222
Zgodovinske reči.
Rimski ostanjki pri Ajdovšini.
Da bi rimsko cesto čez Hrušico do konca dognal in zraven borišče med cesarjem Teodozijem in vstajni-kom Eugenijem bolj obilno pregledal, sem potoval zopet na Vipavsko, in nisem se kosal, ker sem še marsikaj našel, zlasti pri Ajdovšini, ker me je v moji prejšnji misli o teka rimske ceste čez Hrasico popolnoma zaterdilo.
Stare postaje „ad Frigidum", pozneje C a str a, pač nihče ne bo drugej iskal kakor pri Hubla, in sicer v Ajdovšini, kdor koli ali od krajnske ali od goriške strani čez Hrašico potuje. Vsa lega in lastina kraja za to govori. Vipavske reke od deleč skoraj znati ni, ker se njeni tek v ovinkih prikriva; nasprot Hubel svoje valove prav vidno in šumeče vprek skozi ravnino podi. Obe reki izvirate iz podzemeljskih jam, pa Vipava nizko in pohlevno od izhodne strani na dan prihaja, Hubel pa precej visoko in z močjo od severne strani iz jame huhla, ob časih deževja pa še iz višje luknje svojo vodo toči. Tudi se potniku čez Hrašico ravnina proti Ajdovšini kaže odperta, krog Vipavskega terga pa zaperta in odložoa; in tedaj se tudi za vojskine trume pot na Hubel nar bolj kaže primerjena.
Rimski zidovi pri Ajdovšini na zahodnem bregu Hubla so vendar posebno spričevanje, akoravno so doslej le premalo znani, če tudi v bukvah in časnikih imenovani, Schoenleben ^Apparatus str. 101) piše, da je ob njegovem času ondi še visok stolp stal, sled pa se še od družin stolpov znal, in sicer vsih skupaj šestnajst, samo lego kraja ni dosti določil.
Mogoče mi je staro tukajšnje mesto dosti natanko popisati. Ondašnji gosp. fajmošter Volčič, sedaj v Divinskega dekana izvoljeni, so me namreč o mojem pregledovanji prav prijazno podpirali, me tudi skozi vse hiše vodili, kjer se rimsko ozid je sledi — „staro bo staj no" ga ljudje ondi imenujejo; tudi so mi naklonili priložnost, ka-tastarske mape pogledati, in po teh staro primerjati z novim.
Po takem je bilo staro mesto pri Ajdovšini v resnici „Castra" ali vojaški stan, kakor je bil pri Rimljanih navaden; staro ozidje je namreč ravno na štiri vogle odmerjeno, vsaka stran neka) čez 80 sežnjev dolga, tudi natanko po štirih straneh sveta obernjena; izhodna stran zidu se še skoraj nepretergana zna, eden ali dva sežnja visoko, malo manj tudi zahodnja; severna je bolj v nove hiše povzeta, južna je s hišami, dvorišči in cesto pretergana; ve-diti je namreč, da večidel novega terga ravno v stari čve-terovoglini stoji. Stolpov, ako so bili enako razstavljeni, kakor na izhodni strani, je bilo ravno šestnajst; na izhodni strani namreč srednji stolp še stoji, čez deset sežnjev visok; dva druga sta do treh sežnjev znižana, in na obeh voglih se še ostanjki od dveh znajo; ravno tako se ostanjki od dveh stolpov na zahodnih voglih in od drugih nekterih še lahko vidijo. Od rimskih kamnov z napisi je vendar le malo najditi, le odlomek se mi je pokazal s čerkami ...TRI ...MAR...; rimskih dnarjev pa še zmiraj dobivajo, nektere sem tudi v roke dobil, in sicer od cesarjev Maksencija in Konštancija; stare grobe pa tudi semtertje, zlasti na južni strani, odkupujejo, zidani so, in kosti in lonci z ogljem — stare urne — se v njih nahajajo.                       Hicinger.