♦ GOSPODARSTVO POGANJA TUJE POVPRAŠEVANJE Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ RAVNI CEN STORITEV V SLOVENIJI IN BELGIJI Marjeta Zorin, Jani Bekö ♦ STATISTIČNA PRILOGA tO % 0 DD CD CD ŠT. 424 APRIL 2 010 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 424 Ljubljana, april 2010 UREDNIŠKI ODBOR: Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Università di Torino, Italija; France Križanič, Ministrstvo za finance, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2010 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 600 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk, Rogač RMV, d.o.o. KAZALO 5 GOSPODARSTVO POGANJA TUJE POVPRAŠEVANJE 6 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Gospodarstvo zares poganja le tuje povpraševanje 9 2. Padec izvoza v nečlanice EU 10 3. Gospodarska klima malenkost toplejša 11 4. Industrijska produkcija višja 12 5. Gradbeništvo še naprej v hudi krizi 13 6. Neugodna gibanja na trgu dela se počasi umirjajo 14 7. Ali so se cene začele premikati? 15 8. Manjše povprečno število plačanih ur zmanjšuje povprečne plače 17 9. Dohodnina in davek na dobiček ostajata še naprej najšibkejši davčni obliki 17 10. Krediti malo hitreje navzgor 18 11. Neto zunanji dolg že presega 30 % BDP 19 RAVNI CEN STORITEV V SLOVENIJI IN BELGIJI 22 Marjeta Zorin, Jani Beko 1. Uvod 24 2. Pregled izbranih gospodarskih indikatorjev 25 3. Primerjava ravni cen storitev med Slovenijo in Belgijo 28 4. Sklep 39 STATISTIČNA PRILOGA 42 GOSPODARSTVO POGANJA TUJE POVPRAŠEVANJE Domače povpraševanje ostaja šibko, kar veljaposebno za investicije, a tudi za trošenje države in prebivalstva. Oživljanje gospodarstva vsaj zaenkrat omogoča krepko tuje povpraševanje. Tudi pričakovanja so podobna, krepka za tuje in šibka za domače povpraševanje. Za februar sta značilna zmerno povečanje trgovanja z EU in padec izvoza v nečlanice EU, kjer je padec aktivnosti zamujal, a je bil še večji kot v EU. Presežka v trgovanju z nečlanicami EU skoraj ni, primanjkljaj z EU pa je še nižji, kot je bil v začetku lanskega leta. Gospodarska klima je bila marca predvsem zaradi zvišanja zaupanja v predelovalnih dejavnostih in trgovini na drobno malenkost boljša, v aprilu pa se je še popravila. Pesimizem v gradbeništvu se še poglablja. Splošni gospodarski optimizem se krepi tudi v EU. 6 Po januarskem padcu se je industrijska produkcija februarja popravila predvsem zaradi popuščanja krize v predelovalnih dejavnostih. Precej podobno je stanje v EU27. Gradbeništvo ostaja v hudi krizi, ki ji ni videti konca. Število turističnih prenočitev se po začasnih podatkih povečuje, predvsem po zaslugi domačih gostov. Nekoliko so se okrepile tudi prometne dejavnosti. Gospodarska kriza še naprej vpliva na trg dela, a se razmere na njem umirjajo; na novo prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje je manj in hitreje kot lani dobijo zaposlitev. V EU brezposelnost še raste, od 23 milijonov brezposelnih jih je kar 16 na območju evra. Marca so cene narasle; povečala se je tudi dolgoročna dinamika. Hitrejša rast cen v Sloveniji kot v evro območju je predvsem posledica podražitev energentov oziroma povečanj trošarin, ki skupaj s podražitvami komunalnih storitev prispevajo levji delež k rasti cen. Povečujejo se tudi cene proizvajalcev in svetovne cene surovin, krepijo pa se tudi cenovna pričakovanja. Padec plač v prvih dveh mesecih letos je povzročilo predvsem zmanjšanje števila delovnih ur. Marca so se skupni javnofinančni prihodki zmanjšali za skoraj 9 odstotkov. Dohodnina in davek na dobiček ostajata najšibkejši davčni obliki Zmanjšali so se tudi prihodki od posrednih davkov tako od DDV kot tudi od trošarin. Kot kaže, lahko računamo na novo davčno obliko, davek na bilančno vsoto bank, ki smo jo pred leti nekritično odpravili, njegovo uvedbo pa zdaj evro področju predlaga Mednarodni denarni sklad. Kreditiranje prebivalstva in gospodarstva se je februarja nekoliko okrepilo, čeprav so se depoziti še malo zmanjšali; velik del kreditov gospodarstvu odteka za kreditiranje tujega povpraševanja. V evro območju kreditni krč ostaja hujši kot v Sloveniji, krediti se še naprej krčijo. Obrestne mere na denarnem trgu se le počasi zmanjšujejo, kar kaže na zmanjševanje negotovosti; večje spremembe je mogoče pričakovati po razrešitvi grške krize. Nekoliko so se znižale obresti na kratkoročne depozite ter posojilne obrestne mere za stanovanjske kredite, zvišale pa so se obrestne mere za večje kredite podjetjem. Tekoči primanjkljaj se je februarja že povečal, a je po dveh mesecih manjši kot lani. Glavnino primanjkljaja na računu dohodkov ustvarja odliv dobičkov, na računu transferjev pa plačila države. V februarju je prišlo do spremembe v dotedanjih tokovih kapitala, odliv kapitala prek investicij v vrednostne papirje je spet pokrilo povečanje ostalih obveznosti. Bruto zunanji dolg je bil konec januarja manjši kot konec decembra, neto zunanji dolg pa se je še povečal. Domestic demand has remained weak, particularly investment in fixed assets but also government and private consumption. The revival of economic activity has been thus enabled by foreign demand. Expectations are similar; strong for foreign and weak for domestic demand. In February, trade within EU increased slightly but there was a significant reduction of exports to non EU countries. The shrinkage of their economic activity has been delayed but not lesser than within EU. The surplus in trade with non EU countries practically disappeared while the deficit in trade with EU decreased again and was lower than ayear ago. In April, economic climate improved due to slightly strengthened confidence in manufacturing and retail trade. Pessimism in construction deepened. General economic optimism has strengthened in EU, as well. 7 * * * * ECONOMY FOREIGN Following a reduction in January, industrial production improved in February due mainly to improvements in manufacturing. The situation in EU27 is similar. Construction has remained in crisis with no real signs of improvement in the near future. The number of tourist overnights increased, particularly by domestic tourists. The activity in transportation strengthened, as well. Economic crisis continues to shape the labor market; however the situation has been calming down; less new job seekers entered employment offices and more of them managed to get job than in the same period ofprevious year. In EU, unemployment increased, out of 23 millions unemployed, 16 millions are in the euro zone. In March, prices increased considerably and a long run dynamics increased as well. Higher inflation in Slovenia than in the euro zone was caused mainly by increases of energy prices and excise taxes on automotive fuels which together with the growth ofprices of communal services contributed most. Producers prices have been increasing together with the world raw material prices; price expectations are strengthening as well. The drop of gross wages in the first two months was caused by the reduction of working hours. 8 Public revenues decreased by nearly 9 percent in March. Income tax and profit tax have remained the weakest tax forms. However, tax revenues generated by value added tax and excise tax diminished, as well. A new-old tax on the banks assets which was abolished some years ago might reappear; its introduction in the euro zone is proposed by IMF. Credits to households and businesses strengthened slightly in February despite diminished deposits. Thus, a considerable part of credits flew out by crediting foreign demand. Credit crunch in the euro zone has remained worse than in Slovenia. Interest rates on the money market are decreasing slowly indicating decreasing uncertainty, bigger changes can only be expected when the crisis in Greece will be resolved. There has been a decrease of interest rates on the retail market, as well; the interest rate on deposits and on credits for housing decreased while the interest rates for larger credits to companies raised. Current account deficit in February raised but remained lower than in two months of 2009. Predominant part of the deficit in the income account has been created by outflow of profits, while predominant part of current transfers was shaped by government transfers. There was a change in the directions of capital flow, outflow of capital through portfolio investment and inflow of capital through increased liabilities. Gross foreign debt decreased slightly while net foreign debt increased. AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Gospodarstvo zares poganja le tuje povpraševanje Podatki o skupnem domačem trošenju se lahko ocenijo do januarja, ko se je domače trošenje še zmanjševalo (desezonirano za približno 2.5 % na leto). Še naprej je najbolj šibko investicijsko trošenje, ki trendno pada hitreje kot 10 % na leto. Še zlasti peša povpraševanje po storitvah gradbeništva, saj je to januarja zaostalo za predhodnim letom za preko 11 %, februarja pa še za bistveno več. Trošenje države običajno zelo niha, poleg tega so decembra sezonsko vrednosti praviloma zelo visoke, zato velik januarski padec glede na december analitično ne pove dosti, vendar pa negativni vrednosti medletne stopnje rasti in impulznega trenda opozarjata, da se je na začetku letošnjega leta tudi trošenje države krčilo bolj kot sezonsko. Trošenje prebivalstva se januarja praviloma (sezonsko) močno zmanjša, tako je bilo tudi letos. Vendar bolj dolgoročna (desezonirana) dinamika, ki jo kaže rast impulznega trenda, kaže, da se je trošenje prebivalstva januarja trendno še povečevalo (po letni stopnjo nekaj preko 4 %), čeprav počasneje kot decembra. 9 Izvozno povpraševanje, o katerem razpolagamo s podatki do februarja, ostaja še naprej krepko. Medletne stopnje rasti so v zadnjih treh mesecih pozitivne, dolgoročna trendna rast pa je januarja dosegla okoli 3 %, februarja pa okoli 7 %! Dejanska izvozna naročila hitro naraščajo, čeprav so bila marca še malo pod dolgoletnim povprečjem, vendar enako močna kot v EU! Kako kaže gibanju povpraševanja v naslednjih treh mesecih, lahko sodimo po pričakovanjih gospodarskih enot v trgovini na drobno, v storitvenih sektorjih in v predelovalni dejavnosti. Pričakovano trošenje (prodaje ) v trgovini na drobno in storitvenih sektorjih kaže pričakovano dinamiko trošenja prebivalstva in države. V trgovini na drobno so se pričakovanja marca še naprej krepila, vendar so še vedno zaostajala za dolgoročnim povprečjem; delež anketiranih trgovin, ki je pričakoval povečanje prodaj v naslednjih treh mesecih, je presegal delež anketiranih trgovin, ki pričakuje zmanjšanje prodaj, za 15 % vseh anketiranih, medtem ko je dolgoročno povprečje 28 % anketiranih! V ilustracijo je vredno dodati, da je pričakovano trošenje v trgovini na drobno približno enako močno kot v letu 2002. Pri storitvah pričakovano povpraševanje v naslednjih treh mesecih zaostaja za dolgoletnim povprečjem še malo bolj kot v trgovini na drobno, poleg tega se je marca izboljševanje zaustavilo. Le dinamika pričakovanega izvoznega povpraševanja je že dosegla dolgoletno povprečno raven in je, poleg tega, močnejša od dinamike izvoznih pričakovanj v EU. 2. Padec izvoza v nečlanice EU Za februar 2010 sta značilna zmerno povečanje trgovanja z EU in padec izvoza v nečlanice EU, kjer je bil očitno padec aktivnosti z zamudo in še večji kot v EU. Presežka v trgovanju z nečlanicami EU skoraj ni, primanjkljaj z EU pa je še nižji kot je bil v začetku lanskega leta. 10 V februarju 2010 je skupni slovenski izvoz znašal 1320 milijonov € (2.9 % več kot februarja 2009), uvoz 1407 milijonov € (4.0 % več kot v enakem mesecu lani), kar da primanjkljaj 87 milijonov € oziroma 93.8 % pokritost uvoza z izvozom. V menjavi z EU je bila odprema blaga 969 milijonov € (kar 6.9 % več februarja 2009), prejem blaga 1069 milijonov € (3.6 % več), kar da primanjkljaj 100 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil februarja 2010 izvoz 350 milijonov € (kar 6.7 % manj kot februarja 2009), uvoz 338 milijonov € (5.3 % več), kar pomeni presežek le 12 milijonov €. V prvih dveh mesecih skupno je bil celotni izvoz 2541 milijonov € (2.3 % več kot v enakem obdobju lani), celoten uvoz pa 2662 milijonov € (1.0 % več kot lani), torej znaša primanjkljaj 121 milijonov €. Pri tem je znašala odprema blaga v EU 1906 milijonov € (1.3 % več kot lani), prejem blaga iz EU pa 2039 milijonov €, kar da primanjkljaj 133 v višini 133 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz 636 milijonov € (8.1 % manj kot v enakem obdobju 2009), uvoz 623 milijonov € (0.2 % več kot pred letom), kar pomeni presežek le 13 milijonov €. 3. Gospodarska klima malenkost toplejša Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je kazalnik gospodarske klime v marcu zvišal za 1 odstotno točko glede na pretekli mesec, od marca lani je višji za 18 odstotnih točk, hkrati pa njegova vrednost ostaja za 13 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Na zvišanje vrednosti je vplivalo predvsem zvišanje zaupanja v predelovalnih dejavnostih. V aprilu se je trend le še okrepil. Naročila v predelovalni dejavnosti 06:01 06:07 07:01 07:07 08:01 08:07 09:01 09:07 10:01 Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila marca za 3 odstotne točke višja kot februarja, glede na marec lani je bila višja za 28 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa nižja za 2 odstotni točki. Pričakovanja za naslednje tri mesece so se, razen kazalnika pričakovanih cen, znižala. Pesimizem vztraja v storitvenih dejavnostih, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v marcu za odstotno točko nižja kot mesec prej in za 28 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi s marcem lanskega leta pa je bila njegova vrednost višja za 12 odstotnih točk. Največ, približno dve petini, podjetij v storitvenih dejavnostih je kot omejitev navedlo nezadostno povpraševanje, tri desetine pa finančne ovire. Pri tem je potrebno poudariti, da je med omejitvenimi kazalniki nezadostno povpraševanje v tem mesecu doseglo novo najvišjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju. Ankete SURS-a prav tako kažejo, da se je vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v marcu zvišala za dve odstotni točki glede februar, glede na marec lani pa je bil kazalnik višji za 16 odstotnih točk. V marcu je bil delež podjetij, ki pravijo, da je povpraševanje nizko, 44 %, kar 48 % podjetij je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi, za 42 % podjetij v trgovini na drobno pa so omejitev pomenili visoki stroški dela, pri čemer je kazalnik teh dosegel najvišjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju. Zaupanje še naprej kopni v gradbeništvu, saj je vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v marcu v primerjavi s februarjem nižja za 6 odstotnih točk, v primerjavi z lanskim marcem za 14 odstotnih točk, hkrati pa kar za 53 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Pričakovanja za naslednje tri mesece prav tako niso ugodna. Med gradbenimi podjetji je bilo v marcu kar 62 % takih, ki so kot omejitev navedla nezadostno povpraševanje, 56 % podjetij je kot omejitev navedlo veliko konkurenco v panogi, 35 % pa slabe vremenske razmere. 12 Gospodarska klima se izboljšuje po celotni EU27. Po podatkih Eurostata so se v marcu naročila v predelovalni dejavnosti glede na mesec poprej zvišala za dobre tri odstotne točke, glede na marec lani pa so višja za dobrih 23 odstotnih točk. Glede na februar so se v marcu za 3,4 odstotne točke zvišala naročila v gradbeništvu, prav tako so se popravila pričakovanja v trgovini na drobno in sicer za 5,6 odstotnih točk. Splošni poslovni optimizem se je v marcu v celotni sedemindvajseterici zvišal in sicer za dobre tri odstotne točke. GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 4. Industrijska produkcija višja Po januarskem padcu se je industrijska produkcija v februarju popravila; februarja je bila za 6,3 % večja kot januarja, v prvih dveh mesecih letos pa je bila še za 3,6 % nižja kot v enakem obdobju lani. Impulzni trend kaže, da se je v februarju industrijska produkcija zviševala po stopnji 0,09 % mesečno. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile za 1,4 % manjše kot mesec prej, v primerjavi z lanskim februarjem pa so se zmanjšale za 15,6 %. Dejavnost rudarstva se je v februarju zmanjšala za 1,6 %, v primerjavi z februarjem 2009 pa se je rudarstvo skrčilo za 16,7 %. V prvih dveh mesecih je bila dejavnost rudarstva za 11,8 % nižja kot v enakem obdobju lanskega leta. Krizne razmere v predelovalnih dejavnostih popuščajo, saj se je njihova aktivnost v februarju glede na mesec povečala za 6,1 %, glede na februar 2009 pa za dobra dva odstotka. Potrebno pa je poudariti, da se je dejavnost v predelovalni industriji v prvih dveh mesecih letos glede na enako obdobje lani zmanjšala in sicer za tri odstotke. Impulzni trend kaže, da so se v februarju predelovalne dejavnosti zviševale po stopnji 0,02 % mesečno. Aktivnost sektorja oskrba z elektriko, plinom in vodo se je glede na predhodni mesec povečala za 5,7 %, glede na lanski februar pa je bila produkcija manjša za slaba dva odstotka. Produkcija v februarju v primerjavi s predhodnim mesecem je bila za 4,3 % višja v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo in za poldrugi odstotek višja v proizvodnji proizvodov za široko porabo, medtem ko je bila v proizvodnji proizvodov za investicije za 1 % nižja. Po podatkih Eurostata se je v februarju glede na januar industrijska produkcija povečala za 0,7 % v EU27, na območju evra pa za 0,9 %. Glede na lanski februar pa se je industrijska produkcija v EU27 povečala za 3,5 %, na območju evra pa za 4,1 %. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija februarja glede na januar padla v trinajstih državah, zrasla pa v sedmih. Največji upad industrijske produkcije so zabeležili v Bolgariji (-5,7 %), Latviji (-3,0 %) in v Grčiji (-2,9 %). 13 5. Gradbeništvo še naprej v hudi krizi Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del opravljenih februarja za 9 % nižja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v januarju in za 28 % nižja kot v februarju lani. Vrednost gradbenih del na stavbah je bila nižja za 4 %, na gradbenih inženirskih objektih pa za slabih 12 %. Impulzni trend opravljenih gradbenih ur kaže, da je v januarju sektor gradbeništva upadal po 0.9 % mesečno. Število turističnih prenočitev se po začasnih podatkih SURS-a za februar nekoliko povečuje. Februarja letos je bilo prenočitev 4 % več kot v enakem mesecu leta 2009, hkrati pa se je skupno število prenočitev v januarju zviševalo po mesečni stopnji 0,57 %. Tuje turistično povpraševanje se je ustalilo, saj je februarja število turističnih prenočitev tujih gostov ostalo enako kot februarja 2009. Impulzni trend prenočitev tujih gostov v januarju kaže krčenje po stopnji -0,58 % mesečno. Število prenočitev domačih gostov se je v februarju povečalo in sicer za 6 % glede na enak mesec lani. V javnem cestnem prevozu je bilo februarja prepeljanih za dobro desetino manj, v zračnem prevozu pa za 2,8 % več potnikov kot v februarju lani, število opravljenih potniških kilometrov je bilo v javnem cestnem prevozu za 8,6 % manjše, v zračnem prevozu pa za 8,5 % večje. V cestnem mestnem prevozu je bilo februarja prepeljanih za dobro desetino manj potnikov kot v istem mesecu 2009. Potniški promet na letališčih se je v letošnjem februarju glede na februar 2009 povečal za 2,2 %. V pomorskem prevozu je bilo v februarju prepeljanega za 4,5 % manj blaga in opravljenih za slaba dva odstotka manj tonskih kilometrov kot februarja lani. 6. Neugodna gibanja na trgu dela se počasi umirjajo Gospodarska kriza še naprej vpliva na trg dela, a se razmere na njem počasi umirjajo. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v februarju povečalo na 935822 oziroma za 150 oseb glede na mesec prej, glede na lanski februar pa se je število zmanjšalo za 1,1 %. V februarju je bilo v Sloveniji 836038 delovno aktivnih prebivalcev; 43 manj kot januarja in 3,8 % manj kot februarja lani. Število delovno aktivnih oseb se je najbolj znižalo v gradbeništvu, kjer jih je bilo približno 800 manj. Število delovno aktivnih se je januarju najbolj zvišalo v javni upravi in obrambi ter v zdravstvu in socialnem varstvu. Med zaposlenimi osebami jih je 92 % zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od februarja lani zmanjšalo 3,2 %. Število zaposlenih pri fizičnih osebah pa se je glede na februar 2009 zmanjšalo kar za desetino. Med samozaposlenimi je bilo 61 % samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v februarju zmanjšalo za 125, od februarja lani pa povečalo za 5,8 %. Število kmetov se je v februarju glede na predhodni mesec zmanjšalo za 15, glede na februar lanskega leta pa kar za 17,6 %. Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji v marcu registriranih 98893 brezposelnih, kar je za 891 oseb oziroma 0,9 % manj kot v februarju ter za 24,1 % več kot marca lanskega leta. V marcu se je prijavilo največ brezposelnih oseb zaradi izteka zaposlitev za določen čas, zmanjšal pa se je priliv brezposelnih zaradi stečajev. Na Zavodu za zaposlovanje se je marca na novo prijavilo 7455 brezposelnih, kar je v primerjavi z februarjem porast za 8,9 %, v primerjavi z marcem 2009 pa je bil priliv manjši za 16,1 %. Skupni odliv iz brezposelnosti je v marcu letos štel 8346 brezposelnih oseb, od teh se je 5112 oseb zaposlilo, kar je 26,7 % več kot februarja, v primerjavi z lanskim marcem pa je bilo zaposlitev za 43,4 % več. V prvem četrtletju letošnjega leta je bilo zaposlitev za slabo polovico več kot v enakem lanskem obdobju. Po podatkih Eurostata je bila februarja stopnja brezposelnosti na območju evra (EA16) 10,0 %, kar je za 0,1 odstotne točke več kot mesec prej ter 1,2 odstotne točke več kot v februarju 2009. V celotni sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v februarju 9,6 % in se je glede na enak mesec lani povečala za 1,3 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo v EU27 23 milijonov brezposelnih, od tega 15,7 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v februarju 2010 najnižjo stopnjo brezposelnosti imeli na Nizozemskem (4 %), najvišjo pa v Latviji (21,7 %) in Španiji (19 %). Glede na isti mesec v letu 2009 se je v februarju brezposelnost povišala v vseh državah članicah, od tega največ v Latviji, Estoniji in Litvi. Stopnja brezposelnosti je še naprej visoka tudi v ZDA, kjer je v februarju 2010 znašala 9,7 %, kar je za 1,6 odstotne točke več kot leto poprej. CENE IN PLAČE 7. Ali so se cene začele premikati? Marca so cene porasle za 1.1 %. Tudi bolj dolgoročna dinamika se je povečala (za približno 0.5 odstotne točke na letni ravni). Povečanje cen je marca poganjala sezona in višje cene nafte. Povečanje cen je bilo koncentrirano predvsem na tri skupine proizvodov. Zaradi konca razprodaj so se najbolj povečale cene obleke in obutve (za 13.6 %). Ostala povečanja so bila precej manjša. Tako 15 je konec akcij pospešil cene hrane in brezalkohonih pijač, višje cene goriv pa so pognale cene stanovanja in prevozov. Razen teh sezonskih oziroma eksterno povzročenih povečanj cen, so se nekaj več povečale še cene železniških in letalskih prevozov. K skupni rasti so podražitve obleke in obutve prinesle 1 odstotno točko, ostale omenjene podražitve pa po 0.1 točke. Marca so se cene znižale v treh skupinah, najbolj pri stanovanjski opremi (za 0.8 %), pa še v rekreaciji in kulturi ter alkoholnih pijačah in tobaku. Harmonizirani indeks cen, ki je mednarodno primerljiv, je porasel marca za 1 %, malenkost več kot v evro območju (kjer je porasel za 0.9 %). Bolj dolgoročna inflacija je tako v Sloveniji (1.78 %) nekaj višja kot v evro območju (1.4 %). Podobno kot v evro območju se je tudi v Sloveniji najbolj podražilo blago (za 1.4 % v evro območju in za 1.5 % v Sloveniji). Bolj dolgoročna rast osnovne inflacije (ki ne vsebuje energentov in sveže hrane) je v Sloveniji marca precej nižja kot v evro območju (0 % v Sloveniji in 0.85 % v evro območju). Osnovni razlog za takšno relativno razliko (osnovne glede na celotno inflacijo) je bistveno večje bolj dolgoročno povečanje cen energentov v Sloveniji, ki ga je povzročilo tudi hitro povečevanje trošarin v lanskem letu. Medletna stopnja rasti cen energentov je tako bila marca v Sloveniji za 8 odstotnih točk (na letni ravni) višja kot v evro območju. Po tretjem četrtletju lanskega leta so se začele ponovno opazno relativno povečevati cene tekočih goriv; tokrat jim, za razliko z letom 2008, v korak sledijo tudi cene komunalnih storitev. Marca letos so bile medletne stopnje rasti obeh podskupin že preko 10 %. Kako pomembno (nevarno) je takšno pospeševanje cen obeh podskupin, ilustrira podatek, da sta marca obe podskupini skupaj prispevali k celotni medletni inflaciji (1.4 %) skoraj 1.2 točke (komunalne storitve in tekoča goriva skupaj predstavljajo približno 10 % celotne košare življenjskih stroškov). Ker je zaradi okrevanja svetovnega gospodarstva in pešanja evra mogoče pričakovati še nadaljnjo rast evrskih cen naftnih derivatov, se bo prikazani rastoči trend pri tekočih gorivih verjetno letos še nadaljeval. Če bi se, zaradi težav s financiranjem občinskih proračunov, nadaljevalo tudi dosedanje pospeševanje cen komunalnih storitev, bi lahko že v sredi letošnjega leta (ponovno!) prišlo do opaznega inflacijskega pritiska prav od teh, sicer relativno malo pomembnih, podskupin produktov (nekaj podobnega se je dogajalo po letu 2000). Takšno povečevanje inflacijskega pritiska bi le še povečalo krhkost že sicer zelo šibke gospodarske rasti. Marca so se proizvajalčeve cene povečale za 0.4 %. Navkljub temu so ostale nižje kot pred letom dni. Povečanje cen je bilo praktično enako za vse osnovne pod-agregate proizvajalčevih cen (za domači trg, za tuje trge in za trge evro območja). Od skupin industrijskih proizvodov so se povečale cene opreme in repromaterialov, vendar so navkljub temu ene in druge (še zlasti pa cene opreme) nižje kot pred letom dni. Cenovna pričakovanja pri cenah na drobno so pri blagu že precej močna (opazno nad dolgoročnim povprečjem), pri storitvah pa še vedno šibka in se le počasi približujejo dolgoročnemu povprečju (delež anketiranih, ki pričakuje zmanjšanje cen, za 5 odstotkov vseh anketiranih presega delež tistih, ki pričakuje povečanje cen). Cenovna pričakovanja se tudi pri proizvajalčevih cenah še naprej opazno krepijo, marca so že dosegla dolgoletno povprečje. V marcu so svetovne cene surovin (v evrih) porasle za 5.7 % , v zadnjem letu pa za 26.2 %. V marcu so najbolj porasle cene neprehrambenih kmetijskih proizvodov ter kovin (za preko 7.5 % v evrih), najmanj pa cene surovin kmetijskih prehrambenih produktov (samo za 0.7 %). V letu dni so bila povečanja cen surovin velika. Najbolj so se podražile kovine, neprehrambeni kmetijski produkti in nafta, v evrih za preko 65 %, zlato za okoli 25 %, cene surovin prehrambenih kmetijskih produktov pa se v evrih praktično niso spremenile. 8. Manjše povprečno število plačanih ur zmanjšuje povprečne plače Povprečne plače so se zmanjšale tako januarja kot februarja, skupaj so bile februarske plače za 3.8 % nižje od decembrskih. Navkljub temu sta se medletni stopnji povečali v obeh mesecih. Ker se je v obeh mesecih tudi povprečno število delovnih ur zelo zmanjšalo, je za zanesljivo dolgoročnejšo oceno dinamike stroškov plač potrebno pogledati plačo za plačano uro. Ta se je tako januarja kot februarja povečala. Zmanjševanje povprečne bruto plače na začetku 2010 je potemtakem izviralo predvsem iz krčenja števila plačanih ur. 17 Zaradi manjšega števila delovnih ur se plače februarja praviloma (sezonsko) zmanjšajo. Letos so porasle le v štirih sektorjih, najbolj v sektorju poslovanja z nepremičninami (za 1.5 %). V večini sektorjev so se povprečne plače februarja zmanjšale, najbolj v oskrbi z električno energijo ter gostinstvu. Bolj dolgoročna (medletna ) rast povprečnih plač se je februarja sicer opazno povečala (z 2.2 % na 3.6 %), vendar je kar nekaj sektorjev odstopalo še veliko bolj. Najvišjo medletno rast povprečnih plač so imeli sektorji predelovalne dejavnosti in oskrbe z električno energijo (preko 6.5 %). V sektorjih države je bila medletna rast plač najnižja, v povprečju je praktično stagnirala, v sektorju ožje države pa je bila celo negativna (povprečne plače v letošnjem februarju so bile manjše od plač v lanskem februarju). FINANČNA GIBANJA 9. Dohodnina in davek na dobiček ostajata še naprej najšibkejši davčni obliki Marca so se skupni javnofinančni prihodki zmanjšali za 8.9 %. Tudi bolj dolgoročna dinamika se je ponovno zmanjšala. Neposredni davki in ostali prihodki so malenkost porasli, medtem ko so se domači davki na blago in storitve zmanjšali. Neposredni davki in ostali prihodki so se marca povečali za 0.1 %. Bolj dolgoročna dinamika se je zmanjšala na praktično stagnacijo. V celotnem prvem četrtletju so se neposredni davki in ostali prihodki zmanjšali glede na ustrezno vrednost v prvem četrtletju 2009 za 3.5 %. Od treh najpomembnejših neposrednih davčnih oblik sta največji izpad prihodkov doživeli dve davčni obliki: dohodnina in davek na dohodek pravnih oseb. Skupno sta ti davčni obliki po izdatnosti zaostali za marcem 2009 za 28 milijonov evrov (12.8 %). Prispevki, ki predstavljajo prek 60 % neposrednih davkov in ostalih prihodkov, so se marca precej povečali (za 20 milijonov €), pa tudi bolj dolgoročna dinamika se je opazno izboljšala (medletna rast je postala pozitivna, tekoča dinamika pa je presegla 7 % na letni ravni). 18 Domači davki na blago in storitve so se marca precej zmanjšali, tudi bolj dolgoročna dinamika se je krepko skrčila. Osnovni razlog za zmanjšanje je bil premik vplačil, ki je omenjen že v predhodni številki Gospodarskih Gibanj. To potrjuje tudi bolj dolgoročna dinamika davčnega donosa v povprečju prvega četrtletja, saj so bili skupni domači davki na blago in storitve v prvem četrtletju za 4.2 % višji kot pred letom. Do premika v timingu vplačil je prišlo pri davku na dodano vrednost, saj je bil v letošnjem marcu njegov donos kar za tretjino nižji od lanskega (za 47miljonov €), medtem ko je bil v celotnem prvem četrtletju za 18 milijonov evrov (2.7 %) višji. Zaradi naraščanja svetovnih cen nafte od srede 2009 dalje, so se zmanjšale trošarine, s katerimi Ministrstvo za finance amortizira nihanje cen nafte. Zato so v prvem četrtletju letos trošarine malo (za 1 %) zaostale za trošarinami v lanskem prvem četrtletju (samo v marcu je bil ustrezen zaostanek 4.7 %). Lahko se zgodi, da bo davčni donos v prihodnje povečala nova-stara davčna oblika. Če se bo namreč evro območje ravnalo po nasvetu Mednarodnega denarnega sklada (glej FT, 21. april) kako, po eni strani, uravnotežiti strukturo bančnih bilanc in, po drugi strani, porazdeliti (na sektorsko in nacionalno nedistorzijski način) stroške stabilizacije javnofinančnih bilanc, bo Slovenija ponovno vpeljala davek na bilančno vsoto za banke, ki ga je ukinila v 2006, ko je v visoki konjunkturi in brez ustreznega krčenja trošenja države lahkotno ukinjala davčne oblike (»v prid bolj konkurenčnega davčnega sistema«). 10. Krediti malo hitreje navzgor Februarja so krediti gospodarstvu in prebivalstvu porasli za približno 150 milijonov (0.5 %), kar je največ po juniju lani. Tudi bolj dolgoročna (medletna) stopnja rasti se je povečala z 2.4 % na 2.6 %. Porasli so tako krediti gospodarstvu (0.6 %) kot prebivalstvu (0.3 %). Pri obeh segmentih kreditov se je povečala tudi bolj dolgoročna (medletna) rast. Skupni depoziti rezidentov gospodarstva in prebivalstva so se februarja malenkost zmanjšali. Tako, da se je skupna neto finančna pozicija prebivalstva in gospodarstva ponovno poslabšala (kupni skladi, ki sta jih oba sektorja pridobila preko kreditov, so neto odtekli v državo in tujino). Tudi bolj dolgoročna dinamika (medletna stopnja rasti) depozitov se je februarja ponovno zmanjšala; s 4.3 % v januarju je padla na 3.1 % v februarju. Depoziti so se sicer zmanjšali samo v sektorju gospodarstva, vendar več, kot so porasli v sektorju prebivalstva. Dolgoročna stopnja rasti depozitov pa je padla tako v sektorju gospodarstva kot prebivalstva. Kot je bilo pričakovati, v času obračanja gospodarske aktivnosti, še zlasti če je ta poganjana z izvozno aktivnostjo, velik del kreditov (kupnih skladov) podjetjem odteka po verigi dodane vrednosti navzdol (torej v tujino) za kreditiranje kupcev. Zato se bodo depoziti gospodarstva začeli sistematično krepiti šele pri opazno močnejšem pritoku kupnih skladov v podjetja (kreditiranju podjetij). V evro območju je dinamika kreditov še naprej slabša kot v Sloveniji, medletne stopnje rasti kreditov gospodarstvu so še naprej negativne in za okoli 3 odstotne točke na letni ravni nižje kot v Sloveniji; pri kreditih prebivalstvu je medletna rast sicer pozitivna vendar za približno 6 odstotnih točk nižja kot v Sloveniji. Tudi bolj dolgoročna dinamika depozitov prebivalstva je v evro območju malo nižja kot v Sloveniji, le rast depozitov gospodarstva je v evro območju hitrejša kot v Sloveniji (za okoli 2.5 odstotne točke na letni ravni). 19 Trimesečni euribor se je tudi marca neznatno zmanjšal (za 0.02 odstotne točke), tako kot v preteklih štirih mesecih. Znižale so se tudi dolgoročne obrestne mere, donos AAA desetletnih državnih papirjev evro območja se je zmanjšal z 3.49 v februarju na 3.46 v marcu. Eno in drugo kaže nadaljnje popuščanje negotovosti na finančnih trgih, pri nespremenjenem stanju denarne politike v evro območju. Pričakovati je, da bodo aprilski (končni) Eurostatovi podatki o fiskalnem stanju v evro območju (še zlasti Grčiji) obrnili trajektorijo obrestnih mer na državne papirje. Pri detajlističnih obrestnih merah (podatki so do februarja ) je v zadnjem mesecu prišlo le do manjših sprememb. Depozitne obrestne mere za kratkoročne depozite (do enega leta) so se zmanjšale za 0.2 točke. Pri posojilnih obrestnih merah so se zmanjšale obrestne mere za stanovanjske kredite (za 0.1 točke), povečale pa obrestne mere za večje kredite podjetjem (za 0.1 točke). 11. Neto zunanji dolg že presega 30 % BDP V februarju je bil primanjkljaj tekoče menjave že znatnejši kot januarja, vendar še vedno malo manjši kot februarja 2009 (-121 proti -123 milijonov €). Tako skupni primanjkljaj po dveh mesecih letos (-133 milijonov €) zaostaja za primerljivim lanskim (-196.5 milijonov €). Blagovni saldo v februarju je bil -77.9 milijonov € (februarja 2009 34.4 milijonov €), storitveni saldo 64.5 milijonov € (57.6 milijonov €), saldo v dohodkih faktorjev -58.6 milijonov € (-72.4 milijonov €), neto tekoči transferi pa so bili -123.6 milijonov € (-114.3 milijone €). Plačilna bilanca (mil. €] januar - februar februar 2009 2010 2009 2010 I. Tekoči račun -196,5 -133,0 -123,2 -1211 1. Blago -80,5 -78,5 -34,4 -77,9 2 Storitve 148,4 142,3 57,6 64,5 3 Dohodki -151,2 -117,8 -72,4 -58,6 Od kapitala -155.9 -95.0 -74.7 -61.0 4 Tekoči transferi -1131 -79,0 -74,0 -491 Državni sektor -101.0 -74.5 -51.7 -474 II. Kapitalski in finančni račun -66,0 125,2 -1091 69,3 A. Kapitalski račun -9,3 -9,3 -1,8 -2,4 B. Finančni račun -56,7 134,5 -107,4 71,7 1 Neposredne naložbe -9,0 -18,2 -57,4 -41,2 2 Naložbe v vrednostne papirje 969,2 889,0 5591 -459,9 3 Finančni derivativi -23,3 01 -131 0,0 4 Ostale naložbe -1.076,2 -794,4 -6821 565,6 4.1. Terjatve 677,9 221,6 594,8 61,2 4.2. Obveznosti -1.7541 -1.016,0 -1.276,9 504,4 5 Mednarodne denarne rezerve 82,6 58,0 86,2 7,2 III. Neto napake in izpustitve 262,5 7,8 232,3 51,8 20 V dveh mesecih skupaj je bil blagovni saldo -78.5 milijonov € (80.5 milijonov € februarja 2009), storitveni saldo 142.3 milijonov € (148.4 milijonov €), saldo dohodkov faktorjev -117.8 milijonov € (-151.2 milijonov €) in saldo tekočih transferov kar -204.3 milijonov € (-182.7 milijonov €). Na finančnem in kapitalskem računu je znašal februarja 2010 saldo 69.3 milijonov € (februarja lani -109.1 milijonov €), pri čemer je bil saldo na finančnem računu 71.7 milijonov € (-107.4 milijonov €). V okviru slednjega je bil neto priliv neposrednih tujih naložb -41.2 milijonov € (-57.4 milijonov €), neto naložb v vrednostne papirje v tujino je bilo -459.9 milijonov € (559.1 milijonov €), neto ostalih naložb pa je bilo 565.6 milijonov € (-682.1 milijonov €). Mednarodne rezerve Banke Slovenije so se povečale za 7.2 milijonov € (februarja lani za 86.2 milijonov €), neto napake in izpustitve pa znašajo 51.8 milijonov €, februarja lani so bile 232.3 milijonov €. V prvih dveh mesecih skupaj znaša saldo kapitalskega in finančnega računa 125.2 (povečanje obveznosti), medtem ko je v enakem obdobju 2009 bil -66 milijonov € (povečanje terjatev). Pri tem je saldo finančnega računa 134.5 milijonov € (v enakem obdobju lani -56.7 milijonov €), neto neposrednih tujih naložb je bilo -18.2 milijona € (-9.0 milijonov €), naložb v vrednostne papirje 889.0 (lani 969.2) milijonov €, ostalih naložb pa -794.4 milijonov € (-1076.2 milijonov €). Mednarodne rezerve banke Slovenije so v dveh mesecih porasle za 58.0 milijonov € (lani za 82.6 milijonov €). Statistična napaka je znašala 7.8 milijonov €, v enakem obdobju lani pa kar 262.5 milijonov €. Mednarodne rezerve Banke Slovenije so konec letošnjega februarja znašale 722.1 milijone €, pri čemer je bilo za 367.2 milijonov € deviznih rezerv, za 83.5 milijonov € zlata, za 223.9 imetij SDR pri MDS in za 47.5 rezervne pozicije pri MDS. Bruto zunanji dolg je bil konec januarja 39.992 milijonov €, kar je za 190 milijonov € manj kot konec decembra 2009. Neto zunanji dolg pa je konec januarja znašal že 10.567 milijonov €, kar je 64 milijonov € več kot mesec prej. Neto zunanji dolg pomeni 30.2 % BDP iz 2009 oziroma 47.2 % prejemkov od izvoza blaga in storitev v 2009. 21 22 RAVNI CEN STORITEV V SLOVENIJI IN BELGIJI Marjeta Zorin,1 Jani Bekö1 Članek predstavlja izsledke raziskave, v okviru katere se je opravila primerjava cen za 100 statistično definiranih storitev med Slovenijo in Belgijo. Iz analize izhaja osnovna ugotovitev, da je bila februarja 2009 splošna raven cen storitev v Sloveniji za 33 % nižja od ravni referenčnih cen storitev v Belgiji. Med preučevanimi skupinami storitev so bile v opazovanem obdobju v Sloveniji relativno najdražje finančne in druge storitve s censko pariteto 0,87 (za 30 % dražje od povprečja cen vseh storitev v Sloveniji), sledijo pa jim prometne storitve s censko pariteto 0,79. Relativno najcenejše so bile v istem obdobju komunalne storitve s censko pariteto 0,34 (za 49 % cenejše od povprečja cen vseh storitev v Sloveniji). Sledijo jim storitve družbenega varstva s censko pariteto 0,48. Čeprav so v povprečju cene storitev v Belgiji višje kakor v Sloveniji, pa ostajajo neskladja cen storitev med Slovenijo in Belgijo občutna. To kaže, da je proces cenovne konvergence na segmentu storitev šibak in najbrž zaznamovan s poledicami nepravilnega delovanja posameznih podtrgov. Razlika v agregatni ravni cen storitev se odraža tudi v nižji relativni kupni moči povprečnih neto plač v storitvenih dejavnostih Slovenije. Ključne besede: stopnja razvitosti, raven cen storitev, konvergenca, censkapariteta, censka dispariteta. JEL klasifikacija: D40, E31, F15. 1 Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, Univerza v Mariboru PRICE LEVELS OF SERVICES IN SLOVENIA AND BELGIUM The paper aims to show the results of an analysis, within which we compared prices of 100 services between Slovenia and Belgium. The price level of services in Slovenia in February 2009 was on the average 33 percent lower than in Belgium. Financial and other services were the most expensive among analyzed groups of services in Slovenia. These services were 30 percent more expensive than the average of all prices of services in Slovenia (the price parity was 0.87). The next were passenger transport services with price parity of 0.79. Relatively the cheapest were municipal services with price parity of0.34 (49 % cheaper than the average of all prices of services in Slovenia). They were followed by public care services with the price parity of 0.48. Although the prices of services in Belgium are generally higher, the price disparities of services between Slovenia and Belgium remain substantial. This indicates that the process ofprice convergence in services is relatively weak and probably marked by irregular functioning of individual submarkets. The difference in aggregate price level of services is also reflected in a lower relative purchasing power of average net wages in the service sector of Slovenia. Key words: rate of development, price level of services, convergence, price parity, price disparity. JEL classification: D40, E31, F15. 23 1. Uvod 24 Raziskovanje povezave med razvitostjo gospodarstva in njegovo ravnijo cen je vodilo do uveljavljanja različnih teorij o razlagah razlik v nacionalni ravni cen. Večina teh teorij temelji bodisi na ključni vlogi relativne produktivnosti dela bodisi na pomenu relativne razpoložljivosti proizvodnih dejavnikov (kapital, delo) v opazovanih gospodarstvih. V zadnjih dveh desetletjih se množi predvsem število študij, ki se ukvarjajo z analizo ravni cen v državah Evropske unije, z analizo cenovne konvergence med članicami Evropske unije in z analizo vpliva evra na raven in strukturo maloprodajnih cen v državah evro-območja. Temelj delovanja gospodarstva Evropske unije je konkurenčen, enoten trg. Enotna valuta naj bi posledično intenzivirala tržne transakcije med gospodarskimi subjekti, hkrati pa naj bi se s tem zmanjševale razlike v cenah in tudi v sami gospodarski razvitosti. Čeprav so monetarno-integrativni učinki oblikovanja evro-območja pomembni, pa obstoja cenovnih razlik ni moč spregledati niti znotraj trgov posameznih držav, še manj pa med nacionalnimi trgi držav članic. Pri pojasnjevanju oblikovanja ravni cen zaradi procesa integracije trgov sta ključni dve razlagi (Dreger et al. 2008). Po prvi razlagi širjenje trga omogoča povečevanje konkurence, kar izzove prilagoditve cen navzdol. Druga razlaga pa se osredotoča na države z nižjim dohodkom, ki se znajdejo v procesu dohitevanja, kar vodi v višanje censkih ravni in inflacijskih stopenj. Čeprav je v Evropski uniji bila dosežena visoka stopnja integracije, je cenovna disperzija narasla z njeno formalno širitvijo po letu 2004. Čihak in Holub (2005) sta se v svoji raziskavi osredotočila na analizo cenovnih ravni prav v novih članicah Evropske unije. Ugotovila sta za razvite tržne ekonomije sicer že empirično dokumentirano povezavo med dvigom bruto domačega proizvoda in nacionalno ravnijo cen; elastičnost censke ravni glede na spremembo v ravni razvitosti naj bi bila v novih članicah Evropske unije v razponu 0,7-0,9 %. Ostali dejavniki določanja nacionalne ravni cen v teh državah pa naj bi bili tudi: relativna produktivnost v nemenjalnem sektorju, delež nemenjalnih dobrin v strukturi bruto domačega proizvoda, struktura zunanjetrgovinske menjave države in vladni ukrepi na področju davkov, subvencij in cenovne regulative, ki (lahko) generirajo cenovna neskladja. Zanimive so tudi raziskave o vplivu uvedbe evra na raven cen posameznih držav evro-območja. Cornille in Stragier (2007) posebej izpostavljata naslednje mikro-ekonomske vidike prilagajanja cen zaradi uvedbe skupne valute: različna hitrost cenovnih sprememb, prehod na atraktivnejše cene v evrih in vplivi zamenjave valute na raznolikost cen v gospodarstvu. Pri vplivu evra na cene in inflacijska gibanja je bilo ugotovljeno, da sprememba valute ni imela velikih neposrednih posledic na cene. Izrazitejše neposredne cenovne učinke naj bi evro imel le v določenih manj konkurenčnih sektorjih, zlasti v storitvenih dejavnostih. Dhyne s soavtorji (2005) je na podlagi vzorca cen za 50 različnih dobrin izvedel raziskavo o spremembah maloprodajnih cen v državah evro-območja. V študiji je bilo ugotovljeno, da so pogoste cenovne spremembe v sektorju energije (predvsem izdelki iz nafte in njenih derivatov) in nepredelanih živilih, medtem ko so cene dokaj stanovitne v storitvenih dejavnostih in pri proizvodnji ne-energetskih industrijskih izdelkov. Pogostost cenovnih sprememb v evro-območju je odvisna predvsem od sezonskih dejavnikov, od vpliva posrednih davkov, od uporabe cen kot strateško-tržnega orodja v konkurenčnem boju podjetij in od strukture ter vrste opazovanega trga. Allington, Kattuman in Waldmann (2005) so preučevali stopnjo cenovne disperzije med državami evro-območja in državami EU izven evro-območja. Ugotovili so, da je evro pozitivno vplival na cenovno konvergenco med državami evro-območja, v primerjavi s članicami Evropske unije, kjer evro ni bil uveljavljen. Avtorji hkrati navajajo, da kljub uvedbi enotne valute obstaja znotraj evro-območja še vedno znatna cenovna disperzija. Takšno stanje je posledica dejstva, da menjalne dobrine vključujejo pomembne nemenjalne komponente, kar vpliva na stopnjo cenovne disperzije končnih menjalnih dobrin. Zmanjšanje cenovnih razlik oziroma cenovne disperzije je tako odvisno od stopnje menjalnosti dobrin. Cenovna disperzija bo višja pri dobrinah z nižjo stopnjo menjalnosti, medtem ko so nemenjalne dobrine, zlasti storitve, najmanj podvržene cenovni konvergenci. Tudi Rogersova raziskava (2007) dokazuje, da je stopnja disperzije menjalnih cen v evro-območju sicer zelo podobna tisti v Združenih državah Amerike, vendar pa so razhajanja v ravni nemenjalnih cen med evro-območjem in trgom Združenih držav Amerike še vedno občutna. Kot izhaja iz izsledkov predstavljenih študij, se največje cenovne razlike pojavljajo prav v segmentu nemenjalnih dobrin oziroma storitev, saj je raven teh cen vezana na raven domače kupne moči porabnikov, ta pa je odvisna od konkurenčnosti storitvenih dejavnosti in tudi od siceršnje razvitosti gospodarstva. Zato se ta članek na osnovi statistično uveljavljenega vzorca osredotoča na natančno primerjavo ravni cen storitev v letu 2009 med dvema državama evro-območja, in sicer med Slovenijo in Belgijo. Gre torej za primerjavo ravni cen storitev med tipično razvito članico Evropske unije in novo članico Evropske unije, ki lovi razvojni zaostanek za gospodarsko najmočnejšimi evropskimi državami. Besedilo članka je poleg uvoda razdeljeno še na tri dele. V drugem delu članka so na zelo jedrnat način orisani ključni gospodarski indikatorji za obe ekonomiji. Osrednji, tretji del članka poroča o izračunani ravni cen za posamezne skupine in vrste storitev, za celoten vzorec skupaj ter predstavlja komentarje cenovnih disparitet. Ključne ugotovitve analize so zbrane v sklepnem delu članka. 25 2. Pregled izbranih gospodarskih indikatorjev Raven gospodarske razvitosti Belgija sodi v skupino držav, katerih BDP na prebivalca je v zadnjih devetih letih presegal povprečje EU-27 za 15-25 %. Podatki kažejo, da je bil slovenski BDP na prebivalca leta 2008 za 9,1 % nižji od evropskega povprečja (Tabela 1). Iz podatkov v Tabeli 1 je tudi razvidno, da se je v opazovanem obdobju razlika v ravni BDP na prebivalca med Slovenijo in Belgijo zmanjšala za 16 odstotnih točk. Tabela 1: BDP na prebivalca v Sloveniji in Belgiji po pariteti kupne moči (EU-27 = 100) 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Belgija 126,1 123,7 125,3 123,3 121,2 119,8 117,7 115,7 115,2 Slovenija 79,8 79,7 82,3 83,4 86,4 87,5 87,7 88,6 90,9 Vir: Eurostat (2010) - Economy and Finance, National Accounts (7. 4. 2010). Delež storitev v belgijskem BDP je leta 2008 dosegel 76 %, medtem ko je v Sloveniji ta 26 delež istega leta znašal 63,6 %. Storitveni sektor je za Belgijo izrednega pomena. V tem sektorju je namreč zaposlenih več kot dve tretjini vseh zaposlenih.. Pomembnost storitvenih dejavnosti izhaja iz lastnosti belgijskega gospodarstva, to so majhnost, geografska lega v osrčju Evrope, celovita infrastruktura ter vzporedni razvoj industrije ob trgovini in transportu. Poleg slednjih dveh ključnih dejavnosti, ki sta omogočili Belgiji hiter gospodarski razvoj, so se vzporedno razvijale banke in zavarovalnice. Finančne dejavnosti potrebujejo izobraženo, usposobljeno delovno silo, zaradi tega ima Belgija največ diplomantov in visoko izobraženih ljudi zaposlenih ravno v finančnih in poslovnih dejavnostih. Finančne in nepremičninske storitve, storitve najema ter poslovne storitve zajemajo največji delež storitvenih dejavnosti v Belgiji (v prvem četrtletju 2009 je bil ta delež 39,15-odstotni), sledijo pa jim storitve trgovin, transporta in komunikacij z 28,3 % (Belgostat 2009). Brezposelnost in plače Po podatkih Eurostata je v Sloveniji februarja 2010 harmonizirana stopnja brezposelnosti znašala 6,1 %, kar je bilo pod povprečjem EU-27 (9,6 %). V Belgiji je bila ta stopnja za 1,6 odstotne točke nižja od povprečja EU-27. Sicer je bila stopnja brezposelnosti v Belgiji v obdobju od 2001 do 2008 vseskozi višja kot v Sloveniji (Tabela 2). Tabela 2: Harmonizirana stopnja brezposelnosti v EU-27, Sloveniji in Belgiji v obdobju 2001-2008 (v %) 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 EU-27 8,5 8,9 9,0 9,0 8,9 8,2 71 7,0 Slovenija 6,2 6,3 6,7 6,3 6,5 6,0 4,9 4,4 Belgija 6,6 7,5 8,2 8,4 8,5 8,3 7,5 7,0 Vir: Eurostat (2009) - Economy and Finance, Employment and Unemployment (5. 6. 2009). Povprečna starost belgijskega prebivalstva se povečuje, nizka nataliteta pa ustvarja dodatna neskladja na trgu dela. Veliko je tudi prehitrih upokojitev starejšega prebivalstva. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo v Belgiji nekaj reform trga dela, ki so spodbujale starejše delavce k predčasni upokojitvi. Tako naj bi se ustvaril prostor za mlajše. Zdaj se Belgija sooča z visoko stopnjo brezposelnosti mladih, starih od 15 do 24 let. Razlogi za takšno stanje naj bi bili predvsem v pomanjkanju praktičnega usposabljanja v šolskem sistemu in v delovni zakonodaji, ki otežuje začasno zaposlovanje mladih brez delovnih izkušenj (Jousten et al. 2008). Leta 2006 so bile povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega v storitvenem sektorju v Sloveniji za več kot polovico nižje kakor v Belgiji (Tabela 3). Razlogi za tolikšno razliko so v različni splošni stopnji razvitosti gospodarstev in v doseženi relativni produktivnosti dela. Slovenske plače so se sicer z leti povečevale, vendar so se prav tako povečevale belgijske. V storitvenih dejavnostih so se slovenske plače v obdobju 2000-2008 povečale za 43,8 %, belgijske plače pa za 20,5 %. 27 Tabela 3: Povprečne mesečne bruto plače v storitvenih dejavnostih v Sloveniji in Belgiji v obdobju 2000-2006 (za mesec oktober v €] 2000M10 2001M10 2002M10 2003M10 2004M10 2005M10 2006M10 Slovenija 924 1027 1116 1190 1263 1284 1329 Belgija 2488 2505 2680 2657 2908 2889 2999 Vir: SURS (2009) - Demografsko in socialno področje, Trg dela (23. 6. 2009), Frederick Van Gysegem (interna komunikacija). Javnofinančna gibanja Belgija se že vrsto let sooča z bremenom visokega javnega dolga, ki pa je vse do leta 2007 izkazoval padajoči trend. Visok javni dolg Belgije izvira predvsem iz neustrezne makroekonomske politike v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takratna vlada je namreč v času naftne krize v javnem sektorju masovno zaposlovala odpuščene delavce in subvencionirala slabečo industrijo, kot na primer premogovništvo, železarstvo, tekstilno industrijo, steklarstvo in ladjedelništvo. Zaradi takšne ekonomske politike je Belgija ob koncu osemdesetih let imela kar 121-odstotni javni dolg, izražen v BDP. Od takrat naprej so generacije belgijskih vlad postopno bolj ali manj uspešno zniževale javni dolg na račun visoke stopnje domačega varčevanja. Izbruh svetovne finančne krize in z njo povezane gospodarske težave so proračunski primanjkljaj v Belgiji v letu 2009 stabilizirale na skoraj 6 % BDP, javni dolg pa se je znova približal velikosti letnega belgijskega BDP. Raven slovenskega javnega dolga je sicer občutno nižja od deklariranega fiskalnega kriterija evro-območja pa tudi od povprečja EU-27, vendar naraščajoči javnofinančni primanjkljaji napovedujejo njeno hitrejšo rast zlasti po letu 2010. Dosežena relativna raven cen V skladu s podatki o ravni BDP na prebivalca splošna raven cen storitev v Belgiji presega povprečje EU-27 in tudi splošno raven cen storitev v Sloveniji. Glede na raven cen v EU-27 28 so bile v Belgiji leta 2008 cene storitev višje za 21 %, medtem ko je bila raven cen storitev v Sloveniji istega leta nižja od povprečja EU-27 za 25 %. Tudi cene potrošnih dobrin so bile lani v Belgiji višje kakor v EU-27, vendar so bile razlike manjše kot pri cenah storitev. Potrošne dobrine so bile v Belgiji dražje za 8 %, v Slovenji pa cenejše za 8 %. V letu 2008 glede na leto 2000 lahko v obeh državah opazimo podražitev tako storitev kot potrošnih dobrin. Rast relativne ravni cen v Sloveniji naj bi bilo vsaj deloma moč pojasniti s procesom razvojnega dohitevanja evropskega gospodarskega jedra in s pripadajočo cenovno konvergenco. 3. Primerjava ravni cen storitev med Slovenijo in Belgijo 3.1 Metodološka pojasnila Pri analizi censkih razmerij smo se oprli na metodologijo in na košarico (vzorec) storitvenih postavk, ki ju v svojih raziskavah uporabljajo Kračun in soavtorji (2009). V nadaljevanju navajamo osnovne oblike izračunov, ki so vsebinsko prilagojeni analiziranemu primeru. Censka pariteta storitve S pojmom censka pariteta razumemo razmerje med ceno določene storitve »x« v Sloveniji in ceno iste storitve v Belgiji. Osnovna formula za izračun censke paritete storitve »x« je v tem primeru naslednja: Censka cena storitve »x« v Sloveniji (PSLO) pariteta = (1) storitve cena storitve »x« v Belgiji (PBE) »x« Osnova za ugotavljanje censkih paritet je izračun aritmetičnih povprečij opazovanih cen za enako storitev (PSLO in PBE). Izračunavanje censkih paritet nam ne omogoča samo primerjave med posameznimi storitvami, s ponderiranjem censkih paritet je namreč mogoče izračunati tudi povprečne censke paritete posameznih storitvenih skupin in agregatno censko pariteto celotnega vzorca storitev. S ponderiranjem določimo relativno pomembnost storitve za potrošnika med preučevanimi postavkami. Na podlagi agregatne censke paritete storitev (ACPstoritev) lahko izračunamo kupno moč evra v Sloveniji. Če je agregatna censka pariteta storitev, na primer, 0,67, pomeni, da si lahko v Sloveniji z enim evrom v povprečju kupimo za približno 49 % več storitev kot z istim evrom v Belgiji. Cene storitev so v Belgiji za 49 % višje kot v Sloveniji oziroma so cene storitev v Sloveniji za 33 % nižje kot v Belgiji. Razlika v cenovnih ravneh je lahko še posebej velika v primeru tistih storitev, ki niso predmet neposredne mednarodne menjave. Nižjo izračunano agregatno censko pariteto je možno sicer razumeti tudi kot komparativno prednost slovenskega gospodarstva pred belgijskim. Pogoj za primerjanje cen med posameznimi izdelki in storitvami je seveda, da so ti enaki oziroma dovolj homogeni. Primerljivost cen storitev je med opazovanima državama lahko omejena zaradi tega, ker se same storitve med seboj pogosto razlikujejo po tem, kaj v ponudbo vključujejo in kakšna je njihova kvaliteta. Vzroki za različno specifikacijo storitev so lahko tudi zakonski predpisi in veljavna tržna regulativa v posamezni državi, navade in pričakovanja domačih potrošnikov, razvitost samega trga ter stopnja konkurenčnosti ponudnikov storitev. Popis cen je v študiji temeljil na zbiranju petih maloprodajnih cen za posamezno storitev v obeh državah. Popisovanje cen je v Belgiji in v Sloveniji potekalo januarja in februarja leta 2009. Lokacije snemanja cen specificiranih storitev so v Sloveniji bile Ljubljana, Maribor, Portorož, Celje in Rogaška Slatina, v Belgiji pa Gent, Bruselj, Brugge in Antwerpen. Raven censke paritete storitve Pridobljene censke paritete so bile nato uporabljene za izračun ravni censkih paritet oziroma censkih disparitet. Računali smo disparitete cen na ravni posameznih skupin in pa disparitete cen glede na celoten vzorec storitev. Pri disparitetah cen na ravni posameznih skupin (skupine so v tabelah v nadaljevanju članka označene z rimskimi številkami I-X) smo primerjali censko pariteto storitve s censko pariteto skupine, znotraj katere se storitev nahaja. Če je raven censke paritete višja (nižja) od 100, pomeni, da je preučevana storitev v Sloveniji relativno dražja (cenejša) od povprečja skupine, znotraj katere se storitev nahaja. Disparitete cen na ravni posamezne skupine izračunamo s pomočjo naslednje enačbe: Raven censke Censka pariteta storitve »x« CP paritete = * 100 = *100 (2) storitve »x« Censka pariteta skupine storitev CP r r skupina Disparitete cen na ravni celotnega vzorca ugotovimo, če primerjamo censko pariteto posameznih storitev z agregatno censko pariteto celotnega vzorca: Raven censke Censka pariteta storitve »x« CP paritete =--------------------------------------------------------* 100 =--------------*100 (3) storitve »x« Povprečna censka pariteta vseh storitev ACP „ r r storitev 29 Agregatna censka pariteta predstavlja povprečno raven cen storitev v primerjavi z Belgijo (ACPstoritev) in je izračunana kot tehtano povprečje censkih paritet posameznih, v statistični vzorec zajetih storitev. Sistem uteži je takšen, kot ga uporablja Statistični urad Republike Slovenije. Razlaga izračunanih vrednosti je podobna kot v primeru disparitet glede na povprečje skupine. Tako raven censke paritete storitve glede na celoten vzorec pokaže, za koliko odstotkov je ta storitev v Sloveniji relativno dražja (če je bila raven censke paritete večja od 100) oziroma relativno cenejša (če je raven censke paritete manjša od 100) od povprečja celotnega vzorca v Sloveniji. Gre za ugotavljanje disparitet maloprodajnih cen storitev v Sloveniji pri predpostavki referenčnih censkih razmerij v Belgiji. 3.2 Rezultati primerjave cen storitev med Slovenijo in Belgijo 30 Analizirana košarica storitev je v pričujočem primeru obsegala 100 storitvenih postavk. Postavke storitev so bile razdeljene v deset skupin. Te so bile: obrtne storitve in popravila, osebne in druge storitve, stanarina, komunalne storitve, finančne in druge storitve, storitve za izobraževanje in kulturo, storitve družbenega varstva, prometne storitve, komunikacije ter gostinske in hotelske storitve. Slednja skupina je bila sestavljena iz treh podskupin: gostinskih storitev, hotelskih storitev in storitev hitre hrane. Preden podrobneje predstavimo vsako izmed naštetih skupin storitev, se bomo sprva osredotočili na agregatno raven cen storitev v Sloveniji. Agregatna raven cen storitvenih skupin v Sloveniji v primerjavi z Belgijo Iz primerjave cen celotnega vzorca storitvenih postavk izhaja, da so bile cene storitev v Sloveniji v začetku leta 2009 v povprečju za 33 % nižje kot v Belgiji. Ker je agregatna raven cen znašala 0,67, to pomeni, da je slovenski potrošnik v povprečju za neko storitev plačal le 67 % zneska, ki ga je plačal belgijski potrošnik za enako storitev (tabela 4). Tabela 4: Censke paritete preučevanih skupin storitev (februar 2009] Št. SKUPINA STORITEV Censka pariteta (CP] I OBRTNE STORITVE IN POPRAVILA 0,74 II OSEBNE IN DRUGE STORITVE 0,71 III STANARINA 0,62 IV KOMUNALNE STORITVE 0,34 V FINANČNE IN DRUGE STORITVE 0,87 VI STORITVE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO 0,74 VII STORITVE DRUŽBENEGA VARSTVA 0,48 VIII PROMETNE STORITVE 0,79 IX GOSTINSKE IN HOTELSKE STORITVE 0,69 X KOMUNIKACIJE 0,72 STORITVE SKUPAJ (ACP f ] 1 storitevJ 0,67 Vse skupine storitev so v Sloveniji, v primerjavi z Belgijo, cenejše. Najcenejše so komunalne storitve, ki predstavljajo v povprečju le 34 % cene istovrstnih storitev v Belgiji. Storitve družbenega varstva so v Sloveniji cenejše za 52 %. Med 30 % in 40 % so cenejše gostinske in hotelske storitve ter stanarina. Od 20 % do 30 % so cenejše osebne in druge storitve, komunikacije, obrtne storitve in popravila, storitve za izobraževanje in kulturo ter prometne storitve. Cenam v Belgiji so se najbolj približale slovenske cene finančnih in drugih storitev; te so bile v Sloveniji v povprečju cenejše za 13 %. Obrtne storitve in popravila Obrtne storitve in popravila dosegajo v Sloveniji 74 % povprečne ravni cen enake skupine storitev v Belgiji (tabela 5). Za 50 % belgijske cene si lahko pri nas privoščimo šivanje ženskega krila, šivanje moške obleke pa za 52 % belgijske cene. Opazimo lahko, da so storitve, ki zahtevajo več vloženega dela, v Sloveniji znatno cenejše kakor v Belgiji. Popravilo radia, televizorja in štedilnika je občutno cenejše v Sloveniji in to za 60 % do 70 %. 31 Tabela 5: Censke paritete in raven censkih paritet obrtnih storitev in popravil (februar 2009] Št. STORITEV Enota mere Censka pariteta (CP) PSLc/PBE Raven censke paritete (CP/CPskupina] * 100 Raven censke paritete (CP/ACPstoritev] *100 1 Šivanje moške volnene obleke komplet 0,52 70 78 2 Krajšanje moških hlač kos 0,80 108 120 3 Šivanje ženskega krila kos 0,50 68 75 4 Podplatenje čevljev par 0,92 124 137 5 Popravilo pet par 0,75 101 112 6 Popravilo radia ura 0,39 53 59 7 Popravilo televizorja ura 0,36 48 53 8 Popravilo štedilnika ura 0,33 45 50 9 Popravilo avtomobila ura 0,87 117 130 10 Pranje avta kos 0,66 89 98 11 Zamenjava olja in filtra kos 0,86 116 129 12 Zamenjava gum kos 0,65 87 97 13 Barvanje prostorov m2 0,69 93 103 14 Izdelava ključa kos 0,64 86 96 I OBRTNE STORITVE IN POPRAVILA 0,74 100 111 Cena popravila štedilnika dosega 45 % povprečja cen obrtnih storitev in popravil, medtem ko na drugi strani dosega 50 % povprečja cen vseh storitev v Sloveniji. Zamenjava gum, barvanje prostorov in izdelava ključa so storitve, ki so v Sloveniji za 30 % do 40 % cenejše glede na referenčne storitve v Belgiji. Najbolj se belgijski ravni cen približajo zamenjava oljnega filtra (za 14 % nižja slovenska cena od belgijske), popravilo avtomobila (za 13 % cenejše) in pa podplatenje čevljev (za 8 % nižja cena v Sloveniji). Podplatenje čevljev najbolj presega povprečje cen obrtnih storitev in popravil v Sloveniji, in sicer za 24 %, poleg tega pa ta storitev v opazovani skupini storitev najbolj presega agregatno raven cen storitev (za 37 %). Sledita popravilo avtomobila in zamenjava olja; prva storitev presega povprečje cen preučevane skupine za 17 %, druga pa za 16 %. Osebne in druge storitve Cene osebnih in drugih storitev v Sloveniji so v povprečju za 29 % nižje kot v Belgiji (tabela 6). Najcenejša storitev v Sloveniji je razvijanje barvnih fotografij. Ta storitev namreč dosega le 56 % cene enake storitve v Belgiji, od povprečja preučevane skupine storitev je cenejša za 22 %, od povprečja cen vseh storitev pa je cenejša za 17 %. Dvostransko fotokopiranje, razvijanje barvnega filma in obisk solarija je cenejše za 10 % do 20 %, medtem ko je fotografiranje za osebno izkaznico samo za 8 % cenejše kakor v Belgiji in tako presega povprečje cen preučevane skupine za 30 %, agregatno raven cen pa za 38 %. 32 Tabela 6: Censke paritete in raven censkih paritet osebnih in drugih storitev (februar 2009] Št. STORITEV Enota mere Censka pariteta (CP] pslo/pbe Raven censke paritete (CP/CPskupina] * 100 Raven censke paritete (CP/ACPstoritev] *100 15 Moško striženje 1-krat 0,71 100 106 16 Žensko striženje (srednje dolgi las] 1-krat 0,76 108 114 17 Trajna ondulacija 1-krat 0,67 94 100 18 Barvanje las (srednje dolgi las] 1-krat 0,60 85 90 19 Obisk solarija 1 min 0,85 120 128 20 Kemično čiščenje moške obleke kos 0,66 92 98 21 Kemično čiščenje ženskega plašča kos 0,67 94 100 22 Pranje srajce kos 0,68 97 102 23 Pranje posteljne rjuhe kos 0,78 110 116 24 Fotografiranje za osebno izkaznico 8 slik 0,92 130 138 25 Razvijanje barvnega filma kos 0,85 120 127 26 Razvijanje barvnih fotografij kos 0,56 78 83 27 Dvostransko fotokopiranje list 0,84 119 126 II OSEBNE IN DRUGE STORITVE 0,71 100 106 Prav tako kot pri obrtnih storitvah in popravilih lahko tudi tukaj opazimo, da so storitve, ki so bolj kot ne avtomatizirane, v Sloveniji le malo cenejše, medtem ko so pri ostalih storitvah, kjer je potrebna določena količina človeškega dela, večje cenovne razlike. Razlago za to lahko poiščemo v samih stroških dela, ki so v Belgiji višji. Stanarina V Sloveniji so stanarine v središčih večjih mest (Ljubljana, Maribor) dokaj visoke, ampak še precej nižje kakor v Belgiji. Za kvadratni meter dvosobnega stanovanja v središču mesta je potrebno v Sloveniji odšteti 28 % manj kot v Belgiji. Najem dvosobnega stanovanja je za 15 % dražji od povprečja cen preučevane skupine storitev in za 7 % dražji od povprečja cen celotnega vzorca storitev v Sloveniji. Najem garsonjere je v Sloveniji cenejši za 36 %, najem trisobnega stanovanja pa je cenejši za 49 % v primerjavi z Belgijo (tabela 7). Stanarina za trisobno stanovanje je za 18 % nižja od povprečja cen skupine storitev stanarina in pa za 23 % nižja od agregatne ravni cen. Tabela 7: Censke paritete in raven censkih paritet skupine storitev stanarina (februar 2009] Št. STORITEV Enota mere Censka pariteta (CP] PSLO/PBE Raven censke paritete (CP/CPskupina] * 100 Raven censke paritete (CP/ACPstorit9v] *100 28 Stanarina (center mesta, dvosobno stanovanje] m2 0,72 115 107 29 Stanarina (center mesta, garsonjera] m2 0,64 103 96 30 Stanarina (center mesta, trisobno stanovanje] m2 0,51 82 77 III STANARINA 0,62 100 93 33 Komunalne storitve Komunalne storitve so v Sloveniji cenejše za 66 % (tabela 8). Najbolj izstopa voda za gospodinjstvo, ki dosega le 22 % cene enake storitve v Belgiji in je tako tudi najcenejša storitev v skupini komunalne storitve (za 36 % je cenejša od povprečja cen preučevane skupine), od povprečja cen celotnega vzorca pa je cenejša kar za 68 %. Domnevamo, da so takšne razlike v ceni tudi zaradi tega, ker smo v Belgiji popisali cene le v večjih mestih, kjer je gospodinjska voda dražja, medtem ko smo v Sloveniji popisali ceno vode tudi v manjših mestih. Tabela 8: Censke paritete in raven censkih paritet komunalnih storitev (februar 2009] Št. STORITEV Enota mere Censka pariteta (CP] PSLO/PBE Raven censke paritete (CP/CP. ]* 1 ' skupina^ 100 Raven censke paritete (CP/ACPstoritev] *100 31 Voda za gospodinjstvo m3 0,22 64 32 32 Kanalščina m3 0,48 140 71 33 Odvoz smeti m3 0,41 122 62 34 Ogrevanje stanovanja na daljavo (toplarna] mesec 0,31 92 47 35 Parkiranje (garaža] ura 0,63 186 94 36 Parkiranje (na prostem] ura 0,52 154 78 IV KOMUNALNE STORITVE 0,34 100 51 Ogrevanje stanovanja na daljavo nas mesečno stane v Sloveniji za 69 % manj kot v Belgiji. Visoke cene ogrevanja stanovanja v Belgiji prisilijo mnogo tamkajšnjih prebivalcev, da imajo čim manjša stanovanja, ponavadi enosobna, ali pa da v večjem stanovanju živi več oseb, tako da se stroški na osebo porazdelijo. Cena ogrevanja je v Belgiji sestavljena iz cene porabljene energije, cene dobave energije in davka. V tej skupini storitev se belgijskim cenam še najbolj približa cena ure parkiranja v garaži, ki je nižja v Sloveniji za 37 % in kar za 86 % presega povprečje cen skupine komunalnih storitev, od povprečja cen vseh storitev v Sloveniji pa je nižja za 6 %. Finančne in druge storitve Finančne in druge storitve so v povprečju v Sloveniji cenejše za 13 % (tabela 9). Najcenejše je zavarovanje stanovanja, ki dosega 61 % cene v Belgiji, od povprečja cen vseh storitev pa je cenejše za 9 %. Sledijo stroški vodenja računa pri poslovni banki, ki so v Sloveniji cenejši za 33 %. Cena tehničnega pregleda vozila je v Sloveniji nižja za 4 % in za 11 % višja od povprečja cen preučevane skupine storitev. Cena tehničnega pregleda vozila sicer presega agregatno raven cen storitev za 44 %. 34 Tabela 9: Censke paritete in raven censkih paritet finančnih in drugih storitev (februar 2009] Št. STORITEV Enota mere Censka pariteta (CP] PSLO/PBE Raven censke paritete (CP/CPskupina] * 100 Raven censke paritete (CP/ACPstoritev] *100 37 Zavarovanje stanovanja leto 0,61 70 91 38 Stroški vodenja računa mes. 0,67 77 100 39 Tehnični pregled vozila leto 0,96 111 144 40 Obvezno zavarovanje vozila leto 0,90 103 134 V FINANČNE IN DRUGE STORITVE 0,87 100 130 Pri tej skupini storitevj e potrebno poudariti, da so storitve omejeno primerljive. Zavarovalnice v Sloveniji in prav tako v Belgiji uporabljajo pri zaračunavanju cen zavarovanja stanovanja različne kriterije; ponekod kvadraturo stanovanja ali pa število sob. Tudi banke ponujajo storitve, ki niso popolnoma enake. V Belgiji v nekaterih bankah ne zaračunavajo stroškov vodenja računa komitentov. Če pa banka zaračuna ta znesek, pa je ponavadi v stroške vodenja računa vključena tudi storitev spletna banka. Storitve za izobraževanje in kulturo Storitve za izobraževanje in kulturo so v Sloveniji v povprečju za 26 % cenejše kot v Belgiji. Tabela 10: Censke paritete in raven censkih paritet storitev za izobraževanje in kulturo (februar 2009] 41 Vozniški izpit cel izpit kos dan kos kos ura dostop obisk 8 obiskov mes. 0,89 121 133 42 Vstopnica za kino 0,52 71 78 43 zposoja DVD 0,62 85 93 44 Vstopnica za gledališče 0,69 93 103 45 Vstopnica za nogometno tekmo 0,47 63 70 46 zdatek za tečaj tujega jezika 0,57 77 85 47 nternetni dostop 0,49 67 74 48 =itnes 0,91 124 136 49 Tečaj plesa 0,80 109 120 50 Daket (kabelska+internet] 0,76 104 114 51 Kabelska televizija 0,88 120 132 VI STORITVE ZA IZOBRAŽEVANJE 0,74 100 110 N KULTURO 35 Vstopnica za nogometno tekmo je cenejša za 53 %, vstopnica za kino pa stane v Sloveniji za 48 % manj kot v Belgiji. Vstopnica za nogometno tekmo je za 37 % cenejša od povprečja cen preučevane skupine in za 30 % cenejša od povprečja cen celotnega vzorca. Ura tečaja tujega jezika je cenejša v Sloveniji za 43 %, izposoja DVD pa je v Sloveniji cenejša za 38 % v primerjavi z Belgijo. Belgijski ravni cen so se najbolj približale naslednje storitve: enkraten obisk fitnesa (91 % cene primerljive storitve v Belgiji), vozniški izpit (89 % cene primerljive storitve v Belgiji) in kabelska televizija (88 % cene primerljive storitve v Belgiji). Cena enkratnega obiska fitnesa presega povprečje cen skupine storitve za izobraževanje in kulturo za 24 %, medtem ko agregatno raven cen ta storitev presega za 36 %. Storitve družbenega varstva Storitve družbenega varstva so v Sloveniji v povprečju za 52 % cenejše kot v Belgiji (tabela 11). Najcenejši storitvi sta bivanje v enoposteljni sobi v študentskem domu in bivanje v dijaškem domu (obe storitvi sta za 59 % cenejši kot v Belgiji, od povprečja cen preučevane skupine storitev sta cenejši za 13 %, od povprečja cen vseh storitev pa sta cenejši za 38 %). Storitve vrtcev so v Sloveniji prav tako cenejše od tistih v Belgiji, in sicer za 45 %. Tabela 11: Censke paritete in raven censkih paritet storitev družbenega varstva (februar 2009] Št. STORITEV Enota mere Censka pariteta (CP) pslo/pbe Raven censke paritete (CP/CPskupina) * 100 Raven censke paritete (CP/ACPstoritev) *100 52 Izdatek za vrtec (polna cena) mes. 0,55 116 82 53 Izdatek za študentski dom mes. 0,41 87 62 54 Izdatek za dijaški dom mes. 0,41 87 62 VII STORITVE DRUŽBENEGA VARSTVA 0,48 100 71 Prometne storitve Prometne storitve so v povprečju v Sloveniji za 21 % cenejše kot v Belgiji (tabela 12). Tabela 12: Censke paritete in raven censkih paritet prometnih storitev (februar 2009] Št. STORITEV Enota mere Censka pariteta (CP) pslo/pbe Raven censke paritete (CP/CPskupina) * 100 Raven censke paritete (CP/ACPstoritev) *100 55 Delavska mesečna karta (MPP) mes. 1,15 145 172 56 Mestni potniški promet voz. 0,85 108 127 57 Avtobus (60 km) voz. 0,73 93 110 58 Taksi v mestu km 0,51 65 77 59 Najem vozila dan 0,72 91 108 60 Letalska vozovnica (London-ekonomski razred) voz. 0,87 110 130 61 Prevoz z vlakom km 0,51 64 76 VIII PROMETNE STORITVE 0,79 100 118 Edina storitev, ki je v Sloveniji dražja kot v Belgiji, je delavska mesečna karta za mestni potniški promet. Ta je dražja za 15 % in presega povprečje cen preučevane skupine za 45 %, agregatno raven cen storitev pa za 72 %. Možni vzrok za takšno cenovno razliko je v tem, da sodijo pod okrilje največjega belgijskega nacionalnega prevoznika De Lijn prevozi z avtobusi, z vlaki in tudi s tramvaji. Tako so v mestih tarife poenotene in v delavsko mesečno karto ni vključena samo vožnja z avtobusom, ampak tudi s tramvajem. Naslednji možni vzrok pa je tudi, da so belgijska mesta zelo gosto poseljena in pristojne oblasti spodbujajo prebivalce k intenzivnejši uporabi javnih prevoznih sredstev, zaradi česar so tudi cene delavskih mesečnih kart dostopnejše. Vožnja z vlakom in s taksijem je v Sloveniji cenejša za 49 %. Obe storitvi sta cenejši za več kot 30 % od povprečja preučevane skupine storitev, prav tako pa sta za več kot 20 % cenejši od povprečja celotnega vzorca. Medkrajevni prevoz z avtobusom in najem vozila sta prav tako cenejša v Sloveniji; prva storitev je za 27 % cenejša, druga storitev pa je za 28 % cenejša. Letalska vozovnica za London (ekonomski razred) pa je v Sloveniji cenejša za 13 % v primerjavi s tisto v Belgiji. Gostinske in hotelske storitve Gostinske in hotelske storitve so v povprečju v Sloveniji za 31 % cenejše od tistih v Belgiji (tabela 13). Te storitve presegajo agregatno raven cen preučevanega vzorca storitev za 3 %. Omenjena skupina je razdeljena v tri podskupine: gostinske storitve, hotelske storitve in hitra hrana. Tabela 13: Censke paritete in raven censkih paritet gostinskih in hotelskih storitev (februar 2009] 37 62 Coca-cola 0,25 l 0,84 122 125 63 Pivo (steklenica] 0,33 l 0,98 142 146 64 Črna kava skodel. 0,55 80 82 65 Namizno belo vino dc 0,37 54 55 66 Žganje 0,02 l 0,51 74 76 67 Whiskey 0,02 l 0,55 81 83 68 Mineralna voda 0,33 l 0,69 100 103 69 Gosti sadni sok 0,25 l 0,86 125 129 70 Čaj z limono skodel. 0,61 88 91 71 Pizza kos 0,64 94 96 72 Dunajski zrezek kos 0,51 74 76 73 Špageti po bolonjsko porcija 0,59 86 88 74 Mešana solata porcija 0,83 121 124 75 Palačinke porcija 0,90 132 135 76 Goveja juha porcija 0,81 118 121 GOSTINSKE STORITVE 0,69 101 104 77 Prenočevanje v hotelu *** (enoposteljno] noč 0,69 101 103 7 co Prenočevanje v hotelu *** (dvoposteljno] noč 0,89 129 133 HOTELSKE STORITVE 0,80 117 120 79 Hamburger kom. 0,59 86 88 80 Big Mac kom. 0,67 97 100 81 McChicken kom. 0,65 94 97 82 Fish Mac kom. 0,67 97 100 83 Chicken McNuggets 6 kom. 0,36 52 53 84 Pijača 0,5 l 0,83 121 125 85 Sladoled kom. 0,58 85 87 86 Krompirček - veliki kom. 0,68 99 102 87 Happy Meal kom. 0,63 91 94 HITRA HRANA 0,63 91 94 IX GOSTINSKE IN HOTELSKE STORITVE 0,69 100 103 Prav tako kot celotna skupina storitev je tudi podskupina gostinskih storitev za 31 % cenejša v Sloveniji. Najbolj izstopa cena kozarca namiznega vina, ki je za 63 % nižja v Sloveniji. Cena namiznega vina je sicer za 46 % nižja od povprečja cen preučevane skupine storitev in za 45 % nižja od agregatne ravni cen. V Belgiji so cene alkoholnih pijač, še posebej žganja in vina, zelo visoke. Cene pijač so še posebej visoke v mestnih središčih, v uglednih četrtih in tudi v turističnih krajih. Cene kave, žganja, Whiskey-ja, dunajskega zrezka in špagetov po bolonjsko so v Sloveniji nižje za 40 % do 50 % v primerjavi s tistimi v Belgiji. Porcija palačink je v Slovenji cenejša samo za 10 %, pivo pa stane skoraj enako kot v Belgiji. 38 Večja razlika v ceni je pri prenočevanju v hotelu s tremi zvezdicami v enoposteljni sobi, ki je v Sloveniji cenejše za 31 %. Prenočevanje v dvoposteljni sobi, prav tako v hotelu enake kategorije, pa je cenejše za 11 % (povprečje cen hotelskih storitev presega za 29 %, agregatno raven cen pa za 33 %). Hotelske storitve so sicer v povprečju v Sloveniji za 20 % cenejše od tistih v Belgiji, povprečje cen skupine gostinskih in hotelskih storitev pa presegajo za 17 %. Hitra hrana ameriške multinacionalke McDonald's nam služi kot primerljiv vir podatkov za izračun ravni cen v Sloveniji in Belgiji. McDonald's restavracije imajo enake standarde priprave hrane, tako se hamburger v Sloveniji ne razlikuje od hamburgerja v Belgiji. Storitve so enake po obsegu in kvaliteti, se pravi, da so popolnoma primerljive. Razlike v ceni zato niso posledica delne primerljivosti storitev, ampak so posledica drugih dejavnikov, ki povzročajo razlike v cenah istovrstnih storitev med državama. Censka pariteta skupine hitre hrane je 0,63, kar pomeni, da je hitra hrana v povprečju v Sloveniji za 37 % cenejša kot v Belgiji. Najcenejši v tej skupni so Chicken McNuggets, ki so za 48 % cenejši od povprečja skupine hitra hrana. Pijača pa je v tej skupini najdražja, saj presega povprečje cen skupine hitra hrana za 21 %, agregatno raven cen storitev pa za 25 %. Komunikacije Skupina komunikacij je v povprečju v Sloveniji za 28 % cenejša kot v Belgiji (tabela 14). Tabela 14: Censke paritete in raven censkih paritet skupine storitev komunikacije (februar 2009] Št. STORITEV Enota mere Censka pariteta (CP] PSLO/PBE Raven censke paritete (CP/CPskupina] *100 Raven censke paritete (CP/ACPstoritev] *100 88 Znamka za pismo (doma] kos 0,39 54 58 89 Priporočeno pismo (doma] kos 0,78 108 117 90 Poštnina za paket 2 kg 0,78 107 116 91 Telegram kos 1,55 214 232 92 GSM impulz (fiksno omrežje, predplačniški paket] impulz 0,64 89 96 93 GSM impulz (fiksno omrežje, naročniki] impulz 0,72 100 108 94 GSM aparat (brez naročnine] kos 1,02 140 152 95 SIM kartica (prednaročniška, brez impulzov] kos 0,95 131 142 96 Nacionalni pogovor min. 0,65 90 98 97 Pogovor v tujino min. 0,63 86 94 98 Pogovor v mobilno omrežje min. 1,20 165 179 99 Telefonska naročnina (analogna] mes. 0,60 83 90 10 ISDN naročnina mes. 0,52 72 78 X KOMUNIKACIJE 0,72 100 108 39 Najcenejša je pri nas znamka za pismo, ta dosega le 39 % cene primerljive storitve v Belgiji. Znamka za pismo je za 46 % cenejša od povprečja cen skupine komunikacije, od povprečja cen celotnega vzorca storitev pa je cenejša za 42 %. Sledi ji mesečna ISDN naročnina, ki je v Sloveniji cenejša za 48 %. Na drugi strani pa izstopajo storitve, ki so v Sloveniji dražje kot v Belgiji. Telegram je v Sloveniji za 55 % dražji kot v Belgiji in presega povprečje cen skupine komunikacij za 114 %, agregatno raven cen pa za 132 %. Pogovor v mobilno omrežje je v Sloveniji dražji za 20 %, GSM aparat brez naročnine pa je dražji za 2 %. Tudi pri tej skupini storitev se je pojavljala težava v primerljivosti. Belgijske poštne storitve niso popolnoma identične slovenskim. Razlikujejo se po obsegu in tudi po hitrosti dostave. Tudi pri telekomunikacijskih storitvah se razlikujejo naročniški in predplačniški paketi po ceni minute pogovora in mesečni naročnini. 4. Sklep Članek se ukvarja s primerjavo ravni cen storitev na primeru baz podatkov, ki so bili zbrani z neposrednim popisom cen v slovenskih in belgijskih mestih. Rezultati raziskave so v skladu s temeljnimi ugotovitvami o nacionalni ravni cen med državami članicami Evropske unije. Nacionalna raven cen je v Belgiji leta 2008 presegla tako povprečje EU-27 kot tudi splošno raven cen v Sloveniji, pri čemer je slovenska nacionalna raven cen v istem letu dosegla 72 % nacionalne ravni cen v Belgiji (Svennebye 2009). 40 Izhajajoč iz teh makrocenovnih razmerij pa pričujoča raziskava ponuja štiri dodatne ugotovitve. Prvič, splošna raven cen storitev je v Sloveniji za 33 % nižja od ravni referenčnih cen storitev v Belgiji. Drugič, razhajanja cen storitev med Slovenijo in Belgijo so izrazita. Iz analize obsežnega statističnega vzorca izhaja, da so prav vse skupine storitev v Sloveniji absolutno cenejše od tistih v Belgiji. Najcenejše so komunalne storitve, ki predstavljajo v povprečju le 34 % cene istovrstnih storitev v Belgiji. Cenam v Belgiji so najbližje slovenske cene finančnih storitev - te so v Sloveniji v povprečju cenejše za 13 %. Tretjič, po Borchertovi raziskavi (2009) so leta 2008 cene gostinskih in hotelskih storitev v Sloveniji dosegle 77 % ravni cen referenčnih storitev v Belgiji. Rezultati v tej študiji kažejo, da je raven cen tovrstnih storitev v Sloveniji glede na Belgijo še za 8 odstotnih točk nižja. In četrtič, primerjava povprečnih neto plač v storitvenih dejavnostih Slovenije (WSLO) in Belgije (WBE) z agregatno censko pariteto storitev (ACPstoritev) ponuja odgovor o višini relativne kupne moči (RKM) povprečnih slovenskih neto plač v teh dejavnostih: WSLO 982,18 EUR PW =---------=---------------------= 0,53 (4] W„r 1858,50 EUR PW 0,5285 RKM = = = 0,79 (5]. ACP „ 0,6686 Podatki za leto 2009 tako kažejo, da je lahko Slovenec, zaposlen v storitvenem segmentu gospodarstva, s svojo povprečno neto plačo ustvaril 79 % nakupov iz storitvene ponudbe v primerjavi z nakupi storitev, ki jih je zmogel zaposleni Belgijec v storitvenih dejavnostih s svojo neto plačo. Literatura Allington, F. B. N., Kattuman, P. A., Waldmann, F. A., 2005. One Money, One Market, One Price? International Journal of Central Banking 1, no. 3: 73-115. Belgostat (2009) - Economic Indicators for Belgium; on-line database. Dosegljivo na: http://www.nbb.be/ app/cal/E/BelgoHome.htm (5. 5. 2009). Borchert, E., 2009. Wide Spread in Consumer Prices Across Europe in 2008. Eurostat Statistics in Focus, 50/2009. Cornille, D., Stragier, T., 2007. The Euro Five Years Later: What has Happened to Prices? NBB Economic 41 Review, September 2007. Cihak, M., Holub, T., 2005. Price Convergence in EU-Accession Countries: Evidence from the International Comparison. Économie internationale 102, no. 2: 59-82. Dhyne, E., Alvarez, L. J., Le Bihan, H., Veronese, G., Dias, D., Hoffmann, J., Jonker, N., Lünnemann, P., Rumler, F., Vilmunen, J., 2005. Price Setting in the Euro Area: Some Stylized Facts from Individual Consumer Data. ECB Working Paper No. 524. Dreger, C., Kholodin, K., Lommatzsch, K., Slačalek, J., Wozniak, P., 2008. Price Convergence in an Enlarged Internal Market. Eastern European Economics 46, no. 5: 57-68. Jousten, A., Lefèbvre, M., Perleman, S., Pestieau, P., 2008. The Effects of Early Retirement on Youth Unemployment: The Case of Belgium. IMF Working Paper 08/30. Kračun, D., Bekö, J., Bricelj, B., Boršič, D., Jagrič, T., Ovin, R., 2009. Primerjava cen in plač Slovenije z Avstrijo in Ceško v marcu 2009. Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo - IEDP. Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru. Rogers, J. H., 2007. Monetary Union, Price Level Convergence, and Inflation: How Close is Europe to the USA? Journal of Monetary Economics 54: 785-796. Svennebye, L., 2009. Large Differences in GDP and Consumption Per Inhabitant Across Europe. Eurostat Statistics in Focus 95/2009. Domače končno trošenje za blago in tržne storitve Prebivalstvo Investicije v osn. sredstva Širša država Skupno Leto mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast 9003 13358 8.9 0.68 5954 12.0 0.98 1883 8.1 0.45 21196 9.7 0.74 9004 14196 6.3 0.56 6783 13.9 1.11 1793 -4.8 0.12 22774 7.4 0.68 9005 14967 5.4 0.41 7210 6.3 0.60 1910 6.5 0.57 24088 5.8 0.48 9006 15955 6.6 0.45 7959 10.4 1.37 2073 8.5 0.50 25988 79 0.74 9007 17205 78 0.73 9631 21.0 0.99 2212 6.7 1.16 29048 11.8 0.87 9008 19243 8.8 0.00 10405 9.78 0.87 2526 14.18 1.35 32174 9.50 0.87 9009 18852 -2.30 -2.78 8369 -22.11 -23.57 2512 -0.57 2.56 29732 -8.70 -9.29 2008/10 1712 2.43 -0.08 968 5.64 -0.59 208 10.75 0.44 2888 4.05 -0.13 11 1581 5.82 -0.31 787 -2.81 -3.31 241 13.82 1.00 2609 3.72 -1.09 12 1614 4.22 -1.18 669 -9.96 -6.95 378 17.59 3.80 2661 1.84 -2.38 IV 4907 4.09 2424 -1.82 827 14.71 8158 3.21 2009/1 1398 0.25 -0.25 561 -24.60 -5.16 172 11.26 -3.97 2132 -7.07 -2.10 2 1382 -5.68 -0.37 674 -21.21 -3.75 180 6.66 -0.58 2235 -10.18 -1.47 3 1618 2.33 -0.85 760 -15.79 -3.21 197 -1.47 0.00 2575 -4.05 -1.52 I 4407 -0.77 1995 -20.25 549 4.92 6951 -6.90 4 1584 -5.38 -0.73 661 -28.22 -3.46 213 15.35 -0.42 2458 -11.56 -1.54 5 1580 -6.67 -1.33 710 -27.01 -3.16 203 1.77 -0.39 2492 -12.99 -1.85 6 1632 -0.67 -0.20 740 -21.76 -2.65 204 -0.84 0.20 2576 -7.83 -0.96 II 4796 -4.27 2112 -25.65 619 5.12 7527 -10.81 7 1666 -1.92 0.44 738 -22.11 -1.13 208 1.78 0.39 2612 -8.36 -0.07 8 1519 -0.02 -0.09 703 -20.40 0.58 214 15.11 0.90 2436 -5.89 0.13 9 1611 -5.68 0.40 742 -28.08 -0.49 184 -6.31 -0.44 2537 -13.59 -0.08 III 4796 -2.63 2183 -23.73 605 3.29 7584 -9.43 10 1655 -3.44 0.24 766 -23.63 1.12 206 -0.71 -0.82 2627 -10.17 0.32 11 1499 -2.51 -0.01 677 -17.63 0.47 214 -11.42 -2.33 2390 -8.12 -0.09 12 1699 1.86 1.19 636 -11.02 0.63 318 -15.97 -1.71 2653 -3.92 0.99 IV 4852 -1.35 2079 -18.14 738 -10.82 7670 -7.44 1 1383 -1.17 0.37 509 -9.40 -1.48 170 -1.21 -2.41 2063 -3.34 -0.20 Izvoz Izvoz Slovenije* Izvoz Slovenije izven EU27* * Izvoz EU27** Izvozne cene Slovenija* * Izvozne cene EU27** Leto mil. € letni porast mesečna rast mil. € medletna stopnja mil. € medlet stopnja indeks medletna stopnja indeks medleta stopnja 9003 11285 3.1 0.34 3590.5 4.4 869236 -2.5 101.9 -0.3 96.4 -3.9 9004 12783 13.3 1.45 4276.0 19.1 952925 9.6 102.0 0.1 96.2 -0.2 9005 14214 11.2 0.83 4927.4 15.2 1053198 10.5 104.5 2.4 99.6 3.5 9006 1B7BÜ 179 1.35 5848.1 18.7 1159833 10.1 106.4 1.8 103.4 3.8 9007 19387 15.7 0.85 6740.1 15.3 1237251 6.7 105.7 2.1 104.9 1.5 9008 19724 1.74 -0.68 7407 9.90 1308960 5.4 109.3 3.4 108.0 2.9 9009 1BÜÜB -18.85 -21.86 5773 -22.07 1090939 -16.6 1073 -1.82 107.0 -0.84 IV 4495 -8.97 1753 -1.48 318724 -2.7 110.1 4.06 109.0 3.42 2009/1 1190 -26.99 -5.65 368 -21.20 75468 -25.1 108.0 0.19 106.8 0.19 2 1285 -23.56 -3.94 452 -24.49 85505 -21.6 109.9 2.23 108.4 1.03 3 1394 -18.72 -4.64 520 -20.29 93386 -12.0 107.9 0.37 107.5 0.56 I 38B9 -23.02 1340 -22.00 254359 -19.5 108.6 0.93 107.6 0.59 4 1292 -29.44 -2.58 499 -28.67 88090 -24.0 106.7 -1.75 106.3 0.09 5 1320 -21.56 -2.44 462 -23.64 84919 -20.7 108.6 -0.91 106.6 0.00 6 1405 -18.70 -0.21 484 -25.87 92825 -18.6 108.7 0.37 106.7 -1.48 II 4017 -23.37 1445 -26.18 265835 -21.1 108.0 -0.77 106.5 -0.47 7 1388 -21.87 0.63 523 -26.92 101328 -16.9 106.3 -4.32 107.4 -1.29 8 1055 -20.14 -0.31 428 -22.56 79570 -19.8 106.7 -3.70 106.9 -1.38 9 1483 -20.43 2.98 502 -29.29 92791 -19.2 106.0 -3.28 107.2 -2.01 III 392B -20.87 1453 -26.55 273688 -18.6 106.3 -3.77 107.2 -1.56 10 1494 -17.39 2.61 530 -22.45 99616 -16.5 104.5 -4.22 106.3 -2.39 11 14B4 -2.25 2.78 509 -9.78 98093 -2.1 107.6 -2.89 106.7 -2.56 12 1237 4.02 3.25 495 -2.02 99950 0.7 107.4 -2.72 107.6 -0.83 IV 4195 -6.68 1534 -12.48 297659 -6.6 106.5 -3.27 106.9 -1.93 2010/1 1222 2.67 0.21 346 -6.08 81645 8.19 107.1 -0.83 108.8 1.87 2 1320 2.70 0.64 423 -6.52 96319 12.65 106.1 -3.46 109.5 1.01 A pod at ki SURS. ** podatki Eurostat Uvoz Uvoz Slovenije* Uvoz Slovenije izven EU97** Uvoz EU97** Uvozne cene Slovenija* * Uvozne cene EU97** Leto mil. € letni porast mesečna rast mil. € medletna stopnja mil. € medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja 9003 19938 6.0 0.51 9874.5 10.5 935946 -0.9 94.8 -9.3 91.6 -4.7 9004 14143 15.6 1.60 9569.6 - 10.9 1097536 9.9 97.5 9.9 93.8 9.5 9005 15489 9.5 1.09 3368.1 31.4 1179850 14.8 1079 9.9 109.3 9.0 9006 18313 18.3 1.99 4978.7 97.0 1351896 14.6 115.7 8.0 111.0 8.5 9007 91936 16.0 0.87 6050.0 41.4 1499911 5.9 190.9 3.9 111.7 0.6 9008 99648 6.65 -0.05 7940.0 19.7 1550976 8.19 198.0 6.8 191.8 8.7 9009 16773 -95.94 -98.77 5597 -93.65 1198313 -99.70 117.8 -7.96 108.9 -10.53 9ÜÜ8/IV 5335 -5.56 1778 10.91 371938 -1.66 131.3 798 190.1 3.89 9009/1 1955 -30.89 -6.65 459 -99.15 103797 -90.94 119.8 -9.60 108.7 -7.79 9 1336 -97.71 -5.79 469 -14.86 96584 -91.04 119.4 -9.85 110.9 -6.61 3 1489 -99.95 -6.10 599 -13.36 103003 -1746 193.4 -1.59 110.1 -7.56 I 4080 -96.87 1449 -16.78 303314 -19.83 190.9 -9.39 109.7 -7.30 4 1359 -39.90 -4.05 480 -18.16 96737 -96.09 118.5 -4.74 108.8 -7.80 5 1349 -33.19 -4.66 499 -30.08 99411 -9779 116.9 -7.99 109.9 -9.15 B 1376 -99.89 -9.85 417 -3755 97458 -96.88 190.9 -5.95 110.5 -11.53 II 4070 -31.75 1397 -99.00 986605 -96.87 118.5 -5.98 109.5 -9.53 7 1495 -30.37 -0.98 434 -36.81 100503 -30.96 117.0 -10.91 110.3 -14.16 8 1919 -95.57 1.18 397 -96.80 99101 -97.18 115.8 -11.96 108.0 -15.36 9 1505 -97.84 9.18 498 -91.11 104777 -94.91 116.5 -11.61 108.4 -14.58 III 4150 -98.09 1399 -98.56 997381 -97.96 116.4 -11.03 108.9 -14.70 10 1599 -97.31 9.46 496 -97.54 104991 -93.79 115.4 -14.39 105.8 -14.40 11 1543 -10.00 9.89 511 -11.45 104798 -15.66 115.7 -13.07 108.9 -10.87 19 1401 -7.65 3.34 493 -18.16 109509 -700 115.0 -8.73 109.0 -5.38 IV 4473 -16.16 1430 -19.60 311591 -16.09 115.4 -19.14 107.7 -10.33 9010/1 1956 0.05 0.91 466 3.10 103967 0.93 117.9 -1.59 113.3 4.93 9 1407 5.39 9.39 535 14.10 109349 5.96 190.9 0.67 114.6 3.99 A pod at ki SURS. ** podatki Eurostat Naročila, pričakovanja in poslovni optimizem v EU Poslovna klima Naročila, predelovalna Naročila, gradbeništvo Trgovina na drobno Poslovni optimizem EU 13 dejavnost EU27 EU27 pričakovanja EU27 EU27 Leto ocena medletna ocena medletna indeks medletna ocena medletna EU 27 Slovenija stanja sprememba stanja sprememba naročil sprememba stanja sprememba 9004 0.25 0.76 -15.48 6.82 -18.85 4.23 5.36 0.96 -4 2 9005 -0.06 -0.31 -18.34 -2.86 -13.7 5.15 2.44 -2.92 -7.2 -1 9006 1.05 1.11 -2.7 15.64 -6.64 7.06 12.01 9.57 1.6 9.8 9007 1.29 0.24 2.96 5.66 -8.07 -1.43 14.11 2.1 3.7 11.6 9008 -0.38 -1.67 -15.51 -18.47 -17.24 -9.17 -3.58 -1769 -10.09 -4.28 9009 -2.55 -2.17 -53.00 -3749 -45.33 -28.09 -13.12 -9.54 -26.53 -16.44 2008/10 -1.3 -2.2 -29.9 -29.0 -31.7 -23.5 -12.8 -26.4 -21.7 -22.0 11 -1.9 -2.9 -37.2 -38.6 -36.9 -28.1 -19.5 -33.4 -29.2 -29.5 12 -2.9 -3.8 -46.4 -46.3 -42.7 -29.7 -30.1 -37.5 -36.2 -35.1 IV -2.0 -2.9 -37.8 -38.0 -371 -270 -20.8 -32.4 -29.0 -28.8 2009/1 -2.8 -3.6 -51.5 -48.8 -43.4 -28.7 -30.6 -34.6 -34.8 -36.2 2 -3.3 -4.0 -58.8 -55.7 -476 -30.4 -24.7 -39.0 -35.7 -37.4 3 -3.4 -4.2 -60.8 -59.7 -45.5 -27.1 -21.4 -33.9 -36.5 -38.7 I -3.2 -3.9 -570 -54.7 -45.5 -28.7 -25.6 -35.8 -35.7 -37.5 4 -3.2 -3.6 -573 -51.1 -47.3 -28.0 -16.3 -21.9 -32.0 -31.0 5 -3.1 -3.7 -575 -51.8 -48.9 -31.2 -11.6 -19.0 -29.3 -27.2 6 -2.9 -3.0 -57.2 -50.1 -45.1 -24.3 -13.1 -15.8 -28.2 -23.4 II -3.1 -3.4 -57.3 -51.0 -471 -27.8 -13.7 -18.9 -29.8 -27.2 7 -2.7 -2.5 -55.2 -43.8 -41.8 -20.0 -15.2 -6.5 -26.4 -17.5 8 -2.2 -1.9 -50.4 -36.7 -42.6 -18.3 -9.2 2.3 -20.6 -10.8 9 -2.1 -1.3 -49.4 -278 -42.4 -19.7 -6.2 0.6 -19.0 -6.3 III -2.3 -1.9 -51.7 -36.1 -42.3 -19.3 -10.2 -1.2 -22.0 -11.5 10 -1.6 -0.3 -476 -177 -46.9 -15.2 -3.9 8.9 -18.3 3.4 11 -1.3 0.6 -46.5 -9.3 -44.6 -7.7 2.7 22.2 -19.1 10.1 12 -1.0 1.9 -43.9 2.5 -47.8 -5.1 -7.7 22.4 -18.4 17.8 IV -1.3 0.7 -46.0 -8.2 -46.4 -9.3 -3.0 17.8 -18.6 10.4 2010/1 -0.8 2.0 -42.2 9.3 -46.5 -3.1 -5.8 24.8 -13.5 21.3 2 -0.7 2.6 -41.1 17.7 -47.6 0.0 -1.0 23.7 -11.4 24.3 3 -0.3 3.1 -37.5 23.3 -44.2 1.3 4.6 26.0 -8.3 28.2 I -0.6 2.6 -40.3 16.8 -46.1 -0.6 -0.7 24.8 -11.1 24.6 Gospodarska aktivnost in brezposelnost v EU Leto Industrijska produkcija EU27 Predelovalna dejavnost EU27 Gradbena aktivnost EU27 Trgovina na drobno EU27 Anketna stopnja brezposelnosti indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja EU 27 EU 15 Slovenija 9003 100.4 0.6 100.09 0.6 102.15 0.9 93.69 2.8 9 8 6.7 9004 102.67 2.3 102.60 2.5 102.68 0.5 96.98 3.5 9.1 8.1 6.3 9005 103.86 1.2 104.00 1.4 103.04 0.4 100.00 3.1 8.7 7.9 6.5 9006 108.00 4.0 108.78 4.6 107.28 4.1 104.06 4.1 8.2 7.7 5.9 9007 111.61 3.3 113.04 3.9 111.27 3.7 10773 3.5 7.1 7.4 4.9 9008 109.13 -2.2 108.05 -4.4 103.33 -7.1 111.06 3.1 7.0 7.2 4.4 9009 91.18 -16.2 91.31 -15.2 93.35 -9.6 107.76 -3.0 8.9 9.0 6.0 2008/10 114.1 -5.0 111.67 -5.0 107.76 -3.7 112.17 1.3 71 7.3 4.3 11 104.56 -12.1 105.02 -12.3 104.59 -11.9 111.77 -0.7 7.3 7.5 4.3 12 92.62 -16.3 90.93 -16.7 94.44 -14.5 136.46 -1.9 7.6 8.2 4.3 IV 103.76 -11.0 102.54 -12.4 102.26 -13.3 120.13 -0.5 7.3 7.7 4.3 2009/1 88.92 -18.9 86.12 -20.8 84.92 -12.5 100.97 -2.0 8.3 8.5 5.0 2 87.56 -20.9 86.01 -22.6 85.66 -17.6 94.67 -4.5 8.8 9.0 5.4 3 95.64 -20.4 95.12 -21.2 92.71 -15.4 103.22 -3.6 8.9 9.0 5.6 I 90.70 -20.1 89.08 -21.5 87.76 -15.2 99.62 -3.3 8.7 8.8 5.3 4 88.20 -22.1 88.84 -20.1 96.35 -4.9 106.37 -2.5 8.8 9.0 5.6 5 89.60 -19.9 90.62 -17.3 96.73 -8.8 106.93 -4.6 8.7 8.9 5.6 6 93.44 -18.5 94.94 -16.8 99.09 -11.4 106.38 -3.2 8.7 8.9 5.6 II 90.41 -20.2 91.47 -18.1 97.39 -8.5 106.56 -3.5 8.7 8.9 5.6 7 90.58 -17.7 91.91 -15.8 95.12 -8.7 109.77 -3.1 8.7 8.9 6.1 8 77.68 -18.0 77.92 -14.6 82.49 -11.0 105.24 -2.9 8.9 9.1 6.2 9 96.62 -14.8 99.14 -12.4 99.67 -6.4 105.93 -3.9 9.1 9.2 6.3 III 88.29 -16.7 89.66 -14.2 92.43 -8.6 106.98 -3.3 8.9 9.1 6.2 10 98.45 -13.7 99.66 -10.8 100.11 -71 111.71 -0.4 9.2 9.3 6.5 11 98.21 -6.1 98.39 -6.3 96.93 -7.3 109.91 -1.7 9.3 9.3 6.4 12 89.58 -3.3 86.66 -4.7 90.46 -4.2 136.90 0.3 9.4 9.4 6.4 IV 95.41 -8.0 94.90 -7.4 95.83 -6.3 119.51 -0.5 9.3 9.3 6.4 2010/1 90.08 1.3 86.73 0.7 79.09 -6.9 101.11 0.1 10.0 10.0 6.7 2 91.15 4.1 89.55 4.1 - - 95.30 0.7 10.2 10.1 6.6 Naročila, pričakovar ija in poslovni optimizem v Sloveniji Gospodarska klima Naročila, predelovalna dejavnost Naročila, gradbeništvo Trgovina na drobno pričakovanja Poslovni optimizem Leto ocena stanja medletna sprememba ocena stanja medletna sprememba indeks naročil medletna sprememba ocena stanja medletna sprememba ocena stanja medletna sprememba 9004 5.8 3.3 -12.7 11.4 -3.0 9.0 30.2 2.6 2.0 6.5 9005 2.6 -3.2 -14.8 -2.1 -15.1 -12.1 35.0 4.8 -1.0 -3.0 9006 10.3 7.7 4.5 19.3 -6.4 8.7 36.1 1.1 9.8 10.8 9007 13.4 3.1 8.3 3.8 13.0 19.4 40.9 4.8 11.6 1.8 9008 2.2 -11.2 -19.3 -276 -6.5 -19.5 30.5 -10.4 -4.3 -15.9 9009 -22.3 -25.5 -61.7 -42.4 -61.7 -55.2 0.0 -30.5 -22.9 -18.6 2008/10 -3 -13 -31 -38 -2 -18 370 -7 -16.7 -24.4 11 -19 -26 -49 -57 -19 -32 13.1 -29.9 -33.0 -36.7 12 -26 -34 -63 -66 -36 -53 -4.4 -40.4 -38.7 -42.7 IV -16.0 -24.3 -47.7 -53.7 -19.0 -34.3 15.2 -25.8 -29.5 -34.6 2009/1 -29 -38 -68 -59 -48 -47 -39.0 -69.0 -36.7 -45.7 2 -28 -38 -73 -62 -62 -47 -14.3 -55.3 -31.7 -41.7 3 -31 -42 -75 -75 -69 -53 4.9 -37.1 -30.6 -40.3 I -29.3 -39.3 -72.0 -65.3 -59.7 -49.0 -16.1 -53.8 -33.0 -42.6 4 -31 -43 -74 -69 -67 -61 0.3 -33.6 -28.0 -38.7 5 -24 -33 -72 -68 -67 -63 -6.1 -44.8 -24.5 -30.8 6 -22 -27 -68 -59 -66 -66 -21.0 -53.8 -24.5 -22.2 II -25.7 -34.4 -71.3 -65.3 -66.7 -63.3 -8.9 -44.1 -25.7 -30.5 7 -22 -27 -63 -50 -54 -65 -6.5 -41.8 -26.5 -22.8 8 -18 -25 -58 -42 -63 -70 20.3 -73 -16.6 -15.9 9 -11 -17 -55 -34 -61 -64 13.5 -25.5 -8.5 -6.5 III -17.0 -23.0 -58.7 -42.0 -59.3 -66.3 9.1 -24.9 -17.2 -15.1 10 -16 -13 -41 -10 -60 -58 17.7 -19.3 -14.0 2.7 11 -16 3 -47 2 -58 -39 17.7 4.6 -15.8 17.2 12 -19 7 -47 16 -66 -30 13.8 18.2 -17.6 21.1 IV -17.0 -1.0 -45.0 2.7 -61.3 -42.3 16.4 1.2 -15.8 13.7 2010/1 -12 17 -48 20 -73 -25 -3.7 35.3 -5.6 31.1 2 -13 15 -50 23 -78 -16 16.2 30.5 -5.8 25.9 3 -13 18 -39 36 -82 -13 20.9 16.0 -2.9 277 I -12.7 16.6 -45.7 26.3 -77.7 -18 11.1 27.3 -4.8 28.2 Industrijska produkcija Skupno Rudarstvo Predelovalna industrija Oskrba (el„ plin, voda) Leto indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast Indeks letni porast mesečna rast 9003 106.9 1.4 0.07 104.9 5.8 0.49 106.5 1.6 0.07 111.3 -3.5 -0.38 9004 119.8 5.5 0.50 97.6 -7 -0.89 111.6 4.7 0.49 139.9 19.4 1.39 9005 116.5 3.3 0.94 104.9 6.7 0.86 115.6 3.7 0.94 130.9 -1.5 -0.09 9006 193.7 6.1 0.59 115.0 10.5 0.59 193.9 6.5 0.53 199.6 -0.9 0.06 9007 131.3 6.9 0.56 119.9 3.6 0.69 139.4 7.5 0.65 115.9 -11.1 -0.96 9008 199.1 -1.7 -0.06 117.3 -1.6 -0.39 130.9 -1.7 -0.03 116.9 0.9 0.00 9008/10 143.7 -9.8 0.4 198.7 -3.1 -1.78 145.7 -9.9 0.43 116.4 0.0 -0.99 11 199.9 -13.9 -3.38 191.0 -16.9 -4.05 191.9 -14.8 -3.47 199.1 3.7 -1.95 19 1ÜÜ.1 -14.3 -4.93 119.8 15.3 3.10 97.3 -16.7 -4.6 199.4 6.6 -9.98 IV 199.0 -10.0 190.8 -3.6 191.6 -11.0 199.6 3.5 9009/1 99.5 -90.0 -5.18 109.9 -8.5 1.19 97.0 -91.9 -5.57 194.7 -5.7 -1.61 9 109.9 -91.3 -3.71 117.5 -5.0 3.61 100.4 -93.9 -4.15 115.5 -9.0 -0.07 3 113.6 -15.4 -3.46 194.6 -10.4 1.33 113.0 -16.4 -3.80 119.6 -3.9 -0.78 I 105.1 -18.8 - 114.8 -8.0 - 103.5 -90.4 - 117.6 -3.7 - 4 99.9 -98.3 -3.37 109.0 -99.1 -1.04 98.8 -99.8 -3.71 109.9 -10.0 -0.66 5 104.8 -91.9 -9.90 109.7 -7.0 -9.96 104.5 -99.7 -3.09 98.8 -5.7 -0.59 B 109.6 -91.0 -1.19 108.9 -4.0 -0.69 110.4 -91.9 -1.95 99.8 -11.8 -0.50 II 104.8 -93.5 - 109.0 -11.8 - 104.6 -94.8 - 100.5 -9.9 - 7 106.0 -90.1 -0.59 106.3 1.9 3.06 106.6 -90.9 -0.31 97.8 -14.1 -9.10 8 90.5 -16.9 -0.01 93.4 13.1 -9.41 89.7 -18.5 0.10 95.6 -8.0 -1.46 9 119.5 -16.1 9.55 115.0 9.7 1.61 191.5 -16.4 3.93 96.3 -19.5 -1.54 III 105.3 -17.7 - 104.9 5.0 - 105.9 -18.6 - 96.6 -11.6 - 10 117.3 -18.4 1.47 199.8 -4.6 -0.95 117.3 -19.5 1.69 109.5 -5.9 -0.39 11 191.9 -0.9 9.86 159.9 39.1 3.89 191.0 -0.7 3.01 115.4 -5.5 0.39 19 106.7 6.6 3.85 96.9 -14.7 -0.40 104.7 76 4.00 190.6 -6.8 0.93 IV 115.3 -5.5 - 196.3 4.5 - 114.3 -6.0 - 115.9 -6.1 - 9010/1 91.7 -78 -0.93 96.9 -5.9 -0.94 89.7 -7.5 -1.09 119.6 -9.7 -1.94 9 101.4 -0.8 0.09 97.9 -16.7 -9.89 100.4 0.0 0.09 111.8 -3.9 1.41 Gradbeništvo in turizem Gradbeništvo Nočitve domačih c ostov Nočitve tujih gostov Skupaj nočitve Leto tisoč ur letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast 9003 29653 -2.1 0.06 3305 0.1 0.09 4177 3.9 0.26 7482 2.2 0.20 9004 30509 2.9 0.22 3227 -2.4 -0.29 4364 4.5 0.33 7590 1.4 0.06 9005 33143 8.6 0.92 3171 -1.7 -0.08 4400 0.8 0.07 7572 -0.2 0.00 9006 35522 7.2 0.79 3231 1.9 0.09 4486 2 0.24 7717 1.9 0.18 9007 39383 10.9 0.80 3394 4.9 0.46 4867 8.4 0.74 8261 6.9 0.62 9008 43591 10.7 0.86 3543 4.4 0.39 4809 -1.2 -0.08 8352 1.1 0.11 9009 41929 -3.0 -0.92 3777 4.8 0.12 4526 -7.0 -0.42 8303 -2.0 -0.205 2008/10 3853 10.4 1.54 242 6.1 0.81 319 -7.3 -2.55 561 -1.9 -1.17 11 3768 2.8 -0.91 211 3.9 -0.01 210 -11.8 -1.20 421 -4.5 -0.58 12 3487 13.5 0.77 248 11.2 2.79 244 6.6 1.44 492 8.8 2.19 IV 11108 8.6 701 72 773 -4.7 1474 0.6 2009/1 2658 2.2 -0.65 217 9.6 1.11 286 -0.7 -0.73 503 3.5 0.17 2 2979 -0.5 -0.41 310 -1.6 0.18 199 -12.3 -1.54 509 -6.1 -0.31 3 3648 5.0 -0.67 245 10.9 -1.17 226 -20.4 -2.53 471 -6.7 -1.85 I 9285 2.4 - 772 5.2 - 711 -11.0 1483 -3.3 4 3609 0.2 0.34 236 4.4 1.42 302 2.7 -1.79 538 3.5 -0.51 5 3573 -5.8 -2.16 258 -2.3 -0.17 367 -17.0 -0.26 625 -11.5 -0.36 6 3859 0.6 -1.75 347 4.5 -0.83 431 -6.3 -0.96 778 -1.8 -0.98 II 11041 -1.7 841 2.3 1100 -7.9 1941 -3.8 7 3970 -5.0 -0.37 576 13.4 0.74 683 -10.4 0.49 1259 -0.9 0.50 8 3601 -6.9 -2.04 599 12.4 2.45 835 0.1 2.26 1434 4.9 2.11 9 3822 -7.5 -0.13 292 7.7 -0.05 461 -4.0 0.01 753 0.3 -0.35 III 11393 -6.5 - 1467 11.8 - 1979 -4.7 3446 1.7 10 3428 -11.0 -1.09 266 9.9 1.30 313 -1.9 0.05 579 3.2 0.51 11 3535 -6.2 -1.28 208 -1.4 -1.61 196 -6.7 -1.34 404 -4.0 -1.29 12 3247 -6.9 0.76 223 -10.1 -1.93 227 -7.0 1.29 450 -8.5 -0.10 IV 10210 -8.1 - 697 -0.6 - 736 -4.8 - 1433 -2.8 - 2010/1 2372 -10.8 -1.45 228 5.1 -0.58 298 4.2 1.55 526 4.6 0.57 2 2727 -8.5 -0.90 - - - - - - - - - cn > čn Č5< z > "D 3D I— O cn > CD Promet Letalski Cestni Pomorski Luški Leto PKM mio letni porast mesečna rast tkm letni porast mesečna rast tkm mio letni porast mesečna rast tisoč T letni porast mesečna rast 9003 836 5.3 0.43 7038 6.5 0.73 29010 0.4 -0.02 10483 17.4 1.16 9004 895 7 0.78 9007 279 2.13 36934 30.6 2.02 11993 12.8 1.13 9005 1018 13.8 0.89 11033 22.5 1.98 52514 41.7 3.56 12807 4.7 0.12 9006 1019 7.8 0.20 12097 9.6 0.60 49155 -6.4 -1.01 15463 22.5 1.84 9007 1185 13.7 0.88 13734 13.4 0.97 46587 -5.2 -0.31 15846 2.5 0.20 9008 1349 13.8 1.49 16262 18.4 1.50 54715 17.4 1.32 16554 4.5 0.45 9009 1193 -11.9 -0.84 51707 -4.8 -0.1 15210 -8.3 -1.4 2008/10 110 3.2 -0.25 1495 17.2 1.5 4354 28.4 -0.29 1569 178 1.51 11 80 3.9 -0.56 1474 17.2 1.55 3598 36.9 0.98 1470 3.4 0.88 12 69 -4.2 -2.78 1244 17.2 1.51 4644 3.6 -0.64 1232 -14.3 -3.54 IV 259 1.2 4213 17.2 - 12596 20.0 4271 1.9 2009/1 67 -6.9 -4.16 1061 -12.7 -3.44 4755 5.3 -0.70 1383 0.7 -1.35 2 59 -19.2 -4.36 1136 -12.7 -3.53 4451 -4.3 -0.07 1179 -25.0 -3.86 3 68 -17.1 -3.94 1235 -12.7 -3.38 4148 -22.6 -2.42 1239 -4.9 -6.22 I 194 -14.5 - 3432 -12.7 - 13354 -8.1 - 3801 -10.5 - 4 86 -20.4 -1.71 1303 -7.7 -2.86 3386 -24.5 -7.89 1052 -30.2 -3.43 5 98 -14.0 0.42 1286 -7.7 -2.06 4970 10.1 2.06 884 -32.4 -8.65 6 128 -11.1 0.87 1310 -7.7 -1.02 4956 -1.7 -0.20 784 -38.5 -10.89 II 312 -14.8 - 3899 -77 - 13312 -5.2 - 2720 -33.5 - 7 164 -8.4 0.55 1214 -12.3 -2.00 4444 -1.0 -2.58 1313 10.7 4.65 8 166 -5.7 1.73 984 -12.3 -1.30 3840 -11.8 -1.47 812 -44.8 -2.33 9 123 -13.4 -1.25 1217 -12.3 -0.64 3620 -23.1 -2.67 1089 -15.6 2.36 III 453 -8.9 - 3415 -12.3 - 11904 -12.1 - 3214 -18.6 - 10 97 -11.5 0.19 1425 -4.7 3.04 3968 -8.9 0.50 1364 -13.1 6.22 11 72 -10.1 0.90 1405 -4.7 3.58 4437 23.3 11.5 1279 -13.0 4.83 12 66 -4.9 0.67 1186 -4.7 3.88 4732 1.9 2.29 1071 -13.1 0.51 IV 235 -9.3 - 4016 -4.7 - 13137 4.3 - 3714 -13.0 - 2010/1 65 -3.0 0.06 - - - 4536 -4.6 0.81 1203 -13.0 3.61 2 64 8.5 0.73 - - - 4367 -1.9 1.55 1025 -13.1 -2.05 Zaposlenost Zaposlene osebe Samozaposlene osebe Iskalci zaposlitve Skupaj Leto v podjetjih in organizacijah letni porast pri sam oz. osebah letni porast podjetniki in poklici letni porast število letni porast aktivno prebivalstvo letni porast 9003 639981 0.3 66164 -0.9 49739 -1.4 97674 -4.8 874991 -1.3 9004 638715 0.9 65649 -0.8 49589 -0.3 99896 -5 876909 0.9 9005 666130 4.3 65499 -0.3 50146 1.1 91889 -1 904989 3.9* 9006 675060 1.3 66597 1.7 51519 9.7 85836 -6.6 910675 0.6 9007 696116 3.1 69933 5.1 53303 3.5 71336 -16.9 995334 1.6 9008 717564 3.1 79300 3.4 55449 4.0 63916 -11.4 949473 1.9 9009 699435 -9.5 67937 -6.0 58507 5.5 86353 37.1 944594 0.9 9008/7 718454 3.9 79670 9.6 55949 3.7 61550 -19.9 941439 1.8 8 718991 3.9 79795 9.5 55365 3.6 60669 -11.5 940489 1.9 9 799608 3.9 73514 9.9 55690 3.7 59303 -11 944694 9.0 10 794566 9.7 73967 3 56393 4.4 69691 -9.9 950739 1.8 11 793446 9.9 73543 9.1 56730 4.6 63363 -7.3 950967 1.5 19 718060 1.7 79171 1.9 56836 4.9 66939 -3.9 946491 1.5 9009/1 719610 0.7 70394 0.3 57094 4.9 73911 6.7 946157 1.0 9 709743 -0.1 69739 -1.5 57039 4.5 77189 15.9 945914 0.8 3 707980 -0.8 69974 -9.9 57947 4.4 79689 93.9 945701 0.8 4 704955 -1.6 68999 -3.9 57679 4.9 89839 39.7 946050 0.7 5 701739 -9.3 68803 -4.8 57969 5.9 84519 38.9 945308 0.5 B 699890 -9.8 68689 -5.4 58307 5.7 86481 49.4 945589 0.3 7 696533 -3.1 68010 -6.4 58769 6.4 88457 43.7 944085 0.3 8 694639 -3.3 67479 -7.9 59040 6.6 88106 45.9 941566 0.1 9 695936 -3.8 66817 -9.1 59396 6.7 88366 49.0 949131 -0.3 10 691785 -4.5 66537 -10.0 59760 6.0 94591 51.1 945013 -0.6 11 691780 -4.4 65896 -10.4 60000 5.8 95446 50.6 945469 -0.5 19 687895 -4.9 64619 -10.5 59871 5.3 96679 45.9 941397 -0.5 9010/1 686370 -3.7 63397 -10.0 59895 4.9 99591 34.7 935679 -1.1 9 686945 -3.9 69830 -9.9 59719 4.7 99784 99.3 935899 -1.1 3 - - - - - - 98893 94.1 - - Cene na drobno Življenjske potrebščine □snovna inflac ja Blago Storitve Goriva Leto indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast indeks letni porast indeks letni porast 9003 95.58 5.6 0.41 94.16 5.6 0.36 95.51 5.0 91.50 71 83.56 3.4 9004 98.85 3.6 0.99 9759 3.4 0.94 97.97 9.6 96.85 5.8 89.40 70 9005 100.00 9.5 0.90 100.00 1.3 0.07 100.00 9.1 100.00 3.3 100.00 11.9 9006 101.55 9.5 0.91 101.55 1.7 0.17 109.06 9.1 103.59 3.5 108.45 8.5 9007 106.39 3.6 0.43 105.07 3.5 0.37 105.99 3.9 108.45 4.8 119.10 3.4 9008 119.33 5.7 0.98 110.19 5.1 0.37 111.98 5.7 114.96 5.3 199.64 9.5 9009 113.19 0.79 0.06 119.40 1.90 0.05 110.85 -0.37 117.96 3.94 117.13 -4.09 2008/IV 119.59 3.4 - 111.73 4.0 - 110.99 9.3 115.99 4.7 113.97 -1.1 9009/1 111.19 1.4 -0.90 110.99 3.9 0.13 108.69 -0.1 116.11 4.1 107.93 -9.8 9 111.77 9.0 0.00 111.97 9.7 0.14 109.46 1.0 116.59 4.1 111.98 -3.1 3 119.83 1.6 0.13 119.39 9.8 0.13 110.65 0.4 116.94 4.0 111.93 -6.9 I 111.93 1.7 - 111.55 9.9 - 109.60 0.4 116.55 4.1 110.61 -6.6 4 119.99 1.0 0.09 119.46 9.9 0.09 111.09 -0.1 116.89 3.4 113.49 -6.5 5 113.79 0.5 0.09 113.09 9.3 0.16 111.99 -1.0 117.33 3.5 114.79 -9.4 6 114.30 0.1 0.05 113.46 9.4 0.09 119.19 -1.7 118.56 3.8 118.74 -11.9 II 113.67 0.6 - 119.98 9.3 - 111.73 -0.9 117.57 3.5 115.65 -9.0 7 113.99 -0.8 -0.05 119.31 1.8 0.09 110.07 -9.7 119.97 3.3 119.65 -11.9 8 113.97 -0.1 0.05 119.45 1.7 -0.19 109.91 -1.5 190.46 3.0 190.36 -7.3 9 113.07 -0.9 0.05 119.96 1.1 -0.06 110.70 -1.3 118.60 9.6 190.86 -4.9 III 113.19 -0.4 - 119.34 1.5 - 110.93 -1.8 119.68 3.0 190.99 -8.0 10 113.91 -0.1 0.11 119.68 1.0 0.94 111.19 -1.1 118.09 9.6 119.30 -3.9 11 114.19 1.5 0.99 113.03 1.0 0.19 119.54 1.5 11798 9.4 193.45 9.3 12 113.67 1.6 0.90 119.51 0.4 0.15 111.76 9.1 118.05 9.1 193.19 16.5 IV 113.69 1.0 - 119.74 0.8 - 111.83 0.8 118.04 9.4 191.98 7.5 9010/1 119.81 1.5 0.16 111.14 0.1 0.15 110.58 1.7 118.59 9.1 196.96 17.0 2 113.97 1.3 0.17 111.93 0.0 0.13 111.00 1.4 118.81 1.9 197.44 13.8 3 114.46 1.4 0.99 Industrijske cene Skupaj □prema Repromaterial Življenjske potrebščine Leto indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast 9003 93.94 9.5 0.18 94.39 -0.6 -0.90 91.14 9.3 0.19 95.36 3.9 0.93 9004 97.39 4.4 0.44 96.53 9.3 0.34 96.56 5.9 0.63 98.14 9.9 0.97 9005 100.00 9.8 0.10 100.00 3.6 0.11 100.00 3.6 0.13 100.00 1.9 0.14 9006 109.49 9.4 0.96 100.17 0.9 0.09 103.65 3.6 0.44 101.57 1.6 0.08 9007 108.00 5.5 0.53 101.09 0.9 0.01 111.55 7.6 0.65 104.78 3.9 0.39 9008 114.03 5.6 0.38 104.79 3.6 0.50 117.98 5.8 0.39 110.67 5.6 0.39 9009 113.58 -0.4 -0.16 109.96 -1.6 -0.43 116.68 -1.1 -0.17 110.95 -0.4 -0.15 9008/11 114.71 4.0 0.15 106.57 5.4 0.97 118.09 3.4 0.09 111.64 3.7 0.01 19 114.99 3.5 -0.90 105.38 4.9 -0.93 117.91 9.6 -0.30 111.74 3.7 -0.08 IV 114.74 4.9 - 106.95 5.0 - 118.14 3.5 - 111.69 4.9 - 9009/1 113.80 9.3 -0.18 104.99 3.3 -0.33 11706 1.9 -0.35 110.96 1.9 -0.40 9 114.01 1.9 -0.47 104.46 3.0 -0.55 117.39 0.6 -0.59 110.07 0.4 -0.44 3 114.04 0.8 -0.44 104.44 1.6 -0.69 117.15 0.1 -0.51 110.99 0.1 -0.53 I 113.95 1.5 - 104.61 9.6 - 11718 0.9 - 110.18 0.6 - 4 114.09 0.9 -0.35 109.84 -1.0 -0.74 117.57 -0.3 -0.35 110.16 -0.9 -0.49 5 113.90 -0.7 -0.38 109.71 -0.9 -0.65 115.85 -9.0 -0.49 110.99 -0.3 -0.30 6 113.49 -0.7 -0.33 109.71 -9.9 -0.61 115.99 -9.0 -0.37 111.06 0.4 0.03 II 113.57 -0.4 - 109.75 -1.4 - 116.47 -1.4 - 110.50 0.0 - 7 113.98 -1.3 -0.95 109.63 -3.9 -0.46 116.19 -9.5 -0.98 110.16 -0.5 0.04 8 113.14 -1.7 -0.09 109.65 -3.4 -0.39 116.39 -9.6 -0.08 109.70 -1.0 0.17 9 113.44 -1.6 -0.09 109.34 -4.5 -0.46 116.78 -9.4 0.19 110.03 -0.9 0.16 III 113.99 -1.5 - 109.54 -3.7 - 116.43 -9.5 - 109.96 -0.8 - 10 113.61 -1.4 0.91 109.13 -4.4 -0.39 117.01 -1.8 0.93 110.39 -1.9 0.05 11 113.47 -1.1 0.15 101.90 -4.4 -0.17 116.55 -1.9 0.40 110.90 -1.3 -0.09 19 113.47 -0.7 0.90 101.83 -3.4 0.01 116.49 -0.7 0.97 110.48 -1.1 -0.08 IV 113.59 -1.1 - 101.95 -4.0 - 116.66 -1.9 - 110.33 -1.9 - 9010/1 113.79 -0.1 0.36 101.71 -3.1 0.03 116.78 -0.9 0.36 110.75 0.4 0.14 9 114.08 0.1 0.04 109.18 -9.9 0.96 117.96 -0.1 0.03 110.76 0.6 0.11 cn > čn Č5< z > "D 3D I— O CTD > cn co Cene v evro območju Skupni indeks Blago Storitve □snovna inflacija Energija Leto indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast 9003 95.8 9.1 96.9 1.6 95.3 9.0 96.6 1.5 86.9 3.0 9004 979 9.1 97.9 1.8 978 9.6 98.5 9.0 90.8 4.5 9005 100.0 9.9 100.0 9.1 100.0 9.3 100.0 1.5 100.0 10.1 9006 109.9 9.9 109.3 9.3 109.0 9.0 101.6 1.5 1078 7.8 9007 104.4 9.1 104.9 1.9 104.5 9.5 103.6 9.0 110.5 9.6 9008 107.8 3.4 108.9 4.0 107.9 9.5 106.1 9.5 199.9 11.6 9009 108.19 10795 109.35 107.69 119.19 9008/7 108.47 4.05 108.76 5.09 108.07 9.57 106.03 9.56 130.53 17.13 8 108.39 3.84 108.98 4.69 108.38 9.71 106.38 9.67 196.61 14.69 9 108.59 3.64 109.19 4.37 107.67 9.59 106.66 9.57 196.16 13.51 10 108.55 3.16 109.13 3.54 107.73 9.63 107.04 9.45 199.54 9.61 11 108.09 9.19 108.31 1.78 107.69 9.69 107.08 9.99 116.48 0.73 19 107.99 1.60 107.46 0.90 108.56 9.60 107.46 9.17 111.14 -3.58 9009/1 107.09 1.19 106.91 0.94 108.16 9.40 106.34 1.83 111.11 -5.16 9 107.45 1.18 106.58 0.33 108.69 9.40 106.77 1.78 111.70 -4.78 3 10786 0.58 107.30 -0.36 108.63 1.94 107.39 1.59 110.38 -8.01 4 108.95 0.69 107.68 -0.65 109.03 9.46 107.81 1.71 110.66 -8.69 5 108.30 0.05 107.74 -1.36 109.09 9.19 107.83 1.49 111.09 -11.46 B 108.59 -0.14 108.00 -1.56 109.94 1.96 107.89 1.35 113.87 -11.56 7 10780 -0.65 106.17 -9.39 110.19 1.88 107.33 1.93 111.86 -14.95 8 108.17 -0.17 106.63 -1.54 110.36 1.89 107.65 1.18 113.88 -10.03 9 108.19 -0.33 107.91 -1.76 109.58 1.76 107.89 1.08 119.46 -10.85 10 108.44 -0.13 107.59 -1.49 109.65 1.76 108.11 0.99 119.97 -8.40 11 108.57 0.47 108.00 -0.30 109.38 1.61 108.06 0.91 113.81 -9.36 19 108.91 0.99 107.94 0.45 110.99 1.59 108.51 0.98 113.19 1.84 9010/1 108.05 0.99 106.90 0.68 109.69 1.43 107.17 0.79 115.41 4.00 9 108.39 0.91 107.18 0.50 110.19 1.39 107.57 0.69 115.96 3.15 3 109.37 1.43 108.70 1.39 110.33 1.59 108.30 0.85 118.91 7.91 Povprečne plače Skupaj bruto Skupaj neto Število plačanih ur BTQ plača za plačano uro Leto € letni porast mesečna rast € letni porast mesečna rast število letni porast mesečna rast € letni porast mesečna rast 9003 1044.11 7.5 0.51 655.38 7.5 0.51 172 -0.6 0.02 6.06 7.9 0.52 9004 1103.33 5.7 0.48 692.98 5.7 0.51 172 0 -0.03 6.41 5.7 0.5 9005 1156.88 4.9 0.38 735.63 6.2 0.44 170 -1.2 -0.12 6.82 6.4 0.51 9006 1212.41 4.8 0.38 773.19 5.1 0.44 170 0 -0.05 7.14 3.2 -0.16 9007 1284.20 5.9 0.53 834.17 7.9 0.64 170 0 -0.02 7.55 5.7 0.54 9008 1391.14 8.3 0.67 899.65 7.8 0.63 170 0.0 8.19 8.5 0.56 9009 1439.26 3.5 0.11 930.16 3.4 0.12 168 -1.23 8.58 4.9 0.59 2008/10 1424.08 9.2 0.61 91764 8.4 0.93 176 0.0 - 8.08 9.3 0.16 11 1550.29 3.9 -0.25 981.58 3.8 0.10 159 -7.0 - 9.73 11.5 1.85 12 1457.66 8.6 0.29 938.67 78 0.31 176 6.0 - 8.29 2.7 -1.66 IV 1477.34 7.2 - 945.96 6.7 - 170 - - 8.70 7.8 - 2009/1 1416.40 6.8 0.10 91715 6.1 0.06 169 -4.0 - 8.36 11.0 -0.21 2 1381.87 4.2 0.06 898.74 4.0 0.07 158 -4.8 - 8.76 9.6 0.75 3 1425.05 5.3 0.12 921.69 4.9 0.13 169 1.8 - 8.44 3.7 0.05 I 140777 5.5 - 912.53 5.0 - 165 -2.3 - 8.52 8.1 - 4 1423.19 5.1 0.4 920.67 4.7 0.39 169 -1.2 - 8.43 6.3 0.04 5 1415.38 4.1 -0.04 91756 3.9 0.23 164 -4.1 - 8.65 9.1 2.73 6 1429.12 4.7 0.33 924.64 4.6 0.33 169 1.8 - 8.45 3.0 -1.27 II 1422.56 4.6 - 920.96 4.4 - 167 -1.2 - 8.51 6.1 - 7 1424.23 3.8 0.3 922.14 3.6 0.27 175 -1.1 - 8.16 5.0 -0.06 8 1415.08 0.7 -0.16 918.28 1.0 -0.1 164 -1.2 - 8.62 1.7 2.65 9 1433.93 2.4 0.44 929.36 2.7 0.45 169 -1.2 - 8.46 3.2 -1.27 III 1424.41 2.3 - 923.26 2.4 - 169 -1.2 - 8.41 3.3 - 10 1448.13 1.7 0.18 935.11 1.9 0.19 170 -3.4 - 8.54 5.7 2.75 11 1570.53 1.3 -0.67 999.49 1.8 -0.53 164 3.1 - 9.60 -1.3 0.63 12 1488.19 2.1 0.28 957.14 2.0 0.06 175 -0.6 - 8.51 2.7 0.35 IV 1502.28 1.7 - 963.91 1.9 - 169.67 -0.3 - 8.88 2.3 - 1 1448.12 2.2 0.16 936.77 2.1 -0.06 164.00 -3.0 - 8.83 5.6 1.04 Ol Ol Prihodki javnega sektorja Skupaj Neposredni davki in ostali prihodki □□V in trošarine Carine Leto mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast 9003 10089.55 9.9 0.74 6777.88 11.9 0.89 316707 6.8 0.78 144.60 10.4 0.94 9004 10780.90 6.8 0.55 7347.99 8.4 0.74 3365.61 6.3 0.53 80.70 -44.9 -90.57 9005 11498.58 6.7 0.69 776763 5.7 0.43 3691.98 9.7 1.08 39.67 -50.9 10.55 9006 19395.09 78 0.48 8461.10 8.9 0 45 3889.81 5.9 0.60 51.06 98.7 9.80 9007 13491.19 8.3 0.99 8999.07 6.3 0.88 4319.16 11.1 1.09 116.89 198.9 7.95 9008 14689.00 9.4 0.54 9958.59 10.7 0.73 4604.16 6.8 -1.39 190.09 9.77 -0.91 9009 13734.30 -6.1 -0.45 9194.90 -6.9 -0.64 4448.90 -9.8 0.01 90.50 -94.0 -4.44 9009/1 1150.08 0.7 -9.93 768.43 71 -1.01 375.33 -10.3 -4.63 6.33 -0.3 -6.67 9 1096.37 -3.1 -1.73 748.91 3.6 -1.31 970.05 -17.6 -3.31 8.10 -13.0 -9.19 3 1078.08 -9.4 -1.64 745.08 -3.5 -9.09 394.99 0.6 -0.81 8.08 -18.5 -9.61 I 3954.53 -1.6 - 9961.79 9.4 - 970.30 -9.1 - 99.51 -10.6 - 4 113747 -90.9 -4.33 794.35 -99.9 -795 400.74 5.1 5.55 19.37 0.7 1.47 5 106777 -14.5 -3.96 755.95 -19.0 -3.43 303.63 -90.0 -3.35 8.19 -99.1 -7.57 6 1148.75 -5.6 1.98 739.79 -11.9 -0.94 407.49 8.8 6.99 8.60 -91.1 -9.88 II 3353.99 -13.5 - 9913.03 -17.9 - 1111.79 -9.0 - 99.17 -14.9 - 7 1968.80 -3.0 1.94 895.47 -9.4 3.09 435.90 -3.5 -0.91 743 -93.8 -6.85 8 1157.91 3.4 0.63 765.99 -9.9 0.81 386.83 91.9 0.13 5.09 -55.7 -7.40 9 1069.39 -19.5 1.77 730.67 -8.8 0.95 396.99 -18.9 3.79 4.66 -51.9 -10.19 III 3488.39 -4.0 - 9391.49 -4.73 - 1149.71 -0.41 - 17.19 -43.83 - 10 1993.45 -5.9 0.94 763.77 -6.17 1.81 459.97 -4.97 -1.31 7.49 -97.46 0.61 11 1186.19 -0.7 0.19 775.96 -7.11 0.91 409.74 15.09 -1.91 8.19 -16.99 4.35 19 1997.99 -8.9 -0.63 859.73 -8.37 -0.41 369.07 -9.45 -1.55 6.13 -38.30 -3.47 IV 3637.49 -5.9 - 9398.75 -7.99 - 1917.08 0.90 - 91.67 -97.33 - 9010/1 1075.91 -6.4 -0.98 735.58 -4.98 1.19 334.65 -10.84 -5.38 5.69 -10.19 9.17 9 1108.55 8.0 1.96 793.13 -3.35 0.99 378.56 40.18 4.39 6.86 -15.38 6.87 793.99 -9.84 0.01 970.95 -16.83 -3.88 6.19 -94.30 -9.49 9189.69 -3.49 - 983.45 4.17 - 18.66 -16.60 - Prispevki za socialno varnost Skupno Zdravstveno zavarovanje Pokojninsko zavarovanje Zaposlovanje mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast 9003 3806.48 8.5 0.69 1513.39 8.8 0.68 9974.69 8.9 0.59 18.54 8.0 0.56 9004 4076.46 7.1 0.63 1690.14 7.1 0.61 9436.45 71 0.64 19.87 7.1 0.73 9005 4350.95 6.7 0.47 1743.90 7.6 0.49 9586.66 6.9 0.50 91.10 6.9 0.49 9006 4588.9 5.5 0.5 1899.79 4.6 0.56 9743.76 6.1 0.47 99.43 6.3 0.98 9007 4979.19 8.4 0.79 1968.69 8.0 0.76 9979.11 8.6 0.81 94.45 9.0 0.95 9008 5496.93 10.5 0.78 9169.86 10.9 0.89 3300.93 10.8 0.77 9711 10.9 1.18 9009 5597.7 9.01 -0.96 9991.8 9.58 -0.94 3347.6 1.58 -0.97 98300.0 4.78 1.49 9009/1 468.03 9.9 0.95 185.13 9.8 0.10 980.55 9.9 0.41 9.35 4.5 -0.53 9 460.10 6.1 -0.09 183.17 6.9 -0.11 974.71 6.1 -0.04 9.99 0.7 -4.89 3 464.10 5.9 -0.16 183.94 5.7 -0.14 977.86 5.0 -0.18 9.30 4.3 -0.99 I 1399.99 71 - 559.94 79 - 833.11 7.0 - 6.87 3.9 - 4 469.73 4.9 -0.15 186.54 5.3 -0.10 980.99 3.3 -0.97 9.98 90.6 5.94 5 460.91 9.9 -0.35 183.09 3.6 -0.39 975.59 9.4 -0.34 9.30 1.9 -1.18 6 459.53 1.7 -0.58 189.41 9.6 -0.59 974.79 0.4 -0.65 9.33 5.7 -1.06 II 1390.18 9.9 - 551.97 3.9 - 831.30 9.1 - 6.91 9.4 - 7 461.19 0.9 -0.36 189.96 9.9 -0.95 975.94 0.1 -0.49 9.99 9.9 -1.03 8 454.31 1.5 -0.97 181.11 9.6 -0.17 970.96 0.8 -0.35 9.93 0.9 -0.98 9 455.99 -9.0 -0.49 180.97 -0.7 -0.97 971.81 -3.0 -0.41 9.51 9.1 9.16 III 1370.78 0.9 - 545.04 1.4 - 818.71 -0.7 - 7.03 4.1 - 10 464.70 -0.5 0.93 184.96 0.9 0.99 977.01 -1.6 0.11 9.73 13.0 8.53 11 464.93 -3.4 -0.98 185.34 -5.7 -0.56 976.64 -1.8 -0.11 9.95 -4.4 -1.98 19 515.59 -9.4 -0.79 909.91 -1.6 -0.67 310.84 -9.9 -0.90 9.54 -1.1 5.19 IV 1444.53 -9.1 - 579.59 -9.9 - 864.49 -9.1 - 7.59 9.5 - 9010/1 469.35 -1.9 0.30 185.06 0.0 0.39 975.03 -9.0 0.33 9.96 -4.1 -9.39 9 459.93 -1.6 -0.07 181.67 -0.8 0.09 969.07 -9.1 -0.04 9.19 -1.5 -5.80 3 479.18 1.7 0.71 187.95 1.8 0.69 989.13 1.5 0.73 9.80 99.0 4.93 I 138746 -0.3 - 553.99 0.3 - 896.93 -0.8 - 7.95 5.5 - 58 Depoziti prebivalstva letni porast CD m CD o cu N CD ■šf ■šT N CD CD I-v CD 03 CD LO LO ■šf 03 CD CD CD CD LO CD od co CD CD ■šT CD CD cn CD ■šT CD od co LO CD cu CD cn CD cu LO CD LO co LO CD CD ■šf ■šT CD LO co I-v ■šf LO LO ■šf o I-v CD co od o mi m m o r^ co cu m co ■šT co OD LO O CD CD CD 03 CD O ■šT CD O 03 o o cu r^ 03 cu 03 cu CD 03 ■šT LO 03 CD CD 03 03 CD LO LO 03 r^ 03 r^ 03 r^ CD co 03 ■šT ■šT o ■šT CD ■šT o ■šT CD o ■šT co CD LO cu ■šT CD ■šT cu LO LO ■šT o cu ■šT CU CD 03 ■šT CD LC3 ■šT OD LO ■šT Depoziti podjetij t is S £