48. Stev.
V Ljubljani, dne 26. novembra 1910.
Leto II.
Napredno kmetsko glasilo.
Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar.
Posamezne številke veljajo 10 vinarjev.
Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osminka strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust.
Dopisi se naj trankirajo in pošiljajo na uredništvo .Slovenskega Doma* v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5, I. nadstr. Rokopisi se ne vračajo.
Harotnini in aglisi si nij pošiljajo nprivništvn ..Slov. Doni" i Ljubljani.
Naprednim članom c. kr. kmetijsKe družbe Kranjske!
Dozdevna zmaga nasprotne stranke pri volitvah v odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske ne more Izpremenltl ničesar na dejstvo, da Je ie danes v tej korporaciji večina članov naprednega mišljenja. Tem manj pa se Imajo nasprotniki veseliti te zmage, kar se volitev ni udeležilo niti ena šestina vseh članov ln ker so se od nasprotne strani uporabljala sredstva dvomljivega značaja ter se Je celo oHclJelno se strani drnžblnega vodstva odvračalo naše pristaše po podružnicah od udeležbe na občnem zborn. Radi tega razglaša podpisani lzvrševalnl odbor, da naj velja za strankine pristaše načelo, da naj ne Izstopajo lz kmetijske družbe niti kot člani, niti naj ne odlagajo mest kot podružnični innkcljonarjl. Dolžnost pristašev narodno-napredne stranke, Je, da se kmetijske družbe tem čvrsteje oklenejo ln delujejo ne glede na sedanji slučajni izid volitev nadalje neumorno za nje prospeh ln napredek.
V Ljubljani, dne 24. novembra 1910.
Izvrševalni odbor narodnonapredne stranke.
Vsega so naprednjaki vzrok.
Ue slučajno tam kje na Turškem, ali v Aziji, ali pa v prebujni domišljiji kakega klerikalnega časnikarja umore kakega kiu&tjana, tedaj pridejo prav gotovo naši klerikalci in slovenski klerikalni časopisi ter kriče, da so ta umor zakrivili slovenski naprednjaki. Tako sumničenje je vrgel na nedeljskem klerikalnem shodu v ljubljanskem »Unionu« zopet dr. Ivan Šušteršič naprednjakom v obraz.
Kakor znano, se je pred kakimi dvomi ali tremi meseci rimski župan Natlian precej razžaljivo izrazil o papežu. Mi prav radi priznavamo, da imajo katoličani pravico, da protestirajo proti takemu govorjenju, saj je vendar papež poglavar katoliške cerkve. In če bi naši klerikalci kot katoličani mirno in dostojno protestirali proti takemu govorjenju rimskega župana, bi nihče ne imel nič proti temu.
Da našim klerikalcem portugalska revolucija ni povšeči, je tudi popolnoma
razumljivo. Na Portugalskem se je glavni gnjev ljudstva obrnil proti menihom, in sicer ravno tistega ljudstva, ki je pred vedno zvesto in vdano stalo v službi portugalskih klerikalcev. Tudi na Portugalskem so klerikalci ljudstvo fanatizirali, hujskali zoper vse, kar je bilo naprednega, ln tisto verno, toda nahujskano ljudstvo je končno obrnilo svoje orožje proti tistim, katerim je do zdaj zvesto in vdano služilo, in sicer edino zaradi tega, ker jč ‘spoznalo in občutilo, da ga je klerikalna politika spravila popolnoma na beraško palico. In pognali so iz dežele vse tiste svoje nekdanje osre-čevalee, ki so jim s sladkimi besedami vzeli zadnji košček kruha izpred ust. Kle rikalni listi sicer vpijejo, da so na Portugalskem kar na debelo klali menihe in nune. Toda to je navadna laž. Sam vodja portugalskih klerikalcev je javno priznal, da so portugalski revolucijonarji jako lepo postopali z izgnanci. Zakaj se vendar klerikalci ne spomnijo na srednji vek, na inkvizicijo, ko jo tekla kri v potokih, in sicer v znamenju vere.
Naši klerikalci so torej na nedeljskem shodu v ljubljanskem »Unionu« protestirali proti rimskemu županu Nathanu in proti portugalski revoluciji. Toda iznajdljivega dr. Šušteršiča rimski župan, ali pa portugalska revolucija kaj malo briga, ker sicer bi se prej spomnil na tak protestni shod, ne pa šele čez tri mesece. V drugi polovici svojega govora je namreč vodja naših klerikalcev tudi pokazal, kam pes taco moli. Začel je namreč tudi pri nas iskati Nathanov in revolucionarjev. Dolžil je slovenske naprednjake, da odobravajo postopanje rimskega župana Natha-na in počenjanje portugalskih revolueijo-narcev. In kakor ima že on navado, hujskal je na vse mogoče načine ljudstvo zoper slovenske naprednjake. Nahujskal je tako zelo svoje nevedne poslušalce, da se je bilo bati pobojev. In zdaj vprašamo: Ali je to dostojno? Ali se na tak način brani čast sv. Očeta? Dostojno bi bilo, da bi vodja naših klerikalcev v dostojni obliki protestiral zoper govorjenje rimskega župana Nathana. Toda dr. Šušteršič ni hotel protestirati zoper to govorjenje, temveč njegov glavni namen je bil, nahujskati ljudstvo zoper naprednjake. S tem so pa tudi naši klerikalci dokazali, da se poslužujejo celo najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov, ter jih izrabljajo v svoje strankarske politične namene.
Da našim klerikalcem ni prav nič za govorjenje rimskega župana Nathana, kaže že to, da so na Goriškem slovenski klerikalci prijatelji in zavezniki laških liberalcev. Ti laški liberalci so pa somišljeniki rimskega župana in so na javnem sho-duhoteli odobravati njegovo govorjenje zoper papeža, če bi bili naši klerikalci res pošteni, tedaj bi se ne mogli vezati in družiti s temi ljudmi, temveč bi najprvo odrekli prijateljstvo tem največjim nasprot-. nikom slovenskega naroda in katoliške cerkve. Toda našim klerikalcem ne gre za vero, ne za narod, temveč edino za njihovo samopašno politiko. Slovenski naprednjaki so jim edina ovira, ki jim brani, da ne morejo neovirano odirati in izsesavati na-
šega, že itak revnega kmeta. Toda ne le naši klerikalci, temveč tudi nemški klerikalci so taki. Tudi na Dunaju so oridotni klerikalci protestirali proti govoru rimskega župana Nathana in obsojali dunajske židovske nemške nacijonaloe, ki so odobravali rimskega župana. Toda, glej čuda! Ravno ti klerikalci so se pa zvezali z nemškimi nacijonalci, z Zidi za prihodnje deželnozborske volitve zoper Slovane, ki so na Nižjem Avstrijskem v veliki manjšini.
Taki so torej naši klerikalci — res pravi, verni in prepričani katoličani, seveda, samo takrat, kadar gre za njihov žep. Sicer se pa kaj radi vežejo z najhujšimi nasprotniki vere in slovenskega naroda. Ubogi kmet, ki ne izpregledaš, ki ne spoznaš tistih, ki te za nos vodijo in polagoma uničujejo. Še je čas, da se zbudiš, da prepodiš tiste, ki izrabljajo tebe, tvojo grudo, tvojo vero — proč s hinavci, proč z izkoriščevalci!
Pristašem narodno-napredne stranke.
Z ozirom na bližajoče se velevažne občinske volitve v Ljubljani in na splošni politični položaj, se je doseglQ v narodno-naprcdni stranki med obema strujama sporazum in ustvarila podlaga za uspešno udejstvovanje strankinega kulturnega, gospodarskega in poiitiškega programa. Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke ob tej priliki obžaluje medsebojne napade strankinih pristašev, ki so se dogajali v zadnjem času v naprednem časopisju, ter poživlja vse pristaše k složnemu, pozitivnemu delu.
V Ljubljani, dne 18. novembra 1910.
Za izvrševalni odbor narodno - napredne stranke:
Ivan Hribar
t. č. predsednik.
Dr. Ivan Tavčar
t. č. podpredsednik.
Politični pregled.
Državni zbor.
Avstrijski državni zbor je bil sklican na dan 24. novembra. Vlada hoče v tem zasedanju rešiti šestmesečni začasni proračun, podaljšanje bančnega privilegija, podaljšanje začasno veljavne postave o dr-žavnozborniškem poslovniku in predloži tudi predlogo o laški pravni fakulteti. Državni proračun za leto 1911. izkajuje en in četrt milijona prebitka.
Pogajanja med Cehi in Nemci.
Spravna pogajanja med Cehi in Nemci, ki so trajala nad šest tednov, niso bila ugodno končana, in sicer zaradi nemških pretiranih zahtev. Pogajanja so se razbila, toda ne popolnoma. Točke, v katerih so se Nemci in Cehi sporazumeli, se ne razveljavijo, ampak obe narodnosti jili priznati kot podlago za nadaljne razprave, ki se imajo vršiti na Dunaju. Ni pa zadosti, da se narodnostno vprašanje reši samo za češko kraljestvo. To vprašanje se mora rešiti za vso državo; med vsemi narodi se mora skleniti sporazumljenje in mir. Vsakemu naj se da to, kar mu gre, in konec bo teh večnih prepirov.
Avstrija in Srbija.
Srbski poslanik na Dunaju, t. j. zastopnik Srbije mora v pokoj. Tudi avstrijski poslanik v Belgradu bo od naše vlade odpoklican. V avstrijskih delegacijah je namreč češki učenjak Masaryk, kot delegat razkril in pojasnil nekatera ponarejena pisma, ki so bila podlaga za nastopanje naše države proti Srbom in tudi podlaga velike, neopravičene nezaupnosti višjih in najvišjih krogov proti Jugoslovanom. — »Slovenec«, glasilo dr. Šusteršičeve stranke, je takrat ostudno pisal o Hrvatih, avstrijskih Srbih in celo Slovencih, ki niso slepi njegovi pristaši, da so to sami prpti-avstrijski izdajalci, akoravno je moral dobro vedeti, da ni pičice resnice na tem. Potrjeval je visoke kroge torej v napačnem mnenju, a s tem škodil avstrijskim Jugoslovanom več, kakor vsak narodni nasprotnik.
Smrt »••likega Slovana.
Na Ruskem je umrl po vsem svetu znani in slavni pisatelj, grof Lev Nikolajevič Tolstoj. Oznanjeval je bratoljubje, a ne samo oznanjeval, ampak tudi z lepim zgledom izvrševal. Seveda je tolmačil nekatere nauke drugače, kakor ruska cerkev. Tolstoj je bil mogočen zagovornik in zato ljubljenec ruskih kmetov, delavcev in dijakov. Ko je prišla vest o njegovi smrti med kmetsko ljudstvo, so kmetje romali trumoma na kraj smrti, molili za svojega dobrotnika. K pogrebu so vozili posebni vlaki. Tolstoja so pokopali v njegovem do-movju na Jasni Poljani.
Avstrija in Rusija.
Med Avstrijo in Rusijo ni vse v redu. Od tistih rabuk v Belgradu in ostali Srbiji za časa priklopljenja Bosne in Hercegovine k naši državi, je ruska vlada nekako sovražna napram Avstriji. Zdaj pride na Dunaj nov ruski poslanik, in listi trdijo, da je njegova prva skrb, delovati za zbli-žanje in prijateljstvo med Avstrijo in Rusijo.
Somišljeniki, narodnjaki, naročajte in širite „SIovenski Dom“
Razile!
r Skrbimo za svoje posle! V Trstu obstoja že 12. leto »Zavod sv. Nikolaja,« zavetišče za brezposelne slovenske in slovanske služkinje. Toda na Kranjskem pozna še malokdo njegov vzvišeni pomen in namen. Marsikdo misli, da je to nekaka j)osredovalnica za službe, ter ga kot tako cenijo vse one gospodinje, ki potrebujejo služkinj. Toda glavna naloga zavoda ni posredovanje služb. »Zavod sv. Nikolaja« v prvi vrsti ščiti slovenska dekleta pred izkoriščanjem, zatiralci in zapeljivci, uči jih dela in poštenega življenja, širi jim duševno obzorje, ter jih uči ljubiti svoj materinski jezik in svoj narod. V ta zavod se zatekajo dekleta, ko pridejo v Trst iskat službe, tukaj najdejo zavetišče, ako izgube službo in ne najdejo takoj druge primerne. »Zavod sv. Nikolaja« vrši torej veliko človekoljubno in domoljubno misijo, ter je dosegel tekom svojega obstanka najlepše uspehe v narodnem in tudi v gospodarskem oziru. Zato pa ni dovolj, da ga podpira samo Trst in okolica njegova, zavzeti bi se morala za ta, za Slovence velevažni zavod, vsa Slovenija, saj se shajajo v njem dekleta iz vseh krajev slovenske domovine, v največjem številu pa s Kranjskega. Slovenskim hranilnicam, občinam ter raznim društvom in posameznikom se bo pač malo poznalo, če pošljejo vsako leto temu zavodu par kronic, zavou pa bi bil na ta način gmotno močno podprt in bi lažje vršil svojo lepo nalogo, ki zahteva uprav velikanskih denarnih žrtev.
r Sv. Miklavžev večer se bliža, za otroke nadepoln in vesel dan. Ob mejah Slovenije je veliko otročičev, ki željno pričakujejo tega dne, da zazro darove, ki jih jim bo poslala po sv. Miklavžu mati Slovenija. Družba sv. Cirila in Metoda bi rada ustregla željam in nadam teh malih, zato trka na vsa idealno srca rodoljubnih Slovencev s prošnjo: »Naredite veselje z darovi našim malim, spomnite sc ubogih otrok v trenotku, ko mislite, kako bi obdarovali svojo ljubljeno deco.« Za vsak, tudi najmanjši dar, vam bo neizrekljivo hvaležna uboga mladina in družba sv. Cirila in Metoda.
gp Vsiljivi »Franck«. Znano prusko podjetje »Franck« je poslalo vsem slovenskim časopisom okrožnico za ponatis. V tej okrožnici je rečeno s pravo židovsko vsiljivostjo: »Z veseljem in velikim zanimanjem smo izvedeli novico, da namerava tovarna »Franck« v Zagrebu (1) ustanoviti podružnično podjetje na posestrimskih tleh sosednje Kranjske; vse priprave so že v tiru. — To odgovarja (?) časovnim potrebam (?) in jugoslovanskim razmeram (?) tembolj, ker se v časopisih vedno poudarja, da je treba domačo (??) industrijo pospeševati. S to mednarodno (aha) tvrdko bo slovenska podjetnost gotovo častno (?) in krepko zastopana.« — To vsiljivo židovsko reklamo je prinesel dosedaj edino
4Š. štev.
SLO VE N S K I DOM.
Stran 3. ^
»vseslovenski« »Slovenec«, ki se je pola-komnil par kronic. Naš list je že povedal, kaj je za nas »Franck«. Podjetje je prusko ter ima glavni sedež v Ludwigsburgu. Tam je podjetje strogo nemško, istotako v Linču, kjer podpira nemška bojna društva. Tudi na Češkem sta obe tovarni nemški. V Italiji prispeva za »Lego«, na Ogrskem je madžarsko, v Zagrebu se dela hrvaško, a nas Slovence ima »Franck« za tako nezavedne in nerazsodne, da naj z veseljem pozdravljamo tega pruskega kameleona, dasi bi tovarna ostala tako nemška, kakor v Linču. Slovenci se »Francka« prav nič ne veselimo, temveč odločno odklanjamo vsiljivega tujca. Prav nič ne odgovarja časovnim potrebam in južnoslovanskim razmeram, da bi mi morali podpirati inozemsko spekulacijo. V naših listih se res poudarja, da je treba pospeševati domačo industrijo, toda pri tem mislimo na »Kolinsko tovarno«, ki so nam jo ustanovili v Ljubljani bratje Celii, ki ima ravnotako dobre izdelke ter žrtvuje mnogo za slovenske narodne namene.
Dolenlsbl novlčar.
d Črnomelj. Tukaj se je ustanovilo koncem leta 1908. »Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb« za sodni okraj Črnomelj. Društvo ima 9 ustanovnikov. Ti so pa po vrsti pristopa navedeni: gosp. Anton Z u r c , trgovec; gosp. Oton Ploj, c. kr. notar; slavna »Posojilnica«; gosp. Avgust Kunc, trgovec, vsi v Črnomlju ; g. J uri Š t r u c e 1 j , c. kr. de-želnosodni svetnik v pok.; gosp. Andrej L a k n e r, hotelir, in gdč. Katarina Stariha (drugič); vsi iz Črnomlja. Rednih članov pa ima društvo letos 71. — Dohodkov je imelo društvo do danes K 2192-47; izdatkov pa K 33147; tako, da ostane pre-moženja še K 1861'—. Na enkratnih podporah izdalo je društvo K 302-20. Vsled pomanjkanja sredstev, kojemu vzrok je znana siromašnost našega okraja, društvo dosedaj ni moglo tako delovati, kakor bi bilo želeti. Da si društvo pridobi nekoliko sredstev in da se vzbudi pri ljudstvu nekoliko več zanimanja zanje, napravilo je s privoljenjem visokega c. kr. finančnega ministrstva dne 2. oktobra 1910 efektno loterijo, ki je imela za tukajšnje razmere še precej dober uspeh ter donesla društvu K 591’38 čistega dobička. V dosego tega povoljnega uspeha pripomogli so najbolj gospa Sofija H a r i n g in njena gospodična hčerka gdč. Urh ter društveni tajnik g. oficijal Štepec, dalje prečastita duhovščina in slavno učiteljstvo. Omeniti je tudi slavno županstvo Gradac in ondotnega pečarja g. Piletiča, ki so, če tudi ne spadajo v okoliš črnomaljskega sodišča, v par dneh razprodali par stotin srečk, in g.Jureta Radeta iz Predgrada iz Poljanske doline, ki je tudi razprodal veliko srečk in se je poprej mnogo trudil za dru-
štvo. Vsem tem in sploh vsem, ki so na katerikoli način k navedenemu uspehu kaj pripomogli, bodi izrečena na tem mestu najsrčnejša zahvala. Pri tej priliki se obrača podpisani odbor na vse one, ki imajo srce za ubogo osirotelo in zanemarjeno mladino, da se povsod in pri vsaki priliki spominjajo tega človekoljubnega in ravno za siromašno Belokrajino toliko potrebnega društva posebno s tem, da pristopajo k istemu kot člani.
Odbor.
d Z Rake. Že zopet moramo poročati o naših gorečih klerikalcih. Zadnji čas se vse nekam čudno in zmedeno vedejo. Seveda volitve rojijo po njihovih buticah. Začeli so kmete voditi za nos. Pomilujemo vse tiste, kateri so se vsedli klerikalcem na lim. Možje, kam je vam zlezlo srce, gotovo v hlače. Ali mar mislite, da vas bo klerikalizem osrečil? Ubogo ljudstvo, kje imaš pamet, ki tako drviš čez drn in strn za ta pogubonosni klerikalizem. Klerikalci se vesele svoje slave, zadnji čas so že nekaj nepremišljenih mož dobili za svoj mlin, katere so prekrstili. Nekega bivšega liberalca so baje krstili na ime »Haram-baša«, nek di-ug goreč apostol klerikalne misli, čigar ime za danes zamolčimo, jo je pa. pošteno skupil po svojem hrbtu, ker se ponoči vedno okrog klati. Res, lepa družba je to. Njim je pač vse dovoljeno, smejo ponoči popivati in okrog laziti ter se posluževati še tako umazanih sredstev, vendar so pri župniku v največji milosti in bolj spoštovani kot dobri, vei-ni katoličani, dasiravno dostikrat nimajo nič vere. Upamo, da boste vi, zaslepljeni možje, ki so vam dozdaj klerikalci sipali le pesek v oči, vendar enkrat izprevideli, kaj se z vami godi, in da boste na dan volitve pomedli klerikalno sodrgo tja, kamor spada, namreč med staro šaro. Pripravite se!
d Krka. Naš župnik je dober govornik, dasiravno je mala oseba. Pridiga, kakor kak misijonar. Njegova mala oseba, zraste, kadar pridejo na vrsto liberalci. Ves postane od srda rdeč in se napihuje, kakor žaba proti volu. Bližajo se pri nas občinske volitve. Sedanji odbor je na liberalni podlagi, zato si naš župnik v vsaki pridigi privošči nekaj liberalcev. Zadnji dopis v »Slovenskem Domu«, v katerem je bilo povedano, da je naš župnik pridigo-val, da so duhovniki več kot angeli in več kot Marija, ga je tako zadel, da se je že začel prati, 200 K nagrade dobi, kdor dokaže, da je tako pridigoval. V svoji pridigi je rekel župnik, da bi imeli liberalci radi lep, slovesen pogreb in da bi jim s štirimi zvonilo. Tega pa on ne bo storil, kor ima moč od škofa, da ne dovoli nobenemu liberalcu več zvoniti. Jezil se je nad . liberalce, ki hodijo od hiše do hiše in imajo v žepu »Domoljuba«, poleg njega pa še »Slovenski dom«, tisti polmjšljivi list, ki je od škofa prepovedan časnik in ga bero. S tem pohujšujejo poštene katoliške može. Pravil je, da je k njemu prišel nek krščan-
ski mož, ter rekel, da rajši umre, nego pa da bi volil liberalca. Po pridigi je oznanil, da bo treba zidati nov farovž. Z Dunaja je prišlo, da so ondotni zdravniki spoznali, da je naš farovž mokroten in vsled tega nezdrav. Zato mora biti nov. Srečna fara, ki ima takega skrbnega župnika. Kar je nas liberalcev, smo prosti cerkve in farov-ža, nam ne bo treba nov farovž zidati, saj nam ne bo zvonilo. Prepustimo vse zidanje škofu, župniku in krščanskim možem.
d Iz Krmelja pri Št. Janžu. Cujte in strmite! — »Werk« bo postal naroden. Ko je imel zadnjič mokronoški »Sokol« s svojim pododsekom šentjanškim javno telovadbo v Št. Janžu, je njegov nastop tako imponiral inženirju K. iz Krmelja, da je v svoji navdušenosti prosil, naj bi tudi v Krmelju ustanovili »Sokola«. Prvega in petnajstega v mesecu pri predplačilu in plačilu so, kakor povsod pri rudnikih, tudi pri nas v navadi popivanje, razgrajanje, pretepi in rabuke. Nedavno je bilo slišati, kako si je pomagal nek delavec, ker mu niso hoteli v grajzleriji pravočasno izplačati obljubljenega naknadnega doplačila. Zgrabil in stresel je gosp. K., da mu je raztrgal suknjo; ko je videl računovodja Filip, da delavec ne ravna ravno nežno z g. K., mu je priskočil na pomoč; dasiravno je F. na jeziku tako močan, kadar govori o sebi, kakor Samson, ga je vendar delavec ukrotil in mu zrahljal kosti. Ni je bilo druge rešilne poti, kot da sta mu plačala, kar je zasluži, potem je pa miroval. Take in enake zgodbice g. K. gotovo niso po godu. V Krmelju naj bi se torej ustanovil »Sokol,« v njem naj bi se delavci likali in vzgojevali, ekstravaganti pa odvajali pijančevanja in pretepov, (!) tega si želi srce inženirja K. v svoji skromnosti. Ko bi bili dovolj izvežbani, jim pa lahko dado knapovsiko uniformo, jih vzemo iz sokolskega društva, ter jih sprejmejo g. K., dalje g. F., in gotovo tudi generalisimus G. — k sebi za svoje trabante. Saj jih bodo rabili še vsi trije; v Krmelj pridejo namreč (tako mi je nekoč nek berač pravil) »rdečkarji« (»mokrači«). In rdečkarji bodo posedli vas Krmelj, organizirali vse delavstvo, tako da bo en hlev in en pastir. Seveda je pa g. G. še vedno v spominu kraval, ki so mu ga bili pred leti napravili pod njegovim oknom razjarjeni delavci, zato se bo gotovo dobro pripravil na one dni obiskovanja, ko poplavijo šentjansko dolino »rdečkarji«. Pa pustimo za enkrat «rdečkarje« še pri miru, saj so oni dnevi obiskovanja še daleč, daleč. Ampak kar je obljubil gospodin inženir K., to je novica, to; mož je dejal (gotovo čisto pri »ta pravem brihtu«), da bo »Werk« — (dragi bralec, ne padi mi v omedlevico!) — kupil »Sokolu« telovadno orodje (!) in preskrbel oziroma podaril telovadne prostore (!) O ironija vse ironiji Tisti »Werk«, čigar jara gospoda je svoj čas hotela imeti v Krmelju nemško (šulferajnsko) šolo, »Werk«, ki
ima za vrhovnega poglavarja dobro znanega Ernesta Gmeynerja, češkega Nemca (ali kaj že), »Wer*k«, ki mu načelujejo in-dividui, ki si upajo našo narodnost obkladati z imeni: »Windische Gauner, Hun-de . . .«, »Werk«, ki je na vse lepe in nelepe načine deloval proti bivši N. D. O. itd., ta »Werk« da bo mecen Sokolstva?! Ko-lossal, lleri* 'v! Prej bo, sam bognasva-ruj, posedel in zakraljeval v nebeškem kraljestvu, kakor bo žrtvoval »Werk« v sedanjih razmerah en vinar v slovenske namene. Sokolstvo sloni in mora 9loneti na strogo narodni podlagi, a »Werk« — raje molčimo. »Sokol« ni društvo z nalogo prisilne delavnice in se ne bo stavil v službo kakemu K. ali »Werku«. Če hoče g. K. oziroma »Werk« preprečiti popivanje, naj strogo, po črki izvaja skrpucalo takozvane »Dienstordnunge« šentjanske premogovniške družbe. Mož, ki zna odpustiti delavca od dela zaradi »Slovenskega Doma«, bo že znal pomagati si. Najbolje pa je, da gospodin K. ustanovi v Krmelju abstinenčno, protialkoholno društvo; tisto, tisto bi bilo potrebno!
d Iz Št. Janža na Dolenjskem. Klerikalci obračajo, pa ne bodo obrnili naprednega Št. Janža. Preteklo nedeljo, dne 20. t. m., ko je v Ljubljani grmel dr. Šušteršič proti rimskemu županu, je pa priredil dr. Zajec v Št. Janžu shodič, s katerim je hotel kar naenkrat zatreti napredno našo občino. Hvalil je delovanje S. L. S. v deželnem zboru in otvoril svojo čenčarijo v znamenju belokranjskih volitev. Izvoljeni prof. Jarc pojde, kakor smo izvedeli od dr. Zajca, na Dunaj in bo rešil novi lovski zakon iz »laj-delčka" ministrske mize. Potem bomo pa vse zajce postrelili. Na te besede dr. Zajca se oglasi eden njegovih pristašev: „Pa tudi Vas, gaspud dohtar!" Počasi pride nato dr. Zajec do kmetijske družbe ter sladko ginjen triumfira, češ sedaj je prišla v klerikalne roke in v roke kmeta. Vrhunec veselja in sladke ginjenosti pa je odseval iz dr. Zajčevega obraza in nosa, ko je poudarjal: »In z družbo so prišli v naše roke .tudi »soldi", »soldi" 1 Da »soldi" so, po čemer so zahrepeneli grabežljivi krempli/ klerikalnega duha teme, za »ubogega revčka kmeta," (kakor je govoril dr. Zajec). Tem nenasitnim volkovom ni nič, ampak za njegove solde, ki jih porabijo sedaj lahko za svoje strankarske namene. V dokaz, da je »Slov. Dom" o Beli Krajini lagal, navede dr. Zajec novice pred kratkim priobčene iz Št. Janža o kaplanu Černuglju, pa njegova drznost se na mestu kaznuje, ker se oglasi takoj proti temu več navzočih, ki mu ponudijo dokaze in priče. Ta nepričakovan nastop spravi »gaspuda dohtarja" v zadrego in mu kar zapre sapo; iz svoje zagate se reši le s tem, da začne s shoda poditi otroke. Drugič naj se bolj informira, predno hoče napadati »Slov. Dom". Da je ta list pisal resnico, tega ne ovrže 50 dr. Zajcev in 100 Čer-nugljev. Svojo obljubo, da bo po končanem
svojem govoru dal besedo tudi drugim, je požrl, ker se je bal debate, iz katere bi bil vlekel »ta kratko". Še župnik je komaj dobil besedo. Pa tu ga dr. Zajc znova polomi. Župnik ga poživlja, naj vkrene kaj proti 8% nakladi v prid meščanske šole v Krškem. Mož namreč izjavi, da mu stvar ni nič znana, da jo bo šele proučaval, obenem pa pove, da nič gotovega ne obljubi. Zadeva je bila že v deželnem zboru v razpravi, dr. Zajc pa o njej nič ne vel Lep poslanec! —
d Iz Št. Janža na Dolenjskem. —
Zajčev napad na šentjanško občino. Dr. Zajčev shodič je bil v prvi vrsti hujskanje proti naprednosti šentjanške občine in agitatoričen poskus za bodoče občinske volitve. Zajec hvali na vse pretege novi obč. volilni red in vidi v preroškem duhu vse, vse v klerikalnem jarmu. Ta mož trdi, da je slehern najslabši klerikalec boljši in več vreden, kot najboljši liberalen mož. Postrezimo s komentarjem ! Radeška občina je nekak klerikalen slonokoščeni turn, njen župan po imenu Rižnar Jakec briljant med draguljarni dolenjskih klerikalcev. Odkar ima ta možiček v rokah vajeti radeške občine in zavzema mesto načelnika pri cestnem odboru, znaša cestna naklada 20%, dočim je bila pred njim 16%. Če se vzame v ozir še splošno slabo stanje cest pri vsem tem pod komando vzor-klerikalca, ni treba nič več pripomniti. Vse vpije, kam gre denar! Šentjanški župan gosp. Ivan Prijatelj se je izrazil, da je založil za cestni odbor v Radečah za leto 1909 in 1910 okrog 1500 K, pa vkljub prošenj ni dobil še niti vinarja vrnjenega. Kako to, da mora napredni župan napredne občine čakati in čakati na svoj denar, ki ga klerikalni cestni odbor klerikalne občine s klerikalnim županom in načelnikom noče, oziroma vsled slabega gospodarstva ne more vrniti. Nekoč je g. Iv. Prijatelj dobil, kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, od dež. odbora ukor, ker je v nekem slučaju potrebe založil v občinsko blagajno nekaj denarja. Gotovo je tudi za zgoraj omenjeno prijaznost vreden ukora in radeški Jakec pa vse pohvale? Dalje se je dotaknil dr. Zajec šentjanške občine z nesramno opombo, češ da je ta najela (!) nekega liberalnega magnata, da seka les v šentjanški občini in ga vozi po cesti, samo da jo je razoral. Da bo dr. Zajec vedel kdo je dotičnik, mu povemo: g. Fran Zupančič. In ta ima v naši občini gozdove torej je naš davkoplačevalec in je polno upravičen voziti po naših cestah. Gospod Zupančič pa ni kriv, da je cesta pokvarjena, marveč letošnje, večinoma slabo vreme. Razen tega namerava g. Zupančič, kakor hitro mogoče, cesto zopet na lastne stroške popraviti. Kadar namerava priti zopet prodajat otrobe in laži v Št. Janž, naj dr. Zajc s svojo zajčjo pametjo ne pozabi shoda preje pravočasno in javno naznaniti, da mu bodo Št. Janci v stanu napraviti primeren sprejem in vreden pozdrav za odhodnico. Zapomni naj si pa predvsem, da šentjanška občina je bila, je,
in tudi bo napredna, in basta gospod dr. Zajc!
d Iz ribniške doline. »Domoljub" se v zadnji številki jezi nad blatom in lužami na naši deželni cesti ter dela za to odgovorne sedanjega in prejšnje cestne načelnike, seveda samo »liberalce". Da naše ceste niso povsod vzorne, radi priznavamo, a temu niso toliko krive osebe, kakor pomanjkanje sredstev, ki so potrebna za dobre ceste. Okraj plačuje visoke cestne naklade ter izda mnogo za vzdrževanje cest. Cestni odbor ima dobro voljo več storiti, a nima na razpolago tujih blagajn, iz katerih bi zajemal v času suše cestnega zaklada. Nesrečni liberalci so vsega krivi. Ko so naprednjaki v trgu zahtevali vodovod, kanalizacijo in razsvetljavo, so jim klerikalci očitali, da naj si te reči sami napravijo, ako jih hočejo imeti, ker klerikalci nimajo denarja za to. Sedaj so liberalci krivi, ako so ceste slabe, ker nečejo ali ne morejo sproti postrgati blata po cestah. Naprava kanalizacije v trgu je provzročila pač veliko neprilik zaradi obilnega deževja in ker se je z delom prepozno začelo. Letos smo pač imeli izredno deževno leto. Zato pa ne more cestni odbor ničesar. Tudi dopisniku »»Doma" nečem očitati, da nam ni hotel izprositi boljšega vremena. Nemec sicer pravi, da pride vse dobro od zgorej, a vselej ni tako. Tega so zopet liberalci krivi. Najbolj izvožena in poprave potrebna je cesta iz Ribnice v Do-jenjo vas, zlasti odGoriče vasi do Prigorice-. Tu ne izda nobeno nasipanje, ker cesta nima prave podlage. Težki vozovi zmeljejo gramoz v par dneh ter delajo grape. Cestni odbor je letos sklenil to cesto tlakovati in zaradi obilnih stroškov razdeliti delo na več let. Za sedaj se je hotelo tlakovati 500 m ceste, a zaradi obilnega deževja se letos delo ni izvršilo. Upamo, da da se to prihodnje leto gotovo zgodi. Splošno spoštovani cestni načelnik Fr. Ilc se je bil v svojih mladih letih pridružil S. L. S., misleč, da tako dela, kakor govori in piše. Ko se je pa o nasprotnem prepričal in klerikalce videl pri njih delu, jim je obrnil hrbet. Je pa že njegov sosed Lojze drug mož, ki bode v kratkem v Katoliškem domu predaval o značajih. Imeli bomo lepo zabavo.
d Iz Srednje vasi nad Črmošnjicami.
Mnogokrat se je že naglašalo, da ameri-kanski denar nima teka. Ali se mož v Ameriki ponesreči in zapusti ženo in otroke v siromaštvu, ali pa si nakoplje jetiko, ki mu požre vse prihranke. Prav dostikrat pride mož po večletni odsotnosti domov, pa najde komaj par mesecev starega otroka. Družinski mir je za vselej izginil. Mož hodi iz jeze v gostilno, žena pa skuša vtopiti kes v kaki drugi gostilni in kmalu gre s prihranki vred tudi posestvo na boben. Preje ga skoraj ni bilo slučaja, da bi bil tožil zakonski mož na njegovo ime vpisane otroke na priznanje nezakonskega rojstva. Zdaj se taki slučaji izvanredno naglo množe in vendar ne pride
pred sodišče niti desetina vseh slučajev: večina 2akonskih mož raje potrpi. Mnogokrat pa doprinese zakonska žena, ki ne more skrivati sadu svojega greha, naravnost hudodelslvo, ko izve, da se njen mož v kratkem vrne iz Amerike. V Srednji vasi nad Črmošnjicami je živela Jožefa Smuk, ko je bil njen mož Karel v Ameriki, z nekim hlapcem v zelo intimnem razmerju, ki je imelo za posledico — dvojčke. Ko je prišel domov njen mož, je prinesel s seboj jetiko in ni imel eneržije, da bi se hudoval nad ženo radi njenega greha, pač pa je žaloval sam za sebe. Dvojčka pa sta očividno hitro hirala in, ker'sta baje bila čisto zanemarjena in sta vedno jokala, sta tudi oba oslepela in končno drug za drugim umrla. Splošno se govori, da sta umrla od gladu in zanemarjenosti, oziroma od amerikanskega blagoslova.
d Iz Dedne gore pri Krškem. Dne 2. oktobra je pil France Jordan s svojo ljubico Nežo Zdravje v Brdnikovi gostilni pri Straži Sv. Valentina. Okoli petih popoldne pa pride iskat svojo hčer Marija Zdravje. To je pa Jordanu prekrižalo ves lep račun, ki si ga je napravil za tisti večer. To ga je tako raztogotilo, da je pristopil k Mariji Zdravje, sedeči pri peči, in jo brez poveda z veliko silo udaril po glavi, na kar je takoj odšla, Neža Zdravje pa za njo. Tam navzoči Martin Blumberger je posvaril svojega prijatelja Jordana, da ni lepo od mladeniča, če pretepa stare ljudi. Jordan pa seže po nož, ga odpre in sune ž njim proti Martinu Blum-bergerju, ki je hitro zgrabil stol in prestregel ž njim sunek, da je zadobil le malo rano na glavi. Jordan je mahal z odprtim nožem, kakor divji okoli sebe, zato sta Martin Blumberger in njegov tovariš Jože Zupančič pobegnila z hiše. Jordan pa je tekel z odprtim nožem kakih sto korakov, potem pa se vrnil, videč, da jih ne vjame. Proti gostilni grede sreča Marijo Zdravje, ki se je bila zunaj nekaj zamudila, in jo tako udari po glavi, da je padla kakor snop na tla in si izvinila levo zapestje. Pred gostilno so ravno odhajali France Rožanc s svojo nevesto Marijo in s svojo taščo Rezo Blumberger. Ne da bi bil kdo le pisnil, skoči Jordan v Rezo Blumberger in jo sune, najbrž iz jeze, ker mu je ušel njen sin Martin, s tako silo v prsi, da pade Reza Blumberger na tla in si zlomi obe kosti v levi podlehti. — Nato je pobegnil ta zverina v človeški podobi,
d Iz Vinice. Občinske volitve se bližajo. Naš župnik bi imel najrajše, če bi ostalo vse pri starem in če bi se pustilo dosedanje občinske odbornike na svojem mestu. Toda ta pobožna želja našega župnika se ne bo izpolnila, ker ne maramo več dosedanjega gospodarstva. Vsi samostojni Viničani se morajo združiti ter složno nastopiti, da s tem dokažejo, da znajo še samostojno misliti in da se ne dajo kar slepo komandirati od župnika in njegovih kompanjonov. Proč torej z župnikom, Benetičem in Tomcem.
d Iz Vač. Kakor orgije na koru, tako so vtihnili tudi drugi glasovi v »Lažiljubu". Klerikalni mehovi spustili so vso sapo na ubogega organista in nam priljubljenega gosp. nadučitelja. Ta molk pa se nam zdi jako sumljiv. Dvomimo, da bo ostalo pri ti tihoti. Predno se nanovo napihnejo, rabijo precej laži, za katere naši poštenjako-viči niso v škripcih. Radovedni smo pač, kdo bo tisti srečni, katerega ta smrdljivi puh odnese zopet iz Vač. Za zbirko raznih laži in hujskarij služi kaplanu prav dobro njegova sestra Urša. Ker ima ravno toliko prostega časa na razpolago kakor njen brat, zato stoji na pragu kakor plačani policaj in vleče vsako besedo mimoidočih na svoja nepremajhna ušesa. Obiskuje tudi različne hiše, v katerih ima svoje zveste zaveznice. In tako prinese še gorak opravljivi materijal v kapianijo, kateri se vporabi v svrho de-nuncijanstva poštenih ljudi. To žensko se vidi celo v poznih ponočnih urah smukati okrog hišnih oglov kakor pravo sovo. Da sta pohajkovanje in obrekovanje najgrši ženski lastnosti, tega se kot goreča Marijina devica ne zaveda. Je pač resničen pregovor: „Kar se v enem gnezdu zvali, enako kriči." Splošno se govori, da si je Majdič po dolgem premišljevanju izbral v nadomestilo svoje žrtve z vsemi klerikalnimi znanostmi nadarjenega organista, sina Ratajčevke, pre-mogarja na Pruskem. Ta veleum zna igrati harmoniko na dva tona, in to je učenost, ki zasluži, da ga kaplan inštalira za vaškega organista. Pravijo, da je tudi strokovnjak v vodstvu županskih poslov in da lahko nastopi kot tajnik, kar bo prav dobrodošlo eksžupanu Bazistu. Pričakujemo torej, da bomo kmalu v položaju občudovati izvan-redne vrline došlega kaplanovega izvoljenca, kateremu marinarice že naprej pojejo slavospev.
d Iz Vač. V nedeljo, dne 20. t. m. se je vršil v gostilniških prostorih g. Antona Zarnika javen ljudski shod. Za predsednika shoda je bil izvoljen g. župan. Shod je otvoril imenom „Skale“ podpredsednik Adolf Ribnikar. ^Prvi je govoril g. dr. Josip Lavrenčič o delovanju in politiki klerikalcev. Ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo besedam govornika ter mu navdušeno pritrjevalo. Potem nam je g. Ribnikar objasnil premetenost in nizkotna sredstva, s katerimi hočejo klerikalci dobiti gospodarstvo naše dežele v svoje grabežljive roke. Povedal je tudi, da so jim zavedni učitelji trn v peti, le radi tega, ker delujejo v prid in probujo ljudstva. Tega se pa bojijo kakor hudič križa, zato jih preganjajo in disciplinirajo vsenavskriž. Govoril je obširno o najnovejši krivici, ki se je zgodila g. Blaganju. Takoj, ko so zaznali, da je ustanovitev »Sokola" gotova stvar, zdel se jim je nadučitelj prenevaren, zato so s svojo zlobnostjo dosegli njegovo premestitev. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri zborovalci izrekajo g. nadučitelju popolno zaupanje in zahvalo za obili trud in napredek naše fare.
d Iz Vel. Lašč. Dne 7. novembra je šel v Vel. Lašče na semenj tudi hlapec Tone Marolt iz Ponikev. V različnih gostilnah se je pa žganja zelo napil. Nazadnje je bil še v Puščakovi gostilni na Raščici. Tu je pa zapil pamet, ker nič ne ve, kdaj je šel iz gostilne,, kam je šel, če je padel, ali ne, in sploh nič ne ve, kaj se je godilo ž njim. Drugo jutro se je zbudil na nekem podu na slami. Na levem ušesu je bil krvav in vrat ga je tako bolel, da je moral iti v Ljubljano v bolnišnico, kjer so dognali, da ima eno kost v tilniku zlomljeno. Marolt seve prav nič ne ve, ali je tako nerodno padel, ali so ga pretepli fantje, ki jim je morda v pijanosti zabavljal, ali pa so mu zavili vrat vinski duhovi.
d Iz Kostanjevice. Tu je umrl preteklo soboto okrajni cestar in posestnik Atojzij Hodnik, star šele 45 let. Pokojni je bil v svoji službi zelo vesten in marljiv. Dasi zelo bolan in oslabel je kot zvest naprednjak pri zadnjiih volitvah vseeno prišel na volišče in oddal svoj glas po prepričanju. Bodi vrlemu možu zemljica lahka in blag spomin!
Gorenjski noulčnr.
Jfovice iz Št. Vida nad Ijubtjano.
g Iz Št. Vida. Kakšni so Zabretov! pristaši. Vselej, kadar klerikalci priredijo v ljubljanskem »Unionu« kak shod, zatrobijo na uho vsem rovtarskim župnikom in kaplanom, da naj potom prižnice spode vse nevedne backe v Ljubljano. Hej, potem pa naši »ljudski osrečevatelji« kar tulijo po časopisih, da je bila dvorana »nabito polna«. Toda, kakšnih ljudi je bila »nabito polna«, tega ne povedo, ker jih je sram. Prav tako je tudi naš Tinkrle pretečeno nedeljo s prižnice oznanil, naj ga popoldne vsi koštrunčki pred cerkvijo počakajo, da gredo potem skupno v »Union«, ter se doli očitno zgražajo nad brezvernim rimskim županom Nathanom, ker je slednji baje zelo razžalil sv. očeta. Koliko pa naši »sveti možje« politiko bolj upoštevajo, kakor pa bogoslužje, se vidi dovolj jasno iz tega, da je Zabret opustil ves popoldanski krščanski nauk samo zaradi tega, da je mogel svoje backe preje v Ljubljano gnati. Omeniti pa moram z veseljem, da se je teh backov kaj malo pred cerkvijo zbralo. Še izmed te klavrne družbice mi je nekdo na vprašanje, čemu pravzaprav gre v Ljubljano, odgovoril tako - le: »I, tega še jaz sam ne vem, grem pa največ zato, ker se nadejam, da nam bo Zabret pošteno dal za pijačo.« No, na takih pristaših Zabretu iskreno čestitamo!
g Za kratek čas. Jože: Miha, cul sem, da si bil v nedeljo v »Unionu«. AK si res popolnoma obnorel? — Miha: Obnorel — kaj še. Cuj! Danes se ne spominjam drugega, kakor, da sem videl škofa v »Unionu«. Menda je nekaj blogoslavljal.
Stran 6.
S L O V E N S KI DOM.
48. štev.
»Jaz pa sem medtem z drugimi vred roko kvišku držal. To ni bilo težko delo. A vendar so me zato potem gosp. župnik tako napojili, da sem še v ponedeljek Urini na pomoč klical.
g Z Vrhpolja pri Moravčah* Pred kakimi štirimi leti je prišel k nam tadi deželni poslanec dr. Krek in je v vrhpoljski šoli imel svoj shod. Na tem shodu je veliko obetal. Toda na vse te svoje obljube je menda dr. Krek že zdavnaj pozabil. Seveda, ko bodo zopet deželnozborske volitve, pa bo prišel zopet dr. Krek ter na shodu pravil, koliko je napravil za naš kraj, medtem ko so ostale vse njegove obljube samo obljube. Naši soobčani bodo pa še veduo tako kratkovidni in neumni, ter ga volili. Prav radovedni smo, kdaj bo našega kmeta vendarle enkrat pamet srečala, da bo takim gospodom, ki nič ne delajo, temveč samo obetajo, pokazal vrata. Ni dolgo tega, ko je bil dr. Krek zopet pri nas. Prišel je, da ustanovi »Bralno društvo«. Seveda je potrebno tako društvo, toda v tem klerikalnem društvu se naš kmet ne bo izobraževal, temveč tu se ga bo samo hujskalo. Glavni namen tega hujskanja pa je, zabraniti našemu kmetu, da čita napi'edne liste, ker iz teh ravno spozna, kako naši klerikalci kmeta za nos vodijo ter se ma ste od njegovih žuljev. Vsi tisti, ki ste naročeni na »Domoljuba«, postanite vendar pametni in ga vrzite proč. Naročite si »Slovenski Dom«, ki je edini kmetski list, ki v resniei neustrašeno zagovarja, naše pravice in zahteve, če ga boste enkrat pitali, tedaj pridete prav gotovo do prepričanja, da list ni tako nevaren, kakor ga slikajo vaši klerikalci. Nevaren je, toda za klerikalce, ker razkriva vse tisto njihovo delovanje, s katerim polagoma uničujejo klerikalci našega kmeta. Vsled tega, dragi sovaščani, ne bojte se klerikalne gospode in pridno eitajte »Slovenski Dom«.
Pri pr ost kmet. g Iz Gorič nad Kranjem se nam piše: Sodnija je govorila. Ohsodba je Založane zadela naravnost v srce. Zoper orožuike, katerim se sicer, kakor navadno — hinavci in zlodejci —do tal priklanjajo, osobito p« prosti energičnemu nastopu nad) čitelja ■g. Frana Grosa, bljujejo ogenj in žveplo. Vse zaman — sosedje in Gospodu pravični —!! bratje Založani; pravica in resnica je in mora zmagati. V temni nofti — res junaško delo — pobili so zloglasni Založa-ni gospodu nadučitelju v p., Franu Grosu, opetovano že vse šipe v oknih in ga vztrajno oblegali in zasramovali do jutra; ali ni 4o res lepa krščanska morala naših do-Jjrih, za vero in krščanstvo se borečih novodobnih Bonaventurcev? In kaj storita k temu in takemu početju občinska odbornika, oziroma prvi občinski svetovalec, predobro poznani Jože Bidovec, po domače ■ComcJjekl »Nič,« če ne rečem kar naravnost nekaj — nasprotnega od tega — nič. —-• Apeliramo naravnost na naslov c. kr.
deželne vlade, da nemudoma. r— takoj — .vse potrebno ukrene za varstvo nas ogroženih in se nam jamči za varnost življenja. Gorje pa, če bomo prisiljeni, iskati si sami odpomoči. Tako ne more več dalje iti. Kako delajo v tukajšnjih pokrajinah v to poklicani občinski faktorji za javni mir in red, nam kaže najžalostnejšo podobo dejstvo, da ležijo danes v Bašlju in na Kokrici kar tri osebe na mrtvaškem odru, katere so bile v nedeljo, dne 20. novembra več ali manj neradovoljno poslane na oni boljši svet, seveda vse na pristni katoliški podlagi.
Hotronlshi novlčor.
n Iz Matenje vasi na Notranjskem. Dolgotrajni boj za gradbeni prostor nove dvorazredne ljudske šole se bliža srečno svojemu, a kakor se daj stvar izgleda, ža-libog nesrečnemu — koncu. Dne 15. novembra se vršeča komisija je namreč določila prostor poleg svetoivanske cerkve, poleg pokopališča, na skrajno vlažnem prostoru. Strokovnjaki, navzoči pri komisiji, so se ob sebi umevnp izrazili soglasno proti temu terenu, tako iz gradbenega, kakor tudi iz pedagogičnega in zdravstvenega stališča. Večina občinskega odbora slavinskega je pa glasovala za ta prostor, prvič, »ker g. župnik tako želijo,« drugič pa, ker se ta prostor zastonj dobi. To sledenje je pa dvomljivo in neumestno. Tu prihraniti 200 do 400 K (za to ceno se bi namreč dobil suh in pripraven prostor na desnem bregu Pivke), pri tem pa potrošiti 3—5000 K več za gradbo, planiranje itd., končno pa imeti skaženo stavbo, v kateri se ne bi upal stanovati noben pameten učitelj — mislimo, da ni baš previdno in dobro preudarjeno. V poštev pa pride tudi, posebno v jeseni in zimi, večkrat naraščajoča Pivka, katera preplavi pot, po kateri koraka vsak dan okolu 90 otrok k in od šolskega pouka. In ko bi slavna komisija le en dan pozneje prišla, to je dne 16. novembra, brodila bi iz Matenjevasi, oziroma Rakitnika grede do 30 cm globoko vodo, katera časih naraste do pol metra čez pot, ter stoji 2—5 dni. Ob takih dneh je šolski pouk izključen, dočim bi se lahko vršil, ako bi ne moglo priti 15—20 otrok iz Grobišč na desni breg Pivke. Upamo pa, da pri tem ne ostane ter se gg. strokovnjaki in čuvaji zakona zavzamejo za to, da ne bode treba pošiljati svojih otrok v vlažno in nezdravo zgradbo {pomisli naj se samo na pokopališče in mrtvašnioo v času eventualne epidemije), časih po poti viso ko preplavljeni. Ce pa pri tem ostane, bije to v obraz kulturi 20. stoletja, katero skrb velja v veliki meri občni higijeni, koliko več še higijeni otrok.
n Iz Bor ovni oe. Pretekli teden smo brali v „Slov. Domu", da je načehuk tukajšnjih čukov odstopil, kar je tudi res. Toda revček se že kesa. Zato je precej po nedelji
prišel v telovadnico telovadit. Ker se je drugim čukom čudno zdelo, so ga vprašali, po kaj je prišel. Odgovoril jim je: »Doma mi je dolgčas." Seveda takemu izvrstnemu telovadcu je takoj dolgčas, če le par dni ne telovadi. Zakaj neki ni odkritosrčno povedal, da se kesa, ker je odložil načelništvo. Zvečer mu itak menda ni dolgčas, saj je šel vedno raje v gostilno kakor pa telovadit. Sicer se je pa za načelništvo že drugi oglasil in sicer nanovo vstopivši, od čukov v pravi slovenščini nazvan „Holzplatzmeister“ ali Mrkunov Korel.
n Iz Postojne. Tukajšnje tamburaško in dramatično društvo „Sovič“ priredi v drugič v nedeljo, dne 27. t. m. v veliki dvorani Narodnega hotela, ob pol 8. zvečer veseloigro v 3. dejanjih „Pri belem konjičku." Znižana vstopnina. K mnogobroj-nemu obisku vljudno vabi odbor.
n Iz Vipave nam pišejo:	Klerikalna
„Kmetska zveza“ v Šturjah pri Ajdovščini je pred tedni sklicala shod, na katerem bi imela govoriti državni poslancc Žitnik in deželni poslanec Perhavc. Tega shoda se je udeležilo tudi več članov narodne delavske organizacije, na čelu jim dr. Mandič iz Trsta. Shod je otvoril šturijski župnik Kromar. Ker le-ta ni hotel dovoliti, da bi se volilo predsedstvo, so temu ugovarjali člani narodne delavske organizacije, vsled česar je prišlo med obema strankama do ostrega konflikta. Ker se vihar le ni polegel, se seveda zborovanje ni ‘moglo vršiti in tudi poslanca Žitnik in Perhavc nista mogla poročati o svojem delovanju. Shod je bil torej razbit in klerikalci so rekli, da so ga razbili člani narodne delavske organizacije. Tega mnenja je bil zlasti tudi župnik Kromar, zato je ovadil dr. Mandiča, tajnika narodne delavske organizacije Ekarja in člane Bratino, Novaka in Vodnjala, da so razbiliš turijski shod ter se s tem pregrešili proti zakonu o zborovalni svobodi. Na to ovadbo se je vršila obravnava pred okrajnim sodiščem v Vipavi. Sodišče je po dognani razpravi vse obtožence oprostilo, ker se je dognalo, da je razbil shod župnik Kromar sam, ker ni hotel dopustiti, da bi se izvolilo predsedstvo, kakor to zahteva zborovalni zakon. Izid obravnave je vzbudil velikansko veselost v Vipavi in okolici in o ubogem župniku se delajo sedaj povsodi prav pereči dovtipi.
Gospodarstvo.
0 pretakanju vina.
Letošnje toplo vreme o trgatvi je zelo pripomoglo, da je grozdni mošt v kratkem času po vrel in se vsled tega tudi prej očistil.
Za ono glavno, kar se mora zvršiti v vsakem moštu, to je da povre sladkor v alkohol, ki ostaja v yjnu, in v pgljenčevo kislino, ki odhaja v zrak, poskrbela je narava sama z blagodejno svojo toploto; nas pa
čaka drugo velevažno opravilo, to je pravočasno in pravilno pretakanje. Kakor hitro se je gošča polegla na dno soda, ali se je mlado vino učistilo, treba je, da je presnamemo ž nje; to bodi pravilo za vsakega vinogradnika. Zdravo, mlado in povreto vino se mora učistiti v drugi polovici novembra, ali k večemu do konca decembra; če se ni, lahko računamo, da imamo opraviti s prehlajenim, nepovretim moštom, z bolnim mladim vinom, ali s takim, ki se je že učistilo in so se drože ali same ob sebi vzdignile, ali pa se je sod stresel. Kedaj naj se ga pretoči, ni možno reči natančno, kajti nekateri mošti se učistijo poprej drugi zopet pozneje; pretočiti pa moramo najprvo kvečemu do konca januarja. Dokler se ni učistilo in je drugače zdravo, naj se ga pušča na miru. Če je še kalno in sladko, naj se na primeren način ogreje in poskrbi, da povre popolnoma, ker le tedaj se učisti popolnoma, ko konča vrenje ali pa se tako shladi, da dalje vreti ne more. Drože in drugo, ki se je izločilo iz mladega vina, in sesedlo se na dnu soda, je taka stvar, da vinu ne more koristiti, ampak le škodovati. Drože same na sebi so stvar, podobna beljaku, ki se ne da ohraniti v vodi in tudi v vinu ne, ampak le v alkoholu in nekaterih drugih kapljinah. V takih zmeseh, kakor je vino, ki ima v sebi le primeroma malo alkohola in mnoge vode, se pa drože raz-krojajo ali gnijejo in v vinu se izcimijo razne bolezni in napake. Posebno v takih .letinah, ko je treba mnogo žveplati in ni pred trgatvijo dež zadostno opral grozdja, se je bati, da dobi vino, če leži dlje časa na drožeh, duh po žveplu, oziroma gnilih jajcih. Včasih se potem, ko se je vino že učistilo in leži še na drožeh, posebno če ni v kleti stalne toplino ali se pa sod slučajno strese ali zgane, drože vzdigajo in pomešajo med vino, kar je še slabše. Drože so namreč kakor nekaki mehurci, ki so, kadar so dozoreli, polni nekakega drobnega prahu in razpočijo. Če se ta prah vzdigne in pomeša med vino, se iz njega ne sesede, začne se razkrojevati in povzroča potem v vinu takozvano zavrelico ali kakor pravimo: vino dobi duh po repnici. Še drug vzrok je, radi katerega moramo vino ne le enkrat pretočiti, ampak pretakati ga ponovno od časa do časa. Ko se je mlado vino po .dovršenem vrenju učistilo in smo ga pretočili na čisto, ločili smo je od drož in druge nesnage, ki je bila v njih. Ali že po onem prvem pretakanju postaja vino, ki je bilo takrat le na videz čisto, par dni pozneje zopet kalno ali motno. V dozdevno čistem ■mladem vinu se nahaja namreč raztopljena neka tvarina, zvana beljakovina in dušečnata stvar, ki se pozneje, ko je prišlo vino na .zrak, deloma strja in izločuje. Če torej mlado vino pretakamo, ne ločimo ga le od gošče ki se nahaja na dnu soda, ampak pospešimo, -da se tudi ona tvar, .ki je v njem že raztopljena in ki ni vinu v nikako korist, iz vina izleča. Če vino torej pretakamo, otmemo
je marsikake bolezni in napake, vino pa postaja po prezračenju tudi okusnejše, ali zori, in brezbarveno belo vino zadobiva s tem lepo slamnato barvo, ki je dandanes priljubljena.
Drože ne dajejo, vinu torej ni-kake moči; ločimo torej vino od njih, ker so mu le v kvar! Marsikateri misli še dandanes, da postaja vino po pretakanju šibkejše. Res je, da je vino po pretakanju, kakor se pravi nekako ubito, ali vsakdo lahko verjame, da izveši pri pretakanju tako malo moči iz vina, da ne more priti ta niti v poštev. Pri pretakanju izpuhteva iz vina le neznatna množina moči ali alkohola; pri prvem pretakanju izpuhteva iz njega večinoma le ogljenčeva kislina.
Kakor hitro vino nekaj časa počiva, povrača se dozdevno zgubljena moč. Saj to mora vedeti vsak, ki vino kupuje in na drobno prodaja, da mora pustiti vino počivati vsaj osem dni.
Da pa dosežemo res oni uspeh, ki ga hočemo doseči s pretakanjem, je treba gledati na to, da se pretaka vino le o lepem vremenu, kajti ob deževnem, južnem vremenu se drože pri odpiranju soda prav lahko vzdigajo in tako motno vino se potem zlepa ali samo ob sebi ne učisti.
Preden zabijamo pipo v sod, iz katerega se ima vino pretakati, odpre naj se sod na vehi, ker drugače udarja zrak, nahajajoč se v pipi, skozi vino na vrh in vino se zblodi; pa tudi pipa, s katero se ima nastaviti sod, naj bo odprta, tako, da udarja zrak, ki je v pipi, iz pipe, ne pa skozi vino. Ko je sod enkrat nastavljen, pusti naj se pipa odprta, da vino teče, dokler je čisto, ker z odpiranjem in zapiranjem pipe se vino stresa in zblodi.
Prvo vino, ki je priteklo iz soda po pipi, ni čisto, ker je bilo krog čepa nekaj drož; zato naj se vlovi v poseboo posodo in še-le potem, ko smo zapazili na vinu, vlovljenem v čisto časo, da teče čisto, naj se pusti, da teče v drugo snažno posodo. Mladega vina se ne sme nikoli pretakati po kavčukovih ceveh, ali z nategačo naravnost iz enega soda v drugi, kajti mlado vino mora priti na vsak način v dotiko s čistim zrakom; zato naj se toči po pipi najpoprej v brentač ali šempljo in in še le iz te naj se zajema ali pa pumpa v drug sod.
Pri rokah je treba imeti vedno čisto čašo, da se vsak čas lahko prepričamo, da teče še čisto vino; posebno pa, ko gre vino v sodu proti koncu. Takrat naj kak delavec sod prav polagoma in previdno od zadaj privzdigne in sicer ne više, nego je pod-klada, ki jo ima podložiti drug delavec. Pod pipo pa naj kdo drug drži časo, da se prepriča, če je vino še čisto. Kakor hitro začenja teči iz soda kalno vino, naj se pipa zapre.
Gosto vino, ki je še v sodu, naj se iztoči v kako drugojposodo in s prvim meglenim, vio.vljeni m vinom vred zlije posebej
v kak sod. Zapomniti si je dobro, da naj se nikdar ne zliva kalnega vina k čistemu, kajti zadošča, da vtiješ le par litrov .kalnega vina k čistemu, in vino, ki je bilo prej čisto, se ne učisti tako zlepa.
Ni se bati, da bi šlo megleno vino v zgubo. Če se megleno dene z goščo vred v drug sod, poleže se v kratkem in ko se je učistilo, naj ga potem polagoma potegne z drož z nategačo. Če je bilo napravljeno vino ne le iz zdravih, ampak tudi gnjilih jagod, pretakati je je drugače. Kakor mora priti zdravo vino v dotiko z zrakom, tako ne sme priti vino, kijebilonaprav-1 j e n o iz deloma gnjilih jagod, v dotiko žnjim pri prvem pretakanju, ker drugače preveč porujavi. Tako vino naj se pretaka s kavčukom ali z nategačo naravnost iz enega v drug sod.
Sod, v katerega se pretaka, naj se poprej dobro zakadi z žveplom in naj se dene konec kavčuka, po katerem teče v prazen sod celo do dna, da se polni sod od spodaj navzgor. Še le pri drugem pretakanju naj se pretoči tako vino tako, da pride v dotiko z zrakom.
gp Poraba žita. Neki evropski statistik pravi: Poraba žita se zviša vsako leto za 14 in pol milijonov hektolitrov, kajti prebivalstvo na vsej zemlji vsako leto toliko več žita porabi. To je precejšen prirastek, vendar se pa žita pridela še več, kakor se ga porabi; pridela se ga namreč vsako leto povprečno 18 milijonov hektolitrov več. Kljub temu je pa razširjen strah, da bo nastala splošna lakota vsled pomanjkanja žita, ker prebivalstvo vedno narašča, zemlja za pridelovanje žita se pa nič ne pomnoži. Ta strah je pa neopravičen. Na svetu je še zelo mnogo zemlje, ki je sedaj še neobdelana, ki bo pa dajala še velikanski pridelek. V Kanadi je zemlje, ki meri 1600 kilometrov v širini in 500 kilometrov v dolžini, ki še čaka poljedelca. Ravnotako se nahajajo velikanska neobdelana zemljišča v Argentiniji, v Sibiriji in v Mandžuriji. Radi pomanjkanja rodovitne zemlje se nam še ni treba bati svetovne lakote. Razmere so pa res v sedanjem času take, da strada ogromna večina prebivalstva.
gp Nove vrste čebele. Čebela je dobila tekmeca v podobi mravlje, ki so jo zasledili v Meksiki in jo imenujejo mirmeco-cistas mexicanus. Ta producira, kakor je izjavljeno v pariški akademiji {znanosti, ravnotako okusen med, kakor čebela. Belgijski učenjak dr. Wesmail, ki je razpravljal pred akademijo o tej mravlji, pravi, da ta tvori posebni razred med mravljami. Gnezdo ima 60 do 80 cm pod zemljo. Je bolj svetla od ostalih mravelj, popolnoma drugačne telesne sestave in ima zadnji del telesa velik, v katerem se nareja sladki sok, med. dr,£Wesmail trdi, da bi se ta mravlja tudi v Evropi lahko vpeljala in udomačila radiproduciranja medu.
gp Da dobimo čisto vino. Kupec ne gleda samo na dobroto vina, marveč tudi na barvo in čistobo. Motnih vin nikdo ne kupuje rad. Da dobimo vino kmalu čisto, priporoča se, da ga razpostavimo, ko je popolnoma povrelo, mrazu. To se narodi najlažje na ta način, da odpremo ponoči kletna okna. To je delati pa šele proti koncu meseca novembra, ko smo gotovi, da vino ne kipi več. Ko se je vlegla nesnaga na dno posode, skrbeti je, da se vino čim-preje pretoči in loči s tem od drožja. Tudi pretakanje pospešuje čiščenje vina, ker se spoji beljakovina, ko pride z zrakom v dotiko z zračnim dušikom in se nato strdi. Strjena beljakovina se kmalu vleže na dno. Najboljši čas za pretakanje je meseca decembra ob mrzlih in jasnih dnevih. Cim bolj je vino mrzlo, tem manj ogljenčeve kisline izgubi pri pretakanju in tem boljši okus ohrani.
Po svetu.
p Lnčali so ga. V mestu Rock Springs v Texasu je umoril dvajsetletni Antonio Rodriguez ženo uglednega meščana Hen-dersona. Po umoru je Rodriguez zbežal. Toda na begu so ga vjeli ter ga prepeljali v zapor. Aretovanec je priznal, da je umoril ženo in sicer zato, ker je ž njim v zaničljivem tonu govorila. Ponoči je razjarjena množica naskočila jetnišnico, premagala jetniške paznike ter odpeljala morilca na prosti kraj pred mestom, kjer so napravili grmado iz bičevja in vejevja. V sredi je stal debel drog, na katerega je množica privezala Rodrigueza ter na to podžgala grmado. Mehikanec se je dal brez upora privezati na drog. Njegovo truplo je popolnoma zgorelo. Ostalo ni druzega nego pepel. Linčarji so se po storjenem delu razkropili na vse strani.
p Kočijaž, ki je eno leto dolgo čakal. Časopis *Alfier“ poroča sledeče zanimivo anekdoto: »Nekega dne je odpeljal neki kočijaž g. Viljema Picadillyja v ladjedelnico Brigton, kjer si je isti hotel ogledati svojo novo ladijo. Ko sta došla na lice mesta, je Picadilly odšel na krov ^vojega parnika, izvoščku pa ukazal, naj počaka. A naenkrat zapazi slednji, da se je Picadilly odpeljal. Kaj naj sedaj stori? Sklenil je, da ga hoče na vsak način počakati, pa naj bo kakor hoče. Čakal je prvi dan, drugi dan, a gospoda še ni bilo. Vsled tega je napravil zase, za voz in za konja nekak šotor. Eno leto je že preteklo in kočijaž je še vedno čakal s piščalko v ustih in bičem v roki na kočiji. Kar zapazi nekega dne zgodaj zjutraj jadrati po morju velik parnik. Picadilly se je vrnil iz svojega potovanja okolu sveta. Prvi človek, katerega je zapazil v Brigtonu, je bil kočijaž, kateremu je naročil, naj ga počaka. Toda Picadilly se ni popolnoma nič začudil, ampak je stopil čisto navadno k njemu, ga pozdravil in rekel: »Koliko dol-
gujem?" — „5000 K“, je bil kratek odgovor kočijaža. Picadilly je segel v žep in mu izplačal. Nato se je vsedel v voz in se odpeljal domov. Ko je nato hotel oditi v hišo, ga izvošček ustavi in pravi:	»Stojte,
še štiri krone za to vožnjo," kar mu je Pi-cadilly tudi izplačal. — Ni treba, da bi bila ta zgodba resnična, ampak zelo značilna pa je vsekakor.
p Cinganka in žandar. V notranjem Ogrskem blizu Temešvara je zasledil žandar Kalman dolgo iskano roparsko cigansko rodbino Rado. Ko so videli cigani, da jim je žandar za petami, so pognali konje in so hoteli uiti; kmalu pa jim je bil žandar zopet na sledu in jih hotel s pomočjo nekaj policistov aretirati. Tedaj pa se je zakadila v žandarja mlada ciganka in se začela ž njim boriti, da omogoči ciganski rodbini beg. Po nesreči se je takrat sprožila žan-darju puška in krogla je zadela mlado ciganko v glavo, tako da je ostala na mestu mrtva. Nato so se udali tudi ostali cigani.
p Iz žalosti po materi v smrt. Na vseučilišču v Belgradu se je dogodil zadnjič tragičen slučaj. Tehnik Vojnovič je padel čez ograjo pri stopnjicah iz tretjega nadstropja in bil na mestu mrtev. Sumi se, da je storil to iz proste volje, potrt vsled smrti svoje matere, ki mu je te dni umrla.
p Čenstohovski s etniki. Krakovsko sodišče je izročilo ruskim orožnikom čen-stohovskega meniha, Tomaža Macoha, ki je v samostanu svojega lastnega brata pobil, mu dal odvezo in ga potem umoril. Macoh je tudi z drugimi menihi vred kradel denar in dragocenosti, ki jih je verno ljudstvo polagalo na altar čudodelne Matere božje čenstohovske ter zapravljal ta denar z malopridnimi ženskami. Ko se je razvedelo v Krakovu in okolici, kdaj odpeljejo Macoha na Rusko, je mnogo ljudi pohitelo na kolodvor. Macoha je vklenjenega spremljala orožniška četa. Med potom ni Macoh ničesar govoril. Na kolodvoru postaje Gra-nica je čakalo hudodelnega meniha 24 orožnikov, 14 mejnih čuvajev in 12 vojakov. Ko je avstrijska asistenca ruskemu žandar-merijskemu ritmojstru izročila vse, Macoha zadevajoče papirje in pri njem dobljeni denar, so Macoha prevzeli ruski orožniki, uklenili so ga v težke verige, ga zaprli v poseben voz in ga peljali v Petrikov, kjer je sodišče.
p Zaklad izoral. V bližini K&menda na Ogrskem je izoral nek kmet na svoji 'njivi velik lonec s srebrnim denarjem v velikosti petkronskih tolarjev iz časa Leopolda I. (okrog leta 1666). Izkopani zaklad ima vrednost več tisoč kron in ga je moral ubogi kmet izročiti županu.
p Dober kolega. Glasoviti dramatik Labiche je sedel nekega dne v nekem pariškem gledališču pri predstavi. Med dejanji pa se je razgovarjal z mladim kavarlirjem, ki je hvalil na vso moč njegovo umetnost, končno pa poprosil dramatika, če mu sme prečitati neko svoje delo. Vljudno mu je
določil Labiche, dasi s težkim srcem, dan-in uro, ko ga hoče čakati doma. Res je prišel določenega dne kavaiir k dramatiku; in prinesel s seboj obširen rokopis. Sedla sta, in mladi kavalir je začel čitati, njegovo-delo pa je bilo tako dolgočasno, da je Labiche že pri tretjem prizoru prav sladko zaspal. Kako dolgo je spal, tega Labiche sam ni vedel, ko se je pa zbudil, je zapazil, da ga je njegov gost ze zapustil, ž njim pa je izginila tudi Labichova zlata, z briljanti okrašena ura, 60 frankov in še nekaj drugih dragocenosti.
p Zaklinjanje duh<>v. Iz Bavarske prinašajo listi zopet prav srednjeveško se glaseča poročila o zaklinjanju duhov, ki nas živo spominjajo na poročila, ki jih prinaša Valvazor o enakih slučajih. V Eschenbachu se je prikazal na križpotju nekemu hlapcu o polnoči duh, ki mu je dal par gorkih zaušnic. Drugi dan je srečal isti hlapec zopet duha, ki mu je pa to pot skočil za tilnik in ga je moral hlapec, sopeč prenašati do ranega jutra po poljih in travnikih, dokler ni duh izginil pri nekem razpotju. Doma ga je mučil potem duh nadalje v postelji, enkrat črno, enkrat belo oblečen, dokler se ni oglasil zvon. V svoji obupnosti je povedal hlapec vse to katoliškemu duhovniku, ki ga je podučil, da je bil to duh njegove rajne matere, ki je umrla pred enajstimi leti, in da njen duh ne more priti k miru. Svetoval mu je tudi, naj se nauči neke molitvice, in res se je zgodil čudež, da od tistega dneva duh ne hodi več k hlappu na obisk. Kapucini iz Wendinga na Švabskem, ki tam že kakih 15 let izganjajo hudiče in izganjajo duhove s posebnim strokovnjaštvom, pa gotovo ne bodo veseli te nove konkurence, ki jim bo požrla gotovo lepe marke.
p Obešen hoče biti. Na smrt obsojeni morilec svojega očeta, Karel Stareski, ki ga je cesar, kakor se poroča iz Krakova, pomilostil na dosmrtno ječo, noče sprejeti te milosti. Ko mu je rekel predsednik, da nima priziva proti cesarjevi odločitvi, je rekel Stareski, da bo že še storil kaj takega, da ga bodo vendar obesili.
p Strašen oče. Porotno sodišče v Ve-soulu na Francoskem je obsodilo na 15 let težke ječe najemnika Jurja Modesta, ki je zapeljal svojo lastno hčer in jo umoril. Mož, ki ima že omoženo hčer in oženjenega sina, je najprej skušal zapeljati svojo starejšo hčer, še predno se je omožila. Ta namen se mu ni posrečil. Pač pa je zapeljal svojo mlajšo hčer, slaboumno in pohabljeno Marijo. Ko je bila že peti mesec v drugem stanu, jo je zavratno umoril.
p Romantična rešitev. Lord George Wellesley, sorodnik velikega kneza Welling-tona, se je sprehajal nekega večera s svojim prijateljem lordom Hamiltonom v Londonu ob Temzi, ko zasliši obupno klicanje in vidi, kako strmi množica na bregu nepremično v Temzo. Ni si dolgo premišljal, hitro je slekel suknjo in skočil v valove. Posrečilo se mu je ješiti iz reke mlado
dekle, ki je napol mrtvo prinesel na breg in se hotel potem odstraniti. Policija pa ga je ustavila in mladi lord se je moral legiti-movati. Potem se je lord Wellesley podal v hišo nekega svojega prijatelja, kjer se je preoblekel ter nato šel mirno, kakor da se ni nič zgodilo, v svoj klub. Mlada deklica pa, ki ji je bil rešil lord življenje, je izvedela pozneje pri sodišču, kjer se je morala zagovarjati zaradi poskušenega samomora, da ji je rešil življenje potomec ^železnega kneza" in je obljubila sodnikom, da ne bo skočila nikdar več v Temzo. Če je dobil mladi lord talijo za rešitev življenja, o tem molči zgodovina.
p Maščevanje za žalitev. Grof Soissons je imel rdečo brado in zelo oster jezik. Nekega dne je srečal starega kmeta, ki je bil popolnoma obrit, ter se začel iz njega norčevati. Slednjič ga je še vprašal kako je to, da hodi kakor kak mladič brez brade. „Gospod“, mu je odgovoril kmet, „ko je bog delil brade, sem prišel prepozno, imel je samo še rdeče, predno bi bil pa vzel rdečo brado, sem raje ostal brez nje.
p Laško maščevanje. V San Franciscu so Laha Antona Galentina pred očmi njegove žene ustrelili. Žena se je ponoči prebudila in je videla dva moža priti skozi okno v sobo. Bila je tako prestrašena, da ni mogla dati glasu od sebe. Eden je stopil k postelji njenega moža, mu pritisnil revolver na prsi in sprožil. Mož je takoj izdihnil. Tujca sta zbežala. Gotovo sta se neznanca maščevala nad Antonom Galentino zaradi kakega dogodka v Italiji. Galentino je le še pred štirimi dnevi prišel iz Neapolja. Že v Neapolju se mu je grozilo s smrtjo in zato je bežal v Ameriko, kjer pa ga je maščevanje le dohitelo.
Amertilie novice.
a Rojaka ubilo v jami. V premogovni jami v La Salle, Illinois, je 28. oktobra kamenje ubilo rojaka Tomaža Juvančiča, doma iz Hrastnika, fara Moravče na Gorenjskem, kjer zapušča ženo, dva otroka in sestro.
a Slovenec umrl v Ameriki V Flemingu v državi Kansas, je umrl 21. oktobra rojak Fr. Peterlin, star 42 let, po dolgotrajni bolezni. Ranjki je doma v Terni pri Savi na Kranjskem. Zapušča v Ameriki ženo in sedem otrok v starosti od 11 mes. do 16. leta.
a Poroki v Ameriki. V New Yorku se je poročil Franc Šarc, doma iz Homca, z Mar. Sušnik iz Kamnika, in Josip Lenček, doma iz Ihana, s Francko Grčar iz Domžal.
Za kratek čas.
Fajinošter Jaka: Ob tričetrt na dvanajst odidi, pa boš opoldne na mestu. Ministrant: Ko pa nimam ure ... Fajmošter Jaka: Šema! Ob 12. vedno zvoni — pojdi četrt ure prej z doma, pa boš o pravem času prišel, ooo
Fajmošter Matevž: Danes sem pa spet tisoč krone nesel v hranilnico.
Fajmošter Jaka: Šema, čemu imaš pa trebuh!
ooo
— Taka draginja. To je že neznosno; meso, sočivje, maslo, vse je tako drago ...
+ Kaj, maslo tudi? To je pa čudno.
— Zakaj?
+ No, ker je toliko ljudi, ki imajo maslo celo na glavi.
ooo
Kmetica: Oh, taka nesreča! Mojemu možu so v bolnici eno ngo odrezali.
Fajmošter Jaka:	Oh,	reva, kaj
boste pa zdaj z drugim škornjem vašega moža počeli?
ooo
Občinski birič: O, vraga, zdaj sem pa ključ do zapora izgubil. — Kako naj odprem in te zaprem?
Aretovanec: Če mi daste čik, vam posodim vetrihe.
Pred štiridesetimi leti.
(Spomin na vižmarski tabor leta 1869.)
(Konec.)
Tudi tisto jutro sem morala z mlekom v mesto. Ker sem se pa zelo bala, da bi kaj ne zamudila, šla sem od doma že o polu štirih. Moji mlekarski odjemalci so se kar zavzeli, ko so me tako zgodaj zagledali. Jaz pa sem hitro oddajala in ob pol šestih sem že nesla zadnji bokal v tisto hišo, ki je stala takoj za spomenikom, za Poš — Poš — Poševnom, ali kako mu še pravijo.«
»Za Prešernom, mati,« pomagam ji
jaz.
»No, naj bo pa za Prešernom, saj je menda vseeno. V tej hiši je stanovala neka ženska, ki je zelo slabo slovensko govorila. Pa tudi drugače je bila večkrat precej odurna z menoj, tako, da nisem prav nič marala za njo. Tisto jutro je bila še v postelji. Dolgo sem morala trkati, predno mi je prišla vsa čmerna odpret.
»Kaj vam pa je, da tako zgodaj strašite?« se je zadrla nad menoj? Ste li znoreli?«
»Oh, gospa.« začnem veselo, »oprostite mi za enkrat! Vedite, da imamo, to se pravi, da obhajamo danes pri nas tabor!«
Pri besedi tabor se je gospa grdo spačila ter rekla:
»Vas, vaš tabor in vse Slovence naj vzame vrag!«
»Gospa,« ji pravim vsa začudena, »jaz vas ne razumem.«
»No, saj Slovenci še marsikaj ne razumete in najbrže tudi nikoli razumeli ne boste,« odgovori mi z neizmerno zaničljivim glasom, ter mi obrne hrbet.
Mene pa je pograbila taka jeza, da je vse pokalo po meni. Urno jo primem od
zadaj za rokav, ter rečem trdo in pogumno:
»Gospa, ker so Slovenci v vaših očeh tako malo vredni, pač ni treba, da bi vam jaz, ki sem Slovenka, mleko donašala. Odslej naj ga vam le kaka Nemka nosi. .Jaz sem ga prinesla danes zadnjikrat!«
Moj odločni nastop je prevzetnico precej iznenadil. Takoj se je začela izgovarjati, da ni tako hudo mislila, ter da naj le še nadalje mleko donašam. Toda jaz sem se ji tako odločno uprla, da je izprevi-dcla, da je vse zaman. Napravile sva račun, ona me je izplačala in hajdi! Ko sem duri zaprla, jela je vpiti za menoj, pa — kaj me je vse to brigalo. Bila sem že na prostem.
Mahnila sem jo takoj proti domu. Med potoma sem pa že tupatam naletela na razne gruče vsakovrstno opravljenih ljudi, ki so prispeli od bog ve kod. Nekateri so imeli tudi zastave seboj. Vedela sem, da vsi ti gredo na tabor in še bolj sem pospešila korake. Ko sem hitela čez draveljsko polje, mi zopet pride na misel ona prevzetnica iz Ljubljane, kateri sein mleko odpovedala. Začela sem se vnovič jeziti na njo. I nu, saj res. Če je ona Nemka, ali je zato treba nas Slovence sovražiti?
Tiho naj bi bila in na tabor bi naj prišla! Pa ne le ona, ampak vsi od kraja naj bi prišli, da bi bilo lepše videti. Saj ni nikjer zapisano, da bi morali biti na taboru lo Slovenci. Res, da je za take bolj nerodno, ki slovensko ne znajo, pa saj ni treba, da bi govorili. Eh, naj si bo Nemec ali Lah, Francoz ali Anglež, če drugega ne, »živio« bi pa že vsak lahko vpil.
Ko je odbila ura osem, bila sem že doma. V največji naglici sem opravila, kar je bilo najnujneše, potem sem pa kar tekla semkaj. •
Po pravici ti povem, da toliko ljudi še nisem videla svoj živ dan in jih tudi nikoli ne bom.
Saj je mnogo ljudstva v naši farni cerkvi, kadar je žegnanje, ali tu jih je pa bilo gotovo dvajsetkrat toliko. A so še vedno prihajali, ali posamezno, ali pa kar v procesijah z zastavami. Po celem travniku so bili postavljeni mogočni mlaji, raz katere so vihrale dolge zastave. Ravno tam-le pod ono visoko lipo je bila narejena nekaka prižnica. Pa ne taka, kot jo imamo v farni cerkvi, ampak bila je sestavljena iz samih cvetočih lipovih vej. In ko se je »andoht« pričela, stopil je eden izmed ljubljanskih gospodov na prižnico ter pri-digoval tako nebeško lepo, da se naj Šentviški župnik kar skrijejo pred njim. Ko pa je končal, nastopil je drugi in govoril ravno tako lepo, za tem je nastopil tretji i. t. d. Zdi se mi, da je govorilo kakih sedem gospodov. Vselej pa, kadar je kdo izmed gospodov jenjal govoriti, klicali smo »živio«, da se je tresla Šmarna gora.
Izmed vseh pridigarjev mi je najbolj ugajal gospod, ki je imel dolgo črno brado
I
■■
0
LISTE
in zelo mile oči. Dolgih štirideset let je že minilo, in vse iste pridige sem že pozabila, ali tega pa, kar je on nazadnje v svoji pridigi tako lepo zaklical, ne pozabim nikoli. Rekel je: »Naj si bo tukaj kmet ali gospod, revež ali bogatin, med nami ni razlike. Vsi smo Slovenci, vsi smo si brajc, vsi smo sinovi in hčere naše mile Slovenije. Naša sveta dolžnost je, da skrbimo vsak po svojih močeh in okolščinah za našo mater Slovenijo. Nikjer drugod, le v nas samih je rešitev milega nam naroda slovenskega!«
Po teh besedah stopil je gospod s prižnice ter se prijazno pomenkoval z nekim drugim gospodom. Mene se je pa polastila vroča želja, da bi tega gospoda, ki zna tako lepo pridigovati, bolj od blizu videla. Gneča je bila silna, vendar sem se skušala preriti do njega. Prej sem namreč stala precej daleč od njega. Ljudje so godrnjali nad menoj, vendar so se mi še dovolj radi ugibali. Ko se prerijem ravno predenj — o groza — sune me po neprevidnosti eden od zadej s tako silo v hrbet, da se zavalim kolikor sem dolga in široka na tla, ravno pred gospoda. Silnega strahu sem skoro omedlela. Pa — ali meniš, da je bil gospod kaj hud? Kaj še? Hitro se je-sklonil k meni, vzdignil me kvišku in me pomilovalno vprašal:
»Mati, ali ste se kaj hudo udarili?«
Ko sem mu odgovorila, da ni bilo sile, začel se je še nadalje pomenjkovati z menoj. Jaz sem mu povedala, kar sem vedela in znala. Povedala sem mu mimo grede tudi to, kako sem zjutraj oni ošabni Nemki mleko odpovedala. No, to se meni ni zdelo prav nič posebnega. Ali gospodu se je pa pri tej moji pripovedi obraz kar zasvetil od veselja ali od česa, jaz ne vem, kakor s kleščami me je pograbil za roki, ter me potiskal pred seboj, kakor otroka — ali veš kam? Naravnost gori na prižnico. Potem je z roko zamahnil in ljudstvo, ki se je v tem od prižnice že nekoliko oddaljilo, privrelo je takoj zopet blizu. Nato je ob kratkem ljudem ponovil mojo zjutranjo zgodbo, glede Nemke namreč, I)otem pa zaklical:
»Glejte jo, priprosto ženo. Vendar pa je ta žena v svojih okoliščinah tako (*st-no rešila svojo narodno dolžnost, da jo stavim vsem v svetel vzgledi«
»Živio, živiol« se je zdajci razlegalo iz tisoč ust, a ta živio je veljal meni, da veš, samo meni. Nekateri gospodje so odpeli svoje šopke s prsi, ter mi jih metali v naročje. Pest lipovega cvetja pa mi je priletel naravnost v obraz.
O, kako je bilo lepo, kako je bilo lepo!«
Zdajci pa je zmanjkalo starki vsega. Pokrila si je z rokami obraz, ter se molče topila v blaženih spominih . . . Cez dolgo se zopet zave, hitro vstane in pravi plašno:
»Jej, jej, domov moram. Predolgo sem se zamudila. A tudi tebi se mudi. Pojdi in še enkrat obrni mrvo, da jo danes po-
sušiš. Jutri bo dež, glej, izza sv. Katarine so vzdigujejo oblaki.«
To rekši, je hitro pobrala obrano cvetje v predpasnik, ter odšla drsajočih korakov.
Jaz pa sem še dolgo gledala za njo. Omilila se mi je dobra starka . . .
»Hodi srečno, blaga ženica! Hodi srečno, ti živ spomenik nekdanjega, v zgodovini mile Slovenije z zlatimi črkami zapisanega, slovečega tabora vižmarskega!«
Manica Komanova.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rudolf Šega.
Loterijske številke.
Dvignjene v soboto, dne 19. novembra 1910. Trst:	11,	30,	68,	44,	26.
Line:	36,	17,	3,	81,	23.
Dvignjene v sredo, dne 23. novembra 1910. Praga:	12,	20,	22,	7,	16.
Prostovoljna
V viti lin S. tanin i. L
dop. ob polu 10. uri
razprodajal bode iz proste roke g. dr. Gallatia svoja obširna, v Planini, nje okolici in deloma v Po-stonjskem sodnem okraju ležeča zemljišča, obstoječa iz lepo
njiv in travnikov.
Razprodaja vršila se bode v prostorih g. župana Kovšca v Planini.	112
Pojasnila daje c. kr. notar Anton Galle v Logatcu.
Ustanovljena leta 1868.
Absolutno pred ognjem in tatovi varne
BLftGHJNE
izvrstne kakovosti
prodaja tovarna blagajn jft. yraiersfiugei
Dunaj, I., Franz Josefs-Kai št. 27. ^Založnik rajfajzen. zadrug itd. ^
■21 42—26
Opozarjamo
na novo vrsto valjanih „Pekatelu ' enako doma delanim za juho in prikuho. Dobivajo se le v rumenih ovojih po 7» kg v najfinejših kakovostih z napisom in sliko:
„Stirji rumenjaki“
„Osem rumenjakov".
18 43 10 37
£ržne cene v JCjubljani
od dne 25. novembra do 30. novembra 1910.
		Cena		
	od		| do .	
	K	h	K	h
1 kg govejega mesa I. vrste . .	1	52	1	68
1 >» ii ii 11* ii • •	1	28	1	48
1 i, „ ,i III. ,i • •	1	08	1	38
1 „ telečjega mesa		1	80	2	00
1 „ prašičjega mesa (svežega) .	1	88	2	20
1 „ „ „ (prekajenega)	1	92	2	20
1 „ koštrunovega mesa . . .	1	20	1	28
1 „ jagnjetovega mesa ....	1	60				
1 „ kozličevega mesa ....	1	80				
Prašiči na klavnici		0	00	0	00
1 kg masla		2	68	2	80
1 „ masla surovega		2	40	2	60
1 „ masti prašičje		2	10	2	20
1 „ slanine (Špeha) sveže. . .	1	80	2	00
1 „ slanine prekajene ....	1	90	2	
1 „ sala		1	92	1	96
1 „ surov, margarlnskega masla	2	—	2	
1 „ kuhan, margarlnskega masla	2	10	2	10
1 jajce		—	11	—	12
1 t mleka		—	20			22
1 „ „ posnetega		—	08			10
1 „ smetane sladke		—	—		__
1 „ „ kisle		—	80			90
1 kg medu		1	20	1	40
1 „ čajnega surovega masla . .	2	80	3	20
1 piščanec		1	00	1	'20
1 golob		—	44	—	48
1 raca 		2	10	2	20
1 gos		4	70	7	50
1 kapun 		—	—	—	—
1 puran		5	—	7	—
100 kg pšenične moke št 0 . .	39	—	—	—
100 „ „ „ „ 1 . .	38	50	—	
100 „ 		2 . .	38	—	—	—
100 „ „ „ „ 3 . .	36	50	—	—
100 „ „ „ „ 4 . .	35	—		
100 ,, ,i i, ii 5 . .	33	—	—	—
100 „ „ „ „ 6 . .	29	—	—	—
O O	26		—	—
100 „ „ „ „ 8 . .	16	—	—	—
100 „ koruzne moke ....	18	—				
100 „ ajdove moke .... 1.	38	—	—	—
100 „ ajdove moke . . . .11.	35	—	—	—
100 . ržene moke . . . . .	28	—	—	—
1 / fižola		—	22			30
1 i. graha	 1 „ leče 		—	36			40
	—	32	—	38
1 „ kaše		—	20	-	22
1 „ ričeta 			-	18	—	20
100 kg pšenice		23	00	—	—
100 „ rži		17	40	—		
100 „ ječmena		17	i0	—		
100 „ ovsa 		18	50	19		
100 „ ajde		20	00	—		
100 „ prosa belega		17	—	—	—
100 „ „ navadnega . . .		—	—	
100 „ koruze 		13	40	—		
100 „ krompirja	 Lesni trg. Cena trdemu lesu 11 50 do 12 K Cena mehkemu lesu 8 50 do 9 K. Trg za seno slamo, in steljo	8	50	9	
Na trgu je bilo				
voz sena 		4	£0	7	50
„ slame		3	60	6	40
i. *telje		2	50	2	80
jVtestno tržno nadzorstvo v JCjubljani.
Edina slovenska kisla voda
je po zdravniških strokovnjakih pri
znana med najbc!j?ir' planinskimi kislimi vodami, in je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in čievesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča	94 8—6
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri oskrbniStvu Tolsto-vrške slatine, pošta Guštanj (Ko roško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci I Svoji k svojim l Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.
Kri!
Moč! Zdravje!
dosežejo odrasli	in otroci,
bolni in zdravi.	— Polo-
vico stroškov prihranite v gospodinjstvu	na kavi,
sladkorju in mleku, ako * pijete SK* SLADIN, "K® to je dr. pl. Trnk<5czyja sladni čaj.
En	zavoj	velja 50 vin. Dobiva	se povsod.
Po	pošti	se	naroča najmanj pet	zavojev po
.*. povzetju pod naslovom v glavni zalogi. .•.
Lekarna pl. Trnkdczy
v Ljubljani zraven rotovža.
Učenec,
ki ima veselje do kovaške obrti,
se takoj sprejme pri
Francu Kremescu,
kovaču v Metliki. 106
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno 6rnO dal" matinsko vino
C3 '•a
najboljše sredstvo. 47 32 26
4 steklenice (5 kg) franko K 4*—.
Br. Novakovič, Ljubljana.
s s
3 >N
09
S? 3? ‘S
J, £
©
M
•M
c
>0
o
h
c3
0
0
•»H
i-3
C«
>
ns
N
■s
OD
>
-2
o
a
cn O L*
eu
d
'■a
a
u
p
ca
0
eg
>0
£
o
M
0
O
k
o
-M > cn 0
O
Q<
Ih
04
o
u o > o 60 .m ^
M O
S 0 c3
I ‘S o
ci
bi
M
ji
0
O)
►
o
Ifl
o
>
Ti
N
%
U
04
0
<x>
Posojilnica za ilir. bistriški kraj
registrovana zadruga z neomejeno zavezo ===== v Trnovem -----------------------=
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. me dopoldne
in od 2. do 4. ure popoldne,
9«" jih obrestuje po
ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega konec leta h kapitalu.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da ga bi zaračunala vlagateljem.
Za varnost vlog jamči 627 zadružnikov z vsem svojim premoženjem in rezervni zaklad z 49.971 K 81 h. Posojila daje posojilnica po 5 '/, °/o
proti vknjižbi.
na osebni kredit in 7 13-12
Ptul notranjski pogrebni znuod g Postojni
prireja pogrebe treh vrst: I., II. In III. razreda.
i
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene C lesene krste* čevlje, cvetlice, vence s trakovi in napisi ter voščene sveče.
Brzojav: Pogrebni zavod Postojna.	u m,jcna „aro{i|a se najtop|eje priporo{a	[
Prežema pogrebe "po" vsenTNotranjskem.	Prvi HOtratljskl pOgreblli ZaVOd V Postojni. [|
m. sm, v/	JL	^	^	^	aiC jjg	Siž Vfl£ Miž ^ m>»£ ^ ^ ^ ^ ^^
*(|rl	W
m	m
|	Ljubljanska	kreditna	banka	V	Ljubljani	S
Del. glavnica K 5,000.000.	Stritarjeve	ulice	štev.	Rezervni fond K 450.000. Uti
Podružnica	v	Spljetu.	Podružnica v	Celovcu.	Podružnica	v	Trstu.	*
*	Podružnica v Sarajevu.	j*
** Sprejema vloge na knjižice in na Jk ^jl Q/	Kupuje in prodaja srečke In
S tekoči račun ter jih obrestuje od £L	vrednostne	papirje	vseh	vrst	po	jR
S	dne	vloge	po čistih	dnevnem	kurzu.	$
2	74	20-17	£
mm*m*	m#**##****#**### mmmmmmmm mmmmm mmmmmmmmmmm
o
£
o
■*-*
<u
iC
<u
s .
o o « a
Jr <u a. u
o c —
">
rt
t.
a.
o
Cu
-
■o
o
■a
-i
P
ET
S"
a a
O T5 rt "l
3 2 O o
s
X
CD
e*.
o
c*
a
o
#
soincniKe m aezm
domačega izdelka priporoča
3 52-36
Josip Vidmar
= v Ljubljani =
Pred Škofijo 19,	Stari	trg	4,
Prešernova ulica 4.
Ll«;
JULIJ ME1NL
veležgcclnica kave
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7.
jiulija Jy[einla favna Zmes je najfinejša, far fave sploh pride na trg. Jfupite enkrat ja pofefašnjo!
Ustanovljena 1882.
Pošt. hranllnični račun št. 828.406.
Telefon štev. 185.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, na Danajski cesti štev. 18, V Ljubljani
je imela koncem leta .909 denarnega prometa K 81,116.12111
upravnega premoženja K 20,775.510-59 Obre tuje hranilne vloge
po ny, %
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Uradne ure vsak dan
od 8.-12. in od 3.-4.
r*. v lastnem zadružnem domu.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim, prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad kron 20,000.000.
Posojuje na zemljišča po 5‘/4°/0 z '/,•/« "a amortizacijo ali pa po 5*/«°/0 brez amortizacije. Na menice pa po 6°/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drug načrt glede amortizacije dolga
Uradne ure vsak dan
od 8.—12. lo od 3.-1
3 52-47
Tisk .Narodne tiskarne* v Ljubljani.