Šolarji so tekmovali v prometnem znanju
KAJ VEŠ O PROMETU?
Cesfeni promet je vsak dan gostejši. Prav tako je vsak dan več prometnih nfisreč, ki jim ppleg malomamosti bobruje tudi neaadostno poznavanje proinetnih predpieov. Tega se vsi dobro zavedamo prav tako pa tudd, da je treba začeti b prometno vzgojo pri najmlaj-šdh.
Vsakodnevne notice v časo-pisju nas opozarjajo, da je cestai kirvni davek zopet terjal mlado ždvljenje. NediscipMna in nepoznavanje semafonizira-nih križišč, osnovnošolček ste-če čez cesto in nesreča je tu. Vendar smo v pretekMh nelkaj letih opaaall zanimive prizore, kako malček zadržuje nestrp-nega roditelija, ki hoče čez ce-sbo »pri rdeči«. To so vseka-kor uspehi sistem&tičnega pri-zadevanja sveta za preventdvo in vzgojo v prometu in obvez-ne vzgoje šolske in predšolske mladine s področja prornetne vagoje v šolahin ceto vrtcih.
TEKMOVANJE — OBLIKA VZGOJE
V okvlr teh prizadevanj so-dljo vsekakor tudi • vsakoletaa tekmovanja, kolikcr in kaj so se najmlajši naiučili. Ta tek-movanja imajo tudl populari-zacijskd karakter, ker zajema-jo veliko števUo tako aktivnih kot »pasdvnih« udeležencev. Prirejanje teh tekmovanj je pokazalo, da se zanj zanima vse večje število učencev, mno-žičmo pa prireditve podpirajo šole in starši, ne le zaradi izo-braževalne vrednosti, temveč tudi zaradi vamosti otrok in mladine v cestnem promebu.
šolska pratnetina tefcmovarnja se argaitizirajo pod oamako »Kaj veš o prometu« lin težejo prek razrednega, občinisikega, medobčinskega pa vse do tek-movanj republiškega in zvez-nega pomena. Vsaikoletno teik-movanje o prometu se aa6ne
že v začetku Šolskega leta, ko potekajo raaredne selekcaje, ki izločijo najbolj Bposobne in prizadevne posamezmiiike posa-meznih Sol, ki potem sestavlja-jo ekipo za udeležbo na ob-činskem tekmovanju.
Tekmovainja oziroma vzgoje v cestnem .prometu se udele-žujejo vsi učenoi osnovnih šol od najmlajših »prvčkov« do osmega raareda. Seveda se gle-de na starostne skupine obli-kujejo tudii naloge. Tako npr. najmlajšd rišejo risbe na temo o prometu, v višjifa raaredih papi§ejo spise.
Letošnje tekmovanje najbiodj-ših šolskih ekip s področja na-še občine Smo obiskali tiidi mi in zabeležili nekaj vtisov.
Tekmovanje se je od-vdjaiLo na OŠ J. Potrča na posebej za to priložnost ozmačenih podigo-nih. Tekjnovalci so tekmovali v naslednjih disciplinah: vož-nja s kolesi pony po posebej za to prirejenem poliganu, opremljenem s prometnimi znaki in premičnim semafo-rom, spretnostna vožnja po po-ligomiu, kjer je moral tekmova-lec narediti čim manj napak pri premagovanjU ovir, testira-nje, kjer so tekmovalči poka-zali tudd teoretično znanije iz poznavanja prometnih predipi-sov.
TEKMOVANJE
Tekmovamja se je udeleaiilo vseh sedem osnovnih šol s področja občdne Ljuibljana-Cein-ter (Ledina, T. Tomšič, T. Cu-far, Prule, J. Potrč, M.Vrhov-nik in P. Voranc).
Tekmovalci so bili razdelje-na po starostd. V prvi skupini so tekmovali učenci petab. jn šestih razredov.v dmgi pased-mih in osmih. Vsaka šola je tekmovala torej z dvema elti-pama, ki je štela štiri teikmo-valce. Po krajšem pozdrawnem govoru pomočnika ravnatedja osnovne šole J. Potrča, tov. Krena in predstaivHika sveta za vzsgojo in preventiivo v pro-
metu,   tov.  Kluoa,  se je  feik-movanje začelo.
Potefca tekmovamija ne bi apisovali, saj je viadušje raz-vidoo iz fotoreporterjevega za-pisa.
Omenimio naj le najboljše. V skupdni, ki je zajemala tek-movalce petiii in šestih razre-dov je bila kot eikipa najbolj-ša ekipa osnovne šode Toneta Cufarja. V darugi skupini učen-c©v sedmih in osimh raaredov pa so bild najboljši učeinci šo-le J. Potrča, ki so ekipno zbra-li najmanj kazenskili točk. Med posamezniki pa moramo posebej omeniti učenca iste šo le Aleša Babnika, ki v vseh treh ddsciplinah ni napravil ni-ti ene napake.
Ekipe naše občine bodo to-rej na medobčiu^kein tekmo-vanju sestavljali po Stiirje naj-boljši posamezniiki iz vsake starostne skupine. Lahko jiin želdmo samo mnogo sreče.
Za konec pa še nekaj vtisov in pripomb. Vaekakor je treba pohvalitii prizadevne orgainiza-torje za breahaibino organizaci-jo tekmovanja. Pri tem so jim s primeroo discipldno pomaga-' li seveda turii tekmovalci. Prav tako je treba omemiti prizadev-ne menitorje ekip, kd so z veili-ko mero eotaiiziazsrna pripirav-ljald tekmovalce. Edina stvar, ki je malo bodila v ooi, morda ne toiiko nas, kot organizator-je in mlade tekmovalce je ta, da si tekmovanja ni ogiledalo več ljtudi (staršev in sošolcev), saj bi le-ti prav gotovo imeli kaj videti in se morda celo naučiti. Pa še to: takšne pri-reditve prav gotovo zaslužijo večjo poaornoEt javnosti, pred--' vsem našdh informativnih sred-stev (tlska).
Po besedah predsednaika ko-misije tov. Krena je letošnje tefcmoivanje pokazato ranogo boljše rezuilitaite v priinerjavi z lanisfcoletnim. To je rezuitat boljšega dela z učenci po šolah in pirizadevanj mairiljivih men-torjev.
Artur Boroje