Ameriška Do

*:'	- 'UV- H' v-,
Pk ll» E P


AMCRICAN IN SPIRIT /ORCIGN IH LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,	MORNING N€WSPAP€S
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida. Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio

CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 29, 1979
LETO LXXXI — Vol. LXXXI
KITAJEC TENG V ZDA
Podpredsednik vlade, podnačelnik glavnega stana obo roženih sil LR Kitajske Teng Hsiao-ping je priletel na uradni obisk v ZDA.
Teng Hsiao-ping
WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik vlade LR Kitajske Teng Hsiao-ping je včeraj priletel z v Ameriki zgrajenim Boeing
na Andrews Air Base ob 3.30 popoldne, 18 ur potem, ko je od letelo iz Pekinga. Kitajca sta sprejela in uradno pozdravila v imenu ZDA podpredsednik ZDA Mondale in državni tajnik Vance. Spremila sta ga v Blair House, kjer bo prebival tekom obiska v Washingtonu.
Uradni sprejem kitajskega vodnika bo danes dopoldne vsemi slovesnostmi ob navzočnosti vojaške častne čete in u radnih pozdravnih strelov s topovi, ki so običajni le pri sprejemih suverenov, vrhovnih državnih predstavnikov in vodite Ijev.
Teng Hsiao-ping bo ostal t Washingtonu do srede, nato bo obiskal Atlanto v Georgiji, Houston v Teksasu in Seattle, od koder se bo po 9 dnevih v ZDA podal domov. S predsednikom Carterjem bo imel Teng vsaj tri daljše razgovore; tekom Tengo-vega bivanja v Washingtonu je predviden tudi podpis o znanstvenem in tehničnem sodelo-
Carter se brani
707 potniškem letalom na prvi obisk kakega vodnika vanlu med ZDA in LR Kitaj-komunistične Kitajske v ZDA. jSk°-Ta obisk naj bi vodil do tesnejših in boljših vezi med ZDA in LR Kitajsko, katere bi naj omogočile Kitajski pospešen razvoj v moderno državo, novo veliko silo poleg ZDA in ZSSR.
Teng je star 74 let, še trden in poln energije, vendar se mu mudi in hoče zamujeno nadomestiti čim preje tem boljše. Odkar jo po smrti Mao Cetunga po kratkem premoru prevzel stvarno vodstvo LR Kitajske, je to preokrenil od Maove “večne revolucije” k praktični gospodarski graditvi, ki upošteva komunistične nauke le tedaj in tam,
Sovjetska zveza "kletka za živali'
T
Svetovnoznani čelist Mstislav Rostropovich je o-znači svojo domovino za “živalsko kletko”.
WASHINGTON, D.C. — Mstislav Rostropovich, direktor National Symphony Orchestra, ki 3e pred leti ostal v tujini, ko je kil na gostovanju, je obdolžil Sovjetsko zvezo preganjanja njegove sestre Veronike, ki že 20 let igra violino v moskovskem orkestru.
Ta orkester je sedaj> na potovanju v Kanadi, od koder bo
Predsednik ZDA je na zadnji t i s k o vni konferenci branil svoje predloge in ukrepe.
WASHINGTON, D.C. — Na svoji tiskovni konferenci pretekli petek popoldne je predsednik Carter branil svoj proračunski predlog, trdeč, da “ni oropal revnih, prikrajšanih in socialnih programov, da bi poskrbel za narodno obrambo”.
Priznal je, da njegovi predlogi za spremembe v Social Security, katerih cilj je napraviti ta sistem učinkovitejši, niso priljubljeni, pa izjavil, da so nujni. Carter je trdil, da njegov proračun predvideva povečanje izdatkov za oskrbo ostarelih za 12%, da njegova vlada ni torej “spregledala resničnih potreb starejših ljudi”.
Predsednik je dejal, da nima namena, da bi se privatno raz-govarjal z bivšim predsednikom ZDA Nixonom, ki ga je povabil na sprejemni častni banket za Kitajca Tenga nocoj v Beli hiši.
Na vprašanja o bodočnosti Tajvana je Carter dejal, da je v sporazumu med ZDA in LR Ki-
Pnšel tudi v ZDA. V njem ni rtaisko dovolj poskrbljeno za Veronike, kar smatra Rostropo-^oh za njeno preganjanje. V Prejšnjih letih je bila ponovno gostovanjih v tujini z orke-strom, tokrat pa ji tega niso dosolili. Rostropovich sodi, da se le to zgodilo zaradi njega, sov-letske oblasti so preko sestre Veronike hotele udariti po Pjem.
“Moremo resnično misliti, da s° pravice ljudstva v Sovjetski zvezi kaj različne od onih živali v kletkah?” je vprašal Rostropovich.
kjer to služi postavljenm ciljem ln jih pospešuje.
Letalo s Tengom, je pristalo
VREME
Pretežno oblačno in vetrovno z naletevanjem snega. Naj višja temperatura okoli 32 F (0 C).
mirno reševanje spora med Tajvanom in LR Kitajsko ter da zato ni potrebna posebna resolucija, ki je bila v t a namen predložena v Kongresu.
Carter je Kongresu predložil ukrepe, ki naj uredijo bodoče odnose med ZDA in Tajvanom. ZDA bodo vzdrževale v bodoče kulturne, tehnične, gospodarske odnose s Tajvanom, podobno kot dela to Japonska. Kongres po vsem sodeč ni tega mnenja in hoče Tajvan zavarovati s po-sebnoi resolucijo, ki bo poudarila, da ZDA pričakujejo mirne odnose med Tajpejem in Pekingom.
Posebej je predsednik Carter na svoji tiskovni konferenci pazil na besede o položaju v Iranu in na besede o odnosih s So-jetsko zvezo, kateri je priznal, da se pogaja “z dobro voljo” za SALT II.
Novi grobovi ! Zadnje vesti
Jane Kaplan
Preteklo soboto zvečer je umrla po kratki bolezni v Holy Family Home 65 let stara Jane Kaplan, roj. Intihar v Cleve-' landu, z 19309 Preston Avenue1 na Warrensviile Heights, žena1 Anthonyja, mati Dennisa in' sestra Alberta. Pokojna je obi-j skovala farno šolo sv. Vida, j Jane Adams High in Cuyahoga Community College, bila pred leti delovna pri fari sv. Vida, po selivi na Warrensville Hts^ pa pri fari sv. Venceslava. Bila' je članica, bivša predsednica in1 podpredsednica American Slo-1 vene Ciuha, članica Slovenian1 Art Guild, American Red Cross,1 pevskega društva Planina, Kluba slovenskih upokojencev v Newburghu, Podružnice št. 41 3ŽZ in dejavna pri Slovenskem starostnem domu na Neff Rd. Pogreb bo v sredo dopoldne iz Ferfolia pogrebnega zavoda na 5386 Lee Road v cerkev sv. Venceslava ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes in jutri.
Elizabeth Pisorn
Preteklo soboto je umrla v Marymount bolnišnici 75 let stara Elizabeth Pisorn z E. 66 St., roj. Heric v Smarju'pri Jelah v Sloveniji, vdova po leta 1970 umrlem možu Josephu, mati Stanislave Nelson (Avstra-
WASHINGTON, D.C. — Pravosodno tajništvo je objavilo, da je predložilo predsedniku Carterju pomilostitev Patricie Hearst, ki se je po ugrabitvi po Synbionese Liberation Army tej pridružila in z njenimi člani sodelovala pri nekem bančnem ropu, za kar je bila obsojena na 7 let zapora.
MEHIKA SPREJELA PAPEŽA ITzču^dH' S PRISRČNO PRAZNIČNOSTJO! m okolice
Glavno mesto Mehike je sprejelo pretekli petek potila varja katoliške Cerkve v slovesno in prisrčno prazničnostjo. četudi Mehika nima uradnih diplomatskih stikov z Vatikanom, edina država Latinske A-merike, je prišel osebno sprejet papeža Janeza Pavla II. sam predsednik republike Jose Lopez Portillo.
MEXICO CITY, Meh. — Kljub uradni hladnosti režima do ka-toliške Cerkve in stroge ločitve
NEW YORK, N.Y. —
Nelsona Rockefellerja, ki je
Nelsona Rocje ^Herja, ki ie ^aza]a vso SV0j0 prisrčnost ir umrl preteku petek zvečer v svojem uradu v starosti 70 let zadet od srčne kapi, bo danes na rodbinskem posestvu Pocantico Hills, kjer je rod-
države in cerkve je Mehika pokazala vso svojo prisrčnost ii dobro voljo, ko je praznično pri
Tja), Marie Pisorn (Kalif.), ,	.
Anke But (Jug.), Josepha Pi- BONN, ZRN.- Nemška javnost
soma (Avstral.), Srečka Pisor-na (Jug.), Aleksandre Musulin, Vladimirja Pisorna, Branka Pi-sorna in Elizabeth Novak, 20-krat stara mati, sestra Franca, Josepha in Karla Herica ter Neže Novak (vsi v Jug.). Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. jutri, v torek, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Vernih duš.
Frank Ubic
Tekom čiščenja snega s strojem na svojem domu na 19604 Tiverton Road se je 68 let stari Frank Ubic nenadno sesedel in Dil proglašen za mrtvega, ko so ga pripeljali v Euclid General bolnišnico. Pokojni je bil rojen v Clevelandu, mož Mary Ann, roj. Kordič, oče Franka, brat pok. Johna, Josephine Paris (N.Y;) in Stanleyja, zaposlen zadnjih 15 let pri Bud Radio Inc. do vpokojitve leta 1975. Pogreb danes, v ponedeljek, ob 8.45 Želetovega pogrebnega zavo-aa na E. 152 St., v cerkev sv. Pavla ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš v Chardonu.
■ ppavljena sprejemala papeža Janeza Pavla II. pretekli petek v Ta se je na svoj poti v Mehike
...	,	... v	. na konferenco katoliških škofoi
binsko pokopališče. Spominsko Latinske Amerike ustavil n; cerkveno oprav, o pa bo v pe- prej y Santo Domingo v Domi. tek ob U. dopoldne v River- nikanski repubiiki kot nekda-; side cerkvi v Manhattan, N.Y. Krištof Kolumb na svoji poti '
MEXICO CITY, Meh. — Papež Novi svet. Sprejem sv. očeta
Janez Pavel II. je pri odprtju Santo Domingo je bil nadvse
zasedanja konference katoli- slovesen in prisrčen. Udeležile ških škofov Latinske Amerike se ga je okoli četrt milijona lju pozval te, naj sledijo tradicio- db Papež je v nabito polni stol-nalnemu duhovnemu vodstvu nici s svojim govorom v špan-ne da bi kdaj zašli na zavita ščini navdušil zbrane vernike pota in potegnili s seboj dm- pred odletom v Mehiko je obi-ge”. Ko je poudarjal duhovno skal še revno predmestje, da sc stran Cerkve, je škofe pozval, na lastne oči prepriča o tamkaj-naj se zavzemajo tudi za člo- šnjih razmerah, vekove pravice in social /
Priprava skrbna
Mehiška vlada je spregledale nekatera zakonita določila zr prihod sN. očeta. Poskrbela je ze
pravičnost. Svaril je pred upe rabo sile za dosego teh ciljev.
je s povečanim zanimanjem gledala zadnje dele filma Holocaust in ga sprejela bolj pozitivno kot njegov prvi del.
TEHERAN, Iran. — V soboto in včeraj je prišlo v glavnem mestu do novih. demonstracij in streljanja vojaštva na fanatične demonstrante pristaše aja-tulaha Khomeinija. Ta je med tem v Parizu izjavil, da ne bo sprejel predsednika vlade Bakhtiarja, ki je hotel iti k njemu v Pariz “na razgovor”,
njegovo varnost, pripravila vse potrebno za ogromne množice ki so prihajale od vseh strani v glavno mesto, da bi bile prisotne pri prvem obisku kakega papeža v Mehiki. Mesto je bik kot ob naj večjih narodnih praznikih, pripravljene so bile godbe, baloni, cvetje, pa tudi ambulance in postaje za prvo pomoč.
Ogromna množica je bila zbrana vzdol ceste z letališča v sredino mesta. Po uradnih kce-
če ne odstopi kot predsednik nitVah naj bi se udeležilo spre-vlade, ki jo je Khomeini pro- jema do pet milijonov ljudi. Ta-glasil za “nezakonito ’. Bakh- kega sprejema giavno mes^0 ]y[e. tiar je nato odpovedal svojo hike, kot trdijo, ni nikdar preje pot v Pariz in izjavil, da ne doživelo.
bo odstopil. Upanje, da bo pri-1 „Sveti očev ki Vas pričakuje. šlo do nekakega sporazuma mo z ljubeznijo;> je razgiašal na med Khomeini jem in Bakhtia-1 roko napravljen napiS) ki je naj-rom je tako propadlo in Iran boljše izražal razpoioženje veli_ je pred novimi prelivanji krvi kanske množice in verjetno pred državljansko
vojno. Veliko vprašanje je, če I	Juan Pablo II.
so oborožene sile' sposobne Papež, ki ga Španci imenuje-prevzeti in obdržati oblast. jo Juan Pablo II., je pristal z le-
PARIZ, Fr,- Francoske oblasti talom na Juarez letališču in po-so prijele jedrskega fizika dodn? 1kot T Santo Domingu, Rolfa Dobbertina, 45 let sta- pollubl1 zemll°’ ko le stoPil na
“Cerkev potrebuje danes laji-ke, ki bodo izpričevali svojo vero in sodelovali z njeno nalogo v svetu, bili kvas vere, pravičnosti in pirzadevanja za človekovo spoštovanje, gradili bolj človeški in bolj bratski svet, s katerega moremo mi gledati k Bogu,” je rekel sv. oče v svoji pridigi.
Verne je pozval, naj ostanejo močni tako pred preganjanjem kot pred brezbrižnostjo in zanemarjanjem.
V soboto je papež odprl konferenco katoliških škofov Latinske Amerike v Puebli.
Italijanski komunisti lapusii «la«R3 vešm
i Nedržavljani —
Pravosodno tajništvo opozarja vse nedržavljane, da so se po zakonu dolžni prijaviti tekom meseca januarja na posebnih formularjih, ki so na razpolago na poštnih uradih in v uradih Immigration and Naturalization Service. Kdor se ne bi prijavil, se izpostavlja kazni in morebitnemu izgonu iz ZDA.
Ugodno—
Danes se začne v Anzlovar-jevi trgovini na St. Clair Avenue 20-odstotna posebna prodaja vsega blaga. To je res ugodna priložnost za nakup! Več v oglasu!
Ljudsko glasovanje v ospredju zanimanja—
Za 27. februar določeno glasovanje o povišanju mestnega dohodninskega davka od 1% na 1.5% ter glasovanje o prodaji ali ohranitvi mestne elektrarne prihajata v ospredje zanimanja javnosti Clevelanda. Župan D. J Kucinich je včeraj začel svojo kampanjo v cerkvah črnskih naselij na vzhodni strani mesta. On je odločen porabiti vsa sredstva za pridobitev volivcev, da bi odklonili prodajo mestne elektrarne.
Prostovoljna integracija šol—
Ko je prizivno zvezno sodišče odklonilo zahtevo po takojšnji integraciji javnih šol v Clevelandu, ki jo je odredil zvezni sodnik F. Battisti. se je šolski odbor odločil, da bo začel 26. februarja 1979 izvajati^ prostovoljni načrt omejene šolske integracije.
rega Vzhodnega Nemca z za-
njo. Pozdravila ga je 100-član-
Gerald R. Ford končal
pot po Srednjem vzhodu
AMAN, Jord. — Bivši pred- j >ednik ZDA Gerald R. Ford je v ; oreteklih dveh tednih obiskal < Egipt, kjer se je razgovarjal s šahom Rezo Pahlevijem v As- ‘ vanu, Sirijo, Savdsko Arabijo, Abu Dabi, in Izrael, kjer'je povsod govoril z državnimi vodniki, in zaključil svojo pot z obiskom v Jordaniji preteklo soboto.
V Britaniji konec
štrajkov na železnici
LONDON, Vel. Brit. — Zaradi močne nejevolje javnosti so vodniki unije železniških strojnikov in strojevodij odloči-i končati enodnevne protestne
hodnonemškim potnim listom, ska g^ba na pihala, pričakali ki je priznal, da je vohunil v 50 Sa Porocevalci z vsega sveta,
korist Vzhodne Nemčije, kot spr^^0 §a ^ uradno zastoP-je to povedal neki begU stvo Mehike s predsednikom re-
vzhodni vohun.	publlke LoPezom Portlll° na
čelu.
KAIRO, Egipt. — Na poti sem Papež se je vozil v mesto na je ameriška vojaška misija, ki odprtem avtobusu, v katerem je se bo razgovarjala o dobavah bilo dovolj prostora zanj in za orožja in drugih potrebah kak ducat kardinalov in škofov egiptskih oboroženih sil, ki bi njegovega spremstva in cerkvena j prevzele vlogo vojaškega nega vodstva Mehike. Policija varuha Srednjega vzhoda na- je skrbela za red - in varnost mesto Irana, ki se pogreza v vzdolž vse poti, ni pa bilo poli-državljansko vojno in kaos. čajev ali vojakov po strehah
JERUZALEM, Izr. — Včeraj je zgradb kot dan Preie v Santo eksplodirala bomba v središču Domingu- Le tri3e helikopterji obalnega mesta Natanya in 50 krožili na P^delom mesta, ubila 2 osebi, 34 pa jih ranila. skozi katerega se je vozil sv. Bombo so položili palestinski oc®:
teroristi.	V stolmci sredi mesta, zgraje-
na ruševinah nekdanjih
m na ruševinah nekdanjih az-štajke v podporo svoji zahtevi DAMASK, Sir.—Vodniki Sirije teških poganskih templjev, je do 10% bonusa, ko vlada vztraja pri omejtivi poviškov plač na
Umaknitev podpore manjšinski vladi krščanskih demokratov bo verjetno vodila do vladnega odstopa in morda do novih volitev.
RIM, Tt. — tGlavni tajnik Komunistične partije Italije Enrico Berlinguer je pretekli petek obvestil stranke vladne večine v parlamentu* da Komulnistietna partija to zapušča, ker da vlada ni upoštevala njenih pogledov, predlogov in zahtev, kot je bilo predvideno v sporazumu med vladnimi strankami, ko so se pred enim letom dogovorile za novo vlado G. Andreottija.
Socialisti in socialni demokrati, ki ne bi šli radi .na nove volitve, so poskušali posredovati s predlogom po nekaterih spremembah v vladi. V to naj bi prišle strokovne osebnosti, ki bi bile bližje Komunistični partiji in drugim v vladni večini zastopanim strankam poleg krščanskih demokratov. Ti so tak kompromis odklonili.
V Komunistični partiji je bila že dalj časa v teku razprava o izstopu iz vladne večine, ki KP ni prinašala pričakovanih koristi. Končno je prevladalo krilo, ki je za novo, odločnejšo komunistično politiko izven vlade in proti njej.
------o-----
Goljufije pri uvažanju japonskih televizorjev
WASHINGTON, D.C. — Zvez-jbi naj istočasno tudi zmanjšala ne porote v Los Angelesu, Chica-: stroške za ohrajanje čistoče zra-gu m Norfolku preiskujejo uva- ka. Doslej je bilo dovoljen(> le
3 an je japonskih televizorjev 0.08 delcev nesnage ha en mili-“pod ceno”, pri čemer sodeluje j0n
okoli 80 ameriških prodajalcev, Verjetnc/ne bo mogoče skoraj na drobno m japonska podjetja. videti posledic nove odredbe Ameriške družbe v sodelova- ker doslej sta stvarno ie dve nju z japonskimi prikrivajo ca-mesti v vseh ZDA) _ Spnkane nm ZDA dejanske cene. Uradni Wash^ in Honolulu, Havaji -vin trdijo, da je to največja pre- dosegali staro predpisano ra-iskava te vrste v zadnjih letih. ven; ki velja na splošno za ysa
------°----- mesta z nad 200,009 prebivalci.
Letečih krožnikov” i
j	-----o-----
stvarno ni bilo ...	c	*
AUCKLAND, N.z. - Vod- Sovjetska Armenija
stvo letalskih sil Nove Zelan- V stiski za energijo dije je objavilo, da so “neznani MOSKVA, ZSSR. — V Arme-
Manj čislo ozračje
Zvezna uprava za čuvanje čistoče okolja je znižala zahtevo po omejitvi nesnage v zraku za polovico.
WASHINGTON, D.C. — Zvezna uprava za čistočo okolja je trdeč, da so nove raziskave dognale, da je “smog” v ozračju manj nevaren, kot so prvotno sodili, povečala njegovo dovoljeno raven za polovico v velikih mestih naše dežele, kjer je smog največji in največja nadloga.
Upravnik EPA (Environmental Protection Agency) Douglas Costle je dejal, da je nova dovoljena raven 0.12 delcev na en milijon. Ta bi naj bila zadovoljiva za zaščito zdravja ljudi in
5%.	I
Avtoprevozniški štrajk, ki so ga začeli pred tremi tedni, nadaljujejo.	)
leteči predmeti”, ki so jih ujeli niji je prišlo do težav pri oskr-in Iraka so tu včeraj začeli papež Janez Pavel II. poudaril v s televizijsko kamero nad Novo bi z viri energije, odkar je Iran tridnevna posvetovanja o ok- pridigi med sv. mašo, ki jo je Zelandijo pred nekaj dnevi, bili ustavil dobavo naravnega plina
repitvi združene “severne” tam opravil, potrebo življenja posledica izrednih razmer v o- po 690 milj dolgem vodu. To ni fronte proti Izraelu in proti po veri. . Verni morajo Cerkev zračju. Posebej so opozorili na povzročilo težav le v Armeniji, mirovnim pogajanjem med sprejeti in živeti v skladu s tem, izredno svetlost Venere v onih ampak tudi v sosednjih republi-Egiptom in Izraelom.	^kar verujejo.	dneh.	- kah Azerbejdžan in Georgija.
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 29, 1979
Ameriška Domovina
■fx-xn »-	no '
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher .Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st two weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav;
$40.00 na letož $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months FRIDAYS ONLY": $10.00 per year;—Canada and Foreign: $15.00 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio

No. 12 Monday, Jan. 29, 1979
Bedimo trmasti!
V prvi novoletni številki “Svobodne Slovenije”, lista slovenske politične emigracije v Buenos Airesu, je izšel na uvodnem mestu obširen in zelo tehten članek, vreden, da ga prebere in premisli vsak zdomski Slovenec. Ker Svobodno Slovenijo bero le zelo redki bralci našega lista, prinašamo članek v izvlečku našim naročnikom in bralcem v vednost. Ko pisec v kratkih potezah oriše v temeljih razrahljani in neozdravljivo bolni današnji svet, nadaljuje:
“Materializem z mrzlo preračunanostjo goji razkro-jevalno vzdušje, vedoč, da je zanj le tako mogoče priti do nadvlade nad svetom:	goji bratomorno sovraštvo med
ljudmi, ki so siti svobode. Po vsaki vojni marskizem odnese največ ji plen pri zmagovalcu in premagancu. Na svetu se pojavljajo novi pojmi o narodnosti in o človekovih pravicah. Priznana je pravica do samoodločbe in samostojnosti, a vse to le tedaj in tam, kjer mogočnim to gre v račun... V tej zmedi čutimo posebno težo razmer mi Slovenci.
Ne zatiskajmo si oči in priznajmo, da je razkrajal-no delo materialistične oblasti rodilo v naši domovini resne posledice. Občudujemo mučeniško misijonsko delo tolikih dobrih ljudi, ki rešujejo, kar se rešiti da, a resnica je, da je Slovenija v večini že razkristjanjena in da so resnični katoličani v^njej le še skromna manjšina. In tu proces bo šel še dalje. Ko dorašča v materializmu vzgojeni mladi rod in postaja roditelj naslednjega roda, bo ta izgubil še zadnjo trdno oporo za zdravo moralno življenje: vero in domačo družino. Potem se bo še bolj polastila vseh želja po uživanju, po udobnostih, po navideznem napredku, ki mu je treba slediti, naj stane, kar hoče. Ljudje, ki so bili tam doma, tožijo, da zanje doma ni več mesta. Pokrajina je še vedno lepa, kot je bila, a ljudje so nemogoči. So egoisti, ne marajo za družbo, ne za soseda. Garajo do norosti, da bodo imeli boljše pohištvo, boljše gospodarske in gospodinjske stroje kot sosed, boljši avto, televizor, lepše počitnice itd.. Ne zanimajo se ne za prosveto ne za politiko ne za socialna vprašanja. Komunizem jim je deveta briga. Gredo volit, kadar in kogar jim je ukazano, drugo pa prepuste rdečim voditeljem, ki imajo kaj lahko delo: voditi uživanja željne ljudi, ki se jim ne ljubi več misliti s svojo glavo.
Kljub vsem tem žalostnim znakom našega propadanja pa smo prepričani, da se bo narod le rešil. Tudi komunizem ni večen, kakor niso bili drugi režimi, ki so se za take proglašali...
Kaj naj rečemo o nas? Najprej to, da nas veliki svet nič kaj ne ceni. Mislim veliki slovenski svet: oni v domovini, oni ob njenih mejah na severu in zahodu, oni v deželah trdih valut in trdega dela. Nas imajo za trmaste v svoji zaostalosti; rinemo z gfcivo skoz zid: nočemo priznati realnosti čas#, v katerem narod živi doma; ne maramo popustiti v svojem nepopustljivem stališču do komunizma: odklanjamo brezpogojno vsak poskus bratenja z režimom doma in z njegovimi zastopniki med nami: se oddaljimo od vsakogar, ki išče stike z ono stranjo in, kar je glavno, še vedno kričimo v svet, da ie sedanji, od naivnih bedakov občudovani režim brez vsakega sodnega postdoka dal pobiti f totisoče Hudi, ki niso soglašali z njim, med njimi tudi našo slovensko vojsko.
Včasih tudi med nami kdo prikima zmehčanim prerokom z doma ali honorarnim optimistom izza meje, češ, saj je ves naš trud zastonj. Ničesar ne moremo doseči. Toda delo za narod nikdar ni neuspešno. Sadov morda ne bomo uživali mi, saj to ni važno. Važno bo takrat, ko se bo bodočnost skrčila toliko, da bo postala sedanjost. Takrat bo slovenski narod doma bvez ljudi, ki bi ga varno vodili, brez jasnih idej, brez politične organizacije, brez moči. da bi svoio usodo prijel v svoie roke: takrat bo začel iskati, kje je še kdo, ki bi mu priskočil na odmoč, ne da mu vlada, ampak da ga podpira in mu svetuje.
Če pogledamo po svetu, kjer svobodni naši ljudje žive, nas skrbi to, da po nekaterih naših skupnostih ta misel na bodoče dni z-amira.
Mi argentinski Slovenci pa se ne vdamo! Bodimo še vnaprej trmasti, “zaostali”, kratkovidni, a Slovenci zares. Kako lepa je talca slovenska trma. Bog nam jo daj v novepi letu polno raero.”
Tako naš slovenski sorojak v Argentini. Mi bi dodali še tole: Bodimo trmasti tudi Slovenci v Ameriki in Kanadi ! S pogledom, uprtim v prihodnost, morda dolgo prihodnost, imejmo v mislih eno resnico: resnico namreč, da je še vsak, ki se je spustil v sodelovanje s komunizmom, bil nesramno izigran, ožet kot limona, potem pa odvržen. V domovini je živa priča krščanski socialist Edvard Kocbek, ki je to resnico sam javno priznal. Na evropski gladini pa imamo dovolj otiplji v dokaz v
sovjetski zlorabi in drznem odklanjanju določil sklepne listine v Helsinkih, ki komunistom niso po volji.
Naša moč ni v popuščanju in lizunski prilagodljivosti režimskemu zlu v domovini, ki versko in moralno u-ničuje naš narod, pač pa v doslednosti in načelni trdnosti, ki jo hkrati z ljubeznijo do naroda doma prenesimo na mladi rod. Bodimo trmati in sklenimo to zdravo in odrešilno trmo ohraniti tudi v novem letu fn v bodočnosti.
L. P.
BESEDA IZ NARODA
Johit Sušnik odstopil kot gl. predsednik ADZ
John Sušnik
CLEVELAND, O. — V mesecu maju 1950 je bil tedanji podpredsednik Slovenske Dobrodelne Zveze John Sušnik izvoljen na 11. konvenciji za njenega gl. predsednika.
Od tedaj je bil vedno znova izvoljen na čelo naše Zveze, kar je dokaz, da je svojo službo, svoje naloge in odgovornosti vršil dobro, uspešno in vestno. Na zadnji konvenciji maja lani je po tehtnem premisleku-.v prepričanju, da je to v korist Ameriške Dobrodelne Zveze, sprejel ponovno kandidaturo za glavnega predsednika in bil osmič zapored ponovno izvoljen.
Seji glavnega odbora 12. januarja 1979 je poslal John Sušnik pismo, v katerem je sporočil, da odstopa kot glavni predsednik Ameriške Dobrodelne Zveze z 31. januarjem 1979. Odstop je bil veliko presenečenje za odbor in zlasti za vse članstvo, saj je tekom skoraj treh desetletjih na čelu ADZ postal John Sušnik z njo tako povezan, da si jo prenekateri brez njega skoraj niso mogli predstavljati. Za nje je bil John Sušnik enostavno — ADZ! .	,
Kasneje je John Sušnik povedal, da se je odločil za delni vstop v pokoj, ker bi imel rad nekaj več priložnosti za odmor in počitnice. Delo in odgovornost glavnega predsednika ADZ mu nista dovoljevala češčih in daljših odmorov ali počitnic, zato se je odločil, da ju odloži, da ju izroči v druge, mlajše roke.
“V vsej poštenosti do ADZ sem čutil,da ne bom .imel možnosti posvetiti vse svoje pozornosti odgovornostim glavnega predsednika ADZ. Končno je tudi prišel čas, ko bi naj dobila ADZ novo vodstvo, ki bi naj jo z novimi idejami uspešno vodilo v nov čas, iskalo nove rešitve,” je dejal John Sušnik.
John Sušnik je član Društva Clevelandski Slovenci št. 14, pri katerem je bil 20 let predsednik, dolga leta podpredsednik, pa tudi na drugih mestih v odboru. V glavnem odboru ADZ je bil predsednik nadzornega odbora, predno je bil .izvoljen na 10. konvenciji za podpredsednika glavnega odbora.
Ko je John Sušnik prevzel predsedstvo glavnega odbora, je v soglasju in sodelovanju s člani odbora razvil živahno dejavnost. Članstvo je rastlo iz leta v leto in se približalo 22,000 članom, ugled in'trdnost SDZ sta rastla tudi v splošni slovenski skupnosti. John jp bil duša in, središče vsega dela, vsega prizadevanja za rast tedaj še Slovenske dobrodelne zveze. On je ostal na njenem čelu, ko je glavnemu tajniku Maksu Travnu sledil R. Sešek, temu J. Kodrich in končno sedanji Louis Boldin.
Naša bratska organizacija je iskala nove rešitve, prilagajala zavarovalne načrte novim razmeram in potrebam, izpolnjevala svojo notranjo organizacijo in glavni urad v skladu z državnimi predpisi in novimi zahtevami časa.
V	času njegovega predsedstva je bila uresničena dolgotrajna želja, naj SDZ dobi lasten prostor na deželi, kjer se bo lahko nemoteno in vsak čas zbiralo njeno članstvo k razvedrilu, zabavi in raznim prireditvam. Leta 1967 je osebno vodil nakup 110 akrov obsežnega zemljišča v Leroyju. Od tedaj pa vse dc sedaj se je John Sušnik vstrajnc prizadeval, da bi to ozemlje čim boljše uredili in ga usposobili za namene naše Zveze. Veliko je bilo storjenega, toda v načrtih in delu so nova izboljšanja, preureditve, ki naj napravijo naše Izletniško središče še vab-Ijivejše in privlačnejše.
Pri tem in pri drugem delu v okviru ADZ bo Johna Sušnika manjakalo. Upajmo, da bo kljub odstopu kot glavni predsednik še vedno večkrat med nami kot prijatelj, brat in skušeni svetovalec.
Ko zaključuje svojo dolgoletne predsedniško dobo, se zahvaljuje vsem članom glavnega odbora, pa tudi vsem članom odborov društev za dolgoletno sodelovanje. To mu je olajševalo delo in mu dajalo moči ter volje, da je tako dolgo vztrajal na svojem položaju. Zdaj, ko se bo poslovil od vodstva naše Zveze, poziva vse članstvo k sodelovanju z novim vodstvom zs uspešno rast in napredek naše ADZ.
John Sušnik ni bil le duša in srce Slovenske (kasneje Ameriške) Dobrodelne Zzeze, vneto in požrtovalno je sodeloval tudi pri vseh splošnih slovenskih zadevah in br gah. Podpisal je vrsto resolucij, ki smo jih ameriški Slovenci poslali predsedniku ZDA, Državnemu tajniku in vodnikom Kongresa v podporo slovenskim narodnim zahtevam po priključitvi Slovenskega primorja s Trstom in Gorico tei slovenskega dela Koroške Sloveniji (Jugoslaviji), odlično je sodeloval tudi pri delu za zgraditev slovenske kapele v Marijinem narodnem svetišču \ Washingtonu, D.C., ki bo ostala kot priča in spomenik slovenske prisotnosti v ZDA.
V	svojem delnem pokoju bc John Sušnik večji del upravljanja Norwood Furniture and Appliance Co. prpspustil svojima sinovoma, sam pa se bolj zadrževal v družbi svoje žene Mary v krogu svojih sinov, vnukov in vnukinj.
Vse dobro John!
V. L.
Slak mmB ms ni zadržalo
NEW YORK, N.Y. — Ko sem v nedeljo zjutraj, 21. januarja, poslušal na radiju vremensko napoved, sem se zbal, kaj bo z našo prosvetno uro. Celo soboto je deževalo, v noči med soboto in nedeljo je ves čas lilo. Tudi v nedeljo zjutraj je lilo. Pa dežja se nisem toliko bal! Dež sam ne zadrži naših prosvetarjev doma! Toda napovedovalec je našteval, katere ceste so zaprte zaradi poplav in nato dodal, da jih je naštel samo nekaj. Če bi hotel našteti vse, bi potreboval 20 minut. Svetoval nam je, 'da ostanemo doma ali pa da se po-
služimo podzemske železnice, če že moramo iti od doma, ker so tudi ceste in avenije po mestu poplavljene. Pameten nasvet, sem si mislil! Kdo od naših prosvetarjev, razen nekaj starejših, pa še potuje s podzemsko na “uro”.! Samo prepričanje, da se naši newyorski prosvetarji zlepa ne dajo ugnati, mi je dajalo pogum, da sem upal, da ne bo prehudo in da bo vsaj toliko faranov navzočih, da se bo izplačalo razviti okrnjeni spored. Tudi spored je trpel! Že pred nedeljo mi je odpovedalo nekaj tistih, ki bi morali nastopiti. Seveda sem vedel, da bo odpadel tudi nastop Nejčevih “Slovenskih fantov”, ker od njih — kakor zakleto — nobeden ne stanuje v mestu.
“Kar bo, pa bo,” sem si mislil, ko sem v dežju rinil na postajo, “v tolikih letih je to pravzaprav šele druga nedelja, da nam je vreme res nagajalo, sicer pa so bile skoraj vse nedelje lepe, mnoge celo polne sonca. Bilo je res, kakor je zapisal naš newyorski pesnik “Brooklyn-ški Jože”:
V New Yorku sonce sije,
zopet tretja je nedelja ...
Kljub temu-se nas je kar precej zbralo. Presenečen sem bil, ko sem videl, da so prišli Zdravko Pfeifer iz New Windsora. Ludvik Burger iz Centereacha, Nejce in Marija Zupan iz Putnam Valley in Janez Puc iz West Caldwella. Vsi so morali večkrat menjati ceste, da so mogli priti v New York. Vsem iskrena hvala! Kje bi bile naše* ure, če bi ne imeli tako požrtvovalnih ljudi! Eden, ki je proti svoji volji ostal doma, je bil Andrej Zupančič. Nastopiti bi moral v dveh prizorih! Res je hudo, če se kdo nauči, bi rad nastopil, pa mora ostati zaradi bolezni'doma in potegniti za seboj še starega očeta, da ga čuva. Izredni gostje Ručigajeva in Rup-nikpva družina so nam pomagali,- da so bile mize še kar zasedene.
Tildi začeli nismo takoj. Sandi Burger, ki je morala vskočiti za bolnega Andrejčka, je potrebovala malo vaje pod vodstvom Cirile Sakside, da smo ‘prizorček lahko zadržali. Z njim smo tudi z(a(čeli. Recitirala je Dorothy Klesin.
Ob spremljavi Franja Kostanj-skega je zapela Marinka Zupančič prikupno in lepo kakor vedno “Dekliško tožbo” in njena hčerkica Inge “Doli v kraju roža raste”. Ker je Inge morala peti sama — njen brat Andrej-ček je moral ostati doma zaradi bolezni — je bila malo nesigur-na in plaha, pa je sicer kar dobro rešila svojo nalogo. Ankica Babnik je recitirala kratko, a učinkovito Župančičfevo pesem “Kuj me, življenje, kuj!” in Bernard Puc nam je za zaključek prvega dela'zaigral na klavirju “Sonatino”.
Spomnili smo se številnih Tončk in Tončkov, ki so pred par dnevi praznovali god.
V drugem delu so najprej vsi štirje bratje Puc deklamirali Župančičevo pesem “Zlata ptička”. Ti so pesem res deklamirali! Najdaljši del je imel Bernard. Burno ploskanje po dvorani je pričalo, da so Pucovi bratje vedno dobrodošli, kadar nastopijo. Odobravanje so res zaslužili! ,
Janez Babnik je prebral v angleščini, Simon Kregar pa v slovens kem prevodu “Deset vprašanj, mladim Slovencem”. Ker bodo ta vprašanja prišla prav vsem slovenskim staršem v Ameriki pri vzgoji otrok, jih dajemo AD na razpolago.
Miha Puc je nato zaigral na klavirju Handlovo “Sonatino”, nakar nam je profesor Nielsen prebral v slovenščini svoj sestavek o ’’Gostilnah in krčmah”.
Opisal nam je pomen gostilne in krčme v slovenskem življenju, ko še ni bilo radija in televizije, društvenih in športniii prireditev in še je vse življenje v vasi osredotočilo v cerkvi in <
KULTURNA KRONIKA

Karel Mauser: Zemlja sem in večnost
Ob prvi obletnici smrti Karla Mauser j a je Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu izdala pesniško zbirko pokojnika “Zemlja sem in večnost”. Zbirko je uredil in ji dodal spremno “besedo o pesniku” dr. Tine Debeljak, ki literarno gotovo najgloblje pozna delo Karla Mau-serja. V teh spremnih besedah na nekem mestu zapiše; “‘Ta pesem ... je poezija, in Mauser je pesnik.”
Uvodni verz nepripravljenega bralca prime za roko in ga hipoma povede v ta novi svet, ki ga odkriva pesnik človeku, ki še ni prišel do tiste spokojne zavesti, da sta le človek in Bog celotno bistvo našega obstajanja.
Faksimilu pesmi Večnost in Zemlja sem, sledi nato ciklus Prst in Beseda, pa še Utrinki,
Pomlad, Poletje, Jesen, Zima,
Odhajam, Zemlja sem in večnost ter sklepna Hvalnica.
Tako je pesmi uredil Debeljak, in dal zbirki lepo organsko enoto, ko pesnikova duša najprej spoznava vso: lepoto-, ki jo obdaja. Doživlja to lepoto in v njej — in potom hje — plava k Bogu. Kot ptica, ki sicer vedno in vedno potrebuje občasnih počitkov na zemlji, na trati, na drevesu, pa vendar nenehno tudi usmerja svoj polet v višine, tako je Mauser jeva pesem, ko se stalno dotika zemlje, a je njen polet tako lep, saj je njega cilj večna Lepota.
gostilni. V cerkvi so dajali možje “miloščino” župniku, v krčmi pa “davek” krčmarju, dvema najpomembnejšima osebama na vasi. Slovenci so vedno radi pili in peli! Na koncu nam je odkril svojo teorijo o nastanku Slovencev. Ker je ta res originalna, jo bom ponovil.	v
“V začetku so bili Slovenci majhno pleme in živeli nekje ob Črnem morju. Nekoč so se v davnem času zbrali fantje v gostilni in zasedli dve mizi. Pri eni mizi so se fantje veselili in peli, pri drugi so imeli sejo in so se bavili z resnimi vprašanji. Pa je vstal en fant od mize, kjer sp sejali, in opozoril fante pri drugi mizi, da imajo sejo, naj bodo tiho, če pa tega ne morejo, naj gredo domov. Nekaj minut je bilo vse tiho. Kar naenkrat so začeli fantje od vesele mize peti “Rom pom, pom,
pa ne gremo domov ... rovi, pom, pom, pa ne gremo domov ..
Začel se je pretep med fanti obeh miz. Resni fantj’e so vrgli vesele fante ne samo iz gostilne, ampak tudi iz'vasi. Ker je bila že polnoč, so šli fantje po- punce in z njimi na pot. Prišli so na Dunaj, v alpske doline ,in celo do Benetk. In tam se je rodila prva opera!”
Resni strokovnjaki in zgodovinarji — ne bom jih našteval, da ne bo zamere — bodo seveda, to teorijo zavrgli, naši ljude so jo pa sprejeli s smehom in odobravanjem. Hvala Bogu, da imamo še nekaj, smisla za humor!
Na koncu je prof. Nielsen vprašal vse mlade ljudi, ki niso zbirko prava oaza. Srečanje close 25 let stari, če imajo naroče- veka z naravo in Stvarnikom- ^ no petkovo številko AD, da jim:tem srečanju odpade ves zuRa' je on pripravljen plačati naroč- ;nji hrup, vse vrvenje in požel6' ‘Ameriška Do- nje materialnega, vsa navla1^3
V tem poletu, v tem nihanju | med zemljo in nebom, uglaša ; Mauser svoje strune in privab- -ija v zadnjih letih življenja iz svojega duha naj lepše zvoke.
Nenehno, od samega početka, I izraža pesnik svoje prepričanje,! kako lepo bo srečanje s Stvarni-' kom. Čas se je ustavil, časa ni več, ni žalosti, ni razočaranj. In zlasti, ni strahu.
, Ideja večnosti, ki je tako o-tipljiva v prvih dveh ciklusih,! nekoliko zamre v naslednjih; (Pomlad, Poletje ...,) kjer pusti prostor raizgranemu - opevanju narave. A tudi ta raizgranost je tako umirjena, tako spontana in čista, a vendar vitalno optimi-; stična. Tu bi ob robu dodal komentar, ki se mi zdi zanimb' pojav. Včasih pride v pesmi beseda, ki je mlajši bralec morda ne razume; ali roža, ki je ne pozna. A Mauser mu jo predstavi! v taki lepoti, mu panoramo naslika tako ljubko, da jo mora vzljubiti, in čeprav ne razumeti v podrobnosti, dojeti s čudovit0 silo.
Poletje je za pesnika polnost, a že pričakovanje, slutnja odhaja:	“Dnevi so zdaj kakor zla-
ta žerjavica, / kmalu od vsega ostal bo le pepel...” In nato pride jesen, ko se z vso silo povrn6 zavest minevanja: “... od rož o-stala bodo le semena, / od na= le sklenjene roke.” V poletju j6 še veselje, jesen je že simbol žalostnih pojavov. Prišel je čaS vračanja, čas ugašanja pastirskih ognjev. Vendar “Tišina starosti se naslanja na mlade breze, — slovo je ostalo neizgovorjeno, — nekdo bo v jeseni spe* prižgal ognje ..In nato zima — žalost:
A tudi tu ostaja prostora'za u-panje in sanje: “Rad bi razumel , mir / ivnatih in premrlih vej / , in tiho utripanje korenin, — hi ; sanjajo o pomladnem cvetju-Bistveno pa je zima zastoj časa-“Zdaj čas obstal je / pod lokoU1 upognjenih vej / v zmrzli belini.” Saj sedaj .. le večnost bedi.”
Tedaj pa pride odhajanj6; Človek se poslavlja. Pesnik, k0* V zapuščino, zapisuje svoje mi' sli, in v zadnjih prebliskih čas*1 izraža svoje kesanje: “Bos in v revščino odet / se vračam v pr6' teklost, / k stvarem, ki sem ji111 storil krivico / v otroški slep°j ti.” Odhod je samoten, a počasi dojem večnosti ni več tako gr6' nak. Duša že dojema sladkoS* onostranstva: Prišla je ura, / bom govoril z angeli / o večn* sreči.”
In pridemo do zadnjega cikli1' sa, ki nosi naslov zbirke: Zeb1' ija sem in večnost. Že sami naslovi pesmi nas vpeljejo v vzdušje: Brezglasje, Mir, Negih' nost, Vstajanje, Pred vesolju6 sodbo (“Kako sladko bo neko6 vstati iz prsti...”) ter Pesnik0' va molitev, ko se v vsej svoji u' božnosti ozira k Stvarniku 111 mu izpove svoje življenje. Rok6 in prsti so njegov simbol, in za' nje, za njih dejanja in IjubezeU-prosi milosti: “Skleni njih drobne koščice, —■ ob sodnem dn6' vu /-in pusti / da jih takrat p°' ložim / na Tvoja sveta kolena-In še Hvalnica, za vse življ6' nje, za otroška leta, za rast, z3 naravo, “da si preštel moje dneve / na svoje večne prste, / ^ odpirajo in zapirajo popje / 111 človeške oči.”
Tako dopoje Mauser svojo pe' sem in svoje življenje. Za na3’ ki živimo v zadnji četrtini raz' burkanega 20. stoletja, je
nino za eno leto. movina” je edini neodvisen slovenski list v Ameriki in jo moramo podpirati. Tako je zaklju-
časa.
Knjigo dopolnjuje lepa štU' dija Debeljaka o Mauserju; °' čil prof. Nielsen! Koliko novih j prema knjige in uvodov v poSa'
naročnikov je nabral, pa res ne vem!
Dr. Zdravko Kalan B.A., 21. XII. 1978)
mezne cikltise je delo Bare mec.
Tone Mizeri*
(Svob. Sloveniji
msmišKK DOMOvms ^smrsR^ s§, M ^
Letonje praznovanje "Dneva miru”
v slovenskih škofijskih stolnicah
Ob 40-lelnici Slovenske akademije znanosti o!r°i“S	£*$
’	j a«	1 storični razred A. Ušeničnik, R. potrdil zgodovinar dr. Fr. Stele:
ŠH UmSlElOSII	Nahtigal, Fr. Kidrič, M. Kos, Fr. Ivan Hribar, A. Korošec, D. Ma-
Ramovš; 2. za pravni razred M. 'garaševič in M. Natlačen, ki so
Dobro se spominjam dneva, konec poletja 1938, ko je stopil v mojo sobico kulturnega ured-
Letošnje obhajanje “Dneva voljno sožitje vernih in never-miru” je bilo že dvanajsto po nih v naši družbi.” vrstnem redu. Vpeljal ga je, kot Nadškof dr. Pogačnik je skle-vemo, sv. oče Pavel VI. in sicer nil svoj govor z mislijo, da je nika dnevnika “Slovenec” mož, zato, da bi zavest odgovornosti treba že otroke vzgajati za mir ki ga nikakor nisem mogel pri-za mir kar se da prevzela vse in sožitje ter da je treba živeti čakovati: vseučiliški profesor dr. odgovorne državnike in oblast- v miru s sosedi, po vaseh in po Franc Ramovš, moj profesor iz nike; ravno tako pa tudi najšir-| mestih. Življenja v miru ni študentovskih let. Vprašal sem še ljudske množice ne glede na brez potrpežljivosti. Po besedah ga, koga išče, da mu pomorem v njihne verske, narodnostne in sedanjega sv. očeta pa smo krist- labirintu sobic, pa mi je odgo-rasne razlike. Kristjani pa naj: jani še posebej dolžni moliti za voril: “Vas! Hotel bi, da prav
bi se zlasti na ta dan še prav posebej zganili in se ob Kristusu, ki je prišel na svet kot knez miru, navdušili za uresničitev idealov miru širom po vsem svetu. - Geslo letošnjega praznovanja Dne miru je bilo: ČE HOČEŠ MIR, VZGAJAJ K MIRU.
Kakor poroča ljubljanski nadškofijski tiskovni urad, je na letošnje novoletno popoldne maševal v ljubljanski stolnici nadškof in slovenski metropolit dr. Jožef Pogačnik in številne zbrane vernike opozoril na geslo letošnjega Dneva miru: “Če hočeš mir, vzgajaj k miru”. Določil ga je že papež Pavel VI., potrdil pa tudi sedanji papež. Nadškof je omenil vrsto središč, ki
mir.	j vaš'list Slovenec ponese v svet
To in tako je govoril v lju- novico, da smo dobili končno bljanski stolnici ljubljanski nad- vendarle Akademijo znanosti in škof in slovenski .metropolit dr. umetnosti v Ljubljani. Največ Jožef Pogačnik pri praznovanju zaslug ima minister dr. Anton letošnjega “Dne miru”.	Korošec, ki je to dosegel s svo-
Dr. Janez Jenko, koprski škof jim vplivom na prosvetnega mi-pa je v svojem novoletnem na- nistra Magaraševiča, zato prigovoru vernikom želel mirno hajam za objavo k vam kot kul-leto 1979. Človek hrepeni po turnem uredniku njegovega li-miru, je rekel, in si zanj priza- sta. Prinesel sem Vam tudi po-deva po svojih močeh. Vendar trebne podatke. Opozarjam pa, n:ir ni sad zgolj človeških napo- da ne smete napisati, da je u-rov. Mir je tudi božji dar; mir stanovljena Slovenska AZU, ker je milost. Mir bomo dosegli šele po zakonu, ki sedaj vlada, se ne v absolutni Prihodnosti - v več- sme podpirati separatističnih in
nosti.
plemenskih stremljenj, zato je
Sodobni človek se trudi pred- ustanovljena samo Akademija vsem za mir med državami, med znanosti in umetnosti v Ljublja-narodi in ljudstvi. Škof Jenko ni, ki pa je seveda slovenska in .je poudaril, da je tudi ta mir si bo ob prvi priložnosti tudi sočasno ogrožajo mir v sve u,	na mnogotere načine privzela to ime. Zdaj le na ta
Vietnam - ^Kambodža, B iznji 0grO2en_ s tem da starši obdar- način pridemo do nje kot držav-vzhod, Afriški jug, Argentina jaj0 svoje otroke z igračami, ki ne ustanove.”
Čile, terorizem v Evropi. ato precjstavijaj0 takšno ali drugač- Tako mi je prof. dr. Ramovš pa se je ustavil ob razmerah v no orožje, ne prispevajo k rasti sporočil ustanovitev Akademije
današnji Jugoslaviji in rekel do- m-ru_ ]Vfacjaije) tudi tisk, radio, in v tem smislu sem njeno usta- jganizacijo f i 1 ozofsko-filološko-besedno to-le.	televizija in film ne pospešujejo novitev in njen pomen publici-j h i s t o r ičnega razreda, Gojmir
Isti cilj je zasledovalo za mate-
Dolec, L. Pitamic, G. Krek, J.
matično - prirodoslovno skupino Polec, R. Kušej; 3. za matema-
Prirodoslovno društvo od 1. 1931 s Prirodoslovnim razpravami.
Od 1. 1925 ko sta se Znanstveno društvo in Narodna galerija združila za skupno akcijo, da popularizirata ob pomoči Matice slovenske in drugih znanstvenih društev, posebno Pravnika, med! narodom misel akademije in galerije in zbereta potrebni fond, prizadevanja za ustanovitev akademije niso več zastala. Z vso močjo so se pojavila po pobudi rektorja M. Vidmarja 1. 1929. Takrat je tudi prodrla misel, naj se, ako bi zaenkrat drugače ne šlo, tudi naša akademija kot mnoge druge ustanovi kot znanstveno društvo; po predpisih društvenega zakona; s tem pa se nikakor nismo nameravali
odreči Slovenci pravici do dr- F. S. Finžgar (M. Jama).
žavne akademije. Predložena pravila je veliko županstvo v Ljubljani dne 19. junija 1929 po-
trdilo. Prve člane je imenoval j znani slavist prof. Rajko Nahti-rektor Rado Kušej dne 8. decem-I gal, katerega stoletnico rojstva bra 1937. Ustanovni občni zbor je lani praznoval ves slovanski se je vršil H. decembra 1937 znanstveni svet. Koncem janu-in društveno upravo poveril arja je tako zaživela Akademija starostnemu predsedniku Alešu svoje prvo življenje, ki ga živi Ušeničniku in tajniku M. Kosu. še sedaj.
Člani so bili poleg njih še: R.
Nahtigal, Fr. Kidrič, ki so z onima dvema tvorili osnovo za or-
“Pri nas, hvala Bogu, nimamo terorizma, te moderne oblike totalne vojne. Da bi pa vsi, verni in neverni, živeli med seboj v mira in zadovoljstvu, bi pa bilo potrebno, da bi se vse instance zvesto držale naše ustave, ki zagotavlja vsem občanom svoboščine in pravice. Proti naravnim pravicam vernih staršev je, če se njih otroci vzgajajo v ateističnem duhu. Če je vera zasebna stvar, je tudi ateizem zasebna stvar. To danes priznavajo tudi marksisti. Proti pravicam katoličanov je, če se otrokom v šolskih učbenikih podaja neresnična, karikirana podoba krščanstva. Ustava pravi, da so vsi občani v pravicah in dolžnostih ne glede na veroizpoved enaki in da je vsakemu občanu dostopno vsako službeno mesto in vsaka funkcija v družbi. Protiustavno je torej, če se za službo zahteva politična kvalifikacija oziroma partijska legitimacija. Na dan miru naj omenjam te nepravilnosti, ki kalijo zado-
mii*u, ko na dolgo in široko na- ral tudi v Slovencu -— pred 40 Krek za pravni razred, R. Zu-
zorno prikazujejo zasebno in leti.
kolektivno nasilje. “Vzgajanje” Leta 1945 pa je prišla tista ljudi v nenehni oboroževalni in predvidena priložnost, ko bi se vojaški drži ravno tako ogroža po razglasitvi Slovenske države mimo sožitje med ljudmi. 3. maja tudi avtomatično dalo u-Krščanstvo je vera miru. Mir stanovi ime Slovenska .Akade-pa temelji na brezpogojni in mija znanosti in umetnosti (SA-brezizjemni ljubezni do sočlo- ZU), kot so to storili tudi novi veka. Najnevarnejši sovražnik oblastniki.
miru je sebičnost. Po Kristuso- Znanstvena akademija pred-vem zgledu so kristjani dolžni stavlja za vsak narod njegovo odpuščati tudi svojim najhujšim najvišjo kulturno ustanovo, po-sovražnikom. Mnogi med krist- leg univerze, ki pomenja prvo jani - zlasti svetniki, so to naj- stopnjo do nje. Ideal univerze in težjo zapoved junaško uresni- boj zanjo je bil tudi boj za znan-čili v svojem življenju.	stveno ustanovo Akademijo, kar
Dr. Vekoslav Grmič, škof in je bilo v načrtih Slovencev že kapitularni vikar mariborske od 1. 1848 naprej vseh 90 let! V škofije pa se je na starega leta tem je igral mnogo tudi spomin zvečer v govoru, ki ga je imel v na nekdanjo Akademijo Opero-mariborski stolnici, kratko do- sorov v Ljubljani iz 1. 1693, in taknil svetovnega dne miru. pozneje obnovljeno Akademijo Mir mora rasti najprej, to je v Pohlinovem času. Ko so Slo-bila njegova osrednja misel, v venci 1. 1863 ustanovili po zgle-najmlajših, a temeljnih člove- du drugih narodov Matico Slo-ških občestvih. Šele nato se lah- vensko, so mislili na Akademijo ko širi v vedno večjih ljudskih kot svoj končni cilj. Razumljivo,
pančič za matematično-prirodo-šlovne vede, O. Župančič pa za umetnostni razred.
Vse to dogajanje se je vršilo v okviru Znanstvenega društva v Ljubljani, ki je predstavljalo načrtno ustvarjanje pogojev za slovensko akademijo in nje po-državljenje. Toda razmere v državi so bile take, da sprejetje teh ustanov v državni budžet še ni bilo mogoče. Zato je bilo treba privatne pomoči. To je preskrbela skupna akcija Znanstvenega društva in Narodne galerije, ki si je dohodek delila, dr. A. Korošec je dal iz svojega 50,000 dinarjev in mariborski industrialec M.^Rosner 100,000, poleg pomoči Dano vine in pri-
kot pokrajinski namestnik in senator, ministri in ban akcijo vsestransko podprli” (Banovinski Zbornik).
Danes, ko sta častna člana SAZU-a Tito in Kardelj, se na te prave ustanovitelje pozablja. Zato se, jih mji s tako večjim poudarkom spominjamo.
In še nekaj naj poudarimo ob tem jubileju, to, kar je nekoč posebej podčrtal Hrvat prof. dr. Mate Meštrovič, sin velikega kiparja, v Hrvatski Reviji, kar morem citirati s^mo po spominu in smislu. Vzemimo Slovence za zgled, kako znajo pozitivno Ustvarjati svoje narodne ustanove. Hoteli bi imeti svojo Slovensko Akademijo znanosti in umetnosti, pa saj im vse okoliščine nasprotne. Začno si jo u-stanavljati sami postopoma: ustanove znanstveno revijo za eno panogo, ustvarijo jo za drugo, se povežejo v eno skupno Znanstveno društvo, zbirajo denar med privatniki, dobe tu in tam kakšno državno podporo in Se za silo zadovolje z Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani. In danes imajo svojo Slovensko Akademijo,! Mi Hrvati ;pa, ki smo imeli Nezavisno dr-V dosedanjem življenju so tej žavo in smo znani brezkompro-naši naj višji kulturni ustanovi misni borci za vse hrvatsko, ima-predsedovali, kolikor morem mo še danes v Zagrebu Jugo-dognati, R. Nahtigal, F. Ramovš, 1 slovansko Akademijo in ne M. Vidmar, F. Kidrič, J. Vid- Hrvatske! Od Slovencev sA uči-mar in zdaj F. Milčinski. Toda mo!
vsa teža dela je slonela na gene- j Tako nekako je pisal pred Is-ralnih tajnikih, kakor so bili G. , ti,'
Krek, M. Kos in F. Ramovš ... Zato se ob tem jubileju spom-Seveda se je delo SAZU-a v teh nimo dr. A. Korošca in njegove
tično-prirodoslovni razred R. Plemelj, J. Hadži, R. Zupančič; 4. za umetnostni razred O. Župančič, M. Jama, J. Plečnik, F. Finžgar in R. Jakopič.
Prvi občni zbor dne 12. novembra 1938 je izbral troje predsedniških kandidatov. Dne 4. januarja 1939 je bilo objavljeno imenovanje prvega predsednika R. Nahtigala. Dne 28. januarja 1939 se je na drugem občnem zboru uprava akademije takole določila: Predsednik R.' Nahtigal, glavni tajnik G. Krek; načelnik razredov: 1. fil-fil-histo-ričnega razreda R. Ramovš (namestnik F. Kidrič), 2. pravni razred M. Dolenc (R. Kušej), 3. matem.-prirod. razred J. Hadži (R. Zupančič), 4. umetn. razred
reji in upajo, da bodo tam uspe-* le ohraniti mir v sodelovanju z Japonsko in LR Kitajsko.
Tako je bil pred 40 leti 4. januarja 1939 imenovan prvi predsednik Akademije, svetovno
Palestinci prisegajo maščevanje za Abu Hasana
BEJRUT, Lib. — Ob pogrebu pretekli ponedeljek ob eksploziji bombe ubitega Abu Hasana, vodnika varnostne službe Al Fatah gverilske organizacije, ter osmih drugih, med njimi 4 njegovih telesnih stražarjev, so vodniki PLO izjavili, da ta u-mor, ki ga pripisujejo izraelski tajni službi, “ne bo ostal nekaznovan”.
Abu Hasan naj bi bil organiziral ugrabitev in pomor izraelskih atletov na olimpijskih igrah v Muenchenu leta 1972. Bil je zato na vrhu liste “sovražnikov Izraela”.
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj. Hvala!
desetletjih zelo razširilo in razvedrilo. Kakor vemo, ima sedaj 5 razredov: 1. za zgodovinske in družbene vede, 2. za filološke in literarne vede, 3. za matematične, fizikalne in tehnične vede, 4. za prirodoslovne in medicinske vede in 5. za umetnost. Morda še več. In ti razpadajo v delovne institute, katerih najvažnejši je pač biblioteka, potem pa razni drugi, kakor za zgodovino, za orientalne vede, za slovenski jezik in literaturo, slovensko n a r o d o p isje, za raziskavanje Krasa, za geografijo, za paleon-
vatnikov. Za 1. 1937/38 je uspelo tologijo, za biologijo, za medi-
skupnostih.
JASNA IN ODLOČNA BESEDA ZAGREBŠKE6A NADŠKOFA DR. FRANJA KDIARIČA
da je zato misel na Akademijo oživela takoj po prvi svetovni vojni, kp smo dobili že slovensko univerzo.
Zastopniki humanističnih ved na univerzi so po pobupli R. Nah
tudi prosvetnemu ministrstvu vključiti vsoto 200,000 din podpore. Prva redna dotacija je bila vnešena v državni proračun šele za 1. 1939/40!
S tako privatno in izjemoma enkratno državno podporo se je razvijalo Znanstveno društvo v
kulturne politične taktike, ki je znala v težkih časih za Slovence preko Davidoviča ustvariti Slovencem vseučilišče in preko Magaraševiča Akademijo ter je težila preko Hrvatske banovine k Sloveniji kot samostojnemu u-pravnemu telesu. Ta naj bi ob prvi priložnosti — kot je ljubljanska akademija prešla v Slovensko — prešlo v Državo Slovenijo, neodvisno od kogarkoli, razen od svoje volje, kako se uvrščati v združbe sosednih narodov, Evrope in sveta sploh.
td
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Enostanovanjska hiša na E. 72 St. južno od St. Clair Avenue,. vse sobe in zunanjost na novo prepleskane. $11,000. Kličite po 5. pop. 1-286-6688.
(12-14),
cinske vede, urejanje flore in geje v Slovenije ter terminološko komisijo. In še kaj, česar ne vem. Izdaja svoje znanstvene “razredne” razprave, monografije, likovne izdaje, znanstvene dokumente itd. itd., vse v skladu s svetovno znanstveno orien-
Um podatki ne bodo zavrli arnik vojaških sil IM h J. Koreje
Hiša naprodaj
Bungalov, 3 spalnice, aluminijast opaž, zimska okna, raio-derna kuhinja in kopalnica, naprodaj na 1093 E. 72 Place, tel. 431-3160.
(10-14)
Oddajo v najem
Trisobno stanovanje na 1040 E. 70 St. upokojenim, nekadilcem oddajo. Kličite po 6. zv. t el. 461-6716.
(10-12)
Oddajo 3 neopremljene sobe s kopalnico na E. 71 St. blizu St. Clair. Za odrasle. Garaža po želji. Kličite 361-0989.
(8-15)
smeri k ustroju akademij ter je tacijo in nje višino, ter si izme-s tem sporedno šlo tudi priza- pjava svoja znanstvena izdanja devanje za vključevanje v državni budžet in državno prizna-
Podobno kot ljubljanski nad- ne verske svobode”. Nadškof je tigala in L Prijatelja 6. oktobra nje akademskih pravic. To se je
dobesedno dejal: “Mislim, da 2921 ustanovili Znanstveno dru- doseglo 1. 1938. moram tu pojasniti neko stvar. g{-vo za humanistične vede, da z Finančni zakon za 1. 1938/39 Cerkev niso samo papež, škofje njim pripravijo filozofsko-filo-in duhovniki, temveč vsak ver- i0ško-zgodovinski razred bodoče n:k, začenši od otroka vernih akademije. Tudi publikacije so staršev v otroškem vrtcu in uni- si uredili po načinu akademij in verzitetnega profesorja do vsa- jjp 0prh na razprave (1923-1939 kega človeka, v katerem koli zvezkov) in samostojna dela. poklicu in službi, ki se ima za
vernika. Tu je treba graditi do- dela dobro, ravna pravično, Iju-bre odnose med Cerkvijo in jav- bi Boga in bližnjega. Veseli se no oblastjo, tako da bo povsem vsake nove šole, bolnišnice, ce-dosledno zagotovljena svoboda ste, skratka vsakega gmotnega vesti malih in odraslih vernikov napredka naše domovine. Cer-
in da bo spoštovano njihovo kev je prepričana, da so načela J si0vni, ki se razteza tudi na teh-versko prepričanje.”	' ! o resnici, pravičnosti, svobodi injnično stroko in 4. umetniški. Po
Zagrebški nadškof je dalje ob ljubezni zapisana v srca vseh čl, 8 so člani redni, dopisni in tej priložnosti govoril tudi o	ljudi dobre	volje.	Zato je pri-1častni.	Rednih članov sme biti
vlogi Cerkve v naši družbi, na-	pravljena na vsak	dialog,	ki bi j skupaj	30, dopisnih 60, število
daljuje “Družina” svoje poro- bil v dobro ljudem in pomagal častnih članov ni omejeno. Dne čilo, Cerkev je prepričana, da reševati odprta vprašanja med-17. oktobra 1938 so bili postav-tndi zdravila.	Kot	največjo	te-	dela dobro ljudem in človeški	Cerkvijo in	samoupravno	druž- Ijeni s	kraljevim ukazom, ob j avr
je omenil	vprašanje	“prist-	družbi, kadar vzgaja človeka, da	bo.	Ijenim	v Službenih novinah dne
škof in slovenski metropolit dr. Jožef Pogačnik ob obhajanju Dneva miru v ljubljanski stolnici na Novega leta dne se je zavzel za svobodo in pravice Cerkve in njenih vernikov tudi zagrebški nadškof in predsednik jugoslovanske škofovske konference dr. Franjo Kuharič ob sprejemu 4. januarja pri predsedniku sabora SR Hrvatske Biliča. Po poročilu ljubljanske Družine od 14. tm. se je nadškof dr. Kuharič predsedniku Biliču najprej v imenu predstavnikov katoliške Cerkve zahvalil za sprejem, potem pa dejal, “da se tudi ob tem srečanju zavedamo težav v medsebojnih odnosih in zaželel, da bi odgovorne osebe videle njihove vzroke in iskale
je dal prosvetnemu ministru pooblastilo, da sme ustanoviti akademijo z uredbo z zakonsko močjo. Na predlog ministra D. Magaraševiča je bila taka uredba sklenjena v ministrskem svetu dne 11. avgusta 1938 in objavljena v Službenih Novinah dne 31. avgusta 1938. Po čl. 6 u-redbe ima štiri razrede: 1. filo-zofsko-filološko - zgodovinski, 2. pravni, 3. matematično-prirodo-
zavo
z akademijami vsega sveta. Skrbi pa tudi za čistost jezika, kar je tradicionalna naloga akademij že od početka njih ustanovitev.
Vsekakor je -predstaviteljica slovenske znanosti v narodu in v svetu.
S:
Toda to in tako delo ni nastalo šele z 1. 1945, po “osvoboje-nju”, kakor se hoče prikazati sedaj ob tem jubileju, ki nekako Čudno odmevd v domačem tisku. Pričakovali bi širokega razglasa tega kulturnega praznika med Sloveči, pa se le nekako mimogrede omenja, in še to brez podčrtavanja tistih osebnosti, ki so imele glavne in največ zaslug za ustvaritev stoletnega šiia o Akademiji. Vsa ta borba in napor ža prižnarije in dolž-nostno podporo države za rast te naj višje narodne kulturne u-štariove pa imajo —- poleg znan-
FOR RENT
4 room furnished apartma: nt. Up. — E. 63 and St. Clair.
Call after 4 p.m.—881-597(i
(9-1.3)
V/ASHINGTON, D.C. — Obveščevalne službe ZDA so dognale, da so prenizko ocenile moč oboroženih sil .Severne Ko- ! reje, predno so ZDA sklenile : lani 'umakniti svoje armadne e- ' note iz Južne Koreje.
Novi podatki kažejo, da ima
Severna Koreja pod orožjem	Stanovanje v najem
do 150,000 več ljudi, kot so preje Štirisobno stanovanje St. Clair sodili. Obrambni tajnik ZDA .in E- 63 sb oddajo. Kličite 432-Harold Brown je dejal ta teden, 1323.
FOR RENT
3 room apartment, furnis'hed or unfurnished in single hots se, E. 63 and St. Clair.
~ Call after 4 p.m.—881-597’U .
(9-:i3),
da novi podatki o oboroženi sili Severne Koreje ne bodo spremenili načrta ZDA za umik armadnih enot iz Južne Koreje.
ZDA očividno ne predvidevajo kakih novih zaostritev na Ko-
■(x)
PrijafeFs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361 •U212 AID FOR AGED PRESCRIPTIONS IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO.
ODNOSI Z JAVNOSTJO V PRODAJI
Na razpolago je mesto pri veliki finančni ustanovi a razlaganje in prodajo bančne postrežbe splošni javnos t i. Redna plača in odstotki. Lepe robne koristi. Kandidati ji morajo govoriti tekoče slovensko in angleško. Kličite 35 t-2113 za sestanek. Delodajalec enakih priložnosti M.F.H.
(K)
(A
|
I
2(W>ANZL0VA
ZNIŽANE CENE VSEJ ZALOGI
6214 Št. Clair Ave.
Tel. 361-S042
RAZPRODAJA SE ZAČNE DANES
IN TRAJA 90 SOBOTE 17. FEBRUARJA
M DAJE10 IN ZAMENJAVAMO EARLE ZNAMKE
' I
AMERIŠKA-DOMOVINA JANUARY 29, 1979
gxx^,±xx±xx'xxxxi

BREZ DOMA
HEKTOR MALOT
S
rK^^YExxxxx^XKxxxxX^x^^XxYxyt^
Kdaj se bo to zgodilo? Kdaj me bodo odvedli v grofijsko ječo? Kakšna.je ta ječa? Kje je? Dovolj vprašanj sem imel, s katerimi sem se mogel baviti, in čas mi je pretekel hitreje kakor prejšnji dan. Nisem bil več v negotovosti in zato sem bolj potrpežljivo čakal.
Čakal sem. Nekaj časa sem se sprehajal, nato pa sem spet sedel na klop in se vdajal razmišljanju.
Malo preden se je znočilo, sem zalsišal od nekod znano pesem, ki jo je nekdo igral na kornet. Takoj sem uganil, da igra Matija. Dobri deček mi je gotovo
hotel povedati, da misli name in čuva nad menoj. Pesem je prihajala z druge strani zidu, ki se je dvigal nasproti mojemu oknu. Jasno je bilo, da je Matija na cesti onkraj zidu in le nekaj metrov oddaljen od mene. Škoda, da pogled ne more prodirati zidov. Če pa pogledi ne morejo skozi steno morejo pasovi prek nje. Igranju na kornet se je pridružil nek nejasen šum in odmev korakov. Uganil sem, da sta Matija in Bob zbrala okrog sebe “cenjeno občinstvo”. Čemu sta izbrala prav ta kralj? Ali sta upala, da bosta tukaj dobro zaslužila? Ali pa sta me hotela o-
KOLEDAR
društvenih prireditev
FEBRUAR	•	MAJ
3.— Slovensko-ameriški primor- 5. — Odbor za pomoč postavitve ski klub priredi večerjo s ple- Slovenskega doma in kapele v
som v dvorani Delavskega doma na Waterloo. Igrali bodo Veseli Slovenci.
18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoje vsakoletno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.	i
24. — Dramatsko društvo LILIJA priredi nagradno maškarado v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
24. — SKD Triglav v Milwau-keeju, Wis., pripravi PUSTNO ZABAVO z večerjo in plesom v dvorani sv. Janeza v Green-fieldu.
MAREC
3. — Pevska skupina “Fantje naj
vasi” iz Clevelanda priredi
Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani sv. Vida v Clevelandu.
20. — SKD Triglav v Milwau keeju, Wis., pripravi MATERINSKI DAN v parku Triglav. Začetek ob dveh popoldne.
2S. — SKD Triglav v Milwau keeju, Wis., pripravi Spomin ski dan v parku. Ob 11. dopoldne sv. maša, kateri sledi spominski program, nato kosilo. JUNIJ
17. — Tabor, DSPB Cleveland, pripravi proslavo spomina padlih slovenskih domobrancev, četnikov in legij onarjev pri Spominski kapelici na Slovenski pristavi.
koncert v cerkvi sv. Gregorija:	~ SKD Triglav v Mihvau-
Velikega v Hamiltonu, Onta-j keelu> Wis., priredi PIKNIK rio.	v Parku Triglav. Ob 11. do-
4. — Pevsko društvo Jadran poldne sv. maša, nato kosilo poda koncert ob 3.30 popoldne zakava s plesom, v SDD.	30. — Slomškov krožek, Cleve-
4. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue priredi vsakoletno večerjo in zabavo v Slovenskem domu. j
10.	— Glasbena matica priredi večerjo s plesom v Sloven-1 skem narodnem domu na St.' Clair Avenue. Prireditev se začne ob 6. uri, večerja ob* 7.30.
11.	— Misijonska znamkarska' akcija pripravi kosilo v avdi- i
land, organizira vsakoletno romartje v Lemont.
JULIJ
1- — V Lemontu praznovanje
spomina 50-letnice Vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki od 6. do 8. julija 1929. 22. — Misijonska Zveza pripravi MISIJONSKI PIKNIK v parku Triglav v Milwaukeeju. Ob 11. sv. maša, nato kosilo, igre in zabava.
AVGUST
toriju pri Sv. Vidu.
17. — Klub slovenskih upoko- 19' — ŠPORTNI DAN SKD Tri-
jencev za Waterloo Road ok- S^av v Milwaukeeju, Wis., v
rožje priredi večerjo s plesom v SDD na Waterloo Road.
18. — Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancake and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne.
24. — Ohio Federacija K.S.K.J.
društev prireja slavnostno pravnovanje 85. obletnice ustanovitve Ameriške Slo-
parkuJTriglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in športne igre.
SEPTEMBER
1. in 2. — Baragova dneva v Clevelandu, Ohio.
1C. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo postreglo z obedom v farni dvorani od 11. dopoldne do 2. popoldne. OKTOBER
6. — Fantje na vasi priredijo
koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
venske Katoliške Jednote —
K.S.K.J. v avditoriju sv. Vida,; 7* ~ St^tD TrigIav v Mnwaukee-Cleveland, Ohio. Začetek ob 7.30 zvečer.	/
APRIL
21. — Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj redni pomladanski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
21.	— Igralska skupina “Štadrež” z Goriškega nastopi v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
22.	— Slovenski ansambel “Lojze Hlede” z Goriškega gostuje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
28. — Pevski zbor Korotan priredi svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
ju, Wis., priredi TRGATEV, Po kosilu zabava in ples.
20. — Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj jesenski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
27. — Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. NOVEMBER
4. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3.30 popoldne.
10. — Belo kanj ski klub priredi
svoje vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St: Clair Avenue. Igrajo
pozori ti nase?
Nenadoma sem zaslišal Matijev jasen glas. “Jutri navsezgodaj!” je zaklical v francoščini. Nato pa je znova začel igrati.
Ni bilo težko razumeti, da Matijev vzklik ni bil namenjen občinstvu, ampak meni. Teže pa je bilo razumeti, kaj naj pomeni. Znova sem si začel stavljati celo vrsto vprašanj, na katera pa nisem znal najti pametnega odgovora. Samo ena stvar mi je bila popolnoma jasna: drugo jutro naj bi bil navsezgodaj zbujen in moral sem paziti, kaj se bo zgodilo. Do tedaj pa mi ni preostalo drugega, kakor da sem potrpežljivo čakal.
Kakor hitro se je stemnilo, sem legel na posteljo in skušal zaspati. Dolgo časa sem slišal biti uro na bližnjem zvoniku.
Ko sem se prebudil, je blia še temna noč. Zvezde so migljale na temnomodrem nebu. Vse naokrog je bilo popolnoma mirno in tiho. Gotovo se ne bo še tako kmalu začelo daniti. Skočil sem s postelje in sedel na klop. Nisem si upal hoditi po sobi, ker sem se bal, da bi me slišal ječar, če bi slučajno prišel po hodniku. Čakal sem. Čez nekaj časa je ura v bližnjem zvoniku udarila trikrat. Prezgodaj sem se prebudil. Nisem si upal znova zaspati, ker sem se bal, da bi se ne prebudil pravočasno. Sicer pa bi bržkone ne mogel več zaspati. Bil sem preveč nestrpen in razburjen.
Drugega dela nisem imel, kakor da sem štel udarce ure v zvoniku. A kako dolge so bile minute, ko sem čakal, da bo ura zopet bila. Tako dolge so bile, da sem včasih domneval, da nisem slišal udarcev ali pa da se je ura ustavila. Naslanjal sem se na zid in upiral pogled v okno. Čez nekaj časa se mi je zazdelo, da je zvezda, ki sem jo neprenehoma gledal, obledela in da je nebo polagoma postajalo svetlejše.
Začelo se je daniti. V daljavi so zapeli petelini.
Dvignil sem se, se po prstih približal oknu in ga previdno odprl. To delo je bilo precej te žavno, ker sem moral paziti, da bi tečaji na zaškripali. Delal sem previdno in počasi; kmalu se mi je posrečilo, da sem okno popolnoma odprl.
Kaka sreča, da je ječa bila preurejena iz neke stare dvorane in da se je zato okno.dalo odpreti. Če bi ga ne mogel odpreti, bi se ne mogel odzvati Matijevemu pozivu. Če pa se mi je to posrečilo, s tem še nisem dosegel vsega. Ostali so še debeli železni drogi, ki so zapirali okno od zunaj, ostal je visok zid in tudi vrata, obita s pločevino. Nespametno je bilo, da bi upal na prostost, in vendar sem še upal.
Zvezde so bledele vedno bolj. Jutranji hlad je prodiral v celico. Strepetal sem. Kljub temu se nisem ganil od okna. Stal sem nepremično, gledal predse in poslušal, čeprav nisem vedel, kaj na poslušam in kaj naj gledam..
Bela tančica se je začela razprostirati prek neba in polagoma sem začel razločevati posamezne predmete. Napočil je čas, ki ga je določil Matija. Zadrževal sem sapo in poslušal, a slišal nisem drugega kakor utripanje svojega srca.
Končno se mi je zazdelo, da slišim slabotno praskanje po zidu. Ker prej nisem slišal korakov, sem mislil, da sem se zmotil. Poslušal sem še pozorneje. Praskanje se je nadaljevalo. Nenadoma sem zagledal glavo na
vrhu zida. Videl sem takoj, da ni Matijeva. Kljub temi sem spoznal Boba. Tudi on me je o-pazil, ko sem pritiskal obraz k železni pregraii.
“Pst!” me je tiho opozoril.
Z roko mi je naredil-kretnjo, ki je pomenila, kakor se mi je zdelo, da naj se odstranim' od okna. Ne da bi razumel, sem ga ubogal. Tedaj sem zagledal njegovo roko, ki je držala dolgo,
!svetlo cev. ki jo je približal u-. stom. Takoj sem spoznal, da je pihalnik. Zaslišal sem močno : pihanje in v istem hipu sem za-■ gledal belo kroglico, ki je prile-.tela skozi okno in padla k mojim nogam. Bobova glava je zginila z zidu in ničesar več nisem J slišal.
{Dalje prihodnjič)

V BLAG SPOMIN
TRINAJSTE OBLETNICCE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA
ANTON mOLT
ki je v Gospodu zaspal 29. januarja 1966
V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Žalujoči:
Soproga Julia roj. Troha Sin Herman A. in ostali sorodniki
Cleveland
1979.
“Veseli Slovenci”.
internafi@stal Festival at Palaee iei Februar^
The Playhouse Square Foundation is proud to present an international festival during the month of February.
The festival begins February 3rd with the Rajko Hungarian Gypsy Orchestra and Dancers. In Hungarian, Rajko means, ‘Utypsy Youth” and indeed, tne group’s members average age is 19.
On February 4th, the Moscow Philharmonic Orchestra, under the musical direction of Dmitri Kitaenko brings an all Russian program to the Palace stage, including Tchaikovsky’s overture from “Romeo and Juliet”.
All of these shows are part
of the Revco Festival of Stars, With a discount coupon, obtainable at any Revco store, a $2.00 discount will be given on every ticket.
The Budapest Symphony Orchestra will perform at the Palace Feb. 11 with Gyordy Lehel directing.
Marcel Marceau brings this
international festival to a close on Feb. 19. Acclaimed as the greatest living panto-imimist, Marceau will present a program, featuring some of his famous “BIP” sketches, as well as the style exercises that have become artistic classics in the field of satire on all aspects of human life.
BISHOP BARAGA ASSOCIATION
Cleveland Chapter
VVe offer these memberships in the
BISHOP BARAGA ASSOCIATION
Annual ................................   $5.00
Sustaining ...........................   $10.00
Life (individual or family) ............ $50.00
Life (institutional) ...............    $100.00
By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church.
Enclosed is $..
for my
Name
Street
membership.
City
State
Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only.
NAZNANILO
Z obžalovanjem in žalostjo smo sprejeli prezgodnjo smrt mojega moža Zena A. Zak. Zak pogrebni zavod, ki ga je on vodil in s katerim sem jaz bila povezana, bo še dalje na razpolago javnosti.
Moj pokojni mož je je bil četrti rod rodbine, ki je vodila pogrebno ustanovo. Spoštljiva, sočutna in osebna paž-nja je označevala njihovo iskrenost za dobro teh, ki so jim služili. Jžz bom nadaljevala prav tako.
Oh tej priložnosti želim izraziti našo zahvalo vsem, ki so se skozi mnogo let posluževali naše postrežbe ob smrti svojih ljubljenih.
Ganljivi so bili izrazi spoštovanja mojemu pokojnemu možu na mrtvaškem odru in velika množica, ki se je udeležila pogreba in spremljala pokojnika na kraj njegovega zadnjega počitka. To je bilo znamenje visokega spoštovanja za njegove premnoge prispevke državljanskim in srenjskim naporom in tudi vir tolažbe nam v naši žalosti. Po svojih najboljših sposobnostih bom stremela, tekmovati z njim v izvrševanju dobrih del za izboljšanje vseh in kadarkoli bom poklicana, bodo moje usluge na razpolago v polnem obsegu, kot bo to priložnost zahtevala.
Na ta način, verujem, bo lep spomin na mojega moža, ki sem ga nasledila, najboljše ohranjen.
V imenu
Zak pogrebnega zavoda 6016 St. Clair Avenue
Susan Rae Zak pooblaščeni pogrebni direktor
(I
(
J
■2£	«5
•5?	^
Draga nevesta!
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih naj novejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik. |g papirja in črk.
§§	Naše cene so zmerne, postrežba
f«	uslužna.
H Na svidenje!
|	AMERIŠKA DOMOVINA
Is	6117 St. Clair Ave
|	Cleveland, Ohio 4410?
Donations payable to Rev. Victor N. Tomc, Vice Postulator, 15519 Holmes Ave., Cleveland, Ohio 44110.	!
* OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
. PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
. SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
- DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA
•	PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO