Časopis občine Kamnik, 22. julij 2016, leto i, številka 13 Tujih gostov vedno več Poletna turistična sezona je na vrhuncu in z obiski domačih in predvsem tujih gostov so zadovoljni tudi kamniški turistični ponudniki. Statistika je spodbudna, težavo pa predstavlja ukinitev turističnega avtobusa. Jasna Paladin Kamnik - Uradni statistični podatki za poletne mesece bodo znani šele jeseni, se je pa po podatkih Statističnega urada RS prihod vseh turistov že v obdobju od januarja do meseca maja v kamniški občini povečal za 31,71 odstotka glede na leto poprej. Domačih gostov je bilo za 27,81 odstotka več, tujih turistov pa za skoraj 34 odstotkov več kot v preteklem letu. Ne glede na statistiko povečan prihod beležijo tudi turistični delavci na terenu. »V TlC-u beležimo za prvo polletje povečan obisk tujih gostov za skoraj osem odstotkov. Največ gostov je k nam po turistične informacije prišlo iz Nemčije, Francije, Italije in Nizozemske. Dnevni gosti pridejo predvsem iz Ljubljane z vlakom ali avtobusom, najprej jih zanima mesto, potem Velika planina in kje kaj dobrega pojesti. Težavo pa tem gostom, ki želijo obiskati tudi okolico Kamnika, predstavlja slaba prometna povezava - manjka nam turistični avtobus,« ugotavlja Sabina Romšak s kamniškega TIC-a. Z dosedanjo sezono zadovoljni Z obiski turistov in zasedenostjo kapacitet so kamniški turistični delavci za zdaj zadovoljni. »Glavna sezona se za nas šele dobro začenja, saj izkušnje minulih let kažejo, da največjo zasedenost lahko pričakujemo avgusta. Vsaj lanskega avgusta smo imeli polno, dobro kaže tudi letos. Vse pa je seveda odvisno od vremena. Naši gostje so v glavnem prehodni in se pri nas zadržijo dva do tri dni, prihajajo pa iz vse Evrope, tudi Slovenije. Letos je sploh veliko Poljakov in Čehov. Zanimivo je, da Kamnik številni vzamejo kot predmestje Ena od kamniških znamenitosti, ki navdušuje tuje turiste, je tudi Šutna. enozetnik prestolnice, saj pri nas prenočijo, nato pa se z avtobusom ali vlakom odpravijo raziskovat Ljubljano. Zanima pa jih tudi Velika planina,« nam je povedal Gabrijel Resnik iz Kampa Resnik. Tudi čez cesto, kjer deluje B&B in hostel Pod skalo, turistov ne manjka. »Letošnje poletje beležimo porast nočitev, razveseljivo je predvsem to, da vse več turistov pri nas ostaja dlje časa, večina pa vsaj dve noči. Naše sobe se polnijo že vse od junija, med gosti pa je največ turistov iz sosednjih držav, veliko je letos Poljakov, gostimo pa tudi takšne, ki jih prejšnja leta pri nas ni bilo - Japonce, Južnoafričane ... Pozna se, da se trudimo in delamo dobro, le tako se gostje vračajo in sami poskrbijo za dobro reklamo. Pozna pa se tudi skupno oglaševanje Kamniško-Savinj-skih Alp, saj nekateri gostje pridejo k nam za več dni in nato hodijo v hribe,« ugotavlja Vesna Resnik, ki hostel vodi skupaj s svojim bratom Blažem, med sezono pa jima pomaga tudi okoli dvajset študentov. Številni turisti se ustavijo tudi nekoliko naprej po dolini, v Gostilni in penzionu Repnik v Vrhpolju. »Naša sezona traja od maja in vse do oktobra, trenutno pa beležimo okoli 75-odstotno zasedenost. Čeprav delujemo šele dve leti, smo že zelo prepoznavni na tujih porta-lih, tudi gostje se vračajo k nam. Letos opažamo, da se doba bivanja podaljšuje in številni pri nas ostajajo po ves teden in od tu raziskujejo Slovenijo,« je z obiskom zadovoljen vodja penziona Peter Pančur. Vse več turistov si za svojo počitniško bazo, od koder raziskujejo širšo okolico, izbere tudi Terme Snovik. »Z zasedenostjo, ki se trenutno giblje na 75 odstotkih, smo zadovoljni. Pričakujemo tudi dober avgust. Med gosti prevladujejo Nizozemci, Belgijci, Danci, Italijani, tudi Izraelci, sodelujemo pa predvsem z agencijami. Številni pri nas ostajajo sedem, deset, tudi štirinajst dni,« pravi direktorica Term Snovik Petra Zlatoper. Kako pa je na Veliki planini? »Po pregledu številk od 1. maja do 18. julija letos v primerjavi z istim obdobjem lani, tako prodaje kot prevoženih potnikov, lahko ugotovimo, da je do sedaj poletna sezona boljša kot lanska. Kljub temu da vreme ni tako lepo, kot je bilo lani. Če bo vreme lepo, si obetamo rekordne številke,« je optimističen Leon Keder, direktor družbe Velika planina, kjer so letos v upravljanje prevzeli tudi Kamp Alpe, ki je v neposredni bližini spodnje postaje nihalke na Veliko planino. Kamp so v celoti prenovili, uredili so vodovodno in električno napeljavo ter ga na novo ozelenili, postavili so tudi novo ograjo. »Vse to se že kaže pri obisku kampa, ki je obiskan nad našimi pričakovanji, sodeč po rezervacijah, pa velik obisk pričakujemo tudi avgusta,« sklene Keder. OBČINSKE NOVICE Uredili okolico mrliške vežice V Zgornjih Stranjah so obnovili dotrajano cesto do cerkve, hkrati pa so uredili tudi prostor pred mrliško vežico in obnovili parkirišče. stran 2 AKTUALNO Kamp stoji, dovoljenj še nima V Eko resortu pod Veliko planino v Godiču je te dni nadvse živahno. Devetnajst tipskih hišk je postavljenih, delavci s polno paro urejajo še okolico. A investitor še vedno nima vseh potrebnih dovoljenj. stran 5 MLADI Zlati maturantje Za Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra je še ena odlično opravljena matura. Na Zid zlatih maturantov bodo dodali imena petih dijakinj poklicne mature in šestih dijakinj ter dijaka splošne mature. stran 17 ŠPORT Dirka čez prelaze V začetku julija je potekal Maraton Alpe Scott, ki med kolesarji šteje za eno najtežjih, a tudi najlepših kolesarskih preizkušenj. Za popestritev jubilejne, desete dirke je z zmago poskrbela tudi Kamničanka Tina Brelih. stran 19 Kamniški kulinarični vikend Zavod za turizem in šport v občini Kamnik med 5. in 7. avgustom pripravlja prav poseben konec tedna za gurmane. Jasna Paladin Kamnik - S Kamniškim kulinaričnim vikendom bodo nadgradili dosedanje Dneve trniča, saj bodo ponudbo jedi razširili na več Okusov Kamnika. Nov Okus Kamnika -čokolada s trničem »Kamniški kulinarični vikend se bo začel s petkovim Kamniškim kulinaričnim večerom, ko se bo od 17. ure dalje Glavni trg spremenil v udobno dnevno sobo z ležalniki, mizicami in foteljem. Na stojnicah se bodo z lokalnimi jedmi predstavljali številni kamniški ponudniki, ki bodo cel večer skrbeli, da mestnega jedra nihče ne bo zapustil lačen oziroma žejen. Da bo vzdušje res pravo, bo s poletno glasbo skrbela glasbenica Manca Berlec. Čaka vas tudi sladko presenečenje, saj bomo na ta večer razkrili nov produkt Okusov Kamnika - čokolado s trničem,« pravijo na Zavodu za turizem in šport v ob- čini Kamnik, kjer v soboto, 6. avgusta, od 10. ure dalje pripravljajo tudi kulinarični ogled mesta Kamnik. Le-ta zajema triurno potepanje po mestnem jedru in degusta-cijo petih tradicionalnih kamniških jedi in pijač, za gurmansko doživetje pa bo treba odšteti devet evrov na osebo. Prijave na kulinarični ogled sprejemajo do petka, 5. avgusta, v Turistično-in-formativnem centru Kamnik ali pa na telefonsko številko 031/388-324. Praznik trniča na Veliki planini Kulinarični vikend bodo zaključili v nedeljo, 7. avgusta, na Veliki planini, od koder izvira osrednja kamniška kulinarična posebnost - sir trnič. Pred Preskarjevim muzejem v pastirskem naselju, ki ohranja spomin na pastirsko dediščino, bodo pastirji ter pastirice predstavljali izdelavo trniča in pisav za trni-če, na delavnici pa se bodo od 10. do 14. ure lahko preizkusili tudi obiskovalci. V nedeljo tek na Grintovec Organizatorji pričakujejo rekordno udeležbo domačih in tujih gorskih tekačev. Jasna Paladin Kamniška Bistrica - V nedelj o, 24. julija, bodo člani KGT Papež s številnimi prostovoljci organizirali žo 18. gorski tek na Grintovec, ki bo hkrati 4. tekma Pokala Slovenije v gorskih tekih, državno prvenstvo za otroške kategorije in 2. tekma za svetovni pokal. Tekači bodo v štirinajstih kategorijah tekli n a različno dolgih progah, največji izziv bo ekstre-mni tek prav do vrha 2558 visokega Grintovca, pri čemer bo treba premagati 9800 dolžinskih in 1959 vi- šinskih metrov. Start vseh kategorij bo na Piknik centru pri Jurju v Kamniški Bistrici ob 9. uri, kjer bo ob 15. uri tudi slovesna razglasitev rezultatov. Nujne so predprijave preko prijavim.se, zbirajo pa jih do danes;, 22. julija. Kot pravi vodja tekmovanja Dušan Papež, pričakujejo več kot tristo tekačev. Udeležbo so že potrdili Kenijec Kosgei, kralj Grintovca leta 2014, lanskoletna zmagovalca Karmen Klančnik in Nejc Kuhar ter vrsta drugih odličnih tekačev, tako da pričakujejo nov rekord proge. 10 petek, 24. junija 2016 Kamničan ^ Občinske novice Župan okrcal gradbince Jasna Paladin Kamnik - Pomanjkljivosti pri gradnji krožišča pri trgovini Lidl na Bakoviku, za katero je bila zadolžena na razpisu izbrana Gorenjska gradbena družba, so župana Marjana Šarca pred dnevi spodbudile, da je gradbincem napisal pismo, v katerem jim sporoča, naj opustijo logiko »za občino je dobro«. Župan se je v pismu vprašal, ali je kriza v gospodarstvu zgolj navidezna, saj se gradbinci obnašajo, kot da je dela povsod dovolj, denarja pa še več. Razočaran ugotavlja, da projekti družbe v občini (do sedaj je Gorenjska gradbena družba v občini Kamnik imela že za skoraj tri milijone evrov investicij) puščajo grenak priokus, slabše od pričakovanj -čeprav še vedno v skladu z normativi - naj bi namreč opravili več asfaltiranj cest po občini. »Predlagam, da resno razmislite o mojem pisanju, kajti prihaja s tere- na, ne iz akademskih razglabljanj. Ne pišem zato, ker nimam drugega početi, temveč izražam svojo prizadetost nad odnosom vaših podrejenih do mojih podrejenih. Vendarle smo naročnik in si zaslužimo vsaj kanček spoštovanja. Da bi se enkrat nekaj premaknilo brez povišanih tonov z naše strani, a to je zgolj iluzija, podobna odpravi lakote v svetu in svetu brez vojn in orožja. Velikokrat smo pomaknili svojo mejo potrpljenja navzgor, a tokrat je konec! Ne zahtevamo nič drugega kot dobro opravljeno delo. Vaša odgovornost gre vašim lastnikom (vam samim), mi pa smo odgovorni 29.500 občankam in občanom. Verjemite, da bom uporabil vsa sredstva, da zaščitim njihov interes,« je direktorju Gorenjske gradbene družbe Branku Žiber-ni sporočil Marjan Šarec. Ostre besede so, kot kaže, pomagale, saj so se dela zaključila brez težav in kroži-šče je že odprto za promet. Nekdanja trimsteza je na zasebnih zemljiščih Kamnik - Kamniški svetnik Bogdan Pogačar (NSi) je na občinsko upravo naslovil vprašanje, povezano z nekdaj zelo priljubljeno trim stezo med Zapricami in Žalami, ki je že več let povsem neurejena in zapuščena. »Katere ovire preprečujejo obnovo nekdanje trimsteze? Če so ovire povezane z lastništvom zemljišč, predlagam, da se obnovi le tisti del steze, ki poteka po občinskih oz. državnih zemljiščih. Če pa trimsteze ni možno ali smiselno obnoviti na Zapricah, predlagam, da se ob rekreacijski poti med Kamnikom in Domžalami ob Kamniški Bistrici na primernih razdaljah zgradi več dodatnih rekreativnih poligonov za telovadbo na prostem,« je pozval Pogačar. Na občinski upravi odgovarjajo, da je večina zemljišč, vključenih v omenjeno traso, zasebnih, saj so z zaključenim denacionalizacijskim postopkom prešla v last naslednikov grofa Rechbacha, s katerimi pa občina sprejemljive rešitve za obnovo trimsteze še ni našla. J. P. Vzpostavili Združenje Kamniško-Savinjskih Alp Jezersko - Ob odprtju letošnjega Pohodniškega festivala, ki je konec junija potekal na Jezerskem, so župani občin Jezersko, Luče, Solčava, Preddvor in Kamnik svečano podpisali pogodbo o vzpostavitvi Združenja Kamniško-Savinjske Alpe in s tem tudi formalno oblikovali združenje, ki bo podlaga za nadaljnje projektno povezovanje in sodelovanje občin. Dogodka sta se udeležila tudi župan Marjan Šarec in direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Božena Peterlin. Podpis pogodbe pomeni dodatno nadgradnjo dosedanjega sodelovanja občin, saj so se občine že zdaj neformalno trudile s skupno promocijo tega območja. J. P. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 NAROČNINE: Špela Volčjak narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, tokratna številka izide v nakladi 31.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Kamnik, priložen je tudi Gorenjskemu glasu. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2016 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 19. avgusta 2016, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 11. avgusta 2016. Spomin na preboj Na Menini planini so se s slovesnostjo tudi letos spomnili preboja partizanov Šlandrove in Zidanškove brigade iz obroča okupatorske vojske. Aleš Senožetnik Menina - V začetku julija je na Menini potekala slovesnost ob 71. obletnici neverjetnega preboja borcev Šlandrove in Zidanškove brigade, ki jim je 16. marca 1945 po drči za spravilo lesa uspelo pobegniti iz obroča nemške vojske, ne da bi padel en sam strel. Partizane je vodil poveljnik Franc Sever - Franta, ki je bil tudi po 71 letih od dogodka, skupaj s še nekaterimi še živečimi partizani, prisoten na spominski slovesnosti. Slavnostni govornik letošnje slovesnosti je bil član Predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Milan Gorjanc. V govoru se je obregnil ob aktualno dogajanje in nekatere poteze državne politike. Dotaknil se je izjave predsednika republike Boruta Pahorja, da bo Evropa federalna ali pa je sploh ne bo. »Zelo modro rečeno od človeka, ki je sicer zelo malo prispeval, da smo iz ene federacije pobegnili, v kateri smo bili prvi, vodilni in najbogatejši,« je komentiral Gorjanc, za kar je požel gromek aplavz dvatisočglave množice. Na Menini je potekala 71. obletnica preboja, ko je petstotim borcem uspelo pobegniti iz obroča okupatorske vojske. Uredili okolico mrliške vežice V Zgornjih Stranjah so obnovili dotrajano cesto do cerkve, hkrati pa so uredili tudi prostor pred mrliško vežico in obnovili parkirišče. Aleš Senožetnik Zgornje Stranje - Konec junija je potekalo uradno odprtje obnovljene ceste do cerkve ter prostora pred mrliško vežico v Zgornjih Stranjah, za kar so priprave stekle že pred dvema letoma. Celotna investicija je stala 80 tisoč evrov, od tega je 60 tisočakov prispevalo podjetje Calcit, dvajset pa krajevna skupnost. Kot je povedala Karla Urh, predsednica Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, so z obnovo krajani pridobili lično urejen prostor, želijo si pa še ureditve javne razsvetljave, zaključkov na škarpah in dokončanja varovalnih ograj na pokopališču. Nadejajo se, da bodo tudi to kmalu pridobili. »Marsikdo misli, da gre vse gladko, vendar če ni ljudi, ki V Stranjah so uredili okolico vežice in cesto do cerkve. S simboličnim prerezom traku so cesto odprli župan Marjan Šarec, predsednica krajevne skupnosti Kamniška Bistrica Karla Urh in direktor Calcita Matevž Kirn. znajo prisluhniti, potem takšnih projektov ni mogoče izvesti. Mislim, da je ureditev tega prostora dodana vrednost našemu okolju in kulturnemu spomeniku. Pokopališče je namreč nekaj svetega in zato je prav, da je urejeno,« je ob odprtju dejala Karla Urh in se ob tej priložnosti zahvalila direktorju podjetja Calcit Matevžu Kir-nu, brez katerega nove pridobitve ne bi bilo. Župan Marjan Šarec je v kratkem nagovoru poudaril predvsem pomen sode- lovanja med krajani in lokalnim podjetjem: »Potrebno je sobivati, sodelovati in gospod Kirn s podjetjem Calcit to uspešno uresničuje.« Novo pridobitev je blagoslovil župnik Anton Prijatelj. V kulturnem programu pa so pod vodstvom Karle Urh nastopili Cerkveni pevski zbor Župnije Stranje in flavtistka Tinkara Martinjak. Po končanem odprtju so pridne gospodinje iz kraja s svojimi dobrotami poskrbele za prijetno druženje. OBVESTILO Občina Kamnik obvešča, da bo dne 29. 7. 2016 na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si objavljen javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2016, in sicer za naslednji ukrep: • Šolanje v poklicnih in srednješolskih kmetijskih programih. Marjan Šarec l.r. ŽUPAN Napoved prvega razpisa LAS Srce Slovenije Kamnik - LAS Srce Slovenije, ki vključuje tudi občino Kamnik, je tudi v novem programskem obdobju organiziran kot lokalno pogodbeno partnerstvo, ustanovljeno z namenom spodbujanja celovitega in uravnoteženega razvoja na območju Srca Slovenije po pristopu »od spodaj navzgor«. Ključna podlaga za delovanje LAS v tem obdobju je nova Strategija lokalnega razvoja, ki opredeljuje skupno vizijo, cilje, prioritete in merljive kazalnike, ki jih želijo doseči do leta 2020. Pri tem je, kot opozarjajo, bistvenega pomena aktivno sodelovanje vseh zainteresiranih lokalnih deležnikov iz vseh treh sektorjev - javnega, ekonomskega in zasebnega. Teme projektov, ki jih bodo podprli, se nanašajo na ustanavljanje novih delovnih mest, osnovne storitve na podeželju, varstvo okolja in večjo vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin na podeželju. Prvi javni poziv za sofinanciranje projektov, ki bodo sledili omenjeni strategiji lokalnega razvoja, bodo objavili predvidoma septembra. J. P. Kamničan ça petek, 22. julija 2016 3 Občinske novice Včeraj, danes, za jutri Takšen naslov je nosila osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti, ki je na praznični dan sledila slovesnosti ob ureditvi spomenika padlemu vojaku v osamosvojitveni vojni Edvardu Peperku na kamniških Žalah. Aleš Senožetnik Kamnik - Kratka slovesnost ob spomeniku pripadniku Teritorialne obrambe Edvardu Peperku, ki je življenje izgubil pred 25 leti v bitki v Trzinu, je potekala pod krošnjami dreves na kamniških Žalah, kjer je precej primernejše mesto za tovrstno obeležje kot prejšnje ob Samčevem predoru. Spomin na padlega vojaka sta s položitvijo venca počastila župan Marjan Šarec in Pe-perkova hči Petra Peperko. »Brez njegove in mnogih drugih žrtev danes ne bi imeli svoje države,« je ob spomeniku povedal župan in poudaril pomembnost zavedanja, kaj je naredil in žrtvoval za Slovenijo. Slovesnost se je nadaljevala v Domu kulture Kamnik, na njej sta spregovorila Zvonko Cvek, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda, in slavnostni govornik Marjan Šarec. Oba sta se dotaknila tudi razprtij okoli zaslug za osamosvojitev, ki zadnja leta spremljajo tovrstne pri- reditve, in poudarila, da je proces osamosvajanja in kasnejša samostojnost plod prizadevanj in enotnosti naroda. »Še nobenega projekta v zgodovini ni izpeljalo zgolj nekaj posameznikov, temveč je bil uspeh vedno stvar skupnosti. Gospodje, ki si eni in edini prilaščajo zasluge in vlagajo ovadbe, so "Še nobenega projekta v zgodovini ni izpeljalo zgolj nekaj posameznikov, temveč je bil uspeh vedno stvar skupnosti. Gospodje, ki si eni in edini prilaščajo zasluge in vlagajo ovadbe, so dolžni ob tem opravičilo vsem drugim, ki so sodelovali pri uresničevanju stoletnih sanj naroda," je poudaril Šarec. Venec k spomeniku Edvardu Peperku sta položila njegova hči Petra in župan Marjan Šarec. dolžni ob tem opravičilo vsem drugim, ki so sodelovali pri uresničevanju stoletnih sanj naroda. Pripadnikom Milice, Teritorialne obrambe, predvsem pa slovenskemu narodu, ki je včasih s solzami v očeh, včasih z jezo, a vedno deloval s prepričanjem o boju za pravo, našo stvar,« je med drugim povedal Šarec, ki je ob koncu izrazil željo, da se otresemo zavor in strahu, govorjenje o naši majhnosti pa da morata zamenjati prodornost in pogum izraziti lastna stališča. »Prijateljev nam ne morejo izbirati drugi in nam govoriti, kaj je za nas dobro, in nas obravnavati kot nekoga, ki ne zna sam ničesar narediti. Stari smo 25 let, če zdaj ne bomo zmogli, ne bomo nikoli. Čas odrašča- nja je že zdavnaj minil,« je dodal Šarec. Slovesnost je začinil pester kulturni program z glasbeniki Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, ki se jim je pridružil citrar Tomaž Plahutnik, največ navdušenja pa je z dodelanim in energičnim nastopom med publiko vnesla mlada kamniška zasedba Veronika -Srca čistega poljub. Občina Kamnik za nadgradnjo vodovodnega sistema prejela prva evropska sredstva iz Kohezijskega sklada Namen projekta Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik je odpraviti vrsto let trajajočo problematiko zagotavljanja kakovostne pitne vode na območju petih občin, in sicer v Kamniku, Domžalah, Mengšu, Trzinu in Moravčah. S hidravlično izboljšavo in gradnjo vodovodnega sistema s pripadajočimi objekti bo projekt pomembno prispeval k boljši in bolj zanesljivi javni oskrbi s kakovostno pitno vodo za obstoječe in nove uporabnike. Projekt Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, prednostne naložbe »Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda Unije na področju okolja ter za zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredelijo države članice in ki presegajo te zahteve«. Javni upravičeni stroški se bodo sofinancirali v razmerju EU - Kohezijski sklad : Slovenska udeležba, 85:15. Občina Kamnik je že prejela prva nepovratna sredstva v višini dobrih 500.000 evrov za izgradnjo južnega dela vodovodnega omrežja. Na tem delu je potekala ureditev centralnega dela vodovodnega omrežja, izgradnja vodovoda med vodohranom Perovo in obstoječim vodovodom pri Veterini Kamnik ter nadgradnja južnega dela vodovoda v naseljih Šmarca, Volčji Potok ter Rudnik. Hkrati z zagotovitvijo ustreznega vodovodnega sistema, je Občina Kamnik sočasno na območju Arboretuma Volčji Potok z lastnimi sredstvi izvedla sanacijo ceste z dograditvijo pločnika, kar pomembno vpliva na večjo varnost prometa na tem območju. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada www.eu-skladi.si EVROPSKA UNIJA KOHEZIJSKI SKLAD NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST REPUBLIKA SLOVENIJA Izgradnja vodohrana v Šmartnem v Tuhinju s prostornino 100 m3. Izgradnja vodovoda se nadaljuje v Tuhinjski dolini, trenutno na regionalni cesti R2-414/1349 Kamnik-Ločica, kjer se hkrati gradita fekalna kanalizacija in vodovod. Na območju Soteske ter Vira pri Nevljah je bil položen prvi del nosilne plasti asfalta. Zaradi del, so na več delih regionalne ceste izvedene delne zapore. Po izgradnji posameznega odseka se območje delne zapore pomika v smeri proti Tuhinjski dolini. V jesenskem in zimskem času, izven rasne sezone, so se dela izvajala na kmetijskih površinah. Na črpališču v Šmartnem v Tuhinju se zaključujejo gradbena dela, potrebna so še strojna ter električna dela. V okviru projekta se gradi tudi nov vodoh-ran Šmartno s kapaciteto vode 100 m3. Gradbena dela so na tem objektu v zaključni fazi. Sledijo obrtniška dela, ki bodo predvidoma končana v mesecu septembru. V letošnjem letu je načrtovana tudi izgradnja vodohrana Soteska Novo črpališče v Šmartnem v Tuhinju. s prostornino 400 m3. S tem bo na celotnem območju Tuhinjske doline urejen dotok zadostnih količin vode iz centralnega vodovodnega sistema. Vrednost celotnega projekta Oskrba s pitno vodo na območju Domžale -Kamnik znaša nekaj manj kot 11,4 mio evrov, od tega zneska bo evropska unija sofinancirala delež v višini slabih 7 mio evrov, Republika Slovenija iz proračuna okrog 1,2 mio evrov, občine, ki so vključene v skupni projekt, pa bodo iz lastnih proračunov zagotovile skupaj nekaj več kot 3,2 mio evrov. Trenutna vrednost vseh opravljenih del (gradnja) na vodovodnem sistemu na območju Občine Kamnik znaša cca 2,4 mio evrov. Občina Kamnik za celoten projekt, ki znaša cca 4,4 mio evrov (brez DDV), pričakuje vrnjen prispevek kohezijskih sredstev EU in države v višini cca 3,4 mio evrov. Več informacij o projektu lahko najdete na spletni strani www.pitnavoda-domzalekamnik.si 10 petek, 24. junija 2016 Kamničan ^ Občinske novice, mnenja Iz poslanskih klopi Nevaren svet in nervozna Slovenija V zadnjih dneh sem zgodaj zjutraj ali pozno zvečer skoraj vedno dobil kakšno urgentno sporočilo. V svetu je odmeval nov teroristični napad v Franciji in poskus državnega udara v Turčiji. Doma nas je z odstopom presenetil minister za finance Mramor in stresel že tako popolnoma razglašeno koalicijo. Edina stalnica sedanjih časov so spremembe. V tem duhu se trudim delovati tudi v parlamentu. Ne zgolj z besedami, ampak z vlaganjem zakonov. Zaradi terorističnih groženj in vse intenzivnejših terorističnih napadov v Evropi sem v parlamentu sprožil posebno kampanjo za prenovo naših obveščevalnih in varnostih služb. Čutim dolžnost, da politika stori vse, kar je v naši moči, da državljanom zagotovimo čim večjo varnost. Naše obveščevalne in varnostne službe so bile oblikovane v devetdesetih letih. Takrat smo se soočali s popolnoma drugačnimi grožnjami, ki so izvirale predvsem iz vojn na Balkanu. Od takrat se je spremenilo marsikaj. Temu se morajo prilagoditi tudi naše obveščevalne in varnostne službe. Parlament je na mojo zahtevo opravil razpravo in po razpravi z večino glasov sprejel priporočilo vladi, naj pristopi k pripravi nadgradnje obveščevalno-varnostnega sistema. Poleg varnosti sem v zadnjem času veliko pozornosti posvečal tudi gospodarstvu. V zadnjih dveh mesecih smo skupaj s poslanci NSi v parlamentarno proceduro vložili dva zakona. Zakon o socialnih prispevkih in zakon o dohodnini. Prvi je predvideval, da 275 evrov vašega mesečnega zaslužka ne bi bilo obdavčenega. Pri vaši plači vam za prvih 275 evrov plače ne bi bilo treba plačevati prispevkov. To bi pomenilo, da bi se vsem državljanom neto plača dvignila za 50 evrov, in to ob isti bruto plači. Pri drugem zakonu pa smo predlagali dvig splošne olajšave pri dohodnini iz sedanjih3300 evrov na 7000 evrov, kar bi ponovno pomenilo, da bi v žepih državljanov ostalo več denarja oziroma bi si država vzela manj vašega zaslužka. Za gospodarsko okrevanje je treba povečati domačo potrošnjo. Te ni mogoče povečati drugače, kot da ljudem po obračunanih davkih ostane več v njihovih denarnicah. Logika je preprosta; več kot bodo državljani trošili, več bodo podjetja prodala. Več kot bodo podjetja prodala, več bodo morala proizvajati. Več kot bodo podjetja proizvajala, več bodo morala zaposlovati. Na koncu je krog sklenjen. Večja domača potrošnja pomeni več zaposlitev, za državo to pomeni več vplačil v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Matej Tonin, poslanec Poklon NSi padlim v vojni za Slovenijo V soboto, 25. junija, dopoldne je v počastitev dneva državnosti delegacija Nove Slovenije na 1 čelu z vodjo poslanske skupine § mag. Matejem Toninom in s ^predstavniki OO NSi Domžale ^ in OO NSi Kamnik položila