KMETSKI LIST Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno SO Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (tokopisi se ne vračajo. Plača in toži se t Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59 Kačun pri poštni hranilnici št. 14.194 1 5VacionoKzcin in feznel Ko smo vstopili Slovenci v novo našo državo, je bilo povsem umljivo in potrebno, da se ojači tudi v naših masah zavest pripadnosti k novonastajajoči veliki državni tvorbi in zavest dolžnosti aktivnega sodelovanja pri izgrajevanju njene organizacije. Saj so se polagali temelji za novo nastalo državno organizacijo, tako politično kakor tudi kulturno in društveno, ki ji je imela zajamčiti za bodoča stoletja obstoj, moč in pro-cvit. Ti temelji sc polagajo še danes. Jugoslovanska smer naše poprevratne slovenske politike je bila torej povsem upravičena in potrebna in to tudi v kolikor sc tiče kinetsko-stanovskega političnega organiziranja. Kajti narodnostna država — in naša država je vsaj v širšem pomenu nedvomno ena narodnostna skupina, nastala na podlagi narodnostnega načela — je višja gospodarska in kulturna enota kot posamezen stan, ki jo v zvezi z drugimi šele sestavlja. Jasno je tudi, da mora biti ta novo formirajoča se državno narodnostna tvorba vsaj v svojih najglavnejših društvenih in kulturnih osnovah isto usmerjena, ako hoče obstati ob neizogibnih bodočih pretresljajih. Jugoslovanska smer naše poprevratne napredne slovenske politike je bila torej načelno pravilna in je še danes. Saj smo Slovenci na tej naši nacionalni državi tako krvavo intere-sirani, da pomeni za nas naš »biti ali ne biti«. Toda s tem »načelno« je pa tudi že rečeno vse. Praktično je v mnogočem ' odpovedala in dobro je, da si to dejstvo odkrito povemo. Kljub mnogemu delu in žrtvam jc po dvajsetih letih po krivdi napačnega praktičnega izvajanja načela jugoslovanstva, načelo samo trpelo. V narodu, ki si je v manj kot enem stoletju neverjetno intenzivne narodne delavnosti izgradil tako rekoč iz nič svoj jezik in slog in kulturo ter se tudi gospodarsko in civilizatorično dvignil na ostale, je moral napačen način izvajanja jugoslovanstva zbuditi odpor. Ne samo z majsko deklaracijo, predvsem s celo svojo pre-poroditcljsko borbo zadnjih šestdesetih let pred prevratom je Slovenstvo — poleg zaključka antantnih sil o razbitju avstroogrske monarhije in njih končne odrešilne zmage v svetovni vojni — vendar doprineslo samo iz sebe zelo mnogo k svoji svobodi. Prava jugoslovanska ideja ni in nikdar ne sme biti kot protiteza Slovenstvu. Zlasti ne, ker še danes naš človek instinktivno čuti svoje Slovenstvo kot ono poglavitno sredstvo, ki ga naj obvaruje pred prevelikim — čeprav ne progra-matskim, pa kakor kažejo prilike, vsaj praktičnim — zapostavljanjem pred drugimi pokrajinami. Ustavno zajamčeni enakosti vseli, so »budžetske mogučnosti« premnogokrat pristrigle krila. Za svoje Slovenstvo se pač slovenski kmet ne boji, ker ni bilo v novi državi nikdar napadeno; boji se pa za svoj dobrobit. Še nekaj je bila velika ovira, da se ni mogel takoj po prevratu razviti jugoslovanski pokret v Sloveniji v odločujočo večino. To je povdarjanje samo nacionalnega momenta. Kmctijci so prvi uvideli, da v današnjem času — kakor jc to rekel Radič — druge politike nego socialne ne more biti in so prvi začeli s politiko mas in šli med nje. Uspehi se danes odločno vidijo. Nacionalizem lahko uspe samo, ako je povezan s socialnim momentom. Tudi on bo moral delati politiko mas, ako bo hotel uspeti; to bo pa lahko vodil le, ako bo težišče prenesel za socialni del programa. Tukaj so jugoslovansko nacionalno orientirani slovenski naprednjaki po prevratu mnogo opustili. Da bo mogel nacionalizem pridobiti simpatije -širokih mas, zlasti v Sloveniji med kmet-skim pokretom iu delavstvom — se bo moralo marsikaj spremeniti in iz temelja reorganizirati. Nacionalnost mora postati obenem socialen pojm, pojm pripadnosti k eni narodni družini, kjer morajo biti vsi bratje — stanovi enakopravni. Nacionalizem je čustvo pripadnosti narodni skupnosti, torej ne samo čut pravic, temveč tudi čustvo socialne dolžnosti. Ta pa predvsem za one, ki so v nacionalni fnmiliji gospodarsko jačji napram razdedinjenim. Vsak stan mora imeti zato v narodni družini pravico do nujnega deleža in poštenega vzdrževanja in to Ko čitamo, v kako velikem številu se prijavlja slovanski svet za udeležbo pri letošnjem vsesokolskem zletu v Pragi, začnemo razumevati, čemu nekatere krog? koj začne lomiti bož-jast, kakor hitro slišijo le ime — Sokol. Da bodo tudi naši čitatelji imeli nekoliko vpogleda, naj tu navedemo nekaj števil: Doslej se je priglasilo za zlet 96.000 članov in 45.000 članic, 29.000 naraščajnikov in 34.000 naraščaj-nic ter 19.000 dijakov in 20.000 dijakinj, skupno torej skoro četrt milijona sokolskih pripadnikov. Iz Jugoslavije je priglašenih 10.000 udeležencev, od tega samo iz Slovenije preko 2000. Tudi na zletni dan srednješolske mladine bo prispelo iz Jugoslavije okrog 800 dijakov in dijakinj iz 35 srednjih šol. Vodil jih bo profesor Ante Tadič. Jugoslovansko dijaštvo bo nastopilo na javni telovadbi na sokolskem stadionu in priredilo še posebej svojo akademijo. Češkoslovaških dijakov bo nastopilo pri javni telovadbi preko 30.000. Prvič bo na letošnjem zletu tudi manifestacijski sprevod dijaštva, vendar bodo sodelovali v njem samo fantje. Naraščajnic je za zlet priglašenih, kakor že rečeno, preko 30.000, ki so vse telovadkinje. Nastopile bodo zaradi tega v dveh. skupinah, ker je telovadišče premajhno, da bi lahko izvajale proste vaje vse hkratu. Po zletu bodo naraščaj-nice odšle v najlepše kraje češkoslovaške republike na letovanje v nalašč za nje pripravljenih je temelj novodobnega nacionalizma. V tem smislu se tudi nacionalna politika ne da voditi drugače kakor socialno. Ker se prostovoljno, iz same nacionalne sentimentalnosti, gospodarski od-stopki manj slabim običajno ne dajejo, je pač naravno in občuti danes to pač ogromna večina kmetstva in delavstva, zlasti mladina, da jih je treba zahtevati organizirano. V takem duhu sodeluje kmetski pokret v Sloveniji pod nacionalno zastavo in v nacionalnem pokretu. Po tradiciji iu zdravih koreninah, ki jih ima, bi se moralo prenesti težišče nanj. Mnogi so že priznali, da je »Kmetski listu vsebinsko naj jačji tednik v Sloveniji. Če ga bomo pridno med narod sirili in se še bolj poglobili v njegov nauk, potem lahko pričakujemo, da se bliža čas, o katerem že stoletja sanjamo, to je, da bo svoboden slovenski kmet res na svoji zemlji svoj gospod. taboriščih. Tudi večje število jugoslovanskih naraščajnic bo ostalo še nekaj čaka po zletu na Češkem. Dekleta se bodo razdelila po taboriščih češkoslovaških sestric in z njimi preživela nekaj tednov odmora. Tako se glase suha poročila zletne pisarne. Sedaj razumemo odkod in čemu zadnje čase taka besna gonja proti Sokolu. Pa je vse zastonj; kajti kri ni voda! In Slovenec ve, da sta mu Čeh in Slovak brata, čeprav so vmes »hribi in doline, vmes šumenje bistrih rek«, Madžar pa nam je tujec, čegar pest smo dovolj občutili na lastnih plečih. Sokolske množice, ki bodo letos iz naše domovine pohitele v zlato Prago, bomo v duhu s ponosom spremljali tudi vsi zavedni slovenski kmetje. Slovenski kmetje namreč ne verujemo tistim, ki merijo vse po lastnem nečednem kopitu in hočejo Sokola proglasiti za priprego kake stranke, ampak čutimo, da je tudi Sokol v Sloveniji vsenarodna organizacija slovanskega bratstva, sloge in moči, živ zid, ki je vedno pripravljen braniti narodove svetinje in njegovo najdražjo — njegovo grudo. Dobro vemo, s kolikšno požrtvovalnostjo sodelujejo vprav člani in članice Sokola z vsemi poštenimi ljudmi za pravo in resnično prosveto naše vasi. Zato smo za vse klevete gluhi. Sokolu pa veljaj krepko in iskreno naš kmetski pozdravi K vi ii i vccZcc 9ašniške in gozdno zaLdvu&e Zakon o likvidaciji agrarne reforme je vseboval tudi nove določbe o razlastitvi veleposestniških gozdov. Interesenti za veleposestniške gozdove so bile občine, kmetske zadruge in druge kmetske skupnosti. Interesenti so se morali prijaviti agrarnim oblastem tekom enega meseca, potem ko je zakon stopil v veljavo. Prilike so bile tedaj take, da ni bilo vsled premajhne zavednosti in gospodarske odvisnosti pričakovati, da bi se občine v dovoljni meri priglasile kot interesenti za veleposestniške gozdove. Zveza slov. agrarnih interesentov je vsled tega z vso žilavostjo pristopila k delu in v teku enega meseca organizirala okrog 170 pašniskih an gozdnih zadrug v okoliših onih veleposestev, ki so prišla v poštev za gozdno razlastitev. Novo ustanovljene zadruge so takoj vložile prošnje na agrarno oblast, da se jim razlaste gozdne površine na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme. Zadrugam so sledile šele občine in tudi vložile prošnje. Ako ne bi bilo nobenih prošenj vloženih, bi se gozdovi sploh ne razlastili. In v tem je tičala velika važnost novoustanovljenih pašuiških in gozdnih zadrug. Razlaščenih je bilo Narod, ki hoče naprej, si nikdar miru dati ne sme. So stvari, na katere mora zdrav narod stalno misliti, da mu ne postanejo usodne. K tem stvarem spadajo tudi ljudske bolezni. Najnevarnejša od teh bolezni je nedvomno jetika. Ta problem mora biti stalno na dnevnem redu, kajti najskrbnejše zanimanje vsega naroda zanj je sestavni del naše nacionalne kulture in lepota našega moralnega in etičnega življenja in nujnost socialnega družabnega reda. Sposobnost in pripravljenost, da najvažnejši ljudsko zdravstveni problem, skrbstvo za jetične bolnike, smatramo za svojo resno narodno stvar, moramo na posebno izrazit način pokazati letno vsaj enkrat, čeprav bi bilo napačno, ako naša skrb za te reveže ne bi bila vedno enako živa in izrazita v tihem vsakdanjem podrobnem delu. Enkrat letno moramo z vsem povdarkom manifestirati za narodno skupnost, ki je potrebna za našo brigo za težko usodo bolnih in revnih sinov Pod tem naslovom je prinesel »Mariborski iVečernik« jako zanimiv članek izpod peresa priznanega strokovnjaka g. inž. F. Tržana, katerega radi vsebine in velike gospodarske važnosti zlasti za severni del Slovenije tudi mi v celoti prinašamo: J Dolgo dobo dvajsetih let, odkar imamo samostojno narodno državo, govorimo in razpdavlja-mo o tem, kako bi se naj za naše razmere orga-' nizirala sadna izvozna trgovina, da bi imelo naše narodno gospodarstvo* kakor tudi sadjarji svojo korist. Poskus z mariborsko spodnještajersko sadjarsko zadrugo ni uspel. Danes imamo sadno izvozno trgovino le enostransko organizirano, t. j. svojo organizacijo imajo sadni trgovci in eks-porterji. Ta organizacija pa ne zadostuje in ne zadovoljuje našega celokupnega sadjarskega gospodarstva. Tekom zadnjih let so sadjarji na svojih sestankih in zborih ponovno zahtevali, naj osnuje »Prizad« v Mariboru svojo podružnico za izvoz jabolk. Maribor je središče naše celokupne sadiie izvozne trgovine, zato nalagajo praktične zahteve naše sadne trgovine, da se celokupna trgovska in izvozna politika glede jabolk upravlja iz Maribora, ker je to iz Beograda praktično nemogoče oz. brez pravega efekta. Podružnica »Prizada« v Mariboru bi morala namreč okrog 40.000 ha veleposestniških gozdov. Lastninska pravica je bila sicer prisojena občinam in ne zadrugam, toda pravico do lesa in koristi iz razlaščenih gozdov imajo v prvi vrsti agrarni interesenti, mali kmetje in podeželski obrtniki. Pojavilo se je nato vprašanje, kaj naj store pašniške in gozdne zadruge? Ali naj likvidirajo, ali naj iščejo zaposlitve drugod. Nekatere zadruge so včlanile vse agrarne interesente iz do-tične občine in sodelujejo pri dobavi kurjave in stavbnega lesa iz veleposestniških gozdov. Te zadruge izvajajo nekako kontrolo, da se zakon pravilno izvaja in dobave agrarnim interesentom v redu vrše. Večina zadrug pa je prešla v likvidacijo. Z ozirom na to, da jim niso bili priznani in pri-sotjeni razlaščeni gozdovi, so ostale zadruge brez posla in brez premoženja. Okrožna sodišča so jih tekom lanskega in letošnjega leta pozvala, naj redno poslujejo, to je, da naj sklicujejo občne zbore, vodijo knjige in se vpišejo v revizijsko zvezo, ali naj pa sklenejo svoj prestanek. Večina zadrug ni bila včlanjena v nobeni revizijski zvezi in je sklenila likvidacijo. in hčera naroda. Manifestirati moramo, ker je potrebno, da mladini damo globoko socialno vzgojo, narodu pa pokažemo, da nas mora skupna volja združevati tudi v žrtvah za skupno stvar. V nas samih leži naša bodočnost. Tej manifestaciji je namenjen vsakoletni protituberkulozni teden. Ti dnevi morajo zbrati tudi sredstva, da morenio blažiti trpljenje jetičnih bolnikov in storiti, kar je možno, da ljudstvo varujemo pred okužen jem. Kdor daruje, daruje sebi v korist. Dnevi našega povdarjenega sočutja do bolnih in revnih trajajo od 8. do 14. maja. V teh dneh naj pride med nas dili božjega miru, da bomo vsi eno in složni, kadar imamo pred seboj le eno dolžnost: Telesno in duhovno jakost naroda in države. Protituberknlozna zveza v Ljubljani 7. maja 1938. Tajnik: Predsednik: Dr. Fr. Debcvee s. r. Dr. J. Bohinjec s. r. imeti, razen svojega običajnega delokroga še sledeči delokrog, ki bi ga morala organizirati v duhu naših svojstvenih potreb in razmer: 1. Opazovanje proizvodnje. Določiti natančno, kako velik bo skupen pridelek bodoče sadne letine in koliko bo poedinih sadnih sort za izvoz. 2. Opazovanje trga. Na podlagi prve točke izdela osrednja organizacija načrt, kako bo mogoče ves razpoložljivi pridelek spraviti v denar po dobrih cenah. 3. Določitev pravil za sortiranje in ocenjevanje. Ako je sortiranje in ocenjevanje sadja prepuščeno vsaki poedini zadrugi ozir. lokalnim trgovcem in drugim činiteljem, potem ni mogoče nikdar, da bi bili vsi sortimenti poedinih skupin enaki. To pa je nad vse važno, ako želimo osvojiti trg in istega stalno obdržati. 4. Prodajna tehnika in politika. Priporočljivo je prodajati v časovnih obrokih gotov del pridelka. Na ta način se edino lahko doseže srednja tržna cena za vse blago. Ako se proda vse naenkrat, obstoja nevarnost, da je skupni izkupiček manjši od one vsote, kakor bi jo dosegli, če bi pridelek prodali v treh ali več časovnih obrokih. Sadne sorte, ki se dobro konzervirajo, dosežejo izredno dobro ceno šele meseca januarja. februarja in marca. 5. Podružnica »Prizada« v Mariboru, mora upravljati z izyozoin vsega sadja iz dravske banovine in jabolk iz ostalih banovin. Notranji promet s sadjem bodi prost, tako da lahko vsakdo proda ozir. nabavi sadje za lastno potrebo, kjerkoli želi v banovini ozir. v državi. Vse sadje pa, ki je-namenjeno za izvoz, mora biti prijavljeno »Prizadu«, podružnici v Mariboru. Brez vednosti »Prizada-Maribor« ne sme nihče izvoziti jabolk. Na ta način lahko osrednja organizacija vzdržuje enake cene za poedine sorte in izvršuje licitacijo cen navzgor. Današnja neorganizirana trgovina s sadjem pa povzroča, da se prodaja sadje po nižjih cenah, kakor je potrebno. 6. Informativna služba. »Prizad-Maribor« mora imeti točen in siguren pregled o stanju letine v drugih krajih in s tem v zvezi o situaciji na svetovnem trgu. Edino »Prizad«, podružnica Maribor, bo v stanju pravilno usmeriti našo sadjarsko politiko in zasigurati našemu sadjarju za sadje — siguren vjr dohodkov. Nadalje pa lahko edino osrednja organizacija, ki bi ji bil poverjen ves izvoz, izvrši vse potrebne investicije, ki so za konkurenco na svetovnem trgu neobhodno potrebne. Končno bi bili skupni režijski stroški, preračunani na skupen izvoz sadja, mnogo manjši od današnjih, ki so neorganizirano razdeljeni na veliko število poedincev in manjših organizacij. Na drugi strani pa bi bil ves večji dobiček, ki ga danes v dobrih letih shranijo v svoje žepe razni posredovalci in nima od tega naše sadjarstvo kot takšno neposredne koristi, prišel v dobro za povzdigo našega celokupnega sadjarstva, ker bi •osrednja organizacija od svojega event. letnega čistega pribitka lahko pospeševala neposredno uaše sadjarstvo, kakor to »Prizad« že dela. Stroga kontrola izvoza postaja za nas sedaj, ko so se spremenile ekonomsko politične prilike v Srednji Evropi, važna in potrebna. Dosedanji način izvoza naših jabolk pa nikakor ne odgovarja našim interesom niti interesom držav, ki pri nas jabolka kupujejo. Iz teh dveh ozirov je nujno potrebna organizacija naše izvozne sadne trgovine.« Op. ured.: ideja je tu —, treba je samo še dejanj! Posesfnzfecin gezdev Banska uprava dravske banovine je izdala naredbo o gospodarjenju z nedoraslimi gozdi. Po tej naredbi je vsak posestnik dolžan naravno ali umetno pogozditi najdalj v roku 3 let po izvršeni sečnji vsako poseko. To je izvršeno šele takrat, ko je dosežena in zagotovljena popolna zarast. Pri čiščenju se mora v gozdnih kulturah zatirati (posekati ali zasekati ali izruvati) vse, kar ogroža obstoj ali razvoj teh kultur (zlasti gozdni plevel in malovredhe drevesne vrste). Gozdni posestnik je dolžan izvršiti potrebna redčenja. Prebiralna sečnja v nedoraslih visokih gozdovih je prepovedana. Sečnja na golo se v nedoraslih visokih gozdovih sme vršiti samo z dovolitvijo občnih upravnih oblastev. Dovolitev ia sečnjo na golo v nedoraslem visokem gozdu sme "upravno oblastvo izdati le-v gotovih primerili (če je gozd razredčen ali poškodovan, da je ogrožen obstoj ali razvoj), če je napaden v veliki meri po glivah, zajedalkah in mrčesu, če posestnik neizogibno potrebuje tehnični les v lastnem gospodarstvu itd. Čl. 6 določa postopek pri vlaganju prošenj za sečnjo na golo v nedoraslih visokih gozdih. Če oblastvo dvomi v pravočasno pogozditev poseke, sme predpisati kavcijo. Kupec lesa ali podjetnik sečnje se morata prepričati, ali je upravno oblastvo sečnjo dovolilo. Za prekrške naredbe so določene kazni od 10 na 1000 din, v primeru pa, da se globa v določenem roku ne plača, zaporna kazen od 1-20 dni. .» Gna in skupna dolžnosti Organizacija izvoza našega sadja Doma in drugod Mctaižmmimcija nacionu,late »lodine V nedeljo je priredil* slovenjgraška nacionalna mladina velik« mani l okac ijsko zborovanje, ki so se ga udeležili tudi kmetski in delavski fantje iz okrajev Konjice, Celje, Gornji grad, Laško ter Maribor. Ob pol enajstih je bil sprejem gostov na kolodvoru. Veliko število kolesarjev in okrašenih kmetskih voz je čakalo pred kolodvorom. Godba je igrala in na stotine ljudi je živahno vzklikalo kralju in Jugoslaviji. Z vlakom so prispeli senator Ivan Pucelj, narodni poslanci Iva« Prakor.šek, IJudolf Ple-skovič in Milan Mravlje ter vodstvo hanovinske-ga odbora omladinske organizacije Jugoslovanske nacionalne stranke s predsednikom inž. Jože Rusom na čelu. Pred kolodvorom se je razvila povorka, kakršne Slovenj Gradec še ni videl. Godba je zaigrala koračnico in med navdušenim vzklika-njem je povorka korakala v mesto. V Gollovi dvorani je pričelo zborovanje. Otvoril ga je Vlado Pušenjak, neumorni tajnik sreske omladinske organizacije za Slovenj Gradec. Predložil je najprej udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., ki je bila z velikanskim liavduršenjem sprejeta. Nato je prečital pozdravne brzojavke, ki so jih )>oslali gg. Jovo Bauja-nin, nar. poslanec, Ante Kovač in Avgust Lukačič. Po pozdravu na vse goste, na kmetske fante in može, na delavsko mladino, je imel globok načeleu govor o nalogah jugoslovanske nacionalne mladine. Za tem so se vrstili ostali govorniki. Najprej je pozdravil zborovanje predsednik sreske organizacije JNS g. Ivan Rojnik. Izčrpno poročilo je podal med živahnim pritrjevanjem senator Ivan Pucelj. Njemu so sledili nar. poslanci Ivan Prekoršek, Rudolf Ples kov ič in prav posebno prisrčno pozdravljen domači narodni poslanec Anton Rogina, ki je prišel v narodno skupščino mesto odstopivšega g. dr. Antona Novačana. Sledili so nato pozdravni govori zastopnikov mladinskih organizaeij fe drugih srezov. Kot poslednji govornik je nastopil nar. posl. Milan Mravlje. Več kot dve uri je trajalo zborovanje in vse govornike nagradilo z neprestanim pritrjevanjem in ploskanjem. Saj so bili prežeti vsi enega duha in enih misli. Govorniki so govorili to, kar so zborovalci čutili ia mislili. Slovenj Gradec je glasna priča za to resnico. Po zborovanju se je w>pet razvila mogočna povorka in položila venec na ploščo Kralja-Mu-čenika v Sokolskem domu. Slovenj Gradec je postal važna in trdna postojanka nacionalnega pokreta. Kmetska in delavska mladiua nosi ta pokret, zato je bodočnost njegova. In v njegovih rokah sigurna. v <$kofov«lw Itciiferenc« v Zagrebu je končala svoje delo. V pogledu novih cerkvenih doktad je konferenca sklenila, da jih ne morejo župniki nalagati na svojo pest, temveč morajo dobiti pr»je dovoljenje nadrejenih cerkvenih krogov. Konferenca je topogledno upoštevala razloge, ki so bili iznešeni v javnosti. Tudi škofijske doklade so za nekaj časa odložene, kakor poročajo oasopssi. brvaffkeg« Umotstva V nedeljo se je vršila v Zagrebu proslava Gospodarske sloge, na kateri je bil položen temeljni kamen bodočega doma »Gospodarske sloge«. Proslave se je udeležil tudi g. dr. Vladimir Maček. Po položitvi temelja je krenila povorka pred stanovanje dr. Mačka, kjer so mu klicali s fašističnimi vzkliki: »Maček, Maček, Maček« in »vodja, vodja, vodja« ... Solzolski obrambni zbor V nedeljo se je izvršil drugi obrambni zbor ljubljanske sokolske župe. Zbor je potekel v najlepšem redu, kakor ga morejo organizirati le strumne in disciplinirane sokolske vrste. Sokolski duh je duh našega naroda in njegovega pohoda ue ustavi nobena ovira ali pretnja. Veličastna povorka se je kot mogočna reka zlila na Prešernova rojstna hiša na Vrbi, katero je odkupila na pobudo odbora naša požrtvovalna šolska mladina s prispevki, ki so znašali nad 150.000 dinarjev. sokolskein letnem telovadišču v Tivoliju, kjer je Sokole pričakovala naša hrabra vojska. Tu so se izvršile bojne tekme članstva in naraščaja. Nj. Vel. kralju je bila odposlana sledeča vdanostna brzojavka: »Na drugem obrambnem zboru sokolske župe Ljubljana zbrano članstvo, naraščaj in deca iz vseh njenih edinic, 6468 pripadnikov po številu, pošilja svoje prve misli Vašemu Veličanstvu z najlepšimi željami za zdravje ljubljenega kralja in starešine, za srečo naroda, za moč in slavo Jugoslavije. Z zvestobo vdani sokolskim idealom pozdravljamo svojega vladarja, junaški dom in rod Karadjordjevičev, z iskrenim sokolskim: Zdravo!« . Prav tako je bila odposlana pozdravna brzojavka Upravi Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije v Beograd: »Z geslom ,Le naprej brez miru' hočemo svoje delo nadaljevati v dobro kralja, naroda in države in v ponos sokolske misli.« Stvogi predpisi pri izda-? janju polnih listov Ministrstvo financ je izdalo v zadevi davčnih potrdil za potnike, ki potujejo v inozemstvo, nove predpise, ki so bili preko banskih uprav poslani oblasvom, ki izdajajo potne liste. V bodoče se potni listi ne bodo smeli izdajati v nobenem primeru brez davčnega potrdila, tudi ne v času letne sezone, preko katere so bile doslej veljavne izjeme. Nove določbe o davčnih potrdilih, ki jih je treba predložiti prošnji za potni list, se glase takole: 1. Za vidiranje potnih listov za potovanje v inozemstvo je treba zahtevati davčno potrdilo one osebe, ki zahteva potni list; če pa je ta oseba žena, ki ne plača davka, tedaj je treba zahtevati davčno potrdilo njenega moža; če gre za mladoletno osebo, je treba zahtevati davčno potrdilo staršev, če so še živi odnosno zapuščinske mase, ne glede na to, zakaj potuje dotična oseba v inozemstvo. 2. Osebe, ki so v službenem oduošaju (nesamostojno delo ali nesamostojni poklici) in ki potujejo po poslih v inozemstvo, so dolžne, kadar zahtevajo potni list, predložiti davčno potrdilo, ne samo svoje, temveč tudi potrdilo o plačanem davku delodajalca, če ne dokažejo, tla potujejo za svoje lastne potrebe; le v tem drugem primeru se zahteva davčno potrdilo le od osebe, ki zahteva potni list in ne tudi od delodajalca. 3. V primeru, kjer se vidi, da dotična oseba ne plača davka, je treba proučiti, s kakšnimi sredstvi potuje in je potem zahtevati potrdilo o plačanem davku od one osebe, ki je dala sredstva za potovanje itd. Mednarcdni vcZc^ vesejem v £2 j ubij an Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. bo v Ljubljani XVIII. mednarodni spomladanski velesejeiu od 4. do 13. junija 1938. Splošni velesejein; Strojna in kovinska industrija, fina mehanika. Radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava. Dvokolesa, vozovi, šport. Poljedelski stroji in orodje. Mlini. Lesna industrija, pletarstvo, ščetarstvo, igrače. Tekstilna industrija in konfekcija, klobučarstvo, čipkarsvo. Usnje in konfekcija. Krznarstvo. Papir in pisarniške potrebščine. Kemična industrija in fotografija. Živilska industrija. Stavbarstvo. Glasbila. Steklo, porcelan, keramika, bižuterija. Razno. Posebne razstave: Oficijelna razstava Francije. Razstava - Cesta«, prirejena od Društva za ceste. Razstava tobačnih izdelkov Monopolske uprave. Avtomobili, motorna kolesa svetovnih znamk. Pohištvo, stanovanjska oprema. Gospodinjstvo: Ženska domača obrt. Mala obrt. 4. do 5. junija: Kongres Društva za ceste. 10. do 12. junija: III. jugoslovanski vse-državni trgovski kongres. Za razstavno blago veljajo izdatne prevozne, carinske in trošarinske olajšave. Inozemski obiskovalci dobe na podlagi vele-sejmske legitimacije jugoslovanski vizum brezplačno pri vseh jugoslovanskih konzulatih. Cd.kviije kraljevega spomenika Pri Sv. Juriju ob Ščavnici se vrši dne 15. t. m. slovesnost odkritja spomenika kralju Aleksandru I. Na predvečer zagore po šentjurskih gričih kresovi. V nedeljo 15. je zbiranje gostov ob 10 uri. Sokolska društva se zbero pri Gubčevem domu, gasilska pri Gasilskem domu, ostala društva pa pri gostilni Domanjko. Slavnostni govornik bo rojak univ. profesor* dr. Ilešič. Med slavnostjo izvaja godbene točke vojaška godba, pevske točke domači pevski zbor, šolska mladina in pevsko društvo >Drava« iz Maribora. 99 Kmetsko bvaislvo" Po Črni gori so pričeli pristaši združene opozicije snovati prosvetna in gospodarska društva »Kmetsko bratstvo«. Pravila so sestavljena po vzorcu pravil radičevske kmetske kulturne organizacije »Seljačka sloga« in gospodarske organizacije »Gospodarska sloga«. Do sedaj je ustanovljenih baje že okoli 100 organizacij »Kmetskega bratstva« široni zetske banovine. V sredo dopoldne je bila na Cetinju ustanovna skupščina osrednje organizacije »Kmetskega bratstva«. Na občnem zboru »Zveze kmetskih bratstev« je bilo soglasno sklenjeno, da bodo v bodoče »Kmetska bratstva« pričela čimbolj pospeševati zadružno misel. Sprejet je bil tudi program za bodoče^delo, ki predvideva posmrtno zavarovanje članov, brezplačno pravno pomoč, pobijanje nepismenosti s prirejanjem analfabetskili tečajev, ustanavljanje zadrug ljudskih knjižnic in čitalnic, prirejanje tečajev za pospeševanje umnega gospodarstva itd. Kaf se godi po svetu Pozornost evropske politične javnosti sta te dni vzbudila zlasti dva pomembna dogodka: obisk Hitlerja v Rimu in demarša (opozorilo, dobrohoten diplomatski nasvet) angleške vlade V Pragi in Berlinu. Hitler in Mussolini Dne 2. t. m. je nemški državni kancelar 'Adolf Hitler odpotoval v Italijo, da se sestane z Mussolinijem, in 3. t. m. zjutraj je prispel v Rim. Za ta pomembni obisk so se v Italiji vršile velikanske priprave, na sporedu je cela vrsta manifestantnih slovesnosti, pravo jedro obiska pa seveda tiči v njegovem političnem pomenu. V zadnjih tednih se je na evropskem političnem obzorju marsikaj spremenilo. Avstrija je kot samostojna država izginila s površja zemlje in je postala sestaven del Velike Nemčije. Italija je dosegla sporazum z Anglijo, ni pa še dosegla sporazuma s Francijo. Prav tako se Italija po sporazumu z Anglijo ni odrekla svoji tesni zvezi z Nemčijo, ki ji pravimo: os Rim-•Berlin. Na drugi strani sta Anglija in Francija, za koji so že nekateri mislili, da sta se začeli druga drugi odtujevati, obnovili in poglobili svojo zvezo, ki niti za časa svetovne vojne ni bila tako tesna in iskrena kakor je sedaj. Tako imamo zdaj v Evropi velesile razdeljene na dva tira: Italija-Nemčija kot avtoritarni državi, na drugi pa Anglija in Francija kot demokratski blok. Če pomislimo, da so se nemške meje ob priključitvi Avstrije znatno spremenile in da je Nemčija danes edina evropska velesila, ki nima kolonij, razumemo pomen in važnost Hitlerjevega obiska brez posebnih pojasnil. Nerešena vprašanja Z novim položajem se je pojavilo polno nerešenih vprašanj, ki bi lahko povzročile zmedo. Tako je še nerešeno vprašanje nemških kolonij. Vprašanje zase je tudi nemško načelo o zaščiti nemških narodnih manjšin v tujih državah. Obisk nemškega državnega kancelarja v Rimu je povzročil v Nemčiji novo modo. Ženske, ki so dostopne za vse, so začele nositi črne kape s fašističnim znakom. Vprašanje je, kam se bodo nagnile male dražve, ki v takem položaju kljub vsej želji po popolni nepristranosti le težko jadrajo mimo obeh vodilnih »osi«, ne da bi se kateri priključile. In sredi vseh teh vprašanj je mir za vsako ceno najmočnejša zahteva sedanje angleške politike. ■ Anglija je s svojim oboroževanjem v primeri z drugimi velesilami takorekoč šele v povojih. Zato je razumljivo, da napenja vse svoje sile za ohranitev miru. Ozračje pa je napeto. Sicer ni nikomur mogoče očitati neposrednih napadalnih namenov, vendar ima človek venomer občutek, da se vsak trenutek lahko zgodi kaj nenadnega. Spričo tega se je Anglija odločila, da skupno s Francijo posreduje za čim prejšnjo zadovoljivo in za obe strani sprejemljivo ureditev češkoslovaško-nemškega vprašanja v Pragi in Berlinu. Prvotno so pričakovali, da se ta korak izvrši po Hitlerjevi vrnitvi, toda medtem sta angleški poslanik Ne\vton in francoski poslanik De la Croix v Pragi že izvršila prija- Dr. Douglas Hyde, zaslužni zgodovinar in politik, je bil izvoljen pred kratkim za prezidenta irske države. teljsko demaršo obeli velesil pri češkoslovaškem zunanjem ministru dr. Krof ti. Podobna demarša je bila izvršena 7. t. m. isti dan ko v Pragi, tudi v Berlinu. Anglija in Francija svetujeta prijateljsko ureditev manjšinskega vprašanja na Češkoslovaškem, ne da bi se pri tem vmešavali v notranje zadeve republike. Kakšne bodo posledice tega koraka v na-daljnjempolitičnem razvoju, je danes pač težko reči. Vsekakor pa velja naglasiti, da je francosko javno mnenje z mnogimi vodilnimi politiki vred močno naklonjeno Češkoslovaški, na drugi strani pa češkoslovaški uradni krogi obravnavajo to kočljivo vprašanje z največjo dobrohotnostjo, obzirnostjo in spravljivostjo. Mimogrede naj omenimo, da je francosko-ruski prijateljski pakt ostal še vedno v veljavi, kakor naglašajo zlasti nemška poročila. Za nas vsekakor razveseljiv pojav pa je zbližanje med Poljsko in češkoslovaško in vest, da so na prijateljski način med obema državama poravnana, oziroma vsaj spravljena na tir sporazumne poravnave vsa sporna vprašanja, ki so že nekaj časa sem kakor nevarni oblaki zatemnjevala politično obzorje med obema slovanskima sosedama. Trgovinska pogajanja z Nemčijo V Berlinu se vrše predhodna trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Nemčijo, ki obsegajo zlasti tole: ureditev obmejnega prometa, določitev novih carinskih tarif, določitev novih prevoznih tarif, določitev uvoznih kontingentov in razna druga vprašanja, ki zanimajo Jugosla- vijo in Nemčijo. Vsa ta vprašanja se bodo obravnavala v zvezi s priključitvijo Avstrije k Nemčiji, ki je za nas v trgovinskem oziru posebno važna zaradi obmejnega prometa in bivših avstrijskih trgovcev v Jugoslaviji, ki so zdaj postali nemški državljani. Pogajanja v Berlinu bodo trajala najbrž do srede maja, na kar odpotuje naša delegacija v Švico, kjer bo vodila trgovinska pogajanja s švicarsko vlado. V Romuniji je umrl Oktavijan Goga, bivši kratkotrajni predsednik vlade. Oktavijan Goga je 1. aprila izpolnil 57. let. Bil je iz ugledne duhovniške družine. V zgodnji mladosti je zaslovel kot nacionalni pesnik in leta 1905. je dobil najvišje odlikovanje romunske akademije, ki mu je leta 1923. vnovič izkazala priznanje kot pesniku. Po svetovni vojni je stopil v politično življenje in je bil leta 1920. in 1921. prosvetni minister. Pokojni Goga je ustanovil leta 1932. ljudsko agrarno stranko, ki se je pozneje združila z Ligo ljudske krščanske zaščite prof. Cuze. Iz te fuzije je nastala narodno-krščanska stranka, ki je leta 1937. sestavila vlado, ki pa je bila le kratka, nakar je Gogova zvezda naglo zatonila. Ameriške svarile Po vsem svetu je vzbudil največji odmev govor ameriškega vojnega ministra Woodringa v Washingtonu, ki ga je govoril prav tedaj, ko Evropa gleda in prisluškuje rimskemu sestanku. Woodring je med drugimi dejal: »Danes so demokratske države še vedno pacifistične, miroljubne, toda če jih bodo preveč potisnili ob stran, bo nenadoma izbruhnilo nezadovoljstvo.« Nadalje je podčrtal, kako je svetovni položaj tak, da so USA prisiljene zgraditi vsa mogoča obrambna sredstva in se do zob oborožiti. Ob Reliefni znak s podobo Hitlerja in Mussolinija, katerega razpečavajo te dni po vsej Italiji z geslom »Rim-Berlin«. koncu je ameriški vojni minister še dejal: »Mi ne moremo zapreti oči pred dogodki v svetu, kajti če pride do vojne, najsibo kjer koli v inozemstvu, je tudi naš mir takoj ogrožen.« Marsikdo je sprejel te besede morda z neprijetnimi občutki, večina delovnega ljudstva pa čuti v njih odločno ameriško voljo, da pokliče svet, naj se v zadnjem trenutku iztrezni. Kmečka mladina Kmetsko-mladinski tabor na Doitački gori V nedeljo dne 22. maja t. 1. priredijo Društva kmetskih fantov in deklet ptujskega in celjskega okrožja velik izlet na Donačko goro pri Rogatcu, kjer se bo istočasno vršil velik kinetsko-mladinski tabor, na katerem bodo nastopili kot govorniki predstavniki Zveze kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane in predstavniki ptujskega in celjskega okrožja. Vsa lova-riška društva v omenjenih krajih naj se za izlet takoj pripravijo in izvedejo organizacijo. Udeležba je mogoča z vlakom in se naj vsi poslu-žijo nedeljskih povratnih vozovnic, drugi bodo zopet organizirali izlet s kolesi ali tovornimi avtomobili. Bližnja društva bodo pa napravila pešizlet. Hrano naj vzamejo vsi tovariši in tovarišice s seboj. Vsako društvo naj poskrbi za harmonikarja, da bo pot in tabor čim prijetnejši in veličastnejši. Na tabor vabimo tudi naše kmetske može in žene. ki naj vidijo in spoznajo našo voljo in moč ter hotenje za svobodo in pravico. 22. maja vsi na Donačko goro! Majniški izlet na Lindek Vojniško Okrožje Društev kmetskih fantov in deklet bo priredilo s konjiškim pododborom Zveze kmetskih fantov in deklet velik majniški izlet v nedeljo dne 15. maja t. 1. na Lindek. Po prihodu vseh tovariških društev bo mladinsko zborovanje. Govoril bo zastopnik Zveze kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane. Celotna prireditev bo istočasna proslava tOletnice Društva kmetskih fantov in deklet v Frankolovem. Tovariši in tovarišice, udeležimo se izleta vsi od prvega do zadnjega! S tem bomo pokazali svojo zavednost in razumevanje za našo skupno stvar. V skupnem krogu pa bomo tudi proslavili lOletnico naše tovariške organizacije. Novo mesto Redna seja Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet v Novem mestu se bo vršila v nedeljo dne 15. maja ob 10. uri dopoldne v So-kolskem domu. Zaradi važnosti dnevnega reda naj se vsi tovariši odborniki seje gotovo udeleže. Mladinski izlet na Šmarno goro Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet za ljubljansko okrožje priredi v nedeljo dne 15 maja t. 1. velik izlet vseh Društev kmetskih fantov in deklet ljubljanskega okrožja na Šmarno goro. Zbirališče je ob 9. uri dopoldne pri tacenskem mostu v Tacnu, odkoder bo skupen odhod. Vse tovariške odbore naših društev pozivamo, da se na izlet dobro pripravijo. Vsako društvo naj pripelje s seboj harmonikarja, da bo prireditev čim bolj prijetna in v skladu z našim mladinskim navdušenjem! Na svidenje na Šmarni gori! Tonček, javili funkcionar Moj prijatelj, šmarska koleraba, me je že dolgo časa vabil, naj pridem enkrat s svojim trdim komovcem v njegovo vas. Obljubil sem mu, da ga bom že enkrat obiskal, ko bom imel čas. Saj veste, da sem vedno na delu in sem primoran kar naprej misliti na bodočnost. No, pa sem jo le v nedeljo 1. maja primahal z loparjem na rami v to posavsko vas. Da bi vi videli, kako sem bil sprejet. Vem, da take časti ni doživel sam vrli dravski tajnik, ki je nekaj nedelj pred menoj prinesel v to vas blagoslov proti čifutstvu in ruskemu boljševizmu. Vsa čast mu! Pravili so mi, da ta posavska vas hudo, hudo napreduje. »Nevenljive zasluge« za njen napredek pa 5i bo po zatrdilu pravovernih vaščanov pridobil (baje bi jih vzel najraje kar v zakup) zaslužni občinski odbornik ter nenadkriljivi pevovodja, kapelnik, režiser in pobožni cerkveni ključar Tonček. Noč in dan se trudi na svoj način, da ne bi njegove ovčice zašle na preveč svetlo pot. Čemu pa je potrebno, da bi bili mladi ljudje poučeni o vseh pojavili, ki se tičejo vsakdanjosti? A bežite no s tem! To nam je deveta briga. Je pa vendar bolje, da so ljudje še naprej pohlevni backi, kot pa da bi postali samozavestni, pravi ta Tonček. Da, da, ali ne? Joj, pa vi niti ne veste, kakšno skrb posveča cestam. Občinska cesta — to vam je vzor! Izgleda, da se ijo regulira s čisto ekonomskega stališča. Nasuje se jo z debelimi kuglami, da za delj časa potrpi; kaj hočeš s tistim drobnim gramozom, ki se takoj vleze pod blato. Treba je kaj novega. Pa ob cesti naj se pase živina in kosi trava, saj letos je tako že malo krme. No vidite, kako ima prav glavca Tonček. Potem ste pa ljudje še taki ne-sianmeži, da čez Tončka samo zabavlijate. Dokler vam je prepeval samo ganljive pesmice, da so vam pritekle kurje solze, ste ga radi imeli in poslušali njegov žametni glasek, ko pa je v njem zakrožila jeruzalemska kri, ste ga pa nesramno zapustili. O ti nesrečniki! Veste kaj, to pa že res ni lepo. Matic Tuici med - mi pa lcisfa -bičkanosno, ker v Evropi ni platine. Če se izkaže, da je platine v tej rudi res toliko, kakor trdijo vesti, se bodo za njena ležišča gotovo zanimali tudi interesenti iz drugih držav. Prodam dva dobro ohranjena čevljarska stroja (Singer cilinder in ploščat). SEDLAR JOSIP, Ljubljana - Bežigrad Suvoborska ulica št. 35 X Visoka francoska odlikovanja so prejeli nekateri naši dobrovoljci. Predsednik Sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani Josip Jeras je bil odlikovan z redom Palmes d' Officier d' academie, podpredsednik Joca Žagar z redom Nichan Iftikar, tajnik Edvard Prin-čič z redom Etoile noire. — Razen imenovanih sta bila iz Ljubljane odlikovana Joško Prezelj z redom Etoile noire in Stanko Tome z redom Nichan Iftikar. X Na Vrheli nad Kandršami so orožniki te dni prijeli nevarnega vlomilca Karla Jekoša, ki je doma iz Loke pri Zidanem mostu. Jekoš je priznal že celo vrsto vlonvov, ki so bili doslej nepojasnjeni. Njegova tolpa ima v Zagrebu celo skladišče ukradene robe, ki bo zdaj spet prišla v posest pravih lastnikov. Jekoš je namreč tudi to skrivnost izdal orožnikom. X Predmeti za vojsko so oproščeni banovinske trošarine. Po zakonu o administraciji vojske in mornarice niso zavezani carini in prometnemu davku, kakor tudi ne občinski in banovinski trošarini predmeti, ki jih dobavljajo producenti potom licitacije vojski in mornarici. V to svrho morajo dobavitelji predložiti davčnim ali carinskim oblastvom overenje komandanta divizijske odnosno armijske oblasti o tem, da je predmetno blago resnično namenjeno za potrebe vojske in mornarice in da bo njej tudi resnično izročeno. Če gre za skupno banovinsko trošarino, ki je bila že plačana, se mora dobavitelj potom oblastva, ki je trošarino pobralo, obrniti na finančno ministrstvo, proračunski oddelek, za povračilo trošarine. X Nemška devizna kvota za jugoslovanski les za drugo letošnje četrtletje znaša vsega 8,368.300 mark. Pri nemškem kotrolnem uradu za les so bile vložene prošnje za uvoz lesa iz Jugoslavije v skupni vrednosti 6 milijonov mark. Pri tem je treba upoštevati, da so kvote za prihodnja troinesečja že v znatni meri izkoriščene s predujmi, ki so bili vzeti pri dosedanjih razlastitvah. X Mariborski sejem 6. maja. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 243 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov 65—100 din, 7 do 9 tednov 110—130, 3 do 4 mesece 150 do 210, 5 do 7 mesecev 300—390, 8 do 10 mesecev 420—490, 1 leto 710—820 din, 1 kg žive teže 6-50—7-75 din, 1 kg mrtve teže 8-50—11-25 din. Prodanih je bilo 164 svinj. X V Oseku pri Sv. Trojici v Slov. goricah sta se med malico zaradi neznatne malenkosti sporekla posestniška sinova 271etni Alojzij Kra-ner in njegov 24letni brat Vilko. Končno je starejši mlajšega večkrat zabodel z nožem, da je ta izkrvavel. Alojzij Kraner je nato sam šel javit orožnikom k Sv. Trojici, kaj je storil. Nesrečni Vilko Kraner je bil lani 6 tednov v umobolnici v Novem Celju, a so ga kot zdravega odpustili domov. X Šušaška mestna občina je razpisala 1% obligacijsko posojilo v višini 6 milijonov din. Izdala bo 2000 zadolžnic po 1000 din iu 400 za-dolžnic po 10.000 din. Amortizacija se bo izvršila v 15 letih, prva polovica bo amortizirana v 9 in pol letih. Zadolžnice bodo kotirane na zagrebški borzi. X Polovično ceno za vožnje po železnicah je dovolilo prometno ministrstvo članom spla-varske zadruge v Št. Ožbaltu ob Dravi. Zadruga šteje 400 članov in so v njej včlanjeni vsi spla-varji, ki plovejo po Dravi od Dravograda do Dubrave. X List »Branik«, nacionalistični tednik, ki je šele pred kratkim začel izhajati, je po odredbi notranjega ministrstva ustavljen. X Rudnik Kopaonik v Belem brdu mora biti najpozneje do konca tega meseca zaprt. Vsem delavcem je bilo s 15. majem službeno razmerje odpovedano. X Naš železniški tovorni promet je bil letos v marcu prav zadovoljiv. Natovorjenih je bilo 151.000 vagonov nasproti 122.000, 112.000 in 104.000 v marcu zadnjih treh let. V prvem četrtletju letošnjega leta pa je bilo natovorjenih 391.000 vagonov nasproti 337.000, 302.000 in 284.000 v prvem četrtletju zadnjih treh let. X V Slovenjem Gradcu je orožništvo izsledilo nekega M. C., delavca iz Sv. Bolfenka v Slov. goricah, ki je o priliki nabiranja sezonskih delavcev za Nemčijo in Banat iz krajev okoli Sv. Urbana pri Ptuju ponarejal poselske knjižice in tako skušal varati oblastva. Moža so izročili sodišču. Župan Kriznar in razsodba Stola sedmorice Okrožno sodišče v Ljubljani je oprostilo svoječasno razrešenega župana Antona Križnar-ja iz Stražišča pri Kranju vsake krivde in kazni po obtožnici o nepravilnem ravnanju z občinsko imovino. Državni pravdnik je proti tej oprostilni razsodbi vložil revizijo na stol sedmorice v Zagrebu. Ta je revizijo zavrnil kot neutemeljeno. ^Poučna poZcvan/a Na poučnem potovanju po Nemčiji se nahaja g. dr. Bojan Pire, predsednik omladine JRZ iu bivši minister Gjura Jankov i 6. O denarnih NAGDAD H kateri točki navodila o uporabi Radiona spada posamezna slika? Navodilo I« pranje z Radionom, ki je tiskano na hrbtni strani vsakega zavitka, ima 6 točk. Potrebno je, da točno doženete, katere točke Radion navodila predstavljajo te slike. Vzemite v roko zavifek Radiona in prečifajle pazljivo vsako točko navodila, pa ga primerjajte s temi slikami. Nato vnesite v prazne kroge na tek slikah številko tiste točke, ki po Vašem mnenju spada k posameznim slikam. Napišete v spodnjem desnem kotu tega oglasa čitljivo Vaše ime in natančen naslov. Izrežite cel oglas in ga pošljite kot tiskovino v odprti kuverti Irankirano s 25 para brez vsakega drugega obvestila na: Jugoslavensko d. d. Schieht-Lever, oddelek reklama, Osijek. POZOR: Poslednji rol< za vpošiljatev je 31. maj. Di m. po lo.ooo.-5.000.-3.000.-2.ooo.-1oo.- 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 2oo nagrad Skupaj Din. 40.000.- za pravilno rešitev I Ugotovitev pravilnosti rešitev, žrebanje in delitev dobitkov izvrši posebna ocenjevalna komisija, katere člani so: Dr. Mato Peric, kr. javni notar Kamilo Krvaric, direktor „Hrvatskega Lista" Inž. Ante Safner, direktor Jugosl. d. d. Schicht-Lever Dragan Gregurovic, šef reklame Jugosl. d. d. Schicht-Lever Glavni dobitniki bodo objavljeni 19. junija. i Navodilo o uporabi obeta pri nagradnem tekmovanju dobitek, točna izpolnitev istega pa prinaša uspeh pri pranju perilal RADION pere sam-pere prizanesljivo To in ono Konkordat in priključitev Kakor je znano, je obstojal med Avstrijo in Vatikanom konkordat. Po poročilih vatikanskega Službenega glasila smatra papež, da je konkordat z nekdanjo Avstrijo še vedno veljaven in go brez Vatikana ni mogoče niti spremeniti niti ukiniti. Po drugi strani pravijo Nemci, da odkar ni več Avstrije, tudi ne more biti konkordata z njo. Zanimiv je zadnji avstrijski škofijski list, k; prepoveduje vsako politiziranje na prižnici, ker se politika in prižnica izključujeta. Duhovščina sama pozdravlja nastop avstrijskih škofov in pošilja škofom navdušena pisma. Tako se bo torej cerkev v bivši Avstriji lahko popolnoma posvetila skrbi za versko-nravni blagor svojih vernikov. Politika in prižnica se izključujeta Pretekli teden je dunajski škofijski list objavil vsej duhovščini poslanico, -v'kateri prav posebno naglaša, da je v^ako politiziranje duhovščine s prižnice prepovedano, ker se politika in prižnica izključujeta. Poročila zatrjujejo, da je duhovščina vzela to navodilo in ta opomin na znanje ter se podredila novo nastalemu političnemu položaju v bivši Avstriji. Madžari proti Židom V madžarskem parlamentu se je te dni vršila debata o vladnem predlogu takozvanega židovskega zakona. Govornik demokratične opozicije dr. Rassay je govoril proti predlogu, Tibor Eckhardt, vodja stranke malih poljedelcev, pa je zagovarjal predlog vlade. Skupina liberalnih in krščanskih pisateljev, znanstv enikov in umetnikov, 59 po številu, je izdala manifest proti predlogu vladinega proti-židovskega zakona. Koliko je med temi mani-festanti Zidov, tega poročila ne povedo. Nevtralne cone V odboru za socialna vprašanja pri Društvu narodov je zbudil veliko senzacijo romunski predlog, da se v vsaki državi, ki vodi vojno, določi nevtralna cona, kjer bi se namestili stari ljudje in otroci dotične države. Romunska vlada predlaga, da se določitev teh con mednarodno s pogodbami zajamči in utrdi. Romunski predlog, ki je vzbudil veliko odobravanje v krogih Društva narodov, je bil predmet živahne razprave in bodo o tem predlogu "razpravljal i na enem prihodnjih zasedanj sveta Društva narodov. Temeljita sprememba Protižidovski ukrepi v Avstriji pod novim režimom so povzročili velikanske spremembe v posesti* kapitala. Bivša klerikalna »Reichspost«, ki mora sedaj pisati v narodno-socialističnem duhu, je nedavno priobčila članek, ki obravnava vprašanje lastništva avstrijskega gospodarstva iu trdi, da ga je velika večina v židovskih rokah. Tvornice municije so 100% v rokah Židov, čevljarska industrija in trgovina 80%, usnjarska industrija in trgovina 78-25%, trgovina z bencinom 44%, tekstilna industrija in trgovina 53-25%, trgovina z žitom 60%, velika trgovina z živili je tako rekoč židovski monopol, isto velja tudi za velika podjetja za trgovino z inozemstvom. Od dunajskih bank in kreditnih zavodov jih je 76-06% v rokah Zidov. Po najnovejši uredbi ministrskega predsednika maršala Goringa bodo vsa ta židovska podjetja prešla v nemško nacionalno posest, ali pa bodo likvidirana. Se;mi 15. maja: v Trbovljah; 16. maja: v Lukoviku, Kočevski Reki, Krki, P listanju, Moravčah, Studencu pri Krškem, Vojniku, Razkrižju; 17. maja: v Ormožu, Ptuju, Dolnji Lendavi; 18. maja: v Ljubljani, na Rakeku, v Celju, Trbovljah; 19. maja: v Šmihelu-Stopičah, Prevaljah, Sv. Le-, nartu v Slov. goricah, Turnišču, Bogojini; 20. maja: v Mozelju, Senožetih, Mariboru; 21. maja: v Brežicah, Celju, Trbovljah, Vidmu ob Savi. Živinski sejmi Na zadnjem živinskem sejmu v Mariboru so prodajali vole I. 5'25, II. 4'80, III. 4; telice L' 5'25, It. 4'50, III. 4; krave I. 4'60, II. 4T>0, III. 2'80; teleta I. 5'25, II. 4-25; prašiči špeharji 9-80, pršutarji 7'25 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. prednji del 10, zadnji del 12, II. prednji del 8, zadnji del 10, III. prednji del 6, zadnji del 8; svinjina 14, slanina 15, svinjska mast 16'50; čisti med 20, volna neoprana 10, oprana 18; kože surove goveje 10, telečje 12, svinjske 9 din za 1 kg. V Litiji so bile za zadnjem sejmu tele cene: Voli 4'50 do 5'50, telice 4 do 5, krave 3 do 4'25, teleta 6 do 7, prašiči špeharji od 8 do 9, pršutarji pa od 7 do 8 din za 1 kg žive teže". — Podobne, skoraj enake cene je imela živina na zadnjem sejmu v Metliki in tudi pri Sv. Filipu, občina Podčetrtek. Dogon je bil povsod precej. večji kakor povpraševanje. Važnejša radio predavanja od 15. do 22. maja 1938. Nedelja, dne 15. maja: 17.00: Rejci malih živali (g. Inkret Alfonz) — 19.30: Mesečni kulturni pregled. Ponedeljek, dne Iti. maja: 18.00: Kako se zaščitimo pred napadi iz zraka — 18.40: Zofka lvvedrova — v spomin na 601etnico rojstva. Torek, dne 17. maja: 18.40: Judovstvo v novi dobi. Sreda, dne 18. maja: 18.40: Dolenjska mesta v prvi polovici 19. stoletja. Petek, dne 20. maja: 18.00: Domača keramika — 19 30: Spor Dubrovčanov za rusko carico Katarino II. Sobota, dne 21. maja: 18.40: Strokovno šolstvo gradi temelje načrtnemu gospodarstvu — 20.00: 0* zunanji politiki. ISKOVI N E vseh »ril: trgovske, uradne, reklamne, časopise, knjige, vetkarvni tisk hitro in poceni! biskarna merkur LJUBLJANA, Greg orciceva u!. 23 TELEFON STEV. 25-52 Velika zaloga umetnih gnojil: snperfosfata, kalijeve soli, apnenega dušika, nitrofoskala (mešano gnojilo), semen ■ lucerne, črne detelje, pese, travnih semen itd. pri »EKONOMU« Ljubljana, Kolodvorska ul. 1 retj. zadr. z neomejeno zavezo v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1 Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. št. 14.257 Brzojavl: Kmetskidom Račun pri Narodni banki Eskonfuje menice Daje kratko- < ročna posojila Izvršuje ostale denarne posle 4 X e o**' \« Zaupaite denar domaČemu zavodu!