GLASILO OBČINE DOMŽALE 7. februar 2008 - letnik XLVIII, št. 2 Slavnostni pricetek desete, jubilejne sezone V Kulturnem domu Franca Bernika so v torek, 22. januarja, s prvim abonmajskim koncertom v jubilejnem letu 2008 pričeli s serijo prireditev, s katerimi bodo obeležili desetletnico delovanja. Znana operna pevca Bernarda in Marko Fink, ki zelo poredko koncertirata skupaj, sta polno Tomčevo dvorano navdušila s slovenskimi in argentinskimi narodnimi pesmimi. V februarju abonmajski cikel nadaljujejo z enim najboljših godalnih kvartetov na svetu, avstrijskim Hagen Quartetom. Nadaljevanje 12. seje in 14. seja ObCinsko združenje borcev za vrednote NOB ObCine Domžale in Krajevna organizacija ZB Ihan vabita v soboto, 23. februarja 2008, ob 11. uri, na tradicionalno spominsko slovesnost pri spomeniku padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda na Oklem nad Ihanom. Skupni odhod na Oklo bo ob 10.30 iz Dobovelj. Udeležence bosta pozdravila Boštjan Urbanija, predsednik Sveta KS Ihan, in Toni Dragar, župan Občine Domžale. Slavnostni govornik bo Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. V kulturnem programu bodo nastopili: učenci Osnovne šole Ihan Ženski pevski zbor Stane Habe, DU Domžale harmonikar Anže Zavrl, povezovalka Ana Lenič. Dobrodošli! VEČ JEZIKOV ZNAŠ, VEČ VEUAŠ JEZIKOVNI TEČAJI ZA OTROKE IN ODRASLE JEZIKOVNA SOLA S CEflTIfJKATOM Ljut>lj»nika 110, UVi Oomük Tel.: 01724308« GSM: (Ml 610 001 / \ Fan: 017219167 tr^T (^vm emaihinfo^poJigloi.si FULKJIIUI wwwjDllgkrtJi Ne prezrite Zveza prijateljev mladine za • • i »V • 1 V • J • prijetnejše zimske pocitnice Letošnje zimske počitnice so pred nami. Od 18. do 22. februarja 2008 bodo učenci in učenke imeli priložnost, da si malce odpočijejo od pouka, hkrati pa z različnimi dejavnostmi popestrijo počitniški teden. V pestro ponudbo različnih dejavnosti se v Občini Domžale vključuje tudi Zveza prijateljev mladine Domžale, ki vabi vse mlade in starše, da med njihovo pestro ponudbo poiščejo dejavnost za prijetne počitnice. Tečaj smučanja na Krvavcu Zveza prijateljev mladine Domžale skupaj s Športnim društvom Sonček organizira od ponedeljka, 18. februarja, do petka, 22. februarja, SMUČARSKI TEČAJ NA KRVAVCU. Prijave do 13. februarja pošljite na Športno društvo Sonček, kjer boste izvedeli vse podrobnosti; več informacij dobite na tel.: 040 730 891. Hkrati staršem, ki bi potrebovali kakršnokoli pomoč (oprema, sofinanciranje tečaja), svetujemo, da svojo vlogo za pomoč pošljete na Zvezo prijateljev mladine Domžale, Ljubljanska 58. Pridružite se nam! HALO PIZZA Q1/729 11 11 Slamnikarska 4. Domžale ibnrtoind prodajanj UnsereJte ■ Tel 01/721 10 22 Barve, laki in pribor m&iainicj bun za artniičarjE m pitsmrja AKCUA - LESNE LAZURE -10% Likovna delavnica Ponedeljek, 18., in torek, 19. februarja, od 9. do 11. ure, OŠ Domžale in OŠ Rodica Prijave oddajte na šolah, udeležba je brezplačna. Obisk hiše eksperimentov Sreda, 20. februar 2008, od 9. do 9.45 Prijave pošljite na Zvezo prijateljev mladine Domžale, Ljubljanska 58, lahko tudi po tel.: 051 624 176, do 11. februarja 2008. Podrobne pisne informacije bomo prijavljenim poslali pravočasno. Udeleženci prispevajo 4 evre za vstopnino. Kako zamesiti in speči kruh? Četrtek, 21. februarja 2008, od 9. do 12. ure, OŠ Domžale V delavnici se boste naučili zamesiti in speči kruh, predvsem pa se bomo pogovarjali o tem, kako dragocen je kruh. Prijave zbirajo osnovne šole do 18. februarja 2008. Lutkovna igrica Trije prašički Petek, 22. februarja 2008 ob 10.30, OŠ Domžale v izvedbi vzgojiteljic Vrtca Urša Vstopnine ni. Vabimo vas, da skupaj z nami preživite prijetne zimske počitnice. Zveza prijateljev mladine Domžale (nadaljevanje na strani 20) Mladi forum SD vabi na okroglo mizo na temo Nevarnosti na internetu ki bo v ponedeljek, 11. februarja 2008, ob 17.30, v Domžalskem domu (Ljubljanska 58 - bivša knjižnica) Okrogla miza je namenjena tako staršem kot mladim, ki želijo zavarovati sebe in svoje otroke pred negativnimi vplivi in nevarnostmi sodobnega komunikacijskega orodja. Vabljeni! stran f |4 I Intervju: Zoran Poljšak Predsednik Območne obrtno podjetniške zbornice Domžale je predstavil spremembe v delovanju zbornice po sprejemu novega zakona. J^ Gradnja jezička Tosame 5 in sanacija Koliške ceste Občina Domžale je skupaj s Krajevno skupnostjo pripravila informacije o prizadevanjih za izgradnji jezička Tosama za razbremenitev prometa na Koliški cesti in o njeni sanaciji. stran 141 Intervju: Vesna Kociper Mlada perspektivna pevka je spregovorila o svojih načrtih. stran 17 I Intervju: Urška Orehek Golf postaja vse bolj popularen šport tudi med mladimi. Predstavila nam ga je državna prvakinja v golfu med mladinkami do 16 let. Čestitamo! Povejte svoje mnenje o turizmu danes, predvsem pa jutri, v naši občini in pomagajte odgovoriti na vprašanje: Kaj na področju turizma ■ va.a vB a v* ■ ■ tržiti v naši občini in kako? v torek, 26. februarja 2008, ob 18. uri v veliki dvorani Domžalskega doma Domžale, Ljubljanska cesta 58. Namen javne obravnave je izmenjava mnenj o problemih in o možnostih razvoja turizma v naši občini. Sedaj je čas, da izkoristimo spremembe v navadah turistov in jim ponudimo turistične pakete, katerih vsebina bo usmerjena v aktivno preživljanje dopusta. Pogovorili se bomo, kaj jim lahko, poleg nastanitvenih kapacitet in gostinskih uslug, ponudimo v okviru občine in širše. Cilji razprave: pripeljati čimveč turistov v občino; oživitev turistične ponudbe; vpeljati blagovno znamko domžalskega turizma; pripraviti vsebinske paketne ponudbe; vzpodbude za razvoj podjetništva, katerega storitve so povezane s turizmom; ustvarjanje novih delovnih mest; povečevanje stopnje dodane vrednosti in prihodkov od turistične takse. Dobrodošli! Organizator: Občinski odbor DeSUS Domžale Iskrena hvala! Območno združenje Rdečega križa Domžale se iskreno zahvaljuje krvodajalcem in krvodajalkam ter vsem, ki so kakorkoli prispevali k izjemno uspešni krvodajalski akciji 21. in 22. januarja v Domžalah. Naslednja številka Slamnika izide 29. februarja, rok za oddajo materialov je torek, 19. februar 2008. V0D0TERN I «rfiyin«; I'dri'Viiiti' ST J EBEL EURQN fflT DeDteWöl^ Vodoterm Radomlje d.o.o.r Skrjančevo 8P Radomlje, Ol 722 89 20,041 6S9 S91 vodolerm .radoml je,? siol .net, www.vodoterm.si IZ URADA ZUPANA stran 2 Dragi bralci, drage bralke! Če pravijo, da je mesec januar mesec zatišja, pa je februar vse prej kot to. Ne le, da je februarja običajno na vrsti pust, to leto še celo zelo zgodaj, februarja prihaja na vrsto še cel kup različnih praznikov in dogajanj. Prvi, ki je pred nami, je 8. februar, dan, ko obeležujemo smrt našega največjega pesnika, Franceta Prešerna. Nikdar mi ni bilo jasno, zakaj praznujemo njegovo smrt, ko pa bi raje obeleževali njegovo rojstvo. Vendar pa če pomislimo, da se je rodil decembra, ko je že tako veliko praznikov ... Skratka, ob državnem prazniku se bodo tudi v našem mestu dogajale različne prireditve v Prešernovo počastitev. Niti se ne bomo dobro obrnili, ko bo pred nami že valentinovo. Praznik, ki se tudi v Sloveniji iz leta v leto bolj uveljavlja, čeprav imamo marca svoj praznik zaljubljenih - gregorjevo, ki pa že leta ni več tako popularen kot valentinovo. V tokratnem Slamniku pa se ne posvečamo toliko ljubezenskim praznikom kot se ostalemu dogajanju v našem mestu. Če se sprehodimo čez tokratni koledar dogodkov v Občini Domžale, lahko opazimo, da so društva zelo aktivna. Veliko poudarka je na bližajočih se zimskih počitnicah, ki jih otroci že težko pričakujejo. Čeprav tokratne zimske počitnice skoraj zagotovo ne bodo tako zasnežene, kot bi želeli, bodo različna društva in organizacije vseeno poskrbele, da vam dolgčas zagotovo ne bo. Mateja A. Kegel Župan Toni Dragar se je srečal z župniki Vsi delamo za ljudi in z njimi V dneh po novem letu je župan Toni Dragar pripravil sprejem za duhovnike iz vseh župnij na območju naše občine. Sprejema so se udeležili vsi, zaradi bolezni se je upravičil dr. Franc Perko. V uvodnem razmišljanju je po pozdravu in želji po sreči ter zdravju v letu 2008 za vse, župan Toni Dragar poudaril pomen seznanjanja pa tudi sodelovanja pri delu in razvoju naše občine, na kratko pa predstavil tudi pomembnejše investicije, tako v letu 2007 kot tudi v letošnjem letu. Posebej je nekaj več besed namenil kulturnemu in športnemu delovanju občanov in občank, pozabil pa ni niti na področje socialne varnosti, skrbi za organizirano varstvo starejših, na kratko pa je predstavil tudi sodelovanj a posameznih župnij z občino, ki so in še potekajo predvsem na področju varstva kulturne dediščine ter gradnji in vzdrževanju mrliških vežic ter pokopališč. Gospod Janez Šimenc, domžalski župnik in dekan, je županu in njegovim sodelavcem zaželel vse dobro ter obilo modrosti v letu 2008 in mu čestital tudi za izvolitev za svetnika Državnega sveta RS. V imenu vseh se mu je zahvalil za možnost in priložnost, da se z njim pogovorijo ter mu v spomin na srečanje izročil knjigo »Služiti z veseljem«, v kateri je Franc Trunkelj zbral dogodke iz življenja ljubljanskega pomožnega škofa Jožefa Kvasa. Prisotni so v prijetnem pogovoru izrekli svoje veselje in zahvalo za sprejem in pogovor, pri tem pa posebej poudarili povezanost za delo na posameznih področjih, kjer se je potrebno skupaj truditi, da bi ljudem zagotovili primerne pogoje za življenje. Opozorili so zlasti na skrb za sakralno dediščino, kjer so se zahvalili za dosedanje sodelovanje. Zanimalo jih je, kdaj bo občina sprejela Odlok o zavarovanju kulturne dediščine, ki bo omogočil pridobitev strokovnih osnov in zasnov, pa tudi državnih in evropskih sredstev. Vse to bo omogočilo, da bomo za prihodnje rodove ohranili vrsto sakralne, zgodovinske, naravne in kulturne dediščine. Ob tem so navedli tudi nekatere konkretne primere zaščite sakralne dediščine, med njimi tudi vzpostavitev Plečnikove kapelice v župnijski cerkvi v Dobu v prvotno stanje ter druge. Veselijo se ureditve centra, saj tudi njih moti njegova neurejenost, zadovoljni so z več rekreativnimi in športnimi površinami, saj na tak način zagotavljamo pogoje za prosti čas naših mladih, posebej pa so opozorili na veliko potrebo po zagotovitvi primernih pogojev za organizirano varstvo ostarelih, za katere bi bila nujna čimprejšnja zgraditev vsaj enega doma. V razpravi je bila podana tudi vrsta pobud in razmišljanj: o možnosti ureditve pokopališča ob cerkvi na Viru, mrliški vežici na Ro-vah, želeli so informacijo o načrtovanju urejanja mrliških vežic v Domžalah, opozorili pa so tudi na nekatere komunalne zadeve, med drugim tudi problematiko zagotavljanja ustrezne varnosti ob Radomeljski cesti ter preobremenjenost Koliške ceste na Viru. Kar nekaj predlogov se je dotaknilo tudi problematike preživljanja prostega časa mladih, za katere bi morali bolje poskrbeti - tudi z zagotavljanjem najnujnejših pogojev - mladinskih središč. Na predloge in pobude jim je župan odgovarjal že kar na srečanju ter jih seznanil tudi z drugo aktualno problematiko v občini, npr. gradnjo vrtcev, iskanjem možnosti za gradnjo doma starejših, reševanjem problematike zbiranja in odlaganja odpadkov, rekonstrukcijo Deteljice, nadaljevanjem širjenja pokopališč in urejanjem oz. gradnjo mrliških vežic, vrsto njihovih pobud in predlogov pa bo obravnavala Občinska uprava ter jim skušala prisluhniti ter jih realizirati. Tokratno srečanje župana z duhovniki je pokazalo, da so tovrstna srečanja dobrodošla na obeh straneh in da se da v delu, ki ga obe strani namenjata ljudem, najti vrsto skupnih točk, katerih uresničitev bo pomenila še prijetnejše življenje in delo v občini. Urad župana Skupnost občin Slovenije »Mehki« turizem v lokalnih okoljih Skupnost občin Slovenije je konec januarja v domžalski knjižnici pripravila delovni posvet na temo »Mehki« turizem v lokalnih okoljih. Številna udeležba je pokazala, da je za razvoj trajnostnega turizma in vloge lokalnih skupnosti pri oblikovanju trajnostne turistične politike veliko zanimanje. Ob začetku delovnega posveta je udeležence pozdravil in jim izrekel dobrodošlico v Občini Domžale Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale, ter jim na kratko predstavil turistične možnosti in jih povabil, naj občino ob priložnosti obiščejo tudi kot turisti. Na posvetu smo udeleženci dobili informacijo o projektu Evropska destinacija odličnosti (EDEN), katerega cilj je usmeriti pozornost na vrednost, raznolikost in skupne značilnosti evropskih turističnih de-stinacij ter promovirati tista okolja, kjer je cilj gospodarske rasti zastavljen tako, da zagotavlja razvoj traj-nostnega turizma z vidika družbe, kulture in okolja. Letošnji projekt ima naslov Turizem in nesnovna dediščina, njegov cilj pa je poudariti raznolikost bogate evropske rm„ yfM .JjL 1I/A Ml nesnovne dediščine in izpostaviti nastajajoče, turistično manj obiskane destinacije, ki v okviru turizma krepijo pomen specifične nesnovne dediščine na način, ki prinaša pozitivne družbene in gospodarske učinke ter varuje naravne vire. Udeleženci smo se na posvetu seznanili tudi s prednostnimi usmeritvami Direktorata za turizem ter standardi kakovosti turističnih storitev v ruralnih okoljih, povezanostjo trajnostnega razvoja ter eko turizma in območja Natura 2000, posebne pozornosti pa so bili deležni prikazi dobre prakse iz Krajinskega parka Sečoveljske soline, Škocjanskega zatoka in turizma v Kapelah. V. Vojska Seznam izvajalcev javnih služb DEJAVNOST KONTAKT / IZVAJALEC naziv naslov javljanje napak opombe Oskrba s pitno vodo Odvajanje odpadnih in padavinskih voda Ravnanje z odpadki Pokopališka dejavnost Javno komunalno podjetje Prodn ik d.o.o. Savska 34, 1230 Domžale tel: 01/729-54-30 in 01/729-54-60, fax: 01/729-54-50 e-pošta: info@jkp-prodnik.si prijava napak vsak delavnik med 8:00 in 10:00 Javna razsvetljava, semaforji Elektroinstalacije Milan Skočaj s.p. Gajeva ul. 59, Preserje 1235 Radomlje tel: 01/72-12-590 in 01/72-13-334, fax: 01/72-12-590 in 01/72-13-334 e-pošta: eis.skocaj@siol.net prijava napak vsak delavnik med 7:00 in 15:00, nujne intervencije izven delovnega časa na tel. 041-618-288 Javne površine, občinske ceste Grasto d.o.o. Letališka 33, 1000 Ljubljana tel: 01/72-95-430, 051-312-414 fax: 01/54-66-701 e-pošta: dusan.zorman@strabag.com prijava napak vsak delavnik med 7:00 in 15:00 Čiščenje dimnikov Energetski servis E.S. d.o.o. Roška cesta 2a, 1000 Ljubljana tel: 01/230-02-00 in 01/230-02-10 fax: 01/230-02-230 e-pošta: info@energetski-servis.si vsak delavnik med 7:00 in 15:00, sobote med 6:00 in 12:00 Čiščenje odpadnih voda CČN Domžale - Kamnik d.o.o. Študljanska 91, 1230 Domžale tel: 01/722-05-20 fax: 01/722-04-90 e-pošta: info@ccn-domzale.si vsak delavnik med 7:00 in 18:00 Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. Odgovorna urednica TINA ŽELE-ZNIK tel. 051 684 404 • Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL • Člani uredništva ŠPELA DRAGAR, JANEZ STIBRIČ, KATARINA KARLO-VŠEK, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL in VERA VOJSKA • Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR • Lektorica NATAŠA VRHOVNIK JERIČ • Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah • Uredništvo ERNA ŽABJEK tel. 722 5050, fax. 722 5055, info@kd-domza-le.si • URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. Vodstvo Občine Domžale s predsedniki krajevnih skupnosti Naj se dobro sodelovanje nadaljuje Pred kratkim se je vodstvo Občine Domžale - župan Toni Dragar, podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, direktor Občinske uprave, Edvard Ješelnik, ter načelnik Oddelka za gospodarske javne službe, Iztok Obreza, na delovnem srečanju sestalo s predsedniki vseh krajevnih skupnosti. Tradicionalno srečanje je bilo namenjeno pregledu opravljenega dela v letu 2007, predvsem pa je bilo priložnost, da predsednica in predsedniki Svetov KS opozorijo na najaktualnejše probleme v posamezni sredini ter predlagajo možne rešitve. Uvod k srečanju je pripadel županu Toniju Dragarju, ki je v strnjeni obliki predstavil življenje in delo v občini v letu 2007, največ besed pa namenil predlaganima proračunoma za leti 2008 in 2009, ki sta v javni obravnavi in naj bi bila sprejeta sredi marca 2008. Posebej je predstavil možnosti za pridobitev državnih in evropskih sredstev za posamezne investicije v letih 2008 in 2009 ter predstavil najpomembnejše investicije, katerim bo občina namenjala največ skrbi in finančnih sredstev v naslednjem obdobju: zagotovitev kapacitet za otroško varstvo, telovadnica ob Srednji šoli Domžale, zdrava pitna voda, rekonstrukcija CČN, varovanje dediščine, rekreacijske poti, obnova cest po vgradnji plinifikacijskih in telekomunikacijskih vodov, Industrijsko podjetniška cona Želodnik, ureditev pokopališč in mrliških vežic ipd., na kratko pa se je dotaknil tudi že pripravljene strategije nadaljnjega razvoja naše občine. Ob tem je poudaril, da sedanji sistem financiranja ni »prijazen« do občine, zato ta išče druge oblike sofinanciranja. Med njimi posebno skrb namenja javno-za-sebnemu partnerstvu, s katerim bi vsaj delno lahko rešili probleme na področju zagotavljanja neprofitnih stanovanj, varstvo predšolske mladine in starostnikov ter nekaterih rekreacij sko-športnih objektov. Na kratko je orisal tudi problematiko zbiranja in odlaganja odpadkov v občini. Zahvalil se je vodstvom krajevnih skupnosti za dosedanje uspešno sodelovanje ter jih povabil, da tudi v prihodnje s skupnimi močmi razvijamo tako krajevne skupnosti kot občino. V pogovoru so sodelovali prav vsi predsedniki svetov krajevnih skupnosti, ki so na splošno zadovoljni s dosedanjim sodelovanjem občine, je pa seveda v prav vsaki krajevni skupnosti še vrsta potreb, ki jih želijo čimprej uresničiti. Zelo veliko predlogov je bilo, da se čimprej sprejme ustrezen Odlok o krajevnih skupnostih, s katerim bi se uredili njihov status, pristojnosti, naloge in način dela, pri tem pa nekatere KS nimajo urejenih niti sedežev. V zvezi s komunalnim področjem je bilo največ pripomb podanih na vzdrževanje vodotokov in mlinščic, nadaljevanje gradenj kanalizacij (KS Krtina, KS Drago-melj - Pšata), zagotovitev pitne vode prav vsem gospodinjstvom (KS Ihan), širitve pokopališč in povečanje oz. novogradnjo mrliških vežic (vse tri KS v mestu Domžale), ureditev ceste med Domžalami in Kamnikom (KS Jarše - Rodica in KS Preser-je), gradnjo jezička ter ureditev Koliške ceste (KS Toma Brejca Vir), začetek gradnje obvoznice Želodnik - Vodice (KS Preser-je), urejanje Centra za odpadke in Podjetniške cone (KS Dob) in nadaljevanje urejanja Kamniške Bistrice kot rekreacijske osi regije (KS Homec - Nožice, KS Radomlje). Opozorjeno je bilo, da ne bi bilo slabo, če bi imele strategijo razvoja tudi KS oz. posamezna naselja. Dane so bile tudi pobude o uvrstitvi urejanja Šumberka v sedanji proračun in zagotovitvi rekreativno-športnih površin v posameznih KS (KS Jarše - Rodica in Rova). Številni predsedniki so opozorili na potrebo po boljši informiranosti tako vodstev kot krajanov in krajank o delu občine, kakor tudi predvidenih posegih v posamezni KS. Želeli bi tudi več pravne pomoči s strani strokovnih služb občine. Pohvaljeno pa je bilo tudi vzorno sodelovanje KS in občine ter izvajalcev pri gradnji plinifikacije. Sledili so odgovori, ki jih je posredoval župan s sodelavci, srečanje pa se je zaključilo s prijetnim druženjem, v katerem je bilo dovolj priložnosti za izmenjavo izkušenj, predvsem pa medsebojno dogovarjanje, kako bi v posameznih okoljih dosegli še večje uspehe pri uresničevanju potreb občanov in občank. Urad župana stran 3 30. januar 2008 -14. seja Občinskega sveta Občine Domžale Za začetek dve točki 12. seje, nato 14. seja Prvo »srečanje« Občinskega sveta Občine Domžale v letu 2008 je 30. januarja predsedujoči Vinko Juhart, podžupan, pričel z najavo nadaljevanja 12. seje, iz katere sta neobravnavani ostali naslednji točki: Odlok o občinskem-lokacijskem načrtu za severni del območja v 10/2 ŽITO — jedro in vzhodni del območja v 10/3 — druga obravnava in Odlok o programu opremljanja zemljišč za gradnjo območja za območje občinskega lokacijskega načrta za severni del območja v 10/2-ŽITO — jedro in vzhodni del območja v 10/3 ter Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za izgradnjo povezovalne ceste med Šolsko ulico in križiščem Perkove in Jarške ceste v drugi obravnavi. K prvi točki je uvodno obrazložitev podal Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, v razpravi pa so sodelovali: Bogdan Zupan, Peter Verbič — Lista za Domžale, po katerega mnenju je predlagani odlok slabo pripravljen, ni v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, predlagal je, da stališče o zakonitosti poda pristojni odbor ter Statutar-no-pravna komisija, svoj predlog je v razpravi utemeljeval še nekajkrat; mag. Lovro Lončar, SDS, je povedal, da svetniška skupina SDS ne nasprotuje sprejemu odloka, vsebinskih pripomb nima niti KS Toma Brejca Vir, saj predlagani dokument zagotavlja prometne povezanosti med posameznimi javnimi objekti v centru KS, zahteval pa je pojasnilo glede zakonitosti in umik prometnih povezav, ki so narisane izven območja, ki ga ureja dokument, ter čimprejšnje rešitve v zvezi z gradnjo jezička Tosama in razbremenitev Koliške ceste. Aleš Juhant, Lista obrtnikov in podjetnikov, je soglašal, naj se upošteva predlog za ureditev parkirišč za potrebe Območne obrtne zbornice Domžale ter prometne povezave med posameznimi drugimi javnimi objekti; Rok Ravnikar, SLS, je zahteval, da se narisane prometnice izven območja LN umaknejo; Anton Preskar, LDS, je menil, da bi bilo potrebno pred umeščanjem trgovskih objektov predstaviti idejno rešitev prostorske umestitve objekta, zahteval je pojasnilo glede etapnosti ter predložitev programa komunalnega opremljanja; Franc Čer-nagoj, Zelena stranka, je predlagal amandma k 2. členu v zvezi s prometnicami izven LN; Roman Kurmanšek, SDS, je postavil vprašanje v zvezi s slabo udeležbo na prostorski konferenci ter tlorisno površino objekta; mag. Milan Pirman, LDS, je opozoril, da mora zakonitost zagotavljati Občinska uprava, pogreša tridimenzionalno predstavitev ter program komunalnega opremljanja, zahteval pa je čimprejšnjo razrešitev prometne problematike na tem območju. Franc Gerbec, SD, je opozoril, da bo novi objekt prometno obremenil območje. Sam objekt sicer ni sporen, potrebno je upoštevati nastajanje novega javnega centra KS ter zagotovitev najosnovnejših pogojev zanj (parkirišča); soglašal je, da mora biti občinskemu svetu predložen program komunalnega opremljanja ter tridimenzionalna predstavitev, podprl je vsebino predlaganega amandmaja ter zahtevo po določitvi faznosti projekta. Glede na vprašanje zakonitih osnov LN je predlagal prekinitev točke ter njeno obravnavo po dopolnitvah predlaganega dokumenta, za katerega naj uprava pridobi potrebna pojasnila. Peter Verbič, Peter Verbič — Lista za Domžale, je ugotovil, da predlagana vsebina odloka ni v redu in predlagal prekinitev točke. Pojasnila in odgovore sta posredovala Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, ter Ivo Kejžar, predstavnik izdelovalca dokumentacije, v razpravi pa je sodeloval tudi Toni Dragar, župan, ki je podprl prekinitev točke ter obravnavo na eni od naslednjih sej, do katere bo uprava pripravila potrebne dopolnitve, ki bodo zagotovile zako- OBČINSKI SVET nito pot sprejema lokacijskega načrta. Občinski svet Občine Domžale je z 21 glasovi ZA sprejel sklep o prekinitvi točke. Tudi o povezovalni cesti na eni od prihodnjih sej Seja se je nadaljevala z obravnavo Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za izgradnjo povezovalne ceste med Šolsko ulico in križiščem Perkove in Jarške ceste v drugi obravnavi. Po uvodni informaciji je mag. Milan Pirman, predsednik Odbora za prostor, predstavil stališča omenjenega odbora, v razpravi pa so sodelovali: Peter Verbič, Peter Verbič — Lista za Domžale, ki je predlagal prekinitev točke ter zahteval upoštevanje predlogov in pripombe prebivalcev tega območja, na katerem bi se morali problemi prometne varnosti urejati že pred leti; predlagal je ponoven poskus pogovora za pridobitev nujno potrebnih zemljišč. Župan Toni Dragar je predstavil dosedanji potek priprave dokumenta, pri katerem je uprava v okviru možnosti upoštevala tudi mnenja krajanov, opozoril je na potrebo po celoviti ureditvi tega območja, ki je prometno zelo neurejeno, kar pomeni tudi pridobitev zakonite podlage za urejanje tega območja, v okviru katerega naj bi se zagotovila tudi naveza med obema šolama; Franc Gerbec, SD, je menil, da je potrebno ustvariti pogoje za sprejetje odloka ter zagotovitev realizacije prednostnih nalog ter dogovor o terminskem planu realizacije in zagotoviti vzdušje za sodelovanje. Andreja Jarc Pogačnik, podžupanja, je kot nekdanja ravnateljica OŠ Rodica predstavila večletna prizadevanja šole za zagotovitev prometne varnosti otrok v šolo ter poudarila potrebo po ureditvi pločnika ob »obeh« Šolskih ulicah ter podprla sprejem odloka, ker je skrajni čas, da se začne z aktivnostmi za zagotovitev vsaj primerne varnosti otrok na šolskih poteh, ki so zaradi povečanega prometa še bolj nevarne; mag. Marko Vresk, LDS, je predlagal pavzo za uskladitev. Po premoru je župan Toni Dragar predlagal, da se točka prekine in se opravi pogovore z lastnico zemljišč o možnosti odkupa ter se o točki sklepa, razprava je bila namreč zaključena, predvidoma na naslednji seji. Svetniki in svetnice so se s predlogom strinjali in s tem je bila 12. seja zaključena. Svetnice in svetniki so na seji čestitali Roku Ravnikarju, ki je postal generalni sekretar SLS, in Francu Černagoju, novemu predsedniku Zelene stranke Slovenije. 14. seja - Vprašanja, pobude in predlogi Pod točko Vprašanja, predlogi in pobude so sodelovali: Peter Verbič, Peter Verbič — Lista za Domžale: predstavil je pobude o nadaljevanju urejanja Šolske ulice, razširitvi cestišča ter mostu, ureditvi udarnih jam na omenjeni ulici, namestitvi cestnih ovir na Prešernovi cesti v Radomljah ter ureditev možnosti priklopa interneta na Petrovčevi ulici. Anton Preskar, LDS, ni zadovoljen z enim od odgovorom, zahteva dodatna pojasnila v zvezi z večstanovanjskimi objekti pod Šumberkom, ob Savski cesti, objektoma »Lidl-a« in »Supernove«, objektu nasproti obnovljene secesijske stavbe Domžale (Kulturni dom, lekarna), objektom Češminov kot, itd. Postavlja vprašanje županu v zvezi z angažiranjem mestnega arhitekta; mag. Lovro Lončar, SDS, predlaga objavo informacije o kronologiji reševanja prometnih problemov na Koliški ter gradnje jezička Tosama; zanima ga uresničitev protipoplavnih ukrepov v povezavi s Kamniško Bistrico in njenimi pritoki. Pavel Cerar, LDS, je vprašal, ali je predvideno zadostno število parkirnih mest ob predvideni novogradnji Gasilskega doma v centru Doba ter spomnil na že obljubljeno ureditev ceste od skakalnice proti Krumper-ku ter opozoril na problematiko namestitev visokih betonskih blokov okoli njih. Cveta Zalokar Oražem, Moje Domžale — varne in uspešne, je dala pobudo za sklic sestanka v zvezi s cestninjenjem, priključkom v Študi in jezičkom Tosama, predlagala je obravnavo finančnega poslovanja Mestnih lekarn Domžale, namestitev zbiralnih škatel za zavržena in pretečena zdravila ter seznanila člane občinskega sveta o glasovanju proti pokrajinski zakonodaji, saj je pobudnica, da se izvede referendum na temo pokrajin ter se o razdelitvi RS na pokrajine povpraša ljudi. Menila je, da je število pokrajin 14 preveliko in predstavlja slabo rešitev. Mag. Milan Pirman, LDS, je podprl predlog za sklic sestanka z DARS in dogovor o najaktualnejših problemih ter obravnavo poslovanja Mestnih lekarn Domžale, hkrati pa opozoril na reševanje problematike v zvezi s projekti Elektroservisev na Podrečju. Rok Ravnikar, SLS, je predlagal, da člani občinskega sveta svojim poslancem predlagajo podporo pokrajinski zakonodaji ter povprašal po mnenju o tem področju župana Tonija Dragarja; Franc Černagoj, Zelena stranka, je opozoril na problematiko okolj-ske postaje, zagotovitev posredovanja TV prenosa sej Občinskega sveta, problematiko izpusta iz Farme Ihan ter predlagal uvrstitev te problematike na sejo Občinskega sveta z daljšim tekstom pa je predstavil tudi vrsto vprašanj, povezanih s problematiko lokacij večstanovanjskih objektov na majhnih gradbenih parcelah. Roman Kurmanšek, SDS, je opozoril na potrebno sanacijo bankin ob cesti Dob-Podrečje; Dob-Tosama in Dob-Gorjuša (smetarska cesta) ter ureditev cestnega odseka Podrečje proti nadvozu AC (Dob-Gorjuša) . Volitve in imenovanja Občinski svet je v nadaljevanju pod točko Volitve in imenovanja sprejel naslednje stališče do sprejema informacije o izdaji mnenja k imenovanju ravnatelja Gimnazije ter ravnatelja Poklicne šole in strokovne šole Domžale: Občinski svet Občine Domžale se seznanja, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdala pozitivno mnenje vsem kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje. Prednost k imenovanju za ravnatelja Gimnazije daje mag. Primožu ŠKOFICU. Ta je namreč že doslej uspešno opravljal funkcijo ravnatelja Gimnazije ter uvajal zakonske, sistemske in vsebinske novosti v dobro Gimnazije in Srednje šole Domžale. Občinski svet Občine Domžale se seznanja, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdala pozitivno mnenje vsem kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje. Prednost k imenovanju za ravnatelja Poklicne in strokovne šole Domžale daje g. Marku MLAKARJU. Ta je namreč že doslej uspešno opravljal funkcijo ravnatelja Poklicne in strokovne šole ter uvajal zakonske, sistemske in vsebinske novosti v dobro Poklicne in strokovne šole Domžale. Ostali predlogi pod točko Volitve in imenovanja se bodo na predlog Franca Černagoja, Zelena stranka, obravnavali na naslednji seji. Višje cene vrtcev Po uvodni informaciji Kristine Slapar, načel-nice Oddelka za družbene dejavnosti, o gradivu, ki je bilo osnova za povečanje cen pro- gramov vrtcev, je bil brez razprave z enim glasom PROTI sprejet naslednji sklep: Cene programov vrtcev, ki opravljajo javno službo se povečajo in znašajo mesečno na otroka: - za otroke I. starostnega obdobja je cena programa 422,20 EUR; - za otroke II. starostnega obdobja, kombinirani oddelek in oddelek otrok starih od 3-4 leta je cena programa 319,50 EUR; - za družinsko varstvo je cena programa 430,77 EUR; - stroški živil v ceni za otroke I. starostnega obdobja znašajo 23,70 EUR; - stroški živil v ceni za otroke II. starostnega obdobja znašajo 26,68 EUR. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale in se uporablja od 01. februarja 2008 dalje. Začasno financiranje javne porabe Brez razprave je bil v zvezi z začasnim financiranjem javne porabe sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o sprejetem Sklepu o začasnem financiranju proračuna Občine Domžale v obdobju od 01. 01. 2008 do 31. 03. 2008. Program proslav in prireditev občinskega pomena v letu 2008 Občinski svet Občine Domžale je ob upoštevanju dodatnega predloga svetniške skupine LDS, ki je predlagala, da se v program vključi tudi slovesnost ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme program proslav in prireditev občinskega pomena za leto 2008: 8. februar - PREŠERNOV DAN (SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK 19. april - PRAZNIK OBČINE DOMŽALE 27. april - DAN UPORA PROTI OKUPATORJU 9. maj - DAN EVROPE 25. junij - DAN DRŽAVNOSTI 18. september - POČASTITEV 500. OBLETNICE ROJSTVA PRIMOŽA TRUBARJA 26. december - DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Distribucijsko omrežje zemeljskega plina Uvodno informacijo k predlaganemu Odloku o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v občini Domžale - v prvi obravnavi, je podal Iztok Obreza, načelnik Oddelka za gospodarske javne službe. V razpravi sta sodelovala mag. Marko Vresk, predsednik Statutarno pravne komisije, ki je poročal o stališčih komisije ter povabil vse k aktivni obravnavi odloka, ter Franc Gerbec, SD, ki je govoril o enakih pogojih za vse uporabnike. Sprejet je bil naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. S sprejemom zadnjega sklepa je bila 14. seja Občinskega sveta Občine Domžale zaključena, svetniki in svetnice se bodo na 15. seji zbrali predvidoma 3. marca 2008. Urad župana Koliška ulica Uredba o lokacijskem načrtu za izgradnjo Avtoceste Šentjakob-Blagovica, ki je bila sprejela leta 1996 na državi, je zaradi razbremenitve lokalne ceste, predvsem tovornega prometa, predvidela izgradnjo obvozne ceste na Viru, t.i. jezička Tosama. Tako je investitor in izvajalec projekta izgradnje obvozne ceste Vir, t.i. jezička Tosama, Dars, občina nastopa kot soinvestitor pri svojem obveznem delu: pločniki, javna razsvetljava, avtobusne postaje ... Občina Domžale je na osnovi uredbe, v letu 2001, sprejela Odlok o lokacijskem načrtu Obvozne ceste Vir. Odlok je predvideval izgradnjo ceste v celoti. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je bilo potrebno pridobiti zemljišča za izgradnjo ceste. Dars ni uspel pridobiti potrebnih zemljišč, zato je Občinski svet v letu 2006 sprejel spremembe odloka, ki je predvidel fazno gradnjo in iz prve faze gradnje izključil zemljišča, ki še niso bila pridobljena. V letu 2007 je Dars ponovno vložil dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo obvozne ceste na Viru. Upravna enota Domžale, ki je pristojna za izdajanje dovoljenj za gradnjo, je ugotovila, da je bila vloga podana skladno z zakonodajo, ki je veljala v letu 2000 in da jo je potrebno prilagoditi novi zakonodaji. Projektant je nato projekt popravil in ga ponovno vložil. Popravljeno dokumentacijo so pregledali 21. septembra 2007 in ugotovljeno je bilo, da bo potrebno vlogo ponovno dopolniti. V postopku sta bili dve zemljišči, ki jih je bilo potrebno po sprejetem odloku protihrupno zaščiti. Investitor je zaprosil Občino Domžale naj poskuša pridobiti potrebna soglasja o zgraditvi oziroma ureditvi potrebne protihrupne zaščiti. Župan je skupaj s predsednikom krajevne skupnosti organiziral pogovore z obema strankama v postopku in v decembru 2007 dosegel dogovor, ki je bil posredovan investitorju. Ponovno je bilo potrebno prilagoditi dokumentacijo, skladno z dogovori na obeh zemljiščih, in v preteklem tednu je investitor ponovno dopolnil vlogo in jo posredoval pristojnemu organu. Odločitev, oziroma izdajo gradbenega dovoljenja lahko pričakujemo v prvi polovici februarja. Predvidoma naj bi se dela začela v marcu in bi bila končana v roku 6 do 7 mesecev - seveda ob pogoju, da je gradbeno dovoljenje izdano v prvi polovici februarja. Sredstva za izgradnjo obvozne ceste Vir so rezervirana v državnem proračunu, ostali sorazmeren del potrebnih sredstev bomo zagotovili v proračunu Občine Domžale v letu 2008. Seveda pa je tu potrebno navestitudi, da je zaradi številnega tranzitnega prometa in vgradnje plinskih, električnih in telekomunikacijskih vodov Koliška cesta poškodovana in jo je potrebno sanirati. Z deli bomo začeli predvidoma po izgradnji Jezička To-same. Problem je predvsem v številnem tranzitnem prometu, ki ga v tem trenutku ne moremo preusmeriti na nobeno od obstoječih lokalnih cest. Občina Domžale in KS Toma Brejca Vir INTERVJU stran 4 Območna obrtna domžale zbornica Domžale OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA kot tisti, ki uporabljajo visoko tehnologijo za zelo zahtevne stranke. Nekateri celo samo izvažajo v Evropo in to celo zelo zahtevne izdelke. Razvoj visoke tehnologije seveda podpiramo, imajo pa vsi člani zbornice tudi možnost izobraževanja, svetovanja prek sekcij, ki so organizirane preko svojih strokovnih sekcij znotraj Obrtne zbornice Slovenije. Tu se zbirajo dodatne informacije in na razpolago so jim sejmi, ki se odvijajo v Evropi. Tako se lahko seznanijo s povpraševanjem, tako pri nas kot v tujini. Imajo tudi možnost povezav za prijavo na razne razpise. Podatke dobijo na obrtnih zbornicah in naši svetovalci jim nato pomagajo, da s temi razpisi dosežejo želene rezultate. Pomagajo jim seveda tudi pri pridobivanju kreditov iz domačih skladov in evropskih kreditov, ki so razpisani v naši državi. Na spletni strani Območne obrtne zbornice so zapisani vsi razpisi v naši državi. Seveda so možnosti velike, sedaj pa je stvar vsakega posameznika, podjetnika, da se odloči za tako investicijo. Ali imate mogoče podatek, koliko podjetij je uspelo na razpisih pridobiti Evropska sredstva? Mi tega podatka žal nimamo. To je stvar Ajpes-a. Mi smo obrtnike informirali o vsebini razpisov, nato pa smo jih poslali na pristojne organe na državi, zato teh podatkov žal nimamo. Je pa seveda zanimanje, ko so razpisi objavljeni, zelo veliko. Žal pa morajo biti obrtniki, tudi ko se prijavijo z zelo kvalitetnimi programi, pripravljeni, da bodo zavrnjeni. Tu je pomembnih več dejavnikov. Že prej sva omenila Vem točko. Zdi se, da se je posamezniki, podjetja zelo poslužujejo. Tudi pri nas je tako. Pri nas so v Območni zbornici Domžale tri zaposlene in ena dela več ali manj samo na svetovanju in na vpisih v Vem točko. Pri pregledu podatkov lahko ugotovimo tudi, da smo ena bolj obleganih Vem točk v Občini Domžale - vstopni točki sta tudi na Upravni enoti in Davčnem uradu v Domžalah. Vem točka na upravnih enotah je sofinancirana s strani države, mi pa za vse vpise in svetovanja od države ne dobimo nobenih dotacij in plačil. V tem trenutku se vse pokriva iz članarine, ki jo plačujejo naši člani. Rad bi pa opozoril, da vsi, ki se vpišejo tudi niso avtomatično naši člani. Kaj predvidevate, da se bo zgodilo z Vem točko v prihodnje? V primeru, da s strani države ne bo prišlo do sofinanciranja, mi te storitve sami ne bomo mogli izvajati. Pri tem želim poudariti, da si to želimo, vendar pa zaradi omejitev v novem zakonu to žal ne bo mogoče - to je zaradi nižjih finančnih virov in zaradi prenosa storitev iz obrtne zbornice na območne zbornice, kar je v pristojnosti Obrtne zbornice Slovenije. Pri nas Vem točka ni omejena zgolj na vpis podjetnika v register, ampak delamo vse: od vpisa, oddaje davčnih podatkov, prijave v zavarovanje, prijave otrok v zavarovanje - se pravi vse, kar je povezano s celovito obravnavo nekoga. Pri nas vpis in nato obdelava podatkov lahko poteka tudi dalj kot uro. Območna obrtna zbornica Domžale je samostojna pravna oseba, ki deluje v okviru Obrtne zbornice Slovenije in sicer na področju občin Domžal, Mengša, Lukovice, Trzina in Moravč. Z novim zakonom se bo preimenovala v Območno obrtno-pod-jetniško zbornico Domžale in bo tako poleg skrbi za obrtnike prevzela še podjetnike. Kljub dodatnim članom in s tem povečanim obsegom delovanja pa bo imela manj sredstev kot danes. Poleg tega nov zakon predvideva tudi spremembe pri storitvah, ki jih Območna obrtna zbornica lahko ponudi. Pomisleke o novem zakonu, želji obrtnikov, da bi imeli novo obrtno cono v občini, dokončanju novega objekta in selitev v prostore, kjer bodo imeli svoje predavalnice, o odnosu do Podjetniškega centra in drugih aktivnosti smo govorili z Zoranom Poljškom, univ. dipl. inž. kem. teh., predsednikom Območne obrtne zbornice Domžale. Brošura o delovanju Območne obrtne zbornice Domžale Kako, da ste se odločili za izdajo predstavitvene brošure sedaj, po tolikih letih delovanja? Naši člani so izrazili interes za izdajo brošure z informacijami o Območni obrtni zbornici Domžale, da bodo lahko pri svojih aktivnostih predstavljali tudi okolje, iz katerega prihajajo. V tej brošuri smo predstavili organiziranost Območne obrtne zbornice, pohvalimo se lahko, da smo ena aktivnejših območnih zbornic v Sloveniji, tako s prispevki kot z udejstvovanjem znotraj občine in v širšem Slovenskem prostoru. Število članov je nekako zadnjih 15 let približno enako, 1550 članov - pridejo, ustanavljajo se novi, drugi prenehajo z opravljanjem dejavnosti. Naši člani so gospodarski subjekti, samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki opravljajo obrtne dejavnosti in obrti podobne dejavnosti. Zbornico vodi sekretarka zbornice, mag. Ljuba Gaber, ki je imenovana za štiri leta. V strokovni službi poleg sekretarke delujeta še dve sodelavki. Potem so tu seveda še voljeni organi zbornice, predsednik, Skupščina, Upravni odbor in nadzorni odbor. V brošuri ste predstavili tudi različne storitve, ki jih ponujate svojim članom. Katere so po vašem mnenju najpomembnejše? V zadnjem času je Območna obrtna zbornica postala pomembna vstopna točka »Vem«. Tu ob vpisu podjetja opravimo vse: od registracije samostojnega podjetnika, predložitve davčnih podatkov, da prijave v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kot pomembno dejavnost, ki jo bomo z vselitvijo v nove prostore lahko opravljali v naših prostorih, je izobraževanje naših članov. Trudimo se, da ponujamo aktualna izobraževanja s področja varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti, prometa z živili, seminarje, delavnice, tečaje in predavanja. Našim članom so na voljo tudi ugodnejši tečaji s področja davčne zakonodaje, računalniški tečaji, tečaji za vodenje knjig in delovno-pravne zakonodaje. Svoje člane mesečno obveščamo o podatkih za obračun prispevkov, plačah zaposlenih, novostih s področja zakonodaje, informacijah o pomembnih javnih razpisih. Kot eno izmed osnovnih storitev opravljamo tudi svetovanje na področjih računovodstva, financ, varnosti pri delu, požarne varnosti, mojstrskih izpitih, poklicnem izobraževanju, ravnanje s človeškimi viri, itd. Enkrat tedensko nas obišče tudi odvetnica, ki jo za prve pol ure razgovora financira Obrtna zbornica. Obrtnika tako vpeljemo v razgovor in mu ponudimo strokovno osebo, nato se pa sam odloči, ali bo s postopkom nadaljeval ali ne. Trudimo se, da bi čim več problemov in vprašanj rešili pri nas, znotraj Območne obrtne zbornice Domžale. So pa tudi primeri, ki so specifični in takrat jih napotimo na Obrtno zbornico Slovenije. Nov zakon Ali bo nov zakon, ki je bil sprejet pred kratkim vplival na ponudbo vaši storitev? Sedaj smo vse omenjene storitve izvajali za boljše poslovanje naših članov in seveda skladno z zakonom, ki nam je dovoljeval opravljanje teh aktivnosti. Z novim zakonom pa so v pristojnosti Obrtne zbornice Slovenije, ki nam jih lahko po statutu preda v izvajanje. Pričakujemo, da se bo to v novem statutu zbornice še vedno izvajalo, vendar pa ne moremo vedeti do njegove potrditve. Nov zakon je prinesel tudi spremembo v načinu financiranja območnih obrtnih zbornic, po novem imenovanih območnih obr-tn o-podjetniških zbornic. Zbirala se bo enotna članarina, tako za Obrtno zbornico Slovenije kot območne obrtno-podjetniške zbornice, ki je bila do sedaj ločena. Tako bomo tudi pri financiranju odvisni od Obrtne zbornice Slovenije, kar je za nas, ki smo ena aktivnejših območnih zbornic velik problem. Svojim članom želimo še naprej nuditi vse storitve, tudi tiste, ki so povezane s točko »Vem«. Vendar pa menimo, da to z novim načinom financiranja in brez sofinanciranja vlade ne bo možno. Lahko tudi povem, da smo bili med prvimi območnimi zbornicami, ki smo na začetni zakon podali kar nekaj amandmajev. Takrat je bil skoraj celotni sistem območnih zbornic proti nam, češ da rušimo zakon in enotnost. Na koncu se je pokazalo, da so bili naši pomisleki upravičeni. Kako potem ocenjujete zakon? Kot dober ali kot slab? Rekel bi, da je prinesel veliko manj kot smo od njega vsi pričakovali. Za območno obrtno-podjetniške zbornice pa je vsekakor negativno. Potrebno je vedeti, da so območne obrtno-podjetniške zbornice nastale s potrebo združevanja interesov in vplivanja nasproti državi. Tako smo se obrtna združenja povezovala tudi naprej in takrat ustanovila Obrtno zbornico Slovenije, predvsem za zastopanje interesov malih zbornic, ki jih je danes 62. Hkrati pa je Obrtna zbornica Slovenije predstavljala neko skupno točko za informiranje in opravljanje storitev ter zagotavljanje tistih interesov, ki jih območne obrtne zbornice proti državi kot posamezne entitete ne morejo. S tem zakonom pa se je to razmerje porušilo in je Obrtna zbornica Slovenije, naša krovna organizacija, pridobila toliko pooblastil, da posreduje pobude in interese območnih zbornic. Prihajamo v podrejeno vlogo proti tisti, ki smo jo imeli prej. Za nas, obrtništvo, je to prav gotovo slabo. Na območni zbornici imamo prvi in zadnji kontakt z obrtnikom, obrtnike z našega področja poznamo in smo z njimi v navezi tudi dnevno, če je to potrebno. Lahko rečem, da imamo stik z vsakim obrtnikom posebej. Kaj pa se je še spremenilo s tem zakonom? Eden od bistvenih sprememb tega zakona je tudi preimenovanje; prej smo bili Območna obrtna zbornica Domžale, sedaj pa smo Območno obrtna-podjetniška zbornica Domžale. V naši sredini tako ne bodo več samo obrtniki, ampak tudi podjetniki. Tako moramo spremeniti tudi naše akte, statut Obrtne zbornice Slovenije, nato še naš interni statut in dokumente. Največja sprememba je pri pridobivanju obrtnih dovoljenj, saj so se spremenili pogoji za pridobitev dovoljenj. Pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja je srednja poklicna izobrazba ustrezne smeri ali srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri ali ustrezen mojstrski naziv ali ustrezna nacionalna poklicna kvalifikacija, ali višja strokovna izobrazba ustrezne smeri, ali visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri. Kaj to pomeni? Se vam zdi to dobro urejeno? Za občane je to prav gotovo dobro urejeno, posebej za tiste, ki so brezposelni in želijo odpreti obrt. Za obrtnike, ki že delujejo, bo to dodatna konkurenca. Prav gotovo pa je to zmanjšanje kvalitete storitev. Negativno je, ker bo slaba luč padla tako na dobre kot na slabe. Pred tem je bilo potrebno imeti določeno prakso, opravljen mojstrski izpit in to prav gotovo zagotavljalo višjo kvaliteto storitev. Za mojstrski izpit se je lahko prijavil vsak, ki je imel srednjo poklicno izobrazbo in vsaj tri leta delovnih izkušenj, kdor je imel srednjo izobrazbo in dve leti delovnih izkušenj ali pa višjo strokovno izobrazbo in leto delovnih izkušenj na področju na katerem želel opravljati mojstrski izpit. To je skupni projekt Obrtne zbornice Slovenije in Ministrstva za šolstvo. V sedmih letih se je izučilo 2033 mojstrov in mojstric. V medijih sem zasledila, da je bila letošnja podelitev v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ... Vsako leto je to posebna prireditev, letos so s svojo prisotnostjo potrdili pomembnost mojstrskih izpitov in slovenske obrti tudi dr. Milan Zver, dr. Gregor Virant, mag. Andrej Viz-jak, Miroslav Klun in Štefan Pa-vlinjek. Bil je resnično nepozaben večer. V letošnjem letu je mojstrski izpit opravilo 188 kandidatov. Tudi v občinah, ki jih pokriva naša območna zbornica, smo bogatejši kar za nekaj mojstrov in mojstric. Omenil bi oba iz Domžal: Pavel Kan cilja je postal pekovski mojster Aljoša Ličen je mizarski mojster. Uspešno pa so zaključili še kandidati in kandidatke iz Mengša in Moravč. To je veliko priznanje, tudi za Območno obrtno zbornico, saj tako dviguje kvaliteto storitev svojih članov. Podjetniški center V vaši stavbi deluje tudi podjetniški center. Kako sodelujte z njim? Del aktivnosti podjetniškega centra se pokriva z našimi aktivnostmi, zato jih izvajamo skupaj. To je predvsem izobraževanje. O izobraževanjih obveščamo tako mi, zbornica, svoje člane kot podjetniški center preko svoje baze podatkov. Določena izobraževanja, ki jih vodi podjetniški center, so tudi za brezposelne osebe, prijavljene na Zavodu za zaposlovanje, medtem ko mi organiziramo izobraževanja za naše člane. Odnose s podjetniškim centrom bo potrebno, sedaj ko imamo omejena finančna sredstva na novo, opredeliti. Do sedaj je bil dogovor, da občina financira program, zbornica pa prostore ter plačuje stroške. Žal to sedaj ne bo več mogoče in se bomo morali pogovoriti o novih razmerjih. Nov obrtni zakon nam ne dovoljuje več, da bi lahko plačevali stroške za druge osebe. Seveda pa ne želimo, da bi podjetniški center odšel drugam, saj imamo prostora dovolj, posebej še ob izgradnji novih prostorov. Novi prostori Hiša v kateri so novi prostori, je že urejena, pa vendar se zdi, da se vam nikamor ne mudi? Ne, lahko rečem, da nimamo prostorske stiske. Novi prostori so zanimivi, predvsem ker imajo predavalnice. Sedaj moramo v primeru delavnic in predavanj prostor iskati drugje. Drugače pa imamo dovolj prostora. Tudi za tedenske obiske odvetnice in drugih strokovnjakov, ki svetujejo našim članom. Z gradnjo smo delno čakali tudi zaradi spremembe zakona, da bi ugotovili, kaj nam bo prinesel. Dela se izvajajo skladno z načrti, v prvi fazi smo uredili zunanjost objekta in selitev banke v naše prostore. Drugi del pa je inštalacijski del (stene, tlake, ...) in računamo, da bi bil objekt lahko končan naslednje leto. Ali pa kakšno leto kasneje, predvsem ker se ne želimo zadolževati, ampak z dejanskimi zmožnostmi urejati ta objekt. V današnjih prostorih bi radi uvedli svetovanja oziroma bi dajali prostore v najem. Zadeva še ni dorečena in bomo videli v prihodnje. Predvsem, ker imamo za izvajanje samih dejavnosti zbornice dovolj prostorov. Bolj se nam mudi z zagotovitvijo lastnih učilnic, prostorov za delavnice. To je bil tudi osnovni interes, ko smo se odločali za nove prostore - približati obrtnikom tudi z domačnostjo prostorov izobraževanje, svetovanja in delavnice. Kako gledate na razvoj obrtništva v Občini Domžale? Vsi obrtniki si želimo čim hitrejše ureditve Industrijske cone Želo-dnik. Širitev proizvodnje znotraj stanovanjskih naselij, kjer smo obrtniki začeli, je pogosto zelo težko in neprijetno. Industrijska cona Jarše je zapolnjena, bila je vsa prodana in sedaj tam gradijo seveda vsak obrtnik skladno s svojimi možnostmi. Tako čakamo na obrtno cono Želodnik. Med svojimi člani smo poiskali tudi potencialne kupce v Obrtni zoni Želodnik. Zanje bi si pri nakupu in gradnji želeli določenih ugodnosti s strani občine. Kakšne pa so drugače spodbude s strani občine? Občina subvencionira obrestno mero za kredite, čeprav bi si obrtniki želeli več. Prav gotovo so najbolj zanimive ugodnosti ^pri nakupu prostora v Obrtni coni Že-lodnik, kot je nakup le del zazidanega zemljišča in prednost pri izbiri zemljišč pred ostalimi, ki bodo prihajali od drugod. Kako pa gledate na ekološke otoke znotraj Industrijske cone? Se vam zdi ohranitev okolja opravičena cena za višjo ceno komunalnega opremljanja zemljišč? Dejansko ne vemo, kakšna bo cena komunaln ega opremlj anj a zemlj i šč. O tem bosta določala oba lastnika - Občina Domžale in Banka Domžale. Želimo pa si seveda, da bi bila cena čim nižja. Če pogledamo Obrtno cono v Gornji Radgoni, je cena komunalno opremljenega zemljišča 10 eurov. Vem, da take cene tu ne moremo dosegati. Tu se je govorilo o 200 eurih za komunalno opremljeno zemljišče. Težko rečem, bomo videli. V Domžalah se je v preteklih letih kar nekaj družinskih podjetij razvilo v večja podjetja. Kako pa to sami ocenjujete? So v Domžalah pogoji za to dobri? Pred novim letom se je eden od obrtnikov, AC Šubelj, ki je začel izvajati dejavnost v najeti delavnici, nato pa v domači hiši, kasneje razširjeni delavnici, preselil v nove prostore oziroma 3500 m2 veliko halo, ki stoji na 5500 m2 velikem zemljišču. To je stara obrtniška družina s tradicijo in glede na to, koga imajo za sabo in koliko so ti otroci pripravljeni prevzeti obrt naprej, toliko je interes razvijati podjetja - jih večati, širiti. Seveda pa so na drugi strani podjetja, ki so bila zelo uspešna, pa otroci nimajo interesa - so šli v druge panoge, in so podjetja prodali oziroma so stagnirali. Seveda sta to dve skrajnosti, vendar tam, kjer je interes mlajših generacij, starši in otroci stopijo skupaj in gredo naprej. Prav tako se moramo zavedati, da se morajo ta podjetja prilagajati različnim trendom znotraj panoge. Posebej še, če želi obrtnik v nadaljnjih letih prosperirati, mora slediti trendom znotraj panoge in ponuditi nekaj več. Seveda pa se številni podjetniki širijo tudi izven Občine Domžale? Ja, svojo dejavnost širijo izven občine in s tem širijo svoj trg. Po drugi strani pa je prav gotovo težko, saj je to velik logističen zalogaj. Tu je vprašanje, koliko je obrtnik sposoben to logistično izpeljati in podpirati s svojimi izdelki razširjen trg. Prav gotovo je potem večja prodaja, večji so dobički. Obrtna zbornica na to nima vpliva, smo pa pripravljeni pomagati s strokovnim svetovanjem in izobraževanjem. V zadnjem letu sta se izven občine širila AC Lovše in podjetje Sam. Vse bolj je pomembna in cenjena visoka tehnologija, ki je finančno kot strokovno zelo zahtevna. Nekateri si za obrtnike še vedno predstavljajo ročno delo, velike stroje ... Kakšna pa je struktura obrtnikov v domžalski občini? Naši člani so od samih ročnih del Obrtna zbornica je v preteklem letu uvedla tudi predplačniško Kartico Obrtnik. Zakaj in kakšne ugodnosti prinaša? To je bil zahteven projekt, ki ga je Obrtna zbornica Slovenije izvedla skupaj z Banko Koper. Vsem obrtnikom so ponudili možnost uporabe predplačniške kartice, ki jo obrtnik napolni prek svoje- , ga poslovnega računa, lahko tudi elektronsko. Kartica za minimalne stroške omogoča plačevanje doma in v tujini (POS terminali in tudi internet) ter s posebnim čipom omogoča varnejše nakupe, z uporabo digitalnih potrdil pa tudi poslovanje z e-upravo. KV MIZARJA IN DELAVCA ZA PRIUCITEV TAKOJ ZAPOSLIMO. Forma d.o.o., Dragomelj 83, Domžale, tel: 040 214 328, 562 63 30 OPTIKA BRIGITA Nudimo kompletno oskrbo vida: • pregled oči » pe&lra Izbira okvirjev ■ najnovejša generacija VARILUX PHYSIO stekel. - stekla ANTIFATIQÜE osvežitev za vaše od * sončna očala CTSfJ Delovni cas od port, do pet. od 10. do 18. ure. Bukovceva 30, Vir pri Domžalah, 0X/7211-890 K/iIRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24,1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986,72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 Hvala za razgovor. Tina Železnik ■ Intervju je bil opravljen že konec leta 2007. stran 5 Turistično društvo Jarše-Rodica spet preseneča Pozdrav Evropi iz Slovenije Po kratkem predahu je ponovno zaživelo Turistično društvo Jar-še-Rodica in po uspešni razstavi v letu 2007 v januarju 2008 pripravilo prijetno slovesnost, ki so jo naslovili Pozdrav Evropi iz Slovenije. Vse skupaj se je začelo v soboto, 19. januarja, zgodaj popoldne, z obiskom znamenite cerkve v Grobljah, ki jo krasijo freske enega najboljših tovrstnih slovenskih umetnikov, Franca Jelovška. Gostom ter vrsti narodnih noš, ki je le-te pričakala ob vhodu v cerkev, ter domačinom je o zgodovini in sedanjosti grobeljske cerkve spregovoril domači župnik Janez Kvaternik, ki se je posebej dotaknil najpomembnejših letnic, ter nove orgle, ki smo jim lahko tudi prisluhnili. Sledila je slovesnost v Kulturnem domu v Grobljah, kjer smo med gosti opazili Ljudmilo Novak, evropsko poslanko; poslance Državnega zbora RS, Antona Kokalja, tudi predsednika Odbora za evropske zadeve, Cveto Zalokar Oražem, Roberta Hrovata in mag. Tomaža Štebeta; župana Občine Domžale, Tonija Dragarja, in Občine Mengeš, Franca Jeriča, podžupana Vinka Juharta, nekatere svetnike in svetnice ter predsednika KS Jarše, Antona Košenino. Popolnoma polna dvorana je po prihodu kotalkarjev Kotalkarskega drsalnega društva Domžale najprej prisluhnila slovenski in evropski himni v izvedbi Eve Černe, nato pa smo prisluhnili slavnostni govornici Ljudmili Novak, evropski poslanki, ki je poudarila, da smo Slovenci zelo navezani na svoj dom, svojo domovino ter da nas povezuje ljubezen do vsega, kar je slovensko. Predstavila je različnosti posameznih pokrajin, govorico in šege ter navade, ki se jih zavedamo, jih ohranjamo in predajamo novim rodovom. Opozorila je na leto medkulturnega dialoga, na potrebo po spoštovanju ljudi, narodov in različnosti, ki krepijo odnose med ljudmi in narodi ter na vrednote slovenstva, ki jih lahko ohranimo le sami s spoštovanjem do preteklih slovenskih rodov. Poslanec DZ, An- ton Kokalj, predsednik Odbora za evropske zadeve, je poudaril pomen po dobri predstavitvi naše države ter uresničitvi vseh začrtanih nalog v obdobju predsedovanja, župan Občine Domžale, Toni Dragar, pa je po pozdravu in zahvali organizatorjem za prijetno prireditev poudaril, da tudi s to slovesnostjo in vsemi drugimi uspehi tako občina kot država potrjujeta, da lahko v Evropi mnogo prispevata. Ne nazadnje smo evropske vrednote izkazovali že v preteklosti kot občina podjetnih, sposobnih in kulturno, športno ter vsestransko uspešnih ljudi. Sledil je bogat kulturni program, ki sta ga povezovala Uroš in Sandra, v njem pa so nastopili: Oktet bratov Pirnat, ki je v letu 2007 praznoval^ svojo 50. obletnico, kitarist Rado Černe in pevka Eva Černe, recitatorja Drago Plevel in Janez Medvešek, ki se je predstavil s svojimi pesmimi, Folklorna skupina Kulturnega društva Svoboda iz Mengša, ansambel Robija Stoparja in Kamniški koledniki. Citrar Tomaž Plahutnik je s svojim igranjem pospremil tudi predstavitev razstave etnoloških znamenitosti posameznih pokrajin, ki so se predstavljale v sliki, kulinariki, pesmi in petju, recitalih, nošah, glasbi ter ročnih delih. Ob tem smo ugotovili, da je prav vsaka pokrajina biser zase, vse skupaj pa predstavljajo najlepši biser - našo Slovenijo. Med prireditvijo in po njej so si številni obiskovalci lahko ogledali tudi razstavi. Marine Lenček, ki se je predstavljala z izdelki z kvašenega testa in lecta, ter rezbarja Franca Kublja iz Komende. Turistično društvo Jarše-Rodica, ki ga vodi Stane Cotman, pa je po prireditvi pripravilo tudi prijeten klepet. Vera Vojska Končno zelena luč za pokopališče v Šentpavlu Komaj smo odšteli zadnje dni minulega leta, že smo zakorakali v novo: prestopno, prelomno, olimpijsko leto, saj je za nami že dober mesec novega leta 2008. Realizacija lanskih načrtov, ne samo, da se oglaša, ampak postaja vedno glasnejša in tudi vidna. Tudi potreba po urejanju pokopališč dobiva zaznavno podobo. V Občini Domžale pokopališča urejajo krajevne skupnosti, Šentpavel in Domžale pa, kakor da bi bili izjemi-upravlja-lec obeh pokopališč je Javno komunalno podjetje Prodnik. Že lani so pripravili idejni projekt celostne ureditve pokopališča v Domžalah ter razširitev pokopališč v Krtini in Šentpavlu. Pripravljalci so predstavili celostno rešitev ureditve pokopališča v Domžalah. Tu gre najprej za ureditev parkirišča in dostopnih poti, nato je predvidena ureditev mrliških vežic ter okolice in na koncu povezava starega in novega pokopališča z nadhodom preko obstoječe železniške proge. Župan Toni Dragar je dejal, (navajam po smislu) »da se bo občina trudila zagotavljati sredstva za čimprejšnje udejanjanje zastavljenega projekta«, pri čemer ni pozabil dodati, da so v letu 2007 pridobili gradbeno dovoljenje tudi za širitev pokopališča v Šentpavlu. Za širitev omenjenega pokopališča in zgraditev nove ograje so potrebna sredstva, to je 63 tisoč EUR, že prenesli na JKP Prodnik, ki je izbral izvajalca in začel z izvedbo projekta, ki že uspešno napreduje. Delavci, kakor je videti, so v svojstvu delovnega elana ali zagnanosti ter strokovno podprti. Pa še prijazni so. Tako. »In vendar se vrti.« Čeprav so se nekateri, celo Ne-šentpavelčani, na vse pretege trudili, da ne bi prišlo do širitve pokopališča. Ivan Kepic Po 34 letih so se zaprla vrata slaščičarne Adijo, Kalimero Če bi vas vprašala, ali poznate Ibraimija Iljaza, bi me najbrž samo začudeno pogledali. Ko pa bi vam povedala, da je to lastnik slaščičarne Kalimero v Kolodvorski ulici v Domžalah, ki je pred kratkim za vselej zaprla vrata, bi se morda spomnili katerega od obiskov tega lokala. K pisanju o tej mali domžalski znamenitosti, v kateri so se številni srečevali kar 33 let, so me spodbudili nekateri klici, češ, napiši nekaj o gospodu Kalimeru ter prijazni slaščičarni, ki je bila včasih edina slaščičarna s prijetnim vrtom. Poklicala sta me celo zakonca, ki sta se v njej spoznala, pa stara mama, ki ji je gospod Kalimero sladoledni kornet polnil kot zelo mladi deklici, še do pred kratkim pa je v slaščičarno vodila svojo vnučko. Gospod Ibraimi, ki v smehu priznava, da ga vsi poznajo kot Kalime-rota, se spominja let pred štirimi desetletji, ko je šel s trebuhom za kruhom. Njegov oče je imel slaščičarno v Brežicah, kjer si je pridobil osnovna znanja o slaščičarstvu, nato imel krajši čas slaščičarno v Litiji ter se leta 1971 odločil, da odpre lokal v Domžalah. Raje bi ga postavil na morju, pa je bilo predrago, se spominja svojih začetkov. »To so bili časi, ko si moral vse sam. Hodil sem od vrat do vrat, poslušal obljube o pomoči, prinašal papirje in nikoli obupal, čeprav dovoljenja za odprtje slaščičarne ni in ni bilo.« Končno mu je uspelo, tudi s pomočjo gospoda Franca Habjana in tedanjega urbanista Janeza Kovača. Slaščičarna je 10. julija 1975 odprla svoja vrata. V največjo pomoč mu je bila žena, s katero sta pozimi lahko sama postregla goste, ki jih ni bilo prav veliko, poleti pa je bilo drugače in takrat si je našel pomoč. »Domžalčani so dobri gostje, prijazni in pošteni,« se spominja več kot treh desetletij delovanja slaščičarne moj sogovornik, ki ne pomni, da mu kdo ne bi prinesel denarja, če je slučajno ugotovil, da mu ga je zmanjkalo za poplačilo naročenega. Gostje so najbolj povpraševali po sladoledu, največkrat vanilijevem, čokoladnem, tudi jagodnem in borovničevem ter lešnikovem, kasneje so prišli modernejši okusi. V slaščičarni so prodajali okusno pecivo, kavo, čaj in brezalkoholne pijače, marsikateri rojstni dan je polepšala ''Kalimerotova'' torta. Po prvem kiosku, ki ga je za njegove potrebe naredil Alprem, se je lokal razširil in Ibraimi rad pove, da je imel nekdaj v Domžalah edini tovrstni lokal z najlepšim vrtom. Obiskovalcev ni manjkalo, marsikateri Domžalčan se je vračal v prijazno slaščičarno, pokramljal z znanci, se posladkal in prišel tudi drugič in tretjič in še večkrat. »Vsak gost je bil dobrodošel in spoštovan,« se spominja in priznava, da smo Domžalčani dobri in prijazni gostje, »tudi zahtevni, ampak spoštovali so me in to sem jim vračal«. Še danes se vsem zahvaljuje, saj so s prijaznim odnosom polepšali tudi življenje zaposlenih v Kalimeru. Veliko je razmišljal o prihodnosti in pravzaprav sanjal, da bi nekoč slaščičarno razširil v prijetno kavarno, ki je Domžale še danes nimajo. Žal se ni izšlo in ostaja mu kar malce grenkega priokusa, ker pravzaprav ni imel možnosti, da bi svoje sanje uresničil. »Je že prav tako,« malce z grenkobo pravi in razmišlja o svojem jutri. »Dovolj dela je in če si priden, si povsod dobrodošel,« pravi. Trenutno mu ženina bolezen preprečuje, da bi nadaljeval svojo dejavnost, ampak prepričana sem, da gospod Kalime-ro še ni rekel zadnje besede in bo s svojimi dobrotami še razveseljeval mlade in stare. Do tedaj pa: srečno, gospod Kalimero, in hvala za vse prijetne trenutke. Vera Vojska Turistično-rekreativno društvo Turnše-Češenik Za popotnico v leto 2008 Leto 2007 se bliža koncu in čas je, da ovrednotimo delo, ki smo ga opravili in da pogledamo v leto pred nami. V začetku tega leta je prišlo do spremembe v samem vodstvu društva, saj se je dotedanji predsednik, po dveh zaporednih mandatih, odločil, da ne bo več kandidiral, kljub temu pa je ostal aktiven član UO TRD TČ. Verjetno je to tudi pravi trenutek, da se g. Janezu Orehku v svojem imenu in v imenu TRD TČ zahvalim za ves njegov vloženi trud. Sama sprememba v vodstvu TRD TČ pa ni predstavljala večjega pretresa za samo društvo, saj nadaljujemo po že v naprej začrtani poti. In sedaj, ob zaključku letošnjega leta, ko se oziramo nazaj, lahko zagotovo zatrdimo: "Veliko smo naredili," res pa je tudi, da je še veliko pred nami. Kaj smo uspeli narediti? Poleg rednih aktivnosti, kot so: pevski zbor, računalniški krožek, čistilna akcija, koncert godbe na pihala, piknik in izleti, je prav, da poudarimo tiste, ki predstavljajo večji, tako organizacijski kot finančni, zalogaj za samo društvo. Obujanje starih običajev - lička-nje koruze S to aktivnostjo želimo vsako leto znova prikazati celoten potek običaja, od obiranja koruze do samega ličkanja, pri tem pa podoživeti vzdušje, ki je nastajalo ob večerih, ko so se ljudje zbrali ob ličkanju. Delo z mladimi - otroški tabor Ko vsako leto, je bil tokrat že 11. tabor na prireditvenem prostoru v Turnšah. Otroci so štiri dni živeli v pravem taborniškem vzdušju pod šotori. Kot vedno, je tudi tokrat levji delež nase prevzela družina Jeraj-Kolenko. Kulturno-etnološko-zabavna prireditev - Ta čudežna noč 2007 Z veliko truda in naporov smo uspeli pod streho spraviti prireditev, za katero se trudimo, da bi postala tradicionalna in da bi bila drugačna, nekaj posebnega, saj naj bi združevala etnološko izročilo, delavnice za otroke in zabavo za odrasle. Vodilo te prireditve je seveda Kresna noč in zato so bile vse aktivnosti v znamenju te ideje. Ciklus kulturnih prireditev - Pod Antonucovo lipo Novost, ki jo je letos prvič zasnoval, organiziral in izpeljal g. Roman Končar. Na treh večerih so nastopili g. Jernej Kuntner, g. Tone Kuntner, g. Krkovič, Slovenski Oktet in Adi Smolar. Do zaključka leta pa bomo izpeljali še obisk Miklvža in dokončali pripravljena dela za postavitev senčnice na prireditvenem prostoru, za katero smo že pridobili ustrezna dovoljenja. Kaj pa nam še ni uspelo? Še vedno imamo veliko željo, da bi uredili igrišče za otroke, igrišče za odbojko na mivki ter izpeljali slikarsko kolonijo. Nekaj korakov v tej smeri smo že naredili, pa še vedno premalo, da bi dosegli željeni cilj, kar pa nam seveda predstavlja izziv v letu 2008. Armando Reja, predsednik TRD TČ Športno društvo Dob v letu 2007 Balinarji imajo za seboj zelo uspešno leto. Na tekmovalnem področju so v 3. LOBZ ligi gladko osvojili prvo mesto in se uvrstili v višjo ligo tekmovanja. Tudi veteranska ekipa žanje uspehe in se je v svoji kategoriji uvrstila na 3. mesto. Poleg moške veteranske ekipe se je ustanovila tudi ženska veteranska ekipa. Kar lepo število žensk - veterank sedaj pridno trenira in se pripravlja za ligaška tekmovanja. Omeniti velja tudi tradicionalno zimsko ligo, ki je našim balinarjem prinesla veliko tekmovalnega uspeha. Kolesarji so prisotni na maratonih in drugih rekreativnih prireditvah po Sloveniji. Veteranska ekipa tekmuje tudi na organiziranih dirkah za pokal Slovenije. Posebno pozornost posvečajo treningom in rekreativnemu kolesarjenju v domačem kraju in Občini Domžale. Nogometaši so najštevilčnejša in največja sekcija v ŠD Dob. Starostne kategorije segajo od najmlajših - starih od 6-8 let, vse do veteranov. Vseh kategorij je osem in če poleg teh prištejemo še novoustanovljeno ekipo veteranov, je samo nogometašev v ŠD blizu 200. Lahko si predstavljate, kako živo je na nogometnih zelenicah ob vsakodnevnih treningih in tekmah ob koncu tedna. Treba je poudariti, da nogometna sezona traja 11 mesecev na leto in ko se igranje na prostem pozno jeseni konča, se dogajanje preseli v telovadnice in dvorane. V veliko pomoč nam je tudi igrišče z umetno travo, ki ga naši mladi nogometaši z veseljem izkoriščajo. Pa tudi malo starejšim pride prav igranje pod žarometi v večernih urah. Rezultati v ligaških tekmovanjih so prav tako zelo vzpodbudni. Najmlajši selekciji cicibanov, starostnih kategorij do 8 let in 10 let, sta uspešni na turnirskem sistemu tekmovanj. Lep uspeh sta dosegli tudi na državnem nivoju tekmovanja - Rad igram nogomet - z uvrstitvijo v polfinale. Mlajši in starejši dečki tekmujejo 1. MNZ ligi ter dosegajo zelo lepe rezultate in uvrstitve. Mladinska in kadetska ekipa sta že tretje leto povsem na vrhu in se borita tudi za napredovanje v višji nivo tekmovanja, to je uvrstitev v državno ligo. Člani merijo moči z močnimi nasprotniki v 3. SNL. Veterani so letos prvič nastopili v ligaškem tekmovanju. Za novince v ligi so igra in rezultati kar vzpodbudni. Še boljše rezultate pričakujemo naslednje leto, ko bo ekipa uigrana, kajti nekateri igralci so po 20-tih in več letih spet stopili na nogometno zelenico. Sodeč po volji in zagnanosti jim bo zagotovo uspelo. Na naša igrišča v športnem parku vabimo vse ljubitelje nogometa, od otrok do veteranov, da se nam pridružijo pri vadbi in tekmovanju. Šahisti, združeni v sekciji Bor, pravijo, da je šah umsko koristen, sproščujoč in včasih tudi zabaven. To trditev potrjuje veliko ljubiteljev šaha, ki ga dnevno igrajo v prostorih ŠD Dob. Tekmovalno pa nastopajo z dvema ekipama v Ljubljanski in Kamniško-Domžalski ligi. Predvsem velja omeniti in pohvaliti ekipo »B«, ki se je odlično borila in dosegla izredne uspehe ter napredovanje v višji rang tekmovanja. Moto šahistov je tudi vzgoja igralcev, jim dati možnost igranja, da dobijo samozavest in izkušnje. Igralca, ki se srčno bori, je težko premagati. Pri šahu je potrebna tudi dobra fizična in predvsem psihična vzdržljivost, kajti nekatere partije trajajo tudi do 5 ur in več. Veseli nas tudi, da se je iz šahovskih vrst ŠS Bor v vrhunskega šahista razvil g. Boštjan Jeran. Zaseda mesto na samem vrhu slovenskega šaha. Vse krajane in krajanke vabimo v svoje vrste za spoznavanje in igranje te zelo zanimive igre. Zahvaljujemo se vsem članom, staršem in simpatizer-jem ŠD Dob za prostovoljno pomoč v društvu, za finančna sredstva, ki so še kako potrebna za uspešno delovanje tako številčnega društva, bi se zahvalili tudi KS Dob, Občini Domžale ter vsem donatoijem in sponzorjem. Športno društvo Dob Ker sta prispevka z naslovom Športno društvo Dob v letu 2007 in Za popotnico v leto 2008 pomotoma izpadla iz glasila KS Dob (Hrast), ju objavljamo v Slamniku. Vsem prizadetim se iskreno opravičujem. Robert Hrovat, predsednik KS Dob DRUŠTVA stran 6 Območno združenje Rdečega križa Domžale Izjemno odmevna krvodajalska akcija V četrtek in petek, 21. in 22. januarja 2008, je v Domžalah v organizaciji in izvedbi Območnega združenja Rdečega križa Domžale in Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana potekala krvodajalska akcija. Pomembno je, da je bila krvodajalska akcija prvič v Domžalah, organizirana je bila namreč v Hali komunalnega centra Domžale, kar se je pokazalo kot izjemno dobra odločitev. Obisk krvodajalcev je presenetil vse in je bil rezultat izjemnega prizadevanja Območnega združenja Rdečega križa Domžale, ki je z različnimi oblikami obveščanja poskrbel, da so bile Domžale in okolica pred krvodajalsko akcijo prelepljene s plakati, ki so vabili nanjo. Vodstvo je zelo zadovoljno z odzivom, največ pa o uspešnosti pove sporočilo Rdečega križa Slovenije, v katerem je vodstvu domžalske organizacije RK Boštjan NOVAK, strokovni sodelavec za krvodajalstvo RKS, zapisal: »Dovolite mi, da vam v imenu strokovne službe Rdečega križa Slovenije in v svojem imenu iskreno čestitam za uspešno izvedeno prvo terensko krvodajalsko akcijo v Občini Domžale. Po podatkih transfuzijske službe je bil obisk prvi dan 221 krvodajalcev, drugi dan 200 (skupaj 421 krvodajalcev, kar je izjemno uspešno, še več, to je fantastično). Vse aktivnosti, ki ste jih opravili za nemoteno izvedbo krvodajalske akcije so se izkazale za pravilne, zato res čestitam vam, prostovoljkam in prostovoljcem, ki so pomagali pri motiviranju krajanov za darovanje krvi, vodstvu Območnega združenja RK Domžale za pravilno odločitev v smislu približevanja krvodajalstva in darovanja krvi občanov v njihov domači kraj. Hvala tudi medijem, ki so pomagali pri ozaveščanju javnosti. S takim načinom izvajanja krvodajalstva bo RK Domžale prišel v sam slovenski vrh po uspešnosti realizacije krvodajalstva. Uspešna izvedba krvodajalske akcije bo od sedaj naprej tudi garant za nemoteno preskrbo s krvjo v zimskih mesecih (ti so ponavadi lahko slabše obiskani), kar bo prispevalo k normalni enakomerni porazdelitvi preskrbljenosti s krvjo. Z optimizmom pričakujemo vaše naslednje krvodajalske akcije, ki bodo 29. in 30. maja ter 29. in 30. septembra. Naj vam omenim, da je tudi transfuzijska služba kot izvajalec te akcije mnenja, da je bilo vse vzorno organizirano in izpeljano, obisk in zadovoljstvo krvodajalcev pa res izjemno. Hvala in uspešno izvedbo krvodajalstva še naprej.« Vseh teh prijaznih besed in uspešne krvodajalske akcije ne bi bilo, če ne bi bilo takšnega odziva, ki je bil izjemen, tako med dosedanjimi krvodajalci in krvodajalkami kot med občani in občankami, k čemur so zanesljivo prispevali tudi novi načini obveščanja (transparenti, posebna vabila, objave po Radiu HIT). Ob tem je posebej treba omeniti odmevnost objav v Budilki na Radiu HIT, kjer bi se še posebej radi zahvalili Robertu Pečniku - Pečotu, ki je z najavami, predvsem pa s svojo udeležbo v krvodajalski akciji, pomembno prispeval k njeni uspešnosti. Prva iskrena zahvala pa velja vsem, ki so v tej plemeniti akciji darovali kri. Hvala prostovoljcem in prostovoljkam Rdečega križa, Košarkarskemu klubu Domžale, posebej gospodu Alešu Erjavšku za pomoč pri pripravi prostorov za odvzem krvi, hvala Zavodu za šport in rekreacijo Domžale, Občini Domžale ter Ami-cusu za pomoč pri obveščanju. Prav vsak od vas je namreč prispeval, da je krvodajalska akcija v Domžalah uspela, zato še enkrat vsem iskrena hvala! OZ RK Domžale Jesensko okrevanje diabetikov iz Domžal v Rogaški Slatini Znana po izvirih in izvirnosti — to je Rogaška Slatina v enem stavku. Ve-doželjni Domžalčani smo se 15. oktobra za cel teden, v sicer deževnem ponedeljkovem jutru, odpravili novim dogodivščinam naproti ... Kar 62 nas je bilo in malo nas je stiskalo pri srcu, kako bo šlo tokrat, saj nas več kot 45 ni bilo nikoli skupaj. Pa vendar ... Vsi so se izkazali že ob prihodu. Našemu vrlemu šoferju ni uspelo pripeljati avtobusa pred vhod hotela SAVA, zato smo vsi, kakor za šalo, za trening svojih mišic kar sami približno 50 m valili svojo prtljago proti recepciji. Prehiteli smo celo tiste uslužne hotelske fante, ki so nam bili pripravljeni nesebično pomagati, pa jim nekako nismo dovolili - mudilo se nam je izkoristiti vsako minuto dneva. Saj veste, kosilo je že čakalo, mi pa za vse na svetu ne bi radi česa zamudili. Kmalu smo se porazgubili po sobah. Po kosilu nas je že čakala dobrodošlica direktorja hotela in Mitja - pripravljen na vse. Vseh 6 dni je bil požrtvovalen animator, ki je vzorno skrbel za naš vsakdanjik. Ta je bil do zadnje minute izpopolnjen tako z našim kot hotelskim urnikom. Zanimivosti in dogodkov je bilo toliko, da smo morali dobro preračunati, kdaj bomo sploh v bazenu, kdaj na terapijah, vmes morda na nujni kavici, če pa bomo za večerni ples imel še kaj energije, pa je bilo že drugo vprašanje. V prijetnem druženju tudi plesnih večerov nismo zanemarjali, saj vemo, da »je ples gib telesa in duha, diabetik iz Domžal pa se kar tako ne da!« Že naslednji dan nas je pregledal zdravnik, določil količino pitja mineralne vode Donat, saj se ve, da je to svetovno znano mineralno vodo, polno magnezija, treba piti kot odmerek zdravila. Kljub temu so mnogi kakšen dan ali dva občutili njegovo čudežno moč in sprehodi so bili tiste dni krajši, kajti Donat zadnjih 400 let odpira skoraj vse. Naša Nuša, vodja skupine, je takoj na začetku zbolela in prvi dan smo ostali brez nje - enotni pa kot eden. Proti pričakovanju smo brez besed združili moči in večjih težav ni bilo. Vsak dan je sestra Vida, ki nas večkrat spremlja, posvetila precej časa meritvam krvnega sladkorja, krvnega pritiska, enkrat tudi holesterola. Poskušali smo določati sladkor ob različnih urah dneva, pred zajtrkom, po zajtrku, pred kosilom, po kosilu ... in mnogi so se čudili, »češ, jaz ga pa že nimam nikoli toliko, pa zakaj zdaj toliko, če je bilo včeraj toliko.« Mnogo časa je Vida po- svetila individualnim razgovorom, zakaj to, zakaj ono, govorila je o zdravem načinu prehranjevanja, o dejavnikih tveganja, ki so »krivci« za nastanek kroničnih srčno-žilnih obolenj. Sladkorna bolezen je zares velik dejavnik tveganja. Povedala je, naj bo hrana kot zdravilo, zato je še kako pomembno, kakšno hrano, kdo, koliko, kdaj, kako ... , saj je na prvi pogled vse tako preprosto, v praksi pa mnogokrat, zaradi navad, ki so res »železna srajca«, tako težko. Poudarila je, kako zelo važno je imeti svojo sladkorno bolezen na vajetih, kar pomeni, da mora biti urejena, pa čeprav z insulinom, ki se ga mnogi še kako neupravičeno bojijo. Neurejena sladkorna bolezen ogroža naše življenje, povzroča invalidnost, odvisnost - tega pa nočemo. Izvedeli smo, kaj je glikemični indeks in kako izbiramo in kombiniramo živila. VZEMI SI ČAS ZA PREHRANJEVANJE, NE ŽIVLJENJE ZARADI NAPAČNEGA IZBORA HRANE. Nikar pa obupavati, poučiti se je treba, pravočasno poiskati pomoč, na razvedrilo pa nikar pozabiti. Alkohol je lahko le delček prehrane in ker se je marsikomu težko ustaviti pri 1 dcl ali dveh, mora vsak vedeti, zakaj se mora ustaviti. Saj bi sestro Vido še poslušali, razprava ob podelitvi priznanj je bila zelo burna, ampak samo še danes - jutri pa bo ... Kaj če jutri ne pride? Začnimo danes! Tako smo sklenili v sebi, v žepu pa so mnogi držali fige v upanju, da vse le ne drži za nas, za onega tam pa že morda. Rojstne dneve Nuše, Barbke in Cirila smo te dni dostojno proslavili, preživeli dva kostanjeva piknika, vsakodnevne sprehode, jutranjo telovadbo, jogo, plavanje in telovadbo v bazenu, občudovali plesne pare, okušali naravna zdravila, se naklepetali do sitega, plesali, imeli tombolo, celo volitve za predsednika so bile tisto nedeljo in ni, da ni bilo ... Zvesta in natančna Anka je vse marljivo zapisovala. Lahko rečemo, da smo uživali vsak dan posebej, razvajali smo si telo in duha in lahko zagotovimo, da so TERME ROGAŠKA SLATINA zares izvirni kraj dobrega počutja, saj imajo poleg naravnih danosti tudi prijazne ljudi, ki znajo ustreči gostom. Ko pridemo naslednjič, bodo gradnje okrog hotelov morda že zaključili in mi se bomo imeli spet lepo, kot znamo le mi. Teden je minil, kot bi mignil, prijetni spomini nas pa bodo še greli vso dolgo zimo. Vida Čeh, VMS - spec. Društvo diabetikov Domžale ^ a % i ~ e 'Mm. ■ M* mmm v Ubrano petje Pevskega zbora Turističnega društva Turnše-Češenik je polepšalo občni zbor. Naš dom - Društvo upokojencev Krajevne skupnosti Dob O, ja, zmerom vesel, vesel . . . Naslov za kratko poročilo o letošnjem Občnem zboru Društva upokojencev Krajevne skupnosti Dob — Naš dom sem si izbrala iz naslova ene od pesmi, ki jo je v kulturnem programu občnega zbora zapel Pevski zbor Turističnega društva Turn-še-Češenik in se mi zdi, da največ pove o delu tega društva v preteklem letu. Občni zbor v PGD Domžale—mesto Koledarsko leto se je že dobro začelo in zato smo imeli člani in članice PGD Domžale - mesto zadnji petek v mesecu januarju redni letni Občni zbor. Skupaj smo se zazrli v dogajanja v preteklem letu. Iz vseh poročil je bilo razvidno, da se je v preteklem letu v našem društvu veliko dogajalo. Gasilci so sodelovali na veliko intervencijah ter nadgrajevali svoje znanje na sektorskih vajah, ki potekajo v sodelovanju z ostalimi gasilskimi društvi. V začetku pomladi smo imeli slavnostno odprtje nadstreška, ki ga je spremljala tudi košarkarska tekma naših članov s prijatelji. Seveda smo tudi lani organizirali gasilsko tekmovanje za Pokal Domžal, ki je bilo zelo dobro obiskano s tekmovalnimi desetinami iz skoraj cele Slovenije. Zelo uspešno smo izvedli dan odprtih vrat in tako naše najmlajše popeljali v svet gasilstva. Posebna pohvala gre podmladku društva, saj s skoraj vsakega tekmovanja prinesejo pokal in tako dobijo še večji elan za nadgrajevanje gasilskega znanja. Za zaključek uspešnega leta pa smo organizirali izlet v Gardaland, kjer so uživali veterani, pionirji in tudi vsi ostali gasilci. Na občnem zboru smo podelili priznanja in odlikovanja zaslužnim članom ter šestim veteranom podelili naziv častni član društva. To je tudi posebna zahvala za njihovo dosedanje delo, svoje gasilsko znanje pa bodo še naprej prenašali na mlaj še člane v društvu, za kar se jim zahvaljujemo. Posebno slovesno pa je potekal podpis Listine o nameni o pobratenju s prijatelji iz DVD Koprivnica. To bo še poglobilo naše dosedanje sodelovanje. To so le drobni utrinki dogajanja v PGD Domžale - mesto, je pa tu veliko posameznikov, ki skrbijo za urejenost našega doma in okolice in se jim v imenu vseh članov prav lepo zahvaljujem. Z nasmehom na obrazu pa že hitimo novim dogodivščinam naproti. Za PGD Domžale - mesto Sonja Pavlišič Društvo izgnancev Domžale Pogovori o odškodnini za gmotno škodo Vse člane in članice Društva izgnancev Domžale bi radi informirali, da se je pred kratkim predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945, prof. Ivi-ca Žnidaršič, srečala z ministrom RS za pravosodje in predsednikom Medresorske komisije RS za obravnavo vprašanj vojne škode, prof. dr. Lovrom Šturmom, ter mu podrobneje predstavila problematiko vprašanj odškodnine za gmotno škodo, nastalo med drugo svetovno vojno. Društvo izgnancev Slovenije je predhodno Medresorski komisiji posredovalo številno gradivo, iz katerega nedvoumno izhaja, da je do povrnitve škode upravičenih več deset tisoč Slovencev, saj ima dru- štvo o tem doslej na sedežu podatke za skoraj 50 tisoč Slovencev, kjer hranijo tudi njihove popisnice o prijavljeni vojni škodi. Društvo pa je že v letu 2007 ponovno poslalo pismo tako Državnemu zboru RS kot predsedniku Vlade RS s pobudo, da se Zakon o poplačilu gmotne škode sprejme čim prej. Vse naše člane in članice bomo sproti seznanjali s potekom sprejemanj a omenjenega zakona. Hkrati vas obveščamo, da bomo v maju pripravili obisk spominske slovesnosti v taborišču Mathausen, vabimo pa vas tudi, da se v čim večjem številu udeležite spominske slovesnosti 23. februarja na Oklem. D. I. bogato dejavnost leta 2007, v katerem so po ureditvi vseh organizacijskih zadev, pobiranju članarine in razdelitvi članskih izkaznic sodelovali pri čistilni akciji ob dnevu zemlje ter dvakrat obiskali zanimive dele naše Slovenije. Bili so gostje slovenskega parlamenta, kamor jih je povabil poslanec in predsednik Sveta KS, Robert Hrovat ter si pogledali tudi naše glavno mesto. Na pustovanje, martinovanje in silvestrovanje jih je vedno pospremil harmonikar Lado Smolnikar, enako tudi na prijeten društveni piknik, posebej ponosni pa so na pohvale, ki so jih dobili ob organizaciji gostinskih uslug ob krajevnem prazniku, na računalniški tečaj ter predavanje Kako živeti zdravo. Z vsemi temi oblikami, kot je poudaril predsednik, ki se je vsem zahvalil za sodelovanje, utrjujejo medsebojne odnose, se zbližujejo in se imajo lepo ter ob tem uresničujejo tudi dejavnosti, za katere v mladosti ali v delovnem obdobju ni bilo Blizu dve tretjini članov Društva NAŠ DOM je najprej prisluhnilo pozdravu predsednika Feliksa Lampreta, ki skupaj z Janezom Orehkom, podpredsednikom, in tajnico Marinko Kušar ter blagajničarko Mojco Hafner društvo vodi dobro leto, nato pa soglasno izvolilo delovno predsedstvo, ki ga je vodil Ciril Zupanc. V svojem poročilu je predsednik na kratko predstavil dovolj časa. Podoben je tudi program za leto 2008, v katerem bodo, ob že tradicionalnih dejavnostih, poskušali organizirati tudi plesni tečaj, ki ga bodo morda na željo članov zamenjali z rekreacijo. Radi bi pripravili »spominski« izlet z muzejskim vlakom, preverili, kakšne so možnosti za letovanje v domu Delfin v Izoli, razmišljajo pa tudi o organizaciji kostanjevega piknika in skupni pomoči na trgatvi. Krepili bodo vezi s sosednjimi društvi upokojencev, zlasti z Vira in Domžal, katerih predstavnika sta pohvalila delo domačega društva ter izrazila željo za pomoč in sodelovanje. Njihovo delo je pohvalil tudi Robert Hrovat, predsednik Sveta KS, ki jih je seznanil z aktualnostmi v delu in življenju KS v letu 2007 ter 2008 ter jih povabil k sodelovanju tudi v prihodnje. V društvu se zavedajo, da so pomembne drobne pozornosti, zato so se s čestitkami in glasnim aplavzom spomnili rojstnih dni dveh članic: Metke Kotnik in Ivanke Cerar. Društvo upokojencev Krajevne skupnosti Dob - Naš dom je v letu 2007 okrepilo svoje delovanje, pridružilo se jim je še precej novih članov, kar pomeni, da bo delo še uspešnejše in da bodo skupaj dobre volje tudi v prihodnje prešerno in ubrano prepevali »Prav lepo mi poje ta dobovski zvon«, s katero so zaključili uradni del občnega zbora, kateremu je sledilo prijetno družabno srečanje. V . Vojska Medobčinsko društvo invalidov Domžale Vedno se pred novim letom, ko delamo načrte za novo leto, ozremo v staro leto. Pogledamo, kako uspešni smo bili pri realizaciji in kaj moramo še narediti. Na društvu smo bili v letu 2007 zelo aktivni, zlasti na socialnem področju in športu. Skrb za neodvisno življenje težkih in nepokretnih invalidov Ob prazniku invalidov v Hali komunalnega centra smo 237 težkih invalidom in njihovim svojcem omogočili brezplačno srečanje. Ob prihodu novega leta so poverjeniki obiskali 367 težkih, ostarelih in finančno ogroženih invalidov in jih obdarili s praktičnim darilom in našim koledarjem. Osebno smo čestitali 53 invalidom za 80., 85. in 90. rojstni dan ter jih razveselili s simboličnim darilcem. Prva osebna in socialna pomoč ter informiranje Vsako leto je več delovnih invalidov, ki prosijo za finančno pomoč. Po podatkih prosilcev znaša povprečna pokojnina 320 evrov. Iz stiske smo pomagali 37 invalidom. Pomagali smo pridobiti status invalida osebam, ki so postali invalidi po redni upokojitvi. Izobraževali smo se na področju zakonodaje, zaposlovanja invalidov in socialnega varstva. V lanskem letu je prišlo na pregled KS, Hol, TG, RR, P in Kg 388 invalidov. Pomoč invalidom za ohranjanje zdravja po težkih operativnih posegih ali po nastali invalidnosti V mesecu juniju smo poslali na okrevanje v Terme Topolšica 51 najtežjih invalidov. Delno smo okrevanje sofinancirali tudi s pomočjo ZDIS-a, saj si ga drugače invalidi ne bi mogli privoščiti. Pridno smo koristili kapacitete ZDIS-a v Termah Čatež, Simonovem zalivu, Radencih, v Banovcih in hotelu Delfin v Izoli. Okrevalo je 480 invalidov v različno dolgih terminih, in sicer glede na povpraševanje. Ohranjevanje psihofizičnih sposobnosti invalidov skozi rekreacijo in šport Na društvu je bilo v ciljno telovadbo vključenih 44 invalidov, in sicer šti- rikrat tedensko. Pridno smo se hodili kopat v Terme Snovik. Zelo uspešni smo bili v streljanju na državni ravni, kjer smo dobili tri medalje (organizirali smo državno prvenstvo). Vsako sredo trenira pikado 16 invalidov. Kegljamo in balinamo pa že vrsto let in iz tekmovanj prinašamo pokale in medalje.Ne smemo pozabiti niti na naše šahiste, ki so na tekmovanjih zelo uspešni. Integriranje invalidov v kulturno in družbeno življenje V letu 2007 smo si ogledali kulturne znamenitosti Kamnika, Pirana, Bizeljskega in Bele krajine. Ogledali smo si tudi pokrajine zahodne Evrope in kulturo narodov, ki tam živijo. V vse dejavnosti v letu 2007 je bilo vključenih 2345 invalidov. Pri izvajanju programov so bili aktivno vključeni poverjeniki, člani režije društva, ZDIS, donatorji in družbenopolitične organizacije. Helena W. Zahvala Medobčinsko društvo invalidov Domžale, Trzin, Lukovica, Mengeš in Moravče izvaja humanitarno dejavnost za potrebe delovnih in ostalih invalidov. Naša želja je, da bi bil vsak invalid seznanjen z dejavnostmi, ki jih izvajamo. Tako vsako leto izdamo koledar, na katerem so napisane vse dejavnosti. Da pa smo koledar lahko natisnili, se zahvaljujemo vsem delovnim organizacijam, samostojnim podjetnikom, posameznikom in družbeno-političnim organizacijam za finančno pomoč. Brez vaše pomoči naši invalidi ne bi bili seznanjeni z dejavnostmi društev in se ne bi mogli v tako velikem številu vanje tudi vključevati.Veseli smo, da je še vedno veliko ljudi, ki imate posluh za človeka s posebnimi potrebami. KDOR POMAGA DRUGIM, SEBE BOGATI! Člani MDI Domžale stran 7 SOLE -VRTCI Koncert Glasbene šole Domžale V Bernikovi dvorani je bil 25. januarja 2008 koncert učencev Glasbene šole Domžale, Oddelek Mengeš. Mentorici glasbenega večera sta bili Andreja Po-lanec - Kolenc in Martina Golob - Bohte. Predstavljeni program je bil pester, z odlično interpretacijo vseh nastopajočih. V programu so Profesorica Martina Golob - Bohte sodelovali: Pevski zbor Kantilena, harmonikarski orkester, številni solisti in klavir - štiriročno. Povezovalka glasbenega večera je bila Katja Ilo-var, tonski mojster pa Dominik Krt. Koncert sta omogočila Glasbena šola Domžale in Kulturni dom Franca Bernika Domžale. Saša Kos Mali princ na snegu Januarja smo se odpravili na zi-movanje na Soriško planino. Obdani s snegom, smo stanovali v hišici, postavljeni v zimski idili. Cel teden nas je spremljalo jasno, čudovito vreme, ki nam je še dodatno olepšalo snežno idilo. Vsak dan smo se sankali, smučali, obiskali pa smo tudi Vodni park Bohinj, kjer smo sproščali svoje mišice po napornem dnevu. Ob večerih smo se sprehajali z lučkami, luna pa nam je dodatno osve- tljevala pot. Opazovali smo zvezde in napovedovali vreme za prihodnje dni. Obiskala sta nas umetnika in nam preko grafoskopa pripovedovala pravljico. Z nami sta izdelala tudi lutke, s katerimi smo pripravili svojo predstavo. Uživali smo v nočnem sankanju ob reflektorjih. Zadnji večer pa smo se naplesali v disku in se pogostili s pico ter nazdravili s šampanjcem. Edvin in Monika Srednja šola Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik prijazno vabi vse zainteresirane na INFORMATIVNI DAN. ki bo 15. februarja 2008 ob 9. in 15. uri ter 16. februarja 2008 ob 9. uri v prostorih Zavoda za usposabljanje invalidne mladine, Novi trg 43 a, 1241 Kamnik. Izvajamo naslednje prilagojene programe: - nižji poklicni program MONTER ELEKTRIČNIH NAPRAV - nižji poklicni program POMOŽNI ADMINISTRATOR - srednji poklicni program ELEKTRIKAR ELEKTRONIK - srednji poklicni program RAČUNALNIKAR - srednji poklicni program ADMINISTRATOR - strokovno tehniški program EKONOMSKI TEHNIK - poklicno tehniški program EKONOMSKI TEHNIK - in posebni program (POST)REHABILITACIJSKI PRAKTIKUM Za vpis v prilagojene programe in v posebni program je potrebna odločba o usmeritvi (gibalna oviranost), v programe s področja elektro stroke ter v programe Računalnikar, Administrator in Ekonomski tehnik pa se glede na razpoložljivo število prostih mest lahko vpišejo tudi dijaki brez odločbe. V naših programih nudimo sodobne vsebine, ki jih izvajamo s strokovnim kadrom v prenovljenih in dobro opremljenih prostorih. Obnavljamo: - tonerje - kartuše - trakove ... PRIHRANEK DO 50% Servis tiskalnikov Net-Planet, PE: Domžale, Kamniška ulica 2, Domžale Kontakt: 041 25 25 25, tel./fax: 01/ 721 61 56 Odprto: pon-pet: 9h-12h, 13h-19h, sobota: 9h-12h Brigita Bukovec v vrtcu Domžale V jutranjih urah nas je v Vrtcu Domžale, enoti »Cicidom«, obiskala znana športnica in atletinja Brigita Bukovec. Otroci skupine »Muck« in »Mišk« so se cel teden trudili in trenirali atletiko, spoznavali discipline, osvojili nekaj skokov, metov in tekov in tudi zelo natančno povedali ter predstavili Brigiti, kaj vse vedo o atletiki. Brigita jih je z veseljem poslušala, nato pa otrokom pokazala svojo težko srebrno medaljo in zlat pokal, ki so se ga otroci prav radi dotikali. S seboj je prinesla tudi ovire primerne velikosti in poučila naše najmlajše o teku čez ovire, ki je nekaterim še danes v veselje. Preverila je tudi, kakšen odskočni odriv imajo, koliko skočijo v daljino, višino ..., na koncu vadbene urice pa je pokazala nekaj tekaških vaj. Brigita je atletinja, ki jo ima vsakdo rad v spominu, zato smo jo prosili tudi za nekaj avtogramov. Razveselila nas je tudi z igračami in mi se lahko igramo, zabavamo, veselimo, telovadimo ... Kako je prijetno v vrtcu, ko pa se dogaja toliko zanimivega. Hvala Brigiti za lepo dopoldne. Vrtec Domžale, enota Cicidom pom. vzg. Mojca Grojzdek ffl Dobrodelni koncert bodočih zvezd za Šolski sklad OS Preserje pri Radomljah Z roko v roki nisi sam! V šolskem letu 2001/2002 se je Svet staršev OŠ Preserje pri Radomljah odločil oblikovati Šolski sklad, katerega sredstva so namenjena predvsem dobrodelni dejavnosti - pomoči socialno šibkim učencem, raziskovalni dejavnosti na šoli, pomoči nadarjenim učencem po posameznih področjih in nadstandardnemu programu šole (šole v naravi, izleti, tabori, udeležba na tekmovanjih, fakultativni pouk jezikov), da bi bil leta dostopen čim večjemu številu šolarjev. katerima so se pridružili nekdanji učenci, danes že zvezde zabavne glasbe: Domen, Vesna, Rok, Uroš, Martina in Lara. Zazvenele so številne znane popevke, ki so vse po vrsti prinašale izbrana besedila. Vsako po svoje je govorilo o tem, »da v svetu pisanem živimo, kjer veliko je poti ...« pa tudi »... ko si ljudje podamo roke, seže ljubezen do neba«; tudi brez Iskrenih ljudi ni šlo, z dvema pesmima so se predstavili starši in otroci, ki obiskujejo fotografski tečaj v okviru Mavrice, N*- Oft Najbrž tedaj še niso vedeli, kako dobra odločitev za prihodnost bo to. V skladu se namreč iz leta v leto zbere več sredstev, ki omogočajo, da edina Glasserjeva šola v Evropi dela še boljše in še kvalitetnejše, izvaja vrsto nadstandardnih šolskih in obšolskih programov ter pomaga socialno šibkejšim. Da bi sklad čim bolj napolnili, tako učenci kot starši in vsi drugi podporniki organizirajo vrsto aktivnosti, med katerimi je bil tudi dobrodelni koncert bodočih zvezd v večnamenskem prostoru OS, ki je bil mnogo premajhen za vse, ki so želeli spremljati bogat program ter hkrati tudi z nakupom slik in drugih izdelkov obogatiti sklad. Od dobre volje in dobrih namenov se je kar iskrilo in prav vsak od nastopajočih je bil deležen glasnega aplavza. Tudi pohvalnih besed ni manjkalo. Nenazadnje tudi zato, ker so se na koncertu zahvalili vsem učencem, ki so s svojo samoiniciativnostjo, ustvarjalnostjo in delom pripomogli k boljšemu vzdušju in prepoznavnosti šole. Prve bodoče zvezde so bili prvo-šolci, že danes so pravcate zvezdice pevke Pija, Saša, Ana Karmen, pa tudi kitarist Luka, brata Špendl, flavtistka Marija Šuštar, citrarka Anja Zupan, ki ji je pomagala mami Tanja, levinji Ana Marija in Karin, pa najbrž še kdo, ki naj oprosti, če sem ga pozabila. Kaj vse znata, sta s posameznim in skupnim petjem dokazala otroški in mladinski zbor, DOftfcoDEL*» k0WCE*T ffti R*Bor\Lj*H ftTRTtt. H*3A«9AfcSA a<)()8 4.9. «»st>r,h l0U vSTi*™- M! ÄtfiT" rtSI-M FV, B«irmivf/\ Tv N-VMtJUi tUl't IH tlhjMI H« ICAV za presenečenje so poskrbeli mladi s pravcatim narodnozabavnim ansamblom ter znano »Slovenija, od kod lepote tvoje«, in še bi lahko naštevala. Prijeten dobrodelni večer, po katerem smo se vsi dobro počutili, ker smo bili zraven, ko so bila pomembna dejanja, ne besede in ko za nas ni veljal rek: »Priložnost zamujena ne vrne se nobena«. »Vsi za enega, upamo iz srca, da drug za drugega« je bilo geslo, ki se je na dobrodelnem koncertu uresničilo prav v vsem. Tako izvajalci kot obiskovalci pa so dokazali, da je dobrodelni koncert za Šolski sklad, ki bogati življenje in delo na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah, pika na i. Vera Vojska Ljubljanska c. 72, Domžale, telefon: 01/72 26 520 www.cvetlicarnaomers.si Bowling sveta staršev Vrtca Urša Svet staršev Vrtca Urša je že drugo leto zapored organiziral prednovoletni bowling za člane Sveta staršev. 17. decembra 2007 smo se predstavniki staršev posameznih skupin in njihovi namestniki zbrali v Svetu staršev. Vabilo na 2. tradicionalno srečanje je dobilo tudi vodstvo vrtca. Bowlinga se je udeležilo 19 staršev, vodstvo vrtca pa je zaradi številnih božičkovih obveznosti opravičilo svojo prisotnost. Za rezervacijo prog ter pijačo in jedačo je poskrbel Marjan, za brezhibno koordinacijo in obveščanje o poteku zbiranja prijav ter plačila prijavnine in samo animacijo sem poskrbel jaz, za tekmovalni sistem in izvedbo žreba prog pa je poskrbela Janja. Foto- in video dokumentacijo je vodila Damjana. Srečanje je bilo zelo zanimivo, tudi tekmovalno, a vse skozi zelo prijetno in zabavno. Za vzdušje smo skrbeli sami z navijaškimi izpadi in vzkliki navdušenja, pomagala pa je tudi glasba. Kot se za takšno srečanje spodobi, je bil rezultat v drugem planu, v prvem planu pa je bil pogovor med starši. In če gre sklepati po uri zaključka, ki je za večino udeležencev kazala že 0.30 naslednjega dne, lahko rečem, da se je pokazalo, da tovrstnih neformalnih, a sproščujočih srečanj, med starši manjka. Vsem, ki bodo imeli v naslednjem letu otroke še v vrtcu Urša, pa obljubljam, da bom, če bom še na položaju predsednika, še naprej gojil to lepo tradicijo druženja predstavnikov Sveta staršev, ki se kaže v dobrih dosežkih tudi na drugih področjih. Tomaž Hren, Predsednik Sveta staršev v Vrtcu Urša Lizbonska pogodba v Državni zbor brez javne razprave IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK Stališča Socialnih demokratov do vojnih zakonov stran 8 Uvodna zgodba: Sekretar MLD želi ugotoviti, koliko poslancev v Evropskem parlamentu bo Slovenija imela po Lizbonski pogodbi. Ker v celotnem kupu dokumentov ni našel ničesar, je poklical v Bruselj na informacijo številko Evropske komisije. Zgodi se, da tudi tam ne vedo zagotovo in mu pošljejo neke stare podatke. Ker vztraja, kliče na predstavništvo Evropskega parlamenta v Sloveniji, kjer ga po prevezovanju od referentov, ki tega podatka nimajo, vežejo do same vodje, kjer mu potrdijo, da bomo imeli 8 evropskih poslancev. Vztrajnost se je izplačala, vprašanje pa je koliko je tako zavzetih za preverjanje enega samega podatka. LDS Ulli HAI Lil ncmiiAm* M Our KIJE Slovenska vlada je s skoraj nadzvočno politično hitrostjo v Državni zbor vložila ratifikacijo Lizbonske pogodbe, ki bo imela pomemben vpliv na življenje in razvoj državljank in državljanov v Sloveniji in Evropi. Pri tem postopku pa Vlada ni upoštevala temeljnih vrednot demokratičnosti, ki temeljijo na širši javni razpravi in predstavitvi tako pomembnih dokumentov. Da ob našem protestu ob postopku ratifikacije Lizbonske pogodbe ne bi bili narobe razumljeni ali tudi morda zlonamerno citirani, poudarjamo, da v MLD podpiramo pogodbo, vendar ostro nasprotujemo nedemokratičnemu ravnanju Vlade pred ratifikacijo le-te v Državnem zboru. Menimo, da nova Lizbonska pogodba prinaša napredek na področju varovanja pravic in vrednot, zagotavljanju svobode, solidarnosti in varnosti. Posebej pomembna je vključitev Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v samo pogodbo. Z njo bodo dobili državljani Unije razumljiv katalog civilnih, političnih, ekonomskih ter socialnih človekovih pravic, saj bo postala listina pravno zavezujoča. Pomemben korak k demokratičnosti predstavlja tudi državljanska pobuda, ki predstavlja neposredno udeležbo državljanov pri sprejemanju zakonodaje. Pristojnost Unije se širi tudi na področje zdravja, zaposlenosti, traj-nostnega razvoja in varstva okolja, kar bo pripomoglo k kakovostnemu življenju evropskih državljanov. Z ravnanjem, ki ga je izbrala, Vlada sama krši določila 1 .a člena Lizbon-ske pogodbe, ki določa, da Unija temelji na vrednoti spoštovanja demokracije v družbi, ki jo med drugim označuje pluralizem. Vlada bi morala biti, kot predsedujoča Svetu Evropske unije, zgled in upoštevati najvišje standarde demokracije, namesto da si je vzela pravico komentarjev demokratičnosti notranjih postopkov ratifikacije v drugi državi članici EU. Morala bi najti načine in mehanizme za predstavitev tako pomembnega dokumenta naj širši slovenski javnosti. Po našem mnenju velika večina državljanov ni seznanjenih, kakšne spremembe in novosti prinaša ta dokument. MLD Mlada liberalna demokracija Na današnji tiskovni konferenci 28. januarja 2008, kjer so sodelovali Jadranka Juras (društvo Planet Zemlja), Cveta Zalokar Oražem (Zares), Dušan Humer (SD), Aleš Gulič in Aleš Bučar (LDS, MLD), je bila predstavljena podpora vseh treh strank Zakonu o omejevanju porabe goriv in emisij toplogrednih plinov za kupljena ali najeta vozila iz javnih sredstev. •fflLD MLADA LIBERALNA DEMOKRACIJA Predsednik MLD je izpostavil, da s tem zakonom dajemo vladi metlo, da počisti svoj prag. Prepričani smo namreč, da je potrebno pred uvedbo takse za avtomobile v mestih, ki bi ljudi samo dodatno obremenila, najti rešitve tam, kjer se že tako ali tako porablja naš davkoplačevalski denar. Povsem nelogično je, da se ljudi poziva, naj delujejo ekološko in zmanjšujejo emisije, medtem pa ministrski avtomobili in ostali, kupljeni iz našega denarja, pridno onesnažujejo okolje. Vlada in javni porabniki morajo biti ljudem za zgled. Pričakujemo, da bo koalicija ta zakon podprla, saj si je postavila skrb za okolje za eno izmed svojih prioritet predsedovanja EU. Skrb za okolje danes je skrb za vnuke moje generacije. Takšnega ravnanja so sposobni le odgovorni politiki. Ob tem zakonu bomo videli, koliko takšnih imamo v Sloveniji. Aleš Bučar-R. Predsednik MLD Že od maja 2005 na nacionalnem nivoju potekajo usklajevanja v zvezi s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja in vojnih grobiščih. Rezultat teh usklajevanj je bil, da smo Socialni demokrati v predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki smo ga pripravili septembra 2007, vključili tiste predloge, ki za nas niso sporni. To je, da lahko status vojnega nasilja pridobijo tudi otroci pobitih staršev in osebe, ki so ostale brez svojega doma zaradi porušenja ali ker so pobegnile od doma zaradi pričakovanega nasilja, ne glede na to, da so bili povzročitelji okoliščin za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja zavezniške oz. partizanske enote, ne pa le okupatorji ali njihovi sodelavci. Soglašamo, da pridobijo status žrtve vojnega nasilja tudi osebe, ki so bile po kapitulaciji Italije kot italijanski vojaki poslani v nemško ujetništvo in da se prisilno mobiliziranim v nemško vojsko poleg statusa žrtve, ki ga že imajo, prizna tudi mesečna renta. Odločno pa vztrajamo, da v 1. členu zakona ni mogoče enačiti partizanskih enot z okupatorji in da v 6. členu izključimo možnost, da bi tudi sodelavci okupatorja pridobili status žrtve vojnega nasilja. Tudi glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih grobiščih smo pripombe pripravili v obliki novega predloga zakona, iz katerega je mogoče ugotoviti, v katerih točkah se strinjamo in kje so sporne rešitve. Nasprotno vladnemu predlogu, ki pravi, da so tudi vsi, med vojno pobiti civilisti in sodelavci okupatorja žrtve komunističnega ali revolucionarnega nasilja, predlagamo rešitev, da se samo na grobove po vojni pobitih oseb napiše »Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja«. Soglašamo pa z rešitvami vlade, da se poenostavi prekop, da financiranje prekopov poteka s strani države, da se uredi pokop v spominskem parku ipd. Če bodo naši predlogi sprejeti, bo v tej fazi to vprašanje rešeno brez sprememb zgodovine in pravic kolabo-rantov. Dejstvo je, da Socialni demokrati ne bomo spreminjali zgodovine, prav tako pa partizanskih in zavezniških sil ne moremo in ne smemo izenačevati z okupatorjem in njegovimi sodelavci in le-tem tudi ne priznavati nobenih pravic. Aleš Sazonov, predsednik OO SD Domžale Telefon: 051/879-270 Mladi forum SD: Predlog zakona podpiramo, a opozarjamo na nejasnosti V Mladem forumu Socialnih demokratov želimo in upamo, da bo tokratni predlog Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane sprejet, saj je bilo to področje vedno zapostavljeno, hkrati pa želimo opozoriti na nekatere nejasnosti in pomanjkljivosti predloga zakona. M LADI F6RVM Glede na to, da je Zakon o subvencionirani dijaški prehrani nastal na podlagi študentskega Zakona o subvencionirani prehrani, prvi problem vidimo pri določitvi izvajalcev dijaške prehrane. Po obstoječem predlogu zakona bo namreč vsaka srednja šola po svoje izbirala enega ponudnika prehrane in verjetno tudi skrbela za izdajo bonov. Takšen model je v praksi težko izvedljiv, saj imajo srednje šole že sedaj težave pri izva- janju obstoječih obveznosti, zakon pa jim nalaga še dodatno odgovornost (ob tem, da ne predvideva dodatnih sredstev za administracijo). Pri modelu študentske prehrane za izbiro ponudnikov prehrane in izdajanje bonov skrbi Študentska organizacija Slovenije, zaradi česar so vsi študentje v relativno enakem položaju, kar pa za predlagani dijaški model ne bi mogli trditi. Menimo, da je prav, da se tudi dijakom omogoči prosta izbira, da si sami izberejo svojega ponudnika prehrane, saj se s tem ohranja konkurenca med ponudniki in posledično tudi kvaliteta. Za besedilo v 9. členu predloga zakona pa Mladi forum predlaga, da se ga razširi, in sicer: deset dodatnih bonov naj se zagotovi tudi za nadpovprečno aktivne (šolanje na dveh šolah vzporedno, športno dejavni, umetniki itd). MF poziva DZ, da Zakon o subvencionirani dijaški prehrani sprejme, hkrati pa v proračunu RS zagotovi predvidena sredstva za izvajanje tega zakona. Mateja A. Kegel SDS Domžale o aktivnostih v letu 2008 Na zadnji seji vodstva SDS Domžale smo med drugim razpravljali tudi o aktivnostih v letu 2008 ter o aktualni politični problematiki na državni in občinski ravni. Ne glede na vse mogoče pritiske, ki so tako ali drugače zrežirani z levega političnega pola (grožnje s stavkami, medijski pritiski oz. njihovo enostransko poročanje itd.), smo pozitivno presenečeni nad rezultati, ki so bili nedavno predstavljeni na TV - več kot 80 % ljudi bi rajši imelo za predsednika Vlade RS Janeza Janšo kot pa Boruta Pahorja. To je nov dokaz, da v naši državi nikakor ni tako slabo, kot večinsko o tem pišejo mediji in ljudje že spoznavajo, da medijsko poročanje, ki je velikokrat že na meji rumenega tiska in populizma, le ni dejanski odraz stanja v državi. SDS V nadaljevanju seje vodstva SDS Domžale smo se posvetili izdelavi programa plana aktivnosti za letošnje leto. Do meseca maja so tako v planu, poleg ostalih rednih dejavnosti, tudi ogled seje Državnega zbora in sprejem pri poslanski skupini SDS ter ogled seje Evropskega parlamenta v Strasbourgu, vsekakor pa tudi družabni dogodek (izlet ali piknik). Pripravili bomo tudi obiske nekaterih ministrov in državnih sekretarjev v naši občini, srečanje z evropskima poslancema (dr. Romano Jordan Cizelj in dr. Miho Brejcem), javno tribuno z ministrom Virantom ter ministom Žerjavom, v poletnih mesecih pričakujemo tudi obisk predsednika vlade, Janeza Janše. Na vse te dogodke bodo povabljeni vsi naši člani in če ste sedaj (samo) naš simpatizer, se lahko včlanite (lahko tudi preko interneta www.domzale.sds.si) ter se udeležite teh ter ostalih aktivnosti, ki jih pripravljamo za naše člane. Vsem našim članom, ki nam pošljejo elektronski naslov, preko elektronske pošte pošiljamo tudi številne informacije, vabila ter zanimivosti. Vsebinsko bogata pa je tudi spletna stran SDS Domžale, ki je zelo obiskana. Robert Hrovat, predsednik SDS Domžale, ki je hkrati tudi vodja naše Svetniške skupine, je v nadaljevanju seje prisotnim temeljito predstavil gradivo za sejo domžalskega Občinskega sveta ter ob tem izpostavil nekatere dileme pri gradivih za posamezne predlagane točke dnevnega reda seje Občinskega sveta, ki so se nato skozi razpravo izkristalizirale v mnenja, ki jih bo svetniška skipina izpostavila na seji Občinskega sveta Ker bodo v letošnjem letu potekale volitve v Državni zbor RS, je bil del seje namenjen tudi volitvam in volilni kampanji. V okviru SDS Domžale ugotavljamo, da smo izredno dobro pripravljeni na te volitve in z velikim optimizmom pričakujemo zelo ugoden rezultat za našo stranko. Ob tem je bilo na seji vodstva SDS Domžale še posebej izpostavljeno dejstvo, da se v času predsedovanja Evropski uniji ne bomo ukvarjali z volilno kampanjo, čeprav nekatere stranke (predvsem SD) to že sedaj na veliko počenjajo. V Slovenski demokratski stranki (SDS) se bomo v tem času raje osredotočili na dobro izvedbo predsedovanja Sveta EU, po končanem predsedovanju pa se bomo posvetili volilnim opravilom. Prepričani pa smo, da bodo do takrat volivci vsekakor spregledali dvolično igro, ki se jo gredo v Pahorjevi SD, ki eno govori in drugo dela - v zadnjem času se to vidi predvsem pri sprejemanju pokrajinske zakonodaje, saj so v Pahorjevi SD pripravljeni zrušiti odličen projek decentralizacije samo zato, ker ga pripravlja vlada Janeza Janše. Janez Stibrič, tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domzale.sds.si Ustanovljen Občinski odbor Zares -nova politika Domžale V ponedeljek, 28. januarja 2008 je potekala prva seja zbora članic in članov Zares - nova politika Domžale. Kot gost se je našega ustanovnega zbora udeležil tudi predsednik Zares, Gregor Golobič. Že pred časom je iniciativna skupina za vzpostavitev občinskega odbora začela z vsemi postopki ustanovitve novega Občinskega odbora. Tako je bilo potrebno do prvega zbora pripraviti pravila o delovanju Občinskega odbora in opraviti postopke evidentiranja za predsednico oz. predsednika ter podpredsednico in podpredsednika Občinskega odbora. V tednu pred zborom so tako potekale neposredne volitve za najvišje organe Občinskega odbora. Na prvem zboru članic in članov je prisotnim volilna komisija ^ - * 31 * t * Ä ? . \ V v predstavila rezultate volitev, ki jih je moral zbor članic in članov potrditi. Za predsednika Občinskega odbora je bil izvoljen Miha Ulčar, za podpredsednico Tina Zajc in za podpredsednika Matej Oražem. Po sprejemu pravil o delovanju Občinskega odbora je bil Občinski odbor Zares - nova politika Domžale ustanovljen. V Domžalah smo tako postali prva občina v Sloveniji, ki je ustanovila Občinski obor Zares -nova politika. Ker je v tednu pred zborom poleg neposrednih volitev potekalo tudi evidentiranje kandidatk in f I i kandidatov za članice oz. člane kolegija predsednika občinskega odbora, je na zboru volilna komisija izvedla volitve za člane kolegija predsednika Občinskega odbora. V kolegij so bili izvoljeni: Tatjana Jasenc, Stane Žibert, Igor Zajc in Branko Gradišek. Na zboru nam je predsednik Zares, Gregor Golobič, predstavil dosedanje aktivnosti stranke, aktualno dogajanje v slovenskem političnem prostoru ter izzive, ki nas čakajo v prihodnje, zlasti v obdobju do jesenskih parlamentarnih volitev. V razpravo s predsednikom Zares, ki je trajala kar uro in pol, so se vključili tudi prisotni člani in članice. Ustanovni zbor smo zaključili z mislijo, da z ustanovitvijo Občinskega odbora naša naloga še ni končana, temveč se pravo delo šele začenja. Ker nas je sedaj iz Domžal že 50 članic in članov, bomo v mesecu marcu imeli ponovno sejo zbora članic in članov, kjer bomo ustanovili Svet občinskega odbora, programske odbore ter delovna telesa. Prav tako bo na tem zboru potekala vsebinska razprava o našem lokalnem okolju, problemih, izzivih, itd. Ker želimo postati aktiven in odprt občinski odbor, vabimo vse zainteresirane občanke in občane, da se nam pridružijo in s svojimi izkušnjami, znanji in energijo pripomorejo k uresničevanju ciljev nove politike za boljši jutri, tako našega lokalnega okolja kot slovenskega prostora. Miha Ulčar, predsednik Občinskega odbora Zares - nova politika Domžale www.zares.si ulcar.miha@gmail.com Vile za Bajuka V petek, 25. januarja, smo predstavniki Zares Aktivni, podmladka ZARES -nova politika izpeljali prvo odmevnejšo akcijo, s katero smo slovensko javnost in finančnega ministra, dr. Andreja Bajuka, želeli opozoriti na problem odprodaje državnih deležev v podjetjih, še posebej pa neprimernega načina komuniciranja, ki se ga je v zvezi s tem poslužil finančni minister. Zato smo g. ministru simbolično predali vile kot orodje za »čiščenje« oziroma »odpravo« hleva. Ustanovitvena konvencija Zares Aktivni, podmladka Zares - nova politika V soboto, 26. januarja, se je v Kamniku zbralo okoli 40 članov, ki izpolnjujemo pogoje članstva v podmladku stranke. Tako smo dan po prvi akciji tudi uradno postali del slovenskega političnega prostora, v katerega bomo poskušali vnesti nekaj več sproščene mladinske energije in novih idej. Na konvenciji so se nam pridružili tudi predsednik Gregor Go-lobič ter podpredsednika, g. Kek in g. Česnik. Vsi mladi ste vabljeni k sodelovanju. Matej Oražem, podpredsednik Zares Aktivni (matej.orazem@zares.si) IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 9 ,Yi L tiri L^J TJ.^JIVTU 1'tffr Vtrhif-I.MAZA DOMŽALE ZADOMŽALE Zupan, zapolnite luknje, zgradite pločnik ... leža. Na tak način bo Zavarovalnica Triglav tudi dobila lastniško strukturo, ki bo imela tudi interes ohranjati njen tržni delež. Imetniki delnic bodo tako imeli interes sklepati zavarovanja z Zavarovalnico Triglav. Predsednik SLS Bojan Šrot je komentiral tudi načrtovano prodajo Telekoma Slovenije. Ocenjuje, da so stališča SLS do prodaje Telekoma skladna z zavezami Zahvaljujem se vam za vaš poskus odgovora na moje vprašanje (Do kdaj boste dajali prednost manj pomembnim projektom pred vrtcem in cestami?) v moji zahvali gospe Violeti Vodlan, čeprav mi nanj niste direktno odgovorili. Sem pa zelo zaskrbljen nad vašo prizadetostjo nad mojim vprašanjem, za katerega navajate, da je zavajajoč. Prošnja ge. Violete Vodlan je zelo razumljiva in prosi za posredovanje, da se zapolnijo udarne jame na Šolski ulici. Zato sem dal svetniško pobudo, da to storite vi iz našega denarja, za kar ste nedvomno dolžni in odgovorni. Kljub moji pobudi na seji Občinskega sveta za uredi - Slovenija ima v evropskem merilu dobro ohranjeno biot-sko raznovrstnost in krajinsko pestrost. Med pomembne in najbolj ogrožene habitatne tipe pri nas spadajo mokri-šča. Mokrišče je pojem, ki označuje različna življenjska okolja na prehodu med vodnimi in kopenskimi ekosis-temi. 1. člen Ramsarske konvencije o mokriščih'(katere sopodpisnica je tudi naša država) opredeljuje mokrišča takole: »Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode naravnega ali antropogenega nastanka, ki so zaradi podzemne ali površinske, stoječe ali tekoče vode občasno, redno ali stalno pod vodo ali pa so tla nasičena z vodo.« Mokrišča so območja, na katerih voda prekriva zemljo ali pa je voda prisotna v zgornji plasti zemlje ali na površju zemlje. Voda je lahko prisotna tudi v koreniskem predelu rastlin. Prisotna je lahko vse leto ali pa le ob določenih periodah. Na hudomušen način bi lahko tev razmer na Šolski cesti (posek grmovja, boljša preglednost in varnost) tega niste storili. To smo morali storiti sami, pa zato ni bilo treba nikogar razlastiti in podobno. Kljub temu, da v vašem odgovoru zagotavljate, da se trudite in si prizadevate, brez naše pobude niste postavili niti prometnih znakov prednosti čez most. Gospod župan, gospa Vodlan želi samo to, da zapolnite udarne jame (luknje) in to si želi tudi večina občanov naše občine, ker takih cest, kot je ta, ni malo, in to lokalnih, za katere ste dolžni skrbeti vi. Izgovarjanje na državo je odveč. Gospod župan, nad tem morate biti zaskrbljeni in prizadeti, kajti na tem me- rekli, da so mokrišča območja, kjer je voda pregloboka za sproščeno hojo, vendar pa preplitva za plavanje. Mokrišča imajo zelo pomembno vlogo v okolju, ki se je večina ljudi premalo ali pa sploh ne zaveda. Pomembna so zaradi visoke primarne produkcije, vzdrževanja hidrološkega režima in s tem gladine talne vode ter delujejo kot naravne čistilne naprave; so življenjski prostor številnih organizmov. V današnjem času pospešenega gospodarskega razvoja, širjenja urbanizacije in velikega rekreacijskega pritiska na ostanke narave zahtevajo vsa ohranjena območja še natančnejši nadzor in še učinkovitejše varstvo. Tako se piše, v resnici pa je drugače. V občinah Domžale, Trzin, Luko-vica in Komenda se bodo gradile ali so že zgrajene poslovne cone in skladišča na ozemlju mokrišč, ki so bila predlagana za naravne rezervate v območju Nature 2000. Celotno območje prevojskih in češeniških gmajn predstavlja naravno vrednoto, predlagano za zavarovanje kot ekološko po- stu ste vi zaradi občanov in ne občani zaradi vas. Preprosto, vendar gre za varnost. Peter Verbič, občinski svetnik www.peter-verbic.si Pismo ge. Violete Vodlan Spoštovani! Sem stanovalka na Šolski 10 v Jaršah in se vsak dan vozim v službo mimo OŠ v Jaršah. Zraven ceste, v neposredni bližini mosta pri mlinu, ki je preozka za normalno srečanje dveh avtomobilov in se zaradi tega vsi umikamo s cestišča, so velike luknje. Na to sem opozorila g. Zormana, ki je odgovoril, da enkrat letno zasujejo luknje. Prosim, da še z vašim ugledom in močjo posredujete, da se zadeva uredi. Lep pozdrav, Violeta Vodlan seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. Tu so rastišča navadne barjevke, šotna barja v borovem gozdu z jelenovo praprotjo, prisotna so rastišča močvirske krpače, barjanske vijolice. Tu je pomembno ornitološko območje, območje 23 vrst kačjih pastirjev. Kljub temu pa bo prav na tem območju zrasla nova Industrijska cona Želodnik, ki z ekološkega vidika predstavlja pravo katastrofo. Pa se vrnimo v kruto realnost: obstoj mokrišč je v Sloveniji ogrožen. Človek v spregi s kapitalom ne upošteva njihove pomembne vloge. Zasipavanje mokrišč, onesnaževanje z odlaganjem odpadkov, pozidave in spreminjanje v obdelovalne površine so le nekateri od človekovih posegov, ki uničujejo njihov pester svet. Zato ob dnevu mokrišč apeliramo in pozivamo ljudi, naj se sliši enoten glas - VARUJMO MOKRIŠČA - pred kremplji, ki posegajo v neokrnjeno naravo! Zelena stranka Občinski odbor Domžale Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Bojan Šrot je na posebni novinarski konferenci 17. januarja podrobneje predstavil stališče stranke do prodaje Zavarovalnice Triglav in Telekoma Slovenije. Poudaril je, da so omenjeni projekti preveč pomembni za prihodnost Slovenije, da bi jih lahko delali ob robu trenutnih prioritet. Privatizacija ne more biti posledica politične tekme pred volitvami. Po mnenju Bojana Šrota je potrebno Zavarovalnici Triglav omogočiti stabilno dolgoročno poslovanje in ji zagotoviti možnosti za razvoj, tako novih produktov kot tudi novih trgov. Uspešno poslovanje bo omogočalo lastnikom takšen donos na vložena sredstva, da bo njihov interes za vlaganje v Zavarovalnico Triglav dolgoročen, kar posledično pomeni tudi stabilno lastniško strukturo. Glede na trenutno situacijo, zaveze do pokojninske blagajne in koalicijsko pogodbo v SLS menimo, da je smiselna ureditev stanja, kot ga podajamo v nadaljevanju. Prenos 34,47 odstotkov Zavarovalnice Triglav na ZPIZ, kar omogoča ohranjanje dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne, redne letne prihodke od dividend in rast glavnice. Za eventuelno kasnejšo prodajo, ki mora biti utemeljena, pa predlagamo soglasje Državnega zbora z dvotretjinsko večino. V našem predlogu evidentno ni prostora za zastopanje interesov posameznikov. Delež SOD-a (nekaj čez 28%) naj bo namenjen za prodajo državljanom v prvem krogu. V drugem krogu pa se delež, ki ga državljani niso kupili, nameni pravnim osebam. Kriteriji in merila za prodajo morajo biti vnaprej določeni in transparentni. Brez diskrecijske pravice vlade oz. posameznih ministrov in tako brez možnosti neupravičenega bogatenja posameznih skladov z Bahamskih otokov. Morebitne dokapitalizacije lahko temeljijo le na izkazani potrebi po svežem kapitalu zaradi projektov, ki so dokazano ekonomsko upravičeni, ne pa zaradi razloga, da nekdo pridobi delnice Zavarovalnice Triglav. Če uprava takšno potrebo lastnikom utemelji, se dokapitalizacije izvede na enak način kot prodaja SOD-ovega de- koalicijskih partnerjev, ki so jih opredelili v koalicijski pogodbi. Pretekle prodaje (predvsem NKBM) niso bile dovolj transpa-rentne in strateško domišljene, zato so ugledu vlade povzročile škodo. Taka naglica v času, ko je vlada sredi velikih projektov, kot je predsedovanje EU, nujno prinaša nepopravljive napake. Projekti prodaje slovenskih blue chipov so preveč pomembni za prihodnost Slovenije, da bi jih lahko delali ob robu trenutnih Kongres Zelene stranke Predstavniki občinskih odborov in vodstvo Zelene stranke so se 19. januarja 2008 zbrali na 2. kongresu stranke. Kongres je potekal v Postojni, udeležilo pa se ga je 19 od skupno 20 delegatov. Kongres je najprej sprejel manjše popravke Statuta stranke, nato pa po razrešitvi starega vodstva izvolil novega. Za predsednika je bil izvoljen Franc Černa-goj, predsednik Občinskega odbora Domžale in občinski svetnik v Domžalah. Stranka ima po novem tri podpredsednike: Gregorja Pregrada iz Medvod, Kajo Svetlin Ogrin iz Kamnika ter Bojana Babiča iz Ilirske Bistrice. Darko Jenko (dosedanji predsednik sranke) je prevzel naloge generalnega sekretarja stranke. Kongres je največ časa namenil usmeritvi in politiki Zelene stranke v prihodnjem obdobju. Kot ključna področja delovanja stranke so udeleženci kongresa prepoznali zlasti naslednje: Zavedajoč se dejstva, da so politične stranke, ki zagovarjajo varovanje okolja, potisnjene na obrobje političnega odločanja, je bila sprejeta usmeritev, da se v volilnem letu 2008 Zelena stranka usmeri v oblikovanje koalicije okoljevarstvenih političnih strank in različnih drugih gibanj, z namenom skupnega nastopa na državnozborskih volitvah. Splošno je znano, da zna Janez le tisto, kar se je kot Janezek naučil. Zato bo Zelena stranka (ob sodelovanju ustreznih strokovnih organizacij) pripravila predlog, da se okoljevarstvene vsebine vključijo v izobraževalni proces - od vrtcev, preko osnovnih šol, pa vse do srednjih šol. V sodelovanju s parlamentarnimi strankami bo Zelena stranka pripravila nekatere predloge zakonov za še boljše in učinkovitejše varovanje okolja, npr. glede svetlobnega onesnaženja, stimuliranja manjše porabe električne in drugih vrst energije. Razširitev delovanja Zelene stranke z ustanavljanjem občinskih odborov po Sloveniji. Kratkoročni enoletni cilj je 12 novih občinskih odborov. Zelena stranka bo vodila aktivno in konstruktivno politiko glede nekaterih pomembnih odprtih vprašanj, ki posegajo v okolje: vetrne elektrarne, izgradnja drugega bloka JE Krško, plinski terminali v Piranskem zalivu, vzpostavitev regijskih odlagališč smeti. Problematika varovanja okolja se v medijih pojavlja takrat, ko je običajno že prepozno in je škoda nepopravljiva. Zelena stranka se je zavezala, da bo javnost preko medijev redno obveščala o aktualnih okoljevarstvenih problemih in prebivalce obenem osveščala o učinkoviti rabi energije, ravnanju z odpadki, posegih v okolje itd. Zelena stranka bo še v tem mesecu k povezovanju in skupnemu nastopu na državnozborskih volitvah povabila vse zelene politične stranke in nekatera druga okoljevarstvena gibanja. Darko Jenko, Generalni sekretar ZS Drugi februar -svetovni dan mokrišč membno območje. V njem so rastišča zavarovanih rastlin ter vrste ptic, ki sodijo pod okrilje evropske habitatne in ptičje direktive, ki so uvrščene na rdeči Javna razprava o turizmu Kaj na področju . H 1 , v... J v. turizma trati v naši občini in kako? Turizem se je po letu 1990 močno spremenil v smislu izbire destinacije. Izbira je čedalje bolj odvisna od celovite vsebinske ponudbe in ne več samo od morja, jezer, bazenov in sonca. Želje turistov po preživljanju vsebinsko kvalitetnih in večplastnih počitnic so vse večje. Izboljšanje gmotnega stanja prebivalstva in odpiranje državnih meja daje ne-slutene možnosti razširitve turističnih potovanj v bližnjo okolico in daljne dežele. Slovenija je z vstopom v EU in prevzemom eura v turističnem smislu veliko pridobila, saj je prehod meja hitrejši, plačilni promet pa enostavnejši. Izkoristimo spremembe v navadah turistov in jim ponu- dimo aktivno preživljanje počitnic v deželi, ki slovi po lepotah in tudi po še neokrnjeni naravi. Že nekaj desetletij je opazen trend daljšanja življenjske dobe in povečevanje procenta starejših, ki imajo več časa za potovanja. Starejša populacija svoja potovanja usmerja v destinacije, ki niso nujno visoko turistične; raje ima umirjenost in vsebino, marsikdaj kar izobraževanje o državi oziroma pokrajini, v kateri dopustuje ali skozi njo potuje. Turisti s takimi željami, pa naj bodo starejši ali mlajši, bodo svoje počitnice preživljali z več potovalnimi cilji. Gre za to, da jih moramo z vsebino turističnih paketov privabiti v naše nastanitvene kapacitete, ki naj jim služijo kot izhodišče za raziskovanje bližnje in daljne okolice. Pri tem je potrebno upoštevati, da ti turisti zahtevajo osebni pristop in komuniciranje na vseh ravneh. Prav tako ne smemo pozabiti mladinskega segmenta, mladina potuje ob pomoči interneta in mobilnikov, zato je potrebno pozornost usmeriti tudi v to smer. Domžale so pač destinacija, ki mora iskati tržne niše na področju turističnega gospodarstva. Cilji razprave je oživitev turistične ponudbe, ustvariti pogoje za čim večje število turistov v občini, turistično blagovno znamko domžalskega turizma in dogovor o vsebinskih paketnih ponudbah. Pobudnik za organizacijo javne razprave je DESUS Domžale. Mija Pukl Kakšna so stališča SLS do prodaje državnega premoženja Privatizacija ne more biti posledica predvolilne politične tekme prioritet. Rok Ravnikar http://rokravnikar.blog.siol.net Konferenca o enakosti spolov Odprava spolnih stereotipov: Misija (ne)mogoče? Konferenca Odprava spolnih stereotipov: Misija (ne)mogoče, je bila 30. januarja 2008 v Konferenčnem centru Brdo pri Kranju, in sicer v okviru slovenskega predsedovanja EU 2008. Udeležila sem se je kot predstavnica Slovenskega ženskega lobija. Konferenca o enakosti spolov je bila razdeljena na štiri plenarna zasedanja. V prvem so bile teme iz obdobja zgodnjega otroštva in predšolskega obdobja. Postopek socializacije otroka v ustrezno spolno vlogo se začne že s preprostim vprašanjem, ki ga zastavimo ob njegovem rojstvu: »Je fantek ali punčka?«. Ker pričnejo spolni stereotipi vplivati na nas že v trenutku našega rojstva, je potrebno ugotoviti, kakšni so učinki spolnih stereotipov na deklice in dečke v zgodnjem otroštvu in predšolskem obdobju. Drugo zasedanje je bilo namenjeno razpravi o možnih učinkih, ki jih imajo tradicionalne spolne vloge na šolarke in šolarje ter študentke in študente. Teme so obravnavale vpliv spolnih stereotipov na pričakovanja, odnose, obnašanje in odločitve. V tretjem zasedanju so o temi Spolni stereotipi in kako jih (pre)živeti ob okrogli mizi spregovorili ministrice in ministri. Ministrice in ministri za enakost spolov so spregovorili o svojih osebnih in poklicnih izkušnjah z vzgojo v določeno spolno vlogo ter o učinkih spolnih stereotipov na njihova življenja od otroštva, skozi čas šolanja in do poskusov, da bi si uskladili svoje zasebno življenje in delo. Razpravljali so o načinu, kako oziroma na kakšen način bi bilo mogoče preseči tradicionalne spolne vloge in se spopasti s spolnimi stereotipi, ki ostajajo pomembna ovira za dejansko enakost med ženskami in moškimi. V četrtem oziroma zadnjem zasedanju so bile na vrsti teme, ki so obravnavale odraslo obdobje - življenje s stereotipi in upravljanje z njimi. Zasedanje je bilo osredotočeno na vlogo, ki jo spolni stereotipi igrajo v odraslem obdobju naših življenj. Prispevki so pojasnili, kako kot odrasli ponavljamo tradicionalne ženske in moške vloge, ki smo se jih naučili v svojem otroštvu in mladosti ter kako živimo in upravljamo z ukoreninjenimi spolnimi stereotipi v našem javnem in zasebnem življenju. Politično zavezo k doseganju dejanske enakopravnosti je Slovenija dala že zdavnaj s sprejetjem posebne zakonodaje, ki prepoveduje neenako obravnavanje zaradi spola. Politična zaveza pa gre tudi kot zaveza samoupravnim lokalnim skupnostim, da bodo na lokalni ravni pripomogle k izboljšanju položaja žensk in moških na vseh področjih, kjer je eden od spolov v slabšem položaju. Enakost spolov se da doseči tudi z majhnimi koraki in na lokalni ravni. Seveda se stvari ne da spreminjati čez noč, lahko pa vsaka posameznica ali posameznik pripomore, da se bodo stvari vendarle spreminjale. Vsak lahko prispeva svoj del k enakosti spolov: na svojem delovnem mestu ali v svojem zasebnem življenju. Justina Koprivšek Stiske bolnikov in njihovih sorodnikov po hitrih odpustih iz bolnišnic: Poziv po večjem številu negovalnih oddelkov Dejstvo je, da so slovenske bolnišnice v zadnjih letih izjemno racionalizirale in občutno skrajšale ležalne dobe in oskrbne dni za bolnike. To v praksi pomeni, da so pacienti v čim krajšem času po postopkih (operacijah, pregledih) odpuščeni iz bolnišnične oskrbe. Pohvalno in smiselno, saj na mnoge posege že čaka dolga vrsta novih bolnikov. Problem pa nastane, če bolnik po odpustu sam ni sposoben skrbeti zase in opravljati vseh potrebnih opravil in nima bližnjih, ki bi lahko ves čas v posthospitalni fazi dovolj strokovno bedeli pri njegovem okrevanju. Na področju negovalnih bolnic in ustreznega števila postelj za te namene je Slovenija popolnoma zaspala in s tem so nastale za mnoge bolnike in tudi njihove sorodnike velike in nepremostljive težave, ki jih spravljajo v obup pri iskanju rešitev. V tujini ima skoraj vsaka bolnica v okviru svoje dejavnosti tudi negovalne oddelke, kjer večino kadra pri podaljšani hospitalizaciji in mnogokrat tudi rehabilitaciji predstavljajo medicinske sestre in tehniki, fizioterapev-ti, ... Pri nas pa si moramo pomagati kot vemo in znamo: mnogi poskušajo z iskanjem rešitev v domovih upokojencev, nekaj takšnih oddelkov, a zdaleč premalo, pa deluje v Sežani, Murski Soboti, na Golniku ... Največji problem pa imamo prav v osre-dnjeslovenski regiji oziroma na področju, ki ga pokriva Klinični center Ljubljana. Leta namreč nima primernih kapacitet negovalnih postelj. Nekateri zdravniki bolnikom podaljšujejo (na lastno odgovornost) bivanje v bolnici, drugi najdejo rešitev daleč stran od doma, tretji začnejo z zvezami in poznanstvi iskati mesto v prezasedenih domovih ... A tudi to v naši regiji ni lahko, saj na mesto v domovih čaka kar okoli 6400 starejših. Pri večini pomoč na domu, ki so jo občine dobro razvile, ne zadostuje. Prav zato smo se pred časom na Mestni občini Ljubljana na pobudo njihovega Odbora za zdravstvo srečali vsi, ki bi lahko prispevali k razrešitvi tega perečega problema. Ugotovili smo, da Klinični center že ima pripravljene projekte za negovalni oddelek (sprva naj bi imel 60 postelj). Problema, ta trenutek zelo velika, pa sta dva. Zaenkrat ni določenega objekta, kjer bi se lahko uredil negovalni oddelek. Klinični center predlaga, da bi bilo to morda v izpraznjeni nevrološki kliniki (a to je še zelo oddaljena rešitev, pa tudi nezadostna, saj bi KC potreboval najmanj 150 negovalnih postelj), na sestanku pa je bilo omenjenih še nekaj drugih primernih rešitev (npr. lokacija stare Pediatrične klinike). Vsekakor pa bo posebna skupina v okviru MOL skušala čim prej najti najboljšo prostorsko rešitev, pri čemer je Mestna občina Ljubljana ponudila vso pomoč (čeprav je ta naloga sicer izključno v državni pristojnosti), pričakujejo pa tudi sodelovanje drugih občin v širšem zaledju MOL. Večji problem pa se je pokazal s neurejenim financiranjem teh programov, za kar pa sta v prvi vrsti odgovorna Zavod za zdravstveno zavarovanje in Ministrstvo za zdravje. Tu bomo skušali aktivno delovati zlasti poslanci in poslanke s tega področja. Prav zaradi tega sem na problem obe instituciji (Ministrstvo za zdravstvo in ZZZS) na posebni tiskovni konferenci, 21. januarja, javno opozorila in ju tudi pozvala k bolj odgovornemu in aktivnemu pristopu pri reševanju problema negovalnih bolnic in oddelkov. Pri tem sem še posebej opozorila, da je situacija najbolj kritična na območju osrednje Slovenije in da je potrebno k reševanju tega pristopiti nemudoma. Rešitev se ponuja v okviru razporejanja ostanka sredstev zdravstvene blagajne ZZZS. Teh naj bi bilo kar okoli 70 milijonov EUR in majhen del teh bi morali dodatno nameniti negovalnim programom zlasti v Kliničnem centru. In z malo dobre volje bi bilo to mogoče, saj 100 takšnih postelj letno pomeni okoli 1 (en) milijon EUR stroškov. Pri tem je nujno, da se v akcijo aktivno vključijo tudi različna bolniška društva, saj se očitno problema odgovorni ne zavedajo dovolj močno. Cveta Zalokar-Oražem, poslanka Zares NASI POSLANCI Zdrava hrana tudi za dijake V prvi obravnavi smo v Državnem zboru sprejeli Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane, ki smo ga pripravili v Poslanski skupini SDS. V Slovenski demokratski stranki (SDS) smo prepričani, da je zdrava, redna in pravilna prehrana bistvenega in izredno pomembnega pomena za ključen razvoj in zdravje slehernega posameznika, še posebej pomembna pa je za otroke in mladostnike. Zdrava prehrana daje energijo za rast in gibanje ter omogoča boljše pogoje za osebnostni razvoj. Do sedaj je bilo to področje dobro urejeno na področju osnovnošolske in študentske prehrane, z novim zakonom, ki smo ga predlagali v SDS, pa bomo podobno omogočili še dijakom. Glavni cilj predloga zakona je zagotoviti vsem dijakom pravico do enega subvencioniranega obroka oziroma malice na dan, saj to področje do sedaj res ni bilo urejeno in bi bila uvedba podobnega sistema kot pri študentih ter v skladu s sistemom izobraževanja dijakov najboljša rešitev glede na prostorske in druge zmožnosti, ki jih imajo srednje šole. Poleg tega se, kot odziv na spremenjen način življenja, spreminja tudi proces izobraževanja. Otroci so iz leta v leto vedno bolj obremenjeni, v šolah ostajajo dlje časa, poleg tega pa ima veliko šol pouk dopoldne in popoldne, tako da bi zagotovitev subvencije enega toplega obroka dnevno pomenila razbremenitev tako za starše kot tudi za dijake. Najpomembnejše pa je, da bo poskrbljeno za njihovo redno in bolj zdravo prehranjevanje.Splošno je znano, da je eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na preutrujenost in izostajanje otrok od pouka, tudi neprimerna in nezadostna prehrana. Kakovostno in zdravo prehranjevanje dijakov pa je še posebno pomembno, saj se ravno v tem obdobju oblikujejo lastne prehra- stran 10 njevalne navade. V neki raziskavi se je pokazalo, da so prehranjevalne navade dijakov slabe, saj imajo premalo zdravih dnevnih obrokov, premalokrat zajtrkujejo in zaužijejo veliko preveč prigrizkov. Več raziskav o prehranjevalnih navadah mladostnikov (Inštitut za varovanje zdravja RS) kaže na nezdravo prehranjevanje in nezdrav življenjski slog mladostnikov v Republiki Sloveniji. O problemu prehranjevanja dijakov je že leta 2001 opozoril Državni Svet RS, v zadnjem času pa se je razprava o prehranjevalnih navadah pojavila tudi v evropskih institucijah (Poročilo o spodbujanju zdrave prehrane in telesne dejavnosti ter evropski razsežnosti za preprečevanje prekomerne teže, debelosti in kroničnih boleznih). Sedanje stanje na tem področju je v veliki meri zelo slabo. V večini srednjih šol nimajo ustreznih prostorov, v katerih bi lahko zagotovili prehrano za dijake, na nekaterih šolah sicer prodajajo malice, vendar se morajo dijaki pri prehranjevanju večinoma znajti sami. Marsikateri dijak se vozi daleč v šolo in za pot porabi ogromno časa, nima pa možnosti, da bi odšel na kosilo po končanem pouku, saj ustrezne ponudbe za dijake ni. Trend v zadnjih desetih letih kaže naraščanje števila slabo hranjenih otrok, tako v različnih starostnih skupinah otrok in mladostnikov kakor pri dekletih in fantih. Zato smo predlagali, da bi bili upravičeni do enega subvencioniranega obroka na dan (za vsak šolski dan) vsi dijaki. Dijaki bi se lahko prehranjevali ali v prostorih srednjih šol (kjer je to možno) ali v drugih primernih prostorih ponudnika subvencionirane dijaške prehrane v neposredni bližini šole. S tem zakonom, ki smo ga predlagali v okviru Poslanske skupine SDS, želimo sistemsko urediti prehrano dijakov, na podoben način, kot je to že urejeno za študente. Seveda so posamezne rešitve, ki jih prinaša predlog zakona, prilagojene dijaškemu konceptu organiziranja šolske prehrane, zato so posamezne rešitve v kontekstu, kot jih prinašajo dosedanje rešitve na tem. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS Drage bralke in bralci Slamnika V začetku januarja je Slovenija prevzela vodenje Sveta Evropske unije s kar nekaj odmevnimi dogodki. Najprej se je vlada sestala z Evropsko komisijo na Brdu, potem so sledila številna srečanja naših predsednikov in ministrov z evropskimi politiki, v torek, 8. januarja zvečer, pa je sledila slovesnost v Cankarjevem domu, s katero se je začelo leto multi-kulturnega dialoga. Predsednik Evropskega parlamenta Hans - Gert Poette-ring je v okviru svojega obiska v Sloveniji imel predavanje na Fakulteti za upravo, torej na »moji« fakulteti. Poetteringa sem povabil pred pol leta in ko sem mu povedal, da bi bilo lepo, če bi si v natrpanem urniku, kjer bo govoril samo s politiki in drugimi pomembneži, našel čas tudi za študente, je bil takoj za to. V nabito polni dvorani fakultete je spregovoril o vrednotah evropske civilizacije, lizbonski reformni pogodbi, prihodnosti Evropske unije in dodal še nekaj osebnih izkušenj. Študentje so mu postavili več vprašanj in razvila se je zanimiva razprava, ki pa smo jo morali prekiniti, ker je naš gost moral oditi na pogovor k predsedniku republike. Ura hitro mine. Vsi smo bili zelo zadovoljni z obiskom in predavanjem, so me pa študenti vprašali, kako to, da ni bilo televizijskih kamer, radijskih mikrofonov itd. Rekel sem jim, naj kar sami poiščejo odgovor na svoje vprašanje. Zame je bilo najpomembnejše, da so študentje spoznali predsednika Evropskega parlamenta, g. Poetteringa, in da so bili presenečeni nad neposrednostjo in duhovitostjo velikega evropskega politika in prijatelja Slovenije. V programu slovenskega predsedovanja je ena osrednjih tem multikulturni dialog. Kaj naj bi to bilo? Gre za spoznanje, da je Evropa razvila številne oblike sodelovanja med pripadniki različnih kultur in religij, da je v primerjavi z drugimi bolj tolerantna in da se zaveda pomena sožitja in skupnega ustvarjanja skupne prihodnosti. Narejenega je bilo veliko, vendar ne dovolj in zato naj bi v tem letu posebno pozornost namenili vsem tistim skupinam, ki so bile doslej zapostavljene. Evropa pa s tem pošilja sporočilo vsem drugim, zlasti tistim islamskim državam, kjer obstaja netoleranten odnos do drugačnosti, do drugih religij. Poettering je to ponazoril s primerom, ko grozi muslimanu, ki bi rad spremenil svojo vero in zapustil islam, smrtna kazen. »To ni to- leranca, to ni spoštovanje človeka in Temeljne listine človekovih pravic,« je pribil v svojem nastopu. Samo predsedovanje pa je zahtevna naloga. V Sloveniji beremo le o številnih obiskih, sprejemih, težavah v prometu, nekateri tarnajo nad stroški in podobno. To niso bistvene stvari. Bistveno je, da bo skoraj vsak član naše vlade predsedoval ministrskem svetu, kjer se po večini odloča soglasno, kar pomeni, da bo moral imeti zelo dobre živce in sposobnost prepričevanja in sklepanja kompromisov, kajti vedno se med 27 članicami najdejo nekatere, ki so proti. In potem sledi mukotrpno in dolgotrajno prepričevanje in iskanje kompromisov. Zelo zahtevne naloge bodo opravljali tudi številni, večinoma mladi, diplomati in upravni strokovnjaki, ki bodo v vseh 22 delovnih telesih Evropskega parlamenta, pri skoraj vsaki točki dnevnega reda morali predstaviti mnenje Sveta in odgovarjati tudi na druga, pogosto težka vprašanja poslancev. Predsednik vlade, Jabez Janša, je na januarskem zasedanju Evropskega parlamenta zelo dobro predstavil naloge slovenskega predsedovanja in požel velik aplavz. Vsi vodje političnih skupin so obljubili podporo in zaželeli slovenskemu predsedovanju veliko uspeha, finski poslanec se je spomnil Elana in velikih uspehov naših smučarjev in smučark, francoski poslanec pa je celo recitiral Zdravljico. Vzdušje je bilo odlično in tudi izpad poslanke Drčar-Murko v zvezi z medijsko svobodo v Sloveniji ga ni mogel pokvariti. Naj ob tem omenim, da je predsednik največje politične skupine EPP-ED na predvečer prevzema predsedovanja Slovenije v Evropskem parlamentu priredil sprejem za novinarje. Prišli so številni predstavniki medijev, od desetih novinarjev iz Slovenije pa ni bilo nikogar. In ravno oni so bili najbolj zaželeni gostje, saj Slovenija prevzema predsedovanje in vrh EPP-ED je želel izmenjati mnenja o tem zgodovinskem dogodku. Na noben način nisem mogel pojasniti tega spodrsljaja naših novinarjev, predsednik skupine Joseph Daul, pa je dejal, da ga to sicer preseneča, ampak da najbrž res ni nekaj v redu z mediji v Sloveniji. Naslednji teden pa so se odborom Evropskega parlamenta predstavili številni ministri slovenske vlade. Predstavitve predstavnikov držav članic spremljam že od leta 2003 in lahko rečem, da so bili naši ministri zelo dobro pripravljeni. Poznali so ključne dokumente svojih področji in celo posamezne dosjeje, kar je marsikaterega poslanca presenetilo. Moji poslanski kolegi, ki so mi »poročali« o teh predstavitvah, niso skrivali zadovoljstva in drug za drugim so ponavljali, da se običajno majhne države bolje obnesejo pri predsedovanju kot velike, ker se pač bolje pripravijo. »Sloveniji želimo veliko uspeha in prepričani smo, da se bo izkazala,« je dejal avstrijski kolega, sam pa dodajam: »Bravo, Slovenija«. dr. Mihael Brejc, evropski poslanec Odlaganje komunalnih odpadkov ne bi smelo biti večkratno dražje Poslanec v Državnem zboru RS, mag. Tomaž Štebe, je 12. decembra 2007 v Domžalskem domu pripravil javno tribuno na tematiko ravnanja z odpadki. K temu ga je spodbudilo nedopustno reševanje z večkratno višjimi stroški, s prevozom odpadkov v drugo, Celjsko regijo, ter zaradi neuresni-čevanja pred šestimi leti začete investicije v sanacijo in razširitev Centra za ravnanje z odpadki v Dobu. Poleg medijev so bili posebej vabljeni vsi pomembni in odločujoči akterji, vendar se pogovora ni udeležil prav nihče. Smiselno navajam oz. povzemam mnenja: Investitor (Občina Domžale) mora začeto investicijo izgradnje Centra za ravnanje z odpadki realizirati ter zanjo izpolniti vse pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja, skladno z investicijskim programom iz leta 2001 - saj je bilo v investicijo že vloženih več kot 3 mio evrov. Nadaljevati in zaključiti se mora sanacija obstoječega odlagalnega polja ter pošteno in transparentno uskladiti upravičena pričakovanja krajevne skupnosti in posameznikov v območju dejanskih neposrednih vplivov sedanjega in prihodnjega odlagališča. Dobrodošla je predvidena uvedba ločenega zbiranja bio odpadkov, strožji nadzor vrste odpadkov, ločevanje, ki je uveljavljeno - vse skupaj bistveno zmanjšuje 'izpuste' na odlagališču. Da je enostavno čudno, da MOP nasprotuje odobritvi dovoljenj a/soglasj a za obratovanje, razširitvi odlagališča v Dobu, menda le zaradi neizpolnjevanja pogoja po najmanj 55.000 PE. Nedopustno je prekladati odpadke, voziti jih v drugo regijo in zaradi vsega tega zaračunavati skoraj 4 krat višjo ceno ter še dodatno obremenjevati okolje. Nastali bodo dodatni negativni vplivi na okolje in višjo energetsko porabo (prekladanje, vožnja preko Trojan!).MOP mora ustrezneje urediti takse in povračila glede na spornost embalaže in vrste odpadkov v skladu stroški, ki jih ti povzročajo. Ve č na http://www.tomazstebe. sds.si/news/24282. Tomaž Štebe Lizbonska pogodba -lahkotnost sprejema Lizbonska pogodba je spremenila Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti. Pogodba o Evropski uniji je bila podpisana 17. junija 1997 in je oblikovala bolj demokratično Evropo s poudarkom na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih načel v državah članicah. Nadgradnja Maastrichtske pogodbe, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti iz leta 1991, je bila dosežena predvsem s širjenjem postopka soodločanja (parlament/Svet) ter večinskega glasovanja v Svetu. Maastrichtska pogodba je pred tem govorila predvsem o spodbujanju uravnoteženega, trajnostnega gospodarskega razvoja in socialnega napredka (ukinitev notranjih meja, krepitev gospodarske in socialne kohezije, oblikovanje gospodarske in denarne unije z enotno valuto v končni fazi), o uveljavitvi identitete na mednarodnem prizorišču (izvajanje skupne zunanje in varnostne politike), o krepitvi zaščite pravic in interesov državljanov držav članic, o vzdrževanju 'acquis commu-nautaire'. S širitvijo Evropske unije na več kot 20 članic je bilo potrebno nadgraditi tudi Pogodbo o Evropski uniji. Lizbonska pogodba, o kateri je odločal Državni zbor, je postala nov pravno zavezujoč dokument, ki ga je s sprejemom v Državnem zboru potrdila tudi Republika Slovenije. S tem smo tudi državljani in državljanke Republike Slovenije dobili nov katalog civilnih, političnih, ekonomskih ter socialnih človekovih pravic. V Državnem svetu smo podprli predlog Zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, hkrati pa smo poudarili, da je potrebno z vsebino in z vsemi novostmi, ki jih navedena pogodba prinaša, v čim večji meri seznaniti javnost. Državni svet podpira program slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki kot eno izmed svojih prednostnih nalog opredeljuje tudi ratifikacijo Lizbonske pogodbe v začetku leta 2008 in tako želi dati pozitiven zgled za ratifikacij ske postopke v drugih državah članicah. Vendar pa hitenje z ratifikacijo pogodbe ne sme iti na račun pomanjkljive seznanitve javnosti s samo vsebino le-te. Zaradi tujih negativnih izkušenj s Pogodbo o Ustavi za Evropo Državni svet meni, da je potrebno javnost natančno seznaniti z novostmi, ki jih ta pogodba prinaša in z dejanskim pomenom predvidenih sprememb za prebivalce Evropske unije kot tudi za gospodarske subjekte, ki delujejo na skupnem trgu in nenazadnje za evropske in nacionalne institucije. S tem bomo utrdili zaupanje v Evropske institucije in pripadnost državljanov skupni evropski državi, saj Evropska unija z novo pogodbo krepi vlogo tako Evropskega kot nacionalnih parlamentov, ki so sestavljeni iz neposredno izvoljenih predstavnikov ljudstva, s tem pa se zmanjšuje tako imenovani demokratični deficit Evropske unije, do katerega je prihajalo ob prenosu odločitev nacionalnih parlamentov na Evropsko unijo, ko je bil glas in vpliv državljanov nekoliko razvrednoten, saj ni imel gotovega učinka. Zaradi večje vplivnosti neposredno izvoljenih predstavnikov v Evropski parlament in okrepljene vloge nacionalnih parlamentov je ljudem dana večja možnost za sooblikovanje evropske politike. Toni Dragar, Državni svetnik RS Reševanje ravnanja s komunalnimi odpadki Realizacija deponije v Dobu in dogovarjanje z lokalnim okoljem in ministrstvom za okolje in prostor VABIM VAS NA POGOVOR V SREDO, 13. FEBRUARJA 2008, OD 18.00 do 19.30 URE V DOMŽALSKEM DOMU (nekdanja knjižnica). V drugem delu - do 21. ure - bo predstavitev sistema cestninjenja in ali priti do njega preko uvedbe vinjet. Ve č na www.tomazstebe.sds.si . Kako do sodobnega elektonskega cestninjenja? Ponudba velja od 7. 2. do 26. 2. 2008 oz. do prodaje zalog. Sušilnik las BaByliss 5480 CIE 2000 W Redna cena: 37,88 EUR / 9.078 SIT Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika: EUR 24,62 5.900 SIT Ponudba velja v HM Mercator in v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo v času od 7.2. do 3.3.2007. Parni likalnik Braun SI 6550 FreeStyle Redna cena: 67,20 EUR / 16.104 SIT Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika: 39,65 9.502 SIT Ponudba velja v HM Mercator in v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo v času od 7. 2. do 3. 3. 2007. Prihranek se ne sešteva in se obračuna pri blagajni in velja ob plačilu s kartico Mercator Pika, razen ob plačilu s poslovno kartico Mercator Pika. 9 - "J Zbirajte lepe trenutke s kartico Mercator Pika. Pristopnice so na voljo na vseh prodajnih mestih Mercator in v vseh prodajalnah partnerjev v sistemu kartice Mercator Pika. Dodatne informacije poiščite na www.mercatorpika.si ali pokličite brezplačno telefonsko številko 080 2 080. H, ercatorPika Zbirajte lepe trenutke KULTURNI KOLEDAR stran 12 SOBOTA, 9. FEBRUAR 16.00 KJE: KD Groblje Kulturno društvo Groblje vabi na prodajno razstavo EX TEMPORE 2008. Razstava bo odprta, od 9. do 19. februarja 2008, vsak dan od 16. do 19. ure. Lepo vabljeni! 16.00 KJE: Smučišče Kandrše Moto klub Rokovnjači prireja v soboto, 9. februarja 2008, na smučišču Kandrše, Zimski moto tabor, katerega rdeča nit je paralelno tekmovanje s pležuhi. Tekmovanje se bo pričelo ob 16. uri, dan prej pa se lahko ob 18. uri udeležite uradnega treninga. Pležuh lahko prinesete s seboj - najizvirnejši bo tudi nagrajen - lahko pa si ga na samem prizorišču tudi sposodite. V moto klubu želijo na tak način ohraniti starodavno tradicijo pležuhov kot zimskega prevoznega sredstva in hkrati popestriti »moto sceno« tudi v zimskem času, ko vreme motoristom ni ravno naklonjeno. Tako se spust s pležuhi odvija v okviru zimskega moto tabora, letos že četrtega po vrsti. Pravilnik, prijavnico in ostale informacije si lahko prebrskate na www.mkrokovnjaci.com. 10.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na brezplačno izobraževanje Uporaba informacijske tehnologije v knjižnici pod vodstvom Gorazda Jesihaija in Janeza Dolinška. 20.00 KJE: Mladinski kulturni center Domžale - MKC Mladi iz Domžal vas vabijo na disco fever večer - plesna glasba, plesne obleke, plesno vzdušje - z dobrodelno noto. Obvezni prostovoljni prispevki znašajo 2€. Vljudno vabljeni! ČETRTEK, 21. FEBRUAR SOBOTA, 16. FEBRUAR 19.00 KJE: Hala komunalnega centra Domžale Košarkarji Heliosa vas vabijo, da jih pridete vzpodbujat na srečanje proti ljubljanskemu nasprotniku, ekipi Geoplin Slovan. 9.00 KJE: OŠ Domžale ZPM Domžale vabi na delavnico, kjer se boste naučili zamesiti in speči kruh, predvsem pa se bomo pogovarjali o tem, kako dragocen je kruh. Prijave zbirajo osnovne šole do 18. februarja 2008. 18.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na šolo čustvene inteligence z naslovom Čustva v medsebojnih odnosih. Vabljeni! 19.00 KJE: Mladinski kulturni center Domžale (Mačkovci 80 - za Ten-Tenom) D. P. N. T. I. vabi na literarni večer ob februarju - mesecu kulture ko poleg 8. februarja, praznika Franceta Prešerna, praznujemo tudi svetovni dan materinščine. Ta dan se bo pričela tudi literarna delavnica, ki bo mladim omogočila tudi samostojno nastopanje s pomočjo izkušenega mentorja. PONEDELJEK, 11. FEBRUAR 17.30 KJE: Domžalski dom, Ljubljanska 58 (bivša knjižnica) Mladi forum SD vas vabi na okroglo mizo ob svetovnem dnevu varne uporabe interneta. Pogovarjali se bomo o načinu zavarovanja otrok in mladine pred nevarnostmi, ki pretijo na njih, vsakič ko se povežejo v svetovni splet ter si pogledali možne rešitve oz. omogočanje povečanja varnosti. TOREK, 12. FEBRUAR 9.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na igralne urice, ki jih vodi Lidija Smerkolj! Vabljeni! SREDA, 13. FEBRUAR 19.00 KJE: Hala komunalnega centra Domžale Vabimo vas na ogled košarkarske tekme med Heliosom Domžale in TCG Mercator Škofjo Loko. Vstop je brezplačen! ČETRTEK, 14. FEBRUAR 18.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas v šolo čustvene inteligence z naslovom Pet korakov do boljših odnosov. Predava Boštjan Trtnik. Vabljeni! 19.00 KJE: Festivalna dvorana Ljubljana Radio Hit vas vabi na najbolj romantično in zaljubljeno zabavo daleč na okrog - 13. tradicionalni Valentinov gala ples. Pred tem pa deset dni romantičnih izjav in toplih ljubezenskih misli v programu Radia Hit. Posebnost letošnjega dogodka je kar 18-članski Valentino Big Band z Alenko Godec in Rudolfom Gasom. Prireditev bosta vodila nova člana Hitove izmene - Dijana Galič in Gregor Trebušak. Vabljeni! PETEK, 15. FEBRUAR KJE: Srednja šola Domžale Srednja šola Domžale vas v petek, 15. 2. in soboto, 26. 2. 2008, vabi na Informativne dneve, kjer vam bodo predstavili programe: splošna gimnazija, ekonomski tehnik, strojni tehnik, prenovljeni program avtoservis, prenovljeni program inštalater strojnih instalacij, prenovljeni program prodajalec. Vabijo tudi vse, ki bi se želeli vključiti v izobraževanje odraslih. Več informacij na www.ssdomzale.si ali 01 724 06 30. Vljudno vabljeni! 9.00 KJE: Srednješolski center Rudolfa Maistra Vabijo vas na informativne dneve, ki bodo v petek, od 9. do 15. ure, in v soboto, od 9. ure dalje. Vabljeni v programe gimnazija, ekonomska gimnazija in ekonomska šola. PONEDELJEK, 18. FEBRUAR KJE: Krvavec Zveza prijateljev mladine Domžale od 18. - 22. februarja 2008 skupaj s ŠD Sonček organizira smučarski tečaj na Krvavcu. Prijave sprejemajo do 13. februarja na Športnem društvu Sonček, več informacij pa dobite tudi na 040 730 891 ali preko elektronske pošte sd.soncektecaji@gmail.com. Staršem, ki bi potrebovali kakršnokoli pomoč (oprema, sofinanciranje tečaja), svetujemo, da svojo vlogo za pomoč pošljete na Zvezo prijateljev mladine Domžale, Ljubljanska 58. 10.00 Kje: Center za mlade Domžale Vabimo vas na vesele zimske počitnice. Vsak dan se bomo zbrali v Centru ob 10. uri in bomo skupaj do 15. ure. Naš čas bomo preživeli igrivo ob družabnih igrah, sproščujoče ob filmih in glasbi, kreativno, raziskovalno, izletniško (če bo vreme dopuščalo), sladko ob peki palačink ... Prispevek je 4 € na dan, kar vključuje stroške prevozov, vstopnin, sladke priboljške in kreativni material. Malico otroci prinesejo s seboj. Informacije in prijave na tel.: 722-66-00 ali osebno v Centru, Ljubljanska 58, ker je število mest omejeno! 19.00 KJE: Center za mlade Domžale Vabijo vas na šolo za starševstvo na temo Čustva. KJE: Kranjska gora Smučarsko društvo Domžale bo med zimskimi počitnicami (od 18. do 21. februarja 2008) v Kranjski Gori organiziralo TEČAJ SMUČANJA. Prijave sprejemamo na naslov: Sport protect, Kolodvorska 1, 1230 Domžale. Dodatne informacije: Samo NAHTIGAL, tel.: 041/686-488. TOREK, 19. FEBRUAR 9.00 KJE: OŠ Domžale, OŠ Rodica Zveza prijateljev mladine Domžale vabi na likovno delavnico, ki bo potekala v ponedeljek, 18. in torek 19. februarja, od 9. do 11. ure na OŠ Domžale in OŠ Rodica. Prijave oddajte na šolah, udeležba je brezplačna. 18.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na potopisno predavanja Mehika - poljub delfina. Predava popotnica mag. Andreja Jernejčič. Vabljeni! SREDA, 20. FEBRUAR 9.00 KJE: Hiša eksperimentov Zveza prijateljev mladine Domžale vabi, da se jim pridružite na obisku v Hiši eksperimentov, ki jo bodo obiskali v sredo, 20. februarja 2008. Prijave pošljite na Zveza prijateljev mladine Domžale, Ljubljanska 58, Domžale. Lahko tudi po telefonu 051 624 176. Prijave zbirajo do 11. februarja 2008. Podrobne pisne informacije bomo prijavljenim poslali pravočasno. Udeleženci prispevajo 4 evre za vstopnino. PETEK, 22. FEBRUAR 10.30 KJE: OŠ Domžale ZPM Domžale vabi na ogled lutkovne igrice Trije prašički, ki jo bodo izvedle vzgojiteljice vrtca Urša. Vstopnine ni! SOBOTA, 23. FEBRUAR 11.00 KJE: Pri spomeniku padlim borcem Kamniško - zasavskega odreda na Oklepu nad Ihanom. Občinsko združenje borcev za vrednote NOB Občine Domžale in Krajevna organizacija ZB Ihan vabita na tradicionalno spominsko slovesnost pri spomeniku padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda na Oklem nad Ihanom. Skupni odhod na Oklo bo ob 10.30 iz Dobrovelj. Udeležence bosta pozdravila Boštjan Urbanija, predsednik Sveta KS Ihan, in Toni Dragar, župan Občine Domžale. Slavnostni govornik bo Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. V kulturnem programu bodo nastopili: učenci Osnovne šole Ihan, Ženski pevski zbor Stane Habe, DU Domžale, harmonikar Anže Zavrl in povezovalka Ana Lenič. Dobrodošli! TOREK, 26. FEBRUAR 9.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na igralne urice animatorke Lidije Smerkolj. Vabljeni! SREDA, 27. FEBRUAR 19.00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na literarno - glasbeni večer z Ivanom Sivcem. Moderator-ka Nina Janžekovič. Vabljeni! 19.00 KJE: Hala komunalnega centra Domžale Vabimo vas na ogled 21. kroga lige UPC Telemach, ko se bosta pomerila Helios in Elektra Esotech. Vabljeni! Društva in organizacije! Tudi vi lahko svoje dogodke objavite v koledarju prireditev v Občini Domžale. Vse, kar morate storiti je, da nam na naš elektronski ali poštni naslov pošljete datum, uro, kraj in kaj se bo dogajalo. Naj ne mine dan brez knjige Založba Modrijan me je tokrat navdušila z bogato ponudbo, ki vam jo z veseljem posredujem in vam želim veliko bralnih užitkov. Andrej Predin je mlad avtor iz Maribora, ki je v Ljubljani študiral biologijo in v tem času leto dni preživel na univerzi Čengdu v provinci Sečuan na Kitajskem, kjer se je učil kitajskega jezika in kulture. Je publicist, glasbeni kritik in fotograf ter stalni član fla-menko zasedbe Morana, v kateri igra cajon. Roman NA ZELENO VEJO je njegov prvenec. V spremnem besedilu beremo: »Zelena veja kot ideal urejenega in materialno izpopolnjenega življenja se, usklajeno z ritmom odvijajoče se zgodbe, odmika in približuje, nikoli pa liki romana ne priplezajo do nje ali na njo. Medtem ko se odrasli ukvarjajo s pridobitniškimi posli in urejanjem socialnih razmer, imajo najstniki druge skrbi: Kam je treba iti v petek zvečer? Zakaj ni dobro nositi uhana v desnem ušesu? Kateri je drugi največji otok v Sloveniji? Zakaj se splača trenirati akrobatski rokenrol? Zakaj punce rečejo ''ne'' in mislijo ''da''? Govorimo o času prvih let po osamosvojitvi Slovenije, o uličnih zgodbah, mukah in radostih odraščanja, prvih ljubeznih in prvih pretepih, prvih zmagah in prvih porazih. Pa tudi pripoved o Mariboru, kakršen je morebiti še danes.« Boris Akunin je psevdonim moskovskega pisatelja, jezikoslovca, kritika, esejista in prevajalca iz japonščine Grigorija Čhartišvilija, ki se je rodil leta 1956 v Gruziji. Njegov prvi detektivski roman je izšel leta 1998 in avtor je kmalu zaslovel v Rusiji in v tujini. V seriji o detektivu Erastu Fandorinu je v Rusiji doslej izšlo enajst knjig, od katerih vsaka predstavlja drugo podzvrst detektivskega romana. V slovenščino sta bila že prevedena romana Fandorin in Turški gambit, Leviatanu, ki je tretja knjiga iz te serije, pa bo sledila Ahilova smrt. LEVITAN se odvija na krovu nadstan-dardne križarke Leviatan, ki plove v Indijo. Ladja ima le prvi in drugi razred. V enem izmed salonov - jedilnic za najpremožnejše potnike - je zbrana pisana druščina. In napeta, domiselno izpeljana de-tektivka, ki je bralec ne bo odložil, dokler je ne bo prebral do konca, se začne. Daniel Kehlmann se je rodil leta 1975 v Münchnu v igralsko-režiserski družini. Od leta 1981 živi na Dunaju, zato si ga »lastijo« tako Avstrijci kot Nemci. Poznamo ga po priljubljeni knjigi Jaz in Kaminski. IZMERA SVETA mu je leta 2005 prinesla nominacijo za »najboljši roman v nemščini« in leta 2006 tri pomembne literarne nagrade. V spremni besedi Urške P. Černe beremo: »Pred nami je pustolovski roman o potovanjih po divjini in znanosti, roman o tolažbi vsakovrstnih izmer kot dejanj uma/razuma. Postavljen je v zlato dobo nemštva, v čas, ko je to bil »narod pesnikov in velikih umov«, ko je nemški duh prestavljal gore evropskih tokov, čas romantike, nemške klasične filozofije, Kantov, Heglov, Goethejev čas. V njem se prepletata zgodbi dveh znanstvenikov, Carla Friedricha Gaussa in Alexandra von Humboldta, oba uživata nesporno slavo po vsem svetu. Poglavja se izmenjaje nizajo, liha so Ga-ussova, soda Humboldtova, Gaussova so iskri vej ša in krajša, Humboldtova bolj pripovedna in občutno daljša. Proti koncu se motivno-tematsko zlijejo, v predzadnjem pripoved o njiju celo teče v izmenjujočih se stavkih. Roman prežema značilni Kehlmannov humor in v bralcu sprošča posebno eksplozivno mešanico občutkov, ki jih po eni strani vzbujajo nasilnost, objestnost, zloba ali nemoč junakov, po drugi pa navdušenje ob simpatičnih genijih.« Antje Ravic Strubel je ena najbolj prepoznavnih in tudi najuspešnejših mladih avtoric nemškega govornega področja. Odraščala je v Ludwigsfeldeju, kjer se odvija velik del romana TUPOLJEV 134. Živi v Brieselangu in Potsdamu kot svobodna pisateljica in novinarka. Doslej je izdala pet romanov, piše tudi kratko prozo, za svoja dela pa je prejela že več literarnih nagrad. Amalija Maček v spremni besedi k romanu pravi: »Roman TUPOLJEV 134 so navdihnili resnični dogodki: dva državljana Vzhodne Nemčije sta leta 1978 ugrabila poljsko letalo ter ga preusmerila na zahodnoberlinsko letališče. V sodnem postopku so morali odgovoriti na vprašanje, ali je šlo pri ugrabitvi letala za beg ali teroristično dejanje, kar je razkrilo navzkrižje interesov vseh vpletenih držav. S prepletanjem niti pripovedi in časovnimi preskoki roman nazorno oriše vsakdanjik v Vzhodni Nemčiji in življenje v Nemčiji po padcu zidu. Avtorica je ustvarila izvirno mojstrovino - realistično, brez moraliziranja, trpko, a ne povsem brez humorja.« V knjigah STO SLOVENSKIH PTIC (Iztok Škor-nik) in RASTLINE IN ŽIVALI (več avtorjev) pa vam založba Modrijan odpira vrata v naravo. Pomlad je pred vrati in na dolgih sprehodih boste s pomočjo obeh knjig spoznavali živalski in rastlinski svet, ki je v teh knjigah upodobljen s sliko in besedo. Knjigi sta na sprehodih nepogrešljivi. Tatjana Kokalj stran 13 Pesmi dveh domovin V torek, 22.januarja, sta v okviru glasbenega abonmaja, ki ga organizira KD Franca Berni-ka Domžale, nastopila mezzosopranistka Bernarda Fink, solistka evropskih koncertnih in opernih hiš in njen brat, basbaritonist Marcos Fink, ki nastopa v Sloveniji in po Evropi. Oba rojena v Argentini (Buenos Aires), sedaj stalno živita v Evropi (Bernarda na Avstrijskem Koroškem in Marcos v domovini svojih staršev, v Sloveniji). Klavirsko spremljavo je prispevala odlična pianistka iz Buenos Airesa, Carmen Piazzini. Uvodoma smo slišali štiri Brahmsove ljubezenske pesmi za dva glasova in klavir. Morda te skladbe ne sodijo v naslovni okvir, vendar sta solista z doživeto interpretacijo in natančnostjo izvedbe nakazala izjemen pevski večer. Izvrstna pianistka ju je dopolnjevala z jasnim glasbenim izrazom. Prvi del koncerta sta solista namenila slovenskemu samospevu: K. Mašek - Pod oknom, F. Ger-bič - Kam in F. Cigan - Pevcu, vse na besedila Franceta Prešerna. Pretanjeno izpoved pesnika sta pevca nadgradila s poglobljeno osebno izpovedjo. Sledili sta pesmi B. Ipavca - Božji Volek in J. Pavčiča - Ciciban, obe na besedilo Otona Župančiča. Slednja je bila najzahtevnejša skladba tega dela. Od solistke in pianistke zahteva KULTURA veliko glasbenega znanja, zato jo redko slišimo. Za zaključek prvega dela koncerta smo slišali A. Geržiniča - Mrak, na besedilo argentinskega pesnika J. R. Gimeneza v slovenskem prevodu in ljudsko v priredbi A. Nageleta - Oj, le šumi (duet). Izvedba te pesmi je bila ganljiva. Drugi del koncerta so tvorile pesmi argentinskih pesnikov in skladateljev. Vsebinsko pesmi izražajo ljudsko motiviko, tako besedila kot glasba (ritmi in melodični motivi so med drugim tudi indijanski). Drugačen je skladatelj A. Piazzolla, ki je v svojih dveh skladbah uporabil ritme argentinskega tanga in je bolj »meščanski«. V interpretacijah teh skladb je bilo čutiti veliko temperamenta in duhovitosti. Po dolgotrajnem aplavzu so dodali še argentinsko ljudsko ''Pueblo, mi Pueblo'' - Vasica moja, draga vas in ljudsko v Nageletovi priredbi »Ti si urce zamudila«. Marsikaj so zamudili Domžalčani, ki se niso udeležili izjemnega glasbenega dogodka. L. K. Polona Demšar razstavljala v Tobačnem muzeju Avantgarda Mlada fotografinja in akademska kiparka Polona Demšar, doma na Sveti Trojici, je v sodelovanju z Društvom likovnih umetnikov Ljubljane med 17. in 31. januarjem v Tobačnem muzeju razstavljala svoja dela pod naslovom Avantgarda. Umetnica Polona Demšar, za katero je kljub mladosti že kar nekaj odmevnih razstav, med njimi tudi v tujini, tokrat razstavlja tridimenzionalne predmete preprostih geometrijskih oblik, ki so izdelani ročno in je pri njihovi izdelavi kiparka uporabila povsem sodobne materiale, kot so karton, glina in steklo. O drugačni, izvirni in kljub vsemu preprosti razstavi, o kateri smo v časopisih lahko prebrali, da je vedno vredna ogleda, je med drugim Vid Lenard, umetnostni zgodovinar, zapisal: »Njeno delo je romantično in internacionalno. Pragmatično v tem smislu, da verjame v neposredno izkušnjo materialno prostorskega oblikovanja konstruiranja in percepcije ter ne v ideje transcendence umetniškega dela v simbolno ali duhovno. Internacionalno pomeni, da se avtorica razlikuje od evropskega geometrijskega racionalizma in se izogiba slovenskemu regionalizmu.« Fotografinji in kiparki Poloni Demšar iskrene čestitke. Vera Vojska Kulturno društvo Jožef Virk iz Doba Ovčka Mili na Močilniku Najprej zabavna, potem malce žalostna in na koncu spet zelo vesela je bila prva predstava v novem letu na Močilniku. Otroci in starši so pozdravili tri igralke iz Gledališča OTH Pirniče, ki so spretno obračale lutke in v igrico vpletle tudi smeh, presenečenje in zadovoljstvo ob srečnem razpletu. Morda bi bil nauk predstave lahko takšen: ko prijazni ljudje, ki zaidejo v težave, potrebujejo pomoč, jo zagotovo tudi dobijo. Da je bilo vzdušje zares sproščeno, so na začetku otroci povedali nekaj o praznovanju novega leta in kot vedno zaplesali na odru, potem pa so si predstavo zaslužili - z rešitvijo treh ugank. In ko smo se preko iskrenih izjav otrok vživeli tudi starši, nas je z odra pozdravila vesela ovčka Mili. Pridružili so se ji prijatelji: najprej ptiček, potem jazbec in nato še zajec, ki so njeno volno potrebovali za bolj toplo gnezdece, prijetno jazbino za mladičke in toplo ležiče - ovčka pa je ostala brez kožuščka. Oven Gregor ji je pomoč očital, ovčka pa se za to ni menila, saj je bila srečna, da je lahko pomagala prijateljem. A glej jo, nesrečo! Ponoči je snežilo in Mili je začelo zebsti. Ker ni mogla na drevo, za v jazbino in zajčjo luknjo pa je bila prevelika, jo je zeblo. Vse dokler ji s toplo volneno jopico na pomoč ni proskočila kmetica. Ovčka je bila spet na toplem in je veselo poskakovala po odru ter prepevala s svojimi prijatelji. Veselimo se že 17. februarja 2008, ko bo v izvedbi domače gledališke skupine na programu predstava Nesrečni polhec. Bojana Partnerski odnosi Tone Partljič: Partnerski odnosi Režija: Vinko Möderndorfer Prešernovo gledališče Kranj Recenzija predstave z gostovanja v Kulturnem domu Franca Berni-ka; petek, 1. februar 2008 S tretjo predstavo se v gledališki abonmaj ski ponudbi Kulturnega doma Franca Bernika nadaljuje program, ki se na tematski ravni še vedno ukvarja z raziskovanjem medčloveških odnosov, le da tokrat iz zornega kota komedije. V skladu z načeli bulvarke Partljičeva igra Partnerski odnosi na lahkoten način posega v vprašanje sodobne ureditve družine, ki naj bi bila osnovna celica družbe. Pri tem je treba opozoriti, da se je Prešernovo gledališče odločilo za nekoliko starejšo verzijo igre, katero je Partljič kasneje, s spremembo enega lika, objavil pod naslovom Partnerska poroka. Tendenca besedila je nakazana že v samem naslovu, želja po partnerski zvezi je na vrhu seznama želja samskih, razlogi zanjo pa variirajo med telesno privlačnostjo in pragmatičnim partnerstvom, v katerem pre- vladajo skupni interesi. Igra, ki iz spektra ženske mentalitete, opisuje problematiko spolov in (ne)potrebe po moških, ima v samem začetku precej didaktičen ton. Z svojo aluzijo na Aristofanovo Lizistrato dobi skoraj že skoraj ginekokratske razsežnosti, saj se edini moški vlogi pojavita šele, ko je polovica igre že mimo. Tu je moč zaznati tudi vrh komično obarvanih dialogov, saj Partljič z satiričnim dialogom dokaže, da je najbolj dominanten prav na zaznavanju trenutnih političnih eskapad. Sama fabulativnost igre je razdeljena na posamezne časovno uokvirjene prizore, ki so med seboj (raz)ločeni oz. napovedani z napisi ob spremljavi jazzovskih standardov, celotna postavitev predstave (scenografija Jože Logar) pa je umeščena v stanovanje učiteljice slovenščine, ki se od samozadostnosti obrne k petnajst let mlajšemu ljubimcu. Skladno z Partljičevo težnjo po komediji, ki črpa iz življenjskih situacij in mora zato imeti za osnovno izhodišče vsakodnevno situacijo, sta nosilni vlogi učiteljice Olge in njene hčere Maše okarakterizira- ni bolj realistično, kar je opazno v igralskih pristopih k vlogi. Prehod Olge, iz samozadostniške drže je igralsko dobro potencirala Vesne Jevnikar, v pomoč pa je tudi vizualna preobrazba (kostumografija Alan Hranitelj), Vesna Slapar pa se je kot njena hči Maša dobro vživela v mladostniško radoživost, ki je dozirana skozi vso igro. Obe moški vlogi sta zasnovani nekoliko bolj stereotipno. Olgina ljubimca Petra, študenta teologije je Igor Štamulak z svojo rahlo grbasto držo in urkelovsko hojo, kljub stereotipni naravi posrečeno pripeljal do samega konca, pri čemer mu sledi tudi Borut Veselko kot Mašin partner Andrej. Vlogi Lučke in Saške, Olginih kolegic, v katerih nastopata Vesna Pernarčič-Žunic in Darja Reichman sta zagotovo najbolj stereotipno (s)tipizirani in zato tudi ne dosežeta večjega komičnega učinka. Režija Vinka Möderndor-ferja ob dramaturški pomoči Blaža Lukana ne išče večjih izzivov v samem tekstu in skladno s samim besedilom ostaja pragmatična. Matjaž Marinič Smeh za lepši dan Cinco in Marinko na Viru Kulturno društvo Vir je sredi januarja poskrbelo, da smo se v Kulturnem domu na Viru veliko in prisrčno smejali. V goste so namreč povabili Vlada Novaka, ki blesti v slovenskem filmu Petelinji zajtrk, ter Konrada Pižorna - Kondija, ki se nam je priljubil v nekaterih predstavah v Poletnem gledališču na Studencu, ki sta se nam predstavila v komediji Cinco in Marinko. Predstava M. Matišica, Cinco in Marinko, je komedija o neverjetnih idejah in vsem, kar jih ustavlja in je gledalce popeljala nekaj desetletij nazaj, v čas, ko so ljudje zaradi boljšega kruha ali pa političnih razlogov odha-j ali na začasno delo v tujino in se ob spremembah v Sloveniji vračali domov. Trenutek vrnitve nam vsak po svoje v komediji predstavljata Cinco in Marinko, ki zaradi spleta okoliščin ostajata tudi po koncu komedije ostajata gasterbajtarja. Upamo le, da bosta v novoustanovljen pogrebnem podjetju, ki je zraslo iz njunih izkušenj nesrečnega obiska Slovenije in njenih lepot, uspešnejša, kot sta bila doslej pri izkorišče-valskih delodajalcih. Prijetna komedija je nasmejala obiskovalce in obiskovalke Kulturnega doma na Viru, ki ob tovrstnih predstavah vsaj za hip pozabijo na tegobe današnjega dne ter se nalezejo smeha, predvsem pa iskrenega prijateljstva dveh ljudi ter njunega, včasih prav norega upanja, ki pa umira zadnje. mesecni koledar FEBRUAR 2008 ponedeljek, 4. februar ob 19:00 GALERIJA DOMŽALE Stalna zbirka Galerije Domžale Ob kulturnem prazniku Galerija Domžale predstavlja dela, ki jih je v zadnjih letih odkupovala za svojo stalno zbirko, ki zaenkrat še nima stalnega razstavnega prostora. Razstava bo odprta do sobote, 9. februarja. Vstop prost. sobota, 9. februar ob 10:00 Teater za vse, Jesenice Vandot/Strle/Gašperčič: Kekec in Pehta lutkovno igrana predstava Po mnogih letih televizija želi posneti resnično zgodbo o Kekcu in Mojci. Tako že odrasli Kekec, kot tudi postarana Pehta sta prepričana, da zgodbo poznata najbolje. Prepirata se in med tem z lutkami odigrata prizore izpred več let. Ko je Kekec služil pri Koroščevih, je Pehta odnesla Mojco. Vidimo, kako je Volk postal Kekčev prijatelj in kako je Kekec s Pehtinimi zdravili ozdravil Mojčine oči. Čigavo zgodbo pa bodo posneli za televizijo? Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od 4. leta dalje. četrtek, 14. februar ob 19:00 GALERIJA DOMŽALE Oliver Pilic Oliver Pilic se je rodil leta 1978. Obiskoval je Srednjo šolo tiska in papirja v Ljubljani. Na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu je leta 2004 opravil sprejemne izpite, a se za študij ni odločil. Zanima ga predvsem identiteta posameznika in družbe. Poleg skupinskih predstavitev s kolegi iz mlajše generacije likovnih ustvarjalcev se je do sedaj predstavljal na dveh samostojnih razstavah, v Domžalah pa bo na ogled postavil cikel Identiteteß. Razstava bo odprta do petka, 29. februarja 2008. Vstop prost. četrtek, 14. februar ob 20:00 - abonma RDEČI in IZVEN petek, 15. februar ob 20:00 - abonma ZELENI in IZVEN ponovitvi v mesecu marcu: ponedeljek, 3. marec ob 20:00 - abonma ORANŽNI in IZVEN torek, 4. marec ob 20:00 - abonma RUMENI in IZVEN SNG Nova Gorica David Rabe: Tisti, ki jih reka ne spusti šokantna melodrama režija: Mateja Koležnik; igrajo: Helena Peršuh, Primož Pirnat, Bine Matoh in Alida Bevk Los Angeles, ekstravagantno stanovanje v slogu sedemdesetih let: v njem se nekdanji član tolpe nasilnežev po vrnitvi iz ječe odloči za novo, bolj urejeno življenje, pri čemer ga podpira tudi njegova življenjska sopotnica. Toda njuni viziji skupne idile se v ključni točki razhajata, saj si ona strastno želi otroka, on pa nikakor ne. Napetost zaostrujeta še ženina robata »shopping« prijateljica, ki odrešitev ponuja v tipičnem ameriškem potrošništvu ter skrivnostni mafijski kolega iz preteklosti, ki se iznenada pojavi v življenju rehabilitiranega zapornika in ga vabi nazaj na vznemirljive poti kriminala ... sreda, 20. februar ob 20:00 - abonma MODRI in IZVEN Hagen Quartet Lukas Hagen prva violina Rainer Schmid druga violina Veronika Hagen viola Clemens Hagen violončelo Program: Antonin Dvorak, Joseph Haydn Hagen Quartet sestavljajo Lukas, Veronika in Clemens Hagen ter nemški violinist Rainer Schmid. Prve nagrade so prejeli na festivalu komorne glasbe v Lockenhausu in s tem začeli blestečo mednarodno kariero. Uveljavili so se kot eden od najbolj cenjenih godalnih kvartetov na svetu, kar potrjuje tudi eksklu-zivna snemalna pogodba z založbo Deutsche Grammophon. Umetniške vizije kvarteta so z vsakim letom skupnega dela dozorevale, interpretacije glasbenih del iz najrazličnejših obdobij pa odlikuje zelo osebna nota, ki priča o njihovi umetniški predanosti in senzibilnosti. Njihov nastop v Domžalah bo hkrati tudi prvi v Sloveniji. Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale informacije: (01) 722 50 50 info@kd-domzale.si www.kd-domzale.si NLbO Banka Domžale KULTURA stran 14 Društvo mladih Jarše 4. tradicionalni gala ples Mladi v Domžalah so, kljub temu, da jih imajo nekateri za spalno naselje, vedno polni dobrih idej za različne dogodke, projekte in akcije. Tako je pred približno dvema letoma v krogu mladih zrasla ideja, da bi priredili gala ples. Ker so mladi znali tudi tokrat priti od besed k dejanjem, so gala ples tudi udejanjili. Tokratni je bil že četrti zapored, ki so ga izvedli mladi, sedaj že organizirani v Društvo mladih Jarše. Pomanjkanje tovrstnih prireditev je pripeljalo do pozitivnih učinkov, saj so vsako leto boljši, organizacija vedno na višjem nivoju in povpraševanje raste iz plesa v ples. Ker pa gala ples ni kar tako, so temu primerni tudi kriteriji: svečane obleke, plesna glasba, ple- sne igre, zabavni program, tematska okrasitev in prijetno vzdušje, kot pravi predsednica Društva mladih Jarše, Barbara Košenina. Zadnji ples so v organizaciji DMJ izvedli v soboto, 26. januarja, ko sta se v vlogi voditeljev večera predstavila Jana Lamberšek in Marko Starbek. Mladi so za začetek pripravili otvoritveni ples, ki so se ga naučili na kratkih plesnih vajah, ki so jih imeli prav v ta namen. Veseli jih, da se plesa udeležuje vedno več ljudi, ki se jim zahvaljujejo, saj s tem dajejo priznanje njihovemu delu. Gala ples je namenjen mladim in starejšim. A mladi priznavajo, da jih starejši pari močno prekašajo kar se tiče plesnih gibov in figur. Navadno na plesnem tekmovanju zmaga starejši par. Tudi letos je bilo tako, za nagrado pa je dobil darilni bon za naslednji, 5. gala ples. Se ga že veselimo. (mak) Mladinski kulturni center Domžale Vabimo na disko večer Kot smo poročali v prejšnji številki Slamnika, smo mladi iz Domžal in okolice v začetku februarja organizirali drugi dobrodelni koncert, z namenom rešiti nastalo situacijo Mladinskega kulturnega centra v Domžalah. Tudi tokrat se je za podporo odločilo lepo število mladih, ki s svojimi dobrovoljnimi/prostovoljni-mi prispevki, prisotnostjo in vzpodbudnimi besedami kažejo podporo MKC-ju, ki je bil v preteklosti, in je še danes pribežališče marsikaterega mladega človeka, ki namesto na ulico rajši zavije na toplo. Tokratni nastopajoči, Ultra in Sun-bite, so bili olje na ogenj že tako zagreti mladini, ki se je na pustno soboto, temu primerno opravljena, odpravila v MKC. Odlična glasba, dobra družba in zanimiv, pester večer so bili tudi tokrat recept za uspeh ter približevanje končnemu cilju aktivistov v MKC-ju, ki je, kljub temu, da je še precej daleč, vendarle bližje, kot je bil pred dvema mesecema. Seveda pa aktivnosti s tem ne bodo zaključene. Mladi vas vabimo, da se v MKC vrnete tudi v naslednjih dneh, saj za vas pripravljamo kar nekaj zanimivih projektov: turnir v igranju kart Enka, literarni večer, še pred tem pa bomo 15. februarja zaplesali v ritmih disko vročice. Zaljubljeni na takšen in drugačen način, ali pa le ljubitelji dobre glasbe po izboru našega D. J.-ja, nikakor ne smete manjkati. Torej, vidimo se v MKC-ju! (mak) D. P. N. T. I. vabi na literarne večere Društvo za prom oviranje nedovoljenega trgovanja z idejami se v letu 2008 vrača na pota stare slave. Z dopolnjeno ekipo, svežo energijo in zanimivi idejami že pripravljajo koledar projektov, ki jih bodo izvedli v letošnjem letu, ki bodo tako kulturno kot tudi izobraževalno obarvani. Letošnje leto tako začenjajo z literarnimi večeri, do konca marca se bosta odvijala dvakrat. Prvi literarni večer bo na sporedu 21. februarja 2008, v prostorih Mladinskega kulturnega centra v Domžalah. Na vprašanje, zakaj so si za prvega izbrali ravno ta datum, pa v društvu odgovarjajo, da je februar že tako mesec kulture, saj praznujemo 8. februarja - v spomin na Franceta Prešerna -slovenski kulturni praznik, prav tako pa je 21. februarja, ravno na dan, ko bo literarni večer potekal, tudi svetovni dan materinščine in mladi menijo, da je to vsekakor dan, ki ga ne gre spregledati. Mladi literati se bodo tako predstavili pod budnim očesom vodje projekta, Roka Brajkoviča, ki ima s tovrstnimi projekti bogate izkušnje, poleg tega pa se je širši javnosti predstavil tudi kot soavtor dveh zbirk pesmi, ki sta izšli v letih 2000 in 2001 s pomočjo Centra za mlade Domžale. Prvi literarni večer v letu 2008 bo namenjen tudi uvodu v literarno delavnico, ki bo potekala to pomlad, prijave pa bodo zbirali na ta večer. Ker mladi potrebuje- jo priložnost, da se, v želji po prepoznavnosti, javnosti s svojimi deli tudi predstavijo, bo temu namenu sledil drugi literarni večer, ki bo 20. marca 2008. A tudi ta ne bo brez pomena, saj v mesecu marcu obeležujemo svetovni dan poezije in svetovni dan pripovedništva, ki bosta povod za predstavitev novih, mladih literatov, ki se bodo razvijali na omenjeni delavnici. Priložnosti za mlade kulturnike bo tako dovolj, vas, dragi bralci in bralke pa, v kolikor se ne boste udeležili delavnice, vabimo, da pridete spodbujat mlade upe slovenskega pesništva in pripovedništva, saj fantje in dekleta vsekakor potrebujejo spodbudo. Poleg zanimivih predstavitev obljubljajo tudi prijeten ambient in zanimiv spremljevalni program. Mateja A. Kegel v Studentski klub Domžale Uspešno zaključili DNK Dnevi kulture ali krajše DNK, kot so v Študentskem klubu Domžale poimenovali enega najbolj odmevnih kulturnih festivalov v našem mestu, je tudi letos že za nami. Petič zapored smo se v mesecu januarju lahko prepustili kulturnemu dogajanju, ki ga v ŠKD-ju pripravljajo vsako leto. Tudi letos ni manjkalo tako mladih kot malo starejših ljubiteljev kulture in ne bomo se zmotili, če bomo zapisali, da imajo v Študentskem klubu Domžale ob tem projektu sedaj že stalne goste, ki pa s seboj vsako leto pripeljejo še kakšnega novega. Zagotovo je odlična organizacija, zanimiv program in dobra družba razlog, da se je projekt prijel več kot odlično in vse, kar lahko rečemo je le - na še mnogo let. Vsekakor gre pohvala ŠKD-ju, ki vsako leto več mesecev pripravlja prireditev, ki traja 5 dni. In še več - vse prireditve so bile letos brezplačne! In kaj se je pravzaprav dogajalo na tokratnih Dnevih kulture? Začelo se je v sredo, 16. januarja, ko je bil otvoritveni večer v Domžalskem domu. Program, ki je bil otvoritev tako DNK-ja kot tudi slikarske razstave Andreje Čeligoj, so pospremili še Gašper Bajec z Ljubezenskimi pesmimi, Urša Cerar s Poezijo in Katja Ilovar s Haikuji. Četrtek je bil namenjen jazzovski glasbi, saj so v Galeriji Domžale nastopili člani Fake Orchestra Quarteta, v postavi Ana Vipotnik, Igor Leonardi, Nino De Gleria in Aljoša Jerič. Tudi tokrat so organizatorji poskrbeli za prijetno vzdušje, ki obiskovalce koncerta ni pustil ravnodušnih. Da pa ni bilo vse dogajanje skoncen-trirano v Domžalah se je najbolj obiskan dogodek zgodil v Domu kulture v Kamniku, kjer sta v okviru festivala Dnevi kulture nastopila Polona in Gušti, sledil pa je tudi after party v Mladinskem centru Kotlovnica, prav tako v Kamniku. Brez zanimivih in mladih skupin iz predvsem lokalnega okolja tudi tokrat ni šlo, saj so v KUD France Kotar v Trzinu na sobotni večer nastopili Extreme Music Recordings (skupina DJ-jev), Nove Konzerve in Lucky Stroke. Za konec pa, kot se za domžalski festival spodobi, je sledil še zaključek v Kulturnem domu Franca Bernika, kjer so na nedeljsko popoldne najprej pripravili otroško matinejo, kjer je lutkovni studio Lutkarnica Koper nastopil s predstavo O kužku in mucki, pripravili pa so tudi delavnico za otroke in vrhunec večera, predstavo Dejmo Stisnt teatra - Diareja za predsednika. Večer in festival smo tako zaključili v smeha polni dvorani. In kot so v Študentskem klubu Domžale ponosni na izvedbo, pa smo lahko Domžalčani ponosni, da imamo mlade, ki jih kultura zanima, ki znajo nanjo gledati širše in ki poskrbijo, da pozitivne tradicije ostajajo. In kaj reči drugega kot - NASVI-DENJE DO NASLEDNJEGA JANUARJA - na Dnevih kulture! Mateja A. Kegel Okrogla miza Mladi in evropska unija V mesecu januarju je Mladi forum pripravil okroglo mizo na temo Mladi in Evropska unija, kjer smo v okviru tovrstnih okroglih miz mladim prvič predstavili, kaj pravzaprav lahko ponudi EU mladim, če želijo svoja obzorja tudi mednarodno razširiti. Temu primeren je bil tudi izbor gostov, ki so bili prisotni na okrogli mizi, saj so bili to mladi, ki pokrivajo različna področja mednarodnega mladinskega delovanja. Med nami je bil tako EVS (Evropska prostovoljna služba) koordinator s strani Mladinskega sveta Slovenije - Andrej Lozar, spregovorila je Anela Bešo, slovenska predstavnica v Izvršnem odboru ESIB (Zveza nacionalnih študentskih organizacij Evrope), Simona Muršec, mednarodna trenerka za mladinsko neformalno izobraževanje in Domžalčanka Larisa Capuder, študentka podiplomskega študija na Fakulteti za arhitekturo, ki je eno leto preživela na izmenjavi v Oxfordu, v okviru programa Erasmus. Vsak od prisotnih je navzočim predstavil, kakšne so pravzaprav možnosti dela, študija ali pa samo neformalnega izobraževanja v tujini, kam se mladi lahko obrnejo po informacije, ko bi se želeli udej-stvovati na različnih nivojih po vsej Evropi, in kaj je potrebno storiti, če želijo postati člani Evropske prostovoljne službe, ki mladim prinaša ne le obilo izkušenj, ampak tudi reference za naprej. Ko smo po okrogli mizi, v neformalnem pogovoru, razglabljali o slišanem v uradnem delu, je marsikateri od prisotnih, ki še nima izkušenj s tovrstnim mednarodnim delovanjem, povedal, da se ni zavedal dejstva, da imajo mladi toliko možnosti potovanj, izobraževanj in drugih oblik sodelovanja s kolegi iz vse Evrope. Vsekakor je EU tudi slovenski mladini že tako odprta vrata odprla še bolj in škoda bi bilo, da bi mladi priložnosti, ki se jim ponujajo, spregledali ali celo zavrnili. Vsekakor so informacije, kako priti do različnih izobraževanj, izmenjav ali kakšne druge oblike mednarodnega sodelovanja, vedno na voljo, tako na strani Mladinskega sveta Slovenije, kot tudi v vrstah Mladega foruma. Le klik vas loči do informacij in nekaj več klikov, da postanete eden izmed tistih, ki so priložnost izkoristili. Mateja A. Kegel Predstavljamo Mlada pevka Vesna: Jaz sem ogenj Življenje mlade pevke Vesne Kociper z Rov je tesno povezano s petjem. Že od otroških let rada poje. Prvič je nastopila v prvem razredu osnovne šole, z malo treme, kot je povedala v razgovoru, vendar zelo zadovoljna, ko so ji poslušalci povedali, da je pesem odpela dobro. Za petje se je navdušila sama ob gledanju televizije ter poslušanju Britney Spears. Dokončala je nižjo glasbeno šolo, šest let je igrala klavir, pela pa je tudi v pevskih zborih (OŠ Pre-serje pri Radomljah, otroškem in mladinskem zboru Domžalčki, dekliškem zboru Aurora ter cerkvenem zboru). Zadnja leta pa se posveča zabavni glasbi. Pogovor sva pričeli z njenimi šolskimi obveznostmi. Obiskuje Srednjo vzgojiteljsko šolo in gimnazijo Ljubljana, v kateri se izobražuje za vzgojiteljico predšolskih otrok. Po končani srednji šoli želi dokončati še višjo šolo za vzgojiteljico, potem pa se vpisati na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Je v slovenski zabavni glasbi težko uspeti? Ja, kar težko, saj slovenski glasbeniki niso deležni različnih podpor, pač pa se je treba potruditi, da prodreš na slovensko sceno in dobiš svoje poslušalce. Zato moramo imeti glasbeniki močno željo, voljo, vztrajnost in podporo. Mene k petju že od malih nog spodbujajo predvsem oče in ostali družinski člani ter sorodniki, vesela pa sem tudi podpore prijateljev in prijateljic, sošolcev in sošolk ter profesorjev. Imaš vzornika? Prepevaš tudi skladbe katerega od domačih ali tujih pevcev? Vzornikov je več, saj na posamezniku pritegnejo različne stvari. Tako Britney Spears, ki jo obožujem že od malega, občudujem zaradi njenega glasu ter improvizacije. Rada prepevam pesmi tako domačih kot tujih izvajalcev, predvsem Mance Špik, Saše Lendero, Celine Dion, Ruslane, Tajči, Pointer Sisters in drugih. Si že nastopila na kakšnem festivalu? Nastopila sem na otroškem festivalu Melodije morja in sonca ter skupaj z zborom zasedla tretje mesto. Pela sem na Pikinem festivalu in festivalu Bontončki ter v televizijskih oddajah Petka, Zoom, Dobro jutro Slovenija, Tistega lepega popoldneva, Veseli mikrofon, Super zvezda, Estrada, na raznih prireditvah, imela pa sem tudi več intervjujev na radijskih postajah. Imaš že nekaj lastnih skladb? Posnela sem tri lastne skladbe z naslovi Modra fantazija, Najsvetlejša zvezda in Jaz sem ogenj. Največ sodelujem z znanim glasbenikom Frenkom Novo, ki mi skupaj z Alešem Zibelnikom piše besedila, (besedilo Najsvetlejše zvezde je napisala Darja Pristovnik), glasbo ter aranžmaje. Pesmi lahko slišite na različnih radijskih postajah ter na moji spletni strani www.popvesna. si, na kateri se predstavljam, lahko pa mi pišete tudi na info@popve-sna.si. Vaše pošte bom zelo vesela. Svoje skladbe predstavljam tudi na dobrodelnih prireditvah, saj zelo rada pomagam tistim, ki so potrebni kakršnekoli pomoči. Kaj je tvoj cilj na področju glasbe in kaj si želiš od življenja nasploh? Največji cilj je sodelovanje na EMI in morda na Evroviziji ter čim več nastopov. V življenju nasploh pa si želim živeti običajno življenje, ne glede na glasbeno kariero, narediti čim višjo šolo, veliko potovati ter nekoč imeti svojo družino. Bi se želela komu posebej zahvaliti za pomoč pri tvoji pevski karieri? Najprej se moram zahvaliti za pomoč in podporo svojemu očetu Fran-ciju, ki me podpira od vsega začetka, me vozi, išče sponzorje in ureja vse stvari, ki jih sama še ne morem. Pravzaprav je moj menedžer. Rada bi se zahvalila tudi Frenku Novi, Darji Pristovnik, Alešu Zibelniku ter Nacetu Junkarju za dobro šolo petja, seveda pa ne smem pozabiti tudi Občine Domžale, ki mi občasno priskoči na pomoč, tako na področju petja kot tudi šolanja. Hvala tudi Marku Senici in salonu Beauty hair Mihaela, ki sta mi pomagala pri stylingu, ter vsem ostalim, ki mi pomagajo na vse možne načine in me podpirajo pri uresničitvi mojih sanj. HVALA. In kje bomo Vesno srečali čez deset let? Najbrž med otroki v vrtcu in na kakšnem koncertu, ampak do tedaj je še deset let in prepuščam se usodi in času. Hvala, Vesna, in veliko sreče ti želim! Vera Vojska Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 stran 15 DOMŽALE Na Poljski cesti niso pozabili na 90. rojstni dan gospe Francke Tavčar V času, ko veliko govorimo o tem, da v splošnem hitenju, predvsem za materialnimi dobrinami, nimamo časa za sosede, za sočloveka, prijetno presenečeni ugotavljamo, da povsod ni tako. Že v sestavku, objavljenem v prejšnji številki, sem pohvalila pripravljenost za pomoč stanovalcev Gregorčičeve ulice v Domžalah, danes pa nekaj besed namenjam prijaznim stanovalcem Poljske ceste, kjer druženj s pikniki, skupnih slovesnosti ob življenjskih jubilejih in drugih priložnostih ne manjka. Pred kratkim je namreč svoj visoki življenjski jubilej, 90-letnico, praznovala gospa Francka Tavčar, roj. Abe, tudi mama znanega godbenika in sedanjega podpredsedni- ka Kulturnega društva Domžalska godba, Draga Tavčarja. Stanovalci Poljske ceste so svoji sosedi, ki po smrti moža v letu 1980 kljub visoki starosti sama skrbi zase, pripravili prijetno slovesnost. Na njej ni manjkalo 90 nageljnov, po eden za vsako leto, gospa je razrezala veliko špehovko, vsi skupaj pa so si nazdravili s šampanjcem. Vse to je bilo darilo njenih sosedov iz vse ulice. Veselja je bilo veliko, iskrenih želja in čestitk še več, tudi poljubčkov ni manjkalo, predvsem pa ni manjkalo občudovanja dobrega zdravja gospe, ki je poznana tudi kot odlična šivilja. Verjeli ali ne, še danes po potrebi rada skraj ša kakšne hlače ali krilo, tudi če je kaj preširoko, zoži, zamenja zadrgo in opravi še kakšno manjše šiviljsko opravilo. Včasih je rada in pogosto oblekla narodno nošo, še danes pa rada sede na kolo in se zapelje, tudi do bližnjega Sto-ba, kjer jo pri sinu Dragu in njegovi družini vsak dan čaka kosilo in prijeten klepet. Tega ji tudi sicer ne manjka, saj jo prijateljice rade obiskujejo. Z njimi gre tudi v cerkev. Posebej dobrodošla je v njenem prijetno urejenem domu gospa Zinka Habjan, s katero radi pokramljata ob kavi. Gospa Francka najraje vse naredi sama, je pa vesela tudi pomoči, predvsem pa presenečenj, kakršno je bilo ulično praznovanje njenega 90. rojstnega dne. Ob tej priložnosti se gospa Francka in njeni najbližji iskreno zahvaljujejo vsem stanovalcem Poljske ceste za prijetno presenečenje, hvala pa seveda tudi vsem drugim za čestitke in dobre želje. Veliko zdravja tudi v prihodnje, gospa Francka Tavčar. Visokemu življenjskemu jubileju se s čestitkami pridružuje tudi Uredništvo Slamnika. Vera Vojska Potrebna je koncentracija V Domžalah je v letu 2006 prvič zaživela delavnica za DJ-je. Mladi so to priložnost dobili po zaslugi dveh zagnanih fantov in Mladinskega kulturnega centra Domžale, ki je takrat in še danes omogočal tovrstne delavnice. Admir Sijamhodžič in Simon Kokalj - Koksi sta prišla na idejo, da bi svoje znanje DJ-jevstva ali »rolanja« glasbe predajala mladim, zato smo v tokratni številki Slamnika spregovorili o tej zvrsti kulture, ki je mladim vsekakor bližje in ji z veseljem prisluhnejo. Kaj stoji v ozadju, kako fantje in dekleta, ki se podajo v te vode, pridejo do tega in še marsikaj drugega pa nam je povedal Admir Sijamhodžič. Kakšen je začetek in ali je potrebna kakšna formalna izobrazba? Jaz se s tem ukvarjam že 7 let, formalne izobrazbe ne potrebuješ, je pa dobro, da znaš poslušati, da razumeš glasbo. Ostalo je odvisno od tvojega posluha. Lahko imaš dober posluh in se boš hitro naučil stvari, lahko pa nimaš toliko posluha, pa bo, logično, trajalo dvakrat več. Se pravi, če ni posluha, ni DJ-ja? To ne, razlika je v tem, da če imaš posluh, boš lahko marsikaj ustvaril veliko lažje. Že vnaprej boš vedel, kako bo slišati, četudi ne boš poizkusil. Večina DJ-jev si doma pripravi program, dobri DJ-ji pa tega ne potrebujejo, kajti že vnaprej vedo, katera pesem gre skupaj in ne potrebujejo timinga, kako spustiti glasbo. Čista improvizacija. Se pravi - je potrebno poznati ogromno nekih pesmi, zvrsti? Potrebno je poznati vse vrste glasbe, ne le elektronsko glasbo. Dejstvo pa je, da je vsa glasba narejena po istem principu - od klasike, elektronske pa do rocka. Na istem sistemu temelji in če glasbo malo poznaš, lahko dobro delaš. V Domžalah je potekala delavnica za DJ-je. Morda kaj več o tem? Dve leti nazaj sva se s Simonom Ko-kljem - DJ Koksijem pogovarjala, da bi morda kaj pripravila za domžalsko mladino, morda se najdejo kakšni talenti, ki bi se lahko s tem ukvarjali. Pripravila sva delavnico, na kateri je bilo na začetku osem potencialnih kandidatov. Koncept je vseboval teoretični in praktični del in ker je Simon študent SAE (mednarodna zasebna fakulteta za glasbo in produkcijo v Ljubljani), je temu primerno vodil teoretičen del, ki pa fantom ni bil tako zanimiv, dokler v praksi nismo prišli do dela, ko so začeli ugotavljati, zakaj je bila teorija sploh pomembna. Sledil je praktični del, vaja, kajti vaja dela mojstra in to je trajalo dobro leto. Na koncu so od osmih ostali štirje, ki so se zelo dobro naučili veščin in če se dobro pripravijo, lahko vsak izmed njih dobro odigra dveurni glasbeni set. To je zelo velik uspeh, naučiti se tako dobro v tako kratkem času. Jaz sem za to potreboval dve leti, saj me ni nihče učil. Sicer pa smo se takrat z MKC-jem dogovorili, da delavnica poteka v okviru njihovega programa. Fantje ja, kaj pa punce? Do sedaj ni bilo nobene zainteresirane. Poznam pa kar nekaj deklet, ki se s tem ukvarjajo. Vsako leto 8. marca je v Ambasadi za dan žena večer, ko glasbo vrtijo samo ženske. Povedati moram, da je tudi nekaj Slovenk zelo uspešnih v teh vodah. A v Domžalah do sedaj še ni bilo interesentk. Bom pa zelo vesel, če bodo, saj imajo ženske drugačen pristop, drugače vidijo vse skupaj, so manj agresivne in pri njih zna biti to zelo lepa, plesna glasba. Zabave z DJ-ji so poznane predvsem po plesnih drogah. Kakšen pa je tvoj vidik na to? To je res. Predvsem zato, ker mladi kot mladi vedno iščejo same sebe. Na žalost je na teh zabavah dosti TJ * » tega, ne bom zanikal, ker je res tako. A prej, ko fantje spoznajo, da to ni to in začnejo uživati v glasbi in v gibih, bolje zanje. Kar pa se tiče DJ-jev in drog, je pa tako, da večina pravi, da se, ko nastopajo, ne drogirajo. Poznam kar nekaj ljudi, ki občasno se, seveda govorim o mehkih drogah, a ko so na odru, ko imajo nastop, se ne, ker želijo biti skoncentrirani, da ne izgubijo ritma, da ne »padejo ven«. Seveda so tudi izjeme, ki brez tega ne morejo, a poudarjam, večina običajno spije kakšno kavo, redbull, da niso zaspani. So pa droge res velik problem na teh zabavah povsod v svetu in na žalost se tega ne da kar tako ustaviti. Morda nekoliko v šali, ampak kot človek, ki se ukvarja z glasbo in Domžalčan, ali misliš, da imajo Domžale kakšno posebno energijo, da imajo toliko uspešnih glasbenikov? Mislim, da je v Domžalah dosti potenciala, a problem je v tem, ker so takšno mesto, kot so in večina ljudi izgubi upanje in se s tem neha ukvarjati. Poznam dosti ljudi, ki so bili v elektronski glasbi, pa so odnehali in delajo to samo še zase. Jaz nikoli nisem imel želje po tem, da bi uspel, ampak sem to vedno počel zase, ker sem se s tem sprostil, medtem ko drugi v tem niti niso več videli interesa in so to enostavno opustili. Kar pa se tiče bandov, so dokaj uspešni. Dober primer so Ice cream, ki dosti igrajo naokrog. Prepričan sem, da bi se lahko zgodilo še kaj več. Kaj pa je tebi bolj všeč - da si mentor ali DJ? V čim bolj uživaš? Oboje je dobro. Biti DJ sprošča mene osebno, da pa del svojega znanja predam nekomu drugemu, je pa tudi pozitivna stvar. Zelo dobro se počutim, ko vidim, da je nekdo, ki ga učim, razumel, da ve, kaj poslušati. Oboje mi je všeč, pa tudi voljo imam do dela z mladimi, četudi sem sicer zelo temperamenten. Sta dva različna občutka, ampak oba zelo dobra, vsak po svoje. Kako pa vzdržuješ kondicijo za dolge glasbene večere? To ni tako kot s športom, da moraš prej v fitness ali veliko trenirati. Moraš pa biti psihično pripravljen, zahteva se ogromno koncentracije. Za psihično kondicijo pa je treba biti drugače pripravljen, spočit. Delavnice so na primer včasih trajale tudi po 11 ur skupaj in to je pomenilo toliko ur koncentracije, ukvarjanja z osmimi fanti, poslušanja njih in še glasbe. A tukaj gre samo zato, koliko si mentalno pripravljen zdržati, ni pa skoraj nič fizičnega napora. Hvala za zanimiv pogovor in veliko užitka pri delu, tako na glasbenem področju kot z mladimi. Mateja A. Kegel Kako smo na Podjetniškem centru Domžale delali v letu 2007 Januar je čas, ko vsi skušamo potegniti črto pod opravljenim delom v letu, ki se je izteklo in imamo v mislih že načrte za prihodnost. Tako tudi v Podjetniškem centru vrednotimo opravljeno delo ter se veselimo novih izzivov, ki jih prinaša leto 2008. Že peto leto si prizadevamo soustvarjati prijazno podjetniško okolje ter spodbujati posameznike, ki se odločajo za samostojno podjetniško pot. Na naša vrata so potrkali številni potencialni podjetniki, ki so iskali informacije in svetovanje ob realizaciji podjetniške ideje, ter številni podjetniki, ki se spopadajo z obvladovanjem rasti podjetja. Svetovalci Podjetniškega centra jim pomagamo z osnovnim svetovanjem in informiranjem, vsi pa imajo možnost vključitve v program vavčerskega svetovanja ter tako dostopati do subveniconiranih storitev specialističnega svetovanja. Organizirali smo tudi kar nekaj brezplačnih delavnic, ki so, poleg izobraževanja in nabiranja novih znanj, priložnost za podjetniško mreženje. Za lažjo predstavo poglejmo nekaj številk, ki odražajo stanje iz leta 2007. V letu 2007 je bilo v program vavčerskega svetovanja vključenih: 23 podjetij, ki so imela možnost koristiti svetovalne storitve v višini 92.000 €; 6 potencialnih podjetnikov, ki so imeli možnost koristiti svetovalne storitve v višini 9.000 €. V letu 2007 se je samozaposlilo 47 potencialnih podjetnikov oz. brezposelnih oseb, ki so bili v program vključeni bodisi v letu 2006 ali 2007, od začetka delovanja centra (sept. 2003) pa skupaj že 254, torej se je odprlo vsaj toliko delovnih mest. Trudimo se odgovoriti na številna vprašanja - bodisi skozi pogovor ali izvedeno delavnico na specifično temo. In kateri je najpogostejši problem, s katerim se podjetniki srečujejo? Še vedno je največ vprašanj povezanih z dostopom do finančnih sredstev. V pisarni centra so lahko dobili več informacij o različnih aktualnih razpisih, možnostih pridobivanja evropskih sredstev, tveganem kapitalu in novoustanovljenem klubu Poslovni angeli Slovenije. Smo pa podjetnikom skušali pomagati tudi z izvajanjem aktivnosti v okviru evropskih projektov ClusterNet in Easy, katerih partner je CRMG. Pro- jekt »EASY - Early stage Investors Action for Growth of Innovation Bussines« predstavlja stično točko med investitorji, predvsem poslovnimi angeli in podjetji, ki iščejo kapital. Priložnost za predstavitev podjetniških projektov potencialnim investitorjem na mednarodni ravni je s podporo CRMG dobilo že kar pet slovenskih podjetij, ki iščejo svež kapital. Aktivnosti projekta Cluster-Net pa potekajo v smeri priprav na mednarodni sejem InnovAction v Udinah, kjer bodo tudi slovenska podjetja imela možnost mreženja na mednarodni ravni. Menim, da nikoli ni prepozno za lepa voščila in lepe želje, zato ob tej priložnosti želim vsem bralcem uspešno in podjetno leto 2008. Hkrati bi se iskreno zahvalila za korektno sodelovanje Občini Domžale oziroma podžupanu, gospodu Vinku Juhartu, ki s svojo strokovno in finančno podporo sodeluje pri realizaciji naših idej in zastavljenih ciljev. Za vsa morebitna vprašanja, predloge in sugestije smo vam na voljo na PC Domžale in na tel.: 01/721-48-36 ali e-mailu: pc-domzale@volja.net. Vera Nunič Podjetniški center Domžale %ws Ka MM Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale Novosti v drugem semestru Pred nami je začetek drugega semestra in vedno nas spremljajo novosti. Tudi letos je tako. V februarju bomo začeli spoznavati zgodovino in kulturo narave ter slovenske šege in navade. S predavanji o slovenski etnologiji bomo pričeli v torek, 5. februarja, ob 9. uri. Skrb za zdravje in aktivnosti, ki sproščajo človeka, so dejavnosti, ki jim v Lipi posvečamo posebno pozornost. Refleksni masaži in masaži hrbta bomo namenili pozornost v posebni izobraževalni obliki, ki se bo pričela v torek, 12. februarja, ob 18.uri. V ta sklop dejavnosti spadajo tudi srečanja, ki jih namenjamo zdravi prehrani. Srečujemo se vsak torek popoldan, v OŠ Domžale, in vedno se kaj novega in koristnega naučimo. Vse gostejši in hitrejši promet, novosti v prometni zakonodaji, nova prometna signalizacija in označbe ter tehnične spremembe motornih vozil človeka silijo, da obnovi svoje znanje iz varnosti v cestnem prometu. Po tečaju o cestno prometnih predpisih, ki se bo pričel v prvi polovici februarja, boste lahko v spremstvu inštruktorjev prevozili krožne otoke, se vključevali na avtocesto in večprometna vozišča in se seznanjali s pravilno in varno vožnjo. Pojdite v korak s časom, in čeprav ste dolgoletni voznik, ni nikoli odveč svoje znanje in sposobnosti obnoviti in utrditi. Pridružite se nam, pri nas boste preživeli jesen življenja prijetno, lepo in koristno. Metka Zupanek Tudi lani dejavni pri obnovi planinskih koč Domžalski Helios in Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez sta tudi v lanskem letu izvedla nekaj akcij obnove športnih objektov. Projekt, ki poteka že več let, vsako leto postreže z vidnimi rezultati. Obnovijo se, oziroma dobijo lepši izgled, nekateri izbrani športni objekti v Sloveniji. Helios vsako leto nameni v okviru svojega partnerstva s krovno športno organizacijo za nekaj več kot šest tisoč evrov svojih zaščitnih premazov. Te OKS-ZŠZ nameni športnim zvezam, ki so njegove članice. V letih 2006 in 2007 je bila za dodelitev zaščitnih premazov izbrana tudi Planinska zveza Slovenije. V minulem obdobju je PZS že nekajkrat dobila take premaze za planinske koče v naših gorah, posebej zanimivo je bilo markiranje in obnavljanje okoli 50 tisoč markacij na mreži sedem tisoč km označenih planinskih poti. V letu 2006 je PZS kandidirala s tremi planinskimi kočami. Komisija je izbrala Dom planincev v Logarski dolini v občini Solčava, ki leži v zgornjem delu Logarske doline, imenovani Kot. Leži na nadmorski višini 837 metrov in ga upravlja Planinsko društvo Celje - Matica. Dom je poznan po številnih izobraževanjih, ki jih z aplanince organizira omenjeno planinsko društvo, pa tudi po dobri kuhinji in ljubeznivemu osebju. Dom je bil v letu 1981 uradno odprt, takrat pa je bil tudi zadnjič prebarvan in zaščiten. Več kot polovica koče je iz lesa, ki ga je že načenjal zob časa. Po dodelitvi Heliosovih premazov se je Alpinistični odsek planinskega društva lotil dela. Dela na Domu planincev so bila končana v mesecu septembru 2007. Alpinisti so prebarvali in zaščitili nekaj manj kot 2 tisoč kvadratnim metrov površin. Dom se sedaj primerno estetsko umešča v eno izmed najlepših planinskih krajin v Sloveniji. Na razpisu je sredstva preko kandidature PZS dobilo tudi Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela in sicer za obnovo dveh visokogorskih planinskih koč. Doma Valentina Staniča pod Triglavom (2.332 m) in Prešernove koče na Stolu (2.174 m). Obe planinski koči sta izpostavljeni kovinskih delov stavb. Za zaščito zunanjosti stavb pred skrajnimi učinki vlage, vetra in sonca letno namenijo znaten del prihodkov, od poslovanja koč prav v ta namen. Zato so bili še toliko bolj zadovoljni, da jim je bila dodeljena znatna količina Heliosovih zaščitnih premazov. Čeprav so premaze prevzeli lani sredi najvišje planinske sezone, jim je s prostovoljnim delom gospodarjev in oskrbnikov obeh koč uspelo do konca sezone zaščitili vse vitalne dele stavb, tako fasado kot kovinske dele oken in vrat. Barve in lake v okviru razpisa 2007 pa je lani prejelo tudi Planinsko društvo Mežica za obnovo Planinske koče v Grohotu pod Raduho. Leseni deli koče, ki leži 1.460 m visoko, so zaradi svoje lege zelo izpostavljeni propadanju, zato jih je vsakih nekaj let potrebno zaščititi. Obnovo bodo izvedli letošnjo pomlad, saj jih je lansko jesen prehitelo slabo vreme. Projekt Obnove športnih objektov se bo nadaljeval tudi v letošnjem letu. Vrednost brezplačno dodeljenih barv in lakov je 7.800 evrov. Helios in OKS-ZŠZ od tega namenjata 4 tisoč evrov v barvah in lakih za obnovo v poplavah uničenega Športnega parka Rovn Selca pri Železnikih, ki sodi pod Regijsko pisarno Jesenice. V letu 2008 pa za športne zveze, članice OKS razpisujeta 3.800 evrov v barvah in lakih. Rok za oddajo prijav je 22. februar 2008. Razpisna dokumentacija je na voljo na internetnih naslovih www.helios.si (Družbena odgovornost) in www.olympic.si oz. v Sektorju za tržne komunikacije, Helios Domžale, d.d. * * / f>® M n,tnjiL ji'ii-kili uhlju'1 i I i h i miri - :| H 11 ir.ll, i til - iv.i Ir) m n iiMUimuitalik |hiriH-iiili in ipPtrmli nlilrk - ^ii.nijf —li i !■ fd iHi iinTUkih kfistiiiiim Kirnen Hi'r^ml >..|>. rViri-iii r.^ nI Ii.i JA, \ 'ir pri I 'lmh^jIjIi Tel.: 01/ 7210 580 GSM 031/658 717 Pokljuko in priznanja pred slovensko konkurenco. Takoj po skoku v leto 2008 pa je Ihance napadel virus. A brez panike, navijači Klemena BAUERJA, Petra DOKLA in Teje GREGORIN smo že pred odhodom v nemški Ruhpolding odganjali viruse predvsem prek telefonskih linij in bodrili vse tri, da bo vse v redu in da kljub »riziku« pridemo navijat. Med množico nemških navijačev smo pošteno sprostili svoje glasilke in navijali do konca. Do konca pa so se, kljub ne preveč dobremu počutju, borili Peter, Klemen in Tej a, ki je kljub vsemu v svetovnem pokalu dosegla uvrstitvi med najboljših dvajset. »Gripa na pohodu,« tako nekako dnevno poslušamo in beremo v različnih slovenskih medijih. A v medijih je vse pogosteje slišati in brati o naših uspehih. Nedvomno je na naslednji biatlonski postaji, v italijanski Anterselvi, napadel virus dobrega počutja predvsem Petra, ki je brez postaj v kazenskem krogu osvojil odlično 40. mesto v šprintu. Podobnega virusa je bila deležna Teja, ki pa je zaradi večih »postaj« v kazenskih krogih dosegla zanjo nekoliko slabša rezultata, a kljub temu zopet skočila med dobitnice točk. Mednarodna scena, domača scena in povsod prisotni virusi, tisti bia-tlonski. Medtem ko so se »prvi« bi-atlonci merili v deželi testenin, smo se Ihanci merili v deželi, kjer še vedno domuje sneg. Ne boste verjeli, ampak na Pokljuki je še vedno zaznati pravi »snežni virus«, ki razsaja in daje upanje nam, smučarjem tekačem ter biatloncem, da bomo »bolehali«, ja, vse tja do konca zime. »Merili na Pokljuki ...«. Virus nas pošteno napada, zato k bistvu: merili smo se s konkurenco in merili smo tudi čase, saj smo bili 19. januarja organizatorji tekmovanja za Pokal Republike Slovenije v biatlonu. »Biatlonski virus« je napadel tudi naše najmlajše biatlonce, ki po »receptu« Janeza Gregorina pa tudi Saše Čad dosegajo zelo dobre rezultate. Tisti najbolj »okuženi« so: Anže POVIRK, Aleš GREGORIN, Greta TOMŠIČ in Primož PANČUR, ki so tudi na Pokljuki dosegli zmagovalne stopničke. S tretje stopničke pa se je nekoliko v krču smejal tudi Anže GREGO-RIČ, ki je v tej zimski sezoni sploh prvič nastopil na tekmovanju. Anže se je boril predvsem s svojim, še ne povsem zaceljenim, gležnjem, ki pa mu »daje« znake, da bo najbrž vseeno nared za Evropsko junior- sko prvenstvo v biatlonu na Češkem, in sicer v drugi polovici tega meseca. Na Pokljuki pa so seveda tekmovali še standardni člani kluba: Vid ZABRET, 4. mesto, Martin IVANUŠA, 5. mesto, Miran MA-JER, 7. mesto in Rok LAZAR, 8. mesto - vsi med starejšimi dečki, med mlajšim dečki in deklicami pa sta peti mesti osvojila Sara LE-KAN in Nejc KARO. Danes, ko je izšel Slamnik, so na tekmovalne proge »izšli« tudi najboljši svetovni biatlonci, ki se bodo v naslednjih dneh, točneje do 17. februarja, borili za medalje in nove točke na Svetovnem prvenstvu v Östersundu na Švedskem. »Ihanski biatlonski virus« bo vsekakor napadal tudi na Švedskem, kjer bo prva »oskrbovalka« nedvomno Teja Gregorin, z »oddelka«, pa se ji pridružita še Klemen Bauer in Peter Dokl. Kakšen rezultat bo dosegel naš napad, pa seveda v naslednji številki, še prej pa na naši spletni strani www.tsklub-ihan.si. Za vse naše napade in širjenje vse bolj znanega »ihanskega biatlon-skega virusa« tako na domači kot tudi svetovni sceni, pa so zaslužni: družba FARME IHAN, d. d., Občina Domžale, Črevarstvo Miroslav Majer, s. p., družba MAJO, d. o. o., družba Potrbin AS in ostali, d. n. o., in slovenska biatlonska reprezentanca. Zahvala vsem!!! Vam, drage bralke in dragi bralci, pa čim manj tistih pravih virusov in kljub našemu »virusu« obrnite in preberite stran naslednje številke Slamnika, ki nam omogoča »širjenje naše tradicije«. Hvala Uredništvu!!! Matjaž Pavovec Domžalski dvigovalci uteži smo odlično zaključili leto 2007 Osvojili smo klubski naslov državnih prvakov. Med nami imamo dva državna prvaka, Boštjana Peterco, v kategoriji nad 105 kg: s potegom 105 kg in sunkom 140 kg, skupni biatlon je 245 kg in Simona Resnika, ki je v kategoriji do 77 kg potegnil 95 kg in sunil 114 kg, kar je skupno 209 kg. Evropskega mladinskega prvenstva na Tenerifih sta se udeležila Nejc in Tine Orešek. Brata sta v letu 2007 postavila tudi nove slovenske mladinske rekorde. Nejc je v starosti do 17 let, v kategoriji do 77 kg s potegom dosegel 98 kg in sunkom 122 kg, v kategoriji do 85 kg pa potegnil 95 kg in sunil 115 kg. Tine je v starosti do 20 let v kategoriji do 105 kg potegnil 95 kg in sunil 125 kg, kar je skupni biatlon 220 kg. Ključ do uspeha in zasluge pripisuj e-mo timskemu delu, požrtvovalnosti in strokovnosti trenerja Romana in našega predsednika kluba, Iva. Člani kluba se zahvaljujemo Obči- ni Domžale in vsem sponzorjem za finančno pomoč, saj ste nam z dodeljenimi sredstvi omogočili nakup prepotrebnih dveh kompletov ročk z utežmi. Vse zainteresirane vabimo, da se nam pridružite. Z veseljem vas bomo sprejeli med naše člane. Redno treniramo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 19.00 do 20.30 ure v kletnih prostorih domžalske športne dvorane. Blaž Kuhar Urša Orehek, igralka golfa Državna prvakinja med mladinkami do šestnajst let Golf je tekmovalno eden najzahtevnejših športov, rekreativno ukvarjanje z njim pa je lahko zelo prijetno. To je primerna rekreacija za vsa starostna obdobja, zato se z njim lahko ukvarjamo do visoke starosti. Golf je šport, o katerem se pri nas več govori šele zadnjih nekaj let. Nekoč je bilo v Sloveniji samo eno golfsko igrišče, ki je nastalo že pred drugo svetovno vojno, še v kraljevini, zato se tudi imenuje Kraljevo igrišče Bled. Po letu '90 so se začela graditi nova igrišča po vsej Sloveniji, tako imamo sedaj kakšnih deset igrišč, ki imajo devet oziroma osemnajst lukenj. Najbližje naši občini je igrišče v Arboretumu. Golf zahteva znanje številnih različnih udarcev, za kar se uporablja več palic, ki se delijo na lesove, železa in pater. Skozi več kot šeststoletno obdobje se je oblikovalo tudi veliko pravil, po katerih se igra odvija in tudi zato je to zelo kompleksen in zahteven šport. Bistvo igre je igranje sam proti sebi, čeprav igrajo v flajtu štirje igralci. Vsak igralec ima, glede na svojo uspešnost pri igri, določen hendikep, s katerim se »bori« za čim boljši rezultat. Zaradi zahtevnosti udarcev in množice pravil mora vsakdo najprej na tečaj. Po tečaju je treba opraviti izpit, kar je pogoj za pridobitev dovoljenja za igro. Šele ko igralec dobi dovoljenje za igro, se sme odpraviti na igrišče. Na začetku se zdijo golfski pojmi, pravila in način štetja rezultatov zelo komplicirani, vendar skozi igro postane vse povsem jasno in zabavno. Urša Orehek je štirinajstletnica, ki obiskuje devetletko v Domžalah. Od šestega leta igra golf, kateremu je podredila svoj način življenja. Je članica Golf kluba Arboretum, nastopa za mladinsko ekipo Slovenije do 16 leta in žensko ekipo GK Arboretum. Kdaj si začela igrati golf? Golf sem začela igrati pred osmimi leti, prej sem nekaj malega smučala. Starši in brat so igrali golf in so tudi mene začeli prepričevati, naj poskusim. V začetku me je zadeva dolgočasila, ni mi bilo jasno, kaj naj s to igro sploh počnem, a po malem sem hudo »padla noter«. Zdaj lahko rečem, da sem ta šport vzljubila, tako da mi je postal pomemben del življenja. Kje treniraš in kdo so tvoji trenerji? Treniram na golf igrišču Arboretum. Treningi potekajo v okviru Golfske akademije, pod vodstvom trenerjev Danija Kraljiča, Davida Greena in Uroša Gre-goriča. Vsi trije trenerji so zelo dobri. Kako potekajo treningi? Treniram pod vodstvom trenerjev in sama. Treningi različnih udarcev, iz katerih je sestavljena igra golfa, so na vadbišču, treningi igre in taktike pa se odvijajo na igrišču. Sami treningi trajajo tri, med počitnicami pa osem ur dnevno, pet krat na teden. V sezoni imamo običajno ob koncu tedna tekmovanja. Mnogi, ki ne poznajo golfa, pravijo, da to ni šport, ker ga ocenjujejo zgolj z vidika potrebne kondicije. Kakšno je tvoje mnenje? Za dobro igranje golfa je treba veliko trenirati saj je za dober rezultat potrebna izjemna natančnost, za to pa je potrebna dobra koncentracija, ki jo je treba na turnirju vzdrževati pet do šest ur. Dokler se zares ne začneš ukvarjati z golfom, tega sploh ne veš. Za resna tekmovanja je zelo važno, da se psihično ne zlomiš, zato moram veliko delati na psihični stabilnosti. Moram povedati, da kljub temu, da zgleda, kot da kondicija ni potrebna, je resnica, da igralci golfa delamo precej tudi na kondiciji. Kakšna je konkurenca v Sloveniji, glede na to, da golf kot tekmovalni šport pri nas nima prav dolge tradicije? Pri nas je konkurenca še vedno slaba, tako med dekleti kot tudi med fanti. Sama sem že toliko napredovala, da v konkurenci do 16 let praktično nimam konkurence. Torej je zelo pomembna udeležba v tujini na čim večjem številu turnirjev. Tam se tekmovalec kali, pridobiva izkušnje za težje in zahtevnejše turnirje. Ja, v tujini je zelo težko. Tam imajo dolgo tradicijo, dober način treningov, veliko dobrih igralcev in igralk, ki so odigrali že veliko težkih tekem na različnih golf igriščih. Vse to jim daje pomembno prednost pred nami. Kateri so tvoji največji uspehi? V letu 2007 sem med dekleti zmagala na Mini cupu (serija tekmovanj v Sloveniji), sem mladinska državna prvakinja do šestnajst let, bila sem v slovenski mladinski ekipi na evropskem prvenstvu »European Young Masters« do 16 let, kjer je sodelovalo 100 igralk in igralcev iz 27 držav. Zelo sem se razveselila svojega dosežka na tem tekmovanju, ko sem drugi dan tekmovanja dosegla četrti rezultat med dekleti, skupno 18. mesto po treh tekmovalnih dneh pa je bilo prav tako nad pričakovanji, saj je bila konkurenca izjemno ostra. Bila sem članica ženske ekipe, ki je Slovenijo zastopala na Evropskem prvenstvu ekip, kjer smo zasedle 11. mesto. Velikokrat potuješ v tujino? Potovanj je kar precej zaradi udeležbe na turnirjih in v zimskem času zaradi treningov. Gotovo na turnirjih in na treningih spoznavaš veliko mladih iz drugih držav; se na teh srečanjih sklepajo prijateljstva? Res je, da spoznam veliko mladih predvsem iz Evrope, prijateljev pa v športu ni. Rekla bi, da imam med temi mladimi veliko znancev. Vsi se kar precej resno ukvarjamo z golfom, ki nam vzame dnevno veliko časa in moči, še zlasti psihične, tako je malo časa za druženja izven uradnega dela. Prave prijatelje imam v šoli, ki mi zaradi precejšnje odsotnosti veliko pomagajo, saj mi vse »zrihtajo«, in ko se včasih vrnem pobita iz turnirja, me znajo tudi spraviti v dobro voljo, za kar sem jim zelo hvaležna. Ko sva že pri šoli, kako ti gre učenje in kako na tvoj šport in zlasti odsotnost gledajo učitelji? Sošolci me zelo podpirajo, zelo razumevajoč je tudi razrednik, kar mi veliko pomeni, učitelji pa gledajo na mojo aktivnost različno: eni pozitivno, drugi z zadržkom. Pri učenju nimam težav, trudila se bom, da jih tudi v bodoče ne bi bilo. Kakšni so tvoji načrti za leto 2008? Treningi bodo usmerjeni tako, da bi postala državna prvakinja do 18 let. Na »European Young Masters« do 16 let želim priti med prvih pet. Pogosta potovanja v tujino prav kličejo po znanju jezikov držav Evropske unije; kaj delaš na tem? Res je, jeziki so zelo pomembni, zato se učim angleščino, španščino in nem- Ko se govori o golfu, se praviloma misli, da je to zelo drag šport. Kdo tebi pokriva stroške? Če se ga igra rekreativno, je strošek približno enak, kot pri smučanju. Za resno tekmovalno ukvarjanje je pa je tako, kot verjetno za vsak drugi šport, potrebnega kar precej denarja. Večino stroškov pokrijeta starša, del sredstev prispeva Golf zveza Slovenije. V letu 2007 mi je del stroškov za nastop v tujini sponzoriral AS Trzin. Kaj je najpomembnejše, da bi postala tako dobra igralka kot si želiš? Imeti moram dobrega trenerja in sponzorje, drugo je odvisno od mojega pristopa k treningu in njegove količine. Zelo sem vesela, da smo letos uspeli dobiti enega sponzorja. Moj sponzor je postala firma »Golf trgovina NEVADA BOB'S« v industrijski coni Šenčur. Kaj ti je poleg golfa najpomembnejše? Na prvem mestu je družina, mami, oči in brat, ki mi dajejo ogromno podporo, potem pa šola in prijatelji. Kaj bi sporočila svojim vrstnikom? Z resnim delom se da veliko doseči, se je pa treba marsičemu odreči. Marija Pukl SPORT stran 18 Nemotena športna aktivnost V zadnjem času opažamo čedalje več propagandnega gradiva, ki vabi k rednemu gibanju. Zato se vse več ljudi različnih starostnih skupin odloča za sodelovanje pri športnih aktivnostih. Nekateri na športno aktivnost niso dobro pripravljeni, zato jih prizadenejo različne športne poškodbe. Poškodbe najpogosteje prizadenejo pomembne mišice in kosti našega telesa. S tem pa je prizadeto skoraj celo naše telo. Večino nastalih težav se da uspešno ozdraviti. Vseeno pa je bolje preprečiti težave, kot pa jih zdraviti. Športne poškodbe so posledica slabo načrtovane priprave na aktivnost, neustrezna oprema ali pa slaba pripravljenost našega telesa na napor. Nekatere težave nastopijo že med samo aktivnostjo, kot posledica preobremenjenosti in pritiska sile na telo, ki napora še ni vajeno. Kaj hitro se lahko pojavi bolečina, ki nam onemogoči nadaljnjo aktivnost, z vsemi nadaljnjimi možnimi posledicami. Iz tega pa izhajajo tudi nekatere kronične težave. Primerna telesna aktivnost seveda dobro vpliva na organizem in vrsto kroničnih obolenj v telesu. A kljub temu se moramo vadbe primerno lotiti. Zavedati se moramo, da kronična bolezen nudi slabše pripravljeno telo za vadbo, ker je veliko bolj dovzetno za poškodbe in nadaljnje težave kot zdravo telo. Z varno vadbo pričenjamo postopoma in nato vsak dan zvišujemo intenziteto vadbe, seveda je pomembno, da dobro poznamo svoje telo in nikakor ne pretiravamo. Pomembno se je zavedati tudi razlike v športni vadbi v različnih letnih časih (poletje/zima), ko moramo biti še posebej previdni v skrbi za naše zdravje. Če povemo preprosteje: skrbi in težav ob športni aktivnosti bo neprimerno manj, če se bomo nanjo pripravili tako fizično kot psihično, morda ob pomoči nekoga, ki je strokovnjak ali bolj vešč na športnem področju. Vzemimo si vendar čas za premislek, da je pomemben sam začetek in konec aktivnosti. Začetek vadbe naj bo lahkoten, saj se mišice takrat komaj začnejo ogrevati, česar se moramo dobro zavedati. Zato so vaje za ogrevanje na začetku najbolj pomembne. In enako konec vadbe, ki naj obsega 5-10 minutne vaje za ohlajanje telesa, mišice pa poskušajmo sprostiti, da bomo zmanjšali nastanek mišičnih bolečin po naporu. Zavedati se moramo, da je šport osnova zdravega in kakovostnega življenja. Za nemoteno aktivnost pa je treba upoštevati pravila, da nam bo športna aktivnost koristila in ne morda škodovala. Zato telo prilagodimo naporom in ga s tem zaščitimo pred poškodbami. Zdravje je pomembnejše od zmage in doseženih rekordov, a vseeno naj nas to ne odvrne od tega, da bi se odločili za športno udejstvovanje. Nives Grad Načrti Karate društva ATOM Evropa in svet spoznavata Domžale -tudi preko karateja! Vsaj 20 različnih držav sveta bo imelo po besedah glavnega instruktorja Karate društva ATOM Shotokan Domžale svoje predstavnike na Pokalu Shotokan Slovenije 2008, ki bo 6. in 7. junija v Domžalah. Lovrenc Kokalj kot eden izmed glavnih organizatorjev še pričakuje, da bo prestižno tekmovanje v vseh pogledih potekalo v sklopu prireditev praznika Občine Domžale. »To leto imamo v Domžalah, in zaradi prostora deloma tudi v Ljubljani, organizacijsko velike projekte. Že prvega marca smo organizatorji prvega kvalifikacijskega turnirja za vstop v finale državnega prvenstva. Petega in šestega aprila bo v Domžalah ali Ljubljani seminar s Karate-Do mojstrom, Hirokazu Kanazawo, 10. Dan. Trenu- tno največji mojster na svetu je bil v Domžalah sicer že dvakrat, tokrat pa za še bolj atraktiven seminar z njim prihaja tudi njegov sin Nobuaki - svetovni prvak iz Indonezije. Lahko bi rekel, da je mojster za nas karateiste kot papež za vernike. To je naš vrhovni učitelj. In potem je tu še junijski Pokal Shotokan Slovenije s svetovno udeležbo.« Če karateja torej še na poznate ali vas zanima, boste imeli Domžalčani v letu 2008 kar nekaj odličnih priložnosti, da si vrhunske kate in borbe pobližje ogledate praktično z vaših oken! Vabljeni! Generalka pred začetkom karate sezone 34 ATOMovcev je od 24. do 27. januarja 2008 preverjalo svoje znanje in rezultate treningov na že 19. tradicionalnem zimskem Karate-do seminarju v Murski Soboti. Poleg prijetnega vzdušja, kakovostnih treningov in opravljenih izpitov za višje pasove je bil pomemben rezultat seminarja tudi dodatna motivacija karateistov za tekme, ki se začnejo konec februarja na medanarodnem turnirju v Rušah. Karate klub Domžale Izpiti za višje pasove Kot ob vsakem koncu semestra so tudi letos potekali izpiti za višje pasove. To je bila priložnost za vse, ki so pridno trenirali skozi cel semester. Izpiti so se letos odvijali najprej v Domžalah in sicer 19. januarja 2008 za dečke in deklice, nato pa 20. januarja 2008, v Ljubljani, za člane. Po kratkem uvodnem pozdravu in ogrevanju so se izpiti začeli - od nižjih do višjih pasov. Vsi so se na izpite v glavnem dobro pripravili, saj so večinoma naredili višje pasove, nekaterim pa je žal spodletelo. Želja vsakega je biti uspešen, vendar v praksi ni vedno tako, kot si želimo. Zato včasih kar težko sprejmemo dejstvo, da ima tudi neuspeh svoj smisel. Vsem, ki so uspešno opravili izpit, iskreno čestitamo. Ostalim, ki pa niso bili uspešni, naj jim to ne vzame poguma za nadaljnje treniranje. Če se nam želite pridružiti, vas vabimo v našo sredino do 12. februarja. Za podrobnejše informacije smo vam na voljo na telefon 031/231-440 (od 1200 - 1400 ure). Športni pozdrav! Otroci na izpitu za oranžni pas Rezultati: 8. kyu: Grega Pirc, Gašper Markič 7. kyu: Lana Janežič, Mark Miklavčič, Grega Pirc, Patrik Hlebec Štor, Tim Lampret, Javor Zavec, Evstahij Moder, Gašper Golja, Urša Tomažin, Matic Brelih, Luka Stojkovič, Tadej Štante, Nika Slavec, Gal Pust, Rok Jeras, Marcel Kogovšek, Jan Jeretina, Marcel Škofic, Klemen Jazbec, Peter Omejc, Andrej Omejc, Žan Zakrajšek, Hana Žibert, Jan Car, Mavri Gal Juršič, David Pečenko, Jean-Luc Leben, Gabrijela Budiša, Klemen Vuga 6. kyu: Petra Schwarzbartl, Klemen Horjak, Tatjana Strmljan, Sabahudin Velič, Katja Učakar, Dare Justin, Romana Vodlan, Mirjam Starin, Nejc Škofic 5. kyu: Nejc Andrejka, Tinkara Kepic, Manca Rajh, Andrej Žagar, Ajda Sokler, Nina Mauser, Pia Pajk, Larisa Omerzu, Luka Trojanšek, Matjaž Kosec, Luka Papež, Zoja Pust, Andrej Fatur, Anže Šircelj, Domen Koncilija, Mark Leban Rosulnik, Lara Leban Rosulnik, Tjaša Muc, Miha Orel, Iztok Žgalin 4. kyu: Tilen Ljubešek, Rok Ljubešek, Andraž Harauer, Filip Letnar, Monika Prašnikar, Timotej Kosmač, Klemen Lampret, Petra Prašnikar, Nataša Rojec, Kaja Hribar, Anže Božič, Žiga Crnič, Gašper Gale, Ambrož Kump Colnar, Bojan Vogrinec 3. kyu: Teja Medle, Martin Omovšek, 2. kyu: Domen Vollmayer (trenerko fitnesa in kickboxinga za rekreativce v Otelu), predstavili rekreativni kickboxing Otelo Wellness centra z začetniki. Prepričani so, da bo predstavitev privabila v klub še kakšnega bodočega tekmovalca oz. tekmovalko. V letu 2008 jih čaka vrsta tekmovanj, med njimi mednarodno tekmovanje Zlata rokavica kickboxinga v Italiji, posebno skrb pa bodo namenili organizaciji tradicionalnih prireditev, kot so dnevi mladih, skupaj z Radi- em HIT, v Športnem parku Domžale, ter tekmovanje za 5. pokal KS Dob v kickboxingu, v Športnem parku Dob. Vse zainteresirane za vadbo kickboxinga in boksa vabimo na treninge: starejše od 10 let vsak torek in četrtek, od 20. do 21. ure, otroke od 5. do 10. leta (vadba brezplačna) pa ob četrtkih, od 18. do 19. ure. Aerobika: z elementi borilnih veščin, vsak četrtek, od 19. do 20. ure. Vsi treningi so v Osnovni šoli Krtina. V. Klub borilnih veščin Domžale v Želeli bi biti še uspešnejši Klub Borilnih veščin Domžale s sekcijo Mladi boksar Dob je že konec leta 2007 pripravil občni zbor, na katerem so pregledali opravljeno delo, hkrati pa izvolili tudi novo vodstvo, saj je minilo že štiri leta od njihovih začetkov. V vseh štirih letih so dosegli številne uspehe ter s svojo dejavnostjo v krajevni skupnosti, občini, državi ter izven prispevali k promociji tega plemenitega športa. Tudi tokrat so se zbrali v prostori KS Dob, ki so ji hvaležni za sodelovanje in pomoč. Glede na uspehe in odlično organiziranost so se člani odločili, da pomembne funkcije v klubu spet zaupajo Marjanu Bolharju, ki tako ostaja predsednik, tajnik bo tudi v tem mandatu Tamara Radkovič, blagajnik pa Petra Starbek. Takoj po novem letu pa so se že lotili prvih aktivnosti, med katerimi je bila tudi Otelova premiera. Wellness center Otelo iz Domžal je namreč pripravil zanimiva tekmovanja na različnih športnih rekvizitih. Poleg Budilkinega tekmovanja Špele, Pečota in Pikca na premieri najboljšega radia Radia HIT so dan prej športniki kickboxerji Tamara, David in Marjan z vodjo predstavitve kickboxinga, sedemkratno državno prvakinjo, Urško Dolinšek Seminar v Murski Soboti SKIF zveza Sovenije je organizirala že 19. tradicionalni zimski seminar v Murski Soboti, ki je bil predviden od 25. do 27. januarja 2008. Kljub številnim članom, ki obiskujejo treninge v našem Karate klubu Wankan Ihan, so se seminarja udeležili le trije. Ostale je zadržala bolezen, pomanjkanje časa in službena obveznost. Zato smo še toliko bolj veseli, da so vsaj trije člani odšli po novo znanje, pa čeprav v lastni režiji. Eden izmed članov, Igor Zidarič, je poleg pridobivanja seminarskega znanja pridobil tudi izpit za 5. KYU. Za odlično opravljen izpit in napredovanje posredujemo čestitke s strani trenerja kluba Grad, Borisa, ki se seminarja tokrat iz objektivnih razlogov žal ni mogel udeležiti in seveda s strani vodstva kluba. Članom, sodelujočim na seminarju, in seveda vsem ostalim klubskim članom pa želimo dober začetek sezone treningov v klubu in drugje, kjer se bodo treningov utegnili udeležiti in uspešen začetek tekmovalne sezone. Na treninge karateja bi želeli v prihodnje povabiti še nekaj novih članov, zato vse obveščamo, da v februarju v Osnovni šoli Dol in Dolsko ponovno pričenjamo s treningi. Nives Grad, Karate klub Wankan Ihan KK Pirueta Pričetek sezone obetaven Že v mesecu januarju se je za domači Kotalkarski klub sezona začela uspešno. Dve tekmovalki, Špela Berlot in Tina Ozebek, sta že imeli ognjeni krst v sezono 2008. Nastopili sta na mednarodnem tekmovanju v umetnostnem kotalkanju v španskem mestu Cerdanyola. Na tekmovanju so nastopili tekmovalci iz Španije, Italije, Brazilije in Slovenije. Obe sta pokazali, da sta kljub prestopu v višjo kategorijo preko zimskega časa odlično delali in uspešno zastopali barve domžalskega kluba in države Slovenije. Špela Berlot je v izredno močni konkurenci zasedla deseto mesto, medtem ko je bila Tina Ozebek peta. Tekmovanje je bilo v obveznih likih in v prostem programu. Vsi ostali tekmovalci Kotalkarskega kluba PIRUETA se zavzeto pripravljajo na pričetek sezone v domovini, ki se bo pričela v mesecu marcu. Od njih pričakujemo dobre rezultate, vsaj takšne kot v pretekli sezoni, kjer so presenetili tako tekmovalci v ume- tnostnem kotalkanju kot tekmovalci v hitrostnem rolanju. Eni in drugi pridno vadijo, učijo se novih elementov, predvsem delajo na tehničnem nivoju, ne pozabijo pa tudi na fizično pripravljenost. KK Pirueta Taborniki na tekmovanju Glas svobodne Jelovice Kot vsako leto, smo tudi letošnje taborniki pričeli zelo aktivno. 5. januarja smo se v kar lepem številu udeležili orientacijskega tekmovanja, imenovanega Glas svobodne Jelovice. Tekmovanje je potekalo v Gorenji vasi pri Škofji Loki. Ob 8. uri zjutraj smo se pred OŠ Gorenja vas zbrali taborniki iz cele Slovenije, z namenom, da bi skupaj preživeli še en krasen dan. Vreme nam sicer ni bilo ravno najbolj naklonjeno, kar pa ni pokvarilo naše dobre volje. Ko smo dobili vse potrebne napotke, smo se odpravili na pot. Iskali smo kontrolne točke, na katerih so nas čakale zanimive naloge (prva pomoč, signalizacija z zastavicami, hitrostna etapa ...). Kljub dežju in zasneženi pokrajini smo domžalski taborniki dosegli lepe rezultate in se zato domov vrnili s še večjimi nasmeški na obrazih. Taborniški pozdrav! Erika Kozamernik Signalizacija z zastavicami Naša najuspešnejša ekipa na podelitvi po tekmovanju Leila, Višja strokovna šola, d.o.o., Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana, tel. 01/2811340, http://www.leila.si, irena.marinko@guest.arnes.si VIŠJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE: POSLOVNI SEKRETAR Vizija in strategija šole: Naše poslanstvo je dati študentom dobro izobrazbo in pripeljati do diplome tudi tiste, ki se ne morejo pogosto udeležiti predavanj: matere z otroki, komercialiste na terenu, zaposlene v tujini. Specializirani smo za izobraževanje poslovnih sekretarjev, zato vsebine pri večini predmetov vsebujejo praktične primere, značilne prav za ta delovna mesta. PREDMETNIK: Obvezni predmeti: Komunikacija, Poslovanje in finance, Infor-macijsko-komunikacijski sistemi, Zakonodaja in uprava, Poslovni jezik, Sodobna pisarna, Organizacija in protokol. Izbirni predmeti: Komuniciranje z javnostmi ali Spletno poslovanje, prosto izbirni predmet in diplomsko delo. Organiziranost študija: Izobraževanje traja dve leti. Študijsko leto se prične oktobra in konča junija. Predmetnik in število ur sta prilagojena programu za odrasle. Predavanja potekajo modularno, po posameznih predavanjih se opravljajo izpiti. Študij se zaključi z diplomsko nalogo in zagovorom. Po uspešnem zaključku izobraževanja izda Višja strokovna šola Leila d.o.o. javno veljavno diplomo in študent pridobi naziv Poslovni sekretar/ Poslovna sekretarka. Cena enega letnika je 1269 evrov, če se plača v enem obroku. Če študenti plačajo v treh obrokih, je cena 1335 evrov za en letnik. V šolnino je vključena vpisnina, učbeniki, individualni izpiti in ponavljanje izpitov. INFORMACIJE tel. 01/2811340 ali spletni naslov: irena.marinko@guest.arnes.si stran 19 SPORT Nogometni klub Domžale 2,4 milijona evrov za prestop Ljubijankiča Nogometaši Domžal se po uspešnem jesenskem delu prvenstva, ko so že tretjič zapored osvojili naslov jesenskega prvaka, vračajo na zelenice. Sredi januarja so začeli s pripravami na novo sezono, na dan pa so že prvi dan priprav prišla številna presenečenja, med katerimi zagotovo najbolj odmeva prestop Zlatana Ljubinakiča, s katerim domžalski nogometni klub nadaljuje visoke transferje, s katerimi so začeli pred letom dni, ko je bil odmeven odhod Daliborja Stevanoviča. A gremo lepo po vrsti. Poslovna področja in infrastruktura Na področju infrastrukture v NK Domžale strumno korakajo naprej, na roke jim gre tudi občina, saj je bil na Občinskem svetu potrjen investicijski program Stadion v Športnem parku v Domžalah, s čimer je, po besedah predsednika Staneta Oražma, dolgoročno zagotovljena urejena infrastruktura in pogoji za normalno delo v domačem in evropskem prvenstvu. Prav tako je v načrtu nadaljnja izgradnja pomožnih igrišč, ki so v osnovi namenjena Mladinskemu nogometnemu centru Domžale. Drugo področje, ki ga je izpostavil Oražem, je licen-ciranje: »Želimo pridobiti licenco za tekmovanje tako v domačem prvenstvu kot pokalih UEFA. Licenciranje je vsako leto bolj zahtevno, v prihajajoči sezoni pa so dodani elementi na finančnem področju.« Ker uspeh omogoča tudi več novih delovnih mest, je NK Domžale izdal razpis za tri nova delovna mesta, in sicer na finančno poslovnih področjih, o katerih si več lahko preberete tudi na spletni strani www.nkdomzale.si. Priprave v polnem teku Nogometaši Domžal so v teh dneh tudi v polnem teku priprav. Za njimi je prvi pripravljalni del, ki so ga preživeli v bazi italijanske nogometne zveze, v Firencah, kjer so odigrali tudi dve prijateljski srečanji, in sicer s švicarskim Xamaxom, ko so Domžalčani izgubili z 0 : 1, in italijansko reprezentanco U20, ko so iztržili neodločen izid. Po prihodu v Slovenijo je fante že čakal repertoar domačih moštev, in sicer so se že pomerili z velenjskim Rudarjem in Muro, ta konec tedna (9. 2.) jih bo v Športnem parku v Domžalah obiskal Varteks, sledita pa še tekmi proti Rijeki (13. 2.) in Beli Krajini (16. 2.) ter generalka proti kranjskemu Triglavu (23. 2.). »Za nami je leto, ki bo za vedno ostalo zapisano v zgodovino kluba, a zavedamo se, da je pred nami že novo tekmovanje, kar pomeni, da moramo gledati naprej, če želimo doseči vse tiste cilje, ki smo si jih zadali,« je povedal športni direktor Nenad Protega. Ni pa neizbežno, da bi fantje pred pričetkom sezone za kakšen dan skočili tudi v Umag, kot je bila v minulih letih to ustaljena praksa. Ljubijankic odhaja, Aljančič ostaja Vsekakor je med kadrom največ odmeva tudi tokrat doživel največji transfer. Domžalčani so lansko leto bogato prodali Daliborja Stevanoviča, na podoben uspeh so tiho upali tudi letos, pričakovano pa je bil v glavni vlogi Zlatan Ljubijankic. Belgijski Gent je moštvo, ki je za 2,4 milijona evrov za štiri leta in pol »odkupil« nogometaša, katerega odhod bo zagotovo najbolj občutil trener Slaviša Stojanovič, ki je bil z njim v vlogi trenerja vse od njegovega 13. leta. Konkretna ponudba je v tem času v nogometni klub prišla tudi za Janeza Aljančiča, zanj so ponujali celo okrog 700 tisoč evrov. Vsekakor mamljiva ponudba, a Aljančič se je na koncu vseeno odločil, da pomaga domžalskemu moštvu do uresničitve ciljev tudi v prihodnje. »Za nas je važno, da je med nami še vedno šef (Slaviša Stojanovič, op. a.) in tudi njegov celoten štab,« pa pravi Protega. Klub je medtem podpisal tudi 2,5 letno pogodbo z Jalnom Pokornom, štipendijsko pogodbo z mladim Zalarjem, moštvo pa sta okrepila še nekdanji državni reprezentant, do sedaj član hrvaškega Varteksa - Borut Semler, ki je sicer večino svojega nogometnega znanja pridobil pri münchenskem Bayernu in Alen Čoralic, ki bo spomladanski del sezone odigral kot posojen nogometaš Interblocka. Je pa vrste domžalskega prvoligaša, vsaj za nekaj časa, zapustil Dejan Grabic, ki se je sporazumno razšel z moštvom ob Kamniški Bistrici in bo sedaj branil barve Interblocka. Mateja A. Kegel MSD zimska Liga v dvoranskem U^:/^^ nogometu Pred nami je končnica lige Redni del Molos MSD lige je skoraj pri koncu, po 13 odigranih tekmovalnih krogih sta večini ekip preostala le še dva poskusa za pridobitev točk in morebitno napredovanje v čimbolj še skupine. Samo najboljših 6 ekip se bo lahko pomerilo za naslov prvaka MSD lige 2007/2008. Zato bo štela prav vsaka tekma, razlika v golih, medsebojni izkupički, v zakulisju oz. po garderobah pa že krožijo govorice o taktičnih dogovorih »prijateljskih« ekip. V vodstvu lige upamo, da bo tega čim manj, saj je športna igra in »fair play« ena osnovnih vrednot te domžalske lige v dvoranskem nogometu. Na vrhu lestvic vseh treh skupin v zadnjih tednih ni prišlo do večjih sprememb, kar je tudi pričakovano, saj se redni del bliža koncu, kvaliteta in moč ekip v letošnji sezoni pa se je tako več ali manj dokončno izrazila. Tesno je postalo le na lestvici najboljših strelcev, kjer sta se na vrhu izenačila Robi Lenček in David Bogosavljevič, vsak s po kar tridesetimi zadetki. Dodatno vrednost ligi daje spletna podpora, ki omogoča skoraj sprotno spremljanje in posodabljanje rezultatov, fotogalerijo, videoposnetke s tekmovanj ter po novem tudi komentarje ob novicah. Odziv kaže, da je rekreativni nogomet eden najpopularnejših športov med domžalsko mladino. Vabljeni tudi vi, da nas obiščete na www. msdliga.si. Tekme se igrajo^ vsako nedeljo med 17. in 20.45 uro v telovadnici OŠ Venclja Perka v Domžalah, tu pa je razpored naslednjih tekem. 17. februarja so na sporedu že prve tekme končnice, dokončen razpored bo znan po odigranem rednem delu: Petnajsto kolo, 10. februar 2008 Molos : SDM Domžale 17.00, Menčester Yunajtit : ULTRAS Domžale 17:45, NK TIRTUR Zaboršt : 2DMD 18.30, Tao Sport : Mulci 19.15, TEDA : FC Kaiserslautern 20.00, TITAN POKER Lukovica : Nova generacija SLS 20.45. Rok Ravnikar Košarkarski klub Helios Pobegli Američan Košarkarji Heliosa nadaljujejo s tekmovanjem, tako v domačem prvenstvu kot mednarodnih vodah. Vendar se v zadnjih tednih ni vse vrtelo le okoli tekmovanja, saj so imeli v taboru aktualnih državnih prvakov težave tudi okoli novega kadra. V igri sta bila kar dva košarkarja iz Amerike, a na koncu so ostali brez obeh. Januarja je v moštvo Heliosa prišel na preizkus ameriški košarkar Michael Jamar Le Blanc, ki je s košarkarji Heliosa preživel nekaj dni na treningih, kjer se je pokazalo, da je dober strelec, a se je izkazalo, da ta trenutek ni okrepitev, ki bi jo Helios želel. Pika na i pa je bila komplikacija pri pridobivanju ustreznih dovoljenj, zato so se v Domžalah odločili, da prekinejo sodelovanje. Druga pesem je bil prav tako ameriški košarkar Reginald Freeman, za katerega so pričakovali celo, da bo zaigral že proti FMP-ju, v Domžalah pa naj bi ostal do konca sezone. V taboru Heliosa so se iskreno veselili nove pridobitve, ki naj bi v Domžale prihajala celo v solidni formi. A po nekaj dneh so dobili v Heliosu le sporočilo, da je Freeman preko drugega posrednika, kljub podpisani predpogodbi, namesto domžalske sprejel ponudbo iz Nemčije. Domači tako nadaljujejo z iskanje novega krilnega igralca. Delno uspešni Medtem pa so v Heliosu v prvenstvu doživljali tako poraze kot zmage. V ligi UPC Telemach so doma gostili Zagorje, ki, odkrito povedano, ni imel realnih možnosti za zmago; košarkarji Heliosa so bili boljši za 24 točk (94 : 70). Še pred tem so v Polzeli premagali Hopse, ki so izgubili z rezultatom 61 : 88. V mednarodnih vodah, ligi NLB ABA, so v zadnjem času odigrali dve srečanji, iztržili pa polovičen uspeh. Ena zmaga in en poraz torej. Gostovanje Zagreba v Domžalah tokrat ni bilo uspešno, domači košarkarji so bili od nasprotnika boljši z rezultatom 78 : 71. A sušno obdobje brez zmage v ligi NLB se je Heliosu poznalo, saj so na trenutke pokazali negotovost, ki pa so jo ob koncu vendarle uspeli premagati. Visok poraz je Domžalčanom zadal FMP. Gostovanje v Beogradu je bilo neuspešno, čeprav je Helios vodil po prvem polčasu, so bili domačini v drugem polčasu veliko boljši, tako da je zmaga zasluženo ostala v Srbiji. Končni izid srečanja pa: 82 : 69. V Heliosu v naslednjih dneh, tednih, pričakujejo okrepitve, še vedno pa je v klubu, kljub slabim rezultatom, trdno pozicioniran trener Zoran Martic. (mak) Športno društvo KRTI Iz Krtine na Limbarsko Čeprav se iz Krtine na prvi pogled zdi Limbarska gora precej daleč, pa lahko zagotovimo, da temu ni čisto tako. Ker nas je tak pohod že nekaj časa mamil, smo se končno le odločili, da ga izvedemo in se sami prepričamo, kako daleč je v resnici. Tako smo jo v soboto, 26. januarja, kar mahnili proti Limbarski, nabralo se nas je namreč več kot štirideset, kar je za načrtovano pot štirih ur že kar veliko. Na pot smo krenili pri šoli v Krtini, mimo delno zamrznjenega Gradiškega jezera, kjer smo nato prvič zagrizli v hrib. Vendar ne hudo, pot se vije malo gor in malo dol, mimo Vinj in Negastrna in kar naenkrat je bila cerkev na Limbarski pred nami. Slabe tri ure hoda se nam že dolgo niso zdele tako kratke. Na vrhu pa obvezni januarski krofi in čaj. Spust do Moravč nam je vzel še slabo urico, saj res nismo hoteli, da avtobus pride po nas kar na vrh. Do doline smo pa že še zmogli! Enkratno doživetje, gora tako blizu nas, vendar so redki, ki so prehodili to pot od vrat do vrat. Vaši Krti ASC Mustang z dobrimi obeti startajo v novo sezono V odlični lanskoletni sezoni so člani domžalskega kluba ASC Mustang ponovno beležili odlične rezultate. Njihov najuspešnejši voznik v lanski sezoni je bil Matija Rakovec, ki je z vozilom VW Buggy, kljub težavam na prvih dveh tekmah, zabeležil končno drugo mesto v državnem prvenstvu. Metod Vidergar je z Audijem Buggy ponovil rezultate iz sezone 2006, Dejan Petrič, z Opel Buggyjem, pa je kot debitatant osvojil odlično 6. mesto in 1. mesto v superfinalu. Voznika Jure Sušnik, z VW Buggy, in Damjan Dolinšek, z Alfo Buggy, sta se skozi celo sezono srečevala s tehničnimi težavami na svojih vozi- lih. Aleš Srdar - Subaru Buggy in Jani Kosirnik - Mazda 323 4x4 pa sta zaradi večjih okvar na svojih vozilih odpeljala le polovico sezone. V lanskem letu se jim je pridružila tudi nova članica, Andreja Kosec, z vozilom Jugo 1.3. Andreja se je pridružila ostalim članom dirkaške družine Kosec in je kot edina ženska predstavnica na tekmi v Tunji-cah dosegla lep rezultat ter celo prehitela svojega moža, ki je prav tako tekmoval na tej zanimivi dirki. Njun sin, Peter Kosec, z vozilom Jugo 1.3, ki je v prejšnji sezoni zastopal konkurenčni klub, se bo v sezoni 2008 pridružil članom svoje družine v ASC Mustang. V sezoni 2008 Mustangi načrtujejo organizacijo dveh tekem za državno prvenstvo v Tunjicah, kjer pričakujejo udeležbo novih tujih tekmovalcev iz Češke, Slovaške, Italije in Avstrije, ki v prejšnjih sezonah še niso sodelovali. Ponovno pričakujejo tudi udeležbo tekmovalcev iz Hrvaške, ki so zdaj že postali prijatelji in se tekme v Tunjicah vedno radi udeležijo. Za atraktivne vožnje v Tunjicah bosta poskrbela generalni pokrovitelj Trimark - Roman Pir-nar in Damjan Dolinšek, ki bosta na stezi poskrbela za širitev in utrditev obstoječe steze. Poleg rednih tekem v slovenskem prvenstvu se bodo člani ASC Mustang kategorije Buggy udeležili tudi tekem za evropsko prvenstvo v češkem Prerovu in v italijanskem Maggioru. Ljubitelji avtokrosa ste vabljeni na ogled vedno zanimivih in atraktivnih tekem za državno prvenstvo, ki bodo v sezoni 2008 potekale po naslednjem razporedu: 27. april - Zminec Škofja Loka 24. in 25 maj - Tunjice Kamnik (sobota: prijave in tehnični pregled ter ob 16. uri dva časovna treninga; nedelja: ob 12.30 svečana otvoritev, ob 13. uri finalne vožnje) 8. junij - Planina Horjul 6. in 7. september - Tunjice Kamnik (sobota: prijave in tehnični pregled ter ob 16. uri dva časovna treninga; nedelja ob 12.30 svečana otvoritev, ob 13. uri finalne vožnje) 21. september - Planina Horjul. Kristina Brodnik OBJAVE stran 20 Najboljši osnovnošolci domžalske regije so se pomerili za ~m • • • • zelenimi mizami Na OŠ Janko Kersnik Brdo so se osnovnošolci (letnik 1993 in mlajši) pomerili v namiznem tenisu. Na prvenstvu domžalske regije je vsako šolo, sodelovalo je 5 osnovnih šol, lahko zastopala ena ekipa, ki sta jo sestavljala po dva učenca ter dve učenki, v posamičnem delu pa so lahko iz vsake šole nastopili po trije učenci ter tri učenke. Po uvodnem delu, ko so v discipli- Najboljši so se po končanem tekmovanju veselili osvojenih medalj na prvenstvu domžalske regije v namiznem tenisu za osnovnošolce (letnik 1993 in mlajši). ni posamezno igrali med seboj v skupinah, sta se v finalni del uvrstila najboljša dva učenca oziroma učenki v vsaki skupini. Po zelo zanimivih dvobojih sta se v finale pri učencih uvrstila Nejc Pirnat in A vabi na VESELE ZIMSKE POČITNICE od 18. do 22. februarja 2008. Vsak dan se bomo zbrali v Centru ob 10. uri in bomo skupaj do 15. ure. Naš čas bomo preživeli igrivo ob družabnih igrah, sproščujoče ob filmih in glasbi, kreativno, raziskovalno, izletniško (če bo vreme dopuščalo), sladko ob peki palačink ... Prispevek je 4 € na dan, kar vključuje stroške prevozov, vstopnin, sladke priboljške in kreativni material. Malico otroci prinesejo s seboj. Informacije in prijave na tel.: 722-66-00 ali osebno v Centru, Ljubljanska 58, ker je število mest omejeno! PRIJAVNICA ZA VESELE POCITNICE (OD 18. 2. DO 22. 2. 2008) IME IN PRIIMEK: NASLOV: TELEFON STARSEV: Morebitne posebnosti otroka, za katere menite, da je z njimi potrebno seznaniti animatorja: Strinjam se z objavo fotografij otrok v promocijske namene Centra za mlade! Podpis staršev:......................................................................... 18. februarja 2008, Šola za starševstvo: Čustva, ob 19. uri Blaž Štimec (oba OŠ Venclja Per-ka), pri učenkah pa Kaja Skok in Neža Špenko (obe OŠ Mengeš). Pri učencih je končni zmagovalec postal Blaž Štimec, drugo mesto je osvojil Nejc Pirnat, tretje do četrto mesto pa sta osvojila Lovro Kro-pivšek (OŠ Janko Kersnik Brdo) ter Luka Burja (OŠ Preserje pri Radomljah). Pri učenkah je slavila Kaja Skok, druga je bila Neža Špenko, tretji do četrti pa sta bili Barbara Ulčar (OŠ Venclja Perka) ter Sanja Tomšič (OŠ Mengeš). V ekipnem delu je zmagala ekipa OŠ Janko Kersnik Brdo, drugo mesto so osvojili učenci in učenke, ki so zastopali OŠ Venclja Perka Domžale, tretje mesto je osvojila ekipa OŠ Jurija Vege iz Moravč, četrto pa OŠ Preserje pri Radomljah. Naj boljši štirje tekmovalci in tekmovalke iz posamičnih kategorij ter dve najboljši ekipi so se uvrstili na področno tekmovanje, ki bo predvidoma 11. februarja v Kamniku. Tekst in foto: Janez Stibrič Smučarski tečaj Smučarsko društvo Domžale bo med zimskimi počitnicami (od 18. do 21. februarja 2008) v Kranjski Gori organiziralo TEČAJ SMUČANJA. Prijave sprejemamo na naslov: Sport protect, Kolodvorska 1, 1230 Domžale. Dodatne informacije: Samo NAHTIGAL, tel.: 041/686-488. www.sd-soncek.si Tečaj smučanja in bordanja na Krvavcu Športno društvo SONCEK sd.soncektecaji@gmail.com PRIJAVNICA Prijavite se lahko: - preko e-maila: sd.soncektecaji@gmail.com - preko faxa: 01/7227 317 - preko GSM na: 040-730-891, Katja A IME IN PRIIMEK OTROKA: OBISKOVAL BO (PROSIM OBKROŽITE) TECAJ: SMUČANJA BORDANJA ZACETNI NADALJEVALNI IZPOPOLNJEVALNI (Otrok zna samostojno smučati pri manjši hitrosti in se zna sam varno zaustaviti. Ima izkušnje pri vožnji s sedežnico.) DATUM ROJSTVA: NASLOV: DOSEGLJIV TELEFON: E-mail: PRIHOD NA AVTOBUS: Svojega otroka, prijavljam na smučarski tečaj na Krvavcu, od 18. do 22. februarja 2008. Stroške tečaja bo mogoče poravnati v sredo, 13. februarja 2008, v prostorih Fit-Fit-a (v drugem nadstropju, na Slamnikarski 1) v Domžalah, med 18.30 in 20. uro. S podpisom soglašam, da lahko mojega otroka med tečajem fotografirate in snemate v didaktične in reklamne namene. Datum: Podpis staršev: V času zimskih šolskih počitnic, od ponedeljka, 18. februarja, do petka, 22. februarja 2008, bomo na Krvavcu organizirali začetni in nadaljevalni tečaj smučanja in bordanja za otroke, stare od 6 do 14 let. Otroci, stari od 6-8 let se lahko udeležijo le nadaljevalnega in izpopolnjeval-nega tečaja zaradi specifike dostopa na smučišče. Program bo vseboval: učenje smučanja na carving smučeh in učenje bordanja, učenje smučanja po robnikih (na-dalj. in izpop. tečaj), korekcijo napak z videoanalizo, preverjanje naučenega z zaključno tekmo v veleslalomu. Urnik tečaja: 7.30 odhod izpred OŠ Domžale 7.40 odhod izpred OŠ Preserje pri Radomljah 8.30 začetek smučanja na Krvavcu 11.00 odmor in topla malica 15.30 prihod pred OŠ Preserje pri Radomljah 15.45 prihod pred OŠ Domžale Za otroke do 12 leta starosti je obvezna uporaba smučarske čelade! Z otroki bomo delali izkušeni učitelji smučanja. Cena tečaja, ki zajema 5-dnevno smučarsko vozovnico, prevoz, toplo malico in učenje smučanja, znaša 150 EUR. Prijave zbiramo do srede, 13. februarja 2008. Stroške tečaja bo mogoče poravnati v sredo, 13.februarja 08, v prostorih Fit-Fit-a (v drugem nadstropju, na Slamnikarski 1) v Domžalah, med 18.30 in 20. uro. Tudi starejši vadimo \ i ^VAOIMO Domžale, 1. februar 2008 - Včeraj so v Domu upokojencev Domžale v sklopu projekta Tudi starejši vadimo potekale meritve telesnih sposobnosti starejših oseb. Na podlagi opravljenih meritev se bo dom vključil v sistem vadbe v sklopu omenjenega projekta, katerega cilj je razviti modelne oblike vadbe, ki jih bo mogoče na enostaven način prilagoditi različnim pogojem za vadbo v posameznih domovih za starejše osebe. Pri projektu sodelujejo Fakulteta za šport, Fakulteta za socialno delo, Visoka šola za zdravstvo in VISPORT d.o.o., partner projekta pa je farmacevtska družba Lek, član skupine Sandoz. Strokovnjaki so s posebnimi merilnimi aparaturami in testi, ki so prilagojeni za starejše osebe, preverjali moč, gibljivost, ravnotežje in funkcionalnost hoje udeležencev meritev. Rezultate bodo ustrezno analizirali in nato po vsakih šestih mesecih vadbe ponovno opravili meritve ter ugotovili spremembe. Glede na izkušnje v domovih, kjer že poteka vadba, se rezultati pri osebah, ki vadijo, občutno izboljšajo. »Načrtna gibalna dejavnost v starosti lahko bistveno prispeva h kakovosti življenja starostnikov, še posebej oslabelih in tistih s posebnimi potrebami. Zato je cilj, ki ga želimo doseči s tem projektom, dolgoročen: zagotoviti pogoje za kakovostno vadbo vsem zainteresiranim, tudi tistim, ki živijo v domačem okolju, zagotoviti materialne, kadrovske in programske pogoje na državnem nivoju,« pravi prof. dr. Vojko Strojnik, vodja projekta, ki ga sofinancirajo Agencija za raziskovalno dejavnost RS, Ministrstvo za zdravje, farmacevtska družba Lek, član skupine Sandoz in VISPORT d.o.o. Projekt Tudi starejši vadimo se loteva problematike gibanja starejše populacije z metodami, ki predstavljajo nov pristop tako v Sloveniji kot v Evropi, in sicer s poudarkom na vadbi za moč. Raziskave kažejo, da je mogoče z ustrezno vadbo bistveno vplivati na gibalne sposobnosti starostnikov. Velik pomen pa ima prav vadba za moč, ki lahko pomembno zmanjša negativne učinke odmiranja mišičnih celic na poslabšanje mišične aktivacije in zmanjšanje mišične mase. Vadba za moč je tudi najbolj učinkovita izmed vseh oblik vadbe za boj proti osteoporozi. Rezultati projekta Tudi starejši vadimo Trenutno je v Sloveniji v projekt vključenih šest domov za starejše -Ljubljana Fužine, Ljubljana Šiška, Ptuj, Trbovlje, Prevalje in Dravograd - kjer so že večkrat opravili meritve telesnih sposobnosti in kjer že poteka redna vadba. Januarja 2008 sta se jim priključila še domova v Domžalah in Ljutomeru. Izsledki prve faze raziskovalnega projekta Tudi starejši vadimo, v katerem je sodelovalo šest domov za starejše občane, so zelo pozitivni. Pokazali so, da je z redno in pravilno vadbo mogoče ne le zaustaviti procese upadanja posameznih gibalnih oziroma motoričnih sposobnosti starostnikov, temveč je posamezne sposobnosti mogoče celo izboljšati. Zato je treba spodbujati telesno dejavnost in izbrano gibalno udejstvovanje pri vseh starejših ljudeh, ne le pri zdravih, marveč tudi pri tistih, ki imajo določene zdravstvene težave in omejitve pri gibanju. Med raziskavo je bil velik poudarek na vadbi za moč oziroma posameznih vrstah moči. Rezultati tega dela so pokazali in hkrati potrdili, da je vpliv vadbe specifičen glede na način mišičnega naprezanja in glede na položaj v sklepih pri izometričnem naprezanju. Izkazalo se je, da lahko kot posledico izbrane vadbe ob dovolj veliki obremenitvi pričakujemo napredek v enakih mišičnih naprezanjih kot jih vsebuje vadba. To je gotovo pomembno spoznanje, ki ga bo v praksi pri izvedbenih programih treba upoštevati. Raziskovalci so ugotovili, da lahko trening moči pri starostnikih izboljša največje obsege gibov v tistih sklepih, ki so aktivno vključeni v vadbo. S specifično vadbo je mogoče izboljšati gibljivost prsnega in vratnega dela hrbtenice starostnikov, prav tako pa tudi v lumbalnem predelu hrbtenice. Tudi ta spoznanja je mogoče vključiti v redno telesno vadbo starejših ljudi in tako prispevati k njihovi boljši opravilni sposobnosti. Za starejše osebe z zmanjšano mobilnostjo je hoja kot sredstvo mobilnosti izjemno pomembna in je tesno povezana s kakovostjo njihovega življenja. Redna vadba varuje starostnike pred padci, ki so večinoma posledica slabega ravnotežja oziroma slabe kontrole telesa, kar je tudi povezano z zmanjševanjem moči. Izsledki V I SPORI o t« študije so pokazali izboljšanje v stabilnosti stoje oziroma v ravnotežju pri določeni specifični vadbi. Raziskovalci so preučevali tudi vpliv vadbe pri starostnikih na hojo po ravnem in po stopnicah. Projekt Tudi starejši vadimo vodi Fakulteta za šport v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo, Visoko šolo za zdravstvo in VISPORT d.o.o. Glavni pokrovitelj in partner projekta je farmacevtska družba Lek, član skupine Sandoz, ki je podprla projekt skladno s svojim poslanstvom skrbeti za zdravje in boljšo kakovost življenja. Projekt je bil sprejet v sofinanciranje na Agenciji RS za raziskovanje v letu 2005 in bo trajal tri leta. Dodatne informacije: Igor Žerjal VISPORT d.o.o. Telefon: 05/627 83 82 E-pošta: igorz@visport.si www.visport.si klimatlzaaja prezračevanj« ljubljansko 15 Kamnik SREČKO RADULOVIč s. ZAPOSLIM DVA MONTERJA PREZRAČEVALNIH NAPRAV, LAHKO TUDI DELAVCA ZA PRIUČITEV. Kontakt: GSM 041-649-765 Napovednik seminarjev Centra za kulturo zdravja v Mengšu V Centru za kulturo zdravja bomo organizirali več izobraževalnih seminarjev za samopomoč pri negovanju dobrega telesnega in duševnega počutja. Seminar Tibetanska samomasaža Seminar bo vodila Dragica Rutar. Potekal bo v sredo, 13. februarja 2008 od 17.00 do 19.30. Seminar Vzgoja za zdravje Seminar bodo vodili sodelavci Centra za kulturo zdravja. Potekal bo v soboto, 23. februarja 2008 od 16.00 do 18.30. Seminar Meditativna sprostitev - 2. stopnja Seminar bo vodil Robert Simonič. Potekal bo v soboto, 01. marca 2008 od 16.30 do 19.30. Na vse seminarje se je potrebno predhodno prijaviti. Za prijave in informacije nas lahko pokličete na telefon: (01) 723 78 91, ob torkih in četrtkih, med 13. in 16. uro ali na mobilni telefon (041) 349 354, od ponedeljka do četrtka, med 19. in 20. uro ter v petek med 19.00 in 19.30. Center za kulturo zdravja, Dragica Rutar s. p., Slovenska c. 28, Mengeš Odšel si tja, kjer vedno sije sonce. Umrl nisi, ti zdaj spiš in v naših srcih živiš. V spomin in zahvalo Veliko prezgodaj nas je zapustil Kristijan Miklavčič - Jani 18.08.1977-23.12.2007 iz Trzina Ob tem žalostnem dogodku se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste mu stali ob strani, sorodnikom, požrtvovalnim prijateljem, zdravstvenemu osebju, sošolcem, sosedom, dr. Popadiču, ribiški družini, sodelavcem, violinistki Alenki za odigrane »Ptice trnovke« in gospodu župniku za opravljen obred. Srčna hvala za darovane prispevke za zdravljenje, darovano cvetje in sveče. Slovo je boleče. Vsi njegovi Zdaj tam si našel, kar tukaj si zaman iskal. stran 21 OBJAVE Tako tiho, skromno si trpela, Takšno tudi si življenje imela, Zdaj rešena vseh si bolečin, Za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA Ob izgubi žene, mame, babice in sestre Milene Letnar roj. Runtas iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem in nekdanjim sodelavcem za izrečeno sožalje, tolažbo, podarjeno cvetje in sveče, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala župniku Krtu za opravljen obred, kvartetu Krt in Ljudskim pevkam za čudovito zapete pesmi in trobentaču. Vsi njeni ZAHVALA ob slovesu našega dragega očeta, dedka in pradedka Janeza Gregorina, Hribarjevega ata iz Ihana Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki ste izrekli sožalje ter vsem, ki ste darovali za maše in ki ste prinesli sveče ali cvetje. Hvala Nandetu Starinu, Matjažu Brojanu in Ivanu Kepicu za poslovilne govore. Hvala župniku Andreju Marku Pozniču, ihanskim cerkvenim pevkam in Gregorju Sušniku. Hvala glasbenim umetnikom Barbari Tišler, Živi Ciglenečki in Klemenu Karlinu. Posebej hvala nosačem in zastavonošem. Zahvaljujemo se tudidr. Mojci Zajc - Kraševec in patronažni sestri Dragici Šarc za njun trud in razumevanje. Iskrena hvala vsem! Njegovi žalujoči Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Na pokopališču v Radomljah smo se poslovili od naše drage mame, babice in prababice Cilke Novak roj. Peterc (1924-1998) Vsem, ki ste izrekli sožalje, cenili njeno plemenitost in dobroto, iskrena hvala! Vsi njeni, ki so jo imeli radi. Vsa leta si pošteno živela. Potem pa tiho zaspala. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. Tiho in skromno je živela moja sestra in tiho, skromno se je poslovila od nas Veronika Sajovic Svoja leta je preživela v domžalskem domu upokojencev. Zahvaljujem se vse sestram, negovalkam, posebno pa še zdravnici dr. Ani Babič za vso pomoč v času njene bolezni. Hvala Pogrebni službi Vrbančič, hvala tudi vsem za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala tudi župniku, g. Janezu Jarcu, za ganljive besede v poslovilnem nagovoru. Francka Urbanija Pojdem, ko pride moj čas, pojdem na rožnate poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj ... ZAHVALA Ob slovesu od naše drage mame, babice, prababice, tete in svakinje Danice Pavlin, rojene CERAR 2. 3. 1922-16. 1. 2008 se zahvaljujemo gospodu župniku za poslovilni nagovor in pogrebni obred, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem drugim, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ji s prisotnostjo na njeni zadnji poti izkazali spoštovanje. Iskrena hvala. Hčerki Monika in Nataša z družinama ter ostalo sorodstvo Vsi bližnji, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapustili. V ljubezen so se spremenili, z njo naša srca napolnili! Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka Milana Prelovška st. z Vira se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tople besede, darovano cvetje, sveče in drugo pomoč ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Mojci Zajc Kraševec, gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen obred, ge. Miri Savnik, družbi Količevo Karton d.o.o. in Pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi V spomin Vinko Kokalj -Zdravko (1926 - 2008) V dneh, ko smo skupaj z njim pripravljali vse potrebno za tradicionalno spominsko slovesnost na Oklem, nas je razžalostila novica, da se je od nas poslovil spoštovani Vinko Kokalj -Zdravko, dolgoletni predsednik Krajevne organizacije Zveze borcev Ihan. Na ihanskem pokopališču se je od njega zadnjič poslovila množica soborcev, prijateljev, sodelavcev in znancev, o njegovem delu in življenju pa so spregovorili: Marija Majhenič, v imenu Krajevne organizacije za vrednote NOB Ihan, Dragica Kolenc, v imenu Občinskega odbora za vrednote NOB, ter Božo Matičič, v imenu soborcev iz Šlandrove brigade. Tovariš Vinko se je rodil 27. aprila 1926 v Ihanu. V narodnoosvobodilno gibanje ga je vključil mojster Ivan Zajc z Vira, pri katerem se je učil za avtokleparja. Rad je pripovedoval o svojih začetkih v tem gibanju, posebej mu je v spominu ostala prva akcija, ko sta z mojstrom partizanom dostavila različen material, ki jima ga je dal njegov stric Ludvik Flerin iz Ihana. Tej so sledile druge akcije: tro-senje letakov, oviranje sovražnika ter reševanje ranjenega partizana. V teh akcijah je Vinko pokazal svojo korajžo pa tudi svojo ljubezen do domovine. V letu 1944 se je vključil v četo VOS ter skupaj s soborci opravil več odmevnih akcij, kasneje pa je deloval kot sekretar pionirske organizacije v okraju Zasavje. V septembru 1944 je postal borec Šlandrove brigade in odšel na Dolenjsko. Ko se je vrnil na Gorenjsko, je bil v decembru 1944 udeležen v boju z Nemci na Menini planini. Ob reševanju enega od ranjenih partizanov, doma iz Ihana, so ga ujeli domobranci ter ga v svoji postojanki v Domžalah zasliševali, pretepali tako, da je bil par dni v nezavesti, in obsodili na smrt. Le srečnim okoliščinam, da so ujetnike iz domžalske postojanke odpeljali v kamniški zapor, se ima zahvaliti za življenje. Ob prevozu v Kamnik je namreč s sojetnikom izkoristil nepazljivost sovražnika in pobegnil nazaj v Šlandrovo brigado, kjer je dočakal tudi svobodo. Zaradi bistrosti in požrtvovalnosti so ga izbrali, da skupaj z drugimi odide v vojno šolo v Rusiji, vendar mu je bolezen odhod preprečila. Vrnil se je domov in bil demobiliziran. Vso svojo delovno dobo je pridno opravljal poklic avtoličarja. Doma si je uredil delavnico in bil zelo poznan, kot kvaliteten in prijazen obrtnik. Kot udeleženec NOB se je že leta 1950 vključil v borčevsko organizacijo ter si v njej vseskozi prizadeval, da vrednote NOB ne bi šle v pozabo, še danes pa odzvanjajo njegove besede »Odpustim lahko, pozabil pa ne bom«. Z veliko posluha za sočloveka je skrbel za vzdrževanje grobov padlih v NOB, nase prevzemal tudi odgovornost za označitev z NOB povezanih obletnic in krajev, od leta 1987 do smrti je bil praporščak v ZB ter dolgoletni predsednik. Odbor za priznanja Glavnega odbora ZZB NOB mu je decembra 2007 za predano delo dodelil srebrno plaketo, ki mu zaradi nenadne smrti ni bila izročena. V mlajših letih se je vključeval v gasilsko organizacijo, udarniško delal pri gradnji Doma krajanov in sodeloval v življenju in delu v KS. Bil je dober nogometaš ter eden prvih in najboljših dirkačev v kartingu v nekdanji državi. Član AMZS je bil od leta 1947, bil je tudi aktiven član in organizator športa telesne in tehnične kulture, za kar je dobil številna priznanja in tudi srebrno plaketo KS Ihan. Soborci in sodelavci so mu ob zadnjem slovesu izrekli zahvalo za opravljeno delo ter obljubili, da bodo nadaljevali njegovo delo in se ob tem radi spominjali partizana Zdravkota, ki si je vse svoje življenje prizadeval, da bi se vrednote našega narodnoosvobodilnega boja ohranile za prihodnje generacije. V borčevski organizaciji je želel tudi mlajše, ki spoštujejo zgodovino slovenskega naroda. V imenu Občinskega združenja narodnoosvobodilne borbe Občine Domžale, Krajevnega borčevskega odbora ter v imenu prijateljev izrekamo družini iskreno sožalje. Soborci, prijatelji in sodelavci Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ti zdaj boš večno spal, a v naših srcih za vedno boš ostal. V SPOMIN Drugega marca 2008 bo minilo žalostno leto, odkar nas je nepričakovano zapustil mož, oče in dedek Karel Prašnikar iz Zaboršta, Krumperška 12, Domžale Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate in ga ohranjate v lepem spominu. Pogrešamo ga. Vsi njegovi Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in se spomnite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA 20. januarja 2008 se je v 65. letu po dolgotrajni bolezni od nas poslovil dragi mož, oči, dedi, brat, stric, tast in svak Janez Prelovšek iz Šmarce Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom iz Šmarce, bivšim sosedom iz Homca, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče, darove za sv. maše in cerkev ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala osebju ZD Kamnik za dolgoletno oskrbo, posebno dr. Logarju, sestri Tatjani, patronažni sestri Romani, urgentni službi in reševalcem. Hvala župniku Antonu Dobrovoljcu za duhovno oskrbo med boleznijo in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem cerkvenega pevskega zbora Homec za ubrano petje, ministrantom, trobentaču Gregorju in Pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali na domu ali nam kakorkoli pomagali in stali ob strani. Žalujoči: vsi njegovi Ti ne veš, kako pogrešamo te mi, spočij si trudne zdaj roke - oči, za vse še enkrat hvala ti. Hvala ti mami za rojstvo - življenje, hvala za ljubezen, skrbi, hvala za bisere vtkane v trpljenje, mami, naj večna ti lučka gori. ZAHVALA Tiho je padal dež, kot bi tudi nebo jokalo z nami, ko smo se 17. januarja 2008 poslavljali od naše drage mami Fani Jašovec, roj. Loboda iz Radomelj, Prešernova c. 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala dr. Olgi Ložar, Marjeti Lovšin in Minki Zabret. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku Janezu Jarcu za pogrebni obred, pevcem KLAS-a, domžalski godbi, trobentaču, praporščakoma, cvetličarni ERIKA in Pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerki Lidija in Maja z družinama, brata France in Ivan z družinama, svakinja Maksa in ostalo sorodstvo. OBJAVE stran 22 Drugi Mednarodni festival gorniškega filma Društvo za gorsko kulturo bo letošnji 2. Mednarodni festival gorniškega filma predstavilo v času od 13. do 16. februarja 2008 v Kulturnem domu Groblje in v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na njem bomo videli okoli 45 tujih in domačih filmov, med njimi bodo tudi takšni, ki so prejeli najvišje nagrade na tovrstnih festivalih po svetu. Filmske projekcije se bodo odvijale v Linhartovi in Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma in v Kulturnem domu Groblje v Domžalah. V spremljevalnem programu se bodo vrstila predavanja vrhunskih domačih in tujih alpinistov, okrogle mize z gorniško vsebino, predstavitve gorniške literature, na ogled pa bo tudi razstava gorniških slik. Festival bo potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Jane- za Janše. Pokroviteljica festivala je Občina Domžale. Bogat program 2. Mednarodnega festivala gorniškega filma bo obsegal predvajanje petinštiridesetih filmov v tekmovalnem sporedu, sedem predavanj domačih in tujih vrhunskih alpinistov, predavanje o zgodovini vojaškega gorništva, predavanje o Triglavskem ledeniku, okroglo mizo na temo vojaškega gorništva in smučanja, razstavo in izbor gorniške fotografije, prikaz vojaških gorniških filmov, prikaz starih zgodovinskih gorniških filmov, razstavo slik akademskih slikarjev z gorsko tematiko in muzejsko razstavo manj znanih fotografij iz Triglavske muzejske zbirke. V tekmovalnem sporedu si bomo lahko ogledali 45 filmov iz različnih koncev sveta, ki bodo razvrščeni v tri kategorije, in sicer alpinizem, gore, šport in avantura ter gorska narava in kultura. V festivalskem programu bomo lahko videli naslednje filme: 1. 20 sekund užitkov/20 Seconds of Joy 2. Amazonska vrtoglavica/Amazoni-an Vertigo 3. Asiemut 4. Speed Riding — napad na Popowo/ Speed Riding - Attack ä Popow Land 5. Baffin — otok otrok/Baffin l'ile aux enfants/Children Island 6. Biotska pestrost v Karavankah/ Karavanke Biodiversity 7. Broad Peak—Široki vrh/Broad Peak 8. Cerro Torre — zahodna stena v ritmu latina/Cerro Torre Ritmo Latino en la Cara Oeste/Cerro Torre Latin Ritm in the west face 9. Plezalec/Climber 10. Kako se zatakneš/Com penjar-se/ How to get hooked 11. Predani plezanju/Committed 12. Zlato Himalaje — Življenje nomadov v Ladaku/Das Gold der Himalajas-Nomadenleben in Ladakh/ Gold of the Hymalayas - The Nomad life in Ladakh 13. Gorski vodniki/Des hommes sur la montagne/The High Mountains Guides 14. Čarobna Mongolija/Die Magie der Mongolei/Wild Mongolia 15. Štiri Alpe/Die vier Alpen/The four Alps 16. Spopad z obsedenostjo/Facing Obsesion 17. Prvenstveni vzpon/First Ascent 18. Letenje preko snega/Floating Over Snow 19. Mi, tam bogu za hrbtom/Hami kunako manche/We Corner People 20. Ledni rudniki/Ice Mines 21. To je fantastično!/It's Fantastic! 22. Jean Marc Boivin: Ekstremne sanje/Jean Marc Boivin: Extreme Dreams 23. Pustolovščina na Kilimandžaru/ Kilimanjaro Going For Broke 24. Kralji višin/Kings of the hieights 25. Drugi obraz K2/L'altra cara del K2/The Other Face of K2 26. Poletni smuk z Lauberhorna/La-uberhornrennen im Sommer/Downhill Skiing In Summer 27. Zaljubljeni v Dru/Les Amants des Drus/In love with Dru 28. Lhotse južna stena 1981/Lhotse South Face 1981 29. Elegantna linija/Linea di elegan-za/Line of Elegance 30. Lopukhovo 31. Magične številke/Magic Numbers 32. Mit Klementa Juga/The Myth of Klement Jug 33. Montaž po severni strani Zmaja/ Montaž over the North Side of Dragon 34. Podiranje vrhov/Mountain Top Removal 35. Narcise brez kraja, narcise vse-povsod/Narcissus without end, Narcissus everywhere 36. Pot miru v Posočju/The Walk of Peace in the Soča Valley37. Resia: Ta rožina dolina/Resia, this valey of Flowers 38. Zapisani skali/Set in Stone 39. Smučanje s 7 vrhov/Skiing from 7 Summits 40. Svalbard — Špice Spitzbergna/ Svalbard - Jagged Peaks of Spitzbergen 41. Švedske mesne kroglice/Sweedi- sh Meatballs 42. Team Green — White & Green 43. Tri podobe gore Triglav/Three images of Mt Triglav 44. Moč vode, moč gore/Waterforce, el poder de la mountana/Waterforce, the Power of the Mountain 45. Aerialist Filme bo ocenjevala mednarodna strokovna žirija, ki jo sestavljajo: Michael Timney (Velika Britanija), Alessandro Anderloni (Italija), Robert Schauer (Avstrija), Matjaž Fistravec (Slovenija) in Janez Skok (Slovenija). Strokovna žirija bo izbrala zmagovalca vsake kategorije in dobitnika glavne nagrade mesta Domžale: priznanje in denarno nagrado v vrednosti 1000 € za najboljši film festivala. Gledalci bodo podelili nagrado občinstva, Planinska zveza Slovenije pa plaketo za najboljši alpi-nistično-plezalni dosežek med filmi. Festivalu bodo letos dodali tudi novo nagrado za najboljši film po izboru posebne žirije, ki jo podeljuje Televizija Slovenija. Poleg glavne nagrade: priznanja in denarne nagrade mesta Domžale bo najboljši alpinistični film prejel priznanje in denarno nagrado v vrednosti 800 €. Nagrada za najboljši film o gorah, športu in avanturi bo priznanje in denarna nagrada v vrednosti 800 €. Najboljši film o gorski naravi in kulturi bo nagrajen s priznanjem in denarno nagrada v vrednosti 800 €. Posebna priznanja je za to priložnost zasnoval in izdelal akademski kipar Jurij Smole. Na festivalu bomo imeli priložnost prisluhniti tudi predavanjem sedmih vrhunskih domačih in tujih alpinistov: Predavatelji: Tina Di Batista (najboljša slovenska alpinistka): Cepin namesto kuhalnice Matej Kladnik (najbolj perspektiven mladi slovenski alpinist): Ledene strmine Andrej Grmovšek (vrhunski slovenski plezalec v skali in ledu): Nikoli ne odnehaj Marjan Manfreda-Marjon (legenda z Makaluja 1975, ko je osvojil vrh brez kisika): Ledeno sonce Miha Valič (v eni zimi osvojil 82 štiri-tisočakov): Leto klasičnega alpinizma Mick Fowler (Anglija) (izredno cenjen svetovni alpinist v alpskem stilu): Matterhorni Tibeta Krzysztof Wielicki (Poljska) (predstavnik zlate dobe poljskega himala-jizma) V spremljevalnem programu festivala bosta predavala Borut Peršolja/Tri-glavski ledenik in Dušica Kunaver/Slovenske gore v mitih in legendah. Festivalski program bodo spremljale tudi razstave 1. fotografskega natečaja »Gorniška fotografija leta 2008«, razstava akvarelov Danila Cedilnika — Karakorum, razstava oljnih slik Maruše Šuštar — Martuljške gore ter muzejska razstava Franca Malešiča in Eli Gradnik — Iz planinske foto-teke. V okviru projekcije vojaških gorniških filmov bo tudi letos potekala razstava in okrogla miza na temo Zgodovina vojaškega gorništva in smučanja, katere organizator je Slovenska vojska in Združenje vojaških gornikov Slovenije. Vabljeni vsi ljubitelji gora in alpinizma, ki boste v pestrem programu festivala, gorskih filmov, razstav in predavanj z gorsko tematiko zagotovo našli nekaj zase. K.B. Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, Domžale, na podlagi 55. člena Uredbe o razpolaganju s stvarnim premoženjem države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/2007) ter na podlagi 4. in 9. člena Pogodbe o upravljanju, štev. 47103-16/06-33, objavlja J a v n i r a z p i s za oddajo dveh podstrešnih prostorov v kopališki zgradbi v Športnem parku Domžale. Predmet razpisa je oddaja dveh neurejenih podstrešnih prostorov v kopališki zgradbi v Športnem parku Domžale, Kopališka cesta 4, in sicer: Prostor - 1, v velikosti 30,78 m2 Prostor - 2, v velikosti 17,10 m2. Glede na obstoječo funkcionalnost (vhod v zgradbo) in možnost uporabe se bosta oba prostora oddala enemu ponudniku. Izbrani najugodnejši ponudnik bo oba prostora lahko uredil v skladu s svojimi načrti, vendar samo v obsegu razpoložljive površine in konstrukcije obstoječe zgradbe. Uporaba najetih prostorov je lahko povezana samo z uporabo za širše športne namene, možno pa jih je uporabiti tudi za začasni bivalni prostor. Izhodiščna cena za najem obeh prostorov znaša 1,30 EUR/m2. V tej ceni niso zajeti stroški za porabo vode, elektrike in drugi stroški (komunala). Pogodba o najemu prostorov bo sklenjena za določen čas, in sicer največ za obdobje do 5 let, z možnostjo podaljšanja. Ponudbe v pisni obliki pošljite na naslov: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale, najkasneje do 25. 2. 2008, v zaprti kuverti, s pripisom »Najem - P - Kop«. Ponudba mora obvezno vsebovati naslednje: Ponujena cena za najem prostorov; Izjava o namenski uporabi prostorov; Izjava o pripravljenosti ponudnika, da bo na svoje stroške uredil oddane prostore; Izjava ponudnika, da bo zagotovil pokrivanje vseh stroškov uporabe najetih prostorov. Obvestilo o izbiri bodo ponudniki prejeli do 1. marca 2008. Dodatne informacije: GSM 041/966-192 (Zupančič) ali po elektronski pošti: janez.zupancic.zavod-sport@siol.net. Spoštovani, devetošolci in starši! Letos bodo INFORMATIVNI DNEVI 15. IN 16. februarja. Na SREDNJI ŠOLI DOMŽALE vam bomo predstavili naslednje programe: • SPLOŠNA GIMNAZIJA • EKONOMSKI TEHNIK (PTI) • STROJNI TEHNIK (PTI) • PRENOVLJENI PROGRAM AVTOSERVISER o Z IZBIRNIM MODULOM ZNANJ IZ AVTOKLEPARSTVA ali AVTOMEHANIKA • PRENOVLJENI PROGRAM INSTALATER STROJNIH INSTALACIJ o Z IZBIRNIM MODULOM ZNANJ IZ STROJNE MEHANIKE ali INSTALACIJE • PRENOVLJENI PROGRAM PRODAJALEC o Z IZBIRNIM MODULOM ZNANJ IZ ADMINISTRATIVNEGA POSLOVANJA VLJUDNO VABLJENI! Vabimo tudi vse, ki bi se želeli vključiti v IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH. Več informacij na www.ssdomzale.si, Tel.:01/724 06 30 INFORMATIVNI DAN Gimnazija • Ekonomska gimnazija • Ekonomska šola ŠOLSKI CENTER RUDOLFA MAISTRA KAMNIK PETEK, 15. 2. 2008 ob 9. in 15. uri SOBOTA, 16.2.2008 ob9.uri Lepo vabljeni! stran 23 OBJAVE m sm ^IP % mali oglasi MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni. Tel.: 041/605-391 KV mizarja in delavca za pri-učitev takoj zaposlimo. Forma, kultura bivanja - Mizarstvo Kocjančič. Tel: 040/214-328, 562-63-30 Inštruiram matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. Tel.: 040/743-399 Suha borova drva in deske, debeline 18 mm, prodam. Tel.: 041/706-178 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01/7238-157, 041/322-571 Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTIGAL, d.o.o. Domžale. Tel.: 041/732-267 Stavbnega kleparja - krovca zaposlim. Tel.: 041/675-122, 01/7248-321 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01/7227-897 Iščemo občasno varstvo na našem domu. Smo iz okolice Ihana. Tel.: 031/730-550 Lovska družina Domžale obvešča vse lastnike kmetijskih in gozdnih površin, da lahko škodo zaradi divjadi pisno prijavijo v treh dneh po tem, ko so jo opazili. Škodo prijavite na naslov: Andrej Štiftar, Volčji potok 32, 1235 Radomlje. GSM: 031 508 971 glaševalska agencija IR IMAGE Smo oglaševalska agencija polne storitve. Na slovenskem trgu smo prisotni že 12 let; naša dejavnost obsega vse elemente trženjskega komuniciranja in strateškega načrtovanja ter upravljanja. Naše podjetje je pisano, živahno in nikoli dolgočasno. V svoj kolektiv vabimo ASISTENTA ZA TRŽENJSKO KOMUNICIRANJE (m/ž). Opis delovnega mesta: • priprava medijskih načrtov; • kontrola objav v medijih; • pogajanje z mediji; • pomoč pri vodenju in organizaciji večjih projektov; • priprava prezentacij; • priprava PR in promocijskih člankov. Pričakujemo: • univerzitetna izobrazba ustrezne smeri; • 2 leti izkušenj na tem področju; • aktivno znanje računalniških programov MS Office; • aktivno znanje slovenskega jezika; • vozniški izpit B kategorije; • komunikativnost in dinamičnost; • pripravljenost na timsko delo. Ponujamo zanimivo in dinamično delo v rastočem kolektivu ter stimulativno plačilo. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Vašo prijavo in življenjepis z opisom delovnih izkušenj pošljite do 15.2.2008 na naslov: IR IMAGE d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik ali po elektronski pošti matejas@ir-image s pripisom: »delovno mesto asistenta za trženjsko komuniciranje«. Veliko opreme za malo ceno - že od 10.100 EUR!* Naredite prostor, prihaja velikimali Yaris Terra +, v popolni opremi. Ponaša se s klimo, električnim pomikom stekel, sistemom ABS, servo volanom, dvema zračnima blazinama, CD radijem ter centralnim zaklepanjem. Ali drugače, Yaris ima vse, kar potrebujete za udobno in brezskrbno vožnjo. Tako malo je potrebno, da bi imeli tako veliko! Vabljeni v salone Toyota. TOYOTA Jarška cesta 11, 1230 Domžale; Tel: 01/729-9000 Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, Tel: 04/280-9000 LCD-TV SERVIS 1 A OCU» Mengeš, Hribarjeva ul. 38 Tel.: 01/729-13-03 www.informacija.net/kenwood-sharp-servis/ E-mail: avs.menges@siol.net odprto od9-12inod15-18 ure T MESTNE LEKARNE Lekarna Domžale, Ljubljanska c. 72, telefon: 01/724 42 80 T- t. Bralci Dnevnikove priloge Moje zdravje so med lanskim septembrom in decembrom izbirali naj lekarno, in sicer po kakovosti svetovanja, ustrežljivosti, prijaznosti lekarniških delavcev ter urejenosti in dostopnosti. Med 7181 veljavnimi glasovi za kar 287 različnih lekarn smo osvojili 3. mesto. Vsem, ki ste glasovali za nas, se iskreno zahvaljujemo. VAŠA LEKARNA - VAŠ CENTER ZDRAVJA. Vabimo Vas, da nas obiščete v prenovljenih prostorih Lekarne Domžale. Si Mercator Center Domžale lisel je novi katalog SMUČANJE 08 Mbfog VMT priljemo M dom n i/JOM 111 hURCAlOR mm! DOHlMb t«« latcrr < WJ0 Donu« SveHSUßb lei- Ol WS OFU toni^'r^M*1 v? ' Bž KO Finančna točka premoženjsko svetovanje, d.o.o. Sunek bar ^piRflT PIRAT SNACK BAR VAS It ENO URO PRED ODPRTJEM MC DO M 2 ALE VABI NA DOBRO JUTRANJO KAVICO. NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ. CE PA STE lAČNt - TOAST PIRAT SPECIAL. KNJIGARNA IN PAPIRNICA - Velik J |S h 1 J-h iika rt ki i ju - Ugodnosti in presenečenja nn prodajnih mestih » rosehi)« ugudnbjli HtrcittrPilu ka rtič«rje Pustite nt- presenetiti! DOROTHY PERKINS TOPSHOP Najnovejša moda iz Londona. CVETLIČARNA ARBORETUM HKHCATua i: i.vilii M^Au .i iviyw.arhftrcumi-vp.üi k 1 PE 14 DOMŽALE flh* tel: 01/ 724 41 80 LOTERIJA SLOVENIJE mEStnn dpsihr www.mestna-optika.si W Zlatarna Celje ivini ztofama-cefjft&i -m»«*- --i—L J SimPLE FRIZERSKI SALON NOVOLMI POPUST lOiSÜ čllpinčl (yry BzAvriQvt PONUDBA PRIZNANtH BLAGOVNiH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE VINTERSPORT Kjer se šport začne Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41 DELOVNI ČAS : TrBfffTl od 9. do 21. ure / od 8. do 21. ure / tn|od 9. do 13. ure od ponedeljka do petka