771318H607007
primorski uTr'p
ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER
Gas Engineering
TGE Gas Engineering, GmbH, Podružnica Inženiring Ljubljana
Avgust 2009 Leto 15 Številka 186 CENA 1 EUR IZHAJA 15. V ME<SECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
Ne izkazujejo stran s
več interesa za
nočno di v Luciji
Roberto	Cavallaro,
predstavnik podjetje NA.GI. d.o.o. nam je v Kopru povedal, da sredi avgusta pričakujejo od sodišča pozitivno rešitev za obratovanje nočnega gostišča Extreme Bowling Opera bar v Luciji, a jih dejavnost nočne diskoteke ne zanima več, zato bodo poiskali druge rešitve.
Bodo po desetih letih odkrili krivce za napad na Portorožana Marina Poropata?
Tragična zgodba Portorožana Marina Poropata, ko so ga neznanci 16.7.1999 grobo napadli na njegovem dvorišču na Sončni poti 34 in nezavestnega odvrgli blizu smetišča v Strunjanu, bo očitno šele po desetih letih dobila svoj epilog. Zadevo smo aprila leta 2002 opisali v Primorskem utripu pod znanim naslovom “Sam proti vsem” in si ob tem nakopali tudi tožbo gospoda Rajka Hrvatiča in nekdanje predsednice piranskega okrajnega sodišča Marjane Manfreda, ki je uničila neke uradne listine v Zemljiški knjigi. Obsojena je bila na trimesečno pogojno zaporno kazen. Obe tožbi zoper Primorski utrip sta bili seveda zavrnjeni.
Koprski kriminalisti so 27. 5. 2009 Okrožnemu državnemu tožilstvu v Kopru poslali poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe za utemeljen sum kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po čl. 135/1 KZ na škodo Marina Poropata, podano zoper Kristj ana Cerovca in Davida Malnarja - in to na podlagi zahtevka Okrajnega državnega tožilstva. V rokah imajo namreč podpisano izjavo zapornika iz Pulja Danijela Čibariča, v kateri opisuje nekatera dejstva kdo je komu kaj naročil glede domnevne “likvidacije” Marina Poropata. Tako se zna zgoditi, da bodo koprski kriminalisti z vztrajnim razkrivanjem, ob izdatni pomoči oškodovance Marina Poropata, končno le lahko izpisali kazensko ovadbo o tem kdo je bil v resnici naročnik in kdo izvajalec napada na Marina Poropata.
Tenis	STRAN 10
Zmagovalka Dinara Safina naj bi se novembra vrnila v Portorož na priprave.
Mesto Piran spet v čakalnici prometne rešitve stran 12
Bo občinski svet klonil zunanjim pritiskom in izglasoval predlagano razveljavitev odloka?
Slovenija
Za zdaj še
seštevamo
minuse
Gospodarske krize v Sloveniji še ni konec, kar potrjujejo tudi nekateri makroekonomski kazalci, če jih primerjamo z lanskim avgustom ali majem. Po nenadoma nastali lanski jesenski finančni krizi seje za okoli 40% povečalo število stečajev podjetij, naraslo je število brezposelnih oseb na rekordnih 88.500, kar pomeni, da seje v slabem letu dni zmanjšalo število zaposlenih oseb za okoli 22.000! Narasel je zunanji bruto dolg Slovenije in sicer na 37,6 milijarde evrov, pred kratkim pa je bilo še okoli 9,5 milijarde čistega dolga, od tega na Primorskem dobrih 10%. Zaradi precejšnjega zmanjšanja naročil iz tujine in domačih investicij je nastal tudi vsesplošni gospodarski zastoj. Primerjalni čas prvih petih mesecev 2008 in 2009 kaže tudi na skoraj 21-odstotni padec vrednosti industrijske proizvodnje, kar precej (-8%) pa se je zmanjšal tudi obisk tujih turistov. Edini dve pozitivni stvari sta povprečna mesečna neto plača izplačana junija 2008 v znesku 883,58 evra, izplačana maja 2009 v znesku 917,56 evra in je torej narasla za slabe 3,7% ter deflacija, ki potrjuje znižanje cen, a je hkrati čisti odraz kupne nemoči prebivalstva in manjšega povpraševanja na tržišču. Zmanjšuje se tudi priliv davščin v proračunsko blagajno.
Glasujemo za najboljšo Krajevno skupnost
Vodi KS Lucija
Na 4. strani časopisa objavljamo prve predhodne rezultate glasovanja za najboljšo Krajevno skupnost v Slovenski Istri in na Krasu, ki jo vodita Primorski utrip in Radio Capris.
Odlok o prometni ureditvi Pirana se bo septembra spet znašel na svetniških klopeh. Tokrat naj bi piranski občinski svetniki glasovali o predlogu župana za razveljavitev že sprejetega odloka in bodo tako za zdaj kar uspešni Civilni iniciativi za dostojno življenje v mestu Piran priznali, da so le glasovalni stroj, ki se pusti voditi in ne misli s svojo glavo.
Spomini na soline
Ciril Somrak se
spominja svojega 27-letnega dela v solinah.
STRAN 11
Humana
gesta stran n
piranskih
taksistev
[tl
Za prenos fotografije s CD, diskete Smart Medio, Compoct Flash iz digitalnega fotoaparata no fotografski papir
E-mail: fotoquicklab@siol.net«
www.geocilies.com/quicklab fotolaboratorij *
Prireditve
Portorož
Elektronski Open Air dogodek
V portoroški Alayi (na plaži pod Metropolom) bo v petek, 14. avgusta, od 16. ure dalje potekal najdaljši elektronski Open Air letošnjega poletja v občini Piran, hkrati pa tudi eden redkih dogodkov, namenjen ljubiteljem popularne elektronske glasbe.
Izola - Piran -
Strunjan
Procesija s kipom strunjanske Marije
Procesija bo svojo pot začela v petek, 14. avgusta, ob 17. uri pri cerkvi Marije Alietske v Izoli in ob isti uri z barko iz Pirana in se bo ustavila pred znamenitim križem v Strunjanu. .
Piran - Tartinijev trg
Izbrali bodo miss
Izbor miss Slovenije za miss Alpe Adria International bo 14. 8. 2009 s pričetkom ob 21. uri. Ognjemet.
Portorož
Koncert Jana Plestenjaka
Vele glasbeni dogodek bo 15. 8. ob 22. uri na osrednji portoroški plaži.
SMORELIATO

, S"
primorski utp
Spomini na Milko Planinc
Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je na svoji junijski seji razpravljal o kritičnem položaju svojega članstva. Zaradi finančne krize obrtniki in podjetniki čakajo na plačila opravljenih dobav blaga ali storitev tudi po več mesecev.
Zahtevajo zakonsko omejitev plačilnih rokov na največ 30 dni in prehod na plačevanje DDV po plačani realizaciji.
Podobne ukrepe z zakonsko določenim plačilnim rokom 15 dni je pred davnimi leti že tudi sprejela jugoslovanska vlada s premierko Milko Planinc, ko še ni bilo tržnega gospodarstva.
Bruselj
Novi sekretar Nata Rasmussen prevzel naloge
Novi šefNata, nekdanji ministrski predsednik Danske Andreas Fogh Rasmussen je te dni že začel opravljati naloge generalnega sekretarja NATO (North Atlantic Treaty Organisation) na sedežu v Bruslju. Nadomestil je Nizozemca Jaap de Hoop Schefferja, ki mu je potekel mandat. Vojaški pakt NATO se ni razpustil po razpadu Varšavske zveze, pač pa nadaljuje svoje poslanstvo skupne obrambe. Peti člen Natove pogodbe pravi, da bo Nato branil svojo članico, če bo ta napadena, ali drugače povedano; napad na eno članico pomeni isto kot napad na ves Nato! Trenutno ima ta zveza 21. stoletja največ dela in skrbi v Afganistanu, kjer pa kljub najmodernejši oborožitvi proti Talibanom ni najbolj učinkovita.
Ločitev zaradi (preveč) seksa
Neka mlada 24-letna dama iz Pensilvanije (ZDA) ni dolgo vzdržala v zakonu s svojim 85 let starim soprogom.
Že po štirih mesecih zakona je zahtevala ločitev. Vzrok: Soprog, sicer milijarder, naj bi bil pravi seks manijak in lepa mlada žena ni mogla več vzdržati.
Svet pred
ultraimperializmom?
Ali seje svet sedaj, ko skorajda povsod vlada gospodarska in finančna kriza, znašel pred novimi gospodarskimi izzivi, ki bodo pripeljali do boja med gospodarskimi bloki za nadzor nad gibanjem kapitala, financ in prelivanja dobičkov?
Karl Kautsky, nemški socialdemokrat - teoretik, vodja II. Internacionale (1854 -1933) je veliko pisal tudi o imperializmu kot značilni politiki visoko razvitih kapitalističnih držav, ki si „prisvajajo“ velika kmetijska -gospodarska področja in tako po svoje izčrpavajo (eksploatirajo) bogastvo drugih narodov. Takrat je morda le imel prav, saj se je II. svetovna vojna pričela predvsem tudi zaradi neporavnanim računov imperialističnih sil v 1. svetovni vojni.
Danes, skoraj po 80 letih, je politika velesil malce drugačna. Gre za poskuse monopolne koncentracije kapitala, oblikovanja kontinentalnih gospodarskih blokov s pridihom protekcionizma in zapiranja pred konkurenco, kar pa prav tako lahko izzove mednarodne konflikte.
Je bil Lenin v zmoti, ko je trdil, daje Imperializem zadnja faza kapitalističnega razvoja in pomeni predvečer socialistične revolucije. Nekaj tega je v naši burni zgodovini res bilo, a socializem s pridihom komunizma, absolutizma in podobnih vzdevkov diktatorskega vodenja ljudstev, kar je v bistvo pogubilo socializem, se v večini držav ni obdržal kot družbeni red.
Kautsky je verjel, da bi lahko prišlo do stanja, ko bi kapitalizem prerasel v neko fazo ultraimperializma, do povezovanja mednarodnih in nacionalnih monopolov v nekakšen svetovni nadtrust (nadimperializem), ki bi bil sposoben odklanjati anarhijo in vojne med narodi. Toda tudi tuje nekaj teoretičnih zmot, kajti računati je treba zakone neravnovesja v razvoju, preveliko poveličevanje kapitalističnega razvoja, ki hlepi po bogastvu in dobičku in monopolov proti katerim se uspešno borijo posamezne nacionalne države.
Kapitalizem kot družbeni red v taki ali drugačni obliki bo še dolgo ostal, saj še nihče v svetu ni iznašel boljšega. Nevarnost, ki pa zares obstoja, je velika koncentracija gospodarskih blokov, morda celin, kar pa bo zagotovo prej kot slej pripeljalo do mednarodnih, sprva le gospodarskih konfliktov.
Do Lune in naprej
Letos mineva 40 let odkar je prvi človek stopil na Luno. Še veliko neznank kako bi prodrli globlje v vesolje brez konca.
Bilo je v nedeljo, 20. julija 1969, ob 21.18 po srednjeevropskem času. Neil Armstrong je previdno odprl loputo in v 84-kilogramski zaščitni obleki, ki na Luni ni tehtala več kot 15 kilogramov, začel lesti skozi odprtino pristajalnega Orla, premagal tri kline in že se je z nogo dotaknil našega najbližjega planeta Lune, ki je od zemlje povprečno oddaljena 384.321 kilometrov (minimalna oddaljenost 356.334 kilometrov, maksimalna 406.610 kilometrov). Minimalna temperatura na Luni je -173 stopinj, maksimalna pa +117 stopinj Celzija, na tem planetu pa tudi ni kisika. Vse to pove, da tam gori brez posebne zaščite in kisikovih mask ni mogoče živeti. Najvišji Lunin vrh meri 5.499 metrov in je skoraj dvakrat višji od Triglava. Težnost na Luni je šestkrat manjša od zemeljske. Televizijski gledalci smo lahko videli kako sta Aldrin in Armstrong rahlo poskakovala po prašnatih Luninih tleh. Takrat je prvi človek na Luni, komandant vesoljske ladje Apollo 11 Neil Armstrong izrekel znamenite besede: „ To je majhen korak za človeka, a velik korak za človeštvo". Morda niste vedeli, da nam Luna vedno kaže le eno svetlo stran in da se tudi Zemlja ponoči sveti, če jo opazujemo z Lune.
Medtem ko sta se Neil Armstrong in Edwin Aldrin kratko sprehajala po Luni je njun kolega vesoljec Michael Collins krožil okrog Lune in čakal na njuno vrnitev. Vse je potekalo kot po maslu. Svet je bil vzhičen. Neverjeten uspeh! Takratni predsednik ZDA Richard Nixon je vesoljcema čestital je po radijski zvezi. „To mora biti trenutek največjega ponosa", je dejal.
Prvi človek na Luni je bil Američan Neil Armstrong, za njim pa naj bi menda na Luni pristalo pet ali šest posadk.
Vsi trije astronavti so se po osmih dneh potovanja srečno vrnili na zemljo. Columbia je skoraj brez težav priletela skozi Zemljino ozračje in padla v vode Tihega oceana.
Kaj pa Rusi?
Zasluge za vesoljsko tekmo je kajpak treba pripisati takratni Sovjetski zvezi, ki je prva poslala v vesolje
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
primorski uMp
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Ustanovitelj in izdajatelj:
Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk)
12,00 EUR
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Naša večna spremljevalka Luna nam kaže vedno isto svetlo stran. Njene druge temne strani nikoli ne vidimo. Če opazujemo Zemljo z Lune se tudi naš planet sveti.
EX-TEMPORE PIRAN 2009 29. avgust - 5. september
44. mednarodni slikarski ex-tempore 10. mednarodni ex-tempore keramike
V Obalnih galerijah Piran se intenzivno pripravljajo na letošnji Ex-tempore Piran 2009 in so udeležencem že poslali navodila glede žigosanja platen, oddaje del in podobno.
Razglasitev nagrad in otvoritev razstav Ex-tempora Piran bo v soboto, 5. septembra ob 20. uri na Tartinijevem trgu.
Informacije: Bogdana Kovač, 05/67-12-080, www.obalne.galerije.si
GENIUS LOČI LERA 2009
VI. multimedijska delavnica bo na Leri v Sečoveljskih solinah od 26. avgusta do 2. septembra.
Organizator: Obalne galerije Piran
Pokrovitelja: SOLINE Pridelava soli in Mobitel
Medijski pokrovitelj: Primorske novice - Sašo Dravinec
Sodelovali bodo še: slikar in kipar Tone Lapajne iz Ljubljane, literat Tone
Pavček, slikar Andraž Šalamun iz Kopra, filmski ustvarjalec (režiser,
direktor fotografije, snemalec) Zoran Hochstatter, fotograf Jaka Jeraša iz
Kopra in oblikovalec Voiko Tominc iz Kopra.
V « Casermi » v KPSS na Leri pa je do 15. septembra na ogled razstava del, ustvarjenih v lanskoletni delavnici.
satelit z imenom Sputnik. Že 3. novembra 1957 so v vesolje izstrelili Sputnik II s psičko Lajko. Ko so se Američani še brez vidnih uspehov mučili z izstrelitvami raket v vesolje so Rusi 12. aprila 1961 poslali v vesolje Jurija Aleksijeviča Gagarina, kije v vesoljski ladji Vostok obkrožil Zemljo in se srečno vrnil. Še danes ne vemo zakaj Rusi niso tvegali in poslali človeka na Luno pred Američani? Tako imenovani „raketni prepad" med Sovjetsko zvezo in ZDA je postalo prvovrstno politično vprašanje in tudi vprašanje prestiža. Po zaslugi ali nalogu takratnega predsednika ZDA Kennedyja je vesoljska agencija NASA začela dobivati več denarja za vesoljske programe Apollo in druge - in tako uspešno prehitela Ruse. Bile so tudi žrtve, tako na eni, kot tudi na drugi strani. Za vse, zlasti v Rusiji, ne bomo nikoli izvedeli.
Kako naprej?
Kateri bo naslednji planet, ki ga bo osvojilo človeštvo? Bo to Mars in kaj se skriva za njim. Koliko milijard svetlobnih let so še oddaljeni planeti, jih je res na milijarde in ali so morda res kje daleč v nedosegljivem vesolju živa bitja? Veliko že vemo in hkrati nič. Nekaj zagotovo drži. V vesolju vlada red, ki ga ni dobro preveč motiti. Dan novih odkritij šele prihaja.
Aktivnosti tribunala v arbitražnem postopku med Hrvatsko elektroprivredo, d. d., in Republiko Slovenijo se bo nadaljevalo oktobra letos
Ljubljana, Pariz, 31. julija 2009 -V Parizu je bilo v času med 27. in 31. julijem 2009 zaslišanje strank v arbitražnem postopku med Hrvatsko elektroprivredo, d. d., in Republiko Slovenijo glede nedobavljene električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško v obdobju od 1. 7. 2002 do 18. 4. 2003. Pred tribunalom so bile zaslišane slovenske in hrvaške priče skupaj z izvedenci obeh strani. Tribunal je v soglasju z odvetniki obeh strani določil načrt nadaljnjih aktivnosti, ki se bodo nadaljevale v mesecu oktobru in novembru letos. Tribunal si je zadržal pravico za dodaten dan zaslišanj, če bi to okoliščine zahtevale.
Avgust 2009
3
isMfe
■ if?
primorski u¥p
Kaj zmore ženska
Prekrasen nasmeh dveh lepo skladno barvito oblečenih Jadranke Kosor in Boruta Pahorja na naslovnici Dela obeta rešitev, kije nismo zmogli celih 18 let. Se bo Slovenija odrekla trem zaselkom, tretjini Piranskega zaliva in dala zeleno luč Hrvaški za vstop v EU za prost dostop na odprto morje? Morda se bo zgodil mali čudež: Hrvaška bo iz Bruslja umaknila vse zemljevide, ki naj bi prejudicirali mejo, Slovenija pa blokado, mejno vprašanje pa bo še malce počakalo.
Ko je Slovenija svetovni javnosti dala vedeti, da ima vse urejeno za priznanje in da spoštuje obstoječe meje z državami Italijo, Avstrijo in Madžarsko ter tudi republiško mejo s Hrvaško in da velja mejno stanje na dan 25. 6. 1991 seji še sanjalo ni kakšni zapleti bodo še sledili, saj je danes po 18 letih popolnoma jasno, da naši takratni politiki Igor Bavčar, Lojze Peterle in Ivan Oman v bistvo glede določitve meje s Hrvaško niso storili praktično nič posebnega in so le ubogali hrvaškega premiera naj se premaknemo čez most na Dragonji in naj tam postavimo slovenski del mednarodnega mejnega prehoda, vprašanje natančne določitve meje pa bomo že urejali kasneje. Rečeno, sprejeto in podpisano! Nič ni uspelo tudi mednarodnim ekspertom in številnim komisijam za mejo. Zadeve so se zaostrovale do skrajnosti, vključno z incidenti na morju, medtem pa si je Hrvaška že uredila svoje zemljiške knjige in danes v celoti upravlja z zaselki Mlini, Bužin in Skrile, oziroma skupaj s kakšnimi 117 hektari ozemlja, katerega del tudi prodaja. Savudrijo pa smo tako ali tako izgubili že leta 1954 in to po zaslugi Beograda in ne kakšnega lokalnega političnega mogotca.
Drži dejstvo, daje Hrvaška že leta 1990 natančno vedela kako se tej svari služi, kako je treba postavljati mejne kamne in si elegantno (ob tihem soglasju slovenske politike) prilastila precejšen del ozemlja v Istri. Kar se tiče morja nam je bila v času Tudmana, v smislu prijateljske sprave, ponujena možnost svobodnega izhoda na odprto morje (za cestni koridor po delu Slovenije). Iz tega ni bilo nič. Hrvaška vse do danes tudi ni odstopila od sredinske morske črte, čeprav mi vztrajno poudarjamo t.i. celovitost Piranskega zaliva. Zagotovo bo moralo priti tudi do vprašanja pravične razmejitve nekdanjega jugoslovanskega morja. Rešiti bo treba tudi vprašanje začasne meje pri Hotizi in meje na Trdinovem vrhu (Sveta Gera), da ne omenjamo gospodarskega spora glede nuklearke. Zadeve niso lahke in so se še posebej zaostrile, ko je novi slovenski premier Borut Pahor napovedal - in tudi izvedel - blokado pristopnih pogajanj Hrvaške za vstop v EU. Hrvaški premier dr. Ivo Sanader je presenetil z nenadnim nepreklicnim odstopom, ponudil njegovo naslednico Kosorjevo, na
koncu pa le priznal, da odstopa tudi zaradi „oviranja Slovenije pri pristopnih pogajanjih11.
Jelinčič bi referendum
Ob takih priložnostih se vedno najdejo tudi posamezniki in povedo kako naj bi rešili zaplete z mejo. Tudi, če je treba, s silo, a vedno na srečo prevlada slovenski razum. Najbolj vneti zagovorniki rešitev in akcij so v bistvu naj večji strahopetci, zato je smešno poslušati kako bi lilo treba poenotiti Primorsko ali kar Primorce, ki so svojo enotnost in zemeljsko celovitost že izkazali, ko verbalnih kombinatorjev še niti ni bilo.
Pa se naenkrat spet znajde poslanec SNS Zmago Jelinčič, ki je sicer poln idej (in samo to) kako se takim stvarem streže. Smešno ali ne, prek zaslonov nacionalne TV je predlagal slovenski vesoljni javnosti verjetno enega najbolj neverjetnih predlogov 21. stoletja, da je treba izvesti referendumu „od Vršiča do Malega Lošinja11, torej kar prek dveh suverenih držav. Predlagamo naj kar sam odpotuje v Zagreb in to predlaga novi premierki Jadranki Kosor, ker ga očitno premier Pahor ni voljan poslušati. Ker vedno odlično govori, bi ga morda v Zagrebu kar zadržali, če ga imajo morda še na spisku. Slovenska TV pa naj se kar še naprej smeši. Da je odličen govornik in bo zaradi tega tudi večni poslanec, ki dobro zasluži, je dokazal tudi ob nedavni akciji nekaj posameznikov Zavoda 25. junij pred mostom na Dragonji, ko so hiteli odstranjevat korita. Namesto, da bi se jim pridružil seje raje obrnil in odhitel domov. Jelinčič res ni neumen. Z javnimi nastopi zna odlično poskrbeti predvsem za lastno promocijo.
Pravi borec je Joško Joras
Edini pravi borec za mejo je, danes že lahko rečemo, Joško Joras, za katerega so nekateri govorili, da je predmet politične kombinatorike. Je
pa tako rekoč edini Slovenec, ki je tvegal, vztrajal - in pri vsej zmedi na kontrolni točki prek mostu tudi nekaj dosegel. Od hrvaške mejne policije je dobil kodo od zapornice (korita so odmaknili kakšen meter) in tako lahko tik pred hrvaško kontrolno točko svobodno zavije po strmi makadamski cesti domov v Sečovlje št. 1 (po hrvaško Mlini št. 72).
Vedno
pripravljeni
hrvaški
specialci
Hrvaški specialci so v teh letih večkrat dokazali, da se ne pustijo. Nastopili so pravočasno in preprečili vse poskuse civilnih združenj in iniciativ in jim niso dovolili delovanja na slovenskem ozemlju prek mosta na Dragonji, slovenska politika pa seje ob tem šla nekakšno tiho diplomacijo, od katere se ni rodilo nič, kar je potrdil tudi prvi naš premier Peterle, ki je seveda tudi zamudil priložnost leta 1992.
Upanje pride zadnje
Srečanje slovenskega premiera Boruta Pahorja in hrvaške simpatične premierke Jadranke Kosor v hrvaškem gradu Trakoščan naj bi torej vendarle prineslo upanje na razrešitev zapletenih vprašanj, ki občasno morijo odnose med suverenima prijateljskima državama. Če je Jadranka Kosor res očarala Pahorja z živo rdečo barvo obleke, bo Slovenija popustila in se odrekla trem zaselkom (s katerimi de facto upravlja Hrvaška) in tretjini Piranskega zaliva (za katerega smo prepričani da je v celoti naš), ob tem pa še deblokirala pogajanja Hrvaške za vstop v EU. Temu se preprosto reče volk sit in koza cela. Ko bo Hrvaška v EU ne bomo niti vedeli več s čim bi se tukaj še ukvarjali in kje sploh poteka kakšna mejna črta, ki je 18 let spravljala v slabo voljo Istrane -Hrvate in Slovence.
FK
Država brez vpliva
Slovenci se v zadnjem času največ pogovarjamo o bogastvu in nepojmljivih odpravninah, ki jih prejemajo naši menedžerji, predsedniki družb in člani uprav, nič manj nerodno pa ni predsednikom in članom nadzornih organov v državnih in zasebnih družbah, če jim pade kakšna nagrada za uspešne seje. Najbolj brane so ta čas kajpak afere; namigovanja o tem kaj se bo zgodilo z Lovšinom, Časarjem, Bavčarjem, Šrotom, Križanovskym iz Petrola, ki ga je Žurnal predstavil kot žrtev političnega pritiska s strani SD, a zgodba je povsem drugačna in podobnimi, medtem ko skorajda nikogar več ne zanimajo družbeno koristna dela, če na primer kakšna občina ali krajevna skupnost postavi pločnik ali zgradi krajevno cesto, kar še vedno najbolj verodostojno objavljajo lokalni mediji, ki jim ni osnovni cilj nabijati na prvo stran domnevne tajkune. Družba afer, indoktrinacije in brezvladja lahko kaj hitro postane nedemokratična in brezpravna.
Preproste ljudi, ki ne vedo kako bodo preživeli, razburjajo medijske informacije o ponujenih fantastičnih nagradah ali bolje rečeno odpravninah menedžerjem ali predsednikom uprav, če se vendarle želijo predčasno blagohotno posloviti od podjetja, ki so ga pred tem uspešno spravili na beraško palico. Delavci, nesrečni in jezni, brez plač pa naj si iščejo zadoščenje na zavodu za zaposlovanje ali morda še bolje, na sončni upravi.
Imamo žive primere, ki bodejo v oči in um preprostega človeka, ko si je na primer predsednik uprave neke portoroške (državne) firme ob odhodu po nekaj mesečnem sprehodu po podjetju kar sam napisal ček za odpravnino v vrednosti 18 milijonov nekdanjih slovenskih tolarjev, družba pa se danes utaplja v dolgovih in brezdelju. Vsi smo slišali kako so upravi Darsa - podjetja, ki je v večinski državni lasti, ponujali bajne odpravnine 12 plač, individualno v skupnem znesku okoli 130 tisoč evrov bruto, če bi želeli morda zapustiti družbo malo prej kot jim poteče mandat. Morda malokdo ve, da je ta isti DARS - Družba za avtoceste Republike Slovenije že zadolžena za 5 milijard evrov, kurje skoraj polovica neto dolga Slovenije, ki ga bodo odplačevale še generacije! Ministri pa kot da večino vsega izvejo iz medijev! To, kar ljudi še najbolj skrbi je velika zlizanost nadzornih organov z upravami, kar že meji na soodvisnost in prepletenost, ki ji nihče več ne more do živega. Nadzorni sveti povečini niso niti kos svojim nalogam konkretne strokovne nadzorne funkcije, pač pa le hodijo na seje, ko jim tam uprava natrese nekaj všečnih podatkov - in to je vse. Ko pa balon poči, se vsi nekam čudijo. Tak primer smo imeli v portoroškem Casinoju in tudi v koprskem holdingu Istrabenz, ko nadzorni organi po moji oceni niso opravili svoje naloge kot bi bilo treba.
Država v bistvu nima nikakršnega pregleda in tudi ne vpliva na vsebino menedžerskih pogodb s konkurenčno klavzulo, pa čeprav je v podjetju morda celo manjšinska lastnica. Tako imamo v Kopru primer, ko je predsednik uprave uspel enormno zadolžiti podjetje in je mora! zato oditi iz firme, a ker je imel v rokah menedžersko pogodbo s konkurenčno klavzulo, ki ne dovoljuje , da bi v kakem drugem podjetju določen čas opravljal isto delo (le kdo bi ga vzel?), ima zato pravico do nekajmesečnega nadomestila, ki sega v deset tisoče evrov. Sedaj manjka samo še velika nagrada predsedniku nadzornega sveta, ki je tako fantastično pogodbo podpisal. Vedno nekje v ozadju se pri takih poslih najde policija, ki išče, raziskuje...
Kaj pa vas novinarje sploh briga kaj se dogaja v podjetjih v zasebnem lastništvu, mi je rekel nekdo, ko sem malce bolj vrtal po finančnih izkazih družbe. Pa tudi kaj briga to finančnega ministra ali celo predsednika vlade. Oni naj poskrbijo za državo - in odpuščene delavce. Ste že kdaj videli kakšnega menedžerja, ki bi odgovarjal za „zafurano“ firmo in delavce, ki so zaradi tega ostali na cesti?
Nepojmljivo noro se zdi, da nam je v 18 letih uspelo pripeljati našo mlado državo v stanje „ brezvladja ", ko vlada v nekaterih podjetjih pravi cirkus in ko lahko nekateri zveličani brezkompromisno hlastajo po kapitalu in dobičkih ter si na prefinjen način prisvajajo „ostanke" družbenega premoženja, za seboj pa puščajo delavski pokop in revščino. Ce je to kapitalizem se splača potruditi za nov družbeni red.
Franc Krajnc
Pa se res je
Dobri politiki, slabi gospodarji
Za slovenske finančne žonglerje, ki kar po vrsti izginjajo s prizorišča, so analitiki že našli pravi odgovor.
Bili so preveč uspešni politiki, da bi lahko postali dobri gospodarji.
Veliko slavje ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor
NamariborskemnogometnemstadionuLjudski vrt bo v soboto, 26. septembra 2009, ob 11.00 uri veliko cerkveno slavje in srečanje vernikov ob 150 obletnici Slomškovega prihoda v Maribor in ob 10. obletnici Slomškove beatifikacije.
Anton Martin Slomšek je bil rojen 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi. 8. septembra 1824 je bil v Celovcu posvečen za duhovnika. V škofa je bil posvečen 5. julija 1846 v Salzburgu. V Maribor je prispel pred 150 leti in sicer 4. septembra 1859, ko je prevzel tamkajšnjo škofijo. Umrl je v Mariboru 24. septembra 1862.
Njegov zgled, njegova dela in skrb za slovenski jezik ter pošteno in častno krščansko življenje, kakor tudi ljubezen do Slovencev in še marsikaj je ob priprošnji slovenskega cerkvenega vrha doseglo, daje sveti oče - papež Janez Pavel II. ob svojem drugem obisku v Sloveniji 19. septembra 1999 v Mariboru razglasil pokojnega škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Slomškov grob z napisom blaženi je v mariborski stolnici na Slomškovem trgu, v parku v neposredni bližini pa so mu Mariborčani postavili spomenik.
► Slomškov grob v mariborski stolnici.
◄Spomenik v neposredni bližini stolnice.
Vodi KS Lucija
Objavljamo prve predhodne rezultate glasovanja za najboljšo Krajevno skupnost na Slovenski obali in Krasu, ki smo jih sešteli s poslanih glasovnic do vključno julijske številke Primorskega utripa.
1.	) KS Lucija: 2.640 točk
2.	) KS Sv. Peter: 274 točk
3.	) KS Piran: 240 točk
4.	) KS Strunjan: 84 točk
5.	) KS Sežana: 68 točk
6.	) KS Koper Center 63 točk
7.	) KS Sečovlje: 54 točk
8.	) KS Semedela Koper: 33 točk.
Vrstni red se lahko še spremeni, zato glasujte naprej in pošiljajte izpolnjene kupone. Končne rezultate glasovanja bomo razglasili 14. decembra, ko bomo svečano podelili tudi priznanje prvim trem Krajevnim skupnosti ter pohvale vsem uvrščenim KS.
Akciji zbiranja glasov za najboljšo KS se z avgustom pridružuje tudi eden najbolj poslušanih radiev na Obali - RADIO CAPRIS.
Glasujmo za najboljšo Krajevno skupnost
Krajevne skupnosti v glavnem nimajo velikih občinskih pristojnosti, a so nekatere kljub temu zelo aktivne in uspešno gradijo lokalno samoupravo, opozarjajo na probleme in povezujejo krajane.
V uredništvu smo ocenili, da si nekatere v Slovenski Istri in na Krasu zaslužijo tudi primerno javno priznanje, zato bomo vse do konca novembra 2009 v vsaki številki Primorskega utripa objavljali vprašalnik s točkami, seštevek katerih bo na koncu ponudil najboljši rezultat.
Glasujete lahko za krajevne skupnosti v Slovenski Istri in na Krasu /občine Piran, Izola, Koper in Sežana/.
Rezultate s priznanji prvim trem Krajevnim skupnostim bomo razglasili 14. decembra na javni prireditvi v Portorožu.
F	~l
I Glasovnica štev. 5 - avgust 2009 j
Glasujem za Krajevno skupnost:________________________ ,
(Obkrožite število točk)
ja.) Aktivno deluje za razvoj kraja
10 točk | 30 točk 50 točk
b.	) Organizira prireditve in srečanja s krajani
| 5 točk 10 točk | 20 točk
c.	) Redno obvešča krajane o svojem delu in sklepih sveta KS
I 0 točk
5 točk	.
| 10 točk
j d.) Aktivno spremlja delo najvišjega organa občine, občinskega | sveta
I 1 točka 3 točke | 5 točk
i e.) Redno obvešča krajane o sklepih občinskega sveta in izvajanju i I nalog, ki zadevajo KS	1
, 0 točk	|
I 3 točke 5 točk
d.	)Pomaga krajanom pri iskanju informacij ali njihovih pravic
I 5 točk 10 točk I 30 točk
, Izrežite vsakokratno objavljeno glasovnico in jo do 10. v, | mesecu pošljite ali osebno dostavite na naslov: Primorski utrip, | Obala 125, 6320 Portorož.
L — — — — — — — — — — —
Z vami in za vas	_
primorski u¥p
radio capris
dobra družba
Zaključevanje gradnje centralne-čistilne naprave Piran (CČN Piran)
Na CČN Piran izvajalec del SGP Pomgrad, d.d. zaključuje z deli, tehnični pregled objekta pa je predviden v naslednjem mesecu. Podprojekt Piran je sestavni del obalnega projekta »Zbiranje in čiščenje odpadnih voda v obalnem porečju«, katerega celotna vrednost znaša približno 29 milijonov evrov. Pri tem znaša sofinanciranje iz Kohezijskega sklada EU nekaj čez 50 odstotkov, ostalo pa se zagotavlja iz državnih sredstev in sredstev obalnih občin. Vrednost podprojekta Piran tako znaša okoli 9,3 milijonov evrov, same čistilne naprave pa približno 8,3 milijonov evrov.
Nove pridobitve v Luki Koper
V petek, 24. julija, so na potniškem terminalu novinarjem predstavili specialni čoln Galeb za čiščenje morja, že čez nekaj dni pa so v pristanišče pripeljali novo veliko dvigalo postpanamax za kontejnerje z nosilnostjo kar 75 ton in dosegom roke dvigala 51 metrov. Kupujejo kar štiri.
Skupna teža dvigala, ki so ga sestavili v tržaški ladjedelnici, je 920 ton.
Gradbena dela na rekonstrukciji in dograditvi CČN Piran so v zaključni fazi, v izvajanju je tudi montaža strojne in eiektro opreme. Izvedba del na tem objektu se je podaljšala predvsem zaradi problemov pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, odkritega podzemnega vodnega rezervoarja, ki ni bil predhodno nikjer evidentiran in izvajalec ni vedel zanj, ter zaradi slabo nosilnih tal na območju dela objektov na vzhodnem delu CČN Piran, ki jih je bilo potrebno predhodno ojačiti. Predvideno je, da se bo rok dokončanja del, v katerega spada tudi devetmesečno poskusno obratovanje CČN Piran, podaljšal do spomladi 2010. Za podaljšanje roka dokončanja del z izvedbo poskusnega obratovanja, Občina Piran pripravlja potrebno dokumentacijo za sklenitev aneksa k pogodbi z izvajalcem del, v pripravi pa je tudi vloga za spremembo odločbe Evropske komisije za podaljšanje črpanja sredstev Kohezijskega sklada EU še v letu 2010.
PodprojektPiranobsegarekonstrukcijo in dograditev CČN Piran z mehansko, biološko in terciarno stopnjo čiščenja kapacitete 33.000 PE ter izgradnjo nove kanalizacije za komunalno odpadno vodo v Portorožu v dolžini 1,7 km (zbirni kanali Tunel-Avditorij, Koprska ulica, Cvetna pot in Belokriška ulica). Rekonstrukcija in dograditev stare CČN Piran, ki zagotavlja le primarno mehansko stopnjo čiščenja, je nujno potrebna z vidika zakonodaje in preprečevanja onesnaževanja okolja. Zakonodaja določa, da je glede občutljivosti obalnega območja in kapacitete CČN Piran potrebno zagotoviti poleg mehanske tudi biološko in terciarno stopnjo čiščenja, vključujoč čiščenje dušikovih in fosforjevih spojin. Tehnični pregled objekta CČN Piran je predviden v naslednjem mesecu, ko se bo tudi pričelo s poskusnim obratovanjem.
Izgradnja nove kanalizacije za komunalno odpadno vodo v Portorožu je zaključena, v mesecu avgustu tega leta pa pričakujemo tehnični pregled.
Z realizacijo rekonstrukcije in dograditve CČN Piran ter izgradnjo kanalizacije po Portorožu bo okoljevarstveno stanje vodotokov, podtalnice kakor tudi kakovost obalnega morja bistveno izboljšano. Nova komunalna infrastruktura bo, predvsem zaradi čistejšega morja in zraka, zagotovo pozitivno vplivala na razvoj turizma in ostalega gospodarstva.
ABANKA VIPA d.d. pridobila poroštvo države za izdajo obveznic
ABANKA VIPA je 31. julija pridobila poroštvo države za izdajo obveznic na mednarodnem finančnem trgu v višini do 750 mio EUR.
Abanka s pridobljenim poroštvom države načrtuje izdajo obveznic še v letu 2009, določitev datuma izdaje obveznice pa bo odvisna predvsem od razmer na trgu ter likvidnostnih potreb banke.
Sredstva pridobljena z izdajo obveznice bodo namenjena za refinanciranje obveznosti Abanke do tuj ih bank ter za povečanje obsega kreditiranja gospodarstva in prebivalstva.
Človek bi pomislil, da seje v Luki Koper d.d. po velikem, še vedno malce skrivnostnem, kadrovske cunamiju, ko sta morala oditi Robert Časar in Aldo Babič, delo popolnoma ustavilo. Pa kot kaže ni tako. Luka Koper se sicer tako kot druga podjetja sooča z upadanjem naročil, kljub temu pa v kolektivu sedaj prevladuje upanje na boljše.
Kot je na novinarski konferenci, 24. julija, povedal predsednik uprave dr. Gregor Veselko, so v Luki Koper, kjer se zavedajo presenečenj glede nevarnosti onesnaženja tamkajšnjega akvatorija, za potrebe Službe za varovanje morja (ustanovljena 2006) kupili specialni čoln Galeb, s katerim lahko “pometajo” po morju in tako pobirajo morebitne smeti in drugo plavajočo nesnago. Tako ima danes ekološka flota Luke Koper že tri plovila; Kormoran, Barbaro in sedaj še Galebje povedal vodja službe za varstvo morja Jure Barovič.
Kot je v gradivu za novinarje zapisal Sebastjan Šik, vodja službe za odnose z javnostmi, je Luka Koper s posebnim določilom koncesijske pogodbe za opravljanje pristaniške dejavnosti v tovornem pristanišču Koper zadolžena tudi za izvajanje vseh ukrepov za preprečevanje onesnaženja morja v širšem območju luškega akvatorija in za odpravljanje posledic, če do onesnaženja
Z novinarske konference na potniškem terminalu v koprskem pristanišču.
Na fotografiji (z leve proti desni): Sebastjanu Šik, Jure Barovič, dr. Jože Štirn, dr. Gregor Veselko, mag. Boris Marži, mag. Marjan Babič.
pride. V zadnjem času je res bilo nekaj manjših primerov, vendar nič posebno hudega. Sedaj se celo dogaja to, da drugi viri onesnažujejo koprsko pristanišče. Očitno je, da sta to zeleno rumeno obarvan Škocjanski zatok in naplavine reke Rižane. Služba ima tudi načrt za ukrepanje in obveščanje v primeru onesnaženja morja. Po tem načrtu se v hujših primerih onesnaženja angažirajo tudi Uprava RS za pomorstvo. Gasilska brigada Koper, Civilna zaščita Republike Slovenije in Slovenska vojska.
O vplivu delovanja Luke Koper na onesnaževanje in druge okoljske probleme v Koprskem zalivu ter o strategiji ukrepov za izboljšanje razmer, za trajno varstvo tega okolja, je govoril profesor oceanografi)e dr. Jože Štirn. Na vprašanje Primorskega utripa ali ni bila pred leti storjena huda napaka, ko so pred leti preusmerili tok potoka Badaševice in je Škocjanski zaliv brez pravega pretoka vode postal mlakuža, kar nudi neprijetno sliko turistom, ki prvič doživijo stik z našim morjem, je odgovoril pritrdilno. Povedal je tudi, da Ankarančani včasih zmotno ocenjujejo, da se na njihovih plažah nabira premogovni prah. V zalivu Katarine se namreč v plitvini nabirajo sedimenti “gnilih” alg. To je res čmi mulj, a ne od premoga.
MED ODLIČNIMI V EVROPI
Luka Koper se je ponovno uvrstila med štirinajst finalistov letošnjega natečaja za evropsko priznanje poslovne odličnosti. Natečajna komisija fundacije EFQM (European Foundation for Quality Management) je za finaliste izbrala znana in ugledna podjetja ter ustanove iz vse Evrope. Zmagovalec bo znan 28. septembra na podelitvi nagrad v Bruslju.
Uvajanje poslovne odličnosti po naj višjih evropskih standardih, ki so celovito zajeti v modelu EFQM, seje v Luki Koper pričelo v letu 1998, leto po tem, ko smo v družbi pridobili certifikat za sistem kakovosti po standardu ISO 9002. Vloženi trud in stalno razširjanje filozofije kakovosti na vseh ravneh v podjetju so obrodili sadove, ki se že vrsto let kažejo v dobrih poslovnih rezultatih, zadovoljstvu kupcev storitev in ne nazadnje tudi pri zadovoljstvu zaposlenih.
Da je Luka Koper na pravi poti, je potrdilo priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost, ki gaje prejela leta 2003. V letu 2005 smo prejeli še evropsko priznanje poslovne odličnosti (Recognised for Excellence), dokončna potrditev pa je bila nagrada za finaliste evropske nagrade za poslovno odličnost leta 2006. Luko Koper je letos obiskalo 6 ocenjevalcev iz različnih držav in si ogledalo in preverilo praktično vse procese delovanja. Merila ocenjevanja so razdeljena na devet poglavij in sicer: voditeljstvo, politika in strategija, zaposleni, partnerstva in viri, procesi, rezultati v zvezi z odjemalci, rezultati v zvezi z zaposlenimi, rezultati v zvezi z družbo in ključni rezultati delovanja. V ustnem poročilu, ki so ga evropski ocenjevalci predstavili zadnji dan obiska v Luki v mesecu maju, so kot najbolj pozitivno izpostavili udejanjanje načela družbene odgovornosti organizacije.
Fundacija EFQM že več kot 20 let skrbi za izmenjavo znanja in izkušenj med včlanjenimi organizacijami in jim tako pomaga izboljševati njihove strategije. Nagrada, ki se podeljuje evropskim podjetjem in ustanovam za najboljše dosežke na tem področju, pa je najbolj prestižna evropska nagrada za organizacijsko odličnost.
Gospodarska konjunktura Kljub krizi v Nemčiji že leta 2010	"	~
Gospodarski eksperti ocenjujejo, da si bo nemško gospodarstvo, sicer še vedno najmočnejše v Evropi, ki pa se je v letu 2008 znašlo v hudi recesiji, opomoglo že
še vedno odlična branost
leta 2010.
Ocene so bile nekaj časa veliko slabše, saj je v Nemčiji močno padla gospodarska rast, zmanjšal seje izvoz, povečala seje brezposelnost in storitev, skozi to pa je seje poslabšal tudi osebni standard državljanov. Izjemno slabo kaže tudi za turizem, ker se letos ni podalo na počitnice v tujino celo okoli 20 odstotkov onih, ki so lani bili na dopustu.
Težave z likvidnostjo ameriških finančnih institucij
Najprej so se znašle v likvidnostnih težavah nekatere večje nemške banke, ki so v želji po hitrem zaslužku naivno kupovale vrednostne papirje od finančnih institucij na ameriškem Wall Streetu, kjer je, kot je znano, propadlo kar pet bank, ki v pravem pomenu besede niti niso bile klasične banke pač pa neke posebne finančne institucije, njihovo vodstvo pa si je kljub evidentnim izgubam, ker kreditojemalci, ki so zastavili svoje še nezgrajene hiše, niso bili v stanju vračati posojila. Propadlo je okoli milijon družin. Skupina visokih menedžerjev si je kljub dejstvom, da je te finančne institucije zajela plačilna nesposobnost, pa tudi bilančna izguba, dala izplačati bajne nagrade. Kaže, daje bilo nekaj teh „visokih bančnih menedžerjev „ tudi primerno kaznovanih.
Zamajan tudi evropski finančni sistem
Veriga plačilne nesposobnosti seje iz ZDA hitro preselila v Evropo, kar so začutile tudi slovenske komercialne banke, ko so nekatere zapadle v likvidnostne težave, predvsem zato, ker v tujini niso mogle več dobivati kratkoročnih (dnevnih) premostitvenih posojil. Tako seje konec leta 2008 dobesedno zamajal finančni sistem tudi v Sloveniji, vlada pa ga ni bila v stanju takoj rešiti. Po velikem gospodarskem „poku“ v Evropi so nekatere evropske države, zlasti tudi Italija in Nemčija, z milijardnimi subvencijami reševale predvsem avtomobilsko industrijo, zavedajoč se, da je vsako sedmo delovno mesto tesno povezano ali odvisno prav od te industrije. Program pomoči - paket Soffin v vrednosti 480 milijard evrov v Nemčiji je namenjen za državna poroštva bankam, ki dajejo posojila podjetjem in drugim komitentom, od tega je 80 milijard evrov namenjeno za neposredne spodbude za izboljšanje kapitalske ustreznosti bank. Dostop do kapitala v tej ekonomsko najmočnejši evropski državi je sedaj že nekoliko lažji.
Kmalu preobrat v pozitivno smer
Preobrat v pozitivno smer naj bi dosegla predvsem nemška vlada z Angelo Merkel. Tako se že kažejo prvi znaki ozdravitve nemškega gospodarstva, ki si bo, kot predvidevajo, opomoglo in ponovno zaživelo leta 2010. Če se bo to res zgodilo lahko naše tovarne pričakujejo več naročil, saj so ta sredi leta 2008 presej usahnila.
V Nemčiji bo kljub prizadevanjem vlade Angele Merkel za hitrejšo stabilizacijo gospodarstva in bančnega sistema ostalo brez dela okoli 5 milijonov ljudi.
Italijanskih dolgov se ne da niti prešteti
časopisov
Nacionalna raziskava branosti slovenskih tiskanih medijev je pokazala, da izvod časopisa običaj no preberejo trije ali celo štirje ljudje, česar pa ne gre seštevati, saj bi tako dobili enormne številke, ki so daleč od dejanskega stanja oziroma naklade.
Ker so podatki o branosti, ki so bili objavljeni v medijih, kljub padcu naklade večine časopisov naravnost fantastični, smo želeli izvedeti kaj več o metodologiji, ki so jo izvajalci uporabljali pri raziskavi branosti časopisov. Alenka Pfajfer nam je povedala, da so pri družbi Valicon v Ljubljani, ki je opravila raziskavo, anketirali 6665 državljanov in se tako dokopali do reprezentativnega vzorca za oceno branosti tiskanih medijev, česar pa ne smemo mešati z dejansko naklado, ki je lahko pri posameznem tiskanem mediju nižja tudi do 3,5 krat.
Plačljivi dnevniki dosežejo
naslednje število bralcev:
1.	) Slovenske novice: 342.000
2.	) Delo: 138.000
3.	) Dnevnik: 125.000
4.	) Večer: 122.000
5.	) Primorske novice: 65.000
6.	) Finance: 53.000
7.	) Ekipa (športni časopis): 30.000
Tedniki
Nedeljski dnevnik doseže 340.000
bralcev.
Brezplačnik Žurnal (trenutno ne
izhaja): 357.000 bralcev
Lokalni časopisi dosežejo 180.000 izvodov naklade in več kot pol milijona bralcev.
Italija sodi med deset najbolj razvitih držav na svetu, a ima hude probleme s prekomerno zadolženostjo, kar je dodobra porušilo razmerje zadolženosti v bruto domačem proizvodu, javni dolg pa se je povzpel v nedoločne višave. Z upadom proizvodnje in turizma ter povečanim utajevanjem prihodkov, kar se v končni fazi pokaže kot zmanjšani pritok davščin v državno blagajno, pa se problemi finančne narave še stopnjujejo.
V času reševanja iz krize se država sooča še s problemom „črnega“ iznosa financ v tujino. Po ocenah gre za nekaj sto, morda že tudi za več kot 600 milijard evrov in to verjetno z istim namenom - utaje davkov.
Tudi zaradi tega pri naši sosedi še ne morejo pričakovati tako hitrega gospodarskega preobrata kot na primer v Nemčiji.
Visok zunanji dolg Hrvaške in pričakovan izpad prihodkov od turizma
Hrvaška je po uradnih podatkih narodne banke že pred petimi leti dosegla rekordnih 25 milijard dolarjev zunanjega dolga, kar je predstavljalo okoli 80% bruto domačega proizvoda. Dolg je takrat nekajkrat presegel znesek prihodkov od izvoza, vključno s turizmom. Proračunski primanjkljaj so krpali z bančnimi posojili, prodajo obveznic in podobnimi finančnimi instrumenti, kakor tudi z umetnim zadrževanjem inflacije, a se je zunanji bruto dolg kljub temu le še povečeval. Če držijo podatki ima Hrvaška danes že okoli 31 milijard evrov zunanjega bruto dolga. To naj bi vendarle bilo nekaj manj kot je zadolžena Slovenija. Proračunski primanjkljaj na Hrvaškem krijejo z vedno novimi bančnimi krediti.
Da bi se v precej suho proračunsko blagajno nateklo več sredstev bodo verjetno na Hrvaškem povišali DDV s sedanjih 22 na 23 odstotkov, kar seveda pomeni povečan strošek za gospodarstvo in nove podražitve blaga in storitev, saj bodo gospodarski subjekti vračunali nove davščine v cene.
V raziskavi niso zajeti plačljivi regionalni in lokalni časopisi, ki jih je v Sloveniji 62, vključno z izolskim Mandračem, obalnim Primorskim utripom, Pomurskim vestnikom, Gorenjskim glasom, Dolenjskim listom in podobnimi s skupno naklado 180.000 izvodov. Po isti metodologije lokalne časopise prebere več kot pol milijona bralcev. Lokalni časopisi so med tistimi, ki so kljub konkurenci brezplačnikov obdržali svoje bralce in so še vedno najbolje zasidrani v svojih okoljih ter ne beležijo padca naklade.
MEDNARODNA TURISTIČNA NAGRADA MARIBORU v kategoriji »Vinsko-kulinarične destinacije«
Znanstveni odbor Švice, ki podeljuje nagrade na področju turizma, je izbral mesto Maribor za dobitnika turistične nagrade za leto 2009 (Swiss Tourism Avvards 2009). V kategoriji »Vinsko-kulinarične destinacije« in je mariborski turistični destinaciji podelil priznanje »Najboljše vinske ceste Slovenije«.
Slovenci dobrodošli gostje.
Na Hrvaškem naj bi letos pustili okoli 60 milijonov evrov!
Hrvaška že nekaj let uspešno krije del deviznega primanjkljaja s prihodki od tujskega turizma, saj to lepo deželo, ki premore nekaj manj kot 6000 km obale, 1135 otokov in najbolj čisto morje, obišče letno okoli 11 milijonov turistov. Turistični promet letno navrže naši južni sosedi okoli 6 milijard evrov, ker pa potrošnja letos zaradi splošnega kriznega stanja ni najboljša računajo na izpad 1,5 ali morda celo do 2 milijardi evrov. To pa tudi zato, ker si številni turisti z vzhoda, kljub prepovedi, s seboj pripeljejo živila, zato tudi manj trošijo. Slovenci smo še vedno številčni in tudi najbolj zaželeni gostje v Istri in na dalmatinskih otokih, kjer skupaj ustvarimo letno do 2 milijona turističnih prenočitev. To je toliko prenočitev kot jih letno zabeležimo na celotni Slovenski obali ali 27% vseh prenočitev v Sloveniji. Slovenski turisti bodo letos porabili na Hrvaškem okoli 60 milijonov evrov!
Kakor navaja Odbor v obrazložitvi je nagrada Mariboru in njegovi mednarodno priznani najstarejši trti na svetu, priznanje vsem turističnim kmetijam in vinotekam v Mariboru in okolici, Hiši Stare trte ter mestu Maribor, ki intenzivno razvija, spodbuja in promovira vinsko kulturo Slovenije v celotni Evropi.
Cilj podeljevanja nagrad Odbora je pospeševanje razvoja visokokakovostnega	turizma,
zaščita in promocija kulturne in naravne dediščine, spodbujanje konkurenčnosti in odličnosti turističnih storitev ter nenazadnje opozarjanje švicarske javnosti na izjemne turistične destinacije v svetu.
Cene padajo, ljudje pa ne verjamejo
Julija 2009 smo v Sloveniji prvič zabeležili že kar močno 0,9 - odstotno deflacijo oziroma negativno rast cen, čemur so pripomogle tudi velike razprodaje in je torej skoraj zagotovo tako stanje le začasno, saj se že za jesen napoveduje stara zgodba - inflacija.
Evropsko - in z njim povezano slovensko gospodarstvo - se je letos poleti znašlo verjetno že na kritični točki recesije (padanje gospodarske aktivnosti), kar se odraža tudi v nezaposlenosti, motnjah pri realizaciji proizvodnje in prodaje blaga ter storitev, zmanjševanju denarja v obtoku, manjši kupni moči prebivalstva in skozi to tudi precej manjšemu pritisku na cene. Tako smo po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj v Sloveniji julija 2009 prvič zabeležili močno mesečno deflacijo. Cene življenjskih potrebščin so se namreč julija v primerjavi z junijem znižale za 0,9%, na medletni ravni pa so izračunali, daje bila njihova rast negativna (- 0,6 %). Po prvih podatkih Eurostata (Evropskega statističnega urada) so bila podobna gibanja značilna tudi za celotno evrsko območje, kjer je deflacija ravno tako znašala - 0,6%. Odgovor je enostaven: nezadostno povpraševanje.
Na Umarju ocenjujejo, da se inflacija hitro znižuje predvsem tudi zaradi umirjanja cen surovin, nafte in hrane. Ocenjujejo tudi, da bo deflacija začasne narave, saj naj bi cene že v jesenskih mesecih ali proti koncu leta spet začele naraščati.
Ljudje seveda takega znižanja cen pri vsakodnevnih nakupih ne čutijo, zato povečini tudi ne verjamejo v deflacijo, pač pa govorijo, da se cene kljub manjšemu povpraševanju vedno bolj povečujejo. Velika znižanja cen posameznih (za osnovno življenje nepomembnih) artiklov, kijih vsakodnevno reklamirajo trgovci so samo prefinjen način kako pritegniti kupce, so pa tudi odsev tega, da kupna moč prebivalstva vendarle resno pada. Samo preračunajte kilogram kruha v nekdanje tolarje po znanem začetnem tečaju pa boste videli podražitve!
Glede na košarico izbranega blaga, živil, energentov in storitev, ki služijo statistiki za izračun in primeijavo cen v določenem obdobju, je pač treba dejstvu, da cene padajo verjeti. Vedeti je namreč treba, da ima samo na primer znižanje cen nafte različen, izrazito v Sloveniji pa velik vpliv na inflacijo ali deflacijo. Nafta ni kruh, ni moka, sladkor, sol, meso...
Inflacija ali deflacija tudi rezultat zavestne denarne politike
Če vemo, da inflacija nastane zaradi motenj na področju blagovno-denamih razmerij na trgu, ko količina denarja v obtoku in masa odobrenih kreditov znatno presegajo blagovne fonde izražene v cenah, kar lahko pripelje do relativnega zmanjšanja vrednosti denarja, oziroma njegove kupne moči in seveda po drugi strani do splošnega povišanja cen, je deflacija tako rekoč nasprotno razmerje, ko pritiskov na zviševanje cen ni več. Že ta definicija ekonomske narave pove, da pride do inflacije ali deflacije iz številnih makroekonomskih in finančnih razlogov. Nekaj trditev: Deflacija je večinoma rezultat zavestne monetarne politike nacionalne države, v našem primeru Evropske centralne banke v Frankfurtu, ki uravnava denar v obtoku in temeljno obrestno mero. Deflacija torej ne more biti povsem stihijska. Nastane zaradi zmanjševanja ali strožjega dodeljevanja bančnih posojil, blokiranja določenih denarnih fondov, povečevanja davščin, taks, cen komunalnih storitev itd. Prizadevanje monetarnih oblasti za zmanjševanje inflacijskih trendov morajo biti izredno domišljena in tudi strogo (tudi fiskalno) vodena, saj se nam lahko zgodi „bumerang“ - deflacija, ki pomeni hkrati tudi velik zastoj povpraševanja in s tem ohlajanje gospodarstva, ko se ustavi prodaja, povečujeta se brezposelnost in zadolževanje. In prav tu seje v zadnjem času znašla naša država Slovenija! Gospodarsko stanje, ki mu v ekonomijo pravimo stagflacija, ko hkrati vladata stagnacija (gospodarski zastoj) in inflacija, bi bilo jasen pokazatelj, da s klasičnimi mehanizmi, ki jih za okrepitev gospodarstva sprejema naša vlada, ni nekaj v redu.
Izjemno je namreč pomembno s kakšnimi monetarnimi in makroekonomskimi ukrepi lahko uravnavamo inflacijske ali deflacijske pritiske. Minimalna rast inflacije (rast cen) do odstotka ali morda odstotka in pol, lahko samo poživi gospodarsko rast. To je podobno kot bi utrujen organizem zaužil kanček močnega.. Deflacija pa, kakršna koli je že - in če traja predolgo - povzroči gospodarsko mrtvilo in številne stranske negativne učinke, kar sicer že nekaj časa čutimo v Sloveniji.
FK
Imenovanje novega vodstva UIP
10.07.2009 je skupščina UIP v skladu z določili razpisa za delovno mesto direktorja UIP, sprejela sklep o imenovanju g. Matjaža Primca za direktorja UIP d.o.o.
Razpis za direktorja UIP je bil objavljen 25.5.2009 na Zavodu za zaposlovanje RS - Enota Koper in na spletnih straneh UIP, UP in GEA College VSP. Razpis je bil odprt do 5.6.2009. Do datuma je prispelo 8 prijav. Za izbor kandidata je bila izbrana 5 članska komisija (v sestavi predstavnikov latnikov), ki je s sklepom, na podlagi razpisanih kriterijev, izbrala oziroma skupščini priporočila najprimernejšega kandidata. Skupščina je 10.7.2009, soglasno potrdila izbor komisije in imenovala izbranega kandidata za vršilca dolžnosti, do potrditve s strani Upravnega odbora UP, ki bo podlaga za sklenitev pogodbe s predsednikom skupščine za mandatno^ dobo 4 let.
Mag. Iztok Škerlič, prvi direktor UIP, pa je po zaključenem štiri letnem mandatu, sprejel nov poslovni izziv. Od 13.07.2009 je torej vršilec dolžnosti direktorja UIP d.o.o. g. Matjaž Primc.
j ■ • wm
Si Center tehnike Koper
Ljubljanska cesta 5, tel.: 05/662 69 10

@Mu
JlEJUT
r
Ponudba velja od 24.7. do 31.8.
i
20%
prihranka
Hladilnik zraka
DF-AT20A, stolpni
Redna cena: 89,99 EUR
Ventilator
FT-1604, namizni
Ventilator
FL-1601, talni
Redna cena: 22,12 EUR
17,69 EUR
29,99
EUR
71,90
EUR
■ tehnike, gradnje m pohištva Ajdovščina, Vipavska c. 6,05/364 48 00 • Brežice - MCTGP Brežice, Cesta svobode 31,07/495 oper - M Center tehnike Koper, Ljubljanska c 5, 05/662 69 10 • Krško - M Center gradnja in vrt Krško, Cesta krških žrtev enart v Sl. Goricah - M Center čjradnja in vrt Lenart, Gradiška 2,02/720 09 46 • Ljubljana - M Center tehnike in gradnje
145A.0'	• Leni______________________ ______ ________________________________ .	.	____________________
Črnuče, Pot k^ejrhišču 32, Črnuče, 01/560 61 00 • Ljutomer - M tehnika in gradnja Vesna Ljutomer, Babinska c. 1,02/585 80 10 • Maribor - M v Center tehnike MdfilSivJržaška cesta 14, 02/333 50 88 • Postojna - M Center tehnike irt'gradnje Postojna, Tržaška cesta 59, 05/721 47 27 • Prevalje - M Centet tehnike in gradnje Prevalje, Pri postaji 4, 02/870 50 35 • Ptuj - M Center tehnike in gradnje Ptuj, Ormoška cesta 30, 02/749 53 40 • Sevnica - M Center tehnike, gradnje in pohištva Sevnica, Savska cesta 20b, 07/816 32 10 • Slovenske Konjice - M Center tehnike in gradnje Slovenske Konjice, Delavska cesta 12, 03/757 48 73 • Velenje - M Center tehnike in gradnje Velenje, Kidričeva cesta 53,03/898 87 10 • Žalec - M Center tehnike in gradnje Žalec, Celjska cesta 7,03/713 65 92 •...
Mercator
najboljši sosed 60 let
Po sedmih letih vtaknili ključ v vrata šole
Šola bo prinesla Piranu življenje, smo zapisali v našem časopisu 15. marca 2001, ko so še trajala pogajanja z lastnico stavbe Občino Piran
komu od ponudnikov prodati staro palačo Trevisini v Piranu: ustanoviteljici takratne Visoke šole za podjetništvo Portorož Gea College d.d. ali podjetniku Gašpar Gašpar Mišiču, kije zadnji hip položil kavcijo. Občina seje odločila in stavbo v sicer slabem stanju prodala družbi Gea College d.d. Izklicna cena je bila 113 milijonov nekdanjih slovenskih tolarjev, prodana pa naj bi bila za okoli 117 milijonov. Gea College je imela s prenovo tudi enormno veliko stroškov. “Šola bo v začetku pripeljala v Piran okoli 300 študentov, v perspektivi pa 600, nam je v intervuju povedal Viljem Pšeničny, nekdanji prvi direktor in predavatelj na Visoki šoli za podjetništvo Portorož. Za šolo, ki se je v Piran preselila iz Avditorija, so se obetali dobri časi, potem pa je vse nekako polzelo navzdol. Stavbo so prodali zavarovalnici Adriatic Slovenica d.d., predavanja študentom kolikor jih je še ostalo, bodo v prostorih UP v Kopru in v Ljubljani, kjer je tudi sedež Gea College d.d.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Senzacija v Luciji
Aligator, ki se pusti božati, kača Boa in želva s po dvema glavama
V lucijski Marini si lahko do 23. avgusta ogledate razstavo 289 eksotičnih živali, med katerimi vzbujajo največ zanimanja 160-kilogramski aligator Ali, dolg 2,2 m ter 8 mesecev stara kača Boa z imenom Meduza in želva Tom in Jerry, vsaka s po dvema glavama.
Aligator se rad
tudi sprehaja. Ko so ga zagledali s spremljevalko v lucijskem Avtokampu je nastala prava panika in so klicali policijo. Daje to nežno bitje dokazujeta tudi dva delavca iz Marine Matjaž Slak in Claudio Del Giusto, ki sta si po malce oklevanja upala živalco tudi pobožati. Vseeno se mu ni dobro približati od spredaj.	Foto: Primorski utirp
Bomo dobili dva nagrajenca?
Tonetu Pavčku Andersenova, Borisu Pahorju Nobelova nagrada
Tone Pavček si za svoj bogat pesniški in pripovedniški opus zagotovo zasluži veliko priznanje, so povedali na otvoritvi razstave Genius loči Lera 2008 v Casermi v Krajinskem parku Sečoveljske soline, 24. junija 2009. In če se bo to res zgodilo, bi bilo nadvse lepo, če bi prejel kar Andersenovo nagrado ali priznanje. Veliki danski pripovednik Hans Christian Andersen je bil rojen leta 1805 (umrl 1875) in je po vsem svetu zaslovel s pravljicami.
Slovenci smo lahko ponosni tudi na moralno avtoriteto, avtorja literarnih del -zamejskega Slovenca - pisatelja Borisa Pahorja, kije bil ob svojem 96. rojstnem dnevu predlagan za Nobelovo nagrado za literaturo.
Kandidat za Nobelovo nagrado Boris Pahorje bil tudi izbran za Osebnost Primorske 2008 v akciji Primorskih novic in Radia Koper-Capodistria.
Vila Piranesi
Prispevek k hitrejšemu razvoju turizma v Piranu
Predsednik uprave Hotelov Bernardin mag. Čedomil Vojnič in piranski župan Tomaž Gantar sta 28. julija 2009 ob 10. uri dopoldne svečano odprla 17 apartmajev v Vili Piranesi, ki bo kot celota prispevala k pravemu turističnemu utripu mesta Piran. Naložba je bila vredna milijon evrov.
Potem ko je predsednik uprave Čedomi I Voj nič štev! lnim povablj enim podal nekaj pomembnejših informacij o začetku in dokončanju obnove te stavbe, ki je v preteklosti služila različnemu namenu; bilaje carinarnica v času Beneške republike in je stala zunaj takratnega mestnega obzidja. Po končani 2. svetovni vojni se je v stavbo najprej naselila Srednja pomorska šola, po njeni selitvi pa še gimnazija Piran, v katero je hodil tudi sedanji župan Tomaž Gantar.
Za nakup gornjega dela stavbe se je zanimal tudi podjetnik Gašpar Gašpar Mišič, a je očitno ponudil prenizko odkupno ceno.
V stavbi so od leta 1986 imeli svoje upravne prostore tudi Hoteli Piran. Hoteli Bernardin d.d., sedaj kot krovna družba velikega števila nekdanjih samostojnih gostinskih podjetjih (vključno s Hoteli Piran), so tako 28. julija dodali novo poglavje.
Čedomil Vojnič
Navdih,kigajeizrazilanapovedovalka, je spremenil naše mnenje glede odločitve, da v letu 2009, z ozirom, da smo za krizo vedeli že lansko leto, ne bomo izvedli nobenih investicij. V
resnici smo si premislili in se odločili, da dokončamo še nadaljnjo fazo investicijskega projekta med državo, Ministrstvom za šolstvo in šport, Občino Piran in Hoteli Bernardin. Tako, da smo s 17 apartmaji v bivši Gimnaziji v Piranu - Vili Piranesi -dali dodatni prispevek - ponudbo, ki
Skupina načrtovalcev in arhitekta
FOTO: BK-PrimorskLutrip, .
Piran: „Zgledno sodelovanje in zasebnega sektorja “.
je posebna, kajti ti apartmaji imajo vse potrebno za odlično bivanje; kuhinjo, kopalnico, predsobo, sobo. Tako, da so primerni za bivanje celotne družine. Nedvomno, da je naš hotel Piran pridobil na obogatitvi ponudbe. Sodelovanje med Občino Piran in Državo ter Hoteli Bernardin dokazuje, da se da nekaj narediti, če smo vsi za to odločeni, je poudaril Čedomil Vojnič in se zahvalil vsem, ki so bili zaslužni za ta projekt. Na prvem mestu je tu mag. Ana Žerjal (do statusne reorganizacije predsednica uprave Hotelov Piran d.d.), ki je podpisala tripartitni projekt in pripeljala apartmaje do tretje faze. Glavni izvajalec je bil Makro 5. Glavni nadzorni organ je bil Salko Pivač. Vojnič je z veseljem ugotovil, daje bilo že takrat od 17 apartmajev 9 oddanih.
da postane tudi ta objekt, ki tudi meni pomeni nekaj več, namenjen turizmu. Za odločitev, da tu nastanejo turistični apartmaji, gre zahvala gospodu Vojniču.
Ta stavba je tudi dokaz, da se v tej občini veliko let ni kaj posebej dogajalo. V to stavbo sem pred 30 letih hodil v gimnazijo. Njena podoba do pred leti je bila takšna kot takrat, danes pa stojimo pred krasno hišo, ki verjamem, da bo v našem biseru na Slovenski obali dobro služila svojemu namenu. Namreč turistični obisk Pirana je vsakdan večji.
Po drugi stani je obnova odraz	zglednega
sodelovanja zasebnega in javnega sektorja.
Prvi del projekta, ki ga danes odpiramo, je investicija Hotelov Bernardin, naslednja dva	(tržnica in
akvarij) bosta odprta malo pozneje; to je projekt ki poteka pod okriljem Ministrstva za šolstvo in šport v pritličju stavbe (akvarij) in pa seveda prenova trga, ki je nekako pri koncu in je investicija Občine Piran.", je na koncu povedal župan Tomaž Gantar in poudaril, da Piran brez razvoja turizma dolgoročno ne bi uspeval.
Cene niso pretirane
Za najem apartmaja (2-4 osebe) v Vili Piranesi v terminu od 3. 7. do 22. 8. in od 30. 12. 2009 do 3. 1. 2010 boste odšteli od 116 do 142 evra + manjši dodatki. V času do 22. 8. do 4. 10. od 100 do 126 evrov + dodatki za TT in za minimalni čas bivanja itd. Od 4. 10. do 30. 12. pa vas bo apartma stal od 76 do 98 evrov + manjši dodatki.
Apartmaji - Akvarij - Tržnica
Kašni so nadaljnji načrti?
O njih je v svojem pozdravnem nagovoru nekaj povedal tudi župan Tomaž Gantar.
„ V preteklem obdobju so bili predvsem hoteli - turistično gospodarstvo, tisti, ki je v to občino veliko vlagalo in da smo mi kot Občina začeli slediti tem trendom šele v zadnjem času.
Še posebej me veseli, da so se Hoteli Bernardin odločili.
V i I
8 mirnim©
Avgust 2009
primorski uMp
Aktivno Društvo invalidov Piran
Društva s sedežem v Portorožu, stara cesta 4 se ne da prezreti. Vodita ga predsednica Hilda Vuga in podpredsednica Marija Kostajnšek, ki nad društvom držita trdno roko. Prostovoljni krožek domačih ročnih del, ki ga vodijo nekatere gospe z res prefinjenimi rokami, in res je kaj prelepega za videti. Večkrat organizirajo tudi razstavo.
Odbor tega društva se zelo trudi za dobrobit svojih članov, tako za razne izlete
kot tudi za enotedensko zdravstveno bivanje v Rogaški Slatini. 21. julija so organizirali izlet v Logarsko dolino. Avtobus je bil poln, saj potujejo na izlet tudi člani iz vasi in gričev nad Sečovljami.
Tokrat smo potovali brez predsednice. Spremljala nas je podpredsednica društva Marija Kostanjšek, ki nam je ves čas potovanja razlagala vse, kar smo med potjo videli. Pripovedovala nam je zgodovino in o lepotah te enkratne Logarske doline, da smo vse z užitkom poslušali. Neutrudna voditeljica humorja Veronika Fuks nam je ves čas dolge vožnje krajšala pot s šalami in veselimi domislicami in nam tako popestrila potovanje.
Na poti do cilja smo se ustavili na Trojanah na dobri in poceni malici in nato veselo nadaljevali pot naprej ob prelepi reki Savinji med spoštovanja vzbujajočimi visokimi planinami in vrhovi nad nami. Tudi zrak je bil čist in prijeten.
Ko smo prispeli na cilj smo si v muzeju pri Planšarji ogledali film o lepotah teh planin v "treh kotih ”, v restavraciji pa so nam postregli z zelo dobrim kosilom. Osebno sem bila zelo vesela okusne gobove juhe iz čisto svežih gob, pretežno lisičk.
Od tam smo se peljali, ne kateri so šli peš, proti slapu Rinka. Nekateri so se mu čisto približali, ostali pa smo se zadrževali v čudoviti senci ob kavici.
Ob vrnitvi domov smo se spet ustavili na Trojanah, kjer smo si privoščili počitek in si kupili odlične trojanske krofe in druge znane tamkajšnje dobrote.
Izlet članov Invalidskega društva Piran v Logarsko dolino je bil nepozaben in lahko je žal vsem tistim, ki se nam niso pridružil
Marija Fatur, Lucija.

Razočarani gostje
„Nikoli več v Ernestino bar!“
Mirna družina iz Lucije izpričala slabe izkušnje o domnevni nesramnosti natakarice v lucijskem Enerstino baru.
V našem uredništvu sta se 3. avgusta dopoldne oglasila malce razburjena gospod in gospa Colja iz Lucije in povedala svoje doživetje v znanem Ernestino baru v Luciji. „Radi tu in tam malce posedimo skupaj s hčerko in popijemo kakšno kavo ali sok. Pred dnevi smo sedeli za mizo v Ernestino baru in doživeli pravi šok. Mlajša natakarica temnih las, ki očitno ni podučena o tem kako je treba ravnati z gosti, nam je zabrusila, da pri eni kavi že ne moremo sedeti pri mizi vse popoldne. Na našo prošnjo nam niti hotela prinesti vode h kavi, kar bi bilo v uglednih kavarnah povsem razumljivo, “ razlaga gospod Colja, upokojeni novinar za gospodarstvo. Rekla naj bi celo da voda iz Rižanskega vodovoda ni dobra, kar seveda ni res.
„ V ponedeljek, 3. avgusta, sem hotela v njihov WC s stekleničko po malo vode za našega žejnega kužka. Natakarica seje postavila pred vrata in z raztegnjenimi rokami zakričala - stranišče ne dela! Videli smo kako je drugim celo prinesla posodo z vodo. „ Povsod smo se počutili dobrodošle. V neki slaščičarni v polnem lokalu v Ljubljani nam je natakar rade volje prinesel malo vode, prav tako v Rustici v Portorožu, zelo zadovoljni pa smo tudi s postrežbo v gostišču Mediteran pri ZD Lucija. Žal v Ernestino baru nismo imeli take sreče, zato se v ta lokal ne bomo več vračali!", nam je povedal gospod Colje.
Popravek
V prispevku pod naslovom Proslava dneva mladosti v Izoli, objavljenim v junijski številki, sem pomotoma zapisala, da je v Izoli poleg moškega pevskega zbora nastopal tudi ženski pevski zbor Društva za tretje življenjsko obdobje Faros iz Lucije. Pravilno: nastopil je ženski pevski zbor Faros iz Izole. Prizadetim se opravičujemo.
Marija Fatur Lucija
Bikoborba pod zaščito UNESCA?
Bikoborski lobi skuša že nekaj let prepričati UNESCO, da bi bikoborbo zaščitil kot nematerialno svetovno kulturno dediščino. Projekt so poimenovali Proyecto Tauromaquia de la UNESCO, z njim pa želijo pridobiti UNESCOV „blagoslov“ za eno naj okru tnejših mučenj živali - da bi potem lahko bike v bikoborskih arenah nemoteno in za večno mučili do smrti. Ta krvavi spektakel samo v Španiji na leto prinese približno 1,5 milijarde evrov in približno 70.000 delovnih mest - ljudje pa očitno uživajo!
Poslanec Branko Grims o sedanji koaliciji
Trdi, da je prejšnja koalicija dosegla več rekordov, med njimi dva zelo pomembna absolutna; najhitrejšo gospodarsko rast in najvišjo zaposlenost v zgodovini samostojne Slovenije. Nasprotno, „sedanja vlada pa je samo v pol leta že dosegla kar pet absolutnih negativnih rekordov66.
Pahorjeva vlada naj bi po Grimsovem pisanju v medijih dosegla najhitrejši padec gospodarske rasti, največje gospodarsko nazadovanje, najhitrejšo rast nezaposlenosti, najhitrejšo rast javnih dolgov in največjo zadolženost v zgodovini Slovenije11.
Problem ni ve tem, da Grimsove ugotovitve ne bi držale, pač v tem, da ta vlada tudi po petih mesecih, odkar dobiva očitke o „slabem vodenju gospodarske politike in padcu podpore11, ne zna pravilno odgovoriti. Poslanec Grims bi seveda bil še kako naiven, če bi zgodbo nadaljeval in vse to malce analiziral, kajti takoj bi prišel do ugotovitev, da nekateri „nastavki“ za tako stanje v Sloveniji stojijo od prej kot zapuščina Pahorjevi vladi. Nekateri novinarji smo Pahorja, ko se je odločal za prevzem vladnih vajeti, opozarjali na nekatere poglavitne negativne trende in pasti takrat šele rahlo napovedovane bližajoče se globalne finančne gospodarske krize v svetu, ki izvira iz ZDA in pozneje zahodne Evrope, v katero je še kako vpeta Slovenija. Ni nas poslušal. Poslanec Grims pozabi povedati, daje evropsko gospodarstvo času Janševe vladavine naravnost cvetelo. Naši finančniki pri državni blagajni so bili veseli in hkrati presenečeni, da se je od povišane vplačane stopnje DDV nateklo v državni proračun veliko več davkov kot so sploh načrtovali. Državna podjetja so se takrat pridno in z lahkoto zadolževala v tujini. Bruto dolg Slovenije je krepko naraščal in že v letu 2007 dosegel menda okoli 20 milijard evrov! Naraščal je tudi ..proračunski primanjkljaj11 z bruseljsko blagajno, odlična gospodarska rast pa je temeljila na prikazu prihodkov javnih in drugih podjetij, ki so gradila infrastrukturo s sredstvi sposojenimi v tujini! Vedno bolj so se zadolževale tudi naše komercialne banke in denarja v obtoku je bilo na pretek. Potem se je kot iz topa prikradla v naše kraje finančna in gospodarska kriza. Nelikvidne slovenske komercialne banke od zahodnih bank niso več dobivale dnevnih likvidnostnih posojil, iz tujine so se skoraj za polovico zmanjšala naročila, podjetja so začela propadati, v državno blagajno se je stekalo vse manj prispevkov, banke so omejile posojila, denar je postal drag in sledila je močna recesija, z njo pa tudi deflacija, ki v bistvu pomeni močan zastoj in manjše povpraševanje. Čigave so to zasluge? Pahorjeve ali Janševa, ali gre za stanje, ki mu kos niti Evropa in o katerem se našim ekonomistom pred dvema letoma še sanjalo ni?
Odgovor je zelo preprost. Ploščo je treba samo obrniti. Če bi danes vladala Janševa SDS bi lahko Pahorjeva SD njej naštevala iste grehe - in se ob tem rahlo nasmihala.
Gospodje v vladi in vsi, ki uživajo v javnih prepirih na TV ali v parlamentu, naj najprej razčistijo temeljne pojme makro ekonomije in finančne zadostnosti. Kdo je kriv za 11-milijardni neto dolg Slovenije, kam peljejo strahotne zadolžitve Darsa, zakaj ni nihče že prej ustavil t.i. tajkunov, ki so si ob finančnih špekulacijah in transakcijah vrednostnih papirjev nabrali bajno osebno bogastvo, podjetja pa spravili dobesedno na tla, kar je prispevalo k razredni razdvojitvi in slabi volje Slovencev.
Franc Krajnc
Ne izkazujejo več interesa za nočno diskoteko v Luciji
Roberto Cavallaro, predstavnik podjetje NA.G1. d.o.o. nam je v Kopru povedal, da sredi avgusta pričakujejo od sodišča pozitivno rešitev za obratovanje nočnega gostišča Extreme Bowling Opera bar v Luciji, a jih dejavnost nočne diskoteke ne zanima več, zato bodo poiskali druge rešitve.
Mediji smo bili že novembra 2008 polni ugibanj ali bo lastniku podjetja NA.Gl. d.o.o. glede na odpor krajanov uspelo pridobiti ustrezna soglasja za odprtje nočnega lokala z imenom Extreme Bovvling Opera bar na območju obrtne cone v Luciji, ki bi bil v bistvu čisto običajna diskoteka s pričetkom ob 22.00 uri pa vse do 4.00 ure zjutraj. Strah je bil upravičen tudi glede širjenja informacij o dogajanjih v izolski diskoteki Gavioli, ki naj bi jo zaprli, mladina pa bi privrela v Lucijo. Roberto Cavallaro je tik pred odprtjem na sestanku zainteresiranih v prostorih KS Lucija (med njimi sta bila prisotna tudi lastnika spodnjih prostorov, podjetnik V. Bemetič in dr. Irena Fonda) dejal, da imajo vsa potrebna dovoljenja. Res so ga imeli, a za restavracijo s hrano, ki sme obratovati do 22.00 oziroma največ do 23.00 ure. “Diskoteko” (ime niti ne obstoja v klasifikaciji gostinskih obratov) so nato odprli 15. novembra 2008. Zapletlo seje, ker so imeli dovoljenje za obratovalni čas restavracije do 22.00 ure, torej do takrat, ko se diskoteke običajno šele odpirajo. Po pritožbah in zbiranju podpisov krajanov Liminjana, ki so nasprotovali odprtju diskoteke, piranski župan Tomaž Gantar družbi NA.GI. ni bil pripravljen dati obratovalnega dovoljenja do 4.00 ure zjutraj. Odvetnik Kljajič, ki zastopa NA.GI., je takrat na novinarski konferenci napovedal tožbo na Ministrtvo za gospodarstvo. Cavallaro starejši pa nam je povedal, da so v nakup prostorov in opreme vložili 4 milijone evrov. Stroški zaradi neobratovanja in mrtvega kapitala naj bi sedaj znašali že 5 milijonov evrov. Na večer odprtja seje zbralo blizu 200 mladih, kar pa je bilo daleč od napovedi, da bo v Opera baru (neuradno diskoteki) poplesavalo vsaj 1700 mladih! V resnici plesišče sprejme samo 400 oseb.
Direndaj brez koristi
Okoli druge ure zjutraj, 16. novembra 2008, so si Opera bar ogledali tudi inšpektorji in odkrili nekaj manjših nepravilnosti. Vrata kadilnice se niso dobro zapirala, pred požarnimi stopnicami je stal avto in podobno. Lastniku so izdali zapisnik (odločbo) in odredili čas, ko mora nepravilnosti odpraviti. Ostal pa je osnovni problem - obratovalno dovoljenje.
Krajani so bili medtem še kar aktivni, saj so se upravičeno bali nočnega nemira, a kot vse kaže niso uspeli s pritožbo, ker niso bili neposredni sosedje, torej “stranke v postopku”. Ker se lastnik Opera bara ni mogel dogovoriti z Mercatorjem glede parkirišča so rezervirali parkirišče kar precej daleč proč pri portoroški Marini in zagotovili prevoz. Vmes seje zgodila še neprijetnost, ko je prišlo do zamašitve fekalne cevi v pritličju in onesnažena voda je zalila poslovni prostor gospoda Bernetiča, kije potem zahteval odškodnino.
Ker družba od Občine Piran ni dobila obratovalnega dovoljenja se je njihov odvetnik pritožil. Sprva na gospodarsko ministrstvo, zadeva pa je kot kaže pristala na gospodarskem sodišču. Predstavnik družbe gospod Roberto Cavallaro je prepričan, da bodo te dni prejeli pozitivno rešitev. Kaže pa, da je bil ves direndaj okrog nove velike diskoteke v Luciji, ki bi privabljala na tisoče mladih, zaman. Lastniki so si kot vse kaže medtem že premislili in bodo prostore v prvem nadstropju ponudili zainteresiranim izvajanje drugih mirnih dejavnosti, ali jih preprosto prodali.
FOTO: FK- Primorski utrip.
Kdo sme vdirati v zasebnost?
So bili fotografi revije Reporter na Obali tako moteči, da je stanovalec moral poklicati policijo?
Kam pelje slovenska (novinarska) radovednost, koliko je tu še etike pri zvedavosti kdo od politikov ima kje kakšen vikend, hišo ali celo samo stanovanje se najbolje pokaže v reportaži revije Reporter, objavljeni 27. junija, pod naslovom „Obmorske vile slovenske elite11, ki jo ureja odgovorni urednik Silvester Šurla, kije sicer tudi sam že okusil tegobe novinarskega poklica.
Ko so se Reporterjevi reporterji podali na lov za zanimivo „zgodbo tedna11 na Slovensko obalo in po vsej verjetnosti fotografirali zasebna imetja naših politikov ali vsaj znanih Slovencev; poslanca Toneta Anderliča, ministra Boruta Miklavčiča, Mitje Ribičiča ml., nekdanje ministrice Andreje Rihter, ministra za promet Patricka Vlačiča (ki ima komaj eno stanovanje), kmetije Bužekijan, za financiranjem katere naj bi, kot ugibajo v Reporterju, stala odvetnik Miro Senica in njegova partnerka ministrica Katarina Kresal, so bili za odvetnika Andreja Toša pred njegovo hišo v Portorožu, ko so poizvedovali za lastništvo tako moteči, daje poklical policijo. „Odkrili“ so tudi hišo Gregorja Golobiča v Vinjolah in „sanjsko hišico11 zakoncev Rupel v Strunjanu.
Lokalnim (resnim) medijem, ki te stvari dnevno videvajo, še na misel ne pride, da bi šli kukat čez ograje in ugotavljat kdo ima kaj, kdo s kom živi, saj bi lahko javnost to napačno razumela, da so vsi, ki so si uredili svoje domovanje (začasno, vikend ali stalno) navadni lopovi, ki so si pač nekje nagrabili premoženje. Sumljivo je torej že, če imaš vikend na morju! Nekateri novinarji se morda prav zaradi pritiskov lastnikov, da bi prodali več časopisov ali revij podajajo tudi na spolzki teren in se nehote morda celo spreminjajo v nekakšne zalezovalce za nič hudega slutečimi javnimi osebami, ki so si uredili svoj košček zemlje in hiško blizu morja. Če se ob takih reportažah naslajajo še bralci, je uspeh zagotovljen, ostaja pa osnovno vprašanje do kod sme naše novinarstvo?
Nevaren virus nove gripe
Najbolj nevarna za okužbe z virusom nove gripe bosta pozna jesen in zima. Pomembna je higiena rok!
Kljub visoki medicinski znanosti človeštvo vsake toliko časa presenetijo nove in nove bolezni, za katera še ni stoodstotnega zdravila.
Z virusom nove gripe z oznako H1N1, ki je svoj pohod začel v Mehiki, seje v svetu okužilo že toliko ljudi, daje WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) razglasila pandemijo. Po zadnjih podatkih seje v Sloveniji okužilo že več kot sto oseb. Virusov je nekaj deset vrst, okužba pa je lahko usodna za človeka, ki je sicer v slabem zdravstvenem stanju. Minister za zdravje je že večkrat opozoril javnost kako se je treba obnašati, da nas ne „ujame“ nadležen virus. Predvsem se je treba izogibati gneči v zatohlih prostorih,disko klubih in podobno, saj se virus v bistvu prenaša kapljično. Ker se v mrzli jeseni in zimi držimo v zaprtih prostorih je infekcija z virusom toliko bolj verjetna. Simptomi bolezni so zelo podobni kot pri običajni gripi. Virus H1N1 sodi med novejšega, čeprav kroži med nami že morda več kot deset let. Cepivo tamiflu pomaga, ni pa nujno. Zlasti ne pri obolelih otrocih in starejših ljudeh.
Kužno znamenje na mariborskem trgu Rotovž, postavljeno 1743.
Najhujše bolezni v zgodovini človeštva Gobavost
Gobavost ali je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo bacili lepre. Posledice so leta in leta trajajoče hiranje človeka, nezdravljena pa se konča s smrtjo. Gobavost se začne z bunčicami, ki počasi čiravo razpadajo in iz katerih se sčasoma razvijejo žmulaste zdebelinice, ki utegnejo na primer grozljivo izmaličiti obraz bolnika. Okončine odmrejo in bolnik postane hud invalid. V preteklosti so gobavce izolirali, ker so se bali okužbe.
Kuga ali črna smrt
Človeštvo seje v svoji zgodovini srečalo že v velikimi smrtonosnimi boleznimi, ko je zaradi nepoznavanja, predvsem pa tudi zaradi nehigiene, pomrlo na milijone ljudi.
Huda nalezljiva bolezen je (bila) kuga ali črna smrt, ki jo prenašajo z glodavcev na človeka bolhe, kot pljučna bolezen pa se prenaša s človeka na človeka. Njen povzročitelj je bacil. Ta bolezen je v svetu večinoma že zatrta. Kuga je v Evropi kosila med leti 1347 in 1352, ko je uničevala cena ljudstva. Ker pač niso poznali pravega vzroka bolezni so umirali tudi zdravilci, ki so nesrečnikom pomagali ali jim stregli. Ljudje so se kuge zelo bali, zato so tudi zapirali cela mesta. Kužno znamenje, ki spominja na črno smrt, stoji na osrednjem mariborskem trgu (na fotografiji).
Kolera
Kolera je znana črevesna nalezljiva bolezen, ki se žal pojavlja tudi v današnjem času in to prav tako zaradi nehigiene. Ko nastopi bolezen začne človek bljuvati, dobi hudo drisko in hitro telesno peša. Povzročitelj je Vibrio cholerae. Človek se okuži z nečisto vodo, živili, tudi s predmeti. Prva znamenja bolezni izbruhnejo v 2-4 dneh, nato si sledijo nenehna driskavica in bluvanje in iztrebki podobni riževemu sluzu. V smrtnih primerih bolnik pade najprej v nezavest. Kolera se žal tu in tam še pojavlja, zlasti v Afriki in to predvsem zaradi uživanja onesnažene vode, onesnaženega sadja ali slabe higiene rok.
Španska gripa
Velika pandemija t.i. španske gripe se je pojavila v takoj po prvi svetovni vojni, v letih 1918/19. Virusi so pomorili okoli 50 milijonov ljudi. V šestdesetih letih seje nenadoma pojavila azijska gripa. Nato je azijske predele obiskala še t.i. ptičja gripa.
Ena zagotovo najbolj nevarnih bolezni, ki se prenaša s spolnim občevanjem, je AIDS. Z virusom HIV je menda okuženih že okoli 40 milijonov ljudi, umrlo pa naj bi jih že okoli 25 milijonov.
Deflacija na medletni ravni bo kratkotrajna
Ljubljana, 31. julij 2009 - Po večmesečnem umirjanju cen življenjskih potrebščin je bila julija tudi v Sloveniji zabeležena deflacija, potem ko so negativno rast že prejšnji mesec zabeležili v povprečju evrskega območja. Ključni razlog za hitro zniževanje cen so nižje cene surovin, pritiske na rast cen pa blažijo tudi neugodna gospodarska gibanja.
Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS so se cene življenjskih potrebščin julija znižale za 0,9 %, na medletni ravni pa je bila njihova rast negativna, -0,6-odstotna. Po prvih podatkih Eurostata so bila podobna gibanja značilna tudi za celotno evrsko območje, kjer je deflacija ravno tako znašala 0,6 %.
Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so pojasnili, da je takšno gibanje cen pričakovano. Inflacija se namreč po lanskem juliju hitro znižuje, kar je v veliki meri posledica umirjanja cen surovin, predvsem nafte in hrane. Precej nižji nivoji teh cen kot v enakih mesecih lani pa so zaradi »učinka osnove« močno umirili medletno inflacijo. Poleg tega gospodarska kriza na globalni ravni ustvarja deflacijske pritiske tudi na večino ostalih cen. »Na V MAR ocenjujemo, da bo deflacija začasne narave, saj bo učinek osnove že v prihodnjih mesecih začel delovati v nasprotni smeri, zato pričakujemo, da se bo splošna raven cen ponovno začela povečevati in bomo ob koncu
leta ponovno zabeležili inflacijo,« je ob tem dejal Boštjan Vasle, direktor urada. Takšna gibanja pa ne bodo značilna samo za Slovenijo, ampak je pričakovan zasuk v gibanju cen tudi v celotnem evrskem območju, so še pojasnili na UMAR.
Ob 70. obletnici začetka 2. svetovne vojne
Kdo je bil Hitler I.
Človek, ki si je kot dijak na Dunaju delil sobo z Židom. Znal se je razjokati, ko mu je poginil kanarček. Rad je imel otroke, mladino, hkrati pa je pošiljal v grozovito smrt na milijone nedolžnih ljudi!
Adolf Hitler je bil eden največjih zločincev vseh časov z odlično sposobnostjo premamiti množice. Rojen je bil leta 1889 (samomor 1945 v berlinskem bunkerju). Do leta 1912 je živel na Dunaju in se učil risanja. Hotel je namreč postati slavni umetnik. Delal je tudi kot priložnostni delavec in risar, a njegove risbe niso bile kaj prida umetniške stvaritve. Po letu 1912 je odšel v Miinchen. V prvi svetovni vojni je bil vojak v nemški vojski. Po vojni leta 1919 je začel graditi svojo znamenito nacionalsocialistično stranko (NSDAP). Njegov poskus 9. novembra 1923, da bi s pomočjo Ludendorfa zrušil bavarsko in državno vlado se je ponesrečil. Obsojen je bil na pet let ječe, toda desni režim ga je že čez eno leto (1924) spustil na prostost.
V zaporu je napisal znamenito programsko knjigo „Mein Kampf"- Moj boj. Okrepil je svojo (nacistično) stranko, ki je leta 1928 dobila na državnih volitvah
prve poslance. Že leta 1930 je bila to druga najmočnejša stranka, leta 1933 pa se je dokončno povzpel na oblast.
„Mi ne bomo nikoli kapitulirali! / Wir kapitulieren nie!“,je rjovel Adolf Hitler, ko mu je sredi leta 1944 že tekla voda v grlu in ko so njegov nemški tretji Reich že močno bombardirala zavezniška letala.
Lahko bomo klonili, mogoče. Vendar bomo potegnili za seboj cel svet. Novi izumi in nepremagljivo orožje bodo odločali o usodi celih narodov in družbenih razredov, je zaverovan v prepričanje, da ima Nemčija prednost v orožjih in tehničnih izumih govoril svojim strankarskim privržencem. In res, Hitlerjeve besede so zvenele prepričljivo. Napovedoval je, da bo kmalu na oblasti in da bo popeljal svoj narod novi usodi naproti - do nemške zmage.
„Imel bom orožje, kakršnega bom potreboval. Novi strupeni plini so grozljivi, vendar ni nobene razlike med počasnim umiranjem v bodeči žici in smrtnimi mukami zaradi zastrupitve s plinom ali zaradi okužbe z bakterijami. V prihodnje si bodo stali nasproti celi narodi, nič več samo armada proti sovražni armadi. Treba je spodkopati sovražnikovo duševno zdravje. (Nekaj izkušenj si je nabral v 1. svetovni vojni kot desetar). Udariti je treba bliskovito, neusmiljeno. Trenutek za napad bom določil jaz. Vojno bom vodil jaz in si nebom pustil ukazovati od generalov", je modroval Hitler v družbi s svojimi privrženci v njegovi rezidenci visoko v hribih na Obersalzbergu na B avarskem. Nekaj j e zanesljivo: Hitlerjevi nastopi, njegovi pogledi, včasih povzdignjen glas ali celo kričanje, napovedi o zmagi nad krivico, ki da je prizadela nemški narod,vse to je delovalo prepričljivo. Saj ne, da ga ne bi opozarjali, češ mein Fuehrer (moj vodja) vsega sveta pa le ne moremo pokoriti.
Grozljivi umori in torture
Hkrati, ko se je nemški nacional-
socializem vzpenjal na oblast so organizacije Hitlerjeve stranke SA in SS, znane po okrutnosti in hladni preračunljivosti, najprej začele obračunavati z lastnimi političnimi nasprotniki in jih pošiljale v večna lovišča, pozneje mnoge v že zgrajena koncentracijska taborišča. Zanimiva ugotovitev, da je Hitler sprva gradil taborišča za svoje nemške politične nasprotnike! Tako je tudi v tretjem Reichu zavladal strah in skoraj nihče si ni več upal nasprotovati rjavosrajčnikom, ki so korakali po mestih, razbijali in šikanirali ljudi. Hitler je medtem še razmišljal kako naj se polasti oblasti - z legitimnimi sredstvi ali z revolucijo. Naj stopi iz svoje vendarle začetne zadržanosti in začne revolucionarni boj?
Pisalo seje leto 1932. Vstajo bi vojska krvavo zatrla. Pa vendar. Kljub vsem pomislekom so stekli načrti za državni udar. Nekaj takrat le ni šlo Hitlerju na roko. Namreč svetovna gospodarska kriza, ki se je začela leta 1929, je leta 1932 začela popuščati in nasilni prevzem oblasti, ko narodu gre malo na bolje, ni posebej modro dejanje. Toda tu je bilo še nekaj drugega. Zahteva po novi imperialistični razdelitvi sveta, kar je večkrat poudarjal tudi takrat še strankin vodja Hitler. V tem času sta Nemčijo vodila predsednik države Hindenburg in kancler von Papen, na katera je bil Hitler še kako ljubosumen in je zato še bolj strogo gradil svojo politično nacistično stranko. Komaj je čakal, da ta „starec“ (nemški feldmaršal in bivši poveljnik vojske Hindenburg, roj. 1847) umre. Nacistična stranka je požela prve večje uspehe leta 1933.
Videl je samo hudobijo
Kakšen je bil človek, ki seje razjokal, ko mu je poginil kanarček, a hkrati je pošiljal v grozovito smrt na milijone ljudi? Pravega odgovora ne bomo dobili nikoli. Nekaj pa je zagotovo. Hitler se je lahko povzpel na oblast samo v posebnih zgodovinskih
okoliščinah, obodsotnosti predsodkov, njegovo kmečko premetenostjo, hudobijo in ob podpori deset tisočih političnih privržencev, ki so si tudi obetali sladko oblast. Med njimi Gobbels, Goring, Hess, Himmler... „Adolf Hitler, unser Fiihrer"! Adolf Hitler, naš vodja!. „Deutscshland uber alles“ in podobno so prepevali rjavosrajčniki, pa tudi Hitlerjeva mladina (Hitlerjugend), ko so korakali skozi mesta in vasi. Vse to je bil prevelik poudarek pomenu in veličine nemškega naroda.
Hitlerje bil previden. Računal je tudi na zaplete. Če mu morda ne bi uspel udar, bi s svojim ožjim strankarskim vodstvom Nemčijo zapustil čez noč. Računal je na Danzig, kjer bi ustanovil manjšinsko vlado.
Vedel je namreč tudi to, da je nemška vlada snovala prepoved nacionalsocialistične stranke.
Nova elita in nova pravila
Danes, po tolikih letih od konca svetovne morije, ki je zahtevala okoli 50 milijonov življenj, si težko predstavljamo kaj vse se je rojevalo po glavah takratne „strankarske elite", kije črpala nauke iz Hitlerjeve knjige Mein Kampf (Moj boj), ki jo je napisal v zapora po spodletelem udara leta 1923. Knjiga je izšla leta 1925.
Neki izobraženec je pripravil nacionalsocialistične t.i. rasne zakone. Imeli so obsežno kartoteko o biološki dedni masi nacionalsocialistične elite, predvsem v vrstah SS (arijska rasa). Naloge je dajal Heinrich Himmler, poznejši policijski vodja SS, ki je po vojni pred sojenjem napravil samomor. Člani SS so se na primer smeli poročiti samo s posebnim dovoljenjem, kar je bilo vezano na rezultate biološke raziskave zakonskega partnerja. Novo plemstvo so tako začeli vzgajati iz rezervoarja SS.
Požig Pcichstaga
Danes je že povsem znano, da je zgradba nemškega parlamenta Reichstag bila zažgana po naročilo ali privolitvi nacionalsocialističnega vodstva, odgovornost za požig pa so naprtili komunistom. Požig je osebno naročil takratni velik Hitlerjev prijatelj Goring.
On je namreč pozneje svojim sotovarišem v SS pripovedoval, kako se je mladcem uspelo prikrasti po podzemnem hodniku do predsedniške palače. Vsi v vodstvu SS so cinično „obžalovali“ in tulili kako je treba ta velik zločin kaznovati.
S požigom Reichstaga je bila dana idealna priložnost nacistom, da so lahko nastopili zoper opozicijo, kar so s pridom tudi izkoristili. V vojaške formacije SS so začeli zbirati pijance in kriminalce, ki so z lahkoto opravljali svoje „naloge“. Zavladali sta okrutnost in surova sila. V SS so celo prišli do zanimivega spoznanja, da se pretepeni še najprej prijavijo stranki kot novi člani. V Nemčiji je nastopil vsesplošen strah. Ljudstvo se je preprosto balo, saj se je že takrat, nekaj let pred vojno šušljalo, da so nekateri državljani izginili čez noč, nihče pa še ni vedel, da sta Hitlerjevi SS in SA že uresničevali načrte za posebna koncentracijska taborišča za svoje politične nasprotnike! Hitler je do dna duše sovražil Žide, čeprav si je kot dijak, ki se je na Dunaju (odkoder izhaja) učil risanja, delil sobo z Židom.
Dokončno rešitev židovskega vprašanja mu je predlagal policijski šef SS Heinrich Himmler. V taboriščih ali tudi kako drugače je bilo pogubljenih okoli 6 milijonov Židov!
Naslednjič
Naskok Hitlerja na oblast, uvedba vojne industrije, priključitev Avstrije in Sudetov ter napad na Poljsko.
V Portorožu najboljši tenis doslej
Po splošnih ocenah je bil letošnji, že peti po vrsti, teniški turnir Banka Koper Slovenia Open v Portorožu eden najbolje organiziranih in obiskanih, kar je nedvomno pripomogla prva dama tenisa Rusinja Dinara Safina, kije tudi gladko opravila z vsemi nasprotnicami, v končnici turnirja pa tudi z lansko zmagovalko turnirja, Italijanko Saro Errani.
Uspešna tekmica, vice šampionka (finalistka) Bolonjčanka Sara Errani.
Foto: FK-Primorski utrip.
Prva igralka in zmagovalka turnirja Moskovčanka Dinara Safina z velikimi zaslugami za velik obisk.
Svečana podelitev nagrad iz nagradnega sklada. Predsednik IMI Banke Koper Ezio Salvai je izročil ček zmagovalki Dinari Safina (37.000 USA dolarjev) in finalistki Sari Errani (19.000 USA dolarjev). Skupaj je bilo razdeljenih za 101.020 USA dolarjev nagrad.
Obiskovalci so z zanimanjem gledali skoraj tri in pol ure dolgo finalno tekmo med Saro in Dianro.
Dinara Safina in Katarina Srebotnik sta se vpisali v zlato knjigo Občine Piran in simbolično zaigrali na Tartinijevem trgu.
Vodja Službe marketinga Banke Koper Franc Oltnjec in predstavnik WTA turnirja za stike z javnostmi Simon Ličen sta se sestala tudi z delavkami iz služb PIAR.
Jubilejna peta izvedba turnirja (20. - 26. 7. 2009) je predstavljala nov kakovostni preskok najodmevnejšega poletnega športnega tekmovanja na slovenskih tleh, ocenjuje Andrej Bizjak, direktor turnirja. Tekmovanje si je doslej ogledalo tudi največ ljubiteljev tega športa. Pravi športni ženski spektakel, tri ure trajajočo tekmo za naslov zmagovalke, v nedeljo, 26. julija 2009, na teniškem igrišču Marine Portorož so si s častne lože ogledali tudi visoki gostje; predsednik republike Danilo Tuerk, župan Občine Piran Tomaž Gantar, minister za promet Patrick Vlačič, predsednik uprave Banke Koper Ezio Salvai, kije vice šampionki Sari Errani in zmagovalki turnirja Safini Dinara simbolično predal nagradna čeka, predsednik NS Banke Koper Vojko Čok, predsednica organizacijskega odbora Mirna Jaušovec in drugi. Zaključni boj med prvo damo tenisa Moskovčanko Dinaro Safina in lansko zmagovalko turnirja v Portorožu Saro Errani sta si ogledala tudi sedanji direktor Marine Portorož Marjan Božnik in nekdanji dolgoletni direktor Marine Portorož Enes Loj o, ki mu gredo velike zasluge za postavitev večnamenskega športnega objekta, v katerem se lahko odvijajo tako velika športna srečanja, čeprav so bili takrat nekateri proti izgradnji.
Tenis seje pravzaprav začel že dan prej - v Piranu na Tartinijevem trgu - ko sta se simbolično pomerili Dinara Safina in Katarina Srebotnik. Slednja letos zaradi bolezni ni mogla nastopiti na turnirju. Obe vrhunski tekmovalki je sprejel piranski župna Tomaž Gantar, v glavni sejni dvorani pa sta se vpisali v zlato knjigo Občine Piran.
Na peti izvedbi glavnega turnirja Banka Koper Slovenia Open se je za laskavi naslov potegovalo 25 igralk tenisa. Slovenske tekmovalke Polona Hercog, Maša Zec Peškirič, Andreja Klepač (Srebotnikova ni nastopila) žal niso bile najbolj uspešne.
Tenis sta si ogledala tudi sedanji direktor Marine Portorož Marjan Božnik in n ek danj i direktor Enes Lojo.
Častna loža s častnimi gosti.
■ w
primorski u¥p
Ciril Somrak
Spomini na soline
Humana gesta piranskih taksistov in obrtnikov
Piranski taksisti, njihovi znanci in obrtniki, skupaj sto trije, so v desetih dneh zbrali 1000 evrov za pomoči potrebne otroke, ki letujejo na Debelem rtiču. Trgovina v Piranu je poleg denarja podarila še 12 novih kopalk.
Sečoveljske soline še nikoli v zgodovini niso bile tako opevane in zaščitene in še nikoli v dolgi več kot 700 letni zgodovini niso dajale tako malo soli, se spominja nanje in na svoje delo danes 90- letni Ciril Somrak doma na Seči, kije nekoč delal v Šoštanju in seje 15. marca 1954 kot strojni tehnik zaposlil v Piranskih solinah. Bilo je v času, ko je tod še veljala cona B Svobodnega tržaškega ozemlja (STO).
Ciril Somrak je v Sečoveljskih solinah delal celih 27 let, vse do leta 1981, ko se je upokojil. Dobro pozna tamkajšnje razmere.
Sol, tobak in vžigalice so bile nekoč državni monopol. Zlasti sol je bila strogo varovana dobrina.
Pridelavo in promet s soljo so nadzorovali “financarji” in tudi cariniki. Predpisana je bila količina soli, ki so jo morali predati državi, na primer Beneški republiki.
Soline so nekoč obstajale v Trstu, Miljah, Kopru, Izoli,
Luciji, danes pa so še vedno aktivne v Strunjanu in Sečovljah. Najpomembnejše so bile Piranske soline, ki so omenjene že v prvem statutu mesta Piran iz leta 1274.
Kar nekaj dela pri gradnji, na primer Sečoveljskih solin, je opravila narava sama. Reka je s svojimi nanosi počasi zasipavala in dvigovala teren in soline so se lahko postopoma pomikale proti morju.
Piranska komuna je leta 1283 morala priznati beneško oblast. Takrat je bilo, kot piše v brošuri Muzej solinarstva, v Piranskih solinah že 1200 kristalizacijskih bazenov, njihovo število pa so z leti še povečevali.
Po propadu Beneške republike leta 1797 in s prihodom avstrijske nadoblasti se je stanje v solinah še izboljšalo, v času fašizma pa vidno poslabšalo, sicer pa so soline delovale vseskozi ne glede na vojne. Naša nekdanja jugoslovanska oblast ni več nadzirala solinarjev, če morda iznašajo pridelano sol.
Sečoveljske soline danes ohranjajo in predstavljajo naravno in kulturno dediščino, vrednoto posebnega pomena in kar je še posebej zanimivo, kljub velikim težavam so uspeli ohraniti pridobivanje soli na klasičen način v Strunjanu in na Leri v Sečovljah, medtem ko so v letih 1964/65 opustili pridelovanje soli v solinah Fazan v Luciji, pa tudi na predelu Fontanigge. Od takrat naprej pa je tudi pridelava soli začela postopoma upadati.
Sečoveljske soline so danes še kako zaščitene, kar jim zagotavlja delovanje, saj bi jih zaradi nerentabilne proizvodnje morda že opustili. Morda je bil to tudi tihi načrt Droge Portorož, pove sogovornik.
Med prvimi je za soline poskrbela Občina Piran, ki je leta 1990 z Odlokom razglasila Krajinski park Sečoveljske soline. Leta 1993 so bile Sečoveljske soline uvrščene na seznam ramsarskih lokalitet. Leta 1999 kot kulturni spomenik oziroma dediščina posebnega pomena na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine. Aprila leta 2001 je Vlada RS sprejela Odlok o razglasitvi Muzeja solinarstva za kulturni spomenik državnega pomena.
Ciril Somrak se spominja trdega dela in tudi naj hujših sovražnikov solin (poplave, plime, neurja in seveda dež). Najhujši sovražnik za obstoj Sečoveljskih in Strunjanskih solin pa bi danes lahko bila nerentabilna pridelava.
Spominja se cvetočih časov za to dejavnost, ko so po prenehanju STO leta 1954 nagrabili tudi po 20.000 ton soli, nekaj let prej pa celo dvakrat po več kot 40.000 ton! Res je tudi, da je takrat delalo v solinah morda več kot 350 solinarjev. Žal je v letu 1954 (ob drugem velikem eksodusu) zapustilo soline in odšlo v Italijo veliko dobrih solinarjev (Italijanov), ker so se bali, da bodo izgubili pokojnino v času dela v takratni svoji domovini Italiji v teh krajih. Solinarstvo je bilo garaško delo, se spominja naš sogovornik. Ko je že bilo vse pripravljeno za “veliko žetev”, je prihrumelo veliko neurje. Leta 1969 jim je pri skladišču solin Monfort v Portorožu razbilo štiri maone, polne ladjice s soljo, ki jih je po kanalih in morju do skladišča soli in nazaj vlekel motorni čoln. Tudi takrat, kot že neštetokrat, jim je neurje z naraslim morjem poškodovalo nasipe, a so solinarji spet vse lepo popravili. Solinarje takrat moral skrbeti za svoj fond tudi pozimi, čeprav za to ni dobil plačila! Solinarske družine so se preživljale poleti z zaslužkom od predanih količin nagrabljene soli, spomladi in jeseni pa s prodajo kmetijskih pridelkov; sadja, zelenjave, vina in oljčnega olja. Poleti so živeli v solinarskih hišicah. Teh naj bi takrat bilo okoli 350. O nekih velikih solinarskih praznikih kot to prirejajo danes ni bilo slišati. Večino solinarjev v zadnjih letih zaposlijo običajno samo za poletje, ko je solna sezona, bazene pa pozimi vzdržujejo zaposleni za nedoločen čas, ki jih pa ni veliko.
Na vprašanje zakaj danes v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah pridelajo le okoli 400 ton ali sto krat manj soli kot nekoč, nam kljub dobri volji in poznavanju te dejavnosti ni mogel odgovoriti.
Tartini festival 2009
Osma sezona Tartini festivala prinaša številne glasbene poslastice. Med 28. avgustom in 12. septembrom se bo na privlačnih lokacijah Slovenske Istre zgodilo devet koncertov.
V	petek, 28. avgusta, bomo v portoroškem amfiteatru priča velikemu glasbenemu spektaklu, na katerem bo svojo glasbeno energijo združil kar 170-članski orkester in zbor I Romantici. Pod vodstvom dirigenta Chrisa Pouvva bo zadonela Verdijeva MESSA Dl REQUIEM. Kot solisti se bodo predstavili Maričke Steenhoek (sopran), Maaike Poorthuis (mezzosopran), Angelo Villari (tenor) in Atfeh Ziyan (bas). Koncerti bodo tudi: 29. 7., bomo v Manziolijevi palači v Izoli, v nedeljo, 30. 8. na Prvomajskem trgu v Piranu, 3. 9. v Atriju Pretorske palače,.
V	sredo, 2. 9., se bodoo poklonili 200. obletnici smrti avstrijskega skladatelja Josepha Haydna. V koprskem Pokrajinskem muzeju bo nastopil Haydn Trio Eisenstadt. Z naslednjimi koncerti se Tartini festival seli v Piran, natančneje v prečudovit ambient Križnega hodnika. 5. septembra se bodo tam predstavili flavtist Massimo Mercelli, flavtistka Jasna Nadles in violončelist Milan Vrsajkov, 7. septembra pa nas bo z Bachovmi in Tartinijevimi deli razvajal vrhunski virtuoz na violini Pierre Hommage. 11. septembra bo Križni hodnik gostil španskega violinista Joaquina Palomaresa in belgijskega pianista Michela VVagemansa. Tartini festival 2009 se bo zaključil v velikem slogu. 12. septembra se bo namreč v Kristalni dvorani Hotela Kempinski Palače v Portorožu predstavil festivalski ansambel II terzo suono.
Pobudo za zbiranje prispevkov je dal podpredsednik Sekcije piranskih taksistov Armando Durdevič, ki ima tudi sam popoldansko obrt. Zbrana sredstva in paket z darilom je 4. avgusta 2009 izročil Renati Štefančič, vodji pedagoškega sektorja v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič. Pri obdaritvi na terasi Hotela Bor sta sodelovali tudi Veronika Grmek Vilhar, vodja trženja na Debelem rtiču in Sani Stijelja, vodja namestitve.
Ob tej priložnosti smo si ogledali
Armando Durdevič predaje darilo piranskih taksistov in obrtnikov Renati Stefančič, vodji pedagoškega sektorja na Debelem rtiču.
Letos bodo izpeljali tudi akcijo zbiranja potrebnih sredstev za nova igrala.
FOTO: FK-Primorski utrip.
morski bazen in nov objekt v gradnji ARIA, ki bo razpolagal z bazenom, 35 sobami, fizioterapijo (za zdraviliško zdravljenje). Odprli naj bi ga 1. novembra letos.
V Mladinskem zdravilišču in letovišču na 7 hektarih površine, ki je v celoti v lasti RK Slovenije, razpolagajo s 661 ležišči. V tem prelepem zelenem
Na Debelem rtiču gradijo nove nastanitvene zmogljivosti in fizioterapijo. Objekt z imenom ARIA naj bi odprli 1. novembra letos.
Razigrano otroštvo na Debelem rtiču.
okolju je zlasti poleti zelo živahno. Pod budno skrbnostjo zaposlenih (62) poleti dnevno letuje tam okoli 600 otrok, od tega v zdraviliškem delu
Umrl je Erik Lovko
V	soboto, 8. avgusta 2009 je zaradi bolezni umrl priznani primorski slikar in kipar Erik Lovko iz Postojne.
Lovko je bil rojen leta 1953, slikarstvo je študiral na beneški akademiji lepih umetnosti pri prof. Edmondu Bacciju in se nato prepisal na Akademijo lepih umetnosti v Firencah, kjer je leta 1976 diplomiral pri prof. Silviu Lojfredu. Študij je 7iadaljeval na kiparski specialki na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Slavku Tihcu in jo leta 1979 tudi končal. 25 let je bil zaposlen kot profesor umetnostne vzgoje v Šolskem centru Postojna. Od leta 1976 je imel več kot sedemdeset samostojnih razstav in je sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Bil je udeleženec devetih mednarodnih kiparskih simpozijev doma (leta 1979 in 1999 na Formi vivi Portorož) in v tujini. Prejelje več pomembnih nagrad.
Erik Lovko ostaja zapisan v sodobni slovenski likovni umetnosti kot kipar, slikar, grafik, ilustrator in karikaturist, prepoznaven z avtorsko določljivim izrazom.
V	Obalnih galerijah Piran smo organizirali razstavo slik Tri stene na temo plesalcev tanga, glasbenikov in prvič javnosti predstavljena platna manjših formatov z motivi sienskih mestnih četrti, ki je na ogled v Galeriji Banke Koper še do srede oktobra.
Nives Marvin
V Kopru zažgali več palm
Nasprotniki inovativnih posegov koprskega župana Borisa Popoviča v mestu očitno svoje nestrinjanje izkazujejo z vandalizmom, stroške pa nosijo prebivalci. Župan predvideva video nadzor, a že seje našla stranka LDS, ki je proti, ker bi s snemanjem lahko prišlo do zlorab.
okoli 100. Kar okoli 400 je otrok iz je bili zelo veseli. Armando Durdevič socialno ogroženih družin, ki pa se je v imenu taksistov ponudil tudi hitro privadijo^ in so vsi razigrani in brezplačni taksi prevoz za 20 do 30 srečni. Renata Štefančič seje piranskim otrok, če si bodo morda želeli ogledati taksistom zahvalila za donacijo, ki so Piran in okolico.
Lepa Brena 5. septembra v Avditoriju
Se še spominjate pesmi Čačak, Čačak, kije istoimenski prvi album Lepe Brene izdan davnega leta 1982? Jugoslovanska pevka 49-letna Fahreta Živojinovič - Lepa Brena je še na sceni z več kot 30.000.000 prodanimi albumi. V njeni bogati karieri je posnela 18 albumov, 5 filmov in 2 televizijski seriji. Meseca marca j e že imela več kot uspešen koncert v nabito polni dvorani - v Hali Tivoli v Ljubljani. 5. septembra ob 21. uri pa jo bomo lahko poslušali v portoroškem Avditoriju. Najverjetneje bo predstavila novi album Udji slobodno.
Mednarodni dan mladih
Generalna skupščina OZN je leta 1999 razglasila 12. avgust za Mednarodni dan mladih z namenom, da tudi mladi dobijo dan, na katerega lahko še posebej opozorijo na svojo vlogo, pravice in dolžnosti ter tudi težave, s katerimi se srečujejo v današnji družbi.
Evropska komisija je leta 2008 v sprejetem poročilu o staranju prebivalstva napovedala, da bo leta 2060 na območju današnje EU kar tretjina prebivalstva starejša od 65 let, okoli 12 odstotkov pa bo starejših od 80 let. Čeprav število prebivalcev Slovenije narašča, se delež mladih med njimi zmanjšuje: konec leta 2008 jih je bilo 19,4 %, leta 2060 pa naj bi po projekcijah predstavljali 14,4 % slovenskega prebivalstva.
Slovenija se v tem kontekstu uvršča med demografsko najbolj ogrožene države EU. V nekdanji Jugoslaviji smo 25. maja slavili dan mladosti.
NAROČILNICA
primorski uTr'p
IME IN PRIIMEK:
TOČEN NASLOV:
i POSTNA ŠTEVILKA:
LETNA NAROČNINA (iz številk) 12,00 EUR
i datum:_
S
^	J 1 Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
^	' , Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož
—------------------------------------------
podpis:
hfl©mm
V
I 'mr
primorski u'r'p
Mesto Piran spet v čakalnici prometne rešitve
Bo občinski svet klonil zunanjim pritiskom in izglasoval predlagano razveljavitev odloka?
Odlok o prometni ureditvi Pirana se bo septembra spet znašel na svetniških klopeh. Tokrat naj bi piranski občinski svetniki glasovali o predlogu župana za razveljavitev že sprejetega odloka in bodo tako za zdaj kar uspešni Civilni iniciativi za dostojno življenje v mestu Piran priznali, da so le glasovalni stroj, ki se pusti voditi in ne misli s svojo glavo.
Promet v Piranu je bil - in kot kaže bo še naprej - vroča tema, tako za tiste, ki negodujejo na sprehodih med razgreto pločevino, kot tudi one, ki želijo svoje vozilo pustiti čim bliže svojih hišnih vrat, je med drugim zapisal župan Občine Piran Tomaž Gantar v sporočilu za javnost glede njegove odločitve, da bo na septembrski seji občinskega sveta predlagal razveljavitev še svežega prometnega odloka v Piranu, ki gaje skoraj soglasno (proti so bili člani SD in pripadnik italijanske narodne skupnosti Sandro Kravanja) na 21. redni seji, 7. julija 2009, sprejel najvišji organ lokalne samouprave - občinski svet (ne župan, ki pa je seveda kot predlagatelj aktov za vse odgovoren) in ki bi začel veljati z izgradnjo garažne hiše pred mestom. Ogenj na olje je dolil svetnik dr. Monica, kije uspel s predlogom, daje dokončno treba zapreti za promet tudi Punto.
Vzporedno z vsem, kar se je dogajalo na strokovni in svetniški ravni, je na ulicah potekala čisto drugačno vzdušje. Civilna iniciativa za dostojno življenje v mestu Piran je uspešno sklicevala javne shode, tribune in sestanke, na katerih so obsodili koncept odloka češ, daje neživljenjski, za Pirančane poguben in uspešno zbirala tudi podpise. Nekako postrani pri vsem tem seje držala KS Piran, ki v bistvu ni podpirala Civilne iniciative. Slednja bi bila celo velika zmagovalka, tako pa se stvari znajo obrniti na glavo, problematika pa naj bi še bolj razdelila že tako neenotne Pirančane. Dokaz pač, da reševanje zapletenih razmer na ulici mimo stroke zgubi svojo prvinskost in se lahko spremeni v svoje nasprotje. Zanimivo je, da se (razen v SD) o tem vprašanju sploh niso poenotile politične stranke.
Bo Civilna iniciativa zmagovalka ali poraženka. Vse zavisi od septembrskega sklepa Občinskega sveta glede predlagane razveljavitve odloka.
Sejo Občinskega sveta so Pirančani skrbno opazovali z balkona.
		
(j		
\k		1
		
Občinski svet je izglasoval izpodbijani prometni odlok 7.7.2009.
Edini, ki je na shodu javno podprl prometni odlok, je bil Rajmond Humar (drugi z leve).
Na ulici o usodi sedanjega župana
Nekatere nastopajoče na Prvomajskem trgu je bolj kot promet zanimala usoda sedanjega župana. Mlada udeleženka tribune (na fotografiji Primorskega utripa) je na zadnjem javnem shodu (4. avgusta) bila glede tega še najbolj konkretna: “Naslednje leto so volitve. Predlagam, da ne volite župana!’’. O prometni študiji, ki bi po 30 letih ugotavljanj in obotavljanj kako rešiti prometni kaos v mestu, pa iz njenih ust niti besedice. Samo ugibamo lahko, če ni šlo za spretno režijo. Da bi bilo treba rušiti župana se je že prej izrekel tudi domnevni novi kandidat za piranskega župana Slobodan Sime Simič, ki ima veliko idej kako v Piranu naprej.
Ali se sedaj, ko je Tomaž Gantar - edini župan, ki ga vsi napadajo, ker je v piranski prometni zmedi vendarle poskušal kaj postoriti in izgnati pločevino - obeta nadaljevanje stare zgodbe?
Očitno da bo tako, kajti na nobenem shodu ali resnem pogovoru nismo slišali kakšnega boljšega predloga, pač pa le izraze razočaranja in nemoči. Smešno je vedno znova javno pred mediji trditi “smo za zaporo mesta Piran pred pločevino”, hkrati pa ljudi nagovarjati naj glasujejo proti odloku, ki v bistvu govori o zapori mesta pred pločevino!. Edini občinski svetnik, ki si je upal priti med množico, je bil Sandro Kravanja (vsi ostali svetniki so se menda poskrili), ki je tudi glasoval proti odloku. Znanega Pirančana Rajmonda Humarja, kije odlok pozdravil in dejal, daje to kar imamo v Piranu najboljše doslej, so malodane izžvižgali.
Ob nekaj napakah, glede rokov referendumskih aktivnosti, ki so očitno odraz nepoznavanja referendumske zakonodaje, se je zgodil nenaden preobrat. Župan se je “omehčal” in bo predlagal občinskemu svetu umik odloka, kar nekateri imenujejo “popolna kapitulacija”, spet pa je veliko tistih, ki menijo, daje zadevo z nedodelanim prometnim režimom treba enkrat za vselej pripeljati do konca in narediti red, saj je sedanje stanje kroženja z avtomobili po mestu brez možnosti parkiranja neznosno!
Meščane z avtomobili, ki imajo svoje garaže ali svoja parkirna mesta, so lahko mirni, za obiskovalce pa bo še naprej veljala zapora. Bojimo pa se, da bo velika garažna hiša z 830 parkirnimi mesti že to zimo samevala in glavnemu investitorju, ki ni Občina Piran, zna prinašati izgubo.
Tako v Piranu še naprej ostaja črn prometni madež, ki ga ne zna ali ne more nihče izbrisati, nekateri pa vse to že lep čas uspešno izrabljajo za svoje politične ambicije, pravi župan v pismu javnosti in predlaga Civilni iniciativi naj kar prične s pripravami volilnega programa. Morda bodo znali pokazati kaj več na področju prometnega režima, ki buri duhove Pirančanov že odkar so osle zamenjali avtomobili.
Počakajmo torej na september. Lahko se zgodi spektakularni preobrat, velika zvijača stoletja, da trden občinski svet ne bo izglasoval županovega predloga, saj menda ja ne bo zanikal svoje prejšnje odločitve in dal vedeti volivcem da ni glasovalni stroj, ki ga naviješ za občasne potrebe? Ali pač. Če ne bo izglasovana razveljavitev odloka bo povožena Civilna iniciativa in bo zmagala neka nova, ki je za odlok. Zgodovinsko garažno hišo pred mestom bodo svečano odprli za praznik Občine Piran in šele takrat se bo videlo kaj prinaša nova prometna rešitev.
Franc Krajnc
Protest na trgu 1. maja. Udeleženka:	Roka sprave med CI in vodstvom KS Piran.
"Naslednjeletosovolitve.Predlagam, FOTO: Primorski utrip, da ne glasujete za župana". O prometni situaciji pa nič.
Portoroško poletje
Veliki ognjemet v Portorožu
Po nastopu Jana Plestenjaka in drugih glasbenikov na portoroški plaži (pričetek ob 20.30), bo ob 22.15 veliki ognjemet. Vstop prost.
Fotografija meseca
Rešila svoj stanovanj problem
Tale mala simpatična muca je zasedla prazno ptičje stanovanje in se v njem počuti nadvse dobro. Fotografija je nastala na posestvu Zidaričevih v Hočah pri Mariboru.
Hitra cesta Razdrto-Vi pava odprta
Po prejemu odločbe od Ministrstva za okolje in prostor o poskusnem obratovanju bodo danes, 13. 8. 2009, ob 18. uri odprli najbolj zahteven objekt - 10. 980 m dolg odsek hitre ceste Razdrto - Vipava, ki poteka čez Rebmice. Naložba: 221 milijonov evrov. Kilometer najzahtevnejše gradnje tega odseka znaša kar 20,127 milijona evrov. Pozimi se bo videlo, če so postavili ob straneh dovolj dobro zaščito pred znamenito vipavsko burjo.