23. štev. V Kranju, 46. rožnika 1900. I. leto. Gorenjec. Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 ki oni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 60 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev ver. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošihatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravni št v o se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo posojati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upvavne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. —Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vabilo na naročbo. 'TSJltt za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati na upravništvo. S 1. dnem malega srpana bo potekla polletna naročnina, zatorej prosimo vse one, ki so bili naročeni samo za pol leta, da nam pravočasno vpošljejo nadaljno naročnino. Gorenjska kmetska zveza. (Izven uredniških krogov.) Vsi stanovi se divijo prijetnostim kmetskega življenja. •Kmet je samostojen, ker nima razun Boga nikogar nad seboj. On je kralj, neomejen na svojem posestvu; in kako prijetno živi v zdravem zraku.» Tako nekako si predočujejo razni krogi preprostega kmeta. Pri tem pa ne vidijo ali nočejo videti težav, ki ga spremljajo skozi življenje na vseh potih. Kmet je trpin! Usoda zarisala mu je že pri rojstvu na čelo znak trpina — sužnja. Ako živi pošteno in skromno, obdrži si še sebi in potomcem svoje malo imetje navzlic vsem navalom. Ako pa ne, za kar imamo nebroj žalostnih dokazov, ni več dolgo kmet, temveč za človeštvo izgubljen človek. Oglejmo si delo in trpljenje, skrbi in težave našega, skoro popolnoma izmozganega kmeta. Komaj «zorapuca», že je na nogah in ima polne roke dela. Marsikateri nazovi kmetski prijatelj se še valja po mehkih blazinah in se zavija v s čipkami obrobljeno odejo, ko kmetski trpin že ovija z znojem namočeno hodnično srajco. To še ni vse. Skrbi, katere ima vsakdo na svetu in katere tudi vsakdo imeti mora, so včasih tako pereče, da spanec beži od izmučenega trupla. In kdo je tolikim nesrečam in nezgodam izpostavljen, kakor sta ravno kmet in njegova lastnina. Ob pomladnem času, ko ni nikjer vzeti vinarja, pride davčni eksekutor. On nič ne vpraša, ali imaš za sol, plačal boš, če ne te zarubim. Prodati mora 'rep iz hleva, mnogokrat pod ceno. Nekaj rabi za davkarijo, drugo pa za najpotrebnejše naprave in poprave. Ne dozori še žito, žeje davčni eksekutor v drugo tukaj. Ko dozori žito, četudi ga je pobila toča, tedaj se vrste tudi drugi, da dobe svoje deleže: pšenico župniku in kapelami, ajdo cerkveniku in organistu. Vsake kvatre oglasi se tudi škofov eksekutor, ki pa seveda pobira le prostovoljne darove. Pozneje hodijo kar zaporedoma razni usmiljeni bratje, cerkveniki in kapucini, za njimi kup beračev, podpore potrebnih in nepotrebnih. Ti pobirajo jajca, maslo in razne druge užitne in neužitne stvari, med zadnje spada tudi denar. O božiču vzamejo posli dobro rejene pujske; če so pa pujski slabi, slečejo tudi voličku kožo. Tako živimo na kmetih leto za letom in, ko preteče 365 dni, je kmet le eno leto stareji. Tako valimo Sisifovo skalo s hriba v dolino in obratno iz doline v hrib. Marsikdo se pobriga za nas, večinoma pa le takrat, kadar se polnijo s trudom, potom in krvavimi žulji črvive in mojjave žitnice. Kadar pa išče pravice, tedaj ga pošiljajo od vrat do vrat, od številke do številke. Vsem je v zasmeh — zarobljeni kmet. — •'■ '^ J ; rt O'•f Leta 1848. je zasijala temna luč kmetske prostosti. Kmet je do tedaj plačeval le desetino s tem, da so mu jemali enkrat na leto deseti del pridelka. To je odračunil, potem pa je bil rešen skrbi za eno leto. In sedaj! Pero mi ne pripusti in tudi mogoče ni popisati, kako znajo razni kmetski izkoriščevalci izrabljati rahločutnost, potrpežljivost, gostoljubnost in — nevednost kmetovo. Odveč bi bilo o tem pisati, kajti rane, očite na bolni korenini, na kmetskem deblu, pričajo jasno o tem. Ni čudo toraj, da postane kmet pod težkimi nezasluženimi udarci top, brezčuten za dobro in slabo. Zatiranje in izkoriščevanje je rodilo nezaupnost, mržnjo in nevoščljivost. Brat ne zaupa bratu, sosed ne sosedu. Nikomur ne zaupa, ker se vsakega — boji. Četudi se mu približa prijatelj z resno voljo, da mu pomaga,, ravnotako temu ne zaupa, in ni čudo, saj tolikokrat >vaTan v svojih nadejali, kakor baš gorenjski kmet, njr*ir še-nikdo; To je tudi glavni vzrok, da dosedaj še ni posegel 'n^rešilnem čolnu, po samostalni organizacij'. Zahtevajte „Gorenjca" v gostilnah in kavarnah! Res je, da izkušajo navidezni kmetski prijatelji zedi-niti kmeta v zadružni organizaciji. S tem ga hočejo le dobiti v svojo oblast z namenom, da ostane neveden, in ga tem lažje zlorabljajo sebi v korist. Da bi ga pa učili, svarili in branili proti raznim, dan na dan hujšim navalom, lega nočejo in iz raznih ozirov tudi ne morejo storiti. in take kmetske »prijatelje, podpira tudi vlada, kmčtu na kvar. Namesto da bi vlada delala na to, da se kmet otrese uničujočih vplivov, da se navadi svobodno misliti, delati in spoznavati svoj tužni položaj, tira ga s podporami v zadružno organizacijo, kateri načelujejo v strankarskih bojih, razmer ne poznavajoči možje. — Namesto v prostost, pod težki jarem! Svet napreduje! Tudi naša dolžnost, sveta dolžnost je, da napredujemo. Ker nimamo od nikoder pričakovati pomoči, pomagajmo m sami. Združimo se! Začetek je sicer težak, toda trdna volja premaga tudi največje ovire. Gorenjski kmetje, ustanovimo »Gorenjsko kmetsko sveso.» _ V Kranju, dnu Ki. rožnika. Državni ibor je imel po binkoštnih počitnicah le par sej, v katerih pa so se čitale same interpelacije. Nobena točka dnevnega reda ni prišla na vrsto, ker so to za-branili Cehi s skrajno obstrukcijo, z razbijanjem in s piskanjem. Kakor je sedaj sklepati, se bližamo novim volitvam za državni zbor. Petstoletnico poljskega vseučilišča so proslavljali te dni v Krakovem. Slavnost je bila velikanska. Pri tej priliki je tudi ljubljanski župan, gospod Ivan Hribar, čestital krakovskemu županu. In kaj je s slovenskim vseučiliščem? To visi še vedno v zraku. Nemško mornarico pomnožiti, to je bila že od nekdaj vroča želja cesarja Viljema II. Te dni je zbornica sprejela dotični predlog s 158 proti 79 glasom v nekoliko predrugačeni obliki, kakor izprva. Komisija je namreč ~ PODLISTEK. Pomladna noč med žabarji. Konec. • Rezika, vzemi vrečo, midva bodeva že kaj vjela!» • Jutri jih bodemo pa spekli, kajne Tine!» • Jaz bom pojedel vse kosmate, kar jih bosta vidva nalovila,« pošali se Sirnik. Tine in Rezika sta zopet stikala in gledala po luži. Spremljevalci so potolaženi ostali zadaj, dasiravno so bili žalostni, ker bo Sirnik «vse kosmate pojedel». >Pst! Rezika, ali jo vidiš? Tale bo pa najina.* Nesreča je hotela, da je žabica slišala Tinetov preglasni »pst». Stegnila je dolge krake in se samozavestno mirno zakopala v mehko blato. Tam v ozadju culi so se pridušeni glasovi, od nekod glasan cmok, menda tudi nekak objem, toda videti ni bilo ničesar, saj je bila noč temna, zelo temna. Konečno ujame Tine vendar žabico, lepo, gladko, zeleno živalico. Samozavestno spusti jo v nastavljeno vrečo. morala dovoliti tfi>0 milijonov mark, kar je gotovo še vedno neznansko breme za davkoplačevalce. Nov gospodarski udarec je zadala Nemčija naši dižavi s tem, da se je te dni sprejelo v državnem zboru povišanje na naše, zlasti na češko plzensko pivo. Nekatere stranke so izvrstno pobijale ta predlog, češ, da bodo to najbolj občutili nižji in delavski sloji. A vse ni nič pomagalo, ker predlog je bil sprejet. Povišanje je proračunjeno na poldrugi milijon mark. Revolucija na Kitajskem se vedno širi. Ondotna vlada ne more ničesar storiti proti takoimenovanim • boksarjem*, ki se ustavljajo vsemu, kar je tujega in krščanskega, ker je domače vojaštvo stopilo na stran ustašev. Ti boksarji so pred kratkim zažgali američansko misijonsko hišo. Misijonarji so se sicer rešili, pač pa so boksarji živih sežgali 7o krščenih Kitajcev. V Pekingu so tolpe boksarjev na cesti napadli tajnika belgijskega poslaništva in ga preteple. Pomagali so menda celo kitajski vojaki: Ustaši so zažgali pred Pekingom hišo mednarodnega kluba. Te in še druge grozovitosti počenjajo boksarji. Vsled tega so nastopile kot krotiteljice evropske velesile, ki imajo svoje ladije v kitajskih pristaniščih. Tako je Rusija že poslala v Peking, glavno mesto cesarstva, 2000 kozakov, pripravljenih pa ima se 14.000 mož. Vse kaže, da se ondi prične resna državljanska vojna, kateri narede konec razne velesile. Morda bo s to tudi konec kitajskega cesarstva? Gospodarske stvari. dola v boju proti pijančevanju. Pred kratkim smo obljubili v našem listu, da se hočemo z brošuro pod gorenjim naslovom pečati nekoliko obširneje. Vedno pomanjkanje prostora nam je dosedaj onemogočilo izpolniti svojo obljubo. Vedno množeče se pritožbe o naraščajočem žganje-pitju dajo nam povod, da se danes pomudimo nekoliko pri tej brošurici, ki je razdeljena na trinajst poglavij. V prvih treh poglavjih se razpravlja o pomenu nevarnosti in o sredstvih, ki naj odvrnejo nevarnost pijančevanja. 7.c samo ta poglavja bi privedla razsodnega človeka do tega, da morajo vsi slojevi pričeti boj proti tej, naše Kmalu na to vjame drugo. Te ni tako natanko ogledoval kakor prvo, vendar je bil prepričan, da je žaba podobna žabi. Odda jo željno prič ikujoči družici v vrečo. Sreča mu ni bila več mila, nobene več ni vjel. Nesreča je hotela, da je stopila Rezika nehote v mrzlo vodo. Hudega ni bilo pri tem ničesar, samo čeveljček se je zmočil. V tem prihiti Sirnik in hoteč poskusiti svojo srečo, poprosi Tineta, da mu izroči svetilko. Tine vesel, da je rešen težavnega posla, da mu svetilko. — Treba je bilo tudi izzuti Reziki mokri čeveljček z nogavico vred. Sirnik, krokarski družbi znani lev, hoče, da njegov nastop kot žabji lovec tudi imponira. Ponosno stopa naprej, razume se, da je njegova družica prevzela tudi vrečo od Rezike. Kmalu zapazi drobni gobček sramežljive žabice, vendar se ta dva koraka oddaljena od brega, ne zmeni za svitlo luč in bliskajoče poglede junaškega leva. Sirnik se nagne i razprostrtimi prsti, da zagrabi dragoceni plen, toda, ponarejena shvovka in pretežki gornji del telesa spravita ga iz ravnotežja--čof, pade v vodo kakor je bil ljudstvo uničujoči razvadi. Kaj zanimivi so statistični podatki, ki so vpleteni tem izvajanjem. V četrtem poglavju je govor o boju šole proti alkoholizmu, v petem pa o nalogi šole v Avstriji. V šestem do devetem poglavju se kaj natančno razpravlja o učiteljslvu in kako stališče naj tisto zavzema v boju proti alkoholizmu. Ko bi se zavzelo naše učiteljstvo, in tu ne menimo samo posvetno, ampak tudi duhovsko, bodisi ljudskih, kakor višjih šol, z vso vnemo za stvar, koliko dobrega bi storilo v tej zadevi za naš narod. Zares zlate nauke najdejo tu razni vzgojitelji. V desetem in enajstem poglavju se obravnava o pouku učiteljskega naraščaja z ozimni na alkoholizem. V enajstem poglavju nahajamo *prav zanimive podatke o redilnosti raznih jedi in pijač, iz katerih je razvidno, da so milijoni, ki se potrošijo za pijače, denar, s katerim si kupuje naš narod le — propast. V dvanajstem poglavju je govor o boju proti alkoholizmu v ljudski šoli. To poglavje priporočamo zlasti vsem, ki se pečajo s šolstvom. Zadnje poglavje pa navaja šolskim oblastvom štiri, vsega uvaževanja vredne nasvete. Ko bi si jih poklicani faktorji le hoteli malo bolj natančno ogledati! Radi bi še bolj obširno govorili o brošuri, a prostor nam ne pripušča. Pravim prijateljem milega naroda jo pa prav toplo priporočamo, naj jo študirajo, ne samo prelistajo in naj jo tudi kolikor mogoče širijo med preprostim ljudstvom. Med nemškim ljudstvom je razširjenih vse polno takih spisov, pri nas pa — žganjaren. Boj proti alkoholu se jači v vseh naprednjaških državah. Najnovejša pridobitev antialkoholistov je odlok petrograjskega zdravstvenega društva, v katerem se izreka namera postaviti posebno komisijo, ki naj bi vplivala na rusko ministrstvo prosvete, da se ustanovijo na moskovski in petrograjski univerzi stolice profesorja, katerega predmet bi bil alkoholizem. Nadalje se hoče doseči, da bi se pri medicinski fakulteti ustanovil posebni oddelek, kjer bi se izpita val vpliv alkohola na človeški organizem. Cene govejega mesa so iznašale na Gorenjskem v minulem mesecu, in sicer povprečno kilogram: v Kranjski gori K 108, v Tržiču 1*04, v Kranju in v Radovljici dolg in širok. Do kože premočen zleze na suho — žabe pa le ni ujel. Luč je pustil v luži; kdo bi se tudi zmenil zanjo, prvo je, da se rešijo rojstva kosti in neplačana obleka iz mrzle kopeli. Vestno je varovala Anka med tem bogati plen, dobro hranjen v dobri vreči. Žabji lov je bil končan, in plen seveda ne preobilen. Nastala je ona usodna tema, ki tako dobrodejno upliva na razburjene živce. • Gospoda moja*, prične s klepetajočimi zobmi, do kože premočeni Sirnik. »Gospoda moja! pojdimo domov.* V tem se prepriča, da ga je vsa družba zapustila, le zvesta mu družica Anka stoji ne daleč proč. Njeni čemeren, sicer okrogli, obraz, v temi za polovico podaljšan, izražal je nekaj takega kakor znak, da z mokrim Sirnikom danes ne bo nobene zabave več. Jezno odhitita domov. Iz daljave se je culo prijetno, človeškemu glasu podobno, pridušeno cviljenje. Viri nam ne povedo, mogoče je pa le, da je ravno takrat po-strežljivi Tine izzuval potrpežljivi Reziki mokri čeveljček z nogavico vred. 1 K, na Jesenicah 96 vin., v Kamniku, Skorji Loki, Men-gišu, Krašnji 88 vin. Deželni odbor je dobil naročilo od deželnega zbora, da se pri nakupovanju bikov - plemenjakov iz deželnih sredstev ozira na domaČo prirejo ter kupuje v deželi take bike, ako so na razpolago v čistih pasmah in primerni kakovosti. Deželni odbor bo jeseni o priliki premovanja goved nakupoval sposobne bike po posebni komisiji, na kar že sedaj opozarjamo živinorejce, ki imajo čistokrvne sposobne bike v reji. Iz pisarne trgovinske in obrtne zbornice se nam poroča: G. kr. trgovinsko ministrstvo poroča trgovinski in obrtni zbornici, da se bode vršila pri poštnem in brzojavnem odseku v Belem gradu dne 21. rožnika 1.1. ponudbena licitacija za dobavo žice iz silicium-bronza, porcelanastih izolatorjev, železnih nosilcev za izolatorje, žgane žice. Vsaka ponudba mora imeti nadpis «ponudba za dobavo žice, porcelanastih izolatorjev in železnih nosilcev za stavbeno ministrstvo* ln mora tudi imeti kolek za 10 dinarjev. Varščina iznaša 20 odstotkov. Vzorci so vsak dan na vpogled v omenjenem odseku. — Istega dne se bode tudi vršila pri tistem odseku ponudbena licitacija za dobavo krivih železnih nosilcev za izolatorje, porcelanastih izolatorjev in železne žice. Kar velja za prej omenjeni ponudbeni razpis, velja tudi za ta razpis. Dopisi. Is Kranja. (Surovo s t.) Minulo nedeljo je priredil gosp. Janko Zirovnik, nadučitelj šentvidski, s svojim pevskim zborom izlet v Kranj. Skupno so obedovali v Mavrjevi gostilni, po kosilu je pa šel gospod nadučitelj s pevci še na obisk k svojim sorodnikom v gostilno Kummrovo. Ker je bil odhod določen že na drugo uro, so se pevci po-mudili na gostilniškem vrtu prav kratek čas in zapeli tam le nekaj mičnih mešanih zborov, to pa — kar izrecno povdarjamo — lepo ubrano in umetniški dovršeno. Ko je ob 7,2. uri pozvonilo h krščanskemu nauku, so dodali še eno pesmico in potem so odšli. Med tem, ko so peli to zadnjo pesem, je prišel cerkvenik (bržkone poslan po kapelanu Renierju) opozorit gostilničarko, da se bo pričela božja služba, in da nasproti v župnišču umira dekan gospod Polagoma zbero se razen dveh vsi že znani žabarji na prvotnem zbirališču in veselo krožil je zopet kozarček s ponarejeno slivovko. Nesreča je hotela, da je bila žabja vreča nekoliko, sicer prav malo raztrgana. To priliko porabila je premetena, ujeta žabica. Tiho se je splazila vun, v zlato prostost. • Sirnik sedaj boš pa kosmate snedel!* Urno seže Anka v vrečo in privleče iz nje lepo rejeno, a ne gladko, temveč popolnoma grapovo — krastačo. Žaba je namreč ušla, ostala je vreči le trebušna krastača, ker se ni mogla preriti skozi ozko luknjico. Gotovo je, da Sirnik ni jedel te živali niti kosmate, niti pečene. Med tem je postopač Činov Joža prinesel novico, da stojita tam v Težko vi šupi dva, da pa ne ve, kdo sta, ker jima ni posvetil pod nos. Glavač in Rezika tisti večer nista prišla več v krokarsko družbo, in nikdo se ni temu čudil. Žabji lov je bil končan, seveda ne uspešno, a častno, v petek pa so se gostili naši žabarji mesto z žabami z mačkom, prežganko in običajnim, za postne dni naj-prikladnejšim maslenim ričetom. Mežnuree, ki pa je bil 2e dopoldne brezzavesten. Opozarjamo, da je od Kummrove gostilne do župnišča kakih 60 metrov (vmes pa se velik vit in visoka zidova), da je cerkev le bolj oddaljena, da so pevci itak imeli namen ob dveh odriniti, in da niti vedeli niso, kaj se godi v župniku. Tedaj niti misliti niso mogli na to, da bi sploh koga mogli moliti s svojim petjem. Vsak takšen namen je bil že a priori izključen. Mislil bi torej vsakdo, da ga pač ni človeka na svetu, ki bi se mogel «zgražati» nad to nedolžno zabavo. Drugače naš kapelah gospod Janez Renier. Ko je DO drugi Url stopil na priž-nico, so mu kapale najpoprej raz lice solze, potem je pa začel divjati in biti s pestjo ob lečo, zabavljal je na gostilničarja, ki trpi pelje v gostilni, in rohnel je nad policijo, ki pripušča tak • škandal». Privoščil si je pevce in jih obkladal s psovkami, kakršen se čujejo le redkokdaj v najrazupilejših beznicah. Dejal je, da je čul tudi ženske glasove, da so vmes tudi pevke, ki so prej pele na kranjskem kom, imenoval je pevke spake in — •kuzle»'...! Cenjene čitatelje prosimo oprdScenja, da smo sploh ponatisnili ta barabski izraz. Kar je dostojnih ljudi v mestu, je bilo ogorčenih vsled teh surovosti, da, še celo stare ženice so zmajevale z glavami, se tem je bilo kapelanovo zabavljanje prehud poper. Sicer se je gospod kapela!) koncem propovedi opravičeval in se izgovarjal na svojo razburjenost, a takih psovk olikan človek ne bo rabil nikdar, četudi je še tako razburjen, najmanj pa — V cerkvi. Sedaj se Renier neki izgovarja, da je bil radi tega tako razdražen, ker je smatral, da so pele v dotični gostilni prejšnje cerkvene pevke, ki so hotele s tem petjem umirajočemu dekanu - nagajiti! To sumničenje je, če mogoče še surovejše, kakor ona famozna pridiga. Ali ima Renier le najmanjši vzrok očitati dotičnim gospodičnam kaj tako skrajno podlega? Radi tega, ker ne preskrbljujejo več cerkvenega petja, se niso nikdar sporekle s pokojnim dekanom. Res, s tem opravičevanjem postavil je kapelan uprav krono svojemu natolcevanju. Nemec bi rekel: «Wie der Schelm ist, so denkt er von anderen.» Novičar. Na Gorenjske iu. Umrl je v ponedeljek zjutraj dekan in mestni župnik kranjski, gospodi Anton Možnaroe, vsled bolezni na obislih. Pokojnik je bil rojen dne 18. rožnika leta 18;k). na Breznici, duhovnik je postal 22. malega srpana 18;V>. Malo pozneje ga je bil škof poslal na Dunaj v Avguštinej, odkoder pa se je radi holchnnsti kmalu vrnil v škofijo ter bil imenovan za kapelami v Kranju, kjer je preživel kot kapelan, župni upravitelj, župnik iu dekan ves čas svojega duhovniškega življenja. Povodom petdesetletnice cesarjevega vladanja je bil odlikovan s Fran-Josipovim viteškim redom. Pogreb je bil minulo sredo ob velikanski udeležbi iz vseh slojev prebivalstva. Naj v miru počiva! Procesija sv. rešnjega telesa se je minuli četrtek izvršila po običajnem redu. Vreme je bilo kaj ugodno. Godba tukajšnjega gasilnega društva je zopet prav marljivo svirala in pokazala vnovič, da lepo napreduje. — Jutri v nedeljo pa se vrši procesija na Prhnskovem. O sokolski slavnosti v Kranju smo nadalje izvedeli, da bode krasna nova društvena zastava, katero izdeluje c. kr. obrtna strokovna šola v Ljubljani, dogotovljena v kratkem. Izza kulis se nam poroča, da pripravljajo tej zastavi p. n. dame kranjskega mesta krasen trak in da so izdelovanje tistega izročile velespretnim rokam gospe Valenčičeve. Društva, katera se mislijo udeležiti slavnosti z zastavo, naj se pravočasno prijavijo pristojnim oblastvom, da nc bo zaprek. Do danes se je prijavilo že dokaj društev, nekaj jih pa gotovo sledi prihodnji teden. Imena prijavljenih društev objavimo v prihodnji števiiki. Gospod Franc Omersa star., tukajšnji meščan in veletržec, je zastopal Gorenjsko na Trebevičevi slavnosti v Sarajevu. Na povratku spomnil se je tudi naše dične družbe sv. talila in Metoda. Hrvatski «Novi List» z dne 9. t. m. piše kaj laskavo o njem: «Za družbu sv. Cirila i Metoda je odposlao g. Josip Račič, vcleposjednik naSušaku, neposredno na upravu družbe sv. Cirila i Metoda, iznos od 16 K, što ih je skupilo rodoljubivo stolno družtvo na parobrodu «Croatia», prilikom povratka naših zastupnika sa slave «Trebeviča» iz Sarajeva, a povodom oduševljene zdravice, što na ju je k i cenim i z an osnim riečima i napio našoj občoj sloz*i i ujedinjenju naš brat Slove nac g. Fran j o Omersa iz Kranja. —Pronik-nuti uvjerenjem, da je ova zdravica našega slovenskoga brata čisti odjek naših vlastitih želja i osječaja, mi i ovom prilikom izrazujerno živu nadu, da če se skoro, i sigurno, na srečo našega jednokrvnoga naroda, a na korist ciele monarchije, vstvariti ova uzvišena zamisao, pa i to ime kličemo bratu Omersa: «Živio nam ljubezni brate i druže u borbi za naše obče ujedinjenje!» Učiteljstvo štirirazredne deške, štirirazredne dekliške ljudske šole v Kranju in dvorazredne ljudske šole na Prhnskovem darovalo je namesto venca na krsto svojemu mnogoletnemu krajnemu šolskemu nadzorniku, dekanu Antonu Mežnarcu učiteljskemu konviktu v Ljubljani K 12\r>0 in družbi sv. Cirila in Metoda K 12*50. Gasilni dom v Vogljah so te dni spravili pod streho. Blagoslovljenje tistega se vrši, ako Ko" bo posebnih l ovir, meseca velikega srpana; Pogorelo je dne 9. t. m. ob desetih dopoldne gospodarsko poslopje po domače «pri Zidanšku» v Kaplji- ! vasi, občina Komenda. V Trbojah pri Kranju je bila vtorek sodna komisija, ki je dala izkopati pred nekaj dnevi umrlega otroka. Sumi se, da je tega otroka umorila lastna mati. V Tržič je te dni potovalo več častnikov generalnega štaba. Vsem gospodom je ta trg zelo ugajal in izrazili so se jako pohvalno o njem, o izredni gostoljubnosti Tržičanov in o dobri in ceni postrežbi v ondotnih hotelih. Prešernova slavnost gasilcev v Vrbi vrši se jutri v nedeljo, dne 17. t. m. Ako bode vreme ugodno, bo ta veselica gotovo izmed najlepših, kar so jih gasilci še kdaj priredili v radovljiškem okraju. Najbolj zanima vsakoga, da so gasilci prvi pokazali drugim društvom vir novih dohodkov za Prešernov spomenik. Pričakovati je tUdI, da druga drušva na Kranjskem pridejo tekom leta v rajskolepo okolico zajemat na domačih klasičnih tleh novega bodrila in navdušenja za lepo in dobro narodno stvar. Pri gasilski slavnosti v prid Prešernovega spomenika sodelovala bodo, kolikor nam je doslej znano, sledeča gasilna društva iz radovljiškega okraja: Brcznica, Begunje (s pevskim zborom), Mošnje, Bled (s pevskim zbrom), Kanina gorica, Bohinjska Bela in Rateče. Za to slavnost je sestavljen naslednji spored: 1. zbirališče na postaji Žirovnica ob treh popoldne: 2. odhod k rojstnemu domu v Vrbi; veselica na vrtu gospoda Jegliča na Selu. Vstopnina k veselici 60 vin. ObČinBke volitve na Bledu so izpadle za narodno-napredno stranko kaj ugodno. Zmagali so v torek na celi črti. Danes se vrše občinske volitve za občino Ribno. Obrtna nadaljevalna šola v Škof j i Loki je zaključila šolsko leto 1899/1900. Šola obstoji iz treh oddelkov, namreč iz pripravljalnega tečaja (¿30 učencev), iz prvega (20 učencev), in iz drugega (8 učencev) razreda. Kopališče v Kranju. Tekom prihodnjih dni se otvori novo javno mestno kopališče, ki je zgrajeno «v Dolu* na prostoru, ki ga je gospod Fock radovoljno v to svrho prepustil. Kopališče ima po stopnicah v Dol in po novo zgrajeni poti prav pripraven dohod in je ugodno urejeno, ker ima posebne oddelke za gospode in za dame. S to napravo, za katero se je že mnogo let delovalo zaman, ugodilo se je sedaj pač nujni potrebi in je le želeti, da se je p. n. občinstvo pridno poslužuje, da se prepriča, kako dobrodejno vpliva kopel na zdravje. Za kopanje v tem kopališču so določene cene, kakršne so v današnjem inseratu. Velik požar. V četrtek; na sv. rešnjega telesa dan okoli enajstih dopoldne je začelo goreti v vasi Drulovk pri Kranju. Pogorelo je deset gospodarskih poslopij, nekaj celo do tal. Zgorelo je tudi par prašičev in dva telička. Enemu prašiču odžgani sta bili zadnji nogi, drugemu rilec. Enemu posestniku je zgorelo gotovine (»00 K in hranilnična knjižica, drugim posestnikom pa skoro vse gospodarsko orodje. Cerkvena streha je razpadla, ravnotnko streha in tramovi v zvoniku, vsled česar sla padla zvonova na oboke. Posestniki in cerkev so bili zavarovani za manjše svote. Skoda iznaša okrog 80.000 K. Goreti je začelo, po domače «pri Cajnarju* kjer je menda zažgala imenovanega triletna deklica. Gasilna društva iz Kranja, Šenčurja iu Vogljan so bila na licu mesta, toda vsled hudega vetra niso mogli gorečih poslopij nič veti rešiti; vendar so imeli gasilci mnogo opraviti; jako delavni pa so bili dijaki iz Kranja, katere je prinesla radovednost tja. Ti so rešili mnogo pohišnega orodja iz gorečih hiš. Drugi promenadni koncert, ki bi se imel vršiti jutri v nedeljo, je preložen za teden dni, ker bo godba gasilnega društva v Kranju svirala pri procesiji na Prhnskovem iu ker tja odide itak veliko Kranjcev. Električno gledališče gospoda V. Kautskega je pričelo- minuli torek s predstavami. Po vsej pravici smemo trdili, da gre vsak obiskovalec tega izbornega gledišča popolnoma zadovoljen domov. Zlasti kraljica z golobi in čudovito ukročenim psom, ki nese goloba navzgor po stoječi lestvi, se obrne in ga nese zor navzdol, ne da bi golob odfrčal. Sploh so vse točke jaito lepe in nikdo naj ne zamudi posetiti to gledališče, ker ostane le samo še čez nedeljo tukaj. Jutri v nedeljo bodeta dve predstavi: popoldne velika ljudska predstava za občinstvo iz okolice ob znižanih cenah, zvečer pa odhodna predstava. Za pogorelce v Drulovku je priredil gospod Kautsky, ravnatelj električnega gledališča včeraj predstavo, tiskarna v Kranju pa je brezplačno natisnila v to svrho vabila. Kranjci so priskočili z večjimi in manjšimi zneski v pomoč, in res predstava je doneski K 8.,Vf>0, katera svota seje oddala za nesrečne pogorelce v Drulovku. V selški dolini se potegujejo nekateri napredni možje za ustanovitev nove šole na Bukovci. To je popolnoma prav. Odpustiti pa ni možno onim, ki se temu protivijo, prav kakor da bi živeli pred petdesetimi leti. Naj bi se slepcem odprle oči, da bi videli krvavo potrebo šole na Bukovci. V Stari Loki se snuje novo gasilno društvo. Ustanovno zborovaje bo jutri v nedeljo v gostilni gospe Marije Jelovčanove. Oporoka kranjskega dekana. Pokojni dekan gospod Anton Mežnarec je imenoval v svoji oporoki tukajšnjo glavno cerkev kot glavnega dediča. Za dijaško ustanovo je volil znesek 4000 K. Knjige iz njegove knjižnice naj se podarijo ljudski šoli in gimnaziji v Kranju, deloma pa semenišču v Ljubljani. V Bohinjski Bistrici ji; bil te dni izvoljen županom gospod Jakob Preželj iz Bistrice. Nov poštni urad se je otvoril v Rečici, politični okraj Radovljica. Dvakrat na dan bo hodil sel, ki bo I prenašal pisma med Bledom in Zgornjimi Gorjami. Na licu mesta umrl je 74 letni posestnik Blaž Bernard z Bohinjske Bele, ko je skočil z voza in opravil svojo naravno potrebo. Zadela ga je menda kap. Križem avetn. Dr. Kajetan Bulat, jeden najuglednejših jugoslovanskih politikov je minulo soboto zvečer umrl na Dunaju. Leta 1877. je bil i/voljen deželnim poslancem v dalmatinski deželni zbor, leta 1870. pa v državni zbor. Po i smrti kneza Vojnoviča je postal dr. Bulat tudi deželni glavar dalmatinski. Pokojnik je imel pri *vsem svojem delovanju pred očmi gospodarsko in kulturno povzdigo Dalmacije ter bil za zjedinjenje s trojedino kraljevino. Delal je vedno modro in prevdarno, vedno vpoštevaje razmere, vedno uvažujoč, da ni možno preriti z glavo skoz zid in da se resnični uspehi dosežejo le korak za korakom. V državnem zboru je bil Bulat vedno zvest zaveznik slovenskih poslancev. Blagemu možu bodi žemljica lahka! Poljaki v Nemčiji. Dne 24. m. m. so zborovale poljske matere iz vseh stanov na Poznanjskem, kako bi se njih otroci poučevali v materinem jeziku. Sklenile so odposlati pruskemu deželnemu zboru prošnjo, v kateri zahtevajo, da se poučuje veronauk po vseh šolah v materinem jeziku, narodnost otrok naj ne določajo rektorji in učitelji, temveč stariši; na dekliških šolah naj se poljski pouk, ki seje pred kratkim odpravil, zopet vpelje; konečno se naprosi vlada, da odpravi svojo prepoved brezplačnega pouka v poljskem jeziku za otroke in odraslle. Najnovejše vesti. Ljubljana 10. rožnika. Odgovorni urednik K; upravni odborniki; l*'r. Doienz 5 K, Peter Mnyr 5 K. C. Pire 4 K, Ferd. Polak i? K. K. Puppo K) K. Iv. Rakove 2 K, i'V. Sajovitz 2 K in K. Š;ivnik 10 K; daljo so iz iste (D 11:1111011:1 darovali Se gospodje in dame: K. Flnrian 6 K, jmnn. ravni*telj Httbad 4 K. Kranja Keržio 'A K, Marija K« rži<" 2 K, prof. dr. Konin 1 K, A. L. :i K. J. J,. 1 K. dekan Iv. LavrenM 1<> K. nadučitelj Luznar 1 K. Anton Mnjiliô 1 !». Marija Man-m'-io fi K, prof, Masen 2 K. Mavr Mnyr 4 K. prof. Novak 2 K. prof. dri IVrno 4 K. soilni adjunkt Peterlin 2 K. prof. Peterlin 2 K. K. Puppo 10 K. prof. dr. Rifedl 2 K, dr. Ed. šavnik ({ K, loipejan skorjam- .'5 K, dr. V. štompihar 2 K, prof. Širilo! 1 K, kapelan Štrukelj 4 K, hran. tajnik Valenfic" 1 K in nadzornik Žumcr 12 K Unej skupaj 149 K. _' Tedenski sejem v Kranju dne 11. t. m. Prignalo seje 124 glav goveje živine, ô telet, 2;>(.l prašičev, 2 ovci. 50 kg stane, in sicer: pšenice K 8*—, prosa K 7#2r>, ovsa K Ce—, rži K 7'2r>, ajde K 9"f)0, ječmena K T^ô, fižola K 18'— , krompirja K 8*50. Semena: čista grahora K '.)•—. KOLO še v dobrem stanu, kakor tudi šivalni stroj se i/, proste roke skupno ali posanuv.no proda. Cena 100 gld. Kje? so iz\o v upiavništvii «{3orenjca». 1811 1 1 I I i "i 1 i i 1 A i i M 1 1 i I p i i m i i v v v Kranju /a kopanje v ti-m kopališču so določene naslednji; cene: Za gospode: lfl8 1 a) za eno kopel......10 vin. dijaki plačajo po . . . . (» h) za uporabo kabine posebej . 20 * e) /a sezonsko karto 7. uporabo kabine brez perila . u K e) za uporabo perila, in sicer /a hlače.....4 » ZS rjuho.....0 » /a dame, /a kalere sle poslavljeni dve od glavne kopeli ločeni kabini a) za eno osebo ...... 80 vin. h) ako uporabljajo kabino tri ali več oseb, plača vsaka po . 10 » JfatanČrjeJt določbe objavlja posebni kopališčni rod. Loterijska srečka dne !'. rožnika t. 1. Gradec: 80 f>l X 58 41 Hiša št. 36 z zraven pripadajočim vrtom v Kranju (Savsko predmestje) so.."prostovoljno proda. Hiva stoji On Savi in jn prinripravna z:i usnjarsko ali kako drugo obrt. — Vefi pove lastnica Marija,Pollak. 131 1 Več dijakov sprejme v stanovanje s hrano (lakorekoč z vsem 186 1 preskrbljeno) V. Omersa, Kranj. "v Zimo za modroce najboljšega izdelka, po dogovorjenih conah razpošilja Valentin Benedik, trgovec z žimo in siti v Stražišču, pošla Kranj. — Naročila se izvršujejo točno. 188—1 Slavnemu občinstvu so priporoča za obilen obisk gostilna 187—1 „pri krorçi". Električno gledališče V. Kautsky v areni na Punjjradu v Kranju. Jutri nedeljo, 17. rožnika t. 1. dve zadnji predstavi in sicer popoldne ob štirih veliko ljudsko predstavo za p. 11.občinstvo iz okolice ob znižanih cenah zvečer ob poldevetih pa velika odhodna predstava ob poznatih cenah. K mnogobrojni udeležbi so priporoča 184 V. Kautsky, ravnatelj. L>ep° kolo (UJaffcoracI) $c dobro obreir)jeo©J« P° cc^' Odprodaj. Ve? so izve v uprnvni-'lvn «(!oronjoa». 127—2 Za -~ ijubljani se priporočajo naslednje tvrdke: J ..... , ■ m- f ■ * ' KLOBUKE najnovejši fagone priporoča po nizki ceni 57—14 J. S. BENEDIKT na Starem trgu. Trgovina Jjp * * z železnino LJUBLJANA VVolfove ulice št. 8 LJUBLJANA Jfc »1 111 C*r* S t) i t i J^i i t* t X t ' ' • ' ■ '• '' r- £» .»1 K p priporoma svojo zalogo 99—8 $ raznovrstnega železnega blaga, kuhinjske S posode, hišnega, poljskega in raznovrst- jj 8 nega rokodelskega orodja, pozlačenih )+ 4< grobnih k r i ž e v in vsakovrstne ž e 1 e z n i n e. & $ Oene nizke. — Postrežba točna. >* Šivalni stroji # ^ in kolesa« Tovarniška zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa. Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. (53-14 Pri nakupovanju csuknenega in manufakturnega blaga se opozarja na tvrdko 58—14 MUGO IHL Špitalske ulice štev. 4 1 Velika zaloga s akne ni h ostankov. T Najboljše vrste kolesa! tu- in inozemskih tovarn IV. PUCHA Monarch, Nauman, Peugeot francoska kolesa od 150—230 gld. prve vrste priporoča 60—14 tvrdka A. Putrich V zalogi imam vedno 400—500 koles, katere prodajam po najnižjih cenah. rt § C £ fcc I g* .L | Pravo plzensko pivo iz zadružne pivovarne vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 59—14 v zalogi Ivana Gorupa. Telefon št. 90. FILIP FAJDIGA Zalaga in lastna izdelovalidea sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko 61—14 zalogo sobne oprave vsake vrste garnjtur i. t. d. Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les. MODROOE na peresih (Federmatratze), stole in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih eenah. — V Kranju se dobivalo stoli pri o. I. Aizeljct »a »lavnem trsu. m I M I 1 1 1 1 I m i HM DlMMllJiM^ Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je „pri avstrijskem cesarju" v novozgrajeni hiši otvoril hotel. 62—14 Priporočani slavnemu občinstvu prijazne sobe za prenočišča. Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo pristna dolenjska, istrska in štajerska vina. Za dobro postrežbo se jamči. Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. - Največji tovarniška zalega sukna J.Grobelnik Ljubljana, Mestni trg 20 pri|>oroč4i svojo veliko zalogo vseli vrst 77 — 13 suknonegn blaga jagemdnrfckib, brnskih in angleških štofov, vsake vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega manufakturnega bi«ga hlačevine in vse k oblekam potrebne oprave. — Velika zaloga volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev. K roj areni, ki »tržijo mnogo blaga, posebno znižane cene. Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja na tahtevanje. IVAN KORDIK trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana, PreSernove (Slonov e) ulice st. 10-14 priporoča svojo veliko zalogo nn drobno in na debelo jedilnih in kuhinjskih potrebščin iz alpake in alpake-srebra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine); 1 Minit žlir, navadnih gld. 4-40, t.-/kili gld. .V.10 1 . | 7.a kavo , 2-20, , „ 2-00 1 a nožev ali vilic H 6-—. Jediiu velika žlica za mleko gld. — •«<>, /a juho gld. 2- — Noži in vilice z roženim, korenini ali trdo-lesenim ročajem ; 1> parov navadnih od gld. 1-80 do gld. 3"— li . boljAih ,, , 3-50 , , 7-.10 Svečniki iz tipajte visoki 21 24__26«/, cm 84-12 gld. 2- 8*80 2-tiO Domača trgovina. v Cešnik & Milavec Ljubljana, Špitalske (Lingarjeve) ulice se priporočata pri nakupovanju pomladanskega in letnega blaga za obleke za ženske in moške po najnižji ceni. 86—12 Vzorci po pošti na razpolago. R. LANG, LJubljana (KolizeJ) a JL i < a tovarna za modrece na peresa in posteljno opravo, zaloga pohištva, priporoča vsake vrste modrocev, posteljne ulooe, zrcal, podob, otroCjih vozitkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in sodno opravo 76 »18 po najnižjih cenah. Ceniki s 300 podobami poslj« zastonj in poštnine prosto. Prodaj« tndi na obroke. Bazpoiujanje kuno. G.TOnnies, Ljubljana tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste stroje za siamoreznice in žage. 81—13 Prevzame in izvršuje stav-binska in tesarska dela. -pripotoca *A>ojo t>«fvfio ana toa 18 82—13 &afoao y>ti¿¿ti{v in i&deianifv tocnifi det in -usa v to >t*o-fto »pa9aj-o¿a d« (a. «?i«j«mam -vscifiovtitna 4$eía, Hfíata ivv din {tía ta točna dcla (•mcmogtame-). deía se ¿¿wjwjejo točno ivv po niafiifi cenah. — Zunanja natocvfa toe no. Alojzij ¥©šij 74~13 izdelovalec vsakovrstnih predanih peči iz glinastih snovi. Velika zaloga peči za notranjo ali zunanjo kurjavo najmočnejših vsakovrstnih barv: rujave, modre, sive, rumene, bele, zelene i. t. d., belo in modro posodo za štedilna ognjišča. Lastna izdelovalnica: Ljubljana, Opekarska cesta št. 9 (veliki stradon). I Adolf Hauptmann ¡ 75-13 * tovarna Mi s S \r Ljizbljs.ni. ■>■■>>> Ilnstrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. v taktični velikosti in nahovovti ima po ni&ki ceni vedno v z>afo&i spedilkz c. lit. prvo. y\*i>ne s>e(mn'vce, S^uvt^ana, divna-pha eesta »t. iS. Pri novi tovarni J.Schumi &Comp., Ljubljana. Največja zaloga 102—8 modnega, manufakturnega, platnenega, vol-natega blaga in perila. Vedno novosti v suknji in modnem blagu za dame. !! Cene brez konkurence!!!S! Najrazličnejši ostanki za polovico cene. "Ml Radi prevelike spremembe v blagi, se zbirke vzorcev ne izdajejo, temveč na zahtevanje samo odrezki. Glavna trgovina: LJUBLJANA, Dunajska cesta 6 Filijalke: Ljubljana, Petrovo nabrežje 2 in v KKANJU. ofe To Jo Jo 1© 1© lo lo lo lo 1© lo lo Važno za kmetijstvo! Doktor Trnkdczy-a rodiloa In hranilna Stupa za * prašiče. * Redilni in krmilni prašek. Varstveno in dietetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi tvorbi mesa in tolšče. Jako blagodejno vpliva na prebavne organe. Varstvena znamka. Zahvalna in priporočilna pisma i. t. d. od mnogih poljedelcev potrjujejo dobroto tega sredstva, katero bi ne smelo manjkati pri nobeni kmetiji. Zavojček 50 vin., pet zavojčkov samo 2 K. Spričevala. Gospod pl. Trnk6czy v Ljubljani! Najlepša hvala za redilni prašek, tisti je dobro služil. Vaš hvaležni JOSIP 2NIDARŠIC. G rad 1 i ku ti (Primorje), dne 12. junija 189(5. Lekarna Trnkoczv v Ljubljani! Hvala Vam, da ste mi tako brzo poslali prašek za prašiče, ki je imel dober uspeh. Pošljite mi še 5 zamotkov redilnega praška in steklenico tinkture za kurja očesa. Teršič-Vransko (Štajersko), dne lO.januvartja 1897. S spoštovanjem __ IVAN PIKL. Pozor, kmetovalci I Po razpisu visoke deželne vlade se sme ta prašek v yseh prodajalnah prodajati, toraj ga tudi zahtevajte na deželi pri Vaših trgovcih i. t. d. Ce ga pri Vas ne dobite, potem pišite pod naslovom: 83—11 z dopisnico za 5 vinarjev ga dobite takoj po pošti. KAROL FL0RL\N trtevina s knjigami, galanterijskim blagom, niizlkalijimi in godbenim orodjem W v Kranju, glavni trg priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih In drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetn/c (vlzltnlo) In galanterijskega blaga. Tudi sem preskrbel veliko zalogo godbe nega orodja In strun in prodajam vse po najnižji ceni. 14—29 Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri Šolskih jmjigah deset odstotkov popusta. »testna hranilnica v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rcntncga davka katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog: 2,092.836 kron 90 vinarjev. Stanje hipotečnih posojil 1,462.619 kron 11 vinarjev. 35—19 priporočilo. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da se dobiv.ijo v gostilni „pri Fidru" na polju vsakovrstna izborna vina kakor tudi gorka in mrzla jedila. Posebno se priporočam gospodom izletnikom, ker imam velike, na novo sezidano gostilniške prostore s krasnim razgledom. Zahvaljujem se za dosedanji obisk in se priporočam zanaprej 120-5 z velespoštovanjem RAJ KO POTUČEK, gostilničar. Dobro znana, že čez 80 let obstoječa stara gostilna „pri Tišlerju" Kolodvorske ulice št. 26 gredoč od kolodvori proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, VM po jako nizki ceni. Zahvaljuje se •lavnemu občinstvu za iiinogohmjni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti meRnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 118—8 Leopold Blumauer, posestnik in gostilničar, (Vellacher Sauerbrunnen) pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K 50 vin. Otroški vozički, košarice, galanterijsko in špecerijsko blago prej SPRACHER urar v Kranju, zraven lekarne priporoča svojo največjo 129—3 zalogo ur, zlatnine, srebrn ine, kina-srebra In optičnega blaga Blago najboljše, cene nižje kakor povsod. Srebrna cilinder-remontoir za moške od gld. 480 naprej, ista za ženske od gld. 490 naprej. — Srebrna verižiea od gld. 1" naprej. Ravnokar izdani najnovejši cenik brezplačno in poštnine prosto. 1 LJUBLJANA na,Starem trgu štev. 1. Prva in najstarejša 73—13 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatil niče, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. na dunaphi coli v S%rivtjLatol =??^=^^=h*>^^ -ptipotoia sfavnciu" o&čin*tvn *vojo -ptwo -iti.-itaj-vecjo »atoao vse-n ">tot cj atatitczij ^fi ccj a, MOZsivn&eKo^i ecj a, misionsftcaa in vit-fteme^a $>taaa \vl iatac na ?cGifo in &OVHO. Srn-na-nja natoč-vfa točno. — (2cne- nizke. 72—13 po najnižjih cenah. 95—it Sedlar J. BAN v Ljubljani se priporoča častitemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje natančno po naročilih. Zunanja naročila točno. — Cene nizke. N&prOdaj imam dva napol pokrita, jako elegantna dunajska brek-voza, dva hrom in dve odprti kočiji. 105—8 Karola Kavšeka nasl. y SCHNEIDER & VEROVSEK trgovina z železnino na debelo in na drobno Ljubljana, dunajska cesta št. 18 priporoča svojo veliko zalogo Lanzovih poljedelskih strojev, rnlatiUuceJ slainiiieznice, gepeljne, čistilnice (trijerje), stroje za zijati, kositi in žetir železne plilge, katerih ni treba držati. — Vedno čez 200 strojev v zalogi, katere si lahko vsak ogleda. 107—7 Traverze, železniške šine, cement, železo, jeklo, okove, za vrata in okna, štedilnike, peči in kuhinjsko opravo, cevi in trombe za vodovode, raznovrstno orodje za mizarje, kovače i. t. d., nagrobne križe. ' .......... 11 Cene izvanredno niakell-——»—«— • Izdaja in zalaga konsorcij « Gorenjca* Odgovorni urednik G a š per Eržen. Tiska tiskarna v Kranju.