St. 50.
V Gorici, dne 13, decembra 1894
Tečsu XXV.
L
„Soča"
izhaja v.s:ik jioLt-k o poldne vrel |.o poŠti j>n*j«iiuuu
pol leta    . teln leta
>j;i  s  prilogo   ..Gijpiiarski LI it' v Gorici na dum  poslljana: .    .    ^Id. i-IO,
.   .     ,    t-io.
'/.a.   tuje   ilfifcele !>iIito  več,   kolikor je večja poštnina.
Helavvem in <iwim mnuj premožnim novim naročnikom naročnino   zniža«;o,   ako st* oglase pri upravniSlvu.
„fri«ir«t" izhaja vlakih li- ilnij vsak drupi torek iti velja za celo leto SO kr.
„Gospo'ar>ki L-itt" izhaja in ?e prilaga vsak mesec v obsegu 10 slranij. Kadar je v jielek praznik, izjileta lista že v četrtek.
SOČA
(Izdaja za Gorico)
Oznanila
in .POSUIICE" plaCujcjo so za petslopno petit-vrslo; 8 Lr., če so tiskajo 1 krat,
Večkrat — po pogodbi.  —  Za veEje črke po prosloru. Posamične številko   dobivajo   se v tobakarnab   v  Nunski ulici in v Šolski  ulici, v   Trstu pri  LavrenčUu  nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponlo della Fabra po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa ¦ upravuistvu .Soče*. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.  —  Rokopisi se no vračajo.
Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajata!) in odgovorni uradnik   Andref  Babrscek.
,, Bog1 in narod J'
Tiska „Gorl*ka Tiskarna A. Gabricak" (odgovoren Josip Krmpotič).
Govor
duavurgn poslarn'a ilr. tiregorč-iča pri splošni razpravi o državnem proračunu dne ',». d<>-ci-mhr.i.
'     tl'.,*'.,l..;T.l!:'.I   Fl....,.:-^!-
Vi-uka 7,hiirn:<-.i! Ni mi n.im"ii g-notiti »a dolgo o dr/aviH"!! proračunu, marveč liriiVin porabili to priliko, da iiekn!i!»o «i-vct-iiii. vladino politiko n;i Prfmor>k*'iu. imenom is i (Miriik.Mii.
Pokrs./ena gml/a (Jimiika in Cr.ui^ka ima po /Milu;.m c|.-t;ii i/. h-U Wki. hli/u JJiMMK) piei.iviiiir*. lilij njimi tl."i.((!JO S!..-venrev, 7:>.0(M> Halonov in JODiK Neinrev. Deii se v Miri okrajna glavar-tva. katerim m' prišteva kot p« ti politimi okraj in.-to *r"nri'-ki>, ki ima poseben ur. >.lui statut. Okrajno glavarstvo S<.iti.-!, oko!:, a goriška in Tolmin s.- raztezajo •-<! ;udr,!i4.y.i morja .to Predrla. ...1 kran;^..- m-j.' «1:« državne ničli- ob il.-iJr.iii-.ki-m lr.ilf.-tm N-r imn;o izki,;iičm» slovensko prebivalstvu, i/v/cms) vas J,<»*"i»ik na jugozap.njii o.i tioriie. ki •*teje !«!fjj :'.<»(> Sioven.-.v 17'M 1'uriaimv.
okrajno glavarstvu v.-1-.i.lii^ m-<Uo oi-coga sodnike okraje Cei v hran, Ttvič (Mmital-n-ne). Uradi Ve tu Kom.in tu- ima izključno italijansko pivbivaMvu i.:J.ihKi du", i/v/em-a okiuo Dovin, Dobei-lo!.. Itii-.m.i. M«dana. Kfi/h.«:ia in Dnl-n/e. ki im:>:o '»M« Slovim ev, a le nkoio !«M«» Italijanov ali P»r-ianov. Furlan-.ko !?mi-!w> prebiva 'vhv.»m:i ter m>'ji njihov svet na .;»i.'ii ob huiran^ko morje. n--< vslimlu ob jn/.no ž.oJr/niru o.i Tr-/iia do Za'r.'ra-,a ni ob So."o od /.a-riia do t.oi'nika. na si-v.mu ob jti/nn ^•!c/iti<-i», na «iiliinlii nli il.ili.iaii^n kra!.;i-tvu. Mm tako biva tudi siovonsko lfiid-tv« zdr/..-»ia v o-la-!c«i velikem delu d.vrie. ki ;<- nekaj raven in nekaj inibovil.
I)ež.i'lno pl.ivnn ine-iln >!oji na slovenskih tleh. na levem brej:;! i*n{%: proti seveiii nd južne /eleznieo ter ima mešano r-lovon-sko-italijanskn prebivalstvo. V ^mljepisiiom in gospodarskem o?.irii je Horiia središči" slovenskega dela do/.ele. v narodnem oziru pr^vajrnje ita*tij::iiski> Lic**, dasi prdiaja n:t-rašVa.; <kon< i Al (it"!'ivo t,: siovvn-^in kr.i-.-v v liližn.ii in .Litini oko!;.;. lUn:-.a ;e ob enem M<: <>. okrair.i-n.i! ".i.uar.dvt: ?,\ oko*,!,., goriško 7. ('.J.Ofto slnvn-kimi pi> Irval-i. •..¦ks-.titnv.i o.lišOa. »I.v.i-1«- av!i.i....inn.- %il»..is'i in r;!?.i.ili v.ivo.iuv.
D.veli srt.ri^k.i ;¦• pn <\>ri ..tttiki. pi.-.J-ii.-Ieii. pridelkih in pr» b.v;-L. ii; j.iku razi-.o-Vrstna. T-.i>,n m- it da j.ot.:.-rM[;, Mr to ;-;».«ii na naravnih y.(km:;}-. Ali p.ri-ka de-'/.< !a kaž.e veliko r::;'t.ovr<tnosj nuii /;.'d."- i:a t. Mn. k.ijio s«; vlad.:, in to bi ;-..' s!!l(-:o bili. v r za vs(> ;>\.-'.!i.>ke   narod:'   i:»  d.-/..-!"   vi;-
V'--------------------------------------------------------------
Podlistek.
Pol za smeh, pol za res.
%        ^,,!—..Mi.
%                       irrirpiiii I. 1U
rf- HUero je i.:: ».:o\t-,- latinski pisulcr in n ,.»rnik. Zalo pa je ž.-iel, ,1;1 tmii njegov > ^ : poslane njoinst enak. In res, UvVYvtit \i0.uti ,*^i vo/ba in nri v Iep.::n tu ^l.uik.iii. ttov(.rje-]c;nji. Enkrat p.i je namonii. da U»:e sijtgov ;Vin govori! pred rimsko ¦.•ojpf-.lo. Toda sin ^ie zelo obotavlja, izgovarjajo se. ivkoc: ,K'o '.'^r.-ed gospodo stopim, se ^...lovo ?im š.itn. da ,'*' bom moire! ni besedif-e ziniti**. Pa civ ¦y*?n ne da veljati. iVije-.i v bli/.uji kapJiznik. r»feu.'i- imi: ,Misli si, da so to le kapuztte j-^flave rimska gospoda ter srCno govori, k;-r ''« se na pamet uc-il*. Sin uboga,   prav lopo
svoj govor zvrSi. 1            Drugi dan pelje Cicero sina pred zbrano
' gospodo. O določenem času nastopi sinček, . pričenSi pogumno svoj govor, r?a jedva izreče j* Štiri besede, kar obtiči, ne vede ni naprej ni
nazaj. Oče ga jezno pogleda in reče: »Zakaj
ne govoriš tako, kakor si govoril v kapuznem
izvrševati vsaj v eni deželi, posebno ako ji* tako majhna, kakor goriška. Ali to se ne /godi.
Za italijansko prebivalstvo uraduje se v vseh uradih v italijanskem jeziku, iu nikoli se ne prigodi, da bi se poslali v urade, ki imajo poslu z Italijani, uradniki, ki m> bi iiuieli italijanskega jezika, (ilede na Slovence vlada nima teh ozirov: njim se pošiljajo taki uradniki, ki niso zmožni slovenskega jezika, ki nimajo ni veselja ni volje, da bi so ga učili, ki se k temu ne si' a, ki vsled tega uraihijejo in morajo uradovati za Slovence v italijanskem, v najboljšem slučaju v nemškem je/ihii.
V okrajnem glavarstvu gradiskein se uraduje za Slovnico v vm'U uradih v italijanskem, i/ji iiioma v nemškem jeziku. Mestni magistrat goriški uraduje za Slovence iu f!a;i;ane i/.ključ!jivo v italijanskem jeziku. Okrajno glavarstvo v i.oriei letuje slovenske vlog.- slovenskih strank skoro izključljivo v nemškem, italijanski! vloge pa v italijanskem jeziku. OKrajne sodni je v slovenskem dolu dežele uradujojo večinoma v nemškem, izjemoma tudi v italijanskem jeziku: le nekatera sodišča se poslužujejo slovenskega jezika.
V (ioriii so poslu/ujela okrajno in iikn-ži-n -odiši"e, kakor tudi državno pravd-nišlvo skoro izključno italijanskega ji zika, katerega se tako krepko oklepajo, kakor da bi bil od tega odvisen obstoj teh uradov, dasi nikakor ne pomatijkuje soiimjskim uradom uradnikov, ki so popolnoma zmožni • lovenskega je/ika.
\ *;>.!• temu, da državni temeljni zakon zagotavlja   ravnopravnost   vsem deželnim jezikom, iuli.,0 goriški Slovenci !e mulo o lom. Zato   nujno   priporočam    slavni   vi.i.ti.    laj i obrne svojo pozornost  na to zadevo ter   saj \ ukaže političnim, tlnančnim in sodnim uradom ': v Tritiiorju, naj izkazujejo tudi zakonom glede i na jezikovno   ravimpraviiosl   čast ^ tem,   da I jih točno izpolnujojo.
I             Hazličuo    postopanje    vlado    nasproti
i slovenskemu in italijanskemu prebivalstvu j kaže se tudi o drugih prilikah. J'rod neka-[ t- rimi ieti j- imelo italijansko šolsko društvo '¦ svoj občni zbor v 'iorici, Pii tej priliki so ' m- tuji gosti svečano sprejeli iu pripetile so ¦ S"   javne    zabavo, ne da bi policija    posegla
j    Vllies.
I            I..!«*, je slovensko d.lavsko   društvo iz
\  T:-!a  slo ii    božjo pot  na Sv. floro pri <!o-
'"  ri(-i. in Iu ni suo-Io iti  društvo   skozi mesto.
I  marveč- j<- moralo-iti po dolgem ovinku nkoio
j  mesta, ila je prišlo  iia   nasprotni   strani   na
!  di/avno n«..!...  Po isti poti   okolo   gradu    so
j  mor..!:    iti   romarji   zvečer,   da   so prišli do
i  ž-tezniske postaje.   To   postopanji'   politične
!  obl.isii v (Gorici je močno razdražilo romarje,
vrtt; ';"  Sin pa odvrne :  .Oče, kapuzovo glave se  niso tako majalo, kakor to le gospojske".
Pilo je po zimi. Neki častnik gre po mesii.uu trgu. Kar prileti nenadoma kopa sik ,::'. *'>r ^.i prav živo v glavo zadene. Častnik s-.' razsrdi, zgrabi za meč in obrnivšj sx* k ljudem, zarezi: .Ko bi vedil. kdo je meni i to .storil, kar roku bi mu odsekal8. Takrat. j stop: ji,,f.ga ljuba, ki so je bila za druge ljudi skrila, naprej, in kaž.oča mu roko, reče smeje se: „Prav ta moja te jo zadela". Ko častnik to vi li in sliši, dene naglo meč v nožnico ter ljubi roko kužne. Tako je bilo vojaške jeze konec.
Takih junaških Samsonov, kakor je bil ta-ti* častnik, se dobi Se vedno na svetu. Dvohojujejo se srdito za vsako malenkost, a nasprotno se uj-miojo kakor muhe v sladkem vinu — v pisanem krilu svojih Dalil. S58. Homica.
Pisatelj Zonora piše, da se. je bil cesar Honorij — takrat bivajoč v Carigradu — prav po otročje zaljubil v jedno kokoš. Ure in ure se je ž njo igral in kratkočasil. Dal pa je svoji ljubljenki ime po mestu Rimu ter jo nazival Roma ali Romica.
pa tudi Slovence sploh v mestu in na deželi. Ali zdi so, da domače oblastnije više cenijo to, da zadovolijo par italijanskih, rekel bi, vročili glav, kakor da zadovolijo mnogoštevilno slovensko prebiva! >.),
Kiiiiko si» postopa s Slovenci v gmotnem oziru. V okraju gradiftčanskom, torej v furlanskem ozemlju, izgolavljajo se vsakovrstna javna dela: vode uravnujejo, mostove postavljajo, pristanišča usiprnvljajo, brannvo zoper vodovje in morske valove zidajo, obrtne strokovne Šole iislaiuivljrjn iu vzdržujejo, tramvaj na par podpirajo, drago kanalizacijo omogočujejo itd. V slovenskih okrajih se vsega tega »to j1(. godi ji)i fi-fco malo, da se uiti ne du primerjati •/. deli v Furlaniji. Hudournika l.okavSček iu (Irajsek se ne moreta nagradili, ker dežela ni So dovolila svojega prispevku v znesku .i<H) gld.: zato se izpostavlja državna cesta nevarnosti, da jo voda zasuje in poplnje. Cesla v Hranici iu v Z.-ipolokit se ne more gradili, ker ni še rabljivih načrlov. Življenju nevarna državna cesla med Kobaridom iu Srpenico se ne more preložili, ker načrti niso > gotovi. Ob Soči, Idrijci in Buči napreduje delo silno počasi. Obrtna strokovna šola za obdelovanje Iona ali kiunnja so no ustanovi, ker ustanovitev nahaja težave. Na kratko rečeno, Slovencu se ne pomaga, tako da človek mora prili ii.i misel, da država in državna blagajna so samo za l.ahe.
Državni proračun za leto 1S!'I», kaže pač, lep napredek z ozimni na grajenje cest v korist slovenskim okrajem. To hvaležno priznavam ter prosim, ii.d visoka vlada na tak način nadaljuje še mnogo let. Italijani so hrepeneli po železniški zvezi z Italijo ter so jo deloma že dosegli, deloma se bližajo temu cilju. Slovenci, kako; tudi glavno mesto goriško, hrepenijo po železniški zvezi s Kranjsko iu Koroško po Vipavski iu SoSki dolini. Naj bi se tudi tem kmalu izpolnila njih želja.
Drugo polje, na kater«*.. se ravna različno z goriškimi Italijani in Slovenci, je ono političnih pravic iu njih izvrševanja.
Ko so se razpisale preteklo poletje nove volitve za deželni zbor goriški, ni se vmešala primorska vlada, kolikor nuni znano, v italijanske volitve prav nič, marveč je pustila volili oni popolno svobodo. .V slovenskim vo-lilciti ni zaupala, kakor se »li, da bi bili politično dovolj zreli, volili si sposobne poslance v deželni zbor, ker smatrala si je kot svojo dolžnost, postaviti svoje kandidate za polovico onih mandatov, katere oddajajo Slovenci, ter zastavili vso svojo moč v to, da zmagajo, (ilede ti.t dva mandata je prodrla s svojima kandidatoma, mej tem ko je propala s »remi kandidati v slovenskem velikem posestvu. Vm okrajni  glavarji, tudi oni v Gra-
Prigodi se pa, da v tem, ko se Honorij v Carigradu kratkočasi s svojo ljubo Romo, obleže kralj Ahirih Bim ter ga podjarmi. To žalostno novico prinese cesarju njt-gov višji dvornik, rekoč : »Presvetli cesar, hude novice vam donasiim, Roma je zgubljena! Cesar se silno ustraši, debele solze; se mu utrgajo iti milo tarna m zdihuje, rekoč: »Oh, revna si-roliea ! 0 prisrčna moja Bomioa, kdo vendar te je ukral in kako se ti zdaj godi V* Dvornik, videč, da ga cesar ni razumel, reče: »Cesarost, saj se ni zgubila kokoš, ampak Alavih je pograbil mesto Rim". Ko dvornik to izgovori, se Honorij oddahne, kakor da se mu je odvalil težak kamen od srca, čelo se mu zopet zvedri in prav zadovoljno reče: „Da se le moja Romica ni zgubila, za Rim malo mara it, saj mi ne manjka drugih mesl".
Takih prismojenih ITonorijev je mnogo tudi dan danes, ki to, kar je nič, visoko cenijo, kar pa je edino cene vredno, sramotno zanemarjajo.
29. Kralj in pupez.
Knez Belvacenski napove Henriku, kralju angležkemu, vojsko. Vname se hud boj. Knezu gre na roko ce!6 duhovstvo ter se udeleži oboroženo s škofom vred borbe, kar ni bilo v oSlih časih baš  nenavadno. Toda Henrik li
diski, delovali so pri tej priliki za vladine kandidate, posebno se je odlikoval mej njimi oni iz Sežane, kot najmlajše in najbolje poučen o namerah nanicslnislva v Primorju, s svojo odločnostjo in bistroumnim razlaganjem državljanskih pravic. Nekateri od očividcev navedeni podatki naj to bliže osvetlijo.
V občinah Brordovioa in Povir izjavil je vladni komisar zbranim prvotnim volilcont, da ne smejo voliti oudaSnjih učiteljev, katera so bili odmetali za volilna možu, ker opravljata rastmi učiteljske službe tinti začiiBiio službo ohčinskih tajnikov, ki nimajo pasivne volilne pravice. Vsled to krive izjave vladnega komisarja se v resnici nista volila ona učitelja kol volilna moža. Škrhinski župan jo pa že mnogo let. občinski tajnik v mnogih občinah, a vkljub tomu vladni komisar ni našel povoda, da hi bil tudi glede na njegovo osebo oddal tako izjavo, temveč je dopustil, da je bil voljen v svoji občini, v kateri hijnikujo, kot. volilni mož.
Primorska vlada je imela priliko že pwd več leti. ko je Slo za služIm začasnega občinskega tajnika v Rihembergii, razsodili, du če kdo pn strani in začasno hpravljii posel občinskega tajniku, ne spada radi tega v vrslo občinskih služabnikov ali plačancev v lom smislu, da hi radi tega zgubil pasivno volilno pravico v občinski ali deželni znslop, Ali mladi okrajni komisarji iu glavarji menijo, da take razsodbe jih ne vežejo, Opomniti je pri tei», da od volilne pravice izključena učitelja pripadata ljudski stranki, mej toni ko župan škrhinski je bil gibčen agitator vladne stranke.
Pri prvotni volilvi v občini Kom">i dal se je vladni komisar po volilni komisiji pregovorili, da je izbrisal iz volilnega imenika štiri občinarje, kateri niso še pripadali občini pri zadnjih volitvah v občinsko star.\?iiislvo, radi česar se niso citata njihova imena pri volilvi. Nikdo teh občinarjev ni bil prišel k volilvi in nikdo ni ugovarjal ali ulok napravil proli temu, da so bili izbrisani. Kandidati ljudske stranke so zmagali z večino P.) glasov proli onim vladne stranke.
Da so se izbrisala ona Štiri imena, to ni bilo za prvotno volitev in njen izid ni-kakega pomena. Vkljub temu je zadostovala ta nepravilnost;, daje okrajnega glavarja nagnila, da je razveljavil ono volitev ter razpisal novo ob času, ko so bile že vse prvotne volitve v okraju izvršene in ko se je natanko poznalo razmerje volilnih mož jedno iu druge stranke. Pri tej drugi prvotni volilvi so se zopet sprejeli v volilni imenik oni štirje občinarji, ki so se bili prej izbrisali.
Drug občinar, pristaš ljudske stranke, učitelj, ki si je Se le po zadnjih občinskih volitvah pridobil domovno pravico v Komnu, se pa ni sprejel v volilni imenik.
premaga srečno svoje sovražnike ter ujame v drugimi vred tudi škofa samega. Ukaže ga v keho zapreti. To pa izve papež, ter naprosi kralja, naj vendar škofa, ki je pravi sin apostolskega sedeža, iz ječe reši. Kaj naredi kralj? Ukaže pobrati škofovo vojaško orožje, kakor tudi železje v kojem je bil ulovljen, pošlje vse to papežu ter mu še zraven napiše listič s temi le besedami: »Poglejte, sveti oče, ali je morda to orožje, ali je morda ta obleka vašega duhovnega sina ?• Ko papež te besede prečita ter orožje in železne vojaške oklepe pogleda, se nasmehne in vsklikne: »Zares, to ni obleka niti brata, niti sina našega, marveč sina Marlovega*. 30. Plačilo za nezmisel. V mestu Bolonji na Italijanskem so imeli trije meščani kuhanega kapuna na mizi. Eden ga na kose razreze in do: »Niti sv. Peter bi g\ ne zložil več skupaj". Drugi pravi: »Tudi vsi aposteljni bi ga ne mogli več celega storiti«. Tretji pa še dostavi hudomušno: »Menim, da sam Kristus bi ga več ne zložil skupaj, kakor je bil poprej. Se ne konča teh besed, kar se kapun čudodelno sceli sam od sebe, in živ, kakor je bil na dvorišči, štrbunk! v juho poskoči ter ž njo meščane pošteno oškropi, da so  dobili za
Način, po katerem so jo vršila druga volitev v Komnu, doknznje, da gospodu okrajnemu glavarju ni bilo samo do legn, da so izpolnujc volilni red, mnrvec tudi do tegn, morda celo v prvi vrsti, da se prcmmii uspeh ali izid volitve.
Mej tem, ko so je udolezilo prvo volitve le 'A',) volileov, udeležilo so jih jo drugo volitve ',)S, in stinngniu jo vladna Htrnnka z večino I in i! glasov, flospod okrajni ^nvnv si jo tlnl oaolmo trudu, du jo spravil trn volišče nekatere volilen, ki prvlll niRo lilll prlflll. Od strani vlade in ljudsko stranko ngllovalo se je s tako silo, da jo sledllu tej volilvi razburjenost, in sovraštvo moj obfilnnpll, ki trpi še dandanes.
Splošno se jo tudi opažalo, da kiilori uradnik, ki se ni iidoW.ll prvo volilvo, ho Jn udeležil druga tnr da jo glasoval proti dvojemu javno znanemu prepričanju, Dvomljivo je, nli je dopuščeno, nagnili uradnika, da se volitve udeleži ler da tako glasuje, da mej ljudstvom, moj katerim služi, po ulll zgubi spoftlovanjo,
K. volilvi so ko piislill možje, ki se no nahajajo v volilnih imenikih zir/udiijn volilvi-v občinski znslop, hiiiiio n In. da Imajo z umrlimi očeti, hlvšiml volilcl, islu imenu In priimki, čn tudi ni so prepisano v davčnih knjigah očetovo imeljn na sinovo ime. Po spričovanjil oči idcev veljalo jo to pravilo samo za pristaše vladne stranke, iu mož, ki je pripadal ljudski Blranki, ho vkljub navedenim znakom baje ni pustil k volilvi, Ni moglo bili lorej vse v ntijIupSom redu.
Nekaj dni pred volilvijo dveh deželnih poslancev v Sežani, sporočil jo gospod okrajni glavar štirim volilnim možem, ki pripadajo učiteljskemu stanu, katerih jeden je okrajni šolski nadzornik, kateri so bili soglasno voljeni v dotičnih občinah kot volani možje, naj se ne udeležijo deželnozborskih volitev, ker drugači bi morali bili sami odgovorni za slabe posledice, ki bi bile neizogibne. Dva izmej teh sta se dala oplaziti; dva sta prišla k volilvi. Ta dva, sta kila na dan volitve še posobe povabljena k okrajnemu glavarju, .leden je slušal ter rekel, da občinarji ga bodo kamnjali, ko se vrne do-mov, ako ne bo glasoval tako," kakor je občini obečal; drugi, bral jednega izmej kandidatov ljudske stranke, je menil, da okrajni glavar mu prav tako lahko pove po volitvi, kar ima reči, ler ni slušal vabila.
Posamični župani so se poučevali tiste dni pred volilvijo pri okrajnem glavarstvu, kako imajo volili oni m volilni možje njih občin. Na dan volitve imel je okrajni glavur nagovor do zbranih volilnih mož, v katerem jim je razložil, da jeden izmej kandidatov ljudske stranke nima pasivne volilne pravice, dasi  je  bil  upisan v volilni   imenik,   ki  je
njih modrost vse polno znamenj  po obrazu in obleki.
škoda, da se kaj takega ne pripeli tudi v naših časih, kajti baš pri mizi se še vedno največ neumnega in pregrešnega izusti. 31. Narobe iena.
Neka žena vse napačno delu, kar jej mož zapovč. Prišedši neki dan mož ves moker domu. veli jej, naj brž ogenj zaneti, tla se malo posuši. Ali menite, da ga je ubogala, kali ?! Kaj še 1 Nalašč zgrabi škaf ter zdirja naglo k potoku po vodo. Prigodi se pa, da se prišcdša tjakaj, spotakne ob kamen ler po glavi v vodo štrbunkne. Ker je bil hudournik po plohi silno narasel, jo voda naprej nese. Ljudje to videči, zoženo glasno vpitje, ki se je daleč okrog razlegalo. Mož, dasi do niti zniočen, steče tudi gledat, kaj krik pomenja. Ko zasliši, da je voda njegovo ženo izpodnesla ler da jo valovi naglo navzdol vlečejo, se spusti pri ti priči v beg proli izvirku. Ljudje pa kriče za njim na vso grlo : »Norec, saj jo voda dol nese l ¦ On pa odgovarja samozavestno : »Moja žena je vajena vse napak storiti, torej menim, da tudi zdaj navzgor plaval
daje državljanom vseh narodnosti] prostost, iz svojih sredstev ali potom sdraženja snovati učne zavode vseh vrst. — „S. S".
Bosn«-Hercegovina*—Koncem šolskega ieta 1893/94. bilo je v 'lAiani in Hercegovini lOt državnih, 96 konfesijonalnih in 5 privatnih osnovnih šol, v Sarajevu in Mostam po jedna gimnazija in po jedna višja dekliška šola. Razun tega nahaja se v Sarajevu jedna tehnična šola, jedna pripravnica, dve bogoslovski šoli, jedna mohamedanska in jedna rimsko-katolišU. V Reljevu pri Sarajevu je pravoslavno bogoslovje. Razun tega pa so še po vec krajih osnovane deške mestne šole, katere tam imenujejo trgovske šole. Povprečno pride na 5099 stanovnikcv po jedna osnovna šola,
Črnajrora. — „GIas Črnogorca" zani-kuje poročila raznih časopisov, da so bili krvavi boji med muhamedanci in katoliki v SUradinu. Nasprotno je mir ob vsej meji Črnogorske državice.
Srbija. — Srbska rodoljubka Draga Stanojla Petrovič je podarila 200.000 dinarjev v zaklad srbskih dijakov, ki hočejo postati pravoslavni svečeniki. Podpore so deležni tudi Srbi, ki prebivajo v Avstriji aH na Turškem. Ista dobrolnica je sezidala tudi lepa cerkev na novem srbskem pokopališču v itoleingrariu. — Naznanjajo, da turška vlada pošlje v kratkem v Makedonijo komisarje, da se pouc« o prcosnovi, ki jih želi ondolno prebivalstvo.
llolgnrijti. ~- Parlamentarno pover-jenstvo v preiskovalni stvari o vladi Stam-bulovi je izdalo svoje poročilo, katero je zelo obširno. V istem so nnfllovnjo vsi grehi njo-govo vlado, Za danes nam no dopušča prostor, radi lega priobčimo prihodnjič izcrpek iz poročila.
Itnaljn. — Za vzdržavanje nepravo-slavncga svečeništva določuje ruski proračun: za armensko gregorijansko konfosi^o 14.101 rub., za rimske katolike v privislavskih krajih in na Kavkazu 964.275 rub., v ostalej Rusiji pa 565,949 rub., za evar.geljce avjj. in helv. kontosije 118,850 rub., za molmmedance 50.956 rub. — O priliki rojstva velike kne-ginje Olge zasnovalo se je v Petrogradu zavetišče za delavce, ki pridejo tje in ne dobe takoj posla. Tudi v Moskvi se v ta spomin ustanovi nova občinska šola.
Književnost in umetnost
V »Clorlškl tiskarni" so izšle zadnji čas naslednje knjige. —
1.   »Koledar" za goriško nadškofi jo. U link. pol obsežen; pot pol je Rutarjcvih spisov o deželi goriški; tri pole povestij; več ohčokoristnih člankov. Natančen pouk o cerkvenem letu, o praznikih, svetih časih, postih itd. ('ena s pošto vred le 40 kr.
2.   Kvllimor« pesnil (f Jos. Pnglia-ruzzi H. zvezek. 10 tisk, pol. (.Slovanske knjižnice" snopiča 44. in 45.) Cena v razprodaji 50 kr. Naročniki »Slov. knjižnice" pa jih dobe za 30 kr. s poštnino vred. — Te pesmi so zel6 pripravne za novoletno darilo.
3.   .Knjižnica za mladino" snop. 10 in 11. 12 tisk. pol. Prinaša Slomškove pesmi. Lepo novoletno darilo mladini*
4.  Izbrane pesmi Simona Gregorčiča, s sliko pesnikovo. Venec najlepših domorodnih pesmij slavljenega pesnika. Elegantna (lična) izdaja. Cena s poštnino vred !e 30 kr.
5.  Bele noči. Sentimentalen roman. Iz ruščine preložil J. Kogej. Cena 25 kn s poštnino vred.
6.   Cestni zakon. Priredil E. Kiavžar. (To je novi cestni za^on na Goriškem); potreben vsakemu županu, tajniku, slarašini, sploh vsakomur, ki se peča z javnimi opravili. Cena 20 kr.
7.  Epizoda iz kulturne zgodovine goriške ali košček zgodovine goriškega c. kr. gimnazija. Spisal mons. Andrej Marušič. (Posveti! prebl. g. Andreju baronu Winklerju o priliki njegove 70-letnice 9. nov. t. 1.) Cena 13 kr. s poštnino vred. (Čisti dobiček v dobroten namen).
8.   »Gluhonemi". Spisal Anton Rudež. 24 tisk.  pol. Kritika je to delo zelo hvalila. Cena gld.  1-50 (Deželni  zbor je  delo gradil.)
„IIustfOvani narodni koledi prestopno leto 1896. Uredil in izdal J Hribar. Tiskal in založil D. Hribar, elegantno vezanemu izvodu 1 gld., bto. „.-nemu 70 kr. Letošnji letnik Hribarjevega narodnega koledarja je že osmi in to spri-cuje, da se je koledar omilil vsem tistim krogom, katerim je namenjen. Koledar se odlikuje po okusni opremi, finih ilustracijah in zanimivi vsebini. Razen navadne koledarske vsebine prinaša pesem „Kolednica", životopis prelata F. Kosarja, Jos. Cimpermana, Antona Kremplja in Andreja Praprotnika (s podobami), potem dr. Medveda črtico »Čudež sv. Januvarija«, iMčni povesti .Večerne slike" spisal Bogdan in .Slana" spisal Igo Kaš. korenito študijo Simona Rutarja: „Velika Moravska in staroslovenski jezik", pesem „Sah Nuširvan", perzijski zložil Saadi, iz ruskega prevoda V. Vjelička preložil A. Aškerc, popis letošnjih potresov pod zaglav-jem »Pofyes na Slovenskem" in končno spis R. Knafliča .Zgodovinska in kulturna črtica o čeških razmerah". Priporočamo Hribarjev koledar prav toplo.
..Dražba sv. Mohorja*. — Z Vipavskega nam piše priprost mladenič .Prejeli smo knjige družbe sv. Mohorja: zeI6 smo se jih razveselili; zares, krasne so! In po vsej Sloveniji gredo, celo med naše rojake v Ameriko in Afriko! ~ Nastopili so dolgi zimski večeri. Ljuba mladina, prebiraj skrbno te knjige; ako se boš ravnala po naukih, ki so zapisani v teh knjigah, boš srečna na duši in telesu. — Veliko udov ima ta družba, aH škoda je, da knjig nima vsaka slovenska hiša. Delajmo, da bo vpisana sleherna slov. rodbina! — A. S."
Slomškova slika.—Opozarjamo na oglas g. Dragotina Hribarja v Celju. Slomškova siika bi morala viseti v sleherni boljši slovenski hiši.
.Matica Hrvatska" je že dotiskala letošnji književni dar ter so knjige že pri knjigovezu. Izdala je 10 knjig, katerih osem je izvirnih in dve prevedeni, sedem je zabavnih, tri poučnih. Zraven teh knjig je izdala „M a-t i c a" za svoje slovenske članove drugo popolnejše izdanje svojega .hrvatsko-slovenskega" besednjaka, katerega morejo dobiti tudi lanskoletni .Matični" članovi, kateri ga doslej še nimajo. Novi članovi ga dobodo s knjigami vred. Ko sprejmemo letošnje knjige, spregovorimo več. Za danes opozarjamo Slovence, naj se upišejo mej članove .Mat-ce" dokler je čas. Za- letnih 3 gld.  se dobi   deset,  oziroma enajst knjig.
—  V Gorici je poverjenik bogoslovec Kova-čič v velikem semenišč«.
.Dionieka knjižara" je izdala knjigo .Hrvatski djaci pred su dom*. To je stenografsko poročilo zloglasne obravnave od U. do 16. nov. 1.1. proti 54 dijakom, ki so sežgali madjarsko trobojnico pred Jelači-čevim spomenikom v Zagrebu. Cena ! gld. v korist dijakom. — Izide baje tudi nemško izdanje; naj bo videl še ostali svet, kakošna je sedaj justica na Hrvaškem!
Narodne slike. —• Opozarjamo na znamenito zalogo narodnih in pobožnih slik S. K o č o n d e v Zagrebu. Več glej v letošnjem »Koledarju* iz nušf: tiskarne.
Sodba o .>'ndl\ Zaderski .Narodu i List* (liiankinijov) je izrekel o lom krasnem sarajevskem iliistrovancm listu to-le sodbo: Vlada izdaja Že tretji list v Rosni. Prvič je izdajala mesečnik bosetisko-herce-govskega društva arheologov, potem tednik pedagogiški. Zdaj je pa začela izdajati leposloven list, za katerega zunanjo opravo bi se ne sramoval niti sam Pariz. Uredništvo „N a d e" pa plačuje pisateljem po 7 kr. za tiskano vrstico. — Veselimo se tega lista toliko bolj, ker je bil ustanovljen v žalostnih sedanjih časih. Razdor v politiki je začel nesrečno uplivati tudi na književnost; s tem izpolni svojo globoko nalogo: zjedinjenje uaruda.
Ta sodba pravaškoga lista je zelo laskava za .Nado"; opravičena je. »N a d a" zares krasno združuje Hrvate in Srbe pod jedno streho, a se zelo zanima tudi za nas Slovence. Naloga ta je težka ; zato se skrbno izogiba — politične primesi. Prav je! (.Nada* stane le (i gld. na leto.)
Časopisje v Bosni. — Cilamo v .S r p s k e m G 1 a s u": Takoj po okupaciji Rosne in Hercegovine je začela izhajali v Sarajevu srbska .P r o s v j e t a". Koncem prvega leta je imela Ic šo 70 naročnikov, zalo je nehala izhajali. Prišid je zanjo BN a p reda k", ki je pa tudi kmalu prenehal, ker je vedno trdil, da pravoslavje je edino prava vera (najbolja in jedinn n«» svjettt) in tesno združena z narodnostjo. Katoliki in inoha-metlanci so se obrnili od lega lista. V Mostam je pričel izhajati katoliški in hrvaški list .Glas H e r c e g o v c a* ; Srbi (?) v Sarajevu so naposled ustanovili .Bošnjaka*. Noben teh listov ni deloval za zbližanje vseh balkanskih  Srbov (!)   brez razločka vere.  —
—  Dobili srno leposlovni list .Bosansk a Vila" in naposled .Nado". Za zadnjo „S. L." ni navdušen.
Sloransk^  obzor.  Časopis   politickj, poučni^ a zabavnj'.  — Izdaja Karol Wolf v Olomoucu na Moravskem v obliki naše »Slovanske knjižnice". Izhaja trikrat na mesec z mesečno  zabavno prilogo.  Cena za oboje G j gld.,  brez priloge gld. 3"60.  — To je prav zanimiv časopis!  V 18. štev. prinaša v pre- j vodu slovensko povestico  S t i p o, katero je napisal J. Kaš. V čislu 19. je priobčil v lepem prevodu Kodrovo .Rokovnjaško ljubico" | (Rokovnjakova milenka), dalje izviren sestavek o Psoglavcih, Grkih,  Obrih in  Ajdili v nazorih slovenskega naroda. — V političnem pregledu se jako zanima za Slovence.
Sokolsky Kalcndaf za I. 1896. sta izdala Vaclav Kremen in V. J. Doubrava v I Žižkovu. Stane 60 kr. Poleg koledarskega j gradiva je še mnogo spisov o Sokolstvu in j drugih. Naleteli smo tudi na hribolazno črtico .U jezer Man ga rtskj^ch" (Pri man- ; gartskih jezerih) iz peresa rodoljubne Čehinje ] A. Rehakove. Mangart je, kakor znano, naj- j ""           ob koroško-goriški meji.
c-c naš. — Tvrdka G. Frevtag & j ..trt na Dunaju VII/1 je izdala veliko -.rasno sliko, ki predočuje vse prošnje oče-naša; vsaka prošnja ima svojo sliko. Delo je krasno. Prošnje so tiskane v latinskem aH nemškem jeziku; tiska se še češki in laški. Cena gld. 1-50
Fonlard-SeMe 60 Kr.
Ms fl.3.35 p. M. japanesisehe. chinesisebe etc. in den nou-esten Dessins and Farben, sowie sclnvarze, weisse und farbige Hennaberg-Solde von 35 kr. las H. 14.65 per Meter — glalt, gesslreift, karriert, trenuisteTt, Da-maste etc. (ca. 240 verseh. Qual. und 2000 verseh. Farben, Dessine etc.) Porto- und steuerfrei insHans. — Muster umgehend. Doppeltes Briefporto nach der Seluveiz.                                                                          pi
Seiden-Fabrikeu G.Hcnnoberrfk. u. k. Hofl.) ~ ZORICII.
Zahvala.
Podpisana obitelj izreka tem potom najsrčnejšo zahvalo č. g. domačemu župniku, č. oo. redovnikom iz Sv. Križa, vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob nepopisijivi nesreči nenadne prerane smrti naše preljube soproge, matere, oziroma hčere in sestre
Frančiške Sartori, roj. Štrancar,
na kakoršenkoli način k tolažbi pripomogli. Uhanje, 13. dec. 1895.   .
Žalujoči rodbini: __________________Sartori-Štrancar.
Zahvala.
Povodom  smrti,   našega  nepozabnega soproga, oziroma očeta
Valentina jšovič-a,
izrekamo vsem prijateljem in znancem, posebno pa slavnemu občinstvu, slavnemu društvu požarne straže, Oegar ud je bil tudi pokojnik, gg. pevcem za mili nagrobnici, za mnogo-brojno udeležbo našo oajiskrenejšo zahvalo. V Kanalu, dne 7. dee. 1805.
Žalujoča rodbina.
Oznanilo.
P. n. občinstvu občih: Brej? in j, Idrsko, Kobarid, Kred, Livek, Libušnje, Sedlo in Trnovo se naznanja, da prične poslovati
Posojilnica v Kobaridu
reg. zadri«;* % nniUMejen« mw»
dne 1. januvarja I. 1SJMJ. Hranila, t. j. vloge se bodo obrestovale s V s" (), posojila pa 0" i. obrestmi.
Uradovnlo si? bode ob torkih od  11    Ll. popoldne.
NafolnKtvo.
Najlepše darilo
j godovne in svečane prilike.;«;
I              Oljnati portret 85x75 rm. M*
! )Wona jMartina 5toiTišeka, ty
j najllneje po najboljšem  izvirniku iz- ^
voden," na plalno napet, v zlatih ko- ^
vinsko-barok, anlik-barok  ter f-ruih M
\ zlato okrašenih okvir'« po 10, 1-', 15 *ff
\ in 18 gld., dobiva se v trgovini          IjJ
D. Hribarja v Celji. !gj
Kaj jo Antf.n Marlin Slnm?-k Slovriircm ^ biln bi pravi* ir»v..riti. Njttmu w> iinaino Ki- ^ liviilili z:i ilnižlio hv. Moliorsi; tiji-mu w 1111:1111« M. ziilivuliti z:i tiiiilmlji: iu n:ijlo|i> iicila^oiiiSkr 10 spisu in ilniimvaiskn Ijiibc^n vni-m.ij"''«- l^ni. CT
................S'sL-6
NoIcmiii HlnvimMkfi liiš;i tiaj hi ne liilu brez fci slik« lrK.i hliiviiri-M iimfai. ki j.- in ..slane M vcllii ponos in <Itk:t Slnvvnivv.                         }L\
_____________^.Č
Handcka kyselka.
V gorji Mi?! . i pri Pferovu (Ilorni Mištr-nici u Pfurt, n) na Moravskem si? je pokazal vrelec zdra 'lue vode. Ta feSka voda -si je pridobila povsod {»rednost pred drugimi vodami nemškega izvira. - Podjetna tvrdka
OŠČADAL in DVORAK
v Pferovu na Moravskem je sklenila, ustanovili po ugodnih pogojih v (Joric-i zalogo, enako drugod na Primorskem. — Hanarkn kvselko je preiskal prosluli kemik j>rof. Stobla v Pragi in spoznal jo za najboljšo med znanimi zdravilnimi vodami.
yW°- Kupi se pes -*^CJ
do^a, ali kr.ke veCje plciucnile pnsme, na okoli pol leta star. —Ponudbe na uprav-ništvo nSoče".
Knj%e, note, rokopise, poštne znamke itd* kupuje za" najviše mogoče cene
Karol Navratil
v Krči u (pri) Prahy.
PROKOP SKORKQVSKY a syn (in sin)
tovarna sakna iz ovčje volne v Hlllll-polci — Kraljestvo Češko.
Pismena poučevanje posamičnikov.
Francozki, angisski in italijanski jezik, dalje v trgovinskih računih, v dopisovalnemu knjigovodstvu, v me-njičnem pravu, Sepopisju in brzopisju (stenogratiji) poučuje se posamičnike pismenim potom: — Uzorna pisma i navodila razpošilja zastonj in franko po e. kr. dež. šolsk. svetu dovoljeni zavod za francozki jezik ravnatelja Leopolda Pfalzner - ja (professeur diplome) na Dunaju, I. lkv.irk Fleisclimarkt 8.
Za trgovce in kroinjarje!
Najboljše in najcenejše kupovalisce za vse vrste: niožke in ženske nogavice, .Tagcrjcvo perilo, robce itd. v tovarniški zalogi
Jos. Mano!, Dunaj
I. Soluverlgasbe H (bei WipplinijL'istrasse   iS.)
Najtočnišu razpošilja tet po železnici in posti na vse strani.
Anker
LiRinent. Capsici comp.
iz RiehterjeTc lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le
KicUtrjH liniMttt s „5 i d rim"
kot edino pravo  in vzame
le tako steklenico, ki je pre-
videna s »sidrom* kot znano
zaščitno znamko.
Riefctarjm lekarna jri zlatni levu" v Pragi.
-      — —"*               ^Zahtevajte!!     %
isirni r,Miik, kutcrcjra     Ž
¦zj.la;-no in ftiiiiku r.iz-   f
bratje Placht,  I
I»r\a in iiicilimrotliia      Z
1 tovarna za strune in  |
glasbeno orodje,     t
5chonbach 373 pri »Jcbu, ČcJko.         L
^   Z;r ¦.I.ivin./fiaii t   vi.J.i tfoiliiln n Htnilic/iiii/irin..   J
J  B»sli bm loka.         Loki.         Callo xm   v*
2  hanemrtm, tam ibv..        Citr« z n.ij--i-i.-jSim   *;
-? i-f,.-jiik*.n,        Cilr«  ;. P.i;.-i-r.j;im  u,;»\y.mu.   Z
1        PMtiaM  fl»iit*i zm koncarla u ; n-ri.i.li!-   f
1 mVa I«'-' C H   I'"---        Klarinali za kon-   7
4 carlai/. vrvu-.vVilu-r.. 1«-.. C. It. V.-, h.      Loki   S
"t mm j(0»l.» iitl                                   l.'»i> :>t)   J   4
?'"* Pniilja k & ptituai pc»zcl,a.    Ur u »gaja, se ratt zamuja.   »»
_          NVb.v i-n: »\v> .HrUtlt-r 1'lacht- ali            *;
4               .isiittii i-bi.bi-.                             %
i NceiDO zastopnike v posam. mestih.  J
Naravne   mineralne vode Izirazluk studencev.                                                 n
Kemični, farmacevtlčnl In drogerlisk«
izdelki  najbolj čislane   domače hi
tuje zdravilske posebnosti. Ribje olje, naravno in Izvrstno,  pri
jetnega okusa in kemično čisto. Ribje  olje z  železom   ali   železnim
jodom. Najčistejše žveplenokislo apno c. fcr
kmetijske iole v Gorici za vinarsko
rabo. Zdravila   za   živino,    konjski   cve? konjski prašek, goveji prašek. Hsmeopatična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna
A.  Gliubich v Robatišču.
S             m.   ^iiltlisi.          .R-ibio oliciJ
**    9B^nn!lV^           lekarne         t\
** ^^^^^^SSSSfSMT  Cristofo,etti S!
J J iiaW~ Ts prisilo s!;e je hbrnt srciistvs proti prsnim boieznim in proti splošni obnemoglosii "^L J J
||                 Ccti.i oivinalui ^trkl-uici naravni' vr-lr rini-iii- 7<i kr., Ih-Ii-   l yW.                 Cjj
H Ribje olje z železom.T". l:h"W1!" Ribje oljezielezoim okisom. ^t- S«
*n  ------------------------------------------- p,,,<"'1   ,M"' "'"   dravijiivki-ulki-iiipi'avmdovi»\M-l..i|../ni  M
i kosteh,  i-kniftili,   puiii,uik;iiiji'  ktvi iu
H
k*---------------------------------¦,M1
*^J  ucrvKZiiiiii m .'.ihkiin  olroknni.   ¦  -  Cena  ,
H                     steklenici 70 kr.                    ¦i<l<^v..i ohn.-tiKi/lo.l/Ceiii« sliki. ;<» kr.   RJ
M  Opomin. Olj", katero doliivaiii mirjnno^l z Nurveike^a. predno j*a nalivam v slekle-   M
Kj{          niče, vselej ke»ii;ki prei^eeiu da moreni svojim udjemnikom ^.uanlovali prisliiut-t in   | j
||          zdravilnost.                                                                                                                     jj|
W                       Klizir i/, kiuc-žclczn       CristotOlcdi.                       $m
||       najbolje sodelujoči* sivdstvo / rii»jim oljnn. \v lltljboljo \m>\\ po-       |g
||                                        liurnjkaiiju krvi                                        ||
|g                     Cena steklenici 60 kp.                     iS«
¦MjtkMCat"

IVIekarija M. Wasmeyr v .JivolijU" (Baronovšče - Rožna dolina) pri Gorici,
priporoča
dnevoma sveže zdravilno in za
dojence prirejeno mleko.
Dobiva s» t prodajtilnlci jpstrfn pri
Ivanu Janeseh u
[prej F, Al|ii & V.)
v Vrtni tiit('i (vin Gtunlitio).
rrzPc zdravnikih priperedanc tt~ I>J»I«>>>>>>>>>>>>3i
Nad 50 lef pripoznano n najbofjše umlvatno mila
^ JPOLLO
MILO
Pravo snmo z (jforonjim otiskora. Pred ponarejenim se svari.
I I. Pserlioferjeva lekarna „Zum goldenen Reichsapfel1' |
Sa Dunaju. I.. Sinsprhtraissp 15.                            j/>
Y$                                          J. rserhcferja
P        otvarjajoče krogfjice, i <: i^^.^- kričistilne krogljice
1
¦ .:  I ikalifica z IS krogljicairi 21 ne., leden zavitek 6 »k.   *
^                     Ti- lr.y! i.v -Si.; ¦¦¦¦:   I akalipca x IS  krag;]ican*i  Z\  ne,  jeaen  xa«HOK o sk.   jr«
iS?   1 gld. B nfi.,  |.iL n-tV.mk.n.mi p..;.;-.;-vi y->< {.= •- n -:u j..,-..¦.•;;:  1 gW. 10  aft.,          Ak.. -.• -ii :ur   te\
M   «>;->,]   p«.^,.   nitr,-!..,  /..."a.;   V^„.   b <,»!•:   I   =..-.:¦.*   -.,:,t,  1    -! J   -, n'-.    - Ku;'k:i jj /.j.   «<
)gfe   :«) n.'.. :« kiviUi :; -M. :r» n\. t .-..vi-Ki t -/.I   i-i n'.. •*» r.i./^.v :. z.l. -J t n'.. m .:iw.^.-v ;i (.-M.   *;
g   -20 tu'-. (X:n; U-* j.-.i-n z
- J. PsurholBrjBtm oUarjajoža krogljice -
: \<- i.i-- J. Psarholar \ rudežih t
Jialzain za ozeM ur fc*]
4» nr.. proslu i..*.nino ti'i n.\ TrpotCCV Sok, t >U'Ui:si.a .*..» kr.
Balzam za goltaiioe, tVu?j";-.l
nun; prosto $i5 n.'.
StoIIov ,KoIa-preparat\ j^i""
z:i iiki-epfiuije ž.?!<i.I.;i i:i f.ivciv. l-li-orn.i s-ti-kl. Kiila-vina ali clik-ir.i vlit. :?. '3 li'.r.i pld.  i-iM.
(piTJ ži\ljpt:sk:i esem-a, ali |-r.i»ke k ipljiro ime-novnn.r.. Ualuo r;utopl;uj.i.-i- Pre.I-tvo, ki oiivlja
^lastilo za rauc, ' -'--'»»""¦•»r" »¦" Fijakc»rski pi>ni prašek, \^L
TaiiiiociiiiiiiiskapoinadatJjj^
,,„sp^.;jo m«! 1»». I  Skalita -J plii.
lHulrli'lm,
i!oir..u"R M-eilstvo proti iiu^oilii-ajn slabe prc-luue, 1 imiot l {.'1.1.
llazven imt<nmanili iz.lclkn\ a.il.».ij.> «- Si« Ji upa tu- in i.!.iz-.<m-ko f.iutupeiilifno ^pocija-» liletc. ki so bilo jm> vi-ih a^trij-fcih ča?opi-ih oati.v.ijrtip tor se na zalit« :ui.:o loOno in cn\» pre-|  skrbljajo tmli proiimeli. kojih ni v zalopi.          RazpoiHjanJa po posti \rše sm: točno, a treba je
ilenar naprej poslati; večja naroČila po poštnem povzetju.
3HT*   Pri poMljatvl denarja po postni nakaznici stane porto dosti manj kakor po porzetjn.             *"'
I
1
t