PTyj,2f septembra 1970 LETO XXIII., št. 37 Cena 0,60 din 5 L A s I L o S O C I A L I S 1 I C N i: Z V K Z K 1) K I. O \ X K (i A I. J I I) S T V A S seje komiteja obč. konference ZKS Ptuj Pozitivni premiki v gospo- darstvu ptujske občine v ponedeljek je bila v Ptuju razširjena seja komi- teja občinske konfcrence zks. Komunisti so s^ sezna- nili z družbenoekonomskimi in političnimi gibanji v ptuj- ski občini. Po oceni, ki jo je podal po uvodni razpravi Franc Tetičkovič. sekretar , komiteja občinske konference I ZKS Ptuj. smo bili v zad- I njem času priča dokaj pozi- i tlvnim premikom v posamez- I nih delovnih organizacijah in ! nasploh v gospodarstvu naše j obi-ine. Seveda pa pozitivni i pokazovalci še zdaleč niso takšni, da bi lahko od njih zadovoljni prekrižali roke. Naš sistem ni ritem nagloraz- vijajočega se gospodarstva pri nas in v svetu nam nare- kuje na tem področju Se bolj smele korake, izmed vseh I delovnih organizacij je tre- nutno precej zaskrbljujoče stanje v Tovarni perila »Del- ta«. ki je v izvajanju sana- cijskega programa in, kot ao poudarili tudi na seji komi- teja, potrebna pdmoči obči- , ne in drugih družbenopoli- tičnih organizacij. Seveda pa bo treba najprej poiskati vse skrite rezerve ter odpraviti objektivne pa tudi preeejšnjc subjektivne vzroke za takšno stanje v delovni organizaciji sami. Direktor ■ »Sigme; Milan Krajnik. dipl. oec... je raz- pravljal o možnostih razvoja kovinsko predelovalne indu- strije in med drugim pouda- ril možnosti povezovanja ptujske kovinske industrije z Mariborom, konkretno s to- ^'arno avtomobilov. Prvi ko- raki na tem področju so že storjeni, vendar pa vse mož- fiosti poslovno tehničnega so- <^elovania še zdaleč niso iz- koriščene. Milan Krajnik se je zavzemal za izdelavo po- drobnega načrta, ki bi bil jamstvo za nadaljnji napre- dek na tem področju. Pred- vsem pa je omenil, da bo tre- ba v ta namen zagotoviti po- trebna sredstva. Janko Mlakar, inž. kmetij- stva je načel razpravo o tre- nutnem položaju kmetijstva. Omenil je možnosti integra- cije KK Ptuj in »Perutnine«. Dejal ''e, da ni vedno najbolj pametno iskati partnerja za integracijo izven domače ob- čine. Dota, ki jo ob takih in- tegracijah pošljemo prek ob- činskih meja je mnogokrat precej velika. Janko Mlakar se je zavze- mal tudi za nekoliko bolj rahločuten posluh reševanja problemov ostarelih kmetov v Halozah in, da ga dopolni- mo tudi v Slovenskih gori- cah, Slišali smo pripombo. da samo vikendi, ki tu in tam rastejo v Halozah — težke- ga socialnega stanja v Halo- zah ne bodo rešili, ampak ga delajo se bolj izstopajočega. Na seji so razpravljali tu- di o pomlajevanju članstva organizacije ZK. Poudarili so, da jih čakajo na tem pod- ročju obsežne naloge, pred- vsem pa ideološko usposab- ljanje kandidatov za spre- jem v članstvo in vnemalo primerih tudi že obstoječih članov ZK. Spregovorili so tudi o pri- pravah na prihodnjo sejo občinske konference ZKS Ptuj in sprejeli sklep, da bo seja 30. septembi^a. Osred- nja točka dnevnega reda bo organizacija vseljudskega od- poi-a in naloge komunistov na tem t>odročju. J, S. TE DNI DOMA iN PO SVETU hudi bo.ij v jokdani.fi V Jordaniii so se hudo spo- padli pripadniki vojske in palestinski komandosi. ki imajo po njihovih virih v ob- lasti ves severni del Joz^danl- je. Aman kaže žalostno sli- ko. Trupla mrtvih vojakov in civilistov ležijo na ulicah, mesto pa je ostalo brez ele- ktrične energije in vode. Jor- danski kralj Huseln je spr- va ukazal svojim enotam u- stavitl boie s palestinskimi komandosi, zadnja poročila pa piMnašajo vesti o še huj- ših spopadih. Jordanci so ob- sodili Sirijo, da je poslala Palestincem v pomoč tankov- ske enote. Sirijci pa so to odločno zanikali. Vesli so si zelo nasprotujoče, tako da je težko oceniti, kdo pravza- prav zmaguje. Predsednik vlade SFPvJ Mitja Piibičič je podal izja- vo, v kateri vlada Jugoslavi- je poziva vlado Jordanije in palestinske organizacije, naj neutegoma ustavijo medse- bojno prelivanje krvi, tako da bi nehale padati žrtve in da bi na pogajanjih poiskali re- šitev, s katero bi prebrodili sedanja nesoglasja. PFvISTANEK sovjetske vesoljske l.\dje na luni Sovjetska avtomatska ve- soljska postaja »Luna ISi je mehko pristala na Luni, v skladu z začrtanim progra- mom raziskovanja Lune in vesoljskega raziskovanja o- koli nje. Te raziskave oprav- ljajo aparati v avtomatski po- staji. »Luna 16:< se jo z vzor- ci Mesečevih tal pričela vra- čati na Zemljo. napadi americ.anov Ameriške vojaške sile so zadnje dni množično bom- bardirale kraje Južnega Viet- nama. Odvrgli so na stotine ton bomb, Južnovletnamci pa so objavili, da Američani uporabljajo pri svojih napa- dih razne strupe. predsednik tito na nizozemskem Predsednik republike Josip Broz Tito bo z ženo Jovanko uradno obiskal Nizozemsko od 20. do 23. oktobra letos. Povabila sta ga nizozemska kraljica Julijana in princ Bernard. konCano svetovno prvenstvo v padalstvu Na Lescah pri Bledu je bi- lo svetovno prvenstvo v pa- dalstvu, na katerem so se presenetljivo dobro uvrstili tudi Jugoslovani, ki so osvo- jili eno srebrno in eno bro- nasto kolajno. SLOVO OD PISATELJA Delegacija pionirjev ptuj- ske občine se je v soboto u- deležila žalne svečanosti v Ljubljani na Žalah. Pionirji so se s solzami v očeh poslo- vili od svojega velikega pri- .jatelja — pisatelja in veli- kega borca za slovenski na- rodni obstoj, Franceta Bev- ka. Od pokojnika so se v Ljub- ljani poslovili dr. Marijan Brecelj, Ciril Kosmač. Go- razd Vesel ter pionir v imenu vseh slovenskih pionirjev, Množica ljudi je nemo spremljala besede govorni- kov, ki so obnovili Bevko- vo revolucionarno življenje. Svoje moči je uporabil za o- svoboditev sloven.skega i« posebej primorskega člove- ka. S svojimi deli, knjigami, ki so prevedena v mnogo tujih jezikov, je razdal predvsem mladini svojo osebnost. Ob zvokih žalne koračnice so s slovensko zastavo ovito krsto naložili na avto, ki jo je odpeljal v Idrijo in dalje v Novo Gorico, kjer je bil v i\edeljo z vsemi častmi poko- pan na solkanskem pokopa- lišču. Delegacija ptujskih pionir- jev in predstavnica občinske zveze prijateljev mladine pokojnikovi soprogi izrazili sožalje. anc Jubilej svetovne organizacije v New Voi^ku se je začelo petindvajseto zasedanje Ge- neralne skupščine Združenih narodov. Četrt stoletja ob- stoja in delovanja te organi- zacije bo proslavljeno sredi oktobra, ko se bo zbralo na njenem sedežu v New Vorku mnogo šefov držav in pred- stavnikov vlad mnogih de- žel. V času svojega obstoja in delovanja je predstavljala svetovna organizacija enega izmed pomembnih dejavni- kov na mednarodni politični sceni. Krize, ki so od časa do časa pretresale svet, spopadi interesov in oborožene inter- vencije so se pomembno od- ražale na njeno aktivnost, kakor so takšne situacije v veliki meri opredeljevale njeno delovanje. Dovolj je spomnili na Bliž- nji vzhod, Ciper, Kongo in Kašmir, kjer so »modre če- ladesc varovale mir. Če Zdru- ženi narodi niso iz objektiv- nih razlogov mogli v popol- nosti odkloniti spopadov, ka- kršni so bili v teh delih sve- ta, pa je gotovo, da so vsaj v veliki meri vplivali na u- mirltev situacije. Nezadostna efektnost sve- tovne organizacije na posa- meznih področjih njenega delovanja je vedno imela in še ima svoje razloge. Daljši čas svojega obstoja so Zdru- ženi narodi odražali stanje sveta, razdeljenega na bloke, kjer so se spopadali Interesi obeh strani. V zadnjih letih se je situacija bistveno spre- menila. Od 126 članov sve- tovne organizacije jih je mnogo, ki so v uidnjem času dobili neodvisnost, ki ne pri- padajo blokom in katerih glas je v Združenih narodih vedno močnejši. Ne bi smeli izgubiti izpred oči. da je ra- vno zahvaljujoč Združenim narodom mnogo dežel dobilo samostojnost. Jubilejno zasedanje Zdru- ženih narodov nudi prilož- nost za pregled uspešnosti delovanja njenih specializi- ranih agencij (UNESCO, UNICEF, FAO). Petindvajseto zasedanje svetovne organizacije je ne- posi^edno za sestankom šefov neuvrščenih dežel v Lusaki. Ni nobenega dvoma, da se bodo pozitivni rezultati le konference odražali na tem za.=edanju in da se bo glas neuvrščenih dežel, nj ihovo stremljenje k miru in na- pnedku tokrat še bolj slišal na sedežu svetovne organi-, zacije. Situacije v sv-etu v času te obletnice ne bi mogli ime- novati dobi-a. Človeštvo še vedno bremenijo problemi, kot so spopadi v jugovzhod- ni Aziji in na Bližnjem vzhodu, vprašanje razoroži- tve, dekolonizacije, prepoda izmed bogatih In revnih, ras- ne diskriminacije in drugi. Nerealistično IdI bilo priča- kovati, da bodo na jubilej- nem zasedanju, torej kar čez noč rešeni največji problemi človeštva. Opravičeno pa je upanje, da bi to zasedanje lahko prispevalo k izbolj.^a- nju mednarodnih odnosov. D j. M. Vreme do nedelje, 4. oktobra 1970. '^llaj bo 30. septembra ob-15.32. Napoved: spremenljivo in hladnejše vreme bo ^0 30, septembra. Deže- valo bo verjetno v četr- tek, 21. septembra. V Oetek. 25. septembra, bo- ^o še posamezne plohe. Okrog četrtka. 1. okto- bra bo nastopilo sončno ""» toplejše vreme. Alojz Cestnik rrRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 24. septembra 1970 Kdaj stabilizacija trzisca m cen? Ko govorimo o cenah, -mi- slimo na pKKiražitve, ki so tako globoko posegle v žepe di-žavljanov v zadnjem času. Medtem pa je s-kupina stro- kovnjakov zveznega zavoda za cerve izdelala predlog po- litike cen za čas od 1971 do 1975. leta, po katerem bi sta- bilizirali tržišče in cene. V tem času bi morali pred- vsem stabilizirati tržišče življenjske stroške, oziroma bi morali spraviti njune stop- nje rasti v normalne okvire. V tem cilju bi morali pred- vsem razviti samoupravno dogovarjanje gospodarstva o cenah oziroma omogočiti svobodno oblikovanje cen tam, kjer deluje konkurenca. Na sektorjih, kjer je mo- goče z ekonomskimi ukrepi vplivati na cene, bi morali v dogovoru z gospodarstvom rn z družbenopolitičnimi or- ganizacijami določiti efektne organizme za usklajevanje in kontrolo cen. Za blago, ki je predmet mednarodr>e tr- govine, bi morali v tem času zagotoviti cene kot so na svetovnem tržišču. Res je, da teh ciljev ni lahko doseči, tem bolj, ker je področje cen zelo komplici- rano in nabito z nasprotnimi interesi, zato bo treba cene urejevati v odvisnosti od danih pogojev na tržišču. Da bi do5e#;li postavljen cilj v politiki cen je pred- vsem treba vse oblike pora- be (investicijske, osebna in splošna) spraviti v realne Diiv.re. Strokovnjak' 'c, da se življenjski stroški ob 7- do 8-odstotnem povečanju druž- benega proizvoda ne b: smeli povečati za več kot 4 do 5 odstotkov. Cene industrij- skih nroizvodov bodo v na- slednjem obdobju na nivoju cen v razvitih deželah kon- vertibilnega območja, kar doslej ni bilo. V kmetijstvu se bo zagotavljalo stabnno gibanje cen med drugim tudi s sistemom zagotovljenih mi- nimalnih odkupnih cen pred- vsem tistih kmetijskih pro- izvodov. ki zavzemajo po- membno postavko v življenj- skih stroških. Porast cen v gradbeništvu in v industriji gradber^ega materiala bo moral biti niž- ji od stopnje rasti realnega družbenega proizvoda zaradi nenormalno visokih cen no- vogradenj, ki so v nekaterih mestih presegle celo svetov- ne cene. Cene v elektrogospodar- stvu, v javnem transportu, PTT prometu in v drugih storitvah, ki so pomembne za družbeni standard, bo mo- goče spremeniti le po dogo- voru. Tako se bodo spremi- njale tudi cene komunalnih storitev. V bodoče bo treba tudi li- beralizirati uvoz, da bi se- daj s carinami zavarovane proizvodne organizacije izpo- stavili konkurenci. Istočasno bo treba znižati carino za blago z visoko ceno. Vzpo- redno bodo liberalizirane ce- ne na vseh sektorjih, kjer deluje konkurenca. V primerih motenj na tr- žišču. ko ne bo mogoče in- tervenirati z ekonomskimi ukrepi, bo treba nastopiti tudi z administrativnimi u- krepi ter cene predpisovatL Tendenca pa je zamenjati administrativno kontrolo cen z metodo samoupravnih do- govorov v gospodarstvu. Za zagotovitev stabilizaci- je tržišča bo treba tudi ob- držati funkcijo materialnih rezerv ter jo razširite na re- publike. V obdobjih slabše konjukture bo treba viške proizvodnje zadržati in in- tervenirati z njim, ko pora- ste povpraševanje. VI^ Želja se bo Videnčanom izpolnila še letos Sredi letošnjega poletja smo v Tedniku, obširneje pi- sali o vse večjem prizadeva- nju sveta krajevne skupnosti v Vidmu, zlasti še njenega predsednika Maksa Vavpoti- ča in odbornika skupščine ob- čine Ptuj Boška Varnice kot tudi Ivana Soko, ki je sam zbral kar za blizu šest starih milijonov dinarjev obvez, ki so jih podpisali prebivalci Vidma in okolice ter s tem priznali pripravljenost, da bodo še poleg krajevnega sa- moprispevka dodatno pi-i- spevali nekaj deset starih ti- sočakov, nekateri tudi po sto tisoč starih dinarjev za as- faltiranje ceste Ptuj — Vi- dem. Kot smo pred dnevi zvede- li od Toneta Žagarja, pod- predsednika občine, je že vse pripravljeno, da bo lahko cestno podjetje pričelo z as- faltiranjem ceste od Suhe veje do Vidma. Upajmo, da bodo, preden bodo te vrstice n.atisn.>ene v Tedniku, že tu- di podpisana s cestnim pod- jetjem ustrezna pogodba ter že narejeni najnujnejši na- črti za modernizacijo te do- kaj obremenjene ceste. Kot je dejal podpredsed- nik občine, je edina ovira še v tem, da ima cestno pod- jetje prav v teh jesenskih dneh polne roke dela z mo- dernizacijo nekaterih cest na svojem območju, vendar u- pamo. da bodo z dobro oi- ganizacijo dela, pravilno razporeditvijo mehanizacije še pred zimo uspeli z deli dokončati tako. da bi še pred zimo položili prvo, to .je gro- bo plast asfalta, drugo pa ta- koj spomladi. Morda naj omenimo, da so Videmčani in okoličani pri- spevali še nekaj nad 120.000 dinarjev dodatnega prispev- ka. Nekaj bodo premaknila še podjetja kot je KK Ptuj, Panonija. Perutnina, pekar- sko podjetje Vinko Reš iz Ptuja oziroma Intes iz Ma- ribora, trgovsko podjetje Iz- bira Les ter še nekatera dru- ga podjetja, med njimi pra? gotovo tudi ptujsko komu- nalno podjetje ter avtobusrw podjetje iz Maribora, ki ima tu svoje redne avtobusne pro- ge. Vsekakor bo asfaltni trak pod vznožje' Haloz dokajš- njega pomena tudi iz turi- stičnega vidika ter ena naj- sodobnejših povojnih prido- bitev Videmčanov in števil- nih Haložanov, ki se po tej dokaj obremenjeni cesti vo- zijo vsakodnevno na delo v Ptuj. Kidričevo, Maribor in drugam. Uresničena pa bo tudi večdesetletna želja sle- hernega prebivalca kraja, ne nazadnje tudi naših najmlaj- ših občanov, ki se po tej ce- sti vozijo ali pešačijo vsako- dnevno v šolo v Vidmu in iz šole domov. Tu mislim pred- vsem na učence, ki so doma v »dolgi« vasi Pobrežje. Naj- bolj pa bodo veseli asfaltne- ga traku številni avtomobili- sti, med njimi tudi spodaj podpisani, mopedisti, kolesar- ji in ne nazadnje tudi redki pešci, ki so do sedaj marsi- kdaj bili žrtev cestne brozge, , če ni^o uspeli pravočasno od- skočiti daleč vstran od ceste, da o prahu niti ne govorimo. F. Hovnik Stekictrna ¥ Slovenski Bistrici Povečanje proizvodnje in izvoza Kot samostojno podjetje je zaposlovala bistriška ste- klarna 205 ljudi. V prvem le- tu po integraciji s steklarno v Rogaški Slatini se je šte- vilo zaposlenih sicer zmanj- šalo na 178. medtem ko se je storilnost znatno povečala. V prvem letu je znašala reali- zacija okoli 200 milijonov SD. V tem času je bil obrat še neurejena tehnološka eno- ta. obremenjena s številnimi proizvodnimi artikli, kar je vsekakor neugodno vplivalo na hitrejšo rast kvalitete kot količine proizvodov. To so biTi tudi vzroki, ki so onemo- gočali. da bi se obrat uspeš- neje vključil v mednarodno tržišče. V letu 1962 je plasi- ral obrat v tujini na ca. 400 US dolarjev svojih proizvo- dov, kar pa še zdaleč ni za- dostovalo za hitrejši razvoj obrata, ki si je tudi prizade- val za čim širši nastop na tu- jih trgih. Ze v prvem letu tesnega .sodelovanja z matič- nim podjetjem je obrat po- svetil vse sile preučevanju svojih proizvodnih možno- sti. ki bi lahko vplivale na izboljšanje kvalitete izdelkov in za njihovo čimvečjo uve- ljavitev na tujih tržiščih, kar je dalo ugodne rezultate, ki so v veliki meri vplivali na porast proizvodnje v nasled- njih letih. Med temeljnimi vzroki, ki so uvrstili bistriški obrat ste- klarne med največje izvoz- nike iz občine Slovenska Bi- strica, je predvsem speciali- zacija v izdelavi artiklov, ker se je obrat usmeril izključno v izdelavo svetilnih teles vi- sokih vrednosti, medtem ko so opustili prozvodnjo no- voletnih okraskov, raznih vaz, akvarijev in podobnih proizvodov. S Fp>ecializacijo so se odprle večje možnosti tudi za preučevanje kvalitete po- sameznih stekel. Izboljšan je bil tudi tehnološki postopek, ki pa še sedaj ne ustreza v polni meri. Vse našteto je vplivalo na ugodne proizvodne premike, ki jih steklarna v zadnjih le- tih z veliko mero prizadeva- nja in samoodpovedovanja kolektiva dosega. O tem go- vorijo naslednje številke: od leta 1961 do 1969 se je pove- čalo število gotovih proizvo- dov od 419 tisoč kosov na 1.5G2.000 kosov ali za 3,7- krat. Tzvoz se je v tem času povečal od 400 US dolarjev na 318.000 US dolarjev ali za 7.8-krat. Skupna realizacija se je v navedenem času pov- zpela na 1,2 milijarde SD. Tudi v prvi polovici letoš- njega leta je dosegel kolek- tiv ugodne rezultate. Reali- zacija je bila za 28 odst. ve^- ja od lanske, izvoz pa za 70 odst. Predvidevajo, da bodo dosegli do konca leta okrog pol milijona dolarjev ižvoza. Na temelju takšnih rezul- tatov so v obratu že razprav- ljali o svojem razvoju v bo- doče. Po programu bodo do leta 1975 izvršili pomembne rekonstrukcije, povečali pa bodo tudi število zaposlenih na okrog 400. Med njimi bo- do zavzemali najpomembnej- še mesto kvalificirani ste- klarji in brusilci. po katerih je ravno v zadnjem času ve- liko pK)vpra-ševanje. Viktor Horvat DANES SEJA SO ORMOŽ Danes zasedata oba zbora skupščine občine Ormož. Na dnevnem redu imajo analizo gostinsko turistične dejavno- sti v občinL sklep o soglasju k sporazumu o oblikovanju cen goveje živine in goveje- ga mesa na območju SR Slo- veni.je. odločbo o potrditvi plana odstrela divjadi za lov- sko leto 1970-71 za vse lov- ske družine v občini Orrrrož, odlok o spremembah in do- polnitvah odloka o samou- pravljanju delovnih ljudi v upravnih in drugih organih o.bčine Ormož, .sklep o zago- tovitvi .sredstev za obrambo proti toči. sklep o poroštvu za najetje kratkoročnega kre- dita občinske konference ZMS, sklep o sofinanciranju programa razvoja kmetij- stva, premoženjsko pravne zadeve, imenovanje občinske komisije za popis prebival- stva in stanovanj v letu 1971. razrešitev in imenovanje v svetu za narodno obrambo, volitve občinskega sodnika za prekrške, imenovanje načel- nika oddelka za gospodar- stvo, imenovanje predsednika komisije za ocenitev dela os- novne šole Ormož ter vpra- šanja in odgovore. ir RAZSTAVA Ob smrti velikega ]zmei slovenskih pisateljev. Fran- ceta Bevka, sta pripravili ljudska in študijska knjižni- ca v Ptuju razstavo Bevko- vih knjižnih del. Razstava je odprta v hodniku Studiiskf knjižnice na Trgu svobode v Ptuju. Odprta bo približni? mesee dni. Mnogi šolarji i® odrasli so si razstavo že o- gledali pa tudi za tiste, ki n® razstavi še niste bili, vabijO' da si jo ogledajo. J. S. tednik — ČETRTEK, 24. septembra 1970 STRAN 3 Ob slovesu od slovenskega pisatelja Franceta Bevka »Mladi ljudje in mladi narodi... Vedno bomo pomnili 17. september. Dan, ki je dal življenje Francetu Bevku, pi- satelju, dramatiku, publici- stu, borcu, dan v katerem smo Slovenci izgubili velike- ga moža. Njegovih osemde- set let je ena sama epopeja za pravice naroda, ki je bil neštetokrat ponižan in razža- ljen, boja za slovensko bese- do in njegovo veljavo. Učiteljišče je obiskoval v Kopru in Gorici, samo leto dni pred izbruhom I. svetov- ne vojne pa je nastopil služ- bo, kjer je kaj kmalu do- živel kazensko premestitev. Mladenič je bil »nevaren« in poslali so ga na bojišča. Po vojni ni več mislil na učiteljevanje. Delal je pri- Večernem listu in Slovencu, usoda Primorske pa ga je klicala v domače kraje. V Gorici je postal urednik Mladike. Kmalu je postal ravnatelj Narodne knjižnice v Gorici. Zaradi ostrega pe- resa pa so mu odmerili štiri mesece zapora. Vse bolj se je posvetil Goriški Matici, pi- sal in urejal ter prevajal nje- ne knjige, kasneje pa je ure- jal še zbornik Luč in Biblio- teko za pouk in zabavo. Ko so prišli na oblast fa- šisti je bil tanko odmerjen tudi njegov košček kruha. Med tržaškim procesom so fašisti Bevka internirali, po poldrugem letu izpustili, čez leto dni pa spet zaprli. Po zlomu Italije se je pridružil partizanskemu gibariju, leta 1945 pa se je vrnil v osvobo- jeni Trst kot predsednik Po- krajinskega narodnoosvobo- dilnega odpora za Slovensko Primorje in Trst. Potem je bil podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine Sloveni- je... V Bevkovih spisih zaživi tolminski, goriški in kraški svet, živi kot nikoli do tedaj Slovenska Benečija ... Bevkova tvorna domišljija snuje predvsem v obliki čr- tice, novele, povesti in ro- mana, vendar tudi njegova odrska dela pričajo, da zna postaviti na oder izrazite o- sebe iz sodobnega sveta. Hvaležnih bracev pa ni na- šel Bevk samo med mladino, niti samo med obema vojna- ma na Primorskem, ko so ljudje skrivali njegove knji- ge pred karabinerji in ko so si iz roke v roko podajali njegovega Cedermaca, takih bralcev ima tudi danes naj- več po vseh slovenskih knjiž- nicah. Bevkov opus je en sam spo- menik. Ne samo njegove u- stvarjalnosti, pač pa upora in boja vsega prinijprskega ljudstva. Iz njegovega dele- ža v tem boju se mogočno dviga osebnost kaplana Mar- tina Cedermaca, ki je delal na tistem kosu slovenske zemlje, kjer so ljudje potre- bovali katekizem vere v pri- hodnost, osebnost Cederma- ca — Bevka, ki je povezan s svojo zemljo in ljudstvom, šel z njim v vstajenje. Nje- gove besede so bile merjene v srce: »Pravica je. Pride... naš narod je še mlad. Mladi ljudje in mladi narodi imajo vso bodočnost še pred se- boj...« -d France Bevk 17. septembra letos, prav na dan, ko bi France Bevk pra- znoval 80-letni življenjski ju- bilej, se je temu velikemu slo- venskemu pisatelju iztekla njegova življenjska pot. France Bevk je prav gotovo najplodovitejši slovenski pisa- telj, saj je v 65 letih svojega literarnega ustvarjanja napisal kar 164 knjig; če pa upošteva- mo tudi ponatise v zbranih in izbranih delih ter prevode, na- raste njih število celo na 230. Njegova dela so prevedena v 16 različnih jezikov. V teh de- lih je opisoval predvsem ljudi in kraje rodne Tolminske, od- krival globlje plasti človekove narave, njegov boj za resnico, pravico in ljubezen. Nepoza- ben je Kaplan Martin Ceder- mac, lik zavednega beneško- slovenskega duhovnika, ki se z vsem srcem upira fašistične- mu narodnostnemu zatiranju in ki je nosilec pisateljevih idej in čustev. Posebej je Bevk zaslovel kot mladinski pisatelj; samo po vojni je izšlo pri naših založ- bah nad 100 mladinskih knjiž- nih del. Med slovenskimi šo- larji ni takega, da ne bi vzlju- bil Bevkovih pripovedi. Pa ne samo mladini, prav tako se je priljubil tudi odraslim bralcem in postal pravi ljudski pisa- telj. Bevkova dejavnost je zajela tudi druga področja. V svoji ožji domovini je v času med obema vojnama, dokler ni fa- šizem nasilno zatrl slovenske- ga kulturnega življenja, ure- jal slovenske časnike in revije in vodil založbe, kjer so izha- jale slovenske knjige. Aktivno se je vključil v narodnoosvo- bodilni boj in tudi 25 povojnih let živel in delal za slovensko literaturo, kulturo in sloven- ski narod. Nenavadno plodno je bilo življenje, ki je sedaj ugasnilo. Pisatelj Bevk nas je zapustil, ostala pa nam je bogata de- diščina — priča njegovega zve- stega iskanja resnice in člove- ških vrednot. M. A. ZDRAVSTVENA POSTAJA V LESKOVCU JE BILA ZELO POTREBNA Ob letošnjem občinskem prazniku Ptuj so v Leskovcu v Halozah bolj tiho kot sicer, izročili svojemu namenu zdravstveno postajo, kjer se- daj zdravnik ordinira samo enkrat tedensko in sicer ob torkih popoldne. Čeprav postaja dela šele nekaj več kot mesec dni, se je pokazalo, da je bila več kot potrebna. Ze sedaj pride v ambulanto toliko ljudi, da niora zdravnik ter pomožno 'Pravniško osebje po navadi flelati pozno v noč, če hočejo Pregledati vse tiste, ki so po- trebni zdravniške pomoči. Zanimivo pri tem je, da tu iščejo zdravniško pomoč šte- vilni kmetje iz bližnje in daljne okolice in tudi iz so- sednje Hrvaške, ki prej če- prav potrebni in bolani niso ^skali zdravniške pomoči, ker Je bilo do zdravnika prepro- sto mnogo predaleč, pa tudi avtobusne zveze niso bile najbolj ugodne. Izgubili pa so tudi preveč svojega dra- gocenega časa. Marsikdaj so tako iskali zdravniško po- moč šele potem, ko je bilo že prepozno ali pa, da je bilo njihovo zdravljenje dolgo- trajnejše. Vsekakor zaslužijo tisti, ki so kakorkoli pripomogli, da so v Leskovcu, ki je nekakš- no središče Haloz ter od Ptu- ja oddaljen dobrih 15 kilo- metrov, dobili prepotrebno zdravstveno postajo, vse pri- znanje in javno pohvalo. Spomnimo pa se danes oblju- be, ki jo je dal dr. Emil Bla- govič, da si bodo prizadevali, da bodo zdravstvo čimbolj približali zavarovancem in to obljubo tudi izpolnjujejo, kajti prepričani smo, da to še zdaleč ni zadnja zdrav- stvena postaja na našem po- deželju. Franjo Hovnik S seje SO Slovenska Bistrica Nova imenovanja Na minuli seji sikupščine občine Slovenska Bistrica ni- smo zabeležili kdo ve kako pomembnih razprav, pa tudi odborniki menda prvič po po- čitnicah še niso bili najbolj »segreti« za razprave. Pri- sluhnili smo lahko poročilu o delu uprave skupščine ob- čine, poročilo o delu posta- je milice, poročilo sveta za družbeni plan in finance ter komisije za volitve in ime- novanja. Odborniki pa so sprejeli tudi sklep o podpori sporazuma o oblikovanju cen goveje živine in govejega mesa na območju Slovenije. Nekatere podrobnosti o delu postaje milice smo v Tedniku že opisali, povemo pa naj še to, da so odborniki skupščine dali delavcem mi- lice za njihove napore vso pohvalo. Precej je bilo tudi govora tudi o neurejenih sprejemnih prostorih na po- staji v Slovenski Bistrici, ki na obiskovalce naredijo pre- cej žalosten vtis. Mnogi so se zavzeli, da bi morali biti prostori, kamor prihajajo mnogi domačini in tudi tujci, solidno urejeni, zato pa bi seveda morali dati tudi dolo- čena sredstva, ki pa niso ta- ko velika, da jih ne bi zmo- gli. Komandir postaje mili- ce je tudi poudaril, da ima- jo miličniki sedaj precej o- lajšano delo, saj so s tehnič- nimi pripomočki dobro »za- loženi«. V nadaljevanju pa je po- vedal, da vedno večji pro- blem predstavljajo mladolet- niki, ki bežijo iz vzgojnih do- mov, pri pobegih pa seveda nemalokrat storijo različna kazniva dejanja. Poglavje za- se pa so tudi pohorski mo- pedisti, za katere je znano, daa ima le eden izmed dese- tih vozniško dovoljenje. Ene- ga izmed odbornikov pa je zanimalo, kako je s krivcem požara, ki je dobesedno upe- pelil domačije v Zg. Novi va- si, vendar pa mu komandir milice ni mogel odgovoriti, saj postopek še traja, obrav- navajo pa ga v Mariboru. Med mnogimi vprašanji smo lahko zabeležili tudi za- nimanje odbornikov za iz- vajanje odloka o javnem re- du in miru. Miličniki do se- daj niso imeli blokov za de- narne kazni kršiteljev, pred- sednik skupščine občine Mi- ro Kolenko, pa je pojasnil, da bo to urejeno prav kma- lu. V nadaljevanju razprave so udeleženci seje precej po- zornosti posvetili tudi par- kirnim prostorom, ki so v Slovenski Bistrici precejšen problem. Nekateri odborniki so upravičeno negodovali, saj je center Slovenske Bistrice ozek, tako dam nogi, ki pri- hajajo po službenih opravkih porabijo precej časa, preden najdejo prostor za svoj av- tomobil. Menda je že zadnji čas, da v Bistrici uredijo problem s parkirnimi pro- stori, glavno besedo pri tem pa bo morala imeti krajevna skupnost. Prav tako so od- borniki kritično omenili, da v mestu ni nobene kolesarni- ce, pa tudi pred trgovinami in javnimi zgradbami za ko- lesarje ni poskrbljeno. Do- govorili so se. da bodo sku- šali v prihodnosti s pomočjo krajevne skupnosti urediti kolesarnico, z izkupičkom pa bi plačevali čuvaja, ki bi la- hko bil upokojenec. Na predlog komisije za vo- litve in imenovanja so od- borniki potrdili predloge o imenovanjih ravnateljev šol in otroškega vrtca. Ravnateljske posle na os- novni šoli v Poljčanah bo v naslednjih štirih letih oprav- ljal dosedanji ravnatelj A- lojz Mesarič, na posebni os- novni šoli v Slovensiki Bi- strici dosedanji ravnatelj prof. Slavko Kleindinst, na osnovni šoli v Makolah pa prav tako dosedanji ravna- telj Julij Lončarič. Za rav- natelja vrtca so imenovali dosedanjega ravnatelja Iva- na Ferka. Za sodnika za pre- krške so imenovali Franca Predana, za vodjo priprav za splošno ljudsko obrambo pa Borisa Plošenjaka. Prihodnji petek se bodo odborniki skupščine napotili na e^kskurzijo proti Ptuju in Ormožu. D. Utenkar »SPOSODIL« SI JE AVTOBUS IN PODRL OGRAJO V noči od sobote na nede- ljo t. j. med 12. in 13. avgu- stom, si je do sedaj še ne- znani ljubitelj nočne vožnje privoščil nevsakdanjo avan- turo. Po nekaterih ugotovit- vah je v nedeljo okrog 3. u- re zjutraj na avtobusni po- staji v Ptuju odklenil parki- rani avtobus. Last AP Ma- ribor, se zapeljal po mestnih ulicah, slišali smo, da je o- biskal celo ptujski grad in se zatem preusmeril proti Mari- boru. Najbrž prehitra vožnja in neizkušenost voznika pa je kaj hitro prekinila ta nena- vaden nočni izlet. Na ovin- ku pri hiši št. 11 na Mari- borski cesti je začelo avto- bus močno zanašati in je z zadnjim delom trčil v obcest- no ograjo, ki jo je poškodo- val v dolžini sedem metrov. Pri trčenju je nastalo na av- tobusu in ograji za okrog 500.000 S din škode. Po ne- sreči je odpeljal poškodova- ni avtobus nazaj na avtobus- no postajo in ga parkiral skoraj natanko na tistem mestu, kjer si ga je »sposo- dil«. Za drznim voznikom, ki si je privoščil za nočno vož- njo celo avtobus, poizveduje- jo in smo prepričani, da ga bodo organi javne varnosti prej ali slej odkrili. V Ptu- ju smo slišali v zvezi s tem dogodkom tudi naslednjo a- nekdoto: »Najbrž je imel šte- vilno družino, ki je ni mogel spraviti v fička in je bil zato avtobus za nočni izlet naj- bolj primeren.« J. S. Črešnjevec-Impol 3:0 V okviru II. republiške li- ge v odbojki sta se na Creš- njevcu pomerili v občinskem derbiju ekipi Crešnjevca in Impola iz Slovenske Bistrice. Domačini so bili precej bolj- ši nasprotnik in so zasluženo zmagali s 3:0. rrRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 24. septembra 1970 NOV GilSILSKI AVTO Pred nedavnim so priza- devni gasilci v Jurovcih, ki imajo svoj sedež v Tržcu, do- bili nov gasilski avtomobil, katerega so si že dalj časa želeli. Kot mi je povedal nji- hov predsednik Franc Kir- biš, ki je menda eden naj- mlajših gasilskih predsedni- kov v ptujski občini, če ne sploh v Sloveniji, so morali za avto odšteti kar nekaj nad 41.000 dinarjev. Kirbiš je star šele 27 let ter 15 let v gasil- sikih vrstah. 2e uvodoma naj omenimo, da so si gasilci v Jurovcih v lanskem letu dokončno zgra- dili tudi gasilski dom, ki so ga vsled pomanjkanja de- narja gradili več let. V lan- skem letu pa so prav tako razvili tudi svoj gasilski pra- por. Zato so morali vsa leta vsak dinar, ki so ga kje do- bili, skrbno varčevati prav z namenom, da si kupijo ga- silski avtomobil, brez kate- rega si dandanes ne moremo zamisliti uspešnosti njihovih intervencij pri reševanju ljudi in imetja. Pri tem še velja omeniti, da sta se pri nakupu avtomobila kot tudi v lanskem letu, ko so jurov- ski gasilci razvili svoj pra- por, še posebej izkazala Ma- rija in Maks kirbiš iz Tržca, ki sta vsakokrat darovala ga- silskemu društvu kar po sto starih tisočakov. Tudi ptuj- ska Panonija je prispevala pri nakupu avtomobila sto starih tisočakov, manjše zne- ske pa še nekatera druga ptujska podjetja. V društvu je sedaj 45 ga- silcev, imajo mladinsko in pionirsko desetino, kar po- meni, da so v svoje vrste zna- li pritegniti tudi mladino, ki pridno vadi ter se uči gasil- skih veščin. Letos pa so že trikrat reševali, oziroma ga- sili. Vsekakor lahko z zado- voljstvom zapišemo, da se v zadnjem času številna gasil- ska društva v občini želijo modernizirati, zlasti še mo- torizirati. Želel je le, da bi njihovo sicer še tako korist- no pomoč čim manj potrebo- vali. Najbolje pa nikoli, kaj- ti požari, povodnji prinašajo samo žalost in obup, tega pa si ne želimo. Franjo Hovnik Trenutek s svečanosti — Poveljnik jurovskih gasilcev (če- trti z leve) Stanko Vavpotič, predaja raport Maksu Brači- ču. ki je gasilskemu društvu daroval kar dvesto starih ti- sočakov Mednarodno tekmovunje šolanih psov v Slovenski Bistrici Kosmatinci so pokazali iiredno znanje v soboto in nedeljo je bilo v Slovenski Bistrici pod po- kroviteljstvom skupščine ob- čine mednarodno tekmovanje šolanih psov. Organiziralo ga je društvo za vzrejo športnih in službenih psov iz Sloven- ske Bistrice, vodniki pa so pripeljali na tekmovanje 14 nemških volčjakov iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. V soboto zvečer je bistri- ško kinološko društvo prire- dilo tovariški večer, udeležili pa so se ga predsednik skup- ščine občine Slovenska Bi- strica Miro Kolenko, pred- sednik kinološke zveze Slo- venije Franjo Bule ter čast- ni predsednik zveze klubov Slovenije Teodor Drening. Prisotni pa so bili tudi gost- je iz Srbije in Makedonije. Predsednik SO Miro Ko- lenko je v pozdravnem go- voru dejal, da ga veseli veli- ka volja bistriških entuzia- stov, ki so že drugič organi- zatorji tega pomembnega tekmovanja. Srečanja Av- strijcev, Italijanov in Jugo- slovanov rušijo mostove med državami in narodi, bogate izkušnje pa koristijo vsem. Predsednik kinološke zveze Franjo Bule pa je poudaril zasluge bistriške občine in predsednika, ki Bistričanom pomore največ, kolikor je mogoče. Tekmovanje je že v sobo- to trajalo ves dan. Stirinož- ni tekmovalci pa so preizku- šali svoje zna'nje v iskanju sledi in predmetov. Pravo doživetje pa je bil nedeljski del tekmovanja. Številni gledalci so se lahko prepričali, kaj vse zmorejo nemški volčjaki, ki so naj- prej pokazali svoje sposobno- sti v ubogljivosti in posluš- nosti. V drugem delu pa smo lahko videli, da lahko na o- ko povsem miren pes ugono- bi vsakega napadalca. Poseb- na točka uspele prireditve pa je bil nastop šolanih psov iz Italije, ki so pripravili en- kratno doživetje. Prvo mesto na mednaroj nem tekmovanju je osvojji psička Verke z 290,49 točit last Wieserja iz Avstrii drugo mesto: Markus 287,'; — 'astnik Campino di F nanca, Italija, tretje pa: Mi gus 286,82 — lastnik Baii;^ eri, Italija. Kot smo že povedali, je I lo tekmovanje odlično org nizirano in zasluži bistriš! društvo za vzrejo športnih službenih psov vso pohval Seveda pa nas je zanima tudi, zakaj na tekmovan nismo videli niti enega jh iz Slovenske Bistrice. Pre< sednik društva Ivan Kupo ki ima tudi največ zaslugi razvoj kinologi je v Slovensi Bistrici, nam je takole odgi voril: »Pred leti nam je j spelo, da smo uveljavili pas mo kraškega ovčarja, sed pa prav naše društvo skri da bi izvedli čimboljšo selei cijo. To seveda ni lahko pravilo, terja pa ogrom prostega časa. Zato tudi naših predstavnikov na tali nih tekmovanjih. Kljub t mu pa smo se dogovorili, bomo vsako tretje leto prii jali tekmovanja. Do se^ smo bili uspešni, seveda pa naša želja, da bi bilo ta tudi v prihodnje. Ob kom pa bi se rad zahvalil za i zumevanje, ki sta ga pok: zala skupščina občine predsednik Miro Kolenko.« D. Utenkar Štirinožni tekmovalci so pre- senetili Murska Sobota-Drava 54:61 (18:21) Igrišče Partizana v Murski Soboti, gledalcev 100, sodni- ka Glažar in Seruga, oba iz Murske Sobote, sta bila pri- stranska. Košarkarji Drave so pre- senetili s svojo četrto zapo- redno zmago in si s tem utr- dili položaj v sredini lestvi- ce. Glede na to, da na tekmo nista prišla delegirana sod- nika, sta po sporazumu sodila domačina, ki sta pa sodila neobjektivno in tolerirala do- mačine. Kljub vsemu pa zmaga Drave skozi vso tekmo ni bi- la ogrožena, saj so z odlično igro v napadu in dobro con- sko obrambo presenetili do- mačine, ki nikakor niso na- šli prave taktike, ki bi zme- dla goste. Nastopili so za Mursko So- boto — Grmič 14. Žižek 7, Goričan 9. Cifer 10. Mikolič, LuHč, Vlaj, Ficko, Meden 14; za Dravo pa Curin 4, Hlupič, Cimerman, Urbančič 15, Cen- trih 4. Petrovič 20, Kovač, Bedrač 12. Koter 2. Srečko- vič, Kravina 4, Kropej. acn Polskava-Turbina 3:2 Na Zgornji Polskavi so do- mači odbojkarji v srečanju II. republiške lige gostili mo- štvo Turbine, ki je bilo v tem dvoboju velik favorit. Zače- tek srečanja je bil tak, kot so mnogi pričakovali. Gostje so bili boljši in zmagali kar dva seta. Potem pa je prišlo do preobrata. Polskavčani so dali vse od sebe in presenet- ljivo zmagali v treh setih ter tako več kot zasluženo osvo- jili obe točki, ki jim dajeta upov, da se bodo v nadalje- vanju prvenstva borili celo za najvišjo uvrstitev. -d Tovornjaka zaprla cesto na mostu v Ormožu v soboto zvečer se je na ormoškem mostu pripetila prometna nesreča, ker je voznik "tovornega avtomobila s prikolico Grgo Vojnič-Tu- nič iz Subotice pripeljal z neprimerno hitrostjo na most. Na prikolici je imel nalože- no težko stiskalnico, ki jo je peljal od Šentilja proti Za- grebu. Na ovinku pred mo- stom je zadel ob robnik in prikolica se je zaradi tega prevrnila. Za tovorna vozila je bil promet zaprt, medtem ko so osebna vozila lahko na- daljevala vožnjo. V nedeljo, v zgodnjih ju- tranjih urah pa je iz Varaž- dina proti Ormožu pripeljal voznik tovornega avtomobi- la hladilnika Ante Labrovič. zaposlen v podjetju Trans, Belie. Hotel je peljati prek mostu, pa so ga miličniki za- vrnili. Umaknil se je nazaj in medtem ko so miličniki o- pravliali vse potrebno okrog prevrnjene prikolice, je La- brovič izkoristil priložnost, zapeljal na pločnik in tako hotel peljati mimo. Pločnik ni predviden za tako težke tovore in se je zlomil, tako da so kolesa pogledala skozi. Nevarno nagnjen je obvisel na robu mostu naslonjen na betonsko pregrado med cesto in pločnikom. Tako bi po pr- vi prometni nesreči lahko prišlo še do druge, mno{ hujše, pa so na srečo nosil vzdržali pritisk. Oba ponesrečena avtom« bila so odstranili z most približno do 16. ure, ko se) promet začel normalno ra: vijati. Nepravilnost prvega in d£ poslušnost drugega šofer; sta povzročili veliko, do daj še neocenjeno materialr. škodo na mostu in obeh vo zilih. jr Nevarno nagnjen je obvise) na robu mostu. fBDNlK — ČETRTEK, Ž4. sepkerr^br» 197» STRAK 9 Iveza rezervnih vo j. starešin, očbinskt odbar Ormož ie organiziral v nedeFjo občinski orientacijski pohod Ormoški grad, odet v sivi- IK) hladnega bližajočega se jesenskega dneva, je v nede- "ijo oživel že ob 4. uri zjutraj,. Prišle so ekipe krajevnih or- gani/.acij ZRVS iz vseh kra- jevnih centrov občine Ormož. Na programu so imeli orien- tacijski pohod in preizkus znanja, ki so ga opravili v otoliki testiranja in nabirali prve točke. Po skupnem »partizan- slcem« zajtrku so prvi odšli na progo. Pot je vodila iz Ormoža proti Pavlovcem in naprej prek Koglja, Lešnice, Strmca in Hajndla nazaj v Ormož. Na tej naporni 15 km dolgi progi so rezervni ofi- cirji morali še streljati, re- ševati različna topografska in druga strateška vprašanja. Medtem so začeli prihajati gastje. Med njimi smo lahko videli tudi predsednika re- gionalnega odbora SRVS iz Varaždina, predsednika Ob. odbora SRVS mesta Varaž- din IMilorada Glušica, pred- sednika SO Ormož Frančeka Novaka, tajnika SO Ormož Milana Vičar,ja, sekretar OK ZKS Silvo Bedrač in pred- sednik obč. kanf. SZDL, Or- mož Vladimir Ožbolt pa sla aktiv^no sodelovala pri po- hodu. Tu je bil tudi predsed- nik ZB Alojz Nardin in dru- Medtem ko so prvi tekmo- valci pričeli prihajati na cil], ie komisija skrbno zbirala podatke in beležila točke. Tu- kuharice in strežno oseb- je Grajskega bifeja Ormož Je po svoje prispevalo k te] ^jaški manifestaciji. V dvo- rani DU v ormoškem gradu ^ pripravili bogato in okus- ijo kosilo, ki je po napornem J^odu teknilo kot le kaj. Svečano kosilo je bilo tud Priložnost za zdravice in raz- glasitev rezultatov. Zbrane goste in tekmoval- ce je najprej pozdravil pred- ^dnik občinskega odbora ^VS občine Ormož Edvard ^iek in jim zaželel orijetno I^utje. Nato so .prišli pio- ['•rji osnovne šole Ormož ;n posebej pozdravili rezerv- ne vojaške starešine, jim če- stitali ob doseženih uspehih, se jim zahvalili za skrb za mladi rod in jim zaželeli še »mnogo uspehov in krepke- ga zdravja«. Tov. Pajek se je pionirjem zahvalil za prisrč- ne in tople pozdrave in po- vedal, da so pionirji krepko pomagali pri osvoboditvi in izgradnji naše socialistične domovine in jim na koncu zaželel mnogo uspehov pri učenju. Medtem je ocenjevalna ko- misija uredila vse potrebno in razglasila rezultate. Na o- rientacijskem pohodu je so- delovalo 22 udeležencev. Prvo mesto je dobil Ivo Kopše, Ormož, 172 točk, drugi je bil Silvo Bedrač, Velika Nedelja, 171 točk, in tretji Vlared 450 gledalci svo- je nuloge ni opravi) najbolje, predvsem se je po igrišču premalo gibal. Drava-Branik (mladin- ci) 0:2 r Mladinci so izgubili od svo- jih sovrstnikov, ki so si že v prvem delu Igre zagotovili prednost. Vprašujemo, kakš- na je skrb za mladince, v pretekli sezoni so bili drugi, sedaj pa sami po- razi, čeprav z njimi dela pro- fesionalni trener? anc Ptujski gledališčniki priprovijajo »Razvalino življesija« Prizadevni člani amater- skega gledališča Ptuj so za- čeli pred nedavnim z rednmi vajami za Finžgarjevo dra- mo »Razvalina življenja«, ki jo bodo uprizorili ob koncu oktobra. Za svoj 35-letni ju- bilej neumornega gledališke- ga dela si je izbral to dramo režiser Peter Malec, ki nam je v zadnjih nekaj letih, v mnogih drugih krajih služ- bovanja, pa seveda že mno- go prej dokazal, da je z du- šo in telesom predan gleda- liškemu odru. O njegovi po- membni obletnici ter o de- lu ptujskih gledališčnikov smo že in Se bomo poro&dL J. S. rrRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 24. septembra 1970 So javni interesi res proti uvedbi zasebne zdravniške prakse? (Nadaljevanje in konec) Mislim, da bi o tem moral odločati kar zelo kompeten- ten in objektiven organ, npr. Slovensko zdravniško dru- štvo, oziroma posebna ko- misija, v kateri bi morali bi- ti zastopani občina, sindikat, zdravstvo, prebivalstvo, ozi- roma vse zainteresirane or- ganizacije, zavodi in skupina prebivalcev, ker bi le tako bila ta stvar splošno koristna in končno tudi pravična. Si- cer se lahko tolmačenje »po- trebe« izrodi v neupravičene privilegije in" diskriminaci- jo. Najbolj pošteno, pravično in splošno koristno pa bi bilo, če bi bila zasebna zdravniška praksa dovoljena vsem, ki iz- polnjujejo določene in sploš- ne pogoje. Ce že hočemo de- lati razlike med zdravniki in jih deliti na personae gratae in non gratae, potem bi bilo najbolje, da se začne s tem takoj pd začetka, ko se kdo odloči za študij med. Naj se /a usposobljenost za ta poklic postavijo določeni pogoji gle- de telesnega zdravja, inteli- gence, znanja in karakternih in drugih posebnosti. Pozne- je pa je taka umetna in pri- siljena diferenciacija samo škodljiva. Zakaj je pravzaprav t^ik si- len odpor do splošne dovo- litve zasebne zdravniške prakse, ko pa vidimo veliko popustljivost, liberalnost in številne kompromise pri dru- gih poklicih, kot npr. pri od- vetniški praksi, ki je organi- zirana izključno na zasebni osnovi in kjer nikogar ne skrbi in muči vprašanje, ka- ko naj si siromak pridobi pogosto zelo drago odvetni- .ško pravno pomoč na sodi- šču. Takih anomalij bi lah- ko našteli še več, vendar bi s tem preveč zamujal ter naj nav-edem le bistvene stvari glede tega vprašanja. Razumljivo je, da so za u- spešno zdravnikovo delo po- leg znanja prizadevnosti itd. potrebni tudi določeni ma- terialni pogoji, kot npr. do- bro opremljena ' oi-dinacija, dia gnostični pripomočki, te- rapevtski aparati itd. Poleg tega je velikega pomena za uspešno in zadovoljivo delo tudi osebna kontinuiteta, strokovno izpopolnjevanje, možnost za uspešno aplika- cijo pridobljenega znanja, iz- kušenost in bogata praksa, vc.selje.in zanimanje za do- ločeno delo, ki temelji na u- spehih lastnega .samo.^tojnG- gn dela ter v poklicn;m na- predovanju ;n ad-.kvMncm nagrajevanju itd. Kako je gJede zgoraj nave- denih pogojev v socializira- ni, oziroma v 7,o?.r-bni zdrav- stveni službi, zlasti v splošni zdravniški praksi? Glede opreme velja v soci- alizirani praksi zlasti za splo- šne ordinacije, da je le-ta po- enotena, tipizirana, omejena na najnujnejše rekvizite za tp stopnjo zdravniške pom^oči, kot je predvidena za strogo niveiizirano medicinsko delo. Taka oprema ne more ustre- zati individualnim željam in poti-ebam zdravnika, njego- vemu eventuelno bolj ambi- cioznemu prizadevanju in večinoma ni v skladu z nje- govim strokovnim napredo- vanjem. Oprema je vedno ista od nastopnega dneva do zadnjega pred . upokojitvijo ter je torej ista za začetnika kot za starejšega zdravnika. V zasebni praksi se zdrav- nik razvija in strokovno ra- ste iz leta v leto in temu pri- merno ureja svojo ordinacijo in jo izpopolnjuje, s čimer se veča kvaliteta in obseg nje- govega dela. S tem raste tu- di njegova.ambicioznost, nje- govi uspehi in veselje do tega dela. Glede osebne kontinui- tete je v socializirani medi- cini stanje zelo neugodno. vSplošni zdravnik s svojim mestom in delom navadno ni zadovoljen, zato skuša, priti do specializacije ali do kakš- nega vodilnega mesta v u- pravni funkciji ali išče zapo- ■slitev v drugem zdi^avstve- nem zavodu ter se zdravniki v ordinaciji pogosto menjajo. To se v- zasebni zdravniški praksi dosti redkeje dogaja ker je osebna kontinuiteta zagotovljena. Za strokovno izpopolnjevanje v socializi- rani medicini ni velikega in- teresa, ker ga splošni zdrav- nik zaradi svojega položaja itak ne more uporabiti, za kar je več vzrokov. Glavni je že odnos bolnika do splošne- ga zdravnika, do katerega ni- ma zaupanja ter v naprei za- hteva napotnico k speciali- stu že pri najenostavnejših obolenjih. Mnenje, da se zdravniku pač ni treba ozi- rati na neutemeljene zahte- ve, če je sposoben sam ukre- pati, je popolnoma zgrešeno. Kdor dobro pozna razmere, ve, da je to le v nekaterih primerih mogoče. Na splošno pa splošni zdravnik popusti iz več razlogov. Predvsem je njegova samostojnost^ zelo majhna in službena odvisnost v hierarhični strukturi zdrav- stva zelo velika, ker je kot strokovnjak na najnižji le- stvici zdravnikov. Razen te- ga ga vznemiri in odbije že odločno in neposredno izra- ženo nezaupanje s strani mnog'h bolnikov. Boji se tu- di negativne kritike in even- tuelnega obrekovanja ter je v nevarnosti, da izgubi še tisti mali renome in postane po- polnoma nepoDulai^en ali ce- lo osovražen. V zasebni pra- ksi takih primerov ni, ker prihajajo pacienti k zdravni- ku zaradi zaupanja in direkt- no od njega pričakujejo po- Cb začetku tedna požarne varnosti Kot smo obširno ' poročali že prejšnji teden, se je začel v nedeljo teden požarne var- nosti. V Ptuju so pi-ipravili v ne- deljo veliko mokro gasilsko vajo, v kateri so pokazali gašenje »gorečega« ptujskega gledališča. Po gasilski vaji je bil svečan mimohod gasilcev, v katerem so sodelovali po- leg domačih tudi gasilci iz Avstrije. Še posebej veselo pa je bi- lo popoldne na Desterniku, kjer je pred nedav-nim usta- novljeno gasilsko društvo od- prlo nov gasilski dom in kr- stilo novo brizgalno. Pokro- vitelj prireditve je bil Fra- njo Rebernak, predsednik ob- činske skupščine Ptuj. J. S. moč /.a svojo bolezen. Medi- cinsko delo v zasebni ordi- naciji ni tako razbito in raz- drobljeno, ker iina zasebni zdravnik velik interes, da bolnika vsestransko preišče sam in zato stremi, da bi svojo ordinacijo čimbolj Iz- popolnil z ureditvijo lastne- ga rentgena, laboratorija, fi- zioterapije in drugih pripo- močkov, da pacientu ne bi bilo treba hoditi v druge or- dinacije in oddelke že zaradi ene same bolezni, kolikor se- veda ne gre za kak operati- ven primer. Zgoraj navedeni razlogi so le najpoglavitnejši ter bi se dalo navesti še marsikaj teht- nega, kar bi govorilo v prid zasebne prakse. "Vsi omenjeni in mnogi dru- gi momenti v socializirani zdravstveni službi ne morejo ustvariti tiste optimalne de- lovne atmosfere, ki bi bila potrebna za res prizadevno in uspešno delo, ki bi dajalo zdravniku elan, navdušenje in veselje za ta poklic. Pogosto se opaža tendenca, da se dovoli zasebna praksa le specialistom, ne pa sploš- nim zdravnikom. Zdi se mi, da bi bila le-ta posebno po- trebna na podeželju, kjer zdravstveni domovi s števil- nim-osebjem nikakor niso rentabilni, Ce obstajajo po- misleki, da sedanja izobrazba splošnega zdravnika ni za- dostna za samostojno •delo, naj poskrbijo univerze, da bodo dajale diplome res spo- sobnim zdravnikom, kajtf splošno znana je resnica, da kvaliteta lahko nadomesti v veliki meri kvantiteto in da je boljše malo pa dobro kot obratno. Seveda bi bilo potrebno v ta namen spremeniti študij na medicinski fakulteti, ali pa bi bilo potrebno uvesti po- seben izpit za obsežno in sa- mostojno zasebno splošno zdravniško prakso. „ Ko sedaj govorimo o zaseb- ni praksi, si ne moremo pred- stavljati nekdanje relativno preproste zdravniške ordina- cije predvojnega ali takoj povojnega časa, temveč bi le- ta morala izpolnjevati najso- dobnejše zahteve. Za nabavo opreme bi morala biti dovo- ljena kreditna pomoč -bank na dolgoročno odplačevanje. Podrobnosti bi določil ustre- zen zakon, ki bi moral omo- gočiti uspešno poslovanje so- cializirani in zasebni zdrav- niški praksi in ki bi usklaje- val nujno medsebojno raz- merje. Po mojem mnenju je reši- tev gordijskega vozla proble- matike uspešne zdravstvene službe v uvedbi zasebne zdravniške prakse in v nje- nem harmoničnem sodelova- nju s socializirano medicino. Medicus poetoviensis. ZLATOPOROČENCA IZ P0D60RC Te dni sta zakonca Janez Dovečar in Eva, rojena Kav- čič, dočakala petdeseto ob- letnico skupnega življenja. V soboto sla ponovno stopila pred matičarja in potrdila ti- sto ljubezen in zvestobo, ki sta si jo obljubila leta 1920. Predsednik SO Ormož ji- ma je čestital ob zlatom ju- bileju v imenu SO in jima izročil plaketo in skromno darilo. Janez Dovečar, zlati ženin, je star 75 let in je kljub te- žaškemu in viničarskemu de- lu, ki ga je opravljal skozi vse življenje, še čil, krepak in mladosten. Že v I. svetovni vojni je bil avstrijski vojak in pozneje 14 me.secev borec generala Maistra. V II. ^sve- tovni vojni je pri nemškem podjetju Stuag gradil cesto Ptuj — Pušenci, delal na Ma- riborskem otoku in nazadnje v sedanjem Kidričevem. V j teh vojnih dogodkih je bil j dvakrat v smrtni nevarnosti. vendar je imel srečo in se rešil z manjšimi praskami. .Svojo zlato nevesto Evo, ki je sedaj stara 77 let, je sre- čal na njenem domu. Sku- i>aj sta hodila na delo k ta- kratnim podgorskim posest- nikom. V zakonu se jima ie rodilo 8 otrok. Najstarejši je padel v H. svetovni vojni. Drugi so preživeli tisto vi- harne čase in se v soboto zbrali v hiši svojih staršev in proslavili ta zlati jubilej. Že- nin-je šc povedal, da ga ve- seli ker ima toliko otrok. 13 vnukov in že 4 pravnake- Vse to dočakati, je res nekaj veselega. Na koncu sta zlata jubi- lanta še povedala, da jima .le tako lepo na svetu, da si ne želita dočakati boljših ča.sov. jr Z xasi{skesa .slavja na Posterniku. Foto; f-anserbolc •Tanez Dovečar in Eva s pričama I-EDNIK — ČETRTEK, 24. septembra 11)"0 STRAN 1 tjudje med seboj Koliko si vreden? Vsi imamo enako življenj- gko pot: iz otrok prerastemo v zrele ljudi, ki vsak po svo- jih telesnih in duševnih mo- feh in sposobnostih skušamo vrteti kolesje družbe. Leta pri tem vedno hitreje mine- vajo. Zaloga telesnih in du- ševnih sil se neopazno izčr- pava, dokler nekega dne ne občutimo, da nas noč več ne osveži, da nas delo hitreje u- truja in nam gre počasneje od rok. Ob spoznanju, da se staramo, bolj ali manj vsa- ,!vega tolaži misel na tisto, kar je v svojem življenju nare- dil za drugega in tudi za svo- jo osebno srečo... Zgodi pa se... Pripovedujem po res- ničnem odlomku iz življenja in takšnih odlomkov je pri nas in med nami še nešteto. Terezija, mlada in polna življenjske sile, vajena trde- ga dela, se je pred več kot 25 leti zaposlila pri kmetu, ki je bil celo v rednem delov- nem razmerju pri večjem podjetju. Tu je bila gospo- dinjska pomočnica oziroma »dekle za vse«. Na kmetih je treba pač trdo delati ter pri- jeti za vsako delo in je zato ob majhnem »Ionu« delala od jutra do trde noči; mnogo- krat tudi ponoči. Na kmetih dela nikoli ne zmanjka. Na- rava postavlja tu nočna ča- sovna pravila, kdaj je treba kakšno delo opraviti. Prišel pa je čas, ko so nje- ne moči usahnile. Dobila je resda skromno pokojnino in zgodilo se je kot že marsikje, da je potem bila Terezija naenkrat tistemu gospodarju odveč in je bil nadvse sre- čen, ko je bila Trezika toliko uvidevna, da si je na stara leta poiskala drugi dom. Ta- ko mu pač ne bo več v bre- me, če bo bolana. Naj vpletem v to življenj- sko zgodbo še primer. Nena- doma je umrl hlapec, ki je bil dolga leta zvest enemu in istemu gospodarju. Usoda-je hotela, da je hlapec umrl malce prej, kot je umrl go- spodar. Zanj ob smrti ni bi- lo prostora v »domači« hiši. Takoj so ga odpeljali v mr- tvašnico na pokopališče, kjer je počakal na pogreb. Ko pa je umrl gospodar, je imel veličasten pogreb ... Napo- sled pa oba počivata v isti zemlji, oziroma na istem po- kopališču. Je človek potem, ko se kri- vulja njegovih telesnih mo- či nagne in ko recimo napo- sled umre, res tako nepo- memben in celo odveč, da se le v redkih ljudeh zbudi to- pla misel nanj, na človeka, ki je toliko svojih telesnih in duševnih moči pustil pri nekih ljudeh, oziroma na nji- hovih poljih, v go/.du, oziro- ma pri drugem delu, da se ga želijo čimprej rešiti, ko postane nesposoben za pri- dobitno delo ... ali ko umre? Franjo Hovnik ^^ la ^ ^ ^ s ^ B K g ^ ^ ffl Ga.silci i/. Slovenske Bistri- ce so ob tednu požarnega varstva odprli vrata svojega (loma, da bi občanom prika- zali del svojega dela. Pripra- vili 50 tudi razstavo gasilske opreme, ki si jo obiskovalci lahko ogledajo ob vsakem dnevnem ča.-^u. Okolje doma .so lepo uredili, tako da pri- vablja mnoge mimoidoče. Več o delu bisti-iških gasil- cev pa lahko preberete v pri- hodnji številki Tednika. -d t^om gasilcev v Slovenski Bistrici Terezija Motjašič s Trat v Ptuju piše lepe pesmi Zahaja sonce, lega mrak na dušo... življenje piše različne zgodbe in stopa po- najraz- ličnejših poteh. Le malo pa je med nami takih, ki s po- sebnim čutom prisluhnemo temu ritmu okoli sebe utri- pajočega življenja. Eno izmed teh imen je Zinka, že nekaj let stara znanka Tednika, ki nam je pisala številne pesmi, otroške, šaljive, resne in tu- di take, da smo imeli ob bra- nju vlažne oči. Kdo je Zinka? Čeprav sem že več kot dve leti sodela- vec Tednika, sem to zvedel šele pred nedavnim. Danes bom to skrivnost razodel tu- di vam. Že pred leti so mno- gi spraševali, kdo je ta de- klica, ki piše tako lepe pesmi. Naj vam povem, da ni de- klica, ampak že 62-letna ba- bica Terezija Matjašič, doma Na Tratah v Ptuju. Da je bilo vsaj zame presenečenje še večje, ,ie pesnica Na tratah celo moja soseda. Večkrat sem jo gledal, kako je pesto- vala vnukinjo, 2-letno Nata- ško ali se z možem sprehaja- la na vrtu. Toda nikoli ni- sem pomislil, da nosi ta žen- ska v sebi tudi tako močno izrazno moč in lastne stihe, ki se jih ne bi sramoval no- ben tudi priznani pesnik. Pred nedavnim sem jo o- biskal v njenem družinskem •tihožitju, kjer so bili še mož Štefan, hčerka I.idija in ma- la Nataška, ki je imela kljub svojima dvema letoma sta- rosti pri hiši glavno besedo. Po^^edala mi je, da je očka Mišo v službi. No, sicer pa prisluhnile, kaj nam je povedala doslej anonimna pesnica: »Rodila sem se v Bresnici pri Pod,?orcih. Dela na kme- tiji ni nikoli zmanjkalo. Ho- tela sem se izučiti za šiviljo pa mi starši tega niso do- volili. Tudi v kakšno drugo šolo nisem mogla.« Sicer pa nam to najbolj zgovorno po- ve prva kitica iz pesmi Str- te peruti: Nisem delala mature, glava mi učena ni, vendar pa mi po papirju' večkrat pero zadrsi. »Pesmi sem začela pisati pravzaprav zelo pozno. Prvo sem napisala leta 1945, ko so mi Nemci ustrelili brata. Da vojna, kruta vojna. Leta 1941 so nas izselili - v Slavonsko Požego. Takrat je nastala pe- smica »12. julija 1941«. Sonce je žarko zatonilo, končan dan je žgoč. na zemljo tiho, kakor vešča je legla mrka noč. Bleda luna tožno zrla je z jasnega neba, legla rosa je na travo kot milijon solza. Topot gestapovcev, krvolokov, skalil je nočni mir, iz daljave s smrtno melodijo, se oglašal je skovir. Budili podjarmljene ljudi ponoči so iz sanj in podili nas Slovence so iz lastnih stanovanj. Molče smo zapuščali domove. Nikdo, Se otrok zajokal ni! Sopotnik sla bila ponos in stisnjene pesti. ;>Svoboda! Vrnili smo se nazaj v Ptuj. Mož je imel mi- zarsko delavnico, jaz pa sem gospodinjila in, seveda, pisa- la pesmr. Okrog 150 jih imam napisanih v d\'eh zvez- kih, nekaj pa se jih je že iz- gubilo. Če ponoči nisem mo- gla spati, .sem šla pLsat pes- mico. Človek čuti neko no- tranjo napetost, ki jo zliješ na papir in ti je lažje pri sr- cu.« — Imate med našimi pes- niki kakšnega vzornika? »Ne bi mogla reči, da sla vzornika, vendar pa vedno bolj občudujem Prešernove In Gregorčičeve pesmi. Ko jih človek prebira, so ya tre- nutek preseli v neki .skriv- nostni .svet, ki j)a seveda kaj hitro spet mine.« — Pisali ste tudi pesmi zbadljivke iz vsakdanjega življenja in jih sproti ob- javljali v Tedniku. Ste ime- li zaradi tega kakšne težave? »Težav nisem imela, ven- dar pa so se ljudje spraševa- li, kdo ,ie ta Zinka, ki nas včasih tako »okrtači.« — In kako je gledal na va- še pesnikovanje mož? ■ »Smejal se je, če sem kaj dobrega in hecnega napisala. »Ja, zato se nisem nikoli hudo val, če jo je ;; prijelo« sredi noči in je šla pisat.'^ je pripomnil mož Štefan. — Še vedno pišete in ali mislite, da vas bo nekega dne zapustila pesniška žilica? »Oja, še vedno pišem. Sa- mo, da najdem snov, ki bi jo bilo treba obdelati. Mislim, da sem bom težko ločila od peresa in zlivanja misli na papir. V letih sem že, roka postaja vedno bolj okorna. Toda svinčnik še lahko di- žim.« Sicer pa je to najlepše od;- •sata v zadnji kitici pe>-mi .Spo- mini: Zahaja .sonce, lega mrak na na glavo padel je jestnvki mraz, — potrta bolna občudujem vnuka. — začel živeti je tako, kot v davnih letih jaz. Še smo kramljali o števil- nih pesmih, ki jih je napisala ta nevsakdanja pesnica. Kar čedna zbirka bi jih bila, če bi jih kdo natisnil. Zinka pravi, da o tem še ni raz- mišljala. »V grob si jih bom nesla. Zrasle so z menoj in z mojim življenjem.« — Napisali ste mnogo pes- mi za otroke. Zdaj imat« ma- lo vnukinjo Nataško. Bo tu- di ona oživela v kateri vaši pesmi? '>Prav gotovo, samo .sedaj je za to še premala!« Poslovili smo se. Dva zve- zka pesmi sem si odnesel do- mov. Ko sem jih doma pre- biral, sem ugotovil, da je med njimi mnogo takih, ki so vredne pozorno.sti nekoga, fei bi jih morda lahko približal širšemu krogu bralcev. .1. Slodn juk Terezi.ja Matjašič z možem Štefanom in z navihano vnu- kinjo Nataško ob prebiranju pesmi. rrRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 24. septembra 1970 Enotna akcija idejno političnega izobraževanja Na skupnem sestanku vseh družbenopolitičnih organiza- cij občine Ormož so se do- govorili o enotni akciji idej- nopolitičnega izobraževanja. Do sedaj je vsaka organiza- cija po svoje in po lastnih možnostih izobraževala svoje članstvo. Sedaj bo ta akcija skupna in bo združila vse si- le za reševanje problemov na tem področju, ki je bilo v zadnjem času nekoliko zanemarjeno. Razvoj tehnike in znanost;! o družbi zahteva vsestransko izobraženega človeka, ki bo lahko sledil premikom in pren^goval na- loge, pred katere ga postav- lja naš samoupravni sistem. Delavska univerza Ormož bo iz svojih vrst sestavila skupino predavateljev, ki bo- do v veliki meri zadovolje- vali te potrebe v občini, del- no pa se bodo tudi posluže- vali predavateljev od drugod. Okvirni program predvide- va: — seminarje za prosvetne delavce, ki bodo namenjeni učiteljem v občini Ormož, — večerne politične šole v krajevnih skupnostih Ormož, Središče, Miklavž in Ivanj- kovci. Obiskovali bi jih naj vsi funkcionarji družbenopo- litičnih organizacij na tere- nu. člani ZK in vsi občani, ki to želijo, — za vodstva sindikalnih organizacij in vodilne člane samoupravnih organov bo or- ganiziran 2 do 3-dnevni se- minar, — dvodnevni seminar za občinska vodstva družbeno- političnih organizacij in dru- štev, — kombinirane oblike izo- braževanja za mladino, — enodnevni seminar za odbornike SO Ormož, — osnovne organizacije ZK bodo na svojih sestankih obravnavale 5 do 6 aktualnih tem iz našega družbenega in ekonomskega življenja, — za odgovorne delavce v gospodarstvu, (Jrtržt>enih službah in organizacijah bo- do skupaj z občinama Ptuj in Sloven3.ka Bistrica orga- nizirali tako imenovane »Razgovore ob ponedeljkih«, — DU bo organizirala ci- kluse predavanj ali posa- mezna predavanja in razgo- vore po posameznih krajev- nih centrih in vaseh. Razen idejnopolitičnega in družbenega izobraževanja pa ostaja še cela skupina stro- kovnega izobraževanja, na kar so udeleženci v razpra- vi tudi opozorili. Pri izobra- ževanju te vrste sta gotovo važni dve področji, to so ve- černe osnovne šole in izo- braževanje na delovnem me- stu. Tudi to delo bodo letos premaknili z mrtve točke. Za uresničitev tako po- stavljenega programa bo po- trebno aktivno sodelovanje vseh organizacij in društev v krajevnih skupnostih ter šol družbenopolitičnih organiza- cij v občini. jr žu tisto, kar večina kulturno prt)svetnih delavcev »zaba- rikadira« k televizorjem ali v avtomobile, da na ta način »zabijajo« svoj prosti čas. Tako ostajajo tisti, ki bi se želeli udejstvo'vati', brez or- ganizatorja in vodnika, ki bi z vztrajnim delom in ljube®, nijo do kulture omogočil to udejstvo vanje. Franček Kelemina Visok iybi!el Franca Pušnika Pi-ijetno srečanje je bilo. Franc Pušnik, ki je te dni praznoval svoj osmi križ, je bil razigrane volje, prav tak, kot so ga poznali mnogi Bi- stinčani, ko^ je vsak dan pri- našal na njihove domove pri- jetne pa tudi žalostne novi- ce. Bujni srebrni lasje me ni- so mogli prepričati, da je pre- koračil osemdeseto leto. Iz- dajala ga je le hoja. Kako tudi ne bi? Leta in leta je prehodil vsak dan po deset in več kilometrov, naposled pa se to prav gotovo mora nekje »poznati«. Pokramljala sva o vseh teh njegovih osemdesetih letih, seveda pa sva ob tem porekla še kakšno okroglo, ki jih Frančkii, tako so ga Bistriča- ni klicali, ko je bil še njihov vsakdanji gost, nikoli ne zmanjka. Govorica ga kljub temu,da je že tako dolgo tega, da spo- min komaj sega do tja, izda- ja, da je savinjskega pore- kla. Rodil se je v Preboldu. 18. septembra 1980. Kot fan- tič se je udinjal pri kmetih, potem pa je dobil veliko pri- ložnost. Ponudili so mu me- sto postil j ona pri pošti na Vranskem. Petnajstega leta je bilo, avto pa je bil v tistih časih v naših krajih pravi ču- dež. Vsako jutro je s poštno kočijo vandral proti Šempe- tru in doživel mnoge zani- mive dogodivščme. Napadli ga sicer niso, tako kot ima- mo ,to priložnost videti v mnogih filmih, pripetilo pa se je, da je s konji obtičal v nekaj metrskih zametih. Po nekai letih postiljon- skega službovanja je zapro- sil direkcijo v Ljubljani za mesto pismonoše. Štiri leta je prebil v Dravogradu, potem pa ga je pot spet pripeljala v rodni Prebold, kjer se je tudi poročil z ženo Apoloni- jo, ki Je med najinim razgo- vorom tu in tam dodala kak- šno podrobnost. V Slovensko Bistrico je prišel leta 1929. Seveda ta- krat še ni slutil, da je to nje- gova zadnja poštna postaja. Najprej je raznašal pošto po okoliških krajih, potem pa je koračal s torbo po bistriških ulicah. Ko je prišla okupacija, je bil že kar v letih, poštnim »oblastem« pa se ni zdel naj- bolj zanesljiv. Premestili so ga na Crešnjevec, kjer je o- stal do konca vojne vihre. Potem pa spet nazaj v Slo- vensko Bistrico, na svoje sta- ro mesto. , Leta 1951 je dočakal pokoj, v šali pa sva potem menila, da bo socialno dodobra izko- ristil. Štirideset let je delal, prehodil na tisoče kilome- trov, vse skupaj pa se naj- bolj »pozna« na nogah, ki ni- kakor nočejo ubogati. Ostala pa je mladostna duša. Pove- dal mi je, da mora biti do- ber poštar predvsem pošten, pa vedno pripravljen za pri- jazno besedo. Posebno sta- rejši Bistričani vedo poveda- ti, kakšen je bil Franček. Vedno pripravljen na šalo, vesten pri delu, zato pa so ga tudi vzljubili. Z ženo pre- bivata na Jožefovem klancu in le poredko jo mahne v me- sto. Pravi, da je preveč pro- meta. Kadar pa po opravkih vseeno zaide med mestne u- lice, prav gotovo-najde kalcš- nega starega znanca, čeprav tudi teh ni več tako veliko. Pred slovesom sem ga še povprašal, če,hrani za spomin katero izmed svojih poštnih torb, ki skrivajo nič koliko skrivnosti, pa mi je odkimal, takoj za tem pa povedal, da pa še ima zadnjo kaoo. Kot iDeli dan je bilo jasno, da .sem ga hotel ujeti v fotografski aparat vsaj s kapo na glavi'. Nekam nenavadno resno .se je držal pri tem zadnjem o- pravilu, kar malce preveč, tako da sem ga kar moral poprositi za malce nasmeha, ki mu ga sicer nikoli ne manjlta. Odhajal sem., v ustih pa sem imel okus pristne doma- če kaoljice, ki jo pridela- s trte, ki obdaja hišo. Tudi to opravilo opravi vestno in n i- tančno, tako pač. kot ga je izučilo štirideset let dela in osemdeset življenjskih let. D. Utenkar Najstarejši bistriški poštar Franc Fušnik Kulfuir<]iG žfvijenfe v Ormožu Radi bi se udejstvovali Življenje nas vedno sezna- nja s čim novim, naj si bo to v svetu tehnike, kulture ali družbenopolitične dejav- nosti. Vendar naj poudarim takoj v začetku, da se to na- naša predvsem na prvo in slednje, medtem ko posveča- mo kulturi vse premalo po- zornosti, To velja tudi za kulturno življenje v Ormožu. Nočem in tudi ne smem tr- diti. da je kulturno življenje pri nas popolnoma zamrlo. Najlepši dokaz za to, da v Ormožu še obstajajo ljudje, zainteresirani za kulturno življenje, je na primer pev- ski zbor DPD Svoboda in godba na pihala, oboje pod vodstvom trdne, vztrajne in sposobne roke tovariša Aloj-" za Krajčana, profesorja na nižji glasbeni šoli v Oi-možu. Toda, ali ni to premalo? Ali so se naši očetje za to borili in nam priborili svo- bodo, da bi mi mJadi samo uživali plodove njihovega bo- ja? Vsaka generacija da pe- čat svojemu času; kakšen pečat pa bo vtisnila naša mlada generacija v Ormož*^ času, v katerem živi? Nisem Ormožan, vendar gledam kritično na svoje or- moške vrstnike. Ali ne bi ti mladi ljudje, namesto da po- sedajo v hotelu in drugih go- stilnah, ki jih je v Ormožu kar dovolj, lahko kako dru- gače »zabili« svojega proste- ga časa: na primer v dram- skih in drugih krožkih? Z več, mladimi sem se o tem že pogovarjal in priprav- ljeni so celo udejstvovati se v kakršnikoli kulturni orga- nizaciji, vendar pri nas v Ormožu take organizacije ni. O podobni temi sva pred kakimi tremi meseci raz- pravljala s knjižničarko Ljudske knjižjiice Ormož, Nežko Vaupotič. Plod tega razgovora je bil sklep, da bova poskušala v okviru knjižnice zbrati prostovoljce, ki bi bili pripravljeni sode- lovati v dramski skupini. Ne- malo presenečenje je bilo ob ugotovitvi, da se je prijavilo 74 prostovoljcev za dramsko sekciio, od tega 21 najmlaj- ših. ki še obiskujejo nižje razrede osnovne šole. Dobra dva meseca sem zbiral pri- javljence in ugotovil, da med mladimi še vedno obstaja in- teres in pozitiven odnos do kulturnega udejstvovanja. Toda sedaj se sprašujem, kdo bo vodil dramsko sekcijo in bojim se, da bo takoj ob na- stanku razpadla. Toda pustimo ob strani to. kar je že narejenega in po- glejmo, kaj je še treba sto- riti. Vsekakor je problem v Ormožu sedaj dobiti prostor, kjer bi ta dramska skupma imela vaje, ker knjižaica s toliko prostori ne razpolaga, prav tako ostane odprto fi- nančno vprašanje. Tretje in skoraj najvažnejše pa je-: kje dobiti sposobnega človeka, ki bi to dram.?ko skupino vo- dil? Vsekakor bo to zelo tež- ko-. Mogoče bo kdo- mislil, da težko zaradi tega. ker v Or- možu'nimamo sposobnih lju- di. Ne. Sposobnih ljudi ima- mo- dovolj, toda med temi >^sposobneži« ni niti enega takega." ki 'ji bil pripravljen prijeti to stvar v svoje roke. Vsa tehnika, ki je človeku sicer koristna, če zaokrožim to na film, televizijo in za- sebna prevozna sred.^tva, je postala tudi pri nas v Ormo- KINO GORSŠNICA 27. septembra nemški film VOJNA CARJA TRAJANA, LJUTOMER 26. in 27. septembra ame- riški film SODOMA IN GO- MORA; 30, septembra in 1. oktobra ansfleški film SAMO NAPREJ, KAVBOJ! PTUJ 24. septembra danski film RDECI plašč; 25. septem- bra francoski film zbogom, prijatelj; 26. in 27. sep- tembra angleško-itali.)anski film bora, bora; 28. sep- tembra francoski film che guevara. SLOVENSKA BISTRICA 25,, 26. in 27. septembra a- meriški film PROFESIO- NALCI; 29. in 30. septembra ter 1. oktobra film GLEDA- LIŠČE SMRTI. TOMA2 pri ormožu 27. septembra ameriški film DVOBOJ V TEKSASU. ZAVRC 27. septembra ameriški film KAT BALU. TEDNIK — ČETRTEK, 24. septembra 1970 STRAN 9 france bevk Hlebec To sem menda že kdaj po- vedal, da v moji mladosti kruha ni bilo na pretek. Ni- koli si nisem drznil, da bi si ga sam vzel, moral sem ga prositi. Ce sem ga dobil, so bili kosi dokaj tenki, a pogo- sto se je glasilo: »Tam so su- he hruške.« Ali pa: »Kmalu bo poldan, počakaj na kosi- lo.« Suhih hrušk nikoli nisem zametal, vendar mi je bil ljubši kruh. In stokrat ljub- ši kot kosilo s kislim zeljem in močnikom. Pogosto sem razmišljal, kako bi prišel do njega. Včasih se mi je ponudila priložnost, da sem se zatekel k nedolžni zvijači. Obiskala nas je teta ali strina ali botra in obsedela v izbi. Tedaj so položili pred njo hlebec kruha, da si ga u- reže. Urezala si ga je za drobljanec, kot se je s'podo- bilo, in ga med pogovorom počasi grizla. Tisti hlebec me je bodel v oči. Bil je velik, da je pokri- val četrt mize, z razpokano skorjo, bel od moke. Imel je tako moč, da me je potegnil k teti, strini ali botri. Usedel sem se zraven nje in jo pogledoval v obraz, le zdaj pa zdaj so mi oči ušle tudi na hlebec. Vsaka teta, strii.a ali botra ni razumela mojih pogledov. Ta ali ona je mislila, da ji na ta način raz- kazujem svojo ljubezen. »Pridi pobič!« je rekla in me pobožala po laseh. Tej ali oni pa se je le posvetilo, kaj imam za bregom. Tudi ma- ček tako gleda človeka, kadar prosi. »Ali bi rad kruha?« me je vprašala. Prikimal sem in plaho po- gledal očeta. In strina ali botra mi je odrezala kruha. Ne samo drobljenec kot sebi, ampak cel kos. Sedel sem v njenem varstvu in ga drobil med zobmi. Pri tem mi ni bilo čisto lahko pri srcu. Pri nas so bili dokaj strogi glede le- pega vedenja. In jaz se v tem primeru nisem najlepše vedel. Tega sem se zavedal. Nekoč, ko sem imel svoj kos kruha in je strina odšla, je oče vstal s svojega čev- ljarskega stolca. Vzel je cel hlebec in mi ga porinil pod nos. »Na, najej se, da drugič ne boš ljudem zijal v usta,« je rekel in zopet sedel. Razumel sem. To je bil o- četov način pouka brez trdih besed. Osramočen sem obse- del pred razpokanim hleb- cem. Zdelo se mi je, da se škodoželjno reži. Tiho sem se pobral iz hiše. Poslej nisem več sedel h kaki teti, strini ali botri in jo gledal proseče kot maček. Ce me je pogled na hlebec kru- ha le preveč dražil, sem raj- ši i>obegnil iz izbe in grizel suhe hruške. pozneje pa zaradi narodnoo- svobodilnega boja za nedolo- čen čas. 1942 — so italijanski kve- sturini ustrelili Hinka Smre- karja, slovenskega slikarja in karikaturista. 1943 — je zasedal v osvo- bojenem Kočevju zbor odpo- slancev slovenskega naroda. Na njem je bilo 572 odpo- slancev, ki so bili izvoljeni na volitvah. Zbor je potrdil dotedanje delo vodstva OF, sprejel resolucijo o nadaljnih nalogah in izvolil iz svoje srede 120-članski odbor, ki je kot Vrhovni plenum OF pred- stavljal politično vodstvo na- rodnoosvobodilnega gibanja, pa tudi vrhovno oblast slo- venskega naroda. Na zboru so izvolili tudi delegate za II. zasedanje AVNOJ. »EXPO 70«. v številkah Svetovno razstavo »Expo 70«, ki je bila v Osaki na Ja- ponskem odprta 183 dni, je obiskalo okoli 64 milijonov ljudi, med njimi dva milijo- na tujcev. Obiskovalcev je bilo torej 14 milijonov več kot predleti vMontrealu, kjer je imela razstava doslej re- korden obisk. Na razstavi v Osaki je na- stopilo s svojimi stvaritvami 77 dežel, ki so imele skupno 127 paviljonov (95 tujih, 32 japonskih) na površini 330 hektarov. Prireditelji poro- čajo o dohodku 236 milijard jenov (650 milijonov dolar- jev) in o čistem dobičku pet milijonov dolarjev. Finančno stanje je torej povsem dru- gačno od tistega, v kakršnem je bil kanadski Montreal kjer je moral župan odsto- piti zaradi izgube. V 183 dneh se je na razsta- višču izgubilo okoli 50.000 o- trok, ki pa so jih starši spet našli. Obolelo je 87 tisoč lju- di, umrlo pa sedemnajst. So- delujoče dežele so imele na razstavi svoje dneve, takrat je obiskalo »Expo« razen treh kraljev tudi devet predsed- nikov ali podpredsednikov držav. 11 ministrskih pred- sednikov in 29 ministrov. Če- prav je težko ugotoviti, za katere razstavljene stvarit- ve je bilo največje zanima- nje, je sovjetski paviljon do- segel po splošnem mnenju velik uspeh, za njimi pa sle- dijo paviljoni ZDA. Kanade, Francije in Velike Britanije. Ta teden v naši bližnji zgodovini 25. septembra 1942 — je bil v Bosanskem Petrovcu prvi kongres partizanskih zdrav- nikov. ki so razpravljali o organizaciji sanitete v parti- zanskih enotah in na osvo- bojenem ozemlju. 26. septembra 1941 — sta se udeležila vojaškega in po- litičnega posvetovanja pod vodstvom vrhovnega koman- danta Tita v Stolicah pri Krupnju komandant in polit- komisar glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet Franc Leskovšek in Miha Marinko. Sklenili so, da se dotedanja pokrajinska voja- ška poveljstva preimenujejo v glavne štabe, glavni štab pa v Vrhovni štab narodnoosvo- bodilnih partizanskih odre- dov Jugoslavije, da se na- mesto starojugoslovanskih organov oblasti ustanove na- rodnoosvobodilni odbori, partizanske enote pa organi- zirajo enotno. Sprejeta sta bila načrt o osvoboditvi no- vih ozemelj in Titovo poro- čilo o sestanku z Mihajlovi- čem. 1967 — je umrl Ivan Re- gent, dolgoletni borec za pra- vice delavskega razreda na Primorskem in sploh v Slo- veniji. 27. septembra 1940 — so Nemčija, Italija in Japonska sklenile trojno pogodbo. 1943 — so nemške čete v svoji ofenzivi proti osvoboje- nem ozemlju, ki je nastalo po kapitulaciji Italije, prodrle do morja in vkorakale v Split. 28. septembra 1939 — je Estonska podpisala s SZ pri- jateljsko pogodbo in ji od- stopila oporišča. 1944 — je sovjetska vlada izjavila po dogovoru z mar- šalom Titom o skupnih ope- racijah NOV in RA v Jugo- slaviji, da bodo njene čete spoštovale ljudsko oblast in Jugoslavijo zapustile brž po opravljenih operativnih na- logah. 1947 — je bil v Beogradu ustanovni kongres Zveze bor- cev NOV Jugoslavije. Kon- gres je sprejel pravila, ki so med drugim določala pogoje za sprejem v članstvo. Za najvažnejše dolžnosti Zveze borcev je označil čuvanje in utrjevanje miru, boj proti netilcem vojne in proti fa- šizmu. Za predsednika je bil izvoljen Josip Broz Tito. 29. septembra 1938 — so po sporazumu v Miinchnu med Nemčijo, Italijo, Anglijo in Francijo okrnili CSSR. 30. septembra 1943 — je bil v Mariboru prvi kulturni delavski dan, ki so se ga u- deležila delavska društva iz vse Slovenije. 1938 — so šolske oblasti v Ljubljani ob podpisu miin- chenskega sporazuma ukaza- le dijakom, da ne smejo po 7. uri zvečer na cesto zaradi nemirnih časov in morebit- nih demonstracij. 1943 — so Angloameričani zavzeli Neapelj. 1968 — je bila v Ljubljani seja CK ZKS, na kateri so nadaljevali javno razpravo o bodoči podobi Slovenije in o- cenili priprave komunistov na VI. kongres ZKS. 1. oktobra 1923 — je bil sprejet zakon o šolski refor- mi, ki je določal postopno u- kinitev slovenskega pouka v osnovnih šolah v Julijski kra- jini in uvedbo italijanščine v otroške vrtce. 1938 — je Nemčiia zasedla sudetske kraje. 1941 — so Nemci namera- vali priključiti Spodnjo Šta- jersko k rajhu, a so to odlo- žili najprej za 1. november, Naša pisma MOJA POT V ŠOLO Začelo se je novo šolsko leto, začelo se je novo uče- nje. Minili so naši radostni in veseli počitniški dnevi. Poslovili smo se od vabečih zelenih trat. šumečih gozdov, planin, vinogradov, polj in od valovitega ali mirnega morja. Spet je šola tisto zatoči- šče, kjer se zberemo, smo spet vsi skupaj, si poiščemo svoje šolske prijatelje, doži- vimo novo doživljanje kjer se učimo, da nam bo lepša naša bodočnost. Poti, ki vodijo v šolo in iz šole, so spet polne pridnih u- čencev. Seveda so včasih malo neprevidni. Moja pot v šolo je takšna: hodim po as- faltni cesti, ki je polna pro- metnih znakov. Pešci mora- mo hoditi po levi strani, da vidimo proti nam prihajajo- ča vozila. Na prometnih ce- stah je vsak dan več nesreč. Seveda pa jih ne bi bilo, če bi se vsi pešci in vozniki vsa- kovrstnih vozil ravnali po prometnih predpisih in upo- števali znake, ki stojijo ob cestah. Tudi jaz sem včasih neprevidna, zato bom na kratko opisala, kar sem pred kratkim doživela. Ko sem se vračala iz šole sem malo preveč plesala po sredi ceste, pa me je podrl nek kolesar. Padla sem na roke, kolena in z nosom sem podrgnila po cesti. To dokazuje krasta na nosu in kolenih. Mamica me je doma pošteno skregala, ta- ko da sem si za večne čase zapomnila, da cesta ni igri- šče. Na poti v šolo in domov ali kamorkoli moramo upo- števati prometne predpise in obcestne znake ter ubogati tovariše miličnike, ki skrbijo za red in disciplino na cesti. Lidija Korpar, 6. raz. Ptuj Lidija, tvoje pismo je prvo, ki je v novem šolskem letu zopet odprlo rubriko pod na- slovom NASA PISMA. Že- lim, da bi ti sledilo mnogo tvojih vrstnikov in vrstnic iz vseh šol v občinah Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, ki bi bolj kot so to delali doslej, sodelovali v pionirski rubri- ki. Otroci, ta rubrika je va- ša in glejte, da ne bo prazna! Kaj delajo učenci in učenke šole pri Veliki Nedelji, v Markovcih, v Kidričevem, v Gorišnici, v ptujskih osnov- nih šolah in v drugih, ki so včasih pošiljali toliko pisem za pionirsko rubriko v Ted- niku? In učenci drugih Sol, kaj čakate? Pišite v svojo rubriko, pošiljajte svoje u- spele spise in dobre domače naloge, da jih objavimo v va- ši rubriki! Vse vas prisrčno pozdrav- lja ALENKA. OBčmSKA NOGOMETNA LIGA v nedeljo je bilo odigrano že II. kolo občinske nogo- metne lige, ki je tudi letos razdeljena v dve skupini s 17 prijavljenimi ekipami. To tekmovanje, ki ga organizira občinski zveza TK Ptuj, je letos najštevilnejše, saj to- liko ekip v takšnem tekmo- vanju še ni bilo. Prijavila so se vsa partizanska društva, ponekod tudi mladinski ak- tivi in tako je iz nedelje v nedeljo po vaseh v ptujski občini zelo živahno in pri- vablja ob igrišča tudi šte- vilne gledalce. V I. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Rogozni- ca — Stojnci 10:1, Gorišnica — Desternik 6:1, Prvenci — Markovci 3:6. Cirkulane — Za vrč 0:3, Lovrenc — Lesko- vec 11:0, Hajdina — Kungo- ta 2:0, Videm — Majšperk 7:0, v drugem kolu: Rogozni- ca — Gorišnica 3:3, Stojnci — Za vrč 3:7, Markovci — Cirkulane 9:2, Desternik — Prvenci 7:1, Lovrenc — Haj- dina 2:2, Kungota — Maj- šperk 2:3, Lesko vec — Vi- dem 2:4, Gerečja vas — Ki- dričevo 0:4. Tako po II. kolu vodijo r zahodni skupini Videm in Kidričevo pred Lovrencom in Hajdino; v vzhodni skupini pa Zavrč in Markovci pred Rogoznico in Gorišnico. Tekmovanje se v nedeljo nadaljuje in bo trajalo vse do 8. novembra. Tednik, vaš list STRAl« 10 TEDNIK — ČETRTEK, 24. septembra 197o Jugo-avto bo kar fiat 128 Dolgo ie trajalo, preden so »odgovorni« pri kragujevški Zastavi dokončno napoveda- li jugo-avto. Dolgo je bilo tudi šušljanje in ugibanje, kakšna tovarna avtomobilov bo zrastla v Zagrebu. Ni še tako dolgo tega, ko so pred- stavniki zagrebških gospo- darskih krogov proučili po- nudbe sedmih, osmih tujih avtomobilskih podjetij, na- zadnje pa so sprejeli ponud- bo »Crvene zastave«. In tako so v zadnjih avgu- stovskih dneh predstavniki zavodov (Crvena zastava« iz Kragujevca ter Gospodarske zbornice Hrvatske podpisali sporazum o (takojšnji) grad- nji nove jugoslovanske to- varne avtomobilov. Na hr- vaškem, kjer so že dalj ča- sa poudarjali, kako je prav, da se v avtomobilsko indu- strijo vključijo tudi sami, so se za tak finale odločili zato, ker sodijo, da vsebu- je ponudba »Crvene zastave« največje možnosti industri- je, spodbuja integracijska gi- banja ter zagotavlja večjo možnost za skupno nastopa- nje na tretjih tržiščih. Napovedujejo, da bodo pri- šli prvi avtomobili iz nove tovarne že v začetku 1973. le- ta. Ob startu bo tovarna, v kateri bo 2400 zaposlenih, proizvedla po 50 tisoč avto- mobilov nove znamke ter ta- ko realizirala okrog 1,5 mili- jarde skupnega dohodka. Za- grebška tovarna, katere grad- nja bo stala 400 milijonov dinarjev, bo proizvajala o- krog 35 odstotkov avtomo- bilskih delov, prav toliko od- stotkov delov pa bodo proiz- vedle druge tovarne iz dru- žine kragujevških zavodov, medtem ko bo 30 odstotkov proizvajala druga industrija. Denar za gradnjo tovarne v Zagrebu bo zagotovil kon- zorcij domačih bank, zainte- resirane delovne organizacije ter zavodi »Crvena zastava«, proučujejo pa tudi možnost angažiranja tujega kapitala. O tako imenovanem za- grebškem vozilu ni bilo mo- goče sprva izvedeti nič dru- gega, kot da bo imel 1100 do 1200 ccm, štiri vrata in po- gon na prednja kolesa, neu- radno pa to, da je ta »jugo- avto« seštevek skupnih pri- zadevanj zastavinih in fiato- vih konstruktorjev. Po ne- davni seji predsedstva Go- spodarske zbornice Hrvatske je jasno, da gre za fiat 128, medtem ko njegova cena še ni znana. -d Športna iiedelfa v ncišfh krajih Pri pregledu športnih do- godkov minulega tedna bo- mo pričeli z dokaj nenavad- nimi »športniki«. V Slovenski Bistrici je namreč bilo V. mednarodno tekmovanje šo- lanih psov, ki ga je priredi- lo društvo za vzrejo športnih in službenih psov Slovenije. Z zadovoljstvom lahko ugo- tavljamo, da so Bistričani vzorno priredili to medna- rodno tekmovanje, na kate- rem pa smo žal pogrešali šti- rinožne kosmatince iz Slo- venske Bistrice. Nogometaši Aluminija so gostovali v Mariboru, kjer so v srečanju s Kovinarjem do- segli neodločen rezultat. Alu- minij je z eno zmago in tre- mi neodločenimi rezultati ter petimi točkami na tretjem mestu v slovenski nogometni ligi. Osankarica iz Slovenske Bistrice je v VSCNL proti Steklarju na domačem igri- šču osvojila prvo točko in ta- ko prebila led. Bistričani so z enim neodločenim rezulta- tom in tremi porazi na enaj- stem mestu. Odbojkarji Polskave so v II. republiški ligi presenet- ljivo premagali Turbino 3:2 in so po treh kolih v vrhu razpredelnice. V isti konku- renci pa sta se pomerili tudi ekipi Crešnjevca in Impola. gladko pa je zmagal Creš- njevec 3:0, Minula nedelja je bila to- rej za športnike ptujske in bistriške občine dokaj us- pešna, seveda pa si želimo še boljših rezultatov. -d Osankarica-Steklar 0:0 v 4. kolu SCNL-vzhod so nogometaši bistriške Osan- karice gostili moštvo Ste- klarja, ki je med favoriti za najvišja mesta. Po dokaj ner- voznem začetku, so imeli Bi- stričani nekaj priložnosti za dosego gola, napadalci pa so bili, kot že velikokrat do se- daj, nespretni. Večji del pr- vega polčasa se je igra odvi- jala po sredini igrišča, po 45 minutah pa sta se moštvi razšli brez zadetkov. Pričakovali smo, da bodo Bistričani v drugem delu po- skušali vse, da bi osvojili o- be točki, dogodki na igrišču pa so se zasukali drugače. Napadalci Steklarja so do- kaj lahkotno prihajali do šestnajstmetrskega prostora domačega vratarja Kotarja. Tu pa se je izkazala domača obramba, ki je odvrnila vse napade. PoselDno prizadeven je bil Vasič, dobro pa je za- igral tudi branilec Tkavc. Bolj, ko so se minute bliža- le h koncu, bolj jasno je bi- lo, da Bistričani v tem sre- čanju ne morejo osvojiti o- beh točk, ki bi jih nujno po- trebovali. Pred koncem so Bistričani sicer še nekajkrat napadli, vendar so bile nji- hove poteze neorganizirane. Neodločen rezultat je naj- bolj pravičen izhod tega sre- čanja, povemo pa naj še to, da so nogometaši Osankarice tako osvojili prvo prvenstve- no točko, ki jih je z zadnje- ga mesta premaknila na predzadnje. Prihodnjo nede- ljo bodo Bistričani gostovali v Celju, kjer se bodo pome- rili z Olimpom. V predtekmah srečanja O- sankarica — Steklar, pa so prvič letos nastopili tudi bi- striški pionirji. Osankarica A se je pomerila z Dravinjo iz Slovenskih Konjic. Konjiča- ni so bili boljši in zasluženo zmagali s 3:1. V drugem sre. čanju pa sta se pomerili pio. nirski moštvi Osankarice B in Steklarja. Mladi Bistričani so presenetljivo zmagali z 1:0, -d Kamnica-Drava 17:16 {6:7) v nedeljo so rokometaši Drave gostovali v Kamnici pri Mariboru in tokrat po- polnoma razočarali, saj so prikazali eno svojih naj slab- ših iger. Ponovno lahko gra. jamo neprizadevnost in ne- resnost nekaterih igralcev, ki so dovolili, da je vso tekmo rezultat bil za en ali dva go- la razlike tako za eno kot drugo ekipo in 6-krat ize- načen. V zadnjih minutah bi gost- je lahko z malo več priseb- nosti odnesli točko, saj so imeli priložnost izenačiti. Sodil je dobro Kancler iz Maribora. Za Dravo so dosegli gole; Grame Z. 6, Grame D. 4, Bezjak 3, Križe 2 in Gašper- šič 1. Igrali so še Crešnik, Podpadec, Strašek, Cuček in Jurkovič; za Kamnico pa Počrvina 7, Grmek 5, Firer in Petejan po 2, Kmetič 1, igrali so še Crnčec, Sare, Hodnik, Protič in Oblak. Enajsterica Osankarice. Tednik, vaš list Gorenje-Drava 17:6 (9:3) Igralke Drave so ravno ta- ko nastopile v Velenju in na- letele na izredno razpolože- ne in izkušnejše nasprotnice, ki so si že v prvem delu za- gotovile prednost in zmago. fEDNIK — ČETRTEK, 24. seftiembrn mO STRAN II Pogovor s Piko Vidite jo lahko vsak dan. jjavadno že o^b šestib zjutraj prileti iz svojega gnezda. V^c-žna hodi sem in tja, spu- šča neartikulirane glasove jn s svojim »obnašanjem« 2buja smeh mimoidočih. Sam sem jo že dolgo opazoval in nagovarjal in končno je le spregovorila. Najprej je po- vedala, da pisati ne .zna, pri- povedovala bo pa že sama. In res. Pika je pripovedova- la, kot pač kavke to znajo. Začela je pri rosni mladosti in nadaljevala vse do današ- njega dne. LetOF spomladi sem zagle- dala luč sveta. Mladiči, ne- beglieni in majhni, smo ži- veli v ormoškem parku na vrhu visokega bora. Nekega dne, sama ne vem kako, sem se znašla na tleh. Videla sem. da prihajajo fantje in fant- je so včasih poredni in grdi. zato sem se s-kušala skriti. Bilo je prepozno. Eden me je opazil iiT stekel za mano. Danes vem, da to niso bili tisti grdi fantje, ki ptičke mečejo iz gnezda. Ko me je dohitel, me je namreč lepo pobral in obdržal v naročju. Tople roke so mi prijale, strah pa ni popustil, kar na- prej sem se tresla. Tako kot ilovek,*tako tudi ptič nikdar ne ve, s kom ima opravka. Odnesli so me v hišo, kjer sem dobila hrano v izobilju in spala sem na toplem. Ta- ko so me dobri fantje rešili skoraj gotove smrti. Dnevi so minevali. Lepo sem rasla in na l.judi sem se navadila. Dobila sem svojo hišico, ki še vedno stoji sre- di vrta na visokem kolu. .Tu so se zame začeli zanimati mački in zato mi je Hozja- nov Štefan, ki me je takrat prinesel domov iz parka, pre- selil pod kap njihove hiše. Saj poznate Hozjana, tistega fotografa. No, in v tem no- vem stanovanju imam sedaj mir. Žrasla so mi krila in tako sem pričela s krajšimi izleti. Poznajo me vsi Ormožani. Po oknih mi nastavljajo hra^^ no, tako da nisem nikdar ■"ačna. Najraje zahajam na Mestni trg, kjer se najbolj zabavam. Tu na kolesih visi- jo cekarji, ki imajo prav za- nimivo vsebino. Ce ne mo- rem priti do dna, pač lažje predmete izvržem. Najraje pa imam stvari, ki se sveti- jo. Nazadnje sem svoji hišni gospodinji odnesla ključ od drvarnice. Tako lepo se je svetil in nisem si mogla kaj, da ga ne bi vzela. Po vsaki taki akciji dobim obisk, ker pi lastniki potem morajo po te predmete priti k meni v moje stanovanje. Veliko ve- selje mi dela tudi draženj« malih otrok. Nobenemu še ntsem storila nič žalega, a se me vseeno bojijo. Navadno počakam, da otrok odide mi- mo, potem pa se bliskovito obrnem in se mu zapodim pod noge. Sala te vrste se mi včasih posreči tudi pri starejših. Dostikrat se mi zgodi, da mi kdo grozi z no- go, češ, kaj boš ti mali ptič tukaj strašil. V takih prime- rih uporabim krila in se ra- je umaknem. Saj veš tisto, da pametnejši popušča! En- krat pa sem bila malce ne- previdna in me je dobil v roke gixi in zloben človek. Zgrabil me je za krila in nli jih začel zvijati. Močno me je zabolelo, da sem zavre- ščala na vse grla Mogoče se je ustrašil ali kaj, ker me je takoj izpustil. Od takrat sem malo nezaupljiva do ljudi. Prijeti se pustim samo do- mačim. Tisti človek pa je bil skrajno grd. Saj nikomur še nisem storila nič žalega. Mo- goče je imel krono na glavi in se je zbal zanjo. Ko sem prodajalcu časopisov razme- tala denar po prodajalni, me je okregal samo s »ti presne- ta Pika«. Tako, vidiš, sera bila navajena na same dobre ljudi, zato me je tisti dogo- dek presenetil. Po nesreči sem odšla domov, ker leteti nisem mogla, in Štefanu po- vedala, kaj se je egodilo. Ne- goval me je in tako sem se ^e čez tri dni vrnila na »te- ren«. Večina se mojim nor- čijam smeje in to me veseli. Na koncu me je Pika pro- sila, da naj povem vsem, ki jo boste kje v Ormožu sre- čali, da ni zver in da niko- mur ne bo storila nič žalega. Zabavajte se ob n.jenih nor- čijah, saj so nekatere smeš- ne do solz. jr Rezervirano za Lujzeka Dober den drogi Prleki no fsa rezervirana žlohta z mo- jega rezerviranega kota! Prejšji tj eden sen še samo jomra o bližajočih jesenskih križih no težovah, gnes pa man že fse na svojen piikli. Okoli hiše man puno jobolk, ki jih niti več pes neče po- lulati, krščeni no leteči škor- ci mi hodijo v gorico grozdje kliivat, ta štora me jezi, deca so me s svojimi šolskimi po- trebščinami no mantrnijami ob žifce spravil, »jeetika no pitika« me montrata. Hvala bogeci, man za enkrat še -.0- bojnega zadosti. Za »jestiko« se vročin z na vse načine priprovlenimi jabolčnimi no griiškovimi jedili, pa tudi za »pitiko« neje problem, saj je prva letošja jabolšnca že tejko kislega žmaha dobila, ke več nega stroha, ke bi »sračko« doba. No, saj vena vete, kaj je to za en betek? Vete, to je tisto, ke je boj noglo od refleksov no od človekove brzine, ke bi leh- ko v proven cejti to prileta, ge predelane kmetijske pri- delke odlogamo. Pa smo že pri predelovalni industriji za kmetijske pridelke. O tem bi van lehko razvija provo znanstveno razprovo, pa tak ven, ke ne bi nič po- mogala. Tista fabrika za pre- delavo j obok v sodne sokove, ki smo jo pred leti na papi- ri v Slovenskih goricah gra- dili, se nan je že dovno s papiron vred podrla no zaj niti več o ten ne sejamo. O totih problemih mi je pisala tudi Micika iz Prleki- je, ki je moja zvesta dopi- sovolka. Pa poglednimo, kaj Diše: Spoštovoni Lujzek! Pišen ti na začetki naše kmečke turistične no mantr- nistične sezone. Delamo, de- lamo celo leto kak črvi na zemlji no pod zemljo, te pa pride jesen, no nemreš sko- ro ničesa v penez sprafti. Najhujše je pač z našimi ]o- bolkami. Že Ioni si nan pisa, ke si vejki prijotel jabolšnih spwialitet. Lepo te prosin, pridi z rukzokon z vso svojo deco, s svijami no kravami, če seveda moš kokšni rep no svinjski hrtolec pri hiši, pa nan pomogajte vničiti toto nadlego, ke namo gledali, kak de našo delo zagnililo. Ja, pa še na nekaj sen se spunila. Zodjič si pisa; ke si uveda za šolske potrebščine svojih šolarof zbiraje kra- jevnega samoprispevka. Zato ti tudi jas pošilan svoj pri- spevek v zneski 5 novih par, ti pa še si enih por ničel fcoj napiši, pa de takoj vejk- ši znesek. Mislin, ke de se tvoja prleška banka »Proz- na vreča« hitro preimenova- la v »Puno vrečo«. Več ti neman kaj za pisati. Dobro se nan mej no si ne pozohi priti po jobolka. Tebe, vse sodelavce Tednika pa tudi njegove zveste brolce lepo pozdrovla Micika iz Prlekije. Micika! Saj sen veda, ke ti ne boš pozobla na mene. Iz srca no prozne moš je sen ti hvaležen za tvoj prispevek. Znesek resen neje bij a vejki, pa sen ti vseeno zlo hvaležen za jega. Zlo sen se razvesela tvoje- ga vabila, ke si naj priden po jobolka, samo veš, s tote zadeve najbrž nede nič gro- talo. Tak kak sen napisa že v začetki mojega rezervira- nega kota, man tudi son pri hiši no okoli nje tejko jo- bolk, ke več ne ven, kaj si naj začnen žjimi. Moja šeka no gujdeki jih več sploh ne- čejo jestL Veš, mom eno zlo inteligentno no izbirčno svi- jo, ki je jobolka samo te, če jih lepo na drobno nasekan in fino serviran v kopajo. »Prekleta gospodična,« -sen ji to enkrat reka, »tak še ti v hoteli ne bi lepo servirali, ti pa se ,.norca delaš s totih lepih jobolk.« Pa kaj si češ, svija je pač svija, zakrulila je po štalinki, prevrgla ko- pajo no me gledala, kak da bi ji mlode poja. Najbrž si je mislila: »Pje, gazda, jas sen glih tak kak naši trgov- ci, ki rajši jobolka uvožajo, kak da bi domoče najpret pokupili no ponudli.« Zaj pa pokupli no ponudli potroš- nikon.« Zaj pa rečte, če jas neman inteligentne svije? Micika, neke si mi pisala o nekšni nagradi. Veš, jas s tisto nagrado neman nibene zveze, seveda pa ne bi meja nič proti, če bi me neše tak z enin kupom penez po hr- tolc^ pcšigeta. Drogi brolci no brolke, tej- ko van naj bo za gnes. »Cr- nemi pikeci« sporočami, ke mo jegovo pismo objava driigi tjeden. Vaš Lujs Velenje-Orava 13:16 (5:7) Mladinci Drave so zelo o- krnjeni gostovali v Velenju, kjer so po dobri igri prema- gali svoje sovrstnike. Vpra- šanje zmage ni bilo. saso skozi vso tekmo vodili. Usp>ešni so bili za Dravo: Skok 6, Vrabl 5. Cihal 4, Pla- berger 1, za Velenje: Tau- šič 6, Pristovsek 3. Kolegaro, Stumberger, Sagmeister in Tanjšek po 1.