"Published and distributed under permit (No. 643) authorized by the Act of October fi, 1917, on file at the Post Office of Joliet. III.—By ord*r of the President, A. S. Burleson, Postmaster General
Amerikajsskl Slovenec
American In Spirit; Foreign In Language Only	\JT . I'^l • 1 * a.	!	1	11	A	* 1 *	2	i	O	Organ oJ ihe Eesr Element of Americanized Slov
Kl^	SK?MSEfiSlKs	K.atohski list za slovenske delavce v Ameriki in glasile V., h. >	i^LiSs^isS^^L
številka 9	jo' iet, illi>oib. 24.decembra	letnik xxviii
Wilson uverjen
za pravičen mir.
i
Predsednik bo sprejel jugoslovanske zastopnike. Obiskal maršala Joffre in ranjene vojake.
laški kralj v parizu.
Poljaki zahtevajo del bivše avstrijske mornarice. Karel bolan.
Predsednik upa za pravičen mir.
Pariz, 20. dec. — Predsednik Wilson se je danes izrazil napram poročevalcu "London Times" sledeče: "Trdno* sem prepričan, da bodo odlični možje, zbrani na svetovni mirovni konferenci rešili vsa važna vprašanja v svrho dosege pravinega miru". — Na tem mirovnem kongresu bd odloilna :n merodajna samo ljudska voljaj. Na vse zahteve gotovih "bossov" se ne bo oziralo.	,
Pri tej priliki je predsednik Wilson • naglašal, da je vesel, in sreen, da vlada med Anglijo in Ameriko tako prijateljstvo, Trdno upa, da se bo ta'pri. jateljska zveza »v bodoče še bolj po-. množila in utrdila.
Oficijelno zasedanje mirovne kon-; fernce se bo prielo dne 2. januarja. 1919 ter botrajalo kake 3 ali 4 mesece. V kolikor se more soditi, ne bo ostal predsednik Wilson 6 tednov v Parizu. Važni uradni posli povodom kongresnega zasedanja v Washingtonu ga silijo domov.
Predsednik Wilson v Parizu.
Pariz, 20. dec. — Predsednik Wilson je dospel dne 13. t. m. s svojo soprogo in spremstvom v Pariz. Tako veličastnega sprejema in pozdrava še ni doživel nihče drugi v zgodovini našega nnesta — kakor predesdnik Wilson. Ves Pariz je il okrašen z narodnimi in ameriškimi zastavami. TrgovHne, šole in uradi so 'bili ta dan vsi zaprti.
Npopisen in veliasten je bil sprejem ter pozdrav, kojega je priredil francoski narod kralju miru — predsedniku ob prihodu v Pariz. Takoj pri njegovem pihodu je bil oddan 101 stral v pozdrav največjemu prijatelju in naklonjencu Francije — predsedniku Wilsonu. Ker je bil iz velikega topa neke vojašnice oddan sleherno minuto po en strel, je trajal ta pozdrav poldrugo uro.
Predsednik Wilson se je iskreno zahvalil naglasujoč, da on, kot oseba ne zasluži take slave, pač pa vse ameriško ljudstvo, katero zastopa on.__
Soprogo predsednika Wilsona je po oficijlnem sprejemu prevzela k sebi in ves čas spremljala žena francoskega predsednika Mrs. Poincare.
Povodom prihoda in bivanja predsednika Wilsona vParizu je bilo le temu podeljeno mesto častnega občana Pariza, 6d strani francoske akademije znanosti in metnosti pa naslov "zasluženega doktorja". Take časti ali takega naslova še ni dobila dosedaj nobena druga oseba na svetu.	|
Predsedniku Wilsonu v poačst se bode priredilo še več banketov in pozdravnih sestankov. V splošno se sodi, da bo predsednik Wilson ohranil J dni svojega bivanja v Parizu v traj-' nem spominu.
Wilson obiskal ameriške ranjene vojake.
Pariz, 22. dec. — Predsednik Wilson je danes obiskal ameriške ranjene vojake v bolnišnici Rdeega Križa v Neul-ly. Obisk je trajal cele 4 ure. Predsednik Wilson se je mudil pri slehernemu izmed 1200 ranjencev; stisnil je vsakemu posamezniku roko ter se ž njim pogovarjal.
Po tem konanem obisku je dal predsednik Wilson v javnost sledečo izjavo ameriškim materam:
'Dane ssem se mudil v Neully bolnišnici. Ta moj obisk je bil najbolj zanimiv in v največjo zadovoljnost. Vse naše ranjence se oskrbuje z veliko vnemo in največjo pozornostjo. Prav malo je v resnici bolanih vojakov. Če bi naše ranjence obiskale naše vrle ameriške matere, bi bile gotovo ' srečfie in zadovoljne, kajti njih fantje, ali sinovi se počutijo dobro. Trdno 'sem preprian, da se bo veina teh rfe,-Jnjencev kmalu povrnila domov, popolnoma okrevani in zdravi." I Pred svojim povratkom v Ameriko ' se bo pedsednik Wilson podal na obisk še v Rim in London, morda pa tudi v Švico, kamor je bil povabljen. Božič bo Obhajal predsednik Wilson med Ameriškimi vojaki v Chaumont toborišču. Ameriški vojaki delajo že velik®,predpriprave za slavnosten spre-jefa^Wilsonu.
Predsednik Wilson bo sprejel jugoslovanske zastopnike.
. Pariz, .23. - .— "Le Temps" j*, poročal v petek, da bodo še te dni imeli sestanek z Wilsonom zastopniki Jugoslovanskega sveta v Zagrebu. Zastopniki so že v Parizu in bodo predložili predsedniku Wilsonu zadevo | okupacije slovenskih in hrvatskih -rajev pa Italijanih in apelirali bodo, 'da I prebivalstvo v omenjenih krajih samo I odloči o svoji usodi.
Wilson gost maršala Joffre.
j Pariz, 19. dec. — Francoski maršal I Joffre je povabil za danes v Mazarin palačo predsednika Združenih držav, kjer mu je priredil v imenu francoske armade sijajen sprejem.
Tega sestanka se je udeležila tudi piedsednikova žena, predsednik fran* coske republike Poincare, njegova soproga in mnogo drugih odličnih oseb.
Italijanski kralj v Parizu.
Pariz, 20. dec. — Italijanski kralj Viktor Emunuel je došel včeraj v Pariz. Navzlic slabemu vremenu mu je priredilo mesto sijajen sprejem._
Vojna škoda Francije.
Pariz, 19. dec. — Skupna škoda, katero ima Francija vsled minule vojne a znša 46 bilijonov frankov, ali 13 bi-t lijonov dolarjev. — Tako poroča Mi Du Bois, načelnik bodget komisije. Francozov je padlo v minuli vojni 1,400,000.
! -
Dva bivša cesarja bolana.
London, 19. dec. — Preko Amster-
dama se semkaj poroča, da je bivši j nemški cesar Mr. Hohenzollern obo- ' lel v gradu grofa Bentincka v Ameron-gen na Holendskem. Zadnji dogodki so bivšega kajzerja zelo izpremenili; postaral se je namreč v teh tednih za več let in popolnoma osivel. Tudi njegova žena, bivša nemška cesarica je nevarno zbolela.
Dalje se semkaj poroča, da je tudi Karol Habsburški, bivši avstrijski ce- j sar obolel za influenco z vso svojo družino vred. i -
Čehi okupirali češko-nemška mesta.
Praga, Češko, 21. dec. — Čehi so zadnje dni okupirali in zasedli mesto Heb in Liberce, glavni sedež češko-nemške naselbine. Mesto Heb j znano pa svojih svlikih tovarnah, tako tudi Liberce j V teh mestih živei Nemci so se dolgo časa zopstavljali okupaciji Čehov, slednjič so se jim moali pa radi, ali ne radi udati.
Poljaki zahtevajo del jugoslovanske flote
Rim, 20. dec. — Zastopnik vlade v Pulju je poslal noto italijanskemu admiralu Cagniju s prošnjo, da jo do-1 stavi zavezniškim vladam. Nota se glasi, da Poljski pripada delež jugo-• slovanske bojne mornarice, ker so Po-! ljaki, kolikor jih je bilo pod Avstri-1 jo, tudi prispevali z davki za gradnjo bojnih ladij.
' V kongresu zahtevajo kaznovanje .	kajzerja.
, | Washington, D. C. — Kongresnik P. Darrow iz Pennsylvanije je predložil resolucijo, ki svetuje in priporoča ameriškim mirovnim komisarjem, da pod vzamejo potrebne korake, da bodo kaznovani kajzer in drugi oblastveni-ki, ki so povzročili vojno.
k pMMjtitbiMKg i^llWl' i I
>	Gillet kandidira proti Mannu za i zborničnega predsednika.
, Washington, D. C. — Kongresnik ( Gillet iz Massachussettsa je formalno naznanil, da bo kandidiral za zbirnič-
L nega predsednika.	_
>	-
Petdeset galon žganja na okrajni zdravniški postaji.
South Bend, Ind. — V hlevu na I farmi okrajne zdravniške postaje so j oblastveni organi našli petdeset galon žganja. Kot lastnik žganja so areti-, rali nekega Frank Scheckerja. ! Med policijo in Frank Radzivillom I in njegovim točajem M'icheal Gruzy-, jem jep rišlo do bitke, ko so iskali . pri njima žganja. Pa zraku so letali stoli, buteljke in čače, toda končno je zmagala policija, ko je dobila po-' moč. Nekaj žganja so našli pri obeh, ki sta imela steklenice skrite v žepih, j Oba prideta pred zvezno sodišče, ker sta obtožena, da sta prodajala žganje . vojakom.
Mehikanec ugrabljen in eksekutiran.
Nogales, Ariz. — EM. Lawton, a-meriški konzul v Nogalesu, je izjavil, da je prejel od državnega departmen-: ta inštrukcije, da uveda preiskavo in dožene, na kakšen način je bil ugrab-1 ljen dr. Huerta v Douglessu, Arez., ki je bil obešen v Prieti.
Dr. Huerta je bil mehikanski državljan. Napadli so ga ponoči, vzeli iz postelje, odvedli čez mejo in tam ga obesili v družbi treh njegovih rojakov.
Nemci bodo volili predsednika 29. dec.
Spartakovci s silo osvojili sovjetski kongres. Ebertona resignacija ne potrjena.
nova bolgarska vlada.
Črnogorci nočejo Nikite. Masaryk,
predsednik Čehoslovakije v Pragi
Volitve predsednika v Nemčiji.
Kodanj, 19. dc. — Nmška vlada je sklenila sklicati konfernco zastopnikov vseh nemških držav dne 29. de-I cembra v svrho, da izvolijo začasne-ga predsednika nemške republike. Ta koral? je storjen zato, da se preprečijo riadaljni nemiri.
Spartakovci s silo osvojili kongres.
Curih, 19. dec. — Danes je prišla vestmi z Stuttgarta, da so spartakovci osvojili kongres nemških delavstvo-vojaških svetov in Ebertov kabinet je nato - resigniral. Spartakovci so dobi; li kongres v svoje roke na torkovi seji s tem, da so se poslužili sile. Ko je član kabineta Barth ostro napadel E-berta zaradi tega, ker se zadn.ji protivi demobilizirati vso nemško armado, so pridrli v dvorano oboroženi delavci in vojaki ter pometali ven večinske in neodvisne socialiste. V sredo so spar-takovski delegatje z majhnim številom neodvisnih socialistov nadaljevali zborovanje.
Amsterdam, 19. dec. — Spartakov-^l^ErC isrvjfšina /pod vodstvom dr<ja. Liebknechta se je v torek s pomočjo oborožene sile polastila kongresa nemških sovjetov. V sredo je predsedoval Liebknecht kongresnemu zborovanju in sicer je scedel na stolu, na katerem je navadno sedel nemški kajzer ob času zasedanja gospodske zbornice. Vsaka njegova beseda je izzvala gromovit aplavz med elegati. Vsi govorniki so v sredo izjavili, da bodo podpirali zahtevo delavcev in vojakov; med temi zahtevami je tudi po-
Francozi pravični z Jugoslovani.
Znani ameriški politični kritik in dober poznavatelj razmer, J. W. Mason, piš_e glede laško-jugoslovanskega spora sledeče:
eČ zavezniška mirovna konferenca v Parizu ustvari Ligo narodov za mednarodni mir, tedaj bo ta Liga morala i
I takoj nastopiti v sporu, katerega so , začeli Italijani z Jugoslovani. Vojna grozi med Italijani in Jugoslovani. Vsak dan naraša nevarnost, da se oba naioda sprimeta v orožju. Italijanski ministrski predsednik Orlando sil-| no nasprotuje, da bi se ustvarila mo-| ena jugoslovanska država, kre bi bili na ta način ogrožni italijanski življe-! njiski interesi. Ministrski predsednik . Italije bo v kratkem v Parizu konfe-riral s predsednikom Wilsonom gle-, de jugoslovanskega .vprašanja in bo , prosil Wilsona, da odstopi od svoje zahteve glede samoodločevanja naro-J dov po narodnosti.
j Kot je znano iz najboljših politinih krogov, Francija jako nasprotuje italijanskim zahtevam glede Jadranskega S morja, in Francozi imajo velike simpatije do Jugoslovanov. Raditega bo ; prišel ministrski predsednik Italije, signor Orlando v "seršenevo" gnezdo, ko pride z laškim kraljem v Pariz. | Gotovo je, da če Italijani ne bode.o zodevoljni z odločtivijo mirovne kur-ference, in če se Italijanom ne da večja moč nad Jugoslovani, da Italijani ne bodejo mirovali, ampak posegli po orožju, da iztrgajo Jugoslovanom, kar mislijo Italijani, da je laško. Oba, Orlando in laški kralj bodeta skušala dobiti predsednika Wilsona in francoskega ministrskega predsednika Cle menceau na svojo stran. | Minister Orlando je namignil, da i-talijanska armada ne bo demobilizirana, ampak
ostane pod orožjem, dokler jugoslovansko-italijansko vprašanje ne bo' rešeno v korist Italijanov. Na drugi strani pa je gotovo, da Jugoslovani ne bodejo mirno pustili,-da se Italijani polastijo Istre in Dalmacije. I Mirovna Lga bode imela torej takoj po svojem rojstvu dovolj opravila.
Kljub preobilici vojnih naročil, so Amerikanci izdelali tudi letos premnogo igrečk za mladino. Na sliki so večinoma puikiee, ki bodo pomogle praznovat.	i	i ^ ;j§f	^ <* *; » , •! .-»ji
polna demobilizacija stare nemške armade.
Berlinski "Vorwaerts", glasilo Eber-tove vlade, zelo napada spartakovce vsled torkovega nasilja in piše sledeče: "Skupina fanatičnih radikalcev hoče uničiti socialistično republiko, podaljšati nered, onemogočiti podoljšanj# premirja in pogajanje za mir ter končno povzročiti okupacijo vse Nemčije ' po zaveznikih."
Iz Essena javljajo, da je tamošnji revolucionarni odbor ukazal vreči v zapor tri glavne ravnatelje KrupgOrih tovan; med zaprtimi je tudi dr. Bran-senberger, iznajditelj velikega topa, s katerih so bombardirali Pariz iz da-j ljave 75 milj.
Druga brzojavka se glasi, da so v Danžigu izbruhnili krvavi izgredi in boji po ulicah. Izgredniki so odprli civilne in vojaške zapore in izpustili vse jetnike.
Kodanj, 19. dec. — Na shodu večinskih socialistov zadnjo nedeljo v Berlinu je Filip Scheidemann silovito napadel Liebknechta in njegovo spar-takovsko stranko.
"Ne bomo se več dolgo prepirali z izgredniki niti ne bomo dovolili ruskih /ran^zer v /NS36čiji", je £ekel Scheidemann. "Vlada je organizirala gardo prostovoljcev, in če bo treba, bodo izgredniki (spartakovci) postavljeni ob zid in ustreljeni. Rajši se podvržem diktaturi izobraženih, liberalnih in konservativnih mož kot pi diktaturi norcev.'' .
Večinski socialist Landberg, član Ebertovega kabineta, je pa dejal: "So-j drug Mueller (predsednik delavskega ' sveta v Berlinu) je rekel, da pot do I ustavodajne skupščine drži preko nje-I govega mrtvega trupla. Ni potrebno, da Mueller živi, toda nemško ljudstvo mora živeti."
Berlinsko časopisje piše, da je sovjetski kongres prvo reprezentativno telo nemškega ljudstva, ki položi temelj demokratični nemški republiki. "Die Freiheit", glasilo neodvisnih socialistov, piše, da se bo vršila ustavodajna skupščina veliko prej kakor je bilo pričakovati, in da ima ideja sov-1 jetske republike po zgledu Ruije malo pristašev.
Ebertova resignacija nepotrjena
j London, 19. dec. — Poznejša brzo-| javka iz Berlina čez Amsterdam se glasi, da Ebert ni reigniral, temveč je amo zagrozil z reignacijo, če bodo ekstremisti preveč silili v ospredje.
Ebertova izjava.
Berlin, Nemčija. — Friderick Ebert, predsednik kabineta šestih socialistov, ki danes vladajo nemško republiko, je Jejal v intervjuvu ameriškim poročevalcem, kateri ea je obiskal zadnji torek v veliki palači bivšega kance-iarja, da noče -.meti nobenih stiki.v z boljševiki. Z vrha palače še vidno J vihra ogromna rdeča zastava, ki je ' bila razobešena prvi Jan revolucije. Ebert je dejal:
"Kabinet šesterih ali ljudski kabinet nima ničesar opraviti z boljševizmom. Zdaj je v tisku zakon, ki stopi takoj v veljavo, da se morajo razorožiti vsi državljani, ki niso člani nove in legalizirane republičanske armade. Po tem zakonu bodo razoroženi tudi spartakovci z Leibknechtom na čelu. — Veliča večina ljudstva je z. nami. Naša naloga je ohraniti pribor-, jeno svobodo. Prihodnja volilna bitka pokaže, da med Nemci še živi želja za samovlado. Obenem bodo volitve rešile vprašanje, katera stranka je najmočnejša, posebno med tremi socialističnimi stankami. Volitve pinesejo precej razočaranja, in če izpadejo povsod tako 'kakor so izpadle v Draždanih in Chemnitzu, o čemur ni dvoma, tedaj je Nemčija zagotovljena ljudska vlada. V obeh omenjenih mestih so zmagali večinski socialisti z ve-lkio večino. O spartakovcih lahko že zdaj rečem, da niso stranka, temveč le
Stari državni zor se ne snide nikdar več, ker ga ni; namesto starih političnih faktorjev: krone, zveznega sveta in rajhstaga imamo ljudski svet in delav-sko-vojaški svet. Revolucija je po-
kazala, da stari rajhstag ni odgovarjal željam ljudstva.
Kar se tiče naših odnošajev z Rusijo, želim izjaviti, da hočemo biti v prijateljstvu z vsemi narodi, ne maramo, pa da bi se ruska ali katera druga vlada mešalavnaše notranje zadeve. Ruska vlada nam je ponudila pomoč vdenarju in orožju, ali mi smo odklonili. Resnica je, da je boljševi-ški poslanik Joffe delal propagando v Berlinu, kar se ne sme več zgoditi. Nemška republika je v sorodu z rusko republiko po imenu in obliki, pa ne po duhu.
Ako pride kdaj boljševizem v Nemčijo, tedaj pride pod pritiskom največja nevarnost. Ustavodajna skupščina bo spremenila začasno vlado v stalno, ali medtem se moramo boriti za boljše živežne razmere in doseči mir, a obenem moramo zadovoljiti željam vseh držav, ki so bilt v vojni, da najdemo prave krivce, k so povzročili svetovni konflikt."
Nova bolgarska vlada.
Amsterdam, 20. dec. — Zakasnelo poročilo iz Sofije omenja osobje novega bolgarskega kabineta, ki je stopilo na krmilo 28. novembra. Kabinet je sestavljen kots ledi:
Todoov, pedsednik in minister zunanjih zadev; Mučanov, demokrat, notranje zadeve; Danev, progresist, finance; Kosturkov, radikalec, javna izobrazba; Zidrov, socialist, justica; Dra gijev, vodja kmečke stranke, poljedelstvo; Sakasov, socialist, industrija, trgovina in delo; Bakalov, kmčka stran fca, pošta in brzojav.
Pogodba med Nemčijo in Čehoslovakijo.
Amsterdam — Iz Draždanov poročajo, da je Ebertova vlada sklenila iprovozorično pobodbo z vlado čeho-slovaške republike z mislu katere bo :Nemčija pošiljala premog na Češko v zameno za živila.
Čeholovaški predsednik v Pragi.
i Pariz, 21. dec. — Prof. T. G. Masaryk, predsednik navourejene češkoslovaške ljudovlade, je bil slovesno vpeljan v Zlato Prago, kakor se poroča iz zanesljivih virov.
Črnogorci nočejo Nikite.
Ar^perdani, 22. <Jec. — Časopis "Samouprava", ki izhaja v Bogradu je priobčil naznanilo od "glava črnegor-k misije", ki se čita: "Bivši naš kralj je s bojazljivostjo zavrgel domovino in krono, ko je pobegnil iz domovin« in mi nimamo z njim več nobenega opravka."
V Nmčiji še vlada Ebert.
Amsterdam, 20. dec. — Po vesteh iz Berlina je nemški sovjetski kongres sprejel včeraj resolucijo, v kateri izjavlja, da ima Ebertova vlada še na-delje izvrševalno in zakonodajno oblast do ustavodajne skupščine.
Obenem je pa konges izvolil cental ni odbor iz srede delavskih in vojaških delegatov, ki ima oblast "palamentar- • nega nadzostva" nad centralnim kabinetom in vsemi ostalimi kabineti v avtonomnih republikah ter pravico i-menovati in odstaviti vsakega ali pa vse ljudske komisarje, ki se ne drže
Resolucija, da se buržoazija izključi iz kabineta, je bila porožena.
IZ UPRAVE "A. S."
Na naše naznanilo se ie odzvalo mnogo starih naročnikov, katerim je
ze prej naročnina potekla, z'.i jim bi kmalu.
Mnogi so plačali list za deljčaia v-naprej po stari ceni.
Od 1. julija 1918, pa velja nova cena, ki je:
. Za celo leto............$2.50
Za pol leta..............150
Oni naročniki, kateri imaji list 'že plačan, ne rabijo »ničesar doplačevati, le ko jim bo sedanja naročnina petek-la, naj plačajo isto po novi ceni.
Prosimo one naročnike, katerim je pred kratkim potekla naročnina, da isto ponove, ker mi ne moremo in tudi ne srnemo predolgo čakati, kar je zoper poštno postavo pošiljati list. ako ni t plačan.
Spoštovanjem
UPRAVA "A. S."
Amerikanski Slovenec
U«Mncvljen L 1891.
Prvi, največji in edini sloveniki-Icatoliiki list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek •lovensko-Ameriika Tiskovna Družba
Inkorp. L 1899. lastnem domu, 1006 N. Chicago St.
Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina: Za Združene države na leto....$2.50 Za Združene države za pol leta $1.50
Za inozemstvo na leto........$3.50
Za inozemstvo za pol leta......$2.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznauij« POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second ciass matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111, un'ier the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Famib Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovemc American BIdg., Joliet. Ill
Advertising rates sen! on application
•T^JajSvo
5 I* slovenskih naseltin. |
Joliet, 111, 23. dec. — Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje!
V sredo bomo praznovali največji praznik celega leta — Božič — rojstni dan Zveličarja sveta, ki je Knez Miru.!
Ako je veselje zadnjih štirih Bo-žičcv bilo kaljeno vsled žalostnih do- ; godkov svetovne vojne; ako sta zlasti o zadniem Božiču strah in negoto- j vost vladala tudi v ameriških domo-' vih, bo pa tem večja radost preši- j njaia srca vseh narodov, celega sveta letošnji Božič. Knez Miru je v svo- ' jih večnih sklepih sklenil, da je svet' i'i dovolj kaznovan in da je prišel zo-1 pet čas, ko naj bi celo človeštvo se radovalo nad angeljskim spevom na' betlehemskih planjavah: "Mir ljudem1 na zemlji, ki so dobre volje!" Ako-1 ravno so grozote vojne še v živem spo minu, je vendar zavest, da so narodi odložili morilno orožje vplivala tola-žilno na preskušan človeški rod. Da, ( ako kedaj, se imamo letos veseliti božičnih pravnikov. Četudi je bil boj silen in žrtve mnoge, so si narodi zemlje ven.lar izvojevali zmago demokracije m svobode. Naši sinovi in bratje se vraajo domov zmagoslavni, ovenčani, ovenčani 2 lavorovim vencem. •Mi znamo, da so se borili za dobro stvar in tamor prej ali slej triumfi-rati. In letošnji Božič naj bi bil častni spomin te slavne zmage, ki naj bi ' se obhajal slovesno na rojstni dan ! Kneza Miru v vsaki družini.
—	V čtrtk bo Štefanje in god naših i Štefanov, štefkov, Štefanij in Štefic, 1 in pa mnogih drugih, katerih imena ] so slicna Štefanovemu. Med Slovenci I je posebno veliko Štefahičev in šte-fa
ncicev. Pa vsem čestitamo!
—	V soboto bo sopraznik Ndolžnih	i Otročičv. V stari domovini smo ta	i dan imnovali "Tepežke". Kdo se še	' ne spominja kako ga je dolga šiba "oplazila" rano v jutro, ako tii dobro ipazil in se t-dkupil, da ga ne bodo	] "komarji jedli." . „	I
—	Za božič so bili obiskani, ker ne morejo priti v cerkev: Mrs. Ana Prše, 1107 N. Chicago St, Mrs. Martin 1 'Pežak, 1201 N. Hickory St, njen sin j Joseph, 20 let star je jako hudo zbolel za influenco.
—. Mrs. Marko Znidarsich je pred kratkim prejela pismo od svojega sina Antona. Pisal je 29. septembra,
' da se nahaja v ujetništvu v mestu Ra-statt na Nemškem, da je zdrav in da mu ni slalbo. Zdaj je že naj-brž prost, I kakor so drugi, ki so bili istotam ujet-1 niki.
—	Naši fantje sev račajo. Danes se je vrnil g. Jos. J. Nemanich iz Camp Forest, aG, in St. Štajdohar iz Kentuck. — Vrnil se je koncem tedna tudi g. Jos. Spelich.
—	Dr. sv. Cecilije št. 12. D. S. D. uljudno vabi vse občinstvo na plesno
j veselico' v Sternovi dvorani v soboto 28. t. m. Vstopnina 30c. Vstopnice so na prodaj pri članicah društva.
—	Rev. John Plaznik poroča: V bolnišnici se nahaja Mrs. Chas. Kom-pare, Mrs. Math Kožuh, bolna na vročinski bolezni, Mrs. John Brunskole, operirana na nogi, Antonia Stefanič, * operirana na slepcu, Peter Musich iz Broadway, operiran na slepiču, Ja-' cob Kaferle, hudo bolan za splošno
' slabostjo.
^ — G. Filip Gorup naš ur.ednik, se je moral vrniti v bolnišnico po ukazu' zdravnika, kjer mora še ostati nekaj časa, da se bolj očvrsti.
—	Slovenski oddelek Amer. Rudeče-ga Križa priredi na Silvestrov večer plesno veselico v K. S. K. J. dvorani.' Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene in za slovenske si- j rote v stari domovini, je priporočati, dase te veselice cenj. občinstvo ude-leži obilnoštevilno.
—	Umrla je v sobot ozjutraj Marija Dolinšek iz Rockdala v starosti 54 let. Pokopana je bila v ponedeljek.
—	Doma je bolna Mrs. Ana Težakf že tri tedne.
—	V soboto in nedeljo se je mudil j v Jolietu Rev. P. Vencel Šolar, O .S. B, profesor iz St. Bede College, Peru,' 111; s seboj je pripeljal tri dijake na-' še župnije,, kateri študirajo tam, nam-reč: Martin Stefanič, Anton Kramarič in Alojsius Zlogar. Na počitnice je 1 prišel 17. decembra Mr. Math Biutala j iz St. Francis, Wis, kjer že več let študira.
VESTI IZ RAZNIH LISTOV.
Milwaukee, Wis, 20. dec. — Zadnji teden je umla na posledicah špan-' ske influence Barbara Velkovrh, ka-
I
tere pogreb se je vršil 9. dec. Stara ^ je bila 34 let ter doma iz Šoštanja na Sp. Štajerskem. Živela je na Blue | Mound-d. Tu zapušča moža in 13 let-: no hčerko. Bila je članica dr. sv. Ja-' neza.
i
—	V torek je umrl na pljučnici kot posledici influence ob pol 11 dopol-
I dne John Riffel. Pokojnik je bil star 31 let ter doma iz fare Trebelno no Dolenjskem. Bil je član sam. društva | lliria v Sheboyganu. Tukaj zapušča : dva brata Joe in Tony, v starem kraju pa ženo in sina ter mater, brate in j sestre. Pogreb se je vršil v četrtek j 19. ob 9. dopldne. Prav dobro je bil j pokojnik poznan v Sheboyganu. V | Ameiki je bival šest let.
j — V sredo zjutraj 1. dec. je umrl i na farmi blizu Waukesha rojak John i Brulc na posledicah influence. Po-l kojnik je bil star 37 let, doma iz vasi I I.tištrsko selo, fara Št. Peter pri No-| vem mestu. Bil je član in ustanovitelj društva Sv. Janeza Ev. št. 65 K. j S. K. J v Milwaukee. Tu zapušča ženo in dva otroka, enega fanta in eno dekl co Pogrc se vrši v soboto 21. dec. ob 9. dop. od slov. cerkve na 4th • Ave. Nacjalje zapušča dva rata, Antona in Franka tukaj ter dve sestri in sicer Mary Pangre v Milwaukee ter Uršo Cctelj v Pennsylvaniji. Pokojnik je imel pred štirimi leti gostilno na T.ake St.
—	Mihael Petrovič je ibl kaznovan I na 19 mesecev v poboljševalnico, ker i jc ponaredil ček za $40. Mlad je pri-I čel, ker je star komaj 23 let.
Sheboygan, Wis, 20. dec. — V nedeljo je umrl na pljučnici v St. Nicho^ I las bolnišnici 2 letni John Krivic. Bo-, lan je bil samo par dni. Bil je še sa-j tnec, in je stanoval pri A. Susha, 933 Indiana Ave. Pogreb se je vršil v torek dopoldne.
f — Btarišem |.orjančič je umrla petletna hčerka Jennie. Pogreb se je ' vršil v torek. Louis I.orjančič živi na 1
1922 N. 11 th St.	;
i
Buhl, Minn. — Med prvimi vojaki, •ki so se vrnili iz armade, je Mihael Stefanich.
Gilbert, Minn. — Iz Francoskega je 1 poslal Anton Intihar prijatelju v spo- 1 min nemško čelado, katero je dobil v bitki začetkom novembra. Intihar se nahaja pri kompaniji E, 369 Inf. regimen^
Hibbing, Minn. — Ivftnka Dolinar ki je umrla na španski influencl, je bila
-	rodom iz vasi Vagle, fara Št. Jur. pri i	Kranju. Stara je bila 26 let. Tu za-,	pušča moža in tri nedorastle otročiče
-	ter enega brata.
Cleveland, O. — V Newburgu je u-mrla 18 letna Zofija Mirtič, cnožena, ki zapušča moža, otroka in 'stariše. | — Starišem Vrček je umrla 8 letna hčeka. — Umrla je Frančiška Ladic, stara 34 let, doma iz Polhovega Grad-. ca. Zapušča moža in 2 otroka. — ,' Umrl je Jakob Bobnar, star 35 let, , doma iz Šmartna pri Ljubljani. V » starem kraju zapušča ženo in dva otroka. — Hude opekline je dobil v tovarni rojak Mike Bradač. Umrl je v 7 bolnišnici v hudih bolečinah.
Imprial, Ta. — Tukaj so umrli: ' Ignac Meglic, star 34 let, in njegova > žena Rozalija, stara 30 let, ki zapušča-1! ta štiri otročiče Oba sta doma iz ^asi ", Gabrovčec za Krko. — Rojaku Jakobu » Viharju je umrla 12 letna hčerka. — Ana Zupanec, stara 34 let, doma iz , Žerovskega vrha, fara Trata pri Polja-j1 nah. Zapušča moža in štiri otročiče. j — John Tavčar, samec, star 22 let, ■ doma iz vasi Zetina nad Škofjo loko. |— Gregor Jelovčan, star 37 leti, doma ( iz fare Javorje pri Škofji loki. V r starem kraju zapušča ženo in sina. .! —Marija Kruhar, stara 39 let, doma
-	^ iz Terbovelj na Sp. Štajerskem.
Warren, O. — Umrl je tukaj John •: Tegelj, star 28 let, doma iz Podpeči, j fara Preserje na Notranjskem. Za-t pušča soprogo, dve hčerki in bata.
Capenter Creek, Mont. — Umrl je tukaj 52 letni Martin Mohar, doma v Trebnjem na Dolenjskem. Zapušča ženo in pet otrok.
| Mendota, 111. — Starišem John in ! Jera Pelko je umrl 23 letni sin John, ki se j.e nahajal pri vojakih v Rockfor-I du, 111.
i -—
I Nanticoke, Pa. — Umrl je tukaj i letni Frank Zaverl, ki zapušča tukaj sina in hčerko.
I
I	-
Manor, Pa. — Starišem John in An-j tonija Mirt je umrla šest letna hčerka
I Ivanka, j --
! Butte, tyont. — Umrl je 75 letni , Anton lic, doma iz orenje v,asi pri i Ribnici. Bil je zaveden Slovenec in Slovan.
Yukon, Pa. — Umrla je vsled špan-j ske influence Frančiška Mihelčič, sta-ra 44 let, doma iz Vrhpolja pri Mo-^ ravčah. aZpušča moža in druge sorodnike | _
Leadville, Colo. — Smrt je imela v tej nasel'bini zelo obilno žetev med našimi rojaki. Zahtevala je sledeče žrtve: Frank Snoj, oženjen, star 27 let, 1 doma iz Hudega vrha pri Blokah na' j Notranjskem. — John Jurglič, star
42	let, doma iz Vrbičja pri Št. Jurju na ' Dolenjskem. — Anton Goršič, tar 43 let doma iz Zdenske vasi pri Dobrem polju. — Ana Fink, stara 16 let, rojena v Leadville. — Frank Hren, star ' 18 let, rojen tukaj. — Franšička Po-' nikvar, stara 29 let, doma iz Velikih Lašč na Dolenjskem. — Joe Podržaj, star 37 let, doma iz Grosopulja pri Ljubljani. — Jakob Kenda, udovec, star 45 let. Zapušča tri otroke. — Mary Gale, 18 let, rojena v Leadville, ki zapušča moža in otroka. — John
Kmoli, star 56 let, doma iz fare Golo pri Ljubljani. — Frank Jelene, star 45 let, doma iz Velikih Lašč na Dolenjskem. — John Hren, tar 35 let, doma iz Dobrega polja. Tu zapušča ženo in več otrok. ,— Frank Fabjan, star 6 let. — Mary Pugelj, stara 14 let — Margareta Kvas, stara 24 let. . — Louis Cimerman, star 28. let. — John Šprejcar, star 33 let, doma iz Talčivrha pri Črnomlju. — Joe La-kastik, star 28 let, ogrski Slovenec. — Andrej Okoren, star 28 let, doma od Dobrega polja. — John Ševorn, star ■
39	let. doba blizu Semiča v Belokra- ' jini. — D. Arko, star 28 let, doma blizu Ribnice. — Frank Fink, 37 let, tu 1 zapušča otroke. — John Žugelj, star 1
43	let, doma nekje iz Dolenjskega. — John Klun, samec, star 30 let. — Mary Košak, stara 27 let. Tu zapušča so- 1 progo. Doma je bila od Dobrega po- '' lja. •	1
_ i
Walsenbrug, Colo. — V premogo-
kopu se je ponesrečil Mark Mladenič,	8
doma od blizu Metlike. Star je bil	1
40	let. Umrl je v bolnišnici na po-	}
škodfeah.	5
_ ]
Greensburg, Pa. — Na španski in- J fluenci je umrla Frančiška Prevc, roj. s Langus, doma iz Bohinja na Kranj- 1 skem. Stara je bila 42 let. Zapušča "
moža, enega sinčka in odrastlo hčer.
_ i
Conemaugh, Pa. — Vsled influence ' je umrl iz fare Šmartno pri Litiji. 1 Tukaj zapušča dva brata.
Yale, Kans. — Umi je vsled špan- 1 ske influence rojak John Menhard, '
i star 28 let. Zapušča ženo in hčerko.— ' Na ravno isti bolezni je umrla Jože-' fa Jerman rojena Menard, stara 24 let. Zapušča moža in tri otročiče. Umvla je v Ringo, Kans.	j
Pueblo, Colo. — Umrl je Alojz Ba-bič na pljučnici, star 39 let, doma iz , Bruhanje vasi, fara Dobro polje. Tukaj zapušča brata.
White Valley, Pa. — Španska in-fluenca je še zahtevala sledeče žrtve: Andrej Peršin, star 49 let, ki zapušča . ženo in pet otrok. — Jakob Sedmak, samec, doma iz aZgorja na Notranjskem.
Chicago, 111. — Umrl je rojak Alajz Lavrič, star 31 let, ki zapušča tukaj i stariše, tri brate in dve sestri.	,
i -
Brownsburg, Ind. — Umrl je tukaj ; : roiak Anton Hribar, doma iz Koroške j vasi, fara Pod ga d pi Novem mestu. | Zapušča ženo, ti otročiče in enega i , brata.	■
i
Indianapolis, Ind. — Smrt je pretr- j gala nit življenja rojaku Frank Skraj- , nar, doma iz vasi Kojsko, fara Boštanj na Dolenjskem. Tukaj zapušča le sei- , stričino. — "Slovenija".
Calumet, Mich, 20. dec. — V Red	• Jacket Shaftu je ponesrečil zadnji teden Mr. Jos. Gorshe. Kos jekla mu
je pal v oko. Ker mu ga v C. & H.	t
bolnišnici niso mogli izvleči, so ga	f
poslali v Chicago k špecijalist\om.	ji
Upamo, da se jim bo posrečilo pteg-	f
niti ven jeklo in da oje ne bo nič	[ trpel na vidu vsled te nezgode.
—	oZpet ena žrtev influence. Na [
[
svojem domu 4332 Acorn St. Yellow [ Jacket je preminul v torek zvečer pre- | viden s sv. zakramenti John Mukavec, [ star 40 let. Zolel je na influenci pred [ enim ternom, zato se ga je prijela pa [ še pljučnica. Pokojni je bil doma iz [ Vrha in je bival na Calumetu 18 let. [ Tu zapušča vdovo in petero otrok, t Bil je član društva sv. Petra št. 30. [ K. S. K. J. in angleškega društva [ Moose Pogreb se jev rqšil v četrtelč [ jutro iz cerkve s\'. Jožefa. Naj sveti j pokojnemu, ki je bil vedno veren član [ naše cerkve, večna luč, potrti družini [ pa izrekamo naše odkritosrčno sožalje [ nad prerano izgubo soproga oziroma j očeta. R. I. P.!
0
—	Miss Frances Mishica iz New [ Towna je prišla za božične praznike G na počitnice k svojim starišem, Mr. jj in Mrs. George Mishica, iz Kalamazoo 0 College, Kalamazoo, Mich.	E
0
—	Vsaki vlak pripelje Aekaj novih E vojakov domov. Izmed slovenskih | mladeničev, ki so bili dosedaj odpu- | šoeni iz vojaške službe, so se vrnili E
( domov sledeči: John Staricha iz | ' Camp McArthur, Texas', Jos. Gažvo- g da iz New Yorka, Marcus Lackner, 0 John Stangel iz Camp Custer, Jos. Mi- n? shica iz S. A. T. C. Kalamazoo College, J os. Butala iz Houston, Texas. Par drugih mladeničev se pričakuje še ^ pred koncem tega tedna.—"S. N." |
a
i Cleveland, O, 20. dec. — Umli so: S Aleks Paljanec, star 38 let, Sophie | Mirtič stara 17 let, Frances Lodič g stara 34 let, Frank Papaže, star 32 B let, Barbara Tomažič 36 let, Ana Škulj | novorojenka, Ana Resnik 30 let, Mati- g ja Hodnik 23 let, Valentin Umkar 0 siar 10 mesecev.
a
—	Umrl je petletni Pavel Dobre, | 1268 E. 55th St. o katerem smo zad- g njič poročali, da jc dobil opekline.
S
—	V sredo zvečer jg. umrl Josip @ Magl^šič, J) (/znani hrvatski trgovec | v naselbini. Imel je grocerijo na 1142 g Addison Rd. Umrl je za influenco. @ Bil je star 40 let in član več hrvat-skih društev. Iskreno sožalje rodbi- | ni in sorodnikom. — "C. A."
--- ; @
ZAVEZNIKI IN ITALIJA.
' i ® - §
Laži, katerih se poslužujejo Itali- S jani v svojem prizadevanju, da pridobe
• •,	.	.	15
zavezniško javno mnenje za svoje po- g hlepne 'namere, so se pričele gnusiti že G tudi zaveznikom, ki so sedaj spoznali, | da so Italijani stopili v vojno iz najse- p bičneiših in najgnusnejših namenov. 0 Njih ošabnost preseda že vsem, ki ko- p ličkaj poznajo Italijane. Če bodo o- g stali Italijan iv najkrajšem času osam- g 1 jen i, bodo k temu največ sami dopri- S nesli. _ _	, I
Po izjavah, ki prihajajo iz zavezni- jf škili krogov, smemo sklepati, da so . Francozi in Angleži naklonjeni našim L pravičnim aspiracijam, dasiravno so še vezani po londonski pogodbi. Prav gotovo pa niso prijatelji Italijanov, ki si sedaj laste največje zasluge za izvojevanje zmage nad centralnimi silami, zapostavljajoč Fan-coze in Angleže, kako rtudi Ameri-kance. Širokoustijo se, da bi brez njihove pomoči ne bilo miru, oziroma, da bi se morda mir diktiral iz Berlina, namesto iz zavezniških dežel. Predvsem pa proslavljajo svojo zmago nad Avstrijo, ki je po njihovem mišljenju in povdarjanju najsijajnejši čin v celi zgodovini.	„
i
■ Kako "junaško" so se borili Itali- J jani, ve celi svet, in tudi to, kakšna je bila njih zmaga in kedo jo je izvoje- i \al. Zaslug Italije v sedanji vojni ne bode preenjevali italijanski listi in ita- ( lijanski vojskovodje, pač pa nepristranske zgodovinarji, in njih sodba ne bo tako ugodna za Italijane, kakor si oni sedaj domišljujejo.	'
V kolikose zavezniki ozirajo na italijansko kričanje in Sklicevanje na londonsko pogodbo, je najbolje razvidno; iz tega, da je bilo sedaj poslano francosko bojno brodovje v Dalmacijo, kar seveda ni Italijanom popolnoma rič po volji. Groze celo, da bo to do-vedlo do novega prelivanja krvi, ker se boje, da se ne bi Francozi dejansko potegnili za Jugoslovane kljub temu, ; da jih sedaj še veže londonska po- . godba.	i
Že pred kratkem je bilo poročano, ' da so francoski državniki opozorili ' Italijo, naj se drže pogojev premir- 1 ja in brzda nekoliko svoj pohlepnost po jugoslovanskem ozemlju. To je i bil prvi protest proti krivičnemu in i barbarskemu postopanju italijanskih ; čet na zasedenem ozemlju, in ker ta' i ni pomagal, so Francozi poslali svoje j ij bojne ladije, da one ščitijo pravice Ju- t< goslovanov.	t
Zavezniki so opozorili Italijo, da' j mora odstopiti od nekaterih svojih
It
z-ahtev, pri katerih vstraja na škodo i Jugoslovanov. Istodobno pa je Itali- $ ja izjavila, da ne more razorožiti svo- 1
| jih čet, ker se boji novih spopadov z , Jugoslovani, to se pravi, da se zaveda ! tudi sama, da bo mogla edinole z orožjem v roki iztrgati Jugoslovanom njih ozemlje in postaviti tako krono Ssoji krivicoljubnosti in pohlepnosti.
Prepričana pa sme biti, da tudi Jugoslovani ne bodo držali križem rok in s.e prostvoljno in mirno odrekli svojih lepih kajev. Zastopnik jugoslovanske vlade, ki se mudi sedaj v Parizu se je te dni izjavil, da bodo Jugoslovani započeli svojo lastno borbo, da jim bomo pomagale njihove trde pesti, ako bi jih zavezniki zapustili. Dokazali so že dovolj, da so v stanu-vspešno se ustavljati tudi mnogo močnejšemu sovražniku, 'kakor so sami. Ako pride do' borbe med Jugoslovani in Italijani za zmago principa samo-odločevanja, smemo biti prepričani, da bo ves pravični svet na naši strani in proti pohlepnosti Italijanov.
Pravica je na naši strani in pravica mora zmagati, pa četudi bi morali za njo vse svoje moči in prelivati znova svojo kri. Tudi Italija se bo morala prepričati, da ni ona izvojevala zmage nad Avstrijo, pač pa da se je to zgodilo s pomočjo Jugoslovanov, tako na bojnih frontah, kaor tudi v notranjosti monarhije. In napeli bodo toliko Ibolj svoje moči, da se obranijo krivičnega, zahrbtnega sovražnika, ki jim grozi odvzeti njihovo narodno ozem-lje.
^f^ESELE božične praznike in srečno novo leto vošči vsem občinstvu, Sem Dobrijevič. Ter tudi nananja da se bo preselil iz 805 N. Chicago St. na
209 Indiana Street
vabi rojake da ga obiščejo v
NOVI GOSTILNI
Kjer bom na Novo leto začel nadaljevati svoje gostilničarsko obrt. Dobrobošli!
Sem Dobrijevič
war ^n
"_I	_ - ----- — -.....—
Savings Stamps
CENA TEKOM DECEMBRA:
Ena znamka stane $4.23,
poln certifikat z 20. znamkami pa $84.60.
Pri nas lahko kupite eno znamko ali več do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi.
Pismanim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in še 16 centi za priporočeno Vam pismeno poiiljatev znamk.
Pišite po nje na:
Amerikanski Slovenec
1006 North Chicago Street ^flg^ Joliet - - Illinois ^p^
A. Nemanich, St.	A. Nemanich, Jr.
Chicago Phone ^575	>
A. Nemanich & Son
Real Estate Insurance Loans Renting
V lastnem »lomu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Kupujemo in prodajamo zemljiSfa v mestu in na deželi— Zavarujemo htSo in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) uli drugI poškodbi.—Posojujemodenar na zemljišča in hiše.
Družba ^^ sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY.)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914
V Z.JEDIH.TENIH DRŽAVAH Gnila*. TflT TET Tf T	Ihkorp. v drž. III. 14. maja 1915
SEVERNE AMERIK EJ	UUHDZ- JULLlji' lilij- Inkorp. v drž. Pa. 5. apr. 1916
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet 111.
t. podpredsednik....,...JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St, Joliet, Il>
II. podpredsednik____GEO. WESELICH, 5222 Keystone St, Pittsburgh, Pa
Tajnik.................JOSIP KLEPEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr.. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway. Joliet, Illinois.
MATH OGRIN. 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St, Ottawa. IlL
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUHAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois.
JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois.
JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridružijo D. S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 in $250.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrt-nine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije.
D. S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker noče imeti sitnosti radi nizkih asesmentov.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj v kateri slov. naselbini v državi 111. ali Pa. želi navodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obrne na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Z OGNJEM IN MEČEM.
HISTORIČNI ROMAN.
POLJSKI SPISAL SIENKIEWICZ POSLOVENIL PODRAVSKI
(Dalje.)	1
Vsacega dne se jih nadejam. Jezili. . so se s početka na vas, toda presodivši . potem vaše postopanje, jeli o vas kot .
P; prihodnjega sorodnika čislati. "Viteza takega značaja," rekli so, "težko : najdešr sedanjih pomehkuženih časis." :
Po obedu sta šla namestnik in Helena na vrt poleg dvorišča, ki je bil z višnjami zasajen. Drevje je bilo cvetja belo, kakor sneg. Zadaj je bil gozdiček, v katerem se je oglašala kukavica.
"Napoveduje nama srečo,* opomni namestnik.
"Vprašati jo je treba." Obrnivši se proti gozdu reče: 'f'Kukavica, koliko let bom živel v zakonu s to gospodičino?"
Kukavica začne kukati. Naštela sta .petdeset in še več. "Bog daj!"
"Kukavice vedno resnico povedo," omeni Helena.
"Če je tako, bom pa še enkrat vprašal?" de veselo namestnik.
"Kukavica, povej koliko sinov nana bo dal Bog?"
Kukavica začne takoi kukati in za-kukala ni več, ni manj, nego dvanajstkrat.
Namestnik je bil omamljen veselja. "Oj, še starosta-postanem; kako mi je Bog mil. Si slišala? Kaj?"
"Prav nič nisem slišala," odgovori Helena, zarudela kakor višnja; "še ne vxcni, čem ste povpraševali." "Nu, saj ti lahko ponovim?" "Ni treba."
Pri takih razgovorih in zabavah jima ie minil dan, kakqii „en. Na večer nastopi trenotek ',ganljive in dolge ločitve. Namestnik je odšel proti čehrinu.
VIII.
V Čehrinu jc našel gospod Skre-tuski starega Zacvilihovskega jako vznemirjenega. Hrepene je pričakoval
jizovega poslanca, ker so s Siča pri; hjjale čedalje bolj grozne novice. Ni bilo več dvomiti, da namerava Hmel-nicki z orožjem v roci maščevati se za storjene mu krivice in dobit nazaj stare kozaške pravice. Zacvili-hovski je znal, da je Sel v Krim h kanu, prosit ga pomoči. Nadejali so se\ da sc vsaki čas vrne ž njimi na Sič. Proti poljski ljudovladi so pripravljali na Nižu veliko vojsko, ki bi jej mogla biti z pomočjo Tatarjev celo nevarna. Čedalje bolj se je blžal vihar. Ukrajino niso več preletevali' nemi, neopisljivi strahovi, marveč za-gotovla vojske n moritve. Veliki het-man, ki se je s početka malo brigal za to, pomaknil se je sedaj z vojsko eČrkas. Odposlane straže kraljeve jjske so dohajale c.elo k Čehrinu; to
>a, da bi ovirale ubežnike, ker so Ko-:aki iz mest in prostaki trumoma ute- ^ cali na Sič. Plemstv-, se je zbralo po , nestih. Govorili so, da ima biti raz- . jlašena črna vojska po južnh vojvod-itvih. Nekateri so, ne čakaje ukaza, 1 poslali žene in otroke v gradove; sami : pa so šli v Čerkas. Nesrečna Ukrajina se je razdelila v dva tabora; ieden je hitel na Sič, drugi v kraljevo taborišče. Jedna stranka je hotela ohraniti, kar si je pridobila z dol- j goletnim trudom, druga želela vzeti j jej to imetje. Obe sta nameravali I onesnažiti bratovske roke v lastnej kr- | vi. Strašen prepir, predne si je poi- j skal verskih vzrokov, ki so bili Ni- j ževcem popolnoma neznani, bil je že j sam ob sebi nekaka balovska vojska.
Če tudi so se kopičili črni oblaki . ha ukrajinskem obzorju, k so napovedovali hudo nevihto, v katerej glo-belji se vse vse motalo in hruščalo ter že donel grom \d jednega konca do druzega, vendar narod ni znal, k ko blizu je že nevarnost. Namara ni hotel .pravo povedati ni sam Hmel-nicki, ki je vedno pošiljal pisma gospodu Krakovskemu, kozaškemu komisarju in kraljevemu praporščeku. V njim se je pritoževal in tarnal, ob enem pa zogotavljal zvestobo Vladi- j slavil IV. in poljskej ljudovfladi. Si je mar hotel s tem dobiti časa ali pa 1 z dogovori zaprečiti daljši prepir; o | tem so različno sodili. Samo dva se nista dala za trenotek preslepiti. Ta ; dva sta bila Zacvilihovski in pa stari Barabaš.
Stari polkovnik jc prejel ravnokar pismo od Hmelmickega. Bilo je polno posovk, groženj in natolcevanj. "Z vso zaporšiko vojsko ponižno prosim," . piše Ilmelnicki, "da zadostite onim pravicam, ki ste jih skrivali pri sebi. Ker ste jih tajili na svoj prid in ko-rost, smatra vas vsa zaporška vojska zmožnega, da zapovedujete ovcam ali svinjam, ne pa ljudem. Prosim pa vašo milost odpuščenja, če vam na svojem revnem domu v Čihrinu nisem Vistregel na praznik sv. Nikolaja, ker sem šel na rf^orožje '-rez aše vednosti in dovoljenja."
"Glejte gospoda," reče Barabaš Za-cvilihovskemu in Skretuskemu, "kako brije norce z menoj; vendar sem ga jaz vojaštva učil ter mu bil kakor oče."
"Obeta torej, da se z vso zaporško vojsko oglasi za stare pravice," omeni aZcvilihovski. "Vojska med brati je še hujša, nego se sovražnikom."
Skretuski de na to:
"Vidim, da se moram podvizati; dajta mi gospoda pisma do »onih, s katerimi bi se utegnil tam sniti."
"Za atama koševega ga mate?"
"Imam od- samega kneza!"	t<
"Dm vam jedno za jedno iz kure- n novih, a gospod Barabaš ima tam so- R 'rodnika Barabaša; po teh poizveste vse. Pa kdo ve če že ni prepozno ti tam govori, je odgovor kratek: Slabe reči slišijo, e hoče vedeti, kako se je ima vesti, je kratek svet: Zbere naj, n kolikor mogoče veliko vojsko in se 's hefcmani združi."	* t;
"Pa pošljite h knezu glasnika z od- n. govorom in nasvetom," reče gospod n Skretuski. "Jaz moram iti, ker me je knez poslal; knezovega naročila ne n: morem spremeniti."	1 ja
"Pa veste, da je strašno nevarna ta pot?" vpraša Zacvilihovski. "Že tu-' kaj je narod tako razburjen, da je z, težavno človeku, sedeti mirno. Ko bi gj ne bilo blizo kraljeve vojske, bi pro-sti narod kar planil na nas. Kaj še
P1
le tam? Greste zmaju v žrelo."	^
"Gospod praporšček! Jona je bil že v ribjem trebuhu, ne samo v žrelu, ^ pa je z božjo pomočjo še zdrav prišel 'na dan."
1 b:
'Idite torej. Hvalim vašo odloč-1 j
nost. V Kudak znate še dospeti var- ..
ci
no; tam pa premislite, kaj vam bo ( kazalo dalje početi. Grodzicki, star | vojak, šel najbrž sam. Če se imam Vl biti na svoja stara leta, storim to raje , pod njegovim poveljništvom, nego pod ( Zl ktearim drugim. Mej tem vam pri- " pravim ladije n bordnike, kateri vas c! popeljejo v Kudak."
Skretuski je šel naravnost v svoje stanovanje na trg, v knežje poslopje, ^ da pripravi vse potrebno za odhod. J Vkljub nevarnosti potovanja, o kate- Sl rej mu je pravil Zacvilihovski, je na- ^ mestnik vendar z zadovoljnostjo mi- n slil o njem. Imel je videti "porohe" Sl in Dneper malo ne v vsej dolgosti ® od Niža, ki je bil za vitežstvo zemlja J: vsacega, ki je želel doživeti naključeb. S Marsikateri je preživel vse svoje dni 3' na krajini, a ni se mogel pohvaliti, da s bi bil videl Sič, — zlasti če se ni P hotel zapisati v "bratovstvo", za kar r pa ni bilo med plemstvom dosti pri- r vržencev. Časi Samvela Zborovskega § so minoli ni niso se imeli več povrniti. Neprjateljstvo med Sičem n Poljsko, k je nastalo ob. času Nalevajke n Po- r luka ni pojenjalo, marveč se je še povečalo. Plemstva poljskega in tudi 11 ' ruskega, ne razlikajočega se po jeziku F in veri, je bilo vedno manj. Buiihi Kurčeviči niso našli mnogo nasled- 11 nikov. Sploh na Niž med bratovstvo IP je gonila plemstvo sedaj samo nez- ,r goda in tolovajstvo, z jedno besedo pregrehe, katere se niso dale omiti s r pckoio.
Tako je tudi nekaka neprozorna tajnost, kakor dneprovske megle, pokrivala ropažaljno poljsko nižino. Pripovedovali so pa o njej čuda; te je želel Skretuski videti z lastnimi očmi.
Nikakor tudi. ni prčakoval, da se več ne vrne. Poslance kneza Jeremije sprejemali so povsod s spoštovanjem.
Tako premišljevaje gleda iz svojega stanovanja skozi okno na trg. Med tem je minola ura za uro, kar se Skretuskemu hipoma zdi, da vidi dve I znani osebi, ki korakata k 'Zvonec-I kovemu kotu", kjer je imel Valah | Dopula svojo krčmo. ■ j Pogleda ju še pozorneje; bila sta j gospod- Zagloba in Bohun. j Šla sta držač se za roki; kmalo zgi-' i neta za temnimi vrati, nad katerimi
:je visela vejica, ki je kazala krčmo. ; j Skretusk se začudi, da vidi tukaj ' Bohuna. Še večje čudenje mu je po-" vzročevala njegova družba z gospo-' dob Zaglobo.
1 "Redzijan, idi sem!" zakliče strežaju. 1 Strežaj se prikaže pri vratih stran-> ske sobe . c
1 "Čuj me, Redizijan, pojdi v krčmo, " v ono le tam z znamenjam! Tam naj-" deš debelega plemiča, ki ima na čelu " luknja; reci mu, da bi nekdo rad go-• voril ž njim. Če te vpraša kedo, ne ' povej mu!"
~ j Redzijan hiti proti krčmi. Čez ne-
I	! kaj časa ga ugleda namestnik, da se 1. vrača z gospodom Zaglobol
'J\ "Zdravstvujte, gospod!" pozdravi ga c Skretuski, ko se pokaže plemič pri 3 ; sobinih vratih. "Ali me še poznate?'' ' "Če vas poznam? Naj me Tatarji na loj pretoipe in sveče za mošeje iz r mene narede, če sem pozabil, Vi ste 3 pred nekolikimi meseci pokazali' pri \ Dopulu vrata Čaplinskemu; to mi je " j bilo posebno všeč, ker sem se na ta
II	način enkrat oprostil ječe v Stambulu. Kaj dela gospod Povsinoga, grba Zer-
- vipludri, s svojim devištvom in me-a čem? Mu še vedno sedajo vrabci na '' glavo, smatrajoč ga za posušeno dve-a vo?"
a "Gospod Podbipeta je zdrav, naročil 11 mi je, da naj vam pozdravil " r "Kaj bogat plemič je, pa strašno ti bedast. Če odseče tri glave, kakor je njegova, znese mu to samo poltret-i- jo, ker obglavi le tri cepce. Joj, kako o je vroče, akoravlno' samo še le v a marcu. Jezik se mi grla prijemlje." >r "Imam se seboj jako dober med, nemara vam bo teknil." o "Bedak se brani, če razumem ponu-ja. Zlasti pa mi, še zdravnik pripo-ti ročil piti med, da bi mi pregnal iz glave melanholijo. Hudi čaVi za plemstvo se bližajo: dnevi jeze in i; nesreče. Čaplinskt je ves otrpnel stra. s hu. K Dopulu ne hodi več, ker tam kozaške strašine pijo. Jaz jedini še moško nastavljam čelo nevarnostim,
ter zahajam v diružbo teh polkovnikov, ništvo po blatu smrdi. Dober med! Res jako izvrsten! Od kod ga imate?'
"Iz Ljubna. — Je dokaj starašin tukaj?"
"Koka ni tukaj? Fedor Jakubovič je stari Filon Dziedziala je, in z njima njuno očesce v glavi: Bohun, ki mi pil in mu obljubil ga posinoviti. Vsi ti smrde sedaj v Čehrnu in gledajo, na katero stran bi se g'Žeeeieeeeeeeee na katero stran bi se obrnili, ker se še javno ne smejo oglasiti pri Hmel-nickem. A če se ne oglase, bo to moja zasluga."
"Kako? pojasnite mi!"
"Ko pijemo skupaj, pridobivam jih za Poljsko tre jih nagovarjam k zvestobi. Ako mi kralj za to ne da sta-rostva, verjemite gospod, da ni več pravice v Poljskej, niti nagrade za zasluge; potem je bolje sedeti pod kurjo gredo, nego izpostavljali za občne koristi svojo glavo."
"Bolje bi se izpostavljali, ko bi se bili z njimi, ker vid se mi, da tako le 'brezupešno tratte denar; na ta način jih ne pridobite."
"Jaz trosim denar? Za koga me vendar imate? Torej ni dosti, da sem se potovaršil z njmi, da bi moral še za nje plačevati? Jaz smatram za naklonjenost, da jim dovoljujem plačati za se."
"A, Bohun kaj dela tukaj?"
"Nastavlja uho, kaj je slišati s Siča, kakor drugi tudi. Zato je prišel sem Je ljubček vseh Kozakov. Laskajo se mu kakor opice; zakaj gotovo je da prejeslavski polk pojde za njim, ne pa za Lobodo. A kdo ve, komu se ridružijo Kozaki Krečovskega? Kedar je treba iti na Turka ali Tatar-ja, takrat je Bohun Niževcem brat. Sedaj jako omahuje. V pijanosti mi je priznal, da plemetitašinjo ljubi in se hoče oženiti ž njo. Zato pa mu ne pristuje, da b se na večer pred poroko s kmeti bratil. Zato hoče, da ga naj posinevim in mu pomagam k grbu. Jako izvrsten je ta vaš med!"
"Hočete še piti?"
"Hočem, hočem! V krčmah take medice ne prodajajo."
"Ste ga vprašali, kako se imenuje o-na plemenitašinja, s k tero se hoče poročiti?"
"Gospod, kaj je meni mar njeno ime? Vem samo, ko Bohunu roge pripravim, imenovala se :o gospa Jelenova."
Namestnika je že mikalo, da bi (Nadaljevanje na 4 strani)
ZABASANOST
vpljiva na vsako osebo. Vsi pa ne vemo katero zdravilo je zoper njo najuspešnejše. Ako hočete dober nasvet, ne bo vas ta neprilika nadlegovala delj kot 24 ur. Vstavite jo pravočasno in preprečite zlobne posledice. V-zemite Severove Jetrne Krogljice (Se-vera's Liver Pills).) So male, bele, okrogle krogljice in se jih vzame po tri na noč. Pomoč je hitra in v zadovoljstvo. So izvrstne v slučajih jetrnih neprilik, zabasanosti, glavobolu, povzročenem od zabasanosti, utrujeno, sti, riganju in omotenju. Cena 25 centov v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. —Adv.
FULL O' PEP MASH
Gets You the Eggs That Bring
70c a Dozen Cash. That and R. K. D. (Arcady) Scratch Feed Fed during the day and a little corn
at night gets the eggs. RKD Scratch Feed, Atlantic Brand,
no grit, per 10 lbs...........$4.00
RKD Scratch Feed, Sunkist Brand,
; grif, per 100 lbs ..........$3.75
Full O, Pep Mash, per 100 lbs..$4.50
B. Midlings, per 100 lbs.......$280
Bran, per 10 lbs................$2.60
Darling's Beef Scrap, Hulled Oats, Oli Meal, Alfalfa Meal, Calf Meal, Suflower Seed, Coarse Corn Meal, Oat Midings, Rock Salt, Axle Grease, all of Pratt's Chicken Remedies. 3 Milk Producers — Gluten Meal, Shoemachers, Dairy Feed and Clover Haj. I've got 'em. Hay, Corn, Oats and Straw. Open till 9. p. m. Chi. Phone. 1223
FOGERTY'S FEED STORE 609 Collins Street
* -\
i —Ako
vam je potekla naročnina, blagovolite jo panoviti, da se vam list ne vstavi.
^________________J
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznajam vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da mi je nemila smrt vzela mojega moža
ANTONA MIHEVEC
5. decembra v 56 letni starosti. Doma je bil iz Spodnjega • Logateca, Notranjsko. Tu je živel 6 let. Predno je prišel, v to deželo je bil v Južni Ameriki 14 let s svojo družino, ki sta imela 10 otrok, ki pa še ima eno hčer v Južni Ameriki, drugi so mu vsi poo mrli. On je bolehal več kot poldrugo leto za sučico. Tu zapušča mene v 53 letni starosti. Uršula Mihevec, roj. Jerina, druzih sorodnikov ni imel.
Tem potm se vsem iskerno zahvaljujem, ki so mi kaj prišli na pomoč v teh britkih urah, da smo ga spremili k večnemu počitku na katoliško pokopališče v Jolietu.
Ti pa nepozabni Anton počivaj v miru in lahka ti naj bo Ameriška zemlja.
Žalujoča soproga
Uršula Mihevec
Rockdale, Joliet, III
KILA OZDRAVLJENA
Kosem dvignil hlod pred leti, sem se utgal. Zdravnik je svetoval edino rešitev — operacijo. Pas ni pomagaL Konečno sem dobil stvar, ki me je ozdravila. Leta so pretekla in sem vedno zdrav, dasi težko delam s tesarji nisem bil operiran, nisem zgubil ure časa, niseh imel sitnosti. Jaz ne prodajam ničear, a hočem vam poslat popolno navodila kako se ozdravite, če mi pišite: EUGEN M. PULLEN, Carpenter, 498 E. MARCELLUS AVE., MANASQUAN, N. J.. Izreži-te ta na oglas in ga dajte onemu, ki je utrgan, ker mu morda ohranite život. ga rešite nadloge in nevarne operacije. S24 0.1-15-29, N12-26, D10-24,
J.7-21 F.4-18 M. 4-18
__ »
Answer the
Christmas Roll Call m
... i . :- ;;>!:.;. . ;.:. ■ ;
All you need is a heart and a dollar \jt ^
Kav G«<i>l«itf J
Z OGNJEM IN MEČEM.
(Nadaljevanje s 3 strani) __—-->>-
iložil Zaglobi gorko zaušnico. Ta zapazivši nič, nadaljuje: "V mladih letih sem bil -elik norec, abi vam samo to povedal, radi česa m prejel mučeniški venec v Galatil dite to lukinjo na mojem čelu. Do-ilj, če povem, da so mi jo na redili opljenci tamošnjega paše v serajlu." "Pa ste rekli, da razbojniška krog-l?"
"lako sem rekel? Dobro sem pove-il! Vsak TureTc je razbojnik — ka->r mi Bog pomagaj!" Daljši razgovor pretrga prihod Za-'ilihovskega.
"No, gospod namestnik," reče stari ■aporšček. "Ladije so pripravljene, rodnike imate vrle ljudi; napotite se irej v imenu božjem, če je treba, ta-dj. Tu so pisma." "Pa ukažem ljudem takoj oditi na reg." .
"Kam se namenjeni?" vpraša Za-loba.
"V Kudak." "Vroče vam bo."
Namestnik že ni slišal te prerokbe, er je šel iz sobe na dvor, kjer so tali vojaki pri konjih, pripravljen: i pot.
"Na konje in na breg!" zapove go-pod Skretuski. "Ko spravite konje a ladije, počakajte me!" Mej tem reče stari praporščak v sob a globi:
"Slišal sem, da baje dvoranite seda; olkovnikom in pijete ž njimi." "Za občni blagor, gospod prapor ček!"
"Ko bi tudi, saj kot mučenec tur. ki, bi ne hotel postati še kozaški rav bi imel, ker dve gob zamoret« ajboljšo kislo juho spriditi. Kar s< ramote tiče, ne prosim nikogar, naj jc oje z menoj; — sam jo izpijem ir Sog daj, da mi ne bo manj teknila akor ta med. Zasluga mora, kako iglje, na vrh splavati." ,V tem hipu se vrne Skretuski. "Ljudje že odhajajo," reče. Zacvilihovski je nalil kupico. "Srečna pot!"
"In na zdravo vrnitev!" doda Za-;loba.
"Lahko se boste vozili, ker je voda 'elika."
"Sedita gospoda, da vse izpijemo. <Ti ga velik sodček." Sedli so in pili.
"Znamenite kraje boste videli", reče Sacvilikovski. "Poklonite se gospo-Sfti Grodzickemu v Kudaku. Ej, vojak je to vojak! Na koncu sveta »edi, daleč proč od hetmans/kega nad-sorništva, a red je pri njem takšen, da ?a Bog daj vsej Poljskej enacega! raz dobro poznam Kudak in Porohe. v davnih časih smo pogosto hodili tjekaj; — duši je žalostno, ko pomisli, da je prošlo, minolo in sedaj..."
"Veliko je vaše bistroumnje, brž ko ne večje od sramožljivosti. Hočete si Kozake pri vrčih pridobiti, da bi vam bili prjatelji v slučaji zmage."
Tu je odprl praporšček svojo mlečno glavo na roko, ter se globoko zamislil. Nastala je za trenotek tišina; slišati je bilo samo topot konj na dvoršču, iker so ljudje gospoda Skre-tuskega odhajal na breg k ladijam.
"Moj Bog!" reče prebudivši se iz zamišljenosti Zacvilihovski. "Vendai so nekdaj, če tudi sredi nemrov, bil boljši časi! Evo, spominjam se še, ka kar b bilo danes, kako je bilo pre^ sedemindvajsetimi leti pod Hocinoni Ko so šli husarji pod Ljubomirskin v naskoku na janičarje, metali so mo lojci v svojem taboru čapke kvišk< ter kričali Sahajdačnemu, da se ji zemlja tresla: "Puskaj, batko, z Laha mi umirati!" Kaj pa danes? — Da nes pa Niž, ki bi imel biti predzidje krščanstva, >pušča Tatarje v poljsko deželo, da b planil po njih še le takrat, ko se bodo vračali s plenom. Da, danes je še hujše; zakaj Hmelnic-ki se druši naravnost s Tatarji; v njih družbi bo kristjane moril..."
"Izpjmo na to žalost," omeni Za-globa. "Kaiko izvrsten med je to!"| "Bog dj, da ležem poprej v grob, ( nego gledam domačo vojsko!" nadaljuje stari praporček. "Skupni imajo se umivati v krvi; pa to ne bo kri odkupljena, ker bo brat mori brata. Kedo je na Nižu? Ukrajinci. Kedo v vojski kneza Jeremije? Kdo v drugih vojašlkiih vrstah? — Ukrajinci). Mar jih je malo v kraljevem taboru? In jaz, kido pa sem? Hej, nesrečna Ukrajina! Krimski paganje ti denejo verigo na vrat in na turških galerah boš veslala!
"Ne tarnajte tako, gospod praporšček!" reče Skretusk, "ker nam še solze priteko iz oči. Nemara nam pa vendar še lepše solnce zašije!"
Sohice jc ravno zahajalo; njegovi poslednji žarki so padali v rudastim blesku na bele praporščekove lase. V mestu j.pe zvonilo "Angelsjko če-ščenje."
Odidejo, Gospod Skretuski in Zacvilihovski sta šla v cerkev, a gospod Zagloba v "Zvonecki kot" v Dopulu.
Temnilo se je že, ko so se znovič sešli na obrežji. Ljudje gospoda Skre-tuskega so sedeli že v ladijah. Brodniki so donašali tovore. Mrzel veter je pfhai od (bližnjega dneprovskega ustja ia noč ni obetala biti posebno
lepa. Pri svitlobi ognja, ki je gorel na bregu, je voda pljuskala krvavo; utekala urno v neznano daljavo.
"Srečno pot!" reče praporšček, stiskajoč dlan mladenču. "A le oprezni bodite!"
"Ne zanemarim ničesar. Bog daj, da se kmalu vidimo!"
"Brž ko ne v Ljubnem, ali v kne-1 žjem taboru."
"Torej ste vendar namenjeni h kne-j zu?"
i Zacvilihovski dvigne roki kvišku.
"Kaj hočem! Če je enkrat vojska, pa je vojska!"
"Ostanite mi zdravi, gospod praporšček!"
j "Bog vas obvaruj!"
"Živ in zdrav ostani!" zakliče Zagloba. "Če vas voda v Stambul zanese, pa se poklonite sultanu. Jaši ga zlod! — Bil je jako dober med! Brr! kako je tu mrzlo!" 'Na svidenje!" 'Na svidenje!" "Naj vas Bog spremlja!" Vesla so zaškripala in pljusknila ob vodo. Ladije so odplavale. Ogenj, plapolajoč na bregu, začel se je urno oddaljevati. Dolgo časa je še videl Skretuski sivo postavo praporščekovo razsvetljeno od plamena in nekaka žalost mu je stiskala srce. Nese ga voda, nese in oddaljuje od naklonjenih src, od ljubljenke in od znanih mu krajev; nese ga nepretrgoma kot pred-slutnja, toda v divje kraje, v tem-nost...
Pripluli so iz pristaniščnega ustja v Dneper.
Veter je žvižgal. Vesla so jednolič-no in turojbno pljuskala ob vodo. Brodarji so začeli peti: "Oj to te pili, pilili, Ne tumani ustavili." Skretuski se zavije v plašč ter leže 1 na ležišče, ki so mu ga pripravili vojaki. Misli na Heleno, misli da še ■ vedno ni v Ljubnem, da je Bohun o-stal, on pa odhaja. Bojazen, zla pred-slutnja, skrbi, obletavale so ga kakoi vrani. Boril se je ž njimi, da se j« vtrudii. Misli so se mu mešale nekako č)ldno z žvižganjem vetra, pljuskoir vesel in pesnimi brodarjev — dokler n zaspal.
IX.
Druzega jutra se zbudi okrepčan zdrav in z veselejšimi mislimi. Vrem< je bilo lepo. Široko razlita voda je de lala valčke od lahnega in toplega ve tra.
Bregovi so se zavili v oblake ter s< zlivali z vodno planjavo v jedno ne ■ pregledno ravan. Ko se Redzijan pre budi, menca si oči, tako se je prestra šil Pogleda ves začuden okrog sebe ker ne vgleda nikjer obrežja, zakliče: i "O za Boga! moj gospod! že smo brž ko ne na morji." | "Reka je tu velika ne, morje," odvrne Skretuski; "breg ugledaš, ko se megla poleže."
| "Slutim, da bomo čez kratko celo v Turčijo potovati."
j "Odpotujem, če nam ukažejo; sicer p« poglej, da ne plavamo sarni."
Že so se videle ladije, "dombasi" "tambasi" in nekoliko črnih kozaških čolnov, prepltenih z ločjem, katere so splošno "čajke" imenovali. Nekatere teh ladij so plavale z vodo, ki jih je nesla v urnem teku; druge pa so . se počasi s težavo pomikale proti vodi i s pomočjo vesel in jader. Vozili so na njih ribe, vosek, sol in surove viš-I nje v pobrežna mesta, ali pa so dova-žale iz obljudenih okolic zaloge ži-' veža za Kudak in drugo različno blago, katero so radi kupovali na sejmišč na j Siču. Dneprovi bregovi so bili od , ustja reke Pšole prava puščava, na katerih so se tu pa tam belili kozaški zimovniki. Sič z ostalim svetom; zato je bilo tudi gibanje na njej dokaj živo, zlasti kadar je liarastla voda pospeševala brodarenje, da je bilo celo Porohe, razun Nenasita, z ladijami preplavati mogoče..
Namestnik' si je radovedno ogledoval to obrežno življenje; mej tem so ladje urno plavale h Kudaku. Nad glavami ipopotnikov je preletavalo na 'milijone povodnih ptic, pelikanov, div-i jili gosi, žarjov, raz in pfib, lastavic in orlov. V tršičju na obrežju je bil slišati tak šum vode, da bi si človek lahko mislil, da so tam sejmi ali ptičje vojske.
■ Bregovi nad Kremengučem so bili že nižji in niso več zakrivali razgleda.
"Glejte no, gospod!" tleče naglo Redzijan. "Tukaj pa ob enem solnce pripeka in sneg leži na polji."
Skretuski pogleda. Zares, kakor daleč je oko segalo, bliščala se je v solnčnih žarkih neka bela odeja na obeh straneh reke.
'Hej, starec! kaj je tam ono belo!" rpraša krmarja.
"Višnje so gospod!" odkovori krmar.
Bili so gozdi polni gostovejnatih visenj, s katerimi sta na široko ob-raščena oba bregova. Njih sladko in veliko ovočje je dajalo jeseni hrano pticam, zverjadi in ljudem. Om enem se je rabilo tudi za trgovino, ker so ga razvažali na ladijah v Kijev in še dalje. Sedaj so bili ti gozdi posuti s svetjem. Ko so se naši popotniki približali bregu, da si veslarji odpoči-1 jejo, šla sta namestnik in Redzijan na ' suho, hoteč si gaje bliže ogledati.
Takoj ju je prevzela tako vpijanljiva vonjava, da sta komaj dihala. Množica peresc je ležala že na tleh. Po-nekje je bila goščava tako gosta, da nisi mogel skozi. Med višnjami je i rastlo tudi dokaj gostovejnastih men- i deljnovih dreves, pokritih z rudečka-stimevetjem, oddavajoč še večo vo- s<
njavo. Na milijone čmrljev, čebel in ■
t '
raznobarvnih metuljev je brenčalo nad ^ tem belim morjem cvetja, čegar konca
P
ni bilo moči vgledati.
"Čudež je to, gospod, čudež!" reče Redzijan. "Čemu neki ne bivajo tukaj n ljudje? Zverjadi je tudi dosti videti."
Tu in tam so smukali skozi grmič-je beli in sivi zajci in nebrojne trope velikih, plavo-nogih prepelic, katerih je nekoliko Redzijan se samokresom nastrelil. Močno pa mu je bilo žal, ko ( je pozneje zvedel od krmarja, da je -njih meso strupeno.	j
Na mehkej zemlji bili so videti sle- , dovi jelenov in antelop. Od daleč I so se slišali glasovi, podobni kruljenju i divjih svinj.	^
Ko so si popotniki odpočili in se dovolj nagledali, odrinili so naprej. Obrežje se je ponekje dvigalo, drugje pa je bilo zopet prav nizko, da so se razločno videli lesovi, mejniki, mogile j in prostorne stepe. Skretuski si je ponavljal nehote Redzijanovo vprašanje: "Čemu tu ljudje ne bivajo?" Pa k temu ni bilo treba, da bi kak drugi Jeremija Višnjevecki v roke vzel to , puščavo, vredil in branil jo pred napadi Tatarjev in Niževcev. Ponekod i je tvorila reka zatoke, krivine te;r zalivala polje, vdarjala vsa penasta ob obrežne skale in napolnovala z vodo temne skalnate votline. Ustja rek, obraščena z goščavo ločja, trsičja in leskovja, so kar pokrivale množice ptičev. Z jedno besedo: b# je ta svet divji, tajnosten in pust, ki se je razprostiral pred očmi naših popotnikov.
Vožnja je postala vedno bolj težavna; ker vsled toplega dneva so se začeli kazati celi roji rvdivljenih komarjev in različnih, na visokej stepi nepoznanih mrčesov, od kojih nekateri palec debeli, so zbadali človeka tako, ' da je kri curkoma tekla.
Na večer so dospeli do otoka Ro-manovke, na katerem so se od daleč ! žarili ognji. Tukaj so se tudi ustavili da prenoče.
Ribiči, ki so prišli gledat namestni-kovo karavano, imeli so srajce, obraze in roke popolnoma z blatom uma-1 zane, da so se branili pikanju komar-' jev. Bili so to ljudji surovi in divji,1 zbirajoč se tu spomladi trumoma na j ribji lov, katere so potem razvažali v | I Čerkas, Čehrin, Pereslavje in Kijev.1 | Njih rokodelstvo je bilo težavno, toda i I dobička-nosno radi obilice rib, ki so ' postajale po leti celo nadloga teh okolic, ker jih je vsled pomanjkanja vode po mlakah in tako zvanih "tihih kotih" dosti poginilo ter okuževalo ozračje.! ' Od teh ribičev je izvedel Skretuski,1 da so vsi Niževci, ki so se tukaj bavili z ribarstvom, prod nekolikimi dnevi zapustili otok ter se napotili na Niž, kamor jih je sklical ataman koševi. Vsako noč je bil videti z otoka ogenj, ki so ga zažigali begunci utekajoč na Sič. Ribiči so vedeli, da se pripravlja vojska na "Lahe" ter tega celo niso skrivali pred namestnikom. Videl je torej gospod Skretuski, da je njegovo poslanstvo bržkone prepozno. Mogo-1 če, da predno dospe na Sič, napote se polki "molojcev" že na sever. Toda ' ukazano mu je bilo iti, in kot pravi ■ ' ojak ni več ugibal, ali n::i gre. ali ne; marveč skleneiti v središče zaporoške-ga tabora.
Druzega jutra krenejo dalje. Pustili so za seboj čarobni Tarenski Rog, Suho Goro in Konjski Ostrog, ki ie slovel po svojih močalinah in množici gadov, koji so ga po za bivanje nepriprnvnega delali. Vsa ta divja okolica, kakort udi povečani pro vode, je naznanjalo, da -e že bližajo "poro-1 hom" (pragom). Naposled »o opazili rta obzorju kudaški .stol)), — prva polovica potovanja bila je končana.
Namestnik ni prišel ta večer v grad. Gospod Grodzicki je imel navado, da po solnčnem zahodu niso spustila nikogar iz gradu is ne v grad. Ko bi bil tudi sam kralj prišel, moral bi bil prenočiti v Slobodi, ki je stala pod napisom trdnjave.
Tako tudi namestnik. Prenošče tu res ni bilo ugodno; bajte v Slobodi, katerih je bilo kakih šestdeset, bile so iz gline in tako borne, da si v marsikatero moral plaziti po vseh štirih. Boljših se tudi ni splačevalo staviti, ker jih je trdnjava pri vsakem tatarskem napadu razsula v razvaline; to pa radi tega, da ne bi dajale napad-nikom zave^jr« in k nasipom varnega pristopa. V tej Slobodi so prebivali ljudje "pridaniči", to je prestopniki iz Poljske, Rusije, Krima in Valahije. Skoraj vsak jc bil druge vere, po kateri ga tu nihče vprašal ni. Zemlje niso obdelovali radi nevarnosti pred Tatarji, marveč hranili se z ibami in drugim živežem, ki so ga dovažali iz Ukrajine. Pili so žganje iz prosa ter ukvarjali se > rokodelstvi, zato so jih v gradu cenili.
(Dalj« prih.)
POZOR ROJAKINJE! ®
se
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic- £
Anton Pasdertz :
se dobijo najboljše sveže in prek«- | jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite tore.) ii = poskusite naše meso.	d
Nizke cene in dobra postrežba i« naše geslo.
Ne pozabite torej nas obiskati v
...	...	s
nasej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2678, N. W. Phone 1113 ]
STENSKI PAPIR i
_ i
<
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olji in firnežev. Izvršujejo se vsa ba» j varska dela ter obešanje stenskec« papirja po nizkih cenah.
I
Alexander Haras^
ChL Phone 376 L9 N. W. 927. ,
i 120 Jefferson St.	JOLIET, ILL
) ___________________________________ .
i /»	v
> —Ako vam je potekla naročnina, blagovolite jo ponoviii, da se vam
t list ne vstavi.
- ii ;• %
Pri prehladih
'i ▼drgnit« Trat ln prša, kakor tndl stopal« t i	<5 Dr. Rlchter-Jevem
PAIN-EXPELLER
Učinkuj® takoj olajšljiro in prijetno. j
c I ledino pravi s Tarstveno znamko sidr%
j '33 m'65e t lekarnah in naravnost od . I	F. AD. RICHTER ft CO.
. r«-80 Washington Street, New York. N. (H
i- _ _
Dobro sredstvo za vtrett
se »me manjkati pri nobenem dobro ur»j»n«M
, domu. Dr. Rlcbterjev	1
PAIN-EXPELLER:
imaie nad 50 let veliko priznanje med Slovenci n* I	celem svetu.	J
Jedino pravi s varstreno znamko sidra* .
i 65c v lekarnah in naravnost od	J
P. AD. RICHTER & CO.	* . j
14-80 T/aabtagton Street. New York. H>Vjj
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni naj boljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerije
istotako vse vrste drugo sveže in pre kajeno meso ♦-» vse druge pedmete ki spadajo v področje mesarske in KTO cerijske obrti.
Priporočam svoje podjetje vsem ro jakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Spoštovanjem
John IT. Pasdert2
Chicago tel. 2917. ' Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IU
-	Slavtioztiani
SLOVFN SKI POP
proti žeji — najbolje sredstvo
Čim več ga piječ tembolj se ti priljubi
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za okrepčilo.
BELO PIVO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
\ Joliet Slovenic Bolt, Go.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480
i 913 N. ScottSt. Joliet, 111.
vi LAHKO PRISTOPITE
naše veliko društvo, istotako vaša sa nad 16 let stara družina ne gle-e če bivate v Jolietu ali kje drugje, iko hoče pristopiti, oglasite se, li pišite tajniku. Pismu je priložiti 11.00, ki se potem vračuna k vpla-ilu, ko ste sprejet. Če niste spre-
eti se vam denar vrne.
^a sejo ne rabite priti. K zdravni-
:u greste v svojem mestu.
Društvo Sy. Družine J
(The Holy Family Society) itev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1918.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
1006 N. Chicago St., Joliet, I1L
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik.........Anton Nemanich st
Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi Člani-vojaki so deležni} v bolezni cele podpore in cele smrtnine.
To društvo ima že nad $3,500.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom (icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaja nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. ▼ stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko i«» napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku.
AIN'T IT A GR-R-RAND AND GL-L-L0RI0US FEELIN'?
v/hen all you need To jbim the fvted cross i 5 " a iEART AMD A DOLLAR" ^O fou cam	the button
eslot^g with the rest op —
The crou;D--oh-H-M- tOY: *
mnt it a 6r r-ft-ra^d tp
ttf Murtwi mt CUre Brim	T«rk TrltMM*