*3'lbl3aar tna
"•k
Spedizione in abbonamcnto postale Poštnina plačana v gotoviui
ILUSTRIRANI LIST ZA H E § T O IN DEŽELO
ta;,1?nJoa
a *u.
len« - lira
DRUŽINSKI TEDNIK
Prijateljev prepir si sam najde mir.
Slovenski rek
Leto XV
V Ljubljani, 22..aprila 1943-XXI. štev. l(i (701)
»DRUŽINSKI TEDNIK«
l/ha ja ob čet rt kil«. C r t d n i Š t v o in u prava v Ljubljani, Miklošičeva ]4 Ul. Poštni prtMlal št. 84"» Telefon št 3H-U2. — IJ.Kiin poštne hranilnice v Ljubljani št. lf.,-303	— I! c k o p i s o v ne vraramo,
nefrankirarnb dopisov ne sprejemamo /a odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
i/< leta 10 lir, */• leta 20 lir, vse' leto 40 lir. — V tujini (>4 lir na leto. — Narofnmo je treba plavali vnaprej.
CENE OCLASOV
V	tekstnem delu: enosLolpena pet it na vrsta ah njen prostor (v.šma 3 mm 11« širina 0.'* mm) 7 ir; \ oglasnem delu 4.r»l, lire. ' dvobarvnem tisku een< po dogovoru — Notice: vrst k a 7 lir M a I . o p 1 a • si: beseda O A0 lire. Oglasni davek povsod še posebej. Pr. večkratnem naročilu popust.
Danes:
NAŠ NOVI KRIMINALNI ROMAN
PET MINUT POZNEJE
(Gl. s h. L‘. in 3.)
lov-I na
Ut‘-
Hudi topniški boji v Tuniziii
Velike sovražnikove izgube. — Angleška torpedovka potopljena
Glavni Sliin Italijanskih Oboroženih Sil j«' objavil II. aprih svoje 105-1. vojno poročilo:
Močan sovražni pritisk v zahodnem delu tunizijskega bojišča,-
l.otalski oddelki Osi so ponoči bombardirali sovražnikovo zaledje in pristaniške naprave v Tripolisu.
Angleški in ameriški bombniki so bombardirali kraje v Liguriji, na Siciliji in na Sardiniji. V Trapaniiu so povzročili manjšo škodo na poslopjih.
-■’) ljudi ir mrtvili. 30 pa ranjenih.
Naše protiletalsko topništvo je izmed napadajočih letal sestrelilo (i bombnikov. našj lovci ho uničili nadaljnje 4.
("lavni Slan Italijanskih Oboroženih S<11 je objavil 15. aprila svoie 1055.
• ojno poročilo:
Živahni boji na vsem tunizijskem bojišču. V severnem <lelu bojišča smo ponovno odbili močne sovražne napade.
V letalskih dvobojih so nemški ci uničili dva Spitfira .
.. Napadi angleško-ameriških letu 1'agliari so povzročili v mestu znatno škodo na poslopjih, (.'km zrtevv nj bilo.
Naši lovci so zbili -t sovražne štiri-motornike. protiletalsko topništvo je l>a uničilo 1 sovražno letalo.
(■lavni Stan Italijanskih Oboroženih Si| je obiavii IH. aprila svoje 1<I5<>. vojno poročilo:
Na v- 'in tunizijskem bojišču ostri boji krajevne"! značaja, reto Osi so iznj-aznile Sušo.
Letalstvo Osi je obstreljevalo sovražne avtomobile, križišča važnih cesl in sovražna pristanišča.
Nad Sredo?.' ■inskim morjem so naši lovci uničili dve sovražni letali
Ameriški bombniki so včeraj popoldne bombardirati okolico Neaplja.
Palermo. Calanijo. M<- -trio in Sciat-co.
NU^l e i H' i i i i i u i | i (* ■!) i \ aishoni st-a- 10'^ mrtva. 115 je na ranjenih.
..\ 1'fth‘Tmi! je naše obrambno lon-liištvo** sestrelilo dve sovražni letali, eno s o Oa zbili naši lovci. Neki so-vražai štirmotornik je padel na tla v bližini Otanije; zadel ga ie strel našega protiletalskega topništva.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Si| ie obiavii 17. aprila svoje 1(157. vojno poročilo:
V severnem delu tunizijskega bojišča ojačeno delovanje topništva. \ zahodnem delu bojišča smo odbili sovražnikov napad.
V letalskih bojih ie riško letalstvo izgubilo tal .so sestrelili nemški niziio. 5 so iih pa zbili Sicilskim prelivom.
angleško-ame-II letal, fi le-lovci na-d Tu-naši lovci nad sovražnih lelal j<> lm t<■ s io nase protiletalsko topništvo.
Oddelki ameriških štirimotornikov so bombardirali mesti Cataniio in Palermo in povzročili občutno škodo. V (.'ataniji je 51 mrtvili in.2(>r> ranjenih, v Palermu pa 5 mrtvih in 35 ranjenih.
Nad Palermom so naši lovci zbili '1 sovražili letali. 1 je pa uničilo naše protiletalsko topništvo.
(ilavni Stan Italijanskih Oboroženih Si| je objavil IS. aprila svoje I05S. vojno poročilo:
Vzdolž vsega tunizijskega bojišča močni topniški boji. Sovražmkove sunke v južnem odseku bojišča sirni s protinapadi odbili. Nemški lovci so sestrelili 5 sovražnih letla. Sovražnik je skušal napasti neki naš konvoj, naši lovci so jih izmed liaoadaiočili letal 7 sestrelili, nemški pa 2.
V noči na t<>. april sta dve naši [orpedovki drzno napadli dve angle^ ški torpedovki. Na eni sovražni ladji je nastal požar in se je potopila.
Kna naša torpedovka se ie potopila. Ameriški bombniki so bombardirali Palermo, Cataniio in Siracuso. Povzročili so škodo na javnih in zasebnih poslopjih. V Palermu je 20 ljudi mrtvih, 80 pa ranjenih v C'a-taniii so 3 mrtvi. 17 pa ranjenih, v Siracuzi je pa 7 ranjenih. V teh napadih ie sovražnik izgubil II letal: 7 iih ie sestrelilo naše protiletalsko topništvo, 4 oa naši lovci.
Izmed sestreljenih sovražnih letal so 1 padla v morje zahodno od rtiča Galh. I zahodno od rtiča Hama. 1 na pri Siracuzi. Dve nadaljnji sovražni letali sta pad'i na- Ha pri Mfturueciti (Palermo). Neko sovražno 1etal-> Se je v zraku vnelo in pozneie najbrže treščilo na tla.
Sprejemi pri Duceju
IJim. 10. aprila. Duce ie sprejel ministra Mosconija ter se vneto, zanimal : za delovanje ustanov ki jih vodi. Klice ie poslušal poročilo o sredniem i odboru za davke, o državni ustanovi j za pomoč pohabl jenim, in umsko za-I ostalim vojnim sirotam ter o držav ni 'banki v Albaniji. Dure je I > i 1 prav zadovoljen z delom, ki ga ie onravit Mosconi s svojimi sodelavci, od katerih je bil navzoč prof. (ianilii.no, podpredsednik in upravnik omenjene t. a nke.
Ivini. Ki. aprila. Dure jo. sprejel ge-ala Mzia Garibaklija. poveljnika gibanja za Nizzo. ter mu dal Ine-
Soldati dell’Asse hanno catturato in Tunisiia la bandiera cTne l-egimento di fanteria delta Legione strame-ra francese. — Vojaki Osi sa zaplenili v Tuniziii zastavo pehotnega polka francoske Tuj ske legije
r-
pod
slednika Viduspouiiu* sedanjega tajnika Narodno faSistovske sl ran kt' Carla Scorzo. v prepričanju. da Ivo Ja bojevnik iz mnogih voin ter skvadrist in navdušen fašist od prve ure nadaljeval izvaianie Duceievii z najbolj odločnimi koraki, nato imel 40 minut trajajoč uovor. v katerem je podal smernice za d«‘lo v neposredni bodocnošli. Njegove besede so zborovalci pozdravjl-i z velikimi ovacijami.
Hovi tajnik Stranke
Kksc. Carin Scorzo prevzel posle
j Him. 19. aprila.
1 liktorskeni sedežu smernic štvu stranke med odlikovancem z Duce je i to kolajno Aldom Vidussuuiiein
Včeraj je izmenjava
bi'a na v ta i n i-zla-in
eksc. Carlom Scorzo. Po izmeniavi sla se novi, in bivši tainik stranke v spremstvu članov1 državnega direktorja | poklonila pred socmenikom padlih ter položila preden Šopke cvetja.
Govor Eksc. PolverelSifa
Delo za ljudsko kulturo v vojni
Him. 15. aprila. Zakonodajne proračunske komisije za ljudsko kulturo, inuodno vzgojo, profesionisle in umetnike so proučile pod predseduištvom predsednika zbornice proračun ministrstva za ljudsko kuituro. Navzočni so bili minister za ljudsko kulturo Pol-
\	r/.	1	i
01*2
skupin gibanja za Nizzo. ter navadila za slovesno proslavo
propagande za Nizzo . ki bo v
va
it- /.a .u/.tu .	:
)orazumu s fasislovsko stranko dne 30. aprila kakor v pretekl:li ielili.
Seja direUoriia FašislovsLe Sponke
Duce je imenoval za tajnika Stranke Carla Scorzo
Him. 17. apr. Pod predsedstvom Du-ceja se te v Kenežki palači sestal direktorji Narodne fašisto-vske stranke. Navzočni so ii i i i vsi njegovi člani. Takoj po otvoritvi seje ie tajnik Vi-(lossoui imel naslednji govor:
Mnogo težkega in potrebnega dela ie izvršila Stranka v zadnjih Ki mesecih. ki ga ie narekovalo sedanje vojno stanje, po vaših smernicah z namenom, da l>i čim bolj prepričala italijanski narod o kategorični z.alite-V1". da moramo vse in vsi žrtvovali z.i y°ino in za zmago. V zvezi z vsem tem smatra po vsei pravici, da ie bila kos velikem nalogam sedanjega zgodovinskega rasa predvsem s teni. da le vso noslranjo fronto strnila v enot-l'Ov.črto. kar ie nepobitno jamstvo, da tasistovska Italija z nezlomljivo odločnostjo koraka proti ciljem, ki sle jih \ i. Duce. zapisali na prapore Revolucije. Stranka ie za dosego teh ciljev delala z vsemi svojimi razpoložljivimi silami, ki jih je še stopnjevala bodisi lia političnem področju, kakor tudi na področju duhovnega, gospodarskega, podpornega in propagandnega udejstvovanja. Večkrat sem Vam lahko. Duce. v navzočnosti narodnega dive letenja poročal o doseženih uspehih na Vaznih področjih. Dovolile, da Vam danes. Duce. povem samo še Io. da je širokopotezna podporna akcija, ki jo le Stranka izvedla z največjo plemenitostjo v zadnjih Ki mesecih, dala bojevnikom in njihovim rodbinam, (lenivcem in vsem. ki najbolj čutijo težave vojne, občutiti vso globoko povezanost Stranke z njimi, V tem pogledu se j,, posebno izkazal urad za bojevnike, ki ie končal zelo plodno 'leto glede podpiranja svojcev vseli 'vsi. orožja, za kar ie prejel mnogo-pievilna priznanja. Posebna skrb je .J.1« nadalje posvečena »rolilelaski za-in brezlidmemu naseljevanju prebivalstva. ki je moralo zapustili svive i'i'aie Organizacija ie tukaj pokazala '■je svoie silne .sposobnosti jlt razile-lia svojo pomoč na sleherue -a ki je IV.-, Prizadet zvre-li barbarskih' letal-■-v; i napadov. Pr' mnogošievilnih obi-!|i po prizadetih krajih smo mogli
na lastne oči opazovali učinkovitost te pomori. Tudi. ob mojem zadniem potovanju po Siciliji sem se prepričal o velikih koristili izdanih navodil in vnaprej naročenih ukrepov. Prav pri tem obisku sem mogel tudi ugotoviti, da ie la otok pripravljen prevzeti še bolj.Imde žrtve iu da ie \ svoji vdanosti do domovine odločen vztrajali in prenesti vsakršno preizkušnjo. Tudi pri .reševanju vseh gospodarskih opra-sanj je Stranka cesto prispevala v odločilni obliki, /ivlienie naroda toče sedaj že skoraj :! leta v vojni v ozračju globokega umevanja in neomajne zvestobe. Stranka se ie v požrtvovalnim delom svojih voditeljev in svojih pristašev postavila v ospredje z ne popustljivo gorečnostjo povsod kjer je bito treba največ postavili na kocko in kjer ie bila najbolj potrebna njene navzočnost. To je rezultat, ki Vam ga. Duce. . predlaga Stranka kot resnični in najbolj zgovorni obračun svojega dela na duhovnem in propagandnem polju, to je rezultat njenega prizadevanja za osvojitev, src vsega naroda. Duce. po Hi mesecih, \ katerih sem z zvestobo ('me srajce in zanosom bojevnika sledil Vašim nalogam. Vas pro-sjm v zavesti, da sem v polni meri izvršil svoio dolžnost in se pokoraval goreče in spoštljivo idealom Revolucije. da ini dovoliti', izročili moj mandat v Vase roke. Spričo potrebe da je treba dati več in 5(> pomnožit; energije, da se vzdrži breme poveča ne odgovornosti, čutim za svojo dolžnost. da Vam povem, da ne morem več zahtevat,i od sebe zaradi ran ki sem jih dobi) v vojni in ki omejujejo možnosti mojega dela. Moje življenie kot fasisla. Duce. je Vaše z vsem pri- , znanjem in vso vdanostjo. Hvala Vam. Duce, čakam na Vaš nalog.
Vsi navzočni so poročilo Vidnsso-n i ja sprejeli z dolgini in živahnim odobravanjem.
Dm-ejev odgovor
Duce je poudarit pomen tega odobravanja, se s toplimi besedami zahvalil Vidlissoiiiju za izvršeno (le-lo, nato pa sporočil, da je določil za lia-
verelli in minister za narodno vzgojo Biggini ter državni podtajniki predsedstva ministrskega sveta Kossi. ministrstva za ljudsko kulturo Rinaldi. za narodno vzgojo Hispoli finančnega ministrstva Pejlesrini (Jiampietro in korporacij (nanetti. Hazprave o proračunu ministrstva za ljudsko kultur«) so se udeležili nacionalni svetniki liragaglia. ki je govoril o italijanskem gledališču. Da Roma in (iugiiehiii ki sta govorila o potrebnem ojačen ju propagande. Boiuicci. ki ie zahteval ustanbvitev no\jh . stalnih . protestov, Benclli, ki se je lia vil z vprašanjem gledališča in kina. Santa Maria, ki ie govoril o službi vojnih dopisnikov in poveličeval požrl voval no-t novinarje,’ in delavstva, ki nadaljnje z delom tudi'ob .letalskem .bombardiranju.
Minister 1’olverelli je obširno očrtal kulturno pomoč Oboroženim silam in le tovariško pozdravil vojne dopisni-k". ki delijo s četami nevšečnosti in tveganie. JSaznanil ie liližnjo objavo slatina fasistov.skeaa tisku zakoncihi-nega dokumenta s katerim bodo določene naloge in odgovornosti liska, ter je omenil delo novinarstva za propagando med množicami. Italijanski i pisci živijo v fašistovskem ozračju ler se zavedajo svoje etične in politične 1 odgovornosti. Tudi 'založništvo ie na višku svoje naloge. Znatno je delo ministrstva za zboljšanje mladinske književnosti.
Inozemski tisk se je razvil in spo-polnil s orilagoditviio trenutijim zahtevam. Naša zastopstva v inozemstvu ze lahko opravljajo učinkovito propagandno in obveščevalno akcijo. Tudi radiofonska propaganda se je razvila.
V enem dnevu je hi oddaj v HI jezikih. Cieneralna direkcija za kulturno izmenjavo skrlij za propagando s pu- | vni blikacijami. tofografijami. filmom in italijansko udeležbo na inozemskih razstavah. V tej zvezi ie treba tudi omenili važnost italijanske modi
odseljenc.e in podpiranje sprejemališč. Ustanovijejiih je bilo "> središč za proučevanje židovskega vprašania in sicer v Firencah. Anconi. Triestu. Milanu in Genovi. Minister za takole zaključil:
()!> ^koncu poročila želim počastiti nameščence ministrstva za ljudsko k ul I uro in zavodov, ki niemn pripadajo in ki so dali svoj delež junaštva in krvi Domovini. Nedavno ie neka tuja revija zatrdila, da 'Mussolinijeva generacija ni prav. nič drugačna od Italijanov starega časa. To staro mišljenje izhaia jz. stoletij, ko se ie Ih-Iija od padca firenške republike do
pojava Napoleona in llalii' l?isor"i-men h uklonila iinizeim-u. ti: la nova 11 a Ii j ia iu zlasti zelt^zoa geuerariia M us.si uijeva ima prav o*>'orčeuo zavrnili take označbe Naš narod ie tildi v tej vojni dal legijo ion iki,v k: so Italiji v čast in ki l.i tel! v ča.-l tudi vsaki velesili N š;   rali umirajo .med borci, naši polkovniki napadajo na čelu svoji)] p/)H.'ov. naši č-ist-i n i k i umirajo ob strojnicah ko p-oleio stroiničarjj. Naši pošaki se levje borijo. kakor je morala sama sovražna propaganda no tolikih očrnitvah pri znali. \ lej vojni je padlo 40 častni-kar iev. 4 se pogreša io, eden ie tiil odlikovan z zlato kolajno. 4 s srebrno kolajno !."> z, bronasto kolajno. 81 z vojnim križem za vojaško hrabro--!, eden pa ie bil svečano pohvaljen, ('i nameščencev ministrstva za litnl-ko kulturo je en nadel v borbi. 4 So bili ranjeni. 4 oiiiikovani s srebiao ki> laino. 4 z bronasto kolajno in lil z vojnim križem za vojaške zasluge.
Moja iu vaša misel gre tudi funkcionarjem in časnikarjem, ki skrbe za neprekinjeno službo v bombardiranih mestih. č’e si sovražnik iitvaria. da lahko stre našo moralo, kaže zadržanje teh Italijanov, da je sovražnikov račun zgrešen.
Govor ministra ie bil sprejet z živahnim odobravanjem, nakar je bi! proračun odobren.
Proslava roistna Rima hi praznika dela
Him, 18. aprila. Odredbeni list PNI-' objavlja: Rojstvo Rima iu praznik dela se bosta proslavila -1. aprila v polnem vzgonu proizvajalnega udeistvo-vania naroda. V' tovarnah in poljedelskih zavodih bodo zvezni tajniki v sporazumu s sindikalnimi or'»anizaci-iami iu nacionalnim zavodom z-i t'a-šistovf.ko kulturo določili tovariše pohabljence ali bojevnike, ki bodo govorili delavcem o osvojitvah, ki postavljajo fašislovski Režim na prvo mesto med vsemi državami sveta na
socialnem področju. Donolavoii bodo organizirali prireditve v ča.-t invalidov, ki so se ponesrečili uri delu. in v čast bojevnikov. Izročena bodo odlikovanja pohabljencem dela iu vitezom dela ter zvezde za zasluge pri delu in za poljedelske zasluge. Fa-šistovske inšpektorice bodo obiskale družine delavce\-bojevijik<iy in iim izročile darove .Stranke. Vpisani v organizacije Režima, bodo nosili predpisano uniformo brez odlikovanj.
Regent Horthv obiskal Hitlerja
Hitlerjev alavni stan 19, aprila. Madžarski regent Nikolaj llorthv je t'i. aprila odpotoval v Hitlerjev glavni slan na obisk, ki it' trajal dva dni. Hitler iu regent sla med razgovori pretresla vprašanja, ki so v zvezi s splošnim političnim položajem ter z bolem zoper skupne sovražnike, i Politični razgovori, katerih se fe ! udeleževal nemški zunanji minister ibbentrop. ter vojaški posveti med maršalom Keitelom ter načelnikom madžarskega ehvnega stana generalom vitezom Francem Szomba-thelviem so potekali
inciemstvii. Gm oreč' '"o "'gledališkem	j	?°	'mlck,ali-	V	dl,1VI
vprašanju, je minister izrekel željo,	j 'V‘,> 'a	, "i
da bi s? proizvodnja naših piscev po-	j'	i', /,	.	J.0	111.■	hilzarsko.
.■e/..,|., tr>,- i.. iei!o ni-n -i-7.,1	■	Hitler	m	madžarski	leeent	sta zno-
delovanie »le. al Sč^	va	m>trtlil:'	?voi	voditi
ili io\ .ime gti il,i *	Ido končne zmage boj zoper boljševi-
kinematografije je minister njeno važnost tudi v propa- I veznike
einiono P > I ■.. I !.. I moa I». v i* t •	»
G led poudaril
gandne namene. Podjetje l.uce bo v inihoduji sezoni napravilo nekaj daljših filmov o vojnih dogodkih. Hspeš-na je bila akcija države za zboljšanje umetniške ravni narodne proizvodni’ Delovanje narodnega zavoda -Luče je bilo uspešno tudi v razširieiliu proizvodnje v inozemstvu. Samo volni oddelki so porabili za HVi.OOO metrov negativov.
Glede turizma ie minister opozoril na akcijo za izlete častnikov letalstvi, podčastnikov in vanje nemških
m
' ameriške z.a-Madžarski narod ki je že ne-
okusil boFševiško strahovlado, se l)o z ramo ob rami boril s silami trojne zveze do popolne odstranitve nevarnosti, ki grozi obema narodoma, in bo vse svoje sile uporabil za dosego cilia. ki ga vsebuio poim evropske neodvisnosti in živlieniske važnosti madžarskega ljudstva.
Madžarskega regenta so poleg načelnika glavnega stana spremljali še brigadni general Briinsvirk pl. Ko-. t ro-mpa. opolnoiuočeiii minister pl. letalcev,	akcije	za	bi-	Szentmikloszv ter polkovnik vitez tia-
vojakov	v	Italiji,	za	brijel (b-rloszv pl, Alsžoviszoka. i!a-
zeii tega sta se. snidenja udeležila nemški opolnomočeni minister v Budimpešti von .lagovv ter madžarski opolnomočeni minister v Berlinu.
Položaj na tunizijskem bojišču
Stampa Sera objavlja naslednji članek o borbi v Tunisu: Borba v Tunisu se ie Po izpraznitvi Suse stisnila v severnovzhodni del Tunizije, ki ga brani razvrstitev v obliki polkroga. Zadnja ooročila govorijo o ostrih, toda krajevnih bojih: to pomeni, da se marajo angleško-nmeriške armade reorganizirali in se c-doome.fi ()d težkih izgub, preden bodo lahko obnovilo ofenzivo večjega obsega. Brez vsakega prerokovanja o izidu te bitke, ki šo ni stopila v odločilno razdobje, se da ugotoviti naslednic:
1. Osne čete se nahajajo na obrambnem bojišču ki je globlje in ima gostejšo obrambo ter močnejšo odpornost kakor na nosloiankah, kjer so so borile v prejšnji fazi,
'2. Zveze z zaledjem so zagotovljena z dobro cestno mrežo ki zagotavlja ilaJMansko-nemškim odde kom v bodočih bitkah mnogo prednosti.
i!. Pokrajina, ki io zasedajo osne sile. je v niihovih rekah od pretekle ga novembra; pet mesecev časa o., takrat "otovo ni nreteklo neizrablje nih za okrepitev obrambnih postojank Na drugo stran bilance ie treba vi,., zgneteno silo nasprotnih armad, ki sa je pokazala v bilki za Maretk.
2
DRUŽINSKI TEDNIK
22. IV. 1943-XXL
Dnevni priboljški k plačam
Rim. 13. mirila. N a podlagi liavotlil Omeja. sc bodo <nl 21. aprila do koma vojne izplačevale vsem di-Tuv-(•eiii v indtislriji, trgovini. kreditu, iti zavarovanju, ki prebivajo v središčih, katera so po označbi notranjega ministrstva izpostavljena sovražnim, vojnim akcijam, naslednje dnevne odškodnine: uradnikom: moškim Ib lir. ženskam .'s lir. delavcem moškim Ul lir. ženskam in mladeničem pod .18 leti (i lir.
Delavcem in nameščencem teli kategorij. ki prebivajo v ostalih središčih sp bo izplačevala od 21. aprila do konca vojne naslednja dnevna odškodnina: uradnikom: moškim H lir. ženskam 4 lire. delavcem moškim 6 lir. ženskam in ihta lurčem pod IS leti 3 lire. Kavi uene odškodnine se bodo izplačale za vsak delovni dan. Izplačilo bodo izvedle /e obstoječe onolml i blagai 'C' odsekih
| datlja vojna za Nemčijo logična posledica moralne popustljivosti .nemškega ljudstva v novembru leta 11*18. <Y bi danes ponovili to napako in verovali, da bi Sr lahko rešili vojne brez totalitarne in odločilne zmage, bi brez dvoma zgubili našo zadnjo zgodovinsko priliko, ki nam jo daje usoda. To je lahko trdo. ie pa resnično. Ko smo se podali na to trdo pol. zaključuje minister, moramo iti naprej ne glede na težave iu ovire. Povratek je nemogoč. Položaj ne dovoljuje polovičarskih rešitev.	(	Piceolo )
indtt
ki bedo takoj trgovine, kre-
lilagaine za striji podobne ustanovljene tlil;i in zavarovanja.
V poljedelskem odseku so pristojne sindikalne organizacije podpisale pogodile, ki bodo stopile v veljavo z 21. aprilom in na podlagi katerih so bodo izplačali priboljški k pl.ič-ir.i. kakor so jili določila poljedelska podjetja.
Članek dr. Gobbelia
lici lin,. 17. aprila. Dočim vlada na vzhodu Tnir. v Tunisu pa ie bitka še neodločena, nemški opazovalci popisujejo položaj in skušajo ugotoviti, kakšen bo razvoj bodočih dogodkov na sedanjih in morebiti tudi na bodočih bojiščih.
Zanimive so tozadevne ugotovitve j nemškega ministra dr. (ibbbelsa v li- j slu Das Reich . V vojni so cesto j možne najbolj nemogoče stvari. Vsi' vojskujoče se stranke skušajo predo-čilj položaj v čim ugodnejši luči. Prava resnica se pokaže šele po končani vojni. Zato bi bila usodna zmota presojati sovražnika po njegovih trditvah. Anglosasi imajo izredno mojstrsko propagando in izkušnja iz prve svetovne vojne je za Nemčijo velik opomin. Danes Angleži na primor priznavajo. da ie bil v sedanji vojni njihov položaj večkrat kritičen. Kdo pravi. da ne tnalo kaj podobnega v bodoče priznali za sedanjo dobo. Za Nemce ie problem lahek. Nemšjur l judstvo ima dober spomin in noče njče-sar vedeti o oportunistični politični propagandi. Želi ne le. da mu. vlada pove resnico o sedanjem položajih ampak tudi vse možnosti za bodočnost, kar je možno seveda do gotove meje. kajti, če hi povedali vse naše namene, bi o njih obvestili sovražnika.
Minister GSbbels nadaljuje: Mi smo vedno opisovali položaj tako. kakršen je in brez utvar. vemo. da se iutri lahko zgodi ravno narobe, l.ažna propaganda ie bila možna v zadnji svetovni vojni, ne pa v sedanji, ko so narodi, zlasti nemški, politično zreli. Narodu ji' treba torej kolikor mogoče jasno popisati položni z edino ome-j ‘ i v i jo. da sovražnik uo izve za nase namene. Danes st' jo tudi marsikaj spremenilo. Kito moro primerniti boljše, iško Kosijo s carsko Rusijo? Kdo nune s popolno gotovosti govoriti o bodečem razvoju letalske in pod m n emške vojne? Kdo pozna učinkovitost in možnosti novega orožja, s katerim razpokom ta ali oni tabor? Nato govori o prestani težki zimi in nadaljuje: Trdimo lahko, da so boljseviki dosegli le minimalni dol tega. kar so namen*; vali, ker so napačno cenili našo moč in to bo prej ali slej rodilo gotovo težke posledice zanje. Ta vojna ie za vse. tudi za tiste, ki ie ne vodijo, te mika temnk in zato ie treba nastopili v njej z odločnostjo in srčnostjo. Videli smo zlom narodov, ki so imeli polno orožja manjkala Pa iim ie potrebna moralna rila: niihovi ljudje so izgubili vero v svoje lastno poslanstvo.
Ponovno je bilo rečeno, da ie se-
Visoki komisar na poveljstvu Kr. finančne straže
T.iubljnna. 17. aprila.
Včeraj dopoldne ie Visoki komisar obiskal poveljstvo Kr. linaiične straže Ljubljanske pokrajine. Sprejet ga je poveljnik polkovnik Rolizzi skupno s prideijenimi mu častniki na poveljstvu samem.
Kksc. Grazioli se je živo zanimal za delovanje poveljstva, posebno kar sc tiče 'lužh. ki jih upravlja ta ustanova. Ustavil se ie tudi pred ploščo, v katero >o vklesana imena padlih, ranjenih in odlikovanih za vojaško hrabrost. V spremstvu polkovnika Po-lizziia se jo kasneje podal v vojašnico v Strossmaverjevi ulici, kjer so ga sprejeli s predpisanimi častmi.
Visoki komisar je pregledal razne prostore vojašnice in se zanimal za dela. ki bi I>it-< potrebna za njeno ureditev. Nagovoril je v eni izmed dvoran zbrane častnike in finam-arje z besedami prisrčne zahvale, poudarjajoč dragoceni doprinos, ki so ga dali v njim zaupani službi in junaško po-našauie linancarjev ob vsaki priložnosti.
Ko se je pietetuo spomnil Padlih, je odredil pozdrav Kralju in Duceju. ki mu je odgovoril gromki A noi navzočnih. in je nazdravil zboru.
Visoki komisar se je še prisrčno razgovarial z raznimi podčastniki in financarji. nazadnje pa se ie ustavil pri častnikih, zbranih v njihovem krožku.
Srečno in blagoslovljeno Veliko noč želita vsem cenjenim naročnikom, bralcem in inserentom
uredništvo in uprava Družinskega tednika
Dar Visokega komisarja etnografskemu muzeju
Visoki komisar ie kupil od slikarja Šantla zbirko akvarelov, predstavljajočih slovenske narodne noše. Izročil io je krajevnemu etnografskemu muzeju.
Sprememba prodajne tarife za sni iu vžigalice. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na člen 3. Kr. zakonskega dekreta s 3. majem 194t-XlX št. 21*1 in Kr. dekretom II*. maia 11*41-XIX št. 41 o. spremenjenim v zakonu dne 8. avgusta 11*41 -X 1 X št. 1*1*4 tičočnn se uvedbe monopolske službe v Ljubljanski pokrajini in glede na člen 3. ministr-' shemi dekreta s J. junijem 11*4t-XI\ spričo potrebe prilagoditi c ene soli in vžigalic narodne proizvodnje monopola. ki se prodajajo v Ljubljanski pokrajini. novim cenam v Kratlevini: Z učinkom z dne 20. april«* 11*4.XX 1 se prodajna tarifa za občinstvo narodnih soli in vžemlir. ki sedaj velja takole spremeni: Očiščena sol od 4 lire na (> lir kg. švedske vžigalice škatlica ml 0.25 lir na 0.40 lir.
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata zn Ljubljansko pokrajino sporoča, da bodo dobivali otroci od
11	do 18 let in delavci od t. maia t. L naprej dnevni obrok kruha, kakor ti' je bil v veljavi do 15. novembra 11*42.
Dva nova vlaka so uvedli na progi Ljubljana-Metlika. Od ponedeljka UL aprila dalje vozi na progi Liubliaiia-Mellika potniški vlak 5L 1*217 z odhodom iz Ljubljane ob 12.o3. a prihodom v Novo mesto olt 15.20. z odhodom r/. Neverna mesta ob 1 t.2-» in s prihodom v Metliko oh 10.47. Od 20. aprila dalje pa vozi potniški vlak st. 1)218
na progi Metlika-Ljubljana. in sicer z odhodom iz Metlike ob 12.44. s prihodom v Novo mesto ob 1 trite, odhodom iz Novega mesta ob 14.13 in s prihodom v Ljubljano oh Ki.38.
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse potrošnike mesta Ljubljane. da dolžijo od 22. t. m. dalje pri svojih trgovcih za mesec april .na odrezek črke li krušne nakaznice lit* gramov parmskega sira in 150 gramov mehkega sira.
Najvišia cena presnemu, neposnetemu mleku za prahrano ie določena takole: pri proizvajalcu za liter 2 liri. v Ljubljani, franko mlekarna in vstev-ši vso javne davščine, pri veleprodajah*« 2.3S lire za lito r in pri prodajalcu na drobno 2.50 lire zn liter. Kršitelji teh določb se kaznujejo po postopku iu predpisih naredi* z dne 28. januarja li*42-XX št. 8 in •/ dne 25 novembra 1 !»42-XX št. 215 z zaporom do dveh mesecev in v denarni do 51*00 lir.
1‘rilasanie znamk pismom kakršne koli vrste ie nedavno prepovedal poštni minister s posebno odredbo. Pismom se pa smejo priložili frankirane dopisnice, katere lahko naslovnik uporabi za odgovor.
Združenje trafikantov sporoča, da ie za odpiranje iu zapiranje t ra Ti k v veljavi še stara naredila iz leta 11*42. Trafike se odpirajo ob 7. uri zjtltrai in zapirajo ob 8. uri zvečer.
Sicilija. Sardinija in sosednji otoki so s posebno Ducejevo odredbo, ki jo je objavil Uradni list v Rimu. proglašeni za operativno področje. Naredim je stopila z vsem svojim učinkom 15. t. m. v veljavo.
Polmesecu«' Živilske nakaznice bodo pričeli izdajali v Italiji za vojake, ki prihajajo na dopust, za delavce, ki se vračajo iz Nemčije, in za potovalen, ki se le začasno mudijo v Italiji. Nove nakaznice bodo veljale 15 dni so zelene. nanje se bo pa lahko dobila enaka dnevna količina kakor na navadne nakaznice. Nakup bo pa mogoč le v posebnih, v ta namen določenih trgo-inah in v gostinskih obratih.
Zanimive listine so nedavno odkrili v arhivu kolegija v Sev i I ji na štpan-kein. Listine se tičejo pogodb z mornarji. ki jih je Krištof Kolumb najel za svojo vožnjo v Ameriko.
Spominske znamke l slašl;r Mtadezi so prišle na ltrvntski narodni praznik v promet. Prodajali jih bodo (to 3(1. junija.
llrvatski kmetje -o darovali pomoči potrebnim prebivalcem na otokih in celini od t. decembra lanskega leta do 30. aprila letošnjega leta več ko
150.000	kil živeža. Živež so razdeli M med kraje Pag. Hvar. Sunetar. y*niš. Mostar. (Tikveilico. Novaljo. Senj in Zagreb. Prebivalci brezplačno, in sicer ze. več ko 27.000 kil krompirja.
Desni breg Donave od llrvatskih Karlovcev do Kališta j1' sklenila pogozdili llrvalska llslaška Mladina v llrvatskih Karlovcih. V zadnjih dneh so že nasadili 4500 mladih topolov in vrb.
Dobava premoga za zasebne stranke je po vsej llrvatski dovoljena samo od 1. aprila do t. novembra. Za kurjenje peči je na razpolago samo lignit, rjavi premog pa smejo uporabliati večje kurilnice.
Zbirko starega papirja na štajerskem so priredili krajevni poverjeniki Stranke, katerim je bilo tudi poverjeno odvažanje te za vojno tako važ-
ne surovine. Zbirka bo trajala od 15. do 30. aprila. Podjetja, ki imajo lastna vozila in potrebne delovne moči. morajo sama pripeljali papir k zbiralnicam.
Za pre-krlm vojnih sirot na Madžarskem je v teku humanitarno gibanje. da vsaka družina vzame v oskrbo vsaj po eno vojno siroto. Pobudo za to plemenito prizadevanje ie dala gospa llorllivievu. ki je vzela šest vojnih
rol v oskrbo.
Ladje iz gumija tnalo izdelovali v japonskih ladjedelnicah. Poskusne vožnje s takimi ladjicami so dobro uspele.
Nošene obleke bodo morala podjetja Oblačilne industrije, obrti iu trgovine popravili po uredbi, ki io ie, izdal nemški državni urad za oblačila. Podjetja. ki morajo sprejemati obleke v popravilo, bodo označena in ne bodo smela .do 15. _uiaia izdelovati novih oblek razen uniform, žalnih oblek in naročil javnih oldaslev za oškodovance pri bombnih napadih.
Načrt za podpori* japonskih internirancev je parlament soglasno odobril. Podpirati morajo 700.000 japonskih internirancev, ki prebivajo ali so internirani v sovražnih deželah.
Modne revije in predvajanje modelov damskih oblek v Nemčiji ie vodi-
telj strokovne skupine za damske obleke s posebno uredbo prepovedal. Ukinitev io v zvezi z vojno-gospodar-skimi omejitvami.
Naredilo o splošni delovni službi na področju Kanata ie izdal banatski okrožni vodja. Pod obvezo delovne služim spadajo vsi moški in ženske v starosti od Iti do 00 let.
Osebne vesti
UMRLI S0:
V Ljubljani: Jožef Fon. «jo>t ilni«'ar; 7 -*• 1«■ 111 i Ivan si-mrl. >oUki upra\ U*lj \ p«»K.: Fran«* (Iu Špari«', ."prev od ni k državnih žchzniu v pok.; .Julij fvhovin, upokojeno«* državnih žuJo/.ni«-; \ ilji ni F.l« rl; ssh-tni .J:tk«»l> N ovali, po>«‘>ti»ik iti i!o>tilhioar.
V Mariboru: 74iotna Jo/rfa T.irzorjova, p<>-M -tiiH u; Katarina rii šnarjoNa : 7'Jh tni Viktor (iolioc. upokoji nor državnih želo/ni*': *2(>h*tiia Ida Mlakarji va. strokovna u« ii«*lj « a : tiidetni Ivan I„o\r»’iii'i«'. upukojono«* državnih žolozniu; .Jožof Traiuši-k. vrtnar; 171«tna Olpa l»al»i<«*\a.
V Celju: Rudolf Ilatn k. >tavli»*nik; -.Mletni Rudolf Tovornik, prometni uradnik.
V St. Jerneju na Dolenjskem: Adolf Za j«*, šolski upravitelj.
V Virmašah pri Škofji Loki: vihtna Marija H r liernikova
V Krškem: Avrelija Tomiu va; Jožef Tomi« , urarski mojster.
V Mali vasi pri Grosupljem:	lletni Janez tiorši«'-, posestnik.
V Vnanjih gcricah pri Brezovici: Ivana Mu liieeva.
Naši* sožalje!
so dobili hrano 43.000 kil koru-il fižola iu 81.000
ŠPORTNI TEDNIK
Naši nogometaši so to nedepo na daljevali s svojo prvenstveno borbo. Na sporedu rta bili dve tekmi — po ena v vsakem od obrh razredov Igrati so cbe tekmi na šišenskem športnem prostoru. V predtekmi sta opravila svojo reč Mladika in Zabjak z 2 0 v Mladikino korist. V glavni tekmi sta j potem nastopila Hermes in Dopclavoro. To srečanje se je končalo z majhno senzacijo: Dopolavoro jo zmagal 10. Gledalcev je bito še precej, dasi so se po ogromnem prostoru nekam po razgubili, tako da jih ni bilo mnogo videti.
Lahkoatleti so tudi oživeli. Kakor je že daven običaj, so otvorili sezono s tekom čez drn in strn. Tudi to pri reditev so izvedli na hermežanskem igrašču Progo so po obširnem prostoru speljali tako, da je merila okoli 3 500 metrov. Na startu je bilo za dober tucat atletov. Rezultat tekmovanja: 1. Zoran Sedej, Planina 11:45: 2. Ivan Srakar. Hermes 11:49,6; 3. Adolf Star man, Hermes 12:22,8 itd.
Na nogometnem sporedu je bilo še par prijateljskih tekem Prihodnji dve nedelji prvenstvenega tekmovanja ne bo in se bo nadaljevalo šele prvo ne deljo v maju.
Rezultati predzadnjega kola italijan-skeg- nogometnega prvenstva to bili: Torino Bologna 2 1, Atalanta Triestina 2 2, Liguria Lazio 2 0. Venozni Bari 0 0, Milano Ambrosiana 0 3, Vicenza Livorno 13. Fiorentina Juvcntus 3 4, Roma Genova 2 3.
Vprašanja o prvem mestu predzadnja prvenstvena nedelja ni rešila. Torino je zmagal doma, Livorno je šel v Vicenzo po obe tečki. Tako je ostala razdalja med obema tako trdovratnima tekmecema ista: Torino vodi z eno točko razlike. Dokončno besedo bo izrekla šele prav poslednja nedelja. Torino bo šel v Bari na poslednji pomenek, Livorno bo sprejel doma Milano v goste. Katero moštvo ima torej več nad?
Tretje moštvo ne prihaja namreč že davno več v poštev. Juventus je »migala v Firenci in končava tekmovanje v svojem nekdanjem velikem .slogu. Toda s tretjega mesta ne more nika mor več: ne navzgor, ne navzdol.
Središče je zaznamovalo rahlo spre membo; Atalanta se je s polovičnim izkupičkom dvignila za dve mesti pred Romo in Fiorentino, ki sta obe zgubili. V tem delu razpredelnice so še poslednjo nedeljo možno kaki popravki; so tri moštva, ki imajo po 28 točk, pa tudi sicer so razlike prav sosedsko tesne.
Na samem dnu se bije ogorčena bor ba proti zadnjima dvema mestoma. Triestina in Venezia sta si priborili neodločna rezultata, Liguria je celo zmagala. Liguriji zmaga ne bo prav nič pomagala. Z dvema točkama na slabšem in z najslabšim količnikom io tudi v najboljšem primeru pribita prav na poslednje mesto; prihodnje leto bo torej igrala med moštvi dru gega razreda Vicenza, ki ;<» trenutno z eno točko prednosti še nad Venezijo in Triestino, je to nedeljo morala do živeti tragično borbo z Livornom, ki ni smel zgubiti. V tesni povezanosti z cbema je v največ,ii nevarnosti, da pade še na predzadnje mesto, tembolj, ker ima v nedeljo na sporedu izlet v | Torino proti Juventusu; ni mnogo na boljšem Venezia. ki bo sla v Milano i proti Ambrosiani, dečim bo igrala Tri estina na domačem Igrišču proti Bariju. Kako jc tedaj z repkom razpre delnice, katero izmed sedaj naštetih mc-štev bo delalo prihodnje leto dru ščino Liguriji?
V	drugem razredu so dsživcli majhno (nrav za prav vel'ko* Senzacijo: Medena je na domačem terenu prepustila cbs točki rimskemu moštvu Mater z dna razpredelnice. Sicer je Medena še vedno za eno točko pred nosti v vodstvu. Teda- stvar se je zno va zaostrila; Napoti ima z eno t"kmo v zaostanku sedaj precej nad. da se prerine na prvo mesto; tudi ostali »zasledovalci« so se utegnili, ker so vsi zmagali, spet približati vodeči Mo deni. V tej tekmovalni skupini imajo pred .seboj še pet prvenstvenih nedelj in se v tem ča-u utegne še marsikaj spremeniti. Borba l-o kakor že celo vrsto nedelj deriej jelo ostra in bodo naposled odločili boljši živci -crsmu -ječih.
Pro Gorizia je v borbi za prestop v drugi razred gostovala v Veroni in dosegla z 2 2 remis.	O.	C.
Stare letnike
Družinskega tednika vezane ali nevezano kupi uprava Družinskega tednika'.
Preprogo
velikost 3 X 3.5 tu, popolnoma novo. iz li.iif in 'jSe volile, iz,le. . lano v Sjenici, prodam. č**ji(ima se in za ceno se izve od 1). do
12	in od -L d(- "a Dolenj ki
cesti 23.
ROMAN - NAPISALA M / G N ON G. EBEBH A RT
Šibila ie morala poročilo dvakrat prebrati, zakai svojini lastnim očem ni mogla verjeti. Tam ie bilo črno ml belem zapisano, da ie bilo Ljudmili Abbott /avdano z arzenikom. Natančna preiskava v laboratoriju ie to dognala. (Vib množina arzenika ie bila navedena. č’e bi se zavdanie ponovilo. ie iiilo zapisano na koncu, čutim dolžnost, da vas opozorim, da bo sto verjetno spet za slučajno zastrupiti tl je z arzenikom.
Slučajno.. ie bilo zapisano. Kajpak! Zdravnik ie hotel svojo pacientko posvariti, ne da bi komur koli naravnost očital morilske namene.
Morilski namen! Šibila soje priiehi za glavo. Kakšne luisli so io kar na lepem obšle!...
Sai to ie vendar nemogoče! je spet poltiho polzela.
Tudi iaz sem sprva tako mislita. Teda sai vendar vidiš...
Ali si o tem že s kom govorila? Ljudmila ie odkimala. Ne; sploh si nisem znala pomagali...
Z Diano tudi ne?
»Tudi ne! Samo tebi sem pisal,a — in sicer prav tisti -lan. ko sem dobila zdravnikovo poročilo.
Toda zakai...?
Ali	ne	razumeš,	dragica?	io ie
prizanesljivo prekinila Ljudmila. Takrat so bili vsi doma. Kalvin. Diana. Rihard	in	Kvn, Iu	če mi namerava
kdo res zavdati...
Služinčad, ie brž	vzkliknila	Šibila.
Sprl	ie	Ljudmila	odkimala,	.--imi
rovi liedie so. Ko sem drugič zbolela, ko seui st' že prepričala, za čim sem obolela... sem odpustila prav vso služinčad od prvega do poslednjega, samo
da bi morala .Ioni se ie Siliiii zasiu-•loua... Si I* i L! ni
rzno
la kar vseh
starega vrtnarili ne. Ostal ie samo se •Iona.	,
■Iona. ki ie stanoval v mestecu, ie tiil že pot in dvajset let vrtnar pri Abbultovih. V toplem letnem rasti ;e že na vse zgodni pribami ostani] ves dan — in odhaial, ko se ie ze mracilo. Samo pozimi se io zadovolnl z nek ii urami dela. Misel, p-ipisali zavdanie. dila. C*c na ni bi upala dalio misliti.
Kako si se pa hišnih poslov? io vprašala.
Diano sem prepričevala, da niso z-t nobeno rabo Kuharica hi nai bila poti-.,tun sobarica hižnivka... no. sai ves. očrniš lahko naiplenio.niteisega človeka. če imaš zloben jezik. Ljudmila je vzdihnila in malce zardela. I rt-krat sem ponoči vstala in prižgala Inč v v.-ži. Razlila sem Dianm dragoceni parfum... in zagodla se marsikatero zlobno... Že čez r.ekai dni ie Diana vsem odpovedala ib vzela nove ljudi v služim. Toda vse to ni Ilir pomagalo. Njene pohlevno oči so postale nemirne. Nekaj tednov^ pozneje... se ie spet ponovilo. Na služinčad ne gr ' /.V račri t i krivde. Veš nič ver nisem popolnoma prepričana, da »Malo zastrupljeni? slučaino. Šibila... Nihče razen mene ni bil zbolel.
Šibila si ie ovlažila ustnice, ker so se ii bile neverjetno osušile.
Na kakšen način ie...,
-Preprosto, ii je skočila Ljudmila v besedo, kar v jed mi ie nekdo pip mešal arzenik, če sem kakor pa c večkrat obedovala v svoij srbi. Mont t ie sobarica za trenutek postavila pladenj z jedmi kie v veži -na mizo... Pravilo. da arzenika skoraj ne okusiš.«
! Ali ti ni diil doktor nobenih navodil? Po mojem bi morala policiia...
I Ljudmila ie obupano dvignila svoij mali debeli roki. Vsa otroškost ie prt priči izginila z njenega obraza: videti je bila zdajci stara, ko ie dejala: Kako bi se le mogla zateči k policiji? Diana... Kalvin.... Rihard... iu R>-luirdova žena...’
Šibila ie počasi dejala:	Lva se le i
vrnila. Pred pol ure..
Ljudmila se ie vzravnala. 'Sai s.- je vendar hotela ločiti! Posli-no vesela sem že bila. -	,	.
Premislila si te.
Pa menda ne mislis..." Liudmila to osuplo razprla uči. Življenje mu razdira! Tega ne snu-ino dopustiti! Saj ga sploh ne ljubi. Vrš. Šibila, njegov... zakon ie grozna zmota. Tako rada imam Riharda. In tebe imam radi. dragi otrok. Vzgojila sem vas. lobe in Riharda iu Diano. Privzdignila j.1'
| malce oki-oglasta ramena. Diana, živi. hvaht Kogu. kakor ii ie, všeč. \ denarnih zadevah ie na moč veliko-lušna. Vse mi da. česar si le zaželim. Popolnoma sem odvisna od me. loiia tega nikoli ne čutim.--
Premoženje ima vendar od tvojega brata, tetka, ie opomnila Šibila. Vsi. vri smo ti hvalo dolžili. Rihard Diana in iaz.,-.
Da. da. ie rekla Liudmila. Diana je srečna. Denar liuhi. moč in posestvo... in vse ima. hvala Kogu. Razen tega ie časlilakomna za Kalvina. Tebi in' Rihardu bi pa vendar privoščila lepše življenje in drugačno srečo. O vama sem si že večkrat belila glavo." Pretkan pogled io ošinil Šibilo. Lva je Rihardov pogin. Toda iaz. mu ne morem pomagali, ko sem pa že stara. Jlalc-stno i«' kimala predse. Sai menda izprevidiš. otrok moj. da se nisem mogla zateči k policiii.v
Šibili se je zdelo, da jo bo zadušilo: nekaj io je tiščalo v grlu. \ stila ie m slepila k oknu. Zrla ie na vrbinie iu ; na li-keiajoče - ■ 'a-z -r.*. in zdelo se ii , i-elb dn vidi klon. ki sta z ll.hnr-
Nekai ne more hiti ne bi bilo zdravniko-
dom na ti ic i sedela. Riharda in L»o J ni bilo videli nikter., t ut da je. da, m Ljudmila opazuje, v redu. Da vsa) vetra poročila...
Ko da ie Ljudmila slutila njeni' misli, ie zdajci povzela:	Dobremu
doktorju ne verjamem. Iu sploh... .zakaj pa? Nikomur nisem storila ni.1?'-sar žale-oi. Denarja nimam tirav nič... Niti naiiminišega vzroka ni —
Šibila ie sledeč nenadnemu nagonu stekla k nit-i. padla na kolena■ in ii ovila roke okoli života.
Vse bomo uredili, dragi otrok! jo je tolažila Liudmila. Nikar ne govoriva več o tem. Pozneje... pozneje bomo že videli, kaj bo treba storit*.
Pri priči ie treba m-kai ukreniti. . ie hlastno odvrnila Šibila. »Ne sme se več zgoditi. Diana.«.’
Vidiš, vidiš, sai to ie... Diana. Kalvin. Rihard... nihče izmed te tropce bi mi nikoli m- zavdal. Iu vendar ie bil tvegan poskus... Ne marala hi tega še enkrat doživeti.
Nikoli več! Dovoli, tetka, stim policijo. Prav natanko vse. kar se te zgodilo. Kdo in 'kakšne okoliščine...
Ne z.diii.	otrok runi.	ie
Liudmila. Ne nocoj!
Ugovarjati	ni kazalo,	to .
predobro veili-la. Za Ljudmilino smeh I ja inčo se dobroto se |e	skrivata	že-
lezna voli,a.
Ljudmila	je odnesla	zdravnikovo
pismo nazaj v pisnlnik. Za norcu nai bo dovoli, io rekla mehko. -Napak bi bilo. či' hi se človek odločil. Počakaj še dan umi.,
fin če je nevarnost resna...«
Svoj način imam. da se zavarujem. s o je nasmehnila Liudnula. :/.a-radi mene si ne beli glave. Ko bos « tej zadev i-dovoli razmišljala, -1' hovn pomenili kai več. Polici le boni tudi I 'po ubogala. Tudi če nam p.i/em-s pi Urijo v hišo...
1 >Ali mi res obliuhiS. tetka?«
la
mi
ie
olive-povei bil tu
odvrnila je Šibila
prenaglieno dva. otrok
Obljubim li. Lahko noč. golobica ri
Ivo so se vrata za Šibilo zaprla, ie slišala, da ic Ljudmila zasunila z.anali.
Nekdo v hiši ie odprl radio. Sjliila je prisluhnita plesni glasbi, ki se je razlegala po hiši. Premišljala je. ali nai poišče Diano, potlej se je pa le odločita, da stori najbolj prav. če odide v svojo soho. Sedla io na belo posteljo, ki je v njej še kot otrok spala.
Koliko vsega se je zgodilo, —, vse preveč! Ne. zdjii ne bo nič več mislila na to. ne na Riharda in l-ivn. pa tudi na Ljudmilo ne...
Polnoč ie že zdavnaj odbila, ko se je Šibila zbudila, še zmerom ie sijala luna. Oprla si- i ? na komolce in prisluhnila. zakai zrelo se, ji je. da io je moral prebudili nekakšen sum. Pramen mesečini' ie ležal na toaletni mizici in kristalni razpršilec se je lesketal v niegovem siju. Zdaiei ie opazila, da ni več tam zavojčku sladkorčkov, ki ga ie bila prinesla s seboj za teto Ljudmilo.
Šibila ie vstala, prižgala luč iu pretaknila vse zakai zazdelo se ji ie mogoče, da je zavojček spravila kam v predal.
Naposled ie spet legla, potolažena id* misli, da je nemara Diana vzela sladkorčke zase.
še dolgo ie ost.il;. budna. Opazovala je. kako ie svetli pramen lezel po toaletni mizici: šele. ko se je zunni oglasilo prvo ptičje žgolenje, je spet za-
Pozno zjutraj se je zbudila. Zunaj je tiščala -onarica in -umre se ie skrivalo za tenčicami oblakov.
Ko je sedela pri zaitrku. ie kmalu za nlo pi sla se L v a v jedilnico Imela je (iotmičo obleko iz sinje svile in , Šibila si ie morala priznati, da le hibi še lepša kakor v inošečLii. Ne ne velike sinje oči s0 - • le-kel;tle z ineblmn j sijem m uk'i; hisie. naravni z «, >“
I plavi lasje so bili zviti v umetne ko-
22. IV. 1943-XXX.
DRUŽINSKI TEDNIK
n
Listek ..Družinskega tednika*'
GENOVA KOLOEEJA
Več stoletij ie polovico Koloseia pokrivala zemlja, tako da podzemeljskih zgradb ni bilo mogoče videti: obnova Koloseia torej pač ni samo delno popravilo. temveč popoln odkop vseh zgradb. Predvsem so morali izkopati tisfe dele te mogočne zgradbe, ki so bili doslej našim očem še skriti. Po štirih mesecih dela so odkopali stari hipogej*. tako da si danes že lahko ogledamo 32 kletk, ki so jih uporabljali za dviganje divjih zveri iz kletnih prostorov v areno, ki ie ležala sest metrov više. Te kletke so zanimive posebno zato. ker so iih dvigali s pomočjo genialnega sistema dvigat, tako da so vse zveri hkrati planile v areno.
Ilipogei ie obsegal tiste prostore, kjer so pripravljali vse potrebno za nastop divjih zveri in kjer so bile zveri vse do pričetka predstave zaprte. V teh prostorih so hranili tudi kulise, saj ie bilo prizorišče za sleherno vrsto predstave drugačno. Borbe med zverinami so navadno uprizarjali sredi eksotičnih pokrajin, na primer v podzemeljskih jamah ali pa v puščavah.
Iz teh temnic do dvigala ie vodil ozek. komaj 55 cm širok rov: po njem so morale zveri do dvigal, tako da se niso mo«!e med potjo obrniti in napasti paznikov, ki so iih gonili. Košara dvigala ie bila pa precej prostorna; merila ie 1.10X1.30 m in ie dosegla višino poldrugega metra, tako da so mogle tudi največie divje zveri ostati v njei več ur. Bilo ie namreč potrebno, da so živali že nekaj ur pred začetkom predstave nagnali v te košare, ker so morali v ta namen odstraniti nekaj lesenih desk v areni, da so dobili temni kletni prostori dovoli svetlobe.
Kakor smo že rekli, so živali vse hkrati skozi posebne loputnice planile v areno. Na znamenje voditelja iger
—	danes bi mu rekli .režiser' — so pazniki spustili uteži in 32 dvigal se te dvigalo hkrati okrog arene. Ta dvigala niso imela vrat. pač oa so Inla spodai zaprta z železno mrežo, tako da so zveri mogle skočiti iz niih Sele tedai. ko so dosegla raven arene. Dvigala so dvignila zveri približno šest metrov visoko: razdražene od dnevne luči so zveri zdrvele skozi posebne rove do loputnic in od ondod vse hkrati planile v areno.
Za ta postonek ie bilo dovolj 32 paznikov. če bi iih bili na dvigali na škrjp-čevje, kakor so doslej zmotilo mislili bi potrebovali kar sto dvajset paznikov.
Železnih košar niso našli ohranjenih. vendar bi iih bilo prav lahko obnoviti, da bi si moglo občinstvo živo predstavljati to zanimivo dvižno na-PriUto, Prav tako bi bilo koristno, če bi obnovili kulise, ki iiti sicer tudi niso našli ohranjenih, vendar na o niih pričajo sledovi vitlov, ki so iih še od-k rili
V začetku so bila tla arene pokrita z deskami iz mehkega lesa; nekaj desk ie bilo premičnih, da so iih lahko dvignili in osvetlili podzemeljske prostore Zdai so se pa odločili, da bodo tla obnovili v železobetonu in tako povečali niih odpornost. Morda bodo oa del arene vseeno obnovili natanko tako. kakor ie bila za vlade rimskih cesarjev, saj so šele zdaj nesporno ugotovili marsikatero zanimh vo podrobnost, tako da bi bila resnici točno ustrezajoča obnovitev pač upravičena.
V današnjem stanju ie Amnhithea-trum Flavium — to ie namreč pravo trne Koloseia — v zvezi s spomini na slavno preteklost morda celo lepši in mogočnejši kakor tedai. ko so ga zgradili. Prvotno ie bila to izredno
Dobesedno: podzemlje (iz grščine).
visoka ovalna zgradba: še pred npkai stoletji je bilo severno zunanje pročelje dobro ohranjeno, južno pa že podrto. V Koloseju je bilo prostora za
127.000	gledalcev, zato lahko trdimo, da na vsem svetu ni mogočnejšega in lepšega spomenika iz preteklosti, kakor je prav rimski Kolosei.
Ko se ie cesar Vespaziian vrnil iz Judeje, ie zapovedal, naj prične 12.000 židovskih ujetnikov graditi Kolosei. Delo so končali šele za vlade njegovega sina Tita. Vendar temu izročilu ni čisto verjeti, ker ie težko misliti, da bi mogli tako mogočno delo ustvariti in zgraditi nešolani delavci. Amfiteater je bil 157 čevljev visok (l čevelj = 0.3 m), v premer je meril 1641 čevljev, arena ie bila pa 284 čevljev dolga in 182 čevljev široka. Otvoritvene igre so trajale sto dni: ta čas je imelo rimsko ljudstvo nekoliko dvomljivo zabavo, da ie lahko dan za dnem spoznalo, kako se ie trgalo med seboj 5.000 divjih zveri, tigrov in levov in pobijalo 3.000 gladiatorjev.
Pročelje Koloseia ima obliko ogromne elipse in ie razdeljeno v štiri arhitektonske cji. Gornji dve nadstropji imata polovične opornike in ploske korintske stebre. Arkadna gradba pritličnega nadstropja ie doriiska. drugega nadstropja pa ionska. Gradbenik, ki je naredil načrt za to mogočno
zgradbo, je skrbno pazil, da ni veličastne preprostosti motilo nepotrebno kičasto okrasje.
Vse na tej zgradbi je solidno, trpežno in preprosto: zveza med posameznimi ogromnimi prečnimi skladi še poveča osvajajoči vtis mogočnosti. Tako gledalec nehote posveča vso svojo pozornost celoti.
Ime Kolosei ne izvira od ogromne
—	kolosalne — velikosti zgradbe, kakor bi marsikdo sklepal: zgodovinarji so ugotovili, da ie dobila zgradba to ime najbrže po sosednii cesti, ki so ob njej našli razvaline. Izidinega svetišča. stoječega na griču z imenom Col-ysaeum (t. j. [zidin grič), pozneje Colosseum. Drugi pa spet trdijo da je dobila zgradba ime po 110 čevljev velikim kolosu Neronovega kipa.
Sedeži za gledalce so bili v prvih dveh vrstah iz marmorja in z lesa v tretji vrsti. Nad njimi so razprostrli ogromne plahte, ki so varovale gledalce pred dežjem in soncem.
Zdai ie dobil Kolosei spet tisto ve-liavo in občudovanje, ki ju je vreden. Ko bodo obnovili areno in ječe. bo v bodočih stoletjih Kolosei kot mogočna razvalina poznejšim rodovom dvakrat posvečen spomenik preteklosti: posvečen po veličini naroda, ki ga ie zgradil, in posvečen po krščanski krvi. ki je tekla po njegovih tleh.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦*>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
NAPISAL J. HERMANN
VRNITEV
»Kam smem poslati po vašo prtljago. Mister Oliver?« ie vprašal slima in nezaupno pogledal Olivrov dežni plašč, pod katerim se ie v višini prs nekaj premikalo.
»Nimam prtljage. Rad bi pa malo toplega mleka.«
Sluga ie prikimal. Izpod Olivro-vega plašča ie pogledala ozka glavica, porasla s svetloriavo dlako. »To ie Gipsv. moja opica. Mislim, da se li bo teta kmalu privadila. Dajte ii toplega mleka, nekoliko mraz ii je tu pri vas na Holandskem.«
Pred štirimi leti ie bil Oliver Maa-king s stotimi goldinarji v žepu in s tetinim blagoslovom odšel v kolonije.
V	domovini ni bilo mesta za ljudi z nemirnim duhom in prevelikim veseljem do pustolovščin. Oliver ie poleg tega premalo spoštoval svoje gospodarje. Za te njegove slabe lastnosti je vedelo šest njegovih šefov njegova teta ie pa o njih rada pripovedoval'; vsakomur, kdor io ie hotel poslušati. Najbrže ie pa zahodnoindijski družbi za sladkor pozabila povedati svoje mnenje o Olivru. družba je namreč Olivra sprejela v službo, ne glede na to. da ie mladenič več pil. kakor se to v holandskih meščanskih hišah spodobi. da ie bil trikrat zaročen in da ni niti gimnazije dokončal. Zdaj ie bil dobil leto dni dopusta in se ie vrnil domov. Njegov plašč ie bil pomečkan. Gips'* ie namreč ležala na niem S seboi ie prinesel isti kovčem s katerim se ie bil pred leti odpeljal iz domovine. zato ie pa imel v žepu čeden ček rotterdamske banke.
Olivrova teta ie bila s svojim nečakom izredno prijazna, niegovo opico je pa nalašč prezrla. »Tako sem vesela. da si prišel. Oliver.« ie sladkobno rekla. »Tudi van Deerenovi bi te radi takoj videli. Danes morava že k njiin na obisk.«
Oliver ie v duhu zagledal pred seboi plavolaso Beato van Deeren, lepo in pametno dekle. Spomnil se ie. da ie Beata ponosna, kakor znajo biti samo nizozemske patricijske hčere, katerih prednice so nosile čipke in svilene obleke v barvi tobaka in so iih slikali učenci Rubensove šole.
»Beata se še zmerom ni poročila.« je dalje pripovedovala teta. »pravijo, da je odbila že mnogo snubcev.«
Oliver se ie porogljivo nasmehnil. Dobro se je spomnil, da Beata ne bi bila z vsakim možem zadovoljna. Morda bi ii bil všeč pustolovec? Oliver je pogladil svojo opico po ozki glavici.
»Kaj bo neki dejala, ko bo tebe zagledala?« Teta ie-zaničljivo skrivila ustnice: »Saj vendar ne misliš s to malo pošastjo...«
Gipsv ie telovadila po Olivrovi roki in nežno drsala s čelom po njegovi dlani. »Gipsv še zdaleč ni pošast, temveč izredno lena opica. Ko sem imel .malarijo in sem se tresel ko šiba na vodi, ie bila ure in ure pri meni. Moja opičica me ljubi. Vzredil sem jo. ko so moii kuiijj ubili njeno mater. Zdai ima Gipsv na vsem svetu samo mene in jaz imam samo njo.«
Olivrova teta je hotela opico pogladiti. toda ta ie puhnila vanjo. »Ah. Oliver, saj te imamo vsi tako radi!« se ie dalje prilizovala teta. V tem trenutku ie tudi Gipsv dokazala da ni popolnoma zvesta. V sobo ie visokostim prikorakal domači pes. velik bernardinec. Ime mu ie bilo Lord.
Gir.sv je nekaj trenutkov razburjeno visela Olivru na roki. potem se ie pa spustila na tla in oklevajoče krenila proti Lordu. Pes se ie sprva plašno umaknil, takoj nato Pa zarenčal in se. še preden je mogel Oliver svoo varovanko spraviti na varno, hotei zakaditi vanjo. Tedai se ie zgodilo nekaj čudnega. To malo bitje, ki ga ie Oliver imenoval Gipsv. ni zbežalo, temveč je psa krepko udarilo s šapo po gobcu. Velikan ie osuplo stresel z glavo, takoj nato pa pričel nriiazno manati, s košatim repom hodil okrog opice in jo naposled prijazno polizal z jezikom. Takoj nato ie maloGipsvno teto nežno pri jel z belimi zobmi in jo ne da bi se^ opicakai branila, odnesel v svojo kočo. Prijateljstvo med njima ie bilo sklenjeno.
Stara ljubezen je spet vzklila. Beata van Deeren se je iz ponosnega, razvajenega otroka razvila v prekrasno dekle. Olivrov ostri profil, njegov od tropskega sonca ožgani obraz in osiveli lasje na sencih so ii ugajali. Ko ie bika še mlajša, se ie divjega mladeniča nekoliko bala. Danes se ii ie ta mož zdel vabljiv in nevaren. Treba bi ga bilo samo še nekoliko vzgojiti.
si je mislila lepa Beata. gledajoč Olivra s svojimi zelenimi očmi. Oliver jo ie občudoval kakor pred leti. »Ali boste čez eno leto spet odšli od nas?« ga ie vprašala in glas ii ie zvenel mnogo obetajoče.
Olivru ie bila ugasnila pipa. zaman je iskal vžigalice. »Prav za prav ni nujno, da se vrnem nazaj. Če bi tu našel primerno službo...«
»Ali bi vam bilo všeč. če bi govorila s svojim očetom?«
Oliver ji je poljubil roko. Sicer nekoliko okorno, a Beata ie kljub temu zardela.
Beata ie zdai večkrat obiskala Oli-vrovo teto. ki ie bila prijateljica njenih staršev. Vozila se ie k niei v svojem malem, belem avtomobilu poleg nje je sedela njena velika ber-nardinka Ladv. Nanol nevoščljivo, napol norogliivo ie opazovala, kako se je Lord igral z opico in ii dajal v svoji dlaki toplega zavetja. Ladv je zunaj čuvala Beatin avto.
Oliver je z Beato opazoval Gipsv in Lorda. Ko ie Beata oklevajoče iztegnila, roko in skušala opico pogladiti, ie žival pobegnila k psu in se prestrašeno skrila za njim. »Čudno, ne mara me,« ie užaljeno dejala Beata. Dotlej se ii še ni pripetilo, da bi ie kdo ne maral. Oliver ie stopil bliže k niei. »Gipsv ie ljubosumna, ker ve. kaj mi pomenite,« ii ie pojasnil. Beata ie zmignila z rameni. »Nekaj dni bi rada pustila Ladv pri vas. Zelo si želim mladih bernardincev. Lord ima imeniten rodovnik. Kaj mislite?«
Tudi Ladv ni imela nič proti temu. Ostala Je pri Lordu in v svoii pasji lepoti čisto prezrla Gipsv, ki ie smešno skakljala okrog svojega prijatelja.
V	hiši so imeli goste. Skozi zaprta okna je svetila na vrt motna luč. Oliver je_sta 1 poleg Beate in io vprašal, ali hoče postati njegova žena. Beata se ie naslonila nazaj in počasi, kakor da bi hotela ta trenutek čim boli podaljšati. zašepetala: »Dajte mi časa, Oliver.«
Mala Gipsv^ ni slutila, da ie njen gospodar srečen. Neznansko ie bila žalostna. Gospodar io je bil iztrgal iz njene tople domovine in jo prinesel sem na mraz, kjer se nihče ni zmenil zanjo. Na lepem se ie opice polotil strah pred tujino in je pričela bežati. Hotela ie po vsaki ceni proč od liudi, proč od Lorda, ki ie zdai dobil tovarišico in se ni več menil zanjo. Z divjimi skoki ie bežala po vrtu. potem pa dalje in dalje po veiah svoii domovini naproti.
Oliver ie pripeljal Beato do avtomobila. »Ali vas smem spremiti? Prei hi samo še rad pogledal, ali ie Gipsv dobro pOkrita s slamo.« Stopil ie k pasji koči. a v niei ie uzrl samo oba psa. »Gipsv!« ie tiho zaklical. »Gipsv!« Beata ie stopila v avto: »Poidiva. Oliver! : Toda Oliver je zdirjal v hišo. Ali je Gipsv tu?« A opice nihče ni videl. Preiskal ie vse sobe, potem ie spet pritekel k Beati. »Gipsv ie ušla. Morava io poiskati!«
Beata so ie trudila, da bi ostala mirna: »Rada bi šla domov. Žival ge bo že vrnila.« ie rekla.
Oliver ie zmaial z glavo. »Morda se je izgubila. Noč je mrzla. Če dobi pljučnico...«
Zaničliiv posmeh ie zaigral Beati okrog ustnic: »Tudi mene mrazi. Odpeljala se bom. Če ostanete tu...«
»Razumite me vendar!«
Beata ni razumela ničesar. Poklicala ie svoio psico. Le nerada ie Ladv zapustila tovariša in prišla h gospodarici. Beata. ostanite vendar!« Beata te prijela za krmilo. »Zelo žal mi ie. gospod Maaking. Če vam je opica več kakor...- Brnenle motorja ie preglu-šilo zadnjo besedo.
Oliver je tekel čez vrt. Spremljal ga je Lord. Venomer ie klical: »Gipsv!« Pes je lajal. Iskala sta vso noč vse dotlej, dokler ni jut m ja zarja rdeče pobarvala krošeni dreves. Preiskala sta drevorede, hodila no tujih vrtovih, preskakovala ograje. Olivrovo čelo ie
bilo potno. Naposled ie pes veselo zalajal in Oliver ie zagledal na veji nad seboj nagubano pritlikavkino glavo, ki je v skrbeh gledala k njemu. Počasi se. ie opica spustila z veje in skočila Olivru v naročje. Vsa tresoča se od mraza se ie stisnila na gospodarjeve prsi in zajokala.
Beata. ie čakala Olivra. Ni vedela, da je Gipsv zbolela in da io njen gospodar skrbno neguje. Sicer pa tega tudi ne bi bila razumela. Zavedala se je samo. da se io ie drznil neki moški užaliti in da se bo moral opravičili, če bo hotel, da mu odpusti. Toda slabo vzgojeni mož je v skrbeh meril opici utrip žile in prisluškoval hropenju, ki ie prihajalo iz njenih prsi. Nežno se je nagnil k njei in ji šepetal: »Samo ozdravi mi. Gipsv. Potem se bova vrnila domov, k palmam in opičjim kavalirjem!« Tedai ie Gipsv odprla oči in se olajšano stisnila v gospodarjevo naročje, da bi zaspala.
Parnik ie plul čez ocean. Na palubi je stal velik, od sonca zagorel mož z osivelimi lasmi na sencih. Izpod njegovega dežnega plašča ie zadovoljno gledala kosmata opičja glavica...
Raci $o postavili spome.sik
Prebivalci turške vasi Sekiss Ka-schyk. ki io je do tal porušil potres, so po ponovni sezidavi hiš postavili spomenik neki raci. Živalica ie baje slutila potres in ie sredi noči pričela neznansko vpiti. Več ljudi se ie zaradi nje zbudilo in prihitelo na cesto gledat kai se ie zgodilo. Naslednji trenutek se je že stresla zemlja in so se nad spečimi vaščani sesule strehe hiš. Potres je zahteval. izredno visoko število žrtev. Poleg majhnega števila drugih vaščanov, se ie rešilo okrog 40 prebivalcev, ki jih ie zbudila iz sna raca.
Pozneje ko so se prebivalci po končanem potresu vrnili v svoio vas, so se spomnili race in io našli pod razvalinami. V zmedi so vsi pozabili na svoio rešiteljico. Da bi se ji oddolžili. so ii postavili v sredi vasi lep spomenik.
:>llllllllllilllllllllllllllllllllllllll1llll|i£
| O K V I R J I
ZZ	za	S
= SLIKE, FOTOGRAFIJE. GOBELINE, §
I	KLEIN	|
= LjUBLjANA^ VVolfova 4 2 ni 11111111111111111111111111111111111111 (1111 ir
<S>.
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Stritarjeva ul. 6
pri Irančlškanskem mostu
vsakovrstna očala, ralinogiedi, op'omen, raromefr, iiygronietri, itd. Vinka ubira ur nalome in srebrnine. Samo kvalitetna optika
ČISTIMADKŽ najboljše sredstvo za čiščenje oblek poskusite in zadovoljni boste. Čistimadež zahtevajte v vseh trgovinah in drogerijah, glavna zaloga PfclBONAFTA. Ciril-Metodova 3Da. prei Tvrševa.
FILATELISTI POZOK! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
drčke okoli glave. Bila cUmi;-. kakor Rihard morda šest sedem let
stareisa. zdela se (e Da ko mlado dekletce.
»Zdrava. Šibila! lak tukaj si. Iskala sem te. Govoriti moram s tebci. Ni mi kdo ve kai lahko, mislim ,pa, da ie najboljše, če se odkrito s teboj pogovorim. Rihard mi ie rekel, da se hoče zdai po vsaki ceni ločili, ker se namerava poročiti s teboj. Toda nte-gova žena sem iaz.«
Po kratkem molku ie spet povzela: »Ločitev... ie nekaj strašnega. Zdi se mi kakor pogreb.« Stresla se ie. kakor da bi io bila zona obšla, s Že od same misli bi zbolela. Ne. nič na svetu me ne more pripraviti, da bi privolila v ločitev -šibila »e ie čudila, da ie ni obšel občutek krivde. Natanko ie vedela, da je napak ravnala; ona ie bila tista, lu Se ie hotela vsiliti na prostor dnure
—	m vendar ie veljala v njenih očeh Eva za vsiluvko »Menda razumeš, mar ne?« ie krotko vprašala Eva. Samo to sem ti hotela povedati.«
»V znio’! si. Eva." Sibilin glas ie Zjenel č'sto in malce trdo. »Zoper njegovo voljo ga ne moreš obdržati.«
Eva je zasanjano zrla v daljavo. T Gotovo nisem bila pri zdravi pameti, ko sem predlagala Rihardu ločitev. Ne bom se dala ločili od njega. On ločitve itak ne more izsiliti, ker ločitvenega vzroka ni...«
Šibila ie vzdrhtela, vendar se je obrzdala. »Sai sj menda slišala, kai ie včeraj dejal. Ničesar skupnega nimata vec med seboi
Po zakonu sva zv ezana.« ie z enako krotkostjo odvrnila Eva. »In to ie menda dovoli trdna vez: mar ne? Lahko bi mi ne vem kai ponujali pa bi vendar ostala pri niem. Niti s kupom zlata bi ne omajali moiemi Sklepa. Naneto ie opazovala Silvio, kakor da bi nričakova'a nnpmlbo Njen izraz ie bil teko zelo čuden da si ga Šibila ni tunela razložiti.
Čez nekaj časa ie Šibila mirno vprašala: »Zakai si se pravzaprav vrnila. Eva?«
»Zakaj? Sni sem vendar njegova žena. Vzrok ie na dlani.«
»Pa si menda zato odpotovala, da ms to^° za ločitev.«
_ ;*v!Prda. Pozneje sem se pač pre-zdi- <*a bi odšla potrebne.« Rlllard- nie vendar
Spet ie nastal premolk, preden ie Šibila povzela: »Ali ga ljubiš Eva? Je to vzrok?«
Na Evinem nežnem obličju se ie pojavilo presenečenje. Potlej se ie pa kar nenadejano zvonko in veselo zasmejala.
»O. ti bi se rada postavila z neznansko poštenostjo in velikodušnostjo. Bi mi ga naposled še odstopila?« ie trpko vprašala Eva in se spet zasmejala. »Jaz sem Rihardova žena in vztrajam pri svoii pravici. Rihard se sicer namerava posvetovati z odvetnikom. toda v tem sem pa že zdavnaj prehitela. Mar res misliš, da ie mo-koče da bi se me otresel?: Nien živahno žuboreči smeh ie samo poudaril njeno prepričanje v zmago.
čutila, kako ii vre kri v S - kija te in e- dedala Evi naravnost v oci. »Ne vem. toda nekakšen
. ,	>	v	....„11.1. na »j mu ona
res dobra žena. in zlasti če bi pa še zmerom resnično rada imela 1>T bila vsa stvar drugačna. Toda t'j pa ne ljubiš. Jaz. jaz ga imam pa nad vse rada.«
>ln vendar sem iaz njegova Žena.« ie vztrajna »Iva. -io? vPm desna Bo-hanova. Ne more se Rihard ločiti od mene. če iaz v to ne privolim. Ostala bom niegota žena. dokler bom živa.c
V	tistem 'Trenutku ie vstopila Diana.
Dobro r-iro.v 'v |-* zd-avila in se ta-koi •rb*—'Ta stran. Začela ie pospravljati bifč
Eva ie odstonicala k niei.
' Neznosna soparica ie danes, kajneda? ' ie povzela Diana — in Šibila ie vedela, da ie samo zaradi vljudnosti ogovorila Evo. Predobro ie poznala Dianin hladni način občevanja, če koga ni marala. »Kje ie Rihard?«
Ne vem, ie prijazno odvrnila Eva in premerjala Dianino imenitno ukrojeno medenobarvno obleko, ki sta io krasila zeleii pas iu ovratnica iste barve.
Diana je namršila svoje goste plave obrvi.
»Tako se mi ie zdelo, ko da bi ponoči slišala nekega odhajati iz hiše. Alj ni bil Rihard?«
»Če že hočeš oo vsaki ceni vedeti.« Se. ie nasmehnila Eva. »bil ie — in odšel ie v mestece v hotel.«
Zategnjen »O« ie bil ves Dianin odgovor.
»Do večera bo menda spet tu.« ie lagodno deiala Eva. »In če ne — upam da ti ne bom v napotie. če kipih temu ostanem tu, dokler se ne vrne. Naposled...« ljubeznivo se ie nasmehnila... »res ne vem. kam bi se sicer zatekla.«
Diana se ie silila, da bi ostala vljudna in da ie niso izdale oči. bi bil človek verjel njenemu priiaztfemu glasu. »Kajpak Eva. kaioak. Pozneje, resda... pozneje pričakujem goste. Precej ljudi sem povabila za avgust. Toda dotlei...«
»Nikar si s lem ne beli glave, srčece moje!« Eva se ie prešerno zasmejala.
Njen smeh ie bil snet tolikani nepričakovan. da sla Šibila in Diana hkratu začudeni dvignili glavi. Diana se ni mogla vzdržati vprašanja: »Kai pa ie na tem tako veselega?«
»O. nič.« je odvrnila Eva. »Razen to, da bova z Rihardom ostala skupaj. Ali sem ti že povedala?- Ogledala se ie po veliki sobani. »Zakai za vse na svetu pustiš, da ti ie hiša tako staromodna, kakor te bila. Diana? Jaz bi io do '*1 iznremenila. da sem na tvo-
|em mestu. Stalo bi_ kajpak kup denarja. Toda ti imaš denarja dovoli, mar ne?« Šibila ie začudena ugotovila, da sije iz Elinih velikih sinjih oči enaka neutemeljena veselost, kakršna zveni iz njenega smeha. Naravnost grozljivo je učinkovala.
Dianin odgovor ie bil nenavadno hladen, ko ie samo omenila, da niti ne misli na kakršne koli izuremembe. »Čudim se tvoii vihravosti,« ie nepričakovano dodala. »Saj si se vendar odpravila v Reno. da bi kolikor se da brž dosegla ločitev.«
»Ne. ne,« se ie nasmehnila Eva. »Samo nekaj dni sem se mudila v Avionu. Tako — in zdai bom zajtrkovala.«
Šibila ie odšla na ploščad. Stopila je k ograji na tisto mesto, kier ie snoči stala z Rihardom. Zrak ie bil miren in gladko jezero se ie zdelo ko naslikano. Niti listič se ni zganil nikjer.
Šibila se je trudila, da zatre grenkobo. |<i jj jp plazila v dušo.
Zdajci se ie spomnila Ljudmile in brz je odšla v svoio sobo, da poišče sladkorčke. Toda zavojčka ni mogla nikjer najti. Odločila se ie. da bo vprašala Elviro, preden bo obiskala Liudmilo.	1
. Ko ie stopila v vežo. ie srečala Kalvina Peala. Dianinega moža. Stal ie na stopniščnem počivališču, v vsaki roki ie imel kovčeg. beli slamnik pa potisnjen na tilnik.
Bil ie majhen mož. na moč gibčen in odločen na oko. ostro oblikovanega, inteligentnega obraza in okoli njegovih sivih oči ie bilo razpredenih nešteto drobnih gubic. Bil je zmerom prekipevajoče prisrčen. Prav te"a pa Diana ni nič cenila, zakai bila ie neznansko častilakomna zani in se ni dala odvrniti od misli, da bi bilo malo več vzdržnosti in zapetosti zani koristnejše. no fe uzrl Šibilo, je postavil kovče^a na stopnico in si potisnil slamnik še boli nazaj, da se ie zasvetila ,va skorai nonolnoma ple-
šasta betica. »Kako sem vesel, da ta spet vidim. Šibila!« io ie pozdravil. Bežno io je, poljubil na lici. »Liubi Bog. kakšna vročina. V Čikanu ie bilo kar neznosno. Litidie so spali kar po strehah in v parkih.«
»Tudi tu ni nič boliše.«
»Nevihta bo. Tlakomer ie padel. Prav zares sem na moč vesel, da si tu. Šibila. Le domača bodi dragica moja.'Misli si. da ie vsa hiša tvoia — pa saj je res tvoia domačija. Kolikor mogoče brž io popiham na iezero. Ali boš tudi ti nrišl' plavat? No potlej se vidiva pri vodi.« Vzel ie kovčega in krenil dahe. poltiho žvižgaie predse. kakor ie bila ujegova navada.
Malo pred Ljudmilinimi vrati ie Šibila obstala. Zdai. ob belem dnevu, se ji je zdela misel na noskušen umor kar ibotna. In vendar bo treba nekaj ukrenili, da se zadeva pojasni.
»Šibila!« ie zaklicala tedai Diana, ki ie lahkih no" r-^iFi-.,l-i,10 stopnicah navzgor. »Ali si videla Kalvina? Mačico ie prinesel iz mesta, nesrečnež. Toda po nobeni ceni ie ne bom obdržala. Napol sestradana ie in bolh kar mrgoli po njenem kožuščku in... Ojej. skorai sem onzuhila: Elvira te vsepovsod išče; nekdo te kliče k telefonu.«
Najbližnii telefon ie bil v nredsohju prvega nadstroma Šibila ie švignila mimo Diane. Na drimi strani žiee le govoril... Rihard. ‘Šibila...«
»Da. Kie si. Rihard?«
> Cii i. Šibila!« Njegov glas ie bil daleč. V Čikagu sem. Drevi se vrnem. Toda... čui. Šibila, govoriti moram s teboj. 01) desetih! Da? Sestaneva se v vrtnarski hiš;ci. Moram... da. moram govoriti s teboj. Da. sam! Torni drži?«
»Da. Prišla bom.«
Zaslišala ie prasket in ie obesita slušalko. V istem trenutku je znčula s terase živahne glasove. Ljudmil« in Ev« sla »e pogovarjali.
(D ali e orihndniit)
mmš
Boj za svobodo
.5 LET NA BEGU
Žrtev usodnega mladostnega greha
Robert Elliot Burns ie že petnajst lel na begu. Po dolgem presledku se ie ameriškim oblastem šele zdaj spet posrečilo uirotoviti njegovo bivališče. Ubežnik se ie skrival v nekem majhnem kraju v državi New Jersev. Beg «a ie utrudil in pripeljal na rob obupa. Zdai ie spet vzplamtel boi zani. Spet je njegovo ime napisano na vseh tiralicah, spet gleda njegova slika z javnih lepakov.
Burnsova življenjska zgodba je dovolj zanimiva, da si jo je vredno po-bliže ogledati.
Ko se je Elliot Burns vrnil iz strelskih jarkov ob So m m i in iz Argonn-»kega gozda domov, je na njegovem službenem mestu sedel drugi. Njegovi predstojniki so zmigovali z rameni, spomnili so se sicer njegovih odlikovani. ki jih je dobil v vojni, vendar so kljub tenui zmajevali z glavo, češ ila mu ne morejo pomagati.
Burns je postal potepuh. Prehodil ie neskončne pustinje. Tu ga ie nadzorni uradnik vrgel z voza. tam ie pomagal nekomu pri popravilu avtomobila. Prosjačil je. zmrzoval, žcalo ga ie prerijsko sonce.
Ko je že dva dni trpel lakoto, sta Ba ustavila dva moška:
»Ali hočeš zaslužiti nekai denarja?« Seveda je Burns hotel! Neke temne noči so vlomili v hišo trgovca Smitha in našli v blagajni štiri dolerje. Preden so si na utegnili ukradeni denar razdelili, jih je že zasačila policija.
Kazen ie J * i 1 a huda. Burnsa so obsodili na šest do deset let prisilnega dela. Ne izgovor, da ie kradel v sili. ne dejstvo, da dotlej še nikdar ni bil kaznovan, mu nista pomagala. To ie bilo leta 1922. v Georgiji.
Burns je moral z razvpitimi, prekanjenimi zločinci graditi neko cesto. Pri tem delu je vzdržal samo šest mesecev. Potem mu ie srečno naključje pomagalo, da je pobegnil. Spet je bil prosil Ves svet mu je bil odprt,!
V f'ikago ga ie najbolj vleklo. Upal je, da bo tam dobil delo. Res je kmalu dobil skromno plačano službo v neki klavnici. Delo ie bilo sicer trdo in surovo — toda z njim si je zaslužil denar. Robert Elliot Burns ie stanoval pri neki vdovi, ki se ie vanj zaljubila. Tedaj je bilo njemu :il let. njej pa že 4."). Razlika v letih je bila torej prevelika. A kdo pozna poslednjo skrivnost ljubezni in kdo zapletena pota strasti? Vdova je takoj spoznala. da ima Burns dobre zamisli, iz katerih bi se dal kovati denar. Brez pomišljanja mu je dala svoje skromne prihranke. Z vztrajnim delom se je naposled Burnsu izpolnila želja. Pričel ie izdajati revijo. Izšla je prva, druga, tretja številka — pri četrti številki mu je zmanjkalo denarja. Zdai mu je vdova znova pomagala. Prodala je vse svoje pohiSlvo in poslednji nakit. Naposled je revija pričela uspevali.
Kljub leniu pa Burns ni mogel bili neskaljeno vesel. Venomer ga ie mučil’ moreč strah, da bi v Čikagu kdo poznal njegovo preteklost. V državi Georgiji bi moral odslužiti še več let prisilnega dela. To pa ni bila njegova edina skrb. Vdova, ki mu ie posodila denar, je hotela, da se z njo poroči. Zenska ie bila stara, grda in neizobražena. Toda njen denar ie bil dober. Sicer je bil pa čislo v njeni oblasti — po nesreči ie namreč dobila v roke pismo, ki mu ga ie pisal njegov oče.
V	njem ie pisalo o kazni, ki mu ie georgijsko sodišče noče oprostili. Burns tako ui videl drugega izhoda I in se ie z vdovo poročil.
Tako sla nekai let živela v dobrem i in slabem. Tedaj je nenadno stopilo | v Burnsovo življenje mlado, ljubko dekle. Bila je njegova tajnica v uredništvu in Burns io je ljubil od prvega dne. Ker ui vedel drugega izhoda, ie svoji ženi priznal ljubezen do mladega dekleta in jo prosil, naj mu da prostost. Zena se je samo nasmehnila: >Prav rada ti dam prostost — če boš vseeno skrbel zame.«
Toda naslednje jutro sta prišla v njegovo pisarno dva gospoda. Njegova žena ga ie bila izdala, šet policije ie sicer poslušal Burnsovo žalostno zgodbo. storil pa ni drugega ko zmignil z rameni in rekel:	Zal	vam	ne morem
pomagati. Moramo vas predati geor-gijski policiji.«
Vest o kruti Burnsovi usodi se je raznesla po vsem Čikagu in dvignila mnogo prahu. Prijatelji, znanci pa tudi tuji ljudje so hodili na policijo in prosili:	Nikar	ga ne pošljite v
Georgijo! Sai se je za svoj greh že dovoli pokoril«. Celo denar so nabirali ljudje zani in holelj položiti na policiii kavcijo a vse ni prav nič pomagalo. Država Georgiia je sporočila: Nain.-ci -'i pride — potem bomo dalje govorili. <
Burns ie hočeš nočeš moral odpotovali v Georgijo. Prišel ie v isto taborišče. iz katerega ie bil pred sedmimi leti pobegnil. Obsodili so ga da mora nainrej odslužiti eno leto prisilnega dela. poleni ga bodo morda pomilostili.
Dogovorje.no leto ie minilo. Sodišče •e odklonilo pomilostitev. Tedai *e Burns obuoal. Zbolel je. vročica mu ie izpodjedala zdravie. Ob misli, da ga bo bolezen popolnoma uničila, ie spel pomislil na he«. Ker so bile pa varnostne nanrave v taborišču moderne in so krogle paznikov na milimeter točno zadele beg ni bil lahak. Kliub ‘emu ie Burns tvegal vse. Živlienia v taborišču namreč ni mogel več prekašali.
V	bližini taboriSčn se ie večkrat vozil neki starec. Imel je stari Ford. ki se mil je večkrat sredi ces'r> ustavil in ga ie moral popravljati. Starec bi =i rad kup;l novega, pa ni imel denarja zato. Ker ie Burns imel Se pre-•ej dolarjev, sla kmalu sklenila kupčijo.
Točno, kakor sla se domenila, le zaronolal stari avlo za gozdičkom. Burns ie srečno pretekel d\t» s!o me-‘rov. ki so Ra ločili od svob ide. Nekaj
Križanka
1
PIRAMIDA
predlog,
veznik,
debela palica.
muza zgodovine.
posode,
cent,
zdravnik,
ki se peča s tajnimi vedami
PRIPOVEDUJE irs RIŠE HOTIMIR V-60RA5P
DVE FIZIKALNI
* v I- Tik nad dimnikom lokomotive J či sto opazujemo prozorno plast, ki je
♦ ob mrazu vsekakor zelo tanka. Nad
• n.io se šele razvijajo beli oblački, ki {jih ne prav točno imenujemo paro. J Kaj bi kot fiziki vedeli k temu pri-
• pomniti?
|	2.	Zakai	se	nam vzbujalo tako ne-
Z prijetni občutki, kadar se kakšno vo-jzilo ustavlja, zlasti ob naglem zavi-
♦ ranju. ali pa kadar se prične pre-| mikati?
DA GA PRIVEŽEJO n KOLU. DOGOVORILI SO SE, DA GA BOOO PRODALI V SUŽENJSTVO.
. ..TER GA NEZAVESTNEGA ODNESLI V SVOJ TABOPv
PRIVLEKLI SOGA PRED KRUTEfoA POGLAVARJA HABAKUKA, KI JE
UHAJAL - ..
• Odgovor:
‘}>niMqo	po	j PO
•S?*od *‘l »fu?OA	qo	n«?vu
jjd ujoiu nfutfJIABi »J,l ‘oftjmz.t 0)St??(0d	s
m«>f*•>•>.> unfr^tfinia z	ar	uioj
u,l •jjaois o<I jOMRjf	o«!
-itf oy>f.ud }}C’/jpqo vsn^s	ojaj o>(i$.>ao|:> ipnj,
*«*){.)) HjJasm! .»MtUl	I	W.l\	!3|§0|
oizij v./, .»j.) -jr — -ft-nluH tjuipuA	»(ftani	oz
ar «d unp 'i|.iq mo^iuuiip pilil Jjij aj fw>JOj OLU Vlili OJVd OV«J,I *-■».>!f|«l i:>1 A	as	«p
‘.)J0(<I«1 o>jq<»l nppo	0.1 mi	Kd	UJOMCJ/	mij/JOi
2 n>fiJop qO 'CU.i07.Qjd HMld ISA	JO>pm	aj
l>{	'J!	J	ud	tSlipOA	B.JOJA	!1«|Hd	MJJJliniJP	7J	J
VPET TI60C StATNIKOV DOBIMO 5A LEPO PRINCESO MlRjJANO
■)ATO 5ARANA VSI TAKO D NA NOGE
50RI 3E HABAKUK TfticALUH KRISTALNEMU 3ESERU)*
KO SE )£ ARIF PREBUDll ISOHEOlEVHlE * SllbAt.
jU ...VENDAR W, KOSE 3E k NAlf^ANO NADE3AL, >A* OA)E
5TRA5A.
neopaženo se je
OPROSTll. VEJI.~
ARir IE MEDTEM PRETEHTAl, &VU3 POLOŠAJ ...
2l$u*T::z:-T ttd:TTS	     „....._.... -	z?.	iv.	ic	i3-xxi.
i -Ki h je,<? je odgovoril Marcel, »obožujem ta veter, ki mi bije v lice in biča obrazi Spominja me na moje prve polete, ko sem se dvigal v zračne višave še brez maske, spominja me na prve poskuse v jadranju z jadralnim letalom. Smilijo 'se mi vojni piloti, ki si ne morejo nikoli privoščiti tega užitka in sede v hermetično zaprtih kabinah, zaviti v maske z raznimi cevmi za kisik, obteženimi z električnimi žicami... Samo, če se človek dvigne prost, ima občutek, da je podoben ptici, ki se dviga v zračne višave...«
Paul ga je od strani pogledal in zamrmral:
»Jaz za svojo osebo nisem tako navdušen za letala. Prej ali slej utegnejo biti samo strahotne zveri, sipajoče pogubo in smrt...
Marcel je odkimal:
■	Pozabljate, da se bodo lahko druga letala dvignila, branila nedolžna življenja, m kaznovala brezvestne napadalce!-'
. Janina je vsa nemirna opazila, da je pogovor med njenima spremljevalcema nenadno postal ostrejši. Zazdelo se ji je, da odnos med obema mladeničema ni več tako prisrčen in naraven kakor nekdaj. In že se je pokesala, da je privolila v ta izlet. Vendar se je nečemu zelo čudila. Razumela je, da je Paul ljubosumen na Marcela in da zato ne zna prikrivati svojih čustev. Vse manj ji je pa bilo jasno, zakaj je Marcel do mladega zdravnika nenadno tako zapet, saj je vendar moral vedeti, s kolikšno vnemo se je posvečal njegovi bolezni in kako zelo je želel, da bi ozdravel.
Ne, tega si^ res ni znala razložiti, tn ves prvi čas avtomobilske vožnje S1 .le zaman belila glavo, da bi razvozlala to skrivnost. Sama ni vedela, zakaj se je jela bati, da bi utegnila ta dan doživeti kaj neprijetnega; ta strah ji je pokvaril veselje nad le-Pifti, sončnim dnevom in prijetno vožnjo vzdolž morske obale.
Morda je bil Marcel še pod vtiskom mučne novice, ki mu jo je bil povedal slavni specialist? Čeprav se je silno trudil, je gotovost, da nikoli vec ne bo videl, mogoče tako vplivala na njegovo počutje, da ie bil nehote nekoliko jedek in kratek?
In da Paul trpi zaradi gotovosti, na nikoli ne bo mogel uresničiti svojih sanj, je tudi razumela. Zato se je odločila, da bo zelo previdna in da ho skrbno pazila, da se razgovor ne ik> več. obrnil v neprijetno smer.
Ali že ob začetku kosila je morala ugotoviti, da bo njena naloga kaj težavna.
Paul ni maral svojih gostov odpeljati v veliko, bučno restavracijo, kjer bi morda Marcelu ne bilo prijetno, temveč je izbral prijetno, elegantno manjšo gostilno ob obtfli. Mize so stale v senci visokih palm, s terase si videl morje in Alpe z vrhom San Luigija. Janina je uživala ta razgled, hkrati je bila pa hvaležna Paulu, da je izbral t.ako prikupno, mirno prizo--i'i>če, kjer Marcela ni motil šum in (ra niso dražili radovedni pogledi, ki j:n sicer sam nr mog-el videti, zato lih je pa z izredno tenkočutnostjo kai hitro zaslutil.
še dokaj dobre volje so sedli za mizo. Paul je vljudno prepustil prostor ob Janini in ji je sede) nasproti. Spet pa je Janina hvaležno pogledala. Vendar se je to pot zmotila. Kmalu ie ugotovila, da je imel mladi zdravnik prav poseben namen, ko si jo ie bil izbral za svojo sosedo.
S hladnokrvno pretkanost io, ki so je zmožni brezupni zaljubljenci, je ugotovil, da ga bo morala Janina tako ves čas obeda gledati in da tudi njemu ne bo treba odmakniti pogleda od nje.
. In prav zasledovanje teh oči, ki je iz njih gorela komai prikrita strast, 3e Janino kaj hitro ozlovoljila in zmedla.
.Čutila je tudi, kako zbuja sleherni njen gib, namenjen Marcelu, v mladem zdravniku srd- in odpor. Če mu .le primaknila kozarec ali krožnik, če mu je hitro in neopazno naložila jedi. se je P«ulov obraz nenadno zmračil. Kil je res ljubosumen na sleherno, še tako drobno pozornost, ki jo ie izkazovala njegovemu tekmecu...
Kdo bi mogel slutiti, da je ta visoki, elegantni in ponosno vzravnani gospod nebogljen bolnik slepec?
Marcelu se je pač z nadpovprečno voljo posrečilo, da se njegova zunanjost ni prav nič izpremenila. Skrbno je pazil, da bi se. ne naučil tistih nebogljenih in tipajočih in za zdravega, ponosnega človeka tako poniževalnih gibov, lastnih /slepcem. Sovražil je sočutje in se odločil napeti vse sile, da ga ne bo deležen pri ljudeh, ki mu sicer niso nič mar.
Zato se nikoli ni lotil ničesar, česar ni mogel sam dovršiti; rajši se .ie marsikateri stvari odpovedal, ka kor da bi moral prositi za pomoč druge. Tako je marsikdaj ostal brez sladkorja, če mu je Janina slučajno pozabila ponuditi sladkornico, ali «i pa ni prižgal cigarete, ker ni vedel, kje stoje na mizi.
Janina je pa tudi storila vse, da bi mu omogočila in olajšala to težavno samovzgojo. Neopazno mu je pomagala, mu nalila kavo, naložila jedi, ponudila vžigalnik ali roko, kadar sta šla po stopnicah ali neznani poti. In tako se je obema posrečilo ohraniti videz tako zdravega, srečnega para,' da se je marsikatero oko zavidno in občudujoče ustavilo na njima.
Paul, razdražen in živčen, je z mračnim obrazom lovil te poglede, ki so mu govorili, da je Marcel, čeprav slep, podoben vladarju, ki sprejema goste za svojo'mizo. *
Vtis lastne telesne nepomembnosti ga je pekel, še posebno, ker je bil Marcel tokrat do Janine izredno ljubezniv in pozoren. Vse od dne, ko jo je bil poljubil v soteski, pa do danes, je bil zmerom nekoliko hladen in udržan, toda zdaj se je zdelo, da je čisto pozabil na svojo obljubo.
Večkrat med pogovorom je dejal Janini ,ljuba moja1, ali jo pa nenadno prijel za roko in jo toplo stisnil. Njegov lepi. nekoliko zagoreli obraz je iiil vos čas obrnjen k ujci kakor v tihem občudovanju in njegove sinje oči so kljub temu, da so bile obsojene v večno temo, gorele v živahnem lesku.
Paulu ni ušlo, da ie sleherna pozornost vsakokrat pričarala na nežni Janinin obrazek lahno rdečico.
la nežna igra dveh nedolžnih zaljubljencev je bila za mladega zdravnika prava natezalnica. Zdaj, ko je bilo pokopano sleherno upanje, je zagorela njegova ljubosumnost z novim plamenom. In strašna izkušnjava se ga je lotila ob misli, da utegne z eno samo besedo pretrgati to čudovito sožitje, razbiti to prijateljstvo, ki je pomenilo zanj uničenje njegovega življenjskega sna.
Da, dovolj bi bilo, če bi na videz nehote,, tjavdan izrekel eno samo besedo . Kii mah bi se mu težko breme Odvalilo od srca. In Marcel? Ob misli nanj mu je nekam tesno postalo pri srcu. Ali bi bil razočaran, ko bi sno-znal. da tista, ki g-a obdaja z ljubeznijo m pozornostjo, ni njegova’ ljubljena zaročenka, temveč dekle, ki jo zaničuje in sovraži?
Paul ni nikoli izvedel vzroka Marcelovega prezira, vendar je bil prepričan, da ne gre za malenkost, saj je bila Janina vendar velikodušno in dobrosrčno dekle.
Vendar ga tudi ta pomislek ni mogel več zadrževati. Skušnjavec mu je prišepetoval. da ima tudi on pravico do ljubezni in do sreče. Zdaj pa sedi kakor berač ob mizi bogatinov in prejema samo drobtinice, ki padajo s prta...
Da, majhna pomota, in Marcelu bi so za zmerom, odprle oči. Takšno varanje ubogega bolnika tudi ni pošteno, saj vendar Janina ne bo mogla vse življenje svojega varovanca obdržati v usodni zmoti! Kolikor pozneje bo prišlo spoznanje, toliko hujše bo razočaranje... Morda bi bilo celo prav in upravičeno, če bi Paul
Marcelu odkrito povedal, kakšno komedijo igra z njim Janina.
Toda to misel je takoj ovrgel. Janina mu pač nikoli ne bi odpustila, da ji je pokvaril veselje, in tako ne bi njegovo odkritje nikomur koristilo...
Toda takole po pomoti... iz raztresenosti? Mimogrede bi jo poklical s pravim imenom in vse bi bilo odkrito. Kdo bi mu mop-el zameriti takšno pomoto? Ali ne bi bila upravičena, saj je Janino klical z njenim .pravim imenom že dvajsčt let, torej ne bi bilo tako čudno, če bi se kdaj zmotil.
Ta misel mu je bila vse bolj všeč. Skušnjava je postajala vse hujša, krepila sta jo Janinina zadrega spričo Marcelovih nežnosti in Marcelova neprikrita, zaljubljena pozornost do nje. ki je bila Paulovemu srcu naj-bliž.ja.
Janina, zakaj si ne vzamete še nekaj polnjenih paprik, ko jih imate vendar tako radi?«
Da, to bo rekel! To mora reči! In to preprosto vprašan ie bo za zmerom ločilo Marcela in Janino!
Vendar se njegova želja ni izpolnila. Ko je odprl usta in z muko izgovoril prve besede, je zadonela z
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisli obleke, klobuke ild mikrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pore. suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
■	obale kitara in s sladkimi polnimi j zvoki nregla.sila njegovo vprr' >'iie. ! Star . prosjak je z mehkim . glasom 1 pripeval napev pesmi, ki jo je imela ] Janina tako rada:
»O sole mio...«
Marcelov obraz se ie zjasnil. Prijel je Janinino ročico in io ponesel k ustnicam.
'O, srce moje!« je hvaležno zašepetal. Mehki zvoki kitare so počasi zamirali v daljavi.
Paulu je bilo, kakor da bi se bil pravkar zlnidil iz težkih, mucu h i sanj. Zdaj šele se je zavedel, da bi bil kmalu zagrešil podlost, ki je nikoli več ne bi mogel popraviti. Bilo ga je sram pred samim seboi. Pobe sd je oči in lice mu je zalila lahna rdečica. Ni si upal več pogledati Marcela, in Janine. .
VIII
Njegov plamen je na tvojih ustnicah;
Nekaj minut pozneje so plačali in odšli na nomol. Sprehajali so se vzdolž starinskih arkad, ki pudoiraio Mentoli Vsi trije .so molčali, kakor da bi se-bito med niimi nabralo toliko ne izgovorjenih besed, da si nihče no upa izgovoriti prve, usodne...
Tedaj je nekdo noklieal Marcela po imenu. U l je neki niegov tovariš iz srečnih dni, ko je bil Marcel še preizkuševalni pilot.
»Mevron, ali ne? je vzkliknil Marcel in obraz se mu je zjasnil.
Ko sta si stisnila roko. mu ie Lan vin v kratkih stavkih popisal svojo usodo. Tovariš ga je sočutno poslušal.
Janina in Paul sta se obzirno oddaljila. In medtem ko sta stara prijatelja obujala spomine, .je Janina ostro pogledala svojega spremljevalca in vprašala:
-Alj * vam ie res toliko do tega, Paul, da Id bila nesrečna? O, nikar se ne opravičujte! Hoteli ste me iz-
si je tako želita! Izberi ti to srečo, -zakaj jaz sem samo stara in grešna žena in ne vem, kaj je prav in kaj ni prav.«
Marcel in Janina sta tiho stopala po vrtu. Prišla sta do klopice pod velikim borovcem. Marcel je sedel in instinktivno obrnil obraz tako, da so mu ga božale luči iz zaliva.
»Opišite mi noč, ljubljena,« je zašepetal, »dajte, da jo vidim z vašimi očm i!«
»Noč je jasna ko kristal,« je lahkotno pričela Janina. »Na nebu sijejo redke zvezde, najlepša in največja se blesti nad temnim, razklanim vrhom Alp, ki se čudovito odraža od žametne sinjine neba. Ob obali žare luči vse od antibskega zaliva do Cannesa in se izgubljajo v daljavi. Po vzpetinah zažari kdaj pa kdaj luč in spet ugasne, znamenje, da odhajajo ljudje iz hiš na vrtove. In to je vse, česar ne morete videti, zakaj upam, da se čudovite vonjave današnje noči dotikajo vašega srca prav tako kakor mojega...«
Marcel je vstal, se naslonil na drevo in izpregovoril z zasanjanim, rahlo drhtečim glasom:
»Ta noč me spominja na neko drugo... Na tisto prvo noč, ki sem jo doživel v tem blaženem kraju... in tudi vaš glas, ta mehki, dobri glas, me spominja na glas neke druge...«
Janina se je zdrznila. Bilo je nekaj v njegovih besedah, kar je vzvalovilo njena čustva. Bala se .je, da bi Marcel utegnil izpregovoriti neko ime, ki bi zbudilo žalostne spomin«. Tedaj se je. pa spomnila, da je to ime za njega in zanjo mrtvo, in nehote se je oddahnila. Neprisiljeno je rekla:
»Všeč mi je bila romanca tistega starega berača. In vam?«
»Zelo, toda žal ne znam italijanski in nisem vsega razumel. Vendar je že melodija dovolj zgovorna... Ali morda vi znate to pesem?«
»Da, v prevodu,« je zamišljeno odgovorila deklica. »Vendar zvene besede skoraj plehko, kakor pač pri vsakem prevodu...«
»O, zapojte mi .jo!« je vzkliknil Marcel tako proseče, da ga je začudeno pogledala. l’ad bi spet slišal vaš glas!«
Janina se je nasmehnila, se naslo-
 ......................................... nila	na naslonjalo in jela peti. Njen
1 iubiiii vam. da nikoli več ne’ bom	>'ežni glas je napolnjeval vso
dati! Brala sem vam to z obraza... uganila sem po gibih vaših ustnic...«
Pobesil je glavo.
»Oprostite mi, Janina! Sami ljubite in veste, kakšne muke so to...«
»Prav zato, Paul, ker to vem, vas ne morem razumeti! Tudi jaz geni trpela, videč, da Marcel drugo ljubi, še več, da mene sovraži in prezira... vedela sem. da dekle, ki jo ljubi, ni vredna njegove ljubezni. In vendar nisem izdala svoje skrivnosti, samo da bi njega obvarovala pred razočaranjem! Ali nimate, istega poguma vi, moj prijatelj, vi, ki vam poklanjam namesto . ljubezni svojo naklonjenost in svoje spoštovanje?«
»Torej priznavate, da ste srečni?« je ubito vprašaj Paul.
»Priznam!« je odločno vzkliknila. »Srečna sem, kolikor pač morem biti. Pregnala sem ljubosumnost, ki me je | mučila, premagala zavist do Eline... j Grde spomine so prekril i lepi, čisti doživljaji... Zdaj vem, da se je Marcelov.. ljubezen izpremenila; očistila in poduhovila. In v tej ljubezni imam velik delež jaz sama, delež, ki mi ga Elina nikoli ne bi mogla priboriti ne z lepoto ne s pretkanostjo: Kadar delava drug zraven drugega, kadar | pleteva najine sanje, ki bi se jim Elina najbrže smejala, vem, da Mar-| cel zdaj res mene ljubi! In srečna | sem... da, srečna! Vi pač veste, da utegne to srečo razbiti ena sama ne-I previdna beseda. Eno samo ime jo | lahko uniči... Iskreno vas vprašam.
| Paul, ali je mogoče, da bi hoteli prav j vi izpregovoriti to usodno besedo, Tz-| dati to ime?«
Paulov obraz je bil temnordeč, ko j je dvignil glavo in pogledal svojo , malo prijateljico iz detinstva z dol-1 gini, občudujočim pogledom.
I Janina, razumel sem vas! Samo i grešen, povprečen človek sem in nisem vas vreden! Vreden vas je samo i junak, kakor je Marcel, človek, ki j zna svojo zlo usodo nositi brez tožbe 'n s kraljevskim dostojanstvom. Ob
prirodo in se spajal s tihim šepetanjem vetra, valov in noči.
"O, sole mio...
Marcel jo je poslušal kakor začaran. Tako milega, toplobarvnega
storil ničesar, da bi vaju ločil!
Poslednje besede ie izrekel s trepetajočim glasom in solzami v očeh.
Janino je njegovo iskreno kesanje ganilo. Prijela ga je pod roko. kakor tolikokrat tedaj, ko še nista poznala
Marcela, ga krepko stisnila in vpra- | glasu se nikoli ni slišal — pač. ta-šala:	j	krat,	ko	je pokojna Janina po dol-
Torej velja, da bova odslej prijatelja. prava, nerazdružljiva. iskre-j na prijatelja?«
i	Velia'	je živo. vzkliknil Paul.
; čuteč, kako se mu je srce napolnilo ! z novim, dotlej neznanim blažen-stvom.
Vračajo se domov so bili vsi trije člani male družbe dobre volje. Janina ! m Paul sta čutila, da se je njun odnos naposled razčistil. Marcela je pa | razgovor s prijateljem nekako ponii-j ril in udobrovoljil. In ko sta Janina | in l.anvin naposled morala stopiti iz 'avtomobila, ker.se ni mogel s tako I sc
geni prigovarjanju zapela na gradu svojega očeta romanco o sreči...
Tiho je lila pesem skozi noč:
A d:l mojimi snu jami
bdi žarko
njeijor ))Uun< ii jena I rojih ustnicah.
njei/ov oilscv c tvojih svetlih ovvli!
Marcel je neslišno vstal in se približal pevki. S pobožno strastjo jo jo objel okrog- pasu in ko je 'zapela poslednji stih:
Njegov plamen ji
nit tvojih ust-
I nienh...
je sklonil k njej in jo poljubil.
težkim bremenom \ miati po strmih J Pesem je zamrla v dolgem, tesnem
ovinkih, vod čili v vilo na griču, jej objemu...
Marcel mlademu zdravniku toplo j Tokrat Janina ni odmaknila glave. I dejal:	j V brezmejni sreči, ki jo je vso pre-
|	. Najlepša hvala, s-ropod Bonh ur, j vzela, je čutila, da ima pravico do
da ste naju povabili i,a tako lep ; tega prvega poljuba, polnega Ijube-i izlet! Preživel sem tako pr:jelen dan zenskega ognja, in da ie kljub vsekakor že dolgo ne!«	mu, kljub imenu in lepoti njene se-
Fudi pri večerji ie bil Marcel iz- i stre, Marcel to pot poljubi ial njo, j redno dobre volje. .'upi se je in <iu- samo njo... i hovičil vse vprek. Babica je bila po-
; šteno presenečena, ko ii je Janina	IN
pozneje med štirimi o*>ni povedala	Sreča!
mnenje slavnega specialista.	|
Po večerji je Marc 1 izjavil, da si I -Marcel, je veselo poklicala Jani-I želi še kratkega iznrehoda .po mese- ; Ijfb hiteč po stopnicah s terase, »po-i čini'. Z .roko v roki sta odšla z Ja-:	, -le , c ......
i nino proti vrtu. Stara gospa de Ber- •	* ravi.ar ji je bil poštar izročil
gerjeva jo zamišljeno gledala za nji-i sveženj pisem, h no pismo je bilo za , mu. In iz srca ji je prikipela čez ust- | Marcela, dve pa zanjo. Zanimal jo je niee iskrena molitev:	pa samo en ovc tisti, kije bil nanj
1	'O, ljubi Bog. bodi usmiljen s tema njen brat Gaston z značilno oglate
; dvema otrokoma, ki se ljubita! Varuj pisavo napisal njeno ime. ju. o Gospod! Nakloni jima srečo, ki :	(Diljv	prihodnjič)
Pozna jo
»Obisk smo dobili.«
»Kako pa to veš?«
»Ker se mati smeje starim očetovim dovtipom.«
Učenost
Gospod Prašnikar obišče svoje sorodnike na deželi. Ko sc izprehaja po njivah in travnikih, zagleda kravo S teličkom. Radoveden vpraša mimoido čega kmečkega fantička:
»Čigava je tale krava?;.
»Ne vem. Povem vam pa lahko, čigavo je tele.«
»No. čigavo?«
Kleče**™10’* Se oc*re^e fantiček in
Sreča
»Pri ženskah res nimam sreče «
s. Potem imaš pa res srečo «
V	knjižnici
Mlada gospodična pride v knjižnico. Na vprašanje kaj želi: de:
»če bi imeli kakšno primerno, ne primerno knjigo. «
Čudno
»Vaš sinček me zmerom zamenja z zdravnikom,« se pritožuje gospa Za mudnikova svoji sosedi. Kadar koli me sreča, mi pokaže jezik «
H azlika
»Koliko pa plača'"'gospod Zapravlji 'ec za svojo sobo?«
-Koliko plača, ne vem. Stane pa dve sto lir na mesec.
Tutli dokaz
Sodnik:	Alj	ste pr:očeni?y'
Obte '.ec:	Ne	L. uš.-: n :.a čelu imai
Od »adca .
Spretnost
Gospod čep priteče na policij in vpraša službujočega uradnika:
»Ali ste vlomilca, ki je ponoči vlo mil v moje stanovanje, res že prijeli?«
»Seveda,« pravi uradnik, »je že pod ključem.«
»Rad bi govoril z njim.»
»Zakaj?«
»Prišel je ponoči v stanovanje, ne da bi bil zbudil mojo ženo. Zdaj bi ga rad vprašal, kako je to naredil.«
Grožnja
»če otrok nikakor noče zaspati, mu bom kaj zapela,« pravi go pa Plankar jeva svoji služkinji.
»S tem sem mu že jaz zagrozila, gospa, pa nič ne pomaga,« sc odreže služkinja.
Dogovor
p °dnapoš?o.fUi. me t0rei ob sedmih
On: »Prav — in kdaj misliš priti?*
Pomislek
Ona:	Janez, ali me boš tudi takrat
ljubil, ko bom imela sive la.e?«
On: »Le. kako moreš kaj takšnega vprašati! Saj sem te ljubil tudi tedaj, ko si imela plave, in tedaj, ko si imela rdeč«; lase *
Škotska
»Kam si pa dal svojo poročni pr stan?«
»Ta teden ga žena nosi «
Razlika
Gospod Pivec in gospod 2olna se dita v gostilni in modrujeta.
»Jaz pijem samo zato, da pozabim, da me je žena zapustila,« pravi gospod Pivec.
»Jaz pa zato, da ne mislim na to, da me moja doma čaka.«
Dvojčki
Poznam žensko pet in sedemdesetih let, ki je dobila dvojčke «
»To je vendar nemogoče.«
»Zakaj? Dobila jih je pred pet in štiridesetimi leti.«
čenče
Slišal sem.« pravi Janez svojemu prijatelju, »da se boš z Ančko poročil samo zaradi denarja.«
»Laž! Prvič Ančka sploh nima de narja, drugič mi pa še na misel ne pride, da bi se z njo poročil.«
Iz »‘roških ust
Oče: »Sinko, mamica mi je povedala, da si bil poreden. Ali je to res?«
Nadobudni sinčel : »Veš, očk«, nekaj ti bom povedal. Mamica je prav tako včeraj tebe tožila babici. Najbrže je na oba huda.«
Zmerom isto
*No. kako je pa tvoj ženin všeč tvoji gospe materi?« vpraša Ocvirkova Minka svojo prijateljico.
Nič mi še ni rekla. Najbrže čaka, da bo najprej oče povedal svoje mne nje o njem in bo ona lahko rekla ravno nasprotno.«
V	šoli
Jurček, povej mi, kaj je luč?*
v Nekaj .kar se lahko vidi. gospod učitelj,«. .
»Saj mene tudi lahko vidiš, pa aV-c se nisem luč,« se raz.ezi učitelj.
Filatelija
Dvo no
(dl. z<te< tek v'prejšnji številki!)
Po mojem je vsak žig le žig in tudi , če je zlat, kakor v gornjem primeru, j Kot pristnega bi smeli priznati le | onega, ki je na kuverti, odpremi jeni j s pošto, ostali pa so le čisto navadni I uslužnostni žigi, torej je znamka s ; takim -žigom vredna manj in ne več, kakor trde katalogi.
S Ne morem razumeti, da bi se na
i	eni strani odrekala polna vrednost I znamkam, ki si ih je filatelist dal morda lepo žigosati le zato. da j,e znamka res rabljena in ne uničena ! s packastim odtisom neočiščenega žiga,
1 na drugi strani pa priznavala višja vrednost zaradi žiga, ki ie sicer lepše j izdelan, bil morda le kako uro v uporabi in izjemno izveden v posebnih barvah.
Zdi se mi, da bi bilo treba glede tega narediti po katalogih red in vreči iz njih vse one »posebne rubrike za »posebne« žige, pa za znamke na »posebnih« kuvertah in bogve ka' še vse. To spada v specialne kataloge. Marsikdo bi bil ob prodaji takih ku vert manj presenečen, ker mu ne bi
bilo treba moledovati, da naj kdo te kuverte kupi. Malo je namreč zbiralcev znamk, ki bi se za to zanimali. Zbiralce Žigo v pa spet ne zanimajo toliko znamke kakor žig
V	hlastanju po takih posebnih žigih, raznih posebnih kuvertah, tk. zv. luk susnih [Kilah, z podpisi tega ali onega ali brez njih vidim propad filatelije. Znamke se tako umetno odtegne jo pravi porabi; s tem se jim umetno in nalašč zvišajo cene. Vse to gre v korist maloštevilnih dobičkar jev. a v škodo pravim zbiralcem amaterjem.
Bilo bi že čas, da bi vsak zbiralec to uvidel. Da bi se zadovoljil z eno samo znamko, največ četverčkom in da ne bi s tem. da kupuje in plačuje le;.e a ničvredne žige metal denarja proč. Naj si rajši zanj kupi druge znamke, pa bo imel več od tega!
Vesel bom, če bo ta članek pripravil vsakega zbiralca do tega, da bo skušal dognati razliko med »uslužnostnim žigom« in kakšnim -»posebnim« žigom, ki je izdelan z namenom, da iz zbi , ralca iztisne čim več denarja če 1»
| spoznal, da je vsak »poseben« žig le ’ maskiran »žig iz usluge« in nič več,
■	bo s tem dokazal, da je še pravi filatelist in da še ume ločiti zrno od 1 plevela.	i).	Gruden.
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M*
Strah pred taščo
»Torej moj zet bi radi posta1!, mladi mož?«
O, nikakor ne! Lc vašo hčer bi rad za ženo. .
Velika resnica
Peter Trebušni'.; bi sc rrd poročil. Preden pa stori ta veliki korak, se še posvetuje s svojim starim znancem
»Kaj mislite, ali so zvest: še ženske s svetlimi ali s temnimi lasmi?*
V	tem primeru lahko zaupaš samo ženskam s sivimi lasmi.« ga je pSMči) znanec.
Napredek
Teta poučuje svojo 18 letno nečaki njo:
*	Oh, otrok moj, ko sem bila az v tvojih letih, sem p: aln dnevnik.*
To je ‘iUKompdno. tetka,« pravi .nečakinja,« jaz sem .j ra jši uredil* lično kartoteko.«
Zakaj se vnamejo zakonski prepiri
Urejuje A. Preinfalk
Šahovski pirhi
Problem št. 235.
Sestavil R. VVeinheimer
Beli: Kf2. Del, Sa6, b6. (4 f.) — črni: Kb3. (1 f.)
iHat v 3 potezah
Elegantna miniatura — ljubka stvarca
Problem št. 236
Sestavil E. VVolkenau
trije modeli so risani izrečno /n »Družinski tednik« in niso bili že objavljen’.) J Prvi model nam kaže pomladansko volneno obleko iz sivega blaga. Rokavi J so kimonsko krojeni. Krasita jo dva velika žepa. Druga športna obleka ima S dve globoki gnbi spredaj in zadaj. Naramnice, ki so samo okras, se konču ♦ jejo z žepi. Ljubek je tudi pomladanski kostim sive barve. Živo'ek je spredaj « in zadaj ves sešit v globokih gubah. Tzrez ob vratu je štirioglat. Ovratna J ruta, rokavice in torbica so pa malinskordeče barve.
MODA ftfihttadansUiU pacesk
Zima in mrki zimski dnevi »o se /.e zdavnaj poslovili od nas. Veselo iu toplo pomladansko sonce nas je izvabilo na plan. zamenjali smo težke zimske plašče z lahnimi pomladanskimi, pokrili maihno ljubke klobučke, obuli že sandale, samo za pričesko se še nismo zmenili.
Kadar sodimo pred zrcalom im se češemo. r*e nam zdi. da je naša pričeska nekoliko dolgočasna, pusta, brez živ-ljenia. Teinu se ne smemo čuditi, saj smo se vso zimo zmerom enako česale. l;wjc sn se lene že tako privadili, da Jih le težko spravimo v drug red. Vendar ne smemo obupati. Prišel je res pravi čas. da vzamemo glavnik v roko in poskušamo Letošnja moda nam narekuje: mehki, nesimetrično valoviti
Beli: Kd2, Dd7, Ld5. Pe4 Črni: Kd4, Pd3, d6. (3 f.)
Mat v 3 potezah
Nova varianta stare ideje
ZAKLJUČNI OFENZIVI
NAŠ NAGRADNI NATEČAJ
Okusno olje
Bliža se čas različnih eolat. zalo potrebujemo čim več olja. Da ti bo zadostovala dobljena količina olja ki io dobiš n;i živilsko nakaznice, si pomagaj takole:
Namoči za 24 tir v poldrugem litru vodo 10 dek lanenega semena. Kupiš ga v trgovini s semeni. V namočeno seme zlij 1 kozarec kisa. 1 žlico eoti in 1 noževo konico jajčnega nadomestka. Zmes nai počasi vre na ner>rehn-dem ogniti in io nepretrgano mešaj. Ohlajeno tekočino precedi in pril i j Š;’ eno desetinko litra e!ja. Da pa odstraniš neprijetni vonj po lanu. daj v skodelico 10 dek sveže gorčice, io razredči z narejenim oljeni in zlij nazaj med olje. Vse skupaj dobro premešaj in nalij v steklenico.
M. !>.. Ljubljana.
Slano pecivo iz fižolove moke
30 dek fižolovo make, 15 dek enotne moke. 1 skodelico mleka ali mlečnega nadomestka, <> jajci. •_> žlici maščobo in leavino žličko jedilne sode ugneti na deski v neprelrd-o testo. Razvaljaj ga v velikost pekače, položi na namaščeno pefateo. potre?! s soljo in sesekljano kumino in speci kakor vsako drugo pecivo.
Pecivo jo zelo dobro, krepilno in primemo za pošiljanje.
L. H., Ljubljana
najboljše odvajalno sredstvo
Riževi cmoki
Zakuhaj na % litra vode 12 dek riža [n ko je ta že nekoliko kuhan, dodaj Se 12 dek polente. Ko se zmes zgosti, io ohladi in ohlajeni vmešaj po možnosti za oreh masti ali masla in I jajce. Vse skupaj dobro premešaj iu izoblikuj cmoke. Dobiš j ih približno dvanajst. Skuhaj jih v slanem kropu. Kuhane obli i z razredčeno marmelado, ali pa jih daj potreseno s parmskim sirom in solato na mizo.
M. S;. Ljubljana.
Ias»je. Ničesar izumetničenega in zamotanega. Vse je dovoljeno, »tuno če se nam poda.
Tudi letos bomo nosile lase počesane navzgor. Ta pričeska le praktična zato. ker smo vce dan lepo počesane, ni nam vroče m ne mažemo ovratni; kov. Namesto samih zvitih kodrov si zadaj spletemo tri kitke, ki jih v kodru pripnemo.
Zelo praktična ie tildi tale pričeska: Nepredolge lase počešemo zadaj v >Miiie kodrce. spredaj pa visoko valovilo. seveda vse nesimetrično Pričeska je posebno primerna za tisto, ki so zelo zaposleno
Dolgi kodri so še zmerom moderni. Vendar iili češi ;no nekoliko boli v redu naravneio in — kar je letos ze-
lo	važno — nesimetrično f'0' ko potegnemo še više in rahleje kakor doslej.
Za vsak prispevek, objavljen v Kotičku za praktične gospodinje-, plačamo 10 lir. Denar lahko dvignete takoj po objavi v naš; upravi. Po pošli t)0. šiljamo šele takrat, bo «e nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovile na Uredništvo »Driiziii'kegn tednika«. Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana. Poštni predal 25'!.
Lasje
Čeprav je naša Ljubljana znana kot čisto mesto- kar je le v čast in jhmios ženam in dekletom, vendar še tu in tam vidimo tia cesti pod okrni ali pa pred vrati zvito kise. ki jh veter zanaša sem in tia. Grdo je to iu človek v nehote vpraša, kdo stanuje v lej 'uši. morda še kakšna znanka, svetlolaska ali črnka. In vendar lahko lase
glavnika pa ludi ostrižene kori.-!no n porabimo. Nekoč, v dobi kit. so take lase prodaiali lasiiliariem. cena ie bila oa odvisna od dolžine las. Danes, ko lomimo kratke lase, jih lahko upora-iituo kol kapok za razne blazine in dazinice.
Lase z glavnika, pa tudi ostrižene, dotee vsaj ;•* centimetre, spravljamo v vrečko. Pri večH družini se kaj hitro nabere velika količina las. Dobro oprane s sodo iu milom iili široko razp>" strte sušimo na soncu Najbolje je, če rib sušimo v vrečk i i/ organlina ali ■■•ploh v vrečki iz redkega blaga. Do-’ hi posušenim lasem porežemo nusUt-I * klopce, da se lasje -'.ami raziprostro. Z niii>ri n notni uto vrečke pripravliene ?:i blazine 'lake blazine so lahke, zmerom mehke in le|>o napete. Blago
• Porabni nasveti
minul
Danes niso ča.-’i. da bi «i> lahko posivet i I i dolgini pomladanskim negam in čiščenju. Vendar prav zato. ker imamo toliko dela. toliko skrbi tudi zdaj ni tisli trenutek ki bi ga smeli pustiti, da bi zbežal urino nas. Samo iisli. ki se res potrudi, izvrši dobro svoje delo. Samo tisti. ;i se i>olrudi na zunaj in na znotraj! Mastni lasje še niso nikakršen znak naše delavnosti in marljivosti. Ravno narobe! Resnično marljiva, resnično koristna žena bo našla vsak dan listih neka) minut, kj iili potrebuje, da je lahko tudi ona negovana.
Radi bj vedeli, kakšna ie njena skrivnost. Zelo preprosta — pravimo
ii	spretnost — in sestoji in nekai pre-
it športnemu plašču, kostimu, obleki, pa 'udi k preprosti popoldanski obleki lahko oblečete rokavice. kakšne jih vidite na zgornji sliki. Šešlje te ji Ji lahko sami iz dvobarvnega usnja. Lepa je sestava iz belega in črneffa usnja, belega in modrega, sivega in malinsko-rdečega, peščenega in zelenega usnja. Izbirajte sami po svojem okusu in vaši obleki primerno!
Izda a K Bratuža novinar; odgovarja H. Kern, novinar: tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.