■ DNEVI OBRTI IN PODJETNIŠTVA 96 Skupaj smo uspešni 2 0.6. 1 9 96-23.6. 1996 MAROF, NOVO MESTO ■ Št. 23 (2443), leto XLVII • Novo mesto, četrtek, 6. junija 1996 • Cena: 180 tolarjev dolenjski ust s \"I dolenjski ust I dolenjski ust dolenjski ust dolenjski ust dolenjski list dolenjski list dolenjski list DOLENJSKI LIST | DOLENJSKI LIST V španoviji crknil TPC Novi trg Lastniki poslovnih prostorov na Novem trgu dolgujejo Terci 9 milijonov tolarjev -Ostali brez upravitelja, brez elektrike, čiščenja - Prisilni upravnik? NOVO MESTO - Slovenski rek pravi, da v španoviji še pes crkne. V Novem mestu je v španoviji crknil kar cel trgovsko-poslovni center Novi trg. Edini vzrok “smrti” je neplačevanje stroškov upravljanja ter obratovanja. V ponedeljek, 3. junija, je dosedanji upravljalec centra, podjetje Terca iz Trebnjega, ki mu lastniki poslovnih prostorov na Novem V LJUBLJANI ODPRT VINSKI SEJEM LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču je odprt 42. DAEVVOO super ugodne cene krediti že od TOM + 7% dodaja rezervnih delov in servis tel./fax: 068/26-077,341-300 ljubljanski vinski sejem Vino 96, ki je letos v znamenju slovenske odličnosti. To jamči strokovni sloves sejma, dosledno ocenjevanje po pravilniku O.I.V., Mednarodnega urada za trto in vino iz Pariza, in velik izbor vzorcev vin iz 25 držav. Kot smo že poročali, sta dva izmed štirih šampionskih naslovov ostala v Sloveniji in enega izmed njiju si je prislužila Isteničeva Barbara interna-tional za peneče vino cuvee prin-cesse 93 (to podjetje bo v soboto, 15. junija, imelo v kleti v Stari vasi na Bizeljskem dan odprtih vrat). Vinski sejem bo odprt do vključno sobote, na sporedu ima več strokovnih prireditev in vodene degustacije. trgu dolgujejo blizu 9 milijonov tolarjev, prekinil upravljanje. Poleg tega jim je Elektro zaradi neplačevanja odklopil elektriko v skupnih prostorih. Kaj lahko se zgodi, da bodo ostali še brez vode, plina, ki ga (nekateri) tudi ne plačujejo, pa jim ne bodo izključili, ker pač ni kurilna sezona. Elitnemu novomeškemu trgovsko-po-slovnemu centru grozi kaos. “V tem centru je okoli 90 lastnikov, največ je trgovin in gostinskih lokalov,” je povedala predsednica upravnega odbora TPC Novi trg Darinka Smrke, tudi sama ena od lastnic; upravni odbor je zaradi svoje nemoči oziroma zastrašujoče ignorance večine lastnikov prav tako odstopil. Skupni stroški, ki po določenem ključu bremenijo vsakega lastnika, nastajajo z upravljanjem in obratovanjem centra. Do sedaj je (Nadaljevanje na 3. strani) dosežki prvih petih ERNEST BREZNIKAR, zaposlen v vojašnici Cerklje bo Krki, doma iz Krškega: “Zakon o veteranih je porazen, po petih letih države sc moramo veterani boriti za priznanje statusa. Kot državljana me je politika teh petih let razočarala. V državi bi potrebovali več politične taktike in manj strankarskih razprtij. Leta 1991 je bila enotnost, zdaj je ni. Parlament ni odigral pričakovane vloge.” MOJCA BOROŠAK, računovodja v upravni enoti Krško, iz Brežic: “V času po osamosvojitvi je bilo veliko narejenega, a kdor je mislil, da bomo v petih letih dosegli zelo visok standard, se moti. Mislim, daje bil korak v samostojnost pravilen, čeprav je že zahteval in bo še zahteval odrekanje in čakanje na boljše čase. Gotovo pa bodo več pozitivnih posledic čutili bodoči rodovi.” ZDENKA MOVERN, kontrolorka v semiški Iskri: “Sedaj je bolje, kot je bilo v nekdanji Jugoslaviji, saj smo sami svoj gospodar, ni pa še tako dobro, kot so obljubljali ob osamosvojitvi. Predvsem bo potrebno še mnogo narediti za malega človeka. Država je zatajila pri zaposlovanju .....................adih ljudi. Pa saj je na cesti veliko mladih ljudi. Pa plače so nizke, a tudi na področju sociale je še veliko neuresničenega.” DAMJANA MATKOVIČ, ekonomska tehnica iz Črnomlja: “Pričakovala sem več od samostojne Slovenije, kajti pred petimi leti so veliko obljubljali, sedaj pa je kar precej slabo. Glede takratnih obetov sem razočarana, saj je ostalo še veliko neuresničenega. Moti me tudi, ker so mnogi Slovenci danes tako sprti med seboj, medlem ko smo med desetdnevno vojno vzorno držali skupaj.” MARINKA ROJC, kuharica v osnovni šoli Krmelj: “V teh petih letih, odkar je Slovenija samostojna, se je marsikaj spremenilo, več stvari na bolje kot na slabše, in osebno sem lahko še kar zadovoljna tudi z nekoliko boljšo plačo, kot je bila poprej. Bojim se le, ker se že spet kažejo znaki vse večje draginje oziroma podražitev, da ne bi višje cene preveč prehitele dohodkov.” BORUT LAMPRET, vodič na Jurčičevi domačiji na Muljavi: “Kar zadovoljen sem z življenjem v tej naši novi državi. Mislim, da bi bilo ljudem še bolj všeč življenje v Sloveniji, če bi ne bilo tolikšne strankarske razdeljenosti in iz tega izvirajočih neproduktivnih sporov v javnosti. Ne bi pa imel(i) nič proti, če bi bila ta država manj potratna, kot je bila doslej!” ANTON SELAN, ekonomski tehnik Potoka v Kostelu: “Formalno smo samostojni, vendar pa se miselno še nismo osamosvojili. Morda je to v nas duh stoletnega hlapčevstva ali pa posledica dejstva, da se demokracije ne da naučiti v obdobju borih petih let, vendar pa se še ne znano postaviti zase in enotno zagovarjati svojih stališč navzven, do drugih, kar pa bi po mojem morali.” ROBERT POZDEREC, telefonist v PE Mesarija Kočevje, iz Cvišlerjev: “Na področju gospodarstva smo naredili velik korak naprej, vendar pa je preveč ljudi brezposelnih. Procesi privatizacije potekajo prepočasi in premalo se dela na odpiranju novih delovnih mest. Plače so prenizke in preveč je goljufij, zato nekateri neupravičeno bogatijo, drugi pa imajo premalo.” JANEZ POVŠ1Č, župan občine Škocjan: “Naši mladi Sloveniji še precej manjka, predvsem pa Slovencem več samozavesti in pripadnosti. Vsi smo sc pred petimi leti veselili samostojnosti, sedaj jo počasi že zapravljamo in ni gotovo, da bomo svojo samostojnost večno tudi obdržali. Naša zakonodaja je šc vedno preohlapna, izigravamo zakone, za kršitelje še ni pravih kazni.” Dan izgnancev Borza znanja tudi v Novem mestu hitri nm-rnuivin vlnvotivlzi ” Jutri praznujejo slovenski izgnanci svoj dan Sedmi junij je dan slovenskih izgnancev iz leta 1941-1945. V Enciklopediji Slovenije lahko o tem dnevu preberemo naslednje: “Dan slovenskih izgnancev 7. junij je spomin na prvi okupatorjev transport slovenskih izgnancev iz pre-selitvenega taborišča v Mariboru v Srbijo 7.6.1941. Ta dan so bivši izgnanci, politični zaporniki in interniranci določili 4.7.1971 na množičnem zborovanju na gradu Brestanica, za dan slovenskih izgnancev. ” Sodim da je prav, če se ob tem dnevu vsako leto spomnimo tragedije, ki je leta 1941 doletela vsakega desetega Slovenca na po Nemcih okupiranem delu Slovenije. Okupator je izgnal v nemška izgnanska taborišča tudi celotno prebivalstvo severnega dela Dolenjske. Rajlien-burški grad je bil leta 1941 največje taborišče v tedanji Evropi, skozi katerega je šlo v izgnanstvo okrog 45.000 Slovencev. Zanje so Nemci samo v osmih nemških pokrajinah organizirali 428 izgnanskih taborišč, od tega kar 76 r pokrajini Thiiringen. Ob letošnjem dnevu slovenskih izgnancev lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da že tečejo postopki za uveljavljanje Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki je začel veljati 1.1.1996. Končno po 50 letih dobivamo status žrtev vojnega nasilja, na osnovi tega pa rudi določene pravice. ZDENKA KAPLAN predsednica KO DIS Novo mesto Tišina jih povezuje Štiridesetletnica Medobčinskega društva slušno prizadetih Novo mesto usposobili za življenje. Brezplačno in anonimno do podatkov, najrazličnejših znanj in informacij Sašo Dukič - Od 9. do 12. in od 13. do 16. ure na tel. št. 068/325-326 TI J klet Koordinat«! praU lake, J tani NOVO MESTO - V Razvojnoizobraževalnem centru Novo mesto (RIC) je v prostorih KC Janeza IVdine je od torka, 28. maja, mogoče najti Borzo znanja. To je informacijsko središče, v katerem zbirajo, urejajo in posredujejo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in tistih, ki ga ponujajo. kot koordiantor Borze znanja'! prim Novem mestu, vam bo pomagaj x0 V( Posredovanje teh podatkovfj lepo brezplačno in tudi anonimno,tj Savo “Človek se po svoji naravi neprestano uči in izpopolnjuje, z Borzo znanja pa lahko sedaj tudi pri nas ob letu vseživljenjskega učenja dvigamo raven kvalitetnega življenja, zbližujemo ljudi s podobnimi interesi in pri njih ustvarjamo nesebičen način ravnanja s svojim znanjem, “ je na novinarski konferenci dejala Vesna Dular, direktorica RIC Novo mesto. RIC Novo mesto se z Borzo znanja tretjo v Sloveniji, pridružuje informacijskim središčem, ki s projektom, ki so ga razvili strokovnjaki v Andragoškem centru Slovenije in pod okriljem Mestne občine Novo mesto, odpira vrata vseživljenjskega učenja in tako omogoča vsakemu izmed nas, da se sam uči in da pomaga pri tem tudi drugim. Vsak delavnik med 9. in 12. in med 13. in 15. uro je treba le zavrteti tel. št. 068/325-326, in Sašo Dukič, ki je zaposlen Borzi pa pričakujejo le povrau1 Jilnil .. *oka d 5«. nj rnf ZA KULTURO VSEŽIVUENIŠKEGA UČENJA - Na novinarski konferenci so Borzo znanja med drugim predstavili (od leve proti desni) Sašo Dukič, Vesan Dular, Matjaž Vrčko in Irena Benedik. (Foto: L. Murn) Politiko bolj zanimajo veliki Zaradi razpršenosti virov pomoči malemu gospodarstvu ne dosegajo pravega namena - Zapletena procedura OTOČEC - “Že pred štirimi desetletji smo invalidi sluha spoznali, da smo močnejši in samozavestnejši, če smo organizirani v društvo. To je naša življenjska potreba iz več praktičnih razlogov,” so zapisali v publikacijo, ki sojo ob jubileju izdali člani medobčinskega društva slušno prizadetih iz Novega mesta. Pod naslovom “medobčinskega društva slušno prizadetih iz Novega mesta. Pod naslovom “Premagujemo tišino - tišina nas povezuje” so v soboto pripravili skupno praznovanje v restavraciji Tango na Otočcu. Glavna naloga pred 40 leti ustanovljenega društva je bil takrat popis vseh slušno prizadetih na območju dolenjsko-belo-kranjske regije in medsebojna pomoč članov ter tesna povezava z občinsko socialno službo in Rdečim križem. Leta 1958 je bilo tako evidentiranih 193 slušno prizadetih oseb. Tega leta so se društvu priključile šc štiri posavske občine. Že leta 1961 je število članstva naraslo na 335 oseb, pred desetimi leti pa se je število slušno prizadetih skupaj z naglušnimi povečalo na 466 oseb. V vseh letih so društvo pestile finančne in prostorske težave. Jubileju so letos dodali tudi 110-letnico delovanja šole za gluhoneme deklice v Šmihelu. Sestra Marija Johana je 30. oktobra 1886 kol prednica samostana prva prevzela pouk gluhonemih. Šola je delovala do 30. junija 1904. V teh letih so izobrazili 100 deklet in jih KOČEVJE - Kočevska organizacija ZLSD je minulo sredo pripravila javno tribuno o možnostih razvoja malega gospodarstva v občini. Gostja je bila direktorica sklada za razvoj malega gospodarstva Cvetka Tinauer. Na državni ravni je po oceni Tinauerjeve za podporo malemu gospodarstvu na voljo preko 20 oblik pomoči, vendar so viri razpršeni in zato ne dosegajo namena, ki bi ga država rada dosegla. “Kljub prizadevanjem sklada, da bi jih združili, se v zadnjih dveh letih na tem področju ni nič bistvenega spremenilo,” je povedala Tinauerjeva in dodala, daje zaradi vmešavanja politike, ki jo veliko bolj zanima usoda velikih gigantov kot pa malo gospodarstvo, propadel tudi poskus pridobitve lokalnih virov na državni sklad. Glede dosedanjih dveh oblik pomoči, ki jih je nudil sklad, je povedala, da so letos ustavili subvencioniranje obrestne mere, ki so predstavljale obliko nepovratnih sredstev, ter da v zadnjih dveh letih niso izdali niti ene garancije. Po njenem bi se moral sklad na dolgoročni rok spremeniti v garancijski sklad, začetek uresničevanja tega pa bo morda prinesla sprememba zakona o kupninah, ki ga pripravljajo. Sedaj namreč velja, da se lahko denar iz kupnin • Sklad za razvoj malega gospodarstva je lani razdelil za 120 milijonov tolarjev subvencij obrestne mere, letos pa bodo s kupninami in multiplikatorjem (preko bank) dosegli, da bodo razpisali 50 milijonov mark, kar predstavlja skupaj z milijardo tolarjev, ki jo je skladu zaupala vlada, da v njenem imenu in za njen račun podeljuje državna poroštva, okoli 60 milijonov mark pomoči malemu gospodarstvu. razdeljuje le kot povratna sredstva v obliki posojil. Na številna vprašanja pa je Cvetka Tinauer odgovorila, da je razlog za zelo strikten način zbiranja dokumentacije veliko večje število vlog, kot jih bo lahko izbranih (pričakujejo jih približno 300, izbranih pa bo le okoli 100). Procedura je zapletena predvsem zato, da preprečijo goljufije. M. LESKOSEK-SVETE Bo moral “Sever” na zatožno klop Zbor Združenja Sever 01 farai hrik sko-i !rgu. informacijo o uslugi. i t O prednostih Borze znanja.^ 'ako jo nameravajo prihodnje 1*1 predstaviti tudi na Internetu,* na njeni predstavitvi govorili W Jože Miklavc, sekretar ministr* va za šolstvo in šport, Igor Prd ..6Ui nik, sekretar ministrstva za k« kakš turo, Irena Benedik in Mani* Žmauc iz andragoškega centj Slovenija (odstopili program idr. Poudarili so, da je pom* borze predvsem v zmanjšani “mrtvega znanja”, ki ga ljudje*1 posredujejo nikomur. L. MU» Ni “ati "apr Pote 'ode ki si Alij štrbi KRŠKO - Na nedavnem zboru Združenja Sever, Kje* so izvolili vodstvo regional-nega odbora in pododborom so člani izrazili pripravijo-nost braniti svoje delo pred tistimi, ki zasluge Združenj11 skušajo prikazati kot svoj* zasluge pri osamosvajanj11 Slovenije. Ne pričakujemo slave, pač pa pravičnost pd obravnavanju zgodovine, so menili člani Združenja Sever, ki so izrazili bojazen, do se utegnejo kmalu znajti D8 zatožni klopi, saj nekatere razlage danes označujejo nekdanjo JLA za prijateljsko vojsko. V Združenju Sever so nezadovoljni in zaskrbljeni tudi zaradi tega, ker nekateri “akademsko izobraženi Ijud* je v naših vrstah” zmanjšu* jejo pomen delovanja člana' v letih ob osamosvajanju države in se izražajo o ZdrU-ženju slabšalno. Na zboru so poudarili, do je pred časom sprejeti zakon o veteranih slab. ^ • Na zboru so prebrali p°' zdravna telegrama župan8 občine Sevnice Jožeta Peternela in načelnika upravno enote Krško Antonu Podgorška. m N hvr, n H i(si fDS, H i. H Uti N Ploj »i, "loj N S *fc "ic / J. PAVLIN PROBLEM ZAVAROVANJ OSTAJA - Direktorica sklada za razvoj malega gospodarstva Cvetka Tinauer je na javni tribuni v Kočevju povedala, da tudi država zahteva za svoje poroštvo jamstvo in da brez zavarovanja ne bo več možno nikjer dobiti nobene oblike povratnih pomoči. (Foto: M. L.-S.) GOVORICA ROK - Utrinek s srečanja gluhih Dolenjske in Posavja v restavraciji Tango na Otočcu. Po kulturnem programu in podeljevanju priznanj so si udeleženci srečanja ogledali še razstavo likovnih del njihove članice Dijane Salctovič-Vještice v avli hotela, (l-oto: J. P.) Mariborsko pismo Pred črnim ponedeljkom še črna sobota Se res uresničuje Križmanova “Puščava”? MARIBOR - Ponedeljek 3. junija bo ostal v zgodovini Maribora zapisan kot črni ponedeljek. Na okrožnem sodišču v Mariboru sta se namreč tega dne začela kar dva stečajna postopka: za Tam in llidro-montažo. Čeprav sta bila stečaja obeh podjetij pričakovana, pa je vest o tem vendarle zelo boleče odjeknila v mestu. Čez noč je namreč izgubilo delo in zaposlitev blizu štiri tisoč delavcev in stopnja brezposelnosti je presegla neverjetnih 25 odstotkov. Iz Tama je zraslo 15 novih družb, ki so na sodišču že registrirane, vendar pa večina med njimi še ni zaposlila delavcev in pognala proizvodnje. Do konca leta naj bi se v njih zaposlilo 1681 delavcev od tri tisoč ta-movccv. Na zdravih temeljih 1 lidromontaže pa je zraslo podjetje Nova 1 lidromontaža, kije prav tako že registrirano, vendar mu še ni uspelo zaposliti delavcev. V naslednjih meseci« naj bi v novem podjetju dobil0 delo blizu 400 od nekaj več kot 800 delavcev Hidromontaže. Delavci so vseskozi upali, d? bodo nove družbe zaživele prej’ kot bodo šele v stečaj stare. Veliko vprašanje pa je tudi, kak0 bo sedaj z zagonom novi« družb. Trenutno je jasno sam0 to, da bosta, stečajna upravitelja poklicala nazaj na delo dol°' čeno število delavcev, da bi d°' končali že začeto proizvodnjo- Pred črnim ponedeljkom P8 je bila črna sobota, ko je skup8) s štirinajstimi najožjimi ume*' niškimi sodelavci odstopil umetniški vodja drame Slovenskeg8 narodnega gledališča v Marib°' ru režiser Tomaž Pandur, ki j° bil v minulih sedmih leti vodili" umetnik na mariborski kultu*' ni sceni. Izkazalo se je namreč-da ima mariborska gledališko hiša 500 milijonov tolarje*' izgube. Po črni soboti in črnem ponedeljku je mariborski župan d*-Alojz Križman izjavil, da s« načrt uničenja Maribora im0' novan “Puščava”, nadaljujf- Mariborsko gospodarstvo družbene ustanove naj bi °« podpori avstrijskih bankirje’ uničevali nekateri podkupijo*1, krogi iz Ljubljane, da bi juž° Avstriji zagotovili dovolj cenene in brezpravne delovne sde: Nekateri to verjamejo, drug govorijo o paranoji, vsckak° pa stopa štajerska metropola obdobje nove, doslej najtežr agonije. TOMAŽ KŠEL^ A j (jjjjvomeška kronika) I j |^^j| i ,TcEleFON - Uvedba javnih ■- cl«Onskih govorilnic, iz katerih |0( telefonirati s kartico, je 1 tat- tl^na 'n koristna stvar, nekaj t ,8a kot plačevanje s kreditno "j J®1 ]®i ko človeku ni treba s sabo a'i a°.Sl11 gotovine, v telefonskem jjl Tlmefu pa ne zoprnih žetonov. ,i i veJia za Novo mesto, kjer je it „,f0s!evilo kartičnih telefonskih 8 vorilnjc. S kartico lahko tele-“l “n,ra*e tudi z Dolža, kjer je taka , v,la .govorilnica pritrjena na i . [''kajšnji šoli. Zaman pa boste i, ko govorilnico iskali v Dolenjec Sk'h Toplicah. 12 M ASIH OB r i -i A *-®KLOP - Odkar je Elektro ni radi neplačevanja odklopil ele-J ‘Inko v skupnih prt 'IUCC V11IIJCI uuniupil V. IV- rs , ■■■“ * situpnih prostorih trgov-ul o-poslovnega centra na Novem J i ,®U' so tudi stranišča v temi. V ‘J slnem od tamkajšnjih (pre)šte-j i ,nia bifejev in drugih gostinskih 'a 5"?*°v je to celo dobro (da se ne ^1‘v); sicer pa ljudje, ki tam na ctramč^p v hafp. “j J| /V« S|Cei mj______... _______ tf .elaJ0, hodijo na stranišče z bate-njj ')a,hi. Tisti................ nf ^dm!- Tisti, ki gledajo malo i, „7rei. pa se sprašujejo, če bodo vo(!em’- 'c0 i‘m bodo zaprli še m k„,°;kije prav tako ne plačujejo, - h?,.1.na stranišče v eni roki z bat .. na Stranišče v em roki z 1 ti v drugi pa s kanglo vode, ,..SI jo bodo nastregli ob dežju. : jJ"Pa bodo prešli na stranišča na MUZEJSKI VLAK TUDI V NOVEM MESTU - Muzejski vlak se je s številnimi potniki in pihalnim orkestrom Slovenskih železnic, ki so preteklo nedeljo potovali na osrednjo dolenjsko proslavo oh 150-lctnici železnice na Slovenskem, ustavil tudi i’ Novem mestu. Na Novem trgu je goste pozdravil novomeški župan Franci Koncilija, spregovoril je tudi generalni direktor SZ Marjan Rekar, za kulturni program pa so poskrbeli učenci mestnih osnovnih šol: grmski so se predstavili z odlomkom iz Županove Micke, bršljinski s plesno skupino, šolarji iz Šmihela in mestnega centra pa z recitacijama o vlaku. (Foto: B. D. G.) - 4».' i}~PŠARSKl RAJ - Novo mesto je y°scir-' ■ • ■ • *««« raj. Ne samo da se v njem ^"o počutijo domači pijančki h .Zdomci, tu se jih je naselilo ital "ekaj od drugod. Kaže, da se 'afttS klošarjem prijaznega mesta h,![ese[ okoli in sedaj vsake toliko hPrihajajo na občasne obiske OBNOVLJENA KNJIŽNICA - V torek so odprli obnovljene prostore novomeške Knjižnice Mirana Jarca. Zaradi dotrajanosti sta bili izposojevalnica in velika čitalnica zaprti skoraj leto dni. V prvem delu obnove knjižnice so sanirali vogal stavbe, obnovili strope in tla v veliki čitalnici, izposojevalnici študijskega oddelka, od koder je naš posnetek, in v domoznanskem oddelku. Še letos naj bi po načrtih začeli graditi prepotrebni prizidek. (Foto: A. B.) J ‘ Predstavniki drugih klošarskih iz širne Slovenije. Tako bo fes,° luhko začelo propagi-:'klošarski turizem. Tale “turist ” ,a obisk h kolegom prišel celo 1 h. oin? ‘n. kitaro. Novost je v mestu tijn,ki tako vžgala, da revež ni °Se/ obdržati v sebi vseh dobro- - >b vodiij ic, ■•• sladko zadremal. Ni ga \ J‘kejšega zglavja, kot je mirna o/ pa se je sredi belega dne tJ. ob vodnjaku na Glavnem J !sladko zadremi U na gospa je rekla, da v razJtaj- . trgorsko-poslornem centru , Sov, i, "vem trgu ne potrebujejo up-, n‘ka, ampak cirkuškega krotil- Hokranjski drobiž ^edavanje in diapo- fM;, I - Med spremljevalne pri-Ve ob 200-letnici železarstva l\l1 tudi predavanje prof. Majde jj a8erčar iz Dolenjskega muze-TKl je bilo v petek, 31. maja v dfcrani na Dvoru. Na začetku so |Vaci podružnične osnovne šole pro0r pripravili krajši kulturni sledilo pa je zanimivo l^avanje z diapozitivi. Je že t9j®’ da se morajo Dvorjani zno- ČATNIKISTREIJALI - Območno združenje slovenskih častnikov Novo mesto, ki združuje starešine iz občin Škocjan, Šentjernej in Novo mesto, je v nedeljo izvedlo na strelišču vojašnice r Bršljinu tekmovanje v strelja--nju z vojaško puško. Med posamezniki je zmagal Aleš Golob iz Birčne vasi, 2. mesto je zasedel Stane Kumer iz Žužemberka, tretji je bil Robert Šali iz Vavte vasi. Ekipno so zmagali strelci SD Sagittarius iz Novega mesta, drugi so bili častniki iz Žužemberka, 3. mesto je osvojila ekipa Območnega združenja slovenbskili častnikov iz Metlike, ki jo je vodil Janez Videtič. Udeležence tekmovanja sta pozdravila župana občin Šentjernej in Škocjan, Franc Hudoklin in Janez Povšič, slednji se je tudi poizkusil r streljanju. Na fotografiji: podelitev priznanj. Z leve proti desni so: Branko Dukič, vodja tekmovanja, Robert Šali, tretjeuvrščeni tekmovalec, major Miro Gutman, predstavnik Slovenske vojske, in Borut Usenik, predsednik OZSČ Novo mesto. (Foto: Bojan Avbar) V španoviji crknil TPC Novi trg (Nadaljevanje s 1. strani) bil upravnik podjetje Terca, ki je bilo pred 16 meseci daleč najcenejši ponudnik; lastniki naj bi za upravljanje plačevali 27,50 tolarja od kvadratnega metra površine na mesec. Obratovalni stroški pa zajemajo ogrevanje, vodo, elektriko v skupnih prostorih in dvigalih in njihovo vzdrževanje, čiščenje skupnih prostorov, plačilo hišnika kurjača ipd. Medtem ko je pogodbo za upravljalen podpisalo več kot 90 odst. lastnikov, pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih med lastniki, po kateri se določa tudi način obračunavanja obratovalnih stroškov, ni podpisala niti polovica. In tako veliko lastnikov neredno ali sploh ne plaču- ima trgovino in v katerem je 33 lastnikov; če ji ne bo uspelo, naj bi sc izločila iz upravljanja in skušala stvari sama urejati s Komunalo, Elektrom in drugimi. Nekaj se v tej zvezi dogaja tudi v drugem objektu. J A. BARTELJ TEKMOVANJE KUHARJEV-AMATERJEV Darinka Smrke • Kakorkoli že, po stanovanjskem zakonu mora imeti objekt, kjer je več kot 10 lastnikov, upravnika, sicer ga ntora postaviti občina. Kaj bo pa do takrat? je stroškov, dolgujejo pa plačilo za mesec dni in več, nekateri za ves čas, odkar so se vselili. Dolgovi DOLENJSKI GOSPODARSKI FORUM NOVO MESTO - V ponedeljek, 3. junija, seje že tretjič sestal odbor dolenjskega območnega Gospodarskega foruma. Sestanka so se udeležili tudi predsednik republiškega Gospodarskega foruma g. Knez, glavni direktor Krekove banke Anton Guzej in predstavnik firme Urankar iz Laškega. Direktor Krekove banke je dolejskim in belokranjskim poslovnežem in podjetnikom, ki so se tega foruma udeležili v velikem številu, predstavil banko in vizijo njenega razvoja. Firma Urankar pa je specializirana za krovsko-kleparska in izolaterska dela v kombinaciji s hidroizolacijami. znašajo od nekaj tisočakov do skoraj milijon tolarjev, kolikor dolguje Mak, d.o.o., oziroma diskoteka Atlantis. Med večjimi dolžniki so še Pionir Standard, ZPIZ Novo mesto in Salomonov oglasnik - od 328 do 371 tisočakov. Na seznamu te španovije pa je kar 53 imen lastnikov oziroma firm in od tega jih več kot 10 za zapadla plačila že tožijo. Daleč največji dolžnik je propadli Pionir, ki bi moral plačati skoraj 3 milijone tolarjev zapadlih stroškov. “S Pionirjem smo imeli vseskozi težave. Ne samo da za tiste prostore. ki še niso dokončani oziroma jih niso prodali, ni poravnaval deleža skupnih stroškov, tudi ugotovljenih napak pri gradnji niso hoteli odpraviti, in to niti ene same ne,” pravi Smrketova. Po dveh nesklepčnih zborih lastnikov se je prejšnji četrtek komaj zbralo le malenkost več kot polovico lastnikov. Na zboru je Terca, ki je svoje delo opravljala korektno, odstopila kot upravnik centra. "Ni več skupnega upravljanja za TPC Novi trg, poskusi novega organiziranja so prepuščeni lastnikom,” pravi Smrketova. Dolenjka, ki je največji lastnik, skuša urediti stvari za objekt, v katerem NOVO MESTO - V organizaciji revije Naša žena sc bo v soboto, 8. junija, v srednji gostinski šoli v Novem mestu pomerilo 15 kuharjev amaterjev iz vse Slovenije. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri, kuharji pa bodo dve uri in pol pod vodstvom Janeza Vinška in Jureta Munde pripravljali ribje jedi s prilogo. JANEZ MEDVED DRŽAVNI RIBIŠKI PRVAK NOVO MESTO - Ribiška družina Novo mesto je v soboto, 1. junija, in v nedeljo, 2. junija, organizirala državno prvenstvo v lovu rib s plovcem. Med posamezniki je zmagal Janez Medved iz ribiške družine Novo mesto z ujetimi 7.350 grami rib, drugi je bil Ivan Pešec z ujetimi 6.750 grami rib, tretje mesto pa je zasedel Filip Flajšman s 4.350 grami rib. " TERENSKI OGLEDI V VINOGRADIH STRAŽA - Kmetijski zavod Ljubljana vabi vse vinogradnike na območju Straže, da se danes ob 15.30 udeležijo terenskega ogleda na Ruperčvrhu, v vinogradu Draga Roženbergerja. Ogled bo vodil inž. Jože Maljevič, svetovalec za vinogradništvo. Dva terenska ogleda bosta še v ponedeljek, 10. junija. Prvi bo ob 15. uri v Stari gori, v vinogradu Janeza Gašperšiča, drugi pa ob 17. uri na Riglju, v vinogradu Jožeta Turka. Tisoč podpisov za drugačne volitve V Novem mestu SDS zbral 1.000 podpisov, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju pa 4.000 - Program pred koalicijo - Kmalu novinarska konferenca o Drgančevju NOVO MESTO - V akciji Socialdemokratske stranke (SDS) pod geslom "Za poštene volitve” so v Sloveniji zbrali 43.000 podpisov, potrebnih za začetek postopka za spremembo volilne zakonodaje in za spremembo ustave tako, da bi bil možen odpoklic poslancev. Za obe spremembi je najprej potreben referendum. “V Novem mestu smo zbrali več kol 1.000 podpisov, posebej smo zadovoljni, da je od tega več kot 80 odst. Novomeščanov,” sta povedala predsednik SDS Novo mesto Miloš Dular in podpredsednik Janez Mežan. “S številom podpisov smo zelo zadovoljni,” pravita strankarska prvaka, “in tako zaupanje nam pred volitvami vzbuja optimizem.” V dolenjski regiji je SDS pod- pise zbiral še v Trebnjem, Metliki in Črnomlju, kjer so jih skupaj tudi zbrali okoli 1.000. Še več pa sojih zbrali v Posavju, v občinah Krško, Brežice in Sevnice, skupaj kar okoli 2.000. Novomeški SPS, ki ima okoli 300 članov, bo naslednji teden odprl svoje prostore na Trdinovi t11 znova osveščati o pomenu in ijj^cenljivi vrednosti predme-so jih ulivali dvorski livarji. Razočarani nad novomeško občino ^“"Zadnje so zato toliko po-^ti ncjši napori posameznikov, je vse več, ki razmišljajo, L0 Pomembna je, da se en del Zakaj le šentjernejskim vzgojiteljicam ne pripadajo zamudne obresti? - Občina Šentjernej ne more biti lastnik zemljišča, ker ni podpisa župana Koncilije zbirke razstavi na Dvoru, kič Kjer so nastaE ‘n kjer je nji- °niesto. ŠENTJERNEJ - Župan Franc Hudoklin je svetnike in svetnico na ponedeljkovi seji seznanil z dvema spornima zadevama, ki kažejo na neurejen odnos šentjernejske občine z novomeško. Kljub soglasju škocjanskega in novomeškega sveta o prepisu lastništva iz novomeške na šentjernejsko občino za zemljišče, na katerem je pokopališče z mrliško vežico, prepis brez podpisa župana mestne občine ni možen. in pošiljanje od vrat do vrat. Nekatere pravne osebe jim pravijo, naj tožijo občino Novo mesto, druge, naj tožijo prejšnjo ravnate- proti povišanju oskrbnine v vrtcih in se zavzemamo za to, naj morebitni primanjkljaj na tem področju občina pokrije iz drugih proračunskih postavk. Nižje socialne sloje je treba razbremeniti raznih prispevkov, vsaj tistih, ki so v pristojnosti mestnega sveta oziroma občine,” se zavzema Dular. “Hkrati pa se naša stranka zavzema za razvoj podjetništva in obrti v občini.” Dular je še povedal, da bodo o problemu Drgančevja novomeški socialdemokrati sklicali novinarsko konferenco. A. B. Vse se plača ^NJE NA SVILI - Učenci 4. h,^a osnovne šole na Dvoru so L vodstVom učiteljice Ivanke k 0 izvedli slikanje na svili. Tako C?s,u/( prečudoviti vzorci na \lfa'ii svili. Učenci so spozna-\Jehniko, motive, barve in L. "o«; ročne poslikave tekstila. jl{e izdelke so po končanem delu \f f'izstavili v šolskem hodniku. S. Mirtič) Ta sicer pravi, da bo podpisal, ko bo narejena delitvena bilanca, vendar pa se, kot pravi župan Hudoklin, ne ve, kdaj bo bilanca končana, saj so sestanki, na katerih naj bi razpravljali o bilanci, kratki in se ponavadi zaradi nejasnosti kmalu razidejo, sicer pa je jasno, da bodo nepremičnine, torej tudi pokopališče in mrliška vežica, ostale tam kjer so in tudi neopravljena delitvena bilanca ne bi smela biti ovira. Tudi delavke iz vrtca Čebelica v Šentjerneju so zgrožene, žalostne in skrajno razočarane ter protestirajo proti razlikovanju pri izplačilih obresti na poračun plač za obdobje junij 1992 - januar 1993. Tako so za obresti najprej prosili bivšo občino Novo mesto. V prepričanju, da je prav, so skupaj s sindikatom prejšnjega zavoda VVO Novo mesto vložili tožbo, vendar do nje ni prišlo, ker se je župan Novega mesta odločil, da obresti izplača. Delavke v Šentjerneju so dobile v podpis pogodbo, s katero se je župan obvezal, da v treh dneh po podpisu te obresti zares izplača. Razočaranje, obup in jeza so torej razumljivi, saj so delavke spoznale, da so bile obresti izplačane vsem delavcem, ki so imeli leta 1992 delovno razmerje v VVO Novo mesto, ne glede na to, kje so v službi sedaj. Šentjernejske delavke lega denarja niso dobile in iskanje vzrokov jih je potisnilo v začaran krog • Verjetno se bodo lahko občani občine Šentjernej že v dobrem mesecu udeležili zborov krajanov, na katerih so bodo izrekli o tem, kakšno obliko organiziranosti krajevnih oziroma vaških skupnosti si želijo, hkrati pa bodo lahko dali pripombe tudi na javno razgrnjen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine. ZADOVOUNA STRANKARSKA PRVAKA - Predsednik in podpredsednik novomeške SDS Miloš Dular (levi) in Janez Mežan. Ijico VVO ali ravnatelja OŠ Šentjernej, nekateri spet, naj tožijo novo občino Šentjernej, za katero pa se leta 1992 sploh ni vedelo, da bo obstajala. A kot kaže, bodo verjetno stopile v tožbo z VVO Novo mesto, saj gre za državni denar. T. GAZVODA 1, v nekdanjem hotelu Kandija, kjer bodo imeli uradne ure ob sredah in petkih popoldne. “Desni breg Krke od Straže do Podgorja in Šentjerneja je v celoti pokrit znašimi krajevnimi odbori, na levem bregu pa jih bomo kmalu ustanovili,” pravi Dular. Konec tega meseca bo konferenca stranke, na kateri bodo sprejeli delovanje stranke do volitev. “V prvi vrsti si prizadevamo za uresničevanje našega programa, od tega ne odstopamo, koalicijske stvari pa bodo morale biti dobro usklajene, preden bodo prišle na sejo mestnega sveta. Novomeški socialdemokrati vsekakor podpiramo socialni program, zato smo Ker se otroci učijo tudi od učiteljev, se je r Novem mestu zgodilo naslednje. Po končani proslavi za železnico (Zgodba zase je, da nastopajoči niso vedeli, za koga nastopajo.) je voditelj proslave nastopajoče lovil za rokav in jih vabil na sendvič in sok v bližnji hotel. Nekaterim od tistih, kijih je še pravi čas ujel, so šli grižljaji malo težje po grlu. Niso bili namreč prepričani, če ne bodo po koncu obeda dobili račun. Če plača občina, se nikoli ne re. Tudi ko je grmska šola gostila argentinske učitelje, je občina malo posodobila učilnico za pouk slovenščine, česar se je šola zelo razveselila. Žal prehitro, saj je čez čas prejela še račun za novotarijo. BOGATEJŠI ZA KNJIŽNICO OREHOVICA - V soboto, 8. junija, ob 15. uri bo v Orehovici zaključna prireditev ob stoletnici šole v kraju. Ob tem visokem jubileju bodo odprli tudi knjižnico. A Mši I Z M A l 1HO 8 Č I M Meščanska skupnost hoče zemljo Prejšnji mesec so v Metliki oživili meščansko skupnost, kije imela nekdaj 106 hektarjev zemlje v Mestnem logu, ki je sedaj v lasti države - Poziv naslednikom METLIKA - Po pripovedovanju starih Metličanov je leta 1883 neka grofica podarila mestu Metliki 106 hektarjev zemlje v Mestnem logu. Njen namen je bil, da bi mesto s prihodki od te zemlje vzdrževalo mestne reveže v tedanji metliški hiralnici. To je veljalo do leta 1937, ko so popisali 106 temeljnih hiš v Metliki, ki so dobile pravico do ene stošestine teh zemljišč. Leta 1937 je bila ustanovljena tudi meščanska skupnost v Metliki, ki je imela vse organe in gospodarja premoženja. Kmalu so del gozda v Mestnem logu posekali, izkupiček od prodanega lesa pa namenili za elektrifikacijo Metlike. Leta 1953 so bila vsa zemljišča meščanske skupnosti * nacionalizirana, danes pa so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Ker pa želijo Metličani dobiti zemljo nazaj od države, so letošnjega maja ponovno oživili meščansko skupnost. Sprejeli so pravila meščanske skupnosti, verificirali stari članski imenik, potrdili ustna pravila stare skupnosti ter izvolili upravni in nadzorni odbor. Kot je povedal član upravnega odbora Janez Kremesec, lahko pristopijo k novi meščanski skupnosti vsi pravni nasledniki članov nekdanje skupnosti. “V meščanski skupnosti želimo, da se oglasi in podpiše pristopno izjavo čint- več pravnih naslednikov, ki bodo postali novi člani meščanske skupnosti. S tem bodo pridobili delež na zemljišču. Tisti deleži, za katere se ne bo javil nihče, bodo namreč ostali v lasti države,” je dejal Kremesec. Razumljivo je, da si Metličani želijo, da bi lahko državi izpulili čim več zemlje nekdanje meščanske skupnosti. Prepričani so, da bi ta zemlja lahko še kdaj prišla prav mestu in bila v prid vsem meščanom, za začetek pa bodo zadovoljni, če bodo z denarjem, ki ga bodo dobili od najemnine, lahko vzdrževali melioracijske sisteme v Mestnem logu in plačevali davke za zemljo meščanske skupnosti. M. BEZEK-JAKŠE NASTOP V DOMU STAREJŠIH OBČANOV METLIKA - V petek, 31. maja. so zvečer učenci glasbene šole Črnomelj obiskali dom starejših občanov v Metliki. Na tamkajšnjem dvorišču so igrali solisti in tamburaški orkester šole, ki jih vodi Silvester Mihelčič najmlajši. Gojenci doma so nastopajoče nagradili s ploskanjem, na koncu pa so povedali, da si podobnih srečanj še želijo. PRIREDITEV OB KONCU ŠOLE METLIKA - V sredo, 12. junija, bo ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu zaključna prireditev metliške srednje tekstilne šole z naslovom “Pomlad je mimo šla”. Z igro Gorana Gluviča “Plakat” bo bastopil dramski krožek šole, z modno revijo pa bodo učenke predstavile izdelke, ki so jih učenke in učenci izdelali v tem šolskem letu. KLJUB PRIDOBITVI ŠE STISKA - V črnomaljski osnovni šoli Loka so pretekli teden slovesno odprli dograjene in prenovljene prostore šole. V šoli so bogatejši za računalniško učilnico, ki pa še ni opremljena, za upravne prostore, medtem ko je zbornica prenovljena. V 29 let stari šoli, ki ima okrog 600 učencev, pa imajo še vedno precejšnjo prostorsko stisko, saj gostujejo v sosednji srednji šoli in v podružnici vAdlešičilt, J oddelki pa imajo pouk popoldne. Ker na slovesnost ni bilo povabljenih predstavnikov iz ministrstva za šolstvo in šport, je črnomaljski župan Andrej Fabjan sam prereza! trak. Ob njem je ravnateljica Danica Pucelj. (Foto: M. B.-J.) Knjiga o uskokih odprtih src Dr. Marko Terseglav je s pomočjo pevcev in tamburašev v Bojancih predstavil knjigo “Uskoška pesemska dediščina Bele krajine” - 398 pesmi, a žal brez not - Obljubljena zgoščenka BOJANCI - Dvorana gasilskega doma v Bojancih je bila minulo soboto pretesna za vse, ki so želeli prisluhniti predstavitvi knjige dr. Marka Terseglava z naslovom “Uskoška pesemska dediščina Bele krajine”. Delo, kije izšlo nedavno, je predstavil sam avtor, kije sicer znanstveni sodelavec na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani. Za še prijetnejše vzdušje so poskrbeli Bojančani, pevke iz Vinice in člani folklorne skupine iz Dragatuša, ki so zapeli in zaigrali vrsto uskoških pesmi. mlajše, a jih pojejo v uskoških nascijih. M BEZEK-JAkŠE Predstavljena knjiga dr. Terseglava je zadnje delo njegovega raziskovalnega sklopa. Sodi v zbirko Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, ki jo je tudi izdal ob podpori ministrstva za znanost in tehnologijo RS, občine Črnomelj in Belokranjskega muzejskega društva Metlika. Knjiga ima še toliko večjo vrednost, ker je bilo doslej v slovenski znanstveni literaturi zelo malo zapisanega o zgodovini in kulturi uskoških naselij Marindol, Miliči in Bojanci.Dr. Terseglav je želel v knjigi podati celotno sliko naseljevanja uskokov ne le v Beli krajini, temveč v vsej Sloveniji. S pojmom uskoki je označil vse prebege, ki so se postopoma umikali pred Turki. Prihajali so že v 15. stol., večina uskokov pa je v Belo krajino prišla v 16. stol., ko je general Lenkovič'naselil od kuge opustelo območje Marindola. Kol priča tudi spominska plošča na bojanški cerkvi, so tri družine leta 1593 naselile Bojance. V knjigi navaja značilne uskoške priimke, vlogo vere, jedro pa je besedilo 398 pesmi in njihova razlaga. To so le pesmi brez različic, sicer pa je v vsej Sloveniji več kot 500 uskoških pesmi. To se hrvaške ali srbske pesmi, ali pa se v besedilo že meša slovenski jezik, vendar pa segajo v 16. stol. in so prišle v Slovenijo z uskoki. Lahko pa so tudi • Čeprav je knjiga pomembna, avtor z njo ni povsem zadovoljen. Kljub obilici pripovednih, obrednih, plesnih, pivskih, šaljivih, otroških, stanovskih, nabožnih in ljubezenskih pesmi bi bila po nje- govem mnenju knjiga popolna šele, če bi bili ob besedilu še not- ni zapisi. "Ker je knjigo financiralo ministrstvo za znanost in tehnologijo, ki nima takšnega posluha, not ni,” je pojasnil dr. Terseglav, a obljubil, da bodo ljudske pesmi iz vse Bele krajine posneli na zgoščenko. Brez zobobolov Mira Novak že desetletje skrbi za ustno higieno otrok ČRNOMELJ - Medicinska sestra Mira Novak je v črnomaljskem zdravstvenem domu zadolžena za zobozdravstveno vzgojo, zlasti za preventivo pri predšolskih in osnovnošolskih otrocih. Pri otrocih v vrtcih, starih 4 do 5 let, začne z organiziranim umivanjem zob, medtem ko učenci od 1. do 4. razreda sodelujejo v vseslovenski akciji “Za zdrave zobe ob zdravi prehrani”. V to tekmovanje je v črnomaljski in semiški občini vključenih okrog tisoč otrok iz sedmih matičnih in treh podružničnih šol. Učenci dobro poznajo sestro Miro, ki vsak mesec dvakrat do trikrat nenapovedano pride v razred in s testnimi tabletami preveri njihovo ustno higieno. Vsak učenec, ki ima čiste zobe, prisluži razredu eno točko. Letos je največ točk ne le v Beli krajini, temveč v vsej Dolenjski, zbral 3. razred osnovne šole Stari trg ob Kolpi z razrednikom Vinkom Kobetom. Mira načrtno opravlja tovrstno delo že 10 let, to pa je že čas, ko se pokažejo rezultati. “V teh letih se je zobna gniloba pri šolskih otrocih zmanjšala za 30 do 40 odst. Danes skoraj ni več otrok z zoboboli, pred 20 leti, ko sem začela delati v zobni ambulanti, pa jih je bila vsak dan polna čakalnica. Želela ptt bi, da bi se starši še bolj zavedali, da brez njihove pomoči ne bomo dosegli uspehov,” pravi Novakova ter ob tem pohvali dobro sodelovanje z učitelji. M. B.-J. Sporni verski obred? Konfesionalna dejavnost v šolah in vrtcih ni dovoljena - Pojasnilo župana Bukovca SEMIČ - Ravnateljica semiške osnovne šole Silva Jančan je naslovila na občinski svet ugovor zoper verski obred ob odprtju šolskega igrišča, ki je bil, kot je zapisala, vsiljen in zanj šola kot organizator prireditve ni vedela do začetka otvoritve. Jančanova navaja, da po zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, kijev veljavi od letošnjega marca, konfesionalna dejavnost v vrtcih in šolah ni dovoljena. Ker je kot ravnateljica dolžna varovati avtonomijo šolskega prostora, se je obrnila na občinski svet s prošnjo, da prouči vzroke za kršitev zakona in namene podtaknjenega obreda ter ugotovi odgovornost tistega, ki je brez predhodnega dogovora povabil župnika. Zupan Janko Bukovec je na seji sveta pojasnil, da športno igrišče ni šolski prostor, temveč ga šola le uporablja, sicer pa je v lasti Športne zveze Slovenije. Torej niso kršili zakona, pač pa je po njegovih besedah prisotnost župnika povsem normalna in današnjemu času primerna. Župan je še povedal, da je sam povabil župnika na predlog predsednika občinskega sveta, eden od svetnikov pa je menil, da bi bilo prav, če bi se pred prireditvijo dogovorili za protokol. MEDITATIVNA GLASBA V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V soboto, 8. junija, bo bo 20. uri v jurjevanjski dragi v Črnomlju koncert meditativne in rock glasbe. Nastopile bodo skupine Gouranga, Spiri-tual Pyrotechnics iz Transcendence. SREČANJE SOSEDNJIH OBRTNIH ZBORNIC METLIKA - Nedavno so se v Metliki srečali predstavniki metliške in karlovške obrtne zbornice in karlovške občine. To je bilo prvo tovrstno srečanje sosednjih obrtnih zbornic, zagotovo pa ne zadnje. Hrvati so gostitelje že povabili, da se predstavijo na dnevih piva, ki bodo septembra v Karlovcu. STREKLJEVSKI GASILCI NAJBOLJŠI CELJE - Minuli vikend je bilo v Celju dvodnevno državno gasilsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo 221 enot z 2210 člani. Svoje znanje iz spretnosti so merili v vajah s hidranti, z motorno brizgalno, v štafeti z ovirami in v raznoterostih. Med člani so v skupnem seštevku zmagali gasilci gasilskega društva Štrekljevec in tako še enkrat potrdili dobro formo. LEGALIZIRALI “SEMIČANA” SEMIČ - Tukajšnji občinski ‘svet je sprejel odlok o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila občine, ki so ga že pred časom poimenovali Semičan. Nekaj številk časopisa je namreč že izšlo, a tako rekoč v ilegali, saj ga niso priglasili pristojnemu organu. Odgovorni urednik časopisa je postal Žarko Žbogar, člana uredniškega odbora pa Terezija Tomaževič in Slavko Pavlakovič. Za športno središče in proti Darko Didovič je pripravljen zgraditi športno-rekreacijski center v Kašči pri Semiču, kjer pa po veljavnih dokumentih ni moč graditi tovrstnih objektov - Protest vaščanov KAŠČA PRI SEMIČU - V novi semiški občini je bilo že večkrat slišati pripombe, da nimajo določene lokacije za razvoj obrti in podjetništva. To ugotovitev so ponovno potrdili, ko je Darko Didovič želel v Kašči pri Semiču zgraditi športno-rekreacijski center z dvema tenis igriščema, ki bi ju bilo moč nadkriti, srednje velikim odprtim bazenom, savnami in fitness centrom ter šestimi objekti za nočitve. PRIJETEN VEČER - Bojančanom in številnim obiskovalcem bo gotovo še dolgo ostal v spominu prisrčen večer ob predstavitvi knjige Marka Terseglava (na fotografiji sedi prvi z leve). Mnogim utrinkom iz knjige in avtorjevega raziskovalnega dela se je pridružilo pelje domačinov, Viničank in Dragatušcev, ki se ob koncu uradne predstavitve ni končalo. S prijetnim druženjem so vsi skupaj še dolgo v toplo spomladansko noč nadaljevali pred bojanškim gasilskim domom. (Foto: M. B.-J.) Zapletlo se je, ker po veljavnem prostorskem delu družbenega plana občine Črnomelj, ki ga uporabljajo tudi v semiški občini, v Kašči ni moč graditi športnorekreacijskega centra, ampak le objekte za turizem na vasi. Pred semiškim občinskim svetovje bila zato odločitev, ali naj sprejmejo odstopanje od prostorskega dela družbenega plana ali pa počakajo na sprejem sprememb in dopolnitev planskih aktov in proslor-skoureditvenih pogojev. Ker so se pred svetniki znašli tudi mnenji Urbanističnega inštituta Republike Slovenije in Toposa iz Dolenjskih Toplic ter protest prebivalcev Kašče, so se odločili za tretjo možnost. Ker naj bi športno-rekreacijski center zrasel v bližini strnjenega naselja, so predlagali, d;i program javno predstavijo vsem mejašem in tistim, ki jih to zanima. Poleg tega morajo začeti iskati dodatne lokacije za tovrstne naložbe v semiški občini. Podobnega mnenja so bili tudi na Urbanističnem inštitutu in v Toposu. Slednji je še menil, da bi bil primernejši manjši obseg pozidave. Sicer pa je po mnenju Urbanističnega inštitutu ideja o urejanju športno-rckreacijskcga centra v Kašči ena izmed možnosti nadaljnjega razvoja turizma v Beli krajini. Vendar lokacija ni izbrana najbolj ustrezno - po veljavnih planskih dokumentih pa tudi ni zazidljiva - saj gre za dejavnost, ki bo zajela veliko ljudi. Velik problem je dostop, a tudi veliki objekti, kijih je težko umestiti v značilno oblikovan vaški prostor. Prav neprimeren dostop je tudi glavni argument bližnjih prebivalcev, da protestirajo proti gradnji športnih objektov. Prepričani so, da je dva metra široka vaška pot, ki naj bi jo pri gradnji uporabljal Didovič, preozka že za sedanji vaški promet. Semiški svetniki poudarjajo, da dejavnosti, kakršno ponuja Didovič, v občini nimajo in bi bila dobrodošla, a ob vseh naštetih dejstvih niso mogli reči zadnje besede, ampak se bodo morali vsaj še enkrat srečati zainteresirani in prizadeti. M. BEZEK-JAKŠE d (Sprehod po Metliki PRIPRAVLJALNI ODBOR POLETNIH KULTURNIH PRIREDITEV “Pridi zvečer m grad” poziva društva in skupiu® ki pripravljajo za julij in avgu* kakršno koli kulturno prireditev, naj sc nemudoma zglasijo v Lju“' ski knjižnici, če želijo, da se W znašla njihova fešta v posebnem v ta namen izdanem biltenu. METLIŠKI GRAD JE DO BIL GRAJSKO PIVNICO, dal« bodo pripravljalci poletnih kul’ turnih prireditev gotovejši, k? zadeva vreme, so si omislili zlo*' Ijivo streho. Takoj zatem pa* [ kupili še sto stolov, tako da me« p predstavami nikomur več ne bf 0 treba stati. Vstopnina za vse p°j p reditve bo enotna, in sicer a# ri tolarjev, le filmske nedeljske m*' ■ tineje za otroke bodo v kultu1' nem domu brezplačne. 26., 27. in 28. JULIJA bodo tj metliškem kopališču Noči na Kd pi. Petkova Pivska noč bo nam® njena pivu, sobotna KrokarsB noč vinu, nedelja pa sladoledu*, otrokom. Na velikem nadkriR* odru se bo zvrstila kopica estra*' nih umetnikov iz Slovenije1* Hrvaške. -? Črnomaljski drobit POSTAVE - Od 20. do 23. ju»* g; ja bo v Črnomlju že 33. jurjev*' ^ nje in kresovanje. Tokrat bo p*1' j; reditev prvič pripravil Zavod d |, izobraževanje in kulturo (Zik ;| Deset zaposlenih v Ziku rado*1' no pove, da prireditev pripravlj* jo z velikim veseljem. Da bodo®1 jurjevanju prepoznavne, bodo' metliški srednji tekstilni šoli sp® sodile skoraj enotne lanene obl*' J ke, s katerimi so se metlišk® » srednješolke lani predstavile *** J, številnih modnih revijah. Še st* ča, da imajo tudi dekleta in že®* s' iz Zika manekenske postave. “ INTERES - V Črnomlju im* jjj jo “komisijo za spremljanje u* k tivnosti za postavitev muzejsk1 ol zbirke v Črnomlju”. Na zadnjih * so zapisali, da imajo soustan® 'i. vitelji, v tem primeru črnoitimf 's ska občina, “poseben inter£i 1 spremljati delo Belokranjske!!1 muzeja, zato naj slednji v akt® * ustanovitvi vnese tudi obvezno*1 5* da bo ustanoviteljem pošiljal le1 j® ne programe dela in zaklju*0 letna poročila”. Od kod kar nae|f J krat takšno zanimanje Črnornalt cev za Belokranjski muzej, ko P* 'j njihov predstavnik v svetu mu®® t ja v zadnjem 4-letnem mandat® ni prišel na sejo niti enkrat? g ! je svet prosil, naj ga zamenjuj0: J od Črnomaljcev ni dobil n|1 . odgovora. Da niti ne omenjam0 1,1 da črnomaljska občina Belokf* ua črnomaljska uucina dcvj*-njskemu muzeju v zadnjih letih' ^ la njegovo dejavnost ni name niti tolarja... ..i. HITROST-Sejanječrnonialj * škili svetnikov je zelo odvisno f vremena: topleje ko postaj?; [! M ko po krajše so seje. Zadnja seja pa šla sploh na “turbo”. Če se je . zimi svetnikom zdelo, da ne moj*' ■ brez njihovih komentarjev” tako majhna zadeva, so sedaj c® < vrtcih pri osnm povečanje cen v _____K_____ „ nih šolah sprejeli brez razprav* , Pa saj ni čudno, ko pa je nekaRjj na travnikih čakalo seno, drug115 pa se je mudilo v vinske goric®’ CAS ČUDEŽEV ČRNOMELJ - Danes ob & J uri bo v prostorih Zavoda ” izobraževanje in kulturo pred* vanje Prihaja čas čudežev, kiž. organizira Gibanje za razv| zavesti iz Ljubljane. Vabljen® Semiške tropine] ODPRTOST - Semiški svet0'; ki so pretekli teden prvič zased li v novih občinskih prostorih N j5 je beseda nanesla na odprtost” za javnost, je imel eden od sy® nikov pomisleke: "Javnost že, j0? nosi, a kaj bo v prihodnje z na° ' ki zasedamo v kleti?" , , SMETIŠČE - Semičan' J ji okoličani se razburjajo žar0 črnega smetišča pri Kalu. Rešit®J ki jo vidi župan, je enostavna najbrž edina, ki bo učinkovt' H "Postavimotable.prijavimo- . snaževalce, ki bodo plačali ka® in odstranili nedovoljeno odl°® ne smeti.” Ko bosta kaznova eden ali dva, bo onesnaževal®® zagotovo kmalu konec. ,, POVABILO - Ravnateljica lokranjskega muzeja Andr®,L * oh®' Braneelj Bednaršek je povaf člane semiškega občinskegas j, ta v muzej v Metliki. Pa jo je pr®\ sednik sveta Anton Male'1* > c nekoliko nejeverno pogledal. ^ svetniki smo še precej nd° t kt 7 >® občina pa še bolj, zato najbr® .: ne bi bili primerni za rm>z®Js I eksponate. Drobne iz Kočevja težave začetnikov - °tap|jaško društvo Ponirek iz Kočevja, ki je v soboto organizira-°na rudniškem jezeru v Kočevju P°lap|jaški tabor Kočevje-96, je "ajmlajše potapljaško društvo v Sloveniji. Če ne drugemu, lahko rayno temu in s tem “težavam Cinikov” pripišemo razmeroma slabo udeležbo potapljačev iz “rugih slovenskih klubov. Zaradi S |5krnovanj, ki so bila tako kot ta-,, “°rv Kočevju v soboto, in drugih jtaprej dogovorjenih obveznosti st ]ev Kočevje prišlo veliko manj e: j^apljačev od drugod, kot sojih „Llcakoval>- Če so bili prepozno m veščeni o taboru, niti ni tako 0( P°ntembno, če bo le to za Poni-■e* > ki ga znajo člani pohvaliti, da ? aktivno društvo (ravno v teh , nen, denimo, izvajajo tečaje po-aPljanja), “dobra šola” za na- * Prej. * POMACALA naj bi tudi “ČINA - Ker je večinski lastnik " r^ljišč na Kočevskem Sklad j, „|rietijskih zemljišč in gozdov RS . avenije, bi moralo biti v intere-tudi občine, da se kočevskim , asem ob ponovni vzpostavitvi ! .Parnih skupnosti vrne premo-' Skaj6 nekt*anj>h agrarnih ali va-' ‘tn skupnosti v celoti. Zato tisti, 'obujajo to staro obliko skupne-j- “J.^spodarjenja na Kočevskem, (i- jls “jo, da bi jim lahko občina pri it ,eni Pomagala tako, da bi se v nji-®Vem imenu obrnila na državni 0r z ustrezno zahtevo. Ribniški zobotrebci J d Kolegi pa takšni; - vne- (( prometni nesreči, ki jo je . ?z*vel novinar lokalnega časo- * f La.^ove novice iz kočevsko- "niškega konca, novinar na " ni bil poškodovan, čeprav bi “Pogledu na razbitino njegove-r avtomobila to le težko verjeli. ,( človeka v takšnih trenutkih i it r1enicnuiej° vprašanja, kaj stor-Jj. ^ kako ravnati, na koga se obrnili, .mu je vsakršna pomoč očivid-,,v nesreče ali drugih mimovoze-\ la ^°brodošla. Če pri tem raču-\ vlna ko*eSe 'n prijatelje, je po-i b ^ razumljivo, odraz pomanj- * M°n)a humanosti in osnovnih civi- i E*Wh >n človeških vrednot pa v ^'če sicer z budnim očesom “Brij jl3’ odpelješ mimo nesreče. I n aVc8a prijatelja spoznaš šele v ' >n prizadeti novinar gaje c Poznal! Žal pa to nista bila nje-’« kolega” novinarja in tudi ‘ ,|J'er someščana, ki sta se, eden iz j ]. oiškega in drugi iz kočevskega ^a. v času nesreče peljala , Nad ali pod POVPREČIJ tm ' Sredi prejšnjega tedna v programu TV Slovenija h 0 zasledili podatek, da ima-I, , j1 v Sloveniji v povprečju 31 1 . “Ionskih priključkov na 100 J pTbivalcev. V ribniški občini, - «,Cr iniajo 30 priključkov na 100 . ebivalcev, pa razpolagajo s po-l *k°m, da je slovensko povpreč-. ® priključkov. Če gre verjeti j Clr>nalni televiziji, si lahko po-|j,ek, ki ga imajo v Ribnici, raz-Jarno za zastarel, lahko pa tudi J.čeljo Ribničanov, da bi bili .a republiškim povprečjem tudi hočem dobrem. Janova kobila je zarezgetala: l Tire kaže, da evropski par-n tarči ne bodo več odhajali done v Afriko, ampak kar k ri na medvedji safari. ” I1 [jjsilniški nadev H Kam z ODPADKI? - V občini (Primernega odlagališča odpad-lu ■ Rešitev je: urediti primerno jjagališče v občini ali pa se govoriti s kočevsko Komunalo i) j,^laganje na kočevskem odla-:j j} Nču, Obe rešitvi pa bosta kra-h we nekaj veljale, saj bo treba t “aviti smetnjake za hiše, trgo-n?e' obrate itd in seveda odvoz gjfdkov tudi*plačati, kot je to ^'javljeno že v drugih občinah. bodo nekateri zaradi Avanja kritizirali, a red je po-^"no uvesti. Ni prav, da zdaj LPadke vozijo na divja odlagala (Bosljiva Loka, Osilnica za l^atom LIV itd.) in na tuje par-se ler da odpadki mesa in salam hirajujejo vasi. Saj bo izbruhne kuga! ((“OUE UREDITl POGRF.B-j^.SLUŽBO - Na zadnji seji k 'nskega sveta so ugotovili, da ^ dba bolje urediti občinsko ^ebno službo, po enem izmed i(rillogov v okviru občinskega Riškega obrata. Pogrebci naj bi ; jjrii primerne obleke, orodja naj itJ “e izposojali pri krajanih, saj l,v°lj občinskega, pa še ncka-pa-druge zadeve bi se dalo izpe- MŠŠ I Z M A Š I H O S i I M MŠŠ Kočevska pot do konca tisočletja Raj za za turiste Ob Kolpi se pripravljajo na turistično sezono - Ekološki spust, tekmovanje FARA - Mlado Turistično-športno društvo Kostel pod vodstvom dr. Stanka Nikoliča zagnano dela in žanje uspehe, čeprav nima kaj dosti denarja. Lanski načrt dela so ne le izpolnili, ampak tudi presegli. Zdaj se pospešeno pripravljajo na turistično sezono in upajo, da bo občina Kočevje že te dni sprejela PUP, ki bo določal, kje bodo parkirišča, kopališča itd. Te dni urejajo 5 ha velik prostor,kjer bo kamp in še prostor, kjer bo raziskovalni tabor, ki se bo začel takoj po zaključku šolskega leta. Zdaj je bila to goščava, kjer so domovale le kače. Dogovorili pa so se tudi že, da bo tabor “Ideje brez meje”, kije namenjen nadarjenim otrokom, spet pri gradu Kostel, zato se bo imenoval “Ideje brez meje - Kostel ’96'', v njem pa bosta združena kiparska kolonija in raziskovanje naravne in kulturne dediščine. Posebno pozornost v JŠD Kostel ppsvečajo urejenemu okolju. “Že v soboto, 8. junija, bo ekološki spust po Kolpi, ko bomo čistili Kolpo in pritoke ter obrežja, nanj pa smo letos povabili tudi podjetja, ki se ukvarjajo s komunalno dejavnostjo,” je povedal predsednik in dodal, da vzporedno poteka akcija za najlepše urejeno hišo in okolico. Povedal je še, da bodo v sodelovanju s fotoklubom Fuji že pred sezono odprli razstvo fotografij o krajih in zanimivostih zgornje Kolpske doline, ki bo nato odprta skozi vso sezono. V sodelovanju z občino, pokrovitelji, člani TD in vsemi občani podvzemajo akcije: postavitev novih avtobusnih čakalnic, izgradnjo pločnika od Fare do Potoka, na najbolj obiskanih mestih (Žaga, Zavrtka in kamp v Fari) je treba med sezono postaviti poljska stranišča, poteka pa tudi že zamenjava obcestnih ograj od Petrine do Nežice, ki bo zdaj lesena in ne več kovinska, idr. j . PR1MC SREČANJE SLOVENSKIH JAMARJEV RIBNICA - Od jutri, 7. junija, pa do nedelje bo v Ribnici potekalo 20. srečanje slovenskih jamarjev - Ribnica ’96, ki ga pripravlja, društvo za raziskovanje jam Ribnica. Ob tej priložnosti bo v soboto v Ribnici tudi redni občini zbor jamarske zveze Slovenije, na katerem bodo izvolili novo vodst- Protest Mozeljčanov proti taksi za obremenjevanje voda Pojasnila pristojnih KOČEVJE - 43 krajanov Mozlja je te dni podpisalo protest proti uvedbi takse za obremenjevanje voda, ki jo je kočevska Komunala začela zaračunavati prejšt^ji mesečna podlagi Uredbe o taksi za obremenjevanje voda, objavljene v Uradnem listu 41/95. Iz protesta veje, da krajani ne razumejo, zakaj bi morali plačevati za nekaj, kar sami opravljajo. Po mnenju pristojnih pa takšno razmišljanje ni na upravičeno. V protestu so krajani Mozlja zapisali, daje Komunala začela brez napovedi vsem občanom pošiljati nove račune za “novoizmišljini davek ali takso z izmišljenim in nepojasnjenim izrazom obremenjevanje voda, ki kaže na to, da naj bi plačevali mestno čistilno napravo oziroma kanalizacijo”. Ker so zapisali, da s čistilno napravo niso povezani in da ta ne služi njihovim potrebam ter da zato Komunali “ne bodo plačevali nobenih nestori-tev”, smo za pojasnilo zaprosili Bojano Klepač, ki vodi čistilno napravo v Kočevju. Klepčeva je povedala, da takse ne zaračunavajo samo v Kočevju, marveč tudi v drugih slovenskih občinah, saj je takso z uredbo vpeljala država, in sicer za vsak porabljeni kubik vode. Po občinah jo obračunavajo podjetja, ki imajo v upravljanju kanalizacijo in čistilne naprave, izračunavajo pa jo na podlagi porabe pitne vode v minulem letu. V tistih občinah, kjer imajo pripravljene ekološke projekte, tako zbran denar ostaja občinam. Kočevska občina ima tak projekt, in sicer vpihovanje zraka v oksidacijski bazen čistilne naprave, zato bo iz nove takse zbrani denar šel tudi za čistilno napravo. Ob tem pa je Bojana Klepec povedala, da delovanje čistilne naprave ni pomembno samo za tiste, ki so priključeni nanjo, saj bi praviloma morali iz vseh gospodinjstev in podjetij v občini dovažati vsebine greznic na čistilno napravo. y M. L.-S. Obsežen projekt kočevskih planincev: Združiti vse obstoječe poti v eno pot KOČEVJE - V želji, da bi združili vse obstoječe poti, ki so sedaj raztresene po vsej občini, so se v planinskem društvu Kočevje, ki šteje okoli 400 članov, odločili za obsežen projekt izdelave krožne planinske poti, ki bo zajela celotno zahodno Kočevsko. Pot se bo imenovala Kočevska planinska pot, obstajali pa bosta dve: velika in mala. Izhodišče in cilj načrtovane planinske poti bo koča pri Jelenovem studencu PD KOčevje. Pot bo potekala v bližini ledenih jame • Na TVubarjevi domačiji je bila v ponedeljek, 3. junija, tiskovna konferenca, ki jo je sklicala občina Velike Lašče pred pričetkom prireditev ob občinskem prazniku. Udeležili so seje predstavniki Radia Slovenija, Dela, Slovenske tiskovne agencije, Vala 202, radia Zeleni val, Dolenjskega lista in Krpanovih novic. Prireditelji so predstavili program in razložili pomen praznika, ki naj ne bi imel samo lokalnega značaja, ampak bi posegel tudi širše v slovenski prostor. Z novinarji so se razšli v upanju, da bi bilo obiskovalcev konec tega tedna čim več in da bi tudi vreme zdržalo. (A. P.) na Stojni, brezna Stojna 1 in ledenih jam pri Ograji in Handler-jih. Sla bo mimo razvalin gradu Fridrihšlajn, kostelskega gradu.in gradu Strmec ter ob robu pragozda Krokar v Borovški gori in pragozda Strmec južno od Eleo-norine jame. V bližji okolici načrtovane poti, ki bo v celoti dolga okoli 70 kilometrov oziroma 4-5 dni hoje, so številne znane jame na Kočevskem ter koliševke: Globoka dolina pri Ledeni Jami, Velika in Mala sovja jama ter Goteniška koliševka. Za ureditev celotne poti bodo predvidoma potrebovali tri leta, kasneje, ko bo pot že dokončana, pa nameravajo markirati tudi vse bližnje zanimive točke v neposredni bližini kožne poti. Z deli na uresničitvi zamisli, da bi združili vse obstoječe poti na Kočevskem v eno pot, so planinci že pričeli. Se letos bodo markirali pot od motela Jasnica mimo gradu Strmec na vrh Slovenskega vrha in dalje ob Vršiču, mimo gozdne koče na Ledenik in Eleo-norino jamo. Od tam je preko Mestnega vrha do Fridrihšlajna pot že markirana, zato bodo z markiranjem nadaljevali od Frid-rihštajna čez Požgani hrib, Burger hrib, Štalcerje, Moravo, Suhor, Podstene in Žago do gradu Kostel. V naslednjih letih bo markiranje potekalo tako, da bo novi markirni del že predstavljal zaključeno celoto oz. etapo na poti. Ko bo za njimi polovica opravljenega dela, bodo imeli po zaslugi že obstoječe markirane poti od koče pri Jelenovem studencu mimo Ledene jame, Koč, Kočevske Reke, Borovca in Inlaufa do sedla pod Krempo (pot se nadaljuje do Bosljive I.oke), ki predvideno veliko Kočevsko planinsko “krožno pot deli na približno dve enako dolgi polovici, že izdelano malo Kočevsko planinsko pot. Zaradi zagotovitve prenočišč ob poti, upoštevanja naravovarstvenih omejitev in vključitve projekta v turistično ponudbo kočevske občine planinci pri izvajanju projekta tesno sodelujejo z gozdarji, lovci pa tudi Občinarji in ostalimi porabniki kočevskega prostora. M. LESKOVŠEK-SVETE DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj - i . - i. i POTAPLJAŠKI TABOR - V počastitev 25. obletnice Potapljaške zveze Slovenije je potapljaško dmštvo Ponirek iz Kočevja prejšnjo soboto organiziralo na kočevskem jezeru tradicionalni Slovenski potapljaški tabor -Kočevje '96. Uradni del srečanja, ki ga je popestril nastop delavske godbe in mažoretk, se je pričel z nagovorom kočevskega župana Janka Vebra, zaključil pa s svečano splavitvijo novega čolna, ki ga je društvo nabavilo s pomočjo donatorjev. Na prvo vožnjo novega čolna po jezeru sta se popeljala župan Veber in kočevski župnik Marjan Lampret, ki je čoln blagoslovil. Uradnemu delu srečanja je sledil skupinski potop potapljačev in nato zabava, ki je trajala pozno v noč. (Foto: M. L.-S.) DRAGA - V lovskem domu v Dragi v občini Loški potok so se pred nedavnim zbrali vaščani iz Drage in sosednjih vasi, ki v skladu z zakonom o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vračanju premoženja le-tem, poskušajo obnoviti to starodavno obliko skupnega gospodarjenja tudi na Kočevskem. Občina Velike Lašče praznuje Slave rojstni dan Primoža TVubarja, 10-letnico Tt-ubarjeve domačije in občinski praznik VELIKE LAŠČE, RAŠICA - Občina Velike Lašče, ki še nima stalno določenega dne za občinski praznik, je letos izbrala za praznik občine rojstni dan prvega slovenskega pisatelja Primoža TVubarja in hkrati 10-letnico obnovljene in za javnost odprte TVubarjeve domačije na Rašici. Praznične prireditve so se že začele. Danes, v četrtek, 6. junija, bodo ob 20.30 v gostilni “Pri Kuklju” v Velikih Laščah predstavili knjižico “Popotovanje k zibelki slovenske knjige”. Napisala sta jo Manfred Deterding in Edi Zgonc. Namenjena pa je vsem pohodnikom po Velikolaški kulturni poti. Jutri, v petek, 7. junija, bodo ob 20.30 v Levstikovem domu v Velikih Laščah odprli razstavo Centra za uravnoteženi razvoj “Vitra” iz Cerknice. Uro kasneje, ob 21.30, pa bo tudi v Levstikovem domu igra o Levstikovih zadnjih dnevih življenja z naslovom “Polnočno kričanje ali Levstikovo zmerjanje narodnih prvakov”, ki jo je napisal dr. Matjaž Kmecl, Levstika pa bo igral Tone Gogala. V soboto, 8. maja, se bo ob 21. uri začelo na turjaškem gradu srečanje osmih pevskih zborov z območja občine Velike Lašče. Največ prireditev pa bo v nedeljo, 9. maja. Ob 7. uri bo maša za pohodnike. Ob 8. uri bo budnica, ki jo bo igral pihalni orkester iz Dobrepolja. Med 8.30 in 10. uro pa bo odhod pohodnikov po Velikolaški kulturni poli s trga pred Levstikovim domom. Zaključek štiriurnega pohoda bo na Trubarjevi domačiji, kjer bo že igral pihalni orkestrer iz Dobrepolja, lajno bo navijal lajnar Rastko Vasem vrniti vsa zemljišča Zahteve vaščanov donedavna kočevskih vasi - O težavah ob ponovnem vzpostavljanju agrarnih skupnosti Razgovora z vaščani sta se udeležila tudi predsednik zveze agrarnih skupnosti Rudi Šimac ter poslanec v državnem zboru in predsednik DS Slovenije Tone Peršak, ki je bil eden od predlagateljev omenjenega zakona. Razpravljalci so opozorili na številne administrativne ovire, kt domnevno izhajajo tudi iz tega, da vlada in upravni aparat nista dovolj naklonjena ponovnemu oživljanju agrarnih skupnosti in vračanju zemljišč skupnostim, ker bi država želela čimvečji del teh zemljišč obdržati v svoji lasti in upravljanju sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Mnenja so bili, da prav od tod izvira zapleten postopek za obnovo agrarne skupnosti. Kot dodatno težavo, ki je še posebno opazna na Kočevskem, so ocenili zakonsko določbo, ki preprečuje, da bi ponovno vzpostavljenim agrarnim skupnostim vrnili premoženje nekdanjih agrarnih skupnosti v celoti. Ker bi vrnitev celotnega premoženja vzpodbudno vplivala na ljudi, ki so se v opuščene kočevske vasi priselili šele v zadnjih desetletjih, so kmetje iz novoustanovljene občine Loški Potok povedali, da zahtevajo vrnitev zemljišč nekdanjih agrarnih ali vaških skupnosti vasem v celoti. M. L.-S. OBNOVA REŠKE 16 KOČEVJE - Ta mesec se bodo pričela obnovitvena dela na stavbi Reška 16, ki naj bi bila končana že septembra letos. Po končanih delih naj bi v tej zgradbi dobili nove prostore Glasbena šola in Delavska godba. Občina kot investitor za te namene zagotavlja znesek okrog 30 milijonov tolarjev. Preselitev obeh zavodov je potrebna, ker se načrtuje postopna obnovitev gimnazijskega poslopja na Ljubljanski cesti, kjer naj bi prostore dobila gimnazija. LETOS PRAZNIK V ZNAMENJU TRUBARJA - Na fotografiji je slika na steklo, na kateri je upodobljen Primož Trubar, ki krasi hodnik osnovne šole Primoža Trubarja v Velikih Laščah. Tepina iz Kranja, ob 13.30 pa bo nastopil še klovn Oli. Uradni del osredne prireditve se bo začel ob 14. uri. Najprej bo zapel moški pevski zbor KUD “Primož Trubar” pod vodstvom Jožeta Gačnika. Nato bo govoril župan občine Velike Lašče Milan Tekavec. Domači kulturni delavec Andrej Perhaj pa bo prebral več odlomkov iz Trubarjevih del. Nato bosta nastopila harmonikarski duo iz Vipavske doline in glasbenik Zoran Predin. Po zaključku uradnega dela bo še zabava za udeležence prireditev ob prazniku. Zadnja prireditev ob prazniku občine pa bo 21. junija, ko bo na Trubarjevi domačiji koncert mešanega pevskega zbora KUD “Primož Trubar” iz Velikih Lašč pod vodstvom zborovodkinje Majde Kokošinek. PREDAVANJE O KITAJSKI RIBNICA - Jutri ob 19. uri bo v TVD Partizan v Ribnici predavanje z diapozitivi o Kitajski. Svoje vtise z odprave po Kitajski bo predstavil predsednik društva za raziskovanje jam Ribnica Ivan Kos. ŽIVAHEN JUNIJ DOBREPOLJE - Junija bo v dobrepoljski dolini živahno. 1. junija je že bil nastop ansambla “Koma 750”. 9. junija bo v Zden-ski vasi gasilska veselica ob 70-let-nici domačega gasilskega društva. Od 22. do 30. junija bo v Dobrepolju teden kulture. 23. junija se bo predstavila dobrepoljska ekipa za Igre brez meja, čisti dobiček veselice ob tej priložnosti pa bo namenjen za kritje stroškov udeležbe na tem tekmovanju. 30. junija pa bo srečanje pihalnih orkestrov sosednjih občin. Velikolaška šola dobila terensko vozilo V nedeljo blagoslov VELIKE LAŠČE - V nedeljo, 9. junija, bo imela osnovna šola Primoža Trubarja iz Velikih Lašč dan šole. Na ta dan bodo imeli pri spomeniku Frana Levstika v Laščah nastop šolskega pevskega zbora in blagoslovitev terenskega vozila, ki ga je šola dobila 28. maja po zaslugi Ministrstva za kulturo in šport ter občine Velike Lašče in njenega župana Milana Tekavca. To vozilo je name-njenu prevozu šolarjev iz krajev, ki jih divjad, predvsem medvedje, najbolj ogrožajo na poti do šol. To so tudi zaselki s slabimi prometnicami, ki so z drugimi vozili težko dostopni ali pa sploh ne. Tistega dne bodo učenci sodelovali tudi v pohodu po Velikolaški kulturni poti, in to ne le kot pohodniki, ampak tudi kot vodiči, prodajalci spominkov in napitkov ter knjižice “Popotovanje k zibelki slovenske knjige”, katere soavtorje direktor njihove šole Edi Zgonc, govori pa o “slovenskih Atenah”. J. P. 23 (2443), 6. junija 1996 DOLENJSKI LIST Mni i 1 2 M A Š 1 H O S Č \ M i MŠšk II * * Ji ' lA - JKžMi v • v ircic izgorel za m alej I QJ 1J ■s ka slovesnost nadaljevali z redno sejo občinskega sveta - Največ o komunali TEHTNA UTEMELJITEV - Jernej Lampret, župan občine Ivančna Gorica, je pred Jurčičevo rojstno hišo na Muljavi znova utemeljili, zakaj je občinski praznik ravno 28. maja. Županu, občinskim svetnikom in gostom so krajši kulturni program pripravili učenci muljavske šole in stiški kvartet, otroci pa so županu ob občinskem prazniku izročili tudi šopek cvetja. (Foto: P. Perc) MULJAVA - V občini Ivančna Gorica imajo veliko znamenitosti in značilnosti, na katere bi lahko vezali praznovanje občinskega praznika. Zato ni bilo lahko izbrati datum, a kot je utemeljil ivanški župan Jernej Lampret pretekli petek na Muljavi, odločitev, daje praznik vezan na muljavskega rojaka Josipa Jurčiča, pripovednika in časnikarja, ki je svoje življenjsko delo posvetil malemu človeku in hkrati malemu slovenskemu narodu, ki mu je pretila izguba identitete, ni nič nenavadnega, saj Jurčiča tudi slovenski narod priznava za velikega moža. . Svet Šolskega centra Novo mesto Šegova ulica 112 8000 Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto: 1. ravnatelja poklicne in tehniške elektro šole Kandidat mora izpolnjevati z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja določene pogoje in pogoje za učitelja v programih, ki jih izvaja ta šola,in imeti: • opravljen strokovni izpit, • pedagoško-andragoško izobrazbo, • nad 5 let vzgojno-izobraževalnega dela, • strokovne in organizacijske sposobnosti, ki zagotavljajo uresničevanje programa v srednji šoli. Izbranega kandidata bomo imenovali za 4 leta. Kandidati naj v 8 dneh po objavi razpisa pošljejo: • prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev, • kratek pregled dosedanjih aktivnosti na področju izobraževanja in drugih področjih, iz katerih je razvidno, da bo kandidat uspešno opravljal dela ravnatelja oziroma direktorja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo na naslovu: ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO, Šegova ulica 112,8000 Novo mesto, s pripisom Svet šolskega centra Novo mesto — imenovanje. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonskem roku. Kdo ne pozna Jurčiča kol pisatelja, kdo v Krjavlju in Desetem bratu ne vidi prispodob in posebnežev, kijih prinese vsak čas? Pisatelj zna ta živelj tenkočutno opisati, tako, da nam je Pajžbarjev Jože še danes domač in blizu, kljub temu da smo že vsi odšli s kmečkih dvorišč v mesto, v drugačen, ne tako idiličen svet. Onkraj tega sveta pa je živel mladi pisatelj svoje življenje daleč od te idile, na primer na Dunaju, kot je sam zapisal: “ V teh dneh silne bede še skorje suhega kruha nisem imel, da bi glad potešil. Nekega dne sem se oslabljen ulegel na zofo in se sam nad seboj razjokal, smrti želeč...” Jurčiča ne poznamo le kot pripovednika, temveč tudi kot časnikarja, urednika in politika. lav spomin na njegovo garaško 13-lelno delo v žurnalistiki, v njegovih najzrelejših letih, ko se je selil od časnika do časnika, od literarne zbirke do literarnega zbornika in usmerjal novinarsko politiko, praznujejo v ivanški občini 28. maja od letos svoj občinski praznik. Tega dne leta 1871 je namreč Jurčič od svojega rojaka Tomšiča prevzel uredništvo Slovenskega naroda, ki ga je kasneje iz Maribora preselil v Ljubljano. Pomagal je tudi Stritarju urejati Dunajski zvon, v Sisku pa je pri časniku Siidsla- wische Zeitung pomagal v jugoslovanskem pogledu postaviti Slovence izven centralističnih teženj in nadvlade večjih jugoslovanskih narodov. Jurčič seje razdajal na vse strani. Ukvarjal se je tudi z založništvom, bil je mestni odbornik, svoje dejavnosti pa ni zatajil niti v naprednih društvih. Leta 1877, ko so potekale volilne priprave za kranjski deželni zbor, je imel to- 15. POHOD NA VRHTREBNJE TREBNJE - Planinsko društvo Trebnje vabi prijatelje planin, rekreacije in ljudi dobre volje, da se v nedeljo, 9. junija, udeleže tradicionalnega pohoda na Vrhtreb-nje. Pohod se prične med 9. in 15. uro pri trebanjskem gradu, kjer dobi vsak udeleženec kontrolni list za zbiranje žigov, cilj pohoda pa je planinski dom na Vrhtreb-njem. Za vse pohodnike bo tam na voljo topel napitek. Pohodniki, ki bodo sodelovali na pohodu petič, desetič ali petnajstič, bodo prejeli bronaste, srebrne in pozlačene pohodniške značke. Pa še to: pohodnike bo pot vodila mimo Velike in Male jame; v tem času bo Velika jama razsvetljena. Na cilju bodo vse od 15.30 do večernih ur potekale razne družabne igre. liko dela, da ni mogel nadaljevati pisanja romana Lepa Vida in ga je moral Stritar opravičiti pred bralci. Kot urednik je bil do nemške politike nepopustljiv. Zaplemba časnika Slovenski narod se je dogajala tako pogosto, daje Jurčič zapisal: “ Čisto nič uže ne vem, kaj se sme in kaj se ne sme pisati!” Z izostrenim čutom za pereča dogajanja je dogodkom večkrat nakazal tudi cilj, zalo je deloval zmerno, še posebej takrat ko je videl, da bi vsak prehud notranji razdor prinesel Slovence prehude posledice. Prezgodnja smrt ga je odvrnila od nadaljnjega dela verjetno prav v žurnalistiki, saj je prijatelju Vošnjaku, ko gaje nagovarjal, naj ostane pri leposlovju, odvrnil: “Ostanem pri žurnalistiki in umrem pri njej. Naj bo, kar hoče. Če ne bo v domovini mesta zame, pojdem na sever ali na jug, če ne bom mogel nič našparati, pojdem po Tomšičevi poti, da pa bi zopet začel revščino učiti, sem prestar in možgani so se z drugimi rečmi napolnili.” P. P. NEZNOSNA PROSTORSKA STISKA V MOKRONOŠKEM VRTCU MOKRONOG - Staršem otrok, ki so v vzgojno-varst-veni enoti pri osnovni šoli Mokronog, po malem popuščajo živci, kajti že lep čas opozarjajo odgovorne dejavnike v trebanjski občini, naj vendarle kaj ukrenejo, da bi omilili prostorsko stisko v vrtcu, Iger so pjihovi otroci, a zboljšalo na bolje se ni prav nič. Zato so starši napisali peticijo na trebanjski občinski svet. Po dveh letih čakanja, odkar so jim ponudili rešitve v obliki družinskega varstva, kar pa zaradi nasprotovanja stanovalcev bloka ni bilo izvedljivo, zdaj starši odločno zahtevajo, naj s 1. septembrom v Mokronogu odpro nov oddelek. Starši zahtevajo, da ob tem pristojni upoštevajo kriterije in normative zakona o vrtcih ter omogočijo varstvo vsem že dlje časa čakajočim otrokom. Sedaj jih na sprejem v vrtec čaka kar 22! Odlika cvičkov v aromi in cvetici Strokovna komisija pod predsedstvom dr. Dušana Terčelja na pokušnji vin Društva vinogradnikov Šentrupert letnika 1995 ocenila 83 od 107 vzorcev ■ “Cviček 96” ŠENTRUPERT - Pokušnja vin šentruperških vinogradnikov je letos pokazala, da je tudi na obronkih Mirenske doline veliko pridelovalcev dobrega cvička, ki se mu z leti kakovost izboljšuje. Ocenjevalna strokovna komisija pod vodstvom dr. Dušana Terčelja (v njej je med zunanjimi člani sodeloval tudi dr. Mitja Kocjančič) je opozorila, da so ocenili 83 vzorcev, zaradi napak pri kletarjenju pa je zlasti pri dolenjskem rdečem vinu sorazmerno velik odstotek neocenjenih vin. Najpogostejša napaka je bila oksidacija kot posledica premajhne koncentracije prostega žvepla. in v najmočnejši konkurenci 50 vzorcev (8 neocenjenih) dolenjskega belega (16,49); 2. je bil Dušan Sladič (16,23) in 3» Peter Jaklič (16.01). Zmagovalec pri dolenjskem rdečem vinu je Sandi Miklič (15,56). Dr. Terčelj je znova poudaril, da bi bilo treba cviček posbej zaščititi kot našo posebnost, vinogradniki pa naj bi se združili okoli svoje zadružne kleti, kakor je to že nekoč bilo v Kostanjevici. Dolenjski vinogradniki ne bodo rešili svojih problemov, če bodo vsak zase sadili, čeprav visokokakovostne, bele sorte, opuščali pridelavo cvička in sami iskali tržišče. Prav je, da tudi Dolenjci dokažejo, da tukaj uspevajo tudi visokokakovostne bele sorte. Edinstveno slovensko vino, proizvod Dolenjske, je treba ohraniti, zaščititi in s primerno propagando ponovno oživiti, meni dr. Dušan Terčelj. Dober cviček ima prijetno vinsko cvetico in vonj, ki prehaja v različne sadne vonjave, predvsem jagode. Te odlike hitro izgubi, če ni stalno v polnem sodu in pri- • Pri cvičku (34 vzorcev, 9 neocenjenih) sta najvišjo oceno na društveni pokušnji dobila cvička Jožeta Freliha in Antona Odlaz-ka (ob 16,17), pred Ivanom Gorencem s Hrastnega (15,88), medtem ko je Gorenc na 24. tednu cvička prejel od Šentruper-čanov najvišjo oceno (15,98). Gorenc je imel tudi najbolje ocenjen laški rizling (16,09), največ prvih mest pa je pobrala družina Brcar, in sicer za laški rizling -pozna trgatev (18,01), renski rizling (17, 57), kerner (17,18), rose (15,44), modro frankinjo (16,42) merno žveplan, da ne oksidira. Marsikateri cviček letos ni bil dobro ocenjen in ni dober, ker mu manjka odlika v cvetici in aromi zaradi pomanjkljive nege. Na to bodo morali dolenjski vinogradniki bolj paziti. “Drozge tudi ne smemo predolgo puščati na tropu, sicer se izlužijo slabi tanini, ki dajejo vinu grobost in zoprno trpkost. lzluževanje barve pospešimo s stalnim mešanjem drozge in potapljanjem klobuka,” svetuje dr. Terčelj. P. P. * Pogumnemu pomaga sreča. (Terene) Nevarnost zadolževanja in megla obresti Sevniški občinski proračun bo težko zakrpati SEVNICA - Sevniški župan Jože Peternel je v luči številnih pripomb nad porabo proračunskega denarja, zlasti za ceste, na zadnji seji sevniškega občinskega sveta predsedniku odbora za komunalno dejavnost in infrastrukturo Jožetu Imperlu predlagal sestanek, da bodo natančno pregledali, kako so potekale investicije. Poudaril je, da v proračunu ne morejo meriti kilometrov cest, ampak denar, in da lani niso naredili vsega, ker jih je prehitelo slabo vreme. Dejal je, da bodo pripravili tabelo za vsako cesto, pot ali most in da ne more sprejeti, da se je kaj naredilo nepošteno. Predsednik nadzornega odbora Bojan Rugelj je povedal, da odbor bdi nad namembnostjo in smotrnostjo porabe proračunskih sredstev. Podpredsednik občinskega sveta Štefan Teraž (SDS) je soglašal s svetnikom Albinom Ješelnikom (LDS), da niso na pravi poti, če kar naprej govorijo o zadolževanju proračuna, ampak celo na nevarni. Teraž je opozoril na "meglo obresti” in da ne bi obljubljali preveč optimistično. P. P. O cestah bodo natančno poročali Sevniški svetniki so se ob prvi obravnavi občinskega proračuna zadržali ob naložbah v ceste in boštanjsko osnovno šolo - Ne gre brez primanjklaja 20 milijonov? SEVNICA - Sevniški svetniki so bili zvečine proti skrajšanemu postopku pri sprejemu odloka o letošnjem občinskem proračunu, in tako so se lotili, kakor je bil sprva predvideno, prve obravnave. Predsednik nadzornega odbora Bojan Rugelj je povedal, da na bilanco stanja proračuna občine za leto 1995 odbor ni imel pripomb, drugače pa bo morda prihodnje leto, ko bo že možna primerjava. Odbor je tudi soglašal s planom proračuna za letos. Kot je povedala računovodkinja Dragica Jug navzlic upoštevanju štirih zahtev zadnjega zasedanja občinskega sveta, da je pri pripravi predloga proračuna za letos treba zmanjšati večino postavk za 5 odstotkov (med prihodke so prišteli tudi 15 milijonov tolarjev od prodaje stare osnovne šole v Boštanju, financiranje nove šole pa so razmejili na 3 leta) ter naposled, da začasno v občini in krajevnih skupnostih ne načrtujejo nobenih investicij, ni bilo možno sestaviti proračuna brez zadolževanja, kajti na prihodkovni strani je zmanjkalo 20 milijonov tolarjev. Svetnik Branko Kelemina (SDS) je protestiral zoper prepozno vabljenje na seje odbora za komunalno infrastrukturo in ni bil zadovoljen s pojasnili o porabi sredstev za naložbe v ceste v preteklem letu. Poudaril je, da bi morali vedeti, kaj se s proračunskim denarjem dela. Ni soglašal niti s tem, da bi občina plačala okrog 10 milijonov obresti za šolo v Boštanju, namesto da bi to storilo ministrstvo za šolstvo. Borisa Pernovška (SDS) je zanimala poraba t.i. demografskega tolarja, saj je na primeru posodobitev cest na Jablanci in Ledini, kjer so dobili enaka sredstva za cesti, med katerima pa je razlika v dolžini okrog 2 km, domneval, da gre za neracionalnost. Franc Pipan (ZLSD) je menil, da imajo za take zadeve nadzorni odbor in da je treba vedeli, kam so šla ta sredst- SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO 8000 NOVO MESTO razpisuje prosta delovna mesta: — 1 učiteljica slovenskega jezika in književnosti ter angleškega jezika ali učitelja angleškega jezika — 1 učitelja matematike. Kandidati morajo obvladati slovenski knjižni jezik in imeti ustrezno izobrazbo, določeno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Zaposlitev je za nedoločen cas s polno delovno obveznostjo. Razpisujemo tudi prosto delovno mesto z zmanjšano delovno obveznostjo za nedoločen čas: 1 učitelja kemije s poznavanjem blaga Kandidati morajo obvladati slovenski knjižni jezik in imeti ustrezno izobrazbo, določeno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa v časopisu. Nastop dela za vsa razpisana prosta delovna mesta učiteljev je 1.9.1996. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem izbirnem postopku. Krjavljeve iskrice rice | ČLOVEKA PREPOZNAN^ PO DELIH - Ivanški župan M si' nej Lampret (SDS) si ni mog‘ sil kaj, da ne bi v slavnostnem nag* v * g|; voru ob prvem občinskem praz" pr, ku na Muljavi, ko je sicer tehta utemeljeval, zakaj odločitev,) ^ naj bo praznik ravno 28. ma So vsaj posredno ošvrknil svetna , Franca Godešo (LDS). Ta sc, , namreč ob razpravi o občinsW “ prazniku v povezavi z Jurčič® ® bolj ogreval, da bi bil praznik' rojstni dan, 4. marca. Godci* "• povedal, da ima vsakdo rojst r, dan in dan smrti, Lampret p* re; bil prepričan, da je marca 0 stikrat vreme še tako hladno,1 bi lahko na kakšnem prazno'1 nju stali na Muljavi v snegu ali| vsaj na zelo hladnem. Tokrat ^ bilo na slavnostni, z novo ivanš ' zastavo okrašeni Jurčičevim1,15, navadno vroče. In resje, dačlo11 ka prepoznamo tudi po njego* delili, kol je ob odločitvi za tpf ski datum dejal župan Jernej-ZNIŽANJE SEJNIN-Ivan* svetniki so se odločili za zniža", i izhodiščne sejnine. Najbolj,1 Ho 6.600 tolarjev, so v najvišjem f*r gu (doslej sejnina 15.000 tolarj® oklestili sejnino za predsedip komisije za delitev premoženi kije bil sicer v druščini s pred8® nikom občinskega sveta (znižat za 3.000) in predsednikom n* zornega odbora (znižanje1 4.200 tolarjev). Svetniki so sil sejnine znižali za 900 tolarjev,1 vo| ko da poslej znašajo 9.600 tol»|zat, jev. S Trebanjske iveri,g HUDI OČITKI MIHEL^fP CEVE - Ravnateljica glasbe1 >, šole Trebnje prof. Tatjana Mih' ek čič-Gregorčic je naslovila na ,r 9 banjški občinski svet daljše pisf bt] o stanju v glasbeni šoli. Mihek jjjlci čeva navaja, da se ji kljub te1" ®3ti da je bila na vseh pristojnih orl hvi nih potrjena kot ravnateljic" *a šole, onemogoča normalno d{ io J ICC p/ I V, -M ni, prav tako o njihovi povij He( nosti preko pihalnega orkestra ^ *• ’ - - • ■ cč" K Mimogrede: Teršar jepredse."1' ^ čieevo so* pa izrazito podpk® lokalni politiki SKD... ,, pCl BO FALKNERJEVA Pf$ H TREBANJSKA SVETNICA; tur, Medtem ko predsednik tre*1)!? H skega občinskega sveta dr. ImlL, jan Peter Pavlin (SKD) PaC/j|is! ho bi svoje, z izrazitim strankarski . navdihom vodi seje sveta, kot1' , je to očital že tudi svetnik v Krevs (LDS), se Pavlinovi pol™ j, ni nasprotniki sprašujejo, m1. č* vmes strankarska kuhinja turne A pripravi gradiv za seje sveta. Jp”ei run bi predsednik Pavlin že jjos .......................i s'1® Ar, časa odlašal, da bi na sejo SVV lahko prišla prva trebanjska s'| ftp niča Zvonka Falkner (ZLDSK^j niva z-vunsa ranuici n naj bi zamenjala bolnega stf1r jej, IlilJ lil /AlIlIGIljillil UUlllU^iA tarja. ki. Sevniški paberk^ MAČEHOVSKA OBČlN‘Ajk Štirje sevniški raketarji, ARK Vega, so na zadnje tekaj K vanje raketnih modelarje^ kj|j svetovni pokal v Prago potoVo ta skoraj odsluženo 13 let staro kA ro. Ne le da je dolga pot v taka |, škatlici zelo naporna, P(? K celo. da ie zaradi dotraianib j P! celo, da je zaradi dotpjamjjjj P1. port"! jjpi zanesenjakov, ki si morajaij\ lov smrtna nevarna. Čemu ,(1jBJ'li tolikšno tveganje mladih špopjgPi svojih skromnih prihrankov L ki čevati udeležbo na takšnih 'L tod. cevau uuciezno na uiksiii" ;I.t "Ui movanjih (častna izjema je se) . ta ška osnovna šola, ki raketamat|0 i rakci.") i t|0 priskoči na pomoč vsaj za »’J Hdma in ga obrazložiti, naj se lil j ZuPan bolj potrudi, saj ga ob-nj 3a ogromen aparat,” je dejal se, 0renc. Ali gre res za nezakoni-3"!. hi moral župan bolj natančni ce|raZ*°ž*t*’ "s'cer Pa’ saJ župan azak°nitih stvari v lanskem , j v0?.ra^unu ni izvrševal in je samo-'k , Jn° prerazporejal postavke, ^ ° njene čudi, da tudi letošnje- ^OLITVE - Lokalne volitve v £‘e_krajevnih skupnosti se hitro 7 jJ23 *!0' za predvolilno vročico pa č ka*5'LSkf^ela Demokratska stran-f,,; .1 je vložila kandidaturo v krajevnih skupnostih. Šiit preVSe *epo’ če ne h' naletela na ■II Bji.P-rezaradi formalnih poma-'mI llv°sti, zaradi česar je kandira £Uro občinska volilna komisija ji [jVrn'la. Niti pritožba predsedni-|{lL..,|lva Mavsarja na vrhovno p G'šee ni zalegla, krškim demo-rf Lat°m pa ostaja le tolažba in eV^aje orožja v duhu “na svi-k n)e v naslednji vojni.” Iv ----------___----------- | Barski glasbeniki | V KOSTANJEVICI ji.KOSTANJEVICA - Lep re- ii r,at sodelovanja Bavarsko -v genskega društva in Kozjan- Jga parka iz-Podsrede je gosji s|Varlje Junior Classic Orche-•i J3 * * 'z Regensburga pri nas r3'tn majem in 4. junijem. V inf hedeljek, 3. junija, je orke-1 j r Pod vodstvom čelista in fi ^$benega pedagoga Martina a flkcrta, uspešno nastopil v ■\ Juriji Božidarja Jakca v Ko-nf ?*jevici na Krki. Lani je bil |iVester, nagrajenec Bavar-f Pj>a tekmovanja orkestrov. v Brežicah L ifilŠNlK - Prireditev Vrtec se | y?tavi, ki jo je Vrtec Mavrica p k2 *'ce organiziral v brežiškem čl vetnem domu, bi bila skoraj ji^ Po vodi. In sicer: osebek, kije ,1 jjheklicno in neodstavljivo J11 j. Ir>ski hišnik za prosvetni dom, v' j^el nekje neko tako neodlož-ta delo, da ni mogel priti od- I ^* vrat dvorane prosvetnega jj P*a. Ko so ga šli iskat v stano- tako rekoč na njegovo po- V jt J0' se še vedno ni omehčal, ker i«kl)lel še zmeraj neko neodlož-i’ delo. No, kljub hišnikovi tr- S ttr av°sti so vzgojiteljice znale I' ( 'v prosvetni dom in pripravijo k^er za sobotno prireditev. Ko •a vrezati hišnik izvedel, da gaje II '*ičil krhki ženski rod, bo V ,n verjetno dal odpoved. lepšanje pa je, če bo občina Sj^ved sprejela, saj vendarle P Č i'ujno potrebuje kadre. ;k AOPAJO - Kopači, do pičice i)> l obni Telekomovim, te dni aiiljeno rijejo po brežiških 'tLllv|b in zelenicah v “Stari i Kopači kopajo, ker iz- bijejo ukaz nadrejenih. Na-if; Pa so najbrž že precej re-L ’da nimajo posluha za pride-i) L^ajcenih brežiških vrtičkarjev ii' ij/fez predhodnega obvestila ij^Jnokrvno ukažejo v juniju # ^°pati skrbno obdelane vr-. kc> zdaj, ko je ljudstvo nakup-'f sadike šele dobro potakni-iL^datno pognojeno in skrbno ”, j/lano zemljo. VNAK - V Brežicah zganjajo ji Wa*° okrog novega občinskega ,t Ca' Za nov znak se poti jata g- lijakov, občinski svet in še kdo 1‘V.en. Rešitev je preprosta. c» /Jaški velmožje naj bi poklicali izdelovanju kakšno “čisto na-” | in vzgojiteljico”, pa bi občina jldavnaj imela znak. Z denarji’ ki ga je občina dala ali ga bo Jukala dati uvoženim znakotrž-ftj ’ Pa bi lahko kupila mrežo za I™0 ograditev vrtca. MM I Z M ASIH_________O S C I N MM Srečanje s Koroško v pesmi in besedi Se en “DA” za nezakonit proračun Ponovljena odločitev svetnikov KRŠKO - Svetniki občine Krško so sicer na seji 9. maja z veliko večino podprli občinski proračun, vendar seje ta točka ponovno pojavila na dnevnem redu seje 30. maja. Trije od sprejetih amandmajev so namreč v nasprotju z zakonom o financiranju občin in zakonom o izvrševanju proračuna RS, na kar je župan opozarjal že na prejšnji in tudi na zadnji seji. Kljub temu so svetniki po dolgi in mučni razpravi proračun še enkrat podprli, tako da bo župan proračun kljub nesoglasjem objavil, o zakonitosti pa bodo torej odločali na višji ravni. Na prejšnji seji so svetniki vložili 41 amandmajev, večji del je predlagatelj - občinska uprava zavrnil, medtem ko sojih svetniki večino podprli. Prav nasprotno pa je bilo pri glasovanju o amandmajih na amandmaje. Že takrat je župan Danilo Siter dejal, da ga preseneča način sprejemanja amandmajev, saj so svetniki sprejeli nekaj amandmajev, ki posegajo v zagotovljeno porabo, ki ni predmet amandmajskega odločanja, obenem pa so sprejemali amandmaje, ki se med seboj izključujejo. Tako treh sprejetih amandmajev ni možno upoštevati in jih župan ne bo izvrševal, ker deloma ali v celoti prerazporejajo sredstva, dodeljena z merili ministrstev, kar je v nasprotju z zakonodajo, zato je župan predlagal, naj sc občinski svet o treh spornih amandmajih ponovno izreče. Že sama uvrstitev točke na dnevni red je povzročila burno (skoraj enourno) razpravo. Silvo Gorenc jc dvomil, da gre za poseg v nezakonito porabo, s ponovno uvrstitvijo točke pa po njegovem mnenju kršijo komaj sprejeti poslovnik, po katerem lahko o isti temi odločajo ponovno po treh mesecih. Sekretar Tomaž Petan je kar nekajkrat citiral 33. člen Zakona o lokalni samotipravi, v katerem piše, da lahko župan zadrži objavo sklepa, če ugotovi, da je neustaven ali nezakonit, o njem pa občinski svet odloča na prvi seji. Kljub temu so svetniki proračun še enkrat podprli. T. G. Nabor v Posavju Pred odhodom k vojakom KRŠKO - V teh dneh poteka nabor. V Krškem je bil 27., 28. in 29. maja nabor, v Sevnici so ga opravili 24. maja, v Brežicah bodo bodoče vojake poklicali na omenjene priprave 12. in 13. junija. Nabor poteka podobno na vseh izpostavah za obrambo. V Krškem so bodoče vojake sprejeli in seznanili s služenjem vojaškega roka Sonja Bosina-Lah iz izpostave za obrambo Krško, Stanislav Preskar iz ministrstva za notranje zadeve in Janko Božič, predstavnik Slovenske vojske. Preskar je govoril o usposabljanju za rezervni sestav policije kot načinu služenja vojaškega roka. Božič jc med drugim dejal, da vojaki med služenjem lahko v prostem času opravijo teoretični del vozniškega izpita in radioamaterski izpit, lahko se ukvarjajo s športom in glasbo, lahko obiščejo tudi knjižnico. O služenju vojaškega roka so fante obvestili tudi z zloženkama o tej temi. Bodočim vojakom so predstavili vse možnosti služenja vojaškega roka, in sicer že .omenjeno služenje v vojski in pri policiji, civilno služenje in služenje brez orožja. Vloge za civilno služenje ali služenje brez orožja morajo fantje oddati do dneva nabora, če pa ta rok zamudijo, jih oddajo v svoji vojaški enoti ob prihodu tja. Po uvodni predstavitvi so bodočim vojakom predvajali video posnetek prihoda rekrutov k vojakom in terenske vaje Slovenske vojske. L. M. Prisrčno petkovo srečanje s slovenskimi Korošci v Krškem po zaslugi Štefana Fajmuta KRŠKO - Srečanje s Koroško je naslov enodnevnih prireditev v Krškem, za kar ima v prvi vrsti zasluge glavni organizator Štefan Faj-inut, predsednik novomeške podružnice Kluba Korošcev Ljubljana. Takšna srečanja slovenskih Korošcev veliko prispevajo k boljšemu sodelovanju v naši državi. Klub Korošcev Ljubljana združuje okrog 500 Korošcev, ki živijo v okolici Ljubljane, in nekaj več kot 50, ki so si življenje ustvarili na območju Bele krajine, Dolenjske in Posavja - ti so se združili v novomeško podružnico Kluba. Ker je Koroška, majhen del naše dežele z bogato kulturno dediščino in industrijsko tradicijo, stisnjena med hribovje in reke Meža, Mislinja in Drava, je bila večjemu delu Slovenije malo poznana in takšna srečanja pripomorejo k njeni boljši predstavitvi. V petek, 31. maja, so se v KulturTiem domu Krško najprej predstavili gostje, in to na več kot primeren način: z dobro kulinariko, ki je polna koroških dobrot. Sledil je kulturni program s predstavitvijo Koroške v pesmi in besedi, ko so nastopili Šenternevski pavri in pevski zbor Ajda in razkrili čudovit delček svoje pevske tradicije in kulture. Dobrodošlico je gostom zaželel krški župan Danilo Sitar, ki se je g. Fajmotu tudi s sliko domačega umetnika Vojka Pogačarja zahvalil za uspešno organizacijo. Popoldansko srečanje s Koroško je bilo v hotelu Sremič. Celovito podobo Koroške sta prispevala župana občine Črna na Koroškem in Slovenj Gradec, Franc BIG BAND FEST, KRŠKO 1996 KRŠKO - V soboto, 15. junija, se bodo v Krškem znova zbrali slovenski big bandi. Na prireditvi, ki bo od 18. ure naprej na ploščadi pred kulturnim domom, se bodo letos predstavili: 3 big band or-chestra iz Izole, Extra big band iz Celja, Big band Nova Gorica, celjski plesni orkester Žabe in Big band Krško. V primeru slabega vremena bo prireditev prestavljena v dvorano kulturnega doma. Vstopnine ne bo. Ob prazniku občine Krško Kulturne, športne in kulinarične prireditve v treh dneh KRŠKO - Ob 7. juniju, prazniku občine Krško, potekajo v občini številne prireditve. Nekaj jih je že bilo, pestro pa bo tudi prihajajoči vikend. Tako bo v petek, 7. junija, ob 11. uri v kulturnem domu Krško otvoritev razstave kulinarike in ročnih del. V petek, 7. junija, ob 17. uri bo v samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac RD,d.d„ ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Droga, Union, Kovinotehna, Sava, Mercator, Krka, Pivovarna Laško, Lek, Julon, Marina Portorož, Radenska RD, d.d., Tomšičeva 3, Ljubljana. Tel.: 125-10-14,125-70-56. ODKUPNA MESTA: MIRNA: Promles, Cesta lil bataljona VDV 35 (pri tovarni TOM) Tel.: 47-054 (od 8.-18. ure) KRŠKO: ADO, d.o.o. Tel.: 0608-21-522, 22-906 NOVO MESTO: ADO, d.o.o. Tel.: 321-225, 321-883 NABOR - Na posnetku, ki je nastal na naboru r Krškem 29. maja, bodočemu mlademu vojaku izročajo vojaško knjižico. Skupaj s knjižico so fantom dali tudi rdeč nagelj, ki naj bi poudaril svečanost trenutka in spomnil na zgodovinski simbol slovenskih rekrutov. (Foto: L. M.) OTVORITEV CESTE KRIŽE-PEČICE - Jutri ob 17. uri bodo odprli asfaltirano cesto od vasi Križe proti Kostanjku. Tega dne bo tudi otvoritev ceste Borovina-Grm. KONJENIŠKE IGRE KOSTANJEVICA - V soboto, 8. junija, ob 14. uri bo na kmetiji Milana Vodopivca na Dobah pri Kostanjevici konjeniška prireditev za vse ljubitelje kmečkih konj. Otroška hiša naj bo lepa in vama V Brežicah proslavili 50 let organizirane predšolske vzgoje - Ana Kupina: občina naj le sliši - Vrtce so imeli že pred 1. svetovno vojno - Sto tisoč za igrače v Kostanjevici slavnostna seja občinskega sveta občine Krško s kulturnim programom in podelitvijo občinskih priznanj. Istega dne prav tako ob 17. uri bo na stadionu Matije Gubca rock koncert “Krška noč”. V soboto, 8. junija, bo ob 10. uri na kegljišču hotela Sremič kegljaški turnir ob 30-letnici kegljaškega kluba Krško, prireditev pa se bo zaključila z nastopom ženske in moške reprezentance Slovenije. Istega dne bo ob 15. uri rekreativno družinsko kolesarjenje do Kostanjevice in nazaj, start pa bo na stadionu Matije Gubca. Prav tako ob 15. uri bo pred stavbo občine Krško kolesarska dirka - kriterij mesta Krško. Ob 20. uri bo na stadionu Matije Gubca mednarodna speedway dirka za zlati znak občine Krško in pokal Franca Babiča. V nedeljo, 9. junija, s pričetkom ob 9. uri bo v Veliki vasi občinsko tekmovanje dečkov in deklic v gasilskih veščinah. TRNSKI LJUDSKI PEVCI V RADIJSKI ODDAJI VELIKI TRN - Ljudski pevci iz Velikega Trna so imeli v nedeljo v Velikem Trnu nastop za radijsko torkovo oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Ti pevci že več let nastopajo na različnih srečanjih ljudskih pevcev, med drugim v Sevnici in Velenju. Tridesetega junija letos bodo peli na letošnjem srečanju v Sevnici. KRVODAJALSKE AKCIJE LJUBLJANA - Rdeči križ Slovenije bo organiziral v juniju po Sloveniji krvodajalske akcije. Taka akcija bo v Leskovcu pri Krškem 1L junija, v Krškem 12., na Senovem in v Kozjem 13., v Kostanjevici na Krki 14., v Krmelju 24. junija itd. Krvodajalcem se Rdeči križ zahvaljuje. Stakne in Janez Komljanec, kasneje pa je sledil strokovni del -srečanje z gospodarstveniki, obrtniki, kulturniki in športniki. Josip Košuta, ki je bil vodja programa, je poskrbel tudi za video filme o Sloveniji s predstavitvijo Mežiške doline, zanimiva pa je bila tudi modna revija “Prevent” iz Slovenj Gradca. Petkovo Srečanje s Koroško se je končalo v poznih urah, seveda z družabnim večerom, srečelovom in plesom ob koroški zabavni glasbi. 6 L. MURN 1 s. Smo uspešna ekipa v Krškem, ki dela doma. Želimo okrepiti svoje vrste. Pridružite se nam! Pokličite nas v četrtek ali petek med 8. in 12. uro po telefonu (061)161-32-66! SREČANJE SKUPIN ZA SAMOPOMOČ BRESTANICA - Dolenjsko-posavska sekcija voditeljev skupin starih za samopomoč bo organizirala v četrtek, 13. junija, ob 10. uri ob ribniku v Brestanici srečanje članov skupin starih za samopomoč. Na srečanje bodo prišli udeleženci iz občin Trebnje, Novo mesto, Kočevje, Brežice in Krško. MINISTER UMEK V KOSTANJEVICI KOSTANJEVICA NA KRKI -Jutri bo tu na obisku Igor Umek, minister za promet in zveze. Ob 13.30 ga bodo sprejeli v grajski knjižnici, deset minut zatem se bo začela okrogla miza o cestni infrastrukturi v Kostanjevici na Krki, na kateri bo govor o kosta-njeviški obvoznici. Ob 15.30 si bodo udeleženci ogledali ceste v okolici. LOKALNE VOLITVE V BREŽICAH BREŽICE - V nedeljo so v brežiški občini izvedli volitve za člane krajevnih skupnosti. Po prvih poročilih občinske volilne komisije je bilo vpisanih volilcev 19.075, udeležba na voliščih pa je bila 45,2-odst. Od 8.618 oddanih glasovnic jih je bilo 368 neveljavnih. Do 21. junija bodo v krajevnih skupnostih sklicali prve seje navoizvoljenih svetov KS. OB PRAZNIKU DVA NAGRAJENCA KRŠKO - Ob občinskem prazniku bosta na slavnostni seji občinskega sveta, ki bo v petek v Kostanjevici, podeljeni dve priznanji. Za življenjsko delo in izredne dosežke na področju družbenega razvoja ter socialnega varstva v občini Krško bo veliki znak občine Krško prejela Olga Gorenc. Dušanu Vodlanu pa občinski svet podeljuje priznanje občine Krško za zasluge pri razvoju plesne dejavnosti in skrb za otroke in mladino v Posavju. BREŽICE - V Brežicah imajo že 50 let organizirano vzgojo predšolskih otrok in počastitvi te obletnice je bilo namenjeno sobotno praznovanje. V prosvetnem domuje bila prireditev Vrtec se predstavi, pozneje so v Šolski ulici odprli razstavo del otrok in vzgojiteljic, vse skupaj pa so zaokrožili s svečanim kosilom v čateškem,motelu. Na prireditvi v prosvetnem domu, ki so sc je udeležili poleg delavcev vrtca tudi otroci, starši, predstavniki občine, ministrstva in zavoda za šolstvo ter nekaterih drugih ustanov, je o dosedanji in sedanji predšolski vzgoji spregovorila Ana Kupina, ravnateljica VVZ Brežice. Pri tem je med drugim rekla, da vzgojitelji ne tarnajo zaradi težav vrtca, vendar naj občina vzgojno-varstveno ustanovo vseeno sliši in naj vrtcu pomaga. Ko se jc dotaknila pomena skrbi za otroke, je ponovila misel, da otrok do sedmega leta pripravlja hišo, v kateri bo bival vse življenje, zato je pomebno, da je hiša lepa, da se bo v njej počutil varnega.Ana Kupina je tudi poudarila, da so obrtniške Brežice imele otroške vrtce že pred več kot pol stoletja, že pred L svetovno vojno, ko so bili nemški. Po 2. svetovni vojni odprti vrtec v Brežicah je prva vodila Iva Bužančič. Med ljudmi, zaslužnimi za razvoj organizirane predšolske vzgoje v Brežicah, je posebej omenila Silvo Gligič, Elzo Bukovinski, Kri-stino Zibert in Marico Verstovšek; slednja seje v vrtcu prva upokojila kot vzgojiteljica. Navzoča Ana Ličevski, pedagoška svetovalka Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport, enote Novo mesto, jc pohvalila prizadevanja vzgojnega osebja v vrtcu. Poudarila jc pomen in nujnost povezovanja teorije in praktičnega vzgojnega dela in pri tem rekla, da imajo v vrtcih poudarjeno mesto otroci. Brežiški župan Jože Avšičje na sobotni prireditvi izrekel zahvalo vsem generacijam vzgojiteljic vrtca. Med drugim je tudi rekel, da ni preslišal ravnateljice, ko se jc v govoru ta obrnila na občino. Na sobotni prireditvi je Olga Jukič v imenu ministrstva za šolstvo in šport podarila brežiškemu vrtcu 100.000 tolarjev za nakup igrač. M. LUZAR VRTEC SL4 VI - Brežiški otroški vrtec, ki dobiva novo ime Vrtec Mavrica, je 50-lctnico organizirane predšolske vzgoje v Brežicah dostojno proslavil s sobotnim spletom dogodkov. V prosvetnem domu so obiskovalce razveselili e kulturnem programu otroci in s tega nastopa jc tudi fotografija. Na razstavi v prostorih vrtca se je dalo videti nešteto stvari, ki ob brezmejni domišljiji nastanejo r rokah otrok in vzgojiteljic. V motelu je imel predstavo Koki, lutkovna skupina vzgojiteljic. Vrtčevo praznovanje, v celoti tesno povezano z otrokom in njegovim svetom, je popestril tudi lego živžav. Tečaji Menjalnice južno od Ljubljane $o v torek odkupovale nemško marko po 85.90 (Po-štnu banka) do 87.90 tolarja (Nova LB, podruž. Posavje) in jo prodajale po 88.05 (Publikum) do 89.70 (SKB banka). Povprečni nakupni tečaj za marko je bil 87.44 in povprečni prodajni 88.67 tolarja. Nakupni tečaji za avstrijski šiling so se gibali med 11.00 in 12.46 tolarja, prodajni pa med 12.45 in 12.77 tolarja. Za 100 italijanskih lir je bilo treba odšteti 8.80 do 9.13 tolarja, če ste jih prodali menjalnicam, pa ste zanje dobili le 8.20 do 8.70 tolarja. Srednji tečaji Banke Slovenije v torek, 4. junija: 100 mark 9000.4390 SIT, 100 šilingov 1279.0524 SIT, 100 lir 8.8987 SIT, dolar (ZDA) 137.2207 SIT, 100 kun 2493.9496 tolarja in 1 eku 170.1533. Italija-Slovenija v Novem mestu Meddržavna poslovna konferenca - Priložnost tudi za podjetja dolenjske in posavske regije - Neposredni pogovori med italijanskimi in slovenskimi podjetji Kratke domače SEJEM - Novo mesto se pripravljala sejem obrti in podjetništva ter na vrsto prireditev, ki ga bodo spremljale. Sejem pripravljajo skupaj Območna gospodarska zbornica, Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine ter Območna obrtna zbornica iz Novega mesta in bo od 20. do 23. junija v športni dvorani pod Marofom. UGLEDNE BANKE - Agencija Kline & Kline je na letošnjem sejmu • Kapital razstavljalce in obiskovalce vpraševala tudi o ugledu slovenskih bank. Kar 66 odstotkov anketirancev, pretežno iz strokovnih vrst (finance, trženje, uprava podjetij), je za najbolj ugledno banko razglasilo SKB banko. Ta se je kot edina banka uvrstila tudi med 20 najuglednejših slovenskih podjetij. Na Šesto mesto po ugledu se je med bankami uvrstila Dolenjska banka, ki ji je največ ugleda prisodilo 28 odstotkov vprašanih. JAVNE PRODAJE - Trenutno potekajo javne prodaje v naslednjih podjetjih: IMP Elektromonter Ljubljana, Hotelih Palače Portorož in Dani Mirna (do 11. junija). Po podatkih Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo je v prihodnjih mesecih predvidenih še čez 30 javnih prodaj podjetij. AKRIPOL - Trebanjski Akripol sklicuje prvo skupščino delničarjev, ki bo 17. junija ob 13. uri v sejni sobi družbe v Trebnjem. BANKA NOR1CUM - Čeprav se je za nakup večinskega deleža te banke odločala Hipotekarna banka Brežice oz. skupina Nika, je novi nedavno postala lastnik banke Banka Celje. Hipotekarna banka za tak nakup ni dobjla soglasja Banke Slovenije, ker je ta menila, da obstaja nevarnost prepletanja med trgom ^kapitala in bankami. NOVO MESTO - V soboto, 22. junija, bo v prostorih zavarovalnice Tilia v Novem mestu poslovna konferenca Slovenija- Italija. Dogodek bo dobra priložnost tudi za podjetnike z območja Bele krajine, Dolenjske in Posavja, saj bodo imeli morebitne partnerje tako rekoč pred nosom. Ne smemo namreč pozabiti, daje Italija takoj za Nemčijo drugi najpomembnejši gospodarski partner Slovenije. območni enoti Gospodarske zbornice. Organizatorji bodo na osnovi izraženega zanimanja za Poslovna konferenca bo potekala v času sejma obrti in podjetništva, organizatorja - Območna gospodarska zbornica iz Novega mesta in Združenje podjetnikov Slovenije - pa sta zadovoljna, da je namesto prvotno zamišljenega srečanja pobratenih mest prišlo do poslovne konference na državni ravni. O pomembnosti dogodka pričajo tudi napovedani udeleženci, med njimi bodo italijanski veleposlanik v Sloveniji ter predstavniki iz Rima in Brescie. Doslej se je za sodelovanje na srečanju prijavilo 38 italijanskih podjetnikov s področja trgovine in storitev, gradbeništva in inštalaterska ter strojne, obutvene in tekstilne industrije, nekaj prijav pa še pričakujejo. Slovenska podjetja, ki se zanimajo za poslovno sodelovanje z italijanskimi partnerji, se morajo najkasneje do 15. junija prijaviti pri novomeški področje dejavnosti sestavili urnik pogovorov s posameznimi italijanskimi podjetji. Poskrbeli bodo tudi za deseterico prevajal- BORZNO TRGOVANJE USTAVLJENO ZARADI PRENOSA PODATKOV LJUBLJANA - Borznega komentarja tokrat ni na naši strani, saj je bilo prometa malo, ker je bilo borzno.trgovanje kar nekaj dni zaustavljeno zaradi prenosa podatkov o lastništvu vrednostnih papirjev od posameznih članov borze v osrednji register Klirinško- depotne družbe. Komentar o dogajanju na trgu vrednostnih papirjev bo v redni rubriki spet od naslednjega tedna. cev, zato pravijo, naj podjetnikov, ki so v jeziku bolj “bosi", ne skrbi sporazumevanje. Med poslovno borzo, ki se bo začela ob 8.30 z registracijo udeležencev in uradno odprla ob 9. uri, bo predstavnica iz Bruslja (ob 1 L uri) predstavila programa Phare in Jopp, da bi slovenski podjetniki spoznali, kakšne so možnosti, da sc tudi sami vključijo v te mednarodno sofinancirane programe. V času borze bo prav tako tudi predstavitev informacijskega sistema GZS z borzo ponudbe in povpraševanja na območju EGS, udeleženci pa se bodo lahko seznanili še z delovanjem sistemov Infolink in Internet. Bilateralni poslovni pogovori med zainteresiranimi podjetji bodo potekali popoldne, predvidoma od 13. do 17. ure. Organizatorji upajo, da domača podjetja ne bodo spustila priložnosti, da poceni in neposredno navežejo stike s podjetniki iz sosednje Italije. B. D. G. —- - -■ —- ---m SLOVENSKO-ITALIJANSKA POSLOVNA KONFERENCA Novo mesto, 22. junij 1996 C0MPANY NAME: NAZIV PODJETJA: ADDRESS: NASLOV: TEL: FAX: NO. OF EMPLOYEES: ŠT. ZAPOSLENIH: FOREIGN LANGUAGES: TUJI JEZIKI: C0MPANYS BUSINESS ACTIVITIES: POSLOVNE AKTIVNOSTI PODJETJA: SPECIFICATION OF YOUR INTEREST: OBRAZLOŽITE, KAKŠEN NAJ BO PROFIL PODJETJA S KATERIM BI RADI NAVEZALI POSLOVNE STIKE IN PA NAČIN ŽELJENEGA SODELOVANJA: Prijave pošljite do 15. junija, na naslov: OBMOČNA GOSPODARSKA ZBORNICA NOVO MESTO NOVI TRG 5, 8000 NOVO MESTO, za g. JANEZA CVELBARJA Država omogoča prilive le zase Vestnik Vr»Cf-nr*v podntmi ir rinit Še je čas za oglaševanje v posebni prilogi Mitt ss: Pokličite Gospodarski vestnik* Marketing, Dunajska c. 5,1000 Ljubljana, tel.: 061/ 131 93 22, faks: 061/ 132 21 30. Plačilni red je zagotovljen le pri plačilih državi - Obrtnikom je dovolj reševanja social« _________na račun zdravega gospodarstva - Več podpore malemu gospodarstvu V zadnjih petih letih seje število delovnih mest v obrti povečalo za 30.000, vendar po mnenju obrtnikov ne zaradi ukrepov države. Obrtna zbornica Slovenije je zato pred kratkim pozvala vse odgovorne v državi, naj ustavijo propadanje gospodarstva in bolj skrbijo za krepitev tistega dela gospodarstva, ki posluje uspešno. Posebno pozornost naj posvetijo malemu gospodarstvu, ki ustvari že tretjino bruto domačega proizvoda, v naslednjih letih pa naj bi se ta delež še bistveno povečal. Zbornica opozarja na finančni nered v državi, v katerem zakon ščiti dolžnike, ne pa tudi upnikov. Mali obrtniki in podjetniki prejemajo plačila z velikimi zamudami nje razvijejo novi davkoplače ci. •val' In kaj po mnenju članov Ob** ne zbornice lahko stori država?' lili DELOVNO V KLUBU ISKALCEV Z/IPOSLITVE - ‘Tukaj smo spoznali, kako priti do širših informacij in odkriti več možnosti za zaposlitev ter se potegovati za delo na načine, o katerih se r šoli nismo učili, "je povedala ena izmed članic kluba. Čeprav dela ne dobijo, se članom zdi, da se jim zdaj odpira več možnosti, za katere prej sploh niso vedeli. Poleg tega si tudi izmenjujejo informacije in izkušnje ter se pri iskanju vzpodbujajo med seboj. (Loto: B. D. G.) ali sploh ne, izterjajo pa jih lahko le po več let dolgi sodni poti. Država naj zato poskrbi za poslovno moralo in ne le sprejema predpise, s katerimi sama sebi zagotavlja redne in tudi nove prilive iz davkov. V primerih, ko je upnik država, so namreč plačilni roki zelo kratki, zamudne obresti je treba plačati za vsak dan zamude, predpisane pa so še visoke kazni, celo višje od tistih, ki se izrekajo v kazenskem postopku. Malo gospodarstvo še vedno težko pride do denarja, saj so obrestne mere visoke, postopki za pridobivanje posojil pri bankah so dolgi in zapleteni, plačati je treba draga jamstva, hkrati pa ni rizičnih skladov in ne sredslev za začetnike. Država bi morala po mnenju OZS zaščititi malega delodajalca po evropskih vzorih, poenostaviti nekatere postopke in prenesli nekatere obveznosti (odpravnine, boleznine itd.) na Vse, kar želite E izvedeti o sebi in k ^ svoji prihodnosti. Zaupajte najboljšim! državo ali posebne sklade. Zbornica opozarja, da so davki in prispevki iz naslova živega dela (dohodnina, prispevki za socialno varnost) previsoki. Čeprav ima v razvitih državah malo gospodarstvo (zlasti obrt) običajno dodatne davčne sapodbude, veljajo pri nas za vsa podjetja enake davčne olajšave. Samostojni podjetniki posamezniki opozarjajo, da plačujejo davek na dbbiček enako kot vse fizične osebe, kot da gre za končno porabo dobička, zaradi česar bi morale biti olajšave za vlaganja pri njih občutno večje kot pri pravnih osebah. V tujini tudi zmanjšujejo administrativno delo pri malih podjetnikih s pavšalnim obdavčevanjem, ki zahteva le najnujnejše evidence, še posebej za storitvene dejavnosti. Obrlniki ponovno opozarjajo na sivo ekonomijo in nelojalno konkurenco. Desetodstotna dohodninska olajšava je bila dobra pot. ki pa se je kmalu končala z znižanjem olajšave na tri odstotke. Država povečuje dajatve registriranim davkoplačevalcem, namesto da bi preprečila sivo ekonomijo ali vzpodbudila, da se iz prvi vrsti lahko poskrbi za deregf lacijo predpisov. Ti po nepotrč nem zvišujejo stroške malega g°' 1 podarstva in manjšajo njego'' konkurenčnost, saj se vse več ministrativnin opravil seli države v gospodarstvo, tudi ma'0 B. D-C VISA KARTICE LJUBLJANA - Imetniki vil* kartic, kijih izdaja A banka, bod® morali v kratkem zamenjati sta^ kartice za nove, ki bodo im«1® novo kodo, saj je prišlo do pon*1' redka kode A banke. JUTRI OBLIKUJEJO PROJEKT “PO POTEH DEDIŠČINE” NOVO MESTO - Jutri ob 9. u® se bodo v veliki dvorani Zavari valnice Tilia sestali vsi, ki sod®' Iujejo v projektu “Po poteh dedj' ščine Dolenjske in Bele krajine ’ Tokrat se bodo seznanili z do*®' danjim analiziranim gradivom t®1 skupaj dokončno oblikovali p1^ jekt turistične promocije tukaj*' njega naravnega in kulturni bogastva. 090/41-291 090/42-381 V klubu ne čakajo, ampak delo iščejo! MALA ŠOLA PODJETNIŠTVA Za bodoče kapitaliste Naravna želja vsakega trgovca je, da bi prodal čim večjo količino blaga. To lahko med drugim doseže tako, da ponudi popust pri nakupu večje količine blaga. Popust lahko ponudi na znesek (primer: če kupite blago v vrednosti nad 5.000 tolarjev, dobite 5 odstotkov popusta) ali pa lahko nudi popust v blagu (primer: če računavati odstotkov. Prvi je bolj zapleten, zato bi trgovci lahko večkrat uporabili reklamo drugačne vrste. Tako bi lahko namesto znane “Pri nas so cene za 20 odstotkov nižje.” rekli: “Pri nas dobite za isti denar za 25 odstotkov več blaga.” V spodnji tabeli vidimo primerjavo med odstotkom znižanja cene in odstotkom blaga, ki kupite 10 kosov blaga, dobite še ^0^0 ^™„7rpri zraven dva zastonj). različnih kombinacijah “kupiš- Drugi način je za kupca eno- plačaš" slavnejši, ker mu ni treba pre- 1 JOŽE DOBOVŠEK KUPIŠ PLAČAŠ % ZNIŽANJA CENE __? 33,3%[zo.utp zu,u-» 10,/-» n,rx> iu,U% KOLIKO % VEC BLAGAl5b,0%[33.3%|25.0%|20.0%jT6.7%[l4.3%ll2,5%ll1,1% 25,0% 20,0% 367% 14,3% 12,5% 9| 8 11,1% 10,0% KUPIŠ PET, PLAČAŠ ŠTIRI - Zgornja tabela nam pove, za kakšno znižanje gre v resnici v takih trgovskih akcijah in koliko blaga dobimo več. Tako je, na primer, če plačamo štiri kose blaga, dobimo pa jih pet, znižanje 20-odstotno, domov pa odnesemo za četrtino več blaga. Klub iskalcev zaposlitve od aprila tudi v Novem mestu - Drugačne metode, skupinsko delo in izmenjava izkušenj - Abeced* iskanja intormacij o službah, pisanja vlog in pogovorov - Kako opozoriti delodajalca nase in na svoje sposobnosti? NOVO MESI O - V novomeški regiji je to pomlad prijavljenih okrog 6.000 brezposelnih oseb, več kot polovico med njimi jih že dalj časa zaman čaka na delo. Velikokrat zaradi starosti, neprimerne izobrazbe, v mnogih primerih zaradi dela na črno in prav tako dostikrat zaradi pomanjkanja znanja, spretnosti in zagnanosti pri iskanju nove zaposlitve. Da morajo brezposelni neutrudno iskati zaposlitev in ne čakati nanjo, je ravno zaradi tega osnovno spoznanje, ki ga dajejo klubi iskalcev zaposlitev po vsej Sloveniji. Pretekli teden smo obiskali dolenjskega. Dejavnost klubov po Sloveniji financira Zavod za zaposlovanje, na Dolenjskem pa se z brezposelnimi, ki so se odločili zares iskati delo, po pogodbi ukvarjata svetovalno podjetje Portoval in Razyojnoizobraževalni center Novo mesto. Z delom so začeli sredi aprila, tako da si je prva skupina članov kluba že pridobila precej izkušenj. Za sodelovanje v klubu se člani odločajo prostovoljno, vendar se morajo po podpisu pogodbe redno udeleževati aktivnosti, ki trajajo do 3 mesece. Zdaj že prijetna skupinica “sodelavcev” v klubu se sestaja vsak tlelovni dan, enako naslednje skupine. Zjutraj poročajo o tem, kaj so naredili prejšnji dan, da bi našli službo: koga so poklicali, s kom so navezali stike, ali so dali kako vlogo za zaposlitev itd. Nato se vržejo na konkretno delo, pri katerem jim klub hudi vso tehnično podporo (prostor, računalniki, telefoni, časopisi in drugo). “Članom kluba pomagamo odkrivati odprta delovtja mesta, učimo se tehnike iskanja zaposlitve in poskušamo v čim krajšem času najti ustrezno delo. Vsak član mora na dan poiskati 5 do 10 možnih zaposlitev. Člani začno drugače iskati službe, aktivno spremljajo ne le razpise za delovna mesta, ampak tudi vse druge koristne informacije o delodajalcih (oglase, informacije o širitvi podjetij in drugo). Skupaj se učimo, kako se napiše vloga za zaposlitev in kaj je treba vedeti, preden se vloga odda. Člani Kluba iskalcev zaposlitev še preden spišejo vlogo, pridobijo več informacij o delodajalcu in o delovnih mestih, naučijo se. Liko seje treba pogovarjati z delodajalcem, in se na pogovor vnaprej pripravijo,” opredeljuje delo v klubu vodja kluba in direktorica podjetja Portoval Silva Bajuk. Člani kluba si ob včlanitvi zastavijo cilje in delajo v smeri njihove izpolnitve, če je treba se sočasno tudi izobražujejo, usposabljajo, delajo izpite. Izmenjajo si izkušnje in analizirajo svoje dotedanje aktivnosti in vire informacij ter poskuse iskanja zaposlitev, pisanje vlog in neuspešne razgovore z delodajalci. Odkrivajo napake in slabosti pri svojem iskanju in spoznavajo nove načine iskanja zaposlitve. Pišejo vloge, vadijo pogovore z delodajalci, kličejo v podjetja, se učijo opozoriti nase kot na resnega kandidata za zaposlitev, pa četudi morda z zahvalnim pismom za samo negativni odgovor na vlogo. B. DU.Š1Č GORNIK • Klubi iskalcev zaposlitev * pravo mesto za vse, ki ne čaW na službo križemrok in ki niso11 seznamu brezposelnih samP l\ radi nekaterih ugodnosti in vic. Člani želijo delodajalcem Pjjj vedati, da so v klubu ljudje. " želijo res delati. Na predsrt«® njih, kijih organizira Zavod,*: zaposlovanje, se v vsaki skup1™ od 30 povabljenih odzove le kaj, redki pa se odločijo za del0 Klubu iskalcev zaposlitev. OfP' nizatorji dejavnosti verjamejo; , dolgo ne bo več tako, zato pozj'fj jo brezposelne po vsej Dolenj**, in Beli krajini, da se jim prid0 žijo in začno iskati službe- * zdaj pridejo v poštev vsi, ki so 0 Zavodu prijavljeni že vsaj pol, in imajo 4. ali vsaj 3. stopnjo *z brazbe. Ti se o klubu lahko p«z ( nimajo pri svetovalcu zaposli* na svoji enoti zavoda, pokli«0® Območno enoto Zavoda za zaP slovanje Novo mesto ali pa A posredno Klub iskalcev zapo*11 ve na tel. 22-341. 8 DOLENJSKI LIST Št. 23 (2443), 6. junija 199* A Večina pokušala kralja cvičkov Na dvodnevnem tednu cvička v kostanjeviškem gradu vinjenih ni bilo videti - Uspele 1. vinogradniške igre - Zmagala ekipa s Čateža pod Zaplazom KOSTANJEVICA - Uidi 24. teden cvička je minil “v družinskem krogu”, kot je dejal eden od organizatorjev metliške Vigredi. Znotraj arkadnega grajskega dvorišča so bile v soboto zvečer zasedene vse mize, v nedeljo pa je pripekajoče sonce precej prispevalo, da na prireditvi ni bilo toliko obiskovalcev. PŠENICA LE PO 28,93 TOLARJA Ljubljana - slovenska *jada nadaljuje toliko kriti-tirano prakso nekdanje ju« SOslovanske vlade: šele pred tetvgo je določila tržni red oz. pogoje za odkup letoš« ojega pridelka pšenice. Iz domače pridelave naj bi, Podobno kot lani, Slovenija dobila blizu 100.000 ton pše-nice po 28,93 tolarja za kilogram standardne kakovosti (13 odstotkov vlage, 11,5 °dst. beljakovin in 2 odst. Primesi), kar je 2,43 tolarja ?eč kot lani. Upoštevajoč sedanjo inflacijo, je to celo ®anj kot lani, s čimer pa Pridelovalci gotovo ne bodo zadovoljni. Cena pšenice na svetovnem trgu narašča, Slovenija pa je bo morala za zadostitev svojih potreb uvoziti še vsaj 130.000 ton. Organizator Zveze društev vinogradnikov Dolenjske je s takšno prireditvijo vseeno zadovoljen, saj so obiskovalci v zavetju umetniških galerij cviček pokušali v pravi meri. Oba dneva ni bilo videti pokuševalcev, ki bi popili čez mero, policijskih uniform pa [NOVOMEŠKE TRŽNICE "J |.,*>ro Pripravil za vse pravo malo gosti-o* !“■ Seveda se prodaja povrtnin i\' ato ni nič zmanjšala niti cene ječale. Šopek redkvice in rož P ?*er je stal 100 tolarjev, solata .1° košarica jagod 180, češnje C jajca 18-20, suhi krhlji 300, Petana 600 in sirček 400 tolar-!ey- Pri Sadju in zelenjavi so bile ruške: 250 tolarjev, jabolka 168, ulata 280, cvetača 294, ohrovt iji, 9> kumare 200, krompir 140, j,, |^je 190, orehi 830, banane 190 ^ !! Paradižnik 250 tolarjev. Dela-,|(. ‘ni je računal: češnje 800 tolar-!ev> hruške 300, grozdje 650, jajčka 240, hruške 800, mandarine “0, slive 550, jagode 350, krom-™ 180, zelje 180, fižol 300, para-Jžnik 300, paprika 650, kumare 50, česen 600, cvetača 350 in ba-,ane 190 tolarjev. A AGRO <• NOVO ME d.o.o. MESTO /777 BREŽICE - Na sobotnem sej-so imeli naprodaj 130 do 3 Mesece starih prašičev in 50 s*arejših. Mlajših so prodali 40 j? 340 do 380, starejših pa 25 po . ® do 240 tolarjev kilogram žive ‘*že. Prodajalna »SEJALEC« Rozmanova ulica 3 tel.: 24-132 UGODNA PRODAJA VRTNIH KOSILNIC IN KOSILNIC NA LAKS /ILPINN deževni maj izzval bolezni ..Letošnji zelo mokri in primerno topli maj je izjemno spodbuja razvoj glivičnih bolezni pa tudi škodljivcev, zato opazovalno-^Povedovalna služba za varstvo rastlin opozarja na nekatere jjHlle ukrepe v pridelavi žit, krompirja, v sadjarstvu in vinograd-s« '^* * vu, (ki pa mu je na tej strani namenjena posebna rubrika), j« fj.^a njivah pšenice se je zadnja leta začela vse bolj širiti septo-.i (pka pegavost. V neškropljenih posevkih je lani povzročala celo ^.JO-odstotno izgubo pridelka, zato ob njej ni mogoče več osta-h brezbrižen. Se vedno je nevarna tudi pepelasta plesen, rPelovka, kije doslej veljala za največjo pšenično nadlogo. Stro-“ priporoča proti obema škropljenje z naslednjimi pripravki, veda po predhodnem natančnem pregledu polja: folicurjem BT, : kom, folicurjem plus, tiltom CB, archerjem 425 EC idr. Če se I ha posevku zaredilo večje število strgačev, je treba uporabiti C*' primerne insekticide: fastac, decis EC - 2,5, karate 2,5 EC, ?uol 50 idr. Če so uši vsaj na 60 odstotkov vseh bili, je treba škro-Plt's pirimorom po končanem cvetenju. Kljub ugodnim vremenskim razmeram za razvoj glivičnih bolez-r njPfoti krompirjevi plesni še ni treba ukrepati, dokler niso strti 3®ne vrste. Za prvo škropljenje je priporočljiv dotikalni insekli-y A. (dithane M 45, antracol ipd.), šele potem pridejo na vrsto e>nkovitejši in dražji sistemiki. ...v sadovnjakih so že nastopile ugodne razmere za razmoževanjc l1v)c najnevarnejše bolezni - škrlupa ali fuzikladija. Če so se potile značilne pege, je potrebno škropiti (z enotedenskim ,,mikom) z enim izmed mnogih fungicidov, ki so na voljo na l^em trgu. To so: dotikalni fungicidi dithane M 45, dodine, cap-J1' merpan 50 idr., sistemični fungicidi systhane MZ, rondo, to-P? C, folicur E, score idr. ter mešanice obeh, kot sta na prir Ppravek systhane FLO in bayc primer Zdaj je tudi že čas za zatira- jo Prvega rodu jabolčnega zavijača in listnih uši. Preden se bočimo za poseg s kemijo, se prepričajmo, če jc nujno potreben! Inž. M. L. promoviral cviček. Ob 11. uri ponoči je stopil tudi na oder sredi kostanjeviškega gradu in skupaj z ansamblom Zasavci zapel in spremljal pesem na kitari. Sobo-ta je bila v znamenju slovesne otvoritve z godbo na pihala iz Kostanjevice, vinogradniškim oktetom iz Šentjerneja, folklorno skupino iz Artič in plesno skupino Harlekin. Lanski dobitnik naslova kralja cvička Janez Kralj je cvičkovo lento in krono predal letošnji imetnici najbolje ocenjenega cvička Anici Kos, novi zma- govalki pa je v roke segla tudi slovenska vinska kraljica Lidija Mavretič. V nedeljo so se v gradu srečali številni vinogradniki iz domala •vseh štirinajstih društev. Prejeli so kar 248 odličij, med katerimi je bilo kar 11 naslovov šampiona. Sedem vinogradnikov je prejelo listino pridelovalca cvička, enajsf gostišč pa priznanje v akciji “Pri nas pa vemo, kaj je dober cviček”. Slednje priznanje so prejeli tudi štirje posamezniki. Šicer pa je nedelja minila tudi v znamenju 1. vinogradniških iger. Že na kvizu je vseh devet ekip pokazalo obilico znanja s področja kletarjenja in vinogradništva. J. PAVLIN PRVE VINOGRADNIŠKE IGRE - Največ smeha je sredi grajskega dvorišča kostanjeviškega gradit povzročala igra “razvažanje gnoja po vinogradu". Najboljša je bila ekipa Čateža pri Trebnjem, ki je na koncu tudi zmagala. niti za trenutek ni bilo na prizorišču. Večina obiskovalcev si je privoščila buteljko kralja cvička in mnogi pridelovalci so tudi po tej poti spoznavali, kakšen okus, barvo, kislino in drugo naj bi že letos imel tudi njihov cviček. Organizator je v skupni težnji za promocijo cvička na prireditvi v soboto zvečer pričakoval najmanj župane ali predstavnike iz vseh sedmih občin, kjer deluje zveza. Pa je prišel le Janez Povšič iz Škocjana, župan generalne pokroviteljice občine Krško pa se je na prireditev pripeljal naravnost iz 800 km oddaljenega nemškega mesta, kjer je med drugim Z/1 DRUŽINO BRCAR ŠEST NAJSVETLEJŠIH ODLIČIJ - Družina Brcars Homa nad Šentrupertom je bila najuspešnejši vinogradnik 24. tedna cvička. Za vzorce svojih vin so Brcarjevi prejeli dva naslova šampiona, dve veliki zlati plaketi in dve zlati medalji. Na sliki: predsednik zveze društev vinogradnikov Dolenjske Otto Sevšek Petru Brcarju izroča medalje, poleg je njegov sin Peter, ki že stopa po njegovih stopinjah, levo pa Jože Frelih, prav tako iz društva Šentrupert, ki je za šampanjec že drugo leto zapored preje! šampiona. (Foto: J. Pavlin) Za sauvignon iz KZ Krško kar 19,43 točke Prvo mesto v Mariboru MARIBOR - Na Kmetijskem zavodu v Mariboru so pred nedavnim ocenjevali vina sauvignon. Komisija je pokušala 94 vzorcev suhih, polsuhih, polsladkih, sladkih in arhivskih tovrstnih vin iz vse Slovenije. Najvišjo oceno, 19,43 točk, je dobil jagodni izbor - letnik 92 iz kleti Kmečke zadruge Krško. Enolog Zdravko Mastnak (na sliki) pričakuje, da bo njihov sauvignon dosegel ugledno mesto tudi na turnirju sauvignona, ki ga bodo v okviru letošnjega mednarodnega sejma vina v Ljubljani pripravili člani panonsko-gradiščanskega reda vitezov vina Slovenije. Sauvignon ali po naše muškatni silvanec je stara sorta. Ena starih vinskih zgodbic pravi, da ga je rad pil tudi radoživi francoski kralj Henrik IV. Navarski. Tradicija pa se nadaljuje in de Gaulle je uvedel, da so to vino stregli na francoskih državnih banketih. Muškatni silvanci, pridelani na avstrijskem Štajerskem in delu našega Štajerskega pa tudi na sremiško-bizelj-skem vinorodnem območju, sodijo med najboljše. Vrhunsko vino je za poznavalce razpoznavno predvsem po izbrani sortni cvetici in aromi, ki spominja na pokošeno travo ali bezeg. b M. VESEL Enciklopedija vin Knjižna novost DZS: Clarkov priročnik o vinih in dodatek Miša Alkalaja Svet vina je bil nekoč predvsem svet rdečih zvarkov brez imena in osebnosti, predelanih po predpotopnih nehigieničnih postopkih brez vsakršne tehnologije iz slabih, visokorodnih sort grozdja. Niti misliti ni bilo, da bi o njih lahko kdo napisal knjigo, kaj šele enciklopedijo. Tako pravi v uvodu v svojo Enciklopedijo vin Oz Clark, najbolj priljubljeni britanski pisec o vinu, vinski poznavalec malone nezmotljivega okusa, večkratni dobitnik Glenfiddicltove nagrade in mož, ki je veliko pripomogel k slovesu vina in kulturi pitja. Obsežno enciklopedijo je lahko sestavil, potem ko vinski svet že dolgo ni bil več svet rdečih zvarkov, temveč je postal svet zahtevne stroke in tehnologije, ki je ustvarila skoraj nepregledno množico najkakovostnejših vin. Največje zasluge za to gredo Franciji kol nesporno daleč prvi vinogradniški deželi sveta, ki se ponaša z dvatisočletno prakso v pridelavi vina in ki je prestižnemu vinskemu trgu dala šampanjec ter mnoga druga sloveča vina najvišje kakovosti. Slovenski prevod Enciklopedije vin, ki po abecednem redu prinaša vse najvažnejše, kar v vinskem svetu kaj pomeni, je dopolnjen še z dodatkom o slovenskih vinih, ki ga je napisal velik vinski ljubitelj Mišo Alkalaj, vodja Superračunalniške-ga centra na Inštitutu Jožef Stefan. Knjigo, ki bo razveselila vsakega častilca vina (kar je seve nekaj povsem drugega kot alkoholik), je založila DZS, d.d., strokovni pregled prevoda pa sta opravila tudi dolenjskim vinogradnikom znana strokovnjaka dr. Mitja Kocjančič in dr. Mojmir Wondra. M. LEGAN SODOBNO KMETIJSTVO ŠT. 6 LJUBLJANA - Junijska številka elitne strokovne revije Sodobno kmetijstvo, ki jo izdaja ČZD Kmečki glas, d.o.o., urejuje pa mag. Tatjana Čop, je namenjena predvsem sadjarstvu, znotraj njega pa sodobni tehnologiji gostih nasadov, ki se je izkazala s svojimi nespornimi ekonomskimi prednostmi. L Pred cvetenjem vinske trte Do cvetenja je potrebno opraviti zelena dela, in ker je trta v času cvetenja bolj občutljiva na bolezni, jo je potrebno zavarovati s škropljenjem. Prav bi bilo, če še enkrat preverite, da ni puščeno preveliko število poganjkov, ker se bodo zasen-čevali in s tem povečevali potrebe po hranilih, manj pa ustvarjali. Pravilno je, da so poganjki na enakomerni razdalji 6 -8 cm. Ne glede na to, ali je rodni ali ne, pustimo poganjek, ki ima svoj prostor na soncu, ker ustvarja hrano za korenine in zaloge v starem lesu. Odstraniti pa je potrebno premočne in preslabotne poganjke ne glede na to, ali imajo grozd ali ne. V primeru, ko zraste na ustreznem mestu za rez v prihodnjem letu predebel in zato neprimeren poganjek, mu nad grozdom (nad 4. členkom) odtrgamo vrh in pustimo rasti 3 zalistnike. Ti bodo do jeseni popolnoma dozoreli in razvili blizu osnove bolj rodna očesa kot debele mladice. S tem se (če ne gnojimo) zmanjša bujnost in poveča rodnost trsov, ki so se prej pogosto osipali in ste zaradi tega nesmiselno vršičkali že pred cvetenjem. Prav bi bilo, da trta v miru odcveti, zato je potrebno v tem tednu (do 10.6.) poškropiti vinograd, da preprečimo širjenje peronospore in oidija (oz. plesni). Grozdnih sukačev prvega rodu ne zatiramo, ker ne morejo narediti bistvene škode na pridelku. Peronospora je prvič imela možnosti okužiti trte 12. maja. V času od 23. do 27. so se pojavile prve pege in na spodni strani je prišlo do izbruha trosov (bela prevleka). Ker so bila v začetku preteklega tedna zlasti jutra dokaj hladna (ko je rosa) peronospora ni mogla močneje izvršiti nove okužbe. Večje širjenje bolezni bi bilo mogoče ob pogostih popoldanskih plohah in zlasti ob nekajdnevnem deževju v toplem vre- EN HRIBČEK BOM KUPIL... ---.■ ■ Ureja: dr. Juli] Nemanič menu. Ker moramo trto zavarovati, ko opazimo prve madeže, in zlasti sedaj, ker bo v cvetenju, je primerno uporabiti za škropljenje antrakol kombi, ker omogoča večje varovanje trte in za daljši čas. Toda če iz izkušenj ne pričakujemo naglega širjenja bolezni, uporabimo navadni antrakol ali ditan. Vsi, ki imate možnosti (v začetku okužbe) vsak dan temeljito pregledovati vinograd, odstranjujte okužene liste, ker boste s tem vsaj za nekaj časa preprečili širjenje bolezni brez škropljenja. V vinogradu, kjer pred cvetenjem zlahka najdete okužbe, poškropite z ridomilom ali sandofa-nom. Bujnost namreč povečuje dovzetnost trte za vse bolezni in škropljenje izboljša samo trenutno stanje, posledica pa je vedno večja potreba po pogostejšem škropljenju in s tem dražja pridelava in slabša kakovost vina. Na listih so opazni madeži (svetlo zeleni), kar pomeni, da se oidij razmnožuje, in da ob toplem soparnem vremenu po cvetenju lahko močno napade jagode. Vinogradniki, ki so do sedaj žveplali ali uporabili pepelin v 1-odst. koncentraciji, lahko pred cvetenjem uporabijo karatan (8 dag na 100 litrov vode, ker sicer povzroči ožige). Tisti pa, ki imate pogosto težave z oidijem, poškropite tik pred začetkom cvetenja s sabi-tanom (ali rubiganom, če prejšnje leto niste imeli zadovoljivega uspeha z drugimi sistemiki, ker ste jih do sedaj prepogosto uporabljali). Vse pripravke uporabljajte v koncentracijah, kot jih navajajo navodila, in uporabljajte cca 1.000 litrov vode na hektar, sicer je potrebno koncentracijo zvišati sorazmerno z manjšo porabo vode, vendar to odsvetujem zlasti pri uporabi sistemikov proti oidiju. V cvetenju trta potrebuje mir in lepo vreme, vendar če je potrebno škropiti, to opravimo, kajti zaradi napada bolezni lahko nastane večja škoda kot zaradi motenja trte s škroplje- njem. Inž. JOŽE MALJEV1Č PRAVNA SVETOVAInICA Svetuje odvetnica j Marta Jelačin „ VPRAŠANJE: V kolikšnem času zastara pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič? ODGOVOR: Pravica, zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, zastara nasproti poštenemu po- sestniku (če je imel stvar v posesti v dobri veri, da je njegova) v enem letu, odkar je dedič zvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine, najpozneje pa v desetih letih, računajoč za zakonitega dediča od zapustnikove smrti, za oporočnega dediča pa od razglasitve oporoke. Nasproti nepoštenemu posestniku zastara ta pravica v dvajsetih letih. helena mrzlikar gospodinjski kotiček Zelenjava pri vsakem obroku Zelenjava je preprosto, zdravo in mikavno živilo, ki so ga dobro poznali in na različne načine uporabljali že stari Rimljani. Danes vemo, da je zelenjava tista hrana, ki v človeku ohranja zdravje, če ga že ne zdravi. Surova zelenjava je najbogatejši in najcenejši vir vitaminov, rudninskih snovi, nekaterih pomembnih beljakovin in balastnih snovi. Količina hranilnih snovi v zelenjavi je odvisna od sorte, od načina pridelave in od načina ter časa priprave do zaužitja. Poleg pomembnih vitaminov in mineralov je veliko tudi celuloze ali balastnih snovi. Čeprav je celuloza neprebavljiva, je organizmu nujno potrebna. Daje občutek sitosti in vpliva na normalno delovanje črevesa. Vsak dnevni obrok mora vsebovati vsaj eno izmed številnih vrst zelenjave. Najpomembnejše so solate in zelenjavne enolončnice, ki jih lahko pripravimo na zelo različ- ne načine. Več pozornosti bi morali posvečati solatam, tako svežim kot kuhanim in konzerviranim. Solate delimo na listnate, ostale surove, kuhane, mešane in sestavljene. Za sestavljeno solato največkrat uporabljamo kar izraz mešana, čeprav se po pripravi med seboj precej razlikujeta. Sestavljena solata je narejena iz več surovih ali kuhanih solat, zloženih druga poleg druge na krožniku ali pladnju. Pri mešani solati pa sestavine med seboj zmešamo in jih pred uporabo prelijemo s poljubnim prelivom. Poleti, ko je veliko paradižnika, si pripravimo tako imenovano ŠPANSKO SOLATO. Zanjo potrebujemo poleg paradižnika še kumare, paprike, čebulo, peteršilj, česen in zeleno solato. Ta bo še posebno okusna, če dodamo na kocke narezan sir, na primer gorgonzolo, in vmešamo okusen preliv iz olivnega olja in domačega jabolčnega kisa. 444 ur dela za obnovo Lamutove slike Pogovor o restavriranju in problematiki reševanja umetnostne dediščine na Dolenjskem ob Lamutovi sliki Novo mesto, ki jo je pred kratkim restavriral Tone Miklavžin Mišji svet v rimah Izšla zbirka otroških pesmi Vojana T. Arharja NOVO MESTO - Da je dejavnost Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto (ZVNKD) in še posebej njegove restavratorske delavnice zanimivo in predvsem javnosti premalo znano področje, je dokaz četrtkov zelo obiskan večer, ki sta ga ZVNKD in KUD Krka pripravila ob pred kratkim restavrirani sliki Novo mesto (225 x 125 cm, olje na lesu) akademskega slikarja Vladimirja Lamuta. Obnova že močno poškodovane slike, ki jo je Lamut naslikal najbrž v letih 1950 - 1953 (točna letnica ni znana), je delo akademskega slikarja in restavratorja specialista Toneta Miklavžina, kije tudi tukaj dokazal, da je za takšno zahtevno delo potrebno veliko natančnosti in potrpežljivosti. Slika, ki ima sedaj še večjo vrednost, bo visela v avli Hotela Krka. NOVO MESTO - Pri Dolenjski založbi je te dni v zbirki Gorjanski škrat izšla zbirka pesmi za otroke Cvilirepki, ki jo je napisal Vojan Tihomir Arhar. Kakih trideset pesmic, napisanih v lahkotno tekočem verzu, govori o cvilirepkih, se pravi o miškah, o njihovih peripetijah, vsakdanjih zgodah in nezgodah, o njihovi veliki sovražnici črni muci, ki jo včasih spretno pretentajo, včasih pa je kakšen vase zagledan mišek njena žrtev. Pesmice govore o mišjih bratcih, sestricah in starših pa o drugih mišjih sorodnikih, o tem, kaj se miškam spodobi in kaj ne, kaj imajo rade, kako se igrajo. Prijetno dopolnilo pesmicam o cvilirepkih so ilustracije mlade Petre Dular, ki je s čisto in jasno linijo začrtala dolgorepe uhate junake pesmic ter tako oplemenitila knjižno novost, katere izid so podprli BTC, Dolenjske pekarne in Zavarovalnica Triglav. MiM PRISLUHNITE ROMOM Marinka Dražumerič, umetnostna zgodovinarka in etnologinja z Zavoda, ki je imela nalogo predstaviti slikarja Vladimirja Lamuta in sliko Novo mesto, je opozorila na nekaj najpomembnejših točk iz umetnikovega življenja, ki so verjetno vplivale na njegovo delo, način življenja in nesporazume, v katere je neprestano prihajal: rojstvo leta 1915 na Čatežu pri Brežicah, selitev v Novo mesto, študij na likovni akademiji v Zagrebu, čas v taborišču med drugo svetovno vojno, povojno likovno potovanje po sledeh 4. in 5. sovražnikove ofenzive po Jugoslaviji, leta 1954 obisk Pariza, pet let pozneje Bruslja; na koncu pa je zmagala tista usodna privlačnost človeka in Krke, ki je slikarju verjetno prinesla mir in spravo, ki jo je vse življenje iskal. Kot pravi Milček Komelj, je umetnika mogoče spoznati le iz njegovih del in Lamutovo Novo mesto je žalostno, turobno, temno in vegasto, vidi pa se, da mu je blizu gotska arhitektura. Tone Miklavžin je razložil potek restavriranja Lamutove slike, SLIKARSKA RAZSTAVA BOŽA RUPČIČA DOLENJSKE TOPLICE - Danes, v četrtek, 6. junija, bo ob 20. uri na razstaviščnem prostoru Zdravilišča Dolenjske Toplice otvoritev slikarske razstave Boža Rupčiča. LJUBLJANA - Zveza romskih društev Slovenije, ZKO Slovenije in Urad za narodnosti vlade RS vabijo v petek, 7. junija, ob 18. uri v KUD France Prešeren v Trnovem, v Karunovi ulici 14 (pri trnovski cerkvi), na prireditev z naslovom Prisluhnite Romom (Sunen le Romen). Predstavila se bodo slovenska romska kulturna društva in skupine, prvič na skupni prireditvi v Ljubljani. Nastopili bodo otroci iz vrtca Pikapolonica Žabjek - Brezje, folklorna skupina Romalen iz Novega mesta, učenci OŠ Bršljin in Šmihel, mladi društva Rom iz Krškega, folklorna skupina KUD Pušča, romska gledališka skupina iz Murske Sobote pa se bo predstavila z izvirno igro Krvava voda. LAMUTOVO NOVO MESTO - Tone Miklavžin obiskovalcem ob Lamutovi sliki Novo mesto razlaga postopek restavriranja, ki je zahteva! 444 ur dela in veliko vztrajnosti ter potrpežljivosti. (Foto: L. Murn) Glasba jih združuje BRESTANICA POJE V soboto bo 19. srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine, tokrat tudi z mednarodno udeležbo STRAŽA - Da prebivalci določenega kraja ne živijo kar tako, ampak da so dejavni in se trudijo popestriti dogajanje v njem, je prav gotovo že leta razvidno v Straži. Poleg kulturne prireditve Straška jesen, ki bo letos desetič, je gotovo najbolj znano Srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine, ki ima tokrat spredaj že številko 19 in bo v soboto, 8. junija, ob 14. uri za tamkajšnjim gasilskim domom (petnajst minut prej pa parada). Tokrat bo slavnostni govornik dr. Janez Dular, minister za kulturo RS. Srečanje pripravljajo Združenje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine (ZPODBK), KS Straža in ZKO Novo mesto. Minuli ponedeljek so na novinarski konferenci dosedanje delo, program letošnjega srečanja in načrte za naprej predstavili Jože Koporec, ki je predsednik ZPODBK že vseh 19 Jože Koporec let in ima največ zaslug, da srečanje ostaja tradicionalno, Staša Vovk, tajnica ZKO Novo mesto, Bojan Bencik, predsednik pihalnega orkestra Krke Zdravilišč, Tomo Salopek, predsednik KS Straža, in Alojzij Turk, član pripravljalnega odbora. “Združenje je bilo ustanovljeno pred 19 leti kot prvo tovrstno v Šloveniji. Dolenjska je bila do takrat na tem področju zaostala, zato je bil njegov namen s skupnimi močmi skrbeti za čim boljše delovanje pihalnih orkestrov in godb, za pridobivanje in izobraževanje dobrih dirigentov in članov, predvsem mladih, vsakoletna srečanja pa bi bila priložnost predstavitve in primerjanja kvalitete orkestrov,” je povedal Koporec. In resje danes že mogoče ugotoviti velik napredek pri dolenjskih pihalnih orkestrih na vseh področjih. K tem.u je pripomoglo tudi dobro sodelovanje z Glasbeno šolo Marjana Kozine in ZKO Novo mesto. Združenje sedaj od začetnih 6 članov združuje 11 orkestrov: iz Ribnice, Kočevja, Trebnjega, Dobrepolja, Metlike, Črnomlja, Kostanjevice, Kamanja, Straže, Novega mesta, Šentjerneja, letos pa bodo nastopili še gostje od drugod: hrvaški glasbeniki pihalnega orkestra Reka (ob 11. uri v Zdravilišču Dolenjske Toplice), Pihalnega orkestra Lovran z mažoretkami (ob 1 L uri v Zdravilišču Šmarješke Toplice) in italijanski pihalni orkester Doberdob (ob 1 L uri na Novem trgu v Novem mestu). L. MURN BRESTANICA - Ob 7. juniju, krajevnem prazniku Brestanice, so se v prostorih OŠ Brestanmica v torek, 4. junija, zvečer na skupnem koncertu Brestanica poje predstavili naslednji zbori: mladinski zbor OŠ Adam Bohorič, Ženski oktet Brestanica in moški zbor Svoboda Brestanica. Na prireditvi so podelili tudi krajevna priznanja. “SLAVKO GRUM SE VRAČA V NOVO MESTO” NOVO MESTO - Gruppa Ultra, ki je luni s predstavo Regeneracija št. 2 navdušila na Lutkah 1995, je na festivalu Klemenčičevi dnevi v Novem mestu v sredo v KC premierno izvedla lutkovni dogodek Podgane, izdelan po motivih iz življenja in deta Slavka Gruma, pisatelja, ki je v Novem mestu preživel mladost. Predstava izrablja tehniko senčnih lutk, projekcijo in gibljive scene. Vlogo mladega pisatelja, ki se znajde na Dunaju v osebnih stiskah, igra Bojan BeŠter. Gruppo Ultra sestavljajo še: Aleš Hvasti, Uroš Korenčan, Boštjan Marenčič, Boštjan Sever, Dušan Soklič in Brane Vižintin. Produkcijo Lut-kovnegu gledališča Krunj, izvedeno s pomočjo Lutkovnega gledališča Zoom in Gledališča čez cesto, so finančno podprli Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Kranj, OSI Slovenija, VPK -video produkcija Kregar in Unique, d.o.o. Miklavžin. Restavriranje res zahteva svoj čas in v Lamutovo sliko je vloženih 444 ur efektivnega ki so jo novembra lani prinesli v Zavod. Delo je bilo zahtevno, saj je bila slika močno poškodovana po vsej površini, nima podlage, ampak je slikana na les, ta pa je razpokal v globino tudi do 3 milimetre; princip slikanja je eno- ali dvoplasten, ponekod pa barve tudi ni; na sliki je bilo polno ostankov starega laka, umazanije... “Celotno površino je bilo treba očistiti, utrditi barvne plasti in temeljnik, obdelati, čistiti, popraviti in zaščititi plombe ter vso površino, da so oživele barve za rctušlranje, s hrbtne strani narediti parketažo, sedaj pa se mora slika sušiti. Še vedno jo bo potrebno spremljati in jo morda še kdaj tudi kaj popravljati,” je povedal • ZVKNI) Novo mesto, njegovo dejavnost, predvsem pa problem reševanja umetnostne dediščine, ki jo je pri nas zelo veliko, je ta večer predstavil njegov direktor Danilo Breščak. Zal je novomeška restavratorska delavnica v vse bolj propadajočem Narodnem domu, zato so možnosti za delo slabe. Na grmskem gradu, kjer so prostori Zavoda, je za delavnico v pritličju na razpolago 330 kvadratnih metrov prostora, ki so ga že sanirali in izdelali projektno dokumentacijo, ustavilo pa seje pri denarju. “Predračun znaša brez opreme 49 milijonov tolarjev, v letošnjem programu ministrstva za kulturo pa je odobrenih 9 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bomo s takim tempom restavratorsko delavnico lahko preselili na Grm v petih letih,” je povedal Breščak. Obstaja pa upravičena bojazen, da Narodni dom tej “hitrosti” ne bo kos, zato je potrebna podpora lokalnih okvirov, občine in samega mesta. Med bližnje naloge Zavoda spada še obnova grajskega parka na Grmu, ureditev mestnega parka na površinah bivše Zrnčeve vrtnarije, kar bi pomenilo tudi začetek urejanja konflikta, ki nastaja med industrijskim kompleksom Revoza in ostalim bivalnim predelom Grma (zelena bariera), poprava parkirišč in seveda pereči problemi mesta: Breg, podoba Glavnega trga, Kettejev drevored itd. dela, brez dokumentiranja in ostalih priprav. K L. MURN “Šmihel 1996” 12 udeležencev slikarske kolonije NOVO MESTO - Župnija Novo mesto - Šmihel priredi ob 700-letnici svojega obstoja in delovanja slikarsko kolonijo “Šmihel 1996”, ki bo potekala od 13. do 16. junija. Na njej bo sodelovalo 12 slovenskih slikarjev, ki bodo slikali na temo Sedem stoletij svetlobe in senc. Ti so: Savo Sovre, Stanc Jarm, Veljko Toman, Janez Kovačič, Sandi Zalar, Jelica Kupec, Jožica Škof, Ernest Krnaič, Jože Kotar, Janko Orač, Tomaž Perko in Jože Marinč. Udeleženci bodo pri svojem delu zelo svobodni, vsak pa bo moral eno delo, ki ga bo ustvaril na koloniji, podariti prireditelju. Obiskovalcem bodo vse slike na ogled zadnji dan kolonije 16. junija, ko bo ob 18. uri razstava v prostorih obnovljene kaplanije na Smrečnikovi 2. Razstavljena dela bodo na ogled do 29. septembra. Jožica Škof, predsednica odbora za pripravo prireditev ob praznovanju 700-letnicc šmihelskc fare, jc povedala, daje namen te slikarske kolonije, da z neposredno prisotnostjo slikarjev med ljudmi in z razstavo del, nastalih na koloniji, širijo zanimanje za likovno umetnost in poglabljajo estetske vrednote. Zahvaljuje pa se tudi sponzorjem kolonije: Državni založbi Slovenija - poslovni enoti Novo mesto, Novodomu in gostišču Na hribu iz Novega mesta; v slednjem bodo slikarji tudi nastanjeni. L. M. 10. POLETNI KONCERT BOGENŠPERK - Med pevci mešanega pevskega zbora Zvon iz Šmartna pri Litiji sc je pred leti porodila ideja, da bodo vsako leto junija organizirali koncert na dvorišču grada Bogenšperk in s tem popestrili turistično ponudbo naše občine. Tako je bilo tudi letos, ko so slavili majhen jubilej. Pripravili so 10. sedaj že tradicionalni koncert in medse povabili mešani pevski zbor Vlaste Tavčar jz Šentjerneja, ki deluje že 17 let. Poslušalci so malo grajsko dvorišče še pred začetkom nastopa napolnili do zadnjega kotička. Celotno prireditev je povezovala domačinka Magda Omahen. M. Š. TIKA NOGA VIČKA ZA OTROKIč - Novomeško lutkovno gledališče Pika Nogavička jc preteklo sredo v avli Kulturnega centra uprizorilo lutkovno igrico Tobija avtorja Zdeneka Floriana. Za lutko in sceno je poskrbela Tatjana Grabrijan, za režijo pa Jana Špringer. Skupino večinoma predšolskih otrok so z usodo jazbečarja Tobija in njegovim poučnim ohiskom v živalskem vrtu navdušili: Ada Zupanc, Marko Guštin, Robi Erjavec, Jera Jakše, Janez Badovinac (tudi s kitaro) in Jana Špringer. (Foto: B. D. G.) Lutkovni festival se nadaljuje Uspešna prva dva Klemenčičeva dneva - Do 7. junija še vedno predstave za otroke, mladino in odrasle NOVO MESTO - Bienalni lutkovni festival Klemenčičevi dnevi, ki letos prvič poteka v Novem mestu in prispeva k temu, da mesto postaja pomembno evropsko festivalsko lutkovno središče, je lepo zaživel. Za nami sta prva dva dneva v znamenju lutk, pred nami pa še dva. In kakšen je njihov program? Danes, v četrtek, 6. junija, bo ob 9. uri v dvorani KC Janeza Trdine festivalska premiera Z. Floriana Tobija v izvedbi Fre-yer teatra, ob 10. uri pa bo ponovitev. Ista predstava bo tudi ob 17. uri v atriju kapiteljske proštijc. V Domu kulture si bo ob 9. in 11. uri mogoče ogledati film Zvezdica zaspanka. Lutkovno gledališče Ljubljana se bo ob 10. in 11.15 v parku ali dvorani OŠ Bršljin predstavilo s predstavo M. Leaf - M. Dekleve Zgodba o Ferdinandu, ob 11. uri pa bo Lutkovno gledališče Jože Pengov ponovilo predstavo L. Kovačiča Zgodbe s panjskih končnic. Od 16. do 19. ure bo v dvorani KC predstavitev naših lutkovnih studiev in šol ter pomen njihove produkcije; sodelujejo: dramska šola Bariče Blenkuš, G1LŠ, Kine-tikon, lutkovni studio LG Jože Pengov, pedagoška fakulteta Ljubljana; vodi Edi Majaron. Ob 18.30 bo v Mali dvorani doma kulture slovesna predstavitev knjige marionetnega vodila Cirila Jagodica z naslovom Predstavitev knjig o lutkarstvu. Zvečer ob 20.30 bo na gradu Otočec ali v Domu kulture podelitev Klemenčičeve nagrade in kasneje predstava L-da Ponteja - W.A.Mozarta Don Juan in ob 22.30 na gradu Otočec ali v Dolenjskem muzeju Faust M. Klemenčiča v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubija-na. Tudi jutri, 7. junija, zadnji dan lutkovnega festivala bo program pester. Ob 9. uri bo 't atriju ali dvorani KC nastopilo lutkovno gledališče Papilu s predstavo Kdo bo z nami šelv gozdiček, ponovitev bo ob 10. uri. Ravno tako ob 10. uri (ponovitev ob 11.30) bo v domu kulture C.FI.Andersena (M' Jesiha) Cesarjeva nova oblačila v izvedbi Lutkovnega gledališča Jožeta Pengova. Ob 12.30 pa bo v mali dvorani KC zaključni pogovor o predstavah 2. bienala Slovensko lutkarstvo 1994-1996, ki ga bosta vodila Vladi- j mir Kocjančič in Barbara Oreh L. MURN j NAGRADA ZA NAJBOUŠO KRATKO ZGODBO - Ob predstavi1* odlomkov iz prispevkov sodelujočih na natečaju in krajšem kulturni*, programu učencev kočevske glasbene šole so na gimnaziji Kočevje prejM torek razglasili rezultate nagradnega literarnega natečaja za najboljšo kr*, ko zgodbo, ki ga jc razpisal razvojni sklad gimnazije Kočevje. Med det'e* mi prispelimi proznimi deli osmih avtorjev je komisija uvrstila v ožji pet prispevkov, med temi pa soglasno izbrala najboljšega, dijakinje ptMv letnika Radije Nenali "Moje oči so se zopet odprle”. Dobitnica prve nf grade sije s tem prislužila enotedensko bivanje v šoli kreativnega pistUr simbolično nagrado in cvetje pa ji jc na podelitvi nagrad izročil član misije, letošnji Prešernov nagrajenec, pesnik in pisatelj Veno Taufer. (F°® ^ M. L.-S.) .2 c PRISRČEN KONCERT V VAVTI VASI - Številni obiskovalci četrtkov1’ ga koncerta pevcev OS Vavta vas in mešanega pevskega zbora Revolt. jih vodi zborovodkinja Cvetka Hribar (na sliki prejema čestitke ravnttloj _ OS Vavta vas), so zopet lahko spoznali, kaj se da doseči z vztrajnim **i lom, če je seveda zraven veselje in volja. Otroški pevski zbor je eden M'ej najboljših petih v svoji kategoriji r Sloveniji in so mu odprta vrata na ml’č narodni celjski festival, uspešen je tudi mlajši mladinski pevski zbor dl Vavta vas. Tokrat so v goste povabili MePZ Revoz iz Novega mesta in pesmi so zapeli tudi skupaj. Za klavirsko spremljavo sta poskrbela p1 Tanja Hadl in Marko Berkopcc (kitara), pevci pa so prepevali v jedil1*..• tamkajšnje osnovne šole, ki so jo zelo simpatično in domiselno opre1*1 člani likovnega krožka s prof. Svetlano Rodič. (Foto: L. Murn) % .pobral dnevni izkupi- vi : V n°či na 31. maj je neznanec °mil v trgovino Agroosk.rba v :'agovnem centru v Črnomlju, kjer JePod pultom našel vrečko z dnev-izkupičkom več kot 500 tiso- ŠE Z ENO VREČKO Z DE-ARJem - V isti noč je neznanec '°rnil tudi v objekt zasebnega vul-anizerja M. S. v Črnomlju. Pre-Sjodal je prostore, v predalu pisarne I pa našel vrečko z 90 tisoč to-arji- Seveda jih ni pustil v predalu. AVTO IZGINIL - V petek, 24. maR zvečer je neznanec s parkirne-j=a Prostora pred poslovnim cen-roni Gala v Metliki neznano kam I Peljal osebni avto Renault 19 in a$lnika J. P. z Radoviče oškodoval *a 2 milijona tolarjev. VLOMIL V AVTO - 25. maja je A P. iz Velike Lahinje parkiral oseb-a'avto v gozdu Črni laz, nato pa °“šel pripravljat drva. Ko se je vr-> je opazil, da mu je v osebni avto .'°mil neznanec in iz hlač, ki jih je [Pel na zadnjem sedežu, ukradel 95 'isočakov. Moped kar zažgali LOŠKI POTOK - Ali gre *a nesrečen slučaj ali za objestnost, ni znano. Lastnik jhopeda A. Kodriš je 1. junija zvečer pustil moped na Hribu, ker je predrl zračnico. Postal pa je žrtev nepridipra-vov. Ko so ti ugotovili, da motorja s poškodovano zračnico ne bodo mogli odpeljati, so ga nekaj sto metrov od Hriba zažgali, kot kaže, pa so Prej z njega pobrali še nekaj delov. Previdnost pri puščanju motorjev in koles torej ni nikoli odveč. A. K. Hitrosti velike Akcija odkrila številne prehitre voznike NOVO MESTO - Kot je znano, od 25. maja do 25. junija poteka akcija Hitrost ubija in policisti pogosteje merijo hitrosti voznikov. Novomeški policisti so v treh dneh, od 31. maja do 2. junija, merili hitrost na 22 lokacijah in ugotovili 137 prekoračitev hitrosti. Tako so 30. maja na primer kontrolirali več kot 680 voznikov, od katerih je bilo 88 hitrejših od omejitev. Merili so samo z laserskim merilcem hitrosti, meritve pa so pokazale, da vozniki vse prevečkrat pretrdo stopijo na plin, žal tudi v naseljih, kjer je zaradi pešcev in kolesarjev možnost nesreč še večja. Tako sta se na primer v Bučni vasi, kjer je hitrost omejena na 50 km/h, dva voznika peljala kar 92 km/h. Tudi v Ločni, kjer je hitrost omejena na 50 km/h, so namerili okrogli 90 km/h, z enakim “rekordom” pa se je v policijsko cvjden-co zabeležil tudi voznik v Žabji vasi. Na Seidlovi cesti je bil postavljen neslaven rekord 88 km/h, na cesti Štefan - Trebnje kar 96, kljub omejitvi 60 km/h, celo nekaj večjo hitrost so zmerili tudi med Muhaberjem in Novim mestom. Na cesti Prečna - Novo mesto, kjer je hitrost omejena na 40 km/ h, je eden od voznikov to številko kar podvojil. Akcija Hitrost ubija še traja, zato bo policija z aktivnostmi nadaljevala tudi v prihodnjih dneh. MED KRIMINALISTI TUDI ŽENSKE GOTENICA - Od 27. maja pa do 7. junija poteka v Gotenici praktični del tečaja za bodoče kriminaliste. Tečaj se je s teoretičnim delom začel 1. marca, sedaj 29 tečajnikov, med katerim je je tudi sedem žensk, še v praksi spoznava situacije, s katerimi se utegnejo srečati pri delu. Vsi tečajniki imajo višjo ali visoko izobrazbo, največ jih bo kasneje delalo na področju gospodarskega kriminala, kar je razumljivo glede na čas, v katerem živimo. Na tečaju jim skušajo dati kar največ znanja. Predavatelji, izkušeni kriminalisti, so tečajnike podučili, kako naj ravnajo v primeru železniških nesreč, pri spretnostnih vožnjah, ogledu krajev vlomov, pri raziskovanju ropov, požigov in eksplozij. OSODOBJENI GASILCI - Gasilsko društvo Stranska vas in njegovi yjate!ji so v soboto, z zamudo sicer, toda zalo bolj prisrčno, praznovali ''^desetletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti je šmihelski župnik Ciril Jfšec - njegova fara letos praznuje že častitljivih 700 let - blagoslovil novo Stilno orodno vozilo, za katero je veliko prispevala novomeška zavaro-jn'ca Tilia, in kipec svetega Florjana, ki bo odslej krasil pročelje gasil-doma. Na slovesnosti so nastopili učenci podružnične osnovne šole J/na vas in moški pevski zbor Ruperčvrh, ob tej priložnosti pa so razgla-1 tudi rezultate občinskega gasilskega rallyja. (Foto: T. Jakše) k ŽBILA OTROKA - V % 3. junija, ob 19.30 ;aNevenka J. iz Brežic m*- • .... j rv*u wurezu, ko je nei ,’Orišča pritekel na ces j'Sašo. Voznica je kljul , otroka zbila, ta pa si Nkodoval. V OGRAJO - V nei Sakob6.10je28-letr -Cstnega ovinka v rav ?.radi vožnje z neprimi Jo začelo zanašati. 7 freko levega roba v kkadamski parkirni | c gostilni Fabio, nekaj metrov zaviral, nato pa trčil v kamnito ograjo pri gostilni. Voznik se je pri tem hudo poškodoval. NEŠREČA S TRAKTORJEM -V ponedeljek, 3^ junija, ob 12. uri je 76-letni Karl Ž. z Gornjega Brezovega vozil po gozdni poti v bližnjem gozdu. Ko je vozil po klancu navzol, je zaradi naravne poti traktorska menjalna ročica skočila v položaj za prosti tek. Traktor je začel nenadoma močno pridobivati hitrost, voznik je izgubil kontrolo nad vozilom in zapeljal na desno, da bi traktor ustavil, vendar je zadnji del traktorja zaneslo, tako da se je prevrnil, pri tem pa se je voznik hudo poškodoval. Zmagale Kamence, Maharovec in Dolenja Straža Množično na gasilskem _________rallyju_________ STRANSKA VAS - Gasilska zveza Novo mesto je v nedeljo, 2. junija, pripravila gasilski rally, na katerem je v treh kategorijah nastopilo 62 ekip. Med člani A (do 30. leta) so bili med 40 ekipami najspretnejši gasilci s Kamene s 870,2 točke, drugo mesto je zasedel Ratež (867,6) in tretje tekmovalci iz Šoteske (848,4). Naslednja mesta pa so zasedli: 4. Škocjan, 5. Šmarjeta,6. Zagrad, 7. Zbure II, 8. Maharovec I, 9. Vavtavas, 10. Reber itd. Med člani nad 30. letom je nastopilo 10 ekip, vrstni red pa je bil naslednji: L Maharovec 842,5, 2. Dolenja Straža 838,1, 3. Mirna Peč 826, 4. Novoles, 5. Vavta vas itd. Med članicami so zmagale gasilke iz Dolenje Straže z 803,7 točke, druge so bile tekmovalke iz Stranske vasi (798,4 točke), tretji je bil Ratež (789,9), sledili pa so Gabrje, Mirna Peč, Bela Cerkev, Reber itd. do 12. mesta. Izide tekmovanja so proglasili ob proslavi 40-let-nice gasilskega društva Stranska vas v Stranski vasi. • Nič ne ohrani zakonov tako učinkovitih kot njihovo uveljavljanje zoper osebe na visokih položajih. (Tacit) • Kjer je več resnic, na koncu zmaga laž. (Petan) Z AVTOM OSTALA NA TIRIH BREŽICE - V petek, 1. junija, nekaj pred šesto zjutraj je 20-letna Ksenija V. z Malega vrha vozila avto iz Cundrovca proti Črncu. Ko seje v Črncu približevala polzapornicam, je zmanjšala hitrost in zapeljala na del vozišča, ki ga križajo železniški tiri, tam pa je motor avta nenadoma ugasnil. Skušala ga je spraviti v pogon, a ji ni uspelo, takrat pa so se polzapornice že spustile. Voznica je stopila iz avta, in ker je opazila, da gre vlak iz dobovske smeri, je začela mahati strojevodji, ta pa zaradi megle ni pravočasno videl, tako da trčenja ni mogel preprečiti. Pri tem je avto odbilo na sosednje tire, vlak pa seje ustavil na železniški postaji Brežice. Na srečo voznici ni bilo nič. OTROCI NAŠLI MINO ŠENTJERNEJ - V soboto, L junija, dopoldne so se otroci igrali pri potoku Kobila v Šentjerneju. V vodi so zagledali mino, jo potegnili iz vode in jo položili na breg. O najdbi je bil obveščen pirotehnik, ki je poskrbel za uničenje mine. PRETEP V SLOGONSKEM BREŽICE - V ponedeljek, 3. junija, nekaj pred 23. uro so brežiški policisti posredovali v Slogonskem, kjer je 47-letni Zdravko V. pretepal 63-letno Miroslavo Ž. Ker ni kazalo, da bo s kršitvijo prenehal, je ostanek noči preživel s policisti, srečal pa se bo tudi s sodnikom za prekrške. POKLICNI GASILCI NA PREIZKUŠNJI - F soboto, L junija, je Poktic-t gasilska enota Krško pod pokroviteljstvom Ministrstva za obrambo -Republiške uprave za zaščito in reševanje r Krškem organizirala državno vvenstvo poklicnih gasilcev v delovnih športnih igrah. 15 ekip gasilci se je i'omerilo v gasilski disciplini, malem nogometu, namiznem tenisu in keg-janju, tako Krčani kot Novomeščani pa so se odlično odrezali. Poklicni asilci iz Krškega so bili drugi, premagali so jih samo gasilci Nove Gorice, asilci iz Novega mesta pa so bili tretji. Tokratne igre so bile že 14. po vrsti, ve pa so bile prav tako v Krškem. (Foto: T. G.) ~/uv ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE HOTEL AJDA 37.665.00 SIT HOTEL TERMAL 31.720.00 SIT TUR. NASELJE 25.950.00 SIT 5x polpenzion, kopanje v bazenih, jutranja gimnastika, 2 uri uporabe igrišč v športnem parku na umetni travi. Možnost plačila na tri obroke. Na voljo pa so vam še 7-, 10-, in 14-dnevni paketi. Popusti za otroke: od 2. leta (bivanje in hrana) gratis od 3. leta do 7. leta 50% od 7. leta do 14. leta 30% INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Zdravilišče Moravske Toplice Telefon: 069/48-210, 48-106 Fax: 069/48-607 $ SUZUKI PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 SAMURAI HD DAKOTA VITARA LX DAKOTA 24.70O-Q£M 34.700 DEM 19.990 DEM 29.990 DEM Količina omejena! Ugodni krediti! SECURITV BRADAČ SECURITY varovanje oseb in premoženja Kočevarjeva 2, 68000 Novo mesto Tel.: 068/321 425 NE DOVOLITE, DA BI BILI STORILCI KORAK PRED VAMI! Brigiti rekord, Igor zvezanih rok Krka open 96 minila v znamenju odličnih izidov - Državni rekord Brigite Bukovec - Igor Primc pred someščani premalo sproščen - Rovan na rekord - Tomič spet bolje od norme Žužemberški dečki so klubski prvaki NOVO MESTO - Državni rekord in najboljši letošnji izid v teku na 100 m z ovirami na svetu najboljše slovenske atletinje Brigite Bukovec je bil vsekakor vrhunec petkovega 7. mednarodnega atletskega mitinga v Novem mestu, na katerem so se domačim gledalcem predstavili tudi Novomeščana Igor Primc in Aleš Tomič ter Brežičan Jure Rovan, ki so pred kratkim v svojih disciplinah popravili državne rekorde. Nasploh je tokratni miting, poimenovan Krka open 96, minil v znaku odličnih izidov, čeprav med Še en uspeh odbojkarjev ŽUŽEMBERK - Na klubskem državnem prvenstvu v odbojki za dečke so mladi odbojkarji odbojkarskega kluba Žužemberk dosegli še en velik uspeh in naslovu državnih prvakom med osnovnošolci in drugemu mestu v državi v odbojki na mivki dodali še najpomembnejši naslov: v Kanalu so postali tudi klubski državni prvaki ter tako dokazali, da se v Suhi krajini ni potrebno bati za odbojkarsko prihodnost. Prvenstvo je pripravil odbojkarski klub Salonit, kije državni prvak med člani. Tako domačini kot Žu-žemberčani so premagali Ljutomer z 2:0, o prvaku pa je odločila tekma med Salonitom in Suhokranjci, ki so ga, potem ko so domačini vodili v tretjem nizu že s 6:1 in s 13:11, dobili Žužemberčani s 15:13. Naslov državnih prvakov so si pod vodstvom prof. Bojana Brulca in Toma Pečarja priigrali: Perko, Oberstar, Slak, Rojc, Kuhelj, Novak, Pirc, Zupančič, Vidmar in Rok Pucelj, ki je bil izbran tudi za najboljšega igralca turnirja. tujci razen Madžara Atile Horvata in kenijskih tekačev ni bilo zvenečih imen kot pred leti, ko je na mitingu nastopila svetovna rekorderka v metu kopja Petra Felke in ob njej vrsta nosilcev medalj z največjih svetovnih tekmovanj, med katerimi pa takrat ni bilo slovenskih športnikov. Razlog za nekoliko manj imenitno udeležbo so predvsem cene vrhunskih atletov, ki za svoj nastop zahtevajo veliko več kot pred leti, in dejstvo, da zaradi nespretnosti ali pa nagajanja funkcionarjev slovenske atletske zveze novomeško tekmovanje ni zapisano v koledarju evropske atletske zveze. Kljub temu je so Novomeščani, ki so napolnili tribuno novomeškega štadiona, lahko uživali v izvrstni atletiki. Že v ženskem teku na 100 m je semafor pokazal državni rekord, a KRKA ZA DRUGO LIGO NOVO MESTO - Moštvo teniškega kluba Novo mesto je letos nastopalo v B-skupini 3. državne lige in tekmovanje končalo brez poraza ter se tako uvrstilo v končnico, v kateri se bo z zmagovalcem skupine A - najverjetneje bo to Merkur Protenex iz Šenčurja -pomerilo za uvrstitev v 2. ligo. Novomeška vrsta je okrepljena z dvema odličnima igralcema, z Mariborčanom Tadejem Jakijem in Hrvatom Goran Jankovičem. V SOBOTO SPEEDWAY KRŠKO - V soboto, 8. junija, bo AMD Krško na stadionu Matije Gubca v Krškem pripravilo pozivno dirko v speedwayu za Zlati znak občine Krško in pokal Franca Babiča, na kateri bodo nastopili tekmovalci iz 11 držav in je ena pomembnejših športnih prireditev v Posavju. Od slovenskih tekmovalcev bodo na dirki nastopili: domačina Krešo Omerzel in Izak Šantej ter Ljubljančana Martin Peterca in Gregor Pintar. Ne bo nastopil ljubljenec krškega občinstva Gerhard Lekše, ki bo ta čas na evropskem polfinalu svetovnega prvenstva posameznikov v Togliattiju v Rusiji. Na dosedanjih dirkah za Zlati znak je od Slovencev zmagal le Krešo Omerzel. Tokratna dirka bo nočna in se bo začela ob 20. uri, ob koncu prireditve pa organizatorji obljubljajo veličasten ognjemet in zabavo z ansamblom Brodniki. VETER V LASEH - Čeprav je bila udeležba mladih na akciji “Veter v laseh, s športom proti drogi" nekoliko pod pričakovanji, pa napetih bojev v Bršljinu, kjer so se pomerili rolarji, in na Loki, kjer so tekmovali košarkarji in odbojkarji, ni manjkalo. Po posameznih kategorijah so v rolanju zmagali MajaSotirov, Nejc Kic, Ognjen Barunčič, Dejan Sotirov in Tomaž Adamovič; v odbojki so bili v kategoriji do 15. leta najboljši Zelenci z Robertom Gazvodo kot vodjem, v kategoriji nad 15. leta pa Makrokantorinkus hiradinaceus z Gregorjem Vovkom na čelu. V košarki je zmagala ekipa SMT team, drugi so bili Sitarji in tretji Dr. Agan. (Foto: I. V) VELODROM KMALU NARED - Graditelji novomeškega kolesarskega dirkališča, na katerem se bodo avgusta najboljši mladi kolesarji z vsega sveta pomerili za naslove mladinskih svetovnih prvakov, bo kmalu nared, čeprav se graditelji otepajo s težavami. Steza bi bila nared že junija, če ne bi morati čakati na še eno pošiljko dragocenega afriškega lesa, saj ga jim je nekaj zmanjkalo, ko so morali zaradi slabe kakovosti izločiti kar precej letev. Kljub temu napovedujejo, da bodo prvi kolesarji zapeljati na 250 m dolgo in 7 m široko tekmovalno stezo že v začetku julija, ko naj bi dirkališče tudi homologirali, 15. julija pa bo na njem državno prvenstvo za člane in mladince, na trening pa so se že najavili Angleži in Italijani. Na sliki so delavci pri polaganju parketa na delu steze, kjer je njen naklon večji od 44 stopinj. (Foto: 1. V.) so sodniki izid popravili, in ostalo jc le pri izvrstnem izidu in osebnem rekordu 11,54 Alenke Bikar. Najboljši slovenski šprinter Novome-ščan Tomaž Božič je na isti razdalji med moškimi moral priznati premoč Madžara Szabolza, medtem ko je njegovega klubskega tovariša Aleša Tomiča sorazmerno hiter tempo teka na 1500 m, ki so ga narekovali Kenijca Birir in Bivol ter Hrvat Zorko, vzpodbudil da je v enem tednu že drugič presegel normo za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu. Povratnik iz Združenih držav Amerike Brežičan Jurij Rovan kljub izdatni spodbudi gledalcev v skoku ob palici je za las zgrešil višino državnega rekorda 542 BLESTELI V NEMČIJI KONZ - V tem zahodnonem-škem mestecu nedaleč od luksemburške meje so gostovali najboljši mladi karateisti iz 9 evropskih držav, ki so se pomerili v katah in športnih borbah. Največ uspeha na mednarodnem turnirju Krokoyama cup 96 so imeli Francozi, sedemčlanska ekipa KK Sevnica pa je osvojila eno prvo ter dve četrtri in peti mesti. Urban Božičnik je v športnih borbah v kategoriji letnik 82 in 81 premagoval kot za šalo Nemce, Francoze, Belgijce, Švede, v finalu pa je ugnal še nemškega reprezentanta Hasanija. Kot poroča glavni trener sevniških karateistov Jurij Orač je bilo zmagoslavje v sevni-škem taboru nepopisno, zaslišali so se vzkliki: "Bravo, Slovenija, bravo, Urban!” V tej kategoriji je Denis Orač osvojil 4. mesto, Danilo Lisec pa 5. do 6. V kategoriji mlajših dečkov, letnik 1983, si je Rok Cre-pinšek priboril 4. mesto. Lisec, Orač in Marko Stopar pa so si v katah priborili odlično 5. mesto med 32 ekipami; nasmihala se jim je celo kolajna. BUBNIČ V RIBNICI RIBNICA - Na jahališču Ugar je bila druga tekma pokala Slovenije v dresurnem jahanju. V treh kategorijah je nastopilo 50 tekmovalcev. Najboljši tekovalec je bil Evgen Bubnič na konju Gradino iz Postojne. V skupini “prijateljska tekma”, na kateri nastopajo tudi tekmovalci, ki čakajo na uvrstitev v prvo skupino, je zmagal Ladislav Fabris iz Lipice, že uveljavljeni reprezentant. Roman Pogorelec in Tina Opeka iz Ribnice sta se uvrstila na 12. oziroma 17. mesto. Pri mladincih je zmagal Aleš Peterlin iz Ljubljane, pri članih pa že omenjeni Bubnič. Treba je poudariti, da so Ribničani odlično pripravili tekmo, predstavniki KK zveze Slovenije pa so dejali, da bo Ribnica kmalu postala pomembno središče konjeniškega športa, vsaj za dresurno jahanje. SEVNISKI ATLETI NAJBOLJŠI TRBOVLJE - Varovanci uspešnega trenerja sevniškega atletskega kluba Rafka Povheta so na Prvoju-ninjskem teku 3. junija v Trbovljah dosegli med vsemi nastopajočimi največ visokih uvrstitev. Pri mlajših dečkih, letnik 87, je bil Virtič drugi, Droždan četrti in Rugelj peti; pri dečkih, letnik 85,86, je Stanko Pla-zar zmagal, Zakšek pa je bil četrti; pri mlajših deklicah, letnik 85, je slavila Branka Virtič, Hribarjeva je bila četrta; pri starejših dečkih, letnik 83, je bil Kralj drugi, Vodenik pa tretji; pri starejših deklicah, letnik 83, je zmagala Polona Martič, Pi-nozatova je bila tretja; pri starejših dečkih, letnik 81, je zmagal Borut Veber, 2. je bil klubski kolega Papež; pri starejših deklicah je zmagala Petra Radišek, pri članih pa je z zmagoslavje Sevničanov v revirjih lepo zaključil Dušan Pečnik. 14 dni bosta sevniške atlete začasno vodila predsednik kluba Jani Papež in tajnik Vodenik, in sicer med odsotnostjo Rafka Povheta, ki mu vodstvo in atleti želijo prijetno okrevanje v Atomskih toplicah. MALUS TRETJI BREŽICE - Na mednarodnem tekmovanju v športni gimnastiki v Rušah so sc izkazali tudi telovadci brežiškega Sokola. Matej Malus je bil tretji med kadeti, Gregor Boro-šak peti med starejšimi dečki, Barbara Tomše pa 15. med deklicami. cm, podobno blizu svojega cilja pa seje ustavila tudi Nataša Erjavec, ki ji je do norme za olimpijske igre manjkalo 15 cm. Vendar so gledalci najbolj napeto pričakovali predvsem nastop Brigite Bukovec, ki jc z državnim rekordom in najboljšim letošnjim izidom popolnoma zadovoljila pričakovanja prirediteljev in razveselila številne gledalce, ter nastop Igorja Primca, ki sije nadvse želel, da bi prav pred someščani izpolnil normo za olimpijske igre, a je metal zakr- Brigita Bukovec je z 11,73 postavila nov državni rekord, ki je sredi tega tedna že tretji najboljši izid na svetu v tem letu. čen in v boju z odličnim Madžarom Horvathom in hrvaškim rekorderjem Dragano Mustapičcm zasedel šele tretje mesto z izidom 58,32, kar bi bil še lani zanj odličen izid. I. V. KRČANA DRUGA KRŠKO - Krška speedwayista Krešo Omerzel in Izak Šantej sta osvojila drugo mesto na dirki za državno prvenstvo parov, ki so ga v Ljubljani pripravili prvič po 13 letih v Sloveniji, medtem ko sta bila Gerhard Lekše in Denis Štojs četrta. Zmagala pa sta Gregor Pintar in Šušteršič. Naslednja dirka za državno prvenstvo parov bo 23. junija v Petišovcih. Krško v znamenju plavanja Med domačimi plavalci najuspešnejša Nika Pribošič ■ Delo i mladimi obeta še naprej dobre rezultate KRŠKO - Plavalni klub Vitacel Celulozar Krško je minuli vikend organiziral prvi mednarodni plavalni miting, ki se gaje udeležilo skoraj 190 plavalcev slovenskih klubov in dveh klubov iz Hrvaške. Krški klub je miting organiziral z namenom, da slovenskim plavalcem omogoča doseganje norm za večja tekmovanja. To je na tem mitingu dokazal tudi naš olimpijec Nace Majcen, ki je z lahkoto dosegel odličen rezultat na 400 metrov prosto, prav tako pa tudi Urška Slabšak, ki je dosegla najboljši izid na 100 metrov prosto. Domači plavalci so dosegli več dobrih rezultatov. Prvi dan je v kategoriji 100 m prsno mladinci Bojan Bajc osvojil tretje mesto. Med kadetinjami je na 100 metrov delfin Nika Pribošič zasedla drugo mesto, v absolutni kategoriji pa je zmagala domačinka Natalija Repec, sicer članica Olimpije. Na 200 metrov hrbtno je v absolutni kategoriji domačinka Anamarija Repec, sicer članica Triglava Kranj, zasedla drugo Gregor Povhe, med najboljšimi slovenskimi šprinterji na 100 in 50 metrov prosto • Plavalni klub Vitalec Celulozar Krško so resda zaradi študija zapustile tri odlične tekmovalke, vendar pa se za prihodnost tega športa v Krškem ni bati, saj se v osnovni šoli v Krškem in Leskovcu z mladimi plavalci aktivno ukvarjajo. Odkar je pokroviteljstvo nad klubom prevzel Vitacel, so se tudi pogoji za trening v bazenu močno izboljšali, saj jim Vitacel zagotavlja toplo vodo skozi vse leto in s tem kontinuiran trening, za miting pa je obnovil tudi bazen. mesto, Barbara Bizjak pa tretje. Na 100 metrov prsno je bila med kadetinjami Kristina Herakovič tretja, Mojca Čargo je v absolutni kategoriji zmagala. Na 400 metrov prosto je bila Nika Pribošič tretja, v absolutni kategoriji pa je bila Urška Slapšak, ki tekmuje za Olimpijo, druga. Drugi dan je na 100 metrov prosto med kadeti zmagal Jernej Žafran, absolutno je bil Gregor Povhe prvi, Žafran pa tretji. Na 200 metrov prsno je bil med mladinci Bojan Bajc tretji.Na 100 hrbtno je med kadeti Damir Molan zasedel drugo mesto. Aleš Kelhar je bil med kadeti na 200 metrov delfin tretji, na istem mestu je pristal tudi v absolutni kategoriji. Na 200 metrov mešano je Gregor Povhe zmagal, Rok Bizjak pa si je prislužil bron. Med ženskami je na 100 metrov prosto v absolutni kategoriji zmagala Urška Slabšak, druga je bila Natalija Repec. Nika Pribošič je bila uspešna tudi na 200 metrov prsno, kjer je bila med mladinkami druga, absolutno pa tretja. Barbara Bizjak jc zmagala v absolutni kategoriji na 100 metrov hrbtno. Na 200 metrov mešano je Nika Pribošič zmagala v mladinski in absolutni kategoriji, v slednji je bila Barbara Bizjak tretja. Generalni pokrovitelj tekmovanja Vitalcel je najboljše tekmovalce nagradil tudi z denarnimi nagradami. Med moškimi so jih prejeli Nace Majcen, Jure Masten in Emil Tahirovič, med ženskami pa Urška Slapšak, Natalija Repec in Petra Florjančič. T. G. Furlanov vzpon je letos najboljši Novomeški himalajec Vanja Furlan je skupaj s Tomažem Humarjem na Ama Dablamu opravil napomembnejši vzpon v Himalaji letos - Prvi poskus jima ni uspel - Smer posvetili Šraufu NOVO MESTO - 30-letni novomeški alpinist Vanja Furlan je s soplezalcem Tomažem Humarjem v Himalaji v alpskem slogu preplezal izredno zahtevno severozahodno steno Arna Dablama, kar je po mnenju strokovnjakov eden od štirih najpomembnejših himalajskih dosežkov slovenskih alpinistov v alpskem slogu, glede na podatke himalajske kronistke lady Hawleyeve pa je to največji letošnji dosežek, ki sta ga alpinista posvetila velikemu alpinistu in himalajcu pokojnemu Stanetu Belaku - Sraufu. Ama pomeni mati, Dablam pa skrinjica, v kateri mati shranjuje svete stvari, Ama Dablam pa je ena redkih svetih gora v Himalaji, kamor pustijo tudi alpinisti. Severozahodno steno je pred Vanjo in Tomažem leta 1980 v klasičnem slogu preplezala japonska odprava, ki pa se je izognila vsem zahtevnejšim delom. Kasneje je poskušalo steno preplezati več alpinistov, vendar jim ni uspelo. Ama Dablam s 6828 m za Himalajo ni visoka gora, vendar izredno zahtevna severozahodna stena daje podvigu poseben pomen. Vanja je steno, katere večji del je odet v led, dvakrat poskusil preplezati že leta 1989, a mu ni uspelo. Tudi letos sta s Tomažem morala dvakrat poskusiti, saj ju je med prvim poskusom presenetilo slabo vreme, štiri dni jc snežilo, v dolino s grmeli plazovi in peti dan sta se morala izčrpana umakniti iz stene. Po štirih dneh počitka sta 30. aprila poskusila znova. Tokrat sta imela srečo z vremenom pa tudi tem- perature niso bile nižje od minus 25 stopinj. V steno sta vstopila na višini 5180 m in prvi dan po ledu z naklonom 60 do 85 stopinj splezala do višine 5630. Iz baznega tabora ju je s teleskopom ves čas spremljal tretji slovenski član odprave Žvonko eno uro, potem pa se po jugozahod nem grebenu spustila do 6500 a1, tam še zadnjič prespala na gori in ** naslednji dan spustila v bazni tabo(' Smer, ki stajo preplezala, ie ocenjena s kompleksno oceno V* kar pomeni večdnevno plezanje' tehnično zahtevni in objektivno Pe' varni steni z veliko višinsko razlik0 • Mala alpinistična odprava nJ Ama Dablam, v kateri so bili P?’ leg Vanje Furlana, ki je bil vodj? odprave, še Kamničan Ton'*** Humar, Žvonko Požgaj, kije tak® kot Vanja član AO Zelezniča* Ljubljana, domačina sirdaf >*[ kuhar Chindi Phurba Sherpa I? zvezni oficir Sh.vum Chalise, J* bila sicer nekoliko v senci ne°s’ pešne smučarske odprave f? Mount Everest, vendar je uspe*1 toliko odmevnejši. Vanji so pri °r' (lilniinnii! J___________• 1. .. X! 15 flp ganizaciji odprave priskočili pomoč Dolenjski list, Krka bunka, Berghaus, Ekoprojek1, KOTG, Krka, Mestna obči011 Novo mesto, Mobitel, TelekmJJ Slovenije - PE Novo mesto, VC” Novo mesto, Treking šport 'lt Zavarovalnica Tilia. Vanja Furlan ŠMARJEŠKI TEK ŠMARJEŠKE TOPLICE- Zdravilišče in turistično društvo Šmarješke Toplice bosta v soboto, 15. junija, pripravila drugi šmarješki tek, na katerem bodo tekmovalci v dveh ženskih in dveh moških kategorijah nastopili na 21 km; rekreativci, ne glede na starost, se bodo lahko pomerili na 10,5 km, mlajši pa bodo glede na starost nastopili na progah, dolgih od 600 m do 3 km. Prijavite se lahko in dodatna pojasnila dobite po telefonu 068 73 230 (Zdravilišče Šmarješke Toplice). Za najboljše na najdaljši progi so predvidene tudi ustrezne denarne nagrade. Požgaj, ki jima jc po radijski zvezi sporočal položaj in jima pomagal pri orientaciji. Vrh sta Vanja in Tomaž dosegla po petih dneh plezanja L maja ob 16.45. Na vrhu sta ostala in majhno možnostjo umika 6’ zahtevnim sestopom. Povprečni na-klon stene je okoli 70 stopinj, najm2’ ji ledeni deli pa so navpični. 4 I. VIDMA*1 VZPON NA GEOSS LITIJA - Športno društvo Partizan je pripravilo 11. kolesarski vzpon na Geoss, ki se ga je udeležilo 93 kolesarjev iz vse Slovenije, kar je do sedaj največ. Na 10 km dolgi progi z višinsko razliko 400 m, iz Spodnjega Hotiča do obeležja Geos na Spodnji Slivni, je najhitreje prikolesaril Borut Tomše (18:25), med ženskami pa je prva prispela na vrh Majda Miklič iz Dola. M.Š. RIBIŠKO TEKMOVANJE NOVO MESTO - Ribiška d rti*' na Novo mesto bo v nedeljo, 9. ju1’1' ja, ob 6.30 na trasi na Loki pripravi*" tekmovanje v lovu rib s plovcem ^ pionirje, mladince, članice in člal’f' Pristopnino 500 tolarjev plačaj0 člani, pionirji pa lahko nastopij0 . v spremstvu polnoletne osebe. Pfl’ jave zbirajo na sedžu RD Novo mjj' sto (tel. 321 246) do petka do Tenis je doma tudi na Dolenjskem Novomeški teniški klub Krka je pripravil državno prvenstvo do 14. leta, čaka pa ga še Davisov pokal in evropsko dvoransko prvenstvo - Uspešni domači igralci PREMIKI - Otvoritvena sloves-n°st mladinskih svetovnih prvenstev ['Mesarstvu ne bo na novomeškem Novem trgu, kot je bilo sprva predano, pač pa v Cešči vasi, kjer ve-°arom že dobiva dokončno obliko 111 .bo za tako svečanost vsekakor Phmernejša kulisa. zmagal Železnik Dolenja VAS - Na balinar-Stem tekmovanju za 6. memorial Mnca Dimca v Dolenji vasi pri ^fškem je nastopilo 23 igralcev, !™agalpaje 15-letni Tomaž Želez-!* tz Šentjanža, drugi je bil Pavle klobučar (Cestar Novo mesto) in ,retji Jože Kebel (Cestar). tenis kresna noč MOKRONOG - S kvalifikacijami e danes na teniških igriščih v Mok-onogu začenja šesti mednarodni Urnir Kresna noč 96, ki bo trajal vse 0 nedelje, ko naj bi se končal s fi-a'°m in podelitvijo nagrad, ki jo bo “Pravila miss Slovenije Janja Zu-Pan. Od znanih igralcev, ki bodo “stopili, velja omeniti predvsem tvaškega dvoranskega prvaka 0mislava Prpiča in lanskega zma-”0valca Kresne noči Blaža Trupeja, “stopila pa bo vrsta najboljših slo-er>skih in hrvaških tenisarjev. NOVO MESTO - Novomeški teniški klub Krka je prejšnji teden uspešno izpeljal državno prvenstvo v tenisu za igralce in igralke do 14. leta starosti, na katerem so uspešno nastopili tudi domači športniki. Poleg tega se novomeški teniški delavci uveljavljajo tudi kot funkcionarji v različnih organih slovenske teniške zveze, rezultat tega pa je, da so klubu zaupali organizacijo dveh pomembnih mednarodnih tekmovanj, ki bosta julija in decembra na Otočcu. Prejšnjo sredo je na peščenih igriščih teniškega centra na Otočcu postal državni prvak do 14. leta starosti Andraž Jovanovič iz teniškega centra Bombač iz Ljubljane, od domačih igralcev pa sta največ dosegla Blaž Turk in Tomaž Kastelec, ki sta se uvrstila v četrtfinale oziroma med osem najboljših, medtem ko so se Tadej Pucelj, Tomaž Budja in Gašper Župevec uvrstili na glavni turnir in v prvem krogu izpadli. Še boljšo uvrstitev sta v paru dosegla Pucelj in Budja, ki sta po izenačenem boju s 4:6 in 4:6 izgubila šele v polfinalu, kjer sta ju premagala Ljubljančan Jurman in Kranjčan Lenar. Med dekleti Novomeščani niso LITIJSKI TEK LITIJA - V nedeljo, 9. junija, se bo ob 10. uri s štartom pred Cen-tromerkurjem v Litiji začel deseti litijski tek, ki bo za vse moške in ženske starostne kategorije dolg 12 km, šolarji od L do 4. razreda bodo tekli na 500 m, od 5. do 8. razreda pa en kilometer. Startnina za odrasle znaša 500 tolarjev, otroci do 15. leta pa je ne plačajo. Prijavite se lahko na dan prireditve med 8.30 in 9.45 pred Centromerkurjem. bili tako uspešni kot med fanti, saj sta Blaznikova in Šantljcva izpadli v prvem krogu, zmagala pa je ena najobetavnejših mladih igralk v Evropi, Mariborčanka Nives Ču-čum, ki je na prvenstvu izgubila le 4 igre. Tomaž Kastelec (na sliki) spada med najboljše Pred mesecem je imela teniška zveza Slovenije volilno skupščino, na kateri je Novo mesto kot nosilec teniške dejavnosti na Dolenjskem dobilo mesto, ki mu pripada. Tako je sedaj tudi Dolenjska, ki je bila vse do pred kratkim bela lisa na teniškem zemljevidu Slovenije, ustrezno zastopana v vseh organih zveze, predsednika novomeškega kluba Krka Bojana Budjo pa so izvolili za podpredsednika zveze. Konkretne posledice novega položaja dolenjskega tenisa so se prikazale že na prvi seji, ko so Otočec nominirali za slovensko središče mladinskega tenisa in odločili, da bodo tu vsako poletje 45-dncvni teniški tabori, ki pomenijo prvi izbor ob prestopu iz množičnega k tekmovalnemu tenisu. Najpomembnejša letošnja prireditev, ki sojo letos zaupali Otočcu oziroma teniškemu klubu Krka, bo tekma prve evropsko-afriške skupine Davisovega pokala med Slovenijo in Malto od 12. do 14. julija, ki bo neposredno odločala o obstanku v tej skupini. Druga pomembna tekma bo decembra, ko bo v dvorani na Otočcu evropsko dvoransko člansko prvenstvo. I. V. Ribič prvi za pokal Dane Peter Ribič najhitrejši na 80 km dolgi progi v okolici Mirne • Zmagala tudi Zrimšek in Starešinič I \\ v i, c SVETOVNO PRVENSTVO - Novomeški karateisti Franjo Kikič, ‘otnaž Maranče, Sašo Klajnšek in Iztok Vorkapič (na sliki od leve proti Qesni) ter Semičan Stefan Hozjan bodo od 7. do 9. junija na Dunaju nakupili na tradicionalnem odprtem turnirju za svetovno piratstvo v liglit 1,1 Juli contactu. Fantje so si udeležbo na prvenstvu zagotovili na državnem Menstvu v Ormožu, kjer je Hajnšek v kategoriji do 84 kg zmagal, Kikič, pOranče in Hozjan so v svojih kategorijah osvojili drugo mesto, medtem sta bronasto kolajno dobila Novomeščan Mohamed Mujakič in Pničan Zvonko Golobič. V Šport iz Kočevja in Ribnice RIBNICA - V šestem krogu , občinske lige Ribnice v malem a nogometu so bili doseženi nasled- f nJi izidi: Avtocenter Prestige- j Okrepčevalnica Malus 5:1, Go-j stilna Murn- Elin Kot 2:4, Optik j Poznič-Grafit2:10, Agaton-Divji ( jezdeci 1:1, Kocka & Urška-Biba ( Market T-2:4. Na lestvici vodi r Avtocenter Prestige s 18 točkami, ( Pred Grafitom-15, Kocko & Ur-, ško . j 2 itn. Največ zadetkov sta j dosegla Stane Čampa (Grafit) in . Sandi Domitrovič (Bina Martekt : d p0 n. j TRBOVLJE - Rokometaši In-d iesa so letos v končnici državnih Prvenstev za mlajše kategorije os-, vojili kar nekaj naslovov. Čeprav , so na sobotnem finalu državnega i Prvenstva za starejše dečke (igral-, ck rojeni 1981, in mlajši) imeli največ uspeha igralci Celja Pivovarne . Laško, pa Ribničani z drugim me- stom niso razočarali. V prvi tekmi so premagali Rudarja iz Trbovelj 18:17 (9:8), v finalu so izgubili proti Celjanom s 23:20 (11:9). RIBNICA - Pavleta Hočevarja, dosedanjega predsednika RK Inles, je zamenjal Jože Tanko, sicer ribniški župan. V klubu bo poletje kar živahno, saj je večina mlajših igralcev zahtevala izpisnice. Predvsem zaradi šolskih in delovnih obveznosti bi Ribničane radi zapustili: Dukič, Ivanec, Zbašnik, Škaper, Zbačnik, E. Pajnič. Na prodaj sta Slovaka Hudak in Čapka, ki očitno nista bila po okusu kluba. Ni pa še znano, kdo bo novi trener ribniških rokometašev. Blizu vroči klopi sta bržkone Zdenko Mikulin in Nikola Radič. V prašanje pa je, ali bosta pobrala rokavico, ki jim je (bo) vržena. M. GLAVONJIČ MIRNA - Dolenjski kolesarji so bili med mladimi, ki so v nedeljo nastopili na Mirni oziroma na 16 km dolgi krožni progi Mirna - Slovenska vas - Mokronog - Preloge - Mirna, najuspešnejši in so osvojili večino medalj za pokal Dane, za katerega letos namesto za pokal Frutabela tekmujejo dečki A. B, in C; pokal Alpe Adria, za katerega tekmujejo mlajši mladinci, in Veliko nagrado Dane, najuspešnejši. Čeprav je tekmovanje nekaj časa viselo na nitki, ker za cilj niso mogli zapreti regionalne ceste, je podjetje Dana, ki je bilo tudi sicer glavni pokrovitelj prireditve, zadevo rešilo tako, da so odprli tovarniška vrata ter štart in cilj pripravili na t.ovar-niškem dvorišču. Med dečki C, ki so prevozili en krog, je zmagal Tadej Stolic iz novogoriškega Hita, drugi je bil Tadej Prevejšek in tretji Janez Muhvič iz kolesarskega društva Črnomelj; uvrščenih pa je bilo 26 kolesarjev. Med pionirji B, ki so vozili dva kroga, je z nekaj metrov prednosti ciljno črto prvi prevozil Matej Starešinič iz Črnomlja, Gorazd Matko je bil tretji, Aleš Kebelj (oba Krka Novo mesto) pa četrti, medtem ko je bil član krškega Master teama Dejan Lazič šesti. Tudi dečki A so vozili dva kroga, v napetem šprintu pa je Novomeščan Jure Zrimšek ugnal Lenartčana Luko Krevsa; novomeško zmagoslavje pa je dopolnil tretjeuvrščeni Tomaž Nose. Najboljši Krčan je bil član Savaprojekta Andrej Prevejšek, in sicer na 8. mestu. Med mlajšimi mladinci je zmagal Novogoričan Sebastjan Miklavc, Krčan Damjan Prevejšek je bil tretji, Novomeščana Gaber Gonii-šček in Matevž Šuštarič pa sta zasedla šesto oziroma sedmo mesto. Starejši mladinci, kijih letos avgusta čaka pomemben nastop na mladinskih svetovnih prvenstvih v1 Novem mestu, so morali od Starta do cilja prevoziti 80 km, zmagal pa je Novomeščan Peter Ribič, Uroš Plankar je bil osmi in Gregor Go-vednik (vsi Krka) deveti. I. V. (DOLENJSKI LIST) A VTOHIŠA JE ŠTARTALA - Pokal Clio je zakoračil v svoje tretje leto in tudi letos ima Avtoltiša Novo mesto svoje moštvo, ki je uspešno nastopilo na prvi gorskoliitrostni dirki na Učko, kjer je Lojze Pavlič osvojil tretje, njegov sin Peter (na sliki na štartu) pa četrto mesto, medtem ko je zmagal Branko Belingar. Naslednja dirka za pokal clio bo cestnoltitrostna preizkušnja na Grobniku. j0\W*mšrilllIJMU‘11!f‘PfABtj 1 ifchf/IM 1 1 ^i L energija lepote in udobja I^KRKkZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC • TURNIR POSAMEZNIKOV -Na prvem letošnjem turnirju posameznikov na peščenih igriščih teniškega centra Otočec je v soboto, 1. junija, zmagal Franc Pepelnjak, drugi je bil Goran Radakovič in tretji Franc Tičar. • TEČAJI - V teniškem centru Otočec imajo v svojem programu tudi tečaje tenisa. Začetni in nadaljevalni trajata po 10 ur, v sku- pini so po 4 tečajniki, cena pa je 7 tisoč tolarjev. Tudi prva in druga stopnja nadaljevalnega tečaja trajata po 10 ur, le cena je 10 tisoč tolarjev, saj s tečajniki namesto vaditelja dela trener C. Poleg tečajev imajo tudi individualni program teniške klinike, lahko pa si za igro najamete tudi sparing partnerja, njihov telefon pa je 322 607. TRETJA TEKMA KOČEVJE - Šele tretja tekma med Krko in Melaminom, kije bila odigrana ta torek, je odločala o tretjem mestu v prvi državni namiznoteniški ligi. Novomeščani so prišli na drugo tekmo v Kočevje prepričani v stoodstoten izkupiček. A se jim je zalomilo, saj so bili povsem nadigrani in tekmo zasluženo izgubili. Čeprav v ekipi Melamina ni bilo Špeliča, ki je baje užaljen in ne bo več igral, so Kočevci resno zagrabili. Gregor Komac je zlahka dobil igri posameznikov, z Murnom pa sta bila pri dvojicah boljša od Benka in Hribarja. Zmago Malaminu je prinesel Murn, ki je bil boljši od Kralja. TRGOVINA IN STORITVE 8340 ČRNOMELJ, Na bregu 31, tel: 068/51-770 PRODAJA VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV TER POOBLAŠČENI SERVIS ZA VW IN AUDI UGODEN PORSCHE LEASING SLO KREDIT Nadzorni svet Pooblaščene investicijske dražbe DPB VIZIJA 1 d.d., Novo mesto, Novi trg 5, SKLICUJE na osnovi statuta delniške družbe DRUGO SEJO SKUPŠČINE Pooblaščene investicijske družbe DPB VIZIJA 1, d.d., ki bo v torek, 9. julija 1996, ob 12. uri v prostorih Zavarovalnice TILIA, d.d., v Novem mestu, Seidlova 5, z naslednjim DNEVNIM REDOM: 1. Otvoritev skupščine, imenovanje predsednika skupščine, dveh prešteval-cev in notarja Predlog sklepa: Skupščina imenuje predsednika skupščine, dva preštevalca glasov in notarja po predlogu direktorja 2. Ugotovitev sklepčnosti: Predlog sklepa: Skupščina ugotovi sklepčnost 3. Pregled sklepov 1. seje (ustanovitvene) skupščine Predlog sklepa: Skupščina se je seznanila z uresničevanjem sklepov 4. Poročilo o poslovanju za leto 1995 Predlog sklepa: Skupščina sprejme poročilo o poslovanju za leto 1995 5. Dokapitalizacija družbe z izdajo druge emisije delnic Predlog sklepa: Skupščina sprejme sklep o izdaji druge emisije delnic 6. Imenovanje finančnega revizorja za leto 1996 Predlog sklepa: Skupščina imenuje pooblaščenega revizorja 7. Vprašanja in pobude delničarjev Delničarji so z izpolnitvijo lastninske nakaznice in vpisnice pooblastili VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., ali druge pooblaščence za uresničevanje glasovalne pravice. Ne glede na to se lahko skupščine udeležijo tudi vsi tisti delničarji oz. pooblaščeni zastopniki, ki bodo svojo udeležbo na skupščini pisno prijavili upravi družbe vsaj tri dni pred skupščino. Prijavi mora biti priložena kopija veljavne lastninske nakaznice in pooblastilo, v kolikor se bo udeležil seje zastopnik. Udeleženci lahko prevzamejo glasovnice v prostorih zasedanja skupščine najmanj eno uro pred začetkom seje. Gradivo za sejo skupščine je na vpogled na sedežu Pooblaščene investicijske družbe DPB VIZIJA 1, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, en teden pred skupščino. Nadzorni svet PID DPB VIZJA 1, d.d. prof. dr. Peter NOVAK, l.r. Jože COLARIČ, dipl. oec., l.r. Dušan DORNIK, dipl. iur., l.r. PISATELJ DULAR MED SLA VISTI - Učitelji slovenskega jezika iz Bele krajine so se pretekli teden zbrali v metliški osnovni šoli na tretjem in v tem šolskem letu zadnjem srečanju. Pripravili so pogovor s pisateljem prof. Jožetom Dularjem ter razstavo njegovih del, medlem ko so učenci predstavili pisateljevo delo in prebrali nekaj njegovih pesmi. Vodja študijske skupine Marija Črnič se je gostu zahvalila z likovnim delom, ki ga je ustvaril eden od učencev, Dular pa jim je podaril knjižice Zapisi iz Fiatovega vinograda. (Foto: M. B.-J.) NA NEKDANJI RIMSKI CESTI - V nedeljo dopoldne so se člani kulturnega društva Dvor, ljubitelji kolesarjenja in narave odpravili po sledeh nekdanje rimske ceste od Ivančne gorice do Dvora. Pot jih je vodila skozi vasi Črnelo, Kit Kobiljek, Valično vas, Križi, Vrhovo, Reber, Žužemberk, Trebčo vas, Sadinjo vas do končnega cilja pri železarni na Dvoru. Izredno zanimivo pot, ki bo morda kmalu postala pomembna turistična znamenitost, je slikovito opisoval Leopold Sever iz Ivančne gorice. Najstarejši član te “odprave” je bil 62-letni Franc Grum z Dvora, najmlajša pa 12-letna Alenka Može. Da je izlet resnično uspel, se KD Dvor zahvaljuje predvsem Ludviku Leganu, podjetju Novoles-Dvor, Antonu Zupančiču, Borisu Novaku, Mercatorju Dvor in vsem ljubiteljem. SREČANJE PRITRKOVALCEV - V nedeljo, 2. junija, na dan svete Trojice, jebilo v podružnični cerkvi sv. Vida v Doblički Gori, župnija Črnomelj, srečanje pritrkovalcev. V slikoviti okolici cerkvice sredi vinogradov se je zbralo kar lepo število ljubiteljev klenkanja. Svoje veščine so pokazale skupine iz Šentvida pri Stični, Pretoke, Zilj, Dragatuša, Vinice, Črmošnjic, Drašič in domačini z Dobličke Gore. Mojstrske roke so iz zvonov privabljale različne melodije: “radecki marš”, “topelt", “vaser marš", “vabilo k maši tri četrt”, "štiklcpel", “en tri”, “po dva ”, Vseslovenskega srečanje pritrkovalcev v Šmihelu se bodo udeležili pritrkovalci z Dobliške Gore in iz Starega trga. Prihodnje leto bodo pritrkovalci svoje veščine pokazali v cerkvi v Adlešičih. (Anita Matkovič) ADORAMUS PREPEVA 5 LET- V soboto, II. maja, je bi! zvečer v napolnjeni cerkvi Frančiškanskega samostana v Novem mestu koncert domačega okteta Adoramus, s katerim so proslavili 5 let delovanja. Ob tej priložnosti so fantje posneli svojo pivo kaseto. Program je obsegal predvsem pesmi, ki jih je mogoče slišati na kaseti, in pa narodne ter slovenske umetne pesmi. Gosta večera sta bila akademik prof. Primož Ramovš in dr. Alojzij Rebula, lanskoletni Prešernov nagrajenec. Ker se Adoramusovo jubilejno leto konča konec decembra, bodo fantje do takrat imeli še kar nekaj koncertov (na Veliki planini, v Trstu, Celovcu...), želijo pa si še vrsto let kvalitetnega prepevanja in prijetnega druženja med seboj in s poslušalci. Zahvaljujejo se vsem, ki so omogočili izvedbo koncerta, in sicer bistroju Sonček, mesarstvu Košak, Cvetan in Križan, Dani Mirna, še posebej pa za vso podporo novomeškim frančiškanom. (Peter Karlič) ---------------- OBONUroS fflfiVLEfi schUtz GORILEC MODRI ANGEL TUDI PRI NAS - V podjetju Ambi v Smo-lenji vasi so v soboto, I. junija, pripravili seminar za monterje centralne kurjave, na katerem so jim predstavili nov ekološki gorilec nemškega podjetja Hansa. 70-im slušateljem iz Slovenije in Hrvaške je novost na tem področju predstavil direktor Hanse, za katero je Ambi generalni zastopnik za področje bivše Jugoslavije, Jorg Hoffman. Raketni gorilec Modri angel porabi bistveno manj goriva in, kar je najvažnejše, emisija plinov i' ozračje je veliko manjša. (Foto: J. Božič) Nekaj javnih vprašanj za dr. Pučnika Kot predsedniku komisije za raziskavo povojnih pobojev domobrancev vam polagam na srce in vest naslednje razmišljanje Gospod dr. Jože Pučnik, že nekaj let spremljam vaše aktivno prizadevanje, da bi kot predsednik komisije odkrili ime človeka, ki je dal nalog za poboj tisočev, predvsem mladih Slovencev, po končani vojni. Rad bi pomagal do razščiščenja te za naš narod zelo mučne zadeve. Rad bi pojasnil, zakaj je prišlo do tako velikih žrtev in kdo nosi glavno krivdo za to. Za uvod je nujen kratek sprehod v preteklost. Do začetka druge svetovne vojne sta bili v Sloveniji dve škofiji, ljubljanska s sedežem v Ljubljani in lavantinska s sedežem v Mariboru. Ozemlje, ki je spadalo v lavantinsko škofijo, je po 6. aprilu 1941 pripadlo kot plen Hitlerjevemu nemškemu raj-hu, poleg tega še cela Gorenjska. Ozemlje ljubljanske škofije pa je že po prejšnjem dogovoru med Hitlerjem in Mussolinijem pripadlo Italiji. Obe pokrajini sta na okupacijo reagirali dokaj različno. Štajerska pokrajina (z Gorenjsko vred) je sprejela nemške okupatorje kot obsodbo na smrt, kar je v resnici tudi bila. V Ljubljani, kjer se je nagnetlo ljudi iz političnega vodstva iz obeh pokrajin so okupatorje sprejeli najprej protokolarno hladno, že po nekaj dneh pa seje vsa politična garnitura hitela zahvaljevat v Rim, k Mussoliniju, papežu in h kralju. Z obljubo vdanosti in zvestobe so se zahvaljevali za okupacijo, tudi za izgubo narodove svobode. MAČEHOVSKI KRUH ZA UPOKOJENCE Nastopiti moramo proti vsem, ki hočejo upokojence odriniti od sklede. Pokojnine niso podarjena miloščina revežu, temveč so z znojem zaslužene. Mar so res potrebna protestna zborovanja, in to starih in onemoglih ljudi, ki so vsega spoštovanja vredni? Tudi regres je tako nizek, da večina z njim ne bo mogla na dopust, kvečjemu bo z njim krpala družinski proračun. Naša samostojna Slovenija je za upokojence mačehovsko poskrbela. Ker so volitve pred vrati, bi bilo prav, da bi se vsi upokojenci povezali v eno stranko, da bi imeli v državnem zboru čimveč poslancev. Tako se z upokojenci ne bi več pometalo in ne bi posledice vseh gospodarskih ukrepov nosili prav upokojenci. E. LAUSEVIČ Šentjernej Zgodilo se je prav tisto, na kar smo opozorili Izjava ob obisku papeža Glavni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slo-' venije z obžalovanjem ugotavlja, daje bil obisk papeža Pavla Janeza II. v Sloveniji spolitiziran. Dogodilo se je prav tisto, na kar smo opozorili v pismu, ki smo ga predtem poslali papežu. Našo organizacijo sestavljajo ljudje različnih nazorov in prepričanj, mnogi med njimi so verniki. Vse nas je prizadela ocena, da je bila NOB nasilna komunistična revolucija in državljanska vojna, v kateri je brat dvignil roko nad brata. Ta krivična ocena je zabolela večino Slovenk in Slovencev, ki imajo, kot kažejo številne raziskave javnega mnenja, spoštljiv odnos do NOB, do borcev in do vseh žrtev okupatorjev. Ali takšna pristranska presoja preteklosti povečuje ugled in vpliv rimokatoliške Cerkve na Slovenskem, naj presodi sama. Že večkrat smo izrazili obžalovanje za posamezna ekscesna dejanja in krivice, povzročene hote ali nehote v vojnem metežu, ter obsodbo in našo človeško prizadetost ob tolikih ugaslih življenjih po končani vojni. Nikoli pa se ne bomo kesali za to, da smo se uprli okupatorjem in tako slovenski narod rešili pred uničenjem. Na spravo, ki bi pomenila priznanje tistim, ki so sodelovali z okupatorjem, ter obsodbo tistih, ki so se okupatorjem uprli, ne pristajamo. Zavzemamo se za krepitev sožitja med vsemi Slovenci, ki smo se mu v preteklih desetletjih že približali. Za Glavni odbor: IVAN DOLNIČAR, predsednik Gospod predsednik, tu bi vas rad spomnil na to, da so 22. maja 1941 italijanski okupatorji slavili dan zmage zaradi uspešne okupacije Ljubljanske pokrajine. Proslava je bila združena s slovesno zahvalno mašo, ki jo je v stolnici daroval sam ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, pa so se je udeležili tudi dotedanji voditelji slovenskega naroda z banom Natlačenom na čelu. Slovenec je o tej maši takole poročal: Slovesnost se je vršila z vsem sijajem, ki ga ob takih prilikah razvija Cerkev: sodelovale pa so pri tem civilne in vojaške (ital., op. R. Z.) oblasti, ki je za naše razmere nov in nenavaden, ki pa je dal lep okvir slovesnosti ter jo s svojo paradno močjo in sijajem še močno podčrtal. Službo božjo je imel prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rožman ob asistenci... Pri vratih stolnice je sprejel visoke dostojanstvenike stolni župnik, kanonik dr. Klinar s svojim spremstvom ter jih vodil na častno mesto v sredini pred oltarjem... Na obeh straneh tik ob presbiteriju pa je zavzela mesto častna straža s puškami in šlemi na glavah, pred njo na vsaki strani dva trobentača... Med sveto mašo je pel stolni pevski zbor s čudovito spremljavo orgel, ki jih je igral ntsgr. Stanko Premrl, pod vodstvom stolnega dekana dr. Kimovca... Po sveti maši so prišli Grazioli, Mario Roboti in Orlando v zakristijo h škofu ter se mu zahvalili.” Ko po tolikih letih prebiram v Slovencu navdušujoče poročilo o tej proslavi, se vprašujem: kaj so počeli takratni voditelji slovenskega naroda? Poleg bana Natlačena še drugi voditelji iz SLS pa strankarski prvaki JNS in liberalne stranke, ki so se udeležili te slovesne škofove zahvalne maše, kije bila potrditev, daje s slovenskim narodom konec. Maša v zahvalo zato, ker smo izgubili svobodo! Človek se vprašuje: So slovenski voditelji pozabili, ko so med škofovo mašo opazovali svečano, razkošno oblečene vojake s puškami in čeladami na glavah, da so pred leti njihovi vrstniki tam nedaleč na Krasu ustrelili Bidovca in še štiri druge mlade fante, samo zato, ker so hoteli živeti kot Slovenci? In: ali se ni v nikomer vzbudila temna slutnja, da bodo morda nekoč takile vojaki spet streljali v Slovence? Znano je, da mariborski škof dr. Tomažič ni na noben način hotel sodelovati z nemškimi okupatorji. Tak je ostal vsa leta okupacije. Bil je res vreden naslednik svojega slavnega prednika Antona Martina Slomška! Ljubljanski dr. Rožman pa ne le da je sodeloval pri okupatorjevih proslavah, kot najvišji cerkveni dostojanstvenik je leta 1943 prisostvoval pri prisegi domobrancev, ki so jim poveljevali nemški oficirji zločinske SS formacije! Noben nemški škof ni nikoli blagoslavljal Hitlerjeve nacistične vojske, to je storil le slovenski škof! Gospod Pučnik, tu bi vam rad zastavil nekaj vprašanj: Zakaj je slovenska duhovščina s škofom Rožmanom na čelu skušala slovenskemu narodu za-braniti, da bi se uprl okupatorju? BORCEM 12. BRIGADE Brigadni odbor 12. brigade skupaj z vsemi območnimi odbori brigade in še posebej z območnim odborom Koper organizira izlet in tovariško srečanje borcev in svojcev v Kopru 15. junija ob 11. uri na obali pri Luški kape-taniji. Po programu bo skupen ogled luke Koper, muzejev in samega mesta, ob 15. uri pa v dijaškem domu skupno kosilo s krajšim kulturnim programom. Zelja brigadne-ga odbora je, da se srečanja udeleži čimveč borcev in njihovih svojcev. Prisrčno vabljeni! Brigadni odbor 12. brigade Zakaj je gojil smrtno sovraštvo proti partizanom, proti vsem, kj so se borili za svobodo slovenskega naroda? Zakaj je slovenska duhovščina poimenovala borce za svobodo 'd komuniste? Zakaj je začel ustvarjati tako sovraštvo, smrtno sovraštvo prot' partizanom? Zakaj ljubljanska duhovščina še vedno, tudi zdaj po vojni, goj vori o partizanih kot o zločincih- Zakaj govori, da so bili to borci proti veri? Zakaj nenehno lansirati to Itd v svet? Gospod Pučnik, gotovo ste kdaj prebrali Temeljne točke Osvobodilne fronte. Ali ste kdaj zasledili kakšno navodilo, da seje treba boriti proti veri? Ali so tudi tisti duhovniki, ki so bili v partiza-nih, npr. škofov tajnik dr. Metod Mikuž, župnik Lampret, Fran6 Smon in drugi, po Vašem tudi zločinci? Ali se po Vašem mnenju Slo; venci med okupacijo sploh ne hi smeli upreti? Kar zadeva besede zločin, ki jo, oprostite, zelo pogosto uporabljate, nikoli nisen| zasledil v Vaših izjavah, da je ta ah oni okupator naredil kak zločin nad slovenskim narodom. To je bilo samo ob sebi umevno. Tudi takrat, ko so nacisti v Frankolovem sto Slovencev nataknili J)a mesarske kavlje pod brado in jih nato obesili na drevesa ob cesti-Če bi kaj takega naredili partizani enemu samemu, še tako veliko; mu zločincu izdajalcu, bi Vaši somišljeniki to pogrevali sto let- Pa še to: da je bila vaša komisi’ ja ustanovljena za ugotavljanj6 povojnih pobojev je velika napa; ka! Zločin, storjen med vojno ah po njej, naj ima enako težo ko1 tisti v mirnem času!? Zakaj vaša komisija ne raziskuje zločinoj lažnega štajerskega bataljona ‘‘Koder gremo, puščamo za seboj grobove,” piše Rezka Uhan v svojem dnevniku. Zakaj ne bi ž6 enkrat raziskali, kaj je počela dO’ mobranska posadka na Urhu? RADO ZAKONJŠEK-CANKAR ^/7A 1^23— TRGOVINA in SERVIS / /Kdp stari trg 27, 8210 TREBNJE Tel.: 068/44-940, fax: 068/44-987 TRGOVINA NA OBISKU M LAKS KOSILNICA 23.999 .J HLADILNIK HOVS 1452 ROTACIJSKA KOSILNICA 24.990 32.309 HLADILNIK HTS201 ZAMRZOVALNA OMARA ZOS 310 "0 75.350 5^8 50.155 3 HLADILNIK Z ZAMRZOVALNIKOM HZS311 * .> Iplfe^ - :j K 1 ■ „ llfl UGODNA PONUDBA DO RAZPRODAJE ZALOG Obvestilo! Obveščamo vse kupce, ki so kupili nad 20.000.— od 1. 11. 1995, naj prevzamejo srečke k trgovini TIKA, hkrati pa vabimo vse ostale, da se z nakupom pridružijo veliki skupini TikinU1 MODNI KOTIČEK Nevarni korzet Na naših ulicah redkeje srečamo poletne tope, ki v svojih različicah spominjajo na oklepe. Korzet je danes nagajiv kos oblačila, ki ga ženske nosijo z veseljem kot spodnje Perilo ali pa samostojno. Najbolj vpadljivi izžarevajo ironijo in pikantno ženstvenost. Korzet se je prvič uveljavil v 15. stoletju, ko je bil zaradi svoje togosti sešit ali zlepljen iz dveh plasti platna, -imenovan “mučilni instrument”. Ta nadomestek spodnjega perila je bil v 17. stoletju ojačen s kitovo kostjo, ovijal je telo in segal do pasu. V19. stoletju se je močno zajeda! v pas, kar je prenekateri ženski pustilo neželjene posledice. To je v Evropi in Ameriki sprožilo celo proteste proti poškodovanju telesa. Kljub temu so v tistem času izdelovali najbolj dovršene korzcte, ki so segali čez boke in potiskali prsi naprej. Francoski stilist Paul Poiret Pa je starega zamenjal z novim, narejenim iz elastičnega materiala, ki je telo bolj stiskal, kot modeliral. Zaradi fansci-nantne pojave je tudi Coco Chanel z inovacijami poudarila žensko svobodo. Danes ga kreatorji uporabljajo za spopolnitev kolekcij, kajti gola ramena še vedno ponujajo igro zapeljevanja. Konkurenčni korzetom pa so tudi različni topi, ki jih najdemo vseh barv in oblik. Nosijo se v različicah kot dodatek ali samostojno, izdelani pa so iz najrazličnejših tkanin za razliko od korzetov, ki jih omejuje zahtevnejša izdelava. JERCA LEGAN Janezovih 90 let “Ob 100-letnici pa kaj več” PRAPREČE PRI ŠENTJERNEJU - Več kot sto gostov, sorodnikov in prijateljev se je zbralo prvo junijsko soboto pri Antončičevih ali po domače pri Konjčevih v Praprečah pri Šentjerneju, da so proslavili 90 let očeta Janeza, kije kljub visokemu jubileju še pravi veseljak in korenjak, še vedno pa ob pomoči žene pridno melje v domačem mlinu. Torej nič čudnega, da je držal družbo pokonci kar do šestih zjutraj, goste pa je zabaval tudi s cvetkami iz svojega življenja. Ker njegov oče ni imel posebnega veselja za delo na kmetiji, je menil, da mora pogruntati kaj bolj imenitnega. “Če hočem imeti za pijačo in bolj imenitno življenje, potem plug, motika in lopa- JANEZ ANTONČIČ Z ŽENO MICKO - Janez je kljub 90. letu čil in zdrav in še vedno melje v mlinu. Začetek s prvim prihranjenim tolarjem S srečanja mentorjev in delavcev šolskih hranilnic v Krškem, kjer se je zbralo 220 mladih varčevalcev in literatov - Zanimivi nastopi gostov KRŠKO - Prijetno snidenjeje v soboto, 1. junija, pripravila Dolenjska banka svojim najmlajšim članom: za celoletno pridobivanje varčevalcev in vodenje njihovih prihrankov jih je povabila v Krško. Iz posameznih šol so prišli po trije učenci s svojim mentorjem, pridružili pa so se jim tudi mentorji in učenci, ki so v tem šolskem letu sodelovali na literarnem razpisu banke. Nekaj nad 220 učencev in njihovih učiteljic iz vseh krajev Spodnjega Posavja, Dolenjske in Bele krajine se je zbralo malo pred 9. uro v krškem kulturnem domu, kjer so si ogledali film in razlago o nuklearni elektrarni, po M), uri pa so že bili v jedilnici osnovne šole Jupija Dalmatina. Krepka malica jih je še bolj udo-brovoljila, da so lahko sledili zanimivemu sporedu. Za Dolenjsko banko jih je prva pozdravila Marija Rus, za njo pa še ravnateljica domače šole Antonija Glas-Smo-dič in Tatjana Kadivnik iz krške enote DB. Prijetno je bilo zvedeti podatke gospe Rusove, da je: - v tem šolskem letu delalo na območju banke 29 aktivnih šolskih hranilnic, v katefih so mentorji pomagali mladim varčevalcem zbrati nekaj nad 15 milijonov tolarjev; - nad 18.000 je bilo v šolskih hranilnicah vseh bančnih “storitev”, saj je v njih kar 4500 varčevalcev. Mladi varčevalci so zatem prisrčno pozdravili učiteljico matematike gospo Mijo Tomažin, kije v jeseni 1974 v Krškem vodila prvo šolsko hranilnico na območju takratne Dolenjske banke in hranilnice. Celostranski reportažni zapis o obisku te hranilnice, ki gaje objavil Dolenjski list 31. oktobra 1974, je s spomini obudil takratni urednik časnika Tone Gošnik, ko je toplo pozdravil Leo V PLANICI SREČANJE SLOVENSKIH UPOKOJENCEV PLANICA - V počastitev dneva upokojencev in 50-let-nice organiziranega delovanja bo v sredo, 12. junija, ob 10. uri v Planici pod Pon-cami srečanje upokojencev Slovenije. Slavnostni govornik bo predsednik države Milan Kučan. ta ne bodo dovolj,” se je Janez spominjal očetovih besed. Tako sije omislil mlin ob potoku za kmetijo, kjer je z delom nadaljeval in še nadaljuje tudi sobotni slavljenec. Smrti je kar nekajkrat pogledal v oči; ko je štel tri leta, gaje kobila brcnila v glavo in je zdravnik rekel, daje z njim konec. Tudi drugič mu je življenje ogrozila kobila, tretjič pa mu je kolo voza zapeljalo čez prsi. “Vojsko sem kot pek odslužil okoli leta 1927, in ko sem prišel domov, sem začel gledati po dekletih. Lepa dekleta sem vedno cenil. Nekajkrat sem šel na zmenek kar v Zagreb,” je pripovedoval. Vendar se do 2. svetovne vojne ni poročil, z ženitvijo pa je, kot sam pravi, nadaljeval po vojni, čeprav je takoj po končanih bojih nanj prežala prava nevarnost, ker ni bil na pravi strani, a jo je se spet srečno odnesel. “Rad sem šel na kakšno veselico. Tako sem se enkrat .zadržal v Grobljah do drugega dne in sem šel kar čez njive domov. Ženske so delale na polju, med njimi tudi Micka Krhinova in je rekla: žUboga sirota, ki bo vzela tega pijanca!’ No, pa me je kar sama vzela že naslednje leto in prihodnjega januarja bo 50 let od lega.” O svojem življenju je povedal še marsikaj, obljubil pa je, da bo drugi del življenjepisa nadaljeval na praznovanju 100-letnice. T. G. Župane in Marjetko Kukovičič, ki sta 14. oktobra 1974 še s Tatjano Smerdelj in z Darjo Mirt “uradovali” v šolski hranilnici. “Otrok, ki je prinesel tudi en sam dinar v svojo hranilnico -samo 14. oktobra 1974 se je vanjo vpisalo 18 novih varčevalcev, tako da jih je bilo na krški šoli ta dan že 112 - je globoko v sebi podzavestno začutil, da je to eden izmed njegovih prvih korakov v življenje...” je med drugim tudi zdaj poudaril avtor reportaže. Taki občutki so prevevali tudi zbrano množico šolarjev, ko je Barbara Pungerčič, učenka 8. razreda domače šole, spraševala goste o njihovih spominih na zgodnje začetke varčevanja v šolah. - Gospa Marija Rus se je nato ponovno prisrčno zahvalila vsem mentorjem mladih varčevalcev. Gospej Miji Tomažin je podarila zlatnik s simbolom Triglava kot prvi mentorici mladih varčevalcev v pokrajini, 16 srebrnikov pa prvim takratnim delavkam v šolski banki in sedanjim mentorjem. Profesorica pedagogike Marija Gabrijelčič je nato povzela besedo in na izviren in prisrčen način sporočila uspehe letošnjega literarnega razpisa Dolenjske banke, v katerem so učenci številnih šol poslali izredno dobre spiske. Iz 20 šol je prišlo 113 najboljših literarnih del. Na zborovanju “Upanje 2000” je v Ljubljani prebrala nekatera izmed njih, ki sojih tam sprejeli z največjim navdušenjem. Žanimiva je njena ugotovitev, da so udeleženci natečaja postavili na prvo mesto kot najbolj priljubljene osebe - svoje učiteljice in učitelje! Sledil je ogled starega dela Krškega, nakar so imeli udeleženci srečanja kosilo v gostišču Tri lučke. Sredi popoldneva so se zadovoljni vrnili domov. Z na-hrbtničkom Dolenjske banke se bodo še dolgo spominjali lepega srečanja. T. GOŠNIK SPOMINSKI POSNETEK - Darja Mirt, Marjetka Kukovičič, Tatjana Smerdelj in Lea Župane so 14. oktobra 1974 bile dežurne delavke v piri šolski hranilnici takratne Dolenjske banke in hranilnice r krški osnovni šoli. BISERNA POROKA RESNIKOVIH • V nedeljo, 2. junija, je bilo v mogočni cerkvi v Brestanici in na kmečkem turizmu Radej na Semiču nadvse slovesno, razlog pa je bila biserna poroka 85-letne Frančiške in 86-letnega Avgusta Resnika iz Anžeja pri Brestanici, ki sta si po 60 letih skupnega življenja še enkrat obljubila zvestobo in ljubezen. Njuno življenje je bilo zaznamovano s trdim delom, rodili so se jima štirje sinovi, ki so si ustvarili družine, lepa veže res močna korenina. To so dokazali tudi v nedeljo, saj so bili priča dogodku, kot jih ni veliko. Ni torej čudno, da sta se slavljenca počutila še bolje kot na zlati poroki, nevesta pa je, kljub temu da je poroke že vajena, s težavo skrivala živčnost. In če se je na poroko v Kremen pred 60 leti odpravila peš, ji tega sedaj res ni bilo treba. (Foto: T. G.) AUDI A4 že od 39.990,— DEM NOVOST: AUDI A4 AVANT od 50.959 DEM • z naslednjo opremo: — el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala — centralno zaklepanje — ABS in zračna blazina 2x — servo volan, nastavljiv višinsko in dolžinsko — voznikov sedež.nastavljiv po višini — el. zapora zagona motorja — tonirana stekla • OB NAKUPU DARILO • NOVOST: AUDI A6, 1,8 125 KS NOVO: PORSCHE LEASING NUDI ZELO UGODNE KREDITNE POGOJE Avtohiša Berus NOVO MESTO Tel.: (068)342-360, 25-098 Audi Mi f .----------------------------------------------------N Upravni odbor Fondacije ANA - ANA Foundation, WTC, Dunajska 156, p.p. 170, Ljubljana objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev štipendij iz sredstev Fondacije ANA - Ana Foundation za šolsko leto 1996/97 Fondacija Ana bo v šolskem letu 1996/97 iz sredstev Fondacije dodelila štipendije socialno ogroženim dijakom srednješolskih ustanov in študentom univerz v Sloveniji. V okviru štipendije se krijejo celotni stroški, povezani z izobraževanjem. Na razpis se lahko prijavijo učenci 8. razredov osnovnih šol, dijaki in študentje, ki izpolnjujejo naslednje razpisne pogoje: • so izjemno uspešni v šoli, • so posebno nadarjeni, • imajo nizek socialnoekonomski status, • kažejo interes za nadaljnje delo in šolanje Na razpis lahko kandidate, ki izpolnjujejo pogoje, prijavijo tudi šole in fakultete. V prijavah na razpis mora kandidat predstaviti sebe, svoje delo in želje oziroma načrte ter priložiti: • pisno prijavo s podrobnim življenjepisom, • potrdila o doseženih rezultatih na tekmovanjih, raziskovalnih nalogah itd., • potrdila o učnem uspehu zadnjih štirih let ali potrdilo o opravljenih izpitih, • mnenje učiteljskega zbora in šolske svetovalne službe, • potrdilo o socialnoekonomskem statusu (potrdilo o zaposlitvi staršev), mnenje svetovalne službe o socialnoekonomskem statusu družine. Prijavo je potrebno poslati najkasneje do 30. junija 1996 na naslov: Fondacija Ana - Ana Foundation, WTC, Dunajska 156, p.p. 170, 1000 Ljubljana, s pripisom “Komisija za dodeljevanje štipendij”. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Z izbranim kandidatom pa bo opravljen individualni intervju. V_______________________________________________________________ Šolski center Novo mesto Šegova ulica 112 8000 Novo mesto razpisuje prosta delovna mesta 1. 2 učitelja slovenskega jezika — profesor 2. 1 učitelja angleškega jezika — profesor 3. 1 učitelja nemškega jezika — profesor 4. 1 učitelja matematike — profesor 5. 1 učitelja fizike — profesor 6. 1 učitelja strojništva — dipl. inž. 7. 1 učitelja elektrotehnike — dipl. inž. 8. 1 učitelja zdravstvenih strokovnih predmetov — zdravnik 9. 1 učitelja praktičnega pouka gradbeništva — inž. gradbeništva ali gradbeni tehnik \ Prosta delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, in sicer od 1.9.1996 dalje. Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo. Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto obvešča vse interesente, da je na oglasni deski Mestne občine Novo mesto objavljen javni razpis za oddajo lokacij št. 5, 29, 39 v sklopu zazidalnega načrta Žužemberk — Stranska vas. Javni razpis bo objavljen od dne 3. 6.1996 do vključno dne 17. 6. 1996. Videm papir Proizvodnja papirja Krško, d.o.o. ŠTIPENDIJE!! Ali Vaš osnovnošolec še vedno ne ve zagotovo, kje naj nadaljuje s šolanjem? Ste morda Vi kaj razmišljali o papirniš-tvu? Vabimo Vas na razgovor v podjetje Videm papir Krško, kjer Vam bomo z veseljem predstavili možnosti in pogoje za pridobitev štipendije za poklic papirničarja ali papirniškega tehnika. Prepričani smo, da bomo s pomočjo Vašega osnovnošolca oz. bodočega strokovnjaka lahko oblikovali boljšo prihodnost slovenske papirne industrije in se ponovno postavili ob bok evropskim in svetovnim velikanom te perspektivne industrijske panoge. Pokličite (0608) 21-110, zahtevajte kadrovski oddelek in se dogovorite za sestanek. DOLENJSKI LIST MESTNA OBČINA NOVO MESTO Sekretariat za kmetijstvo in turizem Razpis za sofinanciranje programov turističnih društev in zveze - obvestilo Mestna občina Novo mesto objavlja Razpis za sofinanciranje programov turističnih društev in zveze. Podrobnejše informacije, ki so navedene v razpisu, dobijo posamezna turistična društva ter Dolenjska turistična zveza na Mestni občini Novo mesto, Sekretariat za kmetijstvo in turizem, Novi trg 6, 8000 Novo mesto oziroma na tel. številki: 322-512. SREČANJE S PAVČKOM VDRAGATUŠU - Za bralno značko tekmujemo že šesto leto. Zeto rada berem in tudi letos sem prebrala mnogo knjig, med njimi tudi tiste obvezne za bralno značko. Vsi tekmujoči smo po opravljenih obveznostih težko čakali podelitve značk. Učitelji so ta dan med nas povabili pesnika Toneta Pavčka, srečanja z njim pa smo se veselili vsi, saj ni vsak dan med nami kdo. ki je i' svojem življenju napisal toliko del in se s tem uvrstil med že nam znane avtorje. Pričakali smo ga s kulturnim programom, vmes smo povedali nekaj njegovih pesmi in mu zastavili vrsto vprašanj, na katera je z veseljem odgovarjal. Vsi ga poznamo kot ljubitelja otrok in lepe besede. Upam, da se je tudi on tako dobro počutil med nami. Ob koncu se je vsakemu podpisal na priznanje za bralno značko. Veselim se že naslednjega leta, ko bom zopet spoznala enega naših znanih avtorjev. (Tina Toman', OŠ Dragatuš) SREČANJE STAROSTNIKOV - Krajevni organizaciji Semič in Strekljevec sta minulo soboto pripravili že 10. srečanje starih več kot 70 let, ter invalidov. Srečanja, na katerem so v kulturnem programu sodelovali semiški osnovnošolci in otroci iz vrtca, se je udeležilo okrog sto krajanov, med njimi tudi štirje, ki so si na hrbet naložili že devet križev ali pa se jim bližajo. Te sta predsednici krajevnih odborov RK Semič in Strekljevec Branka Muc in Ana Novak (stojita zadaj) še posebej obdarili. Na fotografiji obdarovanci od leve proti desni: Anton Plut z Mladice, Ana Drganc s Kala, Ana Hutar iz Kašče in Angela Vardijan iz Semiča. (Foto: M. B.-J.) SREČANJE STAROSTNIKOV V ŠKOCJANU - Župnijski Karitas iz Škocjana je v nedeljo, 2. junija, organiziral tretje srečanje starostnikov iz Škocjanske občine. Člani župnijskega Karitasa so po maši za vse udeležence srečanja pripravili zakusko. Za dobro razpoloženje je poskrbel mladi harmonikar iz Hudenj Jani Lekše. (Foto: Jože Hartman) UMAG NA NOVOMEŠKIH ULICAH - Turistična agencija Mana, ki jo naročniki Dolenjskega lista poznajp kot organizatorico že tradicionalnih izletov, je pred začetkom turistične sezone v petek na Glavnem trgu skupaj z Istraturistom pripravila dneve Umaga. Obiskovalci so se lahko seznanili s turističnimi zmogljivostmi Umaške riviere, družabnim življenjem, gostinsko ponudbo in izpolnjevali nagradne anketne liste, ki bodo nekaterim prinesli brezplačne tedenske počitnice. Turistična agencija Mana, ki jo vodita Marjetka Kavčič in Nataša Papež, je za poletje pripravila bogat program počitnic tako doma kot v tujini. Vse, od nasvetov do katalogov, pa lahko dobite na sedežu podjetja na Kandijski 9. (Foto: Majda Luzar, EPS) | NOVA GOSTILNA NA KAMENCAH - Priljubljeni gostilničar Polde Vrhovski, kije imel v Veliki Bučni vasi v najemu gostilno Pri Marički, je v središču Dolenjih Kamene zgradil in prejšnji petek svečano odprl novo gostilno, ki bo gostom nudila dobro domačo hrano in pristno kapljico. Dolenje Kamencc, fiekdaj primestna vasica, danes pa del mestnega naselja, kije z občinskim odlokom Mestne občine Novo mesto postala ulica z avtohtonim imenom, doživljajo svoj gospodarski in siceršnji razcvet, saj postajajo center številnih gospodarskih družb. (Slika in besedilo: Milan Verščaj) Na podlagi dogovora o oblikovanju namenskega finančnega potenciala za pospeševanje razvoja malega gospodarstva med Mestno občino Novo mesto, občino Šentjernej, občino Škocjan in bankami, na osnovi Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 30/93) in na osnovi Odredbe o merilih, pogojih in postopku za dodeljevanje sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in ustanavljanje enot malega gospodarstva (Uradni list RS 62/95) objavljajo Mestna občina Novo mesto, občina Šentjernej in občina Škocjan v sodelovanju z Dolenjsko banko, d.d., Novo mesto SKB banko, d.d., Ljubljana, PE Novo mesto SIB, d.d., Ljubljana, PE Novo mesto A banko, d.d., Ljubljana, PE Novo mesto Krekovo banko, d.d., Maribor, PE Novo mesto JAVNI RAZPIS posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Novo mesto, občini Šentjernej in občini Škocjan 1. PREDMET RAZPISA Mestna občina Novo mesto, občina Šentjernej in občina Škocjan bodo v sodelovanju z bankami odobrile dolgoročne kredite v naslednji višini: — za družbe in samostojne podjetnike s sedežem v mestni občini Novo mesto 102 mio SIT — za družbe in samostojne podjetnike s sedežem v občini Šentjernej " 12 mio SIT — za družbe in samostojne podjetnike s sedežem v občini Škocjan 9 mio SIT 2. MERILA IN POGOJI 2.1. Splošni pogoji Na razpis se lahko prijavijo: — družbe z do 50 zaposlenimi — samostojni podjetniki in — občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev za samostojne podjetnike oziroma vložili prijavo za vpis družbe v sodni register, pod pogojem, da bodo dokazila za pridobljen status samostojnega podjetnika ali družbe, dostavili pred sprejetjem sklepa o dodelitvi posojila. Prednost pri dodelitvi posojil bodo imeli prosilci, ki izvajajo: — dejavnosti, ki zagotavljajo nova delovna mesta — izvozno usmerjene dejavnosti — dejavnosti, ki dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva *— dejavnosti, ki uvajajo sodoben tehnološki delovni proces — dejavnosti z visoko stopnjo inovativnosti — ekološko čiste dejavnosti — dejavnosti, ki omogočajo prestrukturiranje velikih sistemov — dejavnosti na demografsko ogroženih območjih — dejavnosti gostinstva in turizma (samo za celovito ponudbo v gostinstvu in povečanje posteljnih zmogljivosti) — športno rekreacijske dejavnosti — deficitarne dejavnosti Poleg zgornjih ciljev se bo pri dodeljevanju posojil upoštevala boniteta družbe oz. samostojnega podjetnika in sposobnost nuditi ustrezne oblike zavarovanja vračila kredita. Program mora biti donosen, likviden v celotnem ekonomskem obdobju, z zaprto finančno konstrukcijo. Maksimalna višina kredita je 20% predračunske vrednosti investicije. Prosilcem, ki so v preteklih letih za isti ali drugi projekt že prejeli posojilo iz občinskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, bo znesek odobrenega posojila zmanjšan za tolarsko protivrednost DEM že prejetega posojila. Prosilec mora imeti med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev. 2.2. Kreditni pogoji a) Odplačilna doba: 5 let b) Moratorij: 1 |eto c) Obrestna mera: TOM + 6% letno d) Stroški kredita: 1,2% od zneska odobrenega posojila (najmanj 20.000,00) e) Zavarovanje kredita: v skladu s pogoji banke 3. VSEBINA VLOGE 3.1. Obrazec — vloga za dodelitev posojila 3.2. Investicijski program po Metodologiji Inštituta za ekonomiko investicij pri LB, z navedbo izdelovalca in njegovih referenc 3.3. Dokazilo o poravnanih LUKY Smrečnikova 45 Novo mesto Tel. 068/24-612 Prodaja avtomobilov LADA na gotovo najugodnejši 1 kredit! 1 • * ■ Nudimo kredite in leasing tudi • i za rabljena vozila. 1 L.......................J VEDf ŽE1ANJE ASTROLOGIJA NUMEROLOGIJA Nfcgic line 090 4123 TUDI PISNO p p 34 L|ubl|ano Črnuče 156 SIT/mm NIPP0N S&P. d.n.o. Pooblauvn untopmlt i» svetovani«, montažo t«t servis Ui<>bitcl. ŠMARJE 13, 68310 ŠENTJERNEJ tal.: 068/8M18, lax; 068/81-119 P.E. Novo mesto Ljubljanska 27 - BTC tel.: 068/323-000 VIZIJA KONČUJE Z VPISOVANJEM CERTIFIKATOV! Delničarji VIZIJE lahko postanete še do 21. junija 1996! Vse o VIZIJI - v soboto, 8. junija 1996, ob 18. uri na VAŠEM KANALU med NAGRADNIM ŽREBANJEM, v katerem sodelujete vsi, ki ste svoj certifikat zaupali VIZIJI, oz. ga boste vpisali do petka, 7. junija 1996- VIZIJA in Zavarovalnica TILIA, d.d., nagrajujeta z: denarno nagrado v tolarski protivrednosti 1000 DEM in bogatimi nagradami (masažno kadjo Kolpa, pohištvom LIK Kočevja, izdelki Novolesa, opečnimi izdelki Opekarne Novo mesto, dobrotami Dolenjskih pekarn, obutvijo Intertoba ter poletom z balonom). Z VIZIJO lahko postanete delničar KRKE, LEKA, TERM ČATEŽ, INTEREVROPE, KOLINSKE, ISTRABENZA, PIVOVARNE UNION, PETROLA, RADENSKE, KOMETA, IGM STREŠNIKA, TISKARNE NOVO MESTO, LISCE, MELAMINA, LESOKOVA, PAVLIHE, AUREE, HRASTA ŠENTLOVRENC, INTEGRALA STOJNE KOČEVJE Kako vložiti certifikat v VIZIJO za delnice II. emisije Spoštovani lastniki certifikatov! Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov za delnice II. emisije, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju. Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 68000 Novo mesto: • izpolnjeno in podpisano pooblastilo, • certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijo, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMŠO Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: L DAN MESEC LETO PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA r kdor zeli inncnri i/ec. mor a v DRUGO TRGOVINO 950.- Urška: mladostni laneni čevelj z vezalkami, z vezenjem, tekstilno podlogo in gumijastim podplatom. Bel. St.: 36-41. Ekskluzivno pri Turbo. Alex: čevelj iz buffalo-usnja. Usnjen rob podplata, mehek PU-podplat. Cm, rjav. St.: 40-46. Ekskluzivno pri Turbo. Gino Petri 3950.- 1250.- Katja: Lep čevelj z vezalkami in zelo mehkim T/fR/f2)/S0n podplatom. Cm, bel. St.: 24-35. Ekskluzivno pri Turbo. C0UNH;sM lOOSNl 2950.- Ivanka: sandal iz najboljšega napa-usnja, s sintetično podlogo in thunit-podplatom. Crn, bel. St.: 36-41. Ekskluzivno pri Turbo. Ponudba velja do fazprodaje zalog TrfK/l&ISO Gino Petri COUNH^ QOSN 3% DOBROPIS BREZPLAČNA PARKIRIŠČA »LASTNIKE KOSTANJEVIH GOZDOV« OBVEŠČAMO, DA ŠE VEDNO ODKUPUJEMO KOSTANJEV LES. ČE SAMI NIMATE MOŽNOSTI POSEKA, VAM TO OPRAVIMO Ml. Voyager dve zračni blazini (US tuli size) ABS* klima* bočne ojačitve avtomatski pomik stekel* avtomatsko pomična in ogrevana zunanja ogledala dvoje drsnih vrat triletna garancija oz. I l ().()()() km sedem let garancije na karoserijo Po o blok h’tii p i odttjuta v BABIČ l.VAI.l) s.p. lova miška 7, S2'70 Krško tel. 0608/ 21 207, faks 0608/ 21 307 titul.im,i omvm.i Kansas: športni copat iz pravega usnja, s tekstilno podlogo. Bel/ crn/ v barvi petrola. St.: 36-46. Ekskluzivno pri Turbo BREŽICE, CENTER INTERMARKET, TOVARNIŠKA CESTA 10 chuh MODNO IN UGODNO OKNA, POLKNA PRENOVA OKEN MONTAŽNE STENE JELOVICA Lesna industrija, 4220 ŠKOFJA LOKA tel.:064/61-30, fax:064/634-261 J od - GOTOVINSKI POPUST do 10% - KOLIČINSKI RABATI za nakup nad 500.000 SIT NOVO: - KARTICA ZVESTOBE +3% Kartico pridobi kupec pri prvem nakupu nad 150.0.00 SIT. Pri naslednjih nakupih je lastnik kartice upravičen do popusta ne glede na vrednost nakupa. - možnost obročnega odplačevanja - brezplačen prevoz za nakup nad 100.000 SIT - GARANCIJSKI ROK 2 LETI - organiziran servis in montaža Informacije na prodajnih mestih : JELOVICA: — NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel. fax: 068/323-444 — METLIKA, Cesta XV. brigade, tel.: 068/58-716 - KRŠKO, CKŽ 21, tel.: 0608/21-236 JAKAELEKTRO Radeče KERA TRADE Zagorje ob Savi BAVEX Trebnje MK TRGOIMPEX Kočevje VJtace] a.«i. i. .» u i< i. i a n ENOTA KRŠKO LASTNIKI GOZDOV, KMETJE DENAR NI LE V DREVESU, KI JE PONOS VAŠEGA GOZDA! Odkupujemo celulozni les smreke/jelke, rdečega bora in topole, debeline od 8 cm naprej, ter žamanje brez lubja. Odkupujemo tudi slabši les, sušice in les dreves, poškodovanih od žleda ali snegoloma. VSE INFORMACIJE NA TEL.: (0608) 21-110 (g. Matjaž Jakše) • Kculilčeva tožba: nekadilci nas • Lahko postaneš žrtev izdaje, tako gonijo, da se kar kadi za nikoli pa ne postani žrtev strahotnimi. (Jurič) petnosti. (Suvorov) GLASBENA SOLA MARJANA KOZINE NOVO MESTO ponovno razpisuje SPREJEMNI PREIZKUS ZA VPIS V GLASBENO ŠOLO ZA ŠOLSKO LETO 1996/97 Sprejemni izpit bo v torek, 18. junija 1996, popoldne od 15. do 18. ure ter v sredo, 19. junija 1996, dopoldne od 9. do 12. ure. Vpis velja za naslednje inštrumente: klavir, harmoniko, violino, violončelo, kontrabas, kitaro, pihala, trobila, citre ter za solopetje in plesno vzgojo. Kandidati morajo poprej v tajništvu šole dvigniti prijavnico za sprejemni preizkus. Podrobne informacije kandidati lahko dobijo v tajništvu šole. A DOBREGA OKUSA Hyundai Lantra Sedan Pri Lantri Sedan je še POSEBEJ POSKRBLJENO ZA VARNOST, SAJ SO VRATA IN KAROSERIJA OJAČANI. Na SEZNAMU OPREME PA JE TAKO REKOČ VSE, KAR SI LAHKO ZAŽELITE ZA BOLJ UDOBNO IN VARNEJŠO VOŽNJO. ŽE OD 24.900 DEM <®> HYURDni KO SOSEDOVI OBMOLKNEJO JE SKRBNO PROJEKTIRAN IN TEMELJITO PREIZKUŠEN avtomobil. Zmogljiva MOTORJA PROSTORNINE 1,61 S 114 KM ALI 1,8 IS 130 KM STA EKONOMIČNA IN ZANESLJIVA. ZATO GARANCIJA VELJA 3 LETA ALI 100.000 PREVOŽENIH KILOMETROV. Obiščite pooblaščenega prodajalca: EM1NENT D.0.0., KANDIJSKA 14,8000 NOVO MESTO, TEL.: 068 28 950, 323 902 EM1NENT D.0.0., CESTA KRŠKIH ŽRTEV 51,8270 KRŠKO, TEL: 0608 22 950 BARLOG D.0.0., OBRTNIŠKA 18,8210 TREBNJE, TEL.: 068 45 700 INTARA ’ ! BORZNOPOSREDNIŠKA , HIŠA, D.D. , i MERCATORJEVO DELNI- i I CO VAM LAHKO PRODA- • i MO NA LJUBLJANSKI • • BORZI. ■ ' INTARA — PRAVA IZBIRA ! Tel.: (061)137-73-73, , 137-74-74, 137-75-75, , , 173-44-44 , i Fax: (061)173-44-80 i l.-..---------j Tel:068/45-700,44627,44628 Delovni čas: 7.00 do 17.00. BARLOG sobota: 8.00 do 12.00 CB> HVunDoi ZAHVALA Zdaj se Spočij, izmučeno srce. zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli. (Svetlana Makarovič) V 80. letu starosti je za vedno tiho zaspal naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric in svak STANISLAV SKUBE iz Mihelje vasi Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje ter pokojnemu darovali cvetje in svečke. Še posebno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Črnomelj za pomoč v težkih trenutkih njegove bolezni, govornikoma za ganljive besede slovesa, sosedom, Gasilskemu društvu Petrova vas, Društvu upokojencev, Zvezi združenj borcev NOV, pevkam, g. kaplanu in vsem, ki ste ga spremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi Sporočamo žalostno vest, da je v 69. letu starosti umrl naš - JOŽE KOVAČIČ iz Novega mesta, Jerebova 3 Od pokojnika smo se poslovili v torek, 4.6.1996, ob 18.30 uri na pokopališču v Ločni. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih in nam stali ob strani. Za umrlim žalujemo: žena Marjana in sin Boštjan z družino SVETI OCE \tfelica2 ism icMM J* ha. 'MED NAMI Doživeti trenutek zgodovine v sedanjosti Izjemna knjiga o izjemnem dogodku, ki jc prežet s toplino in prisrčnostjo. "PAPEŽ 'MA VAS RAD" so besede, ki so se vtisnile v srca mnogih. Več kol 100 barvnih fotografij s spremljajočim tekstom, besedami topline, molitvami in govori, ki si kronološko sledijo od trenutka, ko je Sveti oče poljubil našo rodno zemlj0- 20% n i z j a cena v prednaročilu NAROČILNICA Naročam____izvodov knjige SVETI OČE MED NAMI po prcdnaroc nišU ceni 4.900 SIT + P IT stroški. Plačljivo po povzetju. Cena knjige v redni prodaji bo (i. 100 Sl i . Knjiga bo izšla v mesecu juniju. Priimek in ime:______________________________________________________ Naslov:______________________________________________________________ Kraj in pošta: Cidjivo izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: STILI.MARK d.o.o., p.p. 4098. 1001 I jiiBljana. ali natočilo po idclomi (Kil 13.‘3-()h-1ti. PIB-Oti-.TB: ZAHVALA -s«-. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. tfA Življenje celo si garal, vse za dom si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 68. letu starosti je tragično preminil naš dobri mož, ata in stari ata STANKO PUNGERČAR lončarski mojster v pokoju z Gruče pri Šentjerneju Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujemo sovaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se Premrujevim z Gruče 8, kolektivu Mercator Šentjernej, Tovarni P-EMS Šentjernej, obratu Kremen Mokro Polje, Društvuvupokojencev Šentjernej, Obrtni zbornici Novo mesto, Dolenjskemu muzeju Novo mesto, OŠ Šentjernej, OŠ Kostanjevica na Krki. Govornikoma g. Golobu Tn g. Brojanu iskrena hvala za poslovilne besede. Posebna zahvala g. dekanu Trpinu in g. župniku Avguštinu Klobčarju za lepo opravljen obred ter cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Tončka, sinovi Stanko, Tone, Lojze z družinami, Jože z ženo Fani, hčerki Milena in Jožica z družinama ZAHVALA Življenje celo si garal vse za dom in družino dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal. Smrt te vzela je, a v srcih naših boš ostal. V 58. letu starosti nasje mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ati, stari ata, sin, brat, stric, bratranec in prijatelj IVAN SLADIC iz Sajenic pri Mirni Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Smolič in Krištof za vsestransko pomoč, GD Selo pri Mirni za organizacijo pogreba, OGZ Trebnje in ostalim GD, RK Mirna in DU Mirna za udeležbo v sprevodu, gospodu župniku za opravljen obred in govor, cerkvenim pevcem za zapete žalostinke, govornici Mari za govor ob odprtem grobu. Zahvala tudi sodelavcem delavnice Bar-tolj in KPD Dob. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi DOLENJSKI LIST Št. 23 (2443), 6. junija POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto 0 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas. A/ON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravsh,eno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. ZAHVALA V 97. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta BARBARA JAKOFČIČ s Cerkvišč 17 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izraženo sožalje ter vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Plutovi, ge. Zofki Mravinec za poslovilne besede, g. Kukar-ju, pogrebnikom, pevkam ter župniku za lepo opravljen obred in sv. mašo. Žalujoči: vsi njeni Semič, 30.5.1996 ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta MARIJA DOBRAVC z Broda pri Podbočju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče. Zahvala kolektivu M-Agrokombinat, pevcem ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Zajokal je vinograd. zaman je čakal tvoje pridne roke. Trte kličejo za tabo. tebi več se ne mudi. Tvoje oči so se zaprle. v večnosti bodo cvetje zrle. V 67. letu starosti nas je tragično zapustil dragi ata in stari ata ANTON GOGNJAVEC z Dol. Ponikev 23, Trebnje Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, kolektivu Mercator, VVO Trebnje, Sekciji za VV Novo mesto, ki so sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred, govorniku in pevcem. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Pomlad v vrt tvoj bo prišla in čakala, da prideš ti. sedla bo na rožna tla in zajokala, ker tebe ni. V 77. letu starosti nas je zapustila naša dobra sestra in teta OLGA ORLIČ roj. Škrinjar iz Metlike Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in sveče, izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni osebju Doma starejših občanov v Metliki, dr. Srebo-čanovi, cerkvenim pevkam za zapete pesmi ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni Previjamo rotorje električnega ročnega orodja vseh *hamk. Elektromehanika “otor Sežana, Orleška 12, H: 067/32-152. Brezplačne osmrtnice na radiu KRKA lahko naročite po tel. 068/341-160, 341-150 vsak dan od 8. do 20. ure. ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame in prababice FRANČIŠKE ŽELE iz Koblarjev pri Kočevju se vsem najtopleje zahvaljujemo za iskrene ustne in pisne izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na zadnji poti. Najlepša hvala tudi g. župniku, pevkam, govornici in upravniku pokopališča ter patronažni sestri za pomoč in nego v zadnjih letih njenega življenja. Vsi njeni V SPOMIN TOMAŽU TOMŠETU iz Krške vasi 4. junija je minilo žalostno leto, odkar je v 22. letu starosti odšel od nas ljubljeni sin, brat in stric. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki nenehno obiskujete njegov grob, prinašate cvetje, prižigate svečke in se ga spominjate. Žalujoči: mama in sestra z družino ZAHVALA Ugasne življenje drage osebe, lepi spomini ostanejo v srcih najdražjih. V 89. letu starosti jepretiehalo biti dobro srce našega dragega očeta JOŽETA MALEŠIČA iz Podklanca 16 pri Vinici Iskrena zahvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom za vsestransko pomoč, darovano cvetje in sveče, za svete maše ter izraze pisnega in ustnega sožalja. Zahvala osebju Zdravstvenega doma Vinica, posebno dr. Špecovi, bližnjim sosedom za nesebično pomoč in sodelavki Anici, g. župniku za lepo opravljen obred, kolektivu Beti Črnomelj in pevkam za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste pokojnega pospremili v večni dom. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA V 78. letu starosti se je po dolgi in težki bolezni za vedno poslovil od nas mož, oče, tast, dedek, brat in . svak CESAR iz Prečne 3 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za podarjeno cvetje, sveče, svete maše in izraze sožalja, JP Elektro in Komunali, GD Prečna, LD Novo mesto z rogi-sti, pevcem iz Šmihela, cerkvenim pevcem in g. župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste našega oča pospremili k zadnjemu počitku, se najlepše zahvaljujemo. Vsi njegovi ZAHVALA V 68. letu nas je zapustila naša ljuba mami, nanika, sestra in teta ZINKA ŠIMENC roj. Pečjak iz Ljubljane Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebno Tijaničevim in Saši, vaščanom Tuševega Dola, Stražnjega Vrha in Lokev, pevkam za zapete žalostinke in poslovilne besede, nosilcem prapora ZB NOV, vsem za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Pokopali smo jo 29. maja na pokopališču v rodnem Tuševem Dolu. Žalujoči: vsi, ki jo imamo radi ZAHVALA V 80. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil mož, oče, deda JOŽE KOKALJ iz Trnovca Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ustno in pisno izrazili sožalje, pokojnemu darovali sveče in cvetje. Hvala Antonu Pezdircu in Antonu Plutu za poslovilne besede in vso pomoč, g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru, gasilcem, vsem ustanovam, posebno pa Domu počitka in Zdravstvenemu domu Metlika za nesebično triletno pomoč. Žalujoči: žena Milica, sinova Joži in Branko z družinama ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. V 84. letu starosti je prenehalo biti srce naše drage mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete ERNESTINE ZUPANČIČ roj. Velkavrh z Rakovnika pri Šentrupertu Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji potk Zahvala velja tudi zavarovalnici Tilia Novo mesto in LD Šentrupert. Iskrena hvala pevcem za lepo odpete pesmi, govornici za sočuten govor, trobentaču za zaigrano Tišino in gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi, nepozabni atek, dedek, pradedek, tast, svak in stric ANTON HUDOKLIN Od njega smo se poslovili v četrtek, 23. maja 1996, na šmi-helskem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Tovarne Novoteks in Tovarne zdravil Krka za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. proštu in g. vikarju za podeljevanje zakramentov v zadnjem obdobju njegovega življenja. Posebna zahvala g. proštu Lapu za opravljene obrede in prelepe poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi Novo mesto, 3.6.1996 V SPOMIN Ko tragično smo prejeli vest. smo mislili, da to ni res. da življenje mlado si končala, ga kruti cesti darovala. Zdaj solze za teboj teko, spomin nate trajen bo. 9. junija mineva žalostno leto dni, odkar nas je v cvetu mladosti tako tragično zapustila naša draga in nepozabna hčerka, sestra, vnukinja, nečakinja in sestrična LILJANA DERŽIČ 2.6.1974-9.6.1995 iz Bukoška 36 pri Brežicah Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje, prižigate sveče in postojite ob njenem preranem grobu. Žalujoči: vsi njeni 23 (2443), 6. junija 1996 DOLENJSKI LIST TA TiOiMI MS Mil /A TEDENSKI KOLEDAR - KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA - OBVESTILA — POSEST — PRODAM IFA - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - PREKLICI - ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE - ZAHVALE Četrtek, 6, junija - Norbert Petek, 7. junija - Robert Sobota, 8. junija - Medard Nedelja, 9. junija - Primož Ponedeljek, 10. junija - Marjeta Torek, 11. junija - Srečko Sreda, 12. junija - Janez LUNINE MENE 8. junija ob 13.06 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 6. do 8.6. (ob 18.30) , 9.6. (ob 18.30 in 20.30) ter 10.6. (ob 20.30) akcijski film Smrtonosni spopad. Od 6. do 8.6. (ob 20.30) romantični film Sabrina. 12.6. (ob 20.30) kriminalni film Posnemovalec. ČRNOMELJ: 7.6. (ob 21. uri) in 8.6. (ob 19. in 21. uri) drama Dvanajst opic. 9.6. (ob 19. in 21. uri) ameriški akcijski film Osumljenih pet. KRŠKO: 6.6. (ob 19. uri) in 8.6. (ob 18. uri) ameriški domišljijski film Jumanji. 7.6. (ob 20. uri) in 9.6. (ob 18. uri) italijanska ljubezenska drama Poštar. KOSTANJEVICA: 8.6. (ob 20. uri) film Košarkarjev dnevnik. 9.6. (ob 20. uri) risani film Svet igrač. METLIKA: 7. in 8.6. (ob 21. uri) ameriški akcijski film Osumljenih pet. 9.6. (ob 19. in 21. uri) drama Dvanajst opic. NOVO MESTO: Od 7. do 11.6. (ob 19.30) in 12.6. (ob 19.30 in 21.15) komedija Dr. Jekyl in gospodična Hyde. Od 8. do 11.6. (ob 21.15) kriminalni film Posnemovalec. ŠENTJERNEJ: 7.6. (ob 20. uri) risani film Svet igrač. • SABRINA, romanca (ZDA, 1996, 127 minut, režija: Sydney Pollack) Poilack že z glasom napoveduje igrano pravljico, le po videzu ukrojeno po sodobnem času, sicer pa gre za igrano verzijo Pcpelke, ki jo stokrat raje gledam t’ izvirniku in kot risanko, brez blefiranja. Tam je fikcija mišljena resnično in izključno kot taka, tukaj pa zaradi postavljanja v neko stvarno okolje podeželskega New Yorka in na moč romantičnega Pariza deluje smešno. Sploh pa sta tukajšnja zaljubljenca sila dolgočasna, naravnost zamorjena, nič se ne blešči od preskakovanja iskric, strasti pa so takšne kot bi jih šele pred uro dal iz zamrzovalnika. Skratka žalost. Juha Ormond, ki je svet večinoma iz meni nerazumljivih razlogov očarala z vlogo ženske, v katero so bili zaljubljeni vsi moški v Jesenski pripovedi, za razliko od Harrisona Forda še pokaže nekaj malega pristne zaljubljenosti, pa še to v napačnega fanta. Najprej je namreč še kot mla- doletna zatreskana v njegovega mlajšega brata, poklicnega lomilca ženskih src, toda ta je ne opazi, dokler se ne vrne iz Pariza, ki iz nje naredi damico. Skorajda bi lahko govorili še o Črnem račku. Ko pride nazaj, je princ že zaročen s hčerko bizhis-mena, katerega podjetje se bo zdaj lahko združilo s Fordovim podjetjem, toda še vedno isti. In ona ga še ni prebolela. Toda ker se napoveduje poslovna katast-rofa, vskoči Ford in jo zapelje. Kljub medlosti mu človek kar verjame, potem pa razglasi zadevo za poslovni načrt, kako se znebiti Sabrine in rešiti posel. Po nepotrebnem, jasno, saj mu je ženska že praktično pod njegovimi nogami in še zaljubil se je vanjo. Razplet je jasen. Sabrina je Pepelka, ker se kot šoferjeva hčerka zaljubi r bogataškega lepotca, zalezujoče ga zre na vrtnih zabavah, namesto čeveljčka pa grejo take punce kar v Pariz, po šarm, slikat, fotografirat in koprnet. Ej, saj smo i’ devetdesetih, se enkrat zareče Fordu. Čas kompilacij pač in slabih kompromisov. Sicer pa gre za novo verzijo istoimenske romantične komedije mojstra te zvrsti Billvja \Vil-derja iz 1954., toda podobno ne-pretresljive. TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji TRAČNI OBRAČALNIK Sental prodam. ® (068)84-009, po 18. uri. 6291 ČELNI NAKLADAČ Riko 200 za traktor Zetor prodam. ® (068)52-562. 6298 NOVO NAKLADALKO Sip Senator, 17 m3, prodam in oddam mlatilnico s popolnim čiščenjem. ® (068)78-412. KOSILNICO MUTA, nov motor, prodam. ® (0608)33-232. 6329 VSO MALO rabljeno kmetijsko mehanizacijo ugodno prodam: balirki VVcl-ger, pajka, zgrabljalnik, trosilec umetnega gnoja VVicon, silokombajn, kombajn za krompir, brano Rau, 3 m, vrtavkasto brano, 3 m, dvobrazdni obračalni plug Gasner, tribrazdni obračalni plug Eber-hart, visoki, klinasti, in puhalnik za zrnje. ® (0609)642-194. 6345 KOSILNICO Mertel za traktor Zetor, z nekaj novimi deli, prodam za 500 DEM. ® (068)40-005. 6348 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Novi Pionir, 26 m2, staro 4 leta, prodam. ® (068)83^522. 6351 KOSILNICO ALPINA, z rezervnim menjalnikom, grebenom in koso, prodam za 200 DEM. ® (0608)33-815. • UNIVERZALNI STROJ - mlin Mio Standarf IM II, malo rabljen, poceni prodam. ® (068)89-290. 6390 PUHALNIK TAJFUN, z motorjem, samonakladalno prikolico Mengele in traktor Dcutz, 48 KM, prodam. ® (068)42-527. 6397 KOSILNICO BCS, rotacijsko kosilnico 165 Sip, samonakladalno balirko, 17 m3, tračne grablje, bočno kosilnico IMT, izkopač krompirja - enoredni, vinogradniški mulčer in atomizer prodam. ® (068)42-773 ali 81-797. 6398 BALIRKE in samonakladalne prikolice, trosilec hlevskega gnoja prodajamo (od 1500 DEM dalje), •k (0608)51 -094 ali (0609)634-226. 6399 MANJŠO KOSILNICO Batuje prodam za 700 DEM. ® (068)83-264. 6408 BALIRKO, nakladalnega pajka, zgrabljalnik ter mali žitni kombajn z balirko prodam. ■£? (0609)642-194. 6417 TRAKTOR DEUTZ FAHR in Fendt 4 x 4, 100 KM, samonakladalno prikolico, trosilec hlevskega gnoja, pajka, balirko. žitni kombajn širine 2 m, dele za Zmaj 780 in dognojcvalec za koruzo Creina prodam. ® (068)81-323. 6423 TRAKTOR MF, 25 KM. in nove gume za Štajer 18 prodam. ® (068)40-063. TRAKTOR ZETOR 6211. star 10 let, nove gume, prodam. ® (068)41-074. /1 DOLENJSKI LIST r\ IZDAJA TEU: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 180 tolarjev; naročnina za I. polletje 4.680 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 18.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samos prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe 1 cm malega oglasa 2.400 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi, osmrtnice in zahvale 324-006; telefas (068)322-898. Elektronska pošta: dl@insert.si Internet htlp://www.insert.sildlist Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavku: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Frolom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, l.jubljuna. ŽETVENO NAPRAVO za BCS ugodno prodam. ® (068)24-127. 6377 PAJKA Fahr na 4 vretena ugodno prodam. Alojz Antončič, Gor. Kronovo 4, Otočec. 6378 PUHALNIK prodam. ® (068)73-282. KOMBAJN CLASS MERCATOR, širine 3 m, z adapterjem za koruzo, prodam. ® (0608)68-376. 6461 OBRAČALNIK SIP, silažni nož in sušilno napravo prodam. ® (068)76-178. 6468 NAKLADALKO, 25 m3 in krožne brane, prodam. ® (068)73-208. 6490 TRAKTOR ŠTAJER s koso, 18 KM, prodam. ® (068)60-137, zvečer. 6494 KOSILNICO GORENJE z grebenom 130 cm, malo rabljeno, in samonakladal-ko Mengel prodam. V račun vzamem kravo. ® (068)42-527. 6497 PAJKA na 2 in 4 vretena, samonakla-dalko, trosilec hlevskega gnoja in balirko za štirioglate bale prodam. ® (0608)75-411. 6498 NOVO nakladalko Sip, 20 m3, prodam 1000 DEM ceneje kot v trgovini. ® (068)68-209. 6501 TRAKTOR ŠTORE 402, letnik 1983 in kiper prikolico prodam. Franc Lenič. Dol. Ponikve 24, Trebnje. 6510 kupim VEČ TELET simetalskc. šarole ali sivo-rjave pasme kupim. ® (068)25-816. 6295 KROMPIR za prašiče (s kalicami). kupim. ® (068)73-272. 6320 DELNICE MERCATORJA, Leka. Uniona, Krke odkupujemo od ponedeljka do petka, od 10. do 16. ure. ® (061)314-952. 6353 BIKCA SIVCA ali simentalca kupim. ® (068)49-097. 6392 4 OKNA s polkni ali brc/, 100 x 120, in dvojna vhodna vrata, 100 x 200. kupim. ® (068)40-764. (>449 motorna vozila Z 128, letnik 1990. registrirano do 2/97, prodam za 3000 DEM. ® (068)44-602. 6294 R 19 1.4 RT. letnik 1992 ali 1993, dobro ohranjen, kupim. ® (068)87-589. 6296 MITSUBISHI LANCER I. letnik 1990. temna stekla, centralno zaklepanje, prodam. ® (068)20-258 ali 73-225. 6297 R 4 (»TL. letnik 1988, prodam. ® (068)75-520. zvečer. 6299 GOLF JX D, letnik 1989. oprema 1990. rdeč, 5V. drugi lastnik, prevoženih 104.000 km, prodam za 11.000 DEM. ® (068)49-182. 6313 VVARTBURG. registriran do 7.3.1997. prodam. ® (068)52-615. 6318 OPEL KADETT 1.6 D. letnik 1988. rgistriran do 4/97, prodam. ® (0608)78-297. 6322 R 11 1.6 D. letnik 1988. za 7300 DEM in NVartburg, letnik 1989, /a 3500 DEM prodam. Janja Legan. Gornji Kot I b. Dvor. '6325 Z 750 LE. letnik 1982. prodam. Tinea Žibert. Vinji Vrh 30. Šmarješke Toplice. 6326 JUGO, I. 86, dobro ohranjen, reg. za celo leto, pr. za 1.500 DEM. ® 89-234. ALFO 75 2.0 sive kovinske barve, reg. za celo leto. 1. 85. pr. za 6.500 DEM. ® 89-234. JUGO 60 KORAL, I. julij 1989 bele barve, prvi lastnik, prodam. “2? (068)87-614. popoldan (068) 83-233. UNO 45 S, I. 88, reg. do 5. 97, prodam ali menjam. ® (0609)637-568. JUGO 45,1. 91, reg. do 2.97. prodam. ® (0609)637-568. Z 128 skala 55, registrirano do 5/97, prodam za 2200 DEM. “2? (068)52-639. 6331 FORD FIESTO, letnik 1992, 3V. 35.000 km, kovinske barve, lepo ohra- njen. registriran do 11/96, prvi lastnik, prodam. ‘S1 (068)45-040. 6332 Z 128, letnik 1987, registrirano do 5/97, odlično ohranjeno, prodam za 2200 DEM. ® (068)50-150. 6333 R 4 GTL, letnik 1989, rdeč. dobro ohranjen, prodam. ® (068)57-247. 6335 R 4 Gl L, letnik 1988, garažiran, 92.000 km, registriran do 4/97, prodam. ® (0608)79-677. 6341 R 5, letnik 1993. rdeč, 12.000 km. pro-diffn. ® (0608)42-637. 6344 SUBARU, 1600 cm3, letnik 1987, rahlo karamboliran, vozen, registriran do 28.8.1996, prodam. ® (068)322-788. 6350 Z 750 LE, letnik 11/84. registrirano, garažirano, oranžne barve, prodam za 700 DEM. ® 78-440. 6352 JUGO KORAL 45, letnik 1991,46.000 km, drugi lastnik, prodam. ® (068)76-432. 6354 DOLENJSKA BANKA Splača se varčevati Dolenjska banka nudi svojim varčevalcem različne oblike deviznega varčevanja: Valuta Varčevalna knjižica Depoziti s fiksno obrestno mero, vezani nad 1 mesec 3 mesece 6 mesecev * Depoziti z variabilno obrestno mero nad 12 mesecev * ATS 2,50 % 2,91 - 2,94 % 2,92 -2,95 % 2,97-3,00% 3,22 -3,36 % 1TL 4,00 % 8,10 - 8,15 % 8,12-8,16% 8,14-8,17% 9,07-9,49 % DEM 2,60 % 3,10-3,13% 3,11-3,14% 3,12-3,15% 3,33 - 3,57 % CHF 1,30% 1,52- 1,55% 1,53- 1,56% 1,75- 1,82 % 1,87-2,00% USD 2,50 % 4,88-4,91 % 4,90-4,93 % 4,92 - 4,95 % 5,16-5,67% Najnižji znesek depozita je 1.000 DEM oz. protivrednost v drugi valuti. * Višina obrestnih mer je odvisna od višine privarčevanih sredstev. Informacije v vseh enotah banke in v ekspoziturah: Ekspozitura Novo mesto, Seidlova 3,068/316-500 Ekspozitura Trebnje, Gubčeva cesta 8, Trebnje, 068/44-279 Enota Črnomelj, Trg svobode 2, Črnomelj, 068/51-113 Ekspozitura Metlika, Trg svobode 7, Metlika, 068/58-132 Ekspozitura Brežice, Cesta prvih borcev 42, Brežice, 0608/61-442 Ekspozitura Videm-Krško, Kolodvorska 1, Krško, 0608/22-762 Enota Ljubljana, Tavčarjeva 7, Ljubljana, 061/133-31-35 126 P. letnik 1989. registriran do 8/96. radift, nove gume. prevleke, prodam. ® (068)22-278. 6260 JUGO 65. letnik 1989. registriran do 1.4.1997, dodatno opremljen, prodam. Tomaž Cemas. Gradac 25. Gradac. SUZUKI MARUTI 800. letnik 9/91, 28.500 km. kovinsko siv. dobro ohranjen. prodam za 6200 DEM. ra (068)44-056. 6264 BIS 126, letnik 1991, rdeč, 18.000 km. škodo 120, letnik 1988. in vino prodam. Marn. Dol. Dobrava 12. Trebnje. 6266 R 4 GTL. letnik 1988. registriran do konca julija 1996. prodam. ra (068)225-008. 6269 PASSAT VARIANT 1.8 CL. letnik 1992. prodam. ® (061)52-647 ali 711-042. služba. 6272 Z JUGO SKALA 55. letnik 1990. prodam. ra (068)42-258. 6274 JUGO KORAL 55, letnik 1991. prvi lastnik, prodam za 2800 DEM. ra (068)20-566. 6275 JGL D. S paket, letnik 1984, prodam. S (068)222-220. 6280 C ITROEN AX l.l TGE. rdeč. letnik 1991. prodam za 8000 DEM ra 216-165 ali 241-747. 6281 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek: Ulica in kraj:................................. Pošta:.......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum: . . . JUGO KORAL 45. letnik 11/88. lepo ohranjen, prodam, ra (068)27-422. 6284 JUGO KORAL45. letnik 1988.57.000 km. registriran do 4/97, prodam, ra (068)225-252. dopoldan. 6294 TORI VESPO, malo voženo. prodam za 600 DEM. ra (068)82-761. 6409 R 4 GTL. letnik 1991. rdeč. prva barva. registriran do 4/97. prodam, ra (068)72-069. 6411 AVTOMAT1K prodam, ra (068)26-525. 6414 HYUNDAI PONY 1.5 GLS Sedan. letnik 8/90. brezhiben, menjam za večji avto. Doplačam do 5000 DEM. ra (068)221-077. zvečer. 6419 MOIORNO KOI.O - skuter Honda. 49 em.2, prodam. ® (068)27-101. 6420 ALFO ROMEO 22 1.5. kovinsko zeleno. letnik 1985. prodam za 4200 DEM. ® (068)65-109 . 6424 JUGO 55. letnik 1988. registriran do 9/96, bel, prodam, ra (068)72-042. 6426 Z 101 SKALA, letnik 1990. registrirano do 2/97. rdečo, druga lastnica, prodam za 2200 DEM ra (068)52-585. 6428 126 PGL. letnik 1987 in 1990, prodam za 650 DEM in 1400 DEM ® (068)222-012. 6429 126 P. letnik 1988.51.000 km. registriran do 4/97, prodam. ® (068)42-244. 6422 R 5 CAMPUS, letnik 1992, svetlo sive kovinske barve. 2V. prodam za 8200 DEM. ra (0609)617-281. 6422 R 5 CAMPUS PLUS. 5V. letnik 1991. prodam za 6700 DEM. ® (068)78-401. 6425 CLIO 1.4 RT, letnik 1991, kovinsko temno zelen, daljinsko centralno zaklepanje. prodam. ® (068)78-225, 216-157. služba. 6426 LADO KARAVAN 1200, letnik 11/82. lepo ohranjeno, prodam. ® (068)78-279. JUGO KORAL 55. letnik 1990. registriran do 20.5.1997, prodam, ra (068)65-477. 6428 JUGO GVL. letnik 1989. ugodno prodam, ra (068)42-975. 6444 R 4 GTL. letnik 2/90, ohranjen. 66.000 km. 2 novi gumi in avtoradio prodam, ra (068)26-171. po 15. uri. 6448 SUZUKI ŠVVIFT 1.2 GL. letnik I®®-' 26.000 km. registriran do 5/97. proda*1 za 14.800 DEM. ® (068)212-261, dop*1" dan, 28-898, popoldan. M- JUGO KORAL 55. letnik 11/90. p^ barva, prodam. 2? (068)73-766. 6^- R 4 GTL. letnik 9/91, rdeč, nekar*,n1' bolirah. prvi lastnik, odlično ohranja prodam. ® (068)84-147, popoldan. R 19 RT 1.4, letnik 1993/94, kovins*0 moder, prevoženih 35.000 km. prodaj' ra (068)57-488, popoldan. 64- APN 6. letnik 1991, dobro ohranja*" prodam. ® (068)22-205. 6** Z 101. letnik 1988, prodam. Jože Sf lak. Vrh pri Pahi 16. popoldan. 64-R 4. letnik 1984. registriran do 2/4 ; prodam. ® (068)51 -924. 646- ŠKODO FAVORITGLX. letnik Odprodam. ® (068)82-245 . 646^ BMW 224 D. kovinsko siv. registri*1 do 2/97. letnik 1986. 124.000 km. vclikf dodatne opreme, prodam, ra (068b\ 015. Andrej. 6»; GOLFGTI 16 V, I40KM.letnik l®*5' kovinske barve, centralno zaklepa*)' sončna streha, prodam, ra (068)25-9®*' GOLF D, letnik 1988. prodani- ff. (068)85-772 ali 241-826. Silvo. R 19 1.4 RT. letnik 10/94, bel. 20-\ km, dobro ohranjen, prodam. ^ 0^ 27-142. R 4 GTL, letnik 1990, registriran do ugodno prodam. ® (068)89-296. 6495 FORD ESCORT 1.4 i, letnik 1989, ‘ W0 km, bel, centralno zaklepanje, "e*trični pomik strckcl, spojlcr, pro-dam® (068)49-715. 6496 2 128, letnik 10/85, ugodno prodam. * (068)53-277, po 15. uri. 6500 JUGO 45, letnik 1988, prodam. ® (068)73-193. 6502 r4CTL, letnik 1989, 45.000 km, rc-8|striran za celo leto, prodam za 4000 UEM- ® (068)73-720, popoldan. 6503 ŠKODO 105 L, letnik 1981, neregistri-rano, vozno, prodam. ® (0608)75-373. 6505 GOLF D, letnik 12/87, model 1988, 4.000 km, prodam. Gregor Colarič, 5|vic 5, Podbočje, ® (0608)87-195. R 5 CAMPUS. letnik 1993,rdeč, pro-*""■ ® (068)65-593. 6507 SAMARO, letnik 1992, 33.000 km, j^ijevc barve, in hyundai ponv LS, lct-!k lR90, 60.000 km, prodam. ® (068) y'532. 6508 R 5 CAMPUS, 4V, tonirana stekla. p,(klam za 6700 DEM. ® (068)81-639. 6509 I R 4 GTL, letnik 1982, registriran do / 1996, dobro ohranjen, ugodno pro-^ ® (068)57-750. 6511 4GGO 45, letnik 1989, prodam ali t^jam za 126 P, R 4 ali Z 750. ® ,06«)26-863. 6513 JUGO 45 A, letnik 1986, registriran do ‘0.1996, prodam. Anton Grabnar, Raz-arl24> Šentjernej. 6514 ’ 640 AN, letnik 1979, ohranjeno, 4 t, pr°dam. ® (068)57-739. 6515 R4, letnik 1988, registriran do 10/96, barve, prodam. ® (068)51-547, poldan. 6516 , R 5 CAMPUS plus, letnik 1992, črne 47.000 km, prodam. ® (068)81-43> popoldan. 6517 ^26 P, letnik 1988, registriran do ’ dobro ohranjen, prodam. ® l#%9-665. 6518 , SAMARA -orodje za nastavitev venti-0v Prodam. ® (068)47-427. 6519 MERCEDES 123 300 D, letnik 1977, ^striran do 3.5.1997, obnovljen, ohra-£>.prodam za 5800 DEM. ® (068)64-zvečer. 6521 "4 GTL, registriran do 4/97, prodam a2«0 DEM. ® (068)44-659. 6524 AUDI 100 2.3 E, 68.000 km. letnik ^2, radio Beta, ABS, meglenke, tem-iniat, prodam. ® (068)25-098. 6529 v ALFO ROMEO 155 1.8twinspar,pr-registracija 1/94, meglenke, centralno (Spanje, električna stekla, prodam. ® l#6«)342-360 . 6530 ni °PEL KADETT 1.8 IGT, 90 KM, let-k 1991, avIoracij0i športni sedeži, pro-^ ® (068)25-098. 6531 H VW PASSAT 1.8 CL, letnik 1992, ' 000 km, strešno okno, meglenke, pr°dam. ® (068)342-360. 6532 Golf CL d. letnik 1992, 68.000 km. W(klam. ® (068)25-098. 6533 MATRA MORENA 2,2 S, letnik 1983. obrem stanju, motorno žago Sabrc, 35 ^■novo in malo rabljeno usnjeno sc-I Zn° garnituro (vinsko rdeče barve), ze-ugodno prodam. ® (068)322-827. 6537 tt JUGO KORAL GVL 55, letnik 1989, .“‘striran do 2/97, prva lastnica, pro-^ ® (068)44-799 ali 45-129. 6538 obvestila Resnice, mlade jarkice, pasme hi-v ’ rjave, tik pred nesnostjo, opravljena ^ cepljenja, prodajamo po zelo ugodni j '• Naročila sprejemajo in dajejo vse a °rmacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Jomelj, ® (068)52-806, Gostilna Ce-j, ’ Mostec, Dobova, ® (0608)67-578, kanita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, (068)49-567. 5175 .^prejemamo naročila za vse y 7 piščancev, enodnevnih in večjih. (f. Unica Senovo, Mio Gunjilac. ® ^8)79-379. 5810, ! ^ALUZIJE, rolete in lamelne zavese r, ,elujcm° in montiramo po ugodnih cc-(rJl Možnost plačila na več čekov. ® ^1*8)44-662. 5956 Sj^?A PURANE, težke 6 kg, po 1750 ■td b sprejemamo naročila. ® (068) ali 57-105. Dobava v nedeljo, 9. ‘76. 6355 a “ELE PIŠČANCE za dopitanjc pro-c- ® (068)45-240, Zupančič, Hudeje, Cbujc. 6406 ^bELE PURANE, samce, ter rjave jar-ue. Prodajamo in pripeljemo. ® (067) 6445 ^AOKOŠI NESNICE bomo prodajali J!‘0-6. dalje. ® 84-394 ali 21-279, Far-■Aalen (Zdravje), Zalog 17. 6485 . 54AVE NESNICE jarkicc, večje, pro-»mo vsak dan ® (068)48-366. 6488 preklici i^GOJZA KASTELCA ml., Silva Ci-v .Jančiča in vse stranke trgovine opojni, naj si ne prilaščajo moje zemlje, iHj Ccla št. 164 (pri trgovini Si-Na), ter naj J)a njej fizično ne grozita. Če sc to k enkrat, jih bom sodno preganjal. »J Elantan Vinja vas 4. 6304 ^AJa GASPERIČ, Slavka Gruma 52, ^ 0 mesto, preklicujem neresnične bc-^o Barbari Kočjaž, Slavka Gruma 58, 0 mesto, in sc ji javno opravičujem. 6404 posest '4h A OBALI prodam 6 ha mladega na-^1**.Jablan in hrušk z urejenim nama-sistemom. ® (066)79-360. 6303 primerno za vsako mirno obrt, Ijj dam ali jo dam v najem ® (068)59-/°d 16. ure dalje. 6309 n/USo / manjšo adaptacijo vzamem v Za daljši čas. Možen kasnejši od-p, ^ (061)349-101, zvečer. 6310 L A ZDOLAH pri Krškem prodam ^iS'V(), 136 a, možna nadomestna Ecpa lokacija za vikend! ® 0273-643, popoldan. 6311 VEČJO zapuščeno domačijo na relaciji Brežice - Novo mesto kupim. ® (068)81-235. 6314 HIŠO v Koprivniku 33 pri Kočevju prodam. ® (0602)20-558. 6330 HIŠO, gospodarsko poslopje in posest, 10 ha, prodam. ® (0609)63-93-44. 6340 KOTNIK - poslovne storitve, s.p., Starc pravde 14, Brežice, ® (0608)61-246. Na območju Brežic, Krškega in ob Hrvaški meji prodajamo nepremičnine - poslovne prostore, hiše, stanovanja, vikende. Urejujemo dokumentacijo in vodimo investicije. 6347 ZIDANICO z opremo, vinograd in sadovnjak, v Doblički gori, prodam. Resnemu kupcu priporočam ogled na kraju samem. ® (068)51-881. 6356 PARCELO za vikend pod Gorjanci, 28 a, ugodno prodam. ® (068)58-375. 6357 RODOVITNO NJIVO, 60 a, na ravnem terenu, dostop s ceste, na relaciji Šentjernej- Prevalje, prodam. ® (068)22-897. 6358 NJIVO, 40 a, na zelo lepem kraju, prodam. ® (068)48-564. 6359 V SEVNICI prodam dvostanovanjsko hišo v zaključni gradbeni fazi, funkcionalno! ® (061)441-552. 6365 SMREKOV GOZD v okolici Novega mesta prodam. ® (068)24-850. 6400 V OKOLICI Novega mesta kupim staro hišo z malo zemlje. ® (068)22-440. 6415 PARCELO, primerno za vikend, prodam. ® (068)85-840. 6416 HIŠO na Uršnih selih, potrebno adaptacije, prodam za 25.000 DEM. Možnost nadomestne gradnje. ® (063)792-042. 6431 V BLIŽINI Novega mesta prodam vikend, 15 a zemlje. ® (068)21-120. 6451 V GABRJU pod Gorjanci prodam nji- vo, 38 a, ali menjam za osebni avto. ® (068)27-841, zvečer. 6454 STARO HIŠO ali zazidljivo parcelo v okolici Novega mesta kupim. ®322-423, od 7. do 15. ure, 322-013 in 26-939. od 16. do 21. ure. v 6489 NA DOLŽU poceni prodam obnovljen vinski hram. ® (068)342-470. 6534 V OKOLICI Novega mesta oddam v najem ali prodam bife, trgovino in hišo. S (068)322-282. 6536 prodam * 3 PEČ ZA CENTRALNO EMOCEN-TRAL 24, črpalko, termostat, ekspanzijsko posodo in vodomer, UGODNO PRODAM. ® (068)26-306. NEMŠKE OVČARJE, stare 6 tednov, prodani. ® (068)50-140. 6292 TRIFAZNI CIRKULAR. 5.5 KM. in avtomobilsko prikolico prodam. ® (068)45-371. 6293 ZAMRZOVALNO OMARO, brezhibno, ugodno prodam. ® (068)20-291. 6300 KRAVO SIMENTALKO, brejo 5 mesecev, z drugim teletom, prodam. ® (0608)70-067. 6302 SLAMO v okroglih balah po 2310 SIT s pd ter balirano seno prodam. ® (068)47-010 ali (0601)85-037. 6307 KOŠNJO SENA in otave pri Gabrju oddam za več let. ® (068)81-103. 6312 TELIČKA BIKCA, starega 10 dni, prodam. ® (068)45-355. 6316 GOSPODINJSKI OVERLOCK Privi-lcg 4000, dva otroška vozička, kombiniran in športni, prodam. ® (068)51-752. 6317 MIZARJI! po ugodnih cenah prodajamo lesnoobdelovalne stroje. ® (068) 59-391. 6323 PISALNI STROJ 01ympia, nov. zapakiran, prodam za 19.000 SIT. Tanja Rožman, DobličkaGora 13 a, Črnomelj. 6324 DVOREDNI pletilni stroj prodam. ® (0608)80-404. 6327 VEČ brejih plemenskih svinj L 12 prodamo. Kmetija Jerebič, Hum 21. Ormož, ® (062)702-640. 6328 FRAJTONARICO Melodija, duri be. es, as, prodam. ® (068)83-723. 6334 VEČ KOZ s prvim mladičem prodam. ® (068)65-221. 6337 GRUNDFOS ČRPALKO z ventili in kolcni za priključek peči, malo rabljeno, prodam. ® (0608)32-882. 6338 OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran (uporaben kot globok, športni in prenosna torba), ugodno prodam. ® (068) 22-467. 6343 SNEGOLOVI iz nerjaveče pločevine. Možna dostava in montaža. ® (064)725-319, po 10. uri. 6346 KOZE z mladiči ali brez in mladega kozla brez rogov prodam. Zofka Bradač, Podgorje 41, Pišecc. 6363 TRAVO za košnjo, v Trebnjem, oddam brezplačno. ® (068)20-514. 6367 BERNSKO PLANŠARSKO PSIČKO, staro 8 tednov, prodam. ® (061)877-312. 6368 8 TEDNOV starega bika sivca, za na-daljno rejo, in mladiče nemške ovčarje prodam. ® (068)45-296. 6370 KOŠNJO pri Stopičah ugodno oddam. Zalka Može, Dol. Težka voda 11. KRAVO in 2 teleti - bikca sivca, stara 4 tedne, prodam. ® (068)45-542. 6372 KOZI in kosilnico za hribovite predele prodam. ® (068)43-693. 6379 3 BREJE KRAVE in 2 enoletni telici iz A kontrole prodam. ® (068)45-101. 6382 3 MLADE KOZE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. ® (0608)68-391. 6385 FAKS PANASONIC KX - F 230 BX,s telefonom in tajnico, star 1 mesec, nerabljen, prodam 15 = ceneje. ® (068)26-977. 6386 TELIČKO SIVKO, težko 120 kg.pro-dam. 7S (068)42-956. 6387 TELICO SIVKO, brejo 6 mesecev, in bikca simentalca, težkega 230 kg, prodam. ® (068)45-401. 6388 KOZLIČKE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. ® (068)65-108. 6391 OPAŽ - ladijski pod, smrekov, suh, I. klase, prodam. Dostavim' ® (063)451-082, Andrej. 6393 MLADO belo kozo brez rogov, z dvema mladičema, srnaste pasme, prodam. ® (068)68-137, po 20. uri. 6395 Prtljažnik original MITSUBISHI colt in motor PIAGGIO 90 ccm, I. 92, prodam. ® 068/321-695. KRAVO SIVKO po izbiri prodam. ® (068)65-386. 6396 FRAJTONARICO MELODIJA, c, f, b, Slakov gumb, nanovejši model, črno, nerabljeno, in otroško ADG prodam ali menjam. ® (0608)70-170. 6401 PRAŠIČE, težke cca 100 kg, gumi voz, 14 col, in konjski komat prodam. ® (061)789-554. 6402 VEČJO KOLIČINO cvička in hruš-kovo žganje prodam. ® (068)87-611. 6403 LEVIŠ KAVBOJKE samo 2550 SIT, ženski komplet Novotcks 11.000 SIT. Nakup tekstila nad 10.000 SIT na 3 čeke! Kosilnice na laks Stihi 45.000 SIT, kosilnica Tokana, nahrbtna, na 4 obroke. Trgovina Kulovec, Uršna sela, ® (068)65-636. 6405 VINO. rdeče in belo, šmarnico, prodam po 120 SIT. ® (068)65-134. 6410 LES za ostrešje, obdelan, kalana ga-brova drva, koruzo in zapravljivčka v odličnem stanju prodam. ® (068)89-252. 6412 PSIČKE, stare 2 meseca, posavski gonič, z rodovnikom, prodam. Marjan Papež, Grajska 17, Črnomelj. 6413 NOV otroški športni viziček, gumijast čoln Maestral 9 in kamp prikolico Adria ugodno prodam. ® (0608)62-356. 6418 HARMONIKO MELODIJA, izdelava Košmrlj, staro 1 leto, prodam. ® (068)89-185. 6421 KOZOLEC TOPLAR, star 50 let, prodam. Lahko si ga ogledate v Straži, nasproti banke. ® (068)84-590. 6427 KRAVO SIMENTALKO, brejo z drugim teletom, prodam. ® (0608)33-774. (>439 KUHINJO GORENJE, posteljo, klubsko mizico, kopalniško pohištvo in kotno sedežno garnituro prodam. ® (068) 45-666. zvečer. 6442 OTROŠKO SOBO za 20.000 SIT in klinasti valjar, širina 2 m. prodam. ® (068)65-517. 6446 GOSTINSKO OPREMO (električni čistilec zraka, vrtne mize in stole, hladilno vitrino, avtomat za kavo in drugo) ugodno prodam. ® (068)65-087. 6447 POCENI PRODAM dva raztegljiva kavča. ® (068)25-830. 6464 MLADO KRAVO za zakol, lahko samo polovico, prodam. ® (068)43-007. 6466 TELIČKO, staro I mesec, prodam. ® (068)48-494. (>469 VEČ brejih ovc in z janjčki prodam. ® (068)67-003. ' 6470 LESENO GARAŽO v Novem mestu, primerno tudi za gradbeno barako, prodam. ® (068)27-516. 6472 DVE KRAVI, breji, in špirovce, okrogle ali obžagane, ter late prodam. ® (068)49-627. 6475 JAGENJČKE in brejo ovco solčavske pasme prodam. ® (068)324-512. 6478 PUJSKE, težke cca 30 kt>, prodam. ® (068)73-003. ^ 6479 BIKCA FR1ZIJCA, starega 1 teden, p rod a m. ® (068 )40-788. 6491 KROŽNO ŽAGO (band žago) prodam. ® (068)27-062. ^ 6492 VINO ŠMARNICO prodam po 110 SIT. ® (068)78-427. 6493 ČISTOKRVNE MLADIČE sibirskih huskvjev prodam. ® (064)242-045. 6512 OTROŠKO KOLO Rog. 5 prestav, in žensko kolo Rog, klasično, prodam. ® (0608)22-789. 6523 KORITO za rože in jagenjčka z visokim prirastkom prodam. Karol Vidmar, Stari Log 20, Stara Cerkev. 6528 razno ANGLEŠČINA - kvalitetno pripravo za popravne izpite, maturo, redno šolo, nudim. ® (068)22-106, popoldan. 6301 V ZASEBNI HIŠI v Izoli oddam za čas turistične sezone dva apartmaja s kuhinjo s pogledom na morje za 5 in 6 oseb. V večjem apartmaju je možno namestiti še dodatni ležišči. Neposredno ob stanovanjski hiši je trgovina s prehrano ter zabavišče. ® (066)62-041. 6315 IZGUBILA sem zlato zapestnico. Poštenega najditelja prosim, da jo za lepo nagrado odda v oglasnem oddelku Dolenjskega lista ali sporoči na ® (068)21-517. - 6376 OPREMLJENO TRGOVINO na Suhorju 7 oddam v najem. ® (068)50-123. ŽAGAM DRVA. ® 28-639. V SREDIŠČU Črnomlja oddam nov poslovni prostor, 70 m2. dostopen iz dveh najpomembnejših ulic, z 280 m2 dvorišča - parkirišča, za trgovino, avtosa-lon ali drugo mirno dejavnost. ® (068) 20-247 ali 51-137, zvečer. 6425 IZGUBIL SEM od rotacijske kose »Taler«. Prosim najditelja. Če sporoči na ® (068)81-286. 6443 NIN PRI ZADRU - dva opremljena apartmaja, 50 m od morja, oddani. ® (068)60-538. 6522 PRITLIČNE POSLOVNE PROSTO-RE v centru Trebnjega, 26 m2, oddam v najem. ® (068)45-187. 6526 službo dobi ZA PRIDNE dober zaslužek. Če imate popoldan čas in avto, pokličite na ® (066)272-111, dopoldan, (066)74-163, popoldan. 6306 ZASTOPNIKE za prodajo atraktivnega artikla z območja Krško, Sevnica. Brežice in Trebnjega iščemo. Provizija 25 odstotna - takoj! ® (068)323-578, v večernih urah. 6321 ČE STE SEBI rekli, da hočete uspeti v življenju, potrebujete zaslužek. Pokličite na ® (0608)22-987. 6339 VEČ KUHARIC in natakaric z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj dobi delo. Mojca Kožar, Gor. Težka Voda 19, Prepih.® (068)89-373. 6407 ZASTOPNIKE z. lastnim prevozom zaposlimo v Novem mestu, Šchtjerneju in Brežicah. Slovenska knjiga, d.o.o., PF. PIRŠ, Litijska c. 38, 1119 Ljubljana, ® in faks: (061 )443-865. 6520 DEKLE l veseljem do dela za šankom zaposlimo. ® (068)48-303, do 12. ure. 6430 NATAKARICO - KUHARICO, lahko pripravnico, ter dekle za pomoč med počitnicami zaposlimo v okrepčevalnici. ® (068)65-194. v 6434 Z OBMOČJA Brežic in Krškega zaposlimo komercialiste z. lastnim prevozom. ® (068J51-016. 6440 GOSTIŠČE HRIBAR, Trebnje, zapo-ali kuharja(-ico), s prakso in nata-karja(-ico). ® (068)44-018. REDNO ZAPOSLIMO avtomehanika z ustrezno izobrazbo in delovnimi navadami. OD po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 6460 V GOSTINSKEM LOKALU honorarno zaposlimo več deklet. ® (068)341-077. 6474 KV ZIDARJA in NK delavca redno zaposlimo. ® (068)73-424, po 19. uri. 6504 1 VI • v v službo tsce PRODAJALKA išče zaposlitev. ® (068)89-067. 6319 TRGOVKA sprejme kakršnokoli delo v juniju, juliju in septembru. ® (068)83-371. 6349 29 - LETNO DEKLE - trgovski poslovodja išče službo v trgovini v okolici Krškega ali Brežic. ® (0608)59-242. 6499 stanovanja DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v bloku v Straži. 67.5 m2. staro 15 let, prodam. ® (068)84-220. 6305 ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, na Grmu, 40 m2, s CK, telefonom in garažo, vseljivo takoj, prodam. ® (068)27-119. 6342 DELNO OPREMLJENO eno- ali dvosobno stanovanjc v Novem mestu najamem. Šifra: »REDEN PLAČNIK«. 6383 DVOSOBNO STANOVANJE v Sevnici, centralna kurjava, telefon, zamenjam za stanovanjc ali manjšo hišo na Senovem. ® (0608)41-211. 6525 V BREŽICAH na Bizeljskem prodam obnovljeno dvosobno stanovanje. S (0609)633-553. 6535 GALA, d.o.o. IZOLA Živilska industrija Obrtno-stanovanjska cona Zelena ulica 6310 IZOLA Iščemo komercialiste (lahko s.p.) in distributerje za prodajo tržno zanimivih prehrambenih proizvodov na področju Slovenije. Od kandidatov pričakujemo končano V. stopnjo izobrazbe, izkušnje v prodaji, veselje do dela in lasten prevoz. Prijave pošljite v 8 dneh na sedež firme. unicard.no. (pri gostišču Kos v Ločni) Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 7. ure do 20.30. sBudgets rantacar** Rozmanova 19, Tt 068127-174 ima PRODAJA EUM VULKAIMIZERSTVO BRUNSKOLE MATIJA, s.p. HRAST 1a, 68331 SUHOR, tel./fax: 068/50-475 INSTALATERSTVO LOKAR Dol. Prekopa 20 KOSTANJEVICA • dobavljamo in montiramo vodovod in centralne kurjave vseh vrst • izvajamo vse vrste plinskih inštalacij • opravljamo čiščenje hišnih kanalizacij s specialnimi stroji Tel.: 0608/87-310 0609/630-456 KOTNIK — poslovne storitve, s.p., Stare pravde 14, Brežice Tel.: 0608/61-246. Na področju Brežic, Krškega in ob hrvaški meji prodajamo nepremičnine — poslovne prostore, hiše, stanovanja, vikende. Urejujemo dokumentacijo in vodimo investicije. zahvale VSEM. ki ste kakorkoli pomagali in preprečili večjo škodo na moji in tuji lastnini, se iskreno zahvaljujem. Jože Nagelj. 6481 ženitne ponudbe 50-LETNI VDOVEC brez. otrok, nealkoholik. z lastnim domom, išče žensko brez obveznosti, staro do 50 let. Šifra: »LEPO NAMA BO«. 6527 MONTAŽA IN SERVIS SENČIL rolete — žaluzije tende - lamelne zavese pliseji — roloji sereen senčila Tel.: 068/78-258, 324-285 0609/631-225 Avto Sola STOP — RUDMAN obvešča bodoče voznike vseh kategorij, da bomo pričeli s tečajem CPP: • v Straži, v ponedeljek, 10. 6., ob 17. uri v gasilskem domu • v Šentjerneju, v ponedeljek, 10. 6., ob 18. uri nad kmetijsko zadrugo •v Škocjanu, v torek, 11.6., ob 18. uri na sedežu avto šole. Popust pri plačilu tečjanine 50°o Informacije in prijave po tel.: 068/76-222 VI NA M - MI VAM : oglas na kratko s pošto odmevno objavo v i po s 068/323-610 ali 0609/623-116 DOLENJSKEM LISTU RENT a CAR VOJKO OKLEŠEN, s.p. 0d 8. do 14. ure, S 068/323-193, mobitel (non stop) 0609/ 637-474 MIZARSKI SERVIS VOLČJAK Robert Volčjak, s.p. Dobrava 4, Kostanjevica na Krki S (0608) 87-489 Nudimo vam okna, balkonska in vhodna vrata proizvajalca KLI Logatec po tovarniških cenah. Popust na gotovinsko plačilo znaša 20%. Izvajamo suhomontažne zamenjave oken, tesnjenje oken s silikonskimi tesnili itd. BETONSKI STREŠNIKI MARJAN GOLOB, s.p. ® (068) 78-074, (0609) 630-072 Nudimo vam betonske strešnike v dveh oblikah in v treh barvah. Visoka kvaliteta, dodatek plastifikatorja, globinsko barvanje, atest ZRMK, ugodne cene, prevoz izdelkov, količinski popust, 25 let tradicije in 30 let garancije! TEXAS - LEIF j Trgovina Metlika IT 068/59-260 NOVO, NOVO! • Velika izbira poletne konfekcije! • NOVO, NOVO! Nova terasa z okrepčevalnico vas vabi, da nas obiščete. Grosist in detajlist. MEŽME, d.o.o. ; CBE 16, 8330 Metlika i 77 /fax: 068/60-635, 0609/643-740 UGODNO vam nudimo klima naprave priznanih tujih firm s 24-mesečno garancijo (CORONA, INTERTHERM, TATUNG), hladilne naprave, zamrzovalnike ter male gospodinjske aparate. Za vinogradnike hladilne naprave za kleti in zidanice. UGODNO! Rezervni deli za serviserje aparatov GORENJE. Dostava, montaža, 5-odst. popust na gotovino. i STANISLAV VRANIČAR S.P ŠEGOVA 8, NOVO MESTO B 068/28-555 Obnavljamo fasade, okna, strešno kritino ter opravljamo vsa pleskarska dela. GOTOVINSKA POSOJILA Gotovinska posojila, hitra realizacija, garancija čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11 (pri Operi), Ljubljana, od 10. do 16. ure, 3 061/210-174 in 061/126 20 70. KAMNOSEŠTVO PLUT i TT 068/52-808 Izdelujemo stopnice, police, nagrobnike, montaža, dostava na dom, UGODNE CENE granita. KOPALNICE 77 (068) 322-879 NOVO-NOVO Krediti za kopalnice R + 3% NOVO-NOVO 120 m2 razstavnega prostora. Celovita ponudba. Salon kopalniške opreme “Delfin”, BTČ Novo mesto. MULLER TALNE OBLOGE Izkoristite gotovinski popust pri nakupu talnih oblog, tapet in dekorativnega blaga. Posebna ponudba: panelni parket od 7.000 tolarjev /m2. S 061/441-834. Odprto: 10.-13. ure, 16.-19. ure, sobota 9.-13. ure. DOLENJSKI LIST 23 PORTRET TEQA TEdNA Znova zapele ob šestoletnici Franci Može različnih narodnosti, ki so tu živeli, o delavskem žšilitu ’, ki je trajal od 6. ure zjutraj pa do 7. ure zvečer, tudi ob sobotah, o izumiteljih, umetnikih, o lastnikih Auerspergih itd. ” Prav gotovo bi bila velika škoda, če se železolivarski predmeti ne bi ohranili. Tega se je pred 16 leti zavedal tudi režiser in pisatelj Marjan Marinc, ki ima zasluge za tovrstno zbirko. "Tako domačini kot tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, tamkajšnja občina, Dolenjski muzej in podjetje Novoles si želimo uresničiti Marinčevo idejo, postavitev stalne muzejske zbirke v stari železarski stavbi Ni vsako leto čisto navadno, nekatera so tudi jubilejna. Letošnje, 1996., je takšno za Mestno občino Novo mesto, saj praznuje kar nekaj pomembnih obletnic. Mednje prav gotovo spada tudi 200-letnica železarne na Dvoru pri Žužemberku, ki je pomemben del kulturne dediščine na Dolenjskem in nasploh na Slovenskem, praznovanje pa bo to soboto. O tem, da so pripravljalna in organizacijska dela za takšno p ob Krki, ki ji pravimo lončarijo. Čeprav je bil Dvor predstavljen reditev dolgotrajna in sad vzela več liuc trajnega dela več ljudi, ve vsak, kdor je že kdaj sodeloval pri njih. Tako tudi Franci Može, predsednik organizacijskega odbora Kulturnega društva Dvor. Franci profesor glasbe na srednji tehniški in zdravstveni šoli Novo mesto in poznan po vodenju in sodelovanju v številnih pevskih zborih, je zelo navezan na svoj kraj. Z veseljem se je razgovoril o zgodovini dvorske železolivame: “To je bil eden največjih industrijskih obratov na Slovenskem, v njem pa so nastali prvi primeri industrijskega oblikovanja predmetov iz litega in kovanega železa, ki so bili cenjeni in poznani tudi izven naše države. Železarna je zaposlovala mnogo ljudi, zato je njena zgodovina obenem tudi povest o mnogih človeških usodah, o ljudeh na mnogih razstavah - tudi letos ob 200-letnici livarne je Dolenjski muzej pripravil razstavo - bi bilo gotovo še bolj zanimivo izdelke videti razstavljene tam, kjer so nastajali. "Za izletnike in ostale obiskovalce pa bi bil kraj vreden ogleda tudi zaradi celotnega tovarniškega prostora, kjer so še vedno ostanki plavža, največjega tehničnega spomenika na Dolenjskem, železarske stavbe in seveda zaradi čudovitega dela neokrnjene doline Krke. Na osrednji sobotni slovesnosti ob plavžu, s katero ne bodo proslavili “le” 200 let dvorske železarne, ampak tudi pred kratkim nastalo KS Dvor in pridobitev Marinčeve zbirke, bodo tamkajšnji otroci skupaj z najstarejšim občanom, ki šteje 83 let, simbolično posadili lipo. Organizacijski odbor KUD Dvor, v katerem sta poleg Francija itajboljpridna še Nežka Primc in Slavko Mirtič, je pripravil tudi številne spremljevalne prireditve. Res je, kar pravi Franci Može, da se morajo za ohranitev identitete kraja v prvi vrsti prizadevati domačini sami. Na Dvoru se tega držijo, zato imajo in bodo še imeli obiskovalcem kaj pokazati in povedati. Tudi zgodbo o stari livarni. Šeststoletnica prve omembe župne cerkve sv. Erazma v Soteski - Obnovljene orgle iz delavnice Andreja Malachovskega • Maševal stiski opat dr. Anton Nadrah SOTESKA - Minulo nedeljo, 2. juniju, je bilo v soteski župniji slovesno, kot že dolgo ne. Na god farnega zavetnika sv. Erazma, kateremu je posvečena tamkajšnja cerkev, so s celodnevnim češčenjem počastili tudi 600-letni-co cerkve v Soteski, ob tej priložnosti pa je stiski opat dr. Anton Nadrah med popoldansko slovesno mašo blagoslovil tudi obnovljene orgle, ki so skupaj z vso cerkvijo kulturni spomenik. Orgle so bile izdelane in skrb- LIDIJA MURN BLAGOSLOV OBNOVLJENIH ORGEL - Sotesko kraljico inštrumentov, kot pravijo orglam, je blagoslovil stiški opat dr. Anton Nad- rah. no vkomponirane v pevski kor soteske cerkve leta 1843, nastale pa so v ljubljanski delavnici orglarja Andreja Malachovskega. Zob časa in nestrokovna popravila so jih v poldrugem stoletju tako načeli, da se zadnjih nekaj let niso več oglasile. Župljani so se zato odločili za nabavo novih orgel, vendar so se po nasvetu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto premislili in se raje odločili, da stare orgle restavrirajo. Zahtevno delo so zaupali že uveljavljenemu mojstru Boštjanu Černetu iz Ljubljane, ki je novembra lani orgle strokovno razstavil in odpeljal v Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Objavimo naj tudi storilce gozdnega zločina - 500 tolarjev za dve uri parkiranja in 18 tolarjev za liter mleka - Božo ni molil za papeža - Jerman ni imel prav Anica Kren iz Straže je povedala, da bi jo skoraj kap zadela, ko se je nekega jutra ozrla skozi kuhinjsko okno in zagledala, kako so na golo posekali del gozda nad Stražo. Pravi, da so krajani ogorčeni, in nas prosi, da, ko bo preiskava končana in krivci oziroma storilci znani, naj njihova imena tudi objavimo. Andreja S. nas je poklicala vsa jezna na novomeško komunalo. Pred kratkim je imela opravke na sodišču in na novomeški občini, pa je svoj avto pustila na Glavnem trgu, kamor sicer zaide le redko. Ko se je po dveh urah vrnila, je morala plačati 500 tolarjev. Meni, da je to veliko preveč in da se kaj takega ne dogaja nikjer na svetu. Na Komunali so povedali, da cene in način plačila parkirnine na Glavnem trgu, Novem trgu in v parkirni hiši urejajo ustrezni občinski odloki. Na Glavnem trgu je cena parkiranja 110 tolarjev za vsaki začeti dve uri, tako da An- Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisali, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi rudi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskati odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vas vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. dreja na Glavnem trgu ni mogla plačati 500 tolarjev, pač pa se je to morali zgoditi na Novem trgu, kjer stane prva ura 100 tolarjev, vsaka začeta naslednja ura pa po 200 tolarjev. Branka živi na kmetih, ima kravo in si skuša družinski proračun povečati s prodajo mleka. Pred kratkim so ji Ljubljanske mlekarne plačale oddano mleko po 18 tolarjev liter, od tega pa so ji po dva tolarja na liter odbili za stroške. Pravi, da so njeni sosedi, ki je oddala okoli 9001, plačali še manj. Najraje bi se zjokala. V Ljubljanskih mlekarnah v Ljubljani so nam razložili, da je meja za količino beljakovin v kakovostnem mleku 2,8 odstotka, in če rejci tega ne dosežejo, je mleko upoštevano kot nekakovostno in je odkupna cena zanj mnogo nižja, osnova za izračun odkupnih cen pa je Uredba o načinu plačila mleka, ki velja od letošnjega L aprila. K sreči je takih primerov sorazmerno malo, najboljši rejci pa dosegajo odkupno ceno mleka tudi do 50 tolarjev za liter. Boža Željka iz Metlike moti, ker se ljudje oglašajo tudi zaradi takih malenkosti, kot je pregorela žarnica ali polulan psiček na zelenici, pred kratkim pa gaje posebej zbodla trditev Angelce Novak, ki je povedala, da vsi molimo za uspeh obiska papeža. Božo meni, da on že ne moli zanj, čeprav je tudi on želel, da bi papežev obisk uspel in bi se papež srečno vrnil v Vatikan. Marjana Mali iz Birčne vasi je nekega jutra na radiu Krka poslušala odlomke iz še neobjavljene knjige Bojana Budje Ščit in slišala, da naj bi ji mož Bogdan Mali, sicer oficir teritorialne obrambe, med osamosvojitveno vojno naročil, naj sc v primeru težav obrne na sosede Žagarjeve, ki naj bi, tako je zapisano v knjigi, imeli hišo polno orožja. Malijeva je povedala, da ji mož nikoli ni govoril o tem. Avtor knjige Ščit, Bojan Budja, je povedal, da je podatke, ki jih navaja v knjigi, dobil pri Žagarjevih. Na klic Jožeta Jermana izpred enega meseca je odgovoril inštruktor Božič, ki je povedal, da je takrat res sedel v tovornjaku, s katerim se je Jerman srečal, vendar le kot sopotnik. Vozilo je upravljal poklicni voznik z veljavnim vozniškim dovoljenjem za ustrezno kategorijo. Ker je naloženi tovornjak vozil navkreber, bi se po predpisih moral Jerman, ki je z osebnim avtom vozil navzdol, ko je to opazil, umakniti ob rob, ustaviti ali pa celo zapeljati vzvratno, vendar tega ni storil. I. V. ZAJETEN KRAP - Čeprav je v kočevskem ježem moč najti krape težke menda tudi do 25 kilogramov, je bil sedeminpol kilogramski polluskinarski krap za 10-letnega Gregorja Kavčiča iz Želnj pri Kočevju skoraj tako velik zalogaj kot za odraslega rekordni krap. Še neveščemu ribiške palice, se mu je sreča nasmehnila le kratek čas zatem, ko mu je član RD Kočevje Jože Drvarič, ki ga je vzel s seboj na ribolov, zaupal svojo ribiško palico. Ljubljano. Letos so jih v njegovi delavnici začeli obnavljati. Obnovili so sapnice in klaviaturi, najobsežnejše in zahtevno delo, za katero sta bila potrebna velika spretnost in poznavanje tehnologij, pa je bila rekonstrukcija kovinskih orgelskih piščali. Na novo so jih morali izdelati preko 300. V delavnici so morali orgle sestaviti in intonirati, potem pa v celoti demontirati in ves postopek ponoviti na koru soteške cerkve. Hkrati z instrumentom so obnovili tudi orgelsko omaro. Delo je opravil restavrator Uroš Kastelic iz ZVNKD Novo mesto. Pri projektu obnove so sodelovali: Odbor za obnovo orgel, ki ga je vodil Boštjan Tisovec, župljani Soteske, Mestna občina Novo meto, ZVNKD Novo mesto in Ministrstvo za kulturo RS. Kaj zmore obnovljen star instrument, se je pokazalo že na slovesni maši, ko so orgle pospremile petje domačega cerkvenega pevskega zbora, še bolj pa po nji, ko je prof. orglarstva Milko Bizjak predstavil orgle in nanje zaigral nekaj skladb. Na slovesnosti je govoril novomeški župan Franci Koncilija, skupina mladih je recitirala pesem o Soteski domačina Toneta Viranta, župnik Leopold Povše pa svojo priložnostno pesem. M. MARKELJ Medvedji rezervat za Evropo? RAKETAR DRAGO PERC PRVI NA SVETOVNEM POKALI PRAGA - Tekmovanja raketnih modelarjev za svetovni pokal v raketah s trakom in radijsko vodenimi raketoplani v češkem glavnem mestu so sc udeležili tudi štirje člani Astronavtično-raketnega kluba Vega Sevnica. Med tekmovalci iz 8 držav so se Sevničani odlična odrezali, saj je predsednik kluba Drago Perc zmagal* h« drugi je bil Čeh Jan Pukl* tretji Slovak Štefan Mokran* Sevničani pa so osvojili še 5-(Igor Štricejj), 7. (Žiga Debevc) in 9. mesto (Matjaž ^ Požun). V kategoriji vodettil1 0 raketoplanov je od Sevnica-nov nastopil samo Matjaž Požun in se uvrstil na Id-mesto. Evropa hoče naše medvede, ki jih je na Zahodnji Dolenjski že toliko, da napadajo ljudi VELIKE LAŠČE - 28. maja je bil v prostorih lovske družine Velike Lašče sestanek, ki ga je na zahtevo krajanov zaradi napada medvedke pa Staneta Grudna z Zlatega Repa sklical predsednik LD Črt Vilhar. Namen sestanka • KDO SE BOJI NOVINARJEV? - Sestanek je bil za javnost zaprt, kar je malce čudno in seveda nenavadno. Predsednik LD Velike Lašče mag. Črtomir Vilhar je zbranim novinarjem povedal, da so nezaželeni, ker gre za delovni sestanek, ki pa naj ne bi bil zanimiv za širšo javnost. Sklepe naj bi po končanem srečanju posredovali preko občinskega glasila, čigar poročevalec je bil navzoč. Prisotni so zahtevali, naj novinarji poročajo to, kar slišijo, in ne, kar jim bo povedano. V tem je bila najbolj vztrajna ena od udeleženk, ki je po desetminutnem prepričevanju popustila in sestanek tudi zapustila. Lahko se le vprašamo, komu in zakaj bilo treba organizirati srečanje na “skrivaj” oziroma napoditi novinarje. (M. G.) dom. Več bo treba narediti za izobraževanje in osveščanje ljudi. Ob tem pa se zastavlja več vprašanj kot: kdo bo programe izdelal, kdo uresničil in kdo plačal, pa tudi kdaj bodo vidni rezultati. Nevarnost pa je tukaj in zdaj. Potrebne so hitre in učinkovite rešitve, saj so v nevarnosti ljudje, predvsem otroci. Nihče ne zahteva iztrebitve medveda, vendar imajo ne le medvedje, ampak tudi ljudje pravico do mirnega bivanja. UGODEN NAKUP MODNEGA BLAGA NOVO MESTO - Novo-teksova Tkanina bo v oi četrtka, 6. junija, do sobote, 8. junija, v prostorih menze organizirala akcijsko prodajo kvalitetnega in modnega metrskega blaga. V četrtek ia petek boste lahko kupovali od 8. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. ANDREJ PERHAJ • Umetnik, ki se s svojo urt1 nostjo lahko preživi, je umeht življenja. (Jurič) • Volja naredi človeka veliki ali majhnega. (Schiller) D I pa je bil, opozoriti državne organe, da začno strokovno in odgovorno gospodariti z medvedi na Slovenskem, ki jih je največ prav na območju kočevsko-belokranj-skega Lovsko gojitvenega območja (LGO), katerega del (37 odst.) pokriva ŽLD Kočevje. Na sestanku se je izkazalo, da obstajata dva različna interesa: državni, ki so ga zastopali predstavniki ministrstev, in lokalni. Država varuje medvede in skuša ugoditi Evropi tako, da bi se medvedje naravno širili v Evropo, zato tudi zmanjšuje odstrel medvedov, ki je leta 1990 znašal 25 medvedov, na letošnjih le 14. V zahodni Dolenjski pa je vedno več bližnih srečanj z medvedi, da se ljudje ne upajo več v gozd. Škoda zaradi medvedov se je podvojila, škoda od ostale divjadi pa zmanjšala, ker kmetje na območjih, ki jih ogroža divjad, ne kmetujejo več. Pristojni pripravljajo brošuro o tem, kako živeti skupaj z medve- BETINE KOPALKE - Ob otvoritvi bazenov v otroškem letovišču Rddm križa na Debelem rtiču konec maja je novomeška firma Reklam stu*I* pripravila modno revijo, na kateri so prikazali bogato poudbo kop* metliške Beti. (Foto: Marko Klinc) rDolenjske Novice. SMEH ■\ 1885-1919 K kratkočasnice izbral Jože Dular i pol , Šale izbira Bojan AjlP Nedolžen prašič “Ti stara, kaj ko bi za najino srebrno poroko našega debelega zaklala?” “Lepo te prosim, stari, kaj je prašič kriv, da sva se pred petindvajsetimi leti vzela. ” Prebrisano Učitelj vpraša v šoli: “Kako se kozlovo meso najdlje sveže ohrani?" Učenec: “Če se pusti kozla pri življenju. ” Križanje J “Prizadevam si, da bi kriz poštnega goloba s papagajem-“Zakaj pa?” , “Zato, da mi bo golob ne sa% prinesel vesti, ampak mi ji*1 tudi povedal.” Osel “Zapomni si, "pravi mojster med prepirom svojemu pomočniku, “ako misliš, da imaš osla pred seboj, si ravno na pravega naletel. “ Očitek o “Kaj zopet nisi nič prinesel z 1 ov3 Imaš prazen nahrbtnik.” “Kaj misliš, da je mogoče k ^ vo, ki sem jo ustrelil, stlačiti v n hrbtnik?” Očiten dokaz Sodoben pes Okrajni zdravnik preiskuje ponesrečenca in prizna, da je mrtev. Občinski sluga pa trdi, da še ni mrtev, ker še gre njegova ura. Nepotrebno Stražnik: “Oče, trda tema je in vi nimate luči pri vozu!” Kmet: “Bila bi svetilka itak zaman, ker moj konj je popolnoma slep. ” “Imam najbolj sodobnega.^ drega, pametnega psa. Vsa jutro mi prinese časopis.” . “To pa res ni nič posebn^ poznam več psov, ki gospoda J prinesejo zjutraj časopis.” fj, “Toda moj pes mi vedno P j, nese časopis, čeprav nanj SP nisem naročen!”