, sprejet na 22. kongresu leta 1951.37-
Za teorije znanstveno—tehnične revolucije je napredek znanosti in tehnologije univerzalno sredstvo za preseganje vseh protislovij družbe. Značilno je poniževanje vloge pravih ,,producentov", delovnega prebivalstva in pretiravanja ter preabsolutizacija pomena znanosti in tehnologije v družbenem razvoju, njihova predstavitev kot samostojnega in odločujočega faktorja moderne zgodovine, kot dejavniki, ki stoji nad družbo.
Ta preabsolutizacija vloge znanosti v posebni obliki odraža nezaupanje sovjetskih sociologov v sposobnost človeka in družbe, da se doseže kontrolo nad produkcijo in družbo. Z razširitvijo teh tez se razširjajo občutki nezavednosti človeka v ,,tehnični civilizaciji", češ da družbena gibanja, boj za preseganje, nimajo perspektiv.
,,Znanstveno—tehnična revolucije kot močna spodbuda napredku produktivnih sil ustvarja globalno možnost za zagotavljanje materialnega blagostanja, izpopolnitev socialne strukture družbe, izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev, vsestranski razvoj osebnosti in sanacijo človekovega okolja. Uspeh materialne produkcije ustvarja predpostavke za razširitev sfere duhovne kulture, za nove oblike prežh/ljanja prosteoa časa, za rast intelektualnega potenciala vsakega člana človeške družbe.3«*.
Ta fetišizacija znanstveno—tehnične revolucije v sovjetski misli sedanjosti je poučna paralela k določenim zahodnim teorijam ,,tehnološkega veka" ali ,,postindustrijske družbe", po katerih nameravata znanost in tehnologija za vedno izpeljati konec vseh ideologij in odstraniti antagonistična protislovja v družbi.
Po Radovanu Rihti, najbolj znanem teoretiku znanstveno—tehnične revolucije, je samo vprašanje časa, kdaj bo napredek znanosti in tehnologije, ,,druga industrijska revolucija", kot jo imenuje, ,,revolucionirala celotno družbo" in oblikovala ,,novo civilizacijo"39.
,,Resnično nova družba, komunizem", pravi Rihta, ,,more biti graditev samo, če je tradicionalni industrijski sistem nadomeščen z novo bazo znanstvene, tehnične civilizacije. Rihta govori o ,,novi civilizaciji", o ,,civilizacijskem procesu novega tipa" in hoče s tem povedati, da so zakoni razrednega boja in historičnega materializma, ki jih je razvil Karel Marx, izgubili svojo veljavo^O.
Teorija znanstveno—tehnične revolucije izraža odpravo ločitve političnih in tehnižnih avtoritet, ki so prej veljale v SZ. Kaže, da je med državami in partijskimi voditelji danes tehnična izobrazba zamenjala politično orientiranost za kriterij članstva v partiji.^^.
Po teoriji znanstveno—tehnične revolucije so le redki profesionalni ,,eksperti" poklicani za vladanje, medtem ko je velika množica vseh, ki ne razpolagajo z ,,visoko specialno izobrazbo", izključeno iz demokracije.
Znanstveno—tehnična revolucija sproži tudi nove probleme glede razumevanja in razvoja demokracije. Uporaba najnovejših spoznanj znanosti in tehnike v vodenju zahteva visoko specialistično izobrazbo in potemtakem vedno večjo profesionalizacijo.42
Vodenje in nadaljnji napredek družbe sta odvisna samo še od tistih, ki so v sferi znanosti in tehnike, znanstveno—tehnične inteligence. Ta ideologifa naj opraviči vodečo vlogo tega sloja, njegovo zahtevo po vladanju in njegove priviligije ter reflektira njihovo popolno ločenost od produkcije in delovnega prebivalstva, Reflektira njihovo nezaupanje v ustvarjalno moč človeka, njihov strah, da bi prebudili iniciativo Ijudstva in se razkriva kot ideologija vladanja v prvotnem smislu besede.
POVZETEK
Pričujoča raziskava izhaja iz tega, da znanost ni avtonomna sila, ki sega sreko socialnih pojavov, temveč je posebno področje intelektualne tejavnosti človeka, ki na svoj lasten način izraža sociaino-ekonomski razvoj in njegova protislovja.
Funkcija znanosti v SZ danes izhaja iz narave razredne družbe vzpostavljene v SZ. Po novem je znanost v SZ podvržena pogojem zakona vrednosti, ki so ga ponovno vpeljati v gospodarstvo; znanost je postala eden najpomebmenjših instrumentov sovjetske oblasti. Znanstveniki sami so postali poseben, delno priviligiran sloj, ki dela ločeno od Ijudstva v zaprtih raziskovalnih centrih.
Potem ko je oblast prevzel H. S, Hruščov in po temeljnih političnih
premembah je bila leta 1961 izpeljana reforma znanstvenega sistema, ki je
emeljila na reformi izobraževanja iz leta 1958. Ta reforma, ki je vodila k
stanovitvi državnega  komiteja za znanost in  tehniko, naj bi primerno
ogojem oblasti vpeljala enotno, centralizirano znanstveno politiko. Sistem
ikonomskih vzpodbud naj bi rešii problem prenosa znanstvenih izsledkov v
rodukcijo in usmeril znanstveno raziskovanje v take projekte, ki obljubljajo
naksimalno  učinkovitost.   Vpeljava   kategorij   cen   in   dobička v sistem
inanciranja je vodila k omejitvi neposrednega državnega financiranja in k
naraščanju  pogodbenega  financiranja  iz  sredstev  ministrstev  in podjetij.
Danes je 35—60 % vseh takih raziskovalnih stroškov ih takih pogodb. Vendar
pa ta sprememba ni vodilo k pravi decemtralizaciji, marveč k podreditvi
znanstvenega     raziskovanja     neposrednim     potrebam    gospodarstva,     k
,,ekonomizaciji" znanosti.
Nova politika premoščanja prepada med znanostjo in produkcijo z lospodarskimi vzpodbudami, ekonomiziranja znanosti, je posebej pomensko iridobila po gospodarski reformi 1965. Leta 1968 se je začela vrsta skperimentov, s katerimi so hoteli postaviti znanstvenoprodukcijske omptekse, ki vsebujejo vse faze ciklusa: raziskovanje—razvoj—produkcija. lajpomembnejši je poskus v elektrotehnični industriji, kjer so poskusili laterialno stimulacijo preko udeležbe v dobičku.
Rezultat konflikta med znanostjo in produkcijo je naraščajoča dispariteta dotacij za temeljno, uporabno in razvojno raziskovanje. Medtem ko je porazdelitev teh področij v ZDA okrog 1:2:4, je v SZ 1:5:2, kar pomeni, da komaj četrtina vseh izdatkov za znanost odpade na delos področja razvoja.
Posledica reforme v SZ so priprave za ponovno uvedbo leta 1919 odstranjenega patentništva in licenčništva, da bi vzpodbudili znanstveno iznajditeljstvo. Leta 1975 je bil z uredbo ministrskega sveta ustanovljen patentni urad. Licenčni odnosi se razvijajo tudi med deželami SEV: medtem ko je bila na osnovi sofijskega dogovora izmenjava znanstveno-tehnične dokumentacije brezpiačna, so s kompleksnim programom SEV leta 1971 uveljavili princip plačljive izmenjave.
Proces koncentracije v sovjetski industriji, ki je prišel do izraza v izoblikovanju monopolom podobnih organizacij (produkcijskih združenj), se čedalje bolj izraža v visoki stopnji koncentracije in centralizacije v nekaj centrih, npr. Moskvi, Leningradu, Kijevu, Novosibirsku idr. Samo v Ruski federaciji in v Ukrajini dela 90% vseh raziskovalcev s področja tehničnih znanosti. V bližini velikih industnjskih kompleksov so ustanovili veleraziskovalne centre pa tudi raziskovalne in izobraževalne centre.
Razvoj sovjetske znanstvene politike so opravičili s teorijo ti. znanstveno-tehnične revolucije, ki znanor pojmuje kot daljnosežno, od družbe neodvisno, atonomno silo, ki je univerzalno sredstvo za preseganje vseh protislovij v družbi. Ta teorija pretirano poudarja vlogo znanosti in služi temu, da prikriva ustvarjalno vlogo pravih ,,producentov," delovnega prebivalstva. Priznava le še vodstvo tistih, ki razpolagajo z znanostjo in tehnologijo ter se tako razkriva kot ideologija vladanja v prvotnem smislu besede.
Opombe
1   Narodnoe chozjastvo SSSR v 1975 g. Moskva 1976.
2   Postanovlenie    CK     KPSS:    O    merach    po    uluščeniju    koordinacii naučnoissledovatel'skich  rabot v strane  i dejatel'nosti Akademii nauk SSSR. Pravda, 12. 4..1961.     .
3   Zestesnuju   svjaz'   nauki   s   žiznju:   Reč'  A. N. K.osygina.  Vastnik  AN SSSR, 1961, 7. S..95.
4   L.     X3atovskij:      Ekonomičeskaja      nauka     i     nekotorye     problemy techničeskogo progressa. Voprosv ekonomiki 1965, 12. S..3-t20.
5   Postanovlenie CK KPSS: ,,O meroprijatijach po povyšeniju effektivnosti raboty   naučnych   organizacij   i   uskoreniju   ispoTzovanija  v   narodnom chozjastve dostiženij nauki i techniki". Pravda, 23. 10. 1968.
6   Pravda, 23. 10. 1968
7   Eksperiment   v   elektrotechničeskoj   promyšlennosti.   Ekonomičeskaja gazeta, 1970, 27. S. 11.-14.     -
8   Rešenija     partii     i     pravitel'stva     po     shozjanstvennym    voprosam. 1973-1975. Moskva 1976. S.,249,409,417.     .
9   M. L. Bašin: Effektivnost' fundamentalnych issledovanij. Moskva 1974. S. 84.     .
10   Pravda, 5. 6.,1976.     .
11   Po M. L.Bašinu, op. cit., S. 90, und Narodnoe chozjajstvo SSR v 1975 g. Moskva 1976.
12   G. M. Dobrov (Hg.): Leitung der VVissenschaft. Berlin 1974, S. 102.
13   Revievvs of National Science Policy. Unites States. Paris 1968 (OECD) Cit. po G. M. Dobrov, op. cit., S. 104 f.
14   G. M. Dobrov, op. cit., S. 105.
15   G. M« Dobrov, op. cit., S. 106
16   G. M. Dobrov, op. cit., S. 110.
17   G. M. Dobrov, op. cit., S. 11,0
18   G. M. Dobrov, op. cit.,S110.
19   L.  Bljachman:   K  polnomu chozrašcetu. V:  Reforma stavit problemy. Moskva      1968.      S.     ,55;      M.       Kotanjan:      Patenty,      licenzij       i naučno-techničeskij progress. Planovoe chozjastvo 1971,8. S. 75.
20   L. Rožneva: Osobennosti cenoobrazovanija na produkciju prikladnych issledovanij i razrabotok. Leningrad 1974. S. 93.
21    L. Rožneva: Osobennosti cenoobrazovanija na produkciju prikladnych issledovanij i razrabotok. Leningrad 1974. S.,94.
22   L.  Rožneva: Osobennosti cenoobrazovanija na produkciju prikladnych issledovanij i razrabotok. Leningrad 1974. S. 94.
23   Komplexprogramm fur die vveitore Vetiefung und Vervollkommung der Zusammenarbeit   und   Entvvicklung   der   sozialistischen   okonomischen Integration   der   Mitgliedslander   des   RGW.   Dokumente   RGW.   Berlin 1971. S.,44.     ,
24   N. I.     Jašen'kirv.      Socialističeskoe     obobščestvlenie     proizvodstva     i uskorenie naučno-techničeskogo progressa. Leningrad 1975. S. 23.
25   isto, str. 27
26   G. M. Dobrov, op. cit., S, Ttn ff.     .
27   isto, str. 178
28   isto, str. 179
29   isto, str. 180
30   isto, str. 180
31   isto, str. 182
32   isto, str. 120
33   isto, str. 95
34   Obrazovanie i nauka v. SSSR. Moskva 1973.
35   Preračunano   po:    Narodnoe   obrazovanie,   nauka   i    kuTtura   SSSR, statističeskij sbornik, Moskva 1971. S. 254 — 269.
36   Ž.  Medvedev:  Meždunarodnoe sotrudničestvo učenych i nacionat'nye granicy. London 1972. S. 126.
37   P. Fedossejevv: Die soziale Bedeutung der vvissenschaftlich—technischen Revolution. Gesellschaftsvvissenschaften 1975, 3. S.,93
38   isto/str. 99 (podčrtal P. B.)    .
39   R.   Richta   und   Kollektiv:   Technischer   Fortschritt   und   industrielle Gesellschaft. Frankfurt a. M. 1972. S.,42
40   isto, str. 47
41   T. H. Rigby: Communist Party Membership in the USSR, 1917 - 1967. Princeton 1968. S.,275.
42   P. Fedossejevv, op. cit, S, JO1.
TOPLE GREDE KRIMINALA IN OSTALE
PATOLOGIJE (napoved oranžne eksplozije)
Čas, pogoje, ki si jih je ustvarila družba v zdaj-šnosti je čutiti v stanovanjski politiki, v nenehnem dotoku v mesta in z ekonomskega vidika opravičlji-vih nastankov ,,betonskih mravljišč". Z dotekanjem množic s podeželja, posebej to velja za prvo povojno obdobje, ko so nastala barakarska naselja v katerih prebivajo socialno najšibjekše družine. Širša družba hoče rešiti omenjene probleme na manifestativne načine solidarnostnih stanovanj, zgrajenih iz sredstev vseh delovnih Ijudi. Vse se gleda skozi dinar in tako namesto barakarskih naselij zrastejo nova betonska naselja z enakim negativnimi predpostavkami, z enako ugodnimi pogoji kot prej v barakah, da posta-nejo žarišče vseh vrst družbene patologije.
Urejene bivalne razmere so pogoj za nemoteno opravljanje vseh ostalih potreb, ki jih Ijudje potrebu-jemo. Urejeno stanovanje zagotavlja zadovoljitev vseh bioloških in socialnih potreb. Neprimemi pre-majhni prostori z nezadovoljevanjem otežkočajo, do neke mere tudi onemogočajo zadovoljevanje za člo-veka pomembne potrebe, in se manifestirajo kot negativna oblika vedenja.
Poznamo:
1.   Primerne  stanovanjske   razmere   omogočajo vsem družinskim čianom nemoteno zadovoljevanje vseh potreb, ki so vezane za bivanje.
2.   Neprimerne stanovanjske  razmere ne dajejo možnost   celotne  zadovoljitve  potreb  v  zadostni meri. Tudi tu gre za potrebe, ki so v soodvisnosti s stanovanjskimi razmerami.
3.  Ogrožujoče stanovanjske razmere otežujejo in onemogočajo zadovoljevanje bioloških in socialnih potreb, vseh družinskih članov. Če temu dodamo neugodne  ali  celo  ogrožene socialno ekonomske razmere, nizko kulturno raven, vse to na človeka zlasti na otroka vpliva preko temeljnih potreb kakor so:  obleka,  hrana,  izobraževanje, vzgoja in prosti čas.
In to vse skupaj koncetrirajmo na majhen pro-stor, v naselje solidamostnih stanovanj, ki z vsemi naštetimi komponentami dajejo izvrstne pogoje, topio gredo za nastanek kriminala in vseh vrst druž-bene patologije.
Edino opravičilo početja, načrtovanje, takšnih gradenj je ekonomski vidik, ki je važnejši od vsega; vendar tudi ta pozitivnostj? ) zgubi materialno(? ) prednost
Pogtejmo v stvarno življenje, ki se v prvih oblikah naštete stvari tudi kažejo.
Imamo Štepanjsko naselje, kjer pravladujejo prej zapisane komponente, kjer prevladujejo socialno šibke družine; mnoge med njimi so prej živele v bara-kah. Pisan sklop, množina negativnih pogojev že daje delo vsem vrstam strokovnjakov od socioiogov, psihologov pa vse do operativne U JV. Opravljene so in bodo takšne in drugačne raziskave, vključene so vse vrste preventivnih služb; vendar prepozno, če-ravno se je večma posledic takšnega urejanja bivanja vedela pred gradnjo. To v primeri s prihodnostjo niso velike težave, počakajmo da se posebej mladi rod formira, dobi občutke pripadnosti in pojavile se bodo prve delikventne klape. Njih starši bodo pridno praznili čašice v bližnjih lokaiih, matere pa bodo dolgočasne brkljale doma. Počakajmo, da se samo-mori, umori, kraje, posilstva, nasilje in alkoholizem razvije v večji meri in pokaže v vsej svoji krasoti.
POGOJI ZATOSO DANI!
Na drugi strani si lahko kot primer ogledamo BS3. Arhitektonsko drugače grajena več zelenja, igrišč, manjša gostota naseljenosti v nasprotju s Šte-panjskim nasetjem visoke socialno-ekonomske raz-mere saj prevladujejo lastniška stanovanja, visoka kulturna raven in kljub temu družbena patologija. Samo v veliko manjši meri. Pojavlja se odtujitev posameznika, spalno naselje ter ostale sociološko znane novotvorbe.
Tu je enako moč organizirati uspešno delo KS in sosesk, ki lahko v mnogih področjih spremene prebi-vanje v mestni ..džungli" v znosne okvire.
Rešitve komajda so, toča je padla, zdaj lahko na teren stopijo omenjene službe. Psihologi bodo razis-kali soodvisnost neurejenih družinskih razmer z motenostjo otrok, socialni delavci bodo priskrbeli nove podpore, milica pa bo poskrbela za ekstreme. Spet bo nov samoprispevek za solidarnostna stano-vanja, gradbinci se bodo vsedli, izkalkulirali najnižjo ceno kvadratnega metra. Življenja, Ijudje pa kakor, da niso važni.
Dodatek
V  imenu humanosti
V humani naravnanosti nekaterih služb prihaja do mnogih komaj dojemljivih absurdov. Tako bi lahko rekli   za  ,,krpanje  družin".  Zakoncema,   ki  sta v velikih primerih to samo formalno, se uredi solidar-nostno stanovanje. Vzamejo se otroci, ki so v največ primerih   pri   rejniških   družinah,  kjer zadovoljivo žive; in jih vememo nazaj k roditeljem, ki to so zgolj formalno in  jih   puste vsem vrstam maltretiranja. Kajpak skupnost imenovana   družina,    lahko, da krasen    ,,proizvod";   problematičnega,    motenega mladostnika.
Obratno pa mlada zakonca, ki pričakujeta na-raščaj, prosita, z nerojenim otrokom izsilita stano-vanje. Zaživita skupaj, vendar ne gre. Otroka so pri-siljeni dati v rejniško družino, zakonca se spreta, žena se odseli, mož dobi podnajemnike itd.
Stanovanj ni nikoli dovolj, kdo jih poseduje in zakaj. Kako je možno, da dobi človek zraven zgraje-; ne hiše, prepisane sicer na sorodnika, še soiidarnost-: no stanovanje, ki za debele denarje oddaja. Kje člo-j veški odnos, notranji  občutek in  kje je družbeni kontrola, ki bi preprečevala ali vsaj omilila opisaru stanja?
Frančič Fran/6
11
SPOMENKA HRIBAR
KANALIZIRANJE SOVRASTVA - ALI RAZREŠEVANJE    DEJANSKIH   PROTISLOVIJ ?
Že v svojem pnrem članku KONFRONTACIJA ALI DIALOG? , ki sem ga poslala Tribuni 15. decembra 1979 (objavljen je bil 4. 2. 1980), sem opozorila na demagogijo, ki se v Tribuni razrašča. Le da tedaj še ni bilo jasno, če se bo razraščala naprej, še manj pa, kam se bo dejansko usmerila. Tedaj je bilo videti, da bo 9a v smeri napadov na cerkev oziroma v •otenciranje iri poglabljanje razlik med cerkvijo in državo (s tem pa na določen način tudi v poglabljanje razlik med vernimi in nevemimi);zdaj pa se je preusmerila v napad na nekateie kultume delavce. Delno sem to preusmeritev izzvala jaz sama s tem, da sem se v pogovor s Ttibunaši sploh
spustila. Ce bi se v pogovor z njimi spustila cerkev, bi se sovraštvo usmerilo proti njej — le da je gotovo, da bi se vsa zgodba tudi preje končala. Prestrigla pač.
Vprašanja, ki se zdaj postavljajo ob vsem tem, so naslednja: kaj pomeni ta demagogija? Kanaliziran pogrom proti nekaterih kulturnOcom? In od kod demagogjja? Seveda nimam niti natnena niti sposobnosti zdajle podati izčipnejšo analizo. Postavljam le vprašanja, od kod ta demagogija in kaj pomeni? Oziioma: ali bomo demagogijo samo kanalizirali ali pa bomo razreSgvajft deianske vzrokg demagogije?
Cesi ogledamo vsebino te demagogije na verha[n^ nivopi. potem se izkaže, da je zanjo osnovno vztrajanje na nekaterih kategorijah; kot da so samoumevne in povsem neproblematične. Kaj je pravzaprav z razredi v socializniu? Vi to že veste! Da jaz v delavski razred ne spadam, to vam je a priori jasno. Jasno, ker vas kriteriji razrednostL v resnici sploh ne zanimajo. In ker niti ene kategorije, npr. kategorije ,,presežna vrednost" niste sposobni teoietsko opredeliti. To samo na sebi seveda ni nič hudega, vendai pa kategorij, ki jih teoretsko niti ne poskušate opredeliti, ne bi smeli uporabljati za politično diskvalifikacijo in denundacijo ljudL To je demagogija najslabše rate.
Kako se dejansko razvija raziedna boiba v socializmu? To po mnenju te demagogije sploh ni vprašanje, kajti delavskemu razredu nasprotni pol mora stati neimenovaiy- 4e tako se v kateremkoh trenutku lahko kogaikoli (pač gjede na trenutne potrebe ali na hoteno usmerjanje pozornosti) proglasi   za razrednega sovražnika. In medtem ko se npr. o birokratu govori vedno le kot > Birokratu, ki nikdar nima imena, se ta pomanjkljivost in nedorečenost edno doreče na področje kulture. Tu so »razredni sovražniki'*, živi in mrtvi, vedno imenovani. Ne nazadnje tudi zato, ker se v kulturi pač ni mogoče skrivati za anonimnostjo.
Takšen razredni boj seveda nima nič opraviti z dejanskimi razrednimi spopadi. Takšen razredni boj, ki je čisto subjektivistično iskanje grešnega kozla, pomeni v resnici onemogočanje razreševanja dejanskih protislovij, obenem pa tudi onemogočanje vsakršnega razvoja znanosti, saj vsak stro-kovni konflikt že vnaprej zvede na ideološki konflikt. Takšen razredni boj se največkrat pretvori v čisto osebno obračunavanje s čisto osebnimi ,,sovraž-niici"; osebno obračunavanje in povzpetništvo se skrivata za načelnostjo in zgodovinsko odgovornostjo in kaj vem, za čem še vse. Enako pa je tudi s kanaliziranjem dejanskih nasprotstev socializma v nereflektirano sovraštvo pioti kultuh. Predvsem pa z bojem proti tistim, ki to preveizno igro spre-^edajo.
V takšni demagogiji so vse diference zabrisane. Onemogočena je vsaka inaliza. Vse izjave se berejo enodimenzionalno, ideološko. Tako je tudi z inojim vprašanjem in odgovorom: MKdo pa je še danes proti socializmu? Jihče!" Moje vprašanje in odgovor govorita pač o primarnem sprejetju in lojetju socializma za svojega in ne o političnem pristajanju! Na vasi živim, laj govorim s komerkoli s starejšimi še posebej), vsakdo pravi, da tako iobro, kot je zdaj, še nikoli ni bilo. Ta osnovni konsens, TO OSNOVNO IPREJETJE SOCIALIZMA je porok, da se Slovenci ne bomo več pobijali led seboj. To in tako osnovno dojetje in sprejetje socializma za NAŠEGA je :isto, na osnovi česar moremo in moramo graditi napiej to NAŠO družbo. Ib osnovno sprejetje socializma za vrednoto, če hočete, je razvidno celo iz lake izjave: ,ali je to sploh kakšen socializem?', saj je iz izjave jasno tazvidno, da je socializem tu postavljen kot pozitivna vrednota nasproti nečemu negativnemu. Ta dimenzija našega doživljanja in pristajanja na iocializem ni neka politično artikulirana manifestacija, temveč je ,,pred" iO, ,,pod" njo; je humus za vsako možno diferenciranje med nami. ilalokdaj se ta plast, ta dimenzija človekovega doživetja kot taka sploh tokaže. Morda je daleč najočitneje prišla na dan ob smrti predsednika Tita; dostojanstvenem in tihem slovesu od njega v Ljubljani. O tej dimenziji loživljanja našega časa sem govorila v svojem omenjenem tekstu.
Ali, gledano z druge ravni, komu in čemu služi oživljanje sovraštva do telogardizma? Na vasi, kjer živim in ki je še posebej veliko prestala prav od selogardizma, rane šesrjiso zaceljene. Spomin je žtv, tudi mržnja še tli, a Ijudje so pripravljeni na tnedsebojno sodelovanje tudi s potomci kriycev. Na nedsebojno sodelovanje. Ne zato, da bi se ,,zlizali" med seboj temveč, da bi ploh mogli živeti in preživeti.
Samo ta osnovni konsens (in ne primerjajte ga, prosim, s Jconsensom", ki je   Stalin   dosegel   s   skrajnim   terorjem!)   moie   biti   humus   za bmoupravljanje. Za samouprav^nje, ki naj zbira ljudi v skupne odločitve EH. Če samoupravljanje ni zbiraioče. potem je zgolj ,,samoupravljanje" terih, tj. upravljanje z diugimi. Upravljanje z ljudmi torej. Zato je časno     teijanje     poostrenega     razrednega     boja    in     dejanskega oupraVljanja čisti nesmisel. Namreč na isti ravni. Psevdodialektično nje ravni pelje v zagrinjanje specifičnih razlik med kapitalizmom in ializmom. Če samoupravlianie ne orerašča razredneea boia —. kajjioieoi >hje? - In kje šele je ,,pluralizem samoupravnfli interesov", ki ga v svoji
anosti ne omenjate niti enkrat!?
Osnovni konsens, osnovno piistajanje na socializem, na naš socializem, pa eda v nobenem primeru ne izključuje tega, da so Ijudje nezadovoljni. Ije so na določen način celo zelo nezadovoljni. Danes bolj kot včeraj. Ne o zaradi pomanjkanja materialnih dobrin, kolikor zaradi tega, ker igega  razen pehanja za materialnimi  dobrinami skorajda  ne vidijo. ljenost v potrošništvo je hujša in usodnejša, kot je videti na površju. ovoljstvo, ki se ob večjem pomanjkanju materialnih dobrin utegne >njevati, se namreč ne bo stopnjevalo toliko zaradi samega pomanjkanja sezadnje človek malo rabi za življenjski minimum), kolikor zaradi tega, se je potrošništvo pretvorilo v nadomestek za skoraj vse druge vrednote. Toliko absurdneje pa je seveda ob tem to, da so se danes študentje znašli ;orekoč  na ekonomskem dnu družbe! Da se dejansko bore za svoj tenčni   minimum!   In   da   se   z  reševanjem   njihovega   dejanskega istenčnega položaja odlaša toliko časa, da vse skupaj zadobi takšne agoške poteze!  Tako se zgodi, da postane poostreni razredni boj nota, ki da naj bi nas potegnila iz potrošništva-pomeščanjenja. Res bi toda ne naprej, marveč nazaj. Razredni boj ,,na nivoju produkcijske lote družbe, svetovne ekonomije kot totalitete (Tribuna 17. 3.1980)," nas o pripelje le v Afganistan. Kdor danes zahteva razredni boj na nivoju
_____terja totalitarizem. Zahteva, naj se ta planet čimpreje razleti.
liče po enotnetn vodilnem centru. Da tu neuvrščeno gibanje nima kaj eti, je jasno. Kakor so seveda tisti, ki za osnovo naroda postavljajo i boj, pozabili na razliko med kapitalistično nacijo in narodom. Itd. Demagogija, ki pozablja oziroma urecno negira diferenciranost mišljenja, lore tudi takšno izjavo: ,,Ce je v slovenski kulturi kdo zatiran, odrinjen, riviligiran, je to v prvi vreti marksizem (Tribuna 30. 4. 1980)" Kakšen ! Biti v vseh organih in komisijah, sedeti v vseh laičnih založbah kot nzent (beri: cenzor) ali urednik, ki vestno pazi, da ja ne bo izšlo kaj navovernega, imeti dejansko vse možnosti za izdajanje svojih pravovernih rov, obenem pa javkati, da si zapostavijen, odrivan, zatiran! Smešno! so ti pravoverni marksistL ki so na oblasti, hkrati pa se grejo iimnega revolucionaija zoper to isto oblast?
No, seveda ne gre za to. Gre za to, da se opraviči - z izgovorom injenosti - svojo lastno neustvarjalnost (praznino): miselno, idejno, o. Samozvani pravoverni marksisti lahko pri nas izdajajo kar hočejo kolikor hočejo in to kljub stabilizacijskim ukrepom. Toda po tej poti do ija marksizma kajpada ne bo prišlo. Prihajalo bo pač do tega, do česar . Da se marksistične knjige sicer kupujejo na metre, nimajo pa ega učinka. Skrivnost oživljanja marksizma je samo ena in ta je: anje  mišljenja  sploh!   Različnih ravni mišljenja. Kdaj je  bila na nskem  izdana zadnja strokovna ali  filozofska knjiga, ki bi zares rila mišljenje? Kdaj je bila na Slovenskem zadnja strokovna polemika, bi razburila duhove?   Že zelo zelo dolgo ne. In zakaj ne?  Zato, ker marksisti budno pazijo, da se ja ne bi pokazala igihova miselna
Kako naj bo marksizem živ, če se ne izpostavlja? Kako naj se izpostavlja,
ne da bi se podpisal? Ja, seveda, Tiibuna je tu. Tribuno bomo poslali v ,4confrontacijo", potem, ko bo šla predaleč, pa se bomo še od rye distancirali. Tako je to, Tribunaši, če tega še ne veste! Da se to ne bi zgodilo in da se to ne bi dogajalo, sem se spustila tako daleč v pogovor z vami. Kajti za pogovor je šlo, (z moje strani seveda), če naj ta beseda sploh kaj pomeni. Kaj mislite, da se z vami pogovarja tisti, ki vas pifla revolucijo, sam pa se kot zajec skrije za pivi gnn vsakič, ko se besede učencev začnejo obračati v dejanja? - Seveda pa zaradi napada na kulturnike ne boste imeli težav. Tu je lov vedno dovoljen, celo dobrodošel: Tribuna gre res predaleč, ampak to, da napada Pirjevčevo skupino, je pa čisto prav!?
V takem vzdušju kot je danes, je možno, da se s človekom še po smrti poljubno manipulira. Živ si liberalist, po smrti si lahko stalinist. Zdaj si abstraktni humanist, jutri boš nenadoma fašist. Do včeraj si bU nacionalni nihilist, danes si nacionalni socialist. Takc ste na skrajno podel način napadli pokojnega dr. Dušana Pirjevca, skupaj z njegovim »sedanjim spremstvom". Zgodilo se je tisto, do česar lahko pripelje le popolnoma slepo, a kanalizirano soviaštvo. Pivega vodjo protifašističnih borbenih grup mestnega komiteja Ljubljane zmerjate za fašista! Enega prvfli partizanskih politkomisarjev proglašate za nacista. Seveda na perfiden, namigovalski način. Saj ne govorite o nacionalnem socializmu, kajne? Pišete (samo) o narodnem socializmu. Saj ne govorite o ,,Gefolgschaft", kajne? Pišete le o ,,spremstvu"; in narekovaji so kar tako.
DuŠan Piijevec je btt moj prijatelj. Ponosna sem, da, lahko to zapišem. Reči moram, da v zadnjih desetih letih, koiikor sem ga pač poznala, ni niti enkiat samkiat (niti v pivski družbi) ničesar izjavil proti partizanstvu ali kateremukoli svojemu bivšemu tovarilu. Ta njegova zvestoba, ki je resnično trajala do groba, mi je vzbujala še posebno spoštovanje do ryega. Toliko bolj sem bfla začudena nad tem, da se zdaj, po njegovi smrti, zliva nanj gnojnica nedokazanih obtožb, laži, sprevračanj. Dokler je bil živ, je bil zmerjan za nacionalnega nihilista, zdaj po smrti pa je postal narodni socialist! SRAMOTA! Organizatorja odporniškega gibanja na Primorskem in Koroškem, po vojni pa borca proti nacionalizmom vseh vrst, zmerjati na tak način! In ne najde se niti en sam partizan, ki bi kaj rekel na vse to! Ne zato, ker je bU ravno Pirjevec, temveč preprosto zato, KER JE BIL PARTIZAN! Ker je štiri leta nosil svojo lastno glavo na prodaj! Sramota za partizane in Slovence! Kam smo prišli, da je to soloh možno (Ne: dovoljeno, temveč ^)loh možno) takšno ravnanje; da so takšni odnosi med nami postali nekaj samoumevnega. No, seveda, ko pa niso važne stične točke med nami, temveč razlike! In zaradi miselnih razlik se bomo žalili med seboj, bomo pokopali sleherno človeško dostojanstvo, se bomo onemogočali do ,,dokončnega uničenja", teptali dostojanstvo živih in mrtvih. Takšno sektašenie samoumevno spregleda, da tam, kjer je blateno in izničeno dostojanstvo enega samega človeka, nima dostojanstva nihče. NIHČE! Ker pač samoumevno velja: kdor ni z nami, je proti nam, ali: ,,pogine naj pes!"Pa četudi je že mrtev. - Ob vsem tem se spralujem, kdo se boji (mrtvega) Dušana Pirjevca? Vprašujem tudi, kdaj se bo odprl njegov arhivski dosje? Komu in zakaj je do tega, da se ne odpro arhivski dokumenti? Verjemite, Tribunaši, jaz jih nimam. Arhive bo moral odpreti tisti, ki jih pač ima.
Seveda pa vse to ne pomeni, da teoretsko, mišljenjsko obravnavanje misli Dušana Pirjevca ni potrebno! Nasprotno! Z njegovo mislijo se je treba ukvarjati, ker je misli o bistvenih stvareh. Vsekakor je to naloga, ki še čaka in ki zavezuje v migljenje. ne pa v politično in človeško diskvalifikacijo!
Ob vsem tem se ^>rašujem, so takšni odnosi, ki jih inicira Tribuna oziroma tisti izza nje, res tisto, za kar je šlo ljudem v NOB in teh petintrideset le po vojni? Vprašujem - je res takšen način obnašanja med nami, ljudmi, tisto, za kar je šlo? Za kar nam gre? Je to rezultat vseh naporov? Če se bodo takšni odnosi nadaljevali in uveljavili kot dominirajoči, potem, so upravičena vprašanja: KJE SMO PRAVZAPRAV? KAJ SMO DOSEGLI? KAM GREMO? Kdaj bo nastoptt ta veliki preobrat, ki bo dovoljeval in dopuščal človeško dostojanstvo? Prek rastočega ^razrednega" sovraštva nikdar! Kar je razvidno tudi iz trditve v članku PROTI NARODNEMU SOCIALIZMU (Tribuna 30. 3. 1980), češ da smo (del slovenske inteligencije) sicer za socializem, a proti komunizmu! Le čemu: če nam je že zdaj dobro, nam bo v komunizmu toliko bolje: vsakdo po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovih potrebah! Mar ne? Ali pa bo tudi komunizem — po vašem mnenju - samo za nekatere? Kaj se takšen boj ne perpetuira v princip (arhe) zgodovine? Se ne prenaša v vsako prihodnost? Le za kaj potem sploh gre?
Kako sem sploh prišla do tega, da me zmerjajo vsi mogoči ljudje z vsem mogočim? Mi podtikajo vse mogoče, me ,,ljubkovalno" trepljajo, me smešijo z revolucionarnostjo Brechtove Ivane iz klavnice? Sami pa so vamo anonimno skriti za npr. podpisanim uredništvom? In kdo je bil sploh prvi, ki me je proglasil za nezaželen element te družbe? Ne vem. NE VEM! Gotovo pa je bil anonimen kot narekovalci Tribune - sicer bi se ga spominjala. Sicer bi se bfla branila! Jaz pa - kot vi, Tribunaši! - nisem noben pritepen pes, jaz sem tu doma. JAZ SEM TU DOMA! V tem socializmu sem zrasla - kot vi - subjektivni in objektivni produkt te družbe setn (če že ne razumete dtugačnega jezika). In ker sem tu doma, zahtevam, ZAHTEVAM v imenu dostojanstva, ki ga ima vsak človek, da se mi to dostojanstvo pusti! - Ha, kdo pa si, da bi lahko kaj zahtevala? Kdor bi me rad kaj takega vprašal, naj se zaveda, da ima takšno vprašanje za osnovno samoumevno predpostavko, kako človek pri nas nima možnosti, da bi se obranil ideološkemu in vsakemu drugemu klasificiranju, ravnanju kot z mrtvo stvaijo. Jaz tako (še) ne mislim, zato se tudi oglašam. Sprašujem se le, kdaj bo tega konec? Nisem in NOCEM BITI TUJEC V SVOJI LASTNI DOMOVINI! Ne tujec in NE TUJEK! Naj grem med desidente, ali kaj? NE! Tu sem doma, tu so moje korenine, tu je moja resnica in zgodovina!
Socializma, še manj pa komunizma, ne vidim in ne morem videti BREZ PRIZNANJA CLOVEŠKEGA DOSTOJANSTVA VSAKEMU CLOVEKU! Kjei človekovo dostojanstvo ni nekaj svetega in nedotakljivega, je dotakljivo in razpoložljivo čisto vse. Je človek povsem razpoložliiv. na razpolago zdaj tej zdaj oni ideji, projektu, usmeritvi itd. KJER NI ČLOVESKEGA DOSTOJANSTVA, NI SOCIALIZMA! Kjer se blati žive in mrtve, je malo upanja, če sploh je, za spremembo družbe. Se socializmu s človeškim obrazom ne obeta nič dobrega.
In kako se kaže ta kanalizirana demagogija?
,,V kulturi ima slovenska buržoazija najmočnejše pozicije. Kultura je priviligirano mesto buržoaznega razrednega boja. Da bi si te pozicije obdržala, pošilja svoje ideologe v sveto vojno proti razrednemu boju. Zagotoviti je treba, da razredni boj vsaj v kulturo ne bi segeL To je uspelo ravno stalinizmu in to je centralna točka Mao Zedongove kritike Stalina." (Tribuna 30. 4. 1080) Da, ker je bil Stalin za Mao Zedonga na tem področju prcmalo stalinist In to kljub temu, da je Stalin v desetletju (1927-1937) pospešenega razrednega boja, s ,,perspektivo dokončnega zgodovinskega unicenja",pobil na tistoče kultutnikov in teoretikov. Kajpada tudi delavcev in kmetov.
Gre torej za kultumo revotucijo Mao Zedongovega tq>a? *In koga je treba ,,skupaj z vsemi svobodnimi strelci in z vso mlajšo, srednjo in staro generacijo buržoaznih krošnjarjev (Tribuna, prav tam)" najprej uničiti na Slovenskem? Kdo je osrednji razredni sovražnik? Da sem to jaz, o tem ni nobenega dvotna, ampak kdo je še zraven? To so intelektualci ,,srednje generacije", pri revgi Problemi, ki da so se ,4nstalirali vaiyo" tedaj, ko je menda ,,liberalistična politika likvidirala ideče Probleme" in ,,ko je bila iz revije odstranjena marksistična usmeritev (prav tam)". Te izmišljotine bi bile seveda čista laž, če ne bi bile že same plod popiejšnjega in namemega dezinformiranja. Bes, ki je vezan na izmišljeno zgodbo o usodi .^dečih P?oblemov!, prav gotovo ni bes sedanje generacije Tribunašev. Ta je v času »rdečfli Problemov" (1967) hodila v osnovno 5olo.
Da Tribuna »perspektivo dokončnega zgodovinskega uničenja" tistih, ki se jih - po potrebi - psuje zdaj za ,,nacionalne nihiliste" zdaj za ,,slovenske narodne socialiste" itd., izenačuje s ,,peispektivo komunizma", se zdi sicer smešno, a na žalost je pri nas marsikaj nič manj smešnega dobilo resnc poteze. Ko svoje fantome objektiviraš in jih kot etikete prilepiš na konkretne Ijudi, se ne boriš več s svojimi fantomi, marveč preganjaš ljudi, ki si jih zaznamoval. Ali morda ne vemo za posledice kulturne revolucije? Ne veste, da se je močna stalinistična tendenca v francoski komunistični partiji skrila za Mao Zedongovo ime, da se ji ne bi bilo potrebno sklicevati neposredno na Stalina?
Zvezo komunistov pozivate, naj se zopet pretvori v partijo razrednega boja in razrednega sovraštva. Toda vedeti je treba, da je bistvo partije v foimiranju partijske linije, ki jo partiia kot partija vzpostavlja prek nenehnih čistk, prek nenehnega likvidiranja tim. ,,levih" in ,,desnih" odklonov. (In če je to razumljivo in nujno v obdobju prvih korakov revolucije, je takšno klicanje danes čisti anahronizem!) Vedeti je treba, da bi se tedaj va_(skupaj z vami), ki mislimo nekoliko po svoje, znašli v skupni grapi ,,"šovražnikov ljudstva". Vedeti je treba, da s Stalinovo likvidacijo razrednega sovražnika in s proglasitvijo zmage v iazrednem boju sovraštva ni bilo konec, marveč se je širilo z nezmanjšano močjo. Tega sovraštva, ki je vse drugače misleče pretvorilo v ,^zmečke človeškega rodu", jih porinilo v ,,eno samo skupno bando sovražnikov ljudstva (Zgodovina VKP-b, str. 334)", ne smemo nikdar pozabiti.
Komur je razredno sovraštvo le maska za veliko globlje sovraštvo, si bo sovražnika vselej našel tudi tam, kjer ga ni.
Ob akciji šiijenja dezinformacij, čistih laži in gonje zopei tim. ,,srednjo generacijo" me zanima: ali poteka ta akcija pod okriljem zveze komunistov? Ali gre za poskus privatnega obračuna ali pa smo na pragu (od določenih struktur) v zvezi komunistov hotene gonje proti kulturnim delavcem? - Za mene je to vprašanje nadvse važno. Kajti: če gre za privatni obračun, potem naj se ta, ki bi ga rad, neha skrivati! Če pa gre pri vsem tem j.a akcijo, ki bi jo Zveza komunistov podpirala, potem - naj se to sliS jasno in glasno - JAZ NE BI IMELA VEC KAJ POCETI V ZVEZI KOMUNISTOV! In to ne zato, ker ta pogrom zadeva tudi mene, temveč zato, KER SEM NAČELNO ZOPER VSAKO POGROMAŠTVO! Ne samo zoper pogrome v Tribuni, preko Tribune in nad Tribuno! S ,,partijo", ki bi danes skozi zadnja vrata skušala uveljaviti nedemokratične metode, nimam nič skupnega in nočem imeti nič skupnega. Nočem deliti nobene odgovornosti in nobene krivde. Toliko manj, ker pogoji in stopnja demokratizacije tega danes pri nas nikakor ne terjajo več.
Ustvarjalnost in ppgromaštvo se izključujeta. Pa tudi resnica in program. Osnovni vzorec vsakega pogromaštva je, da je kriv tisti, ki resnico pove, ne pa tisti, ki je zares ktiv. Tako se do vzrokov neljube resnice q?loh ne pride. In tako tudi do razreševanja dejanskih protislovij ne.
Zato ostaja odprto vprašanje: kanaliziranje v demagoggo — ali razreševanje dejanskih protislovij?
ADLJTl SO RDECI
PROTI INTELIGENTSKI PORNOGRAFIJI
Na članek PROTI NARODNEMU SOCIALIZMU so se vse poljavne, četrtjavne in sploh privatne reakcije, vse kuloarske govorice, ugibanja, natolcevanja in obtoževanja skrčila v en sam javni odgovor. Ko ga objavljamo, ne nasedamo njegovim napeljevanjem, ki hočejo cel spopad diskreditirati na nivo osebnih obračunavanj. Ne gre niti za osebni obračun s kulturnico, ki se tako rada in tako zanosno imenuje in podpisuje, niti z ,,nekaterimi kulturnimi delavci", kakor se jim ni nerodno imenovati, kot osebami. Ti osebki so po eni strani tako obsedeni s svojo domnevno pomembnostjo (,,v kulturi se paČ ni mogoče skrivati za anonimnostjo"), po drugi pa tako malenkostni, da vse zvajajo na osebni imenovalec in ime (kaj je buržuju bolj lastnega od imena? ), da vse razlagajo z osebnimi razlogi in nagibi.
V svoji praktični dejavnosti so obrekovalci in politikanti. V svojih literarnih nastopih so demagogi. Ni je gnusnejše in podlejše demagogije od kulturniškega obsojanja demagogije. Vse, prav vse, kar narodnosocialistični politikanti prinesejo na idejni trg, je demagogija, ki se skuša zakriti tako, da druge, svoje nasprotnike, zmerja za demagoge. To pa ne kaže samo njihove demagoškosti, marveč tudi njihovo omejenost. S stvarmi hočejo opraviti ,,na verbalnem nivoiu". To je meščanski pristop v najvišji meri. Ni bolj tipične in bolj radikalno meščanske pozicije od tiste, ki operira ,,na verbalnem nivoju". Vsa njihova stvar je v tem, da stvari ni. Poigravajo se samo s kategorijami, dejanska družbena razmerja jih ne zanimajo, oziroma zanimajo jih le toliko, kolikor jih je treba skrivati in prikrivati in priznavati lastnim razrednim interesom.
Kolikor svoje politikantske interese prevajajo v ,,znanost" ali ,,filozofijo", tj.: kolikor se jih trudijo upesniti, se demagogija samo preobleče, samo prekobali v žargon. So samo v demagogiji in žargonu (v ,,žargonu pravšnjosti"), so samo sama demagogija in žargon. Ničesar drugega ni, nobenega ,,racionalnega jedra", nobenega ,,zrna resnice".
En sam kunšten čvek, ki hoče vse živo in mrtvo zaplesti v svoje mreže. So nad stvarmi, vedno že vse vejo, vednoso najpametnejši, zmeraj je že vse v njih — in pod njimi, suvereno vse odrejajo in prirejajo, sprejemajo in izobčajo, se ližejo in sektašijo. Neslani kakor so, se imajo za sol zemlje, pa so samo pena na mrtvi vodi.
Nobenega problemov, ki jih je zastavil članek proti narodnim socialistom, niso analitično obdelali, nobene ugotovitve ali ocene, ki je bila postavljena ali nakazana, niso argumentirano zavrnili in niti niso imeli in očitno tudi nimajo ne interesa ne namena (ne sposobnosti? ), da bi kaj takega storili, pa so se vseeno prijavili k besedi.Samozato, da bi izlili na papir svojo razbolelo dušo, da bi razlili po mizi svojo kašo srca z možgančki. Da bi demagoško diskvalificirali nasprotnike. Da bi v ,,slovenski javnosti" ustvarili pogojni refleks, ko jo vedno znova trapijo z istimi fiksnimi idejami, z istimi prikaznimi, z istimi izkrivljanji in potvorbami. Da bi svoje lastne razredne ideološke predstave instalirali kot naravne družbene predstave. In da bi prali v javnosti umazano-perilo svoj'h starih sporov in sovraštev. Ženejo jih najbolj malenkostne inv najbolj mrzke strasti človeške narave, furije privatnega interesa. Če želijo obračunavati z dr. Debenjakom (saj se ni treba sprenevedati, na koga cikajo), ki ni za Tribunine tekste ne kriv ne dolžen, naj se z njim spoprimejo iavno, politično, če hočejo, in teoretsko, namesto da ga obžirajo v polmraku svojih salonov in kmečkem zraku svojihr obmestnih postojank, namesto da ga denuncirajo p6 hodnikih določenih institucij ter zlorabljajo za podtikanja (proti)nam in za diskvalificiranje našega pisanja (kot da mora vedno kdo voditi roko, ki drži pero). Vaša zoologija revolucionarnih in kontrarevolucionarnih bojev na Slovenskem nas ne zanima: ali se res ne da povzpeti nad nivo, kjer nastopajo samo zajci, svinje, psi itn.? In kakšno perverzno zadovoljstvo neki je to, da se karte tolikp pridvigne, da se vidijo črni asi, na mizo pa se jih ne vrže (da jih ne bi Štihal kak rdeč adut? )? Gospoda, ravnajte se sami po principih, ki jih deklarirate!
Razen novih podtikanj in stare demagogije novi kulturniški ,,diskusijski prispevek ne prinaša nič novega. Zato bi lahko tu končali, a je vendarle treba — in bo, izgleda, spet in spet treba — opozoriti še na nekatere stvari.
1. Razredni boj v kulturi je sestavni del razrednega boja za na-daljnji prodor delavskega samoupravljanja, za takšen položaj delav-skega razreda, ki mu bo omogočil organiziranje, upravljanje in kontroliranje celotne družbene produkcije. V tem boju se pro-letariat v Jugoslaviji spopada s svojimi buržoazno-razrednimi na-sprotniki, to je z birokracijo in tehnokracijo. Slovenska tehno-kracija pa že od nekdaj maha z zastavo nacionalizma. Svoj prvi koncentrirani napad vedno začne v kulturi. Tako tudi sedaj. Sedaj v obliki nove, NADRAZREDNE postavitve ,,na-roda", kar ne po-meni nič drugega kot proletariatu izbiti iz rok vodilno zgodovinsko pozicijo, ni nič drugega kot ponovno obujanje tistih časov, ko se je ,,narodno-gospodarsko" ,,pozabilo" na VODILNI samoupravni položaj delavca, delavskega razreda, in so trombe in citre igrale pesmi o ,,družbenem napredku", o ,,človeku", o »Sloveniji kot Svici" itd. (primer takega nostalgičnega obujanja si lahko ogledate v Telexu, kjer slovenska 0. Fallaci v intervjuju z znanim slovenskim politikom J. Vilfanom, privatno sicer navdušenim Ijubiteljem filo-zofije K. Jaspersa, vzdihuje in jadikuje nad časi liberalizma in de-sničarskih ,,perspektiv"). Zgodovinsko dokazljivo je, da je idejna platforma, ki jo napadamo, nastala v času liberalizma, in da je svoje pozicije ohranila. Kar se sedaj dogaja, je le to, da so narodni so-cialisti zagrabili kriznega bika za roge in pokazali, da so še vedno pri moči, da duh tehnokracije še ni umrl in da ima svojo ,,naravno" osnovo v ,,SLOVENSTVU".
Da se predstavniki te idejne platforme niti ne morejo niti nočejo prikazovati v razrednih relacijah, je seveda metoda žargona, ki predpostavlja malomeščansko intelektualistično igrico ,,JAZ sem-to in obenem JAZ nisem -to"f je pa seveda tudi rezultat raz-rednega boja, v katerem ti najnovejši mučenci v krščanski zgo-dovini ,,SLOVENSTVA" ob svojih zmagah prirejajo triumfe, ob svojih porazih pa vsi skupaj ali pa posamič potujejo proti Golgoti, kamor jim nikoli ne uspe priti, kajti njihova Golgota je vedno senčni tihi mir njihovih vil ob robu Ljubljane, kjer pa so na križ pribite  samo  lesene  Kristusove figurice.
2. Kampanjo proti po-trošništvu je seveda treba poprijeti, saj bi težko našli bolj značilno
malomeščansko ideološko kampanjo. Po eni strani se zavida onim, ki imajo več, po drugi pa - in to je bistveno! - skuša na račun znižanja vrednosti oziroma cene delovne sile (banalno rečeno: manj kot delavec individualno troši, manj producirane vrednosti ,,potrebuje"), na račun delavskeoa razreda povišati stopnjo aku-mulacije. Pri tem se perfidno podrsa po tistih strunah, ki so prav zdaj tako boleče napete: ,,študentje so se danes znašli takorekoč na ekonomskem dnu družbe," pravijo. Iz zaostrenih interesnih spo padov, kjer so močno angažirana tudi čustva, se skuša skovati kaj v prid lastnemu interesu. Politizirati tu ni treba, študentje so že sami spolitizirani. Takšen poskus je tipično politikantstvo, ki išče oporo in bazo za svoj program. Zato tudi govori nasplošno in prikriva konkretno resnico (in resnica je vedno konkretna!): samo del štu-dentov je na »ekonomskem dnu družbe", medtem ko drugi del (buržoazija na univerzi) nima oksistenčnih skrbi in ga zato kvečje-mu eksistencialistično srbi, tretji del (in tu gre predvsem za otroke delavcev in kmetov) pa sploh ne more študirati. Tisti del študentov, ki je na ,,ekonomskem dnu družbe", se zaveda in izpričuje, da se zaveda, da so njegovi interesi skladni interesom delavskega razreda in da je njegov boj povezan z bojem delavskega razreda. Zadnji dogodki v študentskem naselju so pokazali, da študentje ne potre-bujejo nobenih narodnosocialističnih dušebrižnikov in gpvornikov, da bodo vrgli - kot samoupravljalci — takšne paternalistične poli-tikante čez prag.
Glede konstrukcije, da je razredni boj vrednota, ki da naj nas potegne iz ,,potrošništva—pomeščanjenja" in ki da rezultira iz odlašanja rešitve eksistenčnega vprašanja oz. položaja študentov, pa tole: prvič, konstrukcija je tak in takq$isran psihologizem, da bi se zanj našlo prostor samo na kakšnem oddelku za psihologijo(tudi na Ijubljanski FF)fc drugič, razredni boj se potuhnjeno zvleče na po-dročje etičnega (kjer sicer delujejo tisti, ki si dovoljujejo ,,Spo-menko" ,,ljubkovalno trepljati", če razkrije njihove umazane igrice z Marxom!), da bi se zameglilo realno organizacijsko in teoretsko vprašanje, vprašanje realnega boja tj. organiziranega boja za delav-sko samoupravljanje; tretjič, razrednega boja se študentje zavestno oprijemajo ne zato, ker jim drugi (kdo? ) nočejo urediti položaia. marveč zato, ker jim nihče drugž ne more urediti njihoveaa Polft-žaja namesto njih: Osvoboditev delavskega razreda mora biti delo delavskega razreda samega!
3. Kolikokrat bo še treba povedati, da pri nas ne gre za nobeno kulturniško opozicijo, marveč za kulturniško pozicijo. In da je ta kulturniška pozicija pozicija oblasti. Tisti slovenski kultumiki, ki najbolj vpijejo, da pri nas ni svobode in da jih oblast zatira, tisti slovenski kulturniki, ki se najbolj igrajo disidente, tega ne delajo zato, ker bi dejansko ne imeli svobode ali ker bi jih oblast dejansko zatirala, marveč zato, ker so dejansko na oblasti in ker imajo de-jansko svobodo oblasti. Zahtevajo pa absolutno svobodo, tj. defka nitivno abdiciranje diktature proletariata, odpoved vsakemu pd^ skusu, da bi se interesi delavskega razreda uveljavljali tudi nasproti" njim. Zahtevajo, naj se ZK, kolikor si je niso prisvojili, dokončno odpove vsakemu poseganju v sfero kulture, v kraljestvo svobodnih besed, vsakemu poskusu dejansko in konkretno razredno usmerjai tudi kulturno politiko. Njihovo neskončno javkanje, naj sevendi dopusti ,,človeško dostojanstvo" je samo mistificirana zahteva, ni se jim dopusti njihovo razredno privilegiranost in privilegije.
Nasproti tej kulturniški oblasti in pod to kulturniško oblastjo je" marksizem pri nas v resnici berač, ki živi od miloščine in dobre volje ,,odgovornih", ki se ga tolerira. Marksistična teorija je pri relativno slabo razvita ne zato, ker bi ne bilo intelektualno sp< sobnih marksistov, pač pa zato, ker ti nimajo pogojev in možnost resnega in poglobljenega teoretskega dela. Nasprotno kakšnim n< rodnosocialističnim in sploh samo narodnim profesorjem in misl« cem ni treba delati ničesar drugega kot študirati. Tudi ZK je dol< časavseprevečzanemarjala temeljno teoretsko delo (spomnimo samo nenehnih Titovih opozoril in zahtev, da je treba več študirati," več teoretsko delati). Da niti ne govorimo o vseh tistih točkah na univerzi, kjer je študentom dano vedeti, da je bolje, da ne šarijo z Marxom, še manj pa z Leninom. In kamor se spusti Manca (če že ne gre drugače) potem samo razrezanega na citate in ti. ,,glavne misli" in izpranega v stupidne kompendije in obnove.                      ¦
4. Skrivnost oživljanja marksizma" sevedaji^,,oživljanje mišljfl nja sploh". Če bomo zdaj razpredali o problemu smrti, ojogi ipd., če bomo dialogizirali s teologi itn., ne bo marksizem s tem napre-doval niti za petl. Nasprotno: spodneslo mu bo tla, na katerih stoji. Edini dejanski pogoj in temelj napredovanja maFksizma je dejanskc napredovanje oblasti delavskega razreda.
nh
5.  Dušanu Pirjevcu—Ahacu je Tribuna izrekla vse priznanje, ki mu ga lahko izreče. Namreč partizanu Ahacu. Brez pridržkov mu je bilo priznano mesto v zgodovini slovenskega delavskega gibanja, vloga v NOB in socialistični revoluciji — mesto, na katerega smo najbolj ponosni. Profesor pa s to zgodovino in s tem gibanjem ni imel nobene objektivne zveze več in mu je s svojo teorijo samo zapiral pot. Prav na to teorijo pa navezujejo narodnosocialistični ideologi in pravprotttej teoriji smo nastopili mi.
-Najpodlejše podtikanje in hujskaška demagogija pa je, da zdaj nek kultumiški osebek, ki je vložil vso svojo energijo v to, da bi zakopal v pozabo slovensko partizanstvo. obtožuje Tribuno kle-vetanja partizanstva. Prav Tribuna se je, proti protirevolucionar-nemu ideološkemu napadu, z vso odločnostjo postavila v bran naše revolucionarne zgodovine, pokazala je na življenjski pomen jasne zgodovinske razredne zavesti za današnji proces revolucioniranja družbenih razmerij, opozorila, da je NOB kristal razrednih bojev na Slovenskem, brez katerega so sedanji razredni boji za delavski raz-red izgubljeni.
Kako pomemben je ta razredni kristal za aktuaine razredne boje, nam pove tudi izkušnja nacionalističnih pogromov \/ začetku sedemdesetih let, kjer se je tudi jahalo na ,,spravi in pozabljenju". Objavljahno tekst hrvaške emigracije, kot ga je navedel S. Suvar v knjigi Nacionalno i nacionalističko (Split 1974). Če bo podobnost spodbijanja na spolzkem terenu ,,na-rodnih" razlik med sloven-skimi in hrvaškimi nacionalisti, bomo objavili tudi značilne tekste belogardističnih ideologov, nekdanjih in sedanjih,in borcev za ,,na-rodno spravo":
,,U današnje vrijeme nije više realno dijeliti Hrvate na suprotne tabore komunista i antikomunista. kao što je to bio slučaj za vri-jeme drugog svjetskog rata i u razdoblju odmah nakon toga velikog sukoba. Takva podjeia Hrvata više ne odgovara stvarnosti več i zato, što je od rata prošlo gotovo četvrt stolječa. Vrijeme je po-kosilo mnoge učesnike s obje strane barikada, a one, koje još nije pokosilo, vrijeme je više ili manje izmijenilo. A naravno, tu je več i čitava jedna nova generacija, koja je izmijenila naličje našeg na-roda, i u domovini i u iseljenoj Hrvatskoj. " ...
wNas ovdje posebno zanimaju hrvatski komunisti. Savez komu-nista je danas več jedna historijska organizacija, koja je u mnogim pogledima jedan ostatak prošlosti, u smislu u kojem je talijanski sociolog Pareto upotrebljavao taj koncept. Komunističkapartija je svakako stvarnost kao organizacija i nosilac političke vlasti u Hrvat-skoj. Ali ona je več odumrla kao misaoni predvodnik u borbi za ostvarenje jednog idilički zamišljenog Ijudskog poretka." ...
I Uzevši u obzir stvarni odnos snaga na terenu, nacionalno svijesni elementi unutar samog Saveza komunista Hrvatske zalažu se za transformaciju centralističke jugoslavenske države u konfederaciju autonomnih republika. Ideološko i teoretsko opravdanje za pre-obražavanje države ti elementi nalaze u principu samoupravljanja, koje je proklamirano kao temeljni princip, na kojem se izgraduje jugoslovensko socialističko društvo."
6. Vseh obtožb, da smo stalinisti, nam ne bo treba resno jemati vse dotlej, dokler narodni socialisti ne bodo imeli o stalinizmu kaj resnega povedati. Če je vse, kar vedo o stalinizmu utemeljeno in povzeto v nekem članku proti Althusserju, je bolje, da so o tej zadevi do nadaljnjega tiho in se ne smešijo več. Ali pa bomo nji-hove psovke sprejemali kot komplimente.
Mao Zedonga lahko odpravi z enim stavkom samo vzvišeni puhloglavec in buržuj po profesiji, medtem ko je treba glede ,,iendenc v francoski komunistični partiji" reči, da je stalinizem dejansko doma predvsem v njenem desnem, disidentskem krilu (ki pa je seveda deležno vse pozornosti in simpatij našega žurnalizma in kuiturništva sploh). O tem bi seveda morali spregovoriti tovariši, ki so tudi pri Problemih, če se niso odločili, da se jih ne tiče, če jim kdo serje na glavo. In če ni razredni boj v neki konstelaciji res samo fraza.
7. Odklanjamo vsako identificiranje z ideologi slovenske bur-žoazije, češ da ,,vsi mislimo nekoliko po svoje". Na te limance nas ne boste dobili. Mi ne mislimo ,,nekoliko po svoje", temveč mi-slimo marksistično. In ker mislimo marksistično, mislimo drugače od buržoazne kulturniške srenje.
Zahvaljujemo se za vsako skrb in za vse nasvete, za vse skrajno dobronamerne nasvete in opozorila, ki nam jih delijo kulturniški ideologi. Kulturnik pač mora biti malce nad drugimi in učiteljski kompleks, dobršna mera pedagoškosti spada že v njegovo defi-nicijo. Nobenega poučujočega dušebrižništva in paternalizma ne potrebujemo. Dokler bo naša revolucija živa (in za to se borimo), se bomo učili pri njej in v njej ter na izkušnjah svetovnega delav-skega gibanja.
8.  Ker sta bila Marx in Engels leninista, in ker sta bila leninista tudiTito in Kardelj, se bomo držati temeljnega Leninovega vodila, da je samo na osnovi ostre in jasne idejne in politične diferenciacije možno  nujno sodelovanje. Sodelovanje na kakršnikoli drugačni osnovi lahko pripelje samo do hitre ali počasne smrti komunizma. Kot leninisti se bomo borili za dejanskost in moč marksizma in, še posebej, za dejanskost in moč Kardeljevega in Titovega dela, ki ga nekateri ideološki nastopači že zdaj želijo prikazati za ,,passe", pokopati (spomnimo se samo nedavnega Bilandičevega predavanja naFSPN).
Zgodovinski kontekst aktualnih razrednih bojev je socialistično samoupravljanje. Ker zaradi odnosov sil v naši družbi protikomu-nistične sile ne morejo nastopati frontalno proti socialističnemu samoupravljanju, ki je sistem, v katerem niso vsi enaki, temveč mora imeti vodilno vlogo delavski razred, razred, ki je zgodovinsko utemeljen kot tisti subjekt, ki osvobaja sebe in s tem vse, ga posku-šajo zreducirati. Poskus takšnega reduciranja socialističnega samo-upravljanja je tudi zvajanje Kardeljevega dela na razvoju političnega sistema na ,,plura!izem samoupravnih interesov", s povsem jasnim ciljem, da se iz tega pluralizma izloči vodilni zgodovinski interes proletariata in da se ga nadomesti s ,,pluralističnimi" interesi slo-venske tehnokracije. To je pot od napada na proletarsko demokra-cijo k vzpostavitvi buržoazne demokracije. Prav tako se bomo borili proti izkrivljanju koncepta neuvrščenosti, proti dezinterpre-tiranju pluralizma samoupravnih interesov v smislu buržoaznega okratizma (pluralizma buržoaznih interesov), proti vsajanju ita v ,,humus" narodnosocialistične ideologije. In proti poskusom izije Programa ZKJ.
Kličejo, naj se ob Tribuni preveri, če bo ona še hotela ostati v IKJ. To seveda ni nič drugega kot hujskanje k čistki na Tribuni Itumiki se zavedajo svoje moči!). Ali mi ali Tribuna, kajne? ileme na tej relaciji seveda ne bo mogoče rešiti, marveč v raz-nerju do Programa ZKJ. V programu so odgovori na vprašanja, ki ulijo samozvano svobodoljubne kulturnike. Tudi na vprašanje, sako je z razrednim bojem in diktaturo proletariata pri nas:
JUDSKA  OBLAST   KOT OBLIKA  DIKTATURE  PROLETA-
IIATA
)fUžbeno bistvo diktature proletariata
Razredno-politično bistvo Ijudske oblasti v Jugoslaviji je dikta-tura proletariata, to se pravi oblast specifične zveze delavskega nzreda, kot vodilne družbene sile z drugimi delovnimi Ijudmi. Po-
litične oblike oblasti delovnega Ijudstva, ki so zrasle iz lastnih pogojev, ustrezajo pogledom jugoslovanskih deiovnih Ijudi. Te oblike se bodo razvijale tudi v prihodnosti in se spreminjale v skla-du z notranjim razvojem proizvajalnih sil in socialistične družbene zavesti.
Pod diktaturo proletariata ne razumemo takšne ali drugačne zunanje oblike države in tudi ne določene metode ali organizacije političnega sistema v prehodni dobi iz kapitalizma v socializem oz. komunizem, ampak njeno družbeno oz. razredno-politično vsebi-no. Oblike, metode in organizacija političnega sistema rastejo iz določene družbene sredine in morajo biti v raznih deželah in raz-dobjih in neizogibno tudi so, zelo različne. Diktatura proletariata je družbeno bistvo take oblasti in takšnega političnega sistema, v katerem ima neizpodbitno vodilno vlogo delavski razred. Vendar pa pod neizpodbitno vodilno vlogo delavskega razreda v tem smislu ne moremo razumeti gole navzočnosti neke delavske stranke v vladi, ampak takšne odnose razrednih in političnih sil v neki deželi, v okviru katerih so delavski razred in njegove vodilne socialistične sile v zvezi z drugimi delovnimi Ijudmi zmožne spremeniti družbe-ne odnose v skladu s svojimi družbenoekonomskimi interesi in jih dejansko tudi spreminjajo.
Nujnost in zakonitost takšnega političnega sistema v prehodni dobi jzhaja — ob velikem bogastvu njegovih demokratičnih oblik — iz zgodovinske vloge delavskega razreda, kot najbolj progresivnega družbenega faktorja v sodobni družbi. Vloga delavskega razreda je politični izraz dejstva, da pomeni družberioekonomski interes ne-posrednih proizvajalcev — če ga vzamemo v celoti kot interes vsega delavskega razreda, ne glede na politično zavest vsakega posa-meznega proizvajalca — najnaprednejšo materialno pobudo družbe-nemu gibanju tako v privatnokapitalistični proizvodnji kakor v pro-izvodnji s sredstvi, ki so družbena lastnina. Napredna vloga delav-skega razreda izhaja tudi iz dejstva, da se delavski razred ne more osvoboditi izkoriščanja, če pri tem tudi vse družbe ne osvobodi zgodovinskopreživelega kapitalističnega sistema in slehernega izko-riščanja in zatiranja. Zato mora delavski razred nujno spremeniti ne samo razredno strukturo družbe, ampak tudi družbene odnose, v katerih obstoja kot razred.
V pogojih diktature proletariata in družbene lastnine proiz-vajalnih sredstev ne more delavski razred uresničevati svojih lastnih materialnih interesov in svoje zgodovinske vloge, če se hkrati ne bori za razvoj proizvajalnih sil za osvoboditev vseh ustvarjalnih ekonomskih in političnih faktorjev družbe izpod pritiska proti-socialističnih sil: malolastniške stihije, birokratizma konservatizma in raznih oblik pačenja socialističnih odnosov in socialističnega razvoja. V tem smislu je diktatura proletariata vsak tisti politični sistem prehodne dobe, v katerem so neposredni in prihodnji eko-nomski in drugi interesi delavskega razreda — se pravi proizvajalcev, ki delajo z družbenimi proizvajalnimi sredstvi — vodilno načelo njegove celotne politične, ekonomske in družbene aktivnosti. To je politični sistem, ki ,,pomeni samo prehod k odpravi vseh razredov in k brezrazredni družbi" (Marx).
13
Nujnost različnih oblik diktature proletariata
Različne politične oblike diktature proletariata izhajajo nujno iz različnosti zgodovinskega razvoja posameznih narodov, \z različ-ne družbenoekonomske strukture, različnih ekonomskih, poli-tičnih in kulturnih pogojev, različnih političnih, posebno demo-kratičnih tradicij, običajev, naziranj in daigih posebnosti itd. kakor tudi iz različnega izhodišča in različnih poti, po katerih so pote-kale družbene preobrazbe.
Tako je diktatura proletariata dobila svojo obliko v Jugoslaviji, kjer je proletariat z revolucionarnimi sredstvi izbojeval vodilne poli-tične pozicije, toda v katerih je šele moral izbojevati odločilno zmago nad splošnozaostalostjo, ki daje hrano reakcionarnim silam. V bistveno drugačnih pogojih nastajajo politične oblike diktature proletariata v deželah, ki so razvite, v katerih ima socializem močno ekonomsko podlago, delavski razred pa že izbojevane so-cialne pridobitve. V deželi, v kateri je delavski razred postal vodilni družbeni faktor s postopnim osvajanjem in krepitvijo pozicij v si-stemu oblasti, ne more imeti diktatura proletariata takšne oblike kot v deželi v kateri je zaradi skrajne zaostrenosti z revolucionar-nim preobratom, ki je kakor vihar burno in do temeljev uničil stari osovraženi politični sistem in uvedel red odkrite revolucionar-ne diktature ter monopolne oblasti vodilnih revolucionarnih sil.
Nenehna krepitev socialističnih sil v svetovnem merilu in na-raščanje njihovega vpliva na splošno družbeno gibanje v svetu bo pripomoglo, da bo v prihodnosti še veliko več različnih političnih oblik diktature proletariata — od revoluconarne diktature do parla-mentarne vlade z odločilnim vplivom delavskega razreda in nje-govih družbenoekonomskih interesov. Možno je, da bo razvoj raz-rednega boja na poti k diktaturi proletariata še povečal obilico različnih političnih form z raznimi prehodnimi političnimi obli-kami specifičnega dvovladja in kompromisa iz katerih bo odseval zmerom večji vpliv interesov delvskega razreda — dokler ne bo ta vpliv sčasoma popolnoma prevladal v politični obliki, ki bo izšla iz konkretnih pogojev razrednega boja.
Ce ob tem jasnem stališču Programa ZKJ kakšna gospcxia še dvomi o razrednem značaju naše družbene ureditve in o razrednem značaju ZKJ, ji zares ostane samo en izhod.
ZA SAMOUPRAVLJANJE DELAVSKEGA RAZREDA NAJ 2IVI PROLETARSKA REVOLUCIJA !
UREDNIŠTVO
14
PROTI NARODNEMU SOdAIIZMU -
POJASNILO IN POPRAVKI
Prva zamisel o članku PROTI NARODNEMU SOCIALIZMU je bila oblikovana na izletu k eni znanih postojank našega delavskega in komunističnega gibanja. Sledilo je skupinsko delo' : številne dolge in poglobljene diskusije od začetnih določitev smeri spopada ter taktičnih in strateških točk razrednega boja v kulturi preko delovnih sestankov v času pisanja teksta in konzultacij med posa-meznimi avtorji do končnega usklajevanja in konstrukcije deinih tekstov v enega skupnega, ob čemer so se sprožala razpravijanja, polna revolucionarne strasti, ovsakem stavku in odstavku, ovsaki misli in namigu, pretehtavali so se izrazi, brustle formulacije, pre-tipkavali so se že napisani pasusi, napisani so bili mnogi novi, pre-vodi odlomkov iz del klasikov marksizma so se preverjaM po ori-ginatih..,. Zavedajoč se pomena spopada in revolucionarne odgovomosti so bili tovariši, ki so članek napisali, nepopustijivi v teh svojih prizadevanjih, tako da teksta niso in niso hoteli dati iz rok in so ga še pozno v noč (skoraj do rdečega sončnega vzhoda) pred dokončno zadnjim rokom tiskarne predelovali in dodelovali, da so ga lahko zgodaj zjutraj — takrat, ko hodijo delavci na šiht in kulturniki spijo — oddali. Ker pa je bil tekst oddan resnično zadnjo minuto in je bil stavljen, ko je bila številka sicer že postavljena, ni bilo mogoče opraviti korektur. Od tod množica drobnih in večjih napak v tiskanem tekstu. Opozoriti želimo samo na napake, ki izkrivljajo ali onemogočajo razumevanje teksta. Siceršnje tiskovne napake, predvsem množico manjkajočih ali na nepravem mestu postavljenih vejic (kar kakšnega ,,ušivega asistenta" narodnega so-cializma tako iritira), lahko iztrebi vsak vesten bralec sam.
Str. 8, I. stolpec: Odstavek na dnu strani bi ne smel biti stavljen v petitu — v petitu je tiskan samo Pirjevčev tekst, tako da branje bralca tudi fizično uničuje.
Za stavkom ,,namenilo se je desakralizirati ideologije, pa podti-ka svojo sakralno ideologijo"; (14. v. od spodaj) mora slediti ,,žene ga, da bi bilo poezija ..." do „ .. .pa takšno poetično filozofiranje ali fiiozofsko poetiziranje skazi proza politikanstva", temu pa (7. v. od spodaj) stavek ,,ne želi biti politično, nepripravljeno dopustiti človeku biti človek, izdati se želi itd.".
Za stavkom »Kajti ,vse je tu napisano'" (4. v. od spodaj) je izpadel stavek: ,,To je kaša, kaša srca."
Str. 8., II. stolpec: 11. v. po citatu iz Pirjevca: pravilno v ,,zgo-dovinskem miljeju";
21. in 22. v. po istem citatu: ,,z družbenimi procesi razlaščanja malih in srednjih kmetov tercerkvenih zemljišč ..."
5. v. od spodaj, stavek se pravilno glasi: ,,Toda obenem ko teče ta siloviti prvi razmah kapitalizma, inkorporiran v razvito fazo iber-skega in deloma še angleškega kolonializma, se tudi sam začasno iztroši, naleti na svojo začetno šibkost, na svojo itd."
Str. 9, I. stolpec : 18. v. po citatu iz P.: pravilno: ,,ko se zgo-dovino kapitalizma pojmuje s pozicije in z logiko kapitala samega."
20. v. po cit iz P.: pravilno: ,,Ta obrat razkrijemo v tem itd."
28. v. po cit iz P.: ne ,,neosvobodna", pač pa (pravilno) ,,ne-svobodna pritiklina"
Str. 9, III. stoipec: 10. v. po cit iz Pirjevca: stavek se pravilno jlasi:
,,Samo znotraj tega boja lahko določimo ali njen osvobajajoč rnačaj, povezan z osvobajajočo potenco proletariata, ali pa itd."
10.  v. od spodaj: rdeči tiskarski škrat je iz ,,mislecev pomišlja-jev" naredil ,,misleče pomišljaje" — lahko ostane tudi tako!
8. v. od spodaj: pravilno: ,,slovenske buržoazije, katere ide-ološki predstavniki so".
Str. 10, I. stolpec: 13. v. od zgoraj: pravilno: ,,glasniki vsi— smo—za—social i zma";
19. v. od zgoraj: pravilno: ,,vzvišenost, ki se izdaja za trpečo";
25. v. od zgoraj: pravilno ,,če je itd."
Str. 10, II. stolpec: 17. v. od zgoraj: ,,Na mesto razrednega boja v teoriji";
48. v. od zgoraj: ,,Socializem je namreč družba dveh politik itd.";
53. v. od zgoraj: ,,komunistična politika" (z ma!o začetnico);
55. v. od zgoraj: ,,Ta prihodnost gibanja je formiranje (ne ,,for-nuliranje) brezrazredne družbe itd.";
23. v. od spodaj: ,,nareja nepotrebno tudi samo sebe, da bi končno postavila družbo itn.";
16. v. od spodaj: ,,revolucionarnega procesa, ki ga določajo in jsmerjajo neposredni in dolgoročni zgodovinski interesi delavskega 'azreda itn.".
Str. 10, III. stolpec: 27. v. od zgoraj: ,,razredni boj buržoazije :ilja na ohromitev (ne ,,ohranitev"!), na demobilizacijo proletar-ikega razrednega boja";
44. v. od zgoraj: ,,kakšno občestališče, dvignjeno nad razredne nalenkosti itn.";
43. v. od spodaj: ,,in ga podredilo buržoaznemu razrednemu jospodarstvu in družbenim razmerjem eksploatacije itd.";
37. v. od spodaj: ,,elementohranjanja in perpetuiranja buržoaz-lega razrednega gospodarstva.";
34. v. od spodaj: ,,praksa delavske oblasti";
14/15. v. od spodaj: ,,Tako svobodoljubna gosposka, ki vsa-:ogar, ki si v tej deželi še upa na glas marksistično misliti in ki comunizma ne šteje v privatni inventar, itn."
Str. 11, stolpecl.: 29. v. od spodaj: ,,ostane vendar razlika itn.";
11. v. od spodaj: ,,izžene razrede, se izžene hkrati itn.";
7. v. od spodaj: ,,Narodnemu socializmu ne gre le za to, da azredni boj oslepi itn.".
Str. 12, II. stolpec: 2. v. od zgoraj: ,,onemogočana", ne ,,one-nogočena;
27. v. od spodaj: ,,Moledovanje, naj se prizanesljivo in Ijubeče Ddpusti in dopusti itd."
4. v. od spodaj: ,,Z zborom mednarodnega antikomunizma po-ejo, da je Marx mrtev."
Sfr. 11, III. stolpec: Zadnja vrstica pred podpisom: bodite pre->ričani, da ni napačna! Pri tem se tiskarji ne zmotijo:
NAJ 21VI PROLETARSKA REVOLUCIJA !
***oGtiftvt»tt3 - vouuOft  utfPZiSAtA     *i,   w>is
22. maja je bila programsko-volilna konferenca UK ZSMS, ki bi morala biti že teden prej, vendar je bila preložena zaradi nesklepčnosti.
Dnevni red konference (bil ie soglasno sprejet) je bil:
1.  izvolitev organov konference
2.  poročilo o delu predsedstva za obdobje december *- maj 1980 — in razprava
3.  finančno poročilo za leto 1979 in finančni plan UK ZSMS za leto 1980 — in razprava
4.  razrešitev dosedanjega vodstva UK ZSMS in volitve novega
5.  smernice za nadaljnje delo UK ZSMS — maj december — in razprava
6.  razno
To poročilo ne namerava biti skrajšani zapisnik, niti ne poglob-Ijena problemska osvetlitev dela UK ZSMS. Dotakniii se bomo le bistvenih ugotovitev, ki so bile iZrečene na konferenci. Pripomniti pa moramo, da je problematika, ki je bila obravnavana na konfe-renci, premalo prisotna ne le v Tribuni temveč tudi v drugih medijih, kar ima za posledico neobveščenost ,,javnosti" o teh problemih, kar je potem vzrok neosveščenosti in potem tudi neza-nimanju za reševanje teh problemov. Skratka, več je potrebno posvetiti prostora osveščanju o načinih reševanja študentskih problemov, ki jih ,,rešuje" UK ZSMS.
I. V poročilu in razpravi o delu predsedstva v preteklem obdob-ju (razprava je bila zelo borna) je bilo govora predvsem o forum-skem delu predsedstva   JK ZSMS in njegovi nepovezanosti z OO ZSMS. Predsedstvo • se neprenehoma ukvarja s kadrovskimi pro blemi saj nima dovolj članov v svojih organih. Predsedstvo ne more zadovoljivo reševati ,,splošnih" — (širših) — problemov (štipendije, študentski center...), torej tistih problemov, ki presegajo okvire ene komisije, saj je predsedstvo sestavljeno iz predsednikov komisij, ki za širša področja dela niso dovolj usposobljeni in ne morejo veliko pripomoči pri reševanju določenih problemov.
Tako nastane paradoks: predsedstvo se trudi reševati proble-rhatiko za reševanje katere ni dovolj usposobljeno (in je tako tudi ne more rešiti), hkrati pa zanemarja svoje delo — to je delo komisij! Predsedstvo se zaveda svojih pomanjkljivosti in napak, zato je sku-šalo to pomanjkljivost odpraviti z ustanavljanjem posebnih de-lovnih skupin, ki so se strokovno in zavzeto lotile določenih pro-blemov. Ta način dela se je pokazal kot uspešen pri organizaciji javne razprave o usmerjenem izobraževanju in sedaj pri reševanju problematike Študetskega centra. Delovne skupine bodo po-membna oblika dela tudi v prihodnje.
Predsedstvo je v tem času oživilo idejno-politično delo, aktivno je poseglo v razpravo o varstvu okolja, ustanovljen je bil center za obveščanje in propagando, soc. ekonomska komisija je uspela izo blikovati oceno študentske košarice, posveti predsednikov so po-stali stalna oblika izmenjavanja mnenj in informacij in prav ta oblika dela bo morala še bolj zaživeti in pripomoči k povezovanju OO in predsedstva UK ZSMS.
Predsedstvo pa ni uspelo izpeljati nekaj pomembnih nalog, ki si jih je zadalo v decembru. Tako ni uspelo izpeljati analizo delegat-skih odnosov na univerzi, nadalje ni ocenilo marksistične narav-nanosti študija (razen na FSPN), delovala ni kulturna komisija, urejena ni bila evidenca članstva ...
Tudi poročili o delu koordinativnega odbora za mednarodno izmenjavo študentskih praks in kluba zamejskih študentov sta po-kazali, da predsedstvo ne more reševati vsega kar se mu ,,naprti"M!
Pri obravnavanju finančnega poročila in plava se je ponovno izpostavil problem neurejenega financiranja obštudijske dejavnosti, radi Študent, Tribune, 00 ZSMS ....
II. Volitve novih organov UK ZSMS so razgalile naslednjo sla-
bost dela UK. Delegata iz 00 ZSMS FNT - KEMIJA namreč nista poznala nove članice predsedstva, ki je \z njune fakultete. Ko je bivši predsednik kadrovske komisije obrazložil kandidaturo, se je pokazalo, da je ta članica aktivna v krajevni skupnosti; pokazal pa se je način ,,pridobivanja" novih članov predsedstva. Sistem dele-giranja je tu popolnoma odpovedal — razpis za novo vodstvo UK ZSMS je bil prvič poslan v 00 ZSMS že v februarju vendar je bil odziv 00 ZSMS minimalen. Razpis je bil potem šesvečkrat po-novljen, bili so razgovori s predsedniki 00 ZSMS, vendar tudi tako ni bilo moč dobiti dovolj ,,aktivistov"!! Prav zaradi tega so dose-danji člani individualno ,,nabirali" nove člane predsedstva.
Tako se ne bomo mogli čuditi, če novo predsedstvo ne bo za-dovoljivo opravljajo svoje naloge. Že tu je eden izmed razlogov forumskega dela in odtujenosti predsedstva UK od osnovnih orga-nizacij. Hkrati pa to kaže tudi na odtujenost vodstev 00 ZSMS od svoje baze. Torej vsepovsod forumsko delo, ne pa široka množična in dobro organizirana akcija.i
III. Seveda pa to stanje ni nepremostljivo. Kako spremeniti to stanje, je novo vodstvo UK ZSMS obrazložilo v smernicah za na-daljnje delo. Tu ni odveč povedati, da OOZSMS niso dobile akcij-skega programa, ker predsedstvo UK ZSMS nima papirja za raz-množevanje in ga tudi ni moč dobiti!!!!
Vsebina dela v prihodnjem ,,mandatu" ne bo bistveno drugačna od dosedanje. Naloge UK so:
—  zagotoviti študentom ustrezne življenjske pogoje
—  oceniti delegatske odnose na univerzi
—  urediti razmere v študentskem centru
—  urediti financiranje obštudijske dejavnosti
—  izboljšati idejno-političnousposabljanje
—  zagotoviti boljše vključevanje brucov v 00 in UK ZSMS
—  zagotoviti povezavo med članom — 00 — UK ZSMS
—  izpeljati oceno marksistične naravnanosti študija
Oblike dela UK (in tudi v 00 ZSMS) bo potrebno precej spre-meniti. Posveti predsednikov morajo postati stalna oblika povezave med 00 ZSMS in UK ZSMS. Nadalje bo velik poudarek aktivnosti na delovnih skupinah, ki bodo sestavljene iz čtanov 00. Razviti je potrebno stalne informacije o delu UK, 00, društev ..,. Zagotoviti je potrebno boljše in aktivnejše sodelovanje osnovnega članstva pri širših akcijah, organizirati je potrebno problemske konference.
V razpravi je bilo rečenjh precej kritičnih pripomb na pro-gramske smernice. Predsednik MK ZSMS Igor Ivančič je bi] kri- • tičen do forumskega dela, dejal je da je potrebna nadaljnja reorga-nizacija velikih 00 ZSMS, predvsem komunisti se morajo aktivneje vključiti v delo mladinske organizacije. Tovariš Ivančič je izrazil potrebo po tesnejšem sodelovanju med OK ZSMS in UK ZSMS, saj tega sodelovanja do sedaj ni bilo (ZA MDA predvsem!)
Sekretar UK ZKS Danijel Pučko je podprl smernice, vendar je opozoril na to, da se predsedstvo in UK ne bi preveč preokupiralo z nekaterimi nalogami, zanemaril pa bi ostale probleme. Nadalje je opozoril na ,,problematično pisanje" v TRIBUNI, ter izrazil do-manjkljivost, ker konferenca ne obravnava Tribune in Radia Stu-dent. Konferenca je sprejela sklep, da bo v bodoče obravnavala Tribuno in Radio študent na konferencah.
Potem se je konferenca končala — po dobrih treh urah. Na koncu je bila konferenca nesklepčna, saj so mnogi delegati že mnogo prej zapustili sejo. Vprašanje je tudi, kje so bili zadržani delegati iz 18 00 ZSMS, ki niso bili prisotni na konferenci. Konfe-renca je ponovno razgalila razmere na Univerzi, in potrebno bo še veliko napora in odgovornosti, da bomo znali in zmogli preseči to!!!?
za Predsedstvo UK ZSMS SAMOHRIBAR
Na uredništvo Tribuneie pnspelo aninirmo pisemce, v beli kuverti, odposlano iz Ljubljane. Spisatelju se zahvaljujemo za njegovo dušebnžništvo m sphh za vse morabie in ostale podukein obvestila. Sporočamo mu, daje v popolni zmoti - torej je'situacija nekoliko težja . Sporočamo mu tud^ dam ostaltako anonimen kot sije žetela nfegova malomeščamka duša. Analiza teksta je pokazak, da kot spisatelji tega prostega spisapridejo vpostev trije burzujčki MdZerimi eden posebe izstopa. Ime tega "tovariša" lahko izveste na uredništvu Tribune,kjer si lahko ogledate tudi njegov "teoretski pnspevek !!
15
ZAKUUSA GLEDALJSCA SBUC
Ni naš namen prikazovati zgodovino in genezo Ijubljanske univerze kot specifične institucije v procesu produkcije in repro-dukcije delovnesile in toto. Omejili se bomo le na nekajpunktiranj njenega drobovja, ki sicer še ne odkrivajo vzrokov bolezni, zato pa naj tem bolj razgalijo njene gnijoče simptome.
Univerza ni nekakšna brezkonfliktna institucija, zastrta z zaveso akademske sivine, čeprav se morda skuša kot takšna predstavljati. Njen, seveda ,,akademski" molk, ni molk tistega, ki ve, to je molk tistega, ki osta/a, medtem ko vse teče dalje. To je tatentni molk zastrtih konfliktov, ki le redko planejo na svetlo, to je molk senc, ki se spreletavajo po zaslonu, ne da bi lahko videli njihova resnična gibala.
Vse večja vpetost univerze v materialno produkcijo družbenega življenja, ki jo diktira kapital, jo po eni strani vleče iz kraljestva duha, spodmika se ji temelj ,,nebeškega kra/jestva", ki ga sama ustvarja. Po drugi strani se začenja ugrezati v ,,kraljestvo tostran-skih profanosti", kjer prevladujoč način vrednotenja njenega dela vse bolj postaja utilitarizem, kot ideologija razvitega kapitalizma. Takšna univerza še zmeraj ni dovolj sposobna izdelati lastnega programa za razvoj različnih disciplin, ki jih goji še manj pa ga v praksi uresničevati, že preprosto zaradi tega, ker se ne zaveda in nima celovite predstave o pomenu lastne dejavnosti, o pomenu lastnega obstoja.
Zato lahko le sledi razvoju razmer, ki jo določajo in krojijo od zunaj. Na takšno skrpucalo brez lastne bistvenosti in opredeljevano od zunaj se lepi kot njen lažni ,,raison d'etre" emblem slovenstva, tiste zaplotniške ideologije slovenske malomeščanščine, ki v imenu majhnosti slovenskega naroda nastopa proti vsemu, kar skuša to majhnost presečL Slovenska univerza pri tem nastopa kot govorni kamen, s katerega pridiga.
Univerzo danes opredeljuje vrsta protislovnih trendov, ki še dokončno zabijajo pečat na njenih vratih. Prvi trend, ki prevladuje, je pragmatizem, za katerega se družbena praksa reducira na prakso družbenih institucij, izobrazba pa na nekakšno servisno sfužbo gospodarstva.
Drugi trend je socialni ekskluzivizem, ki hoče univerzo ohraniti pred Jzvirnim grehom"njenih družbenih angažmajev. Preseljuje jo na otok, povzdignjen nad vse družbene antagonizme, s katerega naj izreka svojo ,,Resnico".
Spontana posledica teh trendov je ekskluzivizem kompetenc, ,,strokovni ali področni fevdalizem", ki forsira zapiranje strok med visoke zidove samozvanih avtoritet Spontana posledica je konec tudi problem regeneracije univerze (oziroma dejansko degeneracije univerze), kjer prevladuje vprašanje asistentov, kriterijev (oz. razlage teh kriterijev) za habilitiranje in postopkov ter malverzacij s tem v zvezi, ki jih v največji meri opredeljujejo osebni odnosi, arbitarne ideološke ocene, namigovanja in podtikanja. Takšni postopki nastopajo kot nekakšen filter za deklarirano ,,proble-matične" Ijudi in kot skrajno perverzna demontaža vseh znanstve-nih in strokovnih kriterijev.
0 teh protislovnih trendih na slovenski univerzi pričata tudi objavljena prispevka.
NAJ ŽIVI DELA VSKO SAMOUPRA VLJANJE! NAJ ŽIVIPROLETARSKA REVOLUCIJA!
Uredništvo
ZADEVA:
HABIUTACUA
HLAPEC JERNEJ IN UNIVERZA V LJUBLJANI Ali v poduk vsakemu, ki se bo upiral nezakonitostim in še čemu drugemu na Univerzi v Ljubljani
,,Če je treba kaj žrtvovao, potem tov nobenem primeru ne
sme biti pravica in resnica___Zato bomo, tovariši in tovarišice,
tudi poslej vztrajali na svojem dosedanjem stališču in bomo rekli resnici, da je resnica, laži pa, da je laž. In nikoli ne bomo dopustili, da bi se morali odreči tem najboljšim lastnostim, ki
resnično krase komunista___"
Tito, 15. oktobra 1948
,,Ne bojte se kritizirati, če vidite, da kaj ni v redu. Zdrava konstrvktivna kritika je lahko le v pomoč. In tisti, ki ga zadeva, se ne bo Jezil, če je pošten in pravičen, marveč mu bo to kažipot, da bo pravilno delal, da bo pravilno vodil stvar Ijudstva. Tisti, ki ga zdrava kritika Ijudstva žali, ni vaš prijatelj, ni pri/ate/j Ijudstva..."
Tito. 28. januarja 1945
Titova misel mi je vselej bila vodilo. Zato sem to moje štiriletno obdobje, ki se je začelo 24. 2. 1976. leta in zaključilo 15. maja 1980 ob 19. uri, ko sem prejel Odločbo sodišča združenega dela SR Slovenije, pričel z njo. V njej je poglavitni odgovor, zakaj sem vztrajal v tem neenakopravnem boiu z mlini na veter in zakaj tudi to pot, grenkobo štiriletnih izkušenj in spoznanj, iznašam pred javnost. V navadi ni, da bi se objavljale razsodbe sodišča, ki jih je sodišče rešilo negativno. V ta korak pred javnostjo pa grem zato, ker sem trdno prepričan, da pravici ni zadoščeno in se s tem omogočajo stvari, ki so tuje naši socialistični družbi.
Z odločbo Sodišča združenega dela v Ljubljani in nato odločbo Sodišča združenega dela SR Slovenije je uzakonjena neka politika na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, ki je daleč od načel in interesov naše socialistične družbe in tudi od tistega, za kar je živel in delal človek, katerega ime danes nosi. Tu ni moj namen kriti-zirati odločitve sodišča. Ne. Iz vsega predloženega bo razvidna neka miselna klima, ki ponekod vlada na Univerzi v Ljubljani. Nima smisla polemizirati s stališči sodišča. Pripomnimo pa lahko, da je sodišče šlo po liniji najmanjšega odpora s svojo čarobno ugotovitvijo, da ni sodnega varstva. Za to čarobno formulo je potrebovalo dve leti. (Znova poudarjam, da gre za zmotne ugoto-vitve dejanskega stanja in napačno uporabo materialnega prava). Sodišče je svoje povedalo. Žal je s to svojo odločitvijo uzakonilo nezakonitosti postopkov. ki so tekli pred organi Univerze v Ljublja-ni. S tem so vse te nezakonitosti dobile zakonsko osnovo. Vse to pa je daleč od koristi in interesov naše družbe. In pri vsej tej stvari teh    štirih   let  je'                         to najhujše spoznanje. Ob moji
pritožbi na odločbo Sodišča združenega dela v Ljubljani sem izvedel, da so se sodni spisi založili. Založeni spisi so se nato nado-mestili od strani pravne službe, kljub temu pa so manjkali zapisniki razprav.
Nato je odločalo sodišče združenega dela SR Slovenije in pri tem potrdilo ugotovitve in sklepe Sodišča združenega dela v Ljub-Ijani. S tem so dokončno vse nepravilnosti, nezakonitosti, nehu-mana ravnanja posameznikov na Univerzi dobila zakonsko osnovo. S tem je uzakonjena politika nasilja nad posameznikom pone-kod na Univerzi v cilju nekih osebnih interesov posameznikov, ki imajo moč odločanja. Vse to pa je tuje naši socialistični skupnosti in opredelitvi ter socialističnemu samoupravljanju. Po tej logiki sem štiri leta čakal, da se je zame našla tema za magistrsko nalogo, čeprav sem vse izpite opravil že pred dvemi leti. In to večino z odiiko. Nekateri pri tem niso imeli in nimajo nobenih težav. Še in še bi lahko našteval. Pa pustimo to raje pri miru, ker načenjamo nove boleče rane!
O zadevi naj spregovorijo dokumenti sami, ki so razvrščeni kronološko. Posebej pa opozarjam na moj odgovor na odgovor na predlog, kjer je podana kronologija poteka dogodkov.
VIDGREGORAČ
I.
Del pogovora z rektorjem Univerze v Ljubljani prof. dr. E. Prelogom
Spoštovani tovariš rektor,
smatral sem za potrebno, da vam odvzamem malo od vašega Qi ^nega časa in vas seznanim z mojim primerom. Upoštevajoč vaš čas nimam možnosti, da vam iznesem vse področobnosti v zvezi z obravnavano stvarjo, ker bi to bilo predolgo in sem zaradi tega prinesel s seboj vso dokumentacijo, ter vas prosim v kolikor najdete za potrebno, da jo pregJedate in si ustvarite svoje mnenje o obravnavanem primeru.
Prišel sem k vam spoštovani tovariš rektor samo zaradi ene reči in sicer zato, da pred Vami iznesem svoje mnenje, da celotna zadeva ima takšne dimenzije in značaj, da predstavlja klasičen primer, kako se ne sme postopati z mladimi Ijudmi oz. kako se ne sme postopati sploh.
Tovariš rektor jaz sem se, čez nekaj dni bo že eno leto tega prijavil na razpisano mesto asistenta na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo na odseku za geologijo. Ali bom to postal ne vem pa tudi v trenutni nastali situaciji to ni pommebno.
Moj interes v sedanjem stanju tega mojega konkretnega primera je, da vam razložim, ter da se spoznate z metodo, za katero smatram, da ni v skladu s pravilnim postopanjem napram mladim kadrom in socialistično moralo sploh, kot, pa da bi z pomočjo vaše intervencije omogočil sebi zasedbo mesta! Prosim vas, da žrtvujete malo svojega časa ter pregledate dokumentacijo in je kakršna koli napaka, v moji strokovnosti bodisi postop-kih je to treba pripisati Ijubezni mladega človeka do znanosti in dela, in ne eni metodi kot je to razvidno iz dokumentacije. Lahko bi ovrgel vse obtožbe in očitke, ki me bremenijo vendar ne želim vam s tem jemati vaš dragoceni čas, ker si boste lahko sami, če se spoznate z dokumentacijo ustvarili svoje mnenje.
Najlepša hvala tovariš rektor, ker ste me sprejeli in poslušali.
V Ljubljani, dne 11. 2. 1977; ob 11. uri.
II.
SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA V LJUBLJANI
Predlagatelj: Gregorač Vid, Ljubljana
Udeleženci:
1.  Univerza v Ljubljani
2.  Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo TOTP oddelek za montanistiko, Ljubljana
Predlog
na uvedbo postopka zaradi izvolitve v naziv asistent in sprejem na delo
I.
Predlagatelj je v letu 1976 diplomiral na oddelku za montanistiko nasprotnega udeleženca — odsek za geologijo z odličnim uspehom, za dipl. delo pa je prejel Prešernovo nagrado — priznanje. Prav v času, ko je diplo-miral je nasprotni udeleženec v Uradne listu SRS objavil prosto deiovno mesto asistenta, na katerega se je dne 24. 2. 1976 prijavil, ker je izpolnjeval razpisne pogoje. Strokovna komisija nasprotnega udeleženca je podaia v juniju istega leta o predlagatelju mnenje, da je bilo žaljivo, pristransko in v katerem je bila ocena predlagateljove strokovne sposobnosti negativna. To mnenje je predlagatelj prejel šele v decembru tstega leta in se nanj seveda pritožil. Ista strokovna komisija je v januarja leta 1977 svoje mnenje spreme-nila in napisala novo mnenje, ki je ustrezalo dejanskemu stanju, vendar je odgovor, ki ga je na omenjeno pritožbo predtagatelj prejel, bil ponovno žaljiv. Od tedaj dalje pa do konca aprila 1977 so tekli razgovori in korespon-denca ter intervencije v zvezi z negativno oceno predlagatelja, za katero v resnici ni bilo prav nobene osnove in je končno dne 26. 4. 1977 odbor za kadrovska vprašanja VTO podal mnenje, ki ugotavlja, da predlagatelj ustreza pogojem za izvolitev v naziv asistenta ter ga predlagal za izvolitev v ta naziv za področje geologije. Dokaz:
ocene strokovne komisije, dopisi,
mnenje z dne 26. 4.1977, zaslišanje predlagatelja.
II.
Kljub zgoraj opisanemu postopku oz. mnenju odbora za kadrovska vprašanja predlagatelj ni bil izvoljen v naziv asistent; odsek za geologijo je namreč na seji 13. 6. 1977 potrdil pet področij za naziv asistenta, vendar je sklenil, da je za vse (razen za paleontologijo) potrebna 12-mesečna praksa. Predlagatelju je bilo svetovano naj vloži prošnjo za izvolitev v naziv asisten*9. pri čemer naj ne omenja razpisa za to delovno mesto, češ, da gre za dva ločena postopka, to je za izvolitev v naziv in zasprejem v delovno razmerje. V oktobru istega leta je že omenjeni odbor za kadrovska vprašanja VTO montanistika ugotovil, da predlagatelj nima ustrezne prakse, ki jo zahteva odsek za geologijo (že omenjenih 12 mesecev) da predlagatelj ne ustreza pogojem. Na predlagateljeve nadaljnje prošnje, vloge in daigo je dne 7. 3. 1978 prejel stališče Habilitacijske komisije Univerzev Ljubljani z dne 13. 2. 1978, ki ugotavlja, da predlagatelj ne izpolnjuje z zakonom določenih meril za izvolitev v naziv asistenta. V čem naj bi ne izpoinjeval z zakonom določenih meril oz. katerega ne izpolnjuje, v stališču ni bilo obrazloženo. Ker je predlagatelj smatral, da je upravičen vložiti pritožbo glede na dvo instančnost vsakega postopka, tudi zoper mnenje habilitacijske komisije, je vložil le-to na svet, vendar ni prejel doslej nikakršnega odgovora. Dokaz:
zapisnik seje odbora za kadrovska vprašanja z dne 26. 4. 1977, zapisnik seje istega odbora z dne 11. 10. 1977, stališče Habilitacijske komisije z dne 13. 2. 1978, predlagateljeva pritožba, po potrebi drugi dokazi.
III.
V Zakonu o visokem šolstvu je določeno, da je za izvoltev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev pctrebna; stro-kovna usposobljenost, pedagoška sposobnost, zavzetost in družbena akfrv nost pri uveljavljanju socialn. samoupravnega sistema; te zakonite pogoje je določal tudi razpis nasprotnega udeleženca objavljen v Uradnem listu SRS z dne 28. 1. 1976; te pogoje po svojem trdnem prepričanju izpolnjuje predla-gatelj, vendar kljub temu ni bil izvoljen v naziv asistent, niti sprejet na razpisano prosto delovno mesto asistenta. Še več, predlagatelj do danes na svojo pismeno prijavo na prosto delovno mesto ni prejel nikakršnega odgo-vora, zlasti ne, ali je kdo bil sprejet na podlagi razpisa, oz. kdo je bil sprejet; pri tem pa ponovno poudarja, da mu doslej v postopku za izvolitev v naziv (asistenta) še nihče konkretno ni povedal katerega od zakonitih pogojev ne izpolnjuje. Predlagatelj je glede strokovnosti navedel, da je ta pogoj z diplomo na II. stopnji (z cdliko) izpolnil. Glede prakse zahteva v razpisu ni bila postavljena in, kolikor je znano, le-to samoupravni akti ne zah*svajo, naknadno sprejet sklep o 12-mesečni praksi pa v tej zadevi oz. postooku je irelevanten, saj ga v razpisu ni bilo. V ostalem pa predlagatelj trdi, da izpol-njuje pogoje po razpisu oz. zakonu o visokem šolstvu, še zlasti, ki zacJevajo moralno politične kvalitete, saj je že kot mlad vstopil v Zvezo komunistov in je družbenopolitično angažiran. Ker predlagatelj torej ne le smatra, tcmveč trdi, da izpolnjuj« pogoje za izvolitev v naziv asistent in tudi za spre<em v delovno razmerje za delovno mesto asistent v odseku za <eolog»jo iz neznanih razlogov pa se oboje odklanja, je prisiljen uveljavlja'.» pravi o d^ dela pred sodiščem združenega dela.                                                                    ¦
Dokaz:                                                                                                                      ¦
kot pod I. in II.
Statut in drugi samoupravni akti, ki naj jih predloži nasprotni u Jeleženec, po potrebi še drugi dokazi,                                                                                    ¦
zaslišanje predlagatelja.                                                                                            «
Glede na povedano predlagatelj predlat;a, da naslovno sodišca po opravlje-nem postopku izda naslednjo
ODLOČBO
1.  Razveljavi   se   skl.  oz.   stališče Habilitčv:ijske  komisije  ari   Univerzi  v Ljubljani   z dne  13.  2.   1978,  glede ujjotovitve,  da predlagatelj  Via
Gregorač ne izpolnjuje pogojev in meril za izvolitev v naziv asistent.
2.  Ugotovi se, da predlagatelj  izpolnjuje z zakonom določene pogoje za naziv asistent.
3.  nasprotni udeleženec Fakultete za naravoslovje in tehnologijo — TOZD oddelek za montanistiko iz Ljubljane je dolžan opraviti izbiro po razpisu
. štev. 115/1—76 za prosto delovno mesto asistenta pri odseku za geolo-gijo, objavljenem v uradnem listu SRS z dne 28.1. 1976 upoštevajoč vs» prijavljene kandidate, vključno s predlagateljem.
4.  Nasprotni udeleženec je dolžan pcvrniti predlagatelju stroške postopka, vse v 15 dneh pod izvržbo.                               -                                                J|
Ljubljana, dne 19. 5. 1978                                                              o.      rač VICT
16
III.
SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA LJUBLJANA
Odgovor na predlog
Udeleženec prereka vse navedbe v predlogu, v kollkor jih izrecno ne priznava, terše navaja:
1)
Predlagatelj je zaprosil na podlagi razpka samo za izvolitev v naziv asistent, nipa zaprosil za delovno mesto asistenta. Naziv asistenta mu je bil 2 tedna po vložitvi predloga priznan. Izbire po razpisu pa udeleženec ne more opraviti, ker predlagatelj ni vložil predloga za delovno mesto asistenta v smislu določil statuta in zakona o visokem šolstvu. Udeleženec nimasistemi-zacije za delovno mesto asistenta. Če bo nov razph na podlagisistemizacije, lahko predlagatelj zaprosi za de/ovno mesto asistenta na podlagi naziva asistenta, po 3 letih pa mora zopetprositi za naziv. Delovnega mesta asisten-ta pri udeležencu ni in ga ni nihče zasedel. Dokaz:
statut, kise prilaga
korespondenca, ki naj jo predloži predlagatelj Zato naj se predlog na izdajo odločbe zavrne.
Ljubljana, 7. 1Z 1978
Fakulteta za naravostovje in
tehnologijo v Ljubljani
IV.
SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA LJUBUANA
Predlagatelj: Gregorač Vid, Ljubljana Udeleženca:
1)  Univerzav Ljubljani
2)  Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, TOZD oddeiek za montanistiko, Ljubljana
Odgovor na odgovor na predlog
Preden bom odgovoril in z dokaznim gradivom, ki je priloženo mojemu odgovoru postavil na laž postavke v obravnavanem odgovoru na predlog na katere se sklicuje udeleženec bom Sodišče združenega dela, za lažje razume-vanje mojega odgovora, seznanil z potekom dogajanj v pričujoči zadevi.
Sodišče združenega dela v Ljubljani seznanjam s sledečim: A.
1.  Diplomiral sem dne 3. 2. 1976 leta na II. stopnji odseka za geologijo smer praktična geologija z odličnim uspehom. Za diplomsko    delosem dne 8. 2. 1977 prejel Prešernovo priznanje.
2.  Dne 24. 2. 1976 leta sem se prijavii na prosto delovno mesto asistenta v TOZD oddelek za montanistiko pri  odseku za geologijo, razpisano v Uradnem listu SR Slovenije z dne 28. 1. 1976. Razpis je bil sledeče vsebine: „ ... asistenta v TOZD oddelek za montanistiko pri odseku za geologijo.
Pogoji za izvolitev v naziv ter za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu morajo kandidati izpolnjevati določila zakona o visokem šolstvu (69/1,2,3. člen, 70/1 člen, opomba V. GJ, ter biti diplomirani inženirji geologije. Prošnji za izvolitev v naziv, kolkovani s kolkom za 2 din je treba priložiti: dokazilo ostrokovni usposobljenosti, živtjenjepis, prijavo za pridobitev lastnosti delavca, morebitno bibliografijo z odtisi del..."
V  času razpisa veljavni statut je v 98. členu navajal za izvolitev asistentov sledeče določilo: ,,Za fakultetnega asistenta je lahko izvoljen kandidat, ki ima diplomo visokošolske izobrazbe ustrezne smeri, se odlikuje po strokovni usposobljenosti za znanstveno delo ter zanimanje za peda-goško delo in ki pasivno obvlada dva tuja jezika, ki sta za stroko po-membna." V skladu z razpisom v Uradnem listu, zakonom o visokem šolstvu in takrat veljavnim statutom sem kadrovski službi FNT dne 24. 2. 1976 vložil prošnjo za izvolitev rednega fakultetnega sodelavca-asis-tenta na odseku za geologijo.   Obenem>se v isti prošnji prijavljam na ,,delovno  mesto   rednega   fakultetnega  sodelavca—asistenta  v   TOZD oddelek za montanistiko, odsek za geologijo..." Prošnji sem priložil, potrdilo o opravljeni diplomi, kratek življenjepis, pregled od leta 1967 do 1975 objavljenih člankov in predavanj od leta 1972 do 1975, objav-Ijene članke  (mimogrede naj povem, da se jih nihče ni pritaknil) in prijavo za pridobitev lastnosti v kateri piše: ,,V primeru ugodno rešent prošnje za izvolitev v naziv asistenta.. ., prosim za pridobitev lastnosti delavca."
Vse v skladu z raspisom.
3. Strokovna komisija v sestavi prof. dr. Anton Ramovš, prof. dr. Mario Pleničar in prof. dr. Rajko Pavlovec je šele 23. 6. 1976 leta izdalastro-kovno mnenje, v katerem je bila ocena moje strokovnosti in osebnosti podana neustrezno, skrajno žaljivo in pristransko. S tem mi je bila storjena velika moralna škoda, ki je skrajno škodljiva tudi za prihodnost Ookaz:
Prvo strokovno mnenje, Pritožba nastrokovno mnenje ... od dne 20. 12.1976.
V  svojem strokovnem mnenju se je strokovna komisija opredeljevala med drugim za razpisano mesto asistenta, kar sploh ni v njeni pristojnosti, temveč je to v pristojnosti odbora za medsebojna delovna razmerja, ko kandidati dobe naziv asistent. Tu je bil kršen 141. člen, ki pravi ,,Stro-kovna  komisija  mora  biti imenovana najpozneje v enem mesecu po
vložitvi prošnje..." in 143. člen, ki pravi da „___strokovna komisija
mora izdelati strokovno poročilo ...., najkasneje v dveh mesecih ..." Vsi ti roki so bili prekoračeni saj je mnenje bilo izdano šele 23. 6. 1976, dobil pa sem ga v roke šele 17. 12. 1976.
4. Na to strokovno mnenje strokovne komisije, ki sem ga dobil v roke šele po mojem nastopu na sestanku OOZK TOZD montanistika z dne 16. 12. 1976, le tega sem dobil v roke 17. 12. 1976, sem se pritožil dne 20. 12. 1976. V pritožbi sem podal moje ugovore in stališča.
Odbor za kadrovska vprašanja, katerega predsednik je takrat bil prof. dr. Anton Podgornik, ki je obravnaval strokovno mnenje je napravil dve napaki in sicer:
—    kršil je 147. člen statuta po katerem bi me moral odbor za kadrovska vprašanja obvestiti  o negativnem mnenju  in mi dati možnost, da podam izjavo,
—    minilo je sedem mesecev, preden je odbor za kadrovska vprašanja obravnaval strokovno mnenje in pri tem kršil 154. člen statuta, ki pravi, da ,,postopek za izvolitev v naziv mora biti končan najkasneje v šestih mesecih od razpisa."
5.  Odsek za geologijo je na 18. sejo januarja 1977 leta, to je eno leto po razpisu obravnaval pojem ,,praktične izkušnje v stroki" in spremenil še takrat veljaven statut, ki v 98. členu tega ne zahteva. Razpis pri tem ni bil preklican, sklep pa ne more imeti učinka za nazaj.
6. Po moji pritožbi je ista strokovna komisija izdala dne 14. 1. 1977 novo mnenje v  katerem  ugotavlja da izpolnjujem strokovne in pedagoške pogoje za naziv asistenta za področje geologije.
7.  Dne 8. 2. 1977 sem dobil od strokovne komisije odgovor na mojo pri-tožbo od dne 20. 12. 1976 na strokovno mnenje. V tem odgovoru me je ista strokovna komisija znova žalila in mi z nehumanimi insinuacijami podtikala reči, ki jih nisem nikoli zagrešil. Znova mi je naredila veliko moralno škodo in mi jemala čast in dobro ime
Ookaz: koresponaenca
8. V želji, da bi rešil nastali spor med člani strokovne komisije m menoj " sem o zadevi seznanil tovariša rektorja Univerze v Ljubljani prof. dr.
Ervina Preloga. Sprejel sem njegov predlog, naj bi se na sestanku člani strokovne komisije in mene pomenili o vseh vprašljivih in zame skrajno žaljivih točkah. Željo tovariša rektorja sem sporočil članom strokovne
komisije.                                                                                  «„-,-,            x-i    ^
9 Strokovna komisija mi je z dopisom od dne 17. 3. 1977 sporočila, da predlog tovariša rektorja zavrača češ, da ji ni jasno o čem naj bi se pogovarjali.                                                                                                            .
10. Na 20. seji odseka za geologijo, ki je bila 11. 2. 1977, sta prof dr Valerija Osterc, dipl. ing. in asist Dragica Strmole, dipl. ing. geol. k odgovoru strokovne komisije na mojo pritožbo podali več tehtnih in zame pomembnih pripomb, ki so priložene k zapisniku 20. seje odseka zageologijo.
Glej: Pripombe k odgovoru strokovne komisije ...
11. Upoštevajoč pripombe prof. dr. Valerije Osterc in asist. Dragice Strmole, dipl. ing. geol. in dopis s strani strokovne komisije s katerim zavrača predlog tovariša rektorja sem dne 30. 3. 1977 odboru za kadrovska vprašanja poslal pojasnilo ter ga seznanil z mojim stališčem do navede-nega odgovora od dne 8. 2. 1977, da ne bi žaljivi in neresnični očitki in obtožbe ostali v mojo škodo odprti in nepojasnjeni.
12.  Dne 26. 4. 1977 je Odbor za kadrovska vprašanja VTO montanistika podai mnenje, v katerem ugotavlja, da ustrezam pogojem za izvolitev v naziv asistenta in me predlagal za izvolitev v naziv asistenta za področje geologije.
13.  Dne 11. 5. 1977 sem dobil dopisnico, v kateri mi vodja skupnih služb Helena Dietz sporoča, da napišem prošnjo, za izvolitev v naziv asistenta na odseku za geologijo. V tej prošnji naj ne omenjam razpisa na delovno mesto, ker sta postopka za i7"olitev v naziv in postopek za pridobitev lastnosti delavca ločena.
14. Na osnovi tega dopisa sem ponovno dal prošnjo za izvolitev v naziv, postopek pa je že tekel 16 mesecev! Prošnjo sem dal dne 12. 5.1977.
15. Na 7. redni seji odbora za kadrovska vprašanja VTO—montanistika, dne 11. 10. 1977, torej zopet 6 mesecev kasneje, na osnovi dopisa geološkega odseka v zvezi s prakso kandidatov za naziv asistenta (znova samovoljno spreminjanje   statutne   določbe   oziroma   spreminjanje   98.   člena!) ugotovil, da nimam ustrezne prakse, ki jo zahteva odsek za geoiogijo, oziroma  ne ustrezam pogojem. Torej je svoj prejšnji pozitivni sklep spremenil v negativnega in ga posredoval habilitacijski komisiji.
Tudi o tem negativnem mnenju me Odbor za kadrovska vprašanja ni obvestil in s tem znova kršil 147. člen.
Dve leti po razpisu smo tako dobili, prvič negativno, nato pozitivno in končno zopet negativno mnenje, ne da bi pri tem spremenili razpis in uveljavljali v tistem času veljaven statut.
16.  Dne 7. 3. 1978 sem dobil v roke stališče habilitacijske komisije pri Univerzi v Ljubljani od dne 13. 2. 1978, ki ugotavlja, da ne izpolnjujem z zakonom  določenih  meril  za izvolitev v naziv asistent Omenjena komisija  podaja svoje stališče brez kakršnega koli pojasnila oziroma utemeljitev zakonskih doiočb.
17.  One 27. 3. 1978 sem poslal prošnjo habilitacijski komisiji pri Univerzi v Ljubljani za ponovno obravnavo moje vloge za izvolitev v naziv asistent za področje Hidrogeofogije in inženirske geologije ter Fizikalne geolo-gije.
18.  Dne 14. 4. 1978 sem prejel dopis predsednika habilitacijske komisije s katerim mi sporoča, da je habilitacijska komisija mojo vlogo od dne 27. 3. 1978, odstopila v obravnavo svetu VTO montanistika.
19.  Dne 20. 5. 1978 je moja odvetnica vložita tožbo naSodišču združenega dela v Ljubljani.
20. Na sestanku osnovne organizacije Zveze komunistov TOZD montanisti-ka, ki je bil dne 24. 5. 1978, je novi predsednik, odbora za kadrovska vprašanja prof. dr. Drago Ocepek, dipl. ing. rud. (od 14. 3. 1978 dalje) podal kratke sklepne ugotovitve o mojem primeru. V petih točkah je ugotovil številne hude nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih tu ne bom ponavljal. Edino k njegovi prvi točki v kateri ugotavlja, da sem ,,prosil za delovno   mesto   rednega  fakultetnega   delavca  —   asistenta  in  ne za pridobitev naziva asistent, kar je predpogoj" bi pripomnil, kar je raz-vidno iz točke A 2. tega odgovora, da sem prosil za naziv tn delovno mesto. Svoja izvajanja je sklenil, da je ,,Ves postopek je bil nepravilen, še manj nepristranski. Odgovornost leži na odboru za kadrovska vprašanja VTO, na strokovni komisiji in deloma tudi na habilitacijski komisiji ..." To je bilo prvič po več kot dveh letih, da je kdo na VTO montanistika razen prof. dr. V. Osterc in asist. D. Strmole dipl. ing. geol. (Glej A 10)« analiziral celcten potek dogajanj in javno spregovoril o nepravilnostih in nezakonitostih v postopku.
Glej!:
Drago Ocepek, Kratke sklepne ugotovitve o primeru tov. V. Gregorača
od dne 24. 5. 1978; priloženo zapisniku sestanka OOZK TOZD monta-
nistika od ne 24. 5. 1978.
Na istem sestanku sem OOZK TOZD montanistika seznanil z dogajanji
ob prijavi na delovno mesto asistenta v TOZD oddelek za montanistiko
pri odseku za geologijo ter izvotitvi v naziv asistent za področje Hidro-
geologije in inženirske geologije ter Fizikalne geologije, kar je priloženo
k zapisniku sestanka.
21.  Dne 9. 1. 1979 sem dobil od fakultete za naravoslovje in tehnologijo odločbo v kateri mi sporočajo sledeče:
Na podlagi 72. člena zakona o visokem šolstvu ob soglasju habilitacijske komisije Univerze v Ljubljani ter na podlagi sklepa sveta VTO monta-nistika fakultete za naravoslovje in tehnologijo z dne 21.12. 1978 se mi izdaja Odiočba, da sem izvoljen v naziv asistenta za področje Geologije, ter da izvolitev veljc za dobo treh let od dneva izvolitve.
22.  Tako je od viožene prošnje za izvolitev v naziv in delovno mesto minilo polna tri leta!
S tem mi je s strani Fakultete za naravoslovje in tehnologija TOZD oddelek za montanistiko ter odseka za geologijo povzročena velika moralna škoda zame skrajno škodljiva za prihodnost in materialna škoda ker sem ves ta čas brez službe.
Opomba!:
Ker je udeleženec predložil ncvi statut in ne v času razpisa veljavnega so zaradi lažjega razumevanja posamezni členi v predlagateljevem dogovoru po novem statutu identični členi statuta veljavnega v času razpisa pa so podani v oklepaju in sicer: 125 (=98), 137 (=147), 141 (=151), 143 (=154), 147 (=159), 154(=).
B.    odgovor na navedbe v odgovoru na predlog
Predlagatelj zanika vse navedbe v odgovoru na predlog, ter še navaja sledeče:
1.    Iz A 2. in A. 20. točke predlagateljevega odgovora in dokaznega gradiva je razvidno, da je predlagatelj na podlagi razpisa zaprosil za delovno mesto asistenta in za izvolitev v naziv asistenta.
2.    Iz A 2. do A 22. točke predlagateljevega odgovora je razvidno, da je predlagatelju  naziv aistenta  za področje Geologije priznan in s tem dodeljen šele 9. 1. 1979, to je tri leta po prošnji za izvolitev v naziv in osem mesecev po predtogu.
3.    Iz A 2. in A 20. točke predlagateljevega odgovora je razvidno, da je predlagatelj vložil  tudi  predlog za delovno mesto asistenta v smislu določil statuta in zakona o visokem šolstvu, ter fzbire po razpisu udele-ženec lahko in mora opraviti.
4.     z A . točke predlagateljevega odgovora je razvidno, da udeleženec ima sistematizirano delovno mesto asistenta v TOZD oddelek za montanisti-ko pri odseku za geologijo sicer ne bi razpisal „... prosto delovno mesto  asistenta..."   Torej  predlagatelju   ni   treba  znova  prositi za delovno mesto asistenta na podlagi novega razpisa ker je predtagatelj zanj že prosil kar je razvidno \z A 2. točke.
5.    Medtem ko je cela zadeva trajala tri leta, je na isto delovno mesto, po novem razpisu (? ), ne da bi bil razveljavljen stari, nastavljen asist Vasja Mikuž, dipl. ing. geol. kateremu so za izvolitev v naziv in delovno mesto asistenta ,,priznali 52 dni terenskega dela in dve teti knjižničarskega defa kot ustrezne praktične izkušnje na delovnem mestu."
Glej: D. Ocepek, Kratke sklepne ugotovitve ..., točka A 20.
6.    Če ,,delovnega mesta pri udeležencu ni" kako naj bi ga kdo zasedel? Toda delovno mesto je, še vedno tisto razpisano v Uradnem listu SR Slovenije od dne 28. 1. 1976! (Kam je izginilo? ) in ga nihče še ni mogel zasesti. Torej je in je prosto, čaka na tiste, ki so bili udeleženi v razpisu.
7.    Udeleženec je kot dokaz predložil nov statut izdan 15.1. 1977, ki ni bil veljaven v času razpisa in ne tistega, ki je takrat bil veljaven.
Zato naj udeleženec precfloži v času razpis.i veljaven statut.
C. Sklep
1.    Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo oziroma njena VTO Montanisti-ka in njen odsek za geologijo so mi s svojim neetičnim, nehumanim in protizakonitim ravnanjem, s katerimi bi kot visoka znanstvena ustanova morala biti seznanjena vsaj v načelih etičnega ravnanja do posameznika, storila veliko moralno, zdravstveno in materijalno škodo. Zato prosim sodišče, da na osnovi dokaznega gradiva in povedanega ustrezno ustanovo primerno kaznuje in mi s tem vsaj delno povrne čast in dobro ime, če že ne povzročene  materialne škode,  ker sem še danes zaradi pričujoče zadeve brez službe, čeprav sem diplomiral z odliko, prejel Prešernovo priznanje, desetkami na tretji stopnji. Pripomnim nai še, da so mi nekateri delavci VTO Montanistika na široko v mojih str^ kovnih sferah napraviii ,,lepo ime".
2.    Odločno izjavljam, da sem si vselej prizadeval nastale nesporazume I moji zadevi urediti na akademskem nivoju in vselej skušal najti s člara| strokovne komisije in predsednikom odbora za kadrovska vprašanja ter drugimi v zadevo vmešanimi  osebami skupen jezik, ki bi privedel do njenega zadovoljivega sklepa
3.    Vselej sem si kot človek in član Zveze komunistov Jugoslavije prizadeval za   demokratične  človeške  odnose,  resnično samoupravljanje, branil stališča socializma in marksizma, za spoštovanje tujega in svojega dela ter za osebno delovno in politično odgovornost                                           m
4.    Iz mojega primera, ki na Univerzi v Ljubljani ni osamljen je razvidno, dl je skrajni čas, da se Univerza na kateri tu In tam vladajo konzervativM elementi s precejšnjo mero klerikalne finosti in zvitosti, kjer so tu in taM oblikovane privatne katedre, ozke grupe, monopol v kadrovski politiki « strah pred mladimi, ki si upajo dvigniti glas zoper monopole in privafl ništvo in pri tem sigumo tvegati  ogroženost lastne eksistence, odpifl svojemu narodu kateremu pripada in za čigar napredek naj bi skrbela.    ¦
Ljubljana, dne 13. 2.1979
Asist Vid Gregorač, dipl. ing.
V.
SKLEP IN ODLOCBA
Sodišče združenega dela v Ljubljani je v senatu pod predsedstvom sodnic. Belič Miroslave, v sporni zadevi med predlagateljem Gregorač Vidom iz
Ljubljane___in drugim udeležencem Univerza v Ljubljani in Fakulteto za
naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, zaradi izvolitve v naziv asistenta in ^jrejem na delo, na javni ustni obravnavi dne 14. 3. 1979, opravljeni v navzočnosti predlagatelja in njegovega pooblaščenca ter zastopnika drugega udeleženca
sklenilo in odločilo:
Ugotovi se, da v zahtevku predlagatelja za razveljavitev stališča habilita-cijske komisije pri Umvcrzi v Ljubljani z dne 13. 12. 1978, da predlagatelj Gregorač Vid ne izpolnjuje pogojev in umik za izvolitev v naziv asistent in da predlagatelj izpolnjuje določene pogoje za naziv asistent, ni sodnega vastva.
Zahtevek, da je diugi udeleženec dolžan opraviti izbiro po razpisu za prosto delovno mesto asistenta se zavrne.
Vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.
Obrazložitev:
Sporno razmerje med udeležencema je v tem, ker je predlagatelj kandi-, diral na prosto delovno mesto asistenta, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu SRS dne 24. 2. 1976 in za katerega meni, daje izpolnjeval razpisne pogoje. Vendar predlagatelj ni bil izvoljen v naziv asistent niti sprejet na razpisano prosto delovno mesto asistenta.
Predlagatelj navaja, da na pismeno prijavo ni nikoli dobil odgovora in, da mu doslej v postopku za izvolitev v naziv asistent še nihče ni konkretno povedal, katerega od zakonitih pogojev ne izpolnjuje. Dne 7. 5. 1978 je le prejel stališče habilitacijske komisije Univerze v Ljubljani z dne 13. 2.1978, ki ugotavlja, da ne izpolnjuje z zakonom določenih meril za izvolitev v naziv asistent. V čem naj bi ne izpolnjeval z zakonom določenih meril oziroma katerega ne izpolnjuje, v stališču ni obrazloženo, Na to mnenje je vložfl pritožbo na svet, vendar ni prejel doslej nikakršnega odgovora.
Drugi udeleženec pa navaja, da je predlagatelj zaprosil na podlagi razpisa samo za izvolitev v naziv asistent ni pa zaprosil na delovno mesto asistenta. Naziv asistenta pa je bil 2 tedna po vložitvi predloga priznan.
Drugi udeleženec je v republiškem uradnem listu št. 2 z dne 28.1.1976 objavil razpis prostega delovnega mesta asistenta v TOZD Oddelek za monta-nistiko pri odseku za geologijo. V razpisu je navedeno, da za izvolitev v naziv ter za pridobitev lastnosti delavca v zdniženem delu, morajo kandidati izpolnjevati pogoje po določilih zakona o visokem šolstvu ter, da so diplomi-rani inženiiji geologije. Predlagatelj je vložil prošnjo za izvolitev rednega "fakultetnega sodelavca - asistenta na odseku za geologijo in prijavo za prido-bitev lastnosti delavcev, oboje dne 24. 2.1978.
Sistem visokega šolstva ureja pri nas zakon o visokem šolstvu (Rep. Uradni list št. 13/75). V smislu člena 79 citiranega zakona se delovna mesta visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (kamor sodi naziv asistent) zasedajo po javnem razpisu. Lastnost delavca pa pridobi kandidat, ki ima za razpisano delovno mesto določen naziv po tem zakonu.
Na podlagi listin, ki jih je sodišče vpogledalo in zaslišanje predlagatelja, sodišče zaključuje, da si predlagatelj ni pridobil naziva asistent, Ucer ni imel soglasja habflitacijske komisije. Namreč, prav habilitacijska komisija pri
Univerzi (čl. 30) dajo pred izvolitvijo v nazive stališče o tem, ali so izpolnje-ne s citiranim zakonom določena merila za izvolitev v naziv. Svet bi lahko izvolil predlagatelja v naziv satno na podlagi pritrdilnega stališča habilitacij-ske komisije pri univerzi. Habilitacijska komisija univerze v Ljubljani pa je na seji dne 13. 2. 1978 sprejela stitališče, da predlagatelj ne izpolnjuje z zakonom o visokem šolstvu določenih meril za izvolitev v naziv asistenta za področje hidrogeologije in inženirske geologije ter fizikalne geologije.   .
Tako Sodišče združenega dela v konkretnem primeru, ko gre za spor v postopku za pridobitev visokošolskega naziva, za kar velja Zakon o visokem Šolstvu, ne more odločati. Še zlasti pa ne more presojati opravičenost oziroma neopravičenost stališča habilitacijske komisije, ker takih pooblastil citirani zakon sodišču združenega dela ne nudi. Zato je senat glede prvega predlagateljfevega zahtevka sklenil, da ni sodnega varstva.
Drugi zahtevek predlagatelja pa je sodišče zavrnilo kot neutemeljen. Namreč, predlagatelju ni uspelo pridobiti naziva, kar je bil predpogoj za kandidiranje na prosto delovno mesto in je druga udeleženka ravnala prav, ker predlagatelja pri izbiri ni upoštevala.
Vsak udeleženec nosi svoje stroške tega postopka.
PRAVNI POUK: Zoper to odločbo je dopustna pritožba na Sodišče združenega dela SRS > Ljubljani v roku 15 dni po prejemu pismenega odpravka te odločbe. Pritožbo je potrebno vložiti pismeno v treh izvodih ali jo podati ustno na zapisnik pri tem sodišču.
SodišČe združenega dela v Ljubljani z dne 14. 3.1979
Predsednica senata: Miroslava Belič
VI.
Sodišče združenega dela v Ljubljani
Predlagatelj:
GREGORAČ VID, Ljubljana
Nasprotni udeleženec:
UNIVERZAV LJUBUANI
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, TOZD Oddelek za montanistiko
zaradi izvolitve v naziv asistent in sprejem na delo
PRITOŽBA
predlagatelja  zoper odločbo sodišča združenega dela v Ljubljani štev. 8
551/78zdne14. 3. 1979
na
Sodišče združenega dela SRS v Ljubljani
Zoper odločbo Sodišča združenega dela v Ljubljani štev. S 551/78 z dne 14. 3. 1979 vlaga predlagatelj pravočasno pritožbo, uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja in .zmotno uporabo material-nega prava ter
predlaga,
da Sodišče združenega dela SRS , 'Ljubljani pritožbi ugodi in napadeno odločbo spremeni tako, da ugodi predlagateljevemu predlogu, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavanje in odločanje.
Obrazložitev:
Predlagatelj je v predmetnem sporu uveljavljal troje: ugotovitev, da je v času sprožitve postopka izpolnjeval zakonite pogoje za izvolitev v naziv asistent, razveljavitev stališča habilitacijske komisije, da teh pogojev ne izpolnjuje ter da se naj opravi izbira prijavljenih kandidatov po razpisu za prosto delovno mesto asistenta, upoštevajoč seveda pri tem med kandidati tudi predlagatelja. Sodišče je glede priznanja oz. nepriznanja naslova asistenta enostavno ugotovilo, da za takšen zahtevek ni sodnega varstva, glede razpisa pa je zahtevek oz. predlog zavrnilo, češ, da je predpogoj za kandidiranje (oz. sprejem na delo) pridobljeni naziv. Stališče prvostopnega sodišča je v vsem zmotno; četudi res ne bi bilo sodnega varstva v postopku za pridobitev naziva (v tem primeru bi bila habilitacijska komisija morda edini organ v našem sistemu, zoper katerega odločitev ni možna niti pritožba niti sodna pot, skratka, edini in dokončni organ, ki — katerega odločitev oz. stališča ni mogoče preizkusiti oz. izpodbijati, pa je sodno varstvo za izpod-bijanje razpisa oz. rezultatov javnega razpisa, in to prav pred sodiščem združenega dela. Vendar je ta del zahtevka sodišče zavmilo, ne da bi se spuščaio v ugotavljanje dejanskega stanja, z obrazložitvijo, da je nasprotni udeieženec ravnal prav, ko predlagatelja ni upošteval pri izbiri za prosto delovno mesto. Pri tem je očitno sodišče prve stopnje upoštevalo zadevna določila še novega statuta, to je statuta, ki /e stopil v veljavo 31. 7. 1977 leta, čeprav je predlagatelj začel postopek za pridobitev naziva in za prido-bitev lastnosti detavca v združenem delu poprej, v letu 1976. Že iz tega razloga je odločitev sodišča v nasprotju z zakonom, saj je uporabilo predpis, ki v času prijave predlagatelja za razpis oz. v času razpisnega postopka sploh še ni obstojal: ni potrebno posebej navajati, da noben predpis ne more veljati za nazaj. \z statuta, ki je veljal v času razpisa, to je v letu 1976 ni zaslediti nikakršnega določila, da bi bil pogoj za sprejem na delovno mesto asistenta pogoj predhodna pridobitev naziva. To ni razvidno niti \z razpisa, objavlje-nega za delovno mesto asistenta, v TOZD oddelek za montanistiko pri odseku za geologijo, objavljenega v Uradnem listu SRS štev. 2 z dne 28. 7. 1977 leta. Pri prijavi na delovno mesto, torej za sklenitev delovnega razmerja in pri prijavi za pridobitev naziva gre za dva ločena postopka. Očitno je prezrlo, da po tedaj veljavnem statutu torej pridobljeni naziv ni bil pred-pogoj za sklenitev delovnega razmerja, prav tako to ni bil pogoj po javno objavljenem razpisu. Glede na dvoje različnih postopkov, bi sodišče moralo ugoditi vsaj zahtevi predlagatelja po tč. 3 predloga, torej glede razpisnega postopka. Pri tem se predlagatelj v izogib ponavljanju sklicuje tudi na ostale že navajane kršitve postopka, tako glede pridobitve oz. nepridobitve naziva, kot glede razpisa, zlasti navedbe v zadnjem pripravljalnem spisu z dne 13. 2. 1979.
Sodišče je povzelo v svoji odločbi netočne trditve nasprotnega udele-ženca ter je tako v obrazložitvi navedeno, da je predlagatelju bil priznan naziv asistent 2 tedna po vložitvi predloga, kar nikakor ni res; res je predlaga-telju ta naziv sedaj priznan, vendar šele v letošnjem letu. Tudi nikakor ni res, da bi predlagatelj vložil prijavo le za pridobitev naziva, ne pa tudi za prido-
17
bitev lastnosti delavca; predlagatelj je sodišču predložil kopijo svojih obeh prijav, ki sta ločeni tako kot sta )očene )n neodvisna drvg od drugega tudi oba postopka (naziv, delovno razmerje). Sodišče je tako povsem nekritično sprejelo vse trditve nasprotnega udeleženca, ki so bile sicer res zelo kratke, zato pa tembolj neresnične in celo neresne. Tako zatrjevanje, da nasprotni udeleženec nima sistemiziranega delovnega mesta asistenta; čemu potem-takem javni razpis, na katerega se je (verjetno poleg drugih) javil tudi predla-gatelj.
Dejansko stanje je torej povsem znotno ugotovljeno, zmotno pa je tudi uporabljeno materialno pravo, pri čemer predlagatelj ponovno in izrecno poudarja, da v času njegove prijave ni veljal sedanji statut po katerem je pridobljeni naziv pogoj za nastavitev na detovno mesto asistenta, karv času spornega razpisa ni bilo; v ostalem pa predlagatelj v celoti vztraja na svojih dosedanjih tttiitev ter predlaga, da pritožbenosodišče pritožbi ugodi.
Ljubljana, dne 31. 5. 1979                                                   GREGORAČ VID
VII.
ODLOCBA
Sodišče združenega dela SR Slovenije je v senatu pod predsedstvom sodnika mag. Damjana Mozetiča, ob sodelovanju sodnikov v sporni zadevi, v kateri sta udeleiena Vid Gregorač iz Ljubljane, in Univeiza v Ljubljani Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, zaradi izvolitve za naziv asistenta in sprejem na delo, v zvezi s pritožbo Vida Gregorača, zoper odločbo Sodišča združenega dela v Ljubljani, št. S 551/78 z dne 14. 3.1979, naseji dne 23. 4.1980
odločilo:
Pritožbo se zavrne kot neutemeljena in se potrdi odločba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela v Ljubljani je z navedeno odločbo ugotovilo, da za zahtevek predlagatelja, glede razveljavitve stališča habilitacijske komisije pri Univerzi v Ljubljani z dne 13. 2. 1978 da niso izpolnjeni pogoji za izvolitev v naziv asistenta in  da predlagatelj izpolnjuje pogoje za n;. • asistent, ni sodnega varstva. Poleg tega je zavrnilo zahtevek, da je udeleže dolžan opraviti izbiro po razpisu za prosto delovno mesto asistenta.
Zoper takšno odločbo se pritožuje predlagatelj in uveljavlja pritožbena razlaga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe material« nega prava.                                                                                           mk
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče se strinja z bistveno pravilnimi ugotovitvami sodisf a prve stopnje tako glede dejanskega stanja kot tudi v pravnem pogledu zvezi s pritožbenimi navedbami pa je poudariti sledeče:
V členu 30 Zakona o visokem šolstvu (Ur. 1. SRS, št. 13/75) jo.določ da je pri univerzi habilitacijska komisija, ki daje pred izvolitvijo v na stališče o tem, ali so izpolnjena s tem zakonom določena merila za izvo: v naziv. V čl. 72 cit. zakona pa je določeno da svet visokošolske teme organizacije lahko izvoli kandidate v naziv samo na podlagi pritrdilr. stališča habilitacijske komisije pri univerzi.
Ker je bilo stališče habilitacijske komisije glede izvolitve predlagatelj naziv aistenta negativno, je popolnoma jasno, da do izvolitve v naziv, gl na zakonske določila ni moglo priti. Po mnenju pritožbenega sodišt postopku za izvolitev v nazive pedagoško znanstvenih delavcev scs. odločba ne more nadomestiti stališča habilitacijske komisije, ravno tako sodišče ne more presojati opravičenosti ali neopravičenost stališča, saj t. sodišče združenega dela nima pooblastila niti v Zakonu o sodiščih zdrv nega dela niti v zakonu o visokem šolstvu. Zato je prvostopno sod ravnalo prav, ko je takemu zahtevku odreklo sodno varstvo. Glede prito no navedbe, da v statutu udeJeženca ni določeno, da jepogojza sprejerr delovno mesto asistenta predhodna pridobitev naziva, pa je potrel upoštevati določilo čl. 79 citiranega zakona. V njem je določeno, da lastr delavca v združenem delu v visokošolski delovni organizaciji ne nv. pridobiti kandidat, ki za razpisna delovna mesta nima določenega naziva zakonu o visokem šolstu. Ker predlagatelj tega naziva ni imel je prvostop sodišče pravilno v tem delu njegov zahtevek zavrnilo. Glede na vse to je v odločiti kot je to razvidno iz izreka odločbe.
Ljubljana, dne 23. aprila 1980                                       Predsednik sena
mag. Damjan Mozc
ZADEVA:
EGIPTOLOGIJA
Nadaljnje delo
Z zakrivanjem dejanskega stanja pred družbenimi organi in javnostjc družbena škoda le nadaljuje. — V okviru programske in sistemske ured< orientalistike v Sloveniji je treba omogočiti  nadaljnje delo na podrc egiptologije. — Preprečiti je treba posege posameznih skupin (arheologija druga področja in prilaščanje tujega dela. — Obe razstavi, tako iz Egipta, iz NDR sta v naslednjih letih izvedljivi.
k Bernarda Perc, egiptolog \W00 Ljubljana, Poklukarjeva 56
Ljubljana, 15. 5. 1980
Vredništvu „ TRIBUNE"
tjubljana
\rg osvoboditve 1
S priloženim  gradivoin   vas seznanjam  z  neurejenimi  razmerami na
dročju   orientalistike v Sloveniji — Nasprotniki ureditve razmer celo
ipovedujejo pisanje.
[ Predlagam, da objavite informacijo o izvedbi iraške razstave.
V kolikor želite še dodatne infomnacije, vam je lahko dam.
variški pozdrav!
IFORMACIJA   O   MEDNARODNI    RAZSTAVI    IZ   EGIPTA   ,,STAR| 13IPT" (pripraGljeni za 1. 1977)
V  okviru prizadevanj za razširitev sodelovanja z deželami v razvoju in čenimi,  v  skladu  z  večkrat  izraženimi jugoslovanskimi željami za o in v zvezi z razvojem orientalistike v Sloveniji, je prišlo v SRS od 1.
2 dalje do priprav za prvo mednarodno razstavo staroegiptovskih enikov v Jugoslaviji. — Osnova so bile strokcvne priprave egiptologa dr.
Perc (ki je edina zaključila študij egiptoiogije v Jugoslaviji), v smislu isov Egiptovske spomeniške organizacije in vsklajene z mednarodnim
itološkim delom.
V Jugoslaviji smo bili zaradi odsotnosti egiptologije odmaknjeni tako od ivne, raziskovalne in drugih dejavnosti na tem področju. — Posebno v
jnjih letih, po 1. mednarodnem kongresu egiptologov v Kairu I. 1975 ndpisana sodelovala z referatom ,,Egiptologije v Jugoslaviji") in z tanovitvijo Mednarodnega združenja egiptologov se je mednarodna javnost v tej stroki še razširila. — Na 2. kongresu v Grenoblu je Sekcija F luzeji in zbirke) sprejela nadaljnji dogovor glede razstav in izposoje Dmenikov. (Podpisana sodelovala z dvema prispevkoma). Informacije o razstavni dejavnosti lahko dajo Egiptovska spomeniška izacija, Mednarodno združenje egiptologov, Egiptološki inštitut rze v Muenchnu, Sklad A. Humboldta, udeleženci mednarodnega istvenega simpozija ,,Problemi starega Egipta I" (Ljubljana, sept. 1978) vse podatke,  pravtako so  bili  neposredno seznanjeni s  pripravami
STARI FfilPT"
1. Potek priprav
Zaradi odsotnosti orientalistične inštitucije so priprave stekle v okviru posebnega pripravljalnega odbora (v okviru LKS). Potrjen je bil program in medrepubliško dogovrjen s predvideno otvoritvijo 27. aprila 1977 v Ljubljani in kasneje v drugih republikah:
—  Mednarodna razstava ,,STARI EGIPT" s 100 spomeniki (70 iz Egipta, 28 \z Berlina, NDR, 2 iz SFRJ), namenjena širši javnosti,
-  Mednarodni znanstveni simpozij  ,,PROBLEMI  STAREGA EGIPTA" z namenom, da se ugotovijo nadaljnje možnosti za vključitev v mednarodne dejavnosti na področju egiptologije.
Dolgotrajne priprave so bile tako v SFRJ kot v Egiptu možne z vskiajenim delom vseh pristojnih služb. Razstava ,,STARI EGIPT", ki bi bila tako kot 12. egiptovska razstava razstavljena v tujini, je vzbudila predvsem zaradi vrhunskih spomenikov veliko pozornost v tujini.
2. Zakaj ni prišlo do izvedbe in posledice:
A) Do izvedbe ni prišlo iz sledečih razlogov:
—   Delo je potekalo v skladu z dogovori do februarja 1977, ko se je skupina v okviru LKS (predvsem M. Rotovnik) dogovorila s skupino artieologov (L. Plesničar, P. Petru, J. Kastelic), da razvrednot\\o de/o in razstavo tik pred izvedbo 9. 3. in 16. 3. 1977), to se pravi, da proglasijo vrhunske spomenike za nepomembne, kar so tudi storili.
—   Nestrokoven in nerealen predlog arheologov za razstavo z dne 27. 5. 1977, ki so ga predložili novembra 1977 celo v Kairu, je bil s strani egiptovskih služb odklonjen. (Nekaj podatkov: spomenik štev. 20 jev New Yorku (?) štev. 19 je kip visok 12m in s tem največji vzidan spomenik v  kairskem  muzeju.  — Skupini  so  dali  v  Egiptu  naziv ,,Narmer   palette   people"   zaradi    neprimemega   zahtevka   za   ta spomenik. idr.)
Ponudena razstava ,,BOGOVI IN FARAONI", ki so jo pripravili nemški egiptologi kot tretjo za ZRN, pa za nas ni bila sprejemljiva, na kar sem pismeno opozorila že I. 1977.
B) Posledice so razsežne:
—  Trpel je ugled naše republike in naše države. Jugoslavija je s tem prikrajšana za razstavo staroegiptovskih spomenikov.
—  Nastala je materialna škoda, saj je bilo za priprave porabljenih preko 100milj. S din.
—  Posebej so posledice občutne za strokovnjaka—egiptologa: neurejeno delovno razmerje, nadaljnje težave sstrani navedenih skupin, arheologi so preprečili   raziskovalno  nalogo  ,,Egiptološke raziskave v ARE" onemogočanje nadaljnjega egiptološkega dela, idr.
—  Nasprotovanje resnemu egiptološkemu delu in nepošteni odnosi so se prenesli     v    Slovensko    orientalistično    društvo     (razvrednotenje nrinrauliene r37Stau« \y IMDR idr.l
(dr. Bernarda Perc)
Ljubljana, 16.11. V.
18
PREDSEDNIK TITO SE JE POSEBEJ ZANIMAL ZA PRIPRAVUENO RAZSTA VO IZ EGIPTA
Predsednik Tito je obiskal Egipt mendaštirinajstkrat. Sevedaseje zanimal tudi za staroegiptovsko kulturo in si ob vsakokratnem obisku ogledoval tudi spomenike in nbiskoval muzeje. Ker sem se ob istem času večkrat mudila na študijskih obiskih v Egiptu sem lahko videla, kako je bil priljubljen med Ijudmi.
16. februar/a 1971 pa sem imela izjemno priliko, da sem mu ob razgovorih, ki jih je imel z Jugoslovani, ki delajo v Kairu, obrazložila priprave za razstavo v Jugoslaviji.
Spominjam se kot da bi bilo danes. Ambasador Mihajlo Javorski je dejal, da bo moj razgovor, kot najprijetnejši ob zaključku.
Ko me je ambasador predstavil, da kot edini egiptolog v Jugoslaviji pripravljam razstavo za Jugoslavijo, sem na kratko obrazložila bistveno, nakar je predsednik dejal: ,,Kako ste uspjeli, mi smo Nasera molili pa nije išlol Slovenci su pametni Ijudi, ja sam to uvjek kazao." Rekel mi je, da Je prebral Mika VValtarijevo knjigo ,,Egipčan Sinuhe" v slovenščini, ker takrat hrvaškega prevoda še ni bilo. Zaželel mi je še veliko uspehov.
Razgovor je bil drugi dan v vseh dnevnih časopisih v Kairu in potem sem bila pri znancih in kolegih v muzeju indrugod ,,ona, kije govorila s Titom". Vse sem morala natančno obraz/ožiti, kako je bilo. Tudi kakšne čevlje je imel, kakšno kravato, kaj je reke/ i.dr.
Kako izjemne možnosti smo imeli in jih še imamo za delo v Egiptu! Vendar se pri nas konča vse na eni skupini (arheologi), ki deset let dogovorjeno preprečuje vsako delc na tem področju in na pristojnih organih za kulturo zaradi nepravilnih ocen situacije. Tako si ob izrednem imdnarodnem sodelovanju v Egiptu zaradi stalno prisotnega razvrednotenja dela zapiramo pot v svet Zato so nam sedaj potrebna obvestila javnosti, da bi prišlo do sprememb.
Lj.,21.5. 1980
dr. Sernarda Perc, egiptolog 61C00 Ljubljana, Pokhikarjeva 56
Ljubljana.21. 5. 1980
Uredništvu ,.TRIBUNE"
Ljubljana
Trg osvoboditve 1
*al nimam časa, dabU temeljito pripravila k predvideni objavi še nekaj več podatkov;
1'ošif/am še sledeče:
1.  5 fotografij vrhunskih spomenikov, ki jih je Egipt odobril Jugoslaviji. fs
ratkimi podatki, nahajajo se v vsaki večji knjigi o eg. umetnosti). Se anes odmeva v strokovnih krogih, daje Jugoslavija odklonila to razstavo ot nepomembno.
2.    ) razstavi je zelo veliko dokumentacije, saj so priprave trajale več let Porabljenih je bilo preko 100 milj. din. Prilagam še kratko informacijo z dne 16. 11. 1979.
3.  Nadalje prilagam  še  dve  tu/i mnen/i, mnenfi tujih strokovnjakov o pripravljeni razstavi. Iz taga mnenja lahko objavite nekaj stavkov (rdeče podčrtano).    -    Ker so   skupine   razvrednotite   razstavo,   so  številni strokovnjaki dali priporočila, vendar ni pomagalo.
4.  Predsednik Titosejeza razstavoposebejzanimal. Leta 1971 sem razstavo in vas potek priprav predsedniku ob njegovem obisku v Egiptu podrobno obrazložila (ambasador v Eg.: Mihajlo Javorski, šef kabineta predsednika: Marko Vrhunec). Žal nimam časa, da bi poiskala časopisne izrezke in beležke. Mislim pa, da je bilo februar/a; to leto /e bilpredsednik v Egiptu še  oktobra.
Pri vsem je važno, da sta obe razstavi, tako iz Egipta, kot iz NDR izvedljivi, to lahko tudi omenite.
Drvgače pa lep pozdrav in da bi takrat, ko boste pričeli z delom takih odnosov prt nas ne bilo več!
Bernarda Perc
dr. Bernarda Perc, egiptolog 61000 Ljubljana, Poklukarjeva 56
Ljubljana, 11.4. 1980
REPUBLIŠKI KOMITE ZA KULTURO IN ZNANOSTSRS
REPUBLIŠKISEKRETARIATZA MEDNARODNOSODELOVANJESRS
LJUBUANA
ZADEVA:
Neurejene razmere na področju orientalistike (preprečevanje egiptološkega
dela sstrani arheologov) —
predlbg za ugotovitev stanja in uredftev razmer
Proučevanje izvenevropskih kultur (orientalistika v širšem smislu besede), s posebnim poudarkom na neuvrščenih, predstavlja poleg utrjevanja leuvrščenosti tudi prispevek k razumevanju evropskih kultur in je jomemben dejavnik v mednarodnem sodelovanju. — znane so ugotovitve, da kulturno in znanstveno sodelovanje pri nas zaostaja za političnimi in gospodarskimi stiki.
Delo in razvoj posameznih ved v Sloveniji ovirajo neurajene razmere:
stanje v ustanovah, nasprotovanja v sosednih vedah (predvsem v arheolo-giji), odsotnost strokovnjakov, odmaknjenost od dogajanj v strokah v svetu in predvsem odsotnost ustreznih kratkoročnih in dolgoročnih programov.
Tako je pri zaviranju dela na področ/u egiptologije, vede o proučevanju staraga Egipta, nastala doslej tako razsežna družbena škoda in taki medse-bojni odnosi. da so potrebni odločni ukrepi pristojnih organov za ugotovitev dejanskega stan/a in spre/etja sklepov, na osnovi katerih bi pričeli urejevati razmere na tem področju.
Zato predlagam, da imenujete posebno komisijo, ki naj bi proučila stanje v orientalistiki in sporne zadeve, podala nepristransko oceno in predložila ustrezne ukrepe, ki naj bi prispevali k normalizaciji razmer na tem področju.
Poda/am obrazložitev stanja, pregled zadev, ki naj bijih komisija proučila in predloge potrebnih ukrepov.
Dokumentacijo bom predložila naknadno.
A) OBRAZLOŽITEVSTANJA
1.  Kvalifikacija dr. B. Perc in vključitev v mednarodne dejavnosti.
V skladu s pozivi pristojnih organov sem se (s priporočilom Arheološkega oddelka Fil. fak.) v šestdesetih letih posvetila študiju egiptologije, kot štipendist vlade ARE v Egiptu, kjer sem študirala izredno 4 semestre na kairski univerzi. Nato sem si z dolgotrajnim rednim študijem egiptologije (kot glavnega predmeta in s stranskimi: arheologija Predn/e Azije in hetitologija) in doktoratom znanosti phdobila kvalifikacijo za delo in vključitev v mednarodne dejavnosti v egiptologiji, zaenkrat edina v Jugoslaviji. (Študij je v celoti financiral Sklad A. Humboldta, ZRN, ki je disertacijo sprejel kot raziskovalno na/ogo).
Aktivno delujem v Mednarodnem zdrvženju egiptologov, mednarodnem ¦ kofniteju za Corpus Antiquitatum Aegyptiacarum, sekciji za muzeje in zbirke, na mednarodnih kongresih, sodelujem s tujimi strokovnimi inštitucijami idr. (Glej poročila v Raziskovalcu: 9(1979) 6, 361-362; 9(1979) 11, 579-580; 10(1980) 3, 221)
2.  Preprečevanje zaposlitve in dela s strani arheologov.
Po vrnitvi iz Muechna I. 1968 so arheologi iz strokovne nerazgledanosti in zavisti preprečevali zaposlitev in delo na področju egiptologije, kar traja še danes. Ko sem predlagala delo v okviru akcij, so na področju kulture preprečevali mednarodne razstave, v znanstvenem pogledu pa raziskovalne naloge.
S tem je nastala razsežna družbena škoda, tudi materialna. Predvsem pa zaradi značaja dela (vključenost v mednarodne dejavnosti) trpi ugled naše države. Ob preprečitvi mednarodne razstave ,,STARI EGIPT" je nastala materialna škoda celo v viš. S milj. 100. V letu 1979 so se vsa nasprotovanja prenesla v Slovensko orientalistično društvo, kjer so arheologi v sodelovanju $ posamezniki iz društva preprečili pripravo mednarodne raztfave, iz B^rlina, >NDR;. nadafje protizakonito prekinili
delovno razmerje B. Perc in delovanje društva, tako da je ostalo delo nezaključeno in ponovna materialna škoda. — In prav tem skupinam sta obe kulturni skupnosti omogočili odločanje v zvezi z razstavo iz Iraka, medtem ko sama kot strokovnjak nisem smela sodelovati.
3.  Preprečitev izvedbe mednarodne razstave t/STARI EGIPT" iz Egipta, predvidena za april 1977 v Ljubljani.
Glede posegov arheologov—nestrokovnjakov za Egipt naj navedem primer zgoraj navedene razstave. Tik pred izvedbo, po dveletnih pripravah, za katere je bilo potrošenih že 100 S milj. din je skupina arheologov (Plesničar, Petru, Kastelic) skupaj z drugimi razvrednotila spomenike in delo in hotela sama pripraviti drugo razstavo, kar pa kot nestrokovnjaki za Egipt niso mogli.
Sestavili so seznam spomenikov, mad katerimi je bil eden v New Yorku, ¦  drugi pa je največji vzidan spomenik v kairskem muzeju. S takimi nastopi so se v Kairu osmešili in škodovali ugledu naše države, o čemer se še danes razpravlja v strokovnih egiptovskih krogih.
Dejansko stanje se s prepovedmi pisanja zakriva pred javnostjo. Medtem ko je Jugoslavija prikrajšana za to razstavo, sem kot strokovnjak—egiptolog prepuščena, ob sodelovanju posameznikov strokovnih služb obeh kultumih skupnosti nadaljnjim manipuliranjem teh skupin.
4.  Prekinitev delovanja Slovenskega orientalističnega društva.
Ko so arheologi preprečili izvedbo pripravljene egiptovske razstave, je Ljubljanska kultuma skupnost, v okviru katere je potekalo delo za razstavo prekinila najprej protizakonito delovno razmerje, natopaje s 1. 11. 1960 prešlo na Slovensko orientalistično društvo, ki jeprevzelo tudi delovne prostore. S tem pa soprešla v društvo tudi nasprotovanja skupine arheologov za egiptološko in orientalistično delo, ki so se jim priključili tudi člani drvštva Dolar, Jagodic, Urbanija. Največjo škodo so povzročili skupnosti s preprečitvijo izjemne razstave, ki jo je Egiptovski muzej, Berlin, NDR ponudil Jugoslaviji za Ljubljano.
Da bi zakrili škodo, ki je nastala glede predvidene egiptovske razstave in da bi onemogočili nadaljnje egiptološko in erientalistično delo, je navedena skupina, v dogovoru z arheologi, predvsem J. Kastelicem prekinila delovno razmerje B. Perc, odpovedala prostore na Celovški 47 in s tem prekinila delo društva. Tako ni zaključen mednarodni znanstveni simpozi/ idr.
5.  Nestrokovnost v zVezi z mednarodno razstavo iz Iraka
O mednarodni razstavi mezopotamskih kultur, ki je prišla za 3 tedne v Ljubljano, je dovolj podatkov v dveh različnih katalogih, ki so /ih izdali večji evropski muzeji.
Namesto, da se omogoči sodelovanje strokovnjaka (saj imam izpit na univerzi v Muenchnu tudi s tega področja), so z razstavo manipulirali prav tisti krogi, ki so povzročili z dolgoletnim nasprotovan/em orientalističnih dejavnosti razsežno škodo (arheologi).
V katalogu so prispevki ne$trokovnjakov, prepisani iz zastarelih priročnikov, kjer manjkajo bistvene značilnosti teh kultur in kronologija. Vzemimo samo naslov: ,/^sirska, babilonska in mezopotamska umetnost", ki je očiten nesmisel, saj sta asirska in babilonska umetnost prav tako mezopotamski!
B) ZADEVE ZA KOMISIJO
Komisija naj bi poleg seznanitve s širšim pomenom izvenevropskih kultur • instanjem v Slovenijiproučila sledeče:
1.  Strokovno kvalifikacijo egiptologa dr. B. Perc.
2.  Razloge za preprečevanje zaposlitve dr. B. Perc po zaključenem študiju egoptologije s strani arheologov in dve prekinitvi delovnega razmerja:
-  I. 1978 v okviru LKS
-   I. 1979 v okviru SOD                                                        _______________
3.  Egiptološke akcije s področja kulture in znanosti, ki so jih preprečili arheologi:
a)   Mednarodna     razstava ,,STARI EGIPT" iz Egipta, predvidena v Ljubljani v aprilu 1977
b) Mednarodna razstava iz Berlina, NDR, predvidena v sept  1980 (ob 150-letnici berlinskih muzejev)
c)  Raziskovalna naloga ,,Egipto/ogija v Jugoslaviji" v I. 1972
d)  Raziskovalna naloga ,,Egiptološke raziskave v ARE" I. 1979
e)  Zaključek mednarodnega znanstvenega simpozija ^roblemi starega Egipta 1" — tisk zbomika, 2. del.
idr.
4.  Prekinitev delovanja Slovenskega orientalističnega društva v dec. 1979 s strani posameznikov v društvu in arheologov (Dolar, Jagodic, Kastelic)
5.  Ponudba egiptoloških  knjig iz PZE za arheologijo  FF na Češko (J. Kastelic). /
6.  Delovanje nestrokovnjakov v orientalistiki (1. Gostiša, J. Dolar)
7.  Postopki kulturnih skupnosti  (KSS  in LKS)   v zvezi z orientalistiko (neobjektivnost, podpiranje nestrokovnjakov idr.)
8.  Nestrokovnost v zvezi z mednarodno razstavo iz Iraka.
9.   Vplivanje na sredstva javnega obveščan/a glede informiranja.
C) PREDLOGI POTREBNtH UKREPOV
1.  Preprečiti posege delovnih skupin   a druga področja, kar velja posebej za arheologijo glede orientalistike,  oz.  egiptologije.  Orientalistika naj se obravnava kot samostojna skupina (npr. paneli v okviru PSS).
2.  Doseči, da bo osnova za delo v orientalistiki strokovnost, kot je to na drugih področjih. S tem vzvezije treba v bodoče preprečiti manipulaciji nestrokovnjakov in samovoljo.
3.  Sistemska ureditev proučevanja izvenevropskih kultur v SRS in razvo/ posameznih ved, vsklajen s stanjem v drugih republikah.
Podpreti ustanovitev inštitucije, oz. vključitev orientalističnih dejavnosti v eno izmed obstoječih ustanov in sprejeti kratkoročne in dolgoročne programe. (Osnutek predloga pripravljen, B. Perc.jan. 1980)
4.  Podpreti   razvoj   egiptoloških   dejavnosti   in   ustanoviti   katedro   za egiptologijo, v smislu predloga akademika prof. dr.  Viktor KoroSca na mednarodnem znanstvenem simpoziju ,,Probiemi starega Egipta 1". sept 1978).
6.  Urediti delovno razmerje egiptologa dr. B. Perc in omogočiti zakl/uček akcij, ki so jih arheologi prekinili, oz. preprečili (razstave, raziskovalne naloge, simpozij) in omogočiti predlagano delo v I. 1980, ki je vključeno v mednarodne dejavnosti v stroki.
7.   Urediti razmere v Slovenskem orientalističnem društvu in zaključiti delo. Predvsem pa bi se morali zavzeti za poštene odnose, kjerbo merilo delo,
strokovnost in pozitivna prizadevanja za razvo/ tega področja pri nas.
Tovariški pozdrav!
V VEDNOST:
Vstanovam, družbeno političnim forumom in posameznikom
19
11/.T. diouuua:     jCcu, jt  JtvtifaJtob /nditvonL zh<fnxrmAM
Tekst, ki ga objavljamo, je zadnje poglavje Haugovih ,,Predavanj za uvod v ,Kapital"\ Cela knjiga bo — v prevodu Rada Rihe — te dni izšla pri Cankarjevi založbi. Ko obljavljamo zadnjega od tri-najstih Haugovih predavanj, želimo opozoriti na izid knjige in jo toplo in odločno priporočiti v branje, neposredno pa na nekaj problemov, ki jih sproža ta marksistični tekst in še posebej njegov nastop v slovenščini.
1. Gre za prvo delo pri nas, ki sistematično in znanstveno resno uvaja v branje ,,Kapitala". Tako kot je za kakršenkoli dejanski študij marksizma neobhoden študij ,,Kapitala", tako je potrebna tudi knjiga, ki bi v takšen študij uvajala in prisiljevala. Odlika Haugovih predavanj je, da branja ,,Kapitala" noče nadomestiti, ampak se ga trudi olajšati. Kot taka je diametralno nasprotna Borchardtovemu spisu, ki je bil in je pri nas široko propagiran in priporočan — kot nadomestek za branje ,,Kapitala". V resnici pa branja Kapitala ni mogoče z ničemer nadomestiti, v marksistično znanost ni ne bližnjice ne kraljevske poti, kot je zapisal sam Marx. Vse bližnjice in vsi nadomestki lahko vodijo in morajo pripeljati samo v teoretski prirritivizem in znanstveno polpismenost, ki pa ravno kot taka zahtevata, da cel svet poklekne pred njiju, in za-morita vsak razvoj in napredek kritične in revolucionarne teorije.
2. Haugovo delo razkriva centralno pozicijo, ki jo ima ,JKapital" pri študiju marksizma, hkrati pa odločno zavrača vse poskuse, ki se trudijo prikazati ,,Kapital" za zastarelo delo, za relikt 19. stoletja. Nasprotno: ,,Kapital" je danes prav tako in še bolj aktualen, kot je bil pred 100 leti. Stoji v samem središču in zajema in razkriva samo jedro   današnjega   zgodovinskega   dogajanja.   To je  toliko  bolj pomembno poudariti, ker se tudi pri nas pojavljajo mnenja, da lahko shajamo brez ,,Kapitala", še huje: da ,,Kapital" samo ovira spoznavanje naše ekonomske dejanskosti, da je pri ukvarjanju s problemi naše ekonomske ureditve samo v napoto. Predpostavka taknega mnenja je vulgarizacija marksizma, ekonomski redukcioni-zem, rezultat pa slepi pragmatizem in apologetika. Brez ,,Kapitala" se lahko odpovemo izgradnji socializma. Brez ,,Kapitala", kritike politične ekonomije, je mogoča samo buržoazna politična eko-nomija in ekonomika, ki razlaga, da je politična ekonomija so-cializma. Ob tem bi veljalo čim prej pogledati, kako je s študijem marksistične teorije na Ekonomski fakulteti, ki nosi častno ime Borisa Kidriča.
3.Haugova ,,Predavanja za uvod v ,Kapital'" so pomembna ato, ker se trudijo oblikovati metodološko zavestno branje ,,Kapi-ala". Njihova odlika je, da pomagajo v procesu prisvajanja in )bvladovanja Marxove metode, revolucionarno—kritičnega jedra larxove teorije. Šele ko je to doseženo, postane ,,Kapital" aktu-len, dejansko življenjski, uporaben v vsakdanjem življenju, upo-aben v sedanjih zgodovinskih razrednih bojih. Ce to ni postorjeno, :e torej ni zapopadena in obvladana Marxova metoda, vodi pot
iko samo v dve smeri: ali v dogmatizem ali v revizionizem.
4. Ko tako stopa v naš prostor uvod v branje ,,Kapitala" se
liko bolj boleče zavedamo, da nam manjka ,,Kapital" sam. Ne le za to, da je izdaja ,,Kapitala" izleta 1961 razprodana, gre za da je za temeljit, resen, poglobljen, zavesten in   ozaveščujoč
olucionaren in kritičen študij neuporabna, da takšnega študija e omogoča. Zakaj je tako, se da seveda zlahka razložiti, če vemo, daj je bil omenjeni prevod pripravljen. Vprašujemo le, kdaj bomo obili nov prevod, če ga bomo sploh dobili. Prevod, ki bo odgo-aijal sedanji stopnji razvoja naše marksistične znanosti, ki je po ttu 1961 bistveno napredovala, in ki bo zadovoljeval potrebe anašnje revolucionarne prakse. Tak prevod je prevod Haugovih iredavanj, za katerega zasluži prevajalec vse priznanje. Nazaj od ega nam ni treba hoditi, moramo pa iti še naprej.
ffAJ ŽIVI MARX0VA KRITIKA POLITlCNE EKONOMIJE!
NAJ ŽIVI PROLETARSKA REVOLUCIJA TUDI V EKO-0MSKIZNANOSTI!
Tehnično navodilo za branje objavljenega prevoda povzemamo (0 beležki slovenske redakcije k prevodu Haugovih ,,Predavanj za ivodv^KapitaT":
,,Marxova dela so navedena po Marx-Engels Werke, Dietz 'eriag, Berlin 1958-69 (MEW) in, kjer je mogoče, po Izbranih ¦elih v petih zvezkih, Cankaijeva založba, Ljubljana 1967-75 JiEID); pri Kapitalu I so citati vzeti iz nove, popravljene in razšir-|ne slovenske izdaje, vendar iz tehničnih razlogov (knjiga še ni v Isku) navajamo strani po prevodu Kapitala iz leta 1961. Prva fcvilka v oklepajih označuje strani v MEW, druga pa v ustreznem lovenskem prevodu."
Gospostvo meščanskega razreda nad delavskim razredom je ekonomsko utemeljeno v izključni posesti p-Tdukcijskih sredstev, brez katerih delavec ne more udejanjiti svoje delovne moči, brez katerih torej ne more produciratr življenjskih sredstev. Privatna posest produkcijskih sredstev dela le-ta nasproti njihovi ne-posesti za ,,družbene reči", ki jim kot rečem pripada družbena moč in ekonomska produktivnost.
Da je meščanska družba utemeljena in da je njeno obratovanje vzdrževano z neposrednim ekonomskim nasiljem, s pritiskom nuje in z golimi rečmi, se izraža v gospostvu tega, kar smo v toku teh predavanj izdelali kot ekonomske formne določitve na primeru ,,ekonomske celične forme", blagovne ali vrednostne forme. Prodrli smo do točke, na kateri kaže Marx, na to, da so objektivne miselne forme, običajne miselne forme, ki spontano izvirajo iz ekonomskih form in se v zavesti same od sebe reproducirajo, da so torej one tiste, ki tvorijo kategorije meščanske ekonomije in ki si jih je bila klasična ekonomija deloma sposodila iz vsakdanjega žh/ljenja brez nadaljnje kritike. Ko sklenjamo, se je treba zdaj vprašati, v čem je tedaj pravzaprav svojstvenost Mancove kritike. Torej, kaj pomeni, kako postopa in za kaj koristi kritika politične ekonomije? Na tem mestu bi se kazalo najpoprej ustaviti in se sporazumeti o tem, kaj je pravzaprav predmet te kritike.
Kaj je lahko do tu pomenila ,,politična ekonomija,,? Na prvi mah se zdi, da je treba pojem razumeti kot označbo za teoretske zgradbe, ki skušajo znanstveno prikazati to, kar se ekonomsko dogaja v meščanski družbi. Toda če razumemo pojem tako, nam bo težko uskladiti podnaslov Kapitala z njegovo vsebino in zgradbo. V podnaslovu se Kapital, kot je znano, imenuje kritika politične ekonomije. Če bi ta podnaslov razumeli edino kot ,kritiko nacionalnoekonomskih naukov', bi naznanjal neko vsebino, ki zavzema v delu le podrejen položaj. Marx namreč v prvih treh zvezskih sistematično razvija celokupni proces kapitalistične produkcije in se kvečjemu v ekskurzih, če ne celo samo v opombah, nanaša na nauke meščanskih ekonomov. Vendar bi bilo mogoče te opombe ali ekskurze izpustiti, ne da bi se zaradi tega kakorkoli spremenila zgradba treh knjig ali njihova objektivna spoznavna vrednost Šele v IV. zvezku Kapitala, katerega prvi osnutek je njegov prvi izdajatelj Kautsky ločil od Kapitala, tako da je postal znan kot samostojno delo z naslovom Theorien Ueber den Mehrvvert (Teorije o preseženi vrednosti), (primerjaj k temu MEW 26. 1, stran XV) — se Marx tematično spoprime z meščansko ekonomsko teorijo. Zato imenuje IV. zvezk ,,kritično literarno revijo" ali ,,literarno-kritični del" Kapitala. Zato bi bilo preveč ozko, ko bi povezovali pojem politične ekonomije, kot figurira v podnaslovu Kapitala, izključno s teorijo.
Ta sklep podpira še neki argument, in sicer, da so kategorije politične ekonomije najprej pač realne kategorije, objektivne miselne forme, torej niso nič, kar bi izskočilo iz teoretikove glave; po svojem izvoru nisodrugega kot ,,običajne", vselej spontano nastajajoče miselne forme teh določenih socialnih razmerij.
Seveda pa te kategorije same še ne tvorijo znanosti. Poglejmo, kaj pravi Marx ( v opombi 32 na strani 95/94) o klasični ekonomiji: ,,Enkrat za vselej pripominja, da razumem s klasično politično ekonpmijo vso ekonomijo od W. Pettyja dalje, ki raziskuje notranjo zvezo meščanskih produkcijskih razmerij, v nasprotju z vulgarno ekonomijo, ki se vrti le v okviru navidezne zveze ter vedno znova prežvekuje material, ki ga je znanstvena ekonomija že zdavnaj obdelala,.." Očitno je bilo to, kar je bilo doslej rečenega o določitvi politične ekonomije kot znanosti, še nezadostno. Kaj je torej posel klasične politične ekonomije? Po Marxu je zanjo značilno, da skuša, izhajajoč iz ,,objektivnih miselnih form" kapitalistične družbe, torej iz blagovne forme, denarne forme, kapitalske forme, mezdne forme, forme zemljiške rente, obrestne forme itd., odkriti in pojmovno zajeti neko zakonito zvezo med temi kategorijami, ki so razbrane na empirični dejanskosti. Pri tem opravilu, ki je predstavljalo delo generacij znanstvenikov, je meščanska znanost prodrla bolj ali manj do notranje zveze, dc notranjega ustroja svoje družbe.
Če bi danes opravili ustrezno anketo med levimi študenti, bi po vsej verjetnosti odkrili, da veljajo mnoga spoznanja, ki jih je meščanska znanost pridobila že dolgo pred Marxom, za njegova odkritja, še zlasti npr. sprevid substance, na katero se da zvesti vrednost najraznovrstnejših form. Produkta klasične meščanske ekonomije sta tako teorija o vrednosti dela kot pojmovanje presežne vrednosti kot ,,obče kategorije — medtem ko sta pravi profit iz zemljiška renta le njeni razvejitvi" (MEW 26., 1,stran 53) — Četudi z odločilno omejitvijo, da ,,presežne vrednosti kot take ni kot posebne kategorije ločila od posebnih form, ki jih zadobi v profitu in zemljiški renti" (prav tam). Toda zapomniti si moramo: ,,Velika zasluga klasične ekonomije je, da je razrešila ta napačni videz in prevaro, to medsebojno osamosvojitev in kostenitev različnih družbenih elementov ..." (MEW 25, stran 838. slov. prev. stran 925).
Toda kaj potem pravzaprav ostane kot specifičnost Marxove kritike, če je toliko bistvenih odkritij že delo klasične meščanske ekonomije? Če preiščemo, kako Marx uporablja pojem kritike politične ekonomije, tedaj še bolj osupnemo, saj si ga ne pridrži izključno za svoje delo. Tako npr. razlikuje v delu Adama Smitha dve vrsti teorije. Prva sestoji vtem, da ,,zvezo", kot je na videz dana v pojavih konkurence in kot se torej prikazuje neznanstvenemu opazovalcu ... samo opisuje, katalogizira, pripoveduje in zvaja pod shematizirajoče pojme ..." (MEW 26. 2, stran 162). Saj je tudi v resnici pri analizi meščanske družbe šlo za to, ,,da se deloma šele opiše njene vnanje, prikazujoče se življenjskee forme ... in da se deloma za te pojave še odkrije nomenklaturo in ustrezne razumske pojme, da se jih torej deloma šele reproducira v jeziku in (v) miselnem procesu" (prav tam).
Druga vrsta teorije, ki jo odkrije Marx pri A. Smithu, je povsem drugačna od prve. Kajti v njej se Smith ne zadovolji s kategorijami, kakršne se gotove prikazujejo, marveč skuša razkriti njihovo notranjo zvezo. — Ricarda, ki je dovršil Smithovo šolo, pa Marx celo izredno hvali za to, da je površnosti takratne znanosti Smithovih naslednikov zaklical odločen Stoj! Ricardo zahteva od politične ekonomije, da prikaže ,,ves meščanski sistem kot podvržen temeljnim zakonom". In sam tudi faktično tako postopa, kot mu to priznava Marx, ,,zbirajoč iz raztrosenosti in" raznoterosti pojavov kvintescenco" (MEW 26. 2, stran 166). Temeljni zakon in kvintescenca pa je pri Ricardu določanje vrednosti z delom. V poglavitnih odlomkih njegovega dela so ,,razvita meščanska produkcijska razmerja, torej tudi razvite kategorije politične ekonomije, konfrontirana s svojim principom, z določitvijo vrednosti, in izprašana glede tega, koliko mu neposredno ustrezajo, ali kaj z navideznimi odkloni..." (prav tam). Nato pa gre Marx tako daleč, da imenuje ta Ricardov dosežek ,,njegovo kritiko dosedanje politične ekonomije" (prav tam). Po drugi strani pa Manc zopet podvrže Ricardova teoretska polovičarstva ostri kritiki.
Pregrada med kritiko in ne-kritiko potemtakem še zdaleč ne poteka tako enoznačno med Marxom in klasično meščansko ekonomijo, kot se je to morda zdelo na prvi pogled. V čem pa je tedaj znanstvenozgodovinsko pregrada, ob katero so trčili meščanski ekonomi? Za Ricardove učence pravi Marx (stran 539): ,,Ti meščanski ekonomi so imeli res pravilen instint, da je precej nevarno preveč globoko razgljabljati o žgočih vprašanjih po izvoru presežne vrednosti". Zakaj je to tako nevarno? In mar bi z zranstvenikovega stališča pravzaprav ne moralo biti vseeno, ali je ,,meščan" ali ne? Moralo bi vendar zadoščati, da je znanstvenik da hoče ie dovolj brezobzirno izslediti dejanskost kapitalistične družbe. Vsekakor. Toda, kdor vzame brezobzirnost raziskovanja resno, ta naieti v zasledovanju ,,žgočega vprašanja po izvoru presežne vrednosti" na nevarno ,,skrivnost", da je bistveno razmerje meščanske družbe izkoriščanje delavskega razreda po meščanskem razredu. Objaviti to skrivnost — celo samo vedenje, ki bi lahko posredno podpiralo spoznanje razrednih razmerij — se kaže zastopnikom razredov in slojev, ki imajo od izkoriščanja profit, kot uporniška agitacija v tistem trenutku, ko grozi, da se bo na spoznanju o izkoriščevalskem značaju tega na videz menjalno-pravičnega socialnega reda utemeijila zahteva izkoriščanih razredov po razpolaganju z njihovimi lastnimi produkti.
Odgovor na vprašanje po omejitvi politične ekonomije v meščanski družbi nam torej daje zgodovina razrednih bojev. Razkritje ,,notranje zveze" kapitalistične ekonomije, torej to, kar je bilo za znanstvenc častihlepje Ricarda še samoumevni program, postane kritično v tej meri, v kateri nastopi organizirano delavsko gibanje, ki si prilašča rezultate znanosti in utemeljuje na njih svoje terjatve.
V   predgovoru   k  prvi   izdaji   Kapitala   (stran   16/12)  poimenuje Marx omejitev znanosti s privatno lastnino za to, kar je:
— ,,Na področju politične ekonomije se svobodno znanstveno raziskovanje ne sooča le z istim nasprotnikom kot na vseh drugih področjih. Svojevrstna narava snovi, ki jo obravnava, kliče proti njemu na bojišče najhujše, najbolj malenkostne in najbolj zlobne strasti človeške narave, furije privatnega interesa. Anglikanska visoka cerkev npr. rajši odpusti napad na 38 od svojih 39 verskih členov kakor na 1/39 svojega denarnega dohodka. Dandanašnji je celo ateizem culpa levis (mali greh) v primeri s kritiko tradicionalnih lastninskih razmerij."
Tako je znanost v meščanski doižbi zaprečena z neko pregrado, ki ne izvira iz nje kot znanosti in ob kateri si je prenekateri meščanski znanstvenik razbil glavo. Znanost je omejena v tej meri, kot ostajajo njeni zastopniki zavezani razrednim interesom in kot svojim privatnim interesom podrejajo svojo znanost ali kot jih z neposredno ali posredno prisilo držijo v teh pregradah. Kadarkoli meščanski znanstvenik zaide v ta konflikt, je postavljen pred odločitev, ali naj vztraja pri svoji znanstvenosti ali pri svojem razrednem stališču. Kolikor je finančno odvisen, bo nenehno oškodovan v poklicnem napredovanju ali pa ogrožen s takšno ali drugačno obliko ,,Berufsverbot". In res so že Ricarda, čeprav je bil strasten privrženec kapitalizma — čeprav le takšnega, ki bi bil stiliziran v najproduktivnejši družbeni red — obsojali kot agitatorja, demagoškega hujskača in ideologa.
Pregrado meščanske znanosti je treba izpeljati torej iz razrednega nasprotja in njegovega razvoja, ne pa, denimo, iz neke mistične kvalitete meščanskosti. Kot znanost najprej historično naredi ogromen korak naprej na poti raziskovanja kapitalizma. Njena naloga je pojasniti ,,napačen videz", razkritje povezanosti tega, kar se neposredno pojavlja samostojno in nepovezano. Njeni predstavniki se nato zgroženo umaknejo, ko jih nadaljnje sledenje te poti privede v konflikt z zunajznanstvenimi interesi glede dohodka ali ko bi moral znanstvenik za relativiranje ,,objektivnih miselnih form" jasno pritegniti v razmislek historično mejo meščanske družbe. Takrat v rastoči meri, in to je mogoče zelo jasno opazovati predvsem od leta 1848 dalje, stopa na mesto meščanske ekonomije vulgarna ekonomija; njej se pridružujejo specializirane panoge, ki skušajo matematično zajeti določena sovisja, cxJpovedujejo pa se teoretski razjasnitvi celokupnega sklopa.
Kot kaže, vendarle ni tako lahko ugotoviti specifičnost! kritike politične ekonomije nasproti klasični ekonomiji. Kaj je pravzaprav tista specifična kritičnost v Marxovi teoriji? Vsekakor sodi k njej, da se Marx ne prestraši boja s ,,furijami privatnega interesa". A s tem smo označili le neki vnaprejšnji pogoj; kar nas še čaka, je karakterizacija znanstvene izpeljave. Toda opirajoč se na celoto doslej razvitega, je zdaj vendarle mogoče relativno enostavno povzeti znanstvenoteoretski in metodološki pomen kritike. Najprej bom povedal, kaj ona ni, za kar pa jo pogosto imajo: kritika tu na noben način ne pomeni moralne kritike ali kakršnekoli kritike, ki prihaja od zunaj. To je doslej verjetno že jasno. Kritika niti ne pomeni v glavnem kritike ideologije, tudi demistifikacije ali ,,znanosti dešifriranja" ne, kot to nekateri razumejo. Saj tu pač še zdaleč ne gre za kritiziranje napačfte zavesti v prid pravilne zavesti, karkoli naj že to pomeni. Kritika tudi ne> pomeni samo spoznavne kritike določenih ,,pojavov", pa tudi kritiziranja določenih naukov o bistvu teh pojavov ne. Pač pa je kritika politične ekonomije temeljna znanost v dvojnem pomenu, da dojame tako družbeno realnost z njenimi poglavitnimi ,,pojavi" v njenem nastajanju, v njenem ,,notranjem ustroju" in njenem ,,življenju", kot tudi, da hkrati s tem izpelje njene objektivne miselne forme. To se pravi, ne le da razvija predmet od njegovih začetkov dalje in da iz analize zakonov njegovih form in njegovega funkcioniranja vnovično izvede njegovo genezo, tako kot iz njegovega genetičnega razvoja zopet izpelje njegovo logično zgradbo, marveč s tem razvije in analizira tudi forme, v katerih se tega predmeta ozavemo. Njen prispevek k analizi razmerja med bitjo in zavestjo bo predstavljal predmet posebnega raziskovanja, ki se navezuje na to predavanje.
V  povezavi logične analize in genetičnega razvoja predmeta vidi nujno pot kritike že neki  zelo zgodnji Mancov spis, njegov osnutek za kritiko Heglovega državnega prava, nastal poleti 1843. Marx se obrača v njem zoper ,,dogmatično kritiko, ki se bojuje s svojim predmetom> kakor so nekoč denimo, spodbijali dogmo o sveti Trojici s protislovjem med ena in tri", torej z  zavračanjem   ki   prihaja  od zunaj  in ugotavlja  na površini  predmeta zapažene, vnanje razbrane protislovnosti, ter meni, da je s predmetom tako opravilo. Znanstveno edino veljavna kritika mora postopati drugače.
,,Resnična kritika pa kaže notranjo genezo svete Trojice v človeških možganih. Opisuje njen rojstni akt. Tako zares filozofska kritika zdajšnje tiržavne ustave ne kaže le, da protislovja so, (ampak) jih pojasnjuje, zapopada njihovo genezo, njihovo nujnost Jemlje jih v njihovem svojskem pomenu. To zapopadenje pa ni, kot misli Hegel, v tem, da se vsepovsod prepoznajo opredelitve logičnega pojma, ampak da se dojame svojska logika svojskega predmeta". (MEW 1, stran 296, MEID I, stran 115.)
Ali ni ta program hkrati uresničen in s tem tudi kot program pojasnjen v kritiki politične ekonomije? Kritika torej ne pomeni — ali pa vsaj ne pomeni
20
samo — očitanje napak političnoekonomski teoriji. Pač pa pomeni, razrešujoč in dvigajoč s tem na višjo stopnjo neki pojem kritike, ki ga je razvila klasična meščanska filozofija: pojmovanje predmeta — in sicer dejanskega predmeta, ne zgolj njegovega ,,pojava" — iz njegove konstitucije, iz dejanskega produkcijskega procesa. Iz konstitucije predmeta sem je hkrati z njim zajeto tudi človeštvo, ki je v njegovih formah v praktičnodružbenem odnosu, se v njih aktivira in razvija, s tem pa je obenem z ,,nujnostjo" predmeta sorazvita njegova spontana ..mislivost".
Kritika politične ekonomije pomeni torej izpeljavo in razvitje ekonomskih form in dejavnostnih sklopov meščanske družbe. Prepričajmo se še, ne vem katerič že, o tem! Kako razvije svoj predmet? Ob koncu našega raziskovanja prvega poglavja je mogoče močno poenostavljeno, kolikor za zdaj še puščamo ob strani veliko vprašanj glede celokupne zgradbe, ki zahtevajo bolj kompliciran odgovor, reči: razvija ga ravno tako, da, začenjajoč pri tem, kar je logično elementarno, pri najenostavnejšern, ki je hkrati genetično prvo, proizvede iz njegove razčlenitve zakonitost — ker praktično nujnost — po kateri se to najenostavnejše razvija naprej v sestavljene forme. In kritika politične ekonomije je sukcesivno vzpenjanje od tega začetno-najenostavnejšega k sestavljenemu, od abstraktnoobčega h konkretnoposebnemu. V abstrakciji od vseh posebnih form preostaneta kot obča temeljna forma meščanske družbe blagovna forma delovnega produkta in forma dela kot vrednotvornega dela. Kar torej kritika politične akonomije doseže z razvijajočim vzpenjanjem od najenostavnejšega k sestavljenemu, je prcv brezvrzelna izpeljava vseh form vrednosti. Od blaga se stopi k delu, producirajočom blago; nato razvije iz najenostavnejše vrednostne forme formi kapitala in denarja: iz kapitalske forme sestopi k abstraktno-obči formi dela, kapitatistično producirajočega blago, torej tistega, ki je po bistvu presežno vrednost producirajoče delo, ker je prirastek vrednosti edini smoter, ki navede kapitalista, da nastavi mezdne delavce. Od te še čisto abstraktne, toda temeljne, vsem konkretnim oposebljanjem skupne forme dela, producirajočega presežno vrednost, se kritika deloma genetično, deloma strukturno-analitično ,,arhitektonsko" vzpenja, spotoma vedno znova prihajajoč k posamičnim fenomenom naše vsakdanje dejanskosti v smeri njihovega zaobsegajočega sovisja. Na koncu te rekonstrukcije v mislih dojame to sovisje kot sovisje empiričnih kategorij (katerih temetjno formulo predstavlja ,,triniteta" zemljišč — zemljiška renta, kapital — obresti in delo — mezda), v katerih živi naša družba.
Prav to vzpenjanje od sprva zgolj razvite, abstraktnoobče forme presežne vrednosti, ki empirično sploh ni dana, k posebnim dohodkovnim formam posedujočega razreda tako vendarle Marxovo kritiko načelno razločuje od vse dotedanje politične ekonomije. Ta razloček je izrečen v motu, ki stoji na začetku Teorij o presežni vrednosti:
,,Vsem   ekonomom   je   skupna   napaka,   da   presežne   vrednosti   ne
obravnavajo zgolj kot takšne, marveč v posebnih formah profita in rente.
Nujne teoretske zmote, ki so morale iz tega nastati, se bodo pokazale v
poglavju III, kjer je analizirana zelo preobražena forma, ki jo privzema
presežna vrednost kot profit." (MEW 26, 1, stran 6.)
Če zastavimo zdaj vprašanje, zakaj so ,,vsi ekonomi" pred Marxom šli po
tej napačni poti in kaj je Marxu omogočilo, da je odkril pot, ki je vodila
dalje, postane jasno, da ob obravnavanju pregrad, ki jih postavljajo ,,furije
privatnega  interesa", začasno nisem upošteval  neke odločilne meje med
Marxovo   kritiko  in  vso  dotedanjo   politično  ekonomijo.   ,,Kritika  vse
dosedanje ekonomije", ki jo Marx pohvalno konstatira v Ricardovem defu,
se nanaša le na vsebinske temelje nauka o vrednosti dela. Temeljni zakon, ki
bi mu klasična ekonomija na svojem vrhuncu morala podvreči vse pojave, je
bil ravno ta zakon določanja vrednosti z delom. V Kapitalu odkrije Marx
dostop   do   čistega   pojma   presežne   vrednosti   preko  analize  in   razvitja
vrednostne forme — predvsem kapitalske forme in blagovne forme delovne
moči — in dela, ki ga ti formi ,,določata po formi' .'Analiza ekonomskih
form — na čelu z analizo vrednostne forme kot abstraktnonajsplošnejše
forme   —   tvon   specifičnost  Mancove  kritike.   (Zaradi   tega  smo analizo
vrednostne forme tudi vzeli za predmet tega uvodnega predavanja.)
Toda mar to ne oporeka prej citiranemu Marxovemu stavku, da predstavlja odločilno ,,jedro" njegovo odkritje dvojnega značaja dela, producirajočega blago? Na drugem mestu poudarja, kako sloni ,,vsa skrivnost kritične metode" vsanalizi dvojnega značaja dela, producirajočega blago. Tudi proti koncu prvega poglavja, v opombi 31, svojo kritiko temu ustrezno razmeji od dotedanje politične ekonomije:
,,Kar pa se tiče vrednosti sploh, klasična ekonomija nikjer izrecno in z
jasno zavestjo ne razlikuje dela, ki je podano v vrednosti, od tistega dela,
kolikor je podano v uporabni vrednosti svojega produkta. Razliko dela
seveda dejansko s tem, da obravnava deloenkrat kvantitativno, drugikrat
kvalitativno. Vendar ji ne pride na misel, da že zgolj kvantitativna razlika
med deli predpostavlja njihovo kvalitativno enotnost ali enakost, torej
njihovo redukcijo na abstraktno človesko delo." (stran 94/93).
Analize forme vrednosti in analize dvojnega značaja dela, prbducirajočega
blaga, ni mogoče cxitrgati drugo od druge. Samo vprašati se moramo, kaj ju
vselej omogoča in zakaj sta nujni, pa bomo to nazorno uvideli. Uvajanje
pojma dvojnega značaja dela temelji najprej na analizi obeh določitev blaga.
Marx   je   iz   pojmovne  vnovične   izvedbe   izpolnitve  določitve menjalne
vrednosti in predvsem \z zapažanja, da ie predpostavka udejanjenja menjalne
vrednosti    abstrakcija    od    uporabne   vrednosti,    prišel    do    reziduuma
upredmetenega abstraktno človeškega deia, na katerem je mogoče v čisti
naspcptipostavljenosti izdelati obe določitvi dela, producirajočega blaga. V
analizi  vrednostne forme, ki je nato zopet povzeta, je tako mogoče za
natančno dojetje protislovne posebnosti ekvivalentske forme poseči nazaj na
dvojni značaj biaga in dela, ki ga producira. Z analizo forme, v katero se tu
ne  moremo pobliže spuščati, je  iz pojma ekvivalentske forme  izkazan
nadaljnji razvoj preko denarne forme h kapitalski formi. Da bi doumeli,
kako lahko kapitalska forma postane normalna forma, mora biti zapopadeno
blago delovna moč, kar je mogoče s pomočjo uporabe spoznanj o dvojni
določitvi blaga. Na sprevidu dvojnega značaja dela gradi odločilno predvsem
analiza dvojne določitve kapitalističnega produkcijskega procesa (poglavje 5)
kot delovnega procesa in kot uvrednotevalnega procesa. In kaj je tu od tega
odvisno?  Nič manj kot novi pojem forme presežne vrednosti, ki je osreden
za analizo kapitalizma. Iz analize različnih praktičnih možnosti vptivanja na
velikost presežne vrednosti  je  hkrati z razlikovanjem med absolutno in
relativno presežno vrednostjo pridobljen uvid v najpomembnejše zakone in
razvojne stopnje kapitalistične produkcije in tako dalje in tako naprej.
Analiza blagovne forme in redukcija dela, producirajočega blago, na abstraktno človeško delo delujeta torej v nerazdružljivi povezanosti, Na njuni enotnosti gradi postopek, ki je ravno nasproten postopku klasične ekonomije. Nje veličina je bila v redukciji ali analizi (torej v zvajajoči razrešitvi) vseh vrednostnih form v njihovo skupno vrednostno substanco, čeprav le-te seveda ni izdelala v čisti obliki. Zato gleda Marx na veličino klasične ekonomije tudi kot na drugo plat njene omejenosti, njene ,,brutalne zainteresiranosti za snov" (prim. k temu npr. MEW 26. 1, stran 63). — Nasprotno pa izhaja Marx po analizi forme vrednosti in vrednotvornega dela in po pridobitju abstraktno-najsplošnejše kategorije vrednosti iz produkcije presežne vrednosti in zasleduje poglavitne preobrazbe (metamorfoze, spremembe forme), skozi katere gre presežna vrednost.
Ob koncu prvega poglavja izreče Marx to posebnost svoje kritike in načelno omejenost dotedanje ekonomije:
,,Politična ekonomija je sicer analizirala vrednost in velikost vrednosti, čeprav nepopolno, ter je odkrila vsebino, ki je skrita v teh formah. Nikdar pa se ni niti vprašala, zakaj privzema ta vsebina takšno formo, zakaj se torej delo upodablja v vrednosti delovnega produkta." (Stran 94/93 sl.) In v opombi 32 (stran 95/94), katere del sem že citiral, je v neposredni zvezi s tem rečeno:
,,Ena temeljnih hib klasične politične ekonomije je ta, da se ji ni nikdar iz analize blaga in še posebej blagovne vrednosti posrečilo, da bi poiskala formo vrednosti, ki jo šele napravi za menjalno vrednost. Prav v svojih najboljših predstavnikih, kakor sta A. Smith in Ricardo, obravnava vrednostno formo kot nekaj popOlnoma indiferentnega ali naravi blaga zunanjega. Vzrok ni le v tem, da analiza velikosti vrednosti popolnoma absorbira njeno pozomost. Je globlje. Vrednostna forma delovnega produkta je najbolj abstraktna, pa tudi najbolj obča forma meščanskega • produkcijskega načina, ki je s tem karakteriziran kot posebna vrsta družbene produkcije in s tem hkrati historično. Če torej v njem zmotno vidimo večno naravno formo družbene produkcije, potem nujno prezremo tudi specifičnost vredncBtne forme, torej blagovne forme, v nadaljnjem razvoju denarne forme, kapitalske forme itd. Zato pri ekonomih, ki se popolnoma strinjajo v tem, da je delovni čas mera za velikost vrednosti, nahajamo najbolj pestre in najbOlj nasprotujoče si predstave o denarju, tj. o končni podobi splošnega ekvivalenta."
Da pozorno raziskujemo formo vrednosti, pomeni, da jo zapopademo kot refleks neke historično ,,posebne vrste družbene produkcije", kot formo prakse neke posebne družbene forme. Vrednostne forme, ki imajo v razviti meščanski družbi ,,trdnost naravnih oblik družbenega življenja" (stran 90/88), so dojete kot nastale v posebnih razmerjih in kot razvijajoče se na določen način. S formo je historizirana družbena forma. Razvojni zakon forme postane razvojni zakon družbene forme, katere tranzitorično naravo je tako mogoče zajeti. Kritika torej tu hkrati pomeni izkazovanje historičnega značaja kake družbene forme, ki je spotano izkušena, oz. sprejeta kot naravna oblika. To jo postavlja v ostro nasprotje s klasično politično ekonomijo — da spioh ne govorimo o novejši vulgarni ekonomiji. ,,Formule, ki jim je na čelu zapisano, da pripadajo družbeni formaciji, v kateri produkcijski proces obvladuje človeka, človek pa še ne produkcijskega procesa, veljajo njeni meščanski zavesti že zmerom za prav tako samoumevno naravno nujnost kot produktivno delosamo".(95/94). Kritika pomeni razkrivanje objektivno sprevmjenega na tej družbeni formaciji, tako da je analiziran njen notranji ustroj.
Če pomeni kritika kritiziranje določenih zavestnih form kot ,,sprevrnjenih" pa je, treba pojem ,,sprevrnjenega" razumeti, s poudarkom na oprijemljivo—realnem pomenu, prav tako dvoznačno kot pojma razlastitve ali odtujitve. Kot pojem ,,objektivne sprevrnitve" dojema neko objektivno strukturo. Z golim dojetjem notranjega, dejanskega, ker delujočega sklopa družbe stopi na plan njena ,,sprevrnjenost". Zdaj je kot potrebna začutena njena preobrnitev. Kajti brezzavesten način narejanja družbenih sklopov se bolj slabo ujema z njihovim ozavedenjem. Zakaj bi zavestno narejenega ne naredili zavestno? To enostavno vprašanje, na katerega bomo le stežka našli razumen odgovor, fci bi spodbijal to zavestno aktivnost, označuje tisto luč, v katero golo dojetje družbenih razmerij iz njihove logične in genetične konstitucije postavlja ta družbena razmerja.
Prav enotnost logične analize in genetičnega razvoja je tedaj tisto, kar v bistvu tvori specifičnost kritike politične ekonomije. Naj bodo dosežki kakega Smitha ali kakega Ricarda še tako veličastni, je ta veličastnost omejena na to, da so pojavljajoče se kategorije zvedene nazaj na njihovo skupno vsebnost. Marx postopa obratno. Ne le da reducira, marveč predvsem razvija, ne zvaja samo nazaj, marveč predvsem izpeljuje. Ta metoda razvijajoče izpeljave ima neki povsem oprijemljivo materialističen, revolucionaren pomen. Njen dosežek je izvajanje danih form — predvsem treh bistvenih, mezde, obresti in zemljiške rente, ,,trinitarne formule" (prim. k temu 48. poglavje v III. zvezku). V tem ko jih Marx izvaja iz lastninskih in menjalnih razmerij in iz produkcije vrednosti ter presežne vrednosti, ko predvsem iz abstraktnoobčnega pojma presežne vrednosti, ki neposredno ni empiričen, izvede konkretno-posebne in empirične pojme, kot so to obresti, podjetniški dobiček in zemljiška renta, ne poupodablja nič drugega kot dejanski proces. To izvajanje, to odvajanje lahko namreč razumemo kot ,,čisto" logično zrcaljenje tega, kar se v družbi tudi dejansko dogaja. Saj to odvajanje tudi ni kakšno odkritje teoretika, temveč je nekaj, kar se vsak dan znova dogaja — čeprav bi v vsakdanjem jeziku rekli temu prej ,,razvejevanje" — tako kot tudi Marx na nekem mestu, ki smo ga citirali na začetku tega predavanja, označuje profit in zemljiško rento kot ,,razvejitvi" presežne vrednosti. Vsak dan znova se presežna vrednost razvejuje in odvaja v kanale, seveda ne hoteno, temveč z aktiviranjem ekonomskih formnih določitev samih. Metoda odvajanja torej sama na sebi ne izvira iz kake večne logične ideje, tudi ne \z kake matematične ali geometrijske praforme vse biti, marveč je le konkretizacija materialistične zahteve, da je treba teoriji vso energijo vložiti v pravilno zrcaljenje dejanskega procesa, življenja snovi, kot beremo to v Sklepni besedi k 2. izdaji (stran 27/22). Če tedaj odvajanje kategorij predstavlja osrednjo pridobitev kritike politične ekonomije v nasprotju z golo meščansko politično ekonomijo, potem odvajanje pač ne pomeni drugega kot to, da je pot, po kateri dejansko gre presežni produkt, v teoriji člen za členom pojmovno poupodobljena v liku nekega logičnega razvitja. Teoretsko odvajanje zrcali realno ekonomsko odvajanje prihodka posestnikov produkcijskih sredstev od produkta delavskega razreda, razlaščajočo razvejitev presežnega produkta, fiksirano v različnih ekonomskih kategorijah, kot so obresti, podjetniški dobiček, zemljiška renta itd.
Kritični značaj kritike politične ekonomije bomo po bistvu doumeli, če sprevidimo, da je in kako je Marxu uspelo uresničiti ,,zadnji smoter" tega dela, da namreč ,/azkrije ekonomski zakon gibanja moderne družbe" (stran 15/12), in sicer ne le kot zakon njenega funkcioniranja, ko je že razvita, temveč kot zakon, po katerem se je razvila \z najenostavnejše forme, kot njen razvojni zakon. To odkritje pa v resnici znanstvenozgodovinsko predstavlja osrednje odkritje, je jedro tega, kar se imenuje dialektični materializem, po njegovi pretenziji pa ga je mogoče prenesti na vsa področja.
Toda ali nas te trditve ne vodijo k temu, da naredimo iz kritike politične ekonomije neko pozitivno, da, celo ,,pozitivizma" sumljivo znanost? Kako se to pojmovanje kritike razmejuje od golega nauka o funkcioniranju kapitalizma, ali, če že hočete, od razvojnega nauka? Kar tu podajam kot retorični ugovor, je določalo pojmovanja, denimo, Kritične teorije' ali določenih tokov tako imenovanega kritičnega marksizma, in je s tem dolgo časa učinkovalo.
,,Pozitivistična" ta teorija zaradi tega ni, ker zapopade ,,rojstni akt" svojega predmeta v realnosti in ker to sprevidenje geneze sloni na analizi ekonomskih formnih določitev. Kolikor so te vrednostne forme specifične za   družbeno   formacijo   kapitalizma,   postane   od  vsega   začetka  viden
historično-tranzitorni značaj te formacije. V ,,zakonu gibanja moderne družbe", ki je pridobljen s povczavo analize forme in genetičnega razvoja, je hkrati dojet zakon, po katerem mora biti ta formacija ukinjujoče razrešena (aufgehoben) v naslednjo višjo formacijo. Prvi zvezek Kapitala prodre v sklepnem poglavju o akumulaciji logično-konsekventno do te meje. Polistajmo naprej h koncu 24. poglavja (stran 789/857 sl.). ,,lgra imanentnih zakonov kapitalistične produkcije same" (primerjaj stran 790/859) je tisto, s čimer ta formacija ,,z nujnostjo naravnega procesa" proizvaja ,,svojo lastno negacijo" (stran 791/860). In koliko močnejša je ta negacija od zgolj subjektivno-duhovne negacije kakega — pa čeprav še tako totalnega, z mislijo ..povsem Drugega" operirajočega — kritičnega pridržka do danih razmer.
Pozitivna znanost in kritika zato po Marxovem razumevanju ne smeta tvoriti nasprotja V Sklepni besedi k drugi izdaji (na strani 27/22), označi Marx to notranjo povezanost pozitivnosti in negativnosti kot bistveno za dialektiko in njen kritično-revolucionarni pomen:
,,V svoji mistificirani formi je postata dialektika nemška moda, ker se je
zdelo, da poveličuje obstoječe. V svoji racionalni podobi je meščanstvu in
njegovim   doktrinarnim   besednikom    pohujšanje   in   grozota,   ker   v
pozitivnem  razumevanju  obstoječega vsebuje hkrati tudi razumevanje
njegove  negacije,  njegovega nujnega propada, pojmuje vsako nastalo
formo v toku gibanja, torej tudi po njeni minljivi plati, si ne pusti z
ničimer imponirati, je po svojem bistvu kritična in revolucionama."
Kaj konkretno pomeni: pojmovati vsako nastaJo formo v toku njenega
gibanja, bi po naših raziskovanjih o analizi vrednostne forme in njenem
pomenu   za   kritiko  politične ekonomije  ter njeno znanstveno zgradbo
medtem že moralo postati jasna
Če se ozramo zdaj k vprašanjem, postavijenim v prvih predavanjih tega niza, lahko tako odgovorimo na vprašanje, ali začetek Kapitala zadošča občim zahtevam. Z blagom in menjavo je za izhodiščino temo vzeto nekaj, kar ,,vsakdo ve, četudi sicer nič drugega ne ve"; predpostavljena niso torej nikakršna  posebna vnaprejšnja znanja.  Iz  tega vsakdanjega izhodiičnega vedenja so sukcesivno razviti znanstveni pojmi kritike politične ekonomije, ne da bi se nit razvijanja kdajkoli pretrgala, tako da sta izhodiščno vedenje in ; napor mišljenja  zadostna  oprema,  da lahko  ob hkratni kontroli skupaj , prehodimo pot.
Stvar sama to omogoča, in sicer s tem, da ima začetno raziskovanje v vrednostni formi za podlago neki predmet, ki je zares ,,konstituirajoči element" celo najkompleksnejših ekonomskih form meščanske družbe in ki hkrati upodabtja tisto genetično prvo, iz česar se je vse sestavljeno razvilo kot kasnejše. Ne da bi bilo zato potrebno drugačno kot le ilustrativno zasledovanje določenih historičnih potekov, so zakonitosti historičnega razvoja, določene z logiko ekonomskih form - in z dinamiko tega, kar se v teh formah giblje — v abstrakciji od vsega neeKonomskega — proizvedene v čisti obliki in hkrati uporabljene kot princip, ki žene naprej tako dejanski razvoj v zgodovini kot tudi prikaz v teoretskem razvitju.
V tem pomenu je kritika politične ekonomije: vnovična izvedba, v abstraktni pojmovni obliki, realnega procesa razvoja meščanske družbe, s tem spominjanje (Erinnerung — ponotranjenje) geneze specifičnih ekonomskih formih določitev in obenem z njimi tudi običajnih miselnih form, ki spontano izvirajo iz njih. Vse te forme so izpeljane iz člov^ke prakse. Zato je mogoče začeti z nekim ,,skupnim mestom", na katerem se lahko znajde vsak član meščanske družbe samo in edinole s svojim vsakdanjim običajnim vedenjem. Kajti najenostavnejša in hkrati elementarna forma meščanske družbe, menjalna forma, nastaja — čeprav le kot, bežen obroben fenomen, kot tako rekoč tudi pri odraslih nastopajoče ,,otročje" vedenje — vedno znova v odnosih vsakdanjosti, da bi nato brez nadaljnjega razvoja zopet izginila. Razvitejše forme, pri katerih gre za logično sestavljene forme, pa nasprotno ne izvirajo neposredno iz vsakdanje prakse. Teoretsko ,,razvitje" jih posreduje z najenostavnejšo formo, iz katere so se pač tudi realno razvile. V tem ko obravnava Marxova analiza ekonomske forme kot socialne forme prakse, razkrije v njihovih protislovjih gonilno silo, ki žene razvoj naprej.
Skozi ekonomske forme prodre kritika politične ekonomije do družbenih razmerij, ki se gibljejo v njih. Tako lahko povsod razkrije nasprotja interesov in protislovja form, ki ženejo razvoj naprej. S tem naveže po eni strani vse osamosvojene, ločene forme nazaj na temeljno razredno nasprotje in po drugi strani pokaže historični značaj, s tem pa minljivost meščanske družbe. Analizirati ekonomske forme na tak način pomeni, da se osvobajamo samoraslo nastale meščanske družbene formacije, da pripravljamo njeno zameno z zavestno konstituirano formacijo.
,,Kolikor taka kritika sploh zastopa kak razred," je rečeno v Sklepni besedi k drugi izdaji Kapitala (stran 22/18), ,,lahko zastopa samo razred katerega zgodovinski poklic je prevrat kapitalističnega produkcijskega načina in končna odprava razredov — proletariat'". Bodimo pozorni na ^ formulacijo ,,kolikor sploh nastopa kak razred" in se varujmo mnenja, da ; golo zastopanje kakega razreda že nadomešča ogromno delo, ki ga je moral vložiti Marx. Stališče delavskega razreda je sicer edino, na katerem ni nikakršnih socialno-ekonomskih skrivnosti, katerih razglabljanje bi bilo nevarno. Zdaj šele lahko znanost potencialno pride k sebi sami, ko pride k delavskemu razredu. Toda razredno stališče zato še zdaleč ni stališče na kamnu modrih, tako kot tudi tu ni nikakršnega avtomatizma pravilne znanosti; pač pa so s tega stališča postavljene pred znanstvenika toliko večje zahteve, da napne vse svoje moči.
21
MARX-ENGELS:
CIRKULARNO PISMO
Cirkularno pismo" Marxa in Engelsa je bilo napisano v dneh 17., 18. tembra 1870 in ima izraziti značaj notranje-partijskega gradiva. O tem a tudi Marxovo pismo Sorgeju z dne 19. septembra 1879, kjer pravi, da amenjeno privatni cirkulaciji med nemškimi partijskimi voditelji. Cirku-o pismo ima tri poglavja, od katerih je še danes močno aktualno tretje, osi naslov Manifest zuriške trojice in ki ga tu objavljamo. Prvikrat je bilo kularno pismo" objavljeno leta 1931 v Beriinu, v reviji Die Kommuni-ehe Internationale". 12. letnik 1. polletnik, str. 1012—1024. revod prevzemamo po MED V, str. 103—112.
on, 17./18. septembra 1879 /lanifest zuriške trojice
edaj je prispel Hochbergov ,,Jahrbuch", v katerem je bil članek rospektivni pregled socialističnega gibanja v Nemčiji".1 Kakor mi je očil Hochberg sam, so ta članek napisali trije člani zuriške komisije in je verodostojna kritika prejšnjega gibanja izpod peres teh gospodov kakor verodostojen program novega lista, kolikor določajo ti Ijudje smer lista. av na začetku beremo:
Gibanje, ki mu je Lassalle pripisoval ogromen politični pomen, v rega je pozival nesamodelavce, marveč tudi vse poštene demokrate in ki uj morali biti na čelu neodvisni predstavniki znanosti in vsi tisti, ki jih nja resnično človekoljubje, je pod vodstvom Johanna Baptista veitzerja zvodenelo in se spremenilo v enostransko borbo industrijskih /cev za lastne koristi."
e bom se ukvarjal z vprašanjem, ali se vse to sklada in kolikose sklada z co. Tisto posebno, kar tu očitajo Schvveitzerju, je v tem, da je veitzer lassallovstvo, ki ga tu pojmujejo kot meščansko okratično-človekoljubno gibanje, poplitvil v enostranski interesni boj strijskih delavcev, medtem ko je dajansko poglobil njegov značaj ¦ednega boja industrijskih delavcev proti buržoaziji.2 Nadalje mu očitajo, zavrača buržoazna demokracija v socialnodemokratični stranki? Če jo ijo ,,pošteni možje", sploh ne bo hotela vstopiti vstranko, čepavendar vstopiti, tedaj pač samo za to, da bi ^elala zgago. assallovski stranki ,,je bilo Ijubše, delati se na najbolj enostranski način telavsko stranko". Gospoda, ki to pišejo, ,,so sami tudi člani stranke, ki a najbolj enostranski način dela za delavsko stranko, in imajo danes v tej ki položaje in funkcije. V tem je nekaj povsem nezdružljivega. Če ijo, kar pišejo, tedaj morajo izstopiti iz stranke, ali vsaj odložiti svoje cije. Če tega ne store, tedaj s tem priznavajo, da nameravajo svoje cije izkoristiti za to, da bi se borili zoper proletarski značaj stranke. mka izdaja torej samo sebe, če pušča te Ijudi v njihovih funkcijah. ocialnodemokratična stranka bi torej po mnenju te gospode ne smela nikakršna enostranska delavska stranka, marveč vsestranska stranka i, od prave Ijubezni do človeštva prešinjenih Ijudi". To naj bi dokazala jvsem s tem, da bi se odpovedala surovim proletarskim strastem in se za da bi si ,,pridobila dober okus" in se ,,naučila lepih manir" (str. 85), :avila pod vodstvo omikanih, človekoljubnih buržujev. Potem se bo tudi rtarski nastop" mnogih voditeljev umaknil častittjivemu ,,meščanskemu
popu". (Kakor da vnanje rovtarski nastop tistih, ki jih imajo v mislih, ne il najmanjši pregrešek, ki jim ga je mogoče očitati!) Potem bodo prišli vilni pristaši iz vrst izobraženih in posedujočih razredov. Te pa je treba pridobiti, če naj... agitacija, ki jo stranka dela, doseže očitne uspehe." emški socializem je ,,dal preveč na to, da pridobi množice in je pri tem udil, delati energično (!) propagando med tako imenovanimi gornjimi itmj družbe". Zakaj ,,stranki še manjka mož, ki bi bili sposobni, da bi jo ipali v državnem zboru". Je pa ,,želeti in nujno, da se poverijo mandati
¦em,  ki  imajo dosti  priložnosti   in  časa,  da se temeljito seznanijo z
Jtevnim gradivom. Navaden delavec in mali mojster... imata za to le oma čas, ki ga je treba za te stvari." Volite torej buržuje! kratka: delavski razred sam ni sposoben, da bi se osvobodil. Zato mora >iti pod vodstvo ,,omikanih in posedujočih,, buržujev, ki imajo edini ložnost in čas", da se seznanijo s tem, kar je delavcem v prid. In drugič, kor ni treba, boriti se z buržoazijo, temveč treba jo je z energično tagando — pridobiti.
!e pa hočeš pridobiti gornje plasti družbe ali samo njene dobronamerne i, jih zaboga ne smeš prestrašiti. In glede tega mislijo naši trije možje iz icha, da so odkrili nekaj pomirjujočega:
.Stranka kaže prav sedaj pod pritiskom zakona proti socialistom, da ne lerava hoditi po poti nasilne, krvave revolucije, marveč je odločenena ... ati pot zakonitosti, se pravi reforme".
Ce je tofej 500.000 do 600.000 socialnodemokratičnih volivcev, desetina osmina vseh volivcev, vrhu tega še raztresenih širom po vsej državi, tako
ifnetnih, da nočejo butati z glavo ob zid in — eden proti desetim —.
- zanetiti ,,krvave revolucije", tedaj dokazuje, da si tudi za vso bodočnost prepovedujejo izkoristiti kak velik
!>dek v inozemstvu, kako veliko, iz tega dogodka hipoma nastalo lucionarno vrenje, da, kako zmago Ijudstva, doseženo v boju, ki se je i v sporu zaradi takega dogodka! Če bi bil Berlin spet kdaj tako arski, da bi ponovil kak 18. marec,3 tedaj bi morali socialni demokrati, esto da bi se kot ,,po barikadah hlepeča sodrga" (str. 88) udeležili boja, ,,izbrati pot zakonitosti", miriti, pospravljati barikade in, če treba, itakati s slavno cesarsko armado proti enostranskim, surovim, Eobraženim množicam. Če pa gospoda trdijo, da niso tako mislili, kaj so lajmislili?
išali bomo še lepše stvari!
/Kolikor mirneje, stvarnoje, preudarneje bo torej (stranka) nastopala v kritiki  obstoječih  razmer in v svojih  predlogih, da se te razreme nijo, toliko manj bo mogoče ponoviti sedaj (ob uvedbi zakona proti tom)  posrečeno šahovsko potezo, s katero je zavestna reakcija s
pred rdečim strašilom ugnala buržoazijo v kozji rog." (Str. 88.) Da bi lešili buržoazijo poslednje trohe strahu, naj bi jasno in jedrnato azali, da je rdeče strašilo zares samo strašilo, da ga torej ni. Kaj pa je nost rdečega strašila, če ne strah buržoazije pred neogibnim bojem na enje in smrt med njo in proletariatom? Strah pred neogibno odločitvijo lega razrednega boja?   Odpravite razredni boj in buržoazija in ,,vsi isni Ijudje" se ne bodo ,,bali, složno sodelovati s proletarci"! In kdo bi bil opeharjen, če ne proletarci?
Stranka naj torej s ponižnim in pohlevnim nastopom dokaže, da se je za ij otresla ,,nespodobnosti in izpadov", ki so dali povod za zakon proti alistom. Če iz proste volje obljubi, da se bo gibala samo v mejah zakona socialistom,   bodo   Bismarck  in   buržuji   pač  tako dobri,  da bodo [javili ta zakon, ki bo potem postal docela nepotreben! reba nas je prav razumeti", mi nočemo, da bi ,,se odrekli naši stranki lašemu programu, mislimo pa, da imamo dolga leta dovolj dela, če lerimo vse svoje sile, vso svojo energijo na to, da dosežemo neke bližnje ', ki jih moramo vsekakor doseči, preden bo mogoče misiiti na nadaljnja iljenja."   Potem   se   nam   bodo v  množicah  pridaižili   tudi   buržuji, omeščani, ki se ,,sedaj plaše ... zaradi daljnosežnih zahtev."
'rogramu se ni treba odpovedati, le odložiti ga moramo — za nedoločen Sprejmemo ga, vendar pravzaprav ne zase in za svojo dobo, temveč mno, kot dediščino za otroke in otrok otroke. Medtem pa uporabimo svoje   sile   in   energijo"   za   vsakovrstne   malenkosti   in   krpanje ističnega družbenega reda, da bi se vendarie zdelo, kakor da se nekaj in da buržoazija ne bo preplašena. Potem mi je že Ijubši komunist ikUssoje ntpmainp -prepričanj« v .proped kapita|>stfčne driižbe, po fa rifedgibeh čez neicaj štoletij, izpriČtije s tem, da krepko SpekuliVa/ a pošten delež k polomu leta 1873
Druga pregreha zoper dobre manire so bili tudi ,,pretirani napadi na ustanovitelje", ki so bili ,,vendar sari.o otroci svoje dobe"; bilo bi zato botje, če ne bi bilo... zabavljanja čez Strousberga in takšne Ijudi". Na žalost so vsi Ijudje ,,le otroci svoje dobe" in če je to zadostno opravičHo, ne smemo nikogar več napadati; vsaka polemika, vsak boj se z naše strani neha; vse brce svojih nasprotnikov bomo mirno sprejemali, ker mi, modrijani, vendar vemo, da so oni ,,le otroci svoje dobe" in ne morejo delati drugače, kakor delajo. Namesto da bi jim vračali brce s obrestmi, bi jih morali — nevčke — pomilovati.
Da smo se zavzeli za Komuno, je imelo vsekakor to škodljivo posledico, ,,da je odbilo sicer naklonjene nam Ijudi in sploh povečalo sovraštvo buržoazije proti nam". In potem stranka tudi ,,ni povsem brez krivde, da je prišlo do oktobrskega zakona,5 kajti po nepotrebnem je rnnožila proti nam sovraštvo buržoazije."
To vam je program treh cenzorjev iz ZUricha. Glede jasnosti mu nimamo kaj oporekati. Najmanj mi, ki poznamo vse to besedovanje še zeto dobro iz leta 1848. To so predstavniki malomeščanstva, ki se oglašajo vsi v strahu, da ne bi proletariat, ki ga sili njegov revolucionarni položaj, ,,šel predaleč". Namesto odločne opozicijske politike predlagajo splošno pomiritev, namesto boja proti vladi in buržoaziji si ju skušajo pridobiti in pregovoriti, namesto da bi se kljubovalno uprli nasilnostim od zgoraj, se jim ponižno uklanjajo in priznavajo, da je kazen zaslužena. Vse zgodovinsko nujne spore pretvarjajo v nesporazume in vsako diskusijo končajo v zatrjevanjem, da smo si v glavnih vprašanjih vendarle vsi edini. Ljudje, ki so leta 1848 nastopali kot meščanski demokrati, se sedaj lahko imenujejo socialne demokrate. Kakor je bila onim demokraiična republika, tako je sedaj tem propad kapitalističnega družbenega reda nekaj neskončno daljnega in nima zato za politično prakso sedanjosti sploh nobenega pomena; mogoče je mešetariti, kompromisariti, človekoljubiti, kolikor komu srce poželi. Prav tako je z razrednim bojem med proletariatom in buržoazijo. Na papirju ga priznavajo, ker ga kar tako ni mogoče zanikati, v praksi pa ga zatajujejo, vodenijo, gasijo. Socialnodemokratična stranka ne sme biti delavska stranka, ne sme si nakopavati sovraštva buržoazije niti kogar koli. Predvsem med buržoazijo naj dela energično propagando. Namesto da bi pripisovala važnost daljnim, buržoazijo plašečim in naši generaciji vendar nedosegljivim ciljem, naj raje vse svoje sile in energije uporabi za tiste malomeščanske drobtinčarske reforme, ki dajejo staremu družbenemu redu novih opor in ki bi utegnile končno katastrofo morda vendarie spremeniti v postopno in kolikor mogoče miroljubno razpadanje po drobcih. To so isti Ijudje, ki z videzom neutrudne dejavnosti ne le sami nič drugega ne delajo, kakor besedičijo, marceč skušajo tudi druge ovirati, da bi se sploh kaj naredilo; isti Ijudje, katerih strah pred slehernim dejanjem je leta 1848 in 1849 zaviral gibanje na vsakem koraku in ga je končno onemogočil; isti Ijudje, ki nikoli ne vidijo reakcije in so nato vsi začudeni, da so zašli v slepo ulico, kjer ni mogoč ne boj ne beg, isti Ijudje, ki bi radi ukrenili zgodovino v svoje ozko malomeščansko obzorje in preko katerih zgodovina vselej preide na dnevni red.
Kar zadeva njihovo socialistično vsebino, je ta dovolj kritizirana v ,,Manifestu"# v poglavju ..Nemški ali pravi socializern". Kjer se razredni boj odriva kot neprijetna, ..surova" stvar, tam ne preostane za osnovo socializma nič drugega ko ,,pravo človekoljubje" in prazno besedičenje o »pravičnosti".
V razvoju utemeljen, neogiben pojav je, da se borečemu se proletariatu pridružujejo tudi Ijudje iz doslej vladajočega razreda in mu dovajajo izobrazbeno osnovo. To smo jasno povedali že v ..Manifestu". Treba pa je k temu pripomniti še dvojs:
Prvič: da bi proletarskemu razredu koristili, morajo biti ti Ijudje resntčno izobraženi. To pa velika večina nemških buržoaznih spreobrnjencev ni. Niti ,,Die Zukunft" niti ,,Die Neue Gesellschaft"6 nista prispevali ničesar, kar bi bilo premaknilo gibanje za korak naprej. V njih ni prav nobene resnične, stvarne ati teoretične snovi za izobrazbo. Namesto tega skušajo površno prisvojene socialistične misli spraviti v sklad z najrazličnejšimi teoretičnimi stališči, ki so jih ta gospoda prinesli z univerze ali od drugod, in od katerih je zaradi razkroja, v katerem so danes ostanki nemške filozofije, eno bolj zmedeno od drugega, Namesto da bi novo znanost najprej sami temeljito predelali, si jo je vsak prikrojil po svojih poprej pridobljenih nazorih; vsaksi je kratkomalo ustvaril svojo posebno znanost in takoj nastopil z zahtevo, da jo bo poučeval. Zato je med to gospodo približno toliko stališč kolikor glav. Namesto da bi karkoli razjasnili, so naredili samo hudo zmedo — na srečo skoraj edino le sami med seboj. Take izobražene Ijudi, katerih prvo načelo je, poučevati, česar se sami niso učili, stranka prav lahko pogreša.
Drugič: če se taki ijudje iz drugih razredov pridružijo proletarskemu gibanju, tedaj je prva zahteva, da ne prinašajo s seboj nobenih ostankov meščanskih, malomeščanskih idr. predsodkov, temveč si brez ovinkov prisvoje proletarcki nazor. Kakor je dokazano, pa tiči ta gospoda preko glave v meščanskih in malomeščanskih predstavah. V takšni malomeščanski deželi, kakršna je Nemčija, so take predstave gotovo po svoje upravičene. Vendar pa samo izven socialnodemokratične delavske stranke. Če se konstituirajo kot malomeščanska socialnodemokratična stranka, imajo do tega vso pravico. Potem bi se mogli z njimi dogovarjati, skleniti z njimi kartel, če bi tako naneslo. Toda v delavski stranki so taki Ijudje elementi, ki stranko pačijo. Če je utemeljervo, da je začasno prenašamo v stranki, imamo tudi dolžnost, da jih le prenašamo, ne dovolimo jim pa nobenega'vpliva na vodstvo in se zavedamo, da je prelom med nami le vprašanje čaSa. Podoba je, da je ta čas že prišel. Kako more stranka pisce tega članka še dalje prenašati v svoji sredi, nama je nepojmljivo. Če pa v roke takih Ijudi pride bolj ali manj celo vodstvo stranke, je stranka kratkomalo skopljena — in tedaj je konec proletarske odločnosti.
Kar zadeva naju, nama je po vsej najini preteklosti odprta samo ena pot. Skoraj štirideset let sva naglašala, da je razredni boj najbližja gonilna sila zgodovine, in posebno, da je razredni boj med proletariatom in buržoazijo veliko vzvod modernega družbenega prevrata. Nemogoče je torej, da bi se skladala z Ijudmi, ki hočejo razredni boj odpraviti iz gibanja. Pri ustanovitvi Internacionale smo izrecno formulirali bojno geslo: Osvoboditev delavskega razreda mora biti stvar delavskega razreda samega. Ne moreva se torej skladati z Ijudmi, ki javno izpovedujejo, da so delavci premalo izobraženi, da bi se sami osvobodili in jih je treba osvoboditi od zgoraj po človekoljubnih velikih in maJih buržujih. Če bo stališče novega glasila stranke tako, da bo ustrezaio mišljenju te gospode, ki je meščansko in ne proletareko, nama ne bo preostalo drugega, kakor da javno pojasniva, da sva proti temu in da odpoveva solidarnost, s katero sva doslej zastopala nemško stranko pred inozemstvom. Vendar se to, upajmo, ne bo zgodilo.
1   Članek,   ki  so ga napisali Hochberg, Bernstein in Schramm in ga objavili v socialnoreformistični reviji Jahrbuch  fur Sozialvvissenschaft und Sozialpolitik" ,,Letopis za družbeno vedo in socialno politiko"). — U redu.
2  Na mestu teh dveh stavkov je prvotno stal tale, v rokopisu prečrtani odstavek -. ,,Schweitzer je bil velik lopov, ampak zelo talentirana glava. Njegova zasluga je   bila   prav   v   tem,   da   je   prebil   prvotno   ozko lassallovstvo  z   njegovo  topoglavo  panacejo državne pomoči.   Kar  je že iz koruptnih  nagibov zagrešil  in kakor   koli  je  hotel   ohraniti   svojo vodilno vlogo z obrambo lassallovske panaceje  o državni pomoči, je vendar  njegova zasluga,  da je prebil  prvotno  ozko lassallovstvo,   razširil   ekonomske   vidike   stranke   in tako  pripravil   njeno   kasnejšo  vključitev v skupno nemško stranko.   Bazredni boj med proletariatom in buržoazijo,      to      osišče     vsega      revolucionarnega socializma, je že Lassalle pridigal. Če je Schvveitzer to postavko še močneje poudarjal,  je  bil   to dejansko vendarle   napredek,   kakor   koli   mu   je   bilo  to   tudi pretveza    za    sumničenje    oseb,    nevarnih    njegovi diktaturi. Povsem res je, da je \z lassallovstva napravil enostranski interesni boj industrijskih delavcev. Toda enostranskega samo  za.o,   ker iz razlogov politične korupcije   ni   hotel   nič   vedeti   o   interesnem   boju poljedelskih   delavcev  proti veleposestnikom.  Toda, tega mu tukaj ne očitajo. .Poplivenje' je v tem, da je poglobil    značaj    boja    industrijskih    delavcev    kot razrednega boja proti burioazijt." — Uredn. 3sMišljeni so boji  na barikadah v Berlinu 18. in 19. marca 1848. — U redn.
4S polomom leta 1873 se je končala tako imenovana ,,vrtoglavica ustanavijanja", razdobje divje špekulacije in borznih kupčij, ki je sledila zedinjenju Nemčije leta 1871. - Uredn.
5   19.  oktobra  1878  je v  Nemčiji  stopil  v veljavo izjemni   zakon   proti   socialistom,   s   katerim -je  bila socialnodemokratična  stranka prepovedana. Žato je morala stranka v ilegalo. Ta zakon je bil razvSjavljen šele leta 1890. - Uredn.
6      ,,Die     Zukunft"     (Bodočnost)     —     revoja     z reformističnimi  težnjami,  ki je izhajala v Berlinu od oktobra 1877 do novembra 1878. Urejal jo je Karl Hochberg. — ,.Die Neue Gesellschaft" (Nova družba), reformistični   mesečnjk,   ki   je   izhajal  v  Zurichu  od oktobra 1877 do marca 1880 in ga je izdajal dr. F. Wiede - Uredn.
22
STUDENTSKA PRAKSA V KANADI
PAPAKINDŽER BEND V VSAK TOPEL    SLOVENSKI   DOM
Prakso sem opravljala v Winnipegu, glavnem mestu Manitobe, province, ki leži v ravninskem predelu ugodnem za razvoj kmetijstva. Industrija ni obsež-na in je usmerjena predvsem v izdelo-vanje kmetijske opreme. Winnipeg je gospodarsko, politično, univerzitetno m kulturno središče ter s svojimi 553000 prebivalci zajema dobro polo-vico vse populacije Manitobe, /
Zaposlena sem bila v vladnem podjetju Manitoba Trading Corpora-tion aU kratko Manitrade.' * Vendar funkcije te organizacije opravljata le še dva uslužbenca, medtem ko ostali delajo za oddelek Market Deve-lopment, ki je pododdelek Depart-ment of Economic Development.
Manitiade so ustanovili z na-menom svetovanja in pomoči manjšim in srednje velikim podjetjem pri zunanjetrgovinskih transakcijah, ki pri njih zajemajo vse nakupe in pro-daje izven Manitobe (torej tudi v osta-le province). Zunanja trgovina tako Manitobe kot Kanade po obsegu ni velika in je pretežno vezana na ZDA in države Latinske Amerike, zato je potrebna pomoč tam, kjer sama pod-jetja nimajo ustreznih strokovnjakov.
Manitrade je kmalu iz te vloge prešla na vlogo posredovalca, ki je prejemal provizijo za svoje delo.
Vlada je leta 1974 ustanovila Department of Economic Develop-ment z več oddelki. Uslužbenci Ma-nitrade so prevzeli vlogo oddelka Maiket Developmwnt. Njihova naloga je raziskava zunanjega tržišča za potrebe proizvajalcev^            , Sprva
je vsak prevzel svoje tržišče na podlagi določene panoge. To pomlad pa so se feorganizirali tako, da se je tržišče in proučevanje razdelilo teritorialno. iGjub temu pa Manitrade še vedno nudi usluge nekaterim starim stran-kam, ki potrebujejo pomoč, zato kot taka še vedno obstaja, čeprav precej omejena y svojem delovanju.
Zaradi reorganizacije je tudi propa-dal posebni projekt (special project) pri katerem naj bi delala kot prakti-kantka. Manager je zato želel, da pomagam svojemu mentorju pri razi-skavi mehiskega tržišča, oziroma na-tančneje, pri raziskavi možnosti pro-daje traktorjev in ostale kmetijske opreme proizvodene v Manitobi na mehiško tržišče.
Pričakovala sem mentorjeve napotke, vendar so bili zelo skopi. Dobila sem le velik kup literature z nalogo izdelave ,,ustreznega" poroči-la. Bila sem prepuščena sama sebi in svoji odločitvi, kaj naj bo tisto ,,ustrezno". Poročilo, ki sem ga napi-sala na podlagi zbranih informacij, «em razdelila na tri dele:
1.  Splošni pregled Mehiškega gospo-darstva s poudarkom na kmetijst-vu.
2.  Dosedanje sodelovanje Mehike in Kanade (Manitobe).
3.  Možnosti bodočega gospodarskega sodelovanja,   zlasti   na   področju prodaje kmetijske opreme.
Tako manager kot mentor sta bila zadovoljna, zafo sta izdelala načrt za nadaljnje delo, pri čemer naj bi bil moj delež zlasti pri izdelavi podlage (background) za podrobnejše raziska-ve. Načrt je obsegal prikaz osnovnih iit gospodarstva (profile) med Mani-tobo in Mehiko. Svoje naloge nisem dokončala, kajti obenem s tem sem podrobneje spoznavala delovanje Manitrade.
Uslužbenec, ki je še vedno oprav-yal naloge te organizacije, mi je po-vedal svoje izkušnje. Te so vezane predvsem na tehniko zunanjetigovin-dcega poslovanja - izpolnjevanje jokov dobave, pravilno izpolnjevanje faktur, težave pri ladijskih pošiljkah
;td.
Prav tedaj je delal kot posrednik jodjekta Harco Electronics Ltd. {izdelava medicinskih aparatur) pri piodaji njihovega aparata v Mehiko. ?o predstavitvi ozadja transakcije sem spoznala ustrezno dokumentacijo. {Bill of Lading, Letter of Credit, Sight Draft itd).
Skupaj sva odšla tudi v to podjetje, *)ievzela pošiljko in jo odposlala z le-sališča.
Pri posredovanju prodaje nekega Jrugega izdelka sem morala sama ure-liti vse dokumente in napisati menico Lr ustrezne dopise vsem udeleženim trankam.
Oddelek, v katerem sem delala, je iiganiziral tudi mnogo seminarjev, cot širšo obliko seznanjanja vodstve-oih delavcev podjetij z različnimi no-vostmi.
V času moje prakse so organizirali Lxport Packing Seminar, ki sem se ga i zanimanjem udeležila. Osnovna iema je bila ustreznejše pakiranje iz-i'oznih pošiljk (tako poštnih kot ladij-kih), dodatne teme pa še: i. Upoiaba metričnega sistema v po-
štnem sistemu !. Zavarovanje   ladijskih   pošiljk   in
problemi na tem področju.
Na* željo oddelka sem pripravila fcrajši seminar o Jugoslaviji. Orisala ;*em povojnirazvoj,razvoj samouprav-janja, upravljanje v OZD, zunanje->olitično usmeritev, razliko med lašim in sovjetskim modelom itd.
PoslušaH so me z zanimanjem, saj e znanje povprečnega Kanadčana o lugoslaviji omejeno le na besede: Tito, komunistična dežela, vzhodni jlok, državna lastnina. Večina jih tudi .ie pozna gibanja neuvrščenosti.
S prakso sem na splošno zado-'oljnja, čeprav sem pogrešaia več so-lelovanja s svojim mentorjem, saj bi ahko svoje delo s področja marke-inga bolje opravila. Kljub vseanu sem ,i pridobila precej dragocenih izku-senj.
Življenje izven službe je potekalo v tesni povezavi z AIESEC. Člani so bili zelo prijazni in ustrežljivi. Poletni pro-gram je bil zanimiv, razgiban in obse-žen, tako da sem skoraj ves prosti čas
Ereživela s člani in ostaUmi prakti-anti (7). Poleg družbanih večerov, izletov k jezerom, taborjenj so bili crganizirani tudi obiski planetarija, muzeja (Musenm of Man And Na-ture), galerije in gledališča.
Udeležfla sem se organiziranega obiska v Winnipeg Commodity Exchange (borza) in v Wheat Boardu. Ekonomska fakulteta, AIESEC in gospodarska zbornica (Chamber of Commerce) so pripravili sprejem za vse praktikante in njihove mentorje.
Vsi praktikanti smo imeli svoje sobe v študentskem domu univerzitet-nega središča (University of Mani-toba), ki je izven Winnipega.
AIESEC Manitoba zasluži vso po-hvalo.
VLJUBLJANI
Darja Capuder
Potem, ko je Tribuna objavila zapis o festivalu Rock in Opposition v daljni Franciji s skeptičnim pomislekom, da kaj takega pri nas ne bi bilo mogoče, mora zdaj avtor omenjenega članka dvigniti roke in oznaniti, da se bo nekaj prav podobnega dogajalo tudi pri nas, v Ljubljani. Račune je prekrižal Škuc, ki se je z bliskovito naglico povezal z organizacijo RIO in posameznimi bendi te organizacije ter se domenil za dvodnevni festival opozicionalnega rocka. Prostor zaenkrat še ni določen, bo pa vsekakor nekje na prostem v Ljubljani. Zato pa je znano kdaj in kdo.
20. in 21. junija bomo lahko slišali štiri najzanimivejše zasedbe tega združenja: Univers Zero, Art Zoyd, Samla Mammas Manna in Etron Fou Leloublan. Te skupine skupaj s Stormy Six predstavljajo udarni vrh zduženja, hkrati pa prinašajo izčrpno informacijo, kaj se v Evropi na tem področju zares novega dogaja. Art Zoyd in Univers Zero poosebljata kompozicijsko inovativnost, ki je v rocku še ni bilo slišati. To zvrst glasbe velike zasedbe omogočajo z uporabo godal, pihal in trobil ter običajne rockerske inštrumentacije, izvedbo pestrejših glasbenih misli, temelječih na barvnih, ritmičnih in melodičnih kontrastih. Nenehno menjavanje inštrumentov stopa v korak s stalnim sekanjem osnovne linije, kar ustvarja peklenski ritem in neverjeten sound. S še večjo energijo se je treba spoprijeti pri ostalih dveh skupinah, pri čemer njihovi glasbeni in scenski domisleki ne poznajo meja.
20. in 21. junija torej vsak dan po dve skupini združenja, pred njimi pa še najmanj po en slovenski bend s podobno glasbeno in idejno zasnovo. Imena Slovencev naj bodo zaenkrat tajnost, kot je zaenkrat še nepredvidljiva cena vstopnic. Vsekakor pa bo tudi cena skušala dopolnjevati opozicionalno vzdušje.
20. in 21. junija. Tedaj ko bi se moral končati ljubljanski Jazz festival, ki pa je letos preložen na september. Vsi, ki ste si že rezervirali čas za pozicije na Jazz festivalu in tisti, ki imate pogum spustiti se v novo, zapustiti okamenele pozicije, imate priložnost, da tokrat s pozicij opozicije doživite evropsko in slovensko rock dejavnost tega trenutka.
Andrej Drapal
Nepregledna množica se je valila proti študent-skemu naselju. Nemo, $ pogledi uprtimi v tla je množica spominjala na premagano vojsko, ki jo vodijo neznane sile (zatorej: bodi previden na vsakem korakuf). Noč, v tišini izrečene psovke, pre- l rivanje, neznosna vročina, utrujeno telo a jasna in 1 trdna zavest: prispeti v Disko Študent in slišati PAPAKINDŽER BEND. Cena vstopnic ni bila comembna, pozabil sem na očitno dejstvo, da stojim samo na eni nogi in meglo cigaretnega dima. Črna zavesa je zakrivala oder. Meja, ki mora slejkoprej pasti. Bilo je ravno dovolj časa, da sem si priklical v spomin vse njihove zapise v sredstvih javnega obveš-čanja, njihove protislovne izjave, poizkusna sne-manja na centralni TV in plakate, in obešene na veleblagovnicah. Nasmehnil serr? se ob misli na re-klamo, ki so jo posneli za neko našo izdelovalko čokolad in šamponov.
Že na samem začetku je nekaj bodlo v oči: nikjer dvojne železne ograje pet metrov pred odrom, nihče ni na vhodu šaril po mojem telesu in iskal skrito zalogo šnopsa, nikjer nobenih trodelnih omar in podpornih članov paraplegičnega društva z škr/atno rdečimi narokavniki, nikjer psov s stek/imi očmi. Sledi misel, ki mi je takoj šinila v glavo: stopnja zavesti obiskovalcev kot tudi nastopajočih je že tako velika, da to vse skupaj ni več potrebno. Začela se je zlata doba naše kulture. Umetnost je postala ideolo-gija, ki lahko reprezentira samo sebe in ne potrebuje več vspodbudnikov in nadzorovalcev od zunaj. Samofinanciranje pa je tako že ustaljena praksa. Vsa ta moja premišljevanja prekine oster zvok električne violine, nemirno ropotinje po tolkalih in jasne linije pihal. Zavesa pade, prične se praznik glasbe, teatra in lastnega užitka. Neumno bi bilo popisovati no-renje množic (ne bi bilo konca), raje se posvetimo njihovi glasbi. Devet glasbenikov — vsi so vsestranski in akademsko ali vsaj srednje izšolani glasbeniki, je neusahljivi izvir idej, prijetnih me/odij, spontanih improvizacij in širokih g/asovnih zmožnosti. Kot kotaleča se lava so se njihove melodije vraščale v naša ušesa. Z uporabo dveh bobnarjev so okrepili ritem linijo, kise nikoli ne ustavi in je kot osnova na katero se tkejo različni in prepletajoči se motivi pihal (dva saksafona in klarinet), dveh solo kitar, violine, trobente in posebnega klavirja narejenega posebno za njih v podružnici Steinway Corporation na bližnjem Koroškem. Po prvi skladbi nBrez na-slova" je sledilo pevčevo pojasnilo: to sploh ni javna prireditev, temveč snemanje kasete v žh/o (zadnji trik show businessa da si prisvoji kolonia/ne ekstra-profite — ob tej misli me je zaskrbe/a misel, kako ubraniti našo nacionalno identiteto, zakaj, kapital res ne izbira sredstev pri svo/em napredovanju in moraš biti najmanj Homeini ali pa B., V., da se mu postaviš po robu) in doletela me je čast, da med samimi uglednimi in priznanimi kulturnimi delavci prisostvujem temu dogodku. Koncert se je nadaljeval z eno od uspešnic iz radijskih vaiov, dolžan pa sem vam še opis njihovih oblačil: oblečeni so bili v domače in delavne halje umazane in popackane od barve (delo in kultura si gresta z roko v roki), pevka je prinesla s seboj še celo metlo (očitno ji posprav-Ijalna žilica ne da miru), bobnar pa Je nosil frak, ki ga ni uspel sleči po svojem uspelem štiriinštiri-desetem dirigiranju v slovenski filharmoniji. Navdu-šenje v dvorani je raslo, glasbeniki so se razživeli skora/ do skrajnih meja, refreni so se vrstili eden za drugim. Malo so motila le besedila, ki so bila delno v francoščini in angleščini (kako daleč seježe razma-hnilo kulturno janičarstvo), vendar skupina kot internacionalna zasedba ne more drugače prodreti na zahodno konvertibilno tržišče. Prepričan pa sem o nečem: vsekakor bodo osvojili tržišče, s tem pa se bodo odprle možnosti za pristno uporabo slovenske besede. Takrat bodo morali o obrambi nacionalne identitete razmišljati Angleži, Francozi in še kdo. Koncet—snemanje se je iztekal, razpoloženje v dvorani je doseg/o kritično točko in sledile so dve ponovitve. Za konec so nam prihranili njihovo do sedaj najuspešnejšo skladbo ADIJO VESNA, ob kateri je zape/a cela dvorana in še sreča, daje bilo to vse skupaj v kleti, ker bi jo v naspotnem primem razneslo.
Zopet se pojavi črna zavesa, neznosna vročina, kletvice in prerivanje proti izhodu. Zunaj je še vedno noč.
Skušal sem poiskati glasbenike v njihovi garde-robi, vendar ?em naletel le na njihovega managerja, ki mi /e povedal, da so se odpeljali v hotel Holiday Inn na privatno zabavo. Vse kar sem uspel zvedeti je le to, da fantje nočejo postatipretirano poveličevani zvezdniki zato igrajo tudi na plesih, gasilskih veseli-cah, šolskih proslavah, bolnicah in umobolnicah. Dogovoril sem se še za bodoči intervju, ki bo kmalu izšel v STOPU ali pa JANI. Če slučajno kdo od bralcev Tribune ne bere zgoraj omenjenih revij (sam v to ne ver/amem), naj bo v prihodnjih nekaj tednih pazljiv in naj ne zamudi tega ekstra zapisa o naši trenutno najpopularnejši vokalno—instrumentalni skupini.
16. maja, Leon Magdalenc
23
TOČKE ZA KULTURO   V TRIBUNINEM  LETU 1980/81
IZHODlSCA
Tribuna bo v letu 1980/81 spremljala slovenske inširše kultur-ne manifestacije in fenomen kulture nasploh na sledeče načine:
1.  težišče bo postavljeno na interpretacijo in analizo današnfe kultumo-umetniške politike kot zgodovinsko določene struk-ture, ki se izraža skozi mehanizem delovanja in skozi svoje produkte. Tematski sklop v začrtanih okvirih bo rdeča nit čez celo leto in bo tako prednostna naloga.
2.  prevodi tujih teoretičnih tekstov, ki na kakršenkoli način osvet-Ijujejo osnovni tematski sklop.
3.  vzporedno spremljanje kulturno umetniške produkcije, kotsefe že doslej pojavljalo na Triburdnih straneh.
4.  stalno objavljanje mlade slovenske litemture, stripa...,  ter vzporedno prevodov sodobne svetovne literature, esejistike, teohje...
adl.
a)  gre za prezračevanje kulturnega prostora, za razčiščevanje tistih odnosov, ki so prvi pogoj za vsako umetniško ustvarjanfe in so zato najbolj potrebni razjasnitve. Za družbeni mehanizem. Tisti mehanizem, ki je trgovec s kulturo in umetnostjo, ki le to prodaja vsem, ki kulturo hočejo in jo vsUfufe vsem, kijezaradi posiljene deformiranosti nočefo.
b) posebno  pozomost  nameniti študentski in sploh  kulturno umetniški dejavnosti mladih, v ,,sožitju" s celoto, ter v odnosu s trgovinskim mehanizmom.
c)  razkrivanje in kritika take kulturein umetnosti, ki je pristajanje na obstoječe ali preteklo, kot nekritično pozitivistične in s tem protirevolucionarne dejavnostu
d) analiza odnosa baza-nadstavba, torej povezave med produkcijo in odslikavo (? Jletev kulturi in umetnosti
c) zgodovinska analiza odnosov ustvarjalec-posrednik-kupec.
-  progmm je odprt za pripombe, dopolnitve, kritike...
-  vabljeni vsi, da poleti premislite o predlogu, ter da jeseni po-kažete sadove s sodelovanjem.
-  za vse take in druge bo v prvi ali drugi številki Tribune (septem-bra) objavljen datum prvega sestanka.
za uredništvo: Drapal Andrej
'
E, PEACE AND  FREEDOM-ZA KOGA ? !
(ali o tem, kako lepo LASJE vihrajo v vetru)
Videti ga — in umreti, bi se dalo na kratko povedat to, kar lahko Ini v nadaljevanjih berete v sporedu za kino: ,,Let The Sun Shine In... z dvajset tisoč statisti je krik po 4bodi." ,,Formanov film je zato blizu dtanašnjemu času, ker o
govori, pleše in poje. Videti ga, pompni v strasti preživeti dve ki urici v drvžbi, ki je že lep čas niste imeli!" Forman ustvarja scenez navdušenjem, ki nikoli ne ugasne!"
Vrhunec filma vizualni in zvočni, predstavlja pesem Čmi in fantje terpsihodeličnaporoka..."
nTa film je svoboda miadosti, izjemna koreografija, eksplozija nskega ritma..."
Pravzaprav tisto — videti ga in umreti — sploh ne drži. Vse to idušenje, ki sem ga ravnokar citirala, namreč predpostavlja, da gledalci že mrtvi. (Torej jim ni treba umret oziroma tega niti ne \rejo več.)
blo, in ko nas avtorji filma, propagandna mašina in nnarji—ijubitelji filma najdejo takole dva metra pod rušo, to reč \oj izkoristijo in nas začnejo razkosavat, kajti pri mrtvakih vsaj Hamletovega očeta naprej nič zattdnp ne veš, lahko se kaj <ega zmislijo in se vrnejo na zemljo neurejene zadeve uredit — b/e si privoščijo secirniško zabavo na naš račun, pri čemer je mar (to smo prav mi, gledalci) prisoten, samo da, kot sem že la, ve/e od njega (pa prav od nas) mrtvaški hlad. Takole sklepajo ti dečki:
l Ker smo mrtvi, to pomeni, da ničesar ne vemo. Ne vemo, da se stvari, ki jih lahko vidimo v filmu, res dogajale - dogajale v Ino določenem času. Če smo pozorni, lahko sicer čisto na ku filma na nagrobniku preberemo letnico smrti: 1968. Kar
lahko kaj pove ali pa nič. Dečki računajo s slednjim, z nič.
smo   mrtvi,  pač  ničesar  ne   vemo  o  ameriški levici,   o iergroundu, o yippijih in Jerrvu Rubinu, mogoče kaj vemo o
nnyu Bruceu, gotovo pa nič o Crnih panter/ih__Najbrž smo že
bliza droge. In zagotovo za hipije, za flowerpovver.
Seveda ni nič hudega, če smo za kaj od tega res že slišali — kaj
I kot slišali gotovo nismo, ne vemo, KDAJ, ZAKAJ, KAKO seje
l,elo, dogajalo, končalo.
2. Ker smo mrtvi in ker ničesar ne vemo. ie iz zgodovine
laoče   narediti   liubko   zabavo   s   prfdihom   nostalaiie   po
UBEZNI.   MIRU   IN   SVOBOD/.   nostalgiie   po   mladostni
iernosti, ki se je nekoč, v nekem nedoločljivem času, vendar pa
neki točno določljivi čudoviti deželi - Ameriki Koromandiji -
\ko dogajala, tu, zdaj je pa kar nekako ni (mogoče je v Ameriki,
io bi to vedel, črnci so še zmeraj tam in najbržse imajo še zmeraj
ko radi z belci, pa hipiji se menda tudi še klatijo po svetu).
Ponudifo nam — na zlatem pladnju prineso — pašo za ušesa — in
\se pasemo, pasemo, pasemo, kdo bi mislil na okuspri tej grozni
tofif, ki nam krči želodce?!
Kaj zato, če nam mašijo ušesa z osladnimi popevčicami, ko nam
pri tem malajo po platnu tako lepe barve! In ko nam ponujajo
liko svobode!
Gremo karpovrsti. Ponujajo nam:
obodo, da uničimo pozivnico in ne gremo pobijat Vietnamcev
obodo, da pojemo in plešemo v parku
obodo, da se delamo norca iz policajev
ksualno svobodo
obodo, da uživamo drogo
obodo, da verjamemo v boga
obodo, da spimo vparku
obodo, da se defamo norca iz bogatih buržujev v črnih frakih, in
\jim plešemo po mizi pa da jim hčerko zapeljemo
\no svobodo (črni fantje so sladki, vzbujajo nemir... beli fantje
zelolepi.. J
i, tu se pa ta silni plaz svobode prvič zares ustavi: v kasarni jepa
vnec heca (čeprav takoj nato vidimo, da nitf to ni čisto res, da se
niti vojska ne more upreti tej ujmi), tu vefja samo še komanda in to vsaka, tudi najbolj nora. Prvič se v ta mogočni ordnug—und disciplin—stroj prikrade naša svoboda z muziko skozi zvočnike, pri čemer pa niti sam Ijubi bog ne bi vedel pojasniti, čigavo maslo je ta subverzija. Sledi akcija naših junakov, ki smo jih zdaj res že zelo vzljubili, in ki nas prepriča, dokončno prepriča, da niti vojska ni imuna za klice te čudovite in neverjetno nalezljive bolezni — SVOBODE!
In piknik v travi nekje sredi Nevade je poslednji spev svobodi.
Potem pa kar naenkrat, ko se že vsi cedimo od blaženosti — LOP po glavi! Zgodi se usodna pomota, ki poskrbi za primemo dramatičnost dogajanja — kajti prav dolgočasno bi postalo vse skupaj, če bi šel v Vietnam prav tisti, ki se je tja namenil, in če bi še padel povrhu, bi to res bilo že kar sentimentalno realno. Usodna pomota poskrbi za zmedo v pravem trenutku, in za napetost, ki naj vso sicer gladko tekočo, plešočo in pojočo sladkobo pripelje v primerno grenak konec, svobodo v zavest o lastni omejenosti.
Vso to svQbodo, ki so nam jo vsuli s platna naravnost v naše prav po njej hlepeče glave, bi lahko imenovali tudi: svoboda življenja na robu. Tistega življenja na robu, ki ga živijo ,,razgrete mlade glave", ,,uporniki brez razloga", ,,mladostni revolucionarji", rfvroča mlada kri" in karje še podobnih prisrčnih oznak. Opevanje te svobode — svobode mladosti — ima dva namena: prepričati stare, da so stari in zato ne morejo biti več mladostno revolucionarni, in prepričati mlade, da so mladi in se jim zato primerna doza razvnetosti tolerira, da pa bože prišel čas, ko bodo pogruntali, kako nesmiselno je rinit z glavo skozi zid (pa če je še tako trhel...).
Tretji, še bolj prikriti namen tega opevanja pa je dopovedati enim in drugim, tosepravi VSEM, da se ta upornost, to neprestano zahtevanje svobode dogaja samo in edinole v okviru generacijskih razlik. O socialnem, razrednem poreklu teh prešernih mladih Ijudi zvemo ravno dovolj, da nas to še bolj prepriča, kako /e problem svobode za vse enak in za vse večne čase isti: Sheila je hči buržuja, Berger izhaja iz srednjega sloja, no, Claude pa prihaja celo z dežele! In samo poglejte, kako lepo se razumejo okrog tega, kaj je svoboda!
No, takole pač ta preljuba svoboda izgubi preobleko nedolžnosti, ki jo sicer skozi ves film vztrajno natika nase in poskuša skriti za njo svoje ideološko ozadje. Svoboda, ki jo propagira vladajoča kultura, je vedno svoboda vladajočega razreda — ne glede na to, ali zapiramo oči pred tem de/stvom ali ne. In kolikor bolj se prepričujemo, da nas hoče film samo zabavat (v to nas prepričuje tudi film sam - saj/e vendarmjuzikl!), toliko manj nas bo samo zabaval in počel z nami še vse kaj drugega. Do konca bo popačil naše že tako pomanjkljive predstave o pravkar minuli zgodovini in o sedanjem trenutku — že samo s tem, da ju tako vztrajno meša, da sploh ni jasno, kaj je ta: včeraj in kaj ta: danes, oziroma se sploh zdi, kot da ni nobenega včeraj, nobene zgodovine, nobenih resničnih preteklih dogodkov. Važne so tako ali tako samo ideje — in kdo bo med njimi odtegnil prvo mesto svobodi? !
Ker je jasno, koliko nam prav svoboda pomeni, in ker nam ni jasno, ZA KATERO IN KAKŠNO SVOBODO GRE, smo v tej nedefiniranosti občutljivi kar na svobodo sploh — in ta sploh je ravno toliko obsežen in prostran, da je mogoče pod njegovim okriljem spraviti v naše glaveprav vse.
Mojca Dobnikar
Bohumil Hrabal
PABIVALO
(Odlomek)
Na klopci pred cementarno so sedeli starčki, kričali eden na drugega, se vlekli za ovratnike in si vpili u ušesa.
Cementni prah je pršel na pokrajino in vse hiše in vrtovi so bilipokriti z drobno mletim apnencem.
Tako sem prišel med zaprašena polja.
Pod samotno hruško je kilav možkelj s srpom rezal travo.
—  Poslušajte, kaj so pa to za eni pritfikavi dedki tam pri vhodu? —
—  Kje. pri glavnih vratih? To so naši penzjonisti — je rekel ta kilavi možtcelj in naprej rezal travo.
—  Te se pa majo tajn na stara leta — pravinu
—  Ane—jo rekel moški — tud jaz se že blazn ve-selim, da bom čez par let tkole pusedu. —
— Sam če boste dučakal to penjjo! —
—   To pa sigurn.  Tole je blazn zdrav krej. Pu-prečne starost je sedemdeset let, — je rekel možicelj in z eno roko urno žel travco, iz katere se Je kadil cementniprah kotdim iz vlažnega ognja.
—  Lepo prosim, — pravim, — kaj se pa te dedki tam kregajo? Da ker naprej tuljo drug na druzga? —
—  Promet u cementarni jim ne da mira. Mislijo si, da bi oni to bolš napravl. Razen tega pa, ko se skri-čijo, so zvečer bolj žejni. Sej veste, cel živlejne so tam delal, kar zrasf so s cementarno, tko da brez te fabrike ne morjo živet —
—  Ampak da ne grejo rajš nekam po gobe? A/pa spioh, da se ne odseljo nekam v obmejne guzdove? Vsak bi dubu mejhno hišo z vrtom! —
Tako sem govoril in si s hrbtom roke obrisal nos in na roki me je prikazala sluzasta črna črta.
—  S tem je pa tko! — je rekel možkelj in nehal žeti.  — En penzjonist, ime mu je Mareček, se je udselu  tja nekam  u gozd pri Klatovu... in čez štirnajst dni ga je prpelu rešilc. Od zaravega zraka je dubu astmo. V dveh dneh je bil spet kurenjak. Ta, ki najbolj kriči, tam pri glavnih vratih, no, to je Ma-reček. Saj veste, tuki mamo tko močen zrak, kutje nogaboku, kut grahove juha. —
—  Jaz pa grahove juhe ne maram —, sem rekel in stopil pod hruško. Po prašni poljski cesti sta dirja/a dva konja, s kopiti sta zvrtinčila oblak cementa, da se /e voz v njem kar zgubil.   Voznik pa je v tem oblaku veselo prepeval, kljuse na desni strani pa je v tistem trenutku nategnilo uzdo, da se je s hruške utrgala veja in se usul cent cementnega prahu. Z iztegnjenima iu*ama sem se izkobacal iz tega obla-ka.
Čez hip sem opazil, da sem se odpravil na pot v temni obleki, zda/pa imam že vso sivo.
Pa pravim — Guspod, bodte tko prjazni, kje pa tuki živi Jirka Burgan? —
Možkelj je kar naprej žel travco, z drugo roko pa kar naprej izravnavala težišče gibajočega telesa.
Tedaj je usekal s srpom v krtino, odskočil in jo je za prepaščeno ucvrl po polju.
— Ose! — je zakričai.
In Svigal s srpom okrog glave.
Dohitel sem ga.
—   Guspod, lepo vas prosiml Kje tuki žM Jirka Burgan? —
—  Jaz sem Jirkov očka?, je zaklical možkelj med tekom in se kar naprejs srpom otepal napadalnih os.
—   Veseli me, da sem vas spuznal, jaz sem Jirkov prjatu, — sem se predstavi.
—   To bo sin vesel! Vas že čaka! — je zakričal gospod Burgan in pospešil tek.
Ampak ko je tako švigal in udrihal s srpom po osah, sije nesrečno zapičil ta srp v glavo.
In lagodno me je prehitel, srp pa mu Je štrlel iz lobanje kotpero izza klobuka.
Pred vratci poslopja sva se ustavila.
Gospod Burgan ni niti trenil z očmi Kri mu je v curku lila po zaprašenih lasah okrog ušes in se ste-kafa pod brado v hitre kaplje.
—  Ta srp vam bo putegnu veno, pravim.
—  Ne še zdaj, mogoče me bo hotu naš fant nasli-kat Tamle pa gre moja žena! — Skozi vrata je prišla debela gospa, imela je zavihane rokave in mastne roke, kot da bi pravkar trebila gos. Eno veko nižjo od druge in spuščeno spodnjo ustnico.
—  Vas že vidm, — je rekla in mi mečkala roko, — kar naprej, kar naprejf —
Skozi vrata Je pritekel Jirka, rdečeličen m/ad mož, z eno roko mi /e stresel desnico, z drugo pa kazal pokrajino: Dragi kolega! To je lepo, kaj! Je res, kar sem pravu, al ne? To so ti farbe! To je landšaft! Tojeplener! —
—  Lepo, ampak puglejte, kajseje očku zgudil! — pravim.
—  Kap — seje Jirka ozrl.
—  Kajl Tole! — pravim in sem zamajal srp, ki je štriel iz glave gospoda Burgana kot ogromen kljun.
— Au! — je rekel gospod Burgen.
—  A tole — je prijatelj zamahnil z roko, — jaz pa sem si mislu, da se je bogvekaj zgudil. Mami, pug/ejte no, očkaje sigurn spet ose pregajnu! Očkal Očka! je grozil Jirka in se smejal in dodal: — Pri nas nikol ne zmanjka zabave. Enkrat so nam kradl zajce in jasn je, da je očka, inovator, pustavu deske nad greznco tko mojstrsk, da bi vsak, ki bi ponoč le narahl stopu najne, padu u gnojnco. Ta zajčnk stuji namreč čist zraven te jame za fekalije. Sam pu seb se razume, da je očka na to puzabu in zjutri sam padu noter. —
— Saj ni blo glubok —, je rekel gospod Burgen.
—  Kolk? —je Jirka približal uho.
—  Tolk, je rekel gospod Burgan in pokazal z roko pod vratom.
—  No, torej! — se je zakrohotal Jirka, potem pa rekel: — Drugič pa si je očka nadel vlogo higjeni-čarja.  U stranišče /e nasu škaf karbida in čez hip noter spucu fajfo. Jaz grem ven in kaj vidm? Strel kut iz kanona, pet centov fekalij u luft in med nimi očka dela kuzolce šest metrov nad zemlo! Še sreča, da je padu na gnojf
—  Hehehehe..,.—, gospa Burgan se je tako sme-jala, dasejije trebuh tresel.
—  To ni res, ni blo šest metru nad gnojem—, je zažarel gospod Burgan in kri okrog ušes se mu je posušila in se bleščala kot emajl.
—  Torej, kolk? — je Jirka približal uho.
—  Največ kakšnih petmetru... fekalij pa kakšne štir metre. — je rekel gospod Burgen in dodal—, ta naš fant, zato kerje umetnik, zmeram pretirava.
—  Prov gutov—, pravim—, ampak poslušajte, nkar se ne jezite, mene ta srp u glav dela tko nervozngal
—   To je malenkost, buhpumagi—, je rekla gospa Burgen in prijela za roč, ga zamajala sem in t/a in potem potegnila srp iz rane.
—  A ne bi mogu guspod Burgan od tega dubii zastrupitu krvi? — sem se od skrbi nakremžil.
—  Ne, tuki vse zdravmo z zdravim zrakom—, jt rekla gospa in Ijubeznivo skrčila dlan v pest in uda-rila gospoda Burgana v če/o in povedala, — najbolj je očku takoj dat eno med ruge. /n zakaj? Ker /e en lump. — In je zagrabile moža za grivo in ga odvlekla na dvorišče in z eno roko dačila okrvavljeno glavo pod pumbo in z drugo pumpala.
—   Dragi prijatu—, je rekel Jirka, — naš očka je kamplc. Letos je med dupustom pupravlu žleb in neprvezan hodu čist po robu strehe in se smeju. Mami je patruljiraJa spodi na cementnih tleh, da bi stekla pu rešilca, če bi se očka zvrnu. Štirinajstga dne pa se /e očka prvezu in padu s strehe in obvisu za nogo. Iz kabineta sem mu dajal pit, mami pa je pustlala vse pernce na cement   In ko sem očka udrezu, le kuko se je to lohk zgudil? Padu je na glavo zrevn teh pernc. Na cement!
—  Hehehehe—, se je smejala gospa Burgan, — na cement, ampak zvečer je bil pa spet u gustilni! — Jt dodala in kar naprej pumpala.
—   Naš očka se tud z mutorjem voz—, je Jirka glasno nadaljeval, da bi ga tudi oče slišat, — šuferji nam pravjo: Ne da bi bli zloben, ampak tale vai očka se tko drži varnostnih predpisov, da ga bostt enkratu košu domu prnesl.! Hahaha! In enkrat očkt ni pršu, pa smo vzel koš in ga šli iskat In v uvinku, prov tamle, ko smo hudil mim trnule, naenkrat kut
da bi u tem šavju neki zameketal. Pogledamo___no,;
mami, kajsmo vidl? —                                                       ]
—  Heheneh___se je smejala gospa Burgen in kar\
naprej rinila moževo g/avo pod pumpo.
—  Naš očka je bil skupi z mutorjem ujet u tistih trnih!  — se je Jirka dušil od smeha, — ni zvozu uvinka pa direkt u tist grmovje... in je kar sedu na mutorju, roke na balanci in cele dve ure se ni mogu niti premaknt, ker je bil od vseh strani našpikan s temi trni od trnule in budečimi vejcami
—  En trn sem mel pa u nosu in en mi je dvigal glavo, ampak gospa Burgen ga je zagrabila za grivo in mu glavo porinila pod pumpo.
—  Kuko ste pa očka dubil ven iz tistga trnja? — sem se zastrmel.
—  Naprej sem prinesu škarje za striženje ovc, pot vrtnarske škarje, in u grmovju sem izvedu tko imeno van Preis/erjev voz in očka čez eno uro izstrigu—, J9 rekel Jirka.
Gospod Burgan je hotel nekaj dodati, ampak ko je dvignil glavo, se je takoj s tilnikom udaril v že-lezno cev pri pumbi.
Na bližnjem gričku se je zableščalo in zadonela je detonacija.
— Desetje—, /e rekel Jirka.
—  Lopovi—, je nežno govorila mati in gledala na hribček, kjerse je sposeke dviga/ bel oblak.
In med zaprašenimi borovci, tam na gričku, je bilo videti vojake, v tistem hipu je eden izmed n/ih prišel na poseko, na znamenje z zastavo zvrnil.,.. Najprej eksplozija, potem mlečni oblak. Zračni prh tisk je stresel, ko se je privaJil v dolino, cementni prah z lesk in sončnic. — Lopovi—, je lahno rekfa gospa Burgan.
In potegnila moža za grivo stran od pumpe, mu odmaknila lase in skrbno pregledala rano.
—  Na zdravem zrak se ti bo to lepo zacelil, — je rekla in me z vljudno kretnjo povabila naprej.
PREVEDLA NIVES VIDRH
TRIBUNA RAZPISUJE      V ŠTUDIJSKEM LETU 1980/81 MESTA UREDNIKOV ZA:
—odgovornega urednika
—glavnega urednika
—univerzo
—mednarodne odnose
—naravoslovje
Interesenti naj se oglasijo na uredništvu Tribune!!
TRIBUNA, ŠTUDENTSKI ČASOPIS IZDAJA - UK ZSMS LJUBLJANA Trg osvoboditve 1 /H - 86 Telefon: (061) 21 - 280
UREDNIŠTVO: Franc Milošič - glavni urednik, Slavko Hozjan - odgovorni urednik Bojan Korsika — teorija, Rudi Podgornik — naravoslovje, Igor Bavčar — univerza, Andrej Drapal - kultura, Nives Vidrih — lektorica, Mitja Maruško - prodaja, Mojca Dobnikar - tajnica, likovna in tehnična oprema — Vojko Flegar IZDAJATELJSKI SVET: Rudi Rizman, Primož Hainz, Marjan Kunej (predsednik), Mile Setinc, Janez Topovšek, Samo Hribar, Tomaž Kraševec, Boiut Eržen, Igor Bavčar,
Bojan Korsika, Franc Milošič, Slavko Hozjan
Uradne ure so vsak delavnik od 10. do 13. ure v prostorih uredništva.
Redni javni sestanki uredništva so vsako sredo ob 17. uri. Rokopisov ne vračamo
in pisem uredništvu ne honoriramo. Pisma uredništvu ne smejo presegati 7,5 tipkane strani
(pol avtorske pole). Celoletna naročnina za dijake in študente je 50 din
za ostale 75 din. Številka žiro računa 50101 - 678 - 47303 - z obveznim
pripisom zaTribuno!
TISK: Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Priprava za tisk: IBM Dnevnik
OprošČeni temeljnega davka na promet po pristojnem sklepu števflka 421-1 /70 z dne 22. januarja 1973.
Naj živi proletarska revolucija!