Splošni vestnik. »Slovenec« je dne 19. oktobra t. 1. ncimenoma napačno poročal, da je tovariš Štipko Jelenc, nadučitejl na Dvoru stalno upokojen. To ni res! Upokojen je le začasno zaradi bolezni za eno leto. Toliko v pojasnilo škodoželjnemu »Slovencu«. III. slovenski protialkoholni kongres je preložen s 17. novembra na 29. in 30. de- cember. Vzrok je ta. ker sedaj vojska vso pozornost in zanimanje nase obrača. Tudi je odšel dr. Krajec, ki je imel na kongresu predavati, v Belgrad na pomoč. Do takrat je upanje, da se povrne in nam morda ve povedati kaj zanimivega iz Srbije, kjer je protialkoholno gibanje močno razvito. Kongres je tudi zato preložen na božične počitnice, da se ga bodo lažje udeležili učitelji in katehetje, za katere bodo v pondeljek 30. decembra posebna predavanja. Iz seje c. kr. okr. šol. sveta v Radovljici dne 26. okt. 1912. Predsednik naznani, kaj se jc rešilo od zadnje seje predsedstvenim potom. — 12 učnih močij se predlaga v pomaknitev v višji plačilni razred. Priznajo se sledeče starostne doklade: II. starostna doklada učiteljici Jerici Zemljanovi v Boh. Bistrici; III. starostna doklada nadučitelju J. Baragi na Kor. Beli; IV. starostna doklada učiteljici E. Omanovi v Begunjah. — Ugodno se rešita dve prošnji za denarno podporo. — Priporoči se za ugodno rešitev prošnja šolskega vodstva y Boh. Bistrid za povišanje remuneracije za pouk na ekskurendni šoli v Nomenju. — Ukrene se vse potrebno, da  se razširijo takoj dvorazrednica na Dovjem in trirazrednica v Gorjah v štirirazrednico. — Prošnji šolskega vodstva v Kranjskigori, da se uvede nerazdeljeni dopcldanski pouk, se ugodi le toliko, da se priporoča uvedbo tacega pouka le v III. razredu. — Slednjič se odobri šest proračunov za leto 1913. —a. Uspeh mednarodnega jezika Ido. Generalni tajnik »Deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih na Kranjskem« dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniški je dobil te dni od c. kr. generalnega štabnega zdravnika dr. Hermanna v Gradcu naslednje pismo: »Veleuenjeni gospod kolega! Kot star pristaš mednarodnega pomožnega jezika vobče in sedaj specialno reformiranega Ksperanto (Ido), sem1 priobčil v reformiraiiem esperantskem jeziku Ido v espirantski reviji »P|rogreso«, izhajajoči v Parizu, članek »Protekto dil infanti kontre la tuberkloso« (Obramba otiok proti jetiki). Opiral sem se pri tem večinoma na razpravo, ki ste jo Vi, gospod koLega, o taistem predmetu svoj čas priobčili v Ijubljanskih slovenskih dnevnikih. Sedaj pa sem dobil uposlan iz Novega Jorka angleški časnik »The New York Call«, v katerem je priobčen ta članek, preveden na angleški jezik, kar je gotovo dober dokaz koristi mednarcdnega jezika, ki je v tem slučaju omogočil, da je popularni znanstveni članek, prvotno priobčen v slovenskem jeziku in v slovenskem časniku, potom mednarodnega jezika preveden na angleški jezik s pomočjo angleškega časopisa postal znan velikemu angleškemu svetu. Predkratkim pa me je neki gospod Khun iz Jičina na Češkem zaprosil, da mu dovolim prevesti ta članek na češki jezik in ga priobčiti v češkem listu »Narodni Politika«. Veseli me, poročati Vam o tem uspehu mednarednega jezika Ido na edni strani in naših težen; za boj proti tuberkulozi na drugi strani.« Mednarodni jezik Ido je izvrsten občevalni pripomoček, ki se ga z lahkoto nauče vsi olikani krogi, osobito vsi oni, ki }^o se kdaj učili latinščine ali ki poznajo kak drug romanski jezik. Predsednik zveze »Uniono di 1' amiki di la linguo internacicna« je znani učenjak in fizik profesor Ostwald v Lipskem. Idi ima namen, služiti kot občevalno sredstvo pri mednarodnih kongresih, razstavah itd. Kako važno je tako sredstvo in kak pomen ima ideja mednarodnega jezika, se vidi iz tega, da je v kratki dobi od leta 1901. sem Ido-delegaciji pristopilo 310 društev in 1250 vseučiliških profesorjev. C. kr. generalni štabni zdravnik dr. Hermarin v Gradcu, rodom Slovenec, je eden najdelavnejših propagatorjev Ido-jezika v Avstriji in tajnik društva »Idosocieto« v Gradcu. Sicer pa imamo že slovensko učno knjigo Idojezika, ki jo je izdal učitelj Jakob Kovačič v Št. Vidu pod Juno na Koroškem. Knjigo je dobiti za ceno 1 K pri izdajatelju in v knjigarnah. Araeriški miljarderji. Alfred Vanderbilt bo prejel 20. oktobra na svoj 35. rojstni dan drugo polovico očetove dedščine. Doslej je imel »sarno« 120 milijonov kron imetja, ki se bo sedaj podvojilo. Z ozirom na to poročajo novojorški listi o sedanjem irretju velikih ameriških finančnikov. Vsem načeluje John D. Rockefeller s skoro 5000 miljoni kron, njemu slede Carne- gie s 2400 milijoni, Morgan z enako vsoto, Villiam Rockeieller s 1200 miljoni in za tenii George F. Backer, James B. Dulke, James Stillman, Henry C. Frick in William K. Vanderbilti, ki imajo imetja od 1200 do 800 miljonov kron. Alired Vanderbilt bo ob svojem 35. rojstnem dnevu tned navedenimi bogataši še vedno »ubog«. Novojorški listi prinašajo k tem številkam razne komentarje ter menijo, da se mora omejiti kopičenje imetja v rokah posameznikov. Kaj naj' porečemo k temu mi, uboge učiteljske pare?! Mojstrski računar. Na zadnji seji »Ro yal Asiatic Society« v Kolomibi so zbrani učenjaki strmeli nad izredno računarsko zmožncstjo dečka Arumugama. V nekaterih sekundah je rešil deček najbolj zamotane računske naloge. Ena od nalog se je n. pr. glasila: »Trgovec napravi veliko pojedino. Ima 173 gostov, vsakega gosta pogosti z merico riža. Od vsake merice pa dobi svetišče 17 procentov riža. Koliko zrnec riža je dobilo svetišče, če je bilo v vsaki merici 3,341.272 zrnc riža?« Čez tri sekunde je deček povedal odgovor: svetišče je dobilo 100,913.709 in 52 stotink zrnc riža. Seveda so gospodje, ki so dečka izpraševali, prej natančno izračunali nalogo. Rekli so mu, da se je zmotil za deset zrnc. Ali računarček je odločno zmajal z glavo in ostal pri svojem. Gospodje so še enkrat preračunali in se sedaj prepričali, da je trdil deček prav. Pri krajših nalogah je deček tako hitro računal, da je povedal že med napovedjo pravi rezultat. Premije za otroke. Avstralski zvezni senat je sprejel zakon o materinstvu. Zakon določa premijo do 100 mark za vsakega otroka, ki se porodi v Avstraliji staršem belokožcev. Šola za ladijske tesarje v Tržiču. Ustanovljena je taka šola in priglašeno okolo 80 učencev. Turški tobak v Avstroogrski. Preteklo leto je dobila naša tobačna režija iz turških pokrajin tobaka v znesku 14 milijonov 700.000 kron. Blažena Hrvaška! Uradne »Narodne Novine« so prinesle navidez povsem nedolžno vest, da je predsednik oddelka za nauk in bogočastje Jelačič odšel na dopust, a upravo tega oddelka da je prevzel upravitelj gospodarskega oddelka Žepič. Stvar je takale: brat komisarja Cuvaja je zaliteval od šefa oddelka za nauk, da se mu izplača nezakonit povišek na plačo. Jelačič pa ni hotel napraviti te nezakonitosti. Dobri in svojega brata vredni brat je zatožil zato Jelačiča pri najslavnejšem komisarju Slavku pl. Cuvaju! Ta je pozval Jelačiča k sebi na odgovor. Jelačič pa je ostal pošten in je vnovič izjavil, da ne podpiše take nezakonitosti. Nekoliko drugače korektni komisar je poslal Jelačiča z mesta na dopust, in ta je dobil — dasi je na dopustu — takoj namestnika v osebi Žepiča, ki je seveda hitro storil to, kar je Cuvaj hoteli imeti. Tujski promet in šolska mladina. S tujskim prometom bo po naročilu naučnega ministrstva na poljuden način seznarjjati vbodoče tudi mladino v ljudskih šolah s primernim podukom in berili.