ESLOVENIA LIBRE
'1 H I IB I  II   I lil ■■■■Il I I I II II I I HI! I I  TI I	.. ■»——»	m  ■
BUENOS MOm
18. septembra 1969
KOSYGIN V PEKINGU
DOLG RAZGOVOR S ČUENLAJ EM
Komunistično
razboiništvo
Mednarodni komunizem se je oči-vidno zaklel ustvariti zmedo v latinski Ameriki. Za svobodne prebivalce ameriškega kontinenta prihaja ura odložitve. To velja za latinske Amerikan-ce, kakor za anglosaške.
•Po težkih porazih komunističnih gverilcev v državicah Centralne Amerike, dalje v Venezueli in Boliviji ter že pred tem v Argentini, so mnogi menili, da se bodo komunisti „spametovali“ in „uvideli“, da tu nimajo bodočnosti. Toda samoprevara svobodnega sveta, da gleda na komuniste kot na normalne ljudi, še ni premagana. Do spoznanja, da šo komunisti zločinski obsedenci, se bo svobodnemu svetu treba čim prej dokopati, če se bo hotel rešiti.
Svetovni komunizem — naj bo pobarvan sovjetsko, kitajsko, kubansko ali jugoslovansko — ostaja vedno enak in stremi neprestano in vztrajno za ciljem nadvlade nad človeštvom. Zato naj pade Che Guevara, naj gine v ječah Regis Debray, naj bo ubit Inti Peredo — na njihovo mesto stopi nov komunistični zločinec in nadaljuje satansko delo. Dominikanskega komunista Caamana iščeta argentinska policija in Interpol po Argentini, na Inti-jevo mesto je stopil Peredov brat Lei-tfue. še po tako hudem udarcu se Zločin znova dvigne.
V največje presenečenje zahodnih mednarodnih krogov sta se pretekli te-teden v Pekingu sestala sovjetski komunistični predsednik Kosygin in kitajski komunistični predsednik čuenlaj.
Kakor je znano, se je čuenlaj izognil snidenju s Kosyginom, ko je komunistični svet pokopaval severnoviet-namskega komunističnega predsednika Hočiminha v Hanoju, čuenlaj je priletel v Hanoj samo na kratko slovo od mrtvega tovariša, nakar se je vrnil v Peking še predno je v Hanoj priletel Kosygin. Sovjetsko časopisje je takrat napadlo čuenlaja, da se je „nespoštljivo“ obnašal do Hočiminha.
Kosygin je v Hanoju ostal do Ho-čiminhovega pogreba in se ga tudi udeležil. Iz Hanoja se je z letalom vrnil v Moskvo, od tam pa po kratki seji sovjetskega vrhovnega vodstva partije odletel v Peking.
Opazovalci ugotavljajo, da se je pravzaprav Kosygin ponižal, ko se je podal v Peking. Na letališču v Pekingu ga je sicer pričakal čuenlaj, vendar je bilo snidenje povsem formalno ter sta se oba komunista brez velikih ceremonij s svojimi svetovalci zaprla v predsedniško palačo v Pekingu na skrite razgovore.
¡Sestanek je trajal štiri ure. Po koncu razgovorov sta Kosygin in čuenlaj izdala skupno poročilo, v katerem ugotavljata, da je bil njun sestanek „koristen za obe strani“ in da je bil pripravljen „po skupnem dogovoru“. Ta dogovor je bil po mnenju opazovalcev, vsekakor izvršen v Hanoju, vendar si ne znajo razlagati, zakaj se je Kosygin najprej vrnil v ¡Sovjetsko zvezo.
Sovjetska zveza in rdeča Kitajska sta imeli svoj zadnji direktni stik februarja 1965, ko sta se prav tako v Pekingu sestala tudi Kosygin in čuenlaj. Tudi takrat je bil Kosygin prej v Hanoju ter sta se čuenlaj in Kosygin sestala dvakrat, ko je Kosygin letel v Hanoj in ko se je vračal v Moskvo.
O predmetu razgovorov so samo ugibanja. Menijo, da sta Kosgyin in Čuenlaj vsekakor govorila o nadaljevanju vojne v Vietnamu, pa tudi o sporu med Moskvo ir Pekingom. Menijo, da je Kosygin opozoril čuenlaja, naj Kitajska preneha z izzivanjem Sovjetske zveze. Iz končnega skupnega poročila obeh komunistov pa je razvidno, da razlik nista poravnala in da ostajata oba komunistična velikana vsak na svojem tiru še naprej.
Izrael napada
Exportación revolucionaria de Cuba
Ya no constituye ninguna novedad la denuncia que Fidel Castro “exporta” su revolución a la América Latina. Pero más reciente y menos conocida es la penetración cubana en A rica negra, donde suscita vivas inquietudes en numerosos estados Africanos. Se ha probado, que un variado numero de cubanos se encuentran presentes en el Congo-Brazaville, donde consolidaron el “régimen revolucionario” hace más de dos años. En Guinea, donde aseguran la protección de Sekú-Turé. Se infiltraron en Tanzania y alli sirven de instructores en campos de formación de guerilleros. Algunos centenares de mili-tares y “consejeros” cubanos participan, a veces personalmente, —como ha sido el caso del Congo-iKinshasa— en operaciones subversivas desencadenadas en diferente lugares a través del Continente africano. Por otra parte, estas operaciones se dirigen, sobre todo, contra los gobiernos moderados a quines los agentes de Fidel Castro aspiran eliminar para reemplazarlos con equipos revolucionarios.
Este proceso ha comenzado tras las deliberaciones de la Primera Conferencia Trieontinental, celebrada en la capital cubana en enero de 1966 en la cual se ha declarado —una vez más— guerra a todo lo que represente libertad y dignidad humanas.
Kubanshi revolucionarni izvoz
Danes že ne predstavlja nobeno novost obtožba proti Fidel Castru, da „izvaža“ svojo revolucijo v Latinsko Ameriko. A bolj sodobna in manj poznana je kubanska infiltracija v črni Afriki, kjer vzbuja nemir v mnogih afriških državah. Dokazano je, da se večje število Kubancev nahaja v Kongu-BrazaVille, kjer so pomagali pred več kot dvema letoma utrditi „revolucionarni režim“. Práv tako se nahajajo v Gvineji, kjer pcmagajo varovat Sekú-Tureja. Inflltrinali so se- tudi v Tanzanijo ter tam delujejo kot vaditelji v taboriščih za gverilsko formacijo. Več sto kubanskih vojakov in „svetovalcev“ sodeluje, včasih osebno (kot v primeru Kongo-Kishasa) pri prevratnih manevrih, izvedenih na različnih krajih širom afriškega kontinenta. Po drugi strani so te operacije naperjene zlasti proti zmernim vladam, katere hočejo Castrovi agenti- zrušiti ter jih zamenjati s svojimi revolucionarnimi ekipami.
Ta proces se je začel po zasedanju Trikontihentalne konference, ki: je bila v kubanski prestolnici v januarju 1966, med katero se je ponovno proglasih vojna vsemu, kar predstavlja človeško dostojanstvo in svobodo.
Spreminjanje bojne taktike je največja značilnost komunističnega zločinstva v latinski Ameriki. Namesto Uničenih gverilskih podvigov na podeželju posameznih južnoameriških držav, je komunizem sedaj začel z mestno gverilo. Ropa banke, ugrablja vidne osebnosti, zaseda radijske postaje in preko njih oddaja revolucionarne proglase, napada policijske postaje in vojašnice, da si nabira orožja in mu-nieije.
Dve komunistični skupini teh mestnih gverilcev sta doslej najbolj aktivni: Tupamaros v Montevideo in MR—8 (Movimiento Revolucionario de Outu-bro) v Sao Paulo. Njuna javno oznanjana filozofija revolucije je „osmešiti oligarhijske vlade, pokazati revnim ljudskim slojem, kako lahko je zoperstaviti se diktaturi, razširiti nestabilnost in končno zrušiti obstoječe vlade in odpraviti severnoameriški vpliv. V tem trenutku zgodovine ne more nihče dvomiti, da ima oborožena skupina, naj bo še tako majhna, večje možnosti postati velika ljudska vojska, kakor pa skupina, ki bi se omejila le na izdajanje revolucionarnih proglasov. Naša strategija spada v sklop kontinentalne strategije ustvariti mnogo Vietnamov, da bodo intervencionisti imeli veliko dela na številnih in razkropljenih frontah.“
V Braziliji ima komunistična gverila tudi namen — vsaj tako je nedavno izjavil njen vodja Carlos Mari-ghela — preiti s svojim delovanjem iz mestnih središč spet na podeželje, da bo „leto 1969 postalo leto kmečke gverile v Braziliji.“ Po načrtu, ki so ga pripravili, nameravajo napadati velika posestva v notranjosti države in pobijati živino ter meso razdeljevati med kmečko prebivalstvo. Brazilski gverilci, kakor kaže, se hočejo varovati napak, ki jih je delal Che Guevara v Boliviji, da ni dobil odziva med še tako revnim kmečkim slojem. Kakor je bila krutost bolivijskega terena, združena z izve-žbano protigverilsko akcijo, poguba za Che Guevaro, tako bo brez dvoma razsežnost brazilske države praktično neprebavljiva za Maringhelove gverilce —• če bodo pozitivne brazilske sile resnično odločno nastopile proti komunističnemu zločinstvu.
Pozitiven in odločen nastop proti komunističnemu zločinstvu je sploh nujen po vseh latinsko-ameriških državah. Ta obstaja v tem, da je treba brez oklevanja in brez ozira na kogar koli temeljito reševati pereče družbene probleme, da bo onemogočeno delovanje številnim hujskačem in koristnim budalom mednarodnega komunizma. Običajno razbojništvo ugrabitev, ropov in izsiljevanj bo morala svobodna družba
Arabci odgovarjajo
Izrael je pretekli teden presenetil Arabce in ostali svet z uspelo vojaško akcijo velikega obsega. Izkrcal je tanke in drugo težko orožje na egipčanski strani sueškega prekopa ter uničil vrsto Nasserjevih vojaških postojank, s katerih je Egipt izvajal vojaške akcije na izraelsko ozemlje. Vso vojno operacijo je krilo izraelsko letalstvo. Po nekaj urah udarnih komandnih akcij so se Izraelci umaknili na svoj breg sueškega prekopa in objavili, da je bil ranjen samo en njihov vojak, izgubili pa so eno letalo, čigar pilot se je rešil na izraelsko stran prekopa.
Med Arabci, predvsem v Kairo, je završalo. Nasser se je počutil spet močno ponižanega, zlasti še, ko je izraelski vrhovni poveljnik general Dayan objavil, da izraelskih vojaških akcij proti Arabcem s tem še ni konec, temveč predstavljajo šele nov začetek. Izrael se ne namerava pustiti izčrpati
v dolgotrajni vojni z Arabci in jim bo prizadejal težke udarce, da bo njihova vojaška in državna ekonomija močno trpela.
To se je tudi zgodilo, kajti Izrael je takoj naslednji dan izvedel hud letalski napad na nove vojaške naprave v Egiptu, pozneje pa še na nekatere vojaške objekte v drugih arabskih državah.
Izrael je pred kratkim dobil pošiljko 50 severnoameriških supersoničnih lovskih letal Phantom, niso pa objavili, če jih je že uporabil v zračnih bitkah proti Arabcem.
Arabski teroristi so medtem po evropskih prestolnicah napadli več izraelskih poslaništev in objavili, da nameravajo po vsem svetu Uničevati judovsko imovino. Arabske teroristične organizacije so tudi objavile, naj se ljudje ne vozijo z izraelskimi letali, ker bodo na njih izvršeni atentati.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Dnbëek pred izgonom iz partije
Seznam dvanajsterih
češkoslovaška partija skrbno organizira čiščenje v svojih vrstah, od najvišjih do najnižjih članov. Javno se je v tisku in radiju začelo pisati in govoriti o nujnosti „stmjenja komunističnih sil proti reakcionarnim elementom“ v partiji ter kot glavnega krivca vedno pogosteje označujejo bivšega predsednika Dubčeka in še dvanajst drugih češkoslovaških komunistov.
Eden vodilnih češkoslovaških časnikarjev Borivoj Horak je po naročilu partije pred dnevi obtožil Dubčeka in njegovo okolico „laži, pol-resnic, fantastičnih neresnic, legend in pravljic“. Ponovil je stare partijske obtožbe, da je Dubček zavračal ponovna sovjetska opozorila pred invazijo avgusta lanskega leta in da je tedanji notranji minister Jožef Pavel paraliziral češkoslovaško protišpijonažo prav v trenutku, ko je bila infiltracija zahodnih političnih agentov na višku.	-	|
Horak nadalje piše: „Kako naj to imenujemo? Kako se moremo izogniti besedi izdaja?“
Nato omenja dvanajst komunistov iz Dubčekovega kroga, med njimi Smr-kovskega in Kriegela, poleg njih pa še
znanega olimpijskega tekača Zatopeka, ki se je javno postavil proti sovietski invaziji ter šahovskega mojstra Ludeka Pachmana, kateri je že v zaporih,
„Ti so nas vodili, ti morajo prevzeti odgovornost. Bežati pred to odgovornostjo bi bilo nemoralno,“ grozi Horak.
PROCENTI GOR — PROCENTI DOL
Pretekli teden (četrtek 11. popoldan) je predsednik države general On-gania nepričakovano imel daljši sestanek s časnikarji. Med potekom je odgovarjal na najrazličnejša vprašanja, ki so mu jih stavili časnikarji, ki se običajno nahajajo v vladni palači, čeprav snov in odgovori niso predstavljali kakšne važnejše novosti (potrjeni so bili razni principi v sedanjem delu vlade), je ta nenadni sestanek dal opazovalcem dovolj snovi, s katero sedaj predejo možne bodoče razvoje. Politično življenje argentinskih vlad ima tradicionalno karakteristiko, da se v mesecih septembru in oktobru rade izvedejo vse mogoče spremembe. Letos to poudarjajo zlasti še po zadnjem predsednikovem govoru pred vojaškimi poveljniki (glej prejšnjo številko Sv. Sl.)< in pa zato, ker se v teh mesecih odigravajo razni interesi delavskega razreda na paritamih komisijah.
Mimo paritarnih komisij ne more iti noben analist sodobnega argentinskega razvoja, Vse bodoče delovanje na sindikalnem polju je odvisno od uspehov (ali neuspehov) teh pogajanj. Delavsko delovanje pa je nujne važnosti za razvoj naroda, za „socialno dobo“, ki jo vlada namerava izpeljati in po njej (ko pride) za politični izhod države. Ni mogoče zanikati, da je sindikal
I Z
TEDNA
zatreti z najstrožjimi ukrepi. Nobeno popuščanje ni na mestu. Nobeni politični oziri ne smejo igrati vloge pri iztrebljanju te kužne bolezni komunizma.
Tudi naš slovenski obolos ne sme manjkati.
Kiesinger in Pompidou, zahodno-
nemški in francoski predsednik, sta se dogovorila, v soglasju z ostalimi predsedniki držav, članic skupnega evropskega trga, da se bodo sestali na vrhunsko konferenco v drugi polovici novembra.
Cinizem brez primere je bil prejšnji teden predlog sovjetskega delegata v organizaciji ZN, naj na svojem letošnjem zasedanju glavpe skupščine izglasuje načelo o „pravici vsakega naroda, da svobodno določa svoj politični status“. Predlog je podprla Poljska, poleg ZSSR tudi ena od sil Varšavskega pakta, ki je napadla lansko leto češkoslovaško.
Everett McKinley Dirksen, nedavno umrli republikanski vodja ameriškega kongresa, je imel večji politični vpliv v ZDA in v zunanjem svetu, kakor večina ameriških predsednikov, je izjavil severnoameriški predsednik Nixon ob njegovem pogrebu.
Guido Inti Peredo, pomočnik padlega mednarodnega komunista Che Guevare, je bil ubit v La Pazu, prestolnici Bolivije, pretekli teden. Policija ga je
V T E D i I
izsledila v neki ulici in ga obkolila. Iz pasti ni mogel več uiti.
Smrtno kazen so uvedli v Braziliji ,,za osebe, obsojene vsled revolucionarnega ali prevratniškega delovanja“. Policija vztrajno išče ugrabitelja severnoameriškega veleposlanika v Braziliji, ki je bil medtem izpuščen na svobodo.
V Belfastu so zgradili „belfaški zid“ med protestantskim in katoliškim delom mesta. Napetost je še vedno velika, zlasti, ker so našli v bližini vojašnice mrtvega britanskega stražarja, za katerega so menili, da je bil ubit, pa so pozneje ugotovili, da se je ponesrečil.
Moskva je pred Kosyginovim obiskom v Pekingu obtožila Kitajsko, da je „v zadnjih dveh mesecih uprizorila 488 obmejnih incidentov“.
ZDA so znova začele bombardirati Severni Vietnam z velebombniki B-52. Za čas Hočiminhovega pogreba so ustavili bombardiranje, Nixonu nekateri v kongresu očitajo, da ni izkoristil Hočiminhovega „premirja“ za nove poskuse za mir. Objavili pa so, da bodo umaknili Amerikanci iz Vietnama nadaljnjih 40.500 vojakov.
ni sektor skrajno politiziram A trenutno se dogajanje suče okoli povišic plač, ki jih delavci zahtevajo. Podjetniki' so izdali poročilo, v katerem navajajo, da delavske Zahteve glede plač na paritamih komisijah v všeh slučajih presegajo 40% povišice in dosežejo v nekaterih primerih celo 100%. Povišice pa skoro ne bodo mogle presegati 12%. Ker se podjetniki delavcem ne marajo zameriti, in ker delavci načrtno zahtevajo visoke povišice od vlade Same, oboji sporazum zavlačujejo do trenutka, ko bo o povišicah morala pd zakonu odločati državno tajništvo za delo, torej vlada. Ta pa nikakor ne ho mogla ugoditi delavskim zahtevam. Zato opazovalci že sedaj napovedujejo veliko delavsko splošno stavko pred' začetkom novembra. — Temu se pridružujejo še razni študentovski nemiri (aktivisti So zopet nastopili proti resnični volji Študentovske večine), kar prerokuje „toplo“ pomlad. Tudi železničarski konflikt (o njem posebej) se pridružuje celotnemu procesu. Vsekakor čaka Vlado še težka doba, ko bo morala, po ekonomskih dosežkih zadovoljiti delavske zahteve glede raznih socialnih ugodnosti, zlasti glede realne vrednosti'delavskega zaslužka.
ŽELEZNICE: PO DVEH TIRIH?
Znano je, da železnice vozijo po dveh tirih. To se dogaja tudi v Argentini in ne samo v realnem, temveč še v pri-spodobnem smislu. Zaradi sankcij, ki jih je državno železniško podjetje pod-vzelo proti nekaterim uslužbencem zaradi stavke dne 30. maja, se je del gre-mija uprl in napovedal stavko. Tako je od preteklega petka 12. t. m. proga Mitre med Retirom in J. L. Suarez, kakor tudi rosarijska sekcija močno okrnjena. Izvedeni so bili tudi razni atentati na pomožne vlake, ki vozijo po zasilnem urniku. Ker se je stavka razširjala kakor olje po vodi, je vlada sklenila krepko poseči v konflikti Na podlagi zakona o civilni obrambi države je mobilizirala vse stavkajoče železničarje ter dala vrhovno oblast nad izvedbo zakona predsedniku državne železniške družbe generalu J. C. de. Mar-chiju. Nekateri delavski sektorji železničarskih sindikatov so novo stanje sprejeli. Nekateri manjšinski pa še naprej vztrajajo na svoji uporni poziciji. Ko zaključujemo naše poročilo, gre ta konflikt naprej po dveh vzporednih tirih: vlada hoče na vsak način doseči normalno delovanje železnic, uporni sindikalisti pa „železno“ vztrajajo na svojih zahtevah. Se bosta ta dva tira kje združila? Prihodnji dnevi bodo razrešili to uganko.
Ob dvajsetletnici ljudshega šolstva v Argentini
Pred dvajsetimi leti so se pričeli prvi slovenski tečaji verouka v tedanji hiši slovenskih emigrantov na Ramón Falconu, kjer je bilo natrpanih par desetin družin in kopice otrok. Takoj nato pa se je istotam začel tudi šolski pouk slovenščine, ki so ga začele požrtvovalne učiteljice iz svoje slovenske zavednosti. Tako so nastali ljudsko šolski tečaji sami od sebe prav tam, kjer se zdaj dviguje mogočni slovenski centralni dom Slovenska hiša. Začetek je dobil polagoma organizacijsko obliko, ki jo je med drugim pomagal klicati v življenje pokojni požrtvovalni šolnik Mizerit. Kmalu so se ti tečaji razširili po vsej Argentini, kjer je bila večja skupina slovenskih otrok, šolski prostori so bili kar v privatnih hišah. Zdaj so večinoma v lepih in lastnih domovih, v centru mesta in v njega okolici Velikega Buenos Airesa, pa tudi v notranjosti tako v Cordobi, Miramaru, Mar del Plati, Mendozi in celo v Bariločah ter še kje. Ljudskim šolam so se pridružili otroški vrtci in končani ljudski šoli srednješolska gimnazija, ki je pred kratkim praznovala desetletnico. Vseh teh prosvetnih delavcev, šolnikov, učiteljev in profesorjev se je na Veliki šmaren spomnila Zedinjena Slovenija, v katere okviru je organizacija šolstva, jim priredila prijateljsko družabno večerjo ter jih odlikovala s spominsko diplomo.
V nedeljo, 21. t. m., pa prirejajo vse ljudske šole v Buenos Airesu svoj vsakoletni; Slomškov dan, ki pa je letos posebej posvečen spominu dvajsetletnice ljudskega šolstva v Argentini. Proslava se bo vršila v (Slovenski hiši in vse šole se je bodo udeležile s svojimi učitelji, učenci in — zastavami.
Za slovensko zastavo bodo stopali naši Argentinčki. Nič jim to ne bo zmanjševali njih argentinskega patriotizma, . ki ga čutijo do svoje rojstne države. Nasprotno: dodalo jim bo še slovensko zavest, da so potomci slovenskih vseljencev, da se uče spoznavati tudi zemljepis in zgodovino svojih staršev, predvsem pa — da znajo tudi jezik in se ga he sramujejo, temveč ga skušajo obvladati v čim večji meri. In to ne samo iz ljubezni do staršev, temveč tudi i iž Zavesti, da — kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš! In tako se mimogrede naučiš en jezik več, kar v svojem rodnem domu in ga izobraziš potem v slovenski šoli.
In zato je ta dan, ko nastopajo naši učenci s petjem slovenskih pesmi, z ■deklamacijami, z vajami in z igrico v prvi vrsti praznik staršev in učiteljev,' .katerim izkazujejo učenci svoje slovenske nastope v zahvalo.
: In starši naj vzamejo to hvaležnost otrok resno kot plačilo in kot uspeh svojega napora za vzgojitev slovenske zavesti svojih otrok. Nihče ne brani v Argentini nikomur nositi slovensko zavest v srcu in mišljenju.
Zato naj si starši vzamejo za svojo dolžnost 'naučiti svoje potomstvo slovenskega jezika predvsem v domu samem potem pa ga tako izobraževati, da bo otrok .zmožen ne samo slovensko govoriti, ampak tudi brati in pisati, ter da se bo sam izobraževal ob branju v tako obvladanje jezika, kot jo danOŠ kažejo otroci tukajšnjih zavednih družin,, če še pojavijo po kakem naključju v domovini. Nas starejših dolžnost, do naših staršev, katerih grobovi
leže v domovini, je, da gojimo slovenski jezik kar najdlje v rodu in tako povezujemo rodove v domovini z rodovi v tujini. Danes razdalje izginjajo, sodobne komunikacije povezujejo vse kontinente z brzino, da slovenstvo v tujinah ni več nujno izolirano, temveč vedno lahko v tesnem stiku z vsem globalnim slovenstvom. Zato ni nujno, da se izgubimo v okolju, temveč kljub okolju lahko ohranjamo svoj jezik in svojo povezanost s Slovenci vsepovsod živo in koristno. Zato se ne odpovejmo tej svoji dolžnosti do slovenstva in ga vcepimo tudi mlademu rodu, da se bo po naši smrti s ponosom imenoval potomca slovenskega naroda, ga spoštoval in bo v kakršnikoli zvezi z njim in Slovefiijo. Vsem tistim staršem, ki se tega zavedajo in pošiljajo svoje otroke v sloven-venske dopolnilne šole, naše priznanje. Čestitajo jim pa tudi otroci sami s svojimi uspehi na takih akademijah.
Za starši pa se moramo zahvaliti predvsem vzgojiteljem te mladine. So to veroučitelji, šolniki, ki nekateri tudi že dvajset let nepretrgoma žrtvujejo
svoj prosti čas slovenski vzgoji otrok; pa tudi drugim izobražencem, ki tem učiteljem in učiteljicam pomagajo v idealnih žrtvah. Vsem tem ne pristoja le zaslužena diploma, temveč živa hvaležnost vseh Slovencev, ki znajo ceniti njihovo žrtev, njihovo ljubezen do mladega rodu in njihove napore, da ostane slovenstvo živo v našem rodu do zadnjih usodnih možnosti. Prav tako se ob tej priliki spominjamo vseh mecenov, Id skrbe za slovenske šolske knjige, ter sploh za organizacijo šolskega pouka, prostorov itd., kar je s tem v zvezi. Vsem tem je tak zaključni nastop otrok gotovo najprisrčnejši in največji uspeh njihovemu žrtvovanju.
Starši, učiteljstvo, meceni in otroci: tak šolski nastop koncem leta na Slomškov dan, je gotovo njihova največja nagrada za žrtve, trud in obiskovanje teh tečajev, ki so ponos naše emigracije in največji dokaz, da izpolnjujemo Slomškovo načelo ohranjati s slovenskim jezikom največji zaklad, ki so ga nam zapustili v oskrbo naši starši. Domovina jim bo hvaležna, kakor smo jim sedaj mi.
Slovenski maturanti iz Celovca po Jugoslaviji
„Jetnik je vezan na svoje verige, kmet pa je vezan na zemljo in letne čase: ta dva stavka izražata dva popolnoma različna odnošaja. Poslužimo se bioloških primerjav, ki so v tem pogledu še najbolj osvetljujoče. Kaj pomeni „dihati svobodno“? Bo to opravilo docela „neodvisnih“ pljuč? Ravno nasprotno: pljuča dihajo toliko bolj svobodno, kolikor bolj trdno, bolj intimno so povezana z ostalimi telesnimi organi Če se ta vez zrahlja, dihanje postane vedno manj svobodno in. če se vez prekine, dihanje zastane. Svoboda je funkcija življenjske povezanosti.“
Francoski filozof Gustave Thibon, Retour au réel, str. 140
“Spet ena Jermanova!”
Osemindvajset maturantov celovške Slovenske gimnazije je bilo 12 dni na , maturitetnem potovanju po Jugoslaviji. Potovali so iz Celovca preko Zagreba >'n do Skopja in nato čez čakor do Dubrovnika, Splita, Reke in Ljubljane. V ponedeljek, 1. septembra sta jima v Ljubljani v hotelu Union slovenski prosvetni minister in avstrijski generalni konzul napravila sprejem. Najprej jim je govoril slovenski prosvetni minister nato. pa še avstrijski. gen. konzul dr. Heinrich Riesenfeld, ki je v svojem pozdravnem govoru poudaril med drugim: ,.Želim vam iz vsega srca da bi uspešno zmagali v tem boju in da bi prehodili vašo življenjsko pot kot zvesti avstrijski državljani in pa istočasno kot zavedni člani slovenske kulturne skupnosti. Vsak posameznik izmed vas naj
bi bil na tej poti steber mostu prijateljstva, ki povezuje Avstrijo z njeno juž. sosedno deželo. Že samo to je važna življenjska naloga ki je dana vsakemu izmed vas po vaši narodni pripadnosti. Da bi jo uspešno izpolnili in da bi to storili z veseljem in globokim zadovoljstvom, je moja iskrena želja.“
Ravnatelj dr. Zablatnik se je zahvalil za topel sprejem in dejal, da želijo koroški Slovenci biti most prijateljstva med dvema sosedoma.
2.	septembra so se maturanti vrnili v Celovec. Poleg dr. Zablatnika so jih ■spremljali na dvanajstdnevnem potovanju oba razrednika dr. Reginald Vospernik in dr. Anton Feinig ter strokovni vodja univ. prof. dr. Vladimir Klemenčič, direktor geografskega instituta v Ljubljani.
Študijski dnevi v Dragi
30. in 31. avgusta
Študijski dnevi v Dragi so postali že tradicionalno srečanje slovenskih izo-
V nedeljo zjutraj je bila najprej maša na prostem, ki jo je daroval ob so-
bražencev iz zamejstva, zdomstva pa maševaniu štirih duhovnikov msgr. dr.
tudi iz Slovenije. Društvo slovensk.ih izobražencev iz Tresta je letošnje študijske dneve posvetilo predvsem slovenski zgodovinsko-politični problematiki.
V soboto je predaval zgodovinar univ. prof. v Ljubljani dr. Fran Zwitter o prelomnih razdobjih v zgodovini Slovencev v 20. stoletju. Predavanje je bilo na akademski višini in podkrepljeno z arhivskimi podatki, ki so javnosti šele v zadnjem času dostopni. Prof. dr. Zwitter je prikazal predvsem delo za ostvaritev nove državne tvorbe Jugoslavije, v katero so po prvi svetovni vojni vstopili tudi Slovenci, ter zgodovinski razplet v težkih in usodnih časih druge svetovne vojne. Predavatelju so udeleženci postavili veliko vprašanj, na katera je odgovarjal. Korefe-rat je podal dr. Janko ZerzCr, profesor na slovenski gimnaziji v Celovcu, ki je stvarno prikazal potek in posledice plebiscita na Koroškem leta 1920.
Lojze Škerl, škofov vikar v Trstu. V pridigi je msgr. Škerl med drugimi o-menil, kakšne naloge čakajo slovenske
izobražence danes.
Prvo predavanje je imel msgr. dr. Rudolf Klinec, škofijski kancler v Gorici, ki je na analitičen način prikazal manjšinski problem v luči naravnega prava in krščanske etike. Msgr. Klinec se je v svojem predavanju dotaknil skoraj vseh problemov in težav, ki tarejo zamejske in zdomske Slovence.
Zgoščen pa je bil poskus prikaza verskega stanja v Sloveniji danes, ki ga je posredoval Drago Klemenčič, odgovorni urednik ,.,Družine“ v Ljubljani. Predavatelj je opozoril, da so statistični podatki o verskem stanju v Slovenil" včasih varljivi in da verski položaj ni tako rožnat kot zgleda na prvi pogled.
'Popoldne so prof. dr. Boris Pahor iz Trsta, dr. ing. Dušan Nendl iz Aa-
Zmaga namreč. Tako je buenosai-reški „Clarin“ naslovil poročilo o XXVIII. državnem smučarskem prvenstvu. Tudi drugi časopisi so prinesli novico, eden izmed največjih dnevnikov Južne Amerike „La Prensa“ pa je objavil kar trikolonsko poročilo vzdolž cele strani: “France Jerman je zmagal v tekmi na dolgo progo”. Velika fotografija prikazuje našega rojaka prav ko prihaja na cilj. Dopisnik govori v posebnem poglavju o dvajsetih letih Jermanovega smučarskega udejstvovanja. Drugo poglavje spet opisuje njegove zmage od leta 1949 pa vse do danes, ko se poslavlja od uradnih državnih ali meddržavnih tekem.
Naši bralci, ki leto za letom zasledujejo rezultate tekmovanj, vedo, da je naš rojak leta 1949 prvič nastopil in si prisvojil pokal državnega prvaka. Ko si je zlomil nogo, se dolgo ni dalo trenirati s polno paro; v naslednjih dveh sezonah sta ga ,,nesla“ Bruno Pertile, Italijan (1950) pa Slovenec Janez Flere (1951). Za tem je tri leta zaporedoma spet kot prvi prihajal na cilj, 1. 1955 pa ga je — zadnjikrat — doletelo drugo mesto. Sevemoamerika-nec Dave Shaw mu je odnesel lavori-ke, čeprav mu je bil tik za petami. Odslej, to je od 1. 1956 pa do letos, z izjemo 1. 1965 in 1966, ko ni bilo mogoče tekmovati, pa so pokali stalno prihajali v njegove roke. Kakor je Jerman že lani izjavil prijateljem, letos pa tudi časnikarjem, je to pot še enkrat nastopil, želeč, da bi ga pred umikom s tekmovalnih prog premagal» kdo od mlajših, tak, ki bi odslej nosil baklo dolgoprogašev naprej.
4. septembra t. 1. je za prvenstvo v dolgih progah startalo 33 tekmovalcev, razdeljenih v dve kategoriji. Treba je bilo preteči 15 km. Prvi je dospel na cilj naš rojak in sicer v času lh 14’ 4” 5/10. Drugi je bil Enrique Curione (Ih 14’ 22”), tretji Lorenzo Alia (lh 23’ 28”). V drugi kategoriji je zmagal Ernesto Inostroza (lh 25’ 52”L drugi ie bil Jorge Vallmitjana (h) (lh 27’ 39”), tretji Ramón Montivero (lh 31’ 25”). štirje tekmovalci so med tekmo omagali.
Ko se je tek že bližal zadnji četrtini, se je Curione tako približal Jermanu, da sta bila samo za eno sekundo narazen. Vse je kazalo, da bo mladi tekač, v prihodnjih letih brez
chna in časnikar Franc Jeza iz Trsta nakazali svoje misli in ugotovitve, kak šno pot naj izbirajo Slovenci za svojo ohranitev in za najboljšo mednarodne uveDavitev. Vsi trije predavatelji so v svojih prikazih nakazali problematiko in tudi konkretno začrtali svoje predloge. Kakor po ostalih predavanjih, tako se je tudi po teh razvila široka diskusija.
dvoma državni prvak, Jermana prehitel. Toda dolgoletna Jermanova praksa in dovršena tehnika sta pripomogli, da je s sproščenim kakor gotovim ritmom začel prav proti koncu prehajati v vedno večjo brzino in tako mogel pretrgati ciljski trak z 18 sekundami prednosti pred prvim zasledovalcem. Našega zmagovalca je sprejela vojaška godba z maršem, medtem ko je občin stvo s hrupnimi klici in burnim ploskanjem nagradilo njegov uspeh.
„Briljantno slovo velikega športnika“ piše eden izmed časnikarjev, ko opisuje prihod na cilj. Drugi govori o posnemanja vredni lekciji, ki jo odhajajoči Jerman daje mladim športnikom in ne le 33 sotekmovalcem, mnogim med njimi tudi 20 let mlajšim od njega.
Tudi ko časopisi ne bi omenili, da je Jerman Slovenec, vsaj vsa bariloška skupnost ve, kakšna kri mu teče po žilah. Slovenci po vsej Argentini pa tudi drugod se veselimo tega njegovega uspeha. Posebno še, ker gre — i* je vedno šlo/! — za več kot le za „športno zmago“. Jermanu ni šport nikdar bil življenjski cilj in zadnji namen. On je resničen športnik, človek, ki se zaveda, da je smisel športa zdrav duh v zdravem telesu. Več kot zmaga je vredna borba! Ponosni smo nanj tudi še zato: kakor so dosežki naših andinistov ponesli slovensko ime po Argentini in po svetu, tako je tudi on s svojimi zmagami uveljavljal slovensko ime.
Navdušenje za tek na dolge proge, ki se je rodilo tam v dneh Fantovskih odsekov doma v Dolu pri Ljubljani, je prišlo z njim preko avstrijskih smučišč sem dol pod Ande. Pred leti. je bil proglašen za „Moža leta“ v argentinskem športu, toda zdi se, da ga naslovi prav dosti ne mičejo... Vedno je enako preprost, vedno delaven, vedno s srcem pri smučanju, pa naj zastopa državo na svetovni Olimpijadi (Skwaw Walley, ZDA), ali pomaga pripravljati proge za „starinske“ ali „mladinske“ tekme v slovenski bari-loški skupnosti.
Franceta Jermana, „Frenka“, ki je predsednik SPD (Bariloče) ter eden ustanovnikov SPD (Buenos Aires), pozna skoraj vsa naša skupnost, zlasti pa naša mladina, ki v poletnih mesecih tabori med bariloškimi jezeri. Kolikokrat so skupine deklet in fantov taborile pri njem pod steno Tronadorja!
Naš prvak odhaja z oficialnih tekmovanj. Ne dvomimo pa, da bo vsaj del časa, ki mu bo preoštajal, ko skuša zdaj slovensko ime uveljaviti tudi na drugih področjih, še vedno stal ob strani mladini v Bariločah.
Delavnemu članu naših organizacij, našemu vnetemu bralcu, ki te dni sprejema čestitke, iskreno čestita tudi Svobodna Slovenija.
Cerkve v Jugoslaviji
Razmah vpliva predvsem katoliške Cerkve v komunistični Jugoslaviji je vedno manj po godu jugoslovanski komunistični partiji. 'S tem problemom se je že ponovno bavil Centralni komite partije v Beogradu, ni pa prišel do odločilnih sklepov, kako to delovanje zatreti, ne da bi povzročil odmev v zunanjem svetu, od katerega naklonjenosti Titov režim prav za prav obstaja.
Beograjsko partijsko glasilo Borba je v treh zaporednih številkah posvetilo dolge članke vprašanju Cerkve v državi. Prva dva je naslovilo z „Ekspanzijo“ in „Aktivnostjo Cerkve“ ter v prvem članku med drugim pravi:
„Ni dvoma, da se zadnje čase Cerkev trudi in ji neredko tudi uspe, da moderno deluje. Vse verske skupnosti obnavljajo Stara in zidajo nova svetišča'.'; organizirajo kulturne, zabavne in rekreativne prireditve, dajejo pouk 'v' verouku in drugih povsem znanstvenih disciplinah za mladino: ter izdajajo Več'listov in moderno opremljenih publikacij. Zanimivo' je zapisati, da so vndnja leta verske o prireditve vedno bolj obiskane... Cerkev se zlasti bavi z nacionalnimi odnosi. 'Posamezni ško-
fje katoliške Cerkve izkoriščajo razne prilike, da se predstavljajo kot politični predstavniki hrvatskega naroda, pri čemer jim posebej služijo verski listi, od katerih v istovetenju vere in naroda je najbolj trdovraten „Glas koncila“. Patriarhat srbske pravoslavne cerkve, za katero se smatra, da deluje na „tradicionalni ravni“ spet poskuša predstaviti to Cerkev kot edinega resničnega varuha srbskega naroda in njenih narodnih in zgodovinskih vrednot. Posamezniki te Cerkve se trudijo, da bi prikazali kompromitirana sodelovca okupatorja Stepinca in Nikolaja Velimiroviča kot narodna mučenca in velikana. Kult Stepinca zlasti širijo katoliški duhovniki—emigranti... Na drugi strani zadnji dve leti list „Pravoslavje“ objavlja stare članke pokojnega Nikolaja Velimiroviča...“ V drugem članku „Borba“ razpravlja o „skrbi Cerkve za mlade duše“ in ugotavlja: „Medtem ko število otrok in mladine, ki prihaja na veroučne ure narašča, pa politične organizacije le počasi reagirajo na vse večjo aktivnost duhovščine v vzgoji in izobrazbi. Katoliška Cerkev v pridobivanju mladih duš dosega opazne re-
zultate. .. V Sloveniji vsak drug otrok hodi k veroučnemu pouku, a v nekaterih krajih te republike od 90 do 100 odstotkov učencev obiskuje verouk.
Načini delovanja katoliške Cerkve med otroci in mladino so zelo raznovrstni in takorekoč neizčrpni. Poleg verskega potika, ki je zelo učinkovito organiziran v prostorih s prijetnim okoljem in ki ga vršijo z izkoriščanjem modemih in privlačnih pomožnih sredstev, organizirajo za dijake in študente izlete in ekskurzije po državi in v inozemstvo, dajejo brezplačen pouk iz raznih predmetov, delijo štipendije, itd. Razen tega kažejo mladini filme, kupujejo žoge za nogomet in druge športne igre, organizirajo krojne tečaje, učenje klavirja, itd. Duhovniki pogosto obiskujejo vernike in se zanimajo za njihove otroke. V boju za ekspanzijo svoje Cerkve katoliška duhovščina včasih celo prestopa meje narodnega prava in krščuje pravoslavne otroke. Tak slučaj se je zgodil v baški vasi Ruskem Kostum, kar je izzvalo razumljivo ogorčenje v bližniih mestih, toda dejanje je ostalo lokalizirano samo na Ruski Kostur. Zyeza mladine, Socialistična zveza in Zveza komunistov ostajajo v nekaterih krajih inertne...
Sodelovanja z mladino si brez dvoma želi tudi srbska pravoslavna cerkev, dasi je njen vpliv na mladino, v primem s katoliško Cerkvijo, slabši. Tudi srbska pravoslavna cerkev organizira brezplačne ure iz raznih predmetov za dijake. V zvezi s tem list „Pravoslavje“ piše: ‘To pionirsko delovanje se je začelo izvajati lansko šolsko leto 1967/1968 in je prineslo izredne rezultate’... “
V tretjem članku, pod naslovom „Procvit verskega tiska“ Borba pravi:
„Listi in publikacije katoliške Cerkve so leta 1961 imeli 250.000 izvodov naklade, leta 1965	8,250.000,	minulo
leto 1968 pa so dosegli višino 11,000.000 izvodov... Od vseh listov katoliške Cerkve v državi je vsekakor najbolj znan in najvplivnejši „Glas Koncila“, ki je začel izhajati leta 1962 in ki ga petnajstdnevno izdajajo v ok. 180.000 izvodih. „Mali glas koncila“ je mesečnik z ok. 40.000 izvodi. Ta dva lista urejujejo v Zagrebu, medtem ko v Beogradu beograjske škofije tiskajo mesečnik „Blagovest“ z naklado 36.000 izvodi.
Centralni list srbske pravoslavne Cerkve, ki je začel izhajati leta 1966, je petnajstdnevnik „Pravoslavje“, ki ga
tiskajo v Beogradu v ok. 25.000 izvodih. Pravoslavna Cerkev izdaja tudi „Glasnik“ v ok. 3000 izvodih, potem dvo-mesečno revijo ,/Pravoslavni misijonar“ v 50.000 izvodih. „Cerkev—koledar“ v
12.000	izvodih in priljubljeni „Žepni koledar“ v ok. en milijon izvodov. Srbska pravoslavna Cerkev tiska v angleščini časopis „ Srbska pravoslavna Cerkev, njena preteklost in sedanjost“. Ta publikacija bo kmalu začela izhajati tudi v srbohrvaščini v 2000 izvodih. Najnovejši časopis te Cerkve je „Teološki pogledi“, ki ga tiskajo v 2000 izvodih...
Tisk Islamske verske skupnosti je v razliko od katoliškega in pravoslavnega, centraliziran: v Sarajevu izhaja dvomesečni list „Glasnik“. Svoj list „Jevrejski pregled“ (ok. 3500 izvodov) izdaja judovska verska skupnost, ,,Ad-ventistični glasnik“ (8000 izvodov) pa izdaja Adventistična verska skupnost.“
Vse te ugotovitve Borba zaključuje:
„V prav zadnjem času pa katoliška Cerkev (in tudi pravoslavna) pogosto zahteva, da bi prav tako, kakor druge družbene in politične organizacije in ustanove, dobila na razpolago tudi ostala sredstva ža informiranje: radio, televizijo in javne tribune...“
Un
LJUBLJANA.— Akademski pevski sbor „Tone Tomšič“ je na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v italijanskem mestu Arezzo zasedel četrto mesto v obvezni sodobni literaturi in 3. mesto v narodni pesmi. Prvo mesto je zasedel zbor državnega kolegija iz Mis-«ourija s 186 točkami od 200 možnih, drugo mesto je dobil mešani zbor iz Santa Fe, Argentina, tretje pa komorni zbor Walther von Vogel weide iz Innsbrucka.
KOPER — V pokrajinskem muzeju v Kopru so 26. avgusta odprli razstavo fresk akademskega slikarja, restavratorja in kopista Izidorja Moleta z Brezovice pri Ljubljani. Za to razstavo je pripravil Mole 28 fresk — kopij raznih slovenskih Marij in 22 originalnih fresk z različnimi motivi. Mole se že 15 let peča z odkrivanjem in reševanjem fresk ter je v Sloveniji delal pri 50 objektih, tani je pa sodeloval pri reševanju fresk v djakovski katedrali.
LJUBLJANA.— V tisku je četrta izdaja Prešernovih pesmi v angleščini, ki jo ho izdala ¡Državna založba Slove-aije v koprodukciji z angleškim založnikom Johnom Calderjem. Pri tej izdaji Prešernovih poezij je sodelovalo več priznanih angleških in slovenskih prevajalcev, med njimi prof. dr. Anton Slodnjak in prof. Janko Lavrin.
MARIBOR.— 26. avgusta popoldne je prispel na jugoslovansko-avstrijsko mejo v Šentilju poseben transport, s katerim šo peljali kapsulo ameriške vesoljske ladje „Apollo 8“. iS to ladjo so ameriški vesoljci Borman, Lovell in Anders decembra 1968 prvič obkrožili Luno. Po krajšem postanku na meji je transport nadaljeval vožnjo in okoli 15.30 prispel v Maribor. ,,Apolla 8“ so prek Avstrije prepeljali iz Münchena, kjer je bil razstavljen v Nemškem muzeju. Iz Maribora je transport nadaljeval pot v Zagreb, kjer bodo ladjo razstavili v ameriškem paviljonu na zagrebškem velesejmu.
LJUBLJANA — Ob koncu avgusta ao bili v vsej Sloveniji, razen v Prekmurju, hudi nalivi. Zaradi tega so mnoge reke prestopile bregove. Soča, Sava in Savinja so povzročile hudo škodo, v zgomjesavski dolini so hudourniki naplavili velike količine materiala, predvsem v Podkorenu in Gozdu Martuljku. Nad Polhovim Gradcem se je utrgal oblak, voda je ponekod preplavila cesto Dobrova—Polhov Gradec in vdrla tudi v nekatere hiše. V Zagorju je Medija povzročila veliko škodo, vdrla je v nakladalne prostore separacije rudnika Zagorje ter v številne stanovanjske hiše. Do Prekmurja pa dvotedensko deževje ni prišlo. Ker je bilo v Prekmurju letos zelo malo dežja, se bo čutilo pri letini; ajde mnogokje sploh niso sejali ker so čakali na dež, ki ga pa ni bilo.
TOLMIN.— Po hudem deževju v zahodni Sloveniji je temperatura zelo padla. 'Na Tolminskem takega vremena v tem letnem času ne pomnijo že 42 let, razen tega je sneg pobelil tolminske vrhove v noči na 27. avgust. Iz kronike
je razvidno, da je prav tako pobelil sneg tolminske hribe 27. avgusta 1927.
RADENCI — Zdravilišče Radenci praznuje letos stoletnico, ki so jo slovesno praznovali 6. septembra. Ob tej priliki je uprava zdravilišča začela z uresničevanjem povečave zdravilišča. Kot prvo delo bo gradnja novega hotela z 250 posteljami, potem ureditev nove kopališke naprave in druge izboljšave ter še nov hotel, tako da bi znašala zmogljivost zdravilišča 800 postelj. Zgradili so že tudi nove polnilne naprave za radensko slatino ter bodo prihodnje leto mogli poslati na trg kar 17 milijonov litrov te priljubljene mineralne vode. Razen tega so sklenili z neko nemško firmo pogodbo o izdelavi dveh brezalkoholnih pijač katerih osnova bo slatina.
NOVO MESTO — Pod vznožjem Trške gore so pričeli obnavljati Stari grad, ki so ga partizani — kakor večino gradov v dolini Krke in Mirne — med vojno hudo poškodovali.
TRBOVLJE — Zasavski rudniki so podražili nremog. Od 1. septembra je zagorski premog dražji za 10%, hrast-niški in trboveljski pa za 5%. Premogovniki bodo s podražitvijo pridobili okoli 2,000.000 dinarjev več dohodkov, kar pa bo kaj malo vplivalo na višino osebnih dohodkov zaposlenih v premo govnikih. Povprečni dohodki delavcev so bili v prvem polletju 1.114 din na mesec, pa se s povišenjem ne bodo bistveno spremenili, ker bodo dohodek porabili za kritje višjih izdatkov pri nakupu repro-ducijskega materiala in za nekatere izboljšave delovnih pogojev v zagorskem rudniku.
ZLATE POROKE
iskren» čestitamo
V preteklem tednu sta slavila petdesetletnico rojstva predsednika dveh slovenskih domov v Velikem Buenos Airesu in sicer g. IVAN DIMNIK iz San Martina in g. JOŽE VIDMAR iz Berazategui-ja.
G. Dimnik je iz znane Dimnikove družine iz Device Marije v Polju pri Ljubljani. V izseljenstvu se ves čas vneto udejstvuje v raznih političnih, gospodarskih in verskih organizacijah. Ima lastno kovinarsko podjetje.
G. Vidmar pa je iz dolenjske občine Šmihel-Stopiče. Skrbno vodi Slovenski dom v Berazategui-ju in se zelo trudi za njegov razvoj. Tudi sicer se živo zanima za vse slovensko javno in društveno življenje.
Oba predsednika sta proslavila svoj lepi jubilej skoraj na skrivaj, zgolj v krogu družine in najožjih prijateljev. Vendar se nam zdi prav, da obema požrtvovalnima javnima delavcema tudi javno čestitamo s toplo željo, da bi jima dobri Bog dal mnogo zdravja in moči za nadaljnje prepotrebno delo za ohranitev slovenstva v Argentini. Tem čestitkam se pridružuje tudi Svobodna Slovenija, katere zvesta naročnika sta oba jubilanta ves čas v Argentini.
Dolgo časa ni bilo med emigranti zlatih porok, pa je bilo več zlatih maš. Zlate maše smo vedno registrirali, do-čim nas o zlatih porokah ni nihče informiral in so se vršile večinoma tiho v družinskem krogu. Pa bi vendarle radi tudi mi iz vsega srca čestitali takim trdnim zakonskim zvezam, zlasti še, ker so si vsi ti v pravi zvestobi delili med seboj največje bridkosti polpretekle dobe: mnogi od njih smrti svojih sinov, vsi pa zapustitev svoje domače
hiše, še več: domovine in delitev begunske usode ter boja za obstanek v tujem svetu. Toda ljubezen je premagala vse: domače bridkosti, domotožje in težave in zdaj ob zlati poroki so mogli mirno gledati na preteklost z zavestjo, da so vse nevšečnosti premagali z ljubeznijo in zvestobo drug drugemu, prav kakor so si obljubili pred petdesetimi leti. In to samo zvestobo do smrti so si znova obljubili tudi pri zlati poroki pri oltarju in v krogu svojih
Krajnik Janez in Antonija
Tako smo zvedeli po ovinkih, da sta po veliki noči praznovala zlato poroko gospod Janez Krajnik in njegova žena Antonija. Tedaj je prišel iz Združenih držav njun sin dr. Pavle Krajnik, duhovnik vzhodnega in latinskega obreda prav tako hčerka Martina por. Beznik iz ZDA, iz Lujana pa hči Rezka, usmiljenka s. Antonija, tista, ki je bila svoj
čas deležna Marijine milosti v zadnjih desetletjih največjem čudežu na Brezjah. Tudi se jim je pridružila snaha Anica, žena njunega pokojnega sina Petra z otroki, iz večnosti gotovo sin Ivan, ki je padel med Vetrinjci. Lepo so praznovali zlato poroko v La Reji, ko ju je znova blagoslovil njun sin duhovnik.
Kmalu za tem
Krajnik Joti e in Ivana
- 18. maja — sta pokojni sin France, ki je padel pri do-
praznovala zlato poroko v kapelici v San Nicolasu Jože Krajnik in žena Ivana roj. Rupar. Prihiteli so k njima vsi sinovi in hčere s snahami in zeti, tudi iz Bariloč, to so družine Krajnik — Jožeta in Toneta — Ranzinger, štrubeli, Miklič in Mavrič, le hčerka Rezka por. Kepic iz Združenih držav ni bila prisotna. Vseh vnukov in vnukinj je že 24. Tudi z njimi je bil živo prisoten njun
mobrancih. Zanimivo je bilo, da je bil pri slovesnosti prav isti duhovnik, ki ju je poročil pred 50 leti v Škofji Loki, namreč zlatomašnik dekan Ciril Milavec. To je bila zadnja družinska slovesnost Krajnikove mame, kajti nekaj tednov nato je umrla in te dni smo jo pokopali z žalno mašo v isti kapelici, v kateri je obnovila svojo zvestobo možu do smrti.
È'ink Ignacij in Nežika
V	slovenskem naselju v Castelarju sta praznovala zlato obletnico zakonskega življenja ga. Nežika roj. Javornik in g. Ignacij Fink. Slavljenka je zagledala luč sveta v Mlačevem, slavljenec pa: v Žalnem na Dolenjskem. Pred oltar sta stopila 10. septembra 1919 v kapeli Boštanjskega gradu pri Mlačevem, kjer je bil mladi Ignacij oskrbnik gradu.
V	srečnem zakonu jima je Bog dal šest otrok, tri dekleta in tri fante. Že Ljubljana je poznala tercet sester Fin-kovih, v emigraciji se jim je pridružil še bariton Božo, v kvartet. Krščanska in slovenska vzgoja, ki sta jo slavljenca dala svojim otrokom, je rodila sadove. Vsa družina je stala v vrstah zdravih sil slovenskega naroda, ki se je uprl komunističnemu brezboštvu v medvojnih letih in vsa družina je šla na pot begunstva, v svobodo, da nadaljuje delo za slovenstvo in proti komunizmu v tujini. Božo Fink je bil tudi predsednik centralnega slovenskega društva v Argentini, Zedinjene Slovenije.
Zlatoporočno slavje sta srečna za-
konca praznovala pravzaprav kar ves teden. iSlovenska soseska v Castelarju se je zbrala na predvečer obletnice, 9. t. m. in vsa skupaj čestitala zlatoporo-čencema. Lepih spominov je bilo nič koliko obujenih tisti lepi večer, slovenska pesem je zaorila skozi okna lične vile, kjer preživljata slavljenca svoje srečne dni.
Njuni otroci z družinami in najbližji sorodniki pa so jima priredili slavje v nedeljo, 14. t. m.
Jubilejno mašo je v zavodu presv. Srca Jezusovega daroval č. g. Himmelreich. Slavljenca sta obhajilo prejela pod obema podobama. Službo božjo je spremljal s petjem tercet sester Fink z Božotom, peli pa so tudi njuni vnuki, ki se jih je okoli njiju ob slovesnosti zgrnilo enajst.
Slavnostno kosilo je bilo na Slovenski pristavi, v največjem razpoloženju in veselju, z iskrenimi željami v srcih vseh, da bi ljubi Bog ge. Nežiki in g. Ignaciju še tako naprej blagoslavljal življenje in jima bil radodaren, kakor je bil doslej.
Markež: Valentin in Marija
Tudi pri Markeževih v Merlu so praznovali petdesetletnico, odkar sta se 15. septembra 1919 poročila na Jesenicah Valentin Markež in Marija Rekar. Valentin je bil iz rodu Markežev, ki so bili v vsem bohinjskem in jeseniškem kotu znani po svoji značajnosti in poštenosti. Dva Valentinova brata, oba že umrla, sta bila duhovnika: Msgr. Lojze, ekonom škofovih zavodov in Franc, dekan v Zagorju. Valentin je bil po poklicu uradnik, s svojo dobro in zvesto družico Marijo pa si je na Jesenicah ustva -
Slomškov dom ob 8. obletnici
Slomškov dom slednje leto slavi obletnico svoje blagoslovitve. V nedeljo
13.	t. m. je bila običajna spominska proslava, ki je imela letos svojo posebnost. V soboto je prihitel z avionom iz Afrike preko Brazilije koroški župnik č. g. Vinko Zaletel. Rad se je odzval prošnji, in imel prvo mašo med nami v Slomškovem domu. Pri vhodu v dom ga je sprejel ves odbor in mu izročil šopek nageljnov. Pri cerkvenem govoru je takoj z veseljem poudaril to naključje, da je prav njemu dana priložnost, ki prihaja iz Slomškove dežele, da govori v njegovem domu. Da, prihaja iz Slomškove fare. Ko je lani ob obletnici njegove smrti govoril po koroških domovih, je kazal tudi slike odprtja tega Slomškovega doma, ki jih je dobil iz Argentine kot dokaz, da Slomška časte tudi po svetu in se mu posvečajo izseljenske skupine. Nato pa je prišel na pomen besede dom, kjer išče izseljenec nadomestilo za domovino. Toda dom še ni vse, ima tudi še ime Slomškov. In to je važno: brez tega lahko tak dom postane samo bar, samo zabavišče, gostišče, toda važno je, da je poln Slomškovega duha. Tak dom mora varovati slovenski jezik kot največji zaklad, ki so mu ga dali starši, takemu
domu mora biti sveta vera ključ do nadnaravnega življenja, pot do sreče. In tak 'Slomškov dom naj ne bo samo ta tukaj, ki nosi njegovo ime, taki Slomškovi domovi bi morali biti vsi po vsem svetu, da, Slomškov dom morajo postati tudi naše družine. To osrednjo misel je lepo razvijal in se v koncu zatekel s prošnjo k Brezmadežni, k sv. Cirilu in Metodu, ki ju je Slomšek posebno častil, ter tudi do Slomška samega, naj pomorejo, da ti naši domovi ne bodo izgubili Slomška, in da bo slednja slovenska hiša Slomškov dom.
Popoldanski spored proslave je obsegal naslednje točke: pozdrav gostov (M. Šifrer), pozdrav predsednika F. Pergarja. ¡Nato je šola A. M. Slomška priredila prizorček, v katerem se učenci pogovarjajo o Slomšku, o šoli, o pomenu obletnice in doma, kar je sestavila gospa Holosanova, ter na koncu tudi lepo zapojejo. Nato je imel g. Miloš Stare slavnostni govor, ki ga je zaključil z naslednjimi mislimi:
„Bog je dal Slovencem Slomška, da dvige narod. Zato imamo vsi dolžnost, da niegove misli in ideale obnavljamo, tako tudi tukaj v domu, ki nosi njegovo ime. Ne strašimo se nobene ovire, kajti, kot je bilo povedano, kristjan zmore
vse. Dejal bi, da Slovenec, kristjan zmore vse.“ Govornikovim izvajanjem so vsi navzoči dali priznanje in zahvalo z dolgotrajnim ploskanjem.
Po govoru je mladina (Lučka Potočnikova, Niko Potočnik, Magdalena Zupan in Jože Horvat) recitirala odlomke iz Prešerna (Pesmi, Sonetni venec, itd), ter s tem pokazala, kako mladi rod, tukaj rojen, more razumeti tudi najtežje slovenske tekste. Kot končni dve točki sporeda je zapel najprej otroški zbor Gallusa dve pesmi (Uspavanka in Ena ptička priletela) ter nato veliki Gallusov zbor pesmi: Vsi so prihajali, Rože je na vrtu plela, V gartel-cu, in Komur mar za reč je našo. Zbor je bil deležen velikega priznanja ter je ponovil pesem Rože je na vrtu plela. Dirigiral je g. Tine Selan.
Po sporedu je g. šifrer pozdravil g. Vinka Zaletela, na kar se je gost zahvalil z govorom, v katerem je poudaril, da na svojih potih po svetu išče domovino, to se pravi Slovence, raztresene povsod. Zdaj prihaja preko Afrike že vdrugič sem, kjer se čuti popolnoma doma. Primerja tukajšnje naše slovensko stališče s koroškim in nam čestita k našemu slovenstvu. Srečni ste lahko! — Nato se je začela zaT bava, pri kateri je igral orkester bratov Plesničarjev.
ril lep dom z gostilno in trgovino. Zgodaj je stopil v javno delo. Najprej v prosveti in v strokovnih organizacijah, nato pa predvsem v politiki, kot zaveden pristaš SLS. Kaj pomeni, da je bil na Jesenicah izvoljen za župana Valentin Markež kot pristaš SLS, more presoditi le tisti, ki vsaj malo pozna tedanje razmere: izredno močan je bil rdeči tabor in velik vpliv je imela liberalna stranka. Toda Valentin Markež je vztrajal v borbi, ter užival zaradi svoje sposobnosti in poštenosti vsesplošen u-gled. Ko se je začela komunistična revolucija, se komunistom ni posrečilo, da bi ga umorili, kakor so njegova zvesta sodelavca Petra Arneža in Bertonclja. S sedmimi otroki sta sedanja zlatopo-ročenca odšla na begunsko pot. Na Ko roškem sta ju zadela dva huda udarca. Zgubila sta oba najstarejša sinova: Tinko je zbolel in umrl, Ivan pa je bil vrnjen in je delil usodo pomorjenih domobrancev.
SLOVE
Osebne novice
C I
Družinska sreča. V družini Bernarda Antonie in ge. Emilie roj. Barbagrigia so dobili hčerko. Krstil jo je g. Matko Borštnar na ime Dalila Edith. Botra sta bila Luis Oscar Moža in Aurora Camara.
V župni cerkvi svete Rite v Boulogne je bil krščen Gustav Daniel Tašner, Janeza in Rite roj. Malatesta. Botra sta bila Fernando Malatesta in Lojze Tašner. Krstni obred je opravil g. Matko Borštnar. Srečnima družinama iskreno čestitamo.
BUENOS AIRES
Gospod župnik Vinko Zaletel iz Koroške je zopet med nami v Argentini. Prišel je iz daljne Afrike preko Brazilije. V soboto, 13. t. m. so ga sprejeli na letališču na Ezeizi njegovi osebni znanci in prijatelji. V imenu vse slovenske skupnosti v Argentini pa ga je
Vsak teden ena
ROKA IN ROŽA Jože Udovič Ptica leti
s perutnico svetlobe, svetloba poje z njenim glasom.
Roka in roža: ljubezen gleda z odprtim cvetom tvoje srce.
Po begunskih letih sta prišla v Argentino s petimi otroki: s hčerkama Mijo in Majdo, ter sinovi Jožetom, Cirilom in Francijem. Valentin je začel s težaškim delom in dvignjeno glavo. Takoj je dal tudi svoje sposobnosti na razpolago Društvu Slovencev, postal njegov odbornik in pomagal pri reševanju vseh mogočih začetnih težav.
Po nekaj letih je najprej vzel v najem, nato pa kupil v Merlu zemljišče, ki je znano pod imenom „Markeževina“, katere gostoljubnost je užival preneka-teri Slovenec. Tam živi z očetom in materjo hčerka Mija, ki je znana po svojem delu kot učiteljica v slovenskih tečajih, ter sinova Franci in Ciril. Prvi je končal farmacijo in biokemijo na buenosaireški univerzi, Ciril pa je odličen član Slovenskega gledališča in požrtvovalen misijonski delavec. Sin Jože« dolgoletni član pevskega zbora Gallus in odbornik Zedinjene Slovenije je poročen z gospo Majdo roj. žitnik, ima pet otrok in živi z družino v Carapa-chayu; hčerka Majda je poročena z Jožetom Hočevarjem, s katerim ima dva otroka in živi v Slovenski vasi.
Slovesnost zlate poroke je bila v nedeljo 14. t. m. v Merlu. Pripravili so jd v zahvalo staršem njuni otroci. Povabljeni so bili najožji sorodniki ter prijatelji. Najprej je bila v cerkvi sv. Jožefa v Libertad koncelebrirana sv. maša, katero so darovali: msgr. Anton Orehar, župnik Matija Lamovšek, župnik Gregor Mali, pater Ciril Petelin, župnik iz Vogrč Vinko Zaletel, župnik Škrbec Jože in sal. duhovnik Tone Rant, kateremu je bil Valentin Markež birmanski boter v taborišču. Obred zlate poroke je opravil msgr. Orehar in je že v cerkvi zlatoporočencema čestital z izbranimi besedami globokih misli.
Tako zlatoporočenca kakor svatje so prejeli sv. obhajilo v obeh podobah. Med sv. mašo so peli vsi navzoči, kar je lepoto slavja še posebej dvignilo; videli smo solze sreče in zahvale, pa tudi solze bridkosti, ko so vstajali spomini na žrtve, ki sta dala zlatoporočenca.
Po cerkvenem obredu je bilo na Markeževini slavnostno kosilo. Na steni lepo okrašenega prostora sta viseli tudi sliki pokojnih sinov Tinka in Ivana. Tako je bila vsaj v duhu zbrana vsa družina. Najprej je 7 vnukov — pet sinov sina Jožeta in dve hčeri Majde, deklamiralo pesem, ki jo je za to priložnost spesnil g. župnik Mali. Nato je v imenu vseh javnih delavcev, predvsem pa političnih prijateljev izrekel čestitke in zahvalo Stare Miloš. Sledila sta mu s čestitkami msgr. Novak ter rev. Ladislav Lenček. Župnik Gregor Mali je prebral pesem, ki jo je spesnil za zlato-pročenca. Končno se je zahvalila staršem v imenu vseh otrok gdč. Mija za vse, kar so prejeli od njih: življenje in vzorno krščansko in narodno vzgojo.
Kosilo je nato potekalo v slavnostnem in prijateljskem razpoloženju.
Naslednji dan, 15. septembra, prav na obletnico poroke, pa se je vsa družina podala k Lujanski Materi božji na božjo pot.
Vsem zlatoporočencem čestita tudi Svobodna Slovenija.
ARGENTINI
pozdravil predsednik Zedinjene Slovenije g. Božo Stariha. Navzoči so bili tudi zastopniki nekaterih domov. Predavanja spremljana s skioptičnimi slikami, ki jih je imel g. župnik med nami leta 1961, so še vsem dobro v spominu. Zato je razumljivo, da vlada tudi sedaj že veliko zanimanje, kaj bo letos povedal g. župnik iz svojega potovanja. Saj je v Afriki med drugim obiskal več slovenskih misijonarjev.
' ■
Pobrodošel med nami j
'• '•'‘ ¡a
e. g. župnik
a
Vinko Zaletel J
..'V	a
Zedinjena Slovenija S

•■•■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■•■■«■»■■■■■■■■■»•M»«■«■■■■■■•■•
ZVEZNI MLADINSKI
ORGANIZACIJI PRIREJATA
POMLADANSKI PLES
V SOBOTO, 20. SEPTEMBRA 1969, OB 20 V NAŠEM DOME
“■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»»»»■■■■■■»■■■■■■•■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■b

OBVESTILA
Petek, 19. septembra 1969:
IV. prosvetni večer Zedinjene Slovenije ob 20. uri v tnali dvorani Slov. hiše s predavanjem č. g. župnika V. Zaletela o koroških narodnih običajih. Predavanje bo spremljano s skioptičnimi slikami.
Sobota, 20. septembra 1969:
S. kulturni večer Slovenske kulturne akcije bo točno ob osmih v gornji dvorani Slovenske hiše. V okviru zgodovinskega odseka bo predaval prof. dr. Tine Debeljak o temi „Samoodločba narodov in pravica do odcepitve v marksističnem smislu.“
_ V Slov. hiši ob 17.30 v tečaju o društvenih vedah: Pavle Fadiga — Politične stranke v svetu.
V Slovenskem domu v San Martinu ob 20 prijateljsko tekmovanje šahistov Slomškovega doma in Slov. doma v San Martinu.
Na Pristavi sestanek za fante in dekleta.
IV. Prosvetni večer Zedinjene Slovenije
KOROŠKA IN NJENI OBIČAJI
Predava in spremlja s skioptičnimi slikami č. g. župnik
VINKO ZALETEL
Petek 19. sept. 1969 ob 20. uri ▼ gornji dvorani Slovenske hiie
Vljudno vabljeni!
| Učiteljski zbor lepo vabi vse šolske ! otroke, starše in prijatelje mladine na
PROSLAVO OB 20-LETNICI SLOVENSKIH ŠOL
Slomškov dom
v nedeljo, 28. septembra, ob 18
Nedelja, 21. septembra 1969:
V Slovenski hiši ob 16 v okviru Slomškove proslave 20-letnice slovenske šole v Argentini igra „šola v nebesih.“
Sreda, 24. septembra 1969:
Seja voditeljskega sveta šolskega odseka Zedin jene Slovenije ob 19.30 v Slovenski hiši. Ob 18.30 bo sestanek za sestavo berila za 5. ih 6. razred.
četrtek, 25. septembra 1969:
Redno mesečno predavanje slovenskih mater in žena bo ob 16.30 v Slovenski hiši. Predaval bo g. Božidar Fink „Ob mejah življenja".
LEPOTE KOROŠKE
Sobota, 27. septembra 1969:
: SKAD vabi člane in prijatelje na razgovor o teatru ki ga bo vodil g. Jeloč-nik ob 19.
Nedelja, 28. septembra 1969:
Družinsko srečanje v Slomškovem domu, Opoldne na razpolago asado nato tekme v odbojki. Prijave za asado pri odbornikih doma. Vabljeni člani in prijatelji Slomškovega doma. Sv. maša bo ta dan izjemoma ob 11. uri. Ob 18 pa nam bo č. g. Vinko Zaletel kazal skiop-tične slike o lepotah Koroške.
Članice SDO in člani SFZ San Martin še bodo zbrali po sv. maši ob 10 v Slovenskem domu okoli „okrogle mize“, da se pogovore o sodobnih mladinskih vprašanjih. Vabljeni vsi sanmartinski fantje ib dekleta.
Mladinski dan s celodnevnim programom v Slovenski vasi.
Nedelja, 5. oktobra 1969:
Velika sanmartinska tombola in ljudska veselica v Slov. domu v San Martinu.
Sobota, 25. oktobra 1969:
r Proslava narodnega praznika 29. oktobra in dneva slov. zastave v Slov. hiši. Proslava bo posvečena 50-letnici ustanovitve slovenske univerze. Začetek s sv. mašo ob 7 zvečer.
PO tPOETNSH SVETU
Celjan Branko Vivod je na mednarodnem lahkoatletskem tekmovanju v Celovcu: zmagal v skoku v višino z 206 cm in izenačil letošnjo najboljšo slovensko znamko v tej panogi, njegov klubski tovariš Kocuvan je zmagal v tekih na 100 metrov z 10.7 ln na 400 m s 48.3. ¡Na tekmovanju so nastopili atleti iz Avstrije, Jugoslavije, CSSR, Turčije, Italije, Norveške in ZRN.
Na mednarodnem tekmovanju jadralnih letal—dvosedov v Poitiersu, Francija, sta Vine Žakelj in Ico Kodrič i premagala vso francosko in nemško ja' dralno elito.
Tretja jugoslovanska himalajska odprava ki se je 14. avgusta z avtomobili odpeljala iz Ljubljane, je imela na tur-ško-iranski meji smolo. >Na izredno slabi cesti je prevrnil drugi kombi s 4 člani odprave. Vozilo je bilo hudo poškodovano, potniki niso na srečo imeli hujših prask. Opremo so preložili na preostali vozili, razbiti kombi _ so zavlekli prav do iranske meje. štirje člani odprave so po nezgodi poskušali nadaljevati pot z avtobusom in letalom, <3a bi prišli pravočasno v New Delhi, kjer jih čaka vodja odprave na Anapurno II., Aleš Kunaver.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAEL CASCANTE
Escribano Público
Pta. baja. ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Aires T. E. 35-3827
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17,30 do 19,30 ure. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, 5» p. Of. 10 T. E. 47-4852
SKIOPTIČNO PREDAVANJE PREDAVA č. g. VINKO ZALETEL
Spored ob 16 nri • skupna sv. maša 9 beseda ob dvajsetletnici 9 igra „šola v nebesih“
[ ■
! Ob dvajsetletnici bo spregovoril pred- j
i sednik Zedinjene Slovenije, g. Božo ■ | Stariha. Igrali pa bodo otroci iz Slo- ■ venske vasi.	E
ESL0YEN1A UBRf
Editor responsable: Milos Stane
Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina
«I»
í!i
FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221
Kraj: Slovenska hiša
Naročnina S voh. Slovenije za leta HMt
za Argentino $ 2.700.—. Pri pošiljanj« po pošti $ 2.800.—; ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionake pošto. — Evropa, ZDA in Kanada aa pošiljanje z navadno pošto 9 USA dal.
Vsi rojaki levo vabljeni.'
VELIKA SANMARTINSKA TOMBOLA v nedeljo, 5. oktobra, popoldne ob pol štirih
30 dragocenih tombol. Prva: STEREOFONSKI KOMBINADO (vreden 150.000 pesov)
100 lepih žinkvinov.
Ob vsakem vremenu.	Tablice po $ MO.—
Po tomboli ljudska veselica s sodelovanjem orkestra
„The Goldentones66
SLOVENSKA HRANILNICA
C. C. SLOGA Ltda. Bartolomé Mitra 97	T. E. <58-6574
K. X O. H.
V str o j podjetja
je naalov predavanja g. Tineta Selana v sobote 13. septembra 1969 ob 21 v hranilničnih prostorih.
K predavanju toplo vabimo že poslujoče in tiste, ki mislijo na ustanovitev samostojnih podjetij.
Uradne ure so v torek, četrtek in soboto od 16—20 Pravna posvetovalnica, ki jo vodi dr. Vital Ašič, posluje vsako prvo soboto v mesecu od 17—19.
Z nepopisno bolečino v duši naznanjamo prijateljem in znancem, da je umrla naša dobra sestra, svakinja, teta in stara teta, gospa
Milena Marija Pleskovič, roj. Rigler
učiteljica v Črnučah
Zlato je nosila v svojem srcu, poštenje in ljubezen.
Rada nas je imela, in imeli smo jo radi, zato tako trpimo ob njeni prezgodnji smrti.
Brat Radivoj Rigler, svakinja Adriana, nečakinja Marjeta z možem in hčerkama ter nečakinja Monika.
V domovini žalujejo za njo soprog ing. Milovan Pleskovič, hčerka Damjana, sin Ivan, mama Albina Rigler, roj. Kovač, brat dr. Leo Rigler z družino, sestra prof. Danica Rojnik, roj. Rigler z družino in ostali sorodniki.
Sporočamo vsem znancem in prijateljem, da nas je po dolgoletni bolezni dne 9. septembra 1969, previdena s svetimi zakramenti za vedno zapustila naša ljuba žena, mama, tašča in stara mama
gospa Ivana Krajnik roj. Rupar
K zadnjemu počitku smo jo položili ob številnem spremstvu dne 10. septembra 1969 na pokopališče Villegas, San Justo.
Zahvaljujemo se vsem rojakom in sosedom, ki so se prišli posloviti od rajniee; č. g. prelatu Francetu Novaku, č. g. dekanu Cirilu Milavcu in č. g. patru Petelinu za molitve ob krsti; č. g. dr. Lojzetu Starcu za večkratno podelitev sv. zakramentov za časa bolezni; posebno zahvalo č. g. Janku Merniku za zadnjo popotnico, za molitve ob krsti, za spremstvo pogreba ter za izredno ganljive besede ob odprtem grobu. Nadalje č. g. Marku Mavriču in č. g. Francetu Him-melreichu za pogrebno mašo in spremstvo. Dr. Tinetu Debeljaku (Jamnikovemu Tinetu) za prelep poslovilni nagovor ter g. Venclju Dolencu
za venec.
Našo rajno priporočamo vsem v blag spomin in molitev.
Žaluj oči:
mož Jože;
sinova Jože in Tone z družinama;
hčere Ivanka por. štrubelj, Rezka por. Kepic, Marija por. Razinger, Francka por. Miklič, Poldka por. Mavrič z družinami.
Bnenos Aires, Bariloche, Waukegan
UNIV. PROF.
DR. JEAN BLAZNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev are na telefona 49-5855
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Alte. Brown 100 T. E. 105 ali 516 V petek in soboto od 9—18
v v
NOVA GALLUSOVA PLOŠČA
slovenskih narodnih pesmi je pred Izidom
V predprodaji jo lahko naročite po znižani ceni 1.200 pesov v Dufnopastirski pisarni, pri agenciji „Bled“, v urami Lipušček, Almafuerte 2559, San Justo, pri gospe Koritnik, Vlila Devoto, ter pri vseh članih pevskega zbora.
Lepa plošča je prelepo darilo ter izreden užitek!
MLADINSKI DAN
28. SEPTEMBRA 1969
9.30 Sv. maša 10.30 Turnir v nogometa Kosilo
15.00	Nastopi vseh skupin
18.00	Prosta zabava s sodelovanjem orkestra
‘THE GOLDENTONiES”
SDO
Slovenska vas
SFZ
Pakete za božič
Kakor tudi denarna nakazila najbolje in najceneje odpošilja
JADRAN PAK
Ulica Monte 2049, višina Rivadavije 6.400 (Omnibus 132 in 133 do Carabobo 700)
Uradne ure od 15 do 19, ob sobotah od 10 do 12.
Pismena naročila in denarna nakazila na: ZIDENKA KALEČAK Casilla No. 340, Correo Central — Buenos Aires VSE POŠILJKE SO ZAVAROVANE
POD NAJUGODNEJŠIMI POGOJI
na obroke po 36 mesecev brez navlaëila
POHIŠTVO:
Spalnice — jedilnico —• oprema za dnevne sobe — kuhinjska oprema
vzidane omare — posamezni deli pohištva — vodni grelci — žimnice Springwall, Multimol» Suavegom, Pirelli, Hogarik, Loudes
VSE ZA DOM:
Hladilniki —• televizorji — gramofoni — kombinadi
pralni stroji
štedilniki — peči — kolesa — loščilci — radijski sprejemniki — likalniki — mešalci — toplotni regulatorji zraka — šivalni stroji
Necchi, Codeco.
Velika izbira stereofonskih kombinadov: Ranser, Emerson, Panoramic, Zenith, Hide, Park, Laybe, Champion, Paladin, Winco, Kenia
PLOŠČE
še posebej opozarjamo na izredni pralni stroj LUKY s 5-letnim jamstvom
MUEBLERIA EZEIZA
nasproti železniške postaje Ezeisa
in podružnica
Muebles Luk y
Avenida 25 de Mayo 136	C. Spegazzini
*