SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 56. KNJIGA 2005 I IS o' LJUBLJANA 2006 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 56/2005 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 56/2005 WMoiHI ULL^L Li WLb LI SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 56. KNJIGA 2005 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 56/2005 LJUBLJANA 2006 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 21. 2.2006 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMF.TNOST1 SI-1000 LJUBLJANA. Novi trg 3. p.p. 323, telefon (01) 470-61-00, faks (01) 425-34-23, elektronska posta: 5azu@sazu.si spletna stran: www.sazu.si VSEBINA I. ORGANIZACIJA SAZU..........................................................................................7 Skupščina SAZU, redili, izredni, dopisni člani.......................................................9 II. ČLANI.....................................................................................................................17 Razred za zgodovinske in družbene vede ...........................................................19 Razred za filološke in literarne vede.......................................................................23 Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede............................27 Razred za naravoslovne vede....................................................................................33 Razred za umetnosti...................................................................................................37 Razred za medicinske vede......................................................................................40 BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2005.................................. 44 NOVI ČLANI............................................................................................................112 L razred......................................................................................................................112 Jože Pirjevec...............................................................................................................112 Slavoj Žižek................................................................................................................114 II. razred..............................................................,.,.,..............116 Wolf Moskovich........................................................................................................116 Heinz Dieter Pobi.................................................................................................„..118 III. razred..................................................................................................................120 Fr an c Forst n e r i č...........................................„,......................,.................................. 120 Igor Emri....................................................................................................................121 Vito Turk................................................................................................................... 123 Črtomir Zupančič.................................................................................................... 126 Donald Michie ..........................................................................................................129 IV. razred....................................................................................................................130 Pavel Bosák................................................................................................................130 Alessandro (SandroJ Pignatti.................................................................................133 V. razred.....................................................................................................................135 Stanko Kristl..............................................................................................................135 Zorko Simčič..............................................................................................................137 Tom a ž Š a 1 amu n...................................................... ............................................... 138 VI. razred...................................................................................................................140 Matija Peterlin...........................................................................................................140 Blaž Rozman..............................................................................................................142 UMRLI ČLANI.........................................................................................................147 Marijan Zadnikar.....................................................................................................168 Rado L. Lenček........................................................................................................170 Davorin Dolar...........................................................................................................172 Aleksandar Despic....................................................................................................174 Dane Zaje...................................................................................................................176 Zoran Mušič..........................,....,...„,...„..,..,..................„„„„..,...,.,..,.,.,„„...............180 III. POROČILO O DELU SAZU............................................................................183 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2005...................................185 Delo skupščine SAZU..............................................................................................188 Razred za zgodovinske in družbene vede............................................................201 Razred za filološke in literarne vede....................................................................203 Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede.........................204 Razred za naravoslovne vede.................................................................................206 Razred za umetnosti................................................................................................209 Razred za medicinske vede.....................................................................................230 Kabinet akademika Franceta Bernika..................................................................213 Svet za varovanje okolja...........................................................................................214 Svet za energetiko.....................................................................................................215 Odbor za preučevanje narodnih manjšin.............................................................216 Odbor za medicinske študije .................................................................................216 Odbor za trajnostni razvoj......................................................................................218 Odbor za slovenski jezik..........................................................................................218 Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika..........................................218 Komisija za slovenščino v javnosti........................................................................218 Fundacija dr. Bruno Breschi.................................................................................220 Fundacija Janez Vajkard Valvasor.........................................................................221 Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU ....221 Mednarodna izmenjava raziskovalcev.................................................................228 Jubileji.......................................................................................................................234 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja..................................234 Tiskov ne kon fere n ce .....„.,.„,.,.„............,.„„„„.,„„.............................................237 Predavanja na SAZU................................................................................................239 Biblioteka SAZU......................................................................................................243 IV. PUBLIKACIJE SAZU........................................................................................257 V. SUMMARY..........................................................................................................267 IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU...............................................................307 I ORGANIZACIJA SAZU SKUPŠČINA SAZU Predsednik; Boštjan Žekš Podpredsednik: Jože Trontelj Podpredsednik / podpredsednica: Kajetan Gantar, do 5. maja Alenka Šelih, od 5, maja Glavni tajnik: Matija Gogala ČASTNI ČLAN France Bernik REDNI ČLANI (72) France Bernik, Janez Bernik, Robert Blinc, Ivan Bralko, Rajko Bratož, Emilijan Cevc, Vinko V, Dolenc, Matija Drovenik, Peter Fajfar, Dušan Ferluga, Franc Forstnerič, Stane Gabrovec, Ivan Gams, Kajetan Gantar, Josip G lob ev ni k, Matija Gogala, ljubo Golič, Peter Gosar, Igor Grabeč, Stanko Grafenauer, Dušan Hadži, Matija Horvat, Valentin Hribar, Drago Jančar, Andrej Jemec, Taras Kermauner, Gabrijel Kernel, Matjaž Kmecl, Marjan Kordaš, Janko Kos, Kajetan Kovic, Alojz Kralj, Andrej Kranjc, |ože Krašovec, Ivan Kreft, Uroš Krek, Lojze Lebič, |anez Leveč, fože Maček, Boris Maj er, Milko Mat i čet o v, Ernest Mayer, Vasilij Mclik, Milan M i belič, Ivan Minatti, Zdravko Mlinar, Jože Mlinaric, Dušan Moravec, lanez Oresnik, Boris Paternu, Janez Pekienik, Mario Pleničar, Janko Pleterski, Veljko Rus, Janez Stanonik, Branko Stanovnik, Saša Svetina, AJenka Šelih, Alojz Serceli, Miha Tišler, Jože Toporišič, Jože Trontelj, Drago Tršar, Dragica Turnšek, Ivan Vidav, Anton Vratuša, Igor Vrišer, Franc Zadravec, Ciril Zlobec, Mitja Zupančič, Boštjan Žekš, Andrej O. Župančič. IZREDNI ČLANI (28)_________ Tadej Bajd, Emerik Bernard, Igor Emri, Ni ko Grafenauer, Franc Gubenšek, Andrej Inkret, Stanko Kristl, Janez Matičič, Marko Marijan Mušič, Tone Pavček, Marijan Pavčnik, Matija Peteri in, Jože Pirjevec, Blaž Rozman, Žarko Simčič, Primož Simoniti, L'ros Skalerič, Janez Sketelj, Slavko Splichal, Franc Stric, Tomaž Šalamun, Biba Teržan, Miha Tomaževič, Vito Turk, Robert Zoreč, Zinka Zorko, Črtomir Zupančič, Slavoj Žižek. DOPISNI ČLANI (82)_ František Ben hart, Arthur E. Bergles, Nikolaj A. Borise vič, Pavel Bosa k, Ivan Braidič, Savo Bratos, Antonio Cardesa, Henry R. Cooper Jr., Milan R. Dimitrijevič, Norbert Eisner, Arnold Feil, Aleksandar Fiaker, Rudolf Flo-tzinger, Gerhard Giesemann, Wolfgang L. Gombocz, Drago Grdenjč, Irena Grickat-Radulovič, Stanislav Hafner, Erwin L. Hahn, Nikola Haidin, Peter Handke, Milan Herak, Lukas Hottinger, Vil Hrymyc, Ljudevit flijanic, Milka Ivič, Hans-Dietrich Kahl, Stevan Karamata, Alan R. Katritzky, Zoran Konstanti novic, Božidar Kos, Leopold Kretzenbacher, Anne McLaren, Abel Lajtha, Reinhard Lauer, Jean-Marie Pierre Lehn, Florjan Lipuš, Thomas Luckmann, Milan Maceljski, Šibe Mardešič, Juraj Martinovic, Gian Carlo MenLs, Mylon Eugene Merchant, Pavle Merku, Donald Michie, Slavko Mihalic, Joseph Milic-Emili, Wolf Moskovich, Leszek Moszynski, Hermann Müller-Karpe, Karl-Alexander Müller, Rudolf Neuhäuser, Jean Nicod, Boris Pahor, Luko Paljetak, Branko Pavičevic, Märt on Pees i, Slobodan Perovič, Alessandro (Sandro) Pignatti, Boris Podrecca, Heinz Dieter Pohl, Livio Poldini, Bogdan Povh, Otto Prokop, Andrej Vladimirovič Popov, Eugen Pusic, Chintamani N. R. Rao, Alojz Rebula, Helmut Rumpier, Roy Thomas Severn, Erik Valdemar Stälberg, Jan Stankowski, Dimitrije Štefanov ic, Jože Straus, Ivo Supičič, Gunnar Olaf Svane, Sergio Tavano, Felix Unger, John Villadsen, lohn Waugh, Anton Wernig, Karel Matej Woschitz. ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2005 A) PREDSEDSTVO Predsednik: Boštjan Žekš Podpredsednik: Jože Tronteij Podpredsednik ! podpredsednica: Kajetan Gantar, do 5, maja Alenka Šelih, od 5, maja Glavni tajnih Matija Gogala Tajnica L razreda (zgodovinske in družbene vede): Alenka Šelih do 10, februarja Tajnik l. razreda (zgodovinske in družbene vede):Rajko Bratožod 10. februarja Tajnik U. razreda (filološke in literarne vede): Matjaž Kmecl Tajnik Sil. razreda (matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede): Peter Fajfar Taj n i k i V razreda {na ra vosi ov ne vede): Mitja Zupančič Tajnik V. razreda (umetnosti): Andrej [emec Tajnik V/, razreda (medicinske vede): Marjan Kordaš do 24. aprila lanez Skeleli od 24. aprila Člani predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU: Jože Maček, Tone Pavček, Saša Svetina. Na seje predsedstva je vabljen tudi predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo: Branko Stanovnik. B) POSEBNE F. NO TE SAZU L ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO Vodil ga je akademik Branko Stanovnik. 2. KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERNIKA Vodil ga je akademik France Bernik, častni član SAZU, 3. BIBLIOTEKA SAZU Vodila jo je Marija Fabjančič, C) SVETI IN ODBORI h SVET ZA VAROVANJE OKOLJA Vodil ga je znanstveni svetnik SAZU v pokoju prof. dr. Avguštin Lah. 2. SVET ZA ENERGETIKO Vodil ga je akademik |anez Peklenik. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN Vodit ga je izredni član Jože Pirjevec. 4. ODBOR ZA MEDICI NSKE ŠTUDI JE Vodita ga je znanstvena sodelavka v Inštitutu za medicinske vede ZRC SAZU doc. dr, Duška Kneževič Hočevar, 5. ODBOR Z A TRAJNOSTN1 R A ZVOJ Vodi!ga je akademik Robert Bline. 6. ODBOR ZA SLOVENSKI JHZJK Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika Vodil jct je akademik Jože Toporišič. Komisija za slovenščino v javnosti Vodil jO je izredni član Tone Pavček. D) FUNDACIJI__ 1. FU N DACI |A DR. BRU NO BRESCH1 Vodil jo je akademik Kajetan Gantar, 2. FUNDACIJA JANEZ VAJKARD VALVASOR Vodil jo je akademik Matjaž Kmecl. £} UPRAVA SAZU ____ _ ___ Upravni direktor je bil Zoran Mezeg. SKUPŠČINA SAZU PREDSEDSTVO POSEBNE ENOTE 1. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO 2. KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERN1KA 3. BIBLIOTEKA SVETI IN ODBORI 1. SVET ZA VA ROVA NJE OKCjS&JA 2. SVET ZA ENERGETIKO 3. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN 4. ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDIJE 5. ODBOR ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ 6. ODBOR ZA SLOVENSKI JEZIK Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika Komisija za slovenščino v javnosti FUNDACIJI 1. FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI 2. FUNDACIJA JANEZ VAJKARD VALVASOR RAZREDI I, razred za Zgodovinske in družbene vede Oddelek za družbene vede Oddelek cij zgodovinske vede II. razred za filološke in literarne vede IIE. razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede Oddelek Sij tehniške vede IV. razred za naravoslovne vede V. razred za umetnosti VI.razred za medicinske vede -1 UPRAVA Kabinet predsednika Upravna pisarna Sekretar! a I predsedstva Pisarna predsedstva Tajništvo razredov Oddelek za tisk in publikacije Financ no- rač u rtovod ska služba Teh nično-nabavna in investicijska služba KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI Predsedniki Nahtigal, Vidmar, Kidrič, Ramovš. Vidmar, Milčlnski, Beruik, Zefcs, Rajko, od 1939 do 1942, Član filozofsko-filološko-historične-ga razreda. Milan, od 1942 do J 945. Član matematično-pri rodoslovnega razreda. France, od 1945 do 1950. Član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 1945 do 1948, član razreda za zgodovinske in družbene vede od 1948 do 1950. Fran, od 1950 do 1952. Član razreda za filološke in literarne vede, Josip, od 1952 do 1976. Član razreda za filološke in literarne vede, lanez, od 1976 do 1992. Član razreda za medicinske vede. France, od 1992 do 2002. Član razreda za filološke in literarne vede. Boštjan, od 2002. Član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede, Podpredsedniki LavriČ Kuhelj, Zihcrl, Kreft, Blinc, Božidar, od 1950 do 1961. Član razreda za prirodoslovne in medicinske vede. Anton, od 1961 do 1980. Član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede. Boris, od 1975 do 1976. Član razreda za zgodovinske in družbene vede. Bralko, od 1976 do 1992. Član razreda za umetnosti. Robert, od 1980 do 1999. Član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 1980 do 1994, član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede od 1994. Zlobec, Ciril, od 1992 do 1999, Član razreda za umetnosti. Gantar, Kajetan, od 1999 do 2005. Član razreda za filološke in literar- ne vede. Kralj, Alojz, od 1999 do 2002. Član razreda za matematične, fizikal- ne, kemijske in tehniške vede. Trontelj, Jože, od 2002, Član razreda za medicinske vede, Šelih, Alenka, od 2005, Članica razreda za zgodovinske in družbe- ne vede. Glavni tajniki Krek, Gregor, od 1939 do 1942, Član pravnega razreda. Ramovš, Fran, od 1942 do 1950. Član filozofsko-filološko-historične- ga razreda od 1942 do 1945, član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijood 1945 do 1948, član razreda za filološke in literarne vede od 1948 do 1950. Kos, Milko, od 1950 do 1972. Član razreda za zgodovinske in družbene vede, Kušej, Gorazd, od 1972 do 1980. Član razreda za zgodovinske in družbene vede. Goricar, lože, od 1980 do 1985. Član razreda za zgodovinske in druž- bene vede. Batis, Janez, od 1985 do 1992. Član razreda za medicinske vede. Drovenik, Matija, od 1992 do 1999. Član razreda za naravoslovne vede, Andolšek - Jeras, Lidija, od 1999 do 2002. Članica razreda za medicinske vede. Gogala, Matija, od 2002. Član Tazreda za naravoslovne vede. II ČLANI REDNI, fZRFDNI IN DOPISNI ČLANI I. RAZRED_za zgodovinske in družbene vede Redni člani Bratož, Rajko, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino starega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Braniku. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Načelnik oddelka za zgodovinske vede L razreda SAZU od 7. maja 1996 do 19. marca 2002; tajnik L razreda SAZU od 1. aprila 1999 do 19. marca 2002; tajnik L razreda in načelnik oddelka za zgodovinske vede L razreda SAZU od 10. februarja 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, tel. 256-33-15. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 24111-92, faks; 425-93-37, e. pošta: rajko,bratoz@guest,arnes,si. Cevc, Emilijan, dr. zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnost nozgodovin s kem inštitutu Franceta S teleta ZRC SAZU v pokoju. Rojen 5. septembra 1920 v Kamniku. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede 1. razreda SAZU od 25, januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajniki, razreda SAZU od I. marca 1995 do 7. maja 1996. Zasebni Jiaslov: 1000 Ljubljana, Zlatek 55 a, tel. 507-59-04. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-42, faks: 42534-23, Gabrovec, Slane, dr. arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 18, aprila 1920 v Kamniku, Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, tel. 426-18-16. Hribar, Valentin, dr, političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28. januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7, junija 2001. Zasebni naslov: 1292 Ig, Tomi šel j 31 a, tel. 286-25-16, e. poŠta: valentin. h ri b ar @gues t. a r nes. si. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 24110-06, faks: 425-93-37. Majer, Boris, dr, filozofskih znanosti, redni profesor za sodobno filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 15, februarja 1919 na Colu pri Vipavi, Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Zasebni našlo v: 1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, tel. 252-64-40, Melik, Vasilij, dr, zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. januarja 1921 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Cankarjeva 11, tel. 252-25-44. Mlinar, Zdravko, dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 30. januarja 1933 v Žireh. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23, aprila 1987. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 1, aprila 1995 do 5, maja 1998 in tajnik L razreda od 7, maja 1996 do 1, aprila 1999. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod topoli 93, tel. 283-10-32. Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, tel. 580-51-00,580-53-51, faks: 568-34-21, SAZU, iOOO Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-23, faks: 425-34-23, e. pošta: zdravko.mlinar@)fdv.uni-lj.si. Mlinaric, Jože, dr, znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomožne zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor. Rojen 13. marca 1935 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, tel. 02 331-13-94. Službeni naslov: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, 2000 Maribor, Koroška c. 160, tel. 02 229-36-00, faks: 02 251-81-80. Pleterski, Janko, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen I. februarja 1923 v Mariboru. Izredni član od 18, maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Štefanova 13, tel. 251-91-62. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-26, faks: 42534-23, Rus, Veljko, dr. socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 8, dccembra 1929 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Zasebni nashv: ItlOO Ljubljana, Lubejeva 1, tel, 507-35-89 ali 4260 Bled, Kolodvorska 37, tel. 04 574-25-81, Službeni naslov: Inštitut za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1, tel. 580-52-00, faks: 580-52-13. Šel i h, Alenka, dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Rojena 2, oktobra 1933 v Mariboru, Izredna čla- niča od 27. maja 1997. redna članica od 12. junija 2003. Načel niča oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 3. maja 1998 do 10. februarja 2005; tajnica 1. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005; podpredsednica SAZU od 5. maja 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, tel. 283-47-01. Službeni naslov: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, tel. 420-31-93, 420-32-46, faks: 420-32-45, e. pošta: alenka.selih@pf.uni-lj.si. Vratuša, Anton, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja Fakultete družbenih znanosti Univerze v Beogradu in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota. I/redni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana. Rimska 14, tel. 251-01-88. Službeni naslov: ICPE, iOOO Ljubljana, Dunajska 104, tel. 568-23-31, faks: 568-27-75. Izredni člani Pavčnik, Marijan, dr. znanosti, redni profesor za teorijo prava in filozofijo prava Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 8, decembra 1946 v Ljubljani, Izredni član od 12. junija 2003, Načelnik oddelka za družbene vede 1, razreda SAZU od 10. februarja 2005, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 28, tel. 232-26-90 ali 23258-62. Službeni naslov. Pravna fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, tel. 420-31-97, faks: 420-31-15, e. pošta: marijan pavcnik@pf.uni-lj.si, Pirjevec, Jože, dr. znanosti, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Rojen J. junija 1940 v Trstu, Italija, Dopisni član od 6. junija 1995, izredni član od 5. maja 2005. Zasebni naslov: 6210 Sežana, Trg 28. avgusta 6, e. pošta: joze.pirjevec@zrs-kp.si. Službeni naslov: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, 6000 Koper, Glagoljaška 8, tel. 05 663-77-40, faks: 05 663-77-42, e. pošta: info@ths-kp.si. Splichal, Slavko, dr. znanosti, redni profesor za komunikologije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen 14. junija 1947 v Novem mestu-Izredni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Smrekarjeva 35, tel.: 515-20-80, e. pošta: slavko.splichal@guest,arnes.si. Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5,1000 Ljubljana, tel. 580-52-42, faks: 580-51-06, e, pošta: slavko.splichal(ffifdv.uni-lj.si. Teržan, Biba, dr. arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojena 25. julija 1947 v Mariboru. Izredna članica od 7, junija 2001. Načel niča oddelka za zgodovinske vede L razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Švabičeva 3, tel. 283-14-09. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, Arheološki oddelek. Zave tisk a 5, 1000 Ljubljana, tel. 241-15-54, faks: 423-12-20, e. pošta: biba.terzan@ff.uni-lj.si. Žižek, Slavoj, dr. znanosti, redni profesor filozofije in teoretske psihoanalize, raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 21. marca 1949 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005, Zasebni na ji t) v: 1000 Ljubljana, Metelkova 7 A, tel. 431-70-16, e. pošta: szizek@yahoo.com. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2. Dopisni člani_ Feil, Arnold, rojen 2, oktobra 1925. Redni profesor za muzikologjjo v Inštitutu za muzikologijo Univerze v Tiibingenu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991, Flotzinger, Rudolf, rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985. Gombocz, Wolfgang L., rojen 28. septembra 1946, Redni profesor za zgodovino filozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni Član od 7. junija 2001. Kahl, Hans-Dietrich, rojen 4. junija 1920, Redni profesor na zgodovinskem inštitutu Univerze v Giefinu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 12. junija 2003. Luckmann, Thomas, rojen 14. oktobra 1927, Redni profesor za sociologijo religije, sociolingvistiko, sociologijo znanja ter teorijo komunikacijskih zvrsti Univerze v Konstanzi, Nemčija, v pokoju- Častni doktor Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 27. maja 1997. Meniš, Gian Carlo, rojen 10. decembra 1927, Profesor zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine. Dopisni član od 27. maja 1997. Miiller-Karpe, Hermann, rojen 1. februarja 1925. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maini, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993. Pavičevič, Branko, rojen 2. marca 1922. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Titogradu, SCG, v pokoju. Dopisni član od 10. marca 1977. Perovič, Slobodan, rojen 10. septembra 1932. Redni protesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu, SCG, Dopisni član od 23. aprila 1987. Pusič, Eugen, rojen 1, julija 1916. Redni profesor upravne znanosti Pravne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001. Rutnplcr, Helmut, rojen 12. septembra 1935. Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija, Dopisni član od 27. maja 1993. Stefanovič, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929. Upravnik Muzikološkega inštituta Srbske akademije znanosti i it umetnosti, Beograd, SCG, v pokoju. Dopisni član od 23, aprila 1987. Straus, Jože, rojen 14, decembra 1938. Redni protesor, znanstveni član in direktor Inštituta Max Planck za intelektualno lastnino, konkurenčno pravo in davčno zakonodajo, München, Nemčija. Častni doktor univerz v Ljubljani in Kragujevcu. Gostujoči profesor Marshall B, Coyne na Pravni fakulteti Univerze George Washington v Washingtons Dobitnik nagrade Science Award 2000 Fundacije nemške znanosti, Dopisni član od 6. junija 1995. Supičič, Ivo, rojen 18. julija 1928, Redni profesor Akademije za glasbo Univerze v Zagrebu in predstojnik Zavoda za muzi kolo ške raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, HrvaŠka, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981. Tavano, Sergio, rojen 13. marca 1928, Redni profesor za zgodnjekrščansko arheologijo in bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 7. junija 2001. II, RAZRED_______zafilološke in literarne vede Redni člani Bernik, France, dr. literarnih znanosti, nazivni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v pokoju, častni doktor Univerze v Mariboru, Rojen 13, maja 1927 v Zapužah pri Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 16. februarja 1988 do 1. junija 1992; član ožjega predsedstva od 23, januarja do 14. maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992 do 25. aprila 2002; častni član SAZU od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Židovska ulica 1, tel. 425-03-65. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-51, faks: 42534-23, e. pošta: ana.batic(S>sazu.si. Gantar, Kajetan, dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 1L oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27, maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 5. maja 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, tel. 540-90-60. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Moví trg 3, tel. 470-61-27, faks: 42564-92, e. pošta: irena.sbil@sazu.si; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-14-14, faks: 425-93-37, Kermauncr Taras, dr. literarnih znanosti, habilitirani redni profesor ¡;a drama-turgijo v pokoju, Rojen 13. aprila 1930 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6, junija 1995. Zasebni naslov: 6210 Sežana, Avber 8, Kmecl, Matjaž, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. februarja 1934 vDobovcu (Trbovlje). Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003, Tajnik II. razreda SAZU od 3. oktobra 2002. Zasebni naslov. 1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Čeželj 14, tel. 537-40-14. Kos, Janko, dr, znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 9, marca 1933 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova l, tel. 436-80-99. Krašovec, Jože, dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine religij - religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Dolničarjeva I, tel. 434-01-98, faks: 43304-05. Službeni naslov: Teološka fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanska 4, tel. 43458-10, faks: 432-92-65, e. pošta: joze.krasovee@guest.arnes.si. Maličetov, Milko, dr, znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v pokoju, Rojen 10, septembra 1919 v Koprivi na Krasu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Langusova 19, tel. 426-51-86. Moravec, Dušan, dipl, filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 4. oktobra 1920 v Ljubljani, Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja 1984 do 29. februarja 1988. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 9, tel. 251-67-92. Orešnik, fanez, dr, znanosti, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Izredni član od 23, aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik II. razreda SAZU od 26. maja 1992 do 23. marca 1999. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Janežičeva 21, tel. 425-54-45, e. pošta: janež. oresn i k@ saz u. si. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 24314-22, faks: 425-93-37, e, pošta: janež.oresnik@sazu.si. Paternu. Boris, dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Liubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. junija 1926 v Predgradu, Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Videmska 5, tel. 505-46-28. Stanonlk, Janez, dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 2. januarja 1922 v Slovenj Gradcu, Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 13, tel. 251-66-92. Toporišič, Jože, dr, znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 11. oktobra 1926 na Moste-cu pri Brežicah. Izredni Član od 30. maja 1991, redni član od 27. maja 1997. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Šarhova 18, tel. 534-11-97, Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2> tel, 24110-00, faks: 425-93-37. Zadravec, Franc, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. septembra 1925 v Stročji vasi pri Ljutomeru. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, tel. 251-88-20. Izredni člani Inkret, Andrej, dr. znanosti, redni profesor za dramaturgijo in zgodovino drame AGRFT Univerze v Ljubljani. Rojen 24. aprila 1943 v Celju. Izredni član od 12. junija 2003, Zasebni naslov: 3000 Ljubljana, Zvonarska 7, tel, 251-67-19, e, pošta: andrej, inkret@sedmica.net. Službeni naslov: AGRFT, 1000 Ljubljana, Nazorjeva 3, tel. 251-04-12, faks; 251-04-50. Simoniti, Primož, dr. filoloških znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28. decembra 1936 na Golniku. Izredni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, lavorjev drevored 9, tel, 283-10-60, e, posta: primoz. simoniti<®guesl.ames.si. Službeni naslov; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel, 24114-14, faks: 425-93-37, e. pošta: primoz.simonili@ff,uni-lj.si. Zorko, Zinka, dr, znanosti, redna profesorica za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njena zaslužna profesorica. Rojena 24. februarja 1936 v Spodnji Kapi i na Kozjaku. Izredna članica od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 2352 Selnica ob Dravi, Spodnja Selnica 3, tel. 02 671-9118. Službeni naslov: Pedagoška fakulteta, 2000 Maribor, Koroška cesta 160, tel. 02 229-36-34, faks: 02 261-81-80, e. pošta: zinka.zorko@uni-mb.si. Dopisni člani_ Cooper, Henry R. jfr, rojen 30. septembra 1946, Redni profesor in predstojnik oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, Indiana, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1995. Fla ker, Aleksandar, rojen 24, julija 1924, Redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987. Giesemann, Gerhard, rojen 14. julija 1937. Redni profesor za slavistiko v Inštitutu za slavist i ko Univerze (ustusa Liebiga, Giessen, Nemčija. Dopisni član od 18. maja 1989. Grickat-Radulovič, Irena, rojena 19. januarja 1922, Znanstvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, SCG, v pokoju. Dopisna članica od 6, junija 1983. Hafner, Stanislav, rojen 13. decembra 1916. Redni profesor za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1997. ivič, Milka, rojena 11. decembra 1923. Redna profesorica za srbski m hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, S CG, v pokoju. Dopisna članica od 6. junija 1983. Konstantinovič, Zoran, rojen 5. junija 1920, Redni profesor za primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 18. maja 1989. Kretzenbacher, Leopold, rojen 13. novembra 1912. Redni profesor za etno-grafijo Univerze v Münchnu, Nemčija, v pokoju, Dopisni član od 27. maja 1993. Lauer, Reinhard, rojen 15. marca 1935. Vodja Seminarja za slovansko filologijo in redni profesor na Georg-Augustovi univerzi v Göttingenu, Nemčija. Dopisni član od 12. junija 2003. Martinovic, Juraj, rojen 24. maja 1936. Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23, maja 1985. Moskovich, Wolf, rojen 7. aprila 1936. Redni profesor na Oddelku za ruske in slovanske študije Hebrejske univerze v Jeruzalemu. Dopisni član od 5. maja 2005. Moszyhski, Leszek, rojen 19. februarja 1928, Redni profesor za slovansko jezikoslovje Univerze v Gdansku, Poljska. Dopisni član od 7. junija 2001. Neuhauser, Rudolf, rojen 17. junija 1933. Redni profesor za slavistiko v Inštitutu za slovanske jezike in književnost Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 6, junija 1995, Pohl, Heinz Dieter, rojen 6. septembra 1942. Redni profesor za splošno in diahrono jezikoslovje Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 5. maja 2005. Sva ne, Gunnar Olat, rojen 25, septembra 1927. Redni profesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Arhusu, Danska, Dopisni član od 18. maja 1989, Woschitz, Karel Matej, rojen 19. septembra 1937. Redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Gradcu, Avstrija, Dopisni član od 7, junija 2001. III. RAZRLD _za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Redni člani Blinc, Robert, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Znanstveni svetnik in predsednik znanstvenega sveta Instituta »Jožef Štefan« v Ljubljani. Rojen 31. oktobra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25, marca 1976. Tajnik III. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980; podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6, maja 1999. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kumanovska 1, tel. 231-52-13. Službeni naslov: Institut »Jožef Štefan«, 1111 Ljubljana, Jamova 39, tel, 47733-44, 477-39-00, faks: 426-32-69, e. pošta: robert.blinc@ijs.si, Bratko, Ivan, dr. računalniških znanosti, redni profesor za področje računalništva in informatike Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani. Izredni član od 27, maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljuhijana, Podrožniška 4, tel. 251-39-11. Službeni naslov: Fakulteta za računalništvo in informatiko, 1000 Ljubljana, Tržaška cesta 25, tel. 476-83-93, 476-83-87, 476-83-93, faks: 426-46-47, e. pošta: bratko@fri.uni-Ij.si. Fajfar, Peter, dr, znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno in-ženirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izredni član od 18, maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Načelnik oddelka za tehniške vede 111. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; tajnik 111, razreda SAZU od 18. aprila 2002. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Puharjeva6, tel. 251-98-52. Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Jamova 2, tel. 425-06-80, 476-85-92, faks: 425-06-93, e. pošta: pfajfar@ikpir.fgg.uni-lj.si, Forstnerič, Franc, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 1. maja 1958 v Ljubljani, Izredni član od 8. aprila 1999, redni član od 5, maja 2005. Zasebni naslov: 1231 Ljubljana, Črnuče, Pot v Hrastovec 8, tel. 561-17-87. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 476-65-56, 476-65-00, faks: 251-72-81, e, pošta: franc.forstneric@fmf.uni-lj.sL Globevnik, fosip, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 6. decembra 1945 v Ljubljani, Izredni član od 23, maja 1985, redni član od 18, maja 1989; načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trnovska 2, tel. 283-50-11. Službeni naslov: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, 1111 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 476-65-48, 476-65-00, faks: 251-72-81: e. pošta: josip.globevnik@fmf.unl-lj.si. Golič, Ljubo, dr, kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 2. julija 1932 v Vrenski Gorci. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov: 1110 Ljubljana, Na peči 4, tel. 544-60-03, e. posta: ljubo,golic@tclemach,net, Gosar, Peter, dr, fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Mir je 21, tel. 426-55-57. Grabeč, Igor, dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 17- novembra 1939. Izredni član od 6, junija 1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kantetova 75, tel, 256-37-18. Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel. 477-12-00, 477-16-05, faks: 425-31-35, e. pošta: igorgrabec@f5.uni-lj.5i. Hadži, Dušan, dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h, c. (Uppsaia), redni profesor za strukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 26. avgusta 1921 v Ljubljani, izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 21. marca 1974, Tajnik lil, razreda SAZU od 27. oktobra 1980 do 30. junija 1992. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Teslova 21, tel. 425-47-59. Službeni naslov: Kemijski inštitut, 1000 Ljubljana, Hajdrihova 19, tel. 47602-70, faks: 425-92-44, e, pošta: dusan.hadzi@ki.si, Kernel, Gabrijel, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor Rojen 14. septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ričevje 2, tel. 425-96-61. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 477-37-95, faks: 425-70-74, e. pošta: gabrijel.kernel@ijs.si. Kralj, Alojz, dr. znanosti, redni profesor za bio medicinsko tehniko, biomeha-niko in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002. Zasebni naslov: 1231 Ljubljana-Črnuče, Planinska 26, tel. 537-48-25, c. pošta: alojz. kralj@guest.arnes.si. Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel. 476-84-11, 476-82-37, faks: 476-82-39, e, pošta: alojz.kralj @robo, fe uni-lj.si, Levec, Janez, dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Rojen 23. oktobra 1943 v Začretu pri Celju. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod brezami 32, tel. 283-33-51. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel: 476-02-80, faks: 476-03-00, e. pošta: janez.levec@fkkt. uni-lj.si ali janež.levec@ki,si. Feklenik, lanez, dr. in % habil., dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. junija 1926 v Tržiču. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29, marca 1979. Zasebni naslov; 1113 Ljubljana, Rodičeva 3, tel. 534-85-00. Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel. 477-12-16,477-12-00, faks; 251-85-67, e, posta: janež.peklenik@fs.uni-lj.si. Stanovnik, Branko, dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen II. avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo od 21. septembra 1999. Zasebni naslov: 1360 Vrhnika, Tičnica 26, tel, 755-11-40. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel. 241-92-38, faks: 241-92-20, e. pošta: b ran ko, sta no v-nik@fkkt.uni-lj.si, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-34, faks: 425-53-30, e, pošta: international@sazu.si. Tišler, Miha, dr, kemijskih znanosti, častni doktor Univerze v Ljubljani, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 18. septembra 1926 v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Zasebni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Lukovicapri Brezovici, Pod gradom 32, tel. 365-75-80, faks: 365-75-85, e. pošta: miha.tisler@fkkt.uni-lj.si. Vid a v, Ivan, dr. filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17. januarja 1918 na Opčinah pri Trstu, Italija. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ilirska 8, tel. 232-13-03. Žekš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede III. razreda SAZU od 5, oktobra 1994 do 18. aprila 2002; tajnik III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; predsednik SAZU od 25. aprila 2002. Zasebni naslov: 1360 Vrhnika, Poštna 4, tel. 041 741-898. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana, Lipičeva 2, tel, 543-76-18,543-76-00, faks: 431-51-27, e. poŠta: bostjan.zeks@biofiz.mf uni-lj.si, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-20, faks: 425-34-39, e. pošta: predsednik@sazu.si. Izredni člani Bajd, Tadej, dr. znanosti, redni profesor za robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Rojen 19. januarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003. Zasebni nos/o v: 1000 Ljubljana, Bobcnčkova 12, tel. 256-23-80, Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel. 476-82-36, taks: 476-82-39, e. pošta: tadej,bajd@robo,fe.um-lj.si, Emri, Igor, dr. znanosti, redni profesor za mehaniko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 22. maja 1952 v Murski Soboti. Izredni elan od 5. maja 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Grampoveanova 17, tel, 257-27-52, Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, 1000 Ljubljana, Cesta na Brdo 49, tel, 477-16-60, faks: 477-16-70, e. pošta: ie@fs.uni-lj.si. Gubenšek, Franc, dr. znanosti, redni profesor za biokemijo, molekularno biologijo in gensko tehnologijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 31. oktobra 1937 v Celju. Izredni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov. 1000 Ljubljana, Vojkova cesta 52, tel. 534-53-84, Službeni naslov; Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. Katedra za biokemijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, inštitut »Jožef Stefan«, 1000 Ljubljana, lamova 39, tel. 241-94-88, fax: 257-35-94, e. pošta: franc.gubensek@ijs.si, Tomaževič, Miha, dr, znanosti, redni profesor za potresno inženirstvo in zidane konstrukcije Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Rojen 19. septembra 1942 v Ljubljani, Izredni član od 7, junija 2001, Zasebni nasiov: 1000 Ljubljana, Kvedrova I, tel, 541-59-80. Službeni naslov: Zavod za gradbeništvo Slovenije, 1000 Ljubljana, Dimičeva 12, tel. 280-44-53, faks: 280-44-84, e. pošta: miha.tomazevic@zag.si. Turk. Vito, dr, kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik Instituta »fožef Stefan«, Rojen 27. junija 1937 v Osijeku. Izredni Član od 5. maja 2005. Zasebni naslov, 1000 Ljubljana, Lamutova 4, tel. 519-96-51. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, 1000 Ljubljana, lamova 39, tel. 47733-65, faks: 477-39-84, e. pošta: vito.turk@ijs.si. Zupančič, Črtomir, dr. fizikalnih znanosti, zaslužni profesor univerze LudwigMaxim ilia ns-U ni versi tat v Münch rtu, Nemčija. Rojen 28. novembra 1928 v Ljubljani. Izredni član od 5, maja 2005, Zasebni naslov: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, tel. +49 89/ 36133-62. Službeni naslov: Department für Physik, LMU München, Am Coulombwall 1. D-85748 Garching, tel. +49 89/ 289-141-44/45, faks: +49 89/ 289141-46, e. pošta: crtomir.zupancic@physik.uni-muenchen,de, meikc.dlabo-ha@physik.uni - muenchen. de. Dopisni člani Bergles, Arthur E., rojen 9. avgusta 1935. Redni profesor za termodinamiko na Rensselaer Polytechnic institute, Troy, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001. Borisevič, Nikolaj A., rojen 21. septembra 1923. Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze v Minsku. Bclorusija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Rratos, Savo, rojen 28. ¡uiija 1926. Častni doktor Univerze v Wroclawu, redni profesor za fiziko na Laboratoire de Physique Théorique des Liquides Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija. Dopisni član od 23. aprila 1987, Grdenič, Drago, rojen 31. avgusta 1919. Redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976. Hahn, Erwin Louis, rojen 9, junija 1921. Redni profesor za fiziko Univerze v Barkeleyu, Kalifornija, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981. Hajdin, Nikola, rojen 4. aprila 1923. Redni profesor za statiko Gradbene fakultete lTniverze v Reogradu, SCG, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987, Katritzky, Alan R., rojen 18. avgusta 1928. Redni profesor heterociklične kemije Univerze v Gainesvilleu, Florida, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001. Lehn, Jean-Marie Pierre, rojen 30. septembra 1939, direktor laboratorija za supramolekularno kemijo na univerzi Louisa Pasteurja v Strasbourgu in laboratorija za kemijske molekularne interakcije na Collège de France v Parizu, Francija, Dopisni član od 12, junija 2003. Mardešic, Si be, rojen 20. junija 1927, Redni profesor la matematično analizo in topologijo Prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, in njen zaslužni profesor, redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 12. junija 2003. Merchant, Eugene My Ion, rojen 6. maja 1913. Višji svetovalec v Tech Solve, Cincinnati, Ohio, ZDA, Dopisni član od 23. aprila 1987. M k hie, Donald, rojen 11. novembra 1923. Dr. bioloških znanosti, eden pionirjev umetne inteligence v svetu, zaslužni profesor za umetno inteligenco Univerze v Edinburghu, Velika Britanija, Dopisni član od 5. maja 2005. Müller, Karl-Alexander, rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi Univerze v Zürichu, Švica, Nobelov nagrajenec za fiziko, 1987, Dopisni član od 23. aprila 1987. Povh, Bogdan, rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član, član kolegija in direktor Jedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Univerze v Heidelbergu, Nemčija. Dopisni član od 10, marca 1977. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, rojen 30, junija 1934. Redni proiesor za kemijo in predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlal Nehru za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni član od 24, aprila 1981. Severn, Rov Thomas, rojen 6. septembra 1929. Redni profesor za potresno in-ženirstvo in dinamiko konstrukcij Gradbene fakultete Univerze v Bristolu, Anglija, v pokoju, redni član Royal Academy of Engineering. Dopisni član od 12. junija 2003. Stankowski, fan, rojen 1. januarja 1934. Redni profesor za molekularno fiziko v Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti, Poznanj, Poljska. Dopisni član od 27. maja 1993. Villadsen, fohn, rojen 12. junija 1936, Redni profesor za biotehnologijo Tehniške univerze v l.yngbyju, Danska. Dopisni član od 7. junija 2001, Waugh, John S-, rojen 25, aprila 1929. Redni profesor za tizikalno kemijo v Massachusetts Institute of Technologie, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989. IV. RAZRED_za naravoslovne vede Redni člani Drovenik, Matija, dr, znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kartiranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani 111 njen zaslužni profesor. Rojen 14. februarja 1927 v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999. Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, tel, 534-34-35. Službeni naslov: SAZU. 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel, 470-61-48, faks: 42534-23, e. posta: sazu@sazu.si. Gams, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Rojen 5. julija 1923 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, Izredni član od 23, marca 1978, redni član od 23, maja 1985. Zasebni naslov: 1113 Ljubljana, Pohorskega bataljona 185, tel. 534-18-46, e. pošta: ivan.gams@guest.arnes.si. Gogala, Matija, dr, znanosti, upokojeni muzejski svetnik in direktor Prirodos-lovnega muzeja Slovenije; habilitirani redni profesor za fiziologijo živali na Biološkem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 11, decembra 1937 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 8, aprila 1999. Glavni tajnik SAZU od 25, aprila 2002. Zasebni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Pot na Tičnico 6, tel. 756-5539. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, teL 470-61-26, faks: 42564-92, e, posta: matija,gogala@guest arnes,si. Grafenauer, Stanko, tir. tehniških znanosti, redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 13, maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 17. aprila 1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981 do 15. februarja 1989. Zasebni naslov: 4294 Križe, Senično 84, tel, 04 595-79-83, v mesecih od maja do avgusta: 5230 Bovec, Trenta 56 F, 041 812-648. Kranjc, Andrej, dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, docent za fizično geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 5. novembra 1943 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001, Zasebni naslov: 6230 Postojna, Rožna 6, tel, 05 720-15-10, e, pošta: makranjc(2>siol,net, Službeni naslov: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 6230 Postojna, Titov trg 2, tel. 05 700-19-07, faks: 05 700-19-99, e. pošta; kranjc@zrc-sazu.si. Kreft, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za genetiko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kremžarjeva 36, tel. 517-44-29, faks: 51714-88. Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, [amnikarjeva 101, tel. 423-11-61, e. pošta: ivan,kreft@guest.arnes,si. Maček, Jože, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fit o patologij o in fi-tofarmakologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Izredni član od 18. maja 1989, redni Član od 6. junija 1995, Tajnik IV. razreda SAZU od 7, maja 1996 do 10. januarja 2002; član predsedstva po 22. členu zakona o SAZU od 27. novembra 2003. Zasebni naslov: 1210 Ljubljana-Šentvid, lerančičeva 12, tel. 512-35-31. Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, tel. 423-11-61, 256-37-70, faks: 423-10-88. Mayer, Ernest, dr. filozofije, botanik - taksonom, redni profesor za botaniko, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRG SAZU v pokoju. Rojen 10, novembra 1920 v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983. Tajnik IV. razreda SAZU od 15. tebruarja 1989 do 7, maja 1996, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 23, novembra 2000 do 22. novembra 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, tel. 251-46-59, Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-45, faks: 42534-23. Pleničar, Mario, dr- znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostrati-grafijo in geološko kartiranje Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 5. avgusta 1924 v Ljubljani, izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 1991. Zasebni naslov: 4240 Radovljica, Prešernova 19, tel, 04 531-41-12. Službeni naslov: Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-10-00. Šercelj, Alojz, dr. znanosti, palinolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu fovana liadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 8. decembra 1921 na Gornjem Polju pri Dolenjskih Toplicah. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27, maja 1997. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Tržaška 51, tel. 256-32-24. Službeni naslov: Biološki institut fovana Hadžija ZRC SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 5, tel. 470-63-19. Turnšek, Dragica, dr, znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica v Paieon-tološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932 v Šalamencih, Prekmurje. Izredna članica od 23. maja 1985, redna članica od 27. maja 1993. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Tugomerjeva 4, tel. 505-59-17, Službeni naslov: Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 2, tel. 470-63-73. Vrišer, Igor, dr, znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Rojen 13, januarja 1930 v Ljubljani, Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27, maja 1993, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, V Murglah 205, tel. 283-43-98. Zupančič, Mitja, dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Roien 25. decembra 1931 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 7. junija 2001. Tajnik IV, razreda SAZU od 10. januarja 2002, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel. 432-41-66. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel, 470-63-24 m 470-6146, faks: 425-33-24. Izredni član Zoreč, Robert dr, znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 23. januarja 1958 v Kopru- Izredni član od 7. junija 2001, Zasebni naslov: 1125 Ljubljana, Brdnikova 31, tel. 256-13-84. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Zaloška 4, 1104 Ljubljana, tel, 543-70-80, 543-70-20, faks: 543-70-21, e. poŠta: robert.zorec@mf.uni-lj.si. Dopisni člani_ Bosa k, Pavel, rojen 14. avgusta 1951. K rasoslovec, geolog, sedi mentolog in geomor-folog, profesor ved o Zemlji. Češka Republika. Dopisni Član od 5. maja 2005, Elsner, Norbert, rojen 11. oktobra 1940, Vodja Zoološkega inštituta Univerze v Gdttingenu, Nemčija. Specialist s področja nevroetologije akustične komunikacije pri insektih. Dopisni član od 12. junija 2003. Herak, Milan, rojen 5. marca 1917. Redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30, maja 1991. Hottinger, Lukas Conrad, rojen 25. februarja 1933. Redni profesor za paleontologijo v Geološko-paleontološkem inštitutu univerze v Baslu, Švica. Dopisni član od 27. maja 1993, Ilijanič, Ljudevit, rojen 27. septembra 1928. Zaslužni profesor za področje geo-botanikc, ekologije rastlin, fitocenologije in morfologije rastlin Prirodos-lovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 12. junija 2003. Karamata, Stevan, rojen 26, septembra 1926, Redni profesor za petrogene^o Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, SCG, v pokoju. Dopisni član od 30, maja 1991. Maceljski, Milan, rojen 27. decembra 1925. Redni profesor za cntomologijo in fltofarmakologijo Agronomske fakultete Vseučilišča v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 8, aprila 1999, Nicod, lean, rojen 25. marca 1923. Zaslužni profesor fizične geografije in kra-so slov j a Univerze Aix - Marseille, Francija. Častni doktor šlezijske univerze, Dopisni član od 12. junija 2003. Pecsi, Marton, rojen 29. decembra 1923. Profesor raziskovalec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska, Dopisni član od 13. maja 1989. Pignatti, (Sandro) Alessandro, rojen 28. septembra 1930, Botanik, fitocenolog, ekolog, redni profesor na univerzi La Sapienza v Rimu, Italija. Dopisni član od 5, maja 2005. Poldini, l.ivio, rojen 7, septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijo Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6, junija 1995. Popov, Andrej Vladi mi rov ič, rojen 24, oktobra 1939. Vod i a oddelka za nevroe-tologijo žuželk Sečcnovega inštituta za evolucijsko fiziologijo in biokemijo Ruske akademije znanosti v St, Petersburgu, Rusija, Dopisni član od 7. junija 2001. V. RAZRED_____za umetnosti Redni ¿Jani Rernik, Janez, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Rojen 6. septembra 1933 v l.jubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Komenskega 8, tel. 231-17-66; 4274 Žirovnica, Breznica 41 a, tel. 04 580-21-05. Jančar, Drago, pisatelj, tajnik in glavni urednik pri Slovenski matici v Ljubljani, Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru, Izredni član od 6, junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Velika čolnarska 8, tel. 283-50-31, Službeni naslov: Slovenska matica, 1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, tel. 42243-42, faks: 422-43-43, e. pošla: dragG.jancar@siol.net. Jemec, Andrej, akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. novembra 1934 v Ljubljani. Izredni član od 6, junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik V. razreda SAZU od 11. aprila 2002, Zasebni naslov: 4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, tel. in faks: 04 580-21-66, Studio: 1000 Ljubljana, Prešernova 12. tel. 425-56-76, e. pošta: andrej.jemec@siol.net. Kovič, Kajetan, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo v Državni založbi Slovenije v pokoju. Rojen 21, oktobra 1931 v Mariboru- Izredni član od 30, maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik V. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 11. aprila 2002. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 13, tel, in faks: 436-86-52, e. pošta: kajetan.kovic@guest.arnes.si. Krek, Uroš, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 21. maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23, maja 1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7, maja 1996. Zasebni naslov: 4248 Lesce, Na Vrtači 5, tel. 04 531-80-91. Lebič, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glas-benoteoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23, avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, tel. 518-31-55. Službeni naslov; SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3. tel. 470-64-29, fax: 42534-23. Mihetič, Milan, univ. dipl. inž. arhitekture, samostojni kulturni delavec v pokoju. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazah pri Ribnici. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Zasebni nusiov; 1000 Ljubljana, Peričeva 22, te L 436-26-87. Službeni naslov; Arhitekt ni biro, 1000 Ljubljana, Dunajska 29, tel. 436-1448. Mlnatti, Ivan, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, tel. 251-67-35. Tršar, Drago, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27, aprila 1927 v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995, Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, tel. 251-39-28, atelje: 1000 Ljubljana, Svetčeva 1. Zlobec, Ciril, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik v pokoju. Rojen 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu, Tzredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14, maja 1992 do 6. maja 1999, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 6. maja 1999 do 25. aprila 2002. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Vošnjakova 10, tel. 231-28-76. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-43, faks: 42534-23, e, poŠta: sazu@sazu.si. Izredni člani Bernard, Emerik, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, Rojen 22. septembra 1937 v Celju. Izredni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 1370 Logatec, Gorenjska cesta 13 a, tel. 754-26-78. Službeni naslov: Akademija za likovno umetnost, Erjavčeva 23, 1000 Ljubljana, tel. 251-27-26, faks: 251-90-71. Grafenauer, Ni ko, pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec in publicist, glavni urednik založbe Nova revija. Rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani, Izredni član od 12. junija 2003. Zasebni n a slov: 1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 21, tel. 534-26-27, tel: 041 632 072. Službeni »uslov: Nova revija, 1000 Ljubljana, Dalmatinova l.teL 433-40-74, faks: 433-42-50, e. pošta: info@nova-revija.si. Kristl, Stanko, univ. dipl. inž. Arhitekture, predavatelj za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29, januarja 1922 v Ljutomeru. Izredni član od 5, maja 2005, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Borsetova 19, tel. 283-88-14, e. posta: s.kristi@biro-arcus,si, Matičič, |anez, skladatelj, profesor za analizo glasbenih form in harmonsko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v pokoju. Rojen 3. junija 1926 v Ljubljani. Dopisni član od 23, aprila 1987, izredni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Lepi pot 10, tel, 252-23-05,031/ 401-531. Mušič, Marko Marijan, univ, dipl, inž. arhitekture. Rojen 30. januarja 1941 v Ljubljani, Izredni član od 12, junija 2003, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Stari trg 11 a, tel. in faks: 425-52-90, e. pošta : i n to at elj e ma rko music,si. Pavček, Tone, pesnik, esejist in prevajalec, glavni urednik Cankarjeve založbe v pokoju. Rojen 29, septembra 1928 v Šentjuriju pri Novem mestu. Izredni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 27, novembra 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel. 231-58-09. Simčič, Zorko, pisatelj. Rojen 19, novembra 1921 v Mariboru. Izredni član od 5, maja 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Metelkova 7/B, tel. 431-11-03,031 200-866. Šalamun, Tomaž, pesnik in prevajalec. Rojen 4. julija 1941 v Zagrebu, Izredni član od 5. maja 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Dalmatinova 11, tel, 231-45-22, e. pošta: me t ka. k r a sovec@ s iol. net, Dopisni člani_ Benhart, František, rojen 10. septembra 1924. Slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka. Dopisni član od 23. maja 1985. Brajdič, Ivan, rojen 16. junija 1924. Pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18, maja 1989. Handkc, Peter, rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija, Dopisni član od 23. aprila 1987. Hrymy£, Vil, rojen 7. junija 1925, Književnik in prevajalec. Tajnik uprave kijev-ske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni član od 30, maja 1991. Kos, Božidar, rojen 3. maja 1934. Skladatelj, redni profesor kompozicije na Univerzi Adelaide, Avstralija. Dopisni član od 12. junija 2003. Lipuš, Florjan, rojen 4. maja 1937. Pisatelj, učitelj osnovne šole Sentlipš na slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23, maja 1985. Merkii, Pavle, rojen 12. julija 1927. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia Trst A v pokoju, Italija. Dopisni član od 23, maja 1985. Mihalič, Slavko, rojen 16. marca 1928, Pesnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 6, junija 1995. Pahor, Boris, rojen 26. avgusta 1913. Književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko književnost na srednji višji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993. Paljetak, Luko, rojen 19. avgusta 1943. Pesnik, prevajalec, esejist in teatro-log. Glavni urednik revije Dubrovnik, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001. Podrecca, Boris, rojen 30. januarja 1940. Dipl inž, arhitekture. Direktor inštituta Raumgestaltung und Entvverfen Tehnične univerze, StutLgart, Nemčija. Dunaj, Avstrija. Dopisni član od 23, aprila 1987. Rebula, Alojz, rojen 21. julija 1924. Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993. V L RAZRED_za medicinske vede Redni člani Dolenc, Vinko V., dr, znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Sestržah pri Ptuju. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Barvarska steza 7, tel. 282-18-00. Službeni naslov; Klinični center, Klinični oddelek za nevrokirurgijo, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 522-53-57, e. pošta: vinko.dolenc@kclj.si. Ferluga, Dušan, dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28. maja 1934 vGrubišniem Polju, Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Komenskega 20/11, tel, 232-21-36. Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakulLete, 1000 Ljubljana, Korytkova 2, tel. 543-71-37, 543-71-03, faks: 543-71-04, e. pošta: ferluga-@mf.uni-lj.si. Horvat, Matija, dr, znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fa-kutete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. septembra 1935 v Škofji Loki. izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Jakčeva 38, tel, 524-88-06. S/uziien! naslov: Klinični center, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. in faks: 52222-96, e. pošta: matija.horvat@mf.uni-lj.si. Kordaš, Marjan, dr. znanosti, redni profesor za patološka fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17, avgusta 1931 v Cupriji. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2002 do 24. aprila 2005. Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Ilirska 8, tel. 232-24-96. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, 1105 Ljubljana, Zaloška 4, tel. 543-70-83, faks: 543-70-21, e. pošta: marjan.kordas@mfuni-lj.si, Svetina, Saša, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 16. oktobra 3935 v Celju, Izredni član od 6, junija 1995, redni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 4. novembra 2004. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Gradišče 6, tel. 425-24-08, 041-778-235. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Lipičeva 2, tel. 543-76-02, faks: 431-51-27, e. pošta: sasa.svetina@biofiz.mf.unj-lj.si. Trontelj, lože, dr. znanosti, dr, medicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesor za nevrologi jo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, zdravnik specialist nevrolog na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, Klinični center v Ljubljani. Rojen 1. junija 1939 v Kamniku, Slovenija. Izredni član SAZU od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik Vi. Razreda SAZU od 28. septembra 1999 do 24. aprila 2002, podpredsednik SAZU od 25. aprila 2002, Zasebni naslov; 1355 Polhov Gradec 99, tel. 364-50 -09, 041 576 218. Službeni naslov: Inštitut za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika. Klinični center Ljubljana, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 522-15-00, 522-1525, faks, 522-15-33, el. pošta: joze.trontelj@kclj.si, Zupančič, Andrej O,, dr. znanosti, dr. medicine, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27, januarja 1916 v Ljubljani, izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja 1970. Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 12, tel. 251-69-74. Službeni naslov: Kabinet prof. A. O. Zupančiča, Inštitut za pato fiziologij o, 1105 Ljubljana, Zaloška 4, tel, 543-70-23, faks: 543-70-21, e, pošta: andrej.zupancic@mf.uni-lj.si. Izredni člani Peterlin, Matija, dr. znanosti, redni profesor medicine, mikrobiologije in imu-nologije na University of California v San Franciscu, ZDA. Rojen 4. julija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005. Zasebni naslov: 14 Hill Point Ave., San Francisco, US-CA 94117, tel. +1 415/ 665-2071, e. poŠta: mpeterlin@oc.ucsf.edu, matija@itsa.ucsf.edu, Službeni naslov: University of California at San Francisco (UCSF), Box 0703, 3,d and Parnassus Ave., San Francisco, US-CA 94143-0703, tel. +1 415/ 502-1902, +1 415/ 502-1905, faks: +1 415/ 502-1901, e. pošta: matija.peterlin@ucsf.edu. Rozman, Blaž, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, višji svetnik. Rojen 29. septembra 1944 v Ljubljani. Izredni član od 5, maja 2005. Zasebni naslov: 1235 Radomlje, Dermastjeva ul. 17, tel. 534-65-66, e, pošta; kc.lj.rozman@siol.net. Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za revmatologijo, 1000 Ljubljana, Vodnikova 62, tel. 522-55-33, faks: 522-55-98. Skalerič, Uroš, dr, znanosti, doktor stomatologije, redni profesor na Katedri za ustne bolezni in pa rod ontologij o Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in strokovni direktor Stomatološke klinike v Ljubljani. Rojen 9, aprila 1945 v Ljubljani, izredni član od 12, junija 2003, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Jančar 25, tel. 510-82-28. Službeni naslov: Odsek za stomatologijo, Medicinska fakulteta, 1000 Ljubljana, Hrvatski trg 6, tel. 300-21-10, faks: 522-25-04, e. pošta: uros,skaleric@mf.uni-lj.si. Sketelj, janež, redni profesor za patološko fiziologijo, predstojnik Inštituta za patološko fiziologija Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. junija 1947 v Ljubljani, izredni član od 7, junija 2001, Tajnik VI, razreda SAZU od 24. aprila 2005. Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, fesi Kov štradon 47, tel. 427-56 -26-Službe t: i naslov: Inštitut za patofizologijo, 1105 Ljubljana, Zaloška 4, tel. 534-70-46, faks: 543-70-21, e. pošta: janež.sketelj@mfuni-lj.si, Strle, Franc, dr. medicine, redni profesor za infektologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Klinični center v Ljubljani, in predsednik raziskovalnega sveta Kliničnega centra v Ljubljani. Rojen 18. februarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kmečka pot 20, tel. 517-12-91. Službeni naslov: Infekcijska klinika, 1525 Ljubljana, Japljeva 2, tel, 522-2610, faks: 522-24-56, e. pošta: franc.strle@kclj.si. Dopisni člani _____ Cardesa, Antonio, rojen 23 marca 1939, Redni profesor za patologijo Univerze v Barceloni, Španija. Dopisni član od 7. junija 2001. Dimitrije vie, Milan R„ rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in predstojnik Oddelka za fizikalno medicino m rehabilitacijo, Baylor College of Medicine, Houston, Teksas, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981. Lajtha, Abel, rojen 22. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze New York in Centra za nevrokemijo v inštitutu N. S-Kline, Orangeburg, N, Y., ZDA. Dopisni clan od 18. maja 1989. McLaren, Anne, rojena 26, marca 1927. Redna profesorica v inštitutu Wellcome CRC, Cambridge. Dopisna članica od (S, junija 1995. Milic Emili. Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na oddelku za fiziologijo in eksperimentalno medicino, direktor laboratorijev Meakins-Christie M cG i Hove univerze. Montreal, Kanada. Dopisni član od 6. junija 1983. Prokop, Otto, rojen 29. septembra 1921. Redni profesor za sodno medicino Humboldtove univerze v Berlinu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987. Stälberg, Erik Valdemar, rojen 21, aprila 1936, Redni profesor za klinično nev-rofiziologijo univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska, Dopisni član od 27. maja 1997. Unger, Felix, rojen 2. marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardioki-rurgijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995. Wem ig, Anton, rojen 14. oktobra 1944. Redni profesor za nevrofiziologijo Univerze v Bonnu, Nemčija, Dopisni član od 7, junija 2001. BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2005 Tadej Bajd znanstveni Clank! Kuželički J., Žefran M., Burger H., Bajd T.: Synthesis of standing-up trajectories using dynamic optimization, Gait&Posture, 2005, vol. 21, no. 1, str. 1-11. Kamnik R.. Shi J. Q., Murray-Smith R., Bajd T.: Nonlinear modeling of FFS-supported stand ing-up in paraplegia for selection of feedback sensors. 1FFF. Trans, Neural Systems and Rehab. Eng., 2005, vol. 13, no, 1, str. 40-52. Gider F„ Matjačic Z„ Bajd T.: A quantitative gait assessment method based on energy exchange analysis during walking: A normal gait study. /. Med. Eng. Technol., 2005, vol. 29, no. 2, str, 90-94. Cikajlo L, Matjacič Z., Bajd T., Fulami R.: Sensory supported FES control in gait training of incomplete SCI persons. Artif. Organs, 2005, vol. 29, no, 6, str. 459-461. Bajd T.: Uporaba kognitivne povratne zanke pri urjenju hoje s funkcionalno električno stimulacijo. Med. Razgl., 2005, letn 44, št, 1, str. 55-61. Kurillo G., Gregorič M., Goljar N., Rajd T.: Grip force tracking system for assessment and rehabilitation of hand function. Technology and Health Care, 2005, vol. 13, no. 3, str. 137-149. Šupuk T., KodekT,, Bajd T.: Estimation of hand preshaping during human grasping, Medical Engineering & Physics, 2005, vol. 27, str. 790-797. Kurillo G„ Goljar N„ Rajd T,: Cognitive-feed back training of hand function in patients after stroke: a preliminary study. Zdrav, vest,, 2005, letn, 74, št. 9. str. 509-514. Olenšek A., Matjacič Z., Bajd T.: Muscle contractures emulating system for studying artificially induced pathological gait in neurologically intact individuals. Journal of Applied Biomechanics, vol. 21, no. 4, str. 348-358. Lmerik Bernard RAZSTAVA Bernard E.: Rojstvo modernizma: prelomnica v slikarstvu ¡976—¡980. V: Tomo Podgornik, Emerik Bernard, Galerija Loža, Koper 2005. f,sej Rernard E.: S tančico odmaknjen: spremna beseda v pesniški zbirki Andreja Medveda Confessiones. Edicija Hyperion, Koper 2005. France Bcrnik KKI1GA Slovenska akademija znanosti in umetnosti - Od 1992 do 2002. Študentska založba Litera, Maribor 2005, 245 str. ZNANSTVENE RAZPRAVE IN DRUGI PRISPEVKI Poesie und Musik - Das Problem der Affinität zwischen den Künsten. Festschrift für Peter Thicrgen. Hrsg, Elisabeth von Erdmann. Aschot Isaakjan, Roland Marti, Daniel Schümann, Basler Studien zur Kulturgeschichte Osteuropas. Band 14, Pano Verlag Zürich 2005, str. 427-440. Kocbekovi pripovedni liki - Vprašanje identitete. Razprave XVIIL Razred za fi-lološke in literarne vede. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2005, str. 17-28, Za uvod - Introduction. Pretrgane korenine. Sledi življenja in dela Rajka Ložar-ja. Ured. Ingrid Slavec Gradišnik s sodelovanjem Helene Ložar Podlogar. Založba ZRC, ZRC S AZU, Ljubljana 2005, str. 11-14. Lirika in njena prevedljivasi: Na primeru Goetheja in Prešerna. Primerjalna književnost, letn. 28, Ljubljana, 1. junij 2005, 33-42. Zamejska - zdomska - izseljenska književnost. Delo, Književni listi, 19. januar 2005, str. 11. Tranzkija v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Delo, 22. oktober 2005, str. 5, 15 let prve demokratične vlade. Ampak, Ljubljana 2005, 6, št. 8-9, str. 22. UREDNIŠTVO lože Udovič. Zbrano delo. Peta knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik, Uredil in opombe napisal France Pibernik. Študentska založba Litera. Maribor 2005, str. 951. Ivan Pregelj. Zbrano delo. Lhuga knjiga. Glavni urednik France Bcrnik, Uredil In opombe napisal lanez Dolenc. Študentska založba Litera. Maribor 2005, str. 675. Zofka Kvedrova. Zbrano delo. Prva knjiga. Glavni urednik France Bernik. Uredila in opombe napisala Katja Mihurko Poniž. Študentska založba Litera. Maribor 2005, str. 560. Primož Kozak. Zbrano delo. Prva knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik. Uredil in opombe napisal Dušan VoglaT. Študentska založba Litera. Maribor 2005, str, 970. Janez Bernik SAMOSTOJNI RAZSTAVI ¡anez Bernik. Galerija Šikoronja. Rosegg, 9, oktober-20. november 2005. janež Bernik - Velika pregledna razstava. Kustusinja razstave Breda Mich Klanč-nik. Moderna galerija, Ljubljana, 2, december 2005-8. februar 2006. Katalog razstave, 318 str. SKUPINSKI; RAZSTAVE Stalna zbirka del nagrajencev Prešernovega sklada. Pavšlarjeva hiša, Kranj. Otvoritev 3. februarja 2005. Izbrana dela iz Umetniške zbirke Nove ljubljanske banke. Mestna galerija, Piran. 26. maj -3. julij 2005. Najlepše grafike Slovenska grafika zadnjih petdesetih let. 26. grafični bienale. MGLC, Ljubljana, 23. junij-2, oktober 2005. Zvezdni prah. Razstava ob 60-letnici Akademije za likovno umetnost 1945-2005. 15. september-2. oktober 2005, Velika pregledna razstava del Prešernovih nagrajencev. Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj. 15. september-11. oktober 2005. Izbor del Ljubljanske grafične šole, Galerija 22, Ljubljana. 21, september-3. oktober 2005. Gfössover. Zeitgenössische Kunst aus Slowenien. Künstlerhaus, Klagenfurt, 23. september -12. oktober 2005. Janez Bernik - Jože Ciuha. Galerija 22, Ljubljana. Otvoritev 22. novembra 2005. memoarska objava in intervju Spominjanja - Janez Bernik: Pa se sliš, pa se sliš od svetga Vida zvon. Ampak, Ljubljana, junij-julij 2005. Pogovor z Janezom Bernikom. Nikomur ne smemo ukazovati, kaj naj vidi. Spraševala Jelka Äute j-Adamič. Delo, Sobotna priloga, 24. december 2005. HILM A Janez Bernik. Dokumentarni film Nataše Prosenc. Sestavni del Velike pregledne razstave v Moderni galeriji. Črno na belem. Režiser Franci Slak. Ob 25-letnici Nove revije, 2005, Robert Blinc ZNANSTVENI ČLANKI Blinc R., Zalar B., Laguta V. V.. Itoh M.: Order-disorder component in the phase transition mechanism of 18° enriched strontium titanate. Phys. Rev. Lett., 2005, vol. 94, Str. 147601-147601-4, Zalar B., Lebar A., Seliger J., Blinc R., Laguta V. V., Ttoh M.: NMR study of disorder in BaTiO, and SiTiOr Phys. Rev., B, Condens. matter phys., 2005, vol. 71» str. 064107-1-064107-12. Laguta V. V., Blinc R„ Itoh M., Seliger J., ZaJar, B.: (B7)Sr NMR of phase transitions in SrTi[l410, and SiTiwe)03. Phys. Rev,, B, Condens. matter phys., 2005, vol. 72, str. 214117-1-214117-9. Pire R.., Blinc R., Bobnar V, Gregorovic A,: Spherical model of relaxor polymers. Phys. Rev., B, Condens. matter phys., 2005, vol. 72, str. 014202-1-014202-7. Levstik A„ Filipič C., Pire R., Bobnar V„ Blinc R„ Itoh M.: Low-temp erat ure phase of SrTiO,. Appl. phys. teti, 2005, vol. 87, str. 032901-1-032901 -3. Rankel S., Zalar B., Laguta V. V„ Blinc R„ Toulouse J.: Angular dependence of SiNb NMR in KTa , „NbO,. Ferroelectrics, 2005, vol. 314, str. 165-168. Rankel S., Zalar R., Laguta V. V., Blinc R., Toulouse J.: <">Nb NMR study of disorder in KTai .Nb^. Phys. Rev,, Bf Condens. matter phys., 2005, vol, 71, str. 144110-1-144110-5'. KutnjakZ., Vodopivtc B„ Blinc R., Fokin A. Vasil evich, Kuzmerov Y. A„ Vak-hrushev S. B,: Calorimetric and dielectric studies of ferroelectric sodium nitrite confined in a nanoscale porous glass matrix. /, Chem. Phys„ 2005, vol. 123, str. 084708-1-084708-5. OBJAVLJENA ZNANSTVENA PRISPEVKA NA KONFERENCAH Blinc R,, Zalar B., Laguta V. V., Zidanšek A: Dynamic disorder in perovskites: local symmetry breaking at the Sr site in SrTiO,: presented at XXI International Meeting on Radio and Microwave Spectroscopy, RAMIS 2005, April 24-28, 2005, Poznari-Bcdlewo, Poland. Acta Phys. Pol., A, 2005, vol. 108, str. 7-11. Blinc R„ Jeglič P„ Apih T„ CevcP., Omerzu A., Arčon D,: Magnetic properties of TDAF -C .(I> V: Electronic properties oj novel nanostructures: XIX International Winter school/Euroconference on electronic properties of novel materials, (Al P conference proceedings, 786), Melville; New York: American Institute of Physics, 2005, str, 29-32. Objavljeni strokovni prispevek na konferenci Zidanšek A., Blinc R., Najdovski D.: New technologies for energy savings in traffic. V: Kolene J. (ur.). Mednarodno srečanje Promet v funkciji gospodarskega in trajnost nega razvoja, Ljubljana-Portorož, 12.-13. maja 2005. Zbornik referatov. Portorož: Fakulteta za pomorstvo in promet, 2005, str. 200-207. SAMOSTOJNI ZNANSTVENI SESTAVKI V MONOGRAFIJAH Blinc R„ Zalar B.: NMR methods for the determination of local structure. V: Bassani G. F„ Lied! G., Wyder P. (uredniki). Encyclopedia of Condensed Matter Physics. Oxford: Academic, 2005, str. 83-94. Blinc R: Ferroelectricity 1966-2001: An Overview, V: Gonzalo f. A., Jimenez B. (urednika). Ferroelectricity: the fundamentals collection. Weinheim: Wiley-VCH.cop. 2005, str. 105-127. Blinc R,: In memoriam: Lev Aleksandrovich Shu valov, IEEE trans, ultrason.fer-roelectr. freq. control, 2005, vol, 52, str, 9, UREDNIŠTVO Ferroelectrics. Blinc R. (član uredniškega odbora 1970 ). New York: Gordon and Breach, Physica. B. Condensed matter. Blinc R. (član uredniškega odbora 1975 ). Amsterdam: North-Holland. 1988-, Bulletin of magnetic resonance. Blinc R. (član uredniškega odbora 1981). Philadelphia; Franklin Institute Press. Ferroelectrics. Letters section. Blinc R. (član uredniškega odbora 1981-). New York: G orí! on and Breach, Molecular crystals and liquid crystals. Letters. Blinc R. (član uredniškega odbora 1984 ). London; New York; Gordon and Breach Science Publishers., 1976-1980. Molecular crystals & liquid crystals bulletin. Blinc R. (član uredniškega odbora 1986-), New York: Gordon and Breach Science Publishers. Romanian journal of physics. Blinc R. (član uredniškega odbora 1994-). Bucure-$ti: Editura Academiei Romane. Ivan Bratko ZNANSTVENI ČLANKI Curk T.. Demšar J., Xu Q., Leban G., Petrovič U., Bratko I., Shaulsky G., Zupan B.: Micro array data mining with visual programming, Bioinformatics (Oxf, Print), 2005, vol. 21, no. 3, str. 396-398. Leban G-, Bratko L, Petrovič U„ Curk T„ Zupan B,; ViiRank: finding informative data projections in functional genomics by machine learning. Bio informatics (Oxf, Print), 2005, vol. 21, no. 3, str. 413-414. Srdoč A, Sluga A., Bratko L: A quality management model based on the "deep quality concept". Int. j qual. reliaM. Banage., 2005, letn, 22, št. 3, str. 278302. http://www.emeraldinsight.com/ft. Sadikov A„ Bratko L, Kononenko L: Bias and pathology in minimax search. Theor. com put. sci.., 2005, vol. 349, no. 2, str. 268-281, Možina M., Zabkar J., Bench-Capon T. J. M., Bratko L: Argument based machine learning applied to law, V: Dunne P. £., Bench-Capon T. |. M. (urednika). Argumentation in artificial intelligence and law. Nijmegen: Wolf Legal Publishers, 2005, str. 87-94. OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVKI NA KONFERENCAH Luštrek M., Gams M., Bratko L: Why minimax works: an alternative explanation. V: Kaelbling L. P., Saffiotti A. (urednika). IJCAl-05: proceedings of the Nineteenth International |oint Conference on Artificial Intelligence, Edinburgh, Scotland, July 30-August 5, 2005. Denver: International Joint Conferences on Artificial Intelligence. 2005, str. 212-217, Jakulin A., Možina M., Demšar J„ Bratko L, Zupan B.: Nomograms for visu-aling support vector machines. V: Grossman R, t.., Bayardo R., Bennett K., Vaidya j. (uredniki). KDD-2005: proceedings of the Eleventh ACM SIGKDD International Conference on Knowledge Discovery and Data Mining, August 21-24, 2005, Chicago, Illinois, USA. New York: ACM, cop. 2005, str. 108-117. Leban G., Mramor M., Bratko L, Zupan B.: Simple and effective visual models for gene expression cancer diagnostics. V: Grossman R, L.f Bayardo R„ Bennett K., Vaidya J. (uredniki). KDD-2005: proceedings of the Eleventh ACM SIGKDD international Conference on Knowledge Discovery and Data Mining. August 21-24, 2005, Chicago, Illinois, USA. New York: ACM, 2005, str. 167-176. Zatikar ]., Vladušic D., Žabkar R., Čemas D„ Šuc D.. Bratko 1.: Using qualitative constraints in ozone prediction. V: Hofbaur M, Rinner B„ Wotawa F. (uredniki). Proceedings of the 19th International Workshop on Qualitative Reasoning (QR-05), Graz. Austria, 18-20 May 2005, Graz, 2005, str. 149-156. Možina M., Žabkar J„ Bench-Capon T. J. M„ Bratko I.: Application of argument based machine learning to law. V: The Tenth International Conference on Artificial Intelligence and Law, lune 6-11, 2005, Alma Mater Studiorum - University of Bologna, CIRSFID, Bologna, Italy: proceedings of the conference. New York: The Association for Computing Machinery, cop. 2005, str. 249. Žabkar J., Možina M., Bratko L, Videčnik ),: Strojno učenje i argumenti na področju hudih bakterijskih okužb pri starostnikih. V: Anderlub G., Zupan B., Stare J. (uredniki). Prvo srečanje slovenskih bioinformatikov, Ljubljana, 2. december 2005. Zbornik. 1. izd. Ljubljana: Fakulteta za računalništvo in informatiko, 2005, str. 66-69. Žabkar j.. Vrabec B., Godnič L., Šorli V., Vladušic D., SuŠelj K., Bratko L: Hydro-logical modelling of Savmja river using machine learning methods, V: Ko-marov A. S, (ur,), The Fifth European Conference on Ecological Modelling ECEM 2005, Pushchino, Russia, September 19-23. Proceedings. Pushchi-no: Institute of Physicochemical and Biological Problems in Soil Science, cop. 2005, str. 200-201. Sue D., Bratko L: Benefits of Qualitative Constraints in Numerical Learning, V: Kaelbling L. P., Saffiolti A. (urednika). IJCAi-05: proceedings of the Nineteenth International Joint Conference on Artificial Intelligence, Edinburgh, Scotland, July 30- August 5,2005. Denver: International Joint Conferences on Artificial Intelligence, 2005. Bratko L: Qualitative Modelling. V: Synergy of Methodologies: Proc. 24th Int. Conf, Organisational Sc„ Portorož, marec 2005, str. 8-18. Raj ko Bralož KNJIGA L otter F., liratož R., Cast rit i us H.: Premiki ljudstev na območju Vzhodnih Alp in Srednjega Podonavja med antiko in srednjim vekom (375-600), (Zbirka Razgledi, 2005, l). Ljubljana: Sophia, 2005. VIII, 349 str. razprave liratož R.: Le persecuzioni dei eristiani nelle province danubiane e balcaniche sotto Diocleziano. V: Quaderni Giuliani di Storia 25, Trieste 2004, str, 261 -342. Bratož R.: íl martirio per annegamento nella persecuzione Dioclezianea. V: Cuscito G. (ur.) San Giusto e la tradizione martiriale tergestina. Antichitá Altoadriatiche 60, Trieste 2005, str. II1-146. Bratoí R.: Storkitá del gruppo dei Canziani = Zgodovinska avtentičnost Kanci-jeve mučeniške skupine. V: ToplikarG., TavanoS. (urednika). 1 santi Canzi-ani - Sveti Kanci jan i. Nel XVII centenario del loro martirio - Ob 1700-letnici muČeništva. At t i del Convegno internaztonale di Studi, Razprave mednarodnega simpozija, Font i e studi per la stori a del la Ve ne y. i a Giulia, M on ta le one 2005, str. 128-191, Bratož R.: Rajko Bratož (in collaborazione d i Timotej Knific), Cristianesimo antico nel ferriforio della Slovenia. V: Ti lat t i A, L a eristianizzazione degli Slavi nell'arco alpino oriéntale (secoli VI-IX). 1st it uto štor ico italiano per il medio evo. Nuovi studi storici 69, Istituto d i storia sociale e religiosa, Roma - Gorizia 2005, str. 109-143, Bratož R.: Gli inizi delletnogenesi siovena. Fatti, tesi e ipotesi relative al periodo di transizione dall'etá anticaal medioevo nel territorio situato tra 1'Adriático e il Danubio. V: Tilatti A. (ur.). La eristianizzazione degli Stavi nell'arco alpino or lent ale (secoli V t-IX). Istituto sto rico italiano per 11 medio evo. Nuovi studi storici 69 - Istituto di storia sociale e religiosa, Roma-Gorizia 2005, str. 145-188. Bratož R,: Il mito dei Veneti presso gli Sloveni. V: Quaderni Giuliani di Storia 26, Trieste 2005, str. 17-54. Matija D rove ni k ZNANSTVENI ČLANEK Drovenik M,: Origin of Bor and other copper deposits in its surroundings (east Serbia) = Nastanek Bora in dugih bakrovih nahajališč v njegovi okolici (vzhodna Srbija). Razprave razreda za naravoslovne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2005, 46, 1, lab.I3, str. 5-81. Igor hmri znanstveni ČLANKI Fmri L, Bemstorff R. S, von, Cvelbar R„ Nikonov A. V.: Re-examination of the approximate methods for interconversion between frequency- and time-dependent material functions. /. non-Newton, fluid mech,., 2005, letn, 129, št. 2, str. 75-84. http://dx.doi.org/10. 1016/j.jnnfm.2005.05.008. Cevc, Pavel, Arčon D., Blinc R„ Emri I.: Electron paramagnetic resonance of stressed fibre nylon 6 : annealing effects. ./, phys.t D, Appt. phys., 2005, vol. 38, str. 2299-2301. Ritums f. E., Hedenqvist M. S., Bergman G-, Prodan T-, Emri I.: Sorption behavior in polymers above Tg: relations between mechanical properties and swelling in Iimonene. Polym. eng. sci2005, letn. 45, št. 9, str. 1194-1202-h 11 p: // d x .d oi .org/10,1002/pen. 20392. Lyulin S, V., Lyulin A, V., Darinskif Anatoli) Anatol'evic, Emri I.: The effect of dendrimer charge inversion in complexes with linear polyelectrolytes. Polym. sci. USSR, 2005, lctn. 47, št. 11, str. 1217-1227. obj avli eni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavan ie) Emri I„ Bernstorff R. S, von: The effect of molecular mass distribution on time-dependent behaviour of poiyamides, V: Proceedings of the International Conference on Mechanics of Time Dependent Materials, Mai son Karuizawa, Nagano, Japan, October 3-6, 2005. [S.l.]: Aoyama Gakuin University, 2005, str, 10-17. objavljeni znanstveni prispevki na konferencah Nikonov A. V., Davies A. R., Emri I.: The determination of creep and relaxation functions from a single experiment. V: Proceedings of the International Conference on Mechanics of Time Dependent Materials, Mai son Karuizawa, Nagano, lapan, October 3-6, 2005. [S.l.]: Aoyama Gakuin University, 2005, str. 31-36. Emri L, Bernstorff B. S- von: Time-dependency in polymer structure formation. V: 2005 SEA J Annual Conference and Exposition on Experimental and Applied Mechanics, Portland, Oregon, USA, June 7-9, 2005. Proceedings. Bethel, Connecticut, USA: Society for Experimental Mechanics, 2005, paper no. 359, [10] str. Golja M., Strancar A., Emri L, Marinšek Z., Stanovnik P, Bešter J.: Tehnološke mreže v Sloveniji platforme inovacijskega okolja. V: Reber nik M., Mu le j M., Rus M„ K rosi i n T. (ure d ni ki j, Ustvarjanje okolja za prenos inovacij: zbornik 25. konference; proceedings of the 25'h Conference PODIM: Maribor, 10.-11. tnarec 2005. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij, 2005, str. 45-58. Emri L, Cvelbar R.: Uporaba polimerov kot v ibro-izolatorjev = The use of polymers as vibro-absorbers. V: Fajdiga M., Klemene J„ Kostanjevec A. (uredniki), 7, konferenca in razstava Inovativna avtomobilska tehnologija IAT'05 Bled (Slovenija), 21.-22. april 2005. Zbornik referatov, (IAT, Inovativna avtomobilska tehnologija). Ljubljana: ULJ-FS-LAVEK: ZSIS-SVM, 2005, str. 581-589. Objavljen i povzetki znanstvenih prispevkov na konferencah Emri L, Cvelbar R., Nikonov A. V., Bernstorff B. S. von: Re-examination of the approximate methods for i nterc on version between frequency- and time-dependent material functions. V: Emri L (ur.). I0'h International Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August 7-13, 2005, Portorož, Slovenia. Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2005, str. 744. E in ri L, N ikono v A, V., Cvelbar R., Udovč M., Bernstorff B, S. von: Experimental analysis ol climbing ropes under impact loading. V: Emri I. (ur.}. 1U"1 international Workshop 011 Advances in Experimental Mechanics, August 7-13, 2005, Portorož, Slovenia. Ljubljana: SEM Center for Time Dependent Materials, 2005, str, 745. Emri L, Bernstorft B. S. von: Effect of molecular weight distribution on time-dependency of PA. V: 2nd Annual European Rheology Conference, April 21-23, 2005, Grenoble, France. AERC 2005: abstracts. [S.l.]: European Society of Rheology, 2005, str. 61. Ulčnik-Krump M., Emri L: Structure-property relationships of sem ¿crystal ine poly mer-clay nanocomposites, V: 2'"1 Annual European Rheology Conference, April 21-23, 2005, Grenoble, France, AERC 2005: abstracts. [S.I.J: European Society of Rheology, 2005, str. 117. Davies A. R„ Emri L, Nikonov A. V.: The determination of creep and relaxation functions from a single experiment. V: 2"d Annual European Rheology Conference, April 21-23, 2005, Grenoble, France. AERC 2005: abstracts. [S.I.]: European Society of Rheology, 2005, str. 133. Emri !., Elorjančič U.: Effect of processing conditions on structure formation of polymers. V: Kuzman K, (ur.). 5th International Conference on Industrial 100 Is, IC IT 2005, Velenje, April I2'h J5; 2005. Conference proceedings. Celje: TECOS, Slovenian Tool and Die Development Centre. 2005, str. 421. samostojni znanstveni sestavek v monograph i Emri L: Rheology of solid polymers. V; Rinding D. M„ Walters K. (urednika). Rheology reviews 2005. fS.I.]: British Society of Rheology, 2005, str. 49-100. ELABORAT, PREDstudija, ŠTUDIJA Emri 1. Nikonov A. V., Jarm i.: Application of new generation of polypropilene for industrial production of washing tub: projekt partnership in science SLO-GB1 04-003, 2004: končno poročilo, Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Katedra za mehaniko polimerov in kompozitov, 2005. 1 z v. Emri I,, farm ) .: The effect of thermal-mechanical history on structure formation of semi-srystaline polymers upon processing : SLO-PORT projekt PT/04-06 006. 2004-2006. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo. Katedra za mehaniko polimerov in kornpozitov, 2005. 1 z v. Emri I„ jarm J.: Inteligentni polimerni materiali in tehnologije: programska skupina P2-264. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2005. 1 zv. Peklenik j„ Emri I., Duhovnik |ože, Bratko I., Lenarčič J., Žemva A.: Mehatron-ski in adaptronski sistemi (MAS): skupni podiplomski program: april 2005. Ljubljana: [Fakulteta za strojništvo], 2005. 11 str. Emri L, larm J.: Uporaba inteligentnih vlaken v medicinske namene: aplikativni projekt L2-5021-0782. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, C EM, 2005. 1 z v. Em ri L, |arm J.: Uporaba inteligentnih vlaken v medicinske namene: aplikativni projekt L2-5021-0782. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, CE M, 2005. I zv. orc.anlztkanje znanstvenih in strokovnim sestankov Sundholm F. Adolf D. R., Alig l., Emri L. Gedde U. W., Goethals E. I., Gohy Jean-François, Hvilsted S., Laupretre F.: Members of the steering commit-t ee. S UPER NE T, The ES F se i en ti fie programme Expe ri men ta i a nd T h eo retica l Investigation of Complex Polymer Structures: duration five years. Strasbourg: European Scientific Foundation, 1999-2003, lutp://www.esf.org/supernet, i'rispevek na konferenci brez natisa Emri 1.: Prehod v trzne niše z višjo dodano vrednostjo: predstavljeno na delavnici Načrtno do novih izdelkov, Ljubljana, 6. in 7. december 2Q05: Gospodarska zbornica Slovenije. vabljena predavanja na konferencah brez natisa Emri L: Mehanika časovno odvisnih materialov: včeraj - danes -jutri; predavanje ob imenovanju za člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, K ti hI je v i dnevi 2005. Podčetrtek, 23 september 2005. Emri I„ Peklenik ].: Science based marketing key note speech on MIT'2005, 8'" international conférence on management of oinovative technologies. Fiesa, Slovenia, 22nJ September, 2005. DRUGA IZVRDENA PFJ.A Emri L, Cochair. 2005 SEM Annual Con ference and Exposition on Experimental and Applied Mechanics: nanopartide reinforced composites; conference session Portland, Oregon, USA, June 7-9, 2005. Emri L, C hair. 2005 SEM Annual Conference and Exposition on Experimental and Applied Mechanics: nanoscale measurements and phenomena: conference session. Portland, Oregon, USA, June 7-9,2005. Knauss W. G-> Emri 1.: Members of scientific committee. 5:J| International Conference on Mechanics of Time Dependent Materials. Karuizawa, Nagano, japan, October 3-6, 2005. UREDNIŠTVO Mechanics of time-dependent materials. Emri I, (glavni urednik 1997-). Dordrecht; Nor well, M A: Kluwer, 1997-. Emri L (ur ), 10l International Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August 7-13,2005, Portorož, Slovenia. Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2005. i el, optični disk (CD-ROM). Peter Fajfar znanstven : članki Dolšek M„ Fajfar P.: Simplified non-linear seismic analysis of infilled reinforced concrete frames. Earthquake eng. struct, dyn., 2005, letn. 34, št, l, str. 49-66. Per us l„ Fajfiir P.: On the inelastic torsional response of single-storey structures under biaxial excitation. Earthquake eng. struct, dyn., 2005, letn. 34, str. 931-941, Marusic D., Fajfar P.: On the inelastic seismic response of asymmetric buildings under bi-axial excitation. Earthquake eng. struct. dyn., 2005, letn. 34, str. 943-963. Fajfar P., Marusic D„ Perus 1,: Torsional effects in the pushover-based seismic analysis of buildings. Journal of earthquake engineering - J EE. 2005, letn. 9, st. 6, str. 831-854. Fajfar P., Marusic D„ Perus I.: The extension of the N2 method to asymelric buildings: paper no. 41. V: Kappos A. ). (ur.). 4'h European Workshop on the Seismic Behaviour of Irregular and Complex Structure; Thessaloniki, Greece, 26-27 August 2005: workshop proceedings, 2005, 16 str. Fajfar P., Marusic D„ Perus I.: The extension of the N2 method to asymetric buildings. V: Perez-Gaviían E. f. J. (ur.). Tendencias y retos de la Ingeniería Sísmica: En homenaje al dr. Luis Esteva Maraboto, Ciudad de Mexico, September 12, 2005. Instituto de Ingeniería Unam, 2006, 16 str. Fajfar P., Dolsek M„ Marusic D., Stratan A.: Pre-and post-test mathematical modelling of the SPEAR building. V: Fardis M, N„ Negro P. (urednika). SPEAR (Sesmic Performance Assessment and Rehabilitation of Existing Buildings) International Worksho: an event to honour the memory of Prof. Jean Donea, Ispra, 4-5 April 2005, Proceedings, (Report EUR, 21768 EN). Ispra, Italy: Joint Research Centre, 2005, str. 173-188. Dusan Ferluga VA BUENA PREPAVANÍA (1ZBOR) Ferluga D.: Vasculopathies and vasculitis in SLE. V; 20th European Congress of Pathology, Paris, September 3-8, 2005. znanstveni clanki uziiorl Kersnik-Levart T., Kenda R., Avgustin-Cavic M., Ferluga D„ Hvala A., Vizjak A.: Clq nephropathy in children. Pediatr. Nephrol., 2005, letn. 20, str. 17561761. Hvala A., Ferluga D., Rott T, Kobenter T,, Koselj-Kajtna M„ Tr nace vie S.i Peritubular capillary changes in Alport syndrome, diabetic glomerulopathy, Balkan endemic nephropathy and hemorrhagic fever with renal syndrome. Ultrastruct. Pathol., 2005, letn. 29, str. 451-459, Bren A., Pajek J., Grego K„ Buturovic-Ponikvar J., Ponikvar R., Lindic J., Knap B., Vizjak A., Ferluga D„ Kandus A.; Follow-up of kidney graft recipients with cyclosporine-associated hemolytic-uremic syndrome and thrombotic microangiopathy. Transplant. Proc., 2005, letn. 37, st. 4, str, 1889-1891. Franc Furs t tier ič ZNANSTVENI ČLANKI F, Forstnerič, J. Winkelmanm Holomorphicdiscs with dense images.Math. Res. Lett., 2005, vol. 12, str. 265-268. Forstnerič F.: Extending holomorphic mappings from subvarieties in Stein manifolds. Ann. Inst. Fourier, 2005, t. 55, str. 733-751. vabljena predavanja na mednarodnih konferencah Complex analysis, complex geometry and complex dynamics, NORDAN 2005, Sigluna, Švedska, 22-24 april 2005, Complex analysis and geometry - XVII, Levico Terme (Trento), Italija, 30. maj-3. junij 2005. Colloque d'analyse et geometrie complexes, Lummy, Francija, 27. junij-l. julij 2005. Symposium in Complex Analysis, Steklovski matematični institut, Moskva, Rusija, 26.- 30, september 2005. Uredništvo International Journal of Mathematics, Forstnerič F. (član uredniškega odbora 2004-). World Scientific Publichers. Ahma/čs Fac.. Sci. Touioiiie, 2002 - Ivan Gams ZNANSTVENI IN STROKOVNI ČLANKI Gams l.r Tectonics impacts on poljes and minor basins (case studies of Dinaris Karst) = Vpliv tek toni ke na kraška polja in manjše kotline: (vzorčne študije 7. Dinarskega krasa). Acta carsologica, 2005, letn, 34, št. 1, str. 25-41, Gams L, Kunaver J., Natek K,: Ekskurzija 1: Geomorfološke značilnosti vršnega dela Pohorja. Prvo ge o morfološko posvetovanje slovenskih geomorfologov - Pohorje 2005. Geo morfološko društvo Slovenije, 2005, str. 5-14. Gams L: Morfografsku in morfogenetska členitev Pohorja. Prvo geomorfološke posvetovanje slovenskih geomorfologov - Pohorje 2005. Geomorfološko društvo Slovenije, 2005, str. 32. Gams L: Avtor gesel iz klimatogeografije in soavtor gesel geografije krasa, geo-morfologije in splošne geografije, V: Geografski terminološki slovar. Založba ZRC SAZU, Ljubljana, 2005 Gams L; Kras je največji kemični laboratorij na svetu, Kras, št. 70, 2005, str. 24 -27. Gams L: Geografske značilnosti Slovenije, 6. natis. Ljubljana, Mladinska knjiga, 2005, 183 str. Kajetan Gantar knilgl Gantar K.: Aristoteles, Poetika (3. dopolnjena izdaja). Knjižna zbirka Claritas, 39 (Ljubljana 2005), 225 str. (uvodna študija str. 9-76, prevod str, 77-144, opombe str. 145-206), Gantar K.: Utrinki ugaslih sanj. Spomini na mladost. Ljubljana, Slovenska matica, 2005, 319 str. ZNANSTVENI ČLANKI Gantar K.: Rebula in antika. V: Rebulov zbornik. Ob pisateljevi osemdesetletnici. Trst-Gorica 2005, str, 35-45, Gantar K.: Klasični filolog Valentin Kermavner (1835-1908), ded Dušana Kermavner ja. V: Med politiko in zgodovino. Življenje in delo dr. Dušana Ker-mavnerja (1903-1975). Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2005, str. 15-22. strokovni in poljudni članki Gantar K.: Spomini na Rajka Ložarja kot gimnazijskega profesorja. V: Pretrgane korenine - Sledi in življenje Rajka ložarja, Ljubljana 2005, str, 45-52. Ajshil in njegova »drama polna Aresa«. - V: Ajshil-Rebula, Sedmerica proti Tebam. Iz antičnega sveta 35 (Maribor 2005), 5-17. Gantar K.: Pozdravni govor na simpoziju Ljudska pesem kot družbeni izziv. V: Traditions* 34/1, 2005, str. 11-14. Gantar K,: Govor v Savni peči ob Sovretovi 120-Jctnici. V: Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev 30, 2005, str. 285 -288. Gantar K.: Brat ko Kreft; uvodni nagovor. V: Razprave razreda za filohske in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti XV111., 2005, str. 75-80. knjižne ocene Gregor Maurach, Horaz - Werk und Leben (Heidelberg 2001). - Gnomon 77 (München 2005), str. 175-177. Gantar K.; F.ino Leino, Helka Virsia - Carmina Sacra. In Latinum ver tit Tuomo Pekkanen (Helsinki 2003). Keria, 2005, letn, 7, Št. 1., str. 133-135. Gantar K.: Thomae Archidiaconi Historia Salonitanorum atque Spalatinorum pontificum. Latin-ski tekst i prijevod Olga Perič, uvodna študija Radoslav Katičič, Split 2003, Keria, letn. 7, št, L, str, 135-136. losip Globevnik ZNANSTVENA ČLANKA Globevnik J.: The argument principle and holomorphic extendibility. ¡ourn. d'Analyse Mathematique, 2004, vol, 94, str. 385-395. Globevnik J.: A decomposition of functions with zero means on circles. Ark. Mat,, 2005, vol. 43, no. 5, Str. 383-393. obi avl] eni znanstveni prispevek na konferenci Globevnik [.: Holomorphic extendibility and the argument principle. Contemporary Mathematics, 2005, vol, 382, str. 171-175. Matija Gogala znanstveni članki Gogala M., TriiarT: Biodiversity o t Cicadas in Malaysia - bioacoustic approach. Serangga (BangiJ, 2004, vol. 9, no. 1/2, str. 63-81. Gogala M., Triiar T, Krpač V.: Fauna of singing cicadas (Auchenorrhyncha; Cicadoidea) of Macedonia - a bioacoustic survey. Acta entomol. slov. (Ljubljana1, december 2005, vol. 13, no. 2, str. 103-126. objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Gogala M,: Acoustic website on European singing cicadas. V: Triiar T. {ur.}, XX. Congress of International BioAcoustic Council (IBAC). Book of abstracts. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Študentska organizacija Univerze, 2005, str. 9. Triiar T., Gogala M.: Songs of cicadas of the genus Pomponia from SE Asia (Auchenorrhyncha, Cicadidae). V: TriiarT. (ur.}. XX. Congress of International BioAcoustic Council (IBAC), Book of abstracts, Ljubljana; Prirodoslovni muzej Slovenije: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Študentska organizacija Univerze, 2005, str. 33. samostojni znanstveni sestavek v monografiji Gogala M.: Vibratory signals produced by Heteroptera - Pentatamorpha and Cimicomorpha. V: Drosopoulos S., Claridge M. F. (urednika), bisect sounds and communication: physiology, bahaviour, ecology and evolution. New York: Taylor & Francis Group, 2005, str. 275-295. recenzija, prikaz knjige, kritika Gogala M.: Marjan Richter: Naše morie. Okolja in živi svet Tržaškega zaliva, Piran, Sijart 2005. Proteus, december 2005, Jetn, 68, št. 4, str. 176-177. prispevek na konferenci brez natisa Gogala M.: Laudatio für Herrn Jan Carnelutti: XIX, SiEEC-Tagung, 6.-9. september 2005. Muncheberg, 2005. Gogala M.; Neue Erkenntnisse über sie Systematik der Cicadetta montana Gruppe (Auchenorrhyncha: Cicadoidea: Tibicinidae): XIX. ŠIEBC-Tagung, 6.-9. september 2005. Muncheberg, 2005. va uli eno predavan ie na konferenci brf.7. natisa Gogala M.: Lyrik ohne Worte - Zur Bioakustik der Insekten Sloweniens. Akademie der Wissenschaften, 21. januar 2005. Göttingen, 2005. drugo Gogala M.: O oglašanju škržadov in dragih živali na Krasu: 28. oktober 2005. Du t ovije, 2005. Gogala M.: Živalstvo iti rastlinstvo pri Valvasorju. Slovenska matica, 5. april 2005- Ljubljana, 2005. UREDNIŠTVO Bioacousttcs. Gogala M. {član uredniškega odbora 1988-), Berkhamsted: A. B, Academic. Entomologia Croat i ca. Gogala M. (član uredniškega odbora i 995-). Zagreb: Hrvatsko e nt omo loško društvo, 1995 -, Razprave - Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za naravoslovne vede. Gogala M, (član uredniškega odbora 1996-). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982-. Acta carsologica. Gogala M. (član uredniškega odbora 1998-j. Ljubljana: Inštitut za raziskovanje krasa, 1974-. Ljubo Golič znanstveni članki Kitanovski N., Golič L., Meden A., Geh B.: Nons tok h i orne trie bromochloro-py-ridine-Mo"1 complexes. Croat, chem. acta, 2005, vol. 78, no. 1, str. 111-120. Pire S., Bevk D„ Jaksc R., Rečnik S., Golič L., Golobic A., Meden A„ Stanovnik B„ Svete L: Synthesis of N-substituted ethyl 3-Aminomethylidenctetramic Acids. Synthesis, 2005, no, 17, str. 2969-2988. Bevk D., Golič L., Golobic A., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis and transformations of ethyl (2E)-3-N, N-dimeihylamino-2-(5-eihoxy-l-phenyl-lH-pyra-zol-3-yl)propenoate. Heterocycles. 2005, vol. 66, no. 1, str, 207-218. Igor Grabeč znanstveni Članki Kosel T„ Grabeč L, Kosel F,; Intelligent location of two simultaneously active acoustic emission sources. Aerospace Science and Technology, 2005, letn. 9, št. I, str. 45-53. Hočevar M„ Širok B„ Grabeč L: A tur bu lent-Wake estimation using Radial basis Function Neural networks. Flow, Turbulence and Combustion, 2005, letn, 74, št, 3, str. 291-308, Thaler M., Grabeč I„ Poredoš A.: Prediction of energy consumption and risk of excess demand in a distribution system. Physica, A, 2005, letn. 355, Št, I, str. 46-53. Potočnik P., Govekar E., Grabeč I„ Mužič P.: Psychoacaoustic Approach to Machine Fault Diagnosis. International Journal of Acoustics and Vibration, 2005, vol. 10, no. 3, str. 131-136. Grabeč L: Extraction of physical laws from joint experimental data. European Physical Journal - B, 2005, letn. 48, str. 279-289, DOI: 10.1I40/epjb/e2005-00391-0. Govekar E., Gradišek J., Kalveram M., insperger T„ Weinert K., Stepan G., Grabeč L: On stability and dynamics of milling at small radial immersion. CIRP Annuls - Manufacturing technology, 2005, letn. 54, št. I, str. 357-362. objavlieni znanstveni prispevki na konferencah Potočnik P., Govekar E„ Grabeč L: Application ot' psychoacoustic filtering for machine fault detection, »Application of Contemporary NDT in Engineering«, 8rfl Int. C onf of the Slovenian Society for NDT, Portorož, 1.-3. september 2005. Potočnik P., Govekar E., Grabeč I., Mužič P.: Psychoacoustic medeling for detection o t dynamic machining phenomena, V: Twelfth International Congress on Sound an Vibration, 11-14 July, 2005, Lisbon, CD The int. Inst of Acoust. & Vibr, , 8 str, Potočnik P., Grabeč l„ Thaler M., Poredoš A,: Risk estimation of excess energy demand in a dsitribution system based on energy consumption prediction. V: Second Annual Meeting of COST Action PlO - Toledo (Spain), April 23-26, 2005. Physics of Risk, Program: abstracts, str. 25. Grabeč l„ Ferkolj I., Grošelj D,: Prediction of clinical response to treatment in Crohn's disease. Proc of 2,!"' International Conference on Computational Intelligence in Medicine and Healthcare, Lisbon, Potugal, ClMED-2005 Proceedings, Ed, f, M. Fonseca, 2005 1EE, str. 311-316, Grabeč I.: Experimental modeling of physical laws. Int. Conf »Advances in Physics and Astrophysics of the 21" Century«, September 6-11, 2005, Varna, Bulgaria, invited talk, Suppl. liulg. J, Phys, 32 (3), Section 2.3. Rozman R., Govekar E,, Grabeč I,: Modeling of material ablation and plasma plume formation induced by high-intensity iaser beam pulses, int. Conf. »Advances in Physics and Astrophysics of the 21',[ Century«, September 6-11 , 2(105, Varna, Bulgaria, Suppl. Bulg. }. Phys, 32 (3), Section 2.4, objavlfeni strokovni prispevki na konierencah Thaler M., Poredoš A., Grabeč I., Torka r J.: Napoved rabe energije kot osnova za vodenje daljinskih energetskih sistemov. VIII. Strokovno posvetovanje Proizvodnja in distribucija v daljinski energetiki, Portorož, 30. marec-J. april 2005, Zbornik prispevkov, urednik Boštjan Bibič, Slovensko društvo za daljinsko energetiko, str, 117-124, Torkar J„ Thaler M., Poredoš A., Grabeč L, Kranjec V: Ekonomično vodenje kompleksnih sistemov daljinskega ogrevanja, VII!, Strokovno posvetovanje Proizvodnja in distribucija v daljinski energetiki, Portorož, 30. marec-1. april 2005, Zbornik prispevkov, urednik Boštjan Bibič, Slovensko društvo za daljinsko energetiko, str. 125-134. Grabeč L; Eksperimentalno modeliranje fizikalnih zakonov. V; 11. slovensko srečanje o uporabi fizike, Cerkno, 25. november 2005. Zbornik povzetkov. Društvo matematikov, fizikov m astronomov Slovenije: Nacionalni komite za fiziko, 2005, 1 str. Níko Grafenauer KNJKiA Grafenauer N.: Nočitve. Zbirka pesmi. Založba Nova revija, Ljubljana 2005, 75 str. REVIALNE OBIAVE Grafenauer N.: Čas pretekli in čas prihodnji. Esej. Nova revija maj/ju ni j/julij 2005, letn. 24, št. 277-278-279, str. 1-8. Grafenauer N.: Obhodi. Pesmi. Nova revija maj/junij/julij 2005, letn, 24, št. 277278-279, str. 9-16. Grafenauer N.: Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta. Esej. Ampak, letn. 6, it. 4, april 2005, str. 65. Gralenauer N,: Padec v čas ko ni več časa: v spomin Danetu Zajcu (1929-2005), Ampak, letn. 6, št 1L november 2005, str. 4. OBJAVA V TUJEM |EZIKU Grafenauer N.: Brez kulture ni sveta - There is no World Without a Culture. Esej, V: Strukture prostora in časa. Kamniški sociološki zbornik 2005. intervjuji Marjeta Smolnikar: Moja najboljša pesem še ni napisana. Pogovor z Ni ko m Gra-fenauerjem, Gorenjski glas, 4. februar 2005, leto 58, št. 10, str. 14-15. Laura Straus: Pogovor z Nikom Grafenauerjem. Glasilo Mladinske knjige, 2005, str. 58-59. Dejan Steinbuchr Orfej v tretjem tisočletju, intervju, Magazin št, 6., november 2005. Franc Gubenšek ZNANSTVENI Čl. A NEK Petrovič U., Šribar i., Matis M., Anderlub G., Peter Katalinič, J., Križaj L, Gubenšek F.: Ammodytoxin, a secretory phospholipase A,, inhibits G, cell-cycle. Biochem. j. (Land., 1984), 2005, vol. 391, str. 383-388. samostojni znanstveni sestavek v monograph i Gorinšek B., Gubenšek F., Kordiš D,: Phylogenomic analysis of chromoviruses. V; Volff J.-N, (ur.). Retrotransposable elements and genome evolution. Basel ... [etc.]: Karger, 2005, str. 543-552. UREDNIŠTVO Toxican. Gubenšek F. (član uredniškega odbora 1982-). Oxford: Pergamon press, 1962-. Acta chimica slove tuca. Gubenšek F, (član uredniškega odbora 1998-). Ljubljana: Slovensko kemijsko društvo: = Slovenian Chemical Society, 1993-. hltp:// acta.chem-soc.si/. prevod Royer R. F., Ren ko M. (ur.), Zorko M. (ur.). Temelji biokemije, (Knjižna zbirka Script a). Ljubljana; Študentska založba, 2005. XXVI, 634 str. Dušan Hadži Szczepaniak K., Person W. B. and Hadži D.: Experimental Matrix isolation Study and Quantum-Mechanics-Based N or mal-Coordinate Analysis of the Anharmonic Infrared Spectrum of Picolinic Acid N-Oxide, /. Phys. Chem., 2005, A 109, str. 6710-6724. Matija Horvat OBJAVLJENI STROKOVNI PRISPE V F.K NA KONFERENCI Horvat M.: Meje zdravljenja prs kritično bolnem. V: 3. posvet Etika v belem z naslovom "Mejna Stanja in odgovornost v zdravstvu". Ljubljana, 16. in 17. junij 2005. Ljubljana: Agencija za management, 2005, str. 51-59. objavljeni povzetek strokovnega prispevka na koneerenc1 Horvat M,: Meje zdravljenja pri kritično bolnem = The limits of critical ill patient, V: Avguštin S, A., Bobnar-Naižer E, (urednika). IV. konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, Novo mesto, 19. do 21. maj 2005. Ljubljana: Svetovni slovenski kongres; = Slovenian World Congress, 2005, str. 36. SAMOSTOJNI STROKOVNI SESTAVEK V MONOGRAFIJI Horvat M.: Številne, hkratne bolezni v starejših letih. V: Turk L, Bobnar-Naj-žer E. (urednika). Zdrava poznejša leta: naj bodo tudi lepa, (Knjižna zbirka Za srce). Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, 2005, str. 213-220. A VT O P, DODATNEfíA BESEDILA Ahčan Uroš, Govoreči prsti: za otroke od 2 do 10 let z dodatkom za starše in vzgojitelje. Celje: Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba, 2005. 50, 44 str. Tine Hribar SAMOSTOJNI ZNANSTVENI SESTAVKI V MONOGRAFIJI Hribar T.: Das Ästhetische des ästhetischen Objekts und das Künstlerische des Kunstwerk. V: Dean Komel (Hrsg,): Kunst und Sein, Orbis Phaenomerwlo-gicus, Königshausen & Neuman. Würzburg 2004, str, 149-155 Hribar T.: Die Anwesenheit und das Unscheinbare. V: Dean Kome! (Hrsg.): Kunst und Sein, Orbis Phaenomenologicus, Königshausen & Neuman. Würzburg 2004, str. 155- 175. Hribar T.: Zločin brez zločincev. V: Peter Vodo pivec {ur.}. Žrtve vojne in revolucije: zbornik. Državni svet Republike Slovenije, Ljubljana 2005, str. 148178". RAZPRAVE Hribar T.: Kocbekovo očiščevanje. Revija 2000, št, 174-176, str. 107-155. Hribar T.: Kako je nastajala Nova revija. Nova revija 24(2005)277-279, Ampak, str. 2-17. Hribar T,: Zakaj Antigona Žižku ne da miru. Nova revija 24(2005)280-281, str. 224-257. Hribar T,: Odločitev za plebiscit. Nova revija 24(2005)282-283, Ampak, str. 225. Hribar T.: Vse-je-zdaj, spremna beseda k Ni ko Grafenauer, Nočitve, Nova revija, Ljubljana 2005. INTERVJU Pogovor s Ti neto m Hribarjem (Niko Grafenauer, Dean Komel), Nova revija 24(2005)277-279, str. 153-186 Andrej Inkret knjiga. uredniško delo Miroslav Krleža, Glembajevi. Proza in drame. Izbral, prevedel, spremno besedo in opombe napisal Andrej Inkret. Knjižnica Kondor, 2vezek 315. Založba Mladinska knjiga. Ljubljana, 2005. (Pojasnila k besedilom; Življenje in opus Miroslava Krleže; O Krleži in Glembajevih, 401-439. Razprave II. razreda - Dissertationes dasis II, št. XVI11. Uredil Andrej Inkret. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana, 2005. članki. eseji Inkret A.: Vprašanje o odsotni Antigoni. V; Štuhec M. (ur.). Aristokracija jezika in duha. Antologija slovenske esejistike po drugi svetovni vojni. Študentska založba. Ljubljana, 2005; str. 303-313. Inkret A.: Two Melancholic Essays on Slovene Literature. V: Matajc V. (ur.). Eragtnents From Slovene Literature: An Antology of S/ovene Literature. (Litterae slovenicae. 2005, 1). Ljubljana: Slovene Writers' Association: Slovene PEN & Association of the Slovene Literary Translators 2005, str. 285-294. Inkret. A.: Srečevanja z Akademijo. V: Razprave razreda za filološke in I it era ne vede Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2005, 18, str. 65-72. Inkret A.: »Med dvema rokama«: poezija v vojnem času. V: Vodopivec P., Jančar D., Kleindienst K, (ur.). Slovenska kultura v vojnem času. Slovenska matica, Ljubljana 2005, str. 143-150. Inkret A. & Radoslav Dabo: Edvard Kocbek: svjedok vremena. Tema, časopis za knjigu. Zagreb, 1/2005, št, 8-9; str. 38-39. Inkret A.: Janezu Mejaču v opombo. Commentary on Janez Mejač. V: Slivnik F., Svetina L (urednika), Janez Mejač. Danseur noble. Slovenski gledališki muzej. Ljubljana, 2005, str, 19-21. Inkret A.: Od Odra 57 do vrhov na celjskem odru. Franci Križaj (1936-2005). Delo, 5. januar 2005, 47, št. 3, str. 9. Drago Jančar knjige Jančar D.: Aurore boréale, (Severni sij), Roman, Prevod Andrée Luck Gave. L'Esprit des péninsules, Pariz 2005, 291 str. Jančar D.: Katarina, el paô i e! jesuita. (Katarina, pav in jezuit). Roman, Prevod v katalonščino Simona Škrabec. Pages editors, Lleida 2005, 381 str, Jančar D.: Luzias Augen. (Luciiine oči). Novele. Prevod Daniela Kocmut in Klaus Det Je i Olof. Folio Verlag, Dunaj 2005, 160 str. Jančar D.: Brioni, Eseji. Prevod in spremna beseda Františck Benhart, Volvos Globator, Praga 2005, 140 str, GLEDALIŠKE UPRIZORITVE Jančar D.: Katarina, pav in jezuit. Dramatizacija romana Drago Jančar in Janez Pipan. Režija Janez Pipan. SNG Drama Ljubljana. Premiera 19. november 2005. Jančar D.: Severni sij. Dramatizacija romana Drago lančar. Režija Mile Korun. SNG Drama Maribor. Premiera 7. oktober 2005, radii ska igra Jančar D.: Klementovpadec. Radijska igra. Režija Ana Krauthaker L program Radia Slovenija, premiera 8. februar 2005. novele Jančar D.: Svûdce. (Zapeijivec). Host, št. 9, Brno 2005, str. 72-74. Jančar D : Sonntag in Mit teran. (Nedelja v Oberheimu). Nah und Fremd, Ein osterreichishes Lesebucb, Folio Verlag, Dunaj 2005, str. 33-38. Jančar D.: A Sunday in Oberheim, (Nedelja v Oberheimu). Prague Literary Revue, Praga 2005, str. 22-23. Jančar D.: The look of an Angel. (Pogled angela). Fragments from Slovene Literature An Anthology of Slovene Literature, Litterae Slovenicae, Slovene Writers' Association, Ljubljana 2005, str, 325-331. Jančar D.: Dimanche â Oberheim. (Nedelja v Oberheimu). PEN International, Vol. 35, Nr. 1., London 2005, str. 24-26 eseii, clank! lančar D,: O lndividuo no Turbilhâo da Histôria, (O posamezniku v vrtincu zgodovine). Cartas da Eu ropa o que é Europeu na literatura Europeia? Fim de Século Ediçôes, Lisbona 2005, str, 43-56. Jančar D.: Anatomija slovenske preobrazbe. Sprem na beseda. V: Zorn Aleksander, Smešna žalost preobrazbe, Slovenska matica, Ljubljana 2005, str. 209-212. lančar D,: Elavult volna Kozép-F.urâpa eszméje? (Srednja Evropa - vprašanje preteklosti?). Kozep-Europai Olvasbkonyv, Osiris, Budimpešta 2005, str. 264-269. lančar D.: Nemir zgodovine, umetnost, človekov nemir. Aristokracija jezika in duha, Antologija slovenske esejistike po drugi svetovni vojni, uredil Miran Štuhec, Beletrina, Ljubljana 2005, str. 339-413. I a near D.: To Write in the Language of a Small Nation. (Pisati v jeziku malega naroda). Fragments from Slovene Literature - An Anthology of Slovene Literature, Litterae Slovenieae. Slovene Writers' Association, Ljubljana 2005, str. 332-335. lančar D,: Kaj pa ta ura zgodnja? spremna beseda. Rudi Šeligo, Lahkotne meni-peje; zbirka Samorog, Nova revija, Ljubljana 2005, str. 98-102. lančar D,: Putovanja, samoče. (Potovanja, samote). Sarajevske sveske, št. 10, Sarajevo 2005, str. 93-107, Jančar D,: Zwei Messer in der Brust, (Dva noža v prsih). Die Presse - Spectrum, Dunaj, 8, januar 2005, str. III.-ÍV. Jančar D.: Ein Slowene in Triest. (Slovenec v Trstu), Die Furche, Dunaj 20. januar 2005, str. 13. lančar D,: Escribir en la lengua de una literatura pequeña. (Pisati v jeziku majhne literature), Letra internacional, Nr. 86, Madrid 2005, str. 45-47. Jančar D.: Otpor čitatelja. (Upor bralcev). Tema, časopis za knjigu, št. 3, Zagreb 2005, str. 38-43. Jančar D.: Dusza Europy. (Duša Fvrope). Europa, Fakt, Varšava, 25. maj 2005, str. 8-9, Jančar D.: Krakov Anno Domini 1968. Vijenac, Zagreb, 26. maj 2005, str. 6. Jančar D.: Duh časa. Slovenska kultura v vojnem času. Slovenska matica, LJubljana 2005, str. 5-9. Jančar D.: »In the beginning,,.« (Na začetku...), odlomek iz eseja Brioni, Remembrance and Renewal, Federal Ministry for Foreign Affairs, Dunaj 2005, str. 123. Jančar D.: Terra incognita. (Neznana dežela). Merian, Hamburg 2005, str. 2629. Jančar D.: Zagonetka zemaljske šarolikosti. (Uganka zemeljske pestrosti). Vijenac, Zagreb, 20, januar 2005, str. 6. Jančar D.: Kaj pa ta ura zgodnja, Rudii Delo, Sobotna priloga, Ljubljana, 29. januar 2005, str. 32. Jančar D.: Neobičan poziv. (Nenavadno povabilo). Vijenac, Zagreb, 3. februar 2005, str. 6. Jančar D,: Resnica in spomin. Delo, Sobotna priloga, Ljubljana, 19. februar 2005, str. 32. Jančar D.: Trscanske prikaze. Vijenac, Zagreb, 17. februar 2005, str. 6. Jančar D.: Prireditve groze. Delo, Sobotna priloga, Ljubljana, 19. marec 2005, str. 32. Jančar D.: Prvi zakon prirode. (Prvi zakon narave). Vijenac, Zagreb, 3. marec 2005, str. 6. [ančar D.: BiljeŠka o radosti življenja. (Beležka o veselju do življenja). Vijenac, Zagreb, 17. marec 2005, str. 6. Jančar D.: Istina i sječanje. (Resnica in spomin). Vijenac, Zagreb, 3L. marec 2005, str. 6. Jančar D.: Hreb ze žebriku svatého Jakuba. (Klin iz lestve svetega Jakoba). Proglas - Literarni a kulturni priloha Revue Politika 2/2005, lirno, 4. april 2005, str. 8-9. Jančar D.; Zvoniti i minami. Vijenac, Zagreb, 14. april 2005, str. 6. Jančar D.: Krakov, Anno Domini 1968, Delo, Sobotna priloga, sir. 40, Ljubljana, 9. april 2005. lančar D.: DoŠaoje trenutak. Vijenac, Zagreb, 28. april 2005, str. 6. Jančar D.: Decibel. Vijenac, Zagreb, 12. maj 2005, str. 6. lančar D.: Javna hiša iti njene svoboščin e. Delo, Sobotna priloga, Ljubljana, 7. maj 2005, str. 32. Jančar D: Samo suženj reče da. Delo, Sobotna priloga, Ljubljana, 4. junij 2005, str, 32. Jančar D.: Klin iz Ijestava s ve toga Jakova. (Klin i/, lestve svetega Jakoba). Vijenac, Zagreb, 23. junij 2005, str, 11, Jančar D,: Da Vinci fifresi. Vijenac, Zagreb, 21. julij 2005. str. 6. Jančar D,: Kino Volta. Delo, Sobotna priloga, Ljubljana 9. julij 2005, str. 32. Jančar D,: Gradič mrtvih kraljeva. (Mesto mrtvih kraljev). Vijenac, Zagreb, 7. julij 2005, str, 6. Jančar D.: Č, Delo, Sobotna priloga, Ljubljana, 13. avgust 2005, str. 32. Jančar D.: Za prati. Delo, Sobotna priloga, Ljubljana, 17. september 2005, str. 40, lančar D.: Naš čovjek u Salzburgu. Vijenac, Zagreb, 29. september 2005, str, 6. Jančar D.; Spottisch, imniich urtd sachlich. (Šaljivo, ironično, stvarno), Salzburger Nachrichten, - Lebensart Literatur, Salzburg, 10. september 2005, str. 1IL Jančar D.: Kino Volta. Vijenac, Zagreb, 15. september 2005, str. 6, lančar D.-. Zločinec, moj bližnji. Delo, Sobotna priloga, Ljubljana, 15. oktober 2005, str. 32. Jančar D.: Dragome Ciceronu pozdrav! Vijenac, Zagreb, 27. oktober 2005. str. 5. Jančar D.: Knjiga i apela. (Knjiga in čevelj). Vijenac, Zagreb, 13. oktober 2005. str. 6. Jančar D,: Dragemu Ciceronu pozdrav! Delo, Sobotna priloga, Ljubljana, 19, november 2005, str. 32. Jančar D, Zločinac, moj bližnji. Vijenac, Zagreb, 10. november 2005, str, 5. Jančar D.: Ptawda o krwawym dramacie. (Rcsnica o krvavi drami). Gazcta Wv-boreza, Varšava, 24. november 2005, str. 16-17, Jančar D.: L'homme révolté - buntovni čovjek. (L'homme révolté - uporni človek). Vijenac, Zagreb, 24. november 2005, str. 5. lančar D.: Poslednji susret. Vijenac, Zagreb, 8. december 2005, str, 5. Jančar D.: Duša Evrope. Vijenac, Zagreb, 22. december 2005, str. 2. Jančar D,: Jaslice in reforme. Delo, Sobotna priloga, Ljubljana, 31. december 2005, str. 40. DRUGO Jančar D,: Severni sij, Premiernik. Gledališki časopis Drame SNG Maribor, št. 2, Maribor 2005, 18 str. Jančar D.: Katarina, pav in jezuit - Pokrajina sna. Dramatizacija romana. Str. 45-96, V: Katarina, pav in jezuit, Gledališki list SNG Drame Ljubljana, št. 6, sezona 2005/06, 120 str. Jančar D.: Northern Lights. (Severni sij). Fragments from Slovene Literature - An Anthology of Slovene Literature, Litterae Slovenicae, Slovene Writers' Association, Ljubljana 2005, str. 336-338. Jančar D,; Katarina, a pava és jezsuita. Odlomek iz romana, lelenkor, št. 7-8, Pecs, str. 672-686. Jančar D.: Diaczego zdradzilismy Mitteleuropa gdy jest nam naprawdf potrzeb-na. (Zakaj smo izdali Mittcleuropo, ko nam je zares potrebna). Intervju, Europa - Fakt, Varšava, 21. december 2005, str. 2-5. Jančar D.: Pogovori s sodobniki. Intervju. Sodobnost 11-12, letnik 69, Ljubljana, november-december 2005, str. 1377-1384. lančar D.: Kdo smo in kaj je onkraj. Intervju, Dnevnik, Ljubljana 18. november 2005, str. 16. Jančar D.: »Ked pišem, nechcem mat' v srdci hnev.« (»Ko pišem, nočem imeti gneva v srcu«). Intervju. In Zine-Literatura, Bratislava, 27. marec 2005. Jančar D,: Lidi svirá stale stejny nepokoj. Intervju. MF Dnes, Praga, 13. marec 2005- str, C/10. Jančar D.: Eis meus personatges vol en fugir de l'Eslovenia gue vivia asfixiada. (Moji junaki hočejo pobegniti iz zadušljivega ozračja, ki je nekdaj vladalo v Sloveniji). El Temps, Barcelona 14. december 2005, str. 8 Jančar D.: Die Gasse mit dem sonderbaren Namen. (Ulica s čudnimi imeni). Poglavje iz romana Severni sij. Europa Erlesen - Steiermark, Wieser Verlag, Celovec 2005, str. 269-273. Jančar D.: Die Schule für kreatives Lachen. (Šola kreativnega smeha). Poglavje iz romana Posmehljivo poželenje. Kosmos Österreich, Österreichisches Kulturforum Berlin, Berlin 2005, str. 16-19. Andrej Jemec SAMOSTOJNE razstave Jemec A.: Slike in grafike. Galerija Interart, Ljubljana, 1.-25. februar 2005. Jemec A.: V znamenju znakov. Finžgarjeva galerija, Ljubljana, 6. februar-4, marec 2005. Jemec A.: Slike in grafike. Galerija Murska Sobota, 12. maj-3, junij 2005. Jemec A.: Barvna stekla in grafike. Gornjesavski muzej Jesenice, Kosova graščina, 9. september-28. oktober 2005. Jemec A,: Akvareli in risbe, Galerija Loškega muzeja, Škofi a Loka, 27. oktober-22. januar 2006. Jemec A.; V znamenju križa. Ars Sacra, Maribor, 9. november-10 december 2005. sku pinske razstave Impresije... slikarji $recku Kosovelu. Kulturni center Korotan, Dunaj, 27. janu-ar-14, marec 2005, ra2$iavni prostor Univerze v Varšavi, 18.-30. april 2005, razstavni prostor dvorca Port hei nka, Praga, 4.-29. maj 2005, Avstrijski kulturni forum, Milano, 14,-27. september 2005, ¡zbrana dela iz Umetniške zbirke NLB. Mestna galerija Piran, 26. maj-3. julij 2005. Zvezdni prah. 60 let prve slovenske Akademije za likovno umetnost. Galerija Kresiia, Ljubljana, 15. september-2. oktober 2005. Najlepše grafike. Slovenska grafika zadnjih petdesetih let. 26. grafični bienale Ljubljana, MGLC, Grad Tivoli, 23. junij-2. oktober 2005. Stotero obrazov umetnosti. Galerija Kambič, Metlika, 24. november 2005-. javna dela lemec A.: Trčenje dveh svetov, 2001, akril-platno, 200 x 290 cm (diptih), Upravna in parkirna hiša. Aerodrom Ljubljana- Brnik. lemec A,: Ko se podira svet, 2001, akril-platno, 200 x 290 cm (diptih). Hotel Kokra, Brdo pri Kranju. Taras Kermauner knjige Kermauner T.: Čitalniška dramatika. 6, Narava in zoper narava, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike), Dob: Miš, 2005. 1 el. optični disk (CD-ROM). Kermauner T.: Današnja slovenska dramatika. 5, Let na dno, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Dob: Miš, 2005. 1 el, optični disk (CD-ROM). Kermauner T,: Dvojka 2005, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Dob: Miš, 2005. L2, 249,250 str. Kermauner T.: Poietos Andreja Medveda: interpretacije. Koper: Hyperion, 2005. znanstveni članek Kermauner T: Kreftova in Kocbekova dramatika. Razprave razreda za filološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2005, 18, str. 45-63. samostojna znanstvena sestavka v monografijah Kermauner T.: Dušan Kermavner kot komunist v slovenski zgodovini ali iz osnutka za življenjepis Dušana Kerrnavnerja. V: Žižek A., Ferovšek J. (ured- nika). Med politika in zgodovino: življenje in delo dr. D k .šumi Keimavnerja (¡903-1975). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2005, str. 7-14. Kermauner T.: Komentar k zapisniku, V; Žižek A., Perovšek J. (urednika), Med politiko in zgodovino: življenje in delo dr. Dušana Kermavnerja (1903-1975). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2005, str. 77-80. AVTOR DODATNEGA besedila Zupet Krištof. Nevarna zjedrenost = Dangerous succinctness: monografija = monograph: ¡961-2004. Ljubljana: Math, 2005. 200 str. Span zel Rudi. Rudolf Španzel. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. intervjuja Kermauner T: »Slovenci so polni ... »: Taras Kermauner, literarni zgodovinar. Mladina, 6. junij 2005, št. 23, str. 38-43, Kermauner T,: Današnja politika je medijski uač, Večer (Maribor). 26, november 2005, leto 61, št. 274, str. 36-37. Gabrijel Kernel znanstveni članki DELPHI Collaboration, Abdallah L> Bračko M„ Golob B., Kernel G„ Kerševan R, P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Coherent soft particle production in Z decays into three jets. Phys. lett., Sect. fl„ 2005, vol, 605, str. 37-48, DELPHI Collaboration, Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Production ofÇcO and Çb in Z decays and lifetime measurement of(b. The European physical journal. C., 2005, no. 3, vol. 44, str. 299-309. DELPHI Collaboration, Abdallah L, Bračko M„ Golob B„ Kernel G„ Kerševan R. P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Photon events with missing energy in e+e-collisions at \'s = 130 to 209 GeV. The European physical journal. C„ 2005, vol. 38, str. 395-411. DELPHI Collaboration, Abdallah L. Bračko M„ Golob B., Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D,: Measurement of the energy dependence of hadronic jet rates and the strong coupling as from the four-jet rate with the DELPHI detector at LEP. The European physical journal. C, 2005, vol. 38, str. 413-426. DELPHT Collaboration, Abdallah J„ Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan R. P., Podobnik T., Zavrtanik D,: Determination of AFBb at the Z pole using inclusive charge reconstruction and lifetime tagging. The European physical journal. C, 2005, vol. 40, str. 1-25. DELPHI Collaboration, Abdallah L, Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan R. P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Flavour independent searches for hadro- tiically decaying neutral Higgs bosons. The European physical journal. C, 2005, vol. 44, no. 2, str, 147-159. DEI.I3HI Collaboration, Abdallah [., Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D,: Charged particle multiplicity in three-jet events and two-gkion systems. The European physical journal. C, 2005, vol. 44, no. 3, str. 311-331. DELPHI Collaboration, Abdallah Li Bračko M., Golob B„ Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D.; Rose-Einstain correlations in W+W- events at LEP2. The European physical journal. C, 2005, vol. 44, str. 161-174. Matjaž Kmecl knjiga Kmecl M.: Kratka kulturna zgodovina Slovencev. Slovenski center PEN, 2005. 96 str. prtvoda Kmecl M,: .4 short cultural history of the Slovenes. Slovenski PEN, 2005. 102 str. Kmecl M.: Bref aperçu de ¡'histoire culturelle des Slovenes. Slovenski PEN 2005. 106 str. RAZPRAVA Kmecl M.: Ivan Tavčar med literaturo in povzpetništvom. Kranjski zbornik 2005, str, 181-186, Marjan Kordaš znanstveni članek Dolenšek )., Runovc F„ Kordaš M.t Simulation of pulmonary ventilation and its control by negative feedback. Comput. Biol. Med., 2005, letn. 35, str. 217228. (anko Kos k ni igl Kos 1$ Duhovna povijest Siovctiaca. Prevod Anamari ja Paljet ak. Matica Hrvatska, Zagreb 2004, 225 str. Kos 1,: Pregled svetovne književnosti. Prva prenovljena in dopolnjena izdaja, DZS, Ljubljana 2005, 306 str. razprave in studii l Kos ¡.: Zrele snage moderne. Vijenac, novine Matice Hrvatske za književnost, umjetnost i znanost, god. 13, br. 286, 17. veljače 2005, str. 9, Kos J.: Edvard Kocbek, politika in cerkev. Nova revija, let. XXIV, september 2005, št. 280-281, str. 185-200. Kos J.: Kulturna podoba Slovenije v 20, stoletju. V: Sto let Zavoda sv. Stanislava. Ur, Dr. France M. Dolinar. Družina, Ljubljana 2005, str. 49-56. Kos i,: Ocvjrkova znanstvena zapuščina. Primorska srečanja, 2005, lctn. 29, št, 284-5-6, str. 75-76. Kos J,: A. T. Linhart in evropska misel v 18. stoletju. V: Anion Tomaž Linhart. jubilejna monografija ob 250-letnici rojstva. Slovenski gledališki muzej, Ljubljana, 2005, str. 17-37. ČLANKI IN ESEJI Kos J,: O spravi na Slovenskem. Demokracija, X, (2) : 9 (2005). Kos J.: Evropa tako in drugače. Demokracija, X, (ö) : 9 (2005). Kos j,: Intelektualci in politika. Demokracija, X, (10): 9 (2005), Kos J.: Čezatlantske primerjave. Demokracija, X, (15): 9 (2005). Kos T.: Vesoljna in apostolska. Demokracija, X, (19) : 9 (2005), Kos J.: Mediji in stroka. Demokracija, X, (23): 9 (2005). Kos J.: Resnica novinarstva. Demokracija, X, (26) : 9 (2005). Kos J,t Staro in novo, Demokracija, X, (38) i 9 (2005). Kos J.: Vse za humanistiko. Demokracija, X, (42): 9 (2005). Kos J.: Spomin na pesnika. Demokracija, X, (46): 9 (2005). Kos J.: Kdo se boji Sartra? Demokracija, X, (51) : 11 (2005). Kos J.: Spor o slovenskih medijih in novinarstvu. Dignitas, (25) avgust-septem-ber 2005, 6-12. predavanja in referati Kos J.: Pomen in vloga verskega tiska. Predavanje na dan katoliškega tiska, Ljubljana, 29. januar 2005. Kos ),: Duhovna identiteta Evrope. Predavanje v kulturnem društvu Pristan, Ljubljana, 8. marec 2005. Kos f.: Ocvirkova znanstvena zapuščina. Predavanje na 16, primorskih sktveni-stičnih dnevih, Kobarid, 7. april 2005. Kos J.: A. T. Linhart in evropska misel v 18. stoletju. Referat na simpoziju o A. T. Linhartu, Radovljica, 8. december 2005. Kajetan Kovic knjige. antologije in prevodi Kovic K.: Pot v Trento. (Zbirka Slovenska zgodba, knjiga 41). DZS, Ljubljana 2005, 406. str. Kovic K.: Magic Muri. ( Maček Muri). Korejski prevod. Hangilsa Publishing, 2004. Kovič K.: Rainer Maria Rilke. Pesmi. Izbral in prevedel Kajetan Kovič, Cankarjeva založba, Ljubljana 2005. 322 str. Kovič K,: Jutranji sprehajalec. Študentska založba. (Zbirka Posebne izdaje), Fotografije Jože Suhadolnik. Ljubljana 2005. Kovič K,: Holunderstunden. (Bezgove ure) Gedichte. Prepesnitev v nemščino Alois Hergouth. Kitab Verlag, Klagenfurt-Wien 2005. 70 Str. Kovic K.: Weder Gott noch Tier (Ne bog ne žival). Roman. Nemški prevod Mi-kolaj Dutsch. Kitab Verlag, Klagen fur t-Wien 2005. Kovič K.: Aristokracija jezika in duha. Antologija slovenske esejist i ke po dragi svetovni vojni. Kajetan Kovič; Župančičeva pesem za (mojo) današnjo rabo. Študentska založba, Ljubljana 2005, str. 217-230. Kovič K.: SioveHsJfci smeh. Kajetan Kovič: Intermezzo v bifeju. Društvo slovenskih pisateljev in Zavarovalnica Triglav, Ljubljana 2005, str. 226-227. Kovič K.: Nebe nad nami, Ctyfi slovinšti basnici. (Zaje D„ Kovič K„ Taufer V., Košuta M.). Češki prevod Franlišek Benhart. Kajetan Kovič: str, 49-93, BB/ art. Praha 2005. Kovič K.: Tre ansia e fini t udi ne. Pesniška Nova F.vropa. (Antologija pesnikov iz Evropske skupnosti}. Kajetan Kovič: Popotniki. Italijanski prevod Ksenija Rakar, madžarski prevod Gabor Csordas. Instituto Italiano di Gultura di Budapest 2005. Tu ropa erlesen - Steiermark. Kajetan Kovič: Die abgelegene I iiigeigend. Wieser Verlag, K lagen tur t / Celovec 2005. ESBJL.ČLANK! Kovič K,: Čar odčaranega svetu, Delo, Književni listi, Ljubljana, 26. januar 2005, str. 12. Kovič K.: Ta veter. V: Fcri Lainšček/Dušan Šarotar; Občutek za veter. Založba Franc-Franc, Murska Sobota 2004, str. 5-7. Kovič K,: Spomini (na Manka Golarja). Vestni k, priloga PEN, Murska Sobota, april 2005, str. 9, Kovič K.: Zajtrk pri Františku. Delo, Književni listi, Ljubljana 15. junij 2005. Alojz Kralj EKSPERTNI MNENJI Kralj A.: Estonija - zagotavljanje kvalitete visokega šolstva, prevod iz angleščine v finščino. V: Eesti korghariduse kvaliteedikindlustus, 6.2 Eksperhinnang, Haridus-ja Taedusministeerium ning Rek tor ie N'öukogu koostöö projekt, 2005, str. 35-41. Kralj A.: (chair), Emal E., Zechlin L., McQuillan D. (secretary): Brno University of Technology Evaluation Report, EU A- European University Association, Brussels, September 2005, str. 21 Andrej Kranjc znanstveni članki Kranjc A,: Kako nastaja in izginja Cerkniško jezero?: "Jezero, ki izginja" - monografija o Cerkniškem jezeru. Kras, junij 2005, št. 70, str. 12-17. Kranjc A,: Speleologija Cerkniškega jezera. Kras, september 2005, št. 71, str. 36-37. Kranjc A.: Konglomeratni kras v Sloveniji: zgodovina raziskovanja in poznavanja jam v Udin borštu na Gorenjskem = Conglomerate karst in Slovenia: history of cave knowledge and research of Udin boršt (Gorenjsko, Slovenia}. Acta carsol., 2005, letu. 34, št. 2, str, 521-532. objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Kranjc A.: Fissured rock phenomena in UNESCO World Heritage. V: Stour-naras G., Pavlopoulos K., Bellos K. (uredniki). Th Hellenic Hydfogeohgical Conference, and 2nd MEM Workshop: Athens 2005: workshop proceedings. Athens: The Geological Society of Greece, 2005, str. 69-73, samostojni znanstveni sestavki v monografijah Kranjc A.: Kratka zgodovina gozda na Krasu = A short history of forest on Kras (classical karst). V: Mihevc A. (ur.). Kras; voda in življenje v kamniti pokrajini = water and life in a rocky landscape, (Projekt Aquadapt). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, str. 141-148. Kranjc A.: Zgodovina raziskovanja in poznavanja jam. V: Kranjc A. (ur.). Kraške kulturne pokrajin: edinstven i odnos med človekom in krnskim svetom; architecture of a unique relationship people/territory, Udin boršt. Montebel-iuna: Museo di Storia Naturale e Archeologia, cop. 2005, str, 59-63. Kranjc A.: Toponimika ali o imenih. V: Kranjc A, (ur.). Kraške kulturne pokrajine: edinstveni odnos med človekom in kraškim svetom: architecture of a unique relationship people/territory, Udin boršt. Montebelluna: Museo di Storia Naturale e Archeologia, cop. 2005, str. 8L-82. Kranjc A.: Pokrajinska sinteza. V: Kranjc A. (ur,). Kraške kulturne pokrajine: edinstveni odnos med človekom in kraškim svetom: architecture of a unique relation ship people/territory, Udin boršt. Montebelluna: Museo di Storia Naturale e Archeologia, cop. 2005, str. 83. Audra P., Kranjc A., Sauro U.: Kras v konglomeratih - podobnosti in razlike = Three karst in conglomerates similarities and differences. V: Kranjc A. (ur.). Kraške kulturne pokrajine: edinstven i odnos med človekom in kraškim svetom; architecture of a unique relationship people/territory, Udin boršt. Montebelluna: Museo di Storia Naturale e Archeologia, cop. 2005, str. 9394, 101-102, Kranjc A.: Udin boršt - un paesaggio carsico in conglomerate. V: Castiglioni B, (ur.). Paesaggi carsici, architettura d i una relazione unica tra uomo e ambiente; architecture of a unique relationship people/territory, Montello. Montebelluna: Museo di Storia Naturale e Archeologia, cop, 2005, str. 161162. Audra P., Kranjc A., Sauro U,: Tre aree carsiche nei conglomerate analogie e diversita = Three karst in conglomerates similarities and differences, V: Castiglioni R, (ur.). Paesaggi carsic: architettura d i una relazione unica tra uomo e ambiente: architecture of a unique relationship people/territory, Mon- telle. Montcbelluna: Museo di Storia Naturale e Archeologia, cop. 2005, str. 163-164, 177-178. Kranjc A.: Udin boršt - uri paysage de karst de conglomérat. V: Audra P. (ur). Paysages culturels karstiques: architecture d'une relation homme-territoire unique: architecture of a unique relationship people/territory, Méailles et la région d'Annot. Montebelluna: Museo di Storia Naturale e Archeologia, cop, 2005, str. 97-98. Audra P., Kranjc A., Sauro U,; 3 karst de conglomérat communs et differences = Three karst in conglomerates similarities and differences. V: Audra P. (ur.). Paysages culturels karstiques: architecture d'une relation homme-territoire unique: architecture of a unique relationship people/territory, Méailles et la région d'Annot. Montebelluna: Museo di Storia Naturale e Archeologia, cop. 2005, str. 99-100, 105-106. STROKOVNA MONOGRAFIJA Kranjc A.: Annotated Bibliography of Karst publications. No. 13. International Geogrphical Union - Karst Commission - Association of the Geographical Society of Slovenia. Slovenska akademija znanosti i n umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center S AZU, 2005, 72 str Jože Krašovec znanstven e razpr ave tn članki Krašovec J.: Etimološka razlaga svetopisemskih imen kot lingvistično in literarno izrazno sredstvo v izvirniku in prevodih. Bogoslovni vestnik, 2005, letn, 65, Št. 1, str. 5-42. Krašovec f.: Memory and Expectation between the Order of Creation and Human Action. V: Heimerl T., Prenner K. (urednika), Kultur und Erinnerung: Beiträge zur Religions-, Kultur- und Theohgiegeschichte (Festschrift für Karl Matthäus Woschitz). Regensburg: F. Pustet, str. 175-187. Krašovec J.: Prednosti in nasprotni učinki v človeškem razvoju. V: Avguštin S. A. (ur,). 4. svetovna konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije, Brdo pri Kranju, 8. in 9. september 2005. Poti znanosti k edinosti Slovencev; zbornik, Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress, 2005, str. 31-37. Krašovec J.: Folk Etymology in Explanation of Biblical Proper Names in the Original and in Translations, V: SßL Society of Biblical Literature 2005 International Meeting, Singapore, June 26-July I. Singapore: Society of Biblical Literature, 2005, str. 42. STROKOVNI CLANK! Krašovec J.: Skladnost in spopad med kozmičnim in duhovnim redom: Izzivi za razmerje med znanostjo in vero. Ampak, 2005, letn, 6, št. 3. str, 33-34; letn, 6, št. 4, str, 38-40. Krašovec J.: Vrednote na osebni in družbeni ravni. Evangeličanski koledar, 2005, 53, str. 231-234. Krašovec j.t Čas in zgodovina na starem Bližnjem vzhodu. V; Čas B, (ur,), Strukture prostora in časa, (Kamniški sociološki zbornik, 2). Kamnik: Šolski center Rudolfa Maistra, Gimnazija, 2005, str. 111-122. KraŠovec J.: Skrivnost vesti: Evropska identiteta v perspektivi znanosti. Družina, 2005, letn. 54, št. 18, str. 11. Krašovec J.: Vest v naravnem in kulturnem kontekstu. Večer (Maribor), 2005, leto 61, št. 104, str. 43 (V soboto). Krašovec I,: Krščanstvo nam je najbližje: odmevno mednarodno srečanje bibli-cistov v Singapurju. Družina, 2005, leto 54, št. 30, str. 5. Krašovec J.: Primarni viri slovenske kulture: Naše najboljše raziskovalne programske skupine - 3 (T. 5.). Delo, 2005, letn. 47, št. 149, str. 17. drugo Spletne strani o pripravi svetovnega kongresa akademskega združenja International Organization for the Study of the Old Testament (IOSOT): www, iosot2007.si. Ivan Kreft znanstveni članki Smrkolj P., Sttbilj V., Kreft L, Kapolna E.: Selenium species determination in selenium-enriched pumpkin (Cucurbita pepo L.) seeds by HPLC-UV-HG-AFS. Anal. Sci., 2005, vol. 21, str. 1501 1504. Ikeda S., Yamashita Y., Kusumoto K., Kreft, 1.: Nutritional characteristics of minerals in various buckwheat groats. Fagopyrum, 2005, vol, 22, str. 71-75. Breznik B„ Gabersčik A,, Germ M., K reft I.: The combined effects of enhanced UV-B radiation and selenium on common buckwheat (Fagopyrum escu-lentum Moench) habitus. Fagopyrum, 2005, vol. 22, str. 83-87. Breznik Li., Germ M., Gabersčik A., Kreft, L: Combined effects of elevated UV-B radiation and the addition of selenium on common (Fagopyrum esculen-tum Moench) and tartary (Fagopyrum tataricum (L.) Gaertn.) buckwheat. Photosyntetica, 2005, vol. 43, str. 583-589. Germ M„ Kreft 1„ Osvald I.: Influence of UV-B exclusion and selenium treatment on photochemical efficiency of photo system II, yield and respiratory potential in pumpkins (Cucurbita pepo L.). Plant Physiol. Biochem., 2005, vol. 43, str. 445-448. Ličen M., Kreft L: Buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench) low molecular weight seed proteins are restricted to the embryo and are not detectable in the endosperm. Plant Physiol. Biochem., 2005, vol. 43, str. 862-865, predavanji na znanstvenih konferencah Wieslander G., Fabian N„ Kreft 1„ lanson C., Spetz-Nystrom U., Vombergar B., Tages son C., Leander son P„ Norback D.t An experimental study on health effects of consumption of a new type of tartary buckwheat biscuits with high levels of the antioxidant rutin. V: international symposium on buckwheat and the dietary culture: August 8-12, 2005. Xichang, China, str. 36-37. Kreft L: Rutin content in common and bitter buckwheat food materials and products. V: International symposium on buckwheat and the dietary culture: August 8-12, 2005, Xichang, China, str. 38-39, INTERVJU Kreft L: Zgodba o ajdi: pogovor z akademikom Ivanom Kreftom. Ampak, april 2005, let. 6, št. 4, str. 34-37. Uroš Krek POMEMBNEJŠE IZVEDBE SKLADB Krek U.: Koncert za rog in komorni orkester. Boštjan Lipovšek, rog, Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Anton Kolar, 11. februar 2005. Krek U.: Tri ljudske pesmi za mezzosopran in orkester. Marjana Lipovšek, mezzo sop ran. Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Marko Letonja, 26. in 27. marec 2005, TV posnetek ORF, Dunaj, 28. marec 2005. Krek U: Skrinja orehova za mešani zbor. Komorni zbor "Stanislav Škrabec", zborovodja Marijan Cviuk, Desiderium eaculis - Psalm 42 za mešani zbor in Peteiinček je zapieu za mešani zbor, Komorni zbor Megaron, zborovodja Damijan Močnik, na tekmovanju slovenskih pevskih zborov "Naša pesem". Maribor 16. in 17. april 2005. Krek U,: Sinfonia per arch i, Orkester Slovenske filharmonije, dirigent George Pehlivanian, Ljubljana, 19. in 20. maj 2005. Krek U,: Sarabanda za Natašo za klarinet in klavir. Dušan Sod j a klarinet, Tatjana Kaučič, klavir, Ljubljana, 18. maj 2005, Beograd, Požarevac, Ktagujevac, september 2005. Krek U.: Mala suita za godalni ansambel. Wien Turin Virtuosi, umetniški vodja Michael Frischenschlager, 4. julij 2005 na Festivalu Bled in v Avstriji. Krek U.: Godalni sekstet. Črtomir Šiškovič in Romeo Drucker, violini, Harold Schoneweg in Aleksander Milošev, violi, Miloš Mlejnik in Igor Mitrovie, violončelo, Radio Television^ Svizzera Italiana, 27. september 2005. Krek U.: Rapsodični ples. Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Milan Horvat, Ljubljana, 10. in 11. november 2005, Lojze Lebič NOVA DELA Lebič L.; Archifonia - preludij za godala. Naročilo Slovenske filharmonije. Prva izvedba: 6. november 2005. Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Tet-suji Honna. Gallusova dvorana, i J zvočni zapisi - zgoščenke (izbor) I.ebič L.: In voce cornus za solo rog, RTV Slovenija 108464. Ljubljana 2005. Lebič L.: InvisibiM - šest miniatur za violino in klavir, RTV Slovenija 109119 Klasika 2005. Lebič Z.. Música concertata za rog in orkester. RTV Slovenija 108457 Klasika Ljubljana 2005. LebiČ L.: Chalumeau za klarinet solo. SOTE t"D 004 Ljubljana 2005, Lebič L.: Vožnja za ženska zbora - K DCA CD 002 Ljubljana 2005 "Ča rnice v kraljestvu palčkov". Lebič L,: Invokacija za altovski saksofon in klavir. RTV Slovenija 108723 Klasika Ljubljana 2005. POMEMBNEJŠE IZVEDBE Lebič L.: Invokacija za alt saksofon in klavir. Rienale Zagreb in ISCM Zagreb, 20. april 2005, Tomislav Žužak, saksofon, Ivan Rratoš, klavir. Skladba je bila tekmovalno delo Mednarodnega srečanja saksofonistov v Novi Gorici od 27. junija do 4. julija 2005. Lebič L.: Mttsica concertata za rog in orkester. Nomus, Novosadske muzičke svečanosti 20. april 2005 in na ISCM Zagreb, 21. april 2005. Simtoniki RTV Slovenija, Boštjan Lipovšek, rog, dirigentka Sian Edvards. Lebič L.: Tangram za komorni orkester. Komorni orkester DSS, dirigent Anton Nanut, Ljubljana, Slovenski glasbeni dnevi, 22, junij 2005. Lebič L.: Vožnja (Srečko Kosovel) za dva ženska zbora. Č a rnice, dirigent Stoj an Kurct, Slovenska filharmonija Ljubljana, 17, november 2005, Lebič L.: Atelje ¡I - elektroakustična skladba, Festival International des Musiques et Creations Electroniques, Synthese 6. junij 2005, Rourges Francija. BESEDILI (IZBOR) Lebič L.: Monolog prijatelju. Ekspresija formi - ekspresija trešči. Zbornik ob 70-let niči Marijana Borkovskega. Academia M uz y cz na im. Erederyca Chopina, Warszawa 2005, str. 78-86. Lebič L.: Beseda v skladateljevi glasbi. Nastopno predavanje - esej ob sprejemu za zunanjega člana Kraljeve flamske akademije znanosti in umetnosti Belgije, 16. marec 2005. INTERVfU Lebič L.: Umetniška svoboda je v omejitvah. Spraševala Sonja Kralj, Ampak, november 2005 št. 11 str. 22-27. (anez Leveč ZNANSTVENI ČLANKI Rerčič G., Pintar A., Leveč j.: Positioning of the reaction zone for gas-liquid reactions in catalytic membrane reactor by coupling results of mass transport and chemical reaction study, Catal. today., 2005, vol, 105, no. 3/4, str. 89-597, Nemec D,, Levee J.: Flow through packed bed reactors. L: Single-phase flow, Chetn, eng. sci., 2005, vol. 60, str. 6947-6957. N'emec D., Levee J.: Flow through packed bed reactors, 2: Two-phase concurrent down flow. Chem. eng. sci., 2005, vol, 60, str, 6958-5970, samostojni znanstveni sestavek v monografiji Leveč j.: Opportunities in catalytic reaction engineering, Examples of heterogeneous catalysis in water remediation and preferential CO oxidation. V: Galan M, A., Del Valie E. M. (urednika). C hem i ca! engineering: trendi and developments. Hoboken: ]. Wiley & Sons, 2005, str. 103-124 (chapter 5). Jože Maček KN jl(il Maček J.: Masne in svetne ustanove na Kranjskem in v Avstrijski Istri. Urejanje, državni nadzor in premoženj? duhovnih in svetnih ustanov pri cerkvah na Kranjskem in v Avstrijski Istri do leta 1809. Prispevek k obravnavi državnega cerkvenstva ti a Kranjskem. Celje: Društvo Mohorjeva družba. Celjska Mohorjeva družba, 2005, 715 str. Maček f.: Kratka zgodovina župnije Sv. Rupert nad Laškim ob njeni 250-te t niči. Izdal in založil Župnijski urad Sv. Rupert nad Laškim v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo. Šentrupert - Celie, 2005, 150 str. znanstveni razprav! Maček J.: »F.isernes Vieh« i m Eigentum einiger untersteiriseher und karntne-risehen Kirchen und from men Bruderschaften von 17. bis 19. lahrhundert. Studia Historica Slovenka 4 (2004) 1, str. 33-58. Maček ].: Prizadevanje podložni kov gospostva Snežnik za pridobitev prave lastnine nad lazi ali ogradami v osemdesetih letih 19. stoletja. Kron/itu, 53, 2005, str. 29-36. STROKOVNI Č1.ANEK Maček J.: O Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Mohorjev koledar, 2006. Izdala in založila Celjska Mohorjeva družba, Celje 2005, str, 96-100. UREDNIŠTVO Maček L: Zbornik predavanj in referatov 7. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Zreče, 8.-10, marec 2005. Izdalo Društvo za varstvo rastlin Slovenije, Ljubljana, 2005, 550 str. prevod Marie I.uise Kreurer: Biovrt. Pridelovalni in okrasni vrt, Vrtnarjev koledar. Založba Frimas d. o. o. Ljubljana, 2005, str. 1-210, Recenzije in prikazi 9 zgodovinskih publikacij, objavljeni v Zgodovinskem časopisu 58, 3-4, 2004,550-552, 553-554, 554-556, 59, 1-2, 2005,238-240, 241243, 243-246, 59, 3-4, 2005, 543-545; Kroniki 53, 2005, 239-240, 240-241 in ene fitomedicinske knjige objavljene v Acta agnculturae Slove nica 85, 1, 2005, 161-162. Milko Matičetov MaticetOv M.: Spolni evfemizmi, metaforika in podobne skrivnosti jezika pri Slovanih. Ob Duličenkovem predavanju 11. novembra 2005 v Ljubljani, (Nekaj slovenskih zgledov, posebej tudi iz Rezije: diskusijski pri spe vek j. V: Glasnik Slovenskega etnološkega društva (Balle t in of the Slovene Ethnological Society), 2005, letn. 45, št. 4, str. 62-67. fanez Matičič NAPISANA GLASBENA CELA Matičič ).: Et uda N0 8 za klavir (Giocosa). Matičič ),: Dve skladbi (Canto antico, Frenético ) i a ali - saxofón in klavir. Matičič ).: Cíinto rapsodico za klarinet in klavir; izvedena glasbena dela Matičič J.: Koncert I za klavir in orkester. Sinfoniki RTV, dirigent David de Villiers, Milanka Črešnik, klavir. Slovenska Filharmonija, 10, marec 2005. Matičič L: Trans... za orkester. Orkester Slovenske Filharmonije, dirigent Michel Tabachnlk. Cankarjev dom, 24 in 25 februar 2005. Matičič J.: Kvartet za 4 Saksofone. Memory. (Preludio, Lamento, Furioso). Zagrebški kvartet saksofonov, Zagrebški Bienale, 18 april 2005, Madrid in turneja v 7 mestih ZDA. Matičič J.: Su it a N"I in N° 2 ter *Miniaturne varijacijei za klavir. Recital Marina H ora k, London, 13. november 2005. intervju GFMlNl, Portret skladatelja laneza Matičiča, Prix Italia 2005, RTV Slovenija. Milan Mihelič projekti Mihelič M.: Poslovna stavba Telekom Slovenije na Cigaletovi 15 v Ljubljani. Izvedbeni načrti in realizacija prenove poslovne stavbe, Mihelič M.: Mednarodna avtomatska telefonska centrala (MATC) na Cigaletovi 17 v Ljubljani. Izvedbeni načrti za preureditev MATC, v poslovne prostore za potrebe uprave Telekom Slovenije, Mihelič M.: Hali B in B2 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Izdelava izvedbenih načrtov in projektantski nadzor pri realizaciji prostorske in funkcionalne preureditve hal, z možnostjo da poleg razstavne vkluči še kongresne in razne kulturne dejavnosti. SKUPINSKA RAZSTAVA SioiTnsfcfi arhitektura 20. stol Sodelovanje na razstavi v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. Ivan Minatti KNJIGA Minatti L: Odabrane pjesme. Izbor i prijevod Radoslav Dabo, Dan d.o.o, Zagreb 2005, 104 str. LITERARNI VEČERI Društvo upokojencev, Kranj 2005. Prešernov dan, Jesenice 2005, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana 2005. Elektro Ljubljana, Ljubljana 2005. Zdravko Mlinar ZNANSTVENI ČLANKI Mlinar Z.: Na poti do spodbudnega študijskega okolja: o ločenosti in prejemanju akademske1 in bivalne sfere v univerzitetnih središčih. AS. Andrag. spoznan., 2005, letn. 11, št. 4. Mlinar Z., Štebe I .: Mobilnost i identifikacija v uslovijah otkritosti mira: te-oretičeskaja interpretacija i op'it Slo veni i, Socio/, issted,, Moskva, 2005, no. 4, str. 33-42. Mlinar Z.: Sociologija prostora i planiranje u Sloveniji na pragu informacijskog društva, Sociologija sela, srpanj-rujan 2005, god, 43, br. 169(3), str. 659690. STROKOVNI ČLANKI Mlinar Z,: Začetki sociologije lokalnih skupnosti v Sloveniji in sodelovanje z ameriškimi družboslovci: ob srečanju s prof. Joelom M. Halpernom. Glas. Slov. etnol. druš., 2005, letn. 45, št. 4, str. 40-44. Mlinar Z,: Izključevanje in (ali) zbliževanje? Primorske novice, 22. februar 2005, leto 59, št. 43, str. S, 23. iebruar 2005, leto 59, št. 44, str. 10. Mlinar Z,: Delo vdira na dom : zelene in neželene posledice teledela na domu. Primorske novice (1963), 4. november 2005, leto 59, št. 255, str. 14, oeiavljenenl povzetki znanstvenih prispevkov na konferencah Mlinar Z.: Krepitev ali utapljanje sociologije? Retrospektiva in perspektiva sociološkega delovanja na slovenskem. Novice SSD, 2005, str, 4-5. Mlinar Z.: Izpostavljenost tveganju in perspektiva življenja v ogradah (gated communities)? Novice SSD, 2005, str. 17. Mlinar Z.: Izpostavljenost tveganju in perspektiva življenja v Ogradah (gated communities)?. V: "Varnost in tvegpnja v sodobni slovenski družbi ", Ljubljana: Sociološko društvo, 2005. http://www. sociolosko-drustvo.si/index.. php?option=com_content&task=view&id=47<emid=27. DRUGI ČLANKJ IK SESTAVKI Mlinar Z.: Sociologija, prostor i politika. Sociologija sela, 2005, god. 43, br. 170(4). vabljeno predavanje na KONFERENCI brez natisa Mlinar Z.: Krepitev ali utapljanje sociologije? Retrospektiva in perspektiva sociološkega delovanja na slovenskem: vabljeno predavanje prvega predsednika SSD na letnem srečanju Slovenskega sociološkega društva »Varnost in tveganje v slovenski družbi«, Izola, 21.-23. oktober 2005. Izola, 2005. DRUGA IZVEDENA DELA Mlinar Z.: Slovenski jezik in jezikovna politika kot družboslovni izziv: prispevek s prilogami cca. 50 str. za sejo razreda za zgodovinske in družbene vede in za obravnave na SAZU, Ljubljana, 15. december 2005. Ljubljana, 2005. UREDNIŠTVO International journal of sociology and social policy. Mlinar Z. (član uredniškega sveta 1981-). Hull: Barmarick Publications. Spote & polity. Mlinar Z. (član uredniškega odbora 1997-). Abingdon, Oxfordshire: Carfax, h t tp://www,ca tchword.com/rpsv/catch word/car fax/1356-2576/con t pi-I, htm, Regional contact. Mlinar Z. (član uredniškega sveta 1987 ). Kobenhavn: The Foundation for International Understanding; Maribor: European Centre for Ethnic, Regional and Sociological Studies, 1987-. Teorija in praksa. Mlinar Z. (predsednik uredniškega sveta 1995-). Ljubljana: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani, 1964-, Sociologija sela. Mlinar Z, (član uredniškega sveta 1963-). Zagreb: Institut za društvena istraživanja Sve učil ista u Zagrebu, 1963-. Zirovski občasnik. Mlinar Z. [predsednik uredniškega sveta 1980-). Ziri: DP D Svoboda Žiri, Literarna sekcija: Krajevna skupnost 2iri, 1980-. Jože Mlinaric KNJIGI Mlinaric J.: Studeniški dominikanski samostan: ok. 1245-1782. Prevod povzetka Gabi Frank, zemljevide narisal Bojan Nedok, fotografije Marjan S mrke in Steiermarkisches Landesarhiv Graz. Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba, Celje 2005, 264 str. Mlinaric J.: Gradivo za zgodovino Maribora. Zv. 30. Mariborska župnija sv. Janeza Krstnika. Krstna knjiga 1717-1733. V. Pokrajinski arhiv, Maribor 2005. 1 mapa, 245 str. ZNANSTVENI ČLANEK Mlinaric f.1 K življenjepisu vetrinjskega cistercijana Lenarta Pacherneekerja, pisca prve tiskane slovenske katoliške knjige (1574). V: 1 ¡ar trna kov zbornik. Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča, Maribor 2004 (2005), - Studia historica Slovenica. 4(2004), št. 2-3, str. 275-295. strokovni sestavek v monografiji Mlinaric ),: Šolanje Ormožanov na župnijski šoli v Rušah v letih 1646-1743. V: Ormož skozi stoletja V. Knjiga i. Občina Ormož, Ormož 2005, str. 246-255. Dušan Moravec objav li ena znanstvena prispevka na konferencah Moravec D.: Kreftovo režisersko delo. Referat na simpoziju SAZU 10. februarja 2005. Razprave razreda zafilološke iti literarne vede SAZU X Vili, Ljubljana 2005, str. 87-92. Moravec D,; Revijalne in knjižne objave del Janka Lavrina v slovenskem jeziku, Razprave razreda zafilološke ifi literatiie vede SAZL' A'V J1 H, Ljubljana 2005, str. 197-224. UREDNIŠTVO Moravec D.: Janko Lavrin, Anton Čehov. An Introduction to his Life and Work - Uvod v njegovo življenje in delo. SAZU, Dela i Opera 62, Ljubljana 2005, 160 str, Uredil in napisal spremno besedo Lavrin in Čehov (str. 151-157). DRUGO Moravec D.: Henry Leeming (nekrolog). Letopis SAZU, 55, str. 123-124 Moravec D.: Ančka Levarjeva (nekrolog). De/o, 3, februar 2005, Marko Marijan Mušič projekti Mušič M,; Park spomina Teharje, zahodni portal, izvedbeni projekt, (05/5, XI, XIV) februar 2005. Mušič M.: Nova cerkev iti župnijski dvor, Svetišče sv. janeža Krstnika, Podmilačje, BIH, intergralni projekt (05/ 4,11 - PZI/ I, IL III, IV), januar 2005: L Župnijski dvor (05/ 4,11 - PZI/1); II. Kripta (05/ 4, II - PZI/ II); UL Cerkev (05/ 4, II - PZI/ III) in IV: Zvonik (05/ 4, II - PZI/ IV). Mušič M,: Kripta štirih evangelistov, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH, izvedbeni projekt (05/1, II - PZ1/II), marce 2005. Mušič M.: Osrednje pokopališče Žale, Ljubljana, razširitev novega dela pokopališča, 3, etapa 1. faze, opredelitev izhodišč, programov in elementov zasnove (05/6, XII), april 2005. Mušič M.: Avtobusna postaja v Novem mestu, druga faza (poslovna stavbaj. Prilagoditev in uskladitev izdelanega izvedbenega projekta (Spina, Novo mesto, 2003) z avtorjevimi zahtevami in napotki (05/7, X), april 2005. Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH, arhitekturni projekt osvetlitve (05/8, X), junij 2005, Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv, Janeza Krstnika, Podmilač- je, BIH, naknadna uskladitev s strojnimi instalacijami (05/10, II, V), julij 2005. Mušič M.: Univerzitetni kampus, Novo mesto, anonimni urbanistični in arhitekturni natečaj (05/1, 111), 2, nagrada, avgust 2005. Mušič M.: Kri p ta štirih evangelistov, Svetišče i v. Janeza Krstnika, Podm Mačje, BIH, sprememba izvedbenega projekta ozadja kripte (prilagoditev dejanskemu stanju pečine), izvedbeni projekt (05/20, XI), september 2005, Zgornji trg Šentjurja, celovita prenova in revitalizacija. Strokovne zasnove za pripravo občinskega lokacijskega načrta celostne ureditve naselbinskega kulturnega spomenika, Zgornji trg, Šentjur (05/21, X), november 2005: Prva knjiga: pročelje trga in hiše ob trgu (05/12); Druga knjiga: dokumentacija stanja in fotografsko gradivo (05/17); Tretja knjiga: parkirni prostor I na zahodni strani Zgornjega trga ter ob cerkvi in trgu sv. Jurija, variantna in idejna zasnova (05/13, Ia); Četrta knjiga: parkirni prostor 11 na vzhodni strani Zgornjega trga ter ob cerkvi in trgu sv. Jurija, variantna in idejna zasnova (05/18, Ia); Peta knjiga: Ipavčeva hiša, ulica skladateljev Ipavcev št. 27, dopolnjen in računalniško obdelan posnetek stanja ter dokumentacija (05/14, P); Šesta knjiga: Ipavčeva hiša, ulica skladateljev Ipavcev št. 27, vrtna ureditev arh. Jožeta Plečnika (za dr. Karti na, 1939), podrobni posnetki in dokumentacija (05/15, P); Sedma knjiga: obstoječa stavba, ulica skladateljev Ipavcev št, 30, posnetek stanja in dokumentacija (05/9, P); Glasbena šola in Ipavčeva hiša, šolski, prireditveni, reprezentančni in spremljajoči programi, programska idejna zasnova (05/16, Ia); Deveta knjiga: prometna ureditev in razbremenitev Zgornjega trga, programsko idejna zasnova s prikazi postopnosti urejanja prometne ureditve (05/19, Ia); Deseta knjiga: obstoječa stavba, ulica skladateljev Ipavcev št. 26, posnetek stanja in dokumentacija (05/23, P); Enajsta knjiga: Glasbena šola in Ipavčeva hiša, šolski, prireditveni, reprezentančni in spremljajoči programi (z vključitvijo hiše št. 26), programsko idejna zasnova (05/24, Ja). Kulturni dom Šentjur, programska in prostorska prenova ter dopolnitev, idejna zasnova (05/26), november 2005. Mušič M.: Park spomina Teharje, osrednji spominski objekt, ograja na prezbiteriju in na spominski ploščadi, izvedbeni projekt (05/27, I, II - PZI), november 2005. Mušič M.: Park spomina Teharje, najožje območje parka spomina, kostnica, idejno programski osnutek (05/25, la), november 2005. Mušič M.: Park spomina Teharje, vhod v park spomina po ureditvenem načrtu, vstopni objekt, idejno programski osnutek (05/28, Ia), november 2005. Mušič M.: Park spomina Teharje, najožje območje parka spomina, simbolična prezentacija barak in dvorišča »C« nekdanjega taborišča, idejno programski osnutek (05/29, la), november 2005. Mušič M.: Park spomina Teharje, ožje območje parka spomina, vhod v najožje območje spominskega parkih idejno programski osnutek (05/3L, ta), november 2005. Mušič M.: Park spomina Teharje, najožje območje parka spomina, vhodni in spremljajoči programi v vogalni baraki taborišča, idejno programski osnutek (05/32, la), november 2005. Mušič M,: Park spomina Teharje, nov park pod pregrado, študije ureditve parka na območju odlagališča piritnih odpadkov in vadišča za golt, idejno programski osnutek (05/30, la), november 2005. (Oznake v oklepajih, ki so navedene ob projektih, so kode v arhivu projektov Ateljeja Marko Mušič, Ljubljana). REALIZACIJI Mušič M,: Park spomina Teharje, zahodni portaL april 2005. Mušič M.: Kripta štirih evangelistov; Svetišče sv. Janeza K rs triih a, Podmilačje, BIH, v izvajanju, intervjuji, razgovori in predstavitve Razgovor z arhitektom Markom Mušičem, dr. Janez Perčič, Skrivnost bivanja, monografija ob dvajseti obletnici posvetitve župnijske cerkve Kristusovega učlovečenja v Dravljah, izdal Župnijski zavod Dravi je, Ljubljana, 2005. Razgovor z arhitektom Markom Mušičem, Štefan Kutos, Podobe znanja, Radio Slovenija 3, program Ars, 23. december 2005. knjige UKL/NUK JI, Kulturnost časa in prostora, Marko Mušič: Narodna in univer zitetna knjižnica v Ljubljani - Sečišče časa in kultur, str. 20-32 (z ilustracijami), založnik Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Ljubljana, marec 2005. Skrivnost bivanja, monografija ob dvajseti obletnici posvetitve župnijske cerkve posvetitve Kristusovega učlovečenja v Dravljah, Marko Mušič: Spomini iz modrega salona, str. 9-28 (z ilustracijami), izdal Župnijski zavod Dravlje, Ljubljana, 2005. Boris Kobe, arhitekt in slikar/Architect and Painter, Marko Mušič, arhitekt Boris Kobe / Boris Kobe Architect, str. 3, 7, 8 in 12, katalog ob razstavi v Galeriji in Mali galeriji Cankarjevega doma, Ljubljana, december 2005, C1P - Kataložni zapis o publikaciji, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, 73/75 (497.4):929 Kobe B. Gli Spazi della memoria, Marko Mušič, Nove Žale, Ljubljana, Slovenia, ASCE, Association of Significant Cemeteries in Europe, Luca Sosseila, editore, Bologna, Italia, september 2005, objave in Članki povezani z delom Pet arhitektov v galeriji ARS razstavlja svoja dela. Finance, 21. marec 2005, str. 36. Arhitekt v risbi. Delo, 17. marec 2005, str. 21. Država ne bo najela posojila. NUK 2 bo čakal še najmanj do leta 2007. Vlada zavrnila predlog zakona o poroštvih, Potrč: Dvomim, da NUK 2 ostaja prednostna naloga države. Delo, 9. april 2005, str. 6. Zemljišče za NUK 2 predati državi ali nameniti drugim projektom. Delo, 14. april 2005, str, 6, Če je minister za kulturo politik, potem sem politik. Delo, 28. maj 2005, str. 7. Umetnikovo opozorilo na sramoto z imenom NUK2, Delo, 8. julij 2005, str, 6. Dvajset let po začetku projekta Univerzitetne knjižnice Ljubljana. MOL počasi, Zupan bliskovito. Ministra Zupan in Sirnoniti trdita, da je zamudo zakrivila občina, ker še ni pridobila zemljišč. Počasnost zaradi denacionalizacije in malomarnosti pri nakupu zemljišča Angore. Delo, 19. julij 2005, str, 3. Zupan in Simoniti sestankovala z zainteresiranim i za pospešitev izgradnje NUK K Ustvarjanje razmer, da bi se končno premaknilo. Doslej je bilo za NUK I! porabljenih že4,69 milja rde tolarjev, pridobljenih pa je komaj 33,9 odstotka vseh potrebnih zemljišč. Večer, 19.julija 2005, str. 11, Kam so izginili milijoni? Mestu je v enajstih letih uspelo pridobiti te tretjino potrebnih zemljišč za NUK 2 - Menda so na dobri poti. Dnevnik, 19. julij 2005, str. 2, Podoba trga v zarcalu 20 let. Velikopotezni načrti za šentjurski Zgornji trg -Kdaj od besed k dejanjem? Novi tednik, 2. december 2005, str. 12. PREDAVANJ] Marijan Mušič 1904 / 1994. Arhitektura za vse čase. Akademik arhitekt Marjan Mušič in njegova dela za Novo mesto in Dolenjsko, Plečnikova predavalnica Šole za arhitekturo, Ljubljana, 22. marec 2005, Prenova in revitalizacija Zgornjega trga in Kulturnega doma v Šentjurju, Svečani salon lpavčeve hiše v Šentjurju, 17, december 2005. MEDNARODNE on-llne frezentaclje The National and University Library in Ljubljana - the cross-point of time and cultures. Zentral S: Hochschulbibliothek, Luzern, http://www.zhbluzem. ch/LI BER-L AG/lageps.htm Nove Žale - Cemetery, Ljubljana, Slovenia. ASCE, Association of Significant Cemeteries in Europe. Contemporary Cemeteries in Europe. Inventary of projects for European cemeteries of the second half of the XX. century. A data base to introduce the best project experiences of our time to promote the diffusion of the architectural quality in the places destined to the memory. www.significantcemeteries.net/ pro va / H omeAsc e.ht ml. Marko Mušič, Nove /ale Cemetery, Nove Žale, Ljubljana, Slovenia, Project realized, Database of Contemporary Cemeteries in Europe, september 2005, www.significantcemeteries.net. publikacija Arhitekt v risbi (četrtič), besedilo Peter Krečič, zgibanka in plakat ob razstavi v Galeriji ARS, Biotehnična fakulteta, oddelek za krajinsko arhitektura, Fakulteta za arhitekturo, Arhitekturni muzej, Ljubljana, marec 2005. razstave Musič M,: Arhitekt v risbi (čctrtic). Razstava arhitektonskih risb: Galerija ARS, Ljubljana, marec 2005; Križni hodnik, Stiški samostan, april 2005-, Galerija Krka, Novö mesto, junij 2005; Slovenski dom, Zagreb, junij, julij 2005. fanez Orešnik ZNANSTVENI ČLANEK Orešnik ).; Naturalness in English: The infinitive clause, Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft, 2002/2003 (izšlo 2005), jhrg. 28/29, Str. 147-169, Boris Paternu RAZPRAVE, STLDtlh, Cl.ANKt Paternu B.r Po sledeh jezikovnih travm v sodobni slovenski književnosti. Jezik in slovstvo, 2005, str. 63-77. Paternu B.: Ni nedolžnega branja. Jezik in slovstvo. 2005, letn. 50, št. 3-4, str. 97-106. Paternu B.: »Domišljija naj prevzame oblast!« Ob stoletnici rojstva pesnika Edvarda Kocbeka. Razprave razreda za fitološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana 2005, str. 9-16. Patemu B,: Jenkove «diverzije« Prešerna, Ob 170-letnici Jenkovega rojstva. Kranjski zbornik, 2005, str. 161-168. Paternu B.: France Prešeren 1800-1849. France Prešeren Pesmi - Gedichte, Zbirka Prešernova pot v svet - Prešerens Weg in die Welt. Spremna beseda - Begleitwort Boris Paternu, Celovec Klagenfurt, Ljubljana, Dunai Wien 2005, str. 156-163 (slov.), str. 164-173 (nem,). Tone Pavček KNMCiE Pavček T.; Hiša Cankarjeve zaveze. Eseji in spomini. Cankarjeva založba, Ljubljana 2005, 237 str. Pavček T.: Pesmi. Miniaturka, tretji natis. Knjižna zadruga, Ljubljana 2005. Pavček T.: Darovi. Pesmi. Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, 101 str. Pavček T.: Koncert. Pesmi za slikanico Dušana Muca. Založba Buča, Šmarje-Sap 2005. Pavček T.: Tone Pavček: Živa beseda. Zvočna knjiga. Mladinska knjiga, Ljubljana 2005. Pavček T.: Krajina na navšteve. Pesmi in eseji v češčini. Založba Vol vox Globa-tor, Praga 2005. 167 str. Pavček T.: Pesem, ki noče biti pozabljena. Spremni esej h knjigi Ivana Mateliča, Edicija Cap ris. Pavček T.: K ra voso va moderna pravljičnost. Spremna beseda h knjigi Podkovani zajcc in modra oslica. Revija Galeb, Zadruga Novi Matajur, Čedad 2005. 35 str, Pavček T.; LuČni brat. Esej v antologiji slovenske esejistike Aristokracija jezika in duha. Pavček T.: Vie najboljše, ciciban. Pesmi v jubilejnem zborniku. Mladinska knjiga 2005. Pavček T.: Pesem v antologiji Fragments of slov. literature, Pavček T.: Cikel pesmi Starožitja, Radio Slovenija. Pavček T.: Cikel pesmi iz zbirke Darovi, Radio Slovenija, Pavček T.: Cikel pesmi Aleluja, Rast, Št. 3-4. Pavček T.; Esej Osamelci, samorastniki. Zvon, št. 2, Pavček T.: Esej Uredništvo - celica in resničnost duhovnega življenja, Zvon, št. 4. Pavček T.: Esej Pionirska doba Mladinskega gledališča. Zvon, št.6. PREVOD Esenin Sergej Aleksandrovič. Pesmi. Rast (Novo mesto), december 2005, letn, 16, st 6, str. 562-566. Marijan Pavčnik samostojni publikaciji Leonid Pitamic: Na robovih čiste teorije prava! An den Grenzen der Reinen Rechtslehre, Uredil in uvodna študija/ Herausgeber und Einführungsstudie: Marijan Pavčnik. Pravna fakulteta UL, SAZU: Ljubljana 2005, str. 350. Urednikova študija je na str. 15-32 (v slovenščini) in na str, 153-173 (v nemščini). Pavčnik M.: Interpretation and Understanding of the Constitution (On the Example of Slovenian Constitution and the Practice of the Slovenian Constitutional Court) V: Winczorek P. (ur.). Teoría ipraktyka wyktadni prawa. Warszawa: Liber, 2005, str. 175-209. RAZPRAVE IN ČLANKI Pavčnik M,: The Transition from Socialist Lav.' and Resurgence of Traditional Law (The Case of Slovenia: The (In) adequacy of Legal Positivism), V: Acta Jurídica Hungarian 2005, 46, 1-2, str. 13-31. Pavčnik M,: On the Edges of the Pure Theory of Law. The Contribution of Leoni da s Pitamic to thc Theory of Law. V: Rechtstheorie, 2005, vol. 36, no. L sir. 21-40. Pavčnik M : Narava pravne države. V: lavna uprava, 2005, letn. 41, Št. 2-3, str. 573-588. Pavčnik M.t Stabilität der Verfassung und die Dimensionen ihrer Auslegung - Abriss einiger offener Fragen, auch am Fall der slowenischen Verfassung. V; Schünemann B,, Tinnefeid M.-T., Wittmann R. (ur.). Gerechtigkeitswis setischaft - Kolloquium aus Anlass des 70. Geburtstages von Lothar Philipps, Berlin 2005, str. 125-134. REFERATI IM PREDAVANI A Pave m k M .-.Značenje (važnost) teorije argumentacije u pravu, Vabljeno predavanje na Pravni fakulteti S ve uči lista u Zagrebu, 12. maj 2005. Pavčnik M.: Constitutiona! Interpretation. Referat na posebni sekciji (»Theory and Rational Reconstruction of Legal Argumentation«) na 22, svetovnem kongresu mednarodnega združenja za pravno in socialno filozofijo, Granada (Španija), 26. maj 2005. Pavčnik M.: Čemu razprava o pravni državi in argumentih pravne države? Uvodni referat na delovni sekciji o pravni državi na XI, dnevih javnega prava, Portorož, 10. junij 2005. krajSi Članki in drugi prispevki Pavčnik M.: Pravo in globalizacija (Teze za razpravo). V: Pravnik, 60 (2005) 4 6, str. 271-276, V krajši različici objavljeno tudi v: Ampak, 2005, letn. 6, št, 8-9, str. 15-16. Pavčnik M,; Študij prava: 1 + l + I + = 0 (uvodnik), V; Pravna praksa, 24 (2005) 37, sir. 3-4. V krajši različici objavljeno tudi V: Ampak, 2005, letn. 6, Št, 10, str. 13-14, Pavčnik M.: Pavel Holländer. Abriß einer Rechtsphilosophie. Strukturelle Überlegungen, Berlin 2003, str. 119. V: Archiv für Rechts- und Sozialphilosophie, 2005, vol. 91/1, str. 146-148. UREDNIŠTVO Pravna obzorja, Pavčnik M, (urednik 1994-). Cankarjeva založba, Ljubljana, Leta 2005 sta izšli dve knjigi (št. 27 in 28). Zbornik znanstvenih razprav. Pavčnik M, (odgovorni urednik). Ljubljana, Pravna fakulteta. Leta 2005 je izšel letnik LXV, str. 427. Scientia et lustitia. Pavčnik M. (urednik znanstvene zbirke). Ljubljana, Cankarjeva založba. Leta 2005 sta izšli dve knjigi (št, 6 in 7). Janez Peklenik Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Peklenik I.: A New Structure of an Adaptable Manufacturing System Based on Elementary Work Units and Network Integration, Proc. of Internatio- nal Conference on Advanced Manufacturing Systems and Technology, 2005, Springer Wien New York, 2005, str. 27-40. ZNANSTVENI ČLANKI Peklenik J,: Complexity and emergence of Work Systems in Manufacturing. CIRP Journal of Manufacturing Syste?ns, 2005, letn. 34, št. 2, sir.113-122. Vovk AvŠič M., Sluga A„ Peklenik ].: Modelling of a Subject's competence. CIRP Journal of Manufacturing Systems, 2005, letn. 34, št. 2, str, 177-186. Kisin M., Peklenik J.: Oblikovanje trenutnega zvara pri procesu odrezavanja, Dan Varilne Tehnike 2005, Zbornik referatov, str. 38'43. Sluga A., Butala P., Peklenik J,: A Conceptual Framework for Collaborative Design and Operation of Manufacturing Work System, CIRP Annals, 2005, letn. 54, št. 1, str, 437-440. V'engust I.t Butala P., Peklenik J.: Integration of Adaptive Process Control into a CNC Machining System, CIRP Journal of Manufacturing Systems, 2005, letn. 34, št. 5, str. 417-426. VAULjtNU PREDAVANJE Peklenik ).: Net v Structures of Manufacturing Systems based on Elementary Work Units and Network Principles. Hrvatska akademija znanosti i umetnosti, Zagreb, 2005. UREDNIŠTVO CIRP fournal of Manufacturing Systems. Peklenik J, [glavni urednik od 1970), Paris, Francija. journal of Manufacturing Systems. Peklenik J. (višji urednik), Detroit, ZDA, International journal of System Science, London. Peklenik J. (član uredniškega odbora od 1970), London, UK. International Journal on Production Engineering research, London. Peklenik J. (Član uredniškega odbora od 1992). International journal Precision Engineering, 1CP Science and Technology, London. Peklenik J. (svetovalni urednik od 1978). CIRP Annals, Paris. Peklenik ]. (član uredniškega odbora od 1981). Robotics and Computer Integrated Manufacturing, Pergamon New York. Peklenik J. (član uredniškega odbora od 1984). International SME journal od Advanced Manufacturing Processes New York. Peklenik I. (član uredniškega odbora od 1985). Matija Peteri in znanstveni članki Barborič M., Peteri in M. B.: A new paradigm m eukaryotic biology: HIV Tat and the control of transcriptional elongation, PLOS Biology, 2005, issue 2, str. 200-203. Zheng Y.-H., Lovšin N., Peterlin M. B.; Newly identified host factors modulate HIV infection, 1mm. Letters, 2005, 97, str. 225-234. Zheng Y.-H„ Peterlin M. B.: Intracellular immunity to HIV-1: newly defined retroviral battles inside infected cells. Retrovirology, 2005, 2, str. 1-13. Barborič M„ Zhang F„ Besenicar M., Plemenitaš A., Peterlin M, B.: Ubiquityla-tion of Cdk9 by Skp2 faciliates optimal Tat transactivation. /. Virol., 2005, vol. 79, no. 17, str. 11135-11141. Barborič M., Kohoutek J., Price f. P., Blazek D„ Price D. H„ Peterlin M. B.: Interplay between 75K snRNA and oppositely charged regions in HEX1M1 direct the inhibition of P-TEFb. EMBO jour., 2005, vol. 24, no. 24, str. 42914303. Blazek D., Barborič M,, Krohoutek J., Oven 1., Peterlin M. B.: Oligomerization ofHEXIMI via 7SK snRNA and coiled-coil region directs the inhibition of P-TEFb, Nucleic Acids Res., 2005, letn. 33, št. 22, str. 7000-7010. Jiang H., Zhang F., Kurosu T., Peterlin M, B,: Rubsl binds positive transcription elongation factor b and represses transcriptional elongation by RNA polymerase II: possible mechanism of CD4 silencing. MoL Cell. Rial., 2005, vol. 25, no. 24, str. 10675-10683. Med lin J„ Scurry A., Taylor A., Zhang F., Peterlin M, B„ Murphy S.; P-TEFb is not an essential elongation factor for the intronless human U2 snRNA and histone H2b genes. EMBO ¡our., 2005, vol. 24, no. 23, str. 4154-4165. Schulle A., CzudnochoWski N., Barborič M., Schonichen A., Blazek D., Peterlin M. B., Geyer M.: Identification of a cyclin T-bmding domain in Heximl and biochemical analysis of its binding competition with ilIV-1 Tat. / Biol. Chem, 2005, vol. 280, str. 24968-24977. Jože Pirjevec KNJIGA Pirjevec J.: Serbi, craati, sloveni. sioriti di tre naziani, (Universale paperbacks 11 Mulino, 431). Nucva ed. Bologna: II Mulino, 2005. 217 str ZNANSTVENI ČLANEK Pirjevec L: Politika Italije do slovenske manjšine, favna uprava, 2005, letn. 41, št. 2/3, str. 237-256. poliudni Članki Pirjevec J.: Oskar za technicolor. Delo (Ljubljana), 16, april 2005, leto 47, št. 88. Pirjevec J.: Dnevnik. 1, Kako ljubim Italijo, kadar ni sovražna. Sobotnaprlioga, 19. februar 2005, str. 14-16. Pirjevec ).: Dnevnik. 3, Todos caballeros. Sobotna priloga, 5. marec 2005, str. 16-17. Pirjevec j.: Dnevnik. 4, In povabim vsa dekleta, naj se angažirajo. Sobotna priloga, 12, marec 2005, str. 22-23. Pirjevec J.: Dnevnik. 2, Kadar so lepi, imajo več šarma. Sobofna priloga, 26. februar 2005, str 22-23. otj|avl|ena strokovna prispevka na konferencah (vabljeni predavanji} Pirjevec I,: Yugoslavia and the Helsinki process. V: Meneguzzi Rostagni C. (ur,}. The Helsinki process, a historical reappraisal: proceedings of the workshop held in Padua, June T'\ 2004, (Centro interuniversitario per lo studio délia storia del le organizzazioni intemazionali e dei processi e movimenti di co-operazione internazionale, 6), Padova: CEDA M, 2005, str, 87-95. Pirjevec J.: Meja: primer Italija - Slovenija = Die Grenze: Fallbeispiel Italien - Slowenien. V: Karpf P., Puschnig U., Smrtnik V„ Ogris M. (uredniki}. Kärnten - Slowenien: belastete Grenze im "neuen Europa?", (Kärnten-Do-kumemation, Bd. 19). Klagenfun: Land Kärnten, 2005, str. 133-151; str. 152-174. objavljena povzetka znanstvenih prispevkov na konferencah Pirjevec J.; Pot v Osimo = Verso Osi mo, Gias. ZRS Koper, 2005, let. 10, št. 7, str. 19-20. Pirjevec J,: The path to Dayton / the beginning of american unilateralism. Glas, ZRS Koper, 2005, let. 10, št. 8, str. 102, SAMOSTOJNI ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGRAFIJI Pirjevec J.: Londonski memorandum 1954. V: Pirjevec ¡., Baje G., Klabjan, B. (uredniki). Vojna in mir na Primorskem: od kapitulacije I talite leta 1943 do Londonskega memoranduma leta 1954, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2005, str, 11-46, 441-443. POLEMIKE. DISKUSI jSKI PRISPEVKI Pirjevec j.: Brez NOB še Postojne ne bi dobili: grenak priokus ob praznovanju vrnitve Primorske. Primorske novice (1963), 23. september 2005, leto 59, št. 221, str. 15. Pirjevec ).: Koper. Delo (Ljubljana), 6. avgust 2005, leto 47, št. 181. Pirjevec ),: Mare nostrum, Delo (Ljubljana), 22, oktober 2005, let. 47, št. 247. Pirjevec (.: Pechvogel. Delo (Ljubljana), 26. november 2005, leto 47, št. 274. Pirjevec J.: Slovenija superstar. Delo (Ljubljana), 24. december 2005, leto 47, št, 298. Pirjevec ).: Slab in zgodovinsko netočen film, ki nedvomno neti sovraštvo: kritika zgodovinarja - negativna ocena prof. fožeta Pirjevca. Primorski dnevnik, 6. februar 2005, leto 61, št. 31, str, 2, Pirjevec ).: Trst in zaledje. Primorski dnevnik, 30. april 2005, leto 61, št. 102, str, 2. Pirjevec J.: Cehov i nov nos: spomin na slavnega Slovenca. Kras, september 2005, št. 71, str. 48. INTERVJUJI Pirjevec J., Gorjup-Posinkovic, V.; Slovensko odpornistvo je bilo nekaj prav posebnega. Slovenijo, i vet, 2005, let. 2, št. 5, str. 2-4, Pirjevec J., Zvonar D,i Zločini in napake, zanje pa plačujemo mi: dr. Jože Pirjevec, tržaški zgodovinar. Večer (Maribor), 9. februar 2005, let. 61, št. 32, str. 3. Pirjevec f„ Gorjup-Poslnkovic V.; Slovensko odpornistvo je bilo nekaj prav posebnega; Ameriška domovina, 2005, leln, 107, št. 23, str 16, letn. 107, št, 24, str. 15, 2005, letn. 107, št. 25, str. 1L GESLO V ENCIKLOPEDIJI Pirjevec ),: Avtor gesel i z primorske zgodovine. V; S/ore/is^ij kronika XX, stoletja. Ljubljana: Nova revija, 2005, UREDNIŠTVO Pirjevec J., Baje G., Klabjan B. (uredniki). Vojna in mir na Primorskem: od kapitulacije Italije leta 1943 do Londonskega memoranduma leta 1954, (Knjižnica Anna les Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raz-iskovalno središče. Založba Annales: Zgodovinsko društvo 7,a južno Primorsko, 2005. 511 str. AVTOR DODATNEGA BESEDILA Eabec P., Vončina D.: Slovenska odporniška fotografija, 1941-1945. !. izd. Ljubljana: Modrijan, 2005. 223 str, Brstovšek A.: Ob starih ranah so se odprle še nove: Evropa pred 60. obletnico zmage nad nacizmom in fašizmom. Dnevnik, 9. april 2005, leto 15. Življenje, smrt in mehka žimnica: p rot ¡okupator ski upor jc evropska vrednota. Kolaboracijo z nacizmom je mogoče razumeti, ni je pa mogoče opravičiti. Večer (Maribor), 7, maj 2005, leto 61, št. 104, str. 48, Mario Pleničar knjiga Pleničar M.: Upper Cretaceous Rudists in Slovenia - Zgoritjekredni rudisti v Sloveniji, (Dela 39). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2005. 255 str, Blaž Rozman znanstveni članki Božič B., Irman S„ Gasperšič N,, Kveder T., Rozman B.: Antibodies against annexin A5: detection pitfalls and clinical associations. Autoimmunity, 2005, Jetn. 38, št, 6, str. 425-30. Martinuč Porobič L, Avčin T., Božič B., Kuhar M., Čučnik S., Zupančič M., Prosenc K, Kveder T., Rozman B,: A nt i-phospholipid antibodies following vaccination with recombinant hepatitis B vaccine. Clin. Exp. Immunol., 2005, vol. 142, št. 2, str. 377-380. Čučnik S,, Božič B„ Kveder T., Tomšič M., Rozman B,: Avidity of Anti-|i2-Glycoprotein I and Thrombosis or Pregnancy Loss in Patients with Ant ¡phospholipid Syndrome. Ann. N. Y. Acad. ScL 2005, letn. 1051, str. 141-147. 2igon P., Božič B., Čučnik S., Rozman B„ Tomšič M„ Kveder T.: Are autoantibodies against a 25-mer synthetic peptide of M3 muscarinic acetylcholine receptor a neiv diagnostic marker for Sioegren's syndrome? Ann. Rheum. Dis., 2005, letn. 64, št. 8, str. 1247. Božič R„ Čučnik S., Kveder T., Rozman B.: Avidity of ant ¡-^-glycoprotein I antibodies. Autoimmun Rev., 2005, letn. 4, št. 5, str. 303-308. Ambrožič A., Božič B., Kveder T., Majhenc J., Arrigler V., Svetina S., Rozman B,: Budding, vesiculation and permeabilization of phospholipid membranes-evidence for a feasible physiologic role of t?2-glycoprotein 1 and pathogenic actions of a nt i-p2-glycoprotein I antibodies. Biochim. Biophys. Acta, 2005, letn. 1740, str. 38-44. Praprotnik S., Rozman B., Tomšič M.: New issues in tuberculosis. Ann. Rheum., Dis., 2005 letn. 64, št. 5, str. 795, Bird H. A., Leeb B. P., Montecucco C. M., Misiuniene N., Nesher G., Pai S., Pease C., Rovensky J., Rozman B.: A comparison of the sensitivity of diagnostic criteria for polymyalgia rheumatica. Ann, Rheum. Dis., 2005, letn. 64, str, 626-629. Hočevar A., Ambrožič A., Rozman B,, Kveder T., Tomšič M.: Ultrasonographic changes of major salivary glands in primary Sjoegrens syndrome. Diagnostic value of a novel scoring system. Rheumatology (Oxford), 2005, letn. 44, Št. 6, str. 768-772. Van Holten J., Pavelka K., Vencovsky J., Stahl H., Rozman B., Genovese iYL, Kivitz A. )., Alvaro J., Nuki G., Furst D. E., Herrero-Beaumont G., Mclnnes L B,, Musikic P., Tak P. P.: A multicentre, randomised, double blind, placebo controlled phase II study of subcutaneous interferon p-La in the treatment of patients with active rheumatoid arthritis. Ann. Rheum. Dis,, 2005 letn, 64, št, 1, str. 64-69. Veljko Rus KNJIGA Rus V., Toš N,: Vrednote Slovencev in Evropejcev: analiza vrednotnih orientacij Slovencev ob koncu stoletja, (Dokumenti S]M, 13). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV, G) M M K, 2005. 461 str. SAMOSTOJNI STROKOVNI SESTAVEK V MONOGRAFIJI Rus V: Labodji spev novinarstva. V: Splichal S., Hvala L (urednika). Za jav?:o radioteltvizijo Sloveniji zbornik razprav. Ljubljana: Društvo Občanski forum, 2005, str. 37-39. polemika, diskusijski prispevek Rus V.: O pokojninah brez sovraštva do upokojencev; gostujoče pero, Delo (Ljubjana), 17. maj 2005, let. 47, št. 112, str. 5. INTERVJUJA Rus V.: Nihamo med postkaprtalizmom in postsocializmom; sociolog dr. Veljko Rus o privatizaciji zdravstva. Delo (Ljubljana), 30. april 2005, let. 47, št. 99, str, 28-29. Toš N., Rus V.: Reforma, ki se požvižga na stališča ljudi, je že propadala. Dnevnik, Zelena pika, 29 oktober 2005, letn. 55, št. 295, str. 38-40. Z or ko Simčič OB|AVF. Simčič Z.: Lhievu na rob ¡1 - Zvon, št. L / 2005, str. 47, Simčič Z.: V njem je narodova duša (jezik naš vsakdanji. Nekaj pogledov na materinščino in njeno usodo) Zvon, št. 1 / 2005, str, 78. Simčič Z.: Refleksi in refleksije. Ampak, št. L0, oktober 2005, str. 21-23. Simčič Z.l Dnevu na rob III - Zvon, št. 5 / 2005, str.72, Simčič Z.: Nekaj bežnih skic ob Meditacijah Ortege y Gasseta. (Ob 400 stoletnici Cervantesovega Don Kihota). Ampak, december 2005, št. 10, str. 54-56. INTERVJUJI Simčič Z.: Razodeta avtopoetika - RTV Slovenija, III, program. 29. junij 2005. Pogovarjala seje dr Tadeja Sholten Krečič. Simčič Z.: Pogledi na sodobno umetnost: Spomini na pesnika in pisatelja Mirka Kunčiča - RTV Slovenija, 111. program, 30. november 2005. Pogovarjala se je dr. Tadeja Sholten Krečič. govor Simčič Z.: Človek, ki ni živel, ampak, ki je samo umrl v tujini - Ob postavitvi spominske plošče pesniku in pisatelju Mirku Kunčiču (1899-1984), Lesce, 29. junij 2005. - Objava v reviji Meddobje, letn. 39, št 1-2,2005, Buenos Aires. L roš Skalerič 2NANSTVENA ČLANKA Pavlica Z., Petelin M., Nemec A., Eržen D.. Skalerič U.: Measurement of total antioxidant capacity in gingiva! crevicular fluid and serum in dogs with periodontal diseases, I. Vet. Dent., 2005, voL 22, no, 1, str. 27. Klemene P., Skalerič U., Artnik B„ Nograšek P., Marin ),: Prevalence of some herpes viruses in gingival crevicular fluid, /. Clin. ViroL, 2005, letn. 34, str, 147-152. Janez Sketelj znanstveni članf.k Črne-Finderle N„ Pregelj P, Sketelj J.: Junctional and extrajunctional acetylcholinesterase in skeleta! muscle fibres, Che m,-Biol, Interactions, december 2005, letn. 157-158, str. 23-27. Slavko Splichal KNJIGI Splichal S.: favno mnenje: teoretski razvoj in spori v 20. stoletju. (Zbirka Javnost), 1. ponatis. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2005. V, 395 str, Splichal S.: Kultura javnosti, (Zbirka Javnost). LJubljana: Fakulteta za družbene vede, 2005. 194 str, znanstveni članek Splichal S.: Množični mediji med poblagovljcno politiko in služenjem javnosti : na rob aktualnim razpravam o novem zakonu o RTV Slovenija. Teor. praksa, julij/december 2005, letn, 42, št. 4/6, str. 557-578, ZNANSTVENI PRISPEVEK Splichal S.: Communication research and the need for shifting paradigms - again. Gazette (Leiden). December 2005, vol. 67, no. 6, str, 561-563. samostoin1 znanstveni sestavlk v monografiji Splichal S,: In pursuit of socialised press: Ferdinand Tonnies s critique of the press and his predecessors. V: Berry D., Theobald J. (urednika). Radical mass media criticism: a cultural genealogy. Montreal; New York; London: Black Rose Books, cop. 2006, str. 40-58. Janez Station i k ZNANSTVENI ČLANEK Stanonik J.: LudvikOsterc: Obituary. Acta Neophilogica XXXVIII, 1-2, 2005, str. 167-171. DRUGO Janez Stanonik: 2e v tridesetih smo imeli prostovoljne dodatne predmete. Gimnazija v srcu: spomini in prigode dijakov in profesorjev s L gimnazije v Celju, idejno zasnoval, zbral in uredil Anton Šepetavc, Celje: 1. gimnazija, 2005, str. 8-9. Branko Stanovnik ZNANSTVENI ČLANKI Grof C., Hegediis G., Riedl Z„ Hajos G„ Egyed O., Csampai A., Kudar V., Stanovnik B,: Selective synthesis and cycloaddition reactions of new azomet-hine imines containing a 1,2,4-triazine ring. European journal of organic chemistry, 2005, no, 16, str. 3553-3561. Grof C, Riedl Z., Hajos G„ Egyed O,, Csampai A„ Stanovnik B.: Regio- and stereoselective cycloadditions and further transformations of azomethine imine derivatives of fused [1,2, 4]triazines. Heterocycles, 2005, vol. 65, no. 8, str. 1889-1902. Bevk D„ Golič L„ Golobic A„ Svete J., Stanovnik B.; Synthesis and transformations of ethyl (2£)-3-N, N-dimethylamino-2-(5-ethoxy-I-phenyl-lf/-pyra-zol-3-y 1)propenoate. Heterocycles, 2005, vol. 66, no, 1, str. 207-218, J apeli B,. Rečnik S., Čebašek R, Stanovnik B„ Svete J.: Synthesis and antimvco-bacterial activ ity of alkyl Lheteroaryl-lFf-1,2, 3 triazoIe-4-earboxyfates. /. heterocjrcl chem., 2005, vol, 42, no, 6, str 1167-1173, Bevk D., Svete J„ Stanovnik B.: Transformations of phenyihydrazones ot dialkyl 2-oxo-propane-l,3-dicarboxylate and of ethyl acetoacetate in concentrated sulfuric acid. /. heterocycl. diem., 2005, vol, 42, no. 7, str. 1413-1415. Attanasi O. A., Favi G-, Filippone P., Golobic A„ Stanovnik B„ Svete J.: Unexpected behavior ot the reaction between 1,2-diaza-1,3-butadienes and 3-di-methylaminopropenoates: a useful entry to new pyrrol ines, pyrroles, and oxazolines. /. org. chem., 2005, vol. 70, no. 11, str. 995-996. Grošelj U., Bevk D., Jakše R., Meden A., Rečnik S., Stanovnik B., Svete J.: Stereoselective synthesis of (IR, 5S)-4-[(£)-alkylidene)-l,8,8-trimethyl-2-oxa-bicyclo[3,2.1]octan-3-ones. Synthesis (Stuttg.), 2005, no, 7, str. 1087-1094. Pire S„ Bevk I)., lakše R., Rečnik S., Golič L., Golobic A„ Meden A., Stanovnik EL, Svete J,: Synthesis of N-substituted 3-aminomethyiidenetetramic acids: feature article. Synthesis (Stuttg.), 2005, no, 17, str, 2969-29R8, Pezdirc L., Jovanovski V., Bevk D., Jakše R., Meden A„ Stanovnik B„ Svete ),: Stereocontrol in cycloadditions of (lZ,4f!*, 5R+) -1-arylmethvlidene -4-henzoylamino-5-phenylpyrazolidin-3-on- l-azomethidine imines, Tefr4£, 5S)-3-[(dimetilamino)metilidenl-l,8,8-tri-metil-2-oksabiciklo[3.2.l]oktan -3-ona z elektrofili in nadaljnje pretvorbe nastalih produktov = Reactions of (lR,4E,55)-3-f(dimethylamino)methy-lidenel-1,8, 8-trimethyl-2-o>:abicycloi3.2.11oc tan-3-one with electrophiles and further transformations of products, V; Glavič, P„ Brodnjak-Vončina, D. (urednika): Stove Jtsfci kemijski dnevi 2005, Maribor, 22. in 23. september 2005. Maribor: FKKT, 2005, 1-8 str. objavljeni povzetki znanstvenih prispevkov na konferencah Bevk D., Svete J., Stanovnik B.: Transformations ofdialkyl 3-oxopentanedioate into [gaminaj-carbolines, pyrazolo[4,3-ii][I,2]diazepines, and some other bete roc ycles. V: i J"1 Blue Danube Symposium ¡if! Heterocyclic Chemistry, august 29-september I, 2005, Brno, Czech Republic: book of abstracts. Brno: Masaryk University, 2005, str. PO-10. Čebašek P„ Stanovnik B., Svete J.: Utilization of methyl 2-acylamino-3-(dimet-hylamino)propenoates in parallel synthesis of fused heterocyclic amines. V; j ]th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, august 29-september 1,2005, Brno, Czech Republic: book of abstracts. Brno: Masaryk University, 2005, str. PO-15. Kralj D., Svete f„ Stanovnik B.: Synthesis of 4-substituied pyrazoles. V: ll'1' Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, august 29-september 1, 2005, Brno, Czech Republic: book of abstracts. Brno: Masaryk University, 2005, str. PO-52. Pezdirc L., Svete j., Stanovnik B,: 1,3-Dipolar cycloadditions of racemic 3-pyra-tolidinone 1-azomethine imines. V: JJ;I' Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, august 29-september 1,2005, Brno, Czech Republic: book of abstracts. Brno; Masaryk University, 2005, str. PO-76. Pire S., Bevk D., Golobic A., Stanovnik B., Svete J.: Transformation of amino acids into non-racemic l-(heteroaryl)-ethylamines using the enaminone methodology. V: Ji1'1 Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, august 29-september 1, 2005, Brno, Czech Republic: book of abstracts. Brno: Masaryk University, 2005, str. PO-104. Uršič U„ Grošelj U., Bevk D., Svete J,, Stanovnik B,: The synthesis ot2-(hetero-)aryl-5-cyanomethyliden-i,2,4-triazinane-3,6-diones from methyl 2-(ben-zyloxycarbonyI)amino-3-(dimethylamino)propenoates. V: JJril Rine Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, august 29-september J, 2005, Brno, Czech Republic: book of abstracts. Brno: Masaryk University, 2005, str. PO-llO. Wagger J., Bevk D., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis of chiral structural analogues of dipodazine, V: W'r Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry, august 29-september I, 2005, Brno, Czech Republic: book of abstracts. Brno: Masaryk University, 2005, str, PO-112. DRUGI ČLANKI ALi SESTAVKI Stanovnik B,: Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU. Letopis Slovenske akademije Znanosti in umetnosti, 2005, knj. 55: 2004, str. 175-178. Stanovnik B : Friderik Pregl in organska mikroanaliza: spremne študije = Fritz Pregl and organic microanalysis ~ accompanying papers. V: Pregl F. Die quantitative organisehe Mikroanalyse: faksimilirana izaja s spremnimi študijami: facsimilized edition with accompanying papers. Faksimile. Ljubljana: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, 2005, str. LII1-LX. PREDAVANJA NA TUJI H UNIVERZAH Stanovnik B.: Alky I 3-(dimethylamino)propenoates and related enaminones in the stereoselective and regioselective synthesis of heterocycles: Dipartimento Fartnaco-Chimico, Universita di Bari, Bari, Italia, 24. I. 2005. Bari, 2005. Stanovnik B.: A Iky I 3-(dirrtethyla minojpropenoates and related enaminones in the stereoselective and regioselective synthesis of heterocycles: Institut fiir Organisehe Chemie, Friedtich-SchiRer- Univers i tat lena, fena, Germany June 2, 2005. Jena, 2005, Stanovnik B,: Alky I 3-dimethylaminopropenoates and related enaminones in the stereoselective and regioselective synthesis of heterocycles: Macedonian Academy of Sciences and Arts, Skopje, Macedonia, 25. May, 2005. Skopje, 2005. Franc Strle z ma nst v en 1 č lan ki Saksida A., Dull LI.. Lotrič-Furlan S., Strle F., Petrovec M., Avšič-Županc T.: The importance of tick-borne encephalitis virus RNA detection for early differential diagnosis of tick-borne encephalitis. /, Clin, Virol„ 2005, letn. 33, str. 331-335. Wormser G- P., Stanek G., Strle F., Gray J. S.: Advances in the treatment and prevention of Lyme borreliosis. Wen. Klin. Wochenschr., 2005, letn. 117, št. 11/12, str. 381-384. Pal E., Strle F., Avšič-Županc T.: Hemorrhagic fever with renal syndrome in the Pomurje region of Slovenia-an 18-year survey. Wien. Klin. Wochenschr., 2005, letn. 117, st. 11/12, str. 398-405. Ružič-Sabljic E„ Pod reka T„ Maraspin-Carman V., Strle F.; Susceptibility of Borrelia afzelii strains to antimicrobial agents. Int. ]. Antimicrob. Agents, 2005, letn. 25, str. 474-478 (2005). Ružič-Sabljič E„ Arnež M„ Logar M., Maraspin-Čarman V,, Lotrič-Furlan S., Cimperman J., Strle F.: Comparison of Borrelia burgdorferi sensu lato strains isolated from specimens obtained simultaneously from two different sites of infection in individual patients. J. Clin. Microbiol., 2005, letn, 43, št, 5. str. 2194-2200. Hunfeld K. 1'., Ružic-Sabljic E„ Morris D. E„ Kraiczy P., Strle F,: In vitro susceptibility testing of Borrelia burgdorferi sensu lato isolates cultured from patients with erythema migrans before and after antimicrobial chemotherapy. Antimicrob. Agents Chemother., 2005, letn. 49, Št. 4, str. 1294-1301. Lotrič-Furlan S,, Petrovec M., Avšič-Županc T,, Strle F ; Concomitant tickbome encephalitis and human granulocytic ehrlichiosis. Emerg. Infect. Dis., 2005, letn. 11, št. 3, str, 485-488. Rojko T., Ružič-Sabljič F„, Strle F., Lotrič-Furlan S.: Prevalence and incidence of Lyme borreliosis among Slovene forestry workers during the period of tick activity. Wien. Klin. Wochenschr., 2005, letn. 117, str. 219-225. Borg R„ Dotevall L., Hagberg L., Maraspin V., Lotrič-Furlan S„ Cimperman 1., Strle F.: Intravenous ceftriaxone compared with oral doxycyclinc for the treatment of Lyme neuroborreliosis. Scand. I. Infect. His., 2005, letn. 37, str. 449-454, Saša Svetina znanstveni članki Ziherl P., Svetina S.: Xonaxisymmetric phospholipid vesicles: rackets, boomerangs, and starfish. Europhys. Lett., 2005, letn, 70, št. 5, str, 690-696, Bahler J., Svetina S.: A logical circuit for the regulation of tission yeast growth modes, J. Theor. Biol., 2005, letn, 237, št. 2, str, 210-218. Ambrožič A., Božič B„ KvederT., Majhenc L, Arrigler V„ Svetina S„ Rozman B.: Budding, vesiculatlon and permeabilization of phospholipid membranes-evidence for a feasible physiologic role of (^-glycoprotein I and pathogenic actions of anti-¡^-glycoprotein J antibodies. Biochim. Biophys. Acta, 2005, letn. 1740, str, 38-44, Arrigler V„ Kogej K., Majhenc f., Svetina S,: Interaction of cetylpirid.inium chloride with giant lipid vesicles, Langmuir, 2005, letn. 21, str. 7653-7661. Tomaž Šalamun KNJIGE Šalamun T.: Sončni voz. Knjižna zbirka Beletrina. Ljubljana, Študentska založba 2005, 81. str. Šalamun T.: Quaffro domande alia malinconia. (Štiri vprašanja melanholije). Prevod: Edoardo Albinati, Darja Betocchi, Jolka Milic, Paolo Ruffllli. Ve-nezia, Edizioni del icone, 2005. 87 str. Šalamun T.: Ballade für Metka Krašovec. (Balada za Metko Krašovec). Prevod Fabjan Hafner, Wien, Edition Korrespondenzen, 2005, 157 str. knilzlca Šalamun T.: Pjesme. (Pesmi). Prevod Joshua Beckman in drugi. Zagreb, PEN Center, 2005. prevod Tate James, Izgubljeni pilot (Lost Pilot). Izbrane pesmi in proza, Ljubljana, Zbirka klasična Šerpa, 2005, REVIALNE OBJAVE PESMI Šalamun T.: Granatno jabolko. Ljubljana, Nova revija, str. 280-281. Šalamun T.: Zlato sivo. Ljubljana, Literatura, str.173. Šalamun T.: The Apple. (Jabolko). London, Poetry Review, 2005, summer. Šalamun T.: Pjesme. (Pesmi). Sarajevo, Sarajevske sveske, 2005/8-9. Šalamun T.: Union. (Union), Beograd, Mostovi, 2005. Šalamun T.: Na dnu leže veprovi. (Na dnu leže merjasci). Novi Sad, Polja, 2005/435. Šalamun T,: jelenet. (Jelen), Budapest, Napüst 2005/3. Šalamun T.: lamboree. Szekesfehervar, Argus, 2005/3, Šalamun T.: Isten inye. Sarospatak, Zemplem Müzsa, 2005/6. Šalamun T.: A szo. Budapest, Dun at ukor, 2005/2, Šalamun T.: Amerika. Subotica, Uzcnet, 2005/2. Šalamun T.: Vrata ovc. Velenje, Poetikon, L letnik/ september-december 2005. Šalamun T.: San d and rollerblades. Richmond, Verse, Volume 22, Number 1,2005. INTERVJU IA Šalamun T.: jezik je takšna zver da trosi organizem, Delo, sobotna priloga, 23. julij 2005, str. 22-26, Šalamun T,: Tomaž Šalamun, V: Henry R„ Zawacki A, (urednika). Andrew (ur.). The Verse Book of Interviews: 27 poets on language, craft & culture. 1st ed, Amherst: Verse Press, 2005, str. 7-17. MEDNARODNE ŽIRIJE Ldcn izmed treh članov (ostala dva Simon Armitage in Erin Moure) za nagrado The Griffin Trust for Excellence in Poetry, (dve nagradi po 50.000 CAN D) za najboljšo pesniško knjigo izdano v angleškem jeziku v letu 2004, Toronto, 2, junij 2005. URAN i A Reading Series, University of Pittsburgh, 24, januar 2005. Sarah Lawrence Poetry Festival, New York, 22, april 2005. Internationales Literal urfesti val Easel, 6. maj 2005. Festival Poznan Poetow, Poznan, 15, maj 2005. Genova Poetry Festival, Genova, 13. junij 2005, Dublin Writers Festival, Dublin, 17. junij 2005. Vermont University readings, Bled, 28, junij 2005. Internationales Literaturfestival Leukerbad, Leukerbad, Švica, 2. julij 2005. Tretja univerza, Ljubljana, 7, oktober 2005. 60 let Koprske gimnazije, Pretorska palača, Koper, 10. oktober 2005, Knjigarna Antika, Celje, 1 L oktober 2005. Narodni dom, Kibla, Maribor, 12. oktober 2005. Chile Poesia Mundial, Santiago de Chile, Čile, 18. oktober 2005. Calama, Čile, 22. oktober 2005. San Pedro de Atacama, Čile, 23. oktober 2005. PF.N Center Hrvatske, Književnost uživo, Zagreb 5. november 2005, Šalamun T.: Premio Letterario Furopeo, Treviso, Italija, 7. november 2005, Šalamun T„ Podlogar G.: Poetry Cafe, London, 17, november 2005. Gimnazija Vič, Ljubljana, 25, november 2005. Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana, 29. november 2005. F.urojapanese Tokio Poetry Festival, Tokio, 8, december 2005. Na robovih besed leden izmed), Trst, 22. december 2005. Alenka št lih znanstveni član ki in drugi sestavni dll! Selili A.: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in njegovih petdeset let. V: Kanduč Z. (ur,). Kriminaliteta, družbeno nadzorstvo in po-stmodernizacijski procesi, Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2005, str. 11-24. Šelih A.: Kazensko pravo kot zakonsko pravo. V: Šel i h A, (ur), Scdokire usmeritve kazenskega materialnega prava, (Raziskava, št, 145). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni lakulteti, 2005, str, 76-81, Šelih A.: Kazenski zakonik in stranska kazenska zakonodaja. V: Šelih A. (ur,). Sodobne usmeritve kazenskega materialnega prava, (Raziskava, št, 145), Ljubljana; Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2005, str. 82-83. Šelih A.: Socialni treningi. Uvodne temeljne ugotovitve. V: Šelih A (ur.). L'va-janje socialnih treningov in dela v korist lokalne skupnosti kot vrste vzgojnih ukrepov, (Raziskava, št. 144). Ljubljana-. Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2005, f, 136-142. Šelih A.: Die Reform des materiellen Strafrechts in Slowenien, V: Eser A.> Arnold f., Trappe f. (uredniki), Strafrechtsentwicklung in Osteuropa: zwischen Bewältigung und neuen Herausforderungen: internationales Symposium 26,29, funi auf Schloss Ringberg, (Schriftenreihe des Max-Planck-Instituts für Ausländisches und Internationales Strafrecht. Strafrechtliche Forschungsberichte, Bd. S 103). Freiburg i.Hr.: Max-Planck-Institut; Berlin: Duncker& Humblot, cop. 2005, str. 28-36. Biba Teržan samostojni znanstveni sestavki v monograhjah Teržan B,: Metamorphose - eine Vegetationsgottheit in der Spätbronzezeit. V: Horejs B„ Jung R„ Kaiser E,, Teržan B. (uredniki). Interpretationsraum Bronzezeit: Bernhard Hanse! von seinen Schülern gewidmet, (Universitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie, 121). Bonn 2005, str. 241261. Teržan B., Türk P.: The Iron Age tower upon Ostri vrh. V: Bandeiii G„ Montag-nari Kokelj E. (urednika). Carlo Marchesetti e i castellieri 1903-2003: atti del Convegno internazionale di studi, Castello d i Dumo (Trieste), 14-15 novembre 2003, (Fonti e studi per la storia delia Venezia Giulia, Ser, 2, Studi, vol. 9). Trieste: Editreg, 2005, 2005, str. 339-352. Mihovilič K., Hansel B., Teržan B.: Moncodogno. Scavi recenti e prospettive future, Vr Bandeiii G.> Montagnari Kokelj E. (urednika). Carlo Marchesetti e i castellieri 1903-2003: atti det Convegno internazionale d i studi, Castello di Duino (Trieste), 14-15 novembre 2003, (Fonti e studi per la storia della Venezia Giulia, Ser. 2, Studi, vol. 9), Trieste: Editreg, 2005, str, 389-408. geslo v leksikonu Teržan B.: Stična. V: Reallexikon der Germanischen Altertumskunde 29. Berlin-New York 2005, str. 625-630. UREDNIŠTVO Arheološki vestnik 56, 2005. Teržan B. (članica uredniškega odbora 1993 -) Katalogi in monografije 36, 2004, Teržan B. (članica uredniškega odbora 2000 ) Universitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie 121, 2005. Teržan B. (članica uredniškega odbora 1997 -) Miha Tišler znastvena monografija Miha T,: Kiralnost in molekule življenja. Na obeh straneh nevidnega zrcala, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana, 2005, 170 str. spremna beseda Tišler M.: Ob osemdesetletnici Nobelove nagrade za kemijo Frideriku Preglu: spremne študije = On the 80th anniversary of the award of the Nobel prize for chemistry to Fritz Pregl = accompanying papers. V: Pregt F. Die quantitative organ ische Mikroanatyse: fakstmilirana izaja s spremnimi Študijami: fac similized edition with accompanying papers, faksi mile. Ljubljana: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, 2005, str. 1.X1-LXX!, Miha Tomaževic ZNANSTVENI ČLANKI Tomaževic M., Lutman M„ Bosiljkov V.: Robustness of hollow clay masonry units and seismic behaviour of masonry walls, Construction and Building Materials, Elsevier, 2005, www.sciencedireci.com. Tomaževic M., Lutman M., Klemene L, Weiss P.: Behaviour of masonry buildings during the earthquake of Bovec of July 12, 2004, European earthquake engineering, 2005, vol. 19, no. 1, str. 3-14. Tomaževic M., Lutman M., Klemene L, Weiss P.: Obnašanje zidanih stavb med potresom v Bovcu 12. julij 2004. Gradbeni vestnik. 2005, let. 54, št. 1, str. 2-12. samostojna znanstvena sestavka v monografijah Bosiljkov V., Tomaževic M,: Contemporary masonry subjected to seismic loading. V: SchaurC. (ur,). Improvement of Buildings' Structural Quality by New Technologies: Outcome of the Cooperative Activities: Final Report, September 2004, (Urban Civil Engineering). London, A, A. Baikema, 2005, str, 129-134, Bosiljkov V„ Tomaževic M.: Experimental approach in determing the structural behaviour factor for URM buildings. V: Schaur C- (ur.). Improvement of Buildings' Structural Quail J v by New Technologies; Outcome of the Cooperative Activities; Final Report, September 2004, (Urban Civil Engineering). London, A. A. Baikema, 2005, str. 135-141. objav it f.n i znanstveni prispevek na konferenci Tomaževic M., Bosiljkov V., Lutman M., Weiss, P.: Zidane konstrukcije in uvajanje evrokodov. V: Saje P., Lopatic f. (urednika). Zbornik 27. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled, 27.-2S. oktober 2005. Ljubljana: Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev, 2005, str. 107-114, vabljeni predavanji na znanstvenih konferencah srlz natisa Tomaževic M.: Cultural heritage buildings and seismic risk. COST strategic workshop: COST and cultural heritage: crossing borders, Firence, Italija. 20.-22. oktober 2005. Bruselj: European Cooperation in the field of Scientific and Technological Research, 2005, Tomaževic M.: Seismic design and retrofitting of masonry structures. V: International Conference on Earthquake Rehabilitation in Pakistan, Islamabad, Pakistan, 18.-19. november 2005. NWFP University of Engineering and Technology Peshawar (2005). Jože Toporišič ZNANSTVENI ČLANKI Toporišič J.: Naglasna znamenja v Bohoričevih Zimskih uricah 1584, Lingüistica XLV. 2005, str. 151-158. Toporišič J.: Bratko Kreft kot naš rusistični profesor in pravopisni(ški) predstojnik. Razprave razreda za filološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti XV111, 2005, str. 153-160. Toporišič J.: Slavist Rado Lenček (3. oktober 1921-27. januar 2005). Slavistična revija 53, 2005, str. 597-599. Toporišič J.: Iz madžarščine prevzeto v slovenščino. Knjižno in narečno besedos-lovje slovenskega jezika, Maribor 2005, str. 28 -42. lože 1'ron tel j znanstveni članki (izbor) Stálberg E. V., Trontelj J.: Sin g le-fiber electromyography and other electrophysiologic techniques for the study of the motor unit. V: Dyck P. J., Thomas P. K, (urednika). Peripheral neuropathy. Vol J. 4"1 ed. Philadelphia: Elsevier, 2005, str. 985-1001. Trontelj J.: Etika zdravstvene oskrbe v starejših letih, V: Turk [., Bobnar-Naj žer, E. (urednika). Zdrava poznejša leta: naj bodo tudi lepa. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, 2005, 2,84-291. Trontelj J.: Ko zdravniki nezavestnemu bolniku odtegnejo zdravljenje: vprašanja ob nepovratnem vegetativnem stanju. V: 3. posvet Etika v belem z naslovom «Mejna stanja in odgovornost v zdravstvu«.. Ljubljana, j6. in 17. junij 2005. Ljubljana: Agencija za management, 2005, str. 61-67. Drago Tršar samostojna razstava Tršar D.: Razstava osemindvajsetih skulptur. Motel in park MONS, Ljubljana 2005. SKUPINSKI RAZSTAV) Dvajseti Viški salon. Ljubljana 2005. Razstava skulptur in idejnih risb, Galerija Gorenje, Gorenje. javne postavitve Tršar D.: Portret Mire Mihelič. Park pred zgradbo Društva slovenskih pisateljev, Ljubljana 2005. Tršar D.: Portret prof. Antona Ocvirka in portret prof. Dušana Pirjevca. Filozofska fakulteta, Ljubljana 2005. Tršar D.: Portret ha n a Cankarja. Osnovna šola P rule, Ljubljana 2005. Tršar D.: Portret Staneta Ureka. Poljane v Poljanski dolini, 2005. Vito Turk ZNANSTVENI ČLANKI Hwang S,-R., Stoka V, Turk V., Hook V, Y.-W. H.; The novel bovine serpin endopin 2C demonstrates selective inhibition of the cysteine protease cai-hepsin L compared to the serine protease elastase, in cross-class inhibition. Biochemistry (Eastern), 2005, vol. 44, str 7757-7767. Meh E, PavšičM,, Turk V, Baici A., Lenarčič B.: Dual concentration-dependent activity of thyroglobulin type-1 domain of testican : specific inhibitor and substrate of cathepsin L. Biol. Chem., 2005, vol, 386, str. 75-83. Gregorc U„ Ivanova S., Thomas M„ Turk V., Banks L„ Turk B,: hDLG/SAP97, a member of the MAGUK protein family, is a novel caspase target during cell-cell detachment in apoptosis. Bioi. Chem., 2005, vol. 386, str. 705-710. I.angerholc T,, Zavasnik-Bergant T„ Turk B Turk V„ Abrahamson M., Kos J.: Inhibitory properties of cystatin F and its localiation in U937 promonocyte cells. Eur. j. biochem., 2005, vol, 272, str, 1535-1545. Anderluh G., Gutierrez-Aguirre I„ Rabzelj S., Ceru S„ Kopilar-|erala N., Maček P., Turk V., Zerovnik E.: Interaction of human stefin B in the prefibrillar oligomeric form with membranes : correlation with cellular toxicity. Eur.j. biochem., 2005, vol. 272, str. 3042-3051. Kos ]., Sekirnik A., EJremzl A., Zavašnik-Bergant '1'., Langerholc T., Turk B., Werle B., Golouh R., Repni k U., Jeras M., Turk V.: Carboxypeptidases cat-hepsins X and B display distinct protein profile in human cells and tissues. Exp. cell re.c., 2005, vol. 306, str. 103-113. Vasiljeva O., Dolina r M., Rozman Pungerčar J., Turk V„ Turk B,: Recombinant human procathepsin S is capable of autocatalytic processing at neutral pH in the presence of glycosaminoglycans, FEBS Letters, 2005, vol. 579, str, 1285-1290. Kopitar-Jerala N., Schweigcr A„ Myers R, M,, Turk V,, Turk B,: Sensitization of stefin B-deficiet thymocytes towards stauro spori n-induced apoptosis is independent of cysteine cathepins. FEBS Letters, 2005, vol, 579, sir, 21492155. Stoka V„ Chen S, F„ Turk V., Bredesen D, E,: Developmental shift in the apostat : comparison of neurones and astrocytes. FEBS Letters, 2006, vol, 579, str. 6147-6150. Gregorc U., Doberšek A., Salvesen G. S., Turk V., Turk B., Kopitar-Jerala N.: A novel caspase-7 specific monoclonal antibody. Immunol. Lett.., 2005, vol. 98, str. 167-169. Stoka V., Turk B,, Turk V.: Lysosomal cysteine protease: structural features and their role in apoptosis. IUBMR life, 2005, vol. 57, str. 347-353. Zavašnik-Bergant T., Repni k U,, Schweiger A., Romih R., Jeras M., Turk V., Kos J.: Differentiation.- and maturation-dependent content, localization, and secretion of cystatin C in human dendritic cells. /, leukoc, biol., 2005, vol. 78. str, 122-134. Čeru S., Rabzelj S., Kopita r-Jera la N., Turk V„ Žerovnik E,l Protein aggregation as a possible cause for pathology in a subset of familial UnverrichtT.und-borg disease. Med. hypotheses, 2005, vol. 64, str. 955-959. Matsunaga Y„ Žerovnik E., Tatsuo Y., Turk V.: Conformational changes preceding amyloid-fibril formation of amyloid-beta, prin protein and stefin B: parallels in pH dependence. Medicinal chemistry reviews, 2005, vol. 2, str. 359-367. Rabzelj $., Turk V., Žerovnik E,: In vitro study of stability and amyloid-fibril formation of two mutants of human stefin B (cystatin B) occurring in patients with EPM X. Protein sci., 2005, vol. 14, str. 2713-2722. PATENTNA PRIJAVA Kos J., Premzl A., Kopitar-Ierala N., Fan Xiao-hui, Turk V., Bestagno M., Burrone O.: Monoclonal antibody neutralising cathepsin b activity and uses thereof: [United States Patent Application]: WO 20050260207 Al. Washington: [s.n.], November 24, 2005. 12 str. PATENT Jongsma M. A., Štrukelj B., Lenarčič B., Gruden K., Turk V,, Bosch H, J., Stieke-ma W, J. Johannes. Method for plant protection agamst insects or nematodes by transformations with a nucleic acid encoding equistatin: Patent number: W098/58068: United States Patent 6,681,578. [Si: s.n.), March 1, 2005, 80 str. Anton Vratuša objavljena strokovna prispevka na konferencah Vratuša A.: Trajnost ni razvoj in njegovo uresničevanje v praksi. V: Zbornik referatov mednarodnega srečanja Promet v funkciji gospodarstva in trajnostnega razvoja. Ljubljana 2005. str. 25-29. VratuŠa A.: O jeziku Mikloša Kuzmiča. V: Zbornik s simpozija o Mikhšu Kiizmi-ču. Murska Sobota 2005, str. 26-31, predgovor, spremna beseda Vratuša A.: Živeti 7, mejo. V: Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost, Ustanova dr, Šiftarieva fundacija. Petanjci 2005, str. 34-37. Igor Vrišer znanstveni članek Vriser J,: Ocena vrednosti kmetijske proizvodnje v Republiki Sloveniji (na podlagi popisa kmetijskih gospodarstev leta 2000 in povprečnih odkupnih cen leta 2003), Regionalno planiranje in regionalni razvoj med teorijo in prak- so, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Dela, 24, Ljubljana, 2005, str 7-22. drugo Strokovno srečanje ob 75-letnici akademika prof. dr. Igorja Vrišerja Regionalno planiranje in regionalni razvoj v teoriji in praksi, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 27. september 2005. Franc Zadravec KNJIGA Zadravec F.: Slo ven sA i roman 20. stoletja. Tretji analitični del in sinteze. Murska Sobota: Založba Franc-Franc, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2005, 383 str. znanstveni članki Zadravec F,: Ivan Prijatelj in ruska literatura. Slavistična revija, Ljubljana 2005, letu. 53, št. 3, str. 363-377. Zadravec F.: Mesto Miška Kranjca v slovenski literaturi. Vloga meje. Zbornik slavističnega društva Slovenije 16, Lendava 2005, str. 9-12. Zadravcc F.: Kreftova umetnostna misel. Razprave razreda zafilološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti XVIII. Ljubljana 2005, str. 93-97. Ciril Zlobec POEZIJA Zlobec C; Dvom, upanje, ljubezen (pesniška zbirka), s knjižno bibliografijo in spremnima besedama Mirana Košute in Igorja Grdine. Založba Mladinska knjiga, knjižna zbirka Jubilejna izdaja, 2005, str. 160, Zlobec C.: Samo ta dan imam, Večerova E-knjigarna, Ruslica, Maribor 2005. poezija v revi (al nt objavi Zlobec C.: Zlobec pri osemdesetih: Dvanajst pesmi, ki so mi ta trenutek najbližje (Večer, Kamen, Skoraj himna, Ko sva sama. Kot da nisem. Ljubezen dvo-edina VI, Sveta mesta tvojega telesa. To je hazard, Samo ta dan imam, Bela in črna ptica, Samo beseda sem, Razlogi so), Sodobnost 2005, št. 7-8. Zlobec C.: Za mojih osemdeset, sonet kot uvodnik. Primorska srečanja, 2005, št. PESMI V PREVODU Zlobec C.: Spletatije in razpletanje soneta (29 enot), prevedel Luko Paljetak, Mo-gučnosti, 2005, št. 7-9, Književni krug Split. Zlobec C,: Ciril Zlobec (dvojezična objava): Samo ta dan imam - Questo giorno soltanto possiedo. Umiranje besede - La morte della parola, Podriva ze svoj šotor - Leviamo la nostra tenda, Sveta mesta tvojega telesa - 1 luoghi santi del tuo corpo, Brez prihodnosti - Senza luturo (prevedel Luciano Luisi), PrekrščevgJet - Battezavo, battezzavo (prevedel Grytzko Mascioni), zbornik 5 simpozija I confini del la memoria, Ex Border, Gorizia 2004, PREVODI POEZ1IE Zlobec C.: Orfejev spev - antologija svetovne poezije v izboru slovenskih pesnikov (ponatis), trinajst lirskih enot: Dante Alighieri, F. Petrarca, G, Leopardi, G. Carducd, G. Ungaretti, E. Montale, S. Quasimodo, U. Saba, O, Davičo, V. Popa, 2aložba Nova revija, Ljubljana 2005, E5EI [STIKA Zlobec C.: Med utopijo in skepfo, Študentska založba, knjižna zbirka Posebne izdaje, Ljubljana 2005. str, 320. drug1 esejistični zapisi Zlobec C.: Samosvoj, izrazito drugačen - Saša Vuga petin sedemdesetletni k, Kultura, Delo 22. februar 2005. Zlobec C.: Muka literature, muka identitete, Miran Štuhec: Aristokracija jezika in duha. Antologija slovenske esejistike po drugi svetovni vojni, Beietrina, Ljubljana 2005. Zlobec C.: Ob vsem tem me je sram kot človeka, kot Slovenca..., zapis v knjigi Naše deklice z vžigalicami Vlaste Nussdorfer, Beli obroč Slovenije - Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, Ljubljana 2005. Zlobec C.: Kaj lahko stori literatura danes. Sodobnost 2005, št. 7-7. Zlobec C.: Spet: Zapisujem z bolečino, Svobodna misel, 2005, št. 9. Zlobec C,: Zdaj sem, spremna beseda v pesniški zbirki Zlatice Dragice Dani, Založba Žarek, Brežice 2005. nek a| večjih intervjujev ob osem desetletnici Zlobec C.: »S ve i je odprt v dobro in slabo«, spraševala Danica Petrovič, Pri morske novice, 6. maj 2005. Zlobec C.: 80-letnica pesnika in akademika Cirila Zlobca: »Rad bi živel dolgo, vendar ne umrl kot starec...«, spraševalec Miran Košuta, Primorski dnevnik, Nedeljske teme, Trst, 3. april 2005. Zlobec C.: Osem podob, za vsak križ ena, spraševalec Boris Dolničar, Nedeljski dnevnik, 3. april 2005. Zlobec C.: Če sem ravnal pokončno, sem ponosen; če sem jeguljiL me je sram, spraševalka Majda Hostnik, Dnevnik, Zelena pika, 9. september 2005. Zlobec C.; Do moje drugačnosti so kazali zmeraj več swii/d, spraševalec Peter Kolšek, Delo, Sobotna priloga, 16. julij 2005. Zlobec C.: Pogovor s sodobniki: Meta Kušar s Cirilom Zlobcem (ob njegovi osemdesetletnici), Sodobnost 2005, št. 7-8. Zlobec C,: Ciril Zlobec: »Svetlobe ne poznamo, če ne poznamo teme«, spraševalka Nada Kav ter, Večer, 7 dni, Maribor, 28. december 2005, pomembnejše knjižne razstave Ljubezen dvoedina. Univerzitetna knjižnica, Maribor 7. februar 2005. S sončnim žarkom prebodem - ob osemdesetletnici Cirila Zlobca, Kosovelova knjižnica, Sežana, 14, junij 2005; pod istim naslovom in v enaki postavitvi je bila razstava 16. julija prenesena še k sv. Antonu pri Kopru. Dvom, upanje, ljubezen - ob pesnikovi osemdesetletnici. Kulturni center Srečka Kosovela. Sežana, 23. junj 2005. Bogu iti žetev Cirila Zlobca, Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica, 15. september 2005. »Aiofd kratka večnost« - Ciril Zlobec, ob pesnikovi 80-letnici, reprezentativna razstava v NUK, Ljubljana, 3. decembra 2005, z monografskim katalogom z istim naslovom. V okviru obeležitve osemdesetletnice še vrsta interv jujev, literarnih oddaj tako na nacionalni televiziji kot na Radiu in na številnih regionalnih in lokalnih postajah Robert Zoreč znanstveni Članki Chowdhury Haque H,, levšek M., Kreft M, Marš T., Zoreč R., G rutic Z.: Insulin-induced exocytosis in single in vitro innervated human muscle fibres: a new approach. Eur). Physiol., 2005, št, 2, letn. 450, str, 131-135. Stenovec M., Poberaj L, Krett M„ Zoreč R,: Concent ration-dependent staining of lactotroph vesicles by FM 4-64, Biophys. /., 2005, letn. 88, str. 2607-2613. Potokar M., Kreft M., Pangršič M. T., Zoreč R,: Vesicle mobility studied in cultured astrocytes. Biochem. Biophys, Res. Com m an., 2005, letn. 329, str. 678683. Chowdhury Haque H , Grilc S„ Zorec R,; Insulin induces a rapid increase in membrane area in single rat adipocytes. Adipocytes, 2005, letn I, sir. 131138. Kreft M., Stenovec M., Zorec R.: Focus-drift correction in t i me-lap se confocal imaging. Ann. N-Y. Acad Sci., 2005, letn. 1048, str. 321-330. Sedcj S., Rupnik M., Zorec R.: Endocytosis-dominated membrane area decrease requires rab5 protein in rat melanotrophs. Ami, N. Y. Acad. Set., 2005, letn. 1048, str, 272-280. Chowdhury Haque H„ Grilc S„ Zorec R.: Correlated ATP-induced changes in membrane area and membrane conductance in single rat adipocytes. Ann. N. Y. Acad. Sci„ 2005, letn. 1048, str. 281-286. Potokar M., Kreft M., Chowdhury Haque H., Vardjan N., Zorec R,: Sub-cellular localization of Apaf-1 in apoptotic rat pituitary cells. Am. J. Cell Physiol. [Epub ahead of print] PM1D: 16207793. Sikdar S. K, Kreft M„ Pangršič T„ Grilc S„ Zorec R,: FMl-43 measurements of local exocytotic events in rat melanotrophs. FEBS Letters, 2005, letn, 579, str. 6575-6580. Zinka Zorko objavljeni znanstveni prispevek na konferenci {vabljeno predavanje) Zorko Z.: Pedagoški pomen knjižice M, Küzmica: ABC knisicza na narodni soul haszek. V: Kožar L. (ur.). Pisec sedmerih luči: zbornik s simpozija ti Miklošu Kiizmiču. Moravske Toplice: Občina; Murska Sobota: Pomurski naddekanat; Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, 2005, str 41-54. objavl1en1 znanstveni prispevek na konferenci Zorko Z.: Prekmursko narečje med MuroinRabona vseh jezikovnih ravninah primerjalno z današnjim nadnarečnim prekmurskim knjižnim jezikom. V: Vugrinec |. (ur.). Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost: zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15, julij 2003. Murska Sobota [i- e.J Petanjci: Ustanova dr. Siftarjeva fundacija, 2005, str, 47-68. objavljeni strokovni prispevek na konferenci Zorko Z.: Jezik: (predstavitev tematike v I. skupini). V: Vugrinec J. (ur.). Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost: zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja, Murska Sobota, 14. in 15. julij 2003. Murska Sobota [i. e.J Petanjci: Ustanova dr. Siftarjeva fundacija, 2005, srr. 38-39. objavljeni povzetki znanstveno) prispevkov na konferencah Zorko Z.: Stajersko-kajkavska jezikovna razmerja: (Rogatec - H vi m na Sotli). Glas. ZRS Koper, 2005, letn. 10, št. 3, str. 15-16. Zorko Z.: Der slowenische Kärntner Dialekt in der Popmusik, V: MultiMeDia-lectTrans 2005: abstracts, Helsinki; [s. n.], 2005, str. 14-15. Zorko Z.: S. Skrabec o Avgustu Pavlu in Oskarju Asböthu. V: Peti simpozij o delu p. Stanislava Škrabca jezikoslovci in njihova dela v Škrabčevih očeh. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 2005.1 f. samostojni znanstveni sestavek v monografij! Zorko Z.: Pojoči dialekt vzhodnih Haloz, V; Prašnički Martin (ur.). Cirkulane: svet Belanov. Cirkulane: Halo, 2005, str. 401-411. Zorko Z.: Gozdarsko in lesarsko izrazje v vzhodnih koroških govorih. V: Jesen šek M„ Čeh J., Raj h B, (uredniki). Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika, (Zbirka Zora, 32). Maribor: Slavistično društvo, 2005, str. 43-56, s a mos to in i strokovni sestavek v monografiji Zorko Z.: Kopivniški govor. V: Hojnik S, (ur.). Kopivrtik - naša vast ob 10-letnici Društva krajanov Kopivrcri:. Kopivnik: Društvo krajanov, 2005, str. 37-44. drugo Zorko Z.: Narečna podoba Štajerskih Slovencev v Mlakah, Lučanah in Žetincih: predavanje ob videofilmu, razstavišče Archivum, Pokrajinski arhiv Maribor, 16. marec 2005. Maribor, 2005, Zorko Z.: Pojoč haloški dialekt: (s posnetki iz okolice Cirkulan): predstavitev na srečanju Kako nastaja knjiga o Ctrkulanah?, Osnovna šala v CArkulanah, 4. marec 2005. Cirkulane, 2005. UREDNIŠTVO Studia Slavics Savariensia. Zorko Z. (član uredniškega odbora 1995 ). Szom-bathely: Berzsenyi Daniel Tanarkepzo fdiskola Szlav Filologiai Intezete, 1992-. avtor dodaj nega besedila Šauperl K: Rože z moje vrtne grede. Limbuš: samozal. F. Sauperl, 2005. S3 sir, Boštjan Zekš ZNANSTVENI ČLANEK Lorman V., Podgornik R„ Zekš B.: Correlated and decorrelated positional and orientational order in the nucleosomal core particle mesophases. Europhys. lett., 2005, 69, str. 1017-1023. objavljena znanstvena prispevka na konferencah Rovšek B , Čepic M., Zekš B.: Short pitch scectic structures in electric field: presented at the 20th International Liquid Crystal Conference, Ljubljana, Slovenia, 4-9 July 2004. Mol. cryst. tiq. cryst. (Phila. Pa.: 2003), 2005, vol, 438, str. 27-32. Čepic M., Zekš B.: Effect ol bent-shaped dopant on a chiral structure - microscopic model: presented at the 20th International Liquid Crystal Conference, Ljubljana, Slovenia, 4-9, July, 2004. Mol. cryst. liq. cryst. (Phila. Pa.; 2003), 2005, vol. 438, str. 47-53. NOVI ČLANI L RAZRED za zgodovinske in družbene vede IOŽE PIRJEVEC Zgodovinar faze Pirjevec se je rodil v Trstu 1. junija 194Ü. Diplomiral je 1966 na Filozofski fakulteti v Trstu, Dve leti se je izpopolnjeval na univerzi v Pisi in tudi tam diplomiral (1971). Absolvirai je tri semestre na Diplomatski akademiji na Dunaju in bil 1971 imenovan za poverjenega profesorja zgodovine vzhodne Evrope na Fakulteti za zgodovino slovanskih narodov na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu. Leta 1983 je postal pridruženi profesor na tržaški univerzi, 1986 pa redni profesor za zgodovino vzhodne Evrope na Fakulteti za politične vede v Padovi. Zc do disertacije (1978) se v Pirjevčevem delu nakazuje njegovo izhodiščno področje raziskovanja: južnoslovansko-italijanski odnosi od predmarčne dobe do konca 19. stoletja. Pisal je o Mazziniju in tudi ze o Tommas5eu. 1974 je obdelal vprašanje slovenske univerze v Trstu. Disertacijo Niccolo Totnmasseo med Italia in Slavijo je obranil na Filozofski fakulteti v Ljubljani (knjižna objava 1977 v Benetkah). V njej ga zanimata idejna in politična usmerjenost ter aktivnost Tommassea. Ne raziskuje njegove osebnosti kot filologa, etnografa, pesnika. S pritegnitvijo številnih virov in literature je prišel do pomembnih novih rezultatov, S knjigo Siona della Russia del XIXsecolo (1984) je stopi! na široko polje vzhodnoevropske zgodovine in meddržavnih odnosov. To je drugo območje Pirjevčevega znanstvenega zanimanja. Nadaljnji vrhunec je v istem letu izšla knjiga Tito, Stalin e ¡'Occidente (slovenska izdaja 1987) z evropsko dimenzijo problematike, vključno s stališčem ZDA kot dejavnikom hladne vojne v Evropi. Delo je rezultat večletnih raziskovanj v diplomatskih arhivih v Washingtonu, Parizu, Londonu in Rimu, V Trstu je 1990 izdal razširjeno in dopolnjeno verzijo z naslovom II gran rifiuto. Guerra fredda e calda t ra Tito, Stalin e 1'Occidente. V primerjavi s prvo knjigo je pomemben zlasti dodani del o dramatičnem razvoju spora v letu 1949, ko je zahod (ZDA) končno presegel svoje dvome in sklenil strateško podpreti neodvisnost Jugoslavije, ne da bi bil terjal njeno ideološko-sistemsko prilagoditev. Knjiga se končuje s Titovimi ugotovitvami o napakah režima, storjenih v zvezi s kolektivizacijo kmetijstva, in z njegovim priznanjem, da je »izgradnja socializma« terjala »poleg junaških vidikov tudi dramatičen tribut v človeških življenjih«. Upošteva tudi iniciative jugoslovanske diplomacije, da izkoristi nove možnosti za kompromis o tržaškem vprašanju in za normalizacijo odnosov z Italijo. Delo Pirjev-ca kot raziskovalca problemov slovenske moderne zgodovine v ožjem smislu je tretje polje njegove dejavnosti. Tudi tukaj opazuje probleme v širšem kontekstu srednjeevropske zgodovine, in še posebej zgo-dovi ne habsbu rške monarh i je, zlasti njenih razmerij do Italije in njenih vplivov na položaj narodov. Najvidnejši dosežek s tega področja je knjiga Tržaški vozel. O zgodovinskih dogodkih in političnem razvoju v letih 1945-1980 (Trst, 1984). V njej združuje tankočutno doživljanje usode domačega mesta in slovenskega življa v njem. Ob vsem intenzivnem znanstvenem delu se Pirjevec odziva tudi na sočasno dogajanje kol kvalificirana in kritična priča. Svoja mnenja in dognanja sproti sporoča javnosti. 5 kombinacijo znanja in izkušenj z vseh svojih delovnih področij je ustvaril svoje najnovejše delo, impozantno knjigo o zgodovini obstoja in konca Jugoslavije llgiorno d isan Vito. Jugoslavija 1918-1992. S torta di una tragedia (Nuova F.ri Fdiziom Rai Radiotelevisione Italiana, Torino, 1993, 608 str.). Knjiga je kronološko razdeljena na tri dele: o kraljevski Jugoslaviji, o lugoslaviji v vojni in o socialistični fugoslaviji. Težišče je na tretjem delu, ki sestavlja dve tretjini celotnega opusa. Tukaj ie tudi vloga rezultatov njegovih lastnih raziskovanj in njegovega osebnega opazovanja največja, Knjiga je solidno informativna tudi v tem smislu, da je izbor uporabljenih del zelo širok, tako v političnem kot t ud i v kulturnem smislu, da temelji za leta sklepne krize Jugoslavije vrh vsega še na avtorjevem sprotnem komentatorskem delu in da je zato v marsičem sama na sebi dokumentarnega pomena. Od 1984 je Pirievec predsednik Narodne in študijske knjižnice v Trstu, v letih 1987-1991 pa je bil tudi predsednik upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, Po izvolitvi za dopisnega člana (1995) se je znanstvena pot Jožeta Pirjev-ca v dotedanjem smislu nadaljevala. Novejša in moderna slovenska zgodovina, slovensko-italijanski odnosi in problem Trsta, Jugoslavija, razmerja med njeni- mi narodi in njihovimi koncepti, vzhodna Evropa, habsburška monarhija ter njeni notranji in zunanji odnosi - to so bila in so glavna težišča njegovega zgodovinskega dela. Po že omenjeni knjigi kandidata, ki je obravnavalo dogajanje v Jugoslaviji v obdobju 1918-1992 in je izšlo v Torinu leta 1993, je potem leta 1995 v Kopru izšla knjiga o nastanku, razvoju in razpadu Karadjordjevičeve in Titove Jugoslavije. Leta 1999 je v 13, zvezku Enciklopedije Slovenije izšel Pirjevčev prikaz zgodovine Trsta, ki se začenja s Trubarjevim bivanjem v Trstu in tako z začetkom vloge Trsta v slovenski kulturni in politični zgodovini, sega pa vse do konca 20. stoletja. Leta 1998 je izšel v biltenu društva Slovenija-Rusija članek o Edvardu Kocbeku v Sovjetski zvezi. V Prispevkih za novejšo zgodovino (2000) je Pirjevec na podlagi dokumentov iz britanskega arhiva objavil članek Britanska tajna organizacija na Slovenskem v letih 1940-1941. Istega leta je izšla tudi razprava Trsi v slovenski politični misli 1848-1947. Zelo veliko je število Pirjevčevih prispevkov v slovenskih, italijanskih, nemških in drugih revijah in časopisih. Njegova osebna bibliografija za leta 1998-2005 obsega 215 številk, Posebej moram omeniti, da objavlja že nekaj let glose v četrtkovih Številkah Primorskega dnevnika. To seveda niso samo zgodovinski prispevki, ampak so komentarji, misli, kritične pripombe k našim domačim pa tudi širšim dogajanjem in problemom. Skupščina SAZU je prof. dr. Jožeta Pirjevca 5. 5. izvolila za izrednega člana. Ianko Pleterski SLAVO) ŽIŽEK Univerzitetni profesor dr. Slavoj Žižek seje rodil 21. marca 1949 v Ljubljani. Tuje opravil vse šole. Diplomiral (1971), magistriral (1971) in doktoriral (1981) je na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Doktorsko disertacijo iz psihoanalize pa je 1985 ubranil v Franciji, na univerzi Pariš VIL Od 1979 do 1998 je bil raziskovalec na Inštitutu za sociologijo in filozofijo in na Fakulteti za družbene vede, od 1998 je raziskovalec na filozofskem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani. Akademsko stopnjo rednega profesorja za filozofijo in teoretsko psihoanalizo je dosegel leta 1985, Leta 1991 je dobil naziv ambasadorja znanosti Republike Slovenije. Poudariti gre tudi to, da Žižek spada med osebnosti, najzaslužnejše za vzpostavitev parlamentarne demokracije na Slovenskem in za slovensko osamosvojitev. Doslej je prof. dr. Slavoj Žižek kot gostujoči profesor predaval na več kot petdesetih svetovno znanih univerzah: od univerz v Franciji in Nemčiji do univerz v ZDA in na Japonskem. Sodeloval je na več kot 400 mednarodnih simpozijih. COBISS beleži čez 900 bibliografskih enot, od tega več ko 100 knjig v dvajsetih jezikih sveta in okoli 450 samostojnih razprav. Samo v letu 2004 je izšlo 16 knjig: v Parizu, Madridu, Tel-Avivu, Seulu, Moskvi, Milanu, Buenos Airesu, Helsinkih, New Yorku itn. Dr. Slavoj Žižek je začel objavljati že v študentskih letih, konec šestdesetih let. Ta- ^^H j / ^B koi je vzbudil pozornost, saj ^^^ J ff / je slovensko strokovno jav- ^^B / nost z avtorji, kot so Der rid a, Lacan in Foucault. Ti znameniti teoretiki so bili tedaj na Slovenskem še skoraj neznani, danes so priznani kot največji misleci 20. stoletja, svetovno priznan pa je tudi sam Slavoj Žižek, Nobenega dvoma ni, da je danes v svetu najpogosteje citirani slovenski avtor. Ne spada samo med svetovno znane gostujoče profesorje, ampak je bil tudi vodja pomembnih mednarodnih raziskovalnih projektov, v Nemčiji na primer velikega večletnega projekta Antinomije postmodernega uma. Razpon filozofske oz, teoretske dejavnosti dr. Slavoja Žižka je zelo širok. Zajema analize in interpretacije klasične in množične kulture, od leposlovja do filma, nadalje presojo procesov globalizacije in dogajanj v svetovnih verstvih, glavno področje njegove dejavnosti pa je teorija v strogem pomenu besede. Tu dosega najvišje strokovne standarde, pa naj gre za nemško klasično filozofijo ali teoretsko psihoanalizo. Njegovo delo lahko po vsebini razdelimo na tri tematske sklope: v 1. sklop spadajo glavni filozofski oz. teoretsko psihoanalitični spisi, v 2. sklop spisi s področja filozofije kulture oz. kulturologije, v 3, sklop pa spisi s področja filozofije politike oz. politologije, Izbor knjig iz COBISS A: Bolečina razlike [1972), Znanstvenost infilozofič-nost strukturalizma (1973), Znak, označitelj, pismo (1976) Hegel in označevalec (1980), Zgodovina in nezavedno (1982), Birokrat tja t uživanje (1984), jezik, ideologija, Slovenci (1987), Teoretske osnove psihoanalize (1987), Le plus sublime des hystériques (1988), Der erhabenste aller Hysteriker (1989), Looking awry (1991), The sublime object of ideology (1992), El sublime objeto de la ideologia (1992), For they fctiou' /¡of what they do (1993), Denn sie wissen tiicht, was sie tun (1993), Enjout your simptom (1993), Mehr-Geniessen. Lacan in der PopulaerkuT tur (1993), Lint rait able (1993), The Metastases of Enjoyment (1995), Kairaku no temi (1996), A'dSHfokoro wo sirazarebanari (1996), Violence between fiction and fantasy (1996), The Invisible Remainder (1996), Kazuoka shikirenai zanyo (1997), ¡let subject en zinj onbehagen (1997), The Aiyss of freedom (1997), Kuga fantazem (1997), Das unbehangen i m Subjekt (1998), Liebe deinen Naechsten - Nein, danke! (1999), Krhki absolut (2000), Biti nihče (2005). Skupščina SAZU je prof. dr Slavoja Žižka 5. 5. izvolila za izrednega člana. Ti tie Hribar, Zdravko Mlinar, Veljko Rus II. RAZRED_zafilološke in literarne vede WOLF MOSKOVrCH Prof. MoskovicH se je rodil 7. aprila 1936 v kraju Bolgrad (Romunija, zdaj Ukrajina). Prof, Moskovich je redni profesor Hebrejske univerze v Jeruzalemu na oddelku za ruske in slovanske študije. Po osnovni izobrazbi je slavist, posveča pa se zlasti naslednjim področjem; splošno in slovansko jezikoslovje, sodobni ruski polilični jezik, jezik ruske mladine, ukrajinsko/poljsko jezikoslovje in književnost, jeziki razseljenih Judov, jidiš (jezik in kultura), zgodovina ludov v Vzhodni Evropi, judovsko-slovanski odnosi, vera in narodnost, izseljenstvo, zlitje in prilagoditev priseljencev. Izobrazba: 1958 je postal magister filologije (Univerza v Cernovcih, Ukrajina), 1965 kandidat filoloških ved (Inštitut za tuje jezike, Moskva), 1971 doktor filoloških ved (Akademija znanosti ZSSR, Leningrad), Zaposlitve in gostovanja. V univerzitetnih ustanovah deluje od 1966, od 1975 v Izraelu. Bil je gostujoči predavatelj/profesor/raziskovalec na univerzah v Arhusu, Londonu, Oxfordu, Filadelfiji, Rimu (La Sapienza), Moskvi, na univerzi Cornell. V letih 2003 in 2004 je bil gostujoči profesor ali raziskovalec na univerzah v Torontu, Londonu in Rimu (Tor Vergata). iO let je bil sourednik Velikega slovarja jidiša, ki ga pripravlja univerza Kolumbija (bil je vodja oddelka v Jeruzalemu). Od 1998 je direktor jeruzalemskega oddelka za mednarodni projekt Razvid jidiša v očeh Evropejca, Od 1988 je direktor raziskovalnega središča za slovanske jezike in književnosti na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu. Eno leto je vodil oddelek za zgodovino, filozofijo in področne študije prav tam. Od 1986-90 in od 1998 je predstojnik oddelka za ruske W in slovansko študije prav tam. (Na tem oddelku je profesor od 1976.) Akademske časti. 17-krat je bil deležen različnih pomembnih raziskovalnih štipendij, Od 1992 je dopisni član Ukrajinske AZU. 2000 je prejel zlato medaljo mednarodnega ukrajinsko-izraelskega društva za pospeševanje razumevanja med narodi, 2002 je prejel Puškinovo medaljo, od 2002 je dopisni član Ruske naravoslovne AZ (sekcija za enciklopedije), Uredniška dejavnost. Med drugim je bil (glavni) urednik naslednjih knjižnih publikacij: Slavka hierosoly-mitana (7. knjiga), Ruska književnost in zgodovina, Ruski Judje v izseljenstvu v Franciji, [udje in Slovani (knjižna zbirka, doslej 15 knjig). Je član uredniškega odbora časopisov Russica Romana (Rim) in Vestnik evrei-skogo universiteta (Moskva - Jeruzalem). Funkcije v strokovnih društvih in telesih javnega značaja. Od 1989-1900 je bil predsednik izraelskega društva za slovanske študije. Od 1990 je član mednarodnega slavističnega ko ni i tej a in predsednik izraelskega slavističnega komi teja. Od 1992 je predsednik izraelskega društva za ukrajinske študije, od 1997 ¡e sopredsednik svetovnega sveta za kulturo jidiša, od i998 je član izvršilnega odbora izraelske državne agencije za kulturo jidiša. Prof. Moskovich je od 1993 član izraelske zveze književnikov, od 1995 član izraelskega P FN-a. Prof. Moskovich obvlada 11 jezikov. Objavil je ok, 300 publikacij, od lega 12 knjig. V Slovenijo prihaja od 1996 in redno sodeluje z institutom za slovenski jezik Frana Ramovša in s Filozofskim inštitutom ZRC SAZU. Izdal je zbornika Jerusalem in Slavic Culture (leruzalem v slovanski kulturi) in Jews and Anti-Semitism in the Balkans (Judje in protisemitstvo na Balkanu). Obakrat sta bila v uredniškem odboru tudi prof. dr. Oto I.uthar in dr. Irena Šumi; zbornika sta izšla v založbi ZRC SAZU in Hebrejske univerze v Jeruzalemu. Prof. Moskovich je nosilec predmeta v okviru podiplomske šole Politehnike Nova Gorica. Iz gornjega je razvidno, daje prof. Moskovich mednarodno priznan znanstvenik, urednik in pedagog ter da v pomembnih pogledih sodeluje s sood-nosnimi ustanovami v Sloveniji. Pri naših Znanstvenikih je spodbudil ponovni premislek o odnosu med Slovani (tudi Slovenci) in judovstvom. Dal je pomemben prispevek k slovensko-izraelskemu sodelovanju na znanstvenem, publicističnem, pedagoškem in drugih področjih. Vse to so utemeljeni razlogi, da mu je Slovenska akademija znanosti in umetnosti izrazila trajno spoštovanje, tako da ga je izvolila za svojega dopisnega člana. Janez Orešnik HEINZ DIETER POHL Prof. Pohl se je rodil 6. septembra 1942 na Dunaju. Po študiju splošnega in indoevropskega jezikoslovja na dunajski univerzi je tam 1970 dosegel doktorat. Na področju slavistike se je izpopolnjeval tudi na štirih poletnih šolah v Jugoslaviji, na Madžarskem in na leningrajski univerzi. Od 1972 deluje na Univerzi v Celovcu, kjer se je 1978 habilitiral na področju splošno in diahrono jezikoslovje. Od 1978 je univ, profesor za splošno in dia-hrono jezikoslovje prav tam (na oddelku, ki se po novem imenuje Oddelek za splošno in računalniško jezikoslovje). Gostujoči profesor je bil po en semester na univerzah v Salzburgu (dvakrat), Ljubljani in Innsbrucku. Vabljena predavanja je imel med drugim na univerzah v Leipzigu, v Černovicah, v Lvovu in Bratislavi. Delovanje v strokovnih od bor i h/skupi na h: v delovni skupnosti za kartografsko obdelavo krajevnih imen (pri avstrijski AZ), v stalnem odboru za zemljepisna imena (Frankfurt/M), v Rete Montagna, Je prejemnik priznanja (z nagrado) dežele Koroške za leto 1995. Ob 60-letnici prof, Pohla je 2002 na Dunaju izšel zbornik v njegovo čast (904 strani). Zbornik ima nemški in slovenski naslov: Imena, jeziki iti kulture. Urejuje dva jezikoslovna časopisa: Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft in Österreichische Namenforschung. Strokovna bibliografija prof. Pohla zajema 252 znanstvenih in strokovnih del, od tega 8 knjig in brošur. Iz bibliografije prof, Pohla so razvidna naslednja težišča njegovega raziskovanja (v zadnjih letih): krajevna in ledinska imena, slovensko-nemški jezikovni stiki, narečjeslovje, sociolingvistika, V svojem zgodnjem obdobju pa se je prof Pohl ukvarjal predvsem s slovanskim primerjalnim jezikoslovjem. Z objavami, ki se neposredno dotikajo slovenščine, nastopa prof. Pohl nekako (in vedno bolj) od 1985. V ospredju teb objav so slovensko imenoslovje (največkrat v povezavi s koroškonemškim in romanskim), slovenski vpliv na koroško nemščino, vprašanja slovenske manjšine na Koroškem (tudi v zvezi s plebiscitom 1920 in z uradno rabo slovenskih krajevnih imen), pomen Miklošiča in Ramovša (zlasti glede na Koroško), nemški vpliv na gorenj šč i no, jezik Brižinskih spomenikov, slovenske (slovanske) sledi na vzhodnem Tirolskem, imena jedi v koroški slovenščini, soočena s koroškonemškimi. Objavil je tudi vrsto jezikovnih zemljevidov, ki vključujejo slovenščino. Rdeča nit del prof, Pohla je pričevanje, da jezikovna dejstva kažejo na skupno slovensko-nefljško (kulturno) zgodovino, V avstrijskem slavističnem časopisu Die slawischen Sprachen za 1991 je prof. Pohl z daljšim priložnostnim člankom predstavil in podprl osamosvajanje Slovenije ter objavil Izjavo avstrijskih znanstvenikov o položaju v Sloveniji z več kot 90 podpisi avstrijskih znanstvenikov, ki so izrazili podporo samostojnosti Slovenije. (Slovenski prevod te izjave je v Miklošičevem zborniku, Ljubljana 1992.) Prof. Pohl (kot poznavalec slovenščine in s love n is t i ke) sodeluje (z ocenami) pri habilitacijskih postopkih na Filozofski fakulteti v Ljubljani in (z ocenami) pri prijavah raziskovalnih projektov Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRCSAZU. Iz gornjega je razvidno, da prof. Polil goreče, objektivno in hkrati naklonjeno raziskuje vidike slovenščine in slovenstva ter sodeluje s sood nosnim i slovenskimi znanstvenimi ustanovami. Skupščina SAZU je prof, dr. Hienz Dietra Pohla 5. 5. izvolila za dopisnega člana. Janez Oresnik III. RAZRED_za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede FRANC FORSTNERIČ Profesor Franc Forstnerič seje rodil I. maja 1958 v Ljubljani, kjer je maturiral 1. 1975. Leta 1980 je diplomiral na Univerzi v Ljubljani iz matematike, 1. 1985 pa je iz matematike doktoriral na University of Washington v Seat tiu v ZDA. Na Univerzi v Ljubljani je bil V letih 1985-89 docent, v letih 1989-93 pa izredni profesor za matematično analizo. V letih 1993-94 je bil izredni profesor, v letih 1994-96 pa redni profesor za matematiko na University of Wisconsin v Madisonu v ZDA. Naziv rednega profesorja je dobil leta 1993 tudi na Univerzi v Ljubljani, kjer je od leta 1996 zaposlen kot redni profesor za matematično analizo. Profesor Forstnerič se je kmalu po objavi svojih prvih del leta 1986 uvrstil med vodilne raziskovalce na področju funkcij več kompleksnih spremenljivk. Leta 1999 ga je skupščina SAZU izvolila za izrednega člana v razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Do izvolitve je objavil šestintrideset de! v uglednih mednarodnih revijah in imel vabljena predavanja na štiriindvajsetih mednarodnih konferencah. Po izvolitvi v izrednega člana je profesor Forstnerič v uglednih mednarodnih revijali objavil osem samostojnih del v skupnem obsegu 191 strani, sedem del s po enim soavtorjem v skupnem obsegu 161 strani in eno delo z dvema so-av t or jem a, dolgo 48 strani. Vsa ta dela vsebujejo vrhunske nove rezultate. Poleg tega je v reviji objavil še 27 strani dolg pregledni članek, skupaj s soavtorjem pa še 19 strani dolg članek v zborniku konference. Profesor Forstnerič je imel v tem času vabljena predavanja na devetnajstih mednarodnih konferencah, V svojih delih po letu 1999 je profesor Forstnerič obravnaval predvsem nelinearne analitične probleme o obstoju in homotopski klasifikaciji holomorf- nih preslikav Steinovih mnogoterosti v kompleksne mnogoterosti (homotopski princip Oke-Grauerta-Gromova). Najprej je skupaj s soavtorico postavil na trdne temelje pomemben rezultat M, Gromova (19R9) o veljavnosti homotopskega principa za preslikave v mnogoterosti z dominantnim sprejem, ki pred tem ni bil natančno dokazan; rezultate sta objavila v treh razpravah v uglednih revijah Mat h- Annalen (2000 m 2002} in Malh. Zeitschrift (2001). Rezultate je professor Forstnerič nato posplošil na mnogoterosti i dominantno končno družino sprejev, kar je bistveno olajšalo uporabo metode (Math. Zeitschrift, 2002), in na multivalentne preslikave (Forum Math., 2003). Razvite nove metode je uporabil pri dokazu rezultata o odpravljanju presekov holomorfnih preslikav z variete-tami kodimenzije vsaj dve v projektivnih prostorih in Grassmanovih mnogoterostih (Ann, Inst. Fourier, 2001). Krona njegovega dela v tem času je 47 strani dolga razprava Noncrjticflf holomorphic fimctions on Stein mantfolds, ki je v letu 2004 izšla v prestižni reviji Acta Mathematica. V njej je dokaza! homotopski princip za holomorfne sub-merzije Steinovih mnogoterosti v evklidske prostore in pri tem rešil sedemintrideset let star problem o obstoju nekritičnih holomorfnih funkcij na Steinovih mnogoterostih. Ta problem sta leta 1967 rešila Gunning in Narasimhan za enodimenzionalne Steinove mnogoterosti, to je za odprte Riemannove ploskve, za večdimenzionalne Steinove mnogoterosti pa je ostal odprt. Profesor Forstnerič je našel popolnoma novo konstrukcijo in ob tem razvil vrsto originalnih prijemov, ki so se že izkazali kot izjemno uporabni na sorodnih problemih. Omeniti velja predvsem novo metodo lepljenja holomorfnih preslikav z Nash-Moserjevo metodo kvadra t ične konvergence, novo uporabo teorije holomorfnih avtomor-fizmov, ki jo je razvijal v devetdesetih letih, ter novo metodo prehoda kritičnih točk. Delo je nadaljeval v dveh člankih, objavljenih v Ann. Inst. Fourier. V tem obdobju je profesor Forstnerič dobil pomembnejše rezultate tudi na nekaterih drugih sklopih problemov: obstoj Steinovih območij v kompleksnih ploskvah, vložitve Riemamiovih ploskev v kompleksno afino ravnino, geometrični in analitični problemi na Levi-ravnih hiperploskvah, konstrukcija Steinovih območij z ročaji, problemi v Cauchv-Riemannovi geometriji. Skupščina SAZU je prof. dr. Franca Forstneriča 5. 5. izvolita za rednega člana. Josip Globcvnik IGOR EMRl Igor Emri je bil rojen 22. maja 1952 v Murski Soboti, Študij na Fakulteti /a strojništvo (FS) Univerze v Ljubljani je zaključil leta 1975, nakar je bil izvoljen za asistenta, doktoriral je leta 1981 na Univerzi v Ljubljani. Sledila je izvolitev za docenta leta 1983, za izrednega profesorja leta 1988 in leta 1996 za rednega profesorja. Na F S je ustanovil Katedro za mehaniko polimerov in kom poz it o v z laboratoriji in postal njen predstojnik. Dosežki Igorja Emrija v raziskovalnem delu so objavljeni v 106 izvirnih člankih in prispevkih na mednarodnih konferencah. Tri originalna znanstvena dela so objavljena v monografijah. Rezultati njegovega raziskovalnega dela se odražajo tudi v petih svetovnih patentih, kjer nastopa kot prvo imenovani iznajditelj, V nadaljnjih desetih patentnih prijavah, ki so trenutno še v postopkih, je naveden še kot soi z najditelj. Iz osebne bibliografije za obdobje 1974-2004 je razvidnih 481 postavk, ki prikazujejo široko aktivnost kandidata na raziskovalnem, pedagoškem in organizacijskem področju. V znanstveni literaturi je trenutno 305 citatov iz njegovih del. Njegovo znanstvenoraziskovalno delo je bilo doslej usmerjeno v področja mehanskih lastnosti polimerov in kompozitov, na katera vplivajo spremembe temperatur, tlakov in vlage. Raziskave večdimenzijskih vplivov med termome-hanskimi robnimi pogoji in formiranjem strukture polimerov in kompozitov v fazi solidifikacije so pokazale na mehansko vedenje konstrukcij iz teh umetnih materialov. Na osnovi teh raziskav sta bila razvita: nelinearni visokoelastični Knauss-Emrijev model (doslej 138 SCI citatov) ter E m r i -Tschoeg I ov a Igo r i tem z a i n verz no re ši lev Feld hol move i nteg ra 1 ske enačbe prvega in drugega reda za integral ske oblike v teoriji visokoelasličnosti (doslej 77 SCI citatov). Nelinearni visokoelastični model Knauss-Emri in algoritem za izračun mehanskega spektra Emri-Tschoegl predstavljata teoretično osnovo, ki omogoča študij povezave med začetno molekularno k i neti ko, to je med dolžino in maso molekul, njihovo distribucijo in topologijo, ter časovno odvisnimi termomehan-skimi robnimi pogoji in makroskopskimi lastnostmi materiala. Študij teh odvisnosti s pomočjo opisanega teoretičnega pristopa je vodil do tehnološkega preboja na področju nanostrukturiranih termoplastičnih polimermh materialov, ki je bil zaščiten z omenjenimi petimi svetovnimi patenti. Te patente je financiral nemški koncem BASF. Pomembna ugotovitev je, da je teh pet patentov, kakor tudi naslednjih deset, ki so v postopku zaščite, rezultat raziskav kandidata pri razvoju nelinearnega visokoelastičnega modela Knauss-Emri in algoritma Emri-Tschoegl. Ti dosežki so omogočili opis vpliva termomehanskih robnih pogojev na hitrost procesov reorganiziranja molekul ali, z drugimi besedami, na časovno skalo, na kateri potekajo nelinearni procesi formiranja strukture materiala. Nova generacija polimernih materialov v povezavi z optimalno izbrano tehnologijo predelovanja omogoča tudi proizvodnjo izdelkov, ki izkazujejo inteligentno vedenje. Primer lakih izdelkov so inteligentna PA vlakna, ki se, v odvisnosti od količine z laserjem dovedene energije, kontrolirano krčijo in/ali raztezajo. Inteligentna vlakna nudijo povsem nove možnosti v razvoju kirurških tehnik, predvsem na področju očesne in kardio-vaskularne kirurgije, kar predstavlja tehnološko priložnost Slovenije za razvoj in proizvodnjo novih produktov in medicinskih tehnologij. Za svoje dosežke pri raziskovalnem delu je Igor Emri prejel vrsto nagrad. Najpomembnejše priznanje je nagrada Ruske akademije naravoslovnih znanosti, medalja KAPICA, ki mu je bila podeljena leta 1997 za vrhunske prispevke na področju nelinearne visokoelastičnosti »- model Knauss-Emri«, Leta 1983 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča za raziskovalne dosežke na področju mehanike polimerov, leta 1986 pa nagrado Rastka Stojanoviča za najboljši prispevek na konferenci Jugoslovanskega združenja za mehaniko. Leta 2001 ie bil imenovan za ambasadorja Republike Slovenije v znanosti. Profesor Emri je bil izvoljen tudi za gostujočega rednega profesorja na univerzi C al-Tech v Kaliforniji, ZDA, poleg tega je prejel Past President Award za njegovo napredno in inovativno vodstvo Society for Experimental Mechanics, ZDA, katerega predsednik je bil v letu 1999/2000. Z ozirom na navedene dosežke in ocene je bil prof, dr, Igor Emri izvoljen v letu 2005 za izrednega člana SAZU. Janez Pek len ik VITO TUR K Rojen je bil 1937 v Osijeku. Leta 1961 je v Ljubljani diplomiral iz kemijske tehnologije in se zaposli! na Institutu »Jožef Stetan«, štiri leta kasneje pa je na Univerzi v Ljubljani pridobi! naziv doktorja kemijskih znanosti, Podoktorsko izpopolnjevanje je opravil v letih 1969 in 1970 v ZDA na Oddelku za kemijo Univerze v Arizoni (Tuscon). Leta 1971 je postal vodja Odseka za biokemijo (danes se imenuje Odsek za biokemijo in molekularno biologijo) Instituta »Jožef Štefan«. Leta 1985 je postal profesor biokemije in encimatike. Od leta 1996 do leta 2004 je bil direktor Instituta »Jožef Štefan«.. Iz zametkov laboratorija za biokemijo je postavil sodoben, za naše razmere velik odsek inštituta s številnimi sodelavci, poskrbel za sodobno opremo in izbral aktualno problematiko raziskav s področja imracelularnih proteoliznih encimov in njih proteinskih inhibitorjev. Med njegove najpomembnejše dosežke sodi določitev aminokislinskega zaporedja cisteinskih proteinaz katepsinov B, H in L ter ugotovitev na osnovi sekvence, da sta katepsin S, ki je bil odkrit v laboratoriju IjS, in katepsin L, različna encima. Ti uspehi so pripeljali tudi do uspešnega sodelovanja z nobelovcem prof. Robertom Huberjem, kar je kmalu omogočilo določitev strukture katepsina B kot prvega lizosomalnega encima, Nadaljnje študije so pokazale izjemno pomembno vlogo tega encima pri in-vazivnem potencialu rakastih celic. Temu sledijo raziskave na področju proteinskih inhibitorjev cisteinskih proteinaz, ki so vodile do odkritja stefinov in določitve prvih aminokislinsklh zaporedij človeškega stefina A in kurjega cistatina ter odkritja človeškega cistatina C. Prav tako je prispeval k odkritju kininogenov kol inhibitorjev cisteinskih proteinaz. Določitev kurjega cistatina in kompleksa stefina 13 s papainom je omogočilo postavitev prvega mehanizma interakcije med papainu podobnimi cisteinskimi proteinazami in inhibitorji cistatina. V osemdesetih letih je uvedel tehnologijo rekombinantne LINA in L 1988 je uspela priprava prvega rekobinantnega proteina v tedanji Jugoslaviji - človeškega stefina B. Določena je bila tudi DNA s ek ven ca katepsina C in tudi njegova struktura, ki s svojimi številnimi aktivnimi centri sodi med najbolj učinkovite proteinaze. Med novejše dosežke sodi odkritje ekvistatina iz morske vetrnice (Actinia equina) kot inhibitorja cisteinskih in, presenetljivo, tudi aspartatne proteinaze katepsina D, To odkritje je skupaj z invariantno verigo P41 li (molekul MHC-1I razreda) vodilo do odkritja popolnoma nove naddružine inhibitorjev, imenovanih tiropini. Z vsemi temi dosežki je prot, dr. Vito Turk ključno doprinesel k sedanjemu poznavanju procesov proteolize in njene regulacije med normalno funkcijo in patološkimi stanji. Skupaj s sodelavci je objavil 280 znanstvenih člankov v vodilnih biokemijskih revijah, 11 poglavij v knjigah in zbornikih ter uredil 4 knjige. Njegova dela so bila citirana več kot 7600-krat. Trenutno (2004) je član uredniških odborov pri reviji IUBMB Life in Current Protein Peptide Science, recenzira pa članke za najuglednejše revije, med drugim za Biol. Chemistry, Rur, J. Biochem,, FEBS Lett., Biochemistry, Biochini. Riophys, Acta, EMBO J., Structure, f. Biol. Chem., Proceedings of the National Academy of Science itd. Po podatkih ISI (2004) so bila njegova dela 9077-kTat citirana. Temu ustrezno je tudi veliko število vabil na kongresna predavanja in predavanja po univerzah celega sveta. Ob obširnem znanstvenem in pedagoškem delu (predavanja na Fakulteti za kemijo, mentorstvo pri 200 diplomah, 40 magisterijih in 30 doktoratih) je bil Turk tudi zelo dejaven v domačem in inozemskem društvenem dogajanju. Bil je predsednik biokemijske sekcije Slovenskega biokemijskega društva (1974 78), podpredsednik Zveze biokemijskih društev iugoslavije (1976- 87), predsednik Slovenskega biokemijskega društva (1978-88), predsednik Evropskega komiteja za proteolizo (ECOP) (1981-84), predsednik Mednarodnega komiteja za proteolizo (ICOP) (1984-87), predsednik Zveze biokemijskih društev Jugoslavije (1987-91), predsednik Izvršnega komiteja Zveze evropskih biokemijskih društev (FEBS) (1987-89), predsednik komiteja Protein Turnover and Proteolytic Modification pri Mednarodni biokemijski zvezi (IUR) (1988-90), generalni sekretar Zveze evropskih biokemijskih društev (FEBS) (1990-98), član Izvršnega odbora in predsednik Znanstvenega komiteja za simpozije in delavnice pri Mednarodni zvezi za biokemijo in molekularno biologijo (IUBMB) (od 1997). Prejel je številna domača in inozemska priznanja: nagradi Sklada Borisa Kidriča (1969 in 1978), nagrado za izume in izpopolnitve (1980), nagrado Borisa Kidriča [1989), nagrado Frey und Werfe Univerze Ludwig Maximiiiana (München, ZRN) za dosežke pri študiju inhibitorjev cisteinskih proteaz (1985), Hey-riwsky Silver Medal Češke akademije znanosti in umetnosti za razvoj kemijskih znanosti (1988) in Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke (1998), L. 1993 je bil imenovan za ambasadorja znanosti Republike Slovenije. L. 1991 je bil izvoljen za člana Academia Europaea (London), rednega člana Mednarodne inženirske akademije Moskva (1998), člana European Molecular Biology Organisation - EM BO (1999). Prejel je Diplome d'Honneur, ki ga podeljuje Zveza evropskih biokemijskih društev (1999). Podeljeno mu je bi lu tudi častno priznanje Emeritus Professor na Univerzi Tokushima Bunri, Tokushima, Japonska (2002). Posebno priznanje predstavlja častno doživljenjsko članstvo v The International Proteolysis Society, za njegov doprinos k razumevanju pro-teolize. podeljeno na generalnem srečanju IPS v Na goji. Japonska (2003), ki združuje raziskovalce na področju proteolize v svetu. L. 2002 ie prejel srebrni častni znak Republike Slovenije na področju raziskovalne dejavnosti. Skupščina SAZU je prof, dr. Vita Turka 5. 5. izvolila za izrednega člana. Dušan Hadži ČRTOMIR ZUPANČIČ Profesor Črtomir Zupančič se jerodil 28.11.1928 v Ljubljani. Studirai je matematiko in fiziko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1952 diplomiral. Doktoriral je leta 1959 iz fizikalnih znanosti na Naravoslovni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je istega leta postal docent za fiziko in leta 1964 izredni profesor. Med leti 1952 in 1959 je bil zaposlen na Institutu J. Stefan v Ljubljani ter med leti 1959 in 1966 na Univerzi v Ljubljani. V času med leti 1966 in 1968 je delal v CERN-u v Ženevi kot znanstveni sodelavec, kjer je tudi pozneje večkrat raziskoval ali občasno ali med sobotnimi študijskimi dopusti. Leta 1968 je postal redni profesor na Univerzi Ludwig-Maximilian v Miinchnu, kjer še danes deluje kot redni profesor emeritus. Raziskoval je tudi na Inštitutu Niels Bohr v Kopen-hagenu na Danskem (1952-54) in v Brookhaven National Laboratory v ZDA, Profesor Črtomir Zupančič je eden od pionirjev jedrske fizike pri nas. Je eksperimentalni fizik z izjemno široko razgledanostjo. Njegovo delo pokriva področja, kot so: izdelava inštrumentacije, meritve v jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev ter teoretski modeli. V petdesetih letih je skupaj s prof. D. famnikom začel tako rekoč iz nič razvijati osnovno inštrumentacijo za detekcijo nabitih in nevtralnih delcev. Na Institutu »J. Stefan« je v letih 1957-1960 vodil prve meritve absorpcije fotonov na jedrih, za kar je skupaj s sodelavci leta I960 prejel Kidričevo nagrado. Veliko je pripomogel k vzgoji mlajših sodelavcev, ki so po njegovem odhodu nadaljevali delo. Pozneje seje ustalil na Univerzi Ludwig-Maximilian v Miinchnu. V Nemčiji je bil med drugim predsednik svetovalnega odbora za fiziko srednjih energij pri zveznem ministrstvu v Bonnu. Zelo hitro se je vključil v Svetovni tok raziskav. Članek, ki ga je leta 1957 objavil skupaj z D. Jamnikom in ki obravnava relativistično sipanjc večkratno nabitih delcev na atomih, velja za klasičnega in ga še danes pogosto citirajo drugi avtorji. Se pogosteje najdemo danes v knjigah in člankih citiran koalescenčni model, ki ga je pral". Č. Zupančič skupaj z A. Schwarzschiidom objavil leta 1963. Gre za obravnavo nastanka devterona pri sipanfu jeder na jedrih. Njun model, po katerem pri nastanku devterona telo preko močne interakcije, se lepo Profesor Črtomir Zupančič je veliko svojega truda po- ^—*—'----XrSr svetil pripravi eksperimentalnih naprav, predlogom meritev in natančni analizi merskih podatkov, S tem v zvezi je izšla vrsta člankov, kjer je večinoma edini avtor. Sem sodijo njegove razprave o meritvi magnetnega polja v spektrometru, večzičnih proporcionalnih komorah, organskih in neorganskih scintilatorjih, parskem spektrometru za lotone, števcih Čerenkova, kal ib racij ski h sistemih za določanje energij oz. gibalnih količin pri globokem neelastičnem sipanju, Posebej pomemben je članek (s soavtorji T. Rressani, G. Charpak in D. Rahm), ki je izšel leta 1968 in ga G. Charpak v svojem Nobelovem predavanju predstavlja kot začetek večzičnih proporcionalnih komor. Prav za razvoj večzičnih proporcionalnih komor je G. Charpak leta 1992 dobil Nobelovo nagrado. V drugi polovici Šestdesetih in v začetku sedemdesetih let je bil vključen v delo pri sinhrociklotronu v CERN-U v Ženevi, kjer je raziskoval različne procese, inducirane s pioni, ter radiacijsko zajetje m ionov. Sem spada meritev sevalnega zajetja pionov na protonih in jedrih, merjenje sipalne dolžine za sistem nevtron-nevtron ter cela vrsta meritev diferencialnih presekov reakcij, induciran i h z nabitimi pioni energij nekaj sto MeV, Med sobotno odsotnostjo v ZDA je proučeval procese, ki nastanejo ob interakcijah med elektroni in pozitroni, V drugi polovici sedemdesetih let je bil vključen v mednarodno kolaboracijo BCDMS, ki jo je v začetku vodil C. Rubbia in je proučevala strukturo nukleonov preko globokega neelastičnega sipanja mionov na protonih in jedrih. Gre za meritve, ki so prinesle vrsto zanimivih podatkov o kvarkih in gluonih v nukleonu. Posebno priznanje prof. Č. Zupančiču je vodstvo te kolaboracije, ki mu je bilo zaupano potem, ko je C. Rubbia prevzel druge dolžnosti. Velik vzorec dogodkov je omogočal natančno določitev strukturnih funkcij v širokem kinematičnem območju. Merili so kotno asimetrijo preseka pri globokem neelastičnem si panju in ugotovili ujemanje s standardnim modelom. Pri sipanju na jedrih so opazili jedrske strukture v soglasju s perlurbativnimi predvidevanji. Ugotovili so, da je kršitev skale v skladu s pričakovanji in določili porazdelitev gluonov v protonu. V devetdesetih letih je bil prof. C. Zupančič eden vodilnih članov 75-član-ske kolaboracije CRYSTAL BARREL pri nizkoenergijskem izvoru antiprotonov LEAR v CERN-u. Že prej se je vključi! V priprave in s svojimi idejami prispeval k načrtovanju meritev. Sem spada n.pr, razprava o vlogi zavornega nukleon-sko-antinuklonskega sevanja pri Študiju mehanizma anihilaciie. Pri meritvah z njihovim spektrometrom je bila posebna skrb posvečena detekciji fotonov, ki nastanejo kot produkti razpadov nevtralnih mezonov. Raziskave so bile usmerjene predvsem v meritve lastnosti mezonov v območ ju pod 3.2 GeV/c; ter študiju drugih končnih stanj, ki nastanejo pri interakciji antiprotonov s protoni in devteroni. Statistično bogat vzorec dogodkov je omogočal odkritje novih mezonskih stanj, natačno analizo parcialnih valov razpadnih produktov in s tem določitev lastnosti kratkoživih mezonov. Zanimive so tudi študije deleža gluonskih stanj v mezonih. V zvezi s temi meritvami je prof. Č. Zupančič v obširni razpravi objavil metodo, kjer je poiskal najboljšo obliko splošne amplitude za razpad skalamega ali psevdoskalamega delca v štiri identične brezspinske delce. Rezultati obsežnih meritev in analiz, ki jih je opravila skupina, pomenijo odločilen prispevek h klasifikaciji lahkih mezonov in k razumevanju močnih interakcij v neperturbativnem območju, V zadnjem času se je posvetil problemu statistične analize merskih podatkov. Gre za interpretacijo dogodkov, ki nastanejo pri trkih delcev visokih energij. Za opis takega dogodka je potrebno veliko število parametrov. Dogodke po navadi razdelijo na intervale v večdimenzionalnem parametričnem prostoru glede na vrednost parametrov. Modelska funkcija, ki služi prilagajanju merskim podatkom, ima obliko simuliranih dogodkov z metodo M on te Carlo. Prof. Č. Zupančič je skupaj s sodelavcem O. Kortnerjem razvil nekaj algoritmov za prilagajanje modelske funkcije merskim rezultatom. Razvila sta metodo za prilagajanje, ki sloni na zahtevi, da je število dogodkov v intervalih večdimenzionalnega parametričnega prostora približno konstantno, S tem je odpravljena težava, povezana s praznimi ali skoraj praznimi intervali, Poenostavi se tudi prepoznavanje eno- in dvodimenzionalnih vzorcev. Organiziral, sodeloval in predava! je na vrsti mednarodnih konferenc. Njegova bibliografija je precej enakomerno porazdeljena od začetka do današnjih dni in obsega 213 člankov v revijah z indeksom SCI. Cltiranost njegovih člankov je približno 3500. Raziskave na področju fizike jedra v Sloveniji, katerih začetnik je bil, so se pozneje razširile na področje fizike osnovnih delcev, iz njegove šole izhaja vrsta priznanih znanstvenikov. Prof, Č. Zupančič je bil tudi kot čTan Univerze Ludwig-Maximilian ves čas v stiku z raziskovalnim delom doma. Pomagal je pri vključitvi slovenskih sodelavcev v prvovrstne mednarodne projekte. Na njegovo pobudo je bila leta 1994 v Sloveniji organizirana mednarodna konferenca LEAP, Skupščina S AZU je prof. dr. Črtomira Zupančiča 5. 5, izvolila za izrednega člana. Gabrijel Kernet DONALD M ICH IE Donald Michie se je rodil 1i, novembra 1923 v Rango-onu, Burma. Študiral je medicino na univerzi v Oxfordu in 1. 1953 doktoriral iz genetike. Kot raziskovalec in profesor je med drugim delal na naslednjih ustanovah: Univerza v Londonu, Univerza v Edinburghu, Turingov institut in Univerza Strathclyde v Glasgowu, Univerza Stanford, Univerza Syracuse, Univerza v Oxfordu, Univerza Illinois v Urbana-Champaign, Univerza Novega Južnega Walesa (Avstralija). Svojo znanstveno kariero je začel na področju biologije, nadaljeval pa na področju - umetne inteligence v računalništvu kot eden izmed pionirjev umetne inteligence v svetu. Na področju biologije je v letih 1952-1968 objavil vrsto pomembnih člankov, okrog 1, 1960 pa je začel raziskovati na področju umetne inteligence - tedaj novega področja - in postal eden izmed vodilnih pionirjev umetne inle- ligence v svetu. L. 1965 je ustanovil raziskovalni oddelek za umetno inteligenco na Univerzi v Edinburghu, kasneje znan kot Department of Machine Intelligence and Perception, To je bil eden od prvih štirih laboratorijev za umetno inteligenco v svetu in prvi v Evropi. Od I. 1967 je bil glavni urednik serije knjig Machine Intelligence, v kateri je doslej izšlo 18 knjig in je bila dolgo vrsto lel med najbolj pomembnimi viri objav o umetni inteligenci. L. 1982 je ustanovil Turingov institut v Glasgowu, Njegovi glavni znanstveni prispevki k umetni inteligenci so na področjih robotike in strojnega učenja, predvsem v povezavi z avtomatsko sintezo novega znanja, kar ie kasneje vodilo do zdaj popularnega področja odkrivanja zakonitosti v podatkih, znanega tudi pod nazivom data mining'. Njegova bibliografija vsebuje pet knjig s področja umetne inteligence ter veliko število pomembnih znanstvenih objav, med drugim 16 člankov v reviji Nature. L, 1977 se je začelo Michiejevo sodelovanje s tedaj nastajajočo ljubljansko skupino za umetno inteligenco. To dolgoletno sodelovanje je bistveno vplivalo na razvoj ljubljanske skupine za umetno inteligenco in njeno uveljavitev, V osemdesetih in devetdesetih letih je del tega sodelovanja potekal v okviru akademske povezave ISSL.K (Int, School for the Synthesis of Expert Knowledge), v kateri sta med najpomembnejšimi člani delovala Turingov institut (Glasgow) in Institut »Jožef Stefan«. L. 1995 je bil Donald Michie imenovan za pridruženega člana Instituta »Jožef Stefan«, Donald Michie je med drugim dosegel naslednja priznanja in imenovanja v znanstvenih in strokovnih institucijah: profesor emeritus za umetno inteligenco na Univerzi v Edinburghu, član Royal Society of Edinburgh, član British Computer Society, ustanovitveni član American Association for Artificial Intelligence, pridruženi član Instituta J. Stefan, tuji častni član American Academy of Arts and Sciences, achievement medal of the Institution of Electrical Engineers (UK), Feigenbaum Meda J, JJCAI award for research excellence. Skupščina S AZU je prof. dr. Dona Ida Michieja 5, 5, izvolila za dopisnega Člana. Ivan Bratko I V. RA Z R ED za riara voslo vn e vede PAVEL BOSÄK Čeh, rojen 1951 v Pragi, kjer je tudi študiral, 1974 je diplomiral iz geologije, 1976 je dosegel stopnjo R(erum)N(aturae)Dr., 1982 je postal kandidat znanosti (CSc) ¡n 2000 doktor znanosti (DrSc). 2004 je bil na Inštitutu geoloških znanosti Poljske akademije znanosti v Varšavi habilitiran za profesorja ved o Zemlji. Svojo znanstveno pot je pričel na Geološkem oddelku Fakultete za znanosti Karlove univerze v Pragi. 1978 je postal sodelavec Geološkega inštituta Češke akademije znanosti, dobro desetletje je delal kot terenski geolog pri raziskovanju ležišč oziroma rudnih nahajališč. V obdobju 1996-2004 je bil direktor Geološkega inštituta Češke akademije znanosti, zdaj je njegov namestnik. Pavel Bosák se je ukvarjal z okoljsko geologijo, kariira-njem naravnih virov, z njihovo izrabo in varstvom, s sedimentologijo, s petro-logijo karbonatov in s preučevanjem rudnih bazenov. Njegovo najpomembnejše raziskovalno delo pa je bilo in je še predvsem na področju krasoslovja, kjer se ukvarja z geologijo in razvojem krasa ter jam, l magnetostratigrafijo jamskih sedimentov in z geomorfologijo krasa. Posebno odmevne so njegove paleokraške raziskave. Mogoče je reči, da je eden tistih, ki je kot so avtor knjige Paleokarst (1989) največ pripomogel k temu, da je preučevanje paleokrasa postalo samostojna disciplina v okviru krasoslovja. Pomemben je tudi njegov prispevek h kraški terminologiji. Sodeloval in vodil je terenske raziskave po krasu v številnih deželah po svetu, na Slovaškem, Poljskem (kjer je sodeloval pri načrtovanju Medvedje jame za turistični obisk). Madžarskem, v Franciji, Italiji, Kazahstanu, Kirgiziji, Iranu (tu je preučeval tudi kras v solnih diapirjih), Koreji in na Bahamih. Od osamosvojitve dalje je Pavel Bosák v tesnih stikih s slovenskimi krasos-lovci, tako osebno kot v okviru dvostranskih projektov, začenši z letom 1997, med Geološkim inštitutom Češke akademije znanosti in Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Češki raziskovalci pod Bosa kov i m vodstvom se skupaj s slovenskimi ukvarjajo s krasoslovnimi raziskavami v Sloveniji in na Češkem, predvsem na področju paleokrasa, kjer s pomočjo magnetostratigrafskih raziskav ugotavljajo starost jamskih sedimentov, Poleg drugega se je Bosák kot pre- davateíj udeležil vseh dosedanjih 12 krasoslovnih šol, ki jih prireja Instituí za raziskovanje krasa ZRC 5AZU v Postojni. Za slovensko, mogoče je reči celo za svetovno krasoslovje, so najpomembnejše skupne češ ko-slovenske raziskave jamskih sedimcntov, kjer je imel Pavel Bosa k vodilno vlogo, zato o tem malo več. Gre za preučevanje klastičnih se-dimentov in sige v alpskih jamah (Snežna jama na Raduhi, Jama pod Babjim zobom nad Bledom) ter za paleomagnetske in pa I eon tolo ške raziskave jamskih sedimentov iz jam na Notranjskem (Križna, Planinska, Postojnska, Vranja jama in Markov spodmol) in na Primorskem (Divaška jama, Trhlovca, Jama v Borštu, Račiška pečina, brezstropi jami na Krasu in črnotiški kamnolom). Paleomag-netne raziskave so pokazale veliko starost analiziranih jamskih sedimentov. V Račiški pečini je bila pliocenska starost potrjena še s paleontološkimi ostanki malih sesalcev. Podobno visoko starost imajo tudi vzorci sige, vzeti v Snežni jami na Raduhi. Kot nasledek sodelovanja s Pavlom Bosákom in njegovo skupino so bila ugotovljena nova dejstva, pomembna za poznavanje oziroma potrjevanje podatkov o starosti naših jam in speleogenetskih procesov, s tem pa tudi bistvenega pomena za poznavanje razvoja našega krasa v celoti. Ne gre torej le za pridobivanje novih podatkov, ampak za kvalitetni preskok v pogledih na naš kras, na njegov nastanek in razvoj. Bosákova bibliografija obsega skupaj preko 500 objav, od tega okoli 100 znanstvenih prispevkov v retenzi ranih revijah- Rosákovo najpomembnejše delo za paleokras je bilo že omenjeno, to je monografija Paleokarst. Izmed njegovih pomembnejših objav naj omenimo njegove študije o uporabi spektrometrije gama žarkov (U, Th) in magnetne občutljivosti (Fe) za ugotavljanje starosti jamskih sedimentov, o magnet os kopij i in študije, ki podajajo izsledke teh preučevanj. O raziskavah s slovenskega krasa in iz jam je Bosák sam ali v soavtorstvu objavil 47 prispevkov ter sestavil 8 (neobjavljenih) poročil o skupnih projektih. Od navedenih objav jih je 28 izšlo v slovenskih publikacijah, od tega kar 11 člankov v reviji Acta carsologica, ki jo izdajata IV. razred SAZU in Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Od navedenih prispevkov s slovensko tematiko jih je 40 napisanih v soavtorstvu. Med njegovimi soavtorji je tudi šest slovenskih krasoslovcev. Pavel Bosák je pomočnik urednika oziroma član uredniških odborov strokovnih revij v domovini (Cesky kras. Studia Carsologica, GeoLines) in v tujini (Geologica Carpathica, Theoretical and Applied Karstology, Geologosj kot tudi mednarodnih (International Journal of Speleology, U1S Bulletin) strokovnih glasil. Poleg drugega je tudi član znanstvenega sveta revije Acta carsologica. Za številne domače in tuje revije je tudi recenzent rokopisov, vključno Acta carsologica. Sodeloval je na številnih mednarodnih in nacionalnih strokovnih srečanjih s področja krasoslovja, speleologije in geologije, pri mnogih je bil tudi organizator oziroma član organizacijskih in strokovnih teles. Pavel Bosakje clan nacionalnih in mednarodnih strokovnih združenj, kot npr. Czech Speleological Society, National Speleological Society (ZDA) in American Geophysical Union, znanstvenih (Akademski zbor Češke akademije znanosti), pedagoških (podpredsednik odbora za doktorate znanosti) ter vladnih teles (Odbor za geološke raziskave). Posebej je potrebno omeniti, da je že od 1993 generalni tajnik Mednarodne speleološke zveze, ki je bila 1965 ustanovljena v Sloveniji in ne združuje le večine svetovnih speleologov, ampak v svojih (znanstvenih) komisijah tudi velik del krasosiovcev. Med funkcionarji in člani komisij je tudi več slovenskih raziskovalcev. V veliki meri je prav Bosakova zasluga, da je ta pomembna svetovna organizacija leta 2002 izbrala za svoj stalni sedež Slovenijo, in sicer inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. Ze od 1973 dalje Pavel Bosak sodeluje tudi v pedagoškem procesu na Karlovi univerzi v Pragi, V začetku je vodil seminarje, nato pa predaval več predmetov s področja geologije, od 1998 pa predava Principe krasaslovja in paleokrasa. Poleg slovenski h je to en a redkih visokih šol na svetu, ki ima v svoji h programih tudi krasoslovje, še manj pa je takih, ki bi se posebej posvečale paleokrasu. Samo po sebi se razume, da je tudi mentor pri doktorskih in magistrskih delih, konzultant in ocenjevalec. Skupščina SAZU je prof. dr. Pavla Bosaka 5. 5, izvolila za dopisnega člana. Andrej Kretnje ALESSANDRO (SANDRO) PIGNATTI Akademik prof. dr. dr, h. c. Sandro Pignatti je botanik, fitocenolog, geobotanik, ekolog, redni profesor na univerzi La Sapienza v Rimu. Prof. Sandro Pignatti se je rodil 28. septembra 1930 v Benetkah (Italija). Študije biologije je opravil v Paviji (Italija), Barceloni (Španija) in Montpellieru (Francija). Doktoriral je s temo o mediteranski vegetaciji pri J. Braun - Blan-quetu, utemeljitelju moderne fitocenologije, ter V. Giacominiju in A, de Bolosu, evropsko priznanih botanikih in fitočena log ih, Od leta 1955 je bil docent za botaniko v Paviji in od leta 1958 v Padovi. V letih 1962 do 1982 je bil redni profesor botanike v Trstu. Od leta 1983 do 1988 je bil profesor rastlinske ekologije v Rimu, Od julija 1988 je redni profesor za ekologijo na univerzi La Sapienza v Rimu. Leta 2003 je bil gostujoči profesor na univerzi za znanost in tehnologijo v Tokiju, Prof. Sandro Pignatti je član Accademia Nazionale dei Lincei, IstiEutci Veneto di Scienze, Lettere ed Arti, Academy of Cordoba (Argentina), Accademia di Torino in je docLor h. c. univerze v Uppsali. Prof, Sandro Pignatti je pobudnik in eden od ustanoviteljev ter večkratni predsednik mednarodnega Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije. Večkrat ie bil predsednik Mednarodnega društva za preučevanje vegetacije (IAVS). Bil je ludi predsednik italijanskega botaničnega društva, )e član, Komisije za ugotavljanje škodljivih vplivov na okolje pri italijanskem Ministrstvu za okolje. Znanstveni opus prof. Sandra Pignattija je izredno bogat. Do nedavnega (31. 12. 2003) je objavil 342 znanstvenih razprav in 7 obsežnih knjig, ki so temeljna dela na področju botanike, f i toče no-logije in ekologije; to so Flora d'ltalia (1982), Ecologia vege-taie (1994), Ecologia del Pae-saggio (1995), L'Ecosistema Roma (1995), I boschi d'Ita-lia (1998), Ecologia Generale (1998), Assalto al Pianeta (2000 s sodelovanjem B. Trezza), Znanstveno delo prof. Sandra Pignattija lahko razvrstimo na sedem področij. 1. Vegetacija. S titocenološkega gledišča je analiziral vegetacijo južne Evrope. 2. Morske alge. Raziskuje probleme s področja ekologije in tizioekologije tipičnih vrst podvodne flore Sredozemlja, Raziskave so usmerjene v probleme primarne produkcije in vlogo ozmotskega pritiska v izmenjavi vode. 3. Flora. Je avtor obsežne publikacije v treh knjigah z 2200 stranmi Flora d ltalia (Edagricole 1982). Knjige zajemajo opis 6000 taksonov. Delo je bilo zasnovano kot pripomoček za raziskavo biodiverzitete ekosistemov, Delo predstavlja popoln kodifikacijski sistem in deskriptorje za okoli 60 % evropske flore. 4. Urbana ekologija in krajina. Raziskava oziroma stroka urbane ekologije in krajine se je razvila spontano ob tovrstni problematiki Rima, edinstvenega mesta z njegovim neprekinjenim razvojem več kot 25 stoletij. 5. Ekosistemi. V številnih razpravah obravnava vegetacija kot avtotrofni element ekosistemov. Raziskoval je rastlinstvo mediteranskega bazena in drugih regij v tropskem pasu (npr. savane, deževni gozd). 6. Biodiverziteta. S svojim prihodom na univerzo La Sapienza, je S, Pignatti kot profesor za ekologijo usmeril svoja raziskovanja na področje biodiverzitete. Razvil je primerjalne metode med mediteranskimi, sredozemskimi, jugozahodnimi avstralskimi in drugimi kontinentalnimi (Kalifornija, Mehika, Čile, Kanarski otoki, južna Afrika, Japonska) ekosistemi, 7. Okolje in civilna družba. Razmerje med okoljem in razvojem človeške družbe je razvil na različnih primerih (npr. tudi pri raziskavah biodiverzitete). Za svoje raziskovalno delo in zasluge na področju znanosti je bil večkrat nagrajen, in sicer z Ordenom za zasluge Republike Italije, z zlato medaljo Organizacije za rastlinsko taksonomske raziskave Sredozemske regije, z nagrado Akademije znanosti Torino, z nagrado Gambrinus 2000 za ekologijo in z naslovom častnega doktorja uppsalske univerze. Prof. Sandro Pignatti ima velike zasluge kot iniciator povezave med raziskovalci flore in vegeEacije v vzhod no alpsko-dinarskem območju, ko smo se na njegovo pobudo leta 1962 združili. Za Slovence je pomembno njegovo mentorsko in organizacijsko sodelovanje. Z njim strokovno sodelujemo na področju vegetacijskih in botaničnih raziskav na mejnem območju severne Italije in zahodne Slovenije, Skupščina SAZU je prof dr. Alessandra (Sandra) Pignattija 5, 5. izvolila za dopisnega člana. Ernest Mayer, Alojz Šercelj, Mitja Zupančič V. RAZRED za umetnosti STANKO KRISTL Arhitekt Stanko Kristl seje rodil 29. 1, 1922 v Ljutomeru. Leta 1954 je diplomiral na oddelku za arhitekturo TF Univerze v Ljubljani, leto kasneje je postal asistent pri prof, Edvardu Ravnikarju, Pomembno seje uveljavil kot načrtovalec na področju arhitekture in oblikovanja, kot publicist, kot referent na mnogih kongresih, seminarjih in simpozijih, leta 1981 pa je opravil znanstveni doktorat, Stanko Kristl sodi v tisto znamenito jedro najplodnejše povojne generacije arhitektov, ki seje vidno uveljavila na prehodu petdesetih v šestdeseta leta, in je arhitekturni modernizem na Slovenskem skupaj s svojim učiteljem Edvardom Ravnikarjem znova usmerila k inovativno prepričljivim in avtorsko dorečenim rešitvam, ki so Evropo in svet zanimale vsaj toliko kot najprodornejša snovanja oziroma njeni akterji na drugih likovnih področjih. Glede na odmevnost bi celo lahko rekli, da so njihovi dosežki nekoliko v prednosti, kar potrjujejo zanimanje in objave v strokovnem tisku, a tudi neverjetna odmevnost v regiji in nekdanji skupni državi. Kristl se je vidno uveljavil kot graditelj, ki je svoje stavbe zavest- no snoval na jasno opredeljeni arhitektoniki in arhitekturno sporočilo utelešal s tenkočutnim posluhom za življenje v prostoru, hkrati z uresničevanjem klenega značaja racionalno zasnovanih prostorskih sestavov. V njegovih stvaritvah se kaže smotrno udejanjanje arhitekturne forme iz ak siomatičnih struktur, zraslih iz osebne poetike in skupnih bivanjskih izkušenj, s polnim vključevanjem zavesti o bi-vajočem. Kristl je tkal svojo arhitekturo kot erudH, strmeč k aksiomatičnemu obvladovanju načrtovalskega procesa v prepletu različnih tipologij, saj je načrtoval predvsem stanovanjske, šolske in bolniške stavbe. Večplastno je pustil polno govoriti gradivu, tako daje z njim ustvarjal arhitekturno drzne grafizme, s katerimi je pomensko artikuliral slrukturalistično zaznamovano ekspresijo svojih stavb, Kristlov arhitekturni opus je verodostojna potrditev teh visokih ustvarjalnih dosežkov in vizualno izrazite dinamične zgovornosti, ki je arhitekturo uveljavljala vsakič kot času skladno in celostno razvito novodobno arhitekturno izpoved nosi. To pot oriše jedrnat izbor Kristlovih najzgovornejših in najodmevnejših uresničenih del, razstavljenih na najpomembnejših selektivnih razstavah in nagrajevanih z visokimi strokovnimi, umetniškimi priznanji vse do Prešernove nagrade leta 1970: univerzitetni stanovanjski bloki v Ljubljani (1957), osnovna šola dr, Franceta Prešerna v Kranju (1968), Diagnostično-tera-pevtski oddelek UKC v Ljubljani (1975), Splošna bolnica v Izoli (1975), Medicinski in rehabilitacijski center v Kuwaitu (1985) itd. Poudarjeno vlogo, ki jo ima plodno ustvarjanje arhitekta Stanka Kristla, je zgovorno izpričala zgodovinska razstava Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja v Ljubljani leta 2001. na kateri je bilo več njegovih stvaritev predstavljenih v ožjem izboru ključnih del, ki so zaznamovala arhitekturni razvoj preteklega stoletja v Sloveniji, Skupščina SAZU je prof. Stanka Kristla 5. 5. izvolila za izrednega člana. Milan Mihette ZOR KO SIMČIČ Zorko Simčič, pisatelj, dramatik in publicist, seje rodil v Mariboru leta 1921. Tam je obiskoval nižjo gimnazijo in se vpisal na učiteljišče. Leta 1941 se je prijavil kot prostovoljec v jugoslovansko vojsko, po njeni kapitulaciji pa se je pred Nemci umaknil v Ljubljano, kjer je šolanje tudi končal. Bilje zaprt v taborišču Gonars. Ob koncu kol urednik Zbornika Zimske ■ ^^^^^ begunci. V Rimu je bil v zavezniški službi, v letih 1946 do 1948 je M živel v Trstu in delal pri Radiu ^^^^ i Trst potem pa je prese- ^^^^^VV^^BA lil v Argentino. Tam je bil v H ožjem krogu organizatorjev kulturnega življenja v tamkajšnji slovenski skupnosti. Največ dela je opravil pri urejanju osrednje zdomske literarne revije Meddobje in si pri tem uspešno prizadeva! za uveljavljanje visokih umetniških meril. Prvi roman Prebujenje je objavil leta 1943, zanj je prejel Prešernovo nagrado mesta 1 i ubij a ne. Simčičev prvi roman se ukvarja z življenjskim iskanjem treh mlade niče v, dozorevajočih intelektualcev, V !ej pripovedi, nastali sredi vojne vihre, je že razločno oblikovan literarni postopek, ki gaje avior pozneje razvil v svojem zrelem pripovedništvu. Leto kasneje je izšla zbirka njegovih satir in humoresk Tragedija stolelta, isto leto je napisal tudi libreto za opero Krst pri Savici, Spomladi leta 1945 so v Drami SNG v Ljubljani začeli študirati njegovo dramo Zadnji akord, a do uprizoritve ni prišlo, Z novel isti ko je nadaljeval v Trstu in Buenos A i res u, te novele je pozneje zbral v pomembni zbirki kratke proze z naslovom Odhojene stopinje. V Meddobju je objavil programsko razmišljanje o sodobni književnosti, redno pa je pisal različne članke in eseje, Leta 1957 je izšel njegov naj pomembnejši roman Človek na obeh straneh stene, ki velja hkrati za najpomembnejše pripovedno delo slovenskega zdomstva. Napisal je tudi vrsto dram, naj omenimo samo mi-sterij Zgodaj dopolnjena mladost m mladinsko igro Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide Njegova pesniška zbirka Korenine večnosti je zaznamovana z motivom smrti in bratomorne vojne, v kateri sta izgubila življenje njegova brata. Po letu 1992, ko so v Sloveniji prvič ponatisnili roman Človek na obeh straneh stene in po njegovi vrnitvi v domovino kmalu po osamosvojitvi, ga je kritika nemudoma uvrstila med najpomembnejše slovenske pisatelje povojne dobe. Tudi v Sloveniji je po svoji ponovni vključitvi v literarno in kulturno življenje veliko objavljal, nastopal in predaval in se tako tudi doma uveljavil kot ena osrednjih osebnosti tukajšnjega kulturnega življenja, Leta 1993 je dobil nagrado Prešernovega sklada, Zorko Simčič je tako kakor v svojem proznem pisanju tudi v dramatiki in esejistiki avtor intenzivnega samospraševania in iskanja. V njegovi slogovno visoko oblikovani prozi je eksistencialna tematika človekove razdvojenosti in pogosto tudi izgubljenosti v sodobnem svetu soočena z globokimi etičnimi iskanji in transcendentalnimi nadgradnjami. »Njegov pripovedni način,« kot piše dr. Helga Glušič, «usmerja in oblikuje načelo skepse, v kateri se resničnost prekriva z domišljijo, dvom z domnevo, slutnja s spoznanjem. Simčičevo delo je usmerjeno v odkrivanje dramatične usode sodobnega človeka, okoli katerega so porušene vse opore tradicionalnih vrednot in zaupanja in kateremu ostanejo le zasilne, trenutne in naključne odločitve.« Brez dvoma je takšen tematski svet Simcičevega ustvarjanja povezan z njegovo pretresov polno življenjsko potjo. Zorko Simčič je eden redkih pisateljev iz kulturnega kroga slovenske politične emigracije, ki mu je v pisanju uspelo najti stik s svetovnimi literarnimi tokovi, ne da bi pri tem zapostavil izkušnjo svoje in tudi skupinske emigrantske usode. Postavil si je najvišje estetske kriterije, ki so se najbolj i/razi to uveljavili v njegovem osrednjem in najbolj odmevnem delu, romanu, ki ima zgovoren simbolični naslov: Človek na obeh straneh stene. Skupščina SAZU je Zorka Simčiča 5. 5, izvolila /a izrednega člana. Drago ¡ancar tomaž Šalamun Tomaž Šalamun se je rodil leta 1941 v Zagrebu. Gimnazijo je obiskoval v Kopru. Diplomiral je iz umetnostne zgodovine na FF v Ljubljani. Živi kot samostojni književnik, večinoma v Ljubljani. Njegova prva pesniška zbirka Poker (1966} je zaseiala nemir nasprotovanja in pritrjevanja med beroče Slovence. Izdal je več kot trideset pesniških zbirk in je tako zagotovo najplodovitejši slovenski pesnik, Že s prvo zbirko je odprl vrata v takšen pesniški svet, kakršnega dotlej nismo poznali. To je svet prezrtih doživetij ali pa svet, ki je bil u pes njen tudi že pred njim. Šalamun ga je izpovedal s posebnim jezikom. S tem jezikom je vpeljal v poezijo besede, ki so prej: v pesmih veljale za tabu. Vendar, vpeljal jih je na tak način, da so se neizbežno prilegale v njegove pesnitve. S tem je nakazal poeziji pot v široko prostost. Zato je med njegovimi nasledniki čut za pesniško osvobojen o s t poglavitna misel, ki pa jo je prinesel Šalamun. Nikoli ne piše v prvi osebi. Pesniški jaz se pri Šalamunu skriva v jeziku in v skritem pripovedovalcu, ki govori v hitro spremenljivih asociacijah, z neprizadetimi, ironičnimi in s posmehljivimi besedami, tako da nikjer ne pripoveduje pesmi neposredno iz sebe, ampak jo govorijo besede, z glasom skorajda neprizadetega pesnika, ki se igra vragolijaste igre pred bral cevi m i očmi. S to poezijo se je - človek, krona stvarstva, umaknil v skrivališče med stvari. Kot da bi spregovorile stvari, svet, ljudje in skriti pesnik iz otroškega skrivališča nedolžnosti. Otroška nedolžnost pa ima to lastnost, da je neposredna, da zmore imenovati tisto, kar je neimenljivo, in tudi tisto, kar je zamolčano in kar je prepovedano. Stvari in pesniški svet sta zasačena na zahrbten način, imenovana sta z drugačnimi besedami, in tako zasijeta v novi in sveži luči, spregovorita z drugačnim glasom in sta na ta način prebujena v novo življenje. Ukradena sta sama sebi, prinesena v tatinskih Šalamunovih rokah in postavljena v nov pesniški dan. Njegovi verzi so vklenjeni v trdno zgradbo forme, ki jo je pesnik sam iznašel in je zato neponovljiva. Izbori iz njegove poezije so izšli v mnogih evropskih jezikih, V nekaterih, npr. v nemščini, poljščini in v Ameriki tudi v večkratnih predstavitvah, ali pa tudi celi prevodi Šalamunovih pesniških zbirk, V ZDA so sprejeli Šalamuna za svojega, t. j. ameriškega pesnika in ga navajajo skupaj z najboljšimi svojimi pesniki. Šalamun je bil štiri leta slovenski kulturni ataše v New Yorku. Prešernovo nagrado je prejel leta 1999, Skupščina SAZU je Tomaža Šalamuna 5, 5. izvolila za izrednega člana. Dane Zaje VI. RAZRED za medicinske vede MATIfA PETERLIN Matija Peteri i n se je rodil 4. 7. 1947 v Ljubljani, šolal pa se je v Sloveniji, Nemčiji in ZDA. Študij medicine je z vsemi odlikami končal na univerzi Duke v ZDA, nato pa se je do doktorata usposabljal na univerzi Harvard. Staž in specializacijo iz interne medicine in rcvmatologije je opravil na Stanfordu. Podoktorske študije je končal na NIH (Nacionalnih inštitutih za zdravje) pri Phil-lipu Lederju in Jacobu Maizlu (tudi ta je slovenskega porekla, doma iz Metlike), potem pa še na Stanfordu pri Hughu McDevitu, V tem času je na- predoval v docenta, izrednega in naposled v rednega profesorja interne medicine, mikrobiologije in imuno-logije na Kalifornijski univerzi v San Franciscu in na Medicinskem inštitutu Howarda Hughesa, prav Lako v San Franciscu. Bogat znanstveni opus profesorja Peterima obsega več kot 150 člankov, tudi v najelitnejših revijah, in trideset poglavij v knjigah. Poleg tega je uredil dve knjigi, je pa tudi urednik dveh znanstvenih revij. Področji njegovega raziskovanja sta molekularna biologija in imunologija. zanimali so ga predvsem mehanizmi človeških genetskih bolezni in delovanja virusa HI V. Tu ima prvenstvo pri dognanjih, kako se ta virus razmnožuje in skriva. Našel je nove človeške gene, Predložil je tudi nove koncepte glede transkripcije in nekaterih drugih mehanizmov v celični biologiji. Med priznanji je treba omeniti nagrado Rosalinde Russel, Humboldtovo nagrado in vrsto uglednih štipendij. Profesor Peterlin ni le vrhunski znanstvenik, je tudi človek, ki ve za nezapisano poslanstvo in neizterljivi dolg nadarjenega vrhunskega izobraženca, Tako je skozi leta svojega strokovnega vzpona in vrhunca vedno našel čas, voljo in energijo, da je poiskal mlade sodelavce, jih vpeljal v skrivnosti molekularne biologije in z njimi delil ustvarjalno veselje ob novih odkritjih. Posebne hvale je vredno dejstva, da je bilo v njegovi skupini vedno po več mladih Slovencev. Kot drugi kandidati v ožjem izboru je bil tudi prof. Matija Peteri in povabljen, da pošlje v presojo pet najpomembnejših člankov po lastni izbiri. Kratek opis njegovih najtehtnejših raziskav najbolje osvetli področja njegovega raziskovalnega dela. Kao S.-J., Calman A. F,, Luciw P. A., Peterlin B, M.: Ami-termination of transcription within the long terminal repeat of HIV-1 by tat gene product. Nature 1987: 330 (6147): 489-93. Članek kot prvi prinaša dokaz, da pri evkariom-nih celicah aktivatorji lahko določajo tudi premik polimeraze po genu, ne da bi polimeraza samo pritegnili na gen. S tem je opisan celotni nadzor prepisovanja DNK v RNK. V članku je tudi dokaz, da so mogoči aktivatorji, ki se vežejo na RNK, ne pa na DNK, kar pomeni, da je morala polimeraza že začeti kopirati gen, preden se je začel nadzor. Članek je bil citiran več kot 1000-krat. Selby M. J., Peterlin B. M.: Trans-activation by HIV-1 tat via a heterologous RNA binding protein. Cell 1990, 62, 769-776. Tudi ta članek je zelo pogosto citiran, Opisuje prvi primer, ko seje dalo na RNK pritegniti še druge aktivatorje. Avtorja sta uporabila bakterijski sistem, da sta lahko cepila aktivatorje na RNA v človeških celicah. S to tehniko je bilo mogoče videti, kako splošno je upravljanje prepisovanja DNK v informacijsko RNK (mRNA). Ta članek je prišel tudi v strokovne knjige, učbenike in monografije, naj omeniva samo dve, kjer je so avtor Watson. Barborič M., Nissen R. M., Kanazawa S., Ferrât N. f., Peterlin B, M.: NF-kB binds P-TEFb to stimulate transcriptional elongation by RNA polymerase. Molecular Cell 2001, 8: 327-337. V tem delu je pokazano, da zelo pomemben aktivator, NF-kR, veže tudi beljakovine, ki povzročajo, da se polimeraza premika (to so iste beljakovine, na katere se veže protein tat HlV-a). V tem članku je tudi dokazano, da preprečitev tega procesa povzroči smrt rakavih celic. Če se zavira dejavnost NF-kB, celice umrejo zaradi apoptoze. Chang F., Barborič M,, Black well T. K., Peterlin B. M.: A model of repression: C I D analogs and PIfi-i inhibit transcriptional elongation by P-TEFb. Genes and Development 2003, 17:748-758. Raziskava je pokazala, kako delujejo represor ji v celicah. Ta študija je odkrila nov način mehanizma represije prepisovanja genov, N. Nekrep, N. labra ne-Ferrât, H. M. Wolf, M. M. Eibl, M, Geyer, B. M. Peterlin: Mutation in a winged-helix DNA-binding motif causes atypical bare lym-hocyte syndrome. Nature Immunology 2002, 3 (11): 1075-1081. Avtorji so našli gen in mutacijo, ki povzroča hudo človeško bolezen golih limfocitov. Ta članek in sledeči pregledni članek v Immunity sla zaključila poznavanje genetike pri tej bolezni. Zdaj bo mogoče nadaljevati z raziskavami za uvedbo genskega zdravljenja, da bi nekatere od takšnih bolnikov tudi rešili. Opisana dela so v ospredju razvoja moderne imunologije in genetike. Objavljena so v najboljših revijah z najvišjimi dejavniki vpliva (od 15 do 40), Obogatila so razumevanje zapletenih procesov okužbe s HIV in naše znanje o nekaterih temeljnih mehanizmih genetike, pa celo biologije raka. So sicer plod sodelovanja več avtorjev, delež profesorja Peteri i na pa je brez dvoma zelo velik, saj je vse te raziskave vodil, pomagali pa so mu sodelavci z drugih, deloma ameriških unhrerz, dva Avstrijca z Dunaja (Nature immunologv) in slovenski študentje ali podoktorski raziskovalci (pri 3 od 5 člankov). Profesor Peteri in je veliko pomagal pri usposabljanju naših mladih raziskovalcev, ki so se pri njem spoznali z najnaprednejšimi metodami genske tehnologije, pa tudi z varnim pristopom k raziskavam, ki sicer lahko pomenijo tudi resna tveganja. Skupščina SAZU je prof. dr. Matijo Peterlina 5. 5. izvolila za izrednega člana. Franc Gubenšek, Jože Trontelj, Marjan Kofdaš BI.AŽ ROZMAN Blaž Rozman seje rodil 29. 9. 1944 v Ljubljani. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1969, Specialistični izpit iz interne medicine je opravil leta 1976. Istega leta je pridobil naziv magistra s področja revmatolog i je. Leta 1984 je postal doktor medicinskih znanosti z delom: Intracelularni proteinski inhibitorji proteimz iz levkocitov sinovialne tekočine bolnikov z revni a t o idnim artritisom. Leta 1972 je bil izvoljen v naziv asistenta na Katedri za interno medicino in se je zaposlil na MF v Ljubljani. Leta 1984 je bil izvoljen v docenta, leta 1990 v izrednega profesorja in leta 1993 v rednega profesorja za predmet interna medicina, V Bolnici dr. Petra Držaja se je zaposlil leta 1971. Od leta ¡975 do 1982 je vodil Imunološki laboratorij, V letih 1982 do 1987 in 1997 do 2002 je bil predstojnik Revmatološke klinike, od leta 1987 do 1996 pa direktor Interne klinike v tej bolnici. Kot višji raziskovalni delavec je bil zaposlen tudi na Institutu »Jožef Štefan«, Zdaj je zaposlen na Kliničnem oddelku za revmatologijo kot višji znanstveni svetnik, odgovoren za raziskovalno delo. Leta 1996 je prejel državno nagrado za vrhunske raziskovalne dosežke. Sam in s sodelavci je objavil preko 250 člankov, od tega 95 v revijah, ki jih indeksira SCI (večinoma z IF nad 2), in tri poglavja v knjigah tujih založb. Njegove objavljene raziskave so imele veliko mednarodno odmevnost. Po analizi, ki jo je za razred za medicinske vede pripravil Inštitut za biomedicinsko informatiko MF, ima dr. Blaž Rozman 1234 čistih citatov ter indeks citiranosti 134,61, Njegovo znanstvenoraziskovalno delo bi lahko razdelili v šest sklopov, ki se do neke mere vsebinsko in časovno prepletajo. V nadaljevanju so prikazane temeljne značilnosti sklopov, ki predstavljajo izstopajoče mednarodno odmevne rezultate. V sklopu raziskav o zno-trajceličnih proteinazah in njihovih inhibitorjih je zajeto nadaljevanje Rozmanovega doktorskega dela v sodelovanju z raziskovalci Instituta »Jožef Štefan«. Gre za študij proteinaz in inhibitorjev v krvi in sinovjjski tekočini bolnikov z vnetnimi revmatičnimi boleznimi in osteoartrozo. Poudarek je bil na njihovem pomenu pri nastanku in vzdrževanju okvare sklepov. V sklopu raziskav o kliničnih značilnostih sistemskih vezivnotkivnih bolezni in vaskulitisov je z analizo poučnih primerov, skupin bolnikov in še posebej v okviru mednarodnih prospekLivnih raziskav poskušal razrešiti nekatere klinične dileme, opredeliti epidemiološke značilnosti posameznih sistemskih vezivnotkivnih bolezni in postaviti temelje diagnostičnih kriterijev in meril aktivnosti za nekatere bolezni. V sklopu raziskav o avtoimunskih značilnostih sistemskih vezivnotkivnih bolezni in vaskulitisov je skupaj z domačimi sodelavci ter v okviru več kot 15 let trajajočega mednarodnega sodelovanja (Consensus finding group for autoantibodies) in drugih mednarodnih povezav standardiziral metode za določanje organsko nespecifičnih avtoprotiteles. Opredelili so tudi podrobne značilnosti in klinično relevantnost posameznih avtoprotiteles. V sklopu raziskav o preiskavah sklepov in hrbtenice z metodo magnetne resonance je s sodelavci iz Inštituta za radiologijo KC, predstavniki oddelka za fiziko Instituta »|ožef Štefan« ter tujimi strokovnjaki opravil pionirsko delo predvsem na področju interpretacije in kliničnega pomena inagnetnoresonanč-ne preiskave pri bolezenskih spremembah malih sklepov rok bolnikov z revma-toidnim artritisom in serološko negativnimi spondiloartritisi. Pomemben je tudi sklop raziskav v zvezi s kliničnim preizkušnjem zdravil v zgodnji fazi razvoja. Klinična ekipa Kliničnega oddelka za revmatologijo Interne klinike KC, ki jo je vodil 19 let, sodi med prve v Sloveniji, ki so bile vključene v mednarodne raziskave zgodnjih faz (II, lil) novih imunomoduli-rajočih zdravil. Še posebej je pomembno sodelovanje pri razvoju, registraciji in kasnejši klinični uporabi leflunomida (inhibitor dehidroorotat dehidrogenaze), zaviralca pirimidinskih poti, in anakinre (rekombinantni antagonist receptorja interlevkina 1), enega prvih bioloških zdravil za zdravljenje vnetnih revmatičnih bolezni. Raziskave sklopa o antifosfolipidnih protitelesih predstavljajo osrednji del zadnjega domačega raziskovalnega projekta in tekočega raziskovalnega programa (Ministrstvo za znanost tn visoko šolstvo), ki ga vodi dr, Rozman. Skupaj s sodelavci revmatologi, pediatri, predstavniki Instituta »Jožef Štefan« ter tujimi raziskovalci raziskujejo podrobno specifičnost antifosfolipidnih protiteles s posebnim poudarkom na protitelesih proti protein skemu ko takt or ju bet a 2 in glikoproteinu 1. Raziskave obsegajo optimizacijo metod za določanje a v to protiteles, epitopske značilnosti ter njihov pomen pri i/branih boleznih oz, bolezenskih znakih. Dr. Rozman je v pedagoško delo na dodiplotnskem študiju M F vključen od leta 1972 v okviru Katedre za interno medicino, zdaj kot sistematiziran učitelj, odgovoren za področje revmatologije. Bil je urednik in pisec posameznih poglavij in tem v knjigi Interna medicina (prva in druga izdaja), ki služi kot do-diplomski učbenik na MF. Občasno je predaval izbrane teme in vodil posamezne dele podiplomskega izobraževanja doma in v tujini: na MF v okviru medicinske imunologije in aler-gologije, na Fakulteti za farmacijo v okviru farmakoterapije, pri mednarodnih raziskovalnih organizacijah (projekt Tempu s), pri Evropski ligi za borbo proti revmatizmu (EULAR Postgraduate course in rheumatology - Oxford 1996, Praga 1997, Budimpešta 2002) ter EUSTAR-jevem kurzu o sistemski sklerozi (Budimpešta 2005). Redno sodeluje pri izobraževanju družinskih zdravnikov. Je soavtor Rev-matološkega priročnika za družinskega zdravnika (prva in druga izdaja). Sodeluje pri izobraževanju laikov, tudi v okviru univerze za HI. življenjsko obdobje. Blaž Rozman je glavni mentor pri specializaciji iz interne medicine, mentor mladim raziskovalcem (doslej 8), študentom medicine pri nalogah za Prešernove nagrade (doslej 5). Ena od njih je bila prvo nagrajeno delo na ljubljanski univerzi. Pod kandidatovim mentorstvom je bilo uspešno opravljenih 9 magistrskih de! in 9 doktoratov znanosti. Opravljal je pomembne organizacijske funkcije v domačih in mednarodnih znanstvenih krogih. Bil je predsednik organizacijskega odbora mednarodnega kongresa P' European congress of magnetic resonance in rheumatology, Po- rtorož 1997. Bil je tudi predsednik organizacijskega odbora več mednarodnih simpozijev: New trends in rheumatology, Ljubljana 1990, MRI - the new gold standard in arthropathy, Bled ¡993, Meeting of a lupus study group of ESC1SIT, Bled 1994, The role of MRI in the assessment of rheumatologicai disease, Oto-čec 1995, in Ant i phospholipid syndrome, Ljubljana 1998, Kot soorganizator je sodeloval pri central neevropskih kongresih za revmatologijo v Pieštani 1996, Varšavi 199«, Bratislavi 2000, Badnu 2002 in v Budimpešti 2004, Bil jc predsednik Revmalološke sekcije SZD (1980 do 1984}, predsednik raziskovalnega sveta KC (1987 do 1989) in nacionalni koordinator za področje mikrobiologija in imunologija (1999 do 2001 ter od 2003 naprej). Član republiške konti sije za klinična preiskušanja zdravil je od leta 2000 naprej. |e član uredniškega odbora priznanih mednarodnih znanstvenih in strokovnih revij Annals of Rheumatic Diseases, Medical Science Monitor in Current Rheumatology Reviews, San Francisco. Bil je sourednik suplementov v revijah, kijih indeksira SCI: British journal of Rheumatology, 1995. in Wiener Klinische Wochenschrift, 1999. |e mednarodno priznan recenzent v mednarodnih znanstvenih revijah (doslej prek 100 recenzij v revijah z dejavnikom vpliva nad 2), Dobil je tudi več častnih nazivov in priznanj. Skupščina SAZU je prof. dr. Blaža Rozmana 5. 5. izvolila za izrednega člana. Dušan Ferluga, Marjan Kotdaš, Franc Stri? UMRLI ČLANI Andolšek - Jeras, Lidija, rojena 30. julija 1929. umrla 18. decembra 2003, dr, znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Izredna članica od 23. aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VL razreda SAZU od 27. maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra 1999 do 25, aprila 2002; članica predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 25, aprila 2002 do smrti. Andrič, Ivo, rojen 10. oktobra 1892, umrl 13, marca 1975, književnik, Beograd. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni član od 2, junija 1953. Apostolski, Mihailo, rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje. Dopisni član od 10. marca 1977. Bajec, Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, dr. fi]„ izredni profesor za slovenski jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978. Bajt, Aleksander, rojen 27. februarja 1921, umrl 24. februarja 2000, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23, aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v L razredu SAZU od 12. maja 1988 do L aprila 1995 in tajnik I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 28. februarja 1995, Balcnovič, Krešimir, rojen 17. maja 1914, umrl 25. februarja 2003, redni profesor za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976. Barton, Derek Harold Richard, rojen 8. septembra 1918, umrl 16. marca 1998, redni profesor za kemijo na teksaški univerzi A & M in njen zaslužni profesor, College Station, Texas, ZDA. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisni član od 23. maja 1985. Bartoš, Milan, rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 17, oktobra 1958- Batis, Janez, rojen 15. marca 1919, umrl L oktobra 2002, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do 25. aprila 2002. Bedjantč, Mirko, rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti. Beier, Friedrich-Karl, rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997. Direktor Inštituta Maia Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo, Munehen, Nemčija, Dopisni član od 6. junija 1983. Belič, Aleksandar, rojen 2. avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr, fil.t profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7, novembra 1947. Benac, Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheoloških znanosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu, Dopisni član od 23. marca 1978, Berkopec, Oton, rojen A decembra 1906, umrl 16, septembra 1988, dr, fll., vodja Bibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi. Dopisni član od 5, februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981. Bevk, France, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana. Redni član od 2, junija 1933; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26, novembra 1966. Bezlaj, France, rojen 19, septembra 1910, umrl 27, aprila 1993, dr. fi!„ redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964 Bogdanovič, Milan, rojen 4. januarja 1892, unul 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. Bole, lože, rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog - malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu jovana Hadžija ZRC SAZU, Izredni član od 10, marca 1977, redni član od 23. maja 1985. Borinik, Marja, rojena 24. januarja 1906. umrla 10, avgusta 1982, dr. fil., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredna članica od 10. marca 1977. Brajkovič, Vladislav, rojen 24, januarja 1905, umrl 9, septembra 1989, dr, prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 24. aprila 1981. Bravničar, Matija, rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca 1974. Brecelj, Bogdan, rojen 6, maja 1906, umrl 9, septembra 1986, dr. med., redni profesor za ortopedijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani, Redni član od 6. decembra 1949. Breznik, Anton, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. fil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16, maja 1940. Brodar, Srečko, rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fil., redni profesor za kvartarologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953, Broz-Tito, Josip, rojen 25. maja 1892, umrl 4, maja 1980, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije, Prvi častni član SAZU od 6. novembra 1948. Brzin, Miroslav, rojen 13. aprila 1923, umrl 8, avgusta 1999, dr, kemijskih znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979. Bujas, Zoran, rojen 27. decembra 1910, umrl 11. januarja 2004, redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, HrvaŠka. Dopisni član od 23. maja 1985. Butozan, Vaso, rojen 5. decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr. veterinarskih znanosti, častni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu, Dopisni član od 7. februarja 1967. Cankar, Izidor, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. fiL, redni profesor za zgodovino umetnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953, Cigoj, Stojan, rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Ciienšek, Johann, rojen 4. decembra 1913, umrl 14. decembra 1998, skladatelj, redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, Nemčija. Dopisni član od 7. februarja 1967. Cvetko, Dragotin, rojen 19. septembra 1911, umrl 2. septembra 1993, dr. fil., redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske in družbene vede SAZU od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31. januarja 1991. Camo, Edhem, rojen 30, decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profesor za zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 13, marca 1972. Cclešnik, Franc, rojen 27, oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redni profesor za čeljustno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969. Cernigoj, Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981, Čop, Bojan, rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni Član od 25. marca 1976. Čubrilovič, Vasa, rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na Univerzi v Beogradu. Dopisni član od 24. aprila 1981, Deanovič, Mirko, rojen 13. maja 1890, umrl 16, junija 1984, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 21. marca 1974, Demus, Otto, rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fil., ordinanj umetnostnozgodovinske katedre na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 23. aprila 1987. Despič, Aleksandar, rojen 6. januarja 1927, umrl 7. aprila 2005. Redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, SCG. Dopisni član od 25, marca 1976. Djordjevič, Jovan. rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Djurdjcv, Branislav, rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993. Redni profesor za zgodovino turškega obdobja Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Dopisni član od 7. februarja 1969. Djuričič, llija, rojen 18. julija 1898, umrl 2, aprila 1965, dr. med,, redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Beogradu, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961. Dolar, Davorin, rojen i. februarja 1921, umri 12, novembra 2005, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani m njen zaslužni profesor, Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Dolenc, Metod, rojen 19, decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni profesor za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. Dolinar, Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 5. februarja 1970. Drujan, Boris, rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemije in farma kolegije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVTC v Ca-racasu (Venezuela). Dopisni član od 10. marca 1977. Dyggve, Einar, rojen 17, oktobra 1887, umrl 6, avgusta 1961, častni dr., inž,, arhitekt in arheolog v Kobenbavnu. Dopisni član od 17, oktobra 1958. Fettich, Janez, rojen 9. oktobra 1921, umrl 26, avgusta 2004, dr, znanosti, redni profesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21, marca 1974, redni član od 29, marca 1979. Finžgar, Alojzij, rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni profesor ?.a civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljub- [jani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 20, marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda S AZU od 16. septembra 1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991. Finžgar, Fran Šaleški, rojen 9, februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost, od 28. januarja 1939 do 30. septembra 3949. Fischer von, Kurl, rojen 25, aprila 1913, umrl 27. novembra 2003, redni profesor za muzikologijo Univerze v Zürichu, Švica. Dopisni član od 29. marca 1979. Franchini, Aldo, rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi, Dopisni član od 29. marca 1979. Frangeš, Ivo, rojen 15. aprila 1920, umrl 29. decembra 2003, Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1983. Fučič, Branko, rojen 8. septembra 1920, umrl 31. januarja 1999, znanstveni svetnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Reka. Dopisni član od 18. maja 1989. Gaspari, Maksi m, rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Ljubljana. Redni član od 13. marca 1972. Gavazzi, Milovan, rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr, fil., redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu- Dopisni član od 25. marca 1976. Gerškovič, Leon, rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dr. prava, redni profesor političnih znanosti, Beograd. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Gestrin, Ferdo, rojen 8, oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni profesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Geyer, Otto F., rojen 18. maja 1924, umrl 12. novembra 2002, redni profesor stratigrafije, paleontologije in paleoekologije na Univerzi v Stuttgartu, Dopisni član od 7, junija 2001. Gligorič, Velibor, rojen 28. julija 1899, umrl 3, oktobra 1977, književni kritik, Beograd. Dopisni član od 7. februarja 1967. Golia, Pavel, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Goričar, lože, rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr. prava, redni profesor za sociologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik oddelka za družbene vede v razredu za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24. aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti. Grad, Anton, rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977. Gradnik, Alojz, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr, prava,književnik, Ljubljana. Redni član od 21. decembra 1962. Grafenauer, Bogo, rojen 16, marca 1916, umrl 12. maja 1995, dr. filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni Član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972. Grafenauer, Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fi]„ gimnazijski profesor, Ljubljana, Izredni član od 16, maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti. Grošelj, Milan, rojen 19. septembra 1902, umrl 12, februarja 1979, dr. fi!.. redni profesor za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977. Gušič, Branimir, rojen 6, aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. lil., redni profesor za otorinolaringologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 3, julija 1964. Gvergvek, Ludvik, rojen 2. septembra 1922, umrl 22. decembra 2003, dr. uporabnih znanosti, častni doktor univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor /a sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Hadii, Jovan, rojen 22, novembra 1884, umrl II. decembra 1972, dr. fil„ redni profesor za /oologijo na Prirodoslovno-matemalični fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938. Hauptman, Ljudmil, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na Univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 16. maja 1940. Hegedušič, Krsto, rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski slikar mojster, Zagreb, Dopisni član od 20. marca 1975, Hieng, Andrej, rojen 17, februarja 1925, umrl 17, januarja 2000, pisatelj, Ljubljana, Izredni član od 6, junija 1995. Ibrovac, Miodrag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoloških znanosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 17. aprila 1973. Ilešič, Svetozar, rojen 8. junija 1907, umrl 4, februarja 1985, dr, fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5, februarja 1970. Ingolič, Anton, rojen 5. januarja 1907, umrl 11, marca 1992, književnik, Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981. Jvič, Pavle, rojen 1, decembra 1924, umrl 19, septembra 1999, redni profesor za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu. Dopisni član od 29. marca 1979. Jakac, Božidar, rojen 16. julija 1899, umrl 20, novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Jakopič, Rihard, rojen 12. aprila 1869, umrl 21, aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana, Redni član od 7, oktobra 1938. Jakopin, Franc, rojen 29. septembra 1921, umrl 18. junija 2002, dr, znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Jama, Matija, rojen 4, januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7, oktobra 1938. fovčič, Dimitrije, rojen 14, oktobra 1889, umri 16, februarja 1973, dr, med., redni profesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 7. februarja 1967. Jurančič, lan ko, rojen 18, decembra 1902, umrl 15, decembra 1989, dr. fiiolo-ških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1984, Kalin, Boris, rojen 24. junija 3905, umrl 22, maja 1975, kipar mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953, Kalin, Zdenko, rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24, aprila 1981; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985. Kambit, Vinko, rojen 7. aprila 1920, umrl 24, novembra 2001, dr, znanosti, redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Kardelj, Edvard, rojen 27, januarja 1910, umrl 10, februarja 1979, marksistični teoretik, soorganizator KP Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6. decembra 1949. Kenk, Roman, rojen 25. novembra 1898, umrl 2, oktobra 1988, dr. naravoslovnih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev. Dopisni član od 6. junija 1983. Kermavner, Dušan, rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 5, februarja 1971. Kidrič, Boris, rojen 10, aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Redni član od 6. decembra 1949. Kidrič, France, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. fil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-historicnega razreda SAZU; predsednik SAZU od 2, oktobra 1945 do smrti, Klopčič,Mile, rojen 16. novembra 1905, umrl 19, marca 1984, pesnik in prevajalec, Ljubljana, Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Koblar, France, rojen 29, novembra 1889, umrl 11, januarja 1975, dr. fil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964; v. d, tajnika razreda za filološke in literarne vede od 7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti, Kochansky-Devide, Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr. naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-maternatični fakulteti v Zagrebu. Dopisna članica od 20. marca 1975. Kogoj, Franjo, rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo Univerze v Zagrebu. Dopisni član od 29, marca 1953. Koneski, Blaže, rojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993. Redni profesor za makedonski jezik f ilozofske fakultete Univerze v Skopju. Dopisni član od 7, februarja 1968, Korošec, Viktor, rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni čian od 2. oktobra 1956. Kos, Gojmir Anton, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Kos, Milko, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972. Kosmač, Ciril, rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Portorož. Redni član od 22. decembra 1961, Kossack, Georg, rojen 25. junija 1923, umrl 17. oktobra 2004, redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze vMunchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991. Kostrenčič, Marko, rojen 2i. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. Košir, Alija, rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med., redni profesor za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 24, junija 1955. Kovačič, Lojze, rojen 9. novembra 1928, umri 1. maja 2004, pisatelj, pedagog v Centru za kulturo mladih. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Kozak, Ju 5, rojen 26. junija 1892, umrl 29, avgusta 1964, književnik, Ljubljana. Redni član od 22, decembra 1961 Kozina, Marjan, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Redni član od 2, junija 1953, Koželj, Venčeslav, rojen 17. septembra 1901, umrl 6, avgusta 1968, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko na Univerzi v Ljubljani, Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962, Kranjec, Miško, rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Ljubljana. Redni član od 2, junija 1953. Kra&ovec, Stane, rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl, ing. ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Kratochvil, Josef, rojen 6. januarja 1909, umrl 17. februarja 1992,dr, naravoslovja, dr, biologije, profesor zoologiie, konzultant - vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni Član od 5, februarja 1970, Kravar, Miroslav, rojen 6. aprila 1914, umrl 14. januarja 1999, redni profesor za klasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu, Dopisni član od 23. maja 1985. Krbek, Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni profesor za upravno pravo na Univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 17, oktobra 1958. Kreft, Bratko, rojen 11. februarja 1905, umrl 17, julija 1996, dr, filozofije, književnik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961. Tajnik V. razreda SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca 1976. Podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Krek, Gregor, rojen 27. junija 1875, umrl L septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942. KrkJec, Gustav, rojen 23, junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb. Dopisni član od 7. februarja 1969. Krleža, Miroslav, rojen 7. julija 1893, umrl 29. decembra 1981, književnik, Zagreb- Dopisni član od 2. junija 1953. Knhelj, Anion, rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti, Kumbatovič, Filip Kalan, rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž, arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Kurel, Niko, rojen 24, aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr. folklornih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZR.C SAZU. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 30. maja 1991. Kušej, Gorazd, rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustav-no pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980. Kušej, Rado, rojen 21. julija 1875, umrl 10, maja 1941, dr. prava, redni profesor za cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Kiihn, Othmar, rojen 5, novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fil.,redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 6. februarja 1965, Kyovsky, Rudi, rojen 17. avgusta 1906, umrl 5. januarja 2002, dr. prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24, aprila 1981. Lajovic, Anton, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in muzikolog, Ljubljana. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti. Laroche, Lmmanuel, rojen 11. julija 1914, umrl 16, junija 1991, profesor za splošno lingvist i ko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu, Dopisni član od 29. marca 1979. Lavrač, Ivan, rojen 11. februarja 1916, umrl 25. decembra 1992, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Izredni član od 23, aprila 1987. Lavrič, Božidar, rojen 10, novembra 1899, umrl 15. novembra 3 961, dr. med., častni dr., redni profesor za kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti. f.avrin, Janko, rojen 10, februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu. Dopisni član od 2. oktobra 1956. Teeming. Henry, rojen6. januarja 1920, umrl 25. decembra 2004, redni profesor za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu, Anglija. Dopisni član od 23, maja 1985. Lenček, Rado L,, rojen 3, oktobra 1921, umrl 27, januarja 2005, redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA in njen zaslužni profesor, Dopisni član od 30. maja 1991. Lobe, Feliks, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Logar, Janez, rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstven i sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6, junija 1983. Logar, Valentin, rojen II. februarja 1916, umrl 24. decembra 2002, dr. filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 24. aprila 1981, Tajnik II. razreda SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979. Lorkovic, Zdravko, rojen 3, januarja 1900, umrl 11. novembra 1998, redni profesor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 30. maja 1991. Lukič, Radomir, rojen 31. avgusta 1914, umrl 31, maja 1999, redni profesor za teorijo države in prava Univerze v Beogradu, Dopisni član od 23. aprila 1987. Lukman, Franc Ksaver, rojen 24, novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teoloških znanosti, dr. fil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940. Lunaček, Pavel, rojen 31, januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr, med., redili profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954. Maksimovič, Desanka, rojena 16. maja 1898, umrla 11. februarja 1993, pisateljica, Beograd. Dopisna članica od 7. februarja 1969. Matjašič, lanez, rojen 14. maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr. bioloških znanosti, zoolog, speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU, Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989. Mekuli, Esad, rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo, Srbija. Pesnik in prevajalec. Dopisni član od 29. marca 1979. Melik, Anton, rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21, decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti. Menart, Janez, rojen 29. septembra 1929, umrl 22, januarja 2004, pesnik in prevajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Izredni član od 6, junija 1983, redni član od 23, aprila 1987. Tajnik V. razreda od 8. januarja 1985 do 12. januarja 1993, Merhar, Boris, rojen 1. maja 1907, umrl 24, junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985. Micevski, Kiril, roien 29. aprila 1926, umrl 6. februarja 2002, redni profesor za rastlinsko sistemaliko in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6. junija 1995. Mihajlovič, Mihajlo Lj,, roien 22. januarja 1924, umrl 8. junija 1998, redni profesor za organsko kemijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Beogradu. Dopisni član od 25. marca 1976. Mihelič, France, rojen 27. aprila 1907 v Virmašah pri Škof j i Loki, umrl L avgusta 1998, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Redni član od 6, februarja 1965. Milčinski, Janez, rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr, prava in dr. med„ redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970, Predsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Milčinski, Lev, rojen 23. junija 1916, umrl 14. marca 2001, dr, znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor Izredni član od 23. marca 1979, redni član od 6. junija 1983. Mohorovičic, Andre, rojen 12. julija 1913, umrl 17. decembra 2002, redni profesor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1983, Mole, Vojeslav, rojen 14, decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr, fil„ redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu. Dopisni član od 22, decembra 1961. Murko, Matija, rojen 10, februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fil., redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od 16. maja 1940. Mušič, Marjan, rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29, marca 1979. Mušič, Zoran, rojen 12. februarja 1909, umrl 25. maja 2005, akademski slikar, Pariz, Francija, Dopisni član od 24. aprila 1981. Nahtigal Rajko, rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr fil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949. Ncgovski, Vladimir A., rojen 19, marca 1909, umrl 2. avgusta 2003, direktor Inštituta za splošno reanimatologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija. Dopisni član od 6. junija 1983. Nejedly, Zdenek, rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor mu-zikologije na Karlovi univerzi v Pragi; predsednik Akademije znanosti ČSSR. Dopisni član od 7. novembra 1947. Neubauer, Robert, rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr, med., redni profesor za ftiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961. Nitsch, Kazimierz, rojen 1, februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu, Dopisni član od 7, novembra 1947. Nougavrol, |ean, rojen 14. februarja 1900, umri 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na Ecole pratique des Hautes Éludes v Parizu. Dopisni član od 7. februarja 1968. Novak, Franc, rojen 2. junija 1908, umrl 29, septembra 1999, dr. znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Tajnik VI. razreda S AZU od 25, februarja 1976 do 27, maja 1992. Novak, Grga, rojen 2. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. fil., redni profesor za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu, Dopisni član od 22. decembra 1961, Ocvirk, Anton, rojen 23, marca 1907, umrl 6, januarja 1980, dr. fil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964. Olszak, Waclaw, rojen 24. oktobra 1902, umrl 10, decembra 1980, dr. tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979. Ošiir, Karel, rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958. Panteleev, Dimitar, rojen 26, novembra 1901, umrl 16, aprila 1993, pisatelj in prevajalec. Dopisni član od 24, aprila 1981, Pauliu, Alfonz, rojen l i. septembra 1853, umrl 1, decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Pavlov, Todor. rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materializma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji. Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949, Pavšič, Vladimir - Bor Matej, rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj. Redni član od 6. februarja 1965, Persianinov, Leonid Semenovič, rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi. Dopisni član od 29, marca 1979, Peteri in, Anton, rojen 25, septembra 1908, vi mrl 24, marca 1993, dr. naravoslovnih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v VVashingtonu. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949. Pitamic, Leonid, rojen 15, decembra 1885, umrl 30, junija 1971, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Redni član od 7, oktobra 1938 do 21, maja 1948, Črtan iz članstva leta ¡948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini 5AZU 17. decembra 1996. Plečnik, Jože, rojen 23, januarja 1872, umrl 7, januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938. Plemelj, |osip, rojen 1. decembra 1873, umrl 22, maja 1967, dr. fil„ častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniške vede od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949. Pogačnik, Jože, rojen 14, marca 1933. umrl 18. avgusta 2002, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997, Tajnik II, razreda SAZU od 23, marca 1999 do smrti, Polec, Janko, rojen 19. avgusta 188(1, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23, februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AŽU o?.. SAZU. Potrč, Ivan, rojen L januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6, junija 1983. Prelog, Vladimir, rojen 23. julija 1906, umrl 7, januarja 1998, predstojnik laboratorija za organsko kemijo visoke tehniške šole v Ziirichu, Švica. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979. Pretnar, Stojan, rojen 23. januarja J909, umrl 1. marca 1999, dr. prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24, aprila 1981. Prevoršek, Dušan C„ rojen 14, februarja 1922, umrl 25. februarja 2004, raziskovalec v podjetju Goodyear in na Univerzi v Princetonu, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001. Rajičič, Stanojlo, rojen 16. decembra 1910, umrl 21. julija 2000, skladatelj. Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, SCG. Dopisni član od 20. marca 1975. Rakovec, Ivan, rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil„ redni profesor za geologijo in paleontologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19, maja 1981, Rammelmever, Alfred, rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr. filozofije, redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini, Nemčija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Ramovš, Fran, rojen 14, septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. ti L, redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko-historicne-ga razreda od 28, januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz, SA7.U od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti Ramovš, Primož, rojen 20. marca 1921, umrl 10. januarja 1999, skladatelj, viš-ii bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU. Izredni član od 10, marca 1977, redni član od 6. junija 1983; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7, maja 1996 do smrti. Rant, Zoran, rojen 14 septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Bra-unschweigu. Dopisni član od 3. julija 1964. Ravnikar, Ldvard, rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, inž. arhitekture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 29. marca 1979. Rechinger, Kari Heinz, rojen 16. oktobra 1906, umrl 30. decembra 1998, dvorski svetnik in direktor Pri rod os lov ne ga muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 30. maja 1991. Regen, Ivan, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. fil., gimnazijski profesor, strokovnjak za fiziologijo živali in bioakustiko, Ljubljana, Izredni član od 16. maja 1940. Rigler, fakob, rojen 2. decembra 1929, umrl 8, julija 1985, dr. filoloških znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU, Tzredni član od 23. maja 1985, Saeverud, Harald, rojen 17. aprila 1897, umri 27. marca 1992, skladatelj in dirigent, Norveška. Dopisni član od 25, marca 1976, Safar, Peter, rojen 12. aprila 1924, umrl 3. avgusta 2003, redni profesor za reani-matologijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave univerze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983. Salopek, Marijan, rojen 23, decembra 1883, umrl 23, februarja 1967, dr. fil., profesor Univerze v Zagrebu. Dopisni član od 7. februarja 1967. Samec, Maks, rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. fil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti. Savič, Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo univerze v Beogradu. Dopisni član od 13, marca 1972, Seidi, Ferdinand, rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, šeizmologijo in geologijo, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Sever, Savin, rojen 27. junija 1927, umrl 12. aprila 2003, univ, dipl. inž. arhitekture, svetnik v Slovenija projektu. Izredni član od 27. maja 1997. Sirotkovič, lakov, rojen 7. novembra 1922, umrl 31. oktobra2002, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška, Dopisni član od 29, marca 1979. Skok, Petar, rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 2, junija 1953, Slodnjak, Anton, rojen 13. junija 1899, umrl .13. marca 1983, dr. fil., redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7, februarja 1967, Sodnik-Zupanc, Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20, januarja 1978, slikarka. Izredna članica od 25. marca 1976, Sovre, Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maia 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 2. juniia 1953, Spacal, Lojze Luigi, rojen 15. junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Stankovič, Siniša, rojen 26. marca 1892, umrl 24, februarja 1974, dr, fil., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 2, junija 1953. Štele, France, rojen 2L. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. fil., redni profesor za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Redni član od 16. maja 1940. Stern, Pavel, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za far-makologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 21. marca 1974, Stevanovie, Petar, rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor za geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu. Dopisni član od 20. marca 1975. Stupica, Gabrijel, rojen 21. marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6, junija 1983. Szentagothai, Janos, rojen 31. oktobra 1912, umri 8, septembra 1994, redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti. Dopisni član od 24. aprila 1981. Šašel, (aroslav, rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znanstveni svetnik v Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985. Šeligo, Rudi, rojen 14. maja 1935, umrl 22. januarja 2004, pisatelj, dramatik in esejist, višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Izredni član od 7. junija 2001. Šidak, jaroslav, rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Dopisni član od 24. aprila 1981. Škerjanc, Lucijan Marija, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Redni član od 6. decembra 1949. Škerlj, Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra ¡947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940. Škerlj, Stanko, rojen 7, februarja 1893, umrl 21, julija 1975,dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7, februarja 1969. Šlebinger, Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr, fil., slovenski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946. Šnuderl, Makso, rojen 13. oktobra 1895, umri 23. junija 1979, dr, prava, redni profesor za ustavno pravo SFRf na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Redni član od 2. oktobra 1956. Štampar, Andrija, rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, predsednik JAZU. Dopisni član od 7. novembra 1947. Šu kije, Lu jo, rojen 21. septembra 1910, umrl 18, junija 1997, dr, tehniških znanosti, redni proiesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7, februarja 1969, redni član od 20. marca 1979. Tavčar, Alois, rojen 2. marca 1895, umrl l. marca 1979. redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu, Dopisni član od 2. junija 1953. Tavčar, Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27, decembra 1965, dr. med., redni profesor interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede S AZU. Redni član od 6. decembra 1949, Taylor, Alan lohn Percival, rojen 25. marca 1906, umrl 7, septembra 1990, profesor zgodovine na univerzi v Oxlordu, Dopisni član od 6. junija 1983. Tesnière, Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6, decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru, Dopisni član od 2. junija 1953. Todoravic, Kosta, rojen 5. julija 1887, umrl 19, septembra 1975, dr, med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu, Dopisni član od 2. junija 1953. Tolstoj, Nikita lljič, rojen 15, aprila 1923, umrl 27. junija 1996. Redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija, Dopisni član od 23, aprila 1987. Tomovič, Rajko, rojen 1. novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za računalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu, Dopisni čian od 18, maja 1989. Trotenik, Rudolf, rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr, prava in dr, fil., založnik v Munchnu, Nemčija. Dopisni član od 30, maja 1991, Trstenjak, Anton, rojen 8. januarja 1906, umrl 29, septembra 1996, dr. teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983, Udovič, lože, rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 24. aprila (981, redni član od 23. maja 1985. Ušeničnik, Aleš, rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fil., dr, teol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani od 11, decembra 1937 do 4, januarja 1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru Akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini S AZU 17. decembra 1996. Vavitov, Sergej Ivanovič, rojen 24, marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi. Dopisni član od 7. novembra 1947. Vavpetič, Lado, rojen 26, junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profesor i& javno upravo in upravni postopek Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958. Veber, Franc, rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profesor filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940 do 18. maja 1945. Odrekel se je članstvu 18. maja 1945, posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996. Vidmar, fosip, rojen 14, oktobra 1895, umrl 1!. aprila 1992, publicist, literarni kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZU od 25. marca 1976. Vidmar, Milan, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr, tehniških ved, častni dr tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodos-lovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik A2U oz. SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti. Vilfan, Sergij, rojen 5, aprila 1919, umrl 16, marca 1996, dr, prava, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983 Vodovnik, Lojze, rojen septembra 1933, umrl 14. junija 2000, dr. znanosti, redni profesor za biokibernetiko in nevrokibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983, Tajnik 111. razreda SAZU od 16, aprila 1992 do 7. maja 1996 in načelnik oddelka za tehniške vede 111. razreda od 5. oktobra 1994 do 7. maja 1996 ter član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Volkov, Mstislav Vasiljevič, rojen 2. junija 1923, umrl 1996. Direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. K!. Priorova v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. februarja 1968. Vouk, Vale, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni profesor za botaniko na Univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. Vučenov, Dimitrije, rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Dopisni član od 24. aprila 1981. Wollman, Frank, rojen 5. maja 1888, umrl 9, maja 1969, dr. fil,, redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969. Wraher, Maks, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr, naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu fovana Hadžija SAZU. Izredni član od 7. februarja 1969. Zadnikar, Marijan, rojen 27. decembra 1921, Li mrl 4. oktobra 2003, dr, znanosti iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12, junija 2003. Zaje, Dane, rojen 26. oktobra 1929, umrl 20. oktobra 2005, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Izredni član od 27, maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Zivada, Vilem, rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga. Dopisni član od 29. marca 1979. Zlherl, Boris, rojen 25. septembra 19J0, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20, marca 1975 do smrti. Zupančič, Rihard, rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr, fil., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika mateinatično-priro-dosiovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945. Zwitter, Fran, rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr, fil., redni profesor z.a občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 17, oktobra 1958, Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982. Župančič, Oton, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938. MARIJAN ZA DNI KAR (1921-2005) Jeseni smo se poslovili od akademika Marijana Zadni-karja. Vedeli smo za njegovo bolezen, zaradi katere se zadnja leta ni mogel udeleževati dela v Razredu za zgodovinske in družbene vede, pa tudi na zbore in druge prireditve Slovenske akademije znanosti in umetnosti je prihajal bolj redko. Upanjema se bo vrnil v našo sredo, je pretrgala smrt, ki ga je doletela 5. oktobra 2005. Marijan Zadnikar, rojen 27. decembra 1921 v Novem mestu, je po študiju umetnostne zgodovine na ljubljanski univerzi v letih 1940-1949, torej v težkih časih vojnih in prvih povojnih let, v letu 1955 dosegel doktorat s temo, ki je zaznamovala njegovo strokovno in znanstveno pot: Romanska arhitektura na Slovenskem. Obetavnega študenta in mladega raziskovalca je s svojim znanstvenim in človeškim formatom najbolj izoblikoval njegov učitelj i nt mentor akademik France Štele. Pomembna disertacija, ki je leLa 1959 izšla v knjižni obliki, je bila prvenec v vrsti knjižnih objav, ki so v gostem zaporedju sledile v naslednjih desetletjih. Tudi če pri tem izpustimo poljudnoznanstvena besedila, kot so umetnost nozgodovin-ski vodniki krajšega obsega, je število njegovih monografskih objav srednjega in večjega obsega impresivno, saj znaša okrog 35 knjig, več kot 60 znanstvenih razprav in strokovnih člankov, Število poljudnih člankov, leksikografskih prispevkov in objavljenih konservatorskih poročil pa gre v stotine naslovov Marijan Zadnikar je imel ne le v svojih najboljših letih, temveč skozi več kot štiridesetletno obdobje, do zadnjih večjih objav v letu 2002, velik ustvarjalni polet. Že v zgodnji dobi njegove znanstvene poti, okrog 1960, so se jasno izoblikovali njegovi strokovni in raziskovalni interesi, ki se razodevajo v njegovih objavah. Le kot opazovalec njegovega dela, ne pa kvalificiran ocenjevalec, bi mogel te razvrstiti nekako na tri področja. Prvo med njimi zavzemajo umetnostnozgodovinske raziskave cistercijan-skega samostana v Stični. Zadnikarjeve študije o Stični so pionirskega pomena. Z njimi se je avtor uveljavil tudi v mednarodnem merilu, z vrsto objav v francoskem, nemškem in angleškem jeziku. Tudi ena zadnjih večjih knjižnih objav, Samostan Stična in njegove znamenitosti (2001), se nanaša na to po pomenu osrednje raziskovalno področje. Poleg stiškega samostana se je posvetil tudi raziskovanju samostanov v Žicah in Pleterjah, V drugo veliko področje bi mogli uvrstiti nove teme iz srednjeveške umetnosti, zlasti arhitekture, ki se jim je posvečal, kot na primer arhitektura in freske cerkve v Hrastovljah (s prvo večjo objavo leta 1961, zadnjo pa leta 2002), cerkev na Ptujski gori, minoritska cerkev na Ptuju, cerkve v Pomurju (Martianci, Selo), cerkve na Kočevskem, Gospa sveta na Koroškem in druge. Tematsko originalna in po pomenu pionirska je njegova študija Znamenja na Slovenskem (v prvi izdaji 1964 na okrog 200 straneh, druga izdaja 1991 pa že na več kot 400 straneh). Tretje področje, ki pomeni nadgradnjo disertaciie, so sinteze umetnostne zgodovine na Slovenskem s poudarkom na obdobju romanike: Romanska umetnost (1970), Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti (1973-1975)„ Romattika v Sloveniji (1982, okrog 650 strani obsegajoča monografija), nemški monografiji o umetnosti v Sloveniji (1985) in o romanski sakralni arhitekturi v zahodni Panoniji (1985), nazadnje knjiga Romanske cerkve v Sloveniji (2001); sem bi mogli prišteti še izbor razprav iz štiridesetletnega obdobja pod naslovom Preden odidem (1998). Če povzamem: Marijan Zadnikar je do svojih osemdesetih let ohranil veliko ustvarjalno energijo, polet in svežino. O tem nas prepričata tako njegova impozantna bibliografija kakor tudi besedila iz njegovih zadnjih let. Kot eden najpomembnejših umetnostnih zgodovinarjev svoje generacije na Slovenskem je bil deležen več pomembnih priznanj, med katerimi naj omenim najvišje slovensko cerkveno priznanje: odličje sv. Cirila in Metoda (1991), državno nagrado za življenjsko delo (1992) in članstvo v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kjer je v letu 1997 postal izredni, v letu 2003 pa redni član. Kot priznanje, o katerem je sam zapisal, da ga je posebej vesel in nanj ponosen, je treba omeniti častno članstvo v stiski samostanski skupnosti (1978), Zadnikar v stiškem samostanu ni samo raziskoval in ustvarjal, temveč je v njegovi samoti krepil tudi svoje notranje moči. Najbolj trajnega pomena je priznanje, ki so mu ga ob osemdeseti obletnici izkazali prijatelji in kolegi, umetnostni zgodovinarji in zastopniki drugih sorodnih ved. Zbornik, ki nosi kot naslov verz Otona Zupančiča Hodil po zemlji sem naši... - slednji zadene bistvo jubilantovega poslanstva prinaša dragoceno gradivo, v uvodnih prispevkih pa Zadnikarjevo v vseh ozirih temeljito in tehtno predstavitev, z izčrpno in po obsegu impresivno bibliografijo, z razmišljanji njegovih prijateljev, bodisi vrstnikov, bodisi iz mlajše generacije. Pokojni se nam razodeva s svojimi besedami, zlasti pa s svojim delom, kot človek z globoko ljubeznijo do domovine, do njenih umetnostnih spomenikov, zlasti cerkva, ki jih je obiskoval, kot se je sam izrazil, »kot umetnostni zgodovinar, kot Slovenec in kot kristjan«. Naj končno strnem nekaj osebnih vtisov in misli o pokojniku, s katerim sem se srečeval v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot raziskovalca deloma sorodnih področij sva kljub generacijski razliki vedno našla temo za prijateljski razgovor, V zadnjih letih je Zadnikar, ki je bil razgledan in obenem družbeno kritičen intelektualec, napravil name v osebnem razgovoru včasih vtis zagrenjenega človeka, ne toliko zaradi težav, ki jih prinaša starost, temveč bolj iz razočaranja nad družbeno stvarnostjo in stanjem duha, ki ga zaznamuje razcepljenost, poslabšuje pa tudi premajhen čut za poštenost in osebno dostojanstvo. Slovo od pokojnega akademika Marijana Zadnikarja naj zaključim z mislijo, da je kot človek, kot humanistično usmerjen intelektualec in plodovit znanstvenik, svojo življenjsko pol zaključil po obsežnem in dobro opravljenem delu. Njegova zapuščina trajne vrednosti je veliko znanstveno in publicistično delo, s katerim je obogatil slovensko in evropsko umetnost no zgodovinsko vedo. Rajko Bratož RADO L. LENČEK (1921-2005) Rado L en ček se je rodil na Mirni na Dolenjskem, osnovno šolo je obiskoval v Črnomlju (1927-1932), gimnazijo v Novem mestu (1932-1940), slavistiko in etnografijo je študiral v Ljubljani (1940-1944), po izselitvi iz Slovenije pa se je še dve leti spopolnjeval v Padovi (1944-1946), nato eno leto najprej na čikaški univerzi (1958-1959) in tri leta v Ca m bridge u, Mass. (1959-1962), kjer je 1. 1962 tudi doktoriral. Tudi s slovenskega narodnostnega stališča je bilo zelo pomembno, da je od 1944 do 1956 poučeval na slovenskih srednjih šolah v Gorici in Trstu, hkrati pa od 1949 do 1956 sodeloval pri radiu Trst A in bil časnikar pri kulturnih vesteh Informativne službe Združenih držav v Trstu. Leta 1956 se je preselil v ZDA in bil tam docent za slovanske književnosti na Ninojski univerzi v Urbani (1962-1965), nato pa na Kolumbijski univerzi v New Yorku: 1969-1974 kot izredni profesor, nato pa kot redni profesor slovanskih jezikov in kultur, med tem (1969-1972) tudi gostujoči profesor na Newyorski univerzi in 1974 še na Yalski univerzi v New Havnu. Že kot študent v Ljubljani je delal znanstveno kot slavist in etnograf ter enajst let objavljal v revijah v Gorici, Trstu in Vidmu ter na tržaškem radiu. Tedaj je izdal svoji prvi knjigi: etnografske zapiske in študije (Ob Jadranu, Trst 1947), nato pa Slovensko marijansko liriko (p, t. 1954), drugo pod imenom Riko Lavrin. Pi> odhodu v Ameriko se je Lenčkovo znanstveno delo osredinilo zlasti na slovensko jezikoslovje, to in ono od njegovih de! pa ima tudi slovansko primerjalno zasnovo, npr. o slovanski predponi vy-. Pomembno je tudi njegovo organizacijsko delo in njegova bibliografska dejavnost iz sloven i stike in slavistike, večkrat tudi v sodelovanju s še kom. Za nas Slovence so zlasti pomembne (sicer v angleščini pisane) naslednje njegove knjige: Glagolsko vzorčenje slovenskega knjižnega jezika (1966, z dodatkom H. G. Lunta Poskus tvorbenega opisa slovenskega glagola; XV +139 + 55 str.), nato Zgradba in zgodovina slovenskega jezika (1982, 365 str,), pa Izbrane razprave in eseji (v slovenščino prevedene izšle pri Slovenski matici v Ljubljani; 1996, XXXV +■ 258 str.), 21 enot, z obširno Lenčkovo bibliografijo na str. X-XXXV ter s kazalom osebnih imen in še s čim. Zadnja taka velika knjiga R Lenčkaje Dopisovanje med Eaudouinom de Courtenayjem (1845-1929) in Vatroslavom Oblakom (1864-1896). Lenčekje organiziral ludi več simpozijev. Za nas Slovence je zlasti pomemben zbornik s simpozija v Evanstonu nad Čikagom o Jerneju Kopitarju ob 200-letnici rojstva prvega slovenskega znanstvenega jezikoslovca: To Honor Jernej Kopitar, 1780-1980. Lenčku samemu pa je posvečen zbornik Lubi Slovenci. A Pestschrift to Honor Rado L, Lencek on the Occasion of his Sixty-Fifth liirthday 3 October 1986 (LTr, Tom M.S. Priestly, Olga Ü. Nedjelkovičin Henry R.Cooper Jr.), izšlo kot 9. zvezek, štev. 1-2, 1987, revije Slovene Studies, 32 prispevkov (tudi Tabula gratulatoria z 21 imeni), Za nas je zanimiva še njegova objava zbornika The Dilemma of Melting Pot: The Case of Slavic Languages, Papers presented at the Michael Pupin Symposion, October 5-6, 1974. Do 1. 1996 se je Lenčku nabralo kar 21 samostojnih objav (knjig, brošur, zbornikov, prireditev, ki jim je bil (so)urednik, in 309 «člankov in Znanstvenoraziskovalnih razprav«. Do preselitve v Ameriko je pisal slavistične in etnografske stvari skoraj izključno v slovenščini, od 1964 naprej pa v glavnem v angleščini. Slovenskih objav je skoraj 50, ne da bi upoštevali še navedbe v "bibliografskih podatkih in intervjujih" Pisal je tudi precej ocen in poročil (menda okrog 30 ocen po našem štetju v bibliografiji): tiskane po raznih časopisih se odtegujejo naši presoji glede na aktualnost in vrednotenje, gotovo pa pomenijo važno popularizacijo slovenske stvari, Še zlasti, ker so v angleščini. Miselno je bil Lenček ves čas Slovenec, privržen skoraj vsemu, kar je slovensko, L, 1991 je upravičeno poslal zunanji dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, že dve leti prej pa častni član Slavističnega društva Slovenije, Marsičesa sicer tli dočakal, je pa dočakal to, da v »zemlji domači (na šmihelskem pokopališču pri Novem mestu) mu truplo leži«, ob očetu in materi, in to po trudu njegove tako drage mu družine. Jože Toporišič DAVORIN DOLAR (1921-2005) Rodil se je v Kranju in tam skončal gimnazijo. Diplomiral je l. 1944 na tedanjem Oddelku za kemijo Tehniške fakultete, 1. 1957 pa doktoriral na Tehnični fakulteti. Izpopolnjeval se je na leningrajski fakulteti za kemijo (46/47) pri prof. Nikolskem, ki mu je dal trdne temelje termodinamike, na katerih je pozneje snoval in izvajal svoje raziskovalno delo, Drugi pomembni stimulus za njegovo raziskovalno problematiko je bilo bivanje v nuklearnem institutu v Vinči (1951), kjer se je srečal s problematiko ionskih izmenjevalcev. Akademsko pot je začel kot asistent na Medicinski fakulteti, 1. 1952 je bil izvoljen za docenta za fizikalno kemijo na tedanji Fakulteti za kemijo, L 1960 za izrednega, 1965 pa za rednega profesorja. Vmes je raziskoval na Brooklinski politehniki (1955) in pozneje (1967/68) na inštitutu Camille Dreyfus v Durhamu (N. C.). Upokojil se je 1. 1989, Dolar je prevzel Katedro za fizikalno kemijo v siabem stanju, a si je z vsemi močmi prizadeval, da postavi pouk na sodobno raven, obenem pa je zastavil solidno raziskovalno delo. Naloga je bila zahtevna jn uspešno rešitev je lahko izvedla le osebnost s kvalitetami, ki jih je Dolar očitno imel. Kot raziskovalec se je Dolar zvesto držal strategije znanstvenega dela na fizikalno osnovanih vedah: poiskati dobre modelne sisteme, ki se lahko karak-leri/irajo z natančnimi eksperimentalnimi podatki in matematično obdelajo do teorije in razumevanja mehanizmov, kar se uporabi za ekstrapolacijo teorije na širšo pojavnost, po možnosti pa še na uporabnost. To strategijo je dosledno uporabljal pri raziskavah ionskih izmenjevalcev in raztopin elektrolitov. Najprej je študiral zamrežene netopne pohelektrolite - ionske izmenjevalce in izdelal metodo za kolonsko separacijo snovi, ki so prisotne v raztopinah v izredno nizkih koncentracijah, Nadalje je proučeval ravnotežja med ionskimi izmenjevalci in raztopinami elektrolitov, predvsem ter modi nam ske funkcije hidratacije in nabrekanja ter selektivnostne koeficiente. Pozneje je svoje raziskovalno delo usmeril na preučevanje vodotopnih linearnih poli-elektrolitov ter termoodinamske in transportne lastnosti njihovih raztopin. Pomembne so raziskave aktivnostmi} in osmoznih koeficientov ter razred-čilnih entalpij, kar ga je pripeljalo do tako imenovanega celičnega modela. Dokazal je, da se računi, osnovani na Poisson-Bolzinannovi enačbi za celični model, pri nizkih koncentracijah pol i elektrolitov ujemajo z rezultati za nabito premico. Značilno za delo prof. Dolarja je, da se je večinoma omejil na študije enostavnih sistemov, ki so ponavadi vsebovali isto dobro definirano polimer-no molekulo, kar mu je omogočilo študirati vplive raznih parametrov na določeno termodinamsko ali transportno lastnost. Tako je npr. v vrsti člankov opisal vpliv ionskega radija protiionov in njihove valence, gostote naboja na poliionu, dielektričnosti čistega ali mešanega topila in vpliv dodatka navadnega elektrolita. Zelo pomembne so tudi njegove teoretske in eksperimentalne raziskave raztopin, ki vsebujejo poleg elektrolita še mešanico protiionov, ki se razlikujejo po velikosti, naboju ali po velikosti in naboju. Proučeval je mešanice 1-1, 2-2, 1-2 in 1-3 valentnih protiionov, za katere so bile poleg tcr-modinamskih lastnosti, kot so osmotski koeficient, stopnja vezanja, navidezni molski volumen, razredčilna entalpija in razredčilni volumen, izmerjene tudi nekatere transportne lastnosti, Iz teh podatkov je izračunal stopnjo vezanja protiionov na poliion. Dolarjevo znanstveno delo, prikazano v 55 izvirnih člankih, objavljenih po večini v uglednih mednarodnih revijah, je po vseh kriterijih visoko kvalitetno in še posebej izstopa po matematični obravnavi modelov ionskih sistemov. Do-iarjeve publikacije so dosegle citiranost 650, kar je dokaj veliko za to področje. Njegova razpoznavnost v svetu se kaže tudi v številnih vabljenih predavanjih na univerzah in kongresih po svetu, zlasti v ZDA. Poleg znanstvenega dela akademika Dolarja bo ostalo v globokem spoštovanju njegovo pedagoško delo. Veljal je za enega ¡zmed najboljših in najskrbnej-ših predavateljev in mentorjev na kemiji. Vsi sedanji učitelji predmetov fizikalne kemije izhajajo iz njegove Šole, lahko pa rečem, da jih je bilo veliko in da so bila vsa dela kvalitetna. Iz te šole pa je prišlo veliko raziskovalcev, ki delajo po drugih inštitutih in v industriji. Dolarje ustanovil in uspešno vodil dolga leta ljubljansko šolo fizikalne kemije in iz nje je izšlo in še izhaja obilo kvalitetnih objav. Poleg svoje pedagoške in znanstvene dejavnosti je akademik Dolar porabil znaten del svoje energije in časa za sodelovanje v Številnih strokovnih komisijah na prejšnji zvezni in, po osamosvojitvi, republiški ravni. Njegovo predsedovanje Prirodoslovnemu društvu Slovenije (1985-89) dopolnjuje sliko Davorina Dolarja kot široko čutečega naravoslovca. Za znanstvene dosežke, ki so mu prinesli članstvo v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (izredni član L 1970, redni 1. 1977), je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča (s sodelavci, 1968), Kidričevo nagrado 1. J 979 in Zoisovo nagrado za življenjsko delo (2004), Za vso njegovo ožje strokovno in širšo družbeno aktivnost ga je Republika Slovenija odlikovala z redom za zasluge s srebrnim vencem. Priznanji za pedagoško delo mu je dala matična fakulteta s posebno listino. Univerza pa z naslovom zaslužnega profesorja. Treba je omeniti, da je bil akademik Dolar vrhunski alpinist. Preplezal je vsaj pet prvenstvenih smeri in toliko prvih ponovitev najtežjih smeri, Sodeloval je tudi pri reševalnih akcijah. Nedvomno je ta dejavnost veliko prispevala k oblikovanju njegove osebnosti in prispevala k moči za premagovanje naporov na njegovi življenjski poti. Dušan Hadži ALEKSANDAR DESPIČ (1927-2005) Rojen je bil v Beogradu, kjer se je šolal do diplome na Tehnološki fakulteti (1951). Stopnji magistra (1954) in doktorja (Ph. D., 1955) je dosegel na Imperial College of Science and Technology oziroma Univerze v Londonu. Njegovo delovno mesto je bila Katedra za fizikalno kemijo in elektrokem ijo na Tehnološko-metalurški fakulteti v Beogradu, kjer je od asistenta napredoval do rednega profesorja (1971), V letih 1957-99 je raziskoval pri J. O'M. Bockrisu (Philadelphia, Ph.), ki je bil eden izmed vodilnih elektrokemikov v svetu. Tam je bil tudi eno leto gostujoči profesor. Elektrokemijska k i ne tika je bilo vse življenje njegovo poglavitno raziskovalno področje, V to seje usmeril že med specializacijo pri prof. G. J, Hillsu v Londonu, nadaljeval pri prof. Bockrisu in v Beogradu. Glavni smeri sta bili kinetika in mehanizmi elektrodnih procesov. Njegova dela v grobem lahko delimo v tri skupine, V prvo sodijo raziskave ki neti ke in mehanizma raztapljanja in izločanja kovin na elektrodah, Pri tem gre za eksperimentalne in teoretične raziskave, ki so prinesle avtorju svetovni sloves. Poleg serije člankov je skupaj s sodelavci napisal o teh problemih še dve monografiji. Druga skupina del obsega študij kompleksnih kemijskih reakcij, zlasti oksi-dacij, na površinah raznih elektrod. V tretjo skupino del sodijo raziskave raznih goriv-nih elementov, študij njihove priprave in delovanja, Njegovi raziskovalni dosežki so objavljeni v 180 člankih z visoko odmevnostjo (1700 citatov). Med preglednimi članki in poglavjt v monografijah izstopa poglavje o elektrokemijskih reakcijah v Encyclopaedia Britannica. Poleg osnovnih raziskav so Despiča pritegnile tudi tehnične aplikacije, zlasti gorivne celice in vozila na električni pogon na tej osnovi, imel je 27 patentov, med temi štiri v ZDA in enega v Združenem Kraljestvu. Akademik Despič je bil odličen pedagog, vzgojil je cele generacije kemikov in tehnologov, med katerimi so mnogi postali akademski učitelji in raziskovalci. Napisal je tudi izvrsten učbenik Osnovi elektrohemije. Raziskovalni dosežki akademika Despiča so se odražali v svetu tudi v številnih vabljenih predavanjih in prispevkih na mednarodnih kongresih ter predavanjih po evropskih in ameriških univerzah in akademijah. V letih 1972— 1992 je vodil štiri velike projekte z državnimi agencijami ZDA in v okviru EU programa TEMPUS. Veliko energije je akademik Despič usmerjal v strokovnodrušlveno in znanstvenopolitično dejavnost. Bil je predsednik in za tem častni predsednik Srbskega kemijskega društva, prav tako Unije kemijskih društev Jugoslavije. Bil je tudi več let član Sveta za znanost Republike Srbije. Izredna osebnostna poteza akademika Despiča kot znanstvenika, kulturnika in humanista se kaže v ustanoviteljstvo Muzeja znanosti in tehnike, Galerije znanosti in tehnike in Fundacije za mlade talente. Pri Srbski akademiji znanosti in umetnosti je vodil skupino akademikov, ki si prizadevajo za čim boljše razumevanje in sodelovanje med družbenimi in naravoslovnimi vedami. Skupina se je formalizirala v odbor Tretjega tisočletja pri SANU in je 1. 1985 organizirala zanimivo razstavo o Tretjem tisočletju, namenjeno inspiraciji, zlasti mladini, za nove znanstvene podvige. Za svoja vsestranska prizadevanja in dosežke je prejel številna priznanja in odlikovanja. Bil je redni član Srbske akademije znanosti in umetnosti in njen podpredsednik (1981-94} ter predsednik v letih 1994-1998, dopisni član Hrvatske akademije znanosti in umetnosti, član Evropske akademije za tehnologijo površin v Schwabisch-Gmündu ter Evropske akademije znanosti in umetnosti. Skupščina Slovenske akademije znanosti m umetnosti ga je 1. 1976 izvolila za zunanjega dopisnega člana. Prejel je oktobrsko nagrado mesta Beograd (1968), diplomo in plaketo Srbskega kemijskega društva (1978, 1997), plaketo mesta Beograd (1974), plaketo tehnološko-metalurške fakultete (1974) in nagrado 7. julija (199(1), Bil je odlikovan z redom dela z rdečo zastavo. Dušan liadži DANE ZAJC (1929-2005) Broditi po reki, teči in odtekati z vodo, brez meje, brez naglice, medtem ko smrt v nas kar naprej pretuhtava in nadaljuje svoj neprekinjeni samogovor. Takšen potohodec je bil pesnik Dane Zaje, ki je reko časa in neprekinjeni samogovor smrti v njenem loku speljal v vsa svoja dela, da lahko mi, ki nam jih je zapustil v dediščino in opomnjo, bredemo po njem in tako pod težo njegove besede izkušamo sami sebe in svojo usodo. To pa se nam dogaja prav zaradi tistega, kar je pesnik sam najbolje izrekel v intervjuju z Neki Malečkar ob svoji pet in sedemdesetletnic i, v katerem govori o pomenu pesniškega prikazovanja sveta in človekovega eksistencialnega skusiva, ki je zaobjeto v njem. Takole pravi; »Mislim, da je poezija vseeno bliže globlji resnici sveta kot zunanji svet, ki je površen in na hitro narejen. Pa tudi lažniv, s svojo voljo do moči, do vladanja, do pridobivanja; medtem ko poezija gleda iz notranjega sveta, iz osebnih izkušenj Pesem ne odgovarja na nobeno vprašanje in je tako v nasprotovanju z racionalnim svetom. Navzočnost ratia je v pesmi samo kot kontrola forme in je na ta način drugotnega pomena za tisto, o čemer pesem govori.« V teh nekaj Slavkih je --"^l-. Dane Zaje, ki sicer ni nikoli rad govoril o svoji poetiki, vendarle na svoj skromni način opisal, kako vidi in presoja razmerje med zunanjim in notranjim svetom, ali še bolje rečeno, med enim in drugim časom. Prvi teče kot mean- D jr*7 stream na obči zgodovinski LH.. * .T površini sveta, kjer se srečujejo najrazličnejše ideologije in stremljenja, skupaj ^^B ^^^^H^Hu^^^J s pokoli, vojnami in drugimi ' množičnimi nesrečami, ki JgC^H^Hv jektivistični gon in pohlep * po moči, drugi pa je izrazito RHV '^'t^^BKLmK^B individualne narave, zato je nt . bistveno bolj verodostojen, ^HL. a hkrati ranljiv od posegov ^^^/^B vanj, ki se jim nikdar ne more ^— izogniti. Poezija upodablja in izpričuje prav to skušnjo z obema ravnema našega bivanja v svetu in času. Zaradi tega tudi ne niore nikomur pomeniti nobenih eksistencialnih alibijev ali dokončnih odgovorov na vprašanje o smislu naše eksistence, saj se sama postavlja pred nas kot vprašanje, ki izziva pri vsakomur, kogar se dotakne, odgovor v njem samem. V enaki meri pa obči zgodovinski čas s svojimi grczili in sekirami vdira v človekovo individualno življenjsko obzorje in skušnjo, ki se ne moreta zateči v nobeno arkadijsko votlino oziroma v časovno nišo, ker je ni, razen in pace. Od tam pa se poezija ne oglaša. Pesništvo Daneta Zajca je vzniknilo prav iz presunjenosti in trpljenjske obnemelosti, ki ju je vanj do zadnjega dne vsadil zločin, kakršnega je doživel v otroštvu, še natančneje kot kmečki fantin. Takrat je na kmetiji v Zgornji ]avor-šici nad Moravčami zagorel švabski ogenj in jo upepelil do tal. A to je bil komaj začetek, V partizanih sta padla tudi oba Danetova brata, nemalo zatem pa mu je umrl tudi oče. Tako je ostal sam z obupano materjo. Vendar pa se zlo, ki se kali v človeški rasi s pomočjo najrazličnejših totalitarnih ideologij in na njih zasnovanih živalskih tarm, po končani drugi svetovni vojni ni uneslo. Ko ie prišel na gimnazijo v Ljubljano, je nekoč nekaj zinil zoper Borisa Kidriča, čemur je sledila izključitev in celo samica na Poljanskem nasipu, kjer se je navadil učiti na pamet ne l enina, ampak predvsem svoie verze pa tudi pesmi drugih njemu ljubih pesnikov. A to se ni biJo vse. Kot sam pripoveduje, seje kot gimnazijec za las izognil Golemu otoku. Tisti lasje bila njegova mati, ki je prišla v Slavijo in z roko udarila po mizi. Čeprav je privatno maturi ra I, ni imel kasnejši največji pesnik in kandidat SAZU za Nobelovo nagrado nobene možnosti, da se vpiše na univerzo. Zaposlil seje kot knjižničar v Pionirski knjižnici, ki ji je ostal zvest in ona njemu vse do upokojitve 1989, V tem času je, človek otroške duše, spisal več izjemno pomembnih lutkovnih iger in pesniških zbirk za otroke, ki sodijo v vrh slovenske umetniške ustvarjalnosti za mladino. A naj se povrnem k tistemu, kar mi je pri Danetu Zajcu od nekdaj najpomembnejše. K duhu, ki nikdar ne podleže meri povprečništva. Zmerom je imel izrazito individualno, samosvojo, avtohtono pesniško držo in se znal ogibati vsakršni mišljenjski, kaj šele ideološki podrejenosti. Dane Zaje je samohodec najvišjega poetskega dometa. Ko se oziram na njegov opus, ki zajema pesništvo, dramatiko in esejistiko, si ne morem kaj, da ne bi v vsakem od teh sestavnih delov njegovega ustvarjalnega duha razbral in občuti! osebnosti, ki govori sebi. Pa vendarle tudi drugemu. Gre namreč za sporočilo, ki se njega in nas dotika na živ, zajemajoč, v srž našega načina biti posegajoč način. Že ko je leta 1958 izdal svojo prvo pesniško zbirko Požga?ia trava, izšla je seveda v samozaložbi, ker drugače to ni bilo mogoče, je postavil z njo ne le estetsko, ampak tudi moralno vprašanje, ki še danes ni izgubilo pa svojem pomenu, Namreč, čemu je edino lahko zavezana poezija? Ne Bogu, ne Partiji, ne Naciji, le živemu eksistencialnemu skustvu, ki je individualno in ne more biti podvrženo nobenemu množičnemu in s tem eo ipso splošnemu vzorcu. Dane Zaje je v vsem, kar je napisal, zavezan prav temu, da pesniško govori o usodi, ki ni nekaj statičnega, plehko inertnega, ampak je tragično krvava. Že pesem Jalova setev iz Požgane trave je razburila in pognala v zagon zoper avtorja številne čuvarje ideološkega enoumja, ki gaje določal totalitarni režim. Kako se vendar pesnik lahko sprašuje o zobeh svojega brata v zemlji, češ da je to jalova setev, če je pa splošno zapovedano, da so tisti, ki so padli na naši strani, plodna in smiselna žrtev. Smrt pa za pesnika ostaja smrt ne glede na lepšo bodočnost, za katero naj bi brata sejala svoje zobe. Iz taksnega dojemanja in razpoznavanja smrti, ki je podložena življenju, v katerem se njena podoba kaže z različnimi potezami in zaseka m i v njegovem tkivu, ki je večidel osenčeno z mortualnimi in tragičnimi vokacijami, je izoblikovana poetska tek ton i k a celotnega pesniškega opusa Daneta Zajca, pa naj gre za njegovo poezijo ali dramatiko, V njem se pesnik zmerom znova povrača k večno odprtemu vprašanju človekove individualne usode na ozadju velikih zgodovinskih tokov in dogodkov, v katerih odkriva zlo kol imanen t no človekovo gonilo, kije generičnega značaja in pomena, saj je v svojem izhodišču povezano z voljo do moči in grožnjo smrti. V tej optiki se Zajčeva pesniška pozornost brez prestanka posveča človekovemu bitjo in usodi, v kateri nastopajo tujstvo, animaličnost, demoničnost, krivda in greh, trpljenje in ljubezen; to so tiste sestavine pesnikovega eksistencialnega skustva, ki dajejo njegovemu umetniškemu sporočilu izjemno moralno verodostojnost in zahtevnost. K temu pa sodi tudi skorajda dosledna psalmodična dikcija njegovih pesmi, ki imajo takorekoč za rotit veno, obredno, mitemsko veljavnost in težnost. Mimo že omenjene prve zbirke Po žgana trava sestavljajo Zajčevo pesniško zapuščino še naslednja dela: Jezik iz zemlje (1961), Ubijavci kač (1968), R&žen-grUntat (1975), Si videl (1979), Zarotitve (1985) in Dol dol (1998), torej vsega sedem izvirnih pesniških knjig, ob katere pa lahko postavimo še celo vrsto različnih izborov njegovih pesmi, najpomembnejša pa sta nedvomno Glava sejavka (1971) in Kepa pepela (1984). Zajčeva dramatika obsega štiri dela, ki pa so vsako zase poseben pojem v sodobnem slovenskem dramskem ustvarjanju. To sta poetski drami Otroka reke (1963) in Potohodec (1971) ter tragediji Varane (1978) in Grmače (1994). Ob njih pa moram zaradi pesnikove inovativne avtorske soudeležbe postaviti tudi dve mitski drami, ki /e z naslovi povesta, kaj je Daneta Zajca tematsko in identifikacijsko privlačevalo in vznemirjalo. To sta Kdlevdla (1986) in Medeja (1988), Če se ozremo «čez njegove knjige pesmi, njegove drame, eseje in knjige za otroke, celo čez intervjuje ter priložnostne zapise in govore, je človek presunjen nad veliko stilno in idejno enotnostjo vsega, od prve do zadnje črke, kar je pes-mk objavila, ugotavlja Aleš Šteger v spremni besedi k svojemu izboru Zajcevih pesmi v zbirki Dva (2004), ki je izšla za pesnikovo petinsedemdeset letnico. V njej je natisnjena tudi Danetova pesem Preklet, preklet, ki jo je prvič objavil v tej zbirki, Tri kitice te pesmi, ki je po moji presoji nastala tam nekje na začetku šestdesetih let, morda celo v času ukinitve Rev (je 57 ali Perspektiv, kjer je bil Dane Zaje tudi glavni urednik, so se še posebej vtisnile vame. Naj ju navedem na tem mestu, ki je namenjeno spominu in slovesu od dragega pesnika in prijatelja. Hodil je človek. Prišel je med svet, Ampak namesto besed besed vpije po sveto: Preklet, preklet ta svet. In človek, ki ga je duh poslal, je obsedel v beznici. S pijanci tam blebeta o resnici in o pravici, btran se odvrnil je veliki duh, Gleda drugačne svetove. Človeški napuh pa jalov in giuh brede v besednem močvirju. Tako je Dane Zaje občutil sebe v okrožju človeške mešanice takrat in, kolikor vem, tudi kasneje, A zmerom znova sije govoril: Ze. ampak to še ni konec sveta, vse dokler diham s svojo pesniško govorico drugemu za vrat ali v dušo. Tako je, dragi moj [Jane, Že je tisto, kar je storjeno, ampak pa temu kljubuje, če seveda pripada tistemu velikemu duhu, ki gleda drugačne svetove. Niko Grafenauer ZORAN MUSlČ (1909-2005) 25. maja je v Benetkah umrl dopisni član SAZU, slikar in grafik, samohodec in svetovljan Anton Zoran Mušič. Tako je sklenil pot, na katero se je podal 12. februarja 1909, ko se je rodil materi Mariji Blažič in očetu Antonu Mušiču v Bukovici, malem kraju blizu Gorice. Kmalu so se v njegovem otroštvu zarisala prva potovanja. Z družino se je zaradi bližine soške fronte (1915) umaknil v Šentilj pri Velenju, se po končani prvi svetovni vojni vrnil v Gorico in se znova preselil, to pot v Velikovec. Zoran je bil odtrgan od Krasa in Tržaškega zaliva. Nič več ni bilo čudovitih potovanj med skalami in grmi, ki so v pozni jeseni obarvani z rdečino in okrom. Morda se je zaradi pogrešanja sredozemskega areala začela v njem prebujati slikarstvo in so ga nove poti vodile na Dunaj in v Prago, kjer se je seznanil s slikarskimi mojstrovinami. Smer je bila določena: po končani gimnaziji v Mariboru se je vpisal na zagrebško Akademijo za likovno umetnost in se dobro usidral v raznolikem, vendar dokaj razgibanem prostoru. Tako kot marsikateri slovenski študent, predan likovni umetnosti, je osvojil izkušnje hrvaških slikarjev in se uveljavljal doma. Zato bi lahko rekli, da so bile njegove vezi z umetniškimi dogajanji v Mariboru in Ljubljani vse močnejše. Srečal se je z Delakom, Kogojem in Cargom, po končanem študiju na akademiji v Zagrebu (1935) je bil v Mariboru izvoljen v odbor kluba Brazde, se pridružil umetnikom v društvu Neodvisnih in bil sprejet v odbor Društva slovenskih likovnih umetnikov. Z Mušičem je stopil v stik tudi Miha Maleš, urednik revije Umetnost, m ga pritegnil k sodelovanju. V tem obdobju se je mladi slikar odpravil na dve zanj zelo pomembni potovanji. Najprej je odšel na počitnice v Dalmacijo. »Prav to me je fasciniraio,»> je kasneje razložil, »da ni bilo ničesar videti; nobenih gozdov, nobenih dreves, samo kamni in grmičevje. To pa je nekaj esencialnega.« In prav v tej »praznini« se je sčasoma razkrila barvita in propustna sivina, v katero je umeščal svoje notranje podobe. Drugo potovanje ga je vodilo v Madrid in Toledo. Ker je bil njegov učitelj na zagrebški akademiji Babic, ki ni bil samo izvrstni slikar, pač pa tudi pisec in navdušen za špansko slikarstvo, je bilo povsem naravno, da je tudi njegov študent, mladi Mušič želel videti E1 Grecove, Vela squez.o ve in Goveve slike. Še posebej so ga vznemirile Goveve temne slike, naslikane s sodobnejšimi prijemi in tesnobno slutnjo. Španija in za njo Evropa sta drseli v grozeče »disasters«. Po vdoru nacističnih in fašističnih čet v Jugoslavijo (1941) se je Mušič leta 1943 odpravi i v Benetke, kjer ga je gestapo leta 1944 aretiral in ga poslal v Trst, češ da je simpa-ti/.iral s proti nemško usmerjenimi skupinami. Po zaslišanju so mu ponudili cinično izbiro: lahko se je javil v posebne enote, ki jih je SS formiral za tako imenovana umazana dela, ali se odločil za prisilno delo v koncentracijskem taborišču Dachau. Z vidika človečnosti je izbral »lažjo« pot in pristal v breznu pekla. Dobesedno med gomila mi človeških trupel in sredi neizmernega trpljenja, ki ga je dokumentiral z risbami in s tem veliko tvegal. Tako je postal kronist holokavsta. Po osvoboditvi (1945) se je ves oslabel vrnil v Ljubljano in jo kmalu zapustil zaradi vročičnih zablod v povojnih razmerah. Želel je pozabiti na to, kar je prestal, in utopiti grozo v pastorali. Sčasoma so stike postale vse prepričljivejše, ker je opazno izpopolnil pravokotno pronicanje svetlobe iz barvno skopih, vendar zelo barvitih plasti, Hkrati je s tišanjem slikovnega tkiva pripravil substrat in v njem odtiskoval spomine na dalmatinske krajine, žene, konjičke in beneške lagune. Zato seje v mirnem zlitju slikovne strukture in spominskih podob rojeval njegov prepoznavni odnos do modernizma oziroma avtonomne umetnosti, Mušičevo delo je bilo vse bolj opazno in je pritegnilo poznavalce in zbiralce umetnin. Še posebej pomembno je bilo obdobje po letu 1948. V beneškem ateljeju so ga obiskovali Oskar Kokoschka, Mark Tobev, predhodnik abstraktnega ekspresionizma, in Massimo Campigli. Leta 1949 se je poročil z Ido Cadorin Barbarigo, ustvaril zelo subtilne podobe sienskih in umbriiskih gričev, prejel na XXV. Blen-nalu v Benetkah Premio Gualino (1950) in naslednje leto v Italijanskem kulturnem centru v Parizu pomembno Premio Parigi. Res je, da je nagrado delil s slikarjem Cor poro, toda led je bil prebit in z ženo sta se preselila v Pariz. Od tedaj je njegovo življenje potekalo med Benetkami in Parizom, kjer je prevladovala abstraktna umetnost in je gotovo vplivala tudi na Musičevo delo. Vendar se ni povsem podredil slogu, ki so ga uveljavljali M ¡messier, Hartung, VVols, Baza i ne in Riopelie, marveč je ohranil svoje izhodišče: ne bom ilustriral narave, a je tudi ne bom zatajil. Vrnitev v Dalmacijo (1956) in zanimanje za zemljo in kras sta potrdila njegovo usmeritev, ki ga je vodila do v naravi izčiščenih površin, trša tih prepletov, a tudi do vpojnih struktur. To značilnost, izčiščeno do samostojne slikovne ali grafične strukture, so poznavalci in kritiki hitro opazili in mu podelili na beneškem Bi en na lu Gran Premio della grafica (1956) in v Ljubljani nagrado grafičnega bienala (1957), Teta 1970 pa mu je bila podeljena še nagrada Unesca na XXX. Biennalu v Benetkah. Leta 1970 se je v iMusičevemu življenju zgodil zasuk Dozorel je trenutek, ko je bil dovolj močan, da se je likovno spopadel z nočnimi morami, in nastala je serija risb, grafik in slik, s katero je slikar razgalil svoje najtemnejše dneve. -Veste, tisti, ki so vse to doživeli, so se pogovarjali, da se nekaj takega ne bo več zgodilo, da so bili zadnji,« je pojasnjeval Zoran Mušič. A je tudi dopolnil: »Toda 15 ali 20 let kasneje seje spet začelo.« Spričo vietnamske vojne seje obnovil njegov srh in prvo predstavitev dachauskih mizanscen v Galerie de France je poimenoval Nismo poslednji. Tanatos je bil močnejši, prevladoval je nad figuralno tvarino, iz katere so štrlele oblike spomina in opomina. Življenjska pot Zorana iMušiča je bila dolga in zavezujoča. Ni se odtegnil lepoti niti se ni sprenevedal, ko je bil soočen z belino kož in kosti. Zato so prav tako presenetljiva dela, ki so nastala na prehodu iz osemdesetih v devetdeseta leta. Mojster ie naslikal avtoportrete in dvojne portrete z zadnjo življenjsko povrhnjico. Nič ugajanja ni na portretih, prisotni so samo odtisi slovesa in potrpežljive vdanosti v usodo. Kot bi slikar želel reči: bilo je vredno, ker je bilo edino možno doživetje sveta. Težko je v priložnostnem zapisu zaobjeti Mušičevo delo in življenje. Vendar ob seštevku njegovih življenjskih postaj, pomembnih razstav, znanstev in priznanj ostane spoznanje, da je vse to namenil umetnosti. Res je, da je po rodu Slovenec, toda umetnik v njem je bil Evropejec. Ko je leta 1979 prejel Jakopičevo nagrado v Ljubljani, so ga v stari Gorici ob njegovi retrospektivni razstavi v Palazzo Attems sprejeli za častnega meščana. In ko je leta 1981 postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ga je francoski predsednik Mitterand ne dolgo za tem odlikoval z redom Officier de la Legion dTlonneur (1991). Bil je tako rekoč zmeraj na poti, zato je mogoče v taboriščnem potrdilu: Music Anton i 128231 - 12. 2. 09. tragt eigene Schuhe, najti tudi kanček pozitivne simbolike. Mušič je namreč zmeraj nosil svoje čevlje. O tem pričajo tudi njegove slike, grafike in risbe, zato jim recimo: srečno! Kjer koli, na gradu Dobrovo ali v galeriji Cadby Birch v New Yorku, v ljubljanski Moderni galeriji ali v grafični zbirki Kunstmuseums Basel itn. Emerik Bernard III POROČILO O DELU SAZU SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2005 Slovenska akademija znanosti in umetnosti je vietu 2005 delovala podobno kot v preteklih letih s to razliko, da je bilo to leto volilno leto, dvojno volilno leto, saj smo volili nove člane Akademije in novo vodstvo, Izvršilni odbor se je sestajal praviloma vsak teden, razen v času poletnih počitnic, predsedstvo se je sestalo na štirih sejah, skupščina je zasedala dvakrat, člani Akademije pa so se zbrali tudi na slavnostni skupščini, ko smo slovesno sprejeli novoizvoljene člane, V prvi polovici leta je bilo težišče dela na izbiri in pripravi predlogov za nove člane in na izbiri kandidatov za novo vodstvo, Meseca maja je skupščina izvolila enega novega rednega člana, deset izrednih članov in pet dopisnih članov, pri čemer je potrebno poudariti, da smo prvič za izredne člane volili tudi Slovence, slovenske državljane, ki stalno žive v tujini. Ista skupščina je iz volila novo vodstvo Akademije za obdobje 2005-2008. Ponovno so bili izvoljeni predsednik, podpredsednik akademik Trontelj in glavni tajnik, akademikinja Alenka Šelih pa je zamenjala podpredsednika akademika Gantarja, ki mu je potekel drugi mandat, V istem obdobju so bili v razredih na novo izvoljeni tajniki razredov in načelniki oddelkov. Poleg naštetih organov so na Akademiji delovali še odbori, sveti in komisije. Aktivna sta bila Svet za varovanje okolja in Odbor za trajnostni razvoj, ki sta skupaj pripravila okroglo mizo o klimatskih spremembah in Kvotskem sporazumu. Svet za energetiko, sestavljen iz strokovnjakov z Akademije, univerz in gospodarstva je pripravljal skupno stališče o razvoju slovenske energetike. Odbor za preučevanje narodnih manjšin je organiziral mednarodni znanstveni sestanek ob tridesetletnici podpisa Osimskih sporazumov. Odbor za slovenski jezik je deloval v Komisiji za strokovna vprašanja slovenskega jezika in v Komisiji za slovenščino v javnosti, Odbor za medicinske študije je tesno sodeloval z Inštitutom za medicinske vede ZRC SAZU, Komisija za pripravo kodeksa dobre znanstvene prakse in integritete znanstvenika pa je začenjala z delom. Obe fundaciji pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti sta izvajali načrtovane naloge, V okviru Fundacije dr. Bruno Breschi se je nadaljevalo delo na slovarju Janeza Svetokriškega, pripravljali pa so se tudi novi načrti, fundacija Janez Vajkard Valvasor pa je uspela natisniti drugi in osmi zvezek zbirke Icono-theca Valvasoriana in skenirati tretji, peti in šestnajsti zvezek. Objava periodičnih publikacij in monografij se je odvijala v skladu z načrtom, za kar je skrbela Komisija za tisk in publikacije, Akademija je v letu 2005 izdala 19 publikacij, delno v sozaložništvu z drugimi institucijami, sofinancira - lil pa je izdajo več kot osmih publikacij. Pri tem so bile glavne omejitve finančne narave, čeprav se je stanje v tem letu rahlo izboljšalo glede na prejšnja leta. Sodelovanje Akademije z Znanstvenoraziskovalnim centrom je tudi v letu 2005 potekalo utečeno in Akademija je kot ustanoviteljica financirala del projektov ZRC SAZLf v okviru dolgoročnega programa »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda« z ustrezno letno pogodbo. V tej se je povečal delež sredstev za Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ker je ta v izredno težkem finančnem položaju. Akademija je po svojih močeh pomagala pridobiti za inštitut dodatna sredstva, ki pa so žal enkratna in dolgoročno ne rešujejo problema. Ena od pomembnih dejavnosti Akademije je mednarodno sodelovanje, za katerega skrbi Oddelek /a mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo. Glede izmenjav znanstvenikov z drugimi akademijami lahko ugotovimo, da se je Število znanstvenikov ali umetnikov, ki so prišli k nam, od leta 2004 precej povečalo (od 20 na 39j, število naših strokovnjakov, ki so odšli v tujino, pa je rahlo upadlo (od 28 na 26), To najbrž kaže, da pri nas obstajajo druge poti za financiranje obiskov v tujini. Isti je verjetno vzrok za to, da teče večina izmenjav strokovnjakov z vzhodnoevropskimi akademijami. Na Akademiji je s predavanji gostovalo kar nekaj uglednih tujih gostov. Med njimi omenimo le naša dopisna člana Sava Bratosa in [ožeta Strausa ter evropskega komisarja za znanost Janeza Potočnika. Akademija ima sklenjene pogodbe o sodelovanju s triintridesetimi akademijami. V letu 2005 smo podpisali sporazum o znanstvenem sodelovanju z Litovsko akademijo znanosti in z Makedonsko akademijo znanosti in umetnosti, kjer naj bi bil prvi večji korak v sodelovanju obeh akademij razstava povojne slovenske grafike v Skopju. Podaljšali smo sporazum o sodelovanju z Britansko akademijo in s Poljsko akademijo znanosti, v pripravi pa sta podpisa sporazumov s Kraljevim društvom v Edinburghu in z Akademijo znanost i in umetnosti Bosne in Hercegovine. V mesecu maju smo skupaj s Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti in z Akademijo znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine organizirali mednarodno srečanje Promet v funkciji gospodarskega in trajnostne-ga razvoja v Ljubljani in v Portorožu. Velja omeniti, da smo v tem letu pripravili več nacionalnih znanstvenih srečanj, med njimi simpozij ob 100-letnici rojstva akademika Bratka Krefta, simpozij Flora in vegetacija Slovenije ter sosednjih območij 2005 in posvet o slovensko-italijanskih odnosih za člane Akademije, ki sta se ga udeležila tudi dopisna člana iz zamejstva Pavle Merku in Boris Pahor, SAZU je vključena v več mednarodnih akademijskih organizacij. Najak-tivneje delujemo v Združenju vseh evropskih akademij (ALLEA) in v Evropski znanstveni fundaciji (ESF), pri kateri imamo težave s financiranjem projektov. Prisotni smo v delu Mednarodne akademijske mreže za človekove pravice, ki se odziva na kršitve človekovih pravic znanstvenikov. Prvič smo letos aktivno sodelovali v delu Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij (E ASAC}, saj je bila slovenska znanstvenica članica strokovne skupine, ki je za Evropski parlament pripravila elaborat o cepivih. Poleg tega smo tudi člani Medakade-mijskega foruma za mednarodne zadeve (1AP), Mednarodne zveze akademij (UA1) in Alpskega foruma (ISCAR). Tesno sodelujemo z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti v Salzbur-gu (EAZU), saj je precej naših članov tudi njenih članov; eden je član senata, eden pa dekan razreda. Poleg tega smo vključeni v Srednjeevropsko in vzhodnoevropsko mrežo, ki deluje pod pokroviteljstvom EAZU, in smo v oktobru mesecu v Ljubljani pripravili srečanje te mreže. Istočasno smo skupaj z EAZU organizirali mednarodni simpozij Naravoslovne znanosti v sodobni družbi. Skupaj v Svetom F, v rope smo V decembru pripravili simpozij Mednarodni etični standardi biomedicinskih raziskav na ljudeh. V letu 2005 je svoje delo uspešno opravljala Biblioteka SAZU, kjer so poleg rednega knjižničarskega dela strokovno obdelali 8.344 enot novega knjižničnega gradiva, tako da celoten fond sedaj obsega 498.221 enot. Urejali so bibliografije članov in sodelavcev SAZU in ZRC SAZU in skrbeli za zamenjavo akademijskih publikacij s 1367 ustanovami, ki so večinoma (1230} v tujini. Iz zapuščine Ivana lagra, ki jo čuva Biblioteka, so uredili in obdelali zbirko japonskih lesorezov ter pripravili bogat katalog in razstavo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Rokopisna zbirka se je obogatila z albumom Bratovščine sv. jožefa v Ljubljani iz leta 1679, ki ga je Akademiji podarila prof. Elisabeth Gleason, roj. Gregorich in kije bil strokovno restavriran in je predstavljen na spletni strani Akademije, Mnogo članov Akademije je v tem letu prejelo razna priznanja in nagrade, Tukaj navedimo le dva, ki sta prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo (akademik Jože Maček in akademik Miha Tisler) in dva (akademik Alojz Kralj in akademik Ivan Kreft), ki sta postala Ambasadorja Republike Slovenije v znanosti. Ob zaključku poročila se spomnimo članov, ki so letos preminili: rednih članov Davorina Dolarja, Marjana Zadnikarja in Daneta Zajca ter dopisnih članov Aleksandra Despica, Rada Lenčka in Zorana Mušiča. Tako ob koncu leta Akademija šteje 72 rednih članov in 28 izrednih članov, dopisnih članov pa je 82. Boštjan Zekš DELO SKUPŠČINE SAZU Skupščina SAZU je v letu 2005 zasedala dvakrat, in sicer 26. 2. in 5. 5. Skupščina SAZU 26. 2_________ Skupščino je vodi! predsednik akad. Boštjan Zekš. Na začetku je pozdravil navzoče. Ko je ugotovil, da je skupščina sklepčna (od 93 je bilo prisotnih 60 rednih in izrednih članov), je predlagal, da se sprejme dnevni red. Navzoči so se strinjali s predlogom in soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. potrditev zapisnika skupščine 4. novembra 2004, 2. poročilo predsednika o delu Akademije v letu 2004, 3. finančno poročilo SAZU za leto 2004, 4. finančni načrt SAZU za leto 2005, 5. sprememba 69. člena statuta SAZU, 6. razno. K točki 1; Potrditev zapisnika skupščine 4. novembra 2004 Ker ni bilo pripomb, je predsednik ugotovil, da je zapisnik v predloženi obliki in vsebini sprejet. K točki 2: Poročilo predsednika o delu Akademije v letu 2004 Slovenska akademija znanosti in umetnosti je v letu 2004 delovala podobno kot v preteklih letih. Izvršilni odbor se je sestajal načeloma enkrat na teden, razen v času poletnih počitnic, predsedstvo se je sestalo na Štirih sejah, skupščina pa je zasedala dvakrat. Na svojih sejah so redno delovali tudi vsi razredi. Poleg naštetih organov Akademije so delovali tudi odbori, sveti in komisije, V okviru svojih pristojnosti sta delovala Svet zavarovanje okolja in Odbor za t raj -nostni razvoj. S svojim delom je začel Svet za energetiko, ki že prihaja do prvih rezultatov. Ustanovljen je bil tudi Odbor za slovenski jezik. V sestavi tega odbora delujeta dve komisiji - strokovna komisija in komisija za vprašanja slovenskega jezika v javni rabi. Tik pred koncem leta je bila ustanovljena še Komisija za pripravo kodeksa dobre znanstvene prakse in integritete znanstvenika, ki se bo posvečala etičnim problemom v znanosti, ki postajajo vedno bolj pereči. Vloga odborov, svetov in komisij je za SAZU zelo pomembna, ker le ožje skupine pripravljajo elaborate, ki jih potem lahko sprejme tudi Akademija in ki imajo lahko določen vpliv na širšo javnost in na odločitve v politiki. Poleg tega ta način dela omogoča, da se v delovanje S A 7,U vključujejo tudi strokovnjaki, znanstveniki in umetniki, ki niso člani Akademije. Pohvaliti je potrebno deki Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo, ki skrbi za izmenjavo znanstvenikov in umetnikov med Slovenijo in tujino. V preteklem letu je 20 gostov pripotovalo k nam iz tujine, v tuje institucije pa je v okviru mednarodne izmenjave odšlo 28 naših strokovnjakov. Obseg izmenjave sicer ni zelo velik, vendar je glede na tinančne možnosti Akademije primeren. Po obsegu izmenjave je na prvem mestu Madžarska, na drugem je Rusija in na tretjem Avstrija, Analiza kaže, da je bilo v okviru izmenjave več obiskov v državah jugovzhodne Evrope kot v zahodni Evropi, Razloge za to je verjetno iskati v tem, da za potovanja v zahodnoevropske države obstajajo druge možnosti. SAZU je vključena v več mednarodnih organizacij. Na prvem mestu velja omeniti Medakademijski panel za mednarodne zadeve, kjer zaenkrat ne sodelujemo preveč aktivno. Vključujemo se v delo Mednarodne zveze akademij, kjer smo aktivni in se udeležujemo njenih sestankov. Prisotni smo tudi v delu Mednarodne akademijske mreže za človekove pravice, ki pošilja peticije ob kršitvah človekovih pravic znanstvenikov v posameznih državah. Te peticije Akademija podpira in jih pošilja ustreznim političnim in diplomatskim organom. SAZU je tudi aktivna članica Združenja vseh evropskih akademij (ALLEA), s pridružitvijo Evropski uniji pa smo postali tudi Člani Svetovalnega odbora za znanost evropski h akademij (E ASAC), ki daje znanstvene podlage evropskemu parlamentu. V okviru Evropske akademije znanosti in umetnosti deluje Srednjeevropska mreža, ki je združenje predsednikov akademij iz srednje in vzhodne Evrope in katere srečanje bo oktobra 2005 v Ljubljani, Ob tem srečanju bomo v sodelovanju z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti na Akademiji pripravili še enodnevni znanstveni simpozij Naravoslovne znanosti v sodobni družbi, na katerem bosta med drugimi sodelovala tudi komisar EU za raziskave dr, [anez Potočnik in vsaj eden od Nobelovih nagrajencev. Veliko število mednarodnih akademijskih organizacij nam zaradi naše majhnosti povzroča težave, saj ne moremo povsod aktivno sodelovati, Drugi problem, kije s tem povezan, pa so ovire zaradi skromnih finančnih sredstev. Zato ho potrebno v prihodnje preverili naše mednarodno delovanje in se odločiti za aktivno delo Je v nekaterih institucijah, V letu 2004 so v okviru večine evropskih akademijskih združenj potekale razprave o temah, ki so povezane z vprašanji, kako naj Evropa v znanosti in razvoju dohiti hitro napredujoče azijske države ali Združene države Amerike, oziroma kako naj nove članice EU dohitevajo stare, Potekale so razprave o Sedmem okvirnem programu EU oziroma o ustanovitvi Evropskega sveta za raziskave, ki naj bi financiral osnovne raziskave na evropski ravni po kriteriju odličnosti. SAZU skupaj s Slovensko znanstveno fundacijo sodeluje v Evropski znanstveni fundaciji v okviru njenih organov. Nekateri projekti te fundacije potekajo tudi v Sloveniji, vendar spet zaradi finančnih omejitev ne moremo izkoristiti vseh možnosti, kijih nudi Evropska znanstvena fundacija. V okvir mednarodnega sodelovanja spadajo tudi bilateralne povezave. Zaenkrat so spora z Lini i o dvostranskem sodelovanju podpisani z 31 akademijami, kar naj bi za manjšo akademijo, kot je SAZU, zadoščalo, V prihodnje si želimo navezati stike le še z nekaterimi uglednejšimi tujimi akademijami. Do premikov je prišlo tudi pri obnovitvi povezav z akademijami na območju nekdanje Jugoslavije. Tako je bila pri nas na obisku delegacija Makedonske akademije znanosti in umetnosti, sporazum o sodelovanju s to akademijo pa bo podpisan spomladi 2005. V okviru tega sodelovanja tečejo priprave za retrospektivno razstavo slovenske gralike, ki bo odprta jeseni 2005 v Skopju. Sporazum o sodelovanju je bila sklenjen tudi s Črnogorsko akademijo znanosti in umetnosti. Obnavljajo se sliki s Srbsko akademijo znanosti in umetnosti. V ta okvir spada obisk predsednika te akademije v Ljubljani, lani pa je Srbsko akademijo obiskal a kad, PeLer Fajfar in se dogovarjal o možnostih za prihodnje sodelovanje. S Kosovsko akademijo znanosti in umetnosti ta čas še ni formalnih odnosov. V Vojvodini je pred kratkim oživela akademija, ki je bila ukinjena v času režima nekdanjega predsednika Slobodana Milošev iča, vendar sodelovanje s to akademijo še ni vzpostavljeno. Določeno sodelovanje poteka s hrvaško in bosansko akademijo znanosti in umetnosti. Leta 2003 je bila v sodelovanju s tema akademijama organizirana konferenca o ekoloških problemih sodobnega prometa. Nadaljevanje te konference bo potekalo leta 2005 v Ljubljani in v Portorožu. Menimo, da bi morali predvsem intenzivirati naše odnose s Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti. Povezave so vzpostavljene tudi z nemško LeopOldino, Francoska akademija znanosti pa nas vabi na srečanje predstavnikov akademij novo pridruženih članic FU, ki bo maja 2005 v Parizu. SAZU so v minulem letu obiskale nekatere zelo ugledne osebnosti, Tik pred svojo izvolitvijo nas je obiskal komisar EU za raziskovanje dr. |anez Potočnik, na obisku seje mudila delegacija Finske akademije znanosti, ki deluje kot državna agencija za financiranje znanosti, v juniju pa je Akademijo obiskal švedski kraljevi par. Ob tej priložnosti sta jima bila izročena Šved s ko-slovenski slovar avtorice Lene Holmqvist in publikacija o korespondenci med Linnejem in Sco-poiijem prof. Darinke Soban. Med pomembnejšimi strokovnimi srečanji velja omeniti slovesnosti ob 250-let niči rojstva matematika barona lurija Vege, Organiziran je bil znanstveni simpozij, na katerem so sodelovali tudi predstavniki akademij, katerih član je bil Vega, poleg tega pa velika državna proslava in nekaj manjših dogodkov v počastitev našega velikega znanstvenika in vojaka. Septembra lani je potekalo znanstveno srečanje Združenja akademij alpskih dežel (Alpenforum) na temo Alpe bodočegeneracije. Ob tem je bila sprejeta odločitev o našem nadaljnjem članstvu v tem združenju, čeprav to pomeni za Akademijo občutno finančno obremenitev. Na zelo visoki znanstveni in kulturni ravni in ob vidni udeležbi cerkvenih dostojanstvenikov je potekal mednarodni simpozij Znanost in vera s podnaslovom £7 ur mi odgovornost v svetu, ki se spreminja. Akademija je s strokovnim srečanjem počastila stoletnico rojstva pisatelja in pesnika Edvarda Kocbeka. Ob stoletnici rojstva in dvajsetletnici smrti akademika Marjana Mušiča je bila odprta razstava njegovih arhitekturnih risb in organizirano strokovno srečanje, ki je obudilo spomin na njegovo življenje in vlogo v slovenski arhitekturi, Objava periodičnih publikacij je potekala v skladu s sprejetim načrtom. Razred za umetnosti je leta 2003 ob 65-letnici ustanovitve SAZU pripravil prvi zvezek jubilejnega zbornika Sfovensti skladatelji - akademiki in lansko leto drugi zvezek Akademiki-književniki. Ob 70-letnici bomo izdali še tretji zvezek zbornika, ki bo namenjen likovnim umetnikom in arhitektom, Resno težavo pri objavljanju periodičnih publikacij pomenijo čedalje skromnejša finančna sredstva. Ta ugotovitev veli a enako tudi za sredstva fonda upokojenih akademikov in za celotno področje mednarodnega sodelovanja. Finančne zagate se delno rešujejo s pomočjo Fundacije Bruno Breschi, ki pomaga pri izdajanju faksimilnih izdaj vidnejših del iz zgodovine slovenske književnosti. Pomembno vlogo ima tudi Fundaciia lane/ Vajkard Valvasor, ki zaključuje priprave za izdajo Valvasorjeve k nj ižne dedišči ne, ki je v lasti zagrebške metropolitanske biblioteke. SAZU je soustanoviteljica obeh fundacij. V zvezi z odnosi do ZRC SAZU je treba ugotoviti, da del sredstev za dolgoročni program Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda prispeva Akademija kot ustanoviteljica tega centra. Ta odnos je bil urejen tudi formalno s sprejemom t. i. dolgoročnega programa za obdobje od leta 2004 do 2008. Kljub svoji dolgoročni usmeritvi se ta program še vedno lahko prilagaja tekočim potrebam znanstvenega raziskovanja. Zato obe udeleženki programa sprejemata letno pogodbo, ki podrobneje določa projekte, ki se bodo financirali v tekočem letu. Ena od pozitivnih posledic naših razprav o odnosih do ZRC SAZU, ki so potekale tudi na skupščini SAZU, je ta, da se je s povečanjem števila sodelavcev izboljšal kritični položaj Inštituta za biogratiko in bibliografijo. V drugi polovici preteklega leta je bilo na skupščini in na predsedstvu precej razprav, posvečenih postopkom za volitve novih članov in novega vodstva Akademije. Sedaj smo tik pred zaključkom volilnega postopka pred samimi volitvami novih članov in novega vodstva, ki bodo 5. maja 2005 potekale po nespremenjenih določilih zakona, statuta SAZU in pravilnika o volitvah, Edino novost, ki je bila uvedena po širši razpravi, pomenijo volitve novih rednih oziroma izrednih članov med slovenskimi znanstveniki in umetniki, ki živijo in delajo v tujini. Prav je, da so vsi Slovenci člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ne glede na to, kje živijo, Omenjena novost je v skladu z določili obstoječega zakona o SAZU, le da te možnosti do sedaj nismo izrabljali. Ob zaključku tega poročila naj se spomnimo članov SAZU, ki se preminili lansko leto: akademikov laneza Fetticha, Lojzeta Kovačiča in Janeza Menarta in izrednega člana Rudija Šeliga. Preminili so tudi štirje dopisni člani, tako da je SAZU ob koncu leta 2004 štela 74 rednih in 19 izrednih članov, kar pomeni skupaj 93 članov. Dopisnih članov je bilo 81. Predsednik je ugotovil, da o poročilu ni razprave. Sprejme se naslednji SKLEP: Skupščina SAZU potrdi poročilo predsednika o delu Akademije v letu 2004, K točki 3: Finančno poročilo za leto 2004 Upravni direktor je poročal: Slovenska akademija znanosti i n umetnosti je v letu 2004 za svoje delovanje prejela 812,2 mio SIT, kar je za 6,2 % več kol v letu 2003. Proračun Republike Slovenije je prispeval 97 % vseh sredstev, 1,4 % pa Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport za izdajo periodičnih publikacij (Acta carsologica, Traditiones, Razprave IV. razreda SAZU), knjig članov Akademije, ki so se prijavili na njihov razpis, in sredstva za organizacijo mednarodnega znanstvenega srečanja Vegovi dnevi 2004 in interdisciplinarno srečanje furij Vega iti njegov čas. S prodajo publikacij, najemninami in oddajanjem Prešernove dvorane ter počitniško dejavnostjo smo ustvarili 10,3 mio SIT in z donacijami za organizacijo mednarodnega in interdisciplinarnega kolokvija Znanost in vera: Etična odgovornost v svefu, ki se spreminja 4,4 mio SIT. V letu 2004 smo zaradi varčevalnih ukrepov znižali materialne stroške, nekaj publikacij pa ni bilo izdanih zaradi blokade finančnih sredstev v oktobru 2004; v celoti pa smo opravili načrt nakupa knjig, i/.menjave znanstvenikov med akademijami in razdelili sredstva iz fonda upokojenih akademikov. V zadnjih letih smo vložili velik napor, da smo od proračuna Republike Slovenije prejeli dovolj denarnih sredstev za dokončanje vseh začetih investicij. V letu 2004 smo zaradi varčevalnih ukrepov proračuna Republike Slovenije prejeli 163,9 mio SIT, kar pa ni zadoščalo za dokončanje vseh investicijskih del. Zato smo dokončanje obnove objekta Novi trg 4 in zamenjavo strešne konstrukcije objekta Novi trg 3 prenesli v leto 2005, za kar bomo letos prejeli 196,6 mio SIT, če ne bo med letom prišlo do rebalansa proračuna. Investicijska sredstva v letu 2004 smo porabili za vgraditev novega dvigala v objektu Novi trg 3, redno investicijsko vzdrževanje objektov in dokup računalniške opreme. Za ZRC SAZU pa smo investicijska sredstva namenili za začetek obnove stavbe Novi trg 4. Na seji predsedstva 18. maja 2004 je bil sprejet sklep, da se podpiše pogodba med SAZU in ZRC SAZU za leto 2004 o skupnem dolgoročnem programu Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Znesek v višini 59,7 mio SIT se je nakazal ZRC SAZU za izvajanje omenjenega programa, Sprejem nuvih članov oh podelitvi diplum [26 a. 200&) I'odpii sporazuma z Litovsko akademijo mani ki i (23 2. JOUÍj Predavanji dr, Janeza Polnčflika (15, 4- 2f>05) Srečanje upe>fcojeruB ilanuv SAZU (]. St 2CH)5) A U-EFJPEkd skici me knjigi? I V. Valvasorja Topografije Kranjske: Cf id Turjak (lasi Bihliuttkt Metropolitajifi v Zagrebu) Ulagawa sola ! school): Spominska slika - Na ka mura UtaertHjn ! Memoria] üJcture®f Nakamura Utaemon IS52: hilatura / Si^namrt: Suiho sha (japonski ¡csotcz ir, lapuíciru; I lagra} Predsednik je ugotovil, da navzoči nimajo pripomb k finančnemu poročilu SAZU za leto 2004. Soglasno se sprejme naslednji SKLEP: Skupščina SAZU potrdi finančno poročilo SAZU za leto 2004, ki je priloženo izvodu tega zapisnika in se hrani v arhivu SA ZU. K točki 4: Finančni načrt za leto 2005 Upravni direktor je pojasnil finančni načrt SAZU za leto 2005 po posameznih postavkah tega načrta, Predsednik je ugotovil, da navzoči nimajo pripomb oziroma predlogov k finančnemu načrtu. Predsednik je poudaril, da primanjkuje sredstev za mednarodne izmenjave. Prenizka so tudi razpoložljiva sredstva, kijih SAZU potrebuje za tiskanje knjig in publikacij. Vsako leto je nižji prispevek, ki ga upokojeni člani prejemajo iz Fonda upokojenih akademikov. Ta sredstva pomenijo zanje edino možnost za financiranje raziskovalnega dela, Za prihodnje bi si morala SAZU v teku priprav na sprejem državnega proračuna za leto 2006 prizadevati, da se njen delež na teh postavkah ustrezno poveča. Soglasno se sprejmeta naslednja SKLEPA: L Skupščina SAZU potrdi finančni načrt SAZU za leto 2005, ki je priložen izvodu tega zapisnika in se hrani v arhivu SAZU. 2. SAZU si bo v okviru priprav na sprejem državnega proračuna za leto 2006 prizadevala, da se povečajo finančna sredstva za mednarodne izmenjave, za tisk knjig in publikacij in sredstva v Fondu upokojenih akademikov. K točki 5: Sprememba 69. člena statuta SAZU Glavni tajnik je predlagal, da se zaradi uskladitve statuta SAZU z zakonom črtata sedanji 3. in 4. odstavek 69. člena statuta SAZU in nadomestita s 4. odstavkom 25. člena zakona o SAZU, ki se glasi: Predsedstvo ima sekretarja, ki je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan. Navzoči brez razprave soglasno sprejmejo naslednji SKLEP: Črtata se 3. in 4. odstavek 69. člena statuta. Besedilo obeh odstavkov se nadomesti s 4, odstavkom 25, Člena zakona o SAZU, ki se glasi: Predsedstvo ima sekretarja, ki je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan K točki 6: Razno Predsednik je ugotovil, da v tej točki ni vprašanj, o katerih bi morali razpravljati. Predsednik se je vsem navzočim zahvalil 2a udeležbo in zaključil skupščino ob 12.00. Zapisal: Miha Lesar Glavni tajnik: akad. Matija Gogala Skupščina 5. 5. Skupščino je vodil predsednik akad. Boštjan Zekš, Na začetku je pozdravil navzoče. Ko je ugotovil, daje skupščina sklepčna (od 93je bilo prisotnih 77 rednih in izrednih članov), je predlagal, da se sprejme dnevni red. Navzoči so se strinjali s predlogom in soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. potrditev zapisnika skupščine 24. februarja 2005, 2. potrditev sprememb statuta ZRC SAZU, 3. poročilo predsednika za zadnje mandatno obdobje, 4. izvolitev verifikacijske in volilne komisije ter delovnega predsedstva skupščine, 5. razrešile v predsednika, obeh podpredsednikov in glavnega tajnika, 6. predstavitev kandidatov za predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika, za novega rednega člana ter za nove izredne in dopisne člane in razprava, 7. poročilo verifikacijske komisije, 8. volitve, 9. razglasitev volilnih izidov in zaključek skupščine. K točki L: Potrditev zapisnika skupščine 24. februarja 2005 Predsednik je zaprosil navzoče, da podajo pripombe oziroma dopolnitve k zapisniku skupščine 24. februarja 2005, Ker ni bilo pripomb, je predsednik ugotovil, da je zapisnik v predloženi obliki in vsebini sprejet. K točki 2: Potrditev sprememb statuta ZRC SAZU Predsednik je poročal, da Upravni odbor ZRC SAZU prosi za soglasje k predlaganim spremembam in dopolnitvam statuta ZRC SAZU. Spremembe se nanašajo na preimenovanje Inštituta za biografi ko in bibliografijo ZRC SAZU v Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU (šestnajsta točka 13. člena), na sestavo UO ZRC SAZU (črtanje drugega odstavka 30. člena), na novega delavca s posebnimi pooblastili «vodja Infrastrukturne skupine ZRC« (peta alinea 43. člena) ter na pristojnosti Znanstvenega sveta ZRC SAZU (nova šesta alinea 43. člena). Slovenska akademija znanosti in umetnosti kot ustanoviteljica po statutu ZRC SAZU in SAZU daje soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta, S to obrazložitvijo je predsednik odprl razpravo. Ker razprave ni bilo, je predsednik dal predlog na glasovanje. Navzoči so soglasno sprejeli SKLEP: Skupščina SAZU soglaša s predlaganimi spremembami in dopolnitvami statuta ZRC SAZU. K točki 3: Poročilo predsednika za zadnje mandatno obdobje Predsednik je na začetku svojega poročila poudaril, da je SAZU tudi v minu- km obdobju ohranila in utrjevala svoj status najvišje nacionalne znanstvene in umetnostne ustanove. Organi SAZU so v tem obdobju delovali v skladu s svojimi pristojnostmi, določenimi v statutu. Zaradi spremenjenih razmer, ki zadevajo predvsem kandidature več članov za mesto v organih SAZU, je bilo potrebno v tej smeri spremeniti veljavni statut. Na področju medakademiiskega znanstvenega sodelovanja je bilo podpisanih več bilateralnih pogodb s tujimi akademijami, čeprav je bila večina dela že opravljena v prejšnjem mandatnem obdobju, Gre za Albansko akademijo znanosti, Kraljevo flamsko akademijo znanosti in umetnosti Belgije, Berlin-sko-brandenburško akademijo znanosti in humanistike, Črnogorsko akademijo znanosti in umetnosti, Kitajsko akademijo družbenih ved, Kraljevo irsko aka demijo in Korejsko akademijo znanosti in tehnologije. Predsednik je poudaril, da je SAZU dosegla obseg sodelovanja, ki upravičeno vzbuja zadovoljstvo. Glede na velikost SAZU ne bi bilo utemeljeno pričakovati nadaljnjega širjenja pri sklepanju bilateralnih pogodb. Ostaja odprt problem stikov z bivšimi jugoslovanskimi akademijami, kjer je situacija zelo raznolika in ni možno pričakovati hitre spremembe nastalega položaja. Izven uradnih pogodb so se razvili tesnejši stiki z Akademijo v Gottingenu, z Nemško akademijo naravoslovnih znanosti l.eopoldina in s Francosko akademijo znanosti. SAZU je vključena tudi v veliko število mednarodnih združenj: Medakademijski forum za mednarodne zadeve (IAP), Zveza evropskih akademij (ALLEA), Mednarodno združenje akademij (UAI), Mednarodna mreža za človekove pravice (IHRN), Svetovalni odbor za znanost evropskih akademij (FASAC), Srednjeevropska in vzhodnoevropska mreža (CF.N), ki deluje v okviru Evropske akademije znanosti in umetnosti (EAZU), V oktobru bo v Ljubljani potekalo srečanje predstavnikov akademij, članic CEN ter mednarodni simpozij o naravoslovnih znanostih v sodobni družbi z uglednimi gosti. SAZU sodeluje tudi z nekaterimi drugimi mednarodnimi organizacijami, vendar to sodelovanje ne poteka povsem brez težav, ki so delno finančne, delno vsebinske narave. Predsednik je posebej izpostavil dva sklopa problemov v znanosti, in sicer etične probleme v znanosti in vlogo znanosti v evropskem razvoju. Tu velja omeniti 7. okvirni program EU, ki ga je v okviru svojega predavanja na SAZU predstavil evropski komisar dr. Janez Potočnik. Posebej smo lahko veseli ustanovitve evropskega raziskovalnega sveta, ki bo podpiral vse osnovne raziskave, tudi tiste, ki zadevajo področje humanistike, kar je za SAZU še zlasti pomembno. SAZU uspešno sodeluje tudi z EZF pri razpisih raziskovalnih projektov. Manj ugodne finančne možnosti nas omejujejo pri aktivnejšem vključevanju v te projekte kakor tudi pri publikacijah SAZU in pri raziskovalnem delu akademikov. Na SAZU delujejo različni sveti in odbori, med njimi Svet za varovanje okolja, Odbor za trajnostni razvoj, Svet za energetiko, Odbor za slovenski jezik s svojo strokovno komisijo in komisijo za vprašanja slovenskega jezika v javni rabi. Pred kratkim je predsedstvo sprejelo pobudo za ustanovitev odbora, ki bo obravnaval etične probleme v znanosti. Delovanje teh odborov je za S A Z U zelo pomembno, hkrati pa utrjuje tudi njeno vodilno vlogo in ugled v strokovni in širši javnosti. Predsednik je podal kratek pregled pomembnejših dogodkov v preteklem obdobju. Ob 65- letnici SAZU v letu 2003 je umetniški razred predstavil 1. del tridelnega zbornika o slovenskih skladateljih akademikih, 2. del o akademikih literatih je izšel 2004, 3. del o akademikih likovnih umetnikih in arhitektih bo izšel do leta 2008. Lansko leto je potekal mednarodni kolokvij Znanost in vera s podnaslovom Etična odgovornost znanstvenika v svetu, ki se spreminja. SAZU je kolokvij organizirala v sodelovanju s papeškim svetom za kulturo. Sporočilo kolokvija je imelo pomemben odmev v širši javnosti. V minulem letu je bil izdan tudi švedsko-slovenski slovar, ki smo ga podarili švedskemu kraljevemu paru ob obisku v Sloveniji, S proslavo in strokovnim simpozijem je SAZU obeležila 250-letnico rojstva matematika Jurija Vege. Pred zaključkom svojega poročila seje predsednik ozrl na delo obeh fundacij SAZU, in sicer Fundacije dr. Bruno Breschi in Fundacije Janez Vajkard Valvasor, ki pripravlja faksimilirano izdajo Valvasorjeve grafične zbirke iz Mctropo-litanske knjižnice v Zagrebu. Posebej velja omeniti sodelovanje SAZU in akademikov v okviru pogovorov o prihodnosti Slovenije pri predsedniku RS dr. lanezu Drnovšku. V tem okviru je SAZU soorganizirala razpravo o položaju znanosti in visokega šolstva. Glede sodelovanja z ZRC SAZU, katerega ustanovitelj je SAZU, je potrebno poudariti, da je potekalo uspešno. Člani SAZU sodelujejo pri vodenju in upravljanju posameznih inštitutov in centTa samega, SAZU in ZRC SAZU skupaj izvajata dolgoročni raziskovalni program Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Ob koncu velja omeniti še to, da je SAZU v preteklem obdobju uspela ohraniti uravnoteženost, saj navzven deluje nevtralno in neodvisno, žal pa se po mnenju predsednika v določeni meri povečuje notranja polarizacija med člani. Predsednik seje zahvalil članom izvršilnega odbora, predsedstva, tajnikom razredom in vsem članom SAZU za njihovo sodelovanje v preteklem mandatnem obdobju. Navzoči so soglasno sprejeli SKLEP: Skupščina potrdi poročilo predsednika o delu Akademije v zadnjem mandatnem obdobju. K točki 4: Izvolitev verifikacijske in volilne komisije Predsednik je na podlagi 10. člena pravilnika SAZU o volitvah predlagal skupščini kandidate za verifikacij s ko in volilno komisijo ter delovno predsedstvo. • Za člana verifikacijske komisije: izrednega člana Uroša Skaleriča, izrednega člana Roberta Zore a. ■ Za člane volilne komisije: akad. Andreja Kranjca za predsednika volilne komisije, izrednega člana Toneta Pavčka za člana volilne komisije, izrednega člana Janeza Sketlja za člana volilne komisije. ■ Za člane delovnega predsedstva: častnega člana Franceta Bernika za predsednika delovnega predsedstva, akad. Roberta Blinca za člana delovnega predsedstva, akad. Cirila Zlobca za člana delovnega predsedstva, Predsednik je zaprosil za pripombe oziroma druge predloge. Ker jih ni bilo, je dal predloge na glasovanje. Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno potrdili predloge. Predsednik je ugotovil, da so verifikacijska in volilna komisija ter delov'no predsedstvo izvoljeni. Predsednik je zaprosil delovno predsedstvo, da prevzame vodenje skupščine. V nadaljevanju je sejo vodil predsednik delovnega predsedstva častni član akad. France Bernik. K točki 5: Razrešitev predsednika, obeh podpredsednikov in glav nega tajnika Predsednik delovnega predsedstva častni član akad. France Bernik je poudaril, da je bilo delo v prejšnjem mandatnem obdobju dobro opravljeno. Članom izvršilnega odbora, predsedstva in tajnikom razredov poteče mandat 6. maja. Dosedanji podpredsednik akad. Kajetan Gantar zaključuje svoje delo, ki je bilo v obeh mandatih vzorno, za kar mu je predsedujoči v imenu vseh prisotnih izrekel visoko priznanje, Predsednik delovnega predsedstva je odprl razpravo. Ker razprave ni bilo, je dal predlog razrešitve dosedanjega vodstva na glasovanje. Navzoči so soglasno sprejeli SKLEP: Skupščina razreši predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika. K točki 6; Predstavitev kandidatov za predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika, za novega rednega člana ter za nove izredne in dopisne člane in razprava Predsednik delovnega predsedstva je zaprosil predlagatelje, da predstavijo posamezne kandidate. Kandidata za predsednika akad. Boštjana Zekša je predstavil akad. Peter Fajfar, Kandidata za podpredsednika s področja naravoslovja, tehnike in biomedicine akad. ložeta l rontIja je predstavil akad. Marjan Kordaš. Kandidata za podpredsednika za področje humanistike, družboslovja in umetnosti akad. laneza Orešnika je predstavil akad. Matjaž Kmecl, akad. Alenko Sel i h pa akad. Zdravko Mlinar. Kandidata za glavnega tajnika akad. Matijo Gogala je predstavil akad. Mitja Zupančič. Predsednik delovnega predsedstva je odprl razpravo o kandidatih. Ker ni bilo razprave, je zaprosil tajnike razredov, da predstavijo kandidate za nove člane in napredovanje. Tajnica L razreda akad. Alenka Šelih je predstavila kandidata za izrednega člana Slavoja Žižka in Jožeta Pirjevca (Slovenec v tujini). Tajnik II. razreda akad. Matjaž Kmecl je predstavil kandidata za dopisna člana \Volfa Moskovicha in Heinza Dietra Pohla, Tajnik 111, razreda akad. Peter Fajfar je predstavil kandidata za rednega člana Franca Forstneriča, kandidate za izredne člane Igorja Emrija, Vita Turka in Črtomira Župančiča (Slovenec v tujini) ter kandidata za dopisnega člana Don-alda Michieja. Tajnik IV. razreda akad, Mitia Zupančič je predstavil kandidata za dopisna člana Pavla Bosaka in Alessandra (Sandra) Pignattija. Tajnik V, razreda akad. Andrej |emec je predstavil kandidate za izredne člane Stanka Kristla, Zorka Simčiča in Tomaža Šalamuna. Tajnik VI. razreda Marjan Kordaš je predstavil kandidata za izredna člana Blaža Rozmana in Matijo Peterlina (Slovenec v tujini). Predsednik delovnega predsedstva je odprl razpravo o navedenih kandidatih. Ker razprave ni bilo, je zaprosil verifikacijsko komisijo za poročilo. K točki 7: Poročilo verifikacijske komisije Član verifikacijske komisije izredni član Uroš Skalerič je poročal, da ima SAZU sedaj 74 rednih in 19 izrednih članov, kar je skupaj 93 članov. Vsi so volilni upravičenci. Na današnji skupščini je prisotnih 77 članov, pisno je volilo 10 članov. V celoti bo torej volilo 87 članov, kar je 93,5 % volilnih upravičencev. Predsednik je glede na poročilo verifikacijske komisije ugotovil, daje skupščina sklepčna in da se lahko začnejo volitve. K točki 8: Volitve Predsednik delovnega predsedstva je po ugotovitvi, da je skupščina sklepčna, pojasnil volilni postopek, ki ga določata statut SAZU in pravilnik o volitvah, po katerih se voli za" kandidata tako, da se obkroži številka pred njegovim imenom in priimkom. Kandidati za predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika morajo dobiti večino glasov vseh volilnih upravičencev, torej vsaj 47 glasov, da so izvoljeni. Po 15. členu statuta (drugi odstavek) volijo redne in dopisne člane le redni člani, častne in izredne člane pa redni in izredni člani. Kandidat za rednega člana mora dobiti vsaj 38 glasov, za izrednega vsaj 47 in za dopisnega vsaj 38 glasov. Skladno s 25. členom zakona o SAZU ter 7. členom pravilnika SAZU o volitvah je bilo omogočeno pisno glasovanje. Ugotovil je, da je pisno glasovalo 10 članov. Pojasnil je postopek pisnega glasovanja, ki je možno za tiste člane, ki se zaradi zdravstvenih ali drugih opravičenih razlogov niso mogli udeležiti volitev, in sicer na podlagi določil 13. člena zakona o SAZU. Predsednik volilne komisije akad, Andrej Kranjc je začel z volitvami. Najprej je odprl glasovnice s pisnim glasovanjem. Iz vsake ovojnice je vzel izjavo o pisnem glasovanju Eer prebral ime in priimek člana, ki je glasoval. Nato je vložil izjavo v ovojnico, iz nje pa vzel manjšo ovojnico, jo odprl, glasovnico pa vložil v skrinjico tako, da ie bila zagotovljena tajnost glasovanja. Ko je predsednik volilne komisije to opravil, je predsednik delovnega predsedstva zaprosil navzoče člane, da glasujejo. Volilna komisija je po glasovanju zbrala glasovnice in v odmoru, ki ie sledil glasovanju, preštela glasove, K točki 9: Razglasitev volilnih izidov in zaključek skupščine Predsednik volilne komisije akad. Andrej Kranjc je sporočil skupščini izid glasovanja, in sicer najprej za predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika. Za predsednika je bil z 81 glasovi izvoljen akad. Boštjan Žekš. Za podpredsednika sta bila izvoljena akad, lože Trontelj z 82 glasovi in akad. Alenka Seli h s 50 glasovi, medtem ko je akad. ¡anez Orešnik prejel 31 glasov. Za glavnega tajnika je bil s 86 glasovi izvoljen akad, Matija Gogala. Predsednik volilne komisije je nato razglasil rezultate volitev novih članov. Za nove izredne člane so bili izvoljeni: v razredu za: zgodovinske in družbene vede: v oddelku za družbene vede: Slavoj Žižek 52 glasov v oddelku za zgodovinske vede: Jože Pirjevec (Slovenec v tujini) 64 glasov matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede: v odddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede: Vito Turk 64 glasov Črtomir Zupančič (Slovenec v tujini) 80 glasov v oddelku za tehniške vede: umetnosti: medicinske vede: Igor Emri Stanko Kristl Zorko Simčič Tomaž Šalamun Hlaž Rozman Matija 1'eterlin (Slovenec v tujini) Za novega rednega in nove dopisne člane so bili izvoljeni: v razredu za: filološke in literarne vede: z a do p i sn a čl a n a: Wol f Moskov i ch 1-leinz Dieter Pohl 75 glasov 72 glasov 69 glasov 63 glasov 80 glasov 80 glasov 68 glasov 68 glasov matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede: v odddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede: za re d nega čl a na: F ra n c Forst n erič 69 gl asov v oddelku za tehniške vede: za dopisnega člana: Don a Id Michie 65 glasov naravoslovne vede: za dopisna člana: Pavel Bosa k 68 glasov Alessandro (Sandro) Pignatti 68 glasov Po razglasitvi volilnih rezultatov za nove člane je predsednik volilne komisije ugotovil, da so bili vsi kandidati izvoljeni. Predsednik delovnega predsedstva je čestital novemu vodstvu in novoizvoljenim članom, sklenil volilni postopek in prosil predsednika SAZU, da nadaljuje s sejo skupščine, Predsednik SAZU se je zahvalil članom verifikacijske in volilne komisije ter delovnemu predsedstvu za opravljeno delo, vsem navzočim pa za sodelovanje. Sporočil je datum podel it vene skupščine, ki bo 26. maja 2005, ter zaključil skupščino ob 12. uri. Zapisala sekretarka predsedstva: Glavni tajnik: Azra Serazin a kad. Matija Gogala RAZREDI SAZL' Razred za zgodovinske in družbene vede_ Razred za zgodovinske in družbene vede je imel v letu 2005 štiri seje (10. februarja, 29. junija, 1 ]. oktobra in 15, decembra), prav toliko sej sta imela oddelek za zgodovinske in oddelek za družbene vede. Delo razreda je bilo zastavljeno tako, da sla oddelka najprej obravnavala tematiko vsak zase in izoblikovala svoja stališča, ki so bila nato usklajena in dopolnjena na razredni seji. Na la način je bilo delo razreda dokaj učinkovito, V prvi tretjini leta 2005, pred volitvami novih članov in vodstva SAZU (5. maja 2005), je razred posveiil največ pozornosti izboru kandidatov. Na razredni seji 10. februarja je z večino navzočih članov potrdil kandidaturo prof. dr. Sla-voja Žižka, ki jo je predložil oddelek za družbene vede. Ko se je kasneje odprla mdžnost, da tudi oddelek za zgodovinske vede pride do svojega kandidata, je dopisni član prof. dr, Jože Pirjevec, ki sedaj prebiva in je zaposlen v Sloveniji, postal drugi kandidat razreda za zgodovinske in družbene vede. Izid volitev novih članov in novega vodstva SAZL! je bil za i. razred v celoti ugoden. Volilni zbor SAZU je potrdil oba kandidata za izredna člana, Velik uspeh je bila izvolitev dotedanje razredne tajnice akad, Alenke Šelih za podpredsednico SAZU za področje humanistike, družboslovja in umetnosti. Tako visoko zadolžitev na SAZU je namreč opravljal član L razreda nazadnje v letih 1975-1976, torej pred tremi desetletji, Na podlagi predhodnih razgovorov v okviru razreda in obeh oddelkov je po teh volitvah nastopilo novo vodstvo; načelnik oddelka za družbene vede je postal (drugič) izredni član Marijan Pavčnik, tajnik L razreda pa podpisani, ki je prevzel tudi zadolžitev načelnika oddelka za zgodovinske vede. Članstvo L razreda se je z izvolitvijo dveh izrednih članov povečalo od 16 na 18 (po devet v vsakem oddelku). S smrtjo akademika Marijana Zadnikarja 5. oklobra 2005 seje članstvo zmanjšalo na sedanje število 17 rednih in izrednih članov, pri čemer šteje oddelek za zgodovinske vede osem, oddelek za družbene vede pa 9 članov. Med pomembnimi uspehi razreda v celoti in posameznih članov bi poleg podpredsedniškega mesta v SAZU omenil dve pomembni priznanji: akad, janko Pleterski je v maju 2005 prejel častni doktorat Univerze v Celovcu za svoje življenjsko delo, akad. Vasilij Melik je decembra 2005 prejel na I age Ion ski univerzi v Krakovu veliko častno nagrado Wadawa Selczaka in Henrvka Wereczyskega, Štirje člani 1. razreda so praznovali življenjske jubileje: akad. Anton Vratuša devetdesetletnico, akad. Stane Gabrovec in akad. Lmilijan Cevc pet i n osemdeset letnico, akad, Jože Mlinaric sedemdesetletnico. Delo 1. razreda v letu 2005 je bilo dokaj raznoliko. Naj izpostavim tista področja, ki so najbolj izstopala po svojem pomenu in rezultatih. Med znanstvenimi srečanji, ki so jih pripravili in vodili člani razreda, je po pomenu, prestižnosti udeležencev (več članov SAZU, domači in tuji priznani strokovnjaki s področja zgodovinskih in pravnih ved) izstopal mednarodni simpozij ob trideseti obletnici Osimskih sporazumov, ki ga je organizacijsko vodil izr. član [ože Pirjevec, potekal pa je v prostorih SAZU in v Kopru 11. in 12. novembra. Zbornik znanstvene konference je v pripravi. Člani razreda so se udeležili posvetov in manifestacij ob stoletnici dveh pokojnih članov I. razreda in sodelujejo pri pripravah na podobno manifestacijo, ki bo v letu 2006 Naj jih navedem v kronološkem zaporedju: v oktobru so sodelovali pri prireditvah ob stoletnici rojstva Frana Zvvittra (1905-1988); v decembra je bil predstavljen zbornik posveta ob stoletnici rojstva Dušana Kermavnerja (1903-1975), ki prinaša prispevke s simpozija izpred dveh let. Oddelek za družbene vede, zlasti njegov predstojnik izr. član Marijan Pavčnik, pripravlja v sodelovanju z dvema ustanovama (Oddelkom za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Društvo psihologov Slovenije) simpozij ob stoletnici rojstva akad. Antona Trstenjaka (1906-1996), ki bo potekal jeseni 2006. Med prireditvami, ki jih je pripravil I. razred, naj omenim gostujoče predavanje prof dr. Friedricha Lot-lerja, upokojenega profesorja Univerze v Ciottingenu, o Judih v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku (19. oktobra 2005), l, decembra je potekal simpozij o Ivanu Šusteršiču, ki ga je organiziral ZRC SAZU; med člani SAZU iz L razreda sta nastopila z referatom akad. (anko Pleterski in dopisni član Helmut Rumpler. Med publikacijami 1. razreda so - poleg že omenjenega zbornika ob stoti obletnici akad. Dušana Kermavnerja (v sozaložništvu z Zvezo zgodovinskih društev Slovenije) - izšle izbrane razprave akad. Leona Pitamica (ur. izredni član Marijan Pavčnik). Zajetna publikacija je izšla v sozaložništvu s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani. V založniški program za leto 2006 je bila sprejeta objava korespondence zgodovinarja Gregorja Čremošnika, ki prinaša dopisovanje z vodilnimi zgodovinarji (zlasti strokovnjaki za srednji vek, predvsem bizantologi) v dobi med 1. in 2. svetovno vojno v tedanjem jugoslovanskem prostoru in sosedstvu (gradivo pripravlja zaslužni prof Univerze v Ljubljani dr. Ignacij Voje). Prav tako je predvidena objava referatov s posvetov, ki so jih pripravili in vodili člani razreda za zgodovinske in družbene vede. Skupaj z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Zgodovinski inštitut Milka Kosa) potekajo priprave na nemško izdajo kapitalnega dela akad, Boga Grafenauerja Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev. V vrsti vprašanj, ki jim je razred za zgodovinske in družbene vede namenil posebno pozornost, naj navedem naslednje; Razgovor o spomenici o italijansko-slovenskih odnosih v luči novejših dogodkov in odprtih vprašanj med Slovenijo in Italijo. Ustanovljena je bila ekspertna komisija (vodja a kad. Veljko Rus, člana a kad. Janko Pleterski in izr. član lože Pirjevec), v katero sta bila vključena še dva zunanja strokovnjaka, prof. dr. Borut Bothe (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani) in prof. dr. Miran Komac (inštitut za narodnostna vprašanja oziroma Fakulteta za družbene vede Univer ze v Ljubljani). Delo komisije je v pretežni meri zaključeno. Na pobudo oddelka za družbene vede je I, razred razpravljal o težavah, ki jih prinašajo novi študijski programi po tako imenovani bolonjski deklaraciji za posamezne družboslovne stroke, še posebej za pravno vedo. Potrdil je besedilo, ki ga je pripravil družboslovni oddelek, končno redakcijo pa predložil izr. član Marijan Pavčnik. Ker razred želi, da bi njegova stališča do tega vprašanja postala znana širši javnosti, je predlagal objavo strnjenega besedila izjave v Delu. Na pobudo akad, Zdravka Mlinarja je razred za zgodovinske 111 družbene vede oblikoval načrt za oživitev dela odbora za slovenski jezik, v okviru katerega bi posvetili skrb zlasti vprašanju terminologije. V to delo bodo predvidoma vključeni tudi zunanji sodelavci s področja različnih ved, ki so se doslej posvečali tem vprašanjem. Delo naj bi potekalo v obliki tematsko zasnovanih sestankov članov razreda in vabljenih strokovnjakov s področja družbenih in zgodovinskih ved. Prvi razred je razpravljal tudi o skromni (oziroma preskromni) navzočnosti slovenskih znanstvenikov s področja družboslovja in humanistike v mednarodnih leksikalnih delih. Med svoje delovne načrte v okviru SAZU je sprejel Lri znanstvena srečanja: (1) že omenjeni simpozij ob stoletnici akad. Antona Trstenjaka (jeseni 2006); (2) simpozij ob obletnici Pariške mirovne konference in (3) simpozij o Problemih demokracije na Slovenskem 1918-1941, Raj ko Brat oz Razred za (ilološke in literarne vede Razred je imel ob koncu leta 13 rednih, 3 izredne in 16 dopisnih članov. Med letom je umrl dopisni član Rado Lenček, na novo pa sta bila med dopisne člane izvoljena Heinz Dieter Pohl in Wolf Moskovich, Svoje delo je razred v tem letu načrtoval in usklajeval na treh sejah. - Nadaljeval in dokončal je začeto delo za simpozij ob 100-letnici rojstva Bralka Krefta; simpozij je bil 10. februarja 2005, pripravil in vodi! ga je akad. Dušan Moravec, na njem je nastopilo 13 poročevalcev, od tega 7 članov razreda; večina prispevkov je bila še isto leto natisnjena v XV1IL zvezku Razprav - skupaj z znanstvenimi poroči Si, ki so bila prebrana na simpoziju o Edvardu Kocbeku nekaj mesecev poprej, ter še tremi drugimi razpravami; zvezek je uredil član SAZU Andrej Inkret. - Prav tako je izbral delovno skupino za pripravo simpozija ob stoletnici rojstva Antona Ocvirka (akad. liernik in Kos) in sklenil prirediti kratek spominski simpozij ob smrti M a rje Boršnikove; potrdil je sodelovanje na simpoziju o Miku Ku retu v letu 2006; tajnik razreda je s krajšim nagovorom sodeloval pri slovesnosti ob stoletnici smrti Gregorja Kreka na graški univerzi in na Četeni ravni. - Lav-nnova razprava o Čehov u je po prizadevanjih akad. Moravč a in z dodatno subvencijo ministrstva za znanost in visoko šolstvo izšla dvojezično (prevod Rapa Šuklje). - Na sejah pa se je razred sicer ukvarjal predvsem še z vprašanji v zvezi s finančnimi težavami Inštituta za slovenski jezik, dalje s tako imenovanim malim pravopisom, Bezlajevo znanstveno dediščino in spori okrog nje; razpravljal je o »uradnem« priznavanju oziroma nepriznavanju znanstvenosti člankov v akademijskih zbornikih, o morebitnih novih članih SAZU, podprl sodelovanje SAZU pri faksimiliranju najstarejših slovenskih biblijskih prevodov v Rothejevi seriji Bi bi i a Slavica ter potrdil ponovno izvolitev dosedanjega vodstva akademije. Matjaž Kmecl Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede_ Razred sestavljata oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede in oddelek za tehniške vede. Razred je imel ob koncu leta 2003 17 rednih, 6 izrednih in 18 dopisnih članov, od tega v oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede 11 rednih, 3 izredne in 11 dopisnih članov, v oddelku za tehniške vede pa 6 rednih, 3 izredne in 7 dopisnih članov. Izredni član Hrane Forstnerič je postal redni član, kot novi izredni člani pa so bili izvoljeni Igor Emri, Vito Turk in Črtomir Zupančič. Novi dopisni član je postal Donald Michie, eden od pionirjev umetne inteligence. Umrla sta redni član Davorin Dolar in dopisni član Aleksandar Despič. V letu 2005 je imel razred štiri redne seje: 10. februarja, 24, marca, 23. junija in 19. oktobra. Oddelka delujeta na skupnih sejah razreda, po potrebi pa se sestajata tudi samostojno. Ker imajo vsi člani razreda razen dveh dostop do elektronske pošte, postaja elektonska pošta pomemben način komuniciranja, predvsem za tekoče zadeve. Razred vodijo akad. P. Fajfar kot tajnik razreda, akad. J. Globevnik kot načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede in akad, 1. Grabeč kot načelnik oddelka za tehniške vede, Vsi trije so bili v letu 2005 ponovno izvoljeni za drugi mandat. Člani razreda za razliko od nekaterih drugih razredov nimajo raziskovalne baze v ZRC SAZU, pač pa na Univerzi in na inštitutih, kjer so zaposleni ali z njimi sodelujejo. Zato svoje poslanstvo kot ¿lani SAZU opravljajo pretežno na svojih delovnih mestih, v SAZL' pa predvsem usklajujejo svoje poglede in sprejemajo mnenja o aktualnih vprašanjih znanosti in visokega šolstva ter njune vloge v družbi, zastopajo SAZL' v različnih strokovnih telesih in občasno organizirajo strokovna srečanja. Razred ima med vsemi razredi SAZU daleč največje zaledje aktivnih raziskovalcev, saj se na področjih njegovega delovanja iz javnih sredstev financira več kot polovico vseh raziskav v Sloveniji. Velik dei aktivnosti razreda v začetku leta 2005 je bil namenjen izbiranju kandidatov za nove člane. Razred je že v decembru 2004 posla! predsedstvu SAZU listo kandidatov, ki je obsegala en predlog za napredovanje iz izrednega v rednega člana, dva predloga za redna člana za Slovenca v zamejstvu, pet predlogov za izredne člane in en predlog za dopisnega člana, Glede na omejeno število prostih mest je razred po daljših razpravah z glasovanjem izbral dva kandidata za nova izredna člana, iz vsakega oddelka po enega, izbral je tudi enega od obeh Slovencev v zamejstvu in ga glede na sklep predsedstva SAZL1 predlagal za izrednega člana. Vsi predlagani kandidati so bili izvoljeni na volilni skupščini SAZU. Na vseh sejah razreda so člani razpravljali o izvolitvah kandidatov z ustrezno strokovno usposobljenostjo in znanstveno ustvarjalnost jo v naziv znanstveni svetnik SAZU, kot to omogoča zakon o SAZU, Razprava o izvolitvah znanstvenih delavcev se je pričela v razredu že leta 2003. Razred se je takrat odločil, da bo pričel postopek za izvolitev znanstvenih svetnikov. Namen morebitnih izvolitev je predvsem razširitev kadrovske baze na področjih, ki jih pokriva razred. Prednosl imajo kandidati, ki delajo na področjih, ki niso ali so slabo zastopana v SAZU Po dolgotrajnih razpravah je razred v letu 2005 izbral tri kandidate, ki so vsi aktivni v svetu za energetiko, in pričel postopek za njihovo izvolitev v skladu s pravilnikom za izvolitev znanstvenih delavcev SAZU, ki ga je sprejelo predsedstvo SAZU na seji dne 12. 12. 1995. Pomemben del razprav na sestankih razreda je namenjen obravnavanju strateških problemov na področju znanosti in znanstvene politike v Sloveniji. V letu 2005 ¡e med drugim potekala razprava o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010, na katerega so posamezni člani razreda dali pisne pripombe. Člani razreda so razpravljali o članstvu v upravnih odborih javnih raziskovalnih zavodov in predlagali predsedstvu SAZU, da naj obvesti pristojna ministrstva, da je SAZU pripravljena sodelovati pri strokovnem ocenjevanju kandidatov za posamezne vodstvene funkcije v organizacijah, ki so v državni lasti, posebej pri tistih, kjer je SAZU soustanoviteljica. V začetku leta je razred dal pobudo, da se pripravi predlog za podelitev Zoisove nagrade za življenjsko delo a kad, M. Tišlerju, Razred je razpravljal o obeležitvi 100-letnice rojstva akademika A. Peterlina, ki bo leta 2008. Podprl je predlog, da uredništvo strokovnega dela zbornika. posvečenega akademiku A. Peterlinu, prevzame akademik Svetina. Člani razreda, ki so sodelovali z akademikom Peteri i no m, bodo po svojih močeh pomagali pri pripravi zbornika. V letu 2005 je v zbirki Dela - Opera (14) razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede SAZU izšla knjiga akademika M, Tišlerja Kiralnost in molekule življenja - Na obeh straneh navideznega zrcala. Akad. B. Stanovnik je bil predsednik organizacijskega odbora simpozija Naravoslovne znanosti v sodobni družbi, ki ga je oktobra 2005 organizirala SAZU v sodelovanju z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti (Salzburg). Posamezni člani razreda imajo odgovorne zadolžitve na SAZU in izven nje. Akad. B. Žekš je predsednik SAZU in po svoji funkciji član številnih organov i zven SAZU, akad, B- Stanovnik je predstojnik oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU, od julija dalje tudi dekan razreda za naravoslovne znanosti Evropske akademije znanosti in umetnosti vSalzburgu, akad. R. Blinc vodi odbor za trajnostni razvoj SAZU, akad. J. Peklenik pa svet za energetiko SAZU. Akad. M. Tišler je član upravnega odbora Evropske znanstvene fundacije s sedežem v Strasbourgu. Akad. D. Hadži je član upravnega odbora Kemijskega inštituta. Akad. M, Tišler je dobil Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju organske kemije, akad. A, Kralj je postal ambasador znanosti Republike Slovenije, izredni član M. Tomaževič pa je prejel nagrado Ameriškega združenja za zidov je Peter Pa j far Razred za naravoslovne vede Letos smo v razredu pridobili 2 nova dopisna člana P. Bosaka iz Prage in S. Pignattija iz Rima. Tako je konec leta v razredu 13 rednih, 1 izredni in 12 dopisnih članov. Razred je imel v letu 2005 štiri seje (26, januarja, 22. marca, 2, junija in 15. septembra}. V decembru je imel korespondenčno sejo. Na sejah smo obravnavali aktualne probleme znanosti, ki zadevajo naš razred, s posebnim poudarkom na financiranju tiska akademijskih revij Acta carsologica in Razprav IV. razreda SAZU in znanstvenega tiska nasploh, Veliko je bilo razmišljanj o vrednotenju znanstvenih in strokovnih člankov v domačih revijah- V tej zvezi smo izrekli kritične misli o novem osnutku pravilnika o vrednotenju znanstvenega in strokovnega tiska oziroma del, ki sta ga pripravila ¿Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (M V5ZT) ter Javna agencija za raziskovalno delo (JARD). Kritični smo bili tudi do osnutka pravilnika o občasnih strokovnih komisijah, ki sta ga prav tako izdelala MVŠZT in IARD. Nerazumen, nestrokoven in nedemokratičen je predlog, da je strokovna komisija le posvetovalni organ MVŠZT oziroma JARD, kol tudi predlog o občasnosti komisij, ki lahko traja do 4 leta (torej tudi manj). Razpravljali smo o financiranju znanstvenega dela, ki v zadnjem času v primeru financiranja ZRC SAZU v nekaterih segmentih peša. izpostavljena sta bila Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Biološki inštitut fbvana Had-žija, oba iz ZRC SAZU, Premalo je finančnih sredstev za znanstveno zamenjavo s tujino. Razred je podprl predsedstvo SAZU pri prizadevanjih za boljše financiranje gornjih postavk. Obravnavali smo kandidature za nove redne, izredne in dopisne člane SAZU. Razred že v drugem volilnem letu ni dobil prostega mesta za kandidaturo izrednega člana. Spisek možnih kandidatov za izredne člane se množi in v bodoče moramo pridobiti novo mesto. Ponovno smo razpravljali o kriterijih za vrednotenje znanosLi in za članstvo v SAZU. Formalizirani številčni kriteriji ne morejo ustrezno zajeti vseh razsežnosti znanstvene odličnosti, ampak je treba upoštevati tudi vsebinski pomen del in pomen za razvoj določene stroke. Posebej moramo upoštevati, da je naloga SAZU tudi skrb za naravno in kulturno dediščino Slovenije. Na področju naravne in kulturne dediščine je sledenje citiranja izredno težko, saj o tem ni sistematično zbranih podatkov Že lansko leto smo se pripravljali na volitve funkcionarjev SAZU in v letošnjem letu predlagali za ponovno izvolitev glavnega tainika SAZU člana našega razreda akademika Matijo Gogala. Podprli smo ostale kandidate izvršilnega odbora SAZU akademika Boštjana Žekša za predsednika ter akademikinjo Alenko Selili in akademika Jožeta Trontlja za podpredsednika SAZU. Letos je razred s sodelovanjem drugih organizacij pripravil 3 mednarodna zborovanja. Od 26. do 29. maja 2005 je poteka! v Lipici mednarodni simpozij za celično fiziologijo in bioinženirstvo z 12. srečanjem mladih nevroznanstvenikov in z delavnico za napredno mikroskopijo. Namen simpozija, kjer je sodelovalo prek 80 udeležencev (Evropa, ZDA, Rusija, Japonska), je bil predstav iti teme s širokega področja celične fiziologije in inženirstva. Simpozij je gostil znanstvenike z različnih področij temeljnih in aplikativnih bioznanosti, s področij fiziologije celice, biologije celice, nevrobiologije, senzorčne fiziologije, biokemije in terapevtske biotehnologije. Poseben poudarek je bil namenjen mladim raziskovalcem. Tradicionalno so tu sodelovali mladi raziskovalci iz Slovenije in iz Italije. Ze več kot desetletje smo prav za ta segment znanstvenikov pripravljali letna posvetovanja za sodelavce Mednarodne šole za napredne študije (SISSA - Scu-ola Internazionale Superiore di Studi Avanzati), Univerze v Trstu in podiplomske študente, ki so vpisali študij biomedicine in biotehnologije na Univerzi v Ljubljani. V okviru srečanja je potekala tudi delavnica iz optičnomikroskopske tehnike. Simpozij je vodil izredni član SAZU Robert Zoreč. Od 15. do 19. septembra je bil 20. kongres Mednarodnega b i oaku stičnega združenja (International BioAcustic Council - IBAC) v Portorožu, ki gaje organizira! Prirodoslovni muzej Slovenije pod pokroviteljstvom S AZU. Razlog za to, da je bil kongres v Sloveniji, sta mednarodno poznana dejavnost slovenskih biologov ustreznega področja in da je sedanji predsednik izvršilnega odbora IBAC akademik Matija Gogala. Kongresa se je udeležilo 48 strokovnjakov iz 19 držav. Povabljenih je bilo 5 predavateljev z uvodnimi referati. Bili sta tudi dve delavnici, in sicer o problematiki bioakustičnih snemanj in o motavicij-skem bioakustičnem programu za otroke, Vsebinsko so bili referati raznovrstni, a kakovostni od novosti o oglašanju delfinov, preko zvočne komunikacije rib, do novih odkritij v raziskavah ptičjega petja, oglašanja slonov, do raziskav akustičnih signalov žuželk in vibracijske komunikacije. Udeleženci so razpravljali o novih tehnologijah snemanja živalskih zvokov in avtomatičnem strojnem prepoznavanju vrstno specifičnih zvočnih signalov. Otvoritev je pozdravila akademiki nja Alenka Šelih, podpredsednica SAZU. Med kongresom je bila letna skupščina združenja IBAC, na kateri so podaljšali mandat predsedniku akademiku Matiji Gogalu. Poseben zvezek Razprav IV. razreda S AZU bo namenjen referatom kongresa s podnaslovom Advances in Bioacoustics. Od 16. do 18- septembra je poteka) mednarodni simpozij Flora in vegetacija Slovenije ter sosednjih območij 2005, posvečen stoletnici rojstva izrednega člana S AZU dr. Maksa Wraberja (1905-1972). Simpozij sta pripravila SAZU in Botanično društvo Slovenije pod vodstvom organizatorjev prof. dr. Andreja Martin-čiča (organizacijski odbor) in akademika Mitje Zupančiča (znanstveni odbor). Simpozija se je udeležilo 77 strokovnjakov, biologov in gozdarjev s področja fitocenologije in botanike iz 5 sosednjih držav, Vabljenih je bilo 5 predavateljev s plenarnimi referati, ki so govorili o delu in življenju dr. Maksa Wraberja. V 25 referatih so udeleženci poročali o novostih s področja gozdnih in negozdnih združb, botaničnih novostih iz vaskularne in mahovne flore, genetike, filoge-nije, biodiverzitete, ekologije in gojenja gozdov. Razstavljenih je bilo tudi 25 posterjev s podobno vsebino kot referati. Predvidena ekskurzija na Pohorje je odpadla zaradi izredno slabega vremena, Simpozij je pozdravil akademik Jože Trontelj, podpredsednik SAZU. Dejaven je bil tudi znanstveni odbor Alpskega foruma, ki je imel dva sestanka. Prvi je bil organizacijski, drugi, septembra 2005 v Luganu, pa je bil razširjen z delovnimi skupinami ekspertov za posamezne znanstvene probleme trajnostnega razvoja Alp. Tudi delovna skupina SAZU za sodelovanje z Alpskim forumom seje sestala na dveh sestankih; poleg problematike neposrednega sodelovanja z Alpskim forumom je obravnavala tudi gradivo za nov zakon o Triglavskem narodnem parku. Po naših prizadevanjih sta se v našo delovno skupino vključila predstavnika 1. in VI. razreda SAZU, 15. decembra smo pripravili tiskovno konferenco ob izidu M. Pleničarie ve knjige Zgornjekredni rud isti Slovenije in dveh zvezkov Razprav IV. razreda SAZU, 46/1-2. Skoraj vsi člani razreda sodelujejo v raznih svetih, odborih, komisijah ipd. v okviru SAZU, ZRC SAZU in drugih ustreznih asociacijah zunaj akademije. Letošnje leto je bilo za razred bogato s priznanji. Zlati red za zasluge so dobili I. Gams, S. Grafenauer, M. Pleničar; ambasador znanosti je postal l. Kreft, Zoisovo nagrado za življenjsko delo je prejel |. Maček in bil imenovan za častnega občana Laškega. Uresničen je bil predlog za Zoisovo nagrado za raziskovalne dosežke doc. dr. Marku Kreftu. Mitja Zupančič Razred za umetnosti Razred je imel ob koncu leta 10 rednih, 8 izrednih in 12 dopisnih članov. 25. 5. je umrl dopisni član Zoran Mušič, 20. 10, pa redni član Dane Zaje. Na žalni seji je o Danetu Zajcu govoril Janko Kos, ob grobu pa Niko Grafenauer. V letu 2005 je imel razred 6 sej. Na januarski seji je razred nadaljeval z že v letu 2004 začetimi postopki glede predlogov za nove člane SAZU in jih tudi sklenil. Ker je predsedstvo SAZU na svoji seji v začetku leta izglasovalo, da razredu za umetnosti pripadajo iri prosta mesta od sedmih predlogov, so bili po javnem glasovanju v razredu dokončno izbrani trije kandidati: Stanko Kristl, Zorko Simčič in Tomaž Šalamun. Dogovorjeno je bilo, da poročila za nove člane prispevajo: za Stanka Kristla Milan Mihelič, za Zorka Simčiča Drago Jančar in za Tomaža Šalamuna Dane Zaje. Glede predlogov za volitve novega vodstva SAZU, v katerem bi razredu za umetnosti pripadalo mesto podpredsednika, pa žal nihče od predlaganih rednih članov, ki izpolnjuje pogoje, ni pristal na kandidaturo. Razred seje na februarski seji glede volitev novega vodstva SAZU soglasno opredelil za dosedanjo sestavo. Soglasno je tudi podaljšal mandat tajniku razreda Andreju Jemcu. Glede razprave o odnosih z Italijo, ki jo je na seji predsedstva SAZU predlagal Veljko Rus in je bila obravnavana tudi na seji razreda za umetnosti, je bilo sklenjeno, da se stališča razreda za umetnosti vključijo v skupni dokument (spomenico), ki bo oblikovan na akademiji po predavanju Borisa Pahorja in Pavla Merkuja v okviru SAZU. Na majski skupščini SAZU je bila akademiki nja Alenka Šelih izvoljena za podpredsednico in bo v predsedstvu SAZU zastopala tudi interese razreda za umetnosti. Izvoljeni so bili vsi trije predlagani izredni člani razreda: Stanko Kristl, Zorko Simčič in Tomaž Šalamun, Posebno poglavje v pogledu dela razreda za umetnosti v okviru SAZU, tudi skupaj z zunanjimi sodelavci, so oblike strokovnih posvetovanj, o katerih je razred razpravljal na več sejah. Na junijski seji je bilo sklenjeno, da razred pripravi večji strokovni posvet o življenju in delu Zorana Mušiča. V ta namen je bil predlagan odbor v sestavi: janež Bernik, Niko Grafenauer in Tomaž Šalamun. Predlog obsega tudi razstavo Musičevih del, udeležbo tujih poznavalcev Mušičevega dela in natis zbornika prispevkov s posvetovanja. Drugo večjo vsebinsko temo v obliki strokovnega posveta, ki terja odgovore razreda za umetnosti in celotne SAZU, predlagajo arhitekti Stanko Kristl, Milan M i belič in Marko Mušič. Gre za zaostrena kritična dogajanja v slovenskem urbanizmu in arhitekturi, o čemer je razred večkrat razpravljal na svojih sejah in sklenil, da jo kot prioritetno nalogo uvrsti v svoj program. 7, 12, 2005 je bil na SAZU prvi sestanek članov razreda arhitektov v zvezi s pripravami na posvet, za katerega je Stanko Kristl že pripravil pisna gradiva. Predlog Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, ki ga je razredu posredoval mag. Tomaž Faganel, glede kritične izdaje opere črne maske Marija Kogoja je razred v celoti podprl. Izvedbo te opere v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji razred utemeljuje kot pomembno in enkratno priložnost za predstavitev avtorja in slovenske glasbene ustvarjalnosti 20. stoletja širšemu evropskemu avditoriju. Dogovore med SAZU in Makedonsko akademijo znanosti in umetnosti o pripravi razstave sodobne slovenske grafike v Skopju leta 2006 je razred soglasno podprl. Organizacijo razstave je prevzela Narodna galerija v Ljubljani, komisar razstave pa je Lojze Gostiša, ki je prevzel tudi izbor del v sodelovanju z avtorji. Uredniški odbor za jubilejni zbornik razreda za umetnosti je na zadnji seji v decembru obravnava! priprave na izid druge knjige Slovenski književniki akademiki v angleščini, katere izid je planiran za konec leta 2006 ali začetek leta 2007, odvisno od potrebnih finančnih sredstev. V drugem delu sestanka pa je dr. Peter Krečič predstavil svoj pisni prispevek za arhitekturni del tretje knjige zbornika, v kateri bodo predstavljeni slovenski slikarji, kiparji in arhitekti akademiki. Izid tretje knjige je načrtovan za leto 2008. Andrej Jemec Razred za medicinske vede Ob koncu leta 2005 je imel razred za medicinske vede 7 rednih, 5 izrednih in 9 dopisnih članov. Razred se je v letu 2005 sestal na šestih sejah. Prve tri seje so bile v glavnem namenjene izboru kandidatov, ki naj bi jih razred predlagal skupščini SAZU za nove izredne člane. Temelj za izbor je bila presejalna študija citiranosti raziskovalnih del okrog 100 znanstvenikov na področju medicine, ki so jo na pobudo razreda pripravili na Inštitutu za biomedicinsko informatiko Medicinske fakultete UL, Sledil je natančen pregled raziskovalnih publikacij 10 najbolj citiranih avtorjev, ki ga je opravila komisija razreda, in končni izbor 4 kandidatov na seji razreda. Poleg njih pa je razred iz več predlogov izbral še enega kandidata izmed znanstvenikov slovenskega porekla, ki stalno delajo v tujini. Na prvi seji razreda v letu 2005 smo obravnavali poročila o teh kandidatih, ki so jih pripravili posamezni člani razreda. Obveščeni smo bili, da lahko razred za medicinske vede predlaga skupščini SAZU dva kandidata za sprejem v akademijo, enega od teh izmed slovenskih znanstvenikov. ki stalno prebivajo v tujini. O poročilih in kandidatih smo razpravljali ter nato izvedli tudi poskusno tajno glasovanje, Poleg tega smo na seji za predstavnika v organizacijo AlpenForum imenovali akademika Matijo Horvata. Na drugi seji smo po krajši načelni razpravi o bodočih članih SAZU izvedli tajne volitve za dva kandidata, ki bi ju predlagali za izredna člana SAZU. Z večino glasov je bilo sklenjeno, da za izrednega člana predlagamo prof. dr, Blaža Rozmana, dr. med. Kot nerezidenčnega kandidata smo soglasno sklenili predlagati prof, dr. Matijo Peterlina, slovenskega znanstvenika svetovnega slovesa, ki dela na Kalifornijski univerzi vSan Franciscu in Medicinskem inštitutu Howard Hughes v ZDA. V nadaljevanju seje smo se dogovorili o podrobnostih glede priprave porireinih slik devetih pokojnih članov razreda za medicinske vede, ki bi bile stalno razstavljene v sejni sobi razreda v Kliničnem centru, Na tretji seji smo razpravljali o predlaganih kandidatih za izredne člane akademije iz drugih razredov SAZU, Dokončali smo razpravo o portretih pokojnih akademikov, ki jih je članom razreda dal na v pogled tajnik, Obravnavali in sprejeli smo tudi pobudo, da bi razred podprl kandidaturo izrednega člana Skaleriča za Zoisovo nagrado. Ker akademik Kordaš, ki se mu je iztekel mandat tajnika razreda, zaradi družinskih razlogov ni želel ponovno kandidirati, je bil na predlog članov razreda za tajnika v naslednjem mandatnem obdobju izvoljen z glasovi vseh prisotnih izredni član Janez Sketelj. Na volilni skupščini SAZU, ki je bila 5. maja 2005, sta bila oba kandidata, ki ju je razred predlagal, prof. Blaž Rozman in prof. Matija Peterim, izvoljena za izredna člana SAZU. Glavna vsebinska točka na naslednji seji razreda je bila razprava o spremembi načina ocenjevanja raziskovalnih programov in projektov, ki jo je za razpis projektov v tem letu uvedla Agencija za raziskovanje in razvoj RS. Mnogi člani razreda so namreč menili, da to za področje medicinskih raziskav, ki je imelo doslej izmed vseh področij verjetno najbolje urejeno ocenjevanje raziskovalnega dela in na njem temelječ sistem delitve raziskovalnih sredstev, lahko pomeni res- no spremembo na slabše. Kot uvodničarja sta sodelovala dosedanji predsednik znanstvenoraziskovalnega sveta za področje medicine prof. dr. Zoran Grubič in predsednik komisije za ocenjevanje raziskovalnega dela pri SAZU prof. dr. Štefan Adamič. Prof, Grubič je predstavil primerjavo dosedanjega sistema ocenjevanja na področju medicine in novega sistema, ki ga uvaja Agencija, Na več ne raz k rit i h resn ič n i h p ri mer ih je pokaza l n a absu rd ne rezu Itate, k i j i h 1 ah ko d a novi s istem, i n povedal, da kot predsednik sveta odstopa, ker ne more več zagotavljati korektnega in pravičnega ocenjevanja raziskovalnih projektov in delitev sredstev za projekte. Prof. Adamič je opisal delovanje komisije za ocenjevanje raziskovalnega dela pri SAZU, Komisija je ocenila predlagani sistem Agencije kot nedorečen in predlagala odlog za eno leto, kar pa ni bilo sprejeto, zato bo komisija prenehala sodelovati z Agencijo. Po kritični in izčrpni razpravi so člani razreda ugotovili, da gre za perečo problematiko, ki ima lahko dolgoročen negativen vpliv na raziskovalno delo na področju medicinskih ved, in sklenili svoja stališča v obliki pisne izjave predstaviti ministru za znanost in direktorju Agencije za raziskave in razvoj RS, Na predlog tajnika razreda Sketlja je razred nato sklenil, da bo na prihodnjih sejah posvetil pozornost dvema aktualnima temama na področju medicine: problematiki infekcijskih bolezni v svetu in pri nas in uporabi matičnih celic v medicini. Na zadnjih dveh sejah smo razpravljali o pripravljenem osnutku izjave razreda za medicinske vede o ocenjevanju raziskovalnega dela na področju medicine, ki sta ga pripravila tajnik razreda Sketelj in akademik Trontelj. Zavzeli smo se za ohranitev avtonomije posameznih področij znanosti glede načina ocenjevanja raziskovalnega dela in za ohranitev dosedanjega modela ocenjevanja na področju medicine, ki je ob visoki stopnji soglasja dobro deloval vrsto let, ter njegovo dopolnjevanje z morebitnimi novimi usmeritvami ministrstva in agencije. Po več popravkih je večina članov razreda izjavo sprejela in odločila, da jo v okviru javne razprave o pravilnikih Agencije za raziskave in razvoj, ki zadevajo to problematiko, pošljemo ministru za znanost dr. Zupanu in direktorju Agencije dr. Demšarju. To smo po predhodnih posvetih s predsednikom SAZU in predsednikom znanstvenoraziskovalnega sveta za področje medicine tudi storili. Začeli smo tudi obravnavo zelo aktualne teme o pomenu infekcijskih bolezni danes. Uvodno predavanje je pripravil izredni član Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni. Poudaril je, da so infekcijske bolezni stalen spremljevalec človeštva, da je videz, da so z razvojem medicine premagane, zelo napačen in da lahko predstavljajo veliko zdravstveno in družbeno-ekonomsko nevarnost tudi danes in v prihodnje. Po živahni razpravi je razred sprejel odločitev, da bo o tej pereči temi sprejel izjavo in z njo seznanil javnost. Na zadnji seji razreda v tem letu je izredni član Strle predstavil osnutek te izjave in člani so predlagali več dopolnitev, predvsem o tem, kaj bi bilo nujno glede te problematike storiti v Sloveniji, Razred je na seji obravnaval tudi dokument, ki ga je pripravil M e da kade -mijski odbor (lnteracademy Panel lAP) o Stališču glede varnosti pred biološkim orožjem (Statement on Biosecurity). Na to stališče razred ni imel pripomb in ga podpira, zato smo priporočili predsedstvu SAZU, da ga podpiše. Razred je podprl tudi predlog akademika Svetine, da v okviru SAZU pripravi predavanje prof. Schusterja iz ZDA o molekularni evoluciji. lanez Sketelj Kabinet akademika Franceta Bernika Vodil ga je akademik France Bernik, častni član SAZU. Sodelavka Ana Marija Batič. Akad. Bcrnik je dokončal monografijo Ivan Cankar, ki bo izšla v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Kot glavni urednik je zbirko urejal ter oblikoval njen kratkoročni in perspektivni program. Ob slovenskem kulturnem prazniku je nastopil z govorom na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani (9. 2.), z vabljenim predavanjem Lyrik und Cber-setzbarkeit von Lyrik na plenarnem zasedanju Akademije znanosti v Göttinge? nu (21. 1.), i nagovorom na pogrebu Rada L. Lenčka v Novem mestu (4. 5.), z govorom o Rudolfu Trofeniku na slovesnosti ob desetletnici Bavarsko-sloven-skega društva v SAZU (17. 6.J, na slavnostni akademiji v Cankarjevem domu ob petnajstletnici prve slovenske demokratične vlade (22.6.), z govorom o Simonu Jenku na proslavi ob stosedemdeset let niči pesnikovega rojstva v Podreči (29, 10). S prispevkom o Katoliški cerkvi in slovenski kulturi je sodeloval na desetem pogovoru predsednika države Janeza Drnovška o prihodnosti Slovenije (14. 12.). Vodil je okroglo mizo Naša »zamejska književnost" v času odmiranja mej v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu (10. 1.) in nastopil kot »večerni gost« v pogovoru z Aleksandrom Colnikom na prvem programu T V Slovenije (11. 9), Svojo knjigo Spektrum ustvarjalnosti je predstavil v Klubu krščanskih izobražencev v Kopru (17. 1), knjigo Slovenska akademija znanosti in umetnosti - Od 1992 do 2002 pa v Mariboru (14. 6.) in v SAZU (16. 6.). Akad, Bernik je član senata Evropske akademije znanosti in umetnosti, član znanstvenega sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, sveta Instituta Antona Trstenjaka, sveta Elektroinštituta Milan Vidmar in upravnega odbora Slovenske matice. Je član gremija za Pogovore o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike, član Komisije za odlikovanja pri predsedniku Republike Slovenije m član Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost pri Vladi Republiki Slovenije. France Bernik Svet za varovanje okolja Leto 2005 je bilo izrazito študijsko. Za to je več razlogov: obilje nove zakonodaje in vrsta razprav o aktualnih temah. Vlada in zatem Državni zbor RS sta sprejela Resolucijo o Nacionalnem programu varstva okolja (do 2008), začel je veljati kjotski protokol kot eden instrumentov v povezavi s podnebnimi spremembami, sprejetje bil zakon o zaščitni ekološki coni in epikotinentalnem pasu, uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje, bilo je posvetovanje o izvajanju konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja, izšla je uredba o preprečevanju večjih nesreč, resolucija o nacionalnem programu ravnanja 2 radioaktivnimi odpadki in gradivo o zasnovah prostorske zakonodaje. Razpravljali smo o novih ocenah Rimskega kluba, ki jih je predstavil predsednik odbora SAZU za trajnostni razvoj, akademik prof. dr. Robert Blinc. To leto je bilo izredno tudi po odpravljanju posledic naravnih nesreč (potres, plazovi, poplave, neurja) in izvajanju okoljskih projektov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter odstranjevanje odpadkov. Ob velikih naložbah za ta namen je dve leti zapored izpadel progam izdajanja knjižic v zbirki Usklajeno in sonaravno SVO RS. Zato je izšla le leta 2004 pripravljena knjiga Sonamvno uravnoteženi razvoj Sloyenije, ki smo jo predstavili v Ljubljani, Celju in Rušah. Razpravljali smo tudi o knjigi zaslužnega prof. dr. Andreja Kirna z naslovom Narava, družba, ekološka zavest- Sodelovali smo v razpravah o krajinskem parku Ljubljansko barje ter o novih pobudah za okoljsko-ekonomsko politiko in strategijo razvoja v svetu. V zastoju pa sta knjižici o tleh in o kemizaciji okolja v Sloveniji ter pregled delovanja svetov za varstvo okolja RS in za varovanje okolja SAZU, ki od 1994 do 2005 tesno sodelujeta; prvemu predseduje prof, dr. Franc Lobnik, ki je predsedoval tudi Evropskemu sosvetu za varstvo okolja in trajnostni razvoj EEAC, drugemu pa znanstveni svetnik SAZU dr. Avguštin Lah. Seznanjeni smo z dvema izjemnima deloma: sintezo poročila Združenih narodov Ecosystems and Human Well-beingv okviru projekta Millenium Ecosystem Assessmenl in The European Environment, State and Outlook 2005 Evropske okoljske agencije, pa tudi z novimi podatki, ki jih objavljata Istituto geográfico De Agostini v Novari in Worldwatch Institut (v londonski izdaji Earthscan) o globalni varnosti v letu 2005 ter o gibanjih 2005-2006, ki oblikujejo našo prihodnost. Razprave se bodo nadaljevale še v naslednjem letu. Avguštin Lah Svet za energetiko Svet za energetiko SAZU je v letu 2005 nadaljeval i programom dela in z nalogami, ki si jih je zastavil ob ustanovitvi v letu 2004. Vse aktivnosti Sveta so bile usmerjene v ustvarjanje primernega okolja za preverjanje in usmerjanje energetske politike tako v gospodarstvu kol v znanstvenih in tehnoloških raziskavah. Člani sveta so predstavniki raziskovalnih institucij, univerz, uporabnikov energetskih storitev in tudi državnih organov. Med njimi so tudi trije člani 1AS-a (Inženirske akademije Slovenije). V letu 2005 se je Svet sestal trikrat. Obravnaval je naslednje tematike: novelacija Nacionalnega energetskega programa in Energetskega zakona, opredelitev strategije razvoja slovenske energetike, podpora države tehnološkemu razvoju energetike, uravnoteženje razvoja različnih virov in tehnologij za proizvodnjo energija oblikovanje kriterijev za vrednotenje raziskovalnega dela v energetiki, zmanjšanje odvisnosti Slovenije od uvoza naftnih derivatov, vzpodbude mladim za študij tehnike in tudi energetike. Navedene tematike je Svet obširno prediskutiral na rednih sejah. Na osnovi diskusij in pisnih pripomb ter predlogov na zapisnike sej sveta smo izoblikovali: Skupno stališče Svet« za energetiko SAZU o razvoju slovenske energetike. Temeljno vodilo pri oblikovanju tega dokumenta je bil pogoj, da uravnoteženo zajema celotno področje energetike. Dokument je bil posredovan v presojo in sprejem članom SAZU. Dokončno potrjen dokument je namenjen pristojnim ministrom in širši strokovni javnosti, Predlagali smo tudi ustanovitev Strokovnega sveta, ki naj ima posvetovalno in ne izvršilno vlogo, vendar mora kompetentno in neodvisno ter v skladu s strateškimi usmeri L vam i slovenskega gospodarstva sodelovati pri pripravi in sprejemu strategije razvoja energetike. Alojz Pnredoš lanez Peklenik Tajnik Sveta za energetiko SAZU Predsednik Sveta za energetiko SAZU Člani Sveta za energetiko SAZU: Maks Bab ud t: r, janež Beden k, Ferdinand Clubina, Borut Mavko, IAS, Milan Medved, fanez Možina, Vasilij Prešeren, Miha Tomšič, Matija Tuma, |ože Vižintin, IAS, Franc Zlahtič. janež Peklenik Odbor za preučevanje narodnih manjšin Odbor se je v letu 2005 ukvarjal predvsem s pripravo mednarodnega znanstvenega sestanka, organiziranega ob tridesetletnici podpisa Garaških sporazumov, Zdelo se nam je primerno, da obeležimo ta datum, saj je z omenjenimi sporazumi med Jugoslavijo in i talijo Slovenija dobila končno mednarodno priznano mejo na Obali. Glede na pomembnost dogodka smo prosili predsednika republike Janeza Drnovška za pokroviteljstvo in ga tudi dobili, Lahko smo računali tudi na vso podporo predsednika SAZU akademika Boštjana Zekša in na finančno pomoč ministrstev za kulturo in za zunanje zadeve kakor tudi Luke Koper in Koprske banke. Z Odborom je pri pripravah simpozija kot so-organizator dejavno sodelovalo Znanstvenoraziskovalno središče Univerze na Primorskem. Sestanek smo organizirali 10. novembra v glavni dvorani SAZU v Ljubljani, nadaljevali pa smo ga 11, novembra v Pretorski palači v Kopru. Udeležilo se ga je 23 referentov iz Slovenije, HrvaŠke in Italije in kvalificirano občinstvo, ki je prisostvovalo predavanjem in sodelovalo pri razpravi. Glede na kvaliteto prispevkov in na medijski odjek je mogoče reči, da je simpozij povsem uspel. Sedaj je v pripravi objava zbornika. Jože Pirjevec Odbor za medicinske študije Raziskovalna skupina, ki deluje v okviru Inštituta za medicinske vede ZRC SAZU, je v letu 2005 opravila naslednje raziskovalne naloge: V okviru temeljnega projekta Družbeno ozadje nizke rodnosti pri univerzitetno izobraženih v Sloveniji so raziskovalci opravili analizo relevantne literature, analizirali in med seboj povezali obstoječe podatkovne zbirke na temo rodnost v Sloveniji, opravili pilotsko terensko študijo in začeli s terenskim delom na izbranih lokacijah. Raziskovalno delo na projektu Hetero- in avtoagresivnost v družini se je v letu 2005 zaključilo. V okviru terenske raziskave smo izdelali vprašalnik o izpostavljenosti nasilju v družini in iskanju pomoči. Rezultati raziskave so pokazali, da se nasilje v družin i v Sloveniji pojavlja v različnih oblikah in okoliščinah, vendar je še vedno pogosto neprepoznavno ali prikrito. Tudi rezultati analize nasilja nad ženskami v ruralnem in kmečkem okolju kažejo, da je nasilje v družini in nad ženskami precej razširjeno. Projekt Nevropsihaloški dejavniki samomorilnosti pri osebah, odvisnih od alkohola se je zaključil julija 2005. V okviru projekta je bil razvit nabor računalniško krmiljenega nevropsihološkega instrumentarija. Del testnega instru- mentarija je bil prilagojen za protokol snemanja možganov z magnetnoreso-nančnim aparatom. Rezultati raziskave so razkrili nekatere nevropsihološke dejavnike, ki bi lahko delovali kot sprožilci samomorilnega vedenja pri osebah, odvisnih od alkohola. Razlike v kognitivnem funkcioniranju pri suicidalno ogroženih osebah so potrdile hipotezo, da suicidalno ogrožene osebe izražajo določeno stopnjo emocionalne rigidnosti in s tem povezan konstriktivni kognitivni stil, ki se odraža v monosemantičnem kognitivnem stilu, črno-belem razmišljanju, kognitivni rigidnosti, impulzivnosti, nižji sposobnosti uravnavanja čustev ter v manj uspešnih in fleksibilnih strategijah reševanja vsakdanjih problemov. Ker kronično uživanje alkohola zaradi njegovih nevrotoksičnih učinkov povzroča tudi različne strukturne ter funkcionalne spremembe v možganih, lahko nekatere nevropsihološke vidike suicidalne ogroženosti pri osebah, odvisnih od alkohola, povezujemo tudi z neučinkovitim delovanjem nekaterih funkcionalnih možganskih področij, ki prevladujejo v desni možganski polovici. V letu 2005 je bil opravljen terenski del raziskave Usklajevanje zahtev družine it i dela v vojaškem poklicu (n = 378) z anketnim vprašalnikom, ki smo ga povzeli po mednarodni raziskavi Odnosi med generacijami in spoloma in ga dogradili s specifičnimi vprašanji, vezanimi na interes naročnika projekta. Opravljene so bile osnovne analize podatkov, V letu 2005 smo sklenili delo na mednarodnem projektu Študija o sprejemljivosti prebivals t ve ne politike (PPA2 - Acceptance of Population-related Policies 2) projekt 5. okvirnega program Evropske komisije. Sprva smo analizirali podatke na temo usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, nato pa pripravili besedilo za objavo v zaključni monografiji projekta. Tudi delo na bilateralnem slovensko-hr vaškem projektu Populacijska dinamika ob slo vensko- hrvaški meji: primer širšega obkoipskega prostora smo sklenili decembra 2005, V tem letu smo sodelavci iz Slovenije opravili načrtovanih pet obiskov (terensko delo) na Hrvaškem in hrvaški sodelavci dva obiska (terensko delo) v Sloveniji. Pridobljeni material iz let 2004 in 2005 bomo predstavili v sklepni monografiji, V letu 2005 smo nadaljevali delo na naslednjih mednarodnih projektih: H ESP: Pat-Colony and Post-Socialism Contexts in Social Scientific Writing and Teaching (http://www.inv.si); sodelovanje na drugi poletni šoli (Summer School 2), ki ie potekala od 4, do 13. avgusta v Ukinju v Črni gori, Leonardo: Mainstpeaming vocational guidance for refugees and migrants (http://www.gla.ac.uk/rg/); analizirali smo t, i. policijsko literaturo o priselitvah v Slovenijo in izvedli študije primera - pogovore s priseljenkami iz nekdanje Sovjetske zveze. Duška Kneževič Hočevar Odbor za trajnost ti i razvoj Odbor za trajnost ni razvoj je v sodelovanju s Svetom za varovanje okolja pri SAZU pripravil okroglo mizo o klimatskih spremembah in Kjotskem sporazumu v Prešernovi dvorani SAZU 21. 4. 2005. Uvodničarje bil prof. Robert Rlinc, Na okrogli mizi so bili prikazani vzroki za klimatske spremembe in pred logi za nadgradnjo Kjotskega. sporazuma. Okrogla miza je bila dobro obiskana in so se je udeležili študenti podiplomskega Študija kot tudi člani slovenskega in hrvaškega združenja Rimskega kluba. Člani Odbora za trajnostni razvoj so pripravili tudi referat z naslovom Sustainable Development and Global Security za mednarodno srečanje Sustainable Development of Energy, Water and Environment Systems v Dubrovniku 6, 6. 2005. Prav tako so pripravili referat z naslovom Sustainable Development: Indicators and Strategies za mednarodno srečanje The WOSC (World Organisation of Systems and Cybernetics) 13jJl International Congress of Cybernetics and Systems v Mariboru 9.7.2005. Član odbora seje tudi udeležil letne konference Rimskega kluba v Norfolku (Virginia, ZDAJ, kjer je imel uvodni prispevek v delavnici z naslovom Sustainable development: thirty years from now in prispevek z naslovom Sustainable development and happiness in nations. Robert Blinc Odbor za slovenski jezik Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika V letu 2005 se ta komisija v sestavu Jože Toporišič, Zinka Zorko, |anez Orešnik, Kajetan Gantar in Jože Krašovec ni sestala na formalni seji. Predsednik komisije J. Toporišič pa je sodeloval z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pri vprašanjih v zvezi s Slovenskim pravopisom. Na pobudo K. Gantarja smo razpravljali o normodoločevalni pristojnosti SAZU v zvezi z načrtovano izdajo malega slovenskega pravopisa pri ZRC SAZU in imeli o tem tudi razgovor z direktorjem ZRC, dr. Otom l.utharjem. Jože Toporišič Komisija za slovenščino v javnosti Drugo leto svojega obstoja je Komisija za slovenščino v javnosti SAZU nadaljevala začeto delo z ugotavljanjem stanja in problemov jezika tako v prak si znotraj Akademije pri njenih prireditvah kot pri objavah članov doma in v tujini kakor tudi v slovenski javnosti, Osnovna misel vodnica pri tem ji je bila podpirati dobro jezikovno prakso in onemogočati slabo in tako nadgrajevati in ne le slediti sicer pomanjkljivemu Zakonu o javni rabi slovenščine. Zamisel, da bi pregledali sedanjo jezikovno prakso v posameznih razredih Akademije, je bila vsaj v osnovi uresničena. Pokazalo se je dosledno upoštevanje predpisov o načinu izvajanja javnih prireditev, domačih, mednarodnih in tistih, ki se izvajajo v tujem jeziku,kar jih prireja SAZU. Slovenščina je bila zmeraj in povsod upoštevana s pozornostjo, ki je bila postavljena višje od zgolj formalnih zakonskih določil. Pregled jezi kov ne prakse po razredih in načinov objav znanstvenih in strokovnih člankov je zastavljen in delno uresničen. Potem, ko je na voljo tak, morda res za sedaj le delen pregled o rabi slovenščine in tujih jezikov na področju medicine, teologije in prava, se vidi že znano, in sicer dvoje: daje pri tem glavno vprašanje ciljnega občinstva, ki so mu posamezno znanstveno delo, razprava, članek namenjeni, hkrati pa je seveda veljavna tudi resnica, da se prepoznavnost Slovenije gradi tudi z objavami v tujem jeziku, iz širših podatkov, za vse razrede jih je k svoji obsežni, temeljiti raz pravi Slovenski jezik in jezikovna politika kot družboslovni izziv akademik še posebej zbral Zdravko Mlinar, pa se vidi, da so poleg omenjenega uveljavljanja v mednarodnem znanstvenem prostoru podani tudi vsi pogoji za objavljanje v slovenščini ter za razvoj slovenske znanstvene terminologije. O terminologiji in o terminoloških slovarjih je Komisija razpravljala domala na vseh svojih sejah, Mnenje, da mora imeti vsaka znanstvena disciplina svoj terminološki slovar in da jim je tudi s strani SAZU potrebno posvetiti več pozornosti in denarja, je dopolnjeno še s predlogom, naj bi skrbi za terminologijo ne končali z izdajo tega ali onega slovarja, ampak da bi delo nadaljevali ali ga sploh uveljavili kot stalno spremljanje novosti in sprotno bogatitev slovenskega izrazja na vseh področjih. Po zgledu nekaterih tujih akademij bi morda lahko tudi naša poskušala izdajati terminološke in druge slovarje, V zvezi s terminologijo je Komisija ponovno opozorila na privilegiran status nekaterih znanstvenih in poljudnoznanstvenih revij zaradi njihove vloge in skrbi za slovensko izrazje in predlagala, naj SAZU da pobudo, da so področne revije dolžne skrbeti za jezikovno raven in za uvajanje slovenske terminologije, za to delo pa naj bi prejemale več denarja. Spremljanje rabe slovenščine v javnosti se v delu Komisije za slovenščino v javnosti omejuje predvsem na pojave, ki zanikujejo ali izrivajo slovenščino iz javnosti, na tendence skrčiti določila Zakona o javni rabi slovenščine v drugih zakonih (o gopodarskih družbah, o visokem šolstvu, o spletnih straneh itd.), kar je sicer videti kot boj z mlini na veter, a je vseeno lahko pomoč Uradu za jezik in sploh oblasti, ki naj po sprejetem zakonu zagotavlja status slovenščine z dejavno jezikovno politiko, Glas Komisije za slovenščino v javnosti SAZU bi lahko bil v javnosti glasnejši. Končno velja stara resnica, da je samo od nas, od Slovencev, odvisno, kako je in bo v prihodnosti z našim rnaternim jezikom v suvereni republiki Sloveniji, v Evropski uniji in v globaliziranem svetu. Tone Pavček Fundacija dr. Bruno Breschi Med dejavnostmi, ki jih je v letu 2005 denarno podpirala Fundacija dr. Bruno Breschi, naj najprej omenimo nadaljevanje dela za slovar [aneza Svetokriškega. Po določilih pogodbe, ki je bila pred petimi leti (15. 1. 2001) sklenjena s prof. dr. Markom Snojem, avtorjem omenjenega slovarja, naj bi bilo delo končano do konca leta 2005. Toda izkazalo se je, da je projekt zahtevnejši, kol je bilo predvideno: poleg jezikovnih značilnosti, številnih citatnih besed, narečnih in arhaičnih posebnosti je bilo treba pojasniti tudi vrsto imen manj znanih mitoloških, legendarnih, literarnih, zgodovinskih osebnosti, pa tudi razna zemljepisna imena, liturgične strokovne izraze, teološke pojme itd., ki se pojavljajo v besedilih laneza Svctokriškega. Brez lega ostaneta poanta in sporočilo njegovih homiletičnih umetnin nerazumljena in okrnjena. Delo se zdaj vendarle bliža zaključku. Ostalo je odprtih le še ok, 200 vprašanj ali problemov interdisciplinarnega značaja. Računamo, da bodo tudi ta vprašanja v prihodnjih nekaj mesecih razrešena, tako da bo rokopis predvidoma v drugi polovici leta 2006 šei v tiskarno. Zunanji obseg slovarja bo ok. 12 000 gesel na 1350 straneh. Delo je pomembno tudi z jezikoslovnega vidika, saj ob obravnavanem gradivu postaja vse bolj jasno, kako je jezik janeža Svetokriškega presenetljivo blizu živi in neposredni govorici tedanjega časa in okolja. Ob tem velja še posebej poudariti, daje to sploh prvo slovarsko delo, ki obravnava celotno besedišče kakega starejšega slovenskega pisca, Kot smo omenili že v lanskem poročilu, je bila ob izidu ponatisa Fohlinove Krayttske grammatike in Bibliothecae Carnioliae, ki je izšel leta 2003 z denarno pomočjo Fundacije, dana pobuda, da se organizira širši znanstveni posvet o dejavnosti in pomenu Marka Pohlina. O pobudi je razpravljal II, razred SAZU, ki je tudi že imenoval pripravljalni odbor za Pohlinov simpozij. Fundacija si bo prizadevala, da se ta pobuda uresniči in da se - v sodelovanju z možnimi drugimi organizatorji posveta (SAZU, Inštitut za literature ZRC SAZU) - zagotovijo potrebna denarna sredstva. Poleg tega smo na osnovi pismene ocene, ki jo je kot kompetentni strokovnjak pripravil član uprave naše fundacije prof. dr Primož Simoniti, raz- pravljali tudi o predlogu, da se pripravi dvojezična komentirana izdaja dveh krajših, doslej malo upoštevanih besedil Pohlinovih. predhodnikov, ki vsebujeta precej dragocenih podatkov za slovensko literarno prosopografijo, Gre za dodatek (Anhartg) k VI. knjigi Valvazorjeve Slave (1689) o kranjskih piscih in pa za Dolničarjev rokopis Bibliatheca Labacensis puhlica (1715), kjer so ob sprehodu skozi fiktivno knjižnico v dvogovoru med učiteljem in učene cm našteti kranjski avtorji. Izdajo naj bi pripravil Luka Vidmar (isti avtor je sodeloval kot prevajalec in interpret Polil i nove Bibliothecae Camioliae). 2al se tudi v lanskem letu ni nič premaknilo v zvezi z načrtovano monografijo o idrijskih čipkah ali v zvezi z alternativnim predlogom za uvedbo posebne vsakoletne nagrade, ki bi se imenovala po dr, Brunu Breschiju, ustanovitelju naše Fundacije, za najbolj kakovosten čipkarski izdelek (kar je bilo omenjeno že v lanskem poročilu), Kajetan Gantar Fundacija Janez Vajkard Valvasor V letu 2005 smo natisnili drugi in osmi zvezek zbirke Iconotheca Valvaso-riana. V drugem zvezku, ki obsega 527 grafičnih listov svetopisemskih prizorov nove zaveze, so dela nizozemskih, flamskih in nemških mojstrov, med njimi tudi več kopistov po van Dayku in Rubensu. V osmem zvezku je 328 grafičnih listov ilustriranih letakov z zgodovinskimi prizori, s svečanimi sprevodi, z upodobitvami kmetov, beračev, ljudskih šeg in navad. Oba zvezka sta kataloško obdelana, besedilo pa je prevedeno v hrvaščino in angleščino. Poleg tega smo iz Zagreba pripeljali in skenirali tretji, peti in šestnajsti zvezek. Matjaž Kmecl Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZL' Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo (v nadaljevanju oddelek) je tudi v letu 2005 nadaljeval svojo dejavnost izmenjave znanstvenikov v okviru večine dvostranskih pogodb, ki jih je Slovenska akademija znanosti in umetnosti sklenila s tujimi akademijami. Pogodb je 33 in so naštete po abecednem redu držav, katerim akademije pripadajo, z navedbo njihovega sedeža: Albanska akademija znanosti, Tirana, Avstrijska akademija znanosti, Dunaj, Kraljeva flamska akademija znanosti in umetnosti Belgije, Bruselj, Akademija znanosti Belorusije, Minsk, Bolgarska akademija znanosti, Sofija, Akade- mija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Sarajevo, Akademija znanosti Češke Republike, Praga, Črnogorska akademija znanosti in umetnosti, Podgorica, Estonska akademija znanosti, Talin, Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg, Finska akademija znanosti in književnosti, Helsinki, Francoska akademija znanosti, Pariz, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb, Indijska nacionalna akademija znanosti, New Delhi, Kraljeva irska akademija, Dublin, izraelska akademija naravoslovnih in humanističnih ved, Jeruzalem, Kitajska akademija družbenih ved, Peking, Korejska akademija znanosti in tehnologije, Seul, Akademija znanosti in umetnosti Kosova, Priština, Larvijska akademija znanosti, Riga, Litovska akademija znanosti, Vilnius, Madžarska akademija znanosti, Budimpešta, Makedonska akademija znanosti in umetnosti, Skopje, Berlinsko-brandenburška akademija znanosti in bumani-stike, Berlin, Poljska akademija znanosti, Varšava, Poljska akademija umetnosti in znanosti, Krakov, Mednarodna akademija tehniških ved, Moskva, Ruska akademija znanosti, Moskva, Slovaška akademija znanosti, Bratislava, Kraljeva akademija književnosti, zgodovine in starinoslovja, Stockholm, Švicarska akademija naravoslovnih ved, Bern, Britanska akademija (humanistika in družboslovje), London, Kraljevo društvo v Londonu, London. V letu 2004 je SAZU sklenila pogodbo o sodelovanju z Litovsko akademijo znanosti ter z Makedonsko akademijo znanosti in umetnosti. Predsednik Litovske akademije znanosti, prof. Zenonas Rokus Rudzikas, je med 22, in 26. februarjem 2005 obiskal Slovenijo, S predsednikom SAZU akademikom prof. dr. Boštjanom Žekšem sta 23. 2. 2005 podpisala sporazum o znanstvenem sodelovanju med Litovsko akademijo znanosti in SAZU. Delegacija SAZU v sestavi: predsednik akademik prof. dr, Boštjan Zekš, glavni tajnik akademik prof. dr. Matija Gogala in predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo akademik prof. dr, Branko Stanovnik so v dneh od 23. do 25. 5. 2005 obiskali Makedonsko akademijo znanosti in umetnosti. 24, 5, 2005 sta predsednika obeh akademij, akademik prof. dr. Boštjan Zekš in akademik prof. dr. Cvetan Grozda nov, podpisala Sporazum o znanstvenem sodelovanju med akademijama. Med obiskom delegacije SAZU v Makedoniji je imel akademik prof. dr, Branko Stanovnik 25. 5, 2005 predavanje na Oddelku za kemijo Naravoslovne fakultete Univerze v Skopju. Z MANU sodelujemo tudi na kulturnem področju; vodstvo MANU je dalo pobudo za razstavo slovenske povojne grafike Zakladi slovenske grafike 1955-2005, ki naj bi bila predvidoma aprila 2006 v Skopju. Razstavo pripravljata SAZU in MANU v sodelovanju z Narodno galerijo, komisar razstave pa je g. Lojze Gostiš a. S Poljsko akademijo znanosti smo podpisali podaljšanje protokola za obdobje 2005-2007 in določili skupne teme za sodelovanje. Na predlog PAZ se je vsebina aneksa prenesla v protokol. Prof. dr. Nie h o las Mann, podpredsednik Britanske akademije, ki je zadolžen tudi za mednarodno sodelovanje, je s sodelavko Franci ne Da na her obiskal S AZU in ob tej priložnosti podpisal podaljšanje Sporazuma o znanstvenem sodelovanju med akademijama za obdobje 2006-2009. V pripravi je tudi podpis medakademijskega sporazuma o znanstvenem sodelovanju s Kraljevim društvom v Edinburghu na Irskem in z Akademijo znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine. Ob otvoritvi slovenskega konzulata v Edinburghu je bila s strani Kraljevega društva v Edinburghu izražena želja po navezavi stikov med obema akademijama. Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine želi obnoviti sodelovanje med obema akademijama. Predlagajo, da bi sporazum podpisali v Sarajevu. Delegacija Hrvaške akademije znanosti in umetnosti V sestavi predsednik akademik prof. dr. Milan Moguš, glavni tajnik akademik prof. dr, Slavko Cvetnič in tajnik prof. dr. Slobodan Kaštela je 13. 4, 2005 obiskala S AZU Podpredsednica akademiki nja prof. dr. Alenka Šelih seje v Prištini udeležila slavnostne akademiie ob 30-letnici Akademije znanosti in umetnosti Kosova (21.-22, 10. 2005). Prof. dr. Rexep fsmajli, predsednik ANUK, je prišel na uradni obisk k predsedniku akademiku prof. dr. Boštjanu ŽekŠu. Na pogovorih o sodelovanju med obema akademijama sta bila prisotna tudi podpredsednica akademikinja prof. dr, Alenka Šelih in akademik prof. dr. |anez Orešnik (25. II. 2005}. Predsednik akademik prof. dr. Boštjan Zekš se je v Parizu udeležil srečanja predsednikov akademij novih držav članic EU v ¡.'Institut de France, ki je krovna organizacija petih francoskih akademij, med njimi tudi akademije znanosti. Častni član akademik prof. dr. France Bernik in predstojnik Oddelka akademik prot, dr, Branko Stanovnik sta se udeležila konstitucijskih sej senata in skupaj z glavnim tajnikom akademikom prof, dr. Matijo Gogalm tudi generalne skupščine Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Akademik prof dr. France Bernik je bil ponovno izvoljen za senatorja v naslednjem mandatnem obdobju, akademik prof dr. Branko Stanovnik pa je bil izvoljen za dekana razreda za naravoslovne znanosti za obdobje 2005-2010. Častni član akademik prof, dr. France Bernik in glavni tajnik akademik prof, dr. Matija Gogala sla se 21. januarja udeležila plenarnega zasedanja Akademije znanosti v Göttingenu, Sodelovala sta s prispevkoma »Lyrik und Ubersetzbarheil von Lyrik« (akademik Bernik} in »Lyrik ohne Worte: Zur Bioakustik der Insekten Sloweniens« (akademik Gogala), Skupščina Academiae lalinitati fovendae je potekala od 21. do 24. aprila 2005 v Rimu v italiji. Kot predstavnik S AZU ne je je udeležil akademik prof. dr. Kajetan Gantar. Oddelek je prav tako sodeloval s številnimi drugimi akademijami, ki so nas obveščale o svojih dejavnostih, vabile na različna srečanja, sporočale kadrovske spremembe ali pa prosile za različne podatke. Dejavnost oddelka je obsegala stike z naslednjimi medakademijski mi združenji, v katera je včlanjena tudi naša akademija: Zveza evropskih akademij (A L LE A, All European Academies), Svetovalni odbor za znanost evropskih akademij (EA5AC, European Academies Science Advisory Council), Medakade-mijski forum za mednarodne zadeve {I A P, inter Academy Paneton International Issues), Medakademijski medicinski forum (¡AMP, Inter Academy Medical Pa nel), Evropska znanstvena fundacija (ESP, European Science Foundation), Mednarodno združenje akademij [UAI, Union Académique Internationale), Mednarodna mreža mediteranskih akademij {Network of Mediterranean Academies)> Znanstveni komite alpskega foruma (Internationales Wissenhaftliches Komi tee Alpenforschung), Švicarski medakademijski odbor za preučevanje Alp (/CAS, .Swiss Interacademic Commission for Alpine Studies), Mednarodni znanstveni komite za raziskovanje Alp (iSCAR. International Scientific Committee on Research in the Alps) ter drugi. Omeniti velja tudi članstvo in aktivnost SAZU v Mednarodni mreži za človekove pravice (IHRN, International H uma n Rights Network). Zveza evropskih akademij (A L LEA, All European Academies) se je ukvarjala predvsem z vprašanji znanstvene politike in nekaterimi problemi na tem področju ter se pri svojem delu povezovala z drugimi znanstvenimi združenji, Med drugim je obravnavala tematiko evropskega raziskovalnega območja (ERA) in evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Svoje članice je informirala predvsem po elektronski poti ter izdala nekaj pomembnih publikacij. Generalno skupščino ALLEA je organizirala Madžarska akademija znanosti 17. in 18, marca 2005 v Rudimpesti. Generalne skupščine se je udeleži! predstojnik oddelka akademik prof. dr. Branko Stanovnik. Predsednik akademik prof. dr. Boštjan Žekš se je udeležil treh srečanj Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij (£ASAC, European Academies Science Advisory Council), v Londonu (24.-25. 1.), v prostorih Avstrijske akademije znanosti na Dunaju (20.-21. 6, 2005) in v Helsinkih (8,-9. 12.). EASAC je ustanovi! delovno skupino za cepiva, v katero smo kot predstavnico Slovenije imenovali prim, dr, Alenko Kraigher z Inštituta za varovanje zdravja. Medakademijski forum za mednarodne zadeve (IAP, InterAcademy Panel on International Issues) nas je redno obveščal o svojih dejavnostih, stalnih projektih, predlogih novih projektov, organizaciji sestankov in kadrovski politiki. Potekajo že tudi priprave na naslednjo generalno skupščino, ki bo konec leta 2006. Mednarodno mrežo za človekove pravice (IEtRN, International Human Rights Network) je leta 1993 ustanovila skupina raziskovalcev, ki so se čutili dolžne zavzeti se za svoje kolege po svetu, ki so bili v kazenskem postopku zaradi svojega raziskovalnega dela. IHRN sklicuje sestanke svojih članic vsaki dve leti. V letu 2005 je sestanek organiziralo Kraljevo društvo v Londonu. Sestanka se je udeležila predstavnica SAZU podpredsednica prof. dr. Alenka Selih. Na pobudo IHRN smo v letu 2005 poslali protestna pisma zaradi kršenja človekovih pravic v Libiji in Etiopiji. Evropska znanstvena fundacija fESF, European Science Foundation) je zelo razvejana organizacija, ki prek različnih oblik sodelovanja obvešča svoje članice o poteku že utečenih raziskovalnih programov in o predlogih za nove, o znanstvenih delavnicah, konferencah, okroglih mizah, kadrovski politiki, sestankih in drugih dejavnostih. Članicam pošilja zelo obsežna gradiva, poročila o opravljenem delu, razpise novih projektov, kadrovske razpise, poslovna poročila, brošure, publikacije in drugo. Vsa ta gradiva je oddelek redno posredoval slovenskim predstavnikom v telesih EZF, znanstvenoraziskovalnim in kulturnim ustanovam ter posameznikom. Mi pa smo EZF posredovali vse potrebne podatke in želene informacije, Fundacija ima 5 odborov in sicer za: humanistiko (SCH), družboslovne vede fSCSSj, vede o življenju in okolju (LESC), fizikalne in tehniške vede (PESO ter medicinske vede (EMRC). Sem sodijo tudi evropske znanstvene konference (EVRESCOJ, ekspertne skupine (EURO/iORCJ, vse-evropske skupne raziskave [EUROCORES), mulli- in transdisciplinarne evropske raziskave i ESF Scientific Forward looks J in drugo. Predstavniki Slovenije v odborih EZF so: izredni član SAZU prof, dr. Janez Sketelj v stalnem odboru za medicinske vede, dr. Peter Venturini v stalnem odboru za fizikalne in tehniške vede, dr. Milena Horvat v stalnem odboru za vede o življenju in okolju, akademik prof. dr. Jože Krašovec v stalnem odboru za humanistiko ter izredni član SAZU prof. dr. Slavko Splichal v stalnem odboru za družbene vede, Akademiku prof. dr. Mihi Tišlerju je potekel mandat v upravnem odboru EZF. Nova predstavnica Slovenije v Upravnem odboru EZF za mandatno obdobje 2006-2009 je podpredsednica prof, dr. Alenka Šelih. Vsi predstavniki so se udeleževali sej odborov, generalne skupščine EZF pa se je udeležil predstojnik Oddelka akademik prof. dr. Branko Sta nov ni k. V sklopu novih znanstvenih programov pri EZF je Nacionalni inštitut za biologijo kandidiral za sodelovanje v dveh novih programih: prof. dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, je izrazila pripravljenost za sodelovaje v novem programu EURO CORE S "Ekološki vplivi, različnost in molekularna biologija cianobakterij - EuroCYANO", skupina pod vodstvom dr. Antona Rranclja pa seje prijavila za sodelovanje v programu v okviru Stalnega odbora za vede o življenju in okolju z naslovom ™Thermal adaptation in ec to therms: Linking life history, physiology, behaviour and genetics". V okviru dejavnosti Mednarodnega združenja akademij (UAL Unhm Aca-demicjue Internationale) seje akademik prof. dt, Kajetan Gantar kot predstavnik SAZU od 23. do 28. 5. v Ankari in v Istambulu udeležil 79. letne skupščine zveze. Podprli smo tudi kandidaturo za članstvo Akademije znanosti in umetnosti BiH v tem združenju. Mednarodni znanstveni komite za raziskovanje Alp (iSCAii. International Scientific Committee on Research in the Alps) je v letu 2005 pripravil dve srečanji, v Švici in v Italiji; kot predstavnik SAZU se je obeh zasedanj udeležil akademik prof. dr. Ivan Kreft. Glavni tajnik akademik prof. dr. Matija Gogala se je udeležil znanstvenega srečanja »Promet v funkciji gospodarstva in t raju os t nega razvoja«, ki je potekalo v Ljubljani (12. 5. 2005) in v Portorožu (13. 5. 2005) v organizaciji SAZU, Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, organizacijsko pa ga je izvedla Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani s pomočjo ustreznih fakultet iz Zagreba in Sarajeva. Mednarodne stike oddelka lahko dopolnimo s sodelovanjem z Evropsko komisijo, UNESCO-m, UNIDO-m, različnimi tujimi fundacijami, znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami, univerzami, inštituti, skladi, združenji, forumi, založbami in agencijami. Ena osrednjih nalog oddelka je bila izvedba znanstvene izmenjave na podlagi določil dvostranskih pogodb o znanstvenem sodelovanju SAZU in nekaterih drugih akademij. V letu 2005 je slovenske znanstvene ustanove obiskalo 39 tujih znanstvenikov v skupnem obsegu 36 tednov in 3 dni, 26 slovenskih znanstvenikov pa je obiskalo tuje znanstvene ustanove v skupnem obsegu 33 tednov in 3 dni. (Izmenjave so podrobno predstavljene v posebnem poglavju Letopisa.) Oddelek je organiziral 6 predavanj uglednih domačih in tujih znanstvenikov. (O predavanjih na SAZU govori posebno poglavje Letopisa), Doma je oddelek sodeloval s slovenskimi univerzami, Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, Slovensko znanstveno fundacijo. Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, številnimi fakultetami, inštituti, umetniškimi ustanovami, zavodi ter številnimi drugimi ustanovami in posamezniki. Še posebej je sodeloval v akademiji sami s pripravo različnih gradiv za kabinet predsednika, izvršilni odbor, predsedstvo, skupščino in posamezne druge enote. V letu 2005 je SAZU pripravila tri pomembna mednarodna srečanja. Skupaj z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti smo pripravili srečanje predsednikov akademij članic Srednjeevropske in vzhodnoevropske mreže (CEN - Central and Eastern European Network) (20. 10. 2005) in dva mednarodna simpozija: »Naravoslovne znanosti v sodobni družbi« (21, 10. 2005) in »Mednarodni etični standardi biomedicinskih raziskav na ljudeh« (L in 2, 12. 2005), CEN deluje v okviru Evropske akademije znanosti in umetnosti. Srečanja v Ljubljani so se udeležili predsedniki oz. predstavniki desetih evropskih aka- demij, na pogovorih pa sta sodelovala tudi dr. i a ne z Potočnik, evropski komisar za znanost in raziskave ter dr. lure Zupan, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ob zaključku srečanja je bila sprejeta t. i. »CENLjubljana Deda-ration« v zvezi s 7. evropskim okvirnim programom. Pokrovitelj simpozija »Naravoslovne znanosti v sodobni družbi« je bil dr. Janez Drnovšek, predsednik RS in protektor Evropske akademije znanosti in umetnosti. Predsednik organizacijskega odbora je bil akademik prof. dr. Branko Stanovnik, čl a m organizacijskega odbora pa akademika prof. dr, jože Trontelj in prof. dr. Alojz Kralj ter ga. Jerka Kern (tajnica). Ob zaključku simpozija je bila sprejeta ..Ljubljanska deklaracija«, katere koncept so pripravili prof. dr. ]ean Marie Lehn, akademik prof. dr. Branko Stanovnik, akademik prof. dr. Alojz Kralj in prof. dr, David Bogle Končno obliko sta podpisala predsednika obeh akademij, akademik prof. dr. Boštjan Žekš in akademik prof. dr. Pelix LTnger, vsebuje pa pobude za kakovostnejši razvoj znanstvenih raziskav v Evropi, Simpozij »Mednarodni etični standardi biomedicinskih raziskav na ljudeh« je potekal L in 2. decembra 2005 v prostorih Akademije. Predsednik organizacijskega odbora je bil podpredsednik akademik prof. dr. Jože Trontelj, člani pa dr. Livija Tušar in ga. Nataša Bjadov z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, g. Tone Zakelj, podpredsednik Komisije RS za medicinsko etiko in ga, ierka Kern iz Oddelka za mednarodno sodelovanje in zanstveno koordinacijo SAZU. Tudi v letu 2005 je predstojnik Oddelka sodeloval v delu komisije Sklada donatorjev za podiplomski študij matematike in naravoslovnih ved kot njen predsednik. Branko Stanovnik MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV OBISKI TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJI Avstrijska akademija znanosti Dr. Gerda Lechleitner iz Fonogramskega arhiva Avstrijske akademije znanosti je sodelovala na simpoziju Ljudske pesmi kot družbeni izziv, ki ga je organiziral Glasbenonarodopisni inštitut ZRCSAZU (12.-15. 4. 2005). Dr. Christine Glassner, raziskovalka iz Komisije za raziskovanje srednjeveških knjižnih in pisnih spomenikov pri Avstrijski akademiji znanosti, je obiskala prof. dr. Natašo Golob na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (5.-10. 6. 2005). Dr. Frane l.ackner, raziskovalec iz Komisije za raziskovanje srednjeveških knjižnih in pisnih spomenikov pri Avstrijski akademiji znanosti, je v Ljubljani obiskal Oddelek za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2.-7. 10. 2005), Prof. Helmut Rumpler, prof. Arnold Suppan in dr. Andreas Gottsmann so se na povabilo ZRC SAZU udeležili simpozija, posvečenega 80-letnici smrti dr. Ivana Šušteršiča (30, 11,-2. 12. oz. 30, 11,-1. 12, 2005 (Gottsmann)). Britanska akademija Dr. Katherine Campbell, The Royal Scottish Academy of Music and Drama, je obiskala Glasbenonarodopisni inštitu ZRC SAZU (20. 5.-2. 6. 2005). Akademija znanosti Republike Češke Dr. Lubomir TyJlner z Etnološkega inštituta pri Akademiji znanosti Republike Češke je obiskal Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU (16.-21. 11. 2005). Prof, Miloš Zelenka je obiskal Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRCSAZU (2.-11. 12. 2005). Črnogorska akademija znanosti in umetnosti Akademik prof. dr. Gordan Karaman je med svojim študijskim obiskom v Ljubljani opravljal raziskave na temo Faurta Amphipoda (Crustacea) Slovenije in njen odnos dofaune Amphida Črne gore (25. 10,-1, 11. 2005). Akademik prof, dr, Momčilb Zečevič je v okviru svojega študijskega obiska v Ljubljani obiskal Inštitut za novejšo zgodovino (14,-21. 11. 2005). Estonska akademija znanosti P rot. dr. Jaak Jaxv z univerze v Tartuju se je udeležil 5. mednarodnega srečanja Slovenskega biokemijskega društva v Lipici (20.-25, 9. 2005j. Hrvaška akademija znanosti in umetnosti Dr, Gorana Doliner iz Zavoda za zgodovino hrvaške književnosti, gledališča in glasbe HAZU je obiskala Muzikološki inštitut ZRC SAZU (10.-20. L). Dr. Mira Menac-Mihalič se je v Ljubljani udeležila srečanja odbora za pripravo Splošnosiovanskega lingvističnega atlasa (OLA) (12.-15. 5, 2005). Kraljeva irska akademija Dr. Paul McCullagh z Gradbene fakultete Univerze v Ulstru je obiskal prof, dr. Žigo Turka s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (13.-20.6. 2005), Madžarska akademija znanosti Dr, Katalin Lazar z Muzikološkega inštituta Madžarske akademije znanosti je sodelovala na simpoziju Ljudske pesmi kot družbeni izziv, ki gaje organiziral Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU (12.-17. 4. 2005). Mag, Dora Pi roška, mlada raziskovalka na Ekonomskem inštitutu Madžarske akademije znanosti, je obiskala slovenske raziskovalce s področja politične ekonomije (3.-17. 5. 2005). Mag. Erika Gal z Arheološkega inštituta Madžarske akademije znanosti je obiskala Paleontološki inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU (8.-14. 8, 2005). Dr. Gabor Szderkenyi, g, Csaba Fazekas, g. Attila Magyar, g. Erzsebet Nemeth in g. liarna Pongracz so se udeležili mednarodnega srečanja 6lhl International PhD Workshop on System and Control v Izoli (4.-8. 10. 2005). Dr. Lszter Banffy In dr. Mihalv Hoppal z Raziskovalnega inštituta za etnografijo pri Madžarski akademiji znanosti sta se v Ljubljani udeležila seminarja, ki ga je organiziral Oddelek za arheologijo pri Filozofski fakulteti UL (I0.-13. 11. (Banffy) oz. 11.-14. 11. 2005 (Hoppal)). Dr, Istvan Lukov it s s Kemijskega raziskovalnega centra pri Madžarski akademiji znanosti je obiskal Kemijski inštitut v Ljubljani (16,-23, 12. 2005). Makedonska akademija znanosti in umetnosti Dr. Gordana Petruševska z Inštituta za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Skopju je obiskala Inštitut za patologijo Medicinske fakultete UL (30. 11.-15. 12. 2005). Poljska akademija znanosti Dr. Jaroslaw Andrychowski t Medicinskega raziskovalnega centra pri Poljski akademiji znanosti se je en teden izpopolnjeval pri akademiku prof. dr, Vinku V. Dolencu na Oddelku za nevrokirurgijo na Kliničnem centru v Ljubljani (4.-11. 12. 2005), Ruska akademija znanosti Dr. Tamara A. Shiganova in dr. Yulia V. Bulgakova z Inštituta Shirshovza oce anologijo Ruske akademije znanosti sta obiskali Morsko biološko postajo v Piranu (28. 4.-7. 5. 2005). Slovaška akademija znanosti Prof. dr. Radomir Nosal in dr. Katarina Drabikova z Inštituta za eksperimentalno farmakologijo Slovaške akademije znanosti sta sodelovala na simpoziju F. H RS (European Histamine Research Society) na Eiedu (11.-15. 5. 2005). Mag. Ladislav Vdros z Zgodovinskega inštituta pri Slovaški akademiji znanosti je v Ljubljani obiskal Inštitut za novejšo zgodovino ter Katedro za slovaški jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (16.-21. 5, 2005). Dr. Jozet Bujna in dr, Gertruda Brezinova z Arheološkega inštituta Slovaške akademije znanosti sta obiskala inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Narodni muzej Slovenije, Oddelek za arheologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Dolenjski muzej v Novem mestu, Posavski muzej v Lirežicah in Pokrajinski muzej v Celju (5.-10. 9. 2005). Mag. Andrej Halabuk z Inštituta za krajinsko ekologijo pri Slovaški akademiji znanosti je obiskal Biološki inštitut ZRC SAZU (14.-18. 11. 2005). Švedska kraljeva akademija književnosti, zgodovine in starinosldvja Dr. Satu Grondahl, dr. Sven Gustavsson in dr. Harald Runblom z Univerze v Uppsali so imeli med obiskom v Sloveniji bogat program. Na Akademiji jih je sprejel predsednik akademik prof. dr. Boštjan Zekš, sestali pa so se tudi s prof. dr, Jožetom Pirjevcem in drugimi člani Odbora za preučevanje narodnih manjšin SAZU Srečali so se tudi z raziskovalci na Inštitutu za narodnostna vprašanja, z gospo dr. Suzano Čurin, vodjo oddelka za manjšinske skupnosti na Ministrstvu za kulturo, ter prof. dr. Vladimir jem O šolnikom, vodjem katedre za hrvaško in srbsko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V Kopru in v Prekmurju so se srečali s predstavnikoma italijanske in madžarske narodne skupnosti v Državnem zboru (11.-16.4. 2005). OBISKI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUJINI Avstrijska akademija znanosti Dr. Metoda Kokole z Mu z i ko loškega inštituta ZRC SAZU je sodelovala na mednarodni konferenci, ki jo je organizirala Komisija za glasbo Avstrijske akademije znanosti (13.-15. 3.). Mag. Drago Kunej z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU je obiskal Fonogramski arhiv Avstrijske akademije znanosti (31.5. -3. 6. 2005). Dr. Nataša Golob s Filozofske fakultete U L, Oddelek za zgodovino, je obiskala Univerzitetno knjižnico ter Komisijo za raziskovanje srednjeveških pisnih in knjižnih rokopisov prt Avstrijski akademiji znanosti (12,-25. 6. 2005 in 11.-18. 9. 2005). Prof. dr, Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, seje na Dunaju udeležil mednarodne konference, ki jo je pripravila Avstrijska akademija znanosti (3.-5. 11. 2005). Britanska akademija Dr. Maja Andrič z Instituta za arheologijo ZRC SAZU ie obiskala Oddelek za arheologijo Univerze v Cambridgeu in knjižnico v Oxfordu (7,-17. 10. 2005). Hrvaška akademija znanosti in umetnosti Prof. dr. Jože Pirievec, dopisni član SA7,U, je opravlja! raziskave v Arhivu Hrvaške in v Hrvaški narodni biblioteki (13.-26. 3. 2005). Dr. Andrej Rahten, znanstveni sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, je sodeloval na simpoziju ob 190-letnici rojstva in 100-letnici smrti Josipa Jurija Strossmayerja, ki ga je v Zagrebu in v Dakuvu organizirala Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (19.-21. 5. 2005). Akademija znanosti Republike Češke Dr. Barbara Murovec z Umetnostnozgodovinskega inštituta ZRC SAZU se je v Brnu in v Pragi udeležila mednarodnega znanstvenega srečanja Baročne freske v Srednji Evropi (26. 9.-2. 10. 2005). Dr. Tatjana Tišler, Kemijski inštitut Ljubljana, je obiskala Inštitut za fizikalno kemijo na Fakulteti za fiziko in kemijo Univerze v Ta r tuj u in sodelovala na mednarodni konferenci (17.-23, 10. 2005), Črnogorska akademija znanosti in umetnosti Glavni tajnik akademik prof. dr. Matija Gogala in dr. Tomi Trilar iz Prirodos-lovnega muzeja sta obiskala Črnogorsko akademijo znanosti nt Biotehnični inštitut UniveTze v Podgorici ter opravila terenske bioakustične raziskave škržadov(4.-1L 7. 2005). Estonska akademija znanosti Prof, Marija Stanonik, dr. Monika Kropej in Barbara Ivančič Kutin z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU so se v Tartuju udeležile 14. mednarodnega kongresa International Society for Folk Narrative Research (ISFNR) (26.-31.7, 2005). Dr. Mirjam Me nee j z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete UL se je v Tartuju udeležila mednarodnega kongresa ISFNR (25. 7.-2. 8. 2005). Kraljevo društvo v Londonu Prof. dr. Iztok Turel s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo je obiskal prof. Stephen a Neidla s Fakultete za farmacijo Univerze v Londonu (4.-29. 7. 2005). Dr, Matija Marolt s Fakultete za računalništvo in informatiko UL je obiskal Oddelek za elektronski inženiring na londonski univerzi Queen Mary (10. 10.-7. 11.2005). Latvijska akademija znanosti Prof. dr. Marijan Kočevar s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je obiskal Laboratory of Membrane active compounds and ß-diketones v Rigi (29.-31. 5. 2005). Madžarska akademija znanosti Dr, Dušanka Janežič s Kemijskega instituta Ljubljana je obiskala Kemijski raziskovalni center pri Madžarski akademiji znanosti (24.-27. 10. 2005). Makedonska akademija znanosti in umetnosti Akademik prof. dr. Kajetan Gantar se je v okviru znanstvenih izmenjav udeležil mednarodnega znanstvenega srečanja ob 85-letnici akademika Petra Ilievskega, ki ga je v Skopju organizirala makedonska akademija znanosti in umetnosti (17.-20.11, 2005). Poljska akademija znanosti Glavni tajnik akademik prof. dr, Matija Gogala in dr, Tomi Trilar iz Prirodos-lovnega muzeja sta obiskala dr. jaceka Szwedo iz Zoološkega muzeja in inštituta Poljske akademije znanosti ter opravila terenske hioakustične raziskave škržadov (20.-28. 6. 2005). Ruska akademija znanosti Prof. dr. Alenka Malej in dr. Vlado Malačič z Morske biološke postaje v Piranu sta obiskala Inštitut Shirshov za oceanologijo pri Ruski akademiji znanosti (15.-23. 4. 2005). Slovaška akademija znanosti Prof. dr. Andrej Likar in dr Tim Vidmar z Instituta »Jožef Štefan« sta obiskala Inštitut za fiziko Slovaške akademije znanosti (24. 5.-2. 6. 2005), JUBILFJI V letu 2005 so praznovali: 90 let redni član Amon Vratuša, 85 let redni člani Emilijan Cevc, Stane Gabrovec, Dušan Moravec, Ernest Mayer, dopisna člana Hans-Dietrich Kahi, Zoran Konstant i novic, 80 let redni člani Milan Mihelič, Franc Zadravec, Ciril Zlobec, dopisni člani Arnold Feil, Vil Hrymic, Milan Maceljski, Hermann Muller-Karpe, 75 let redni člani Kajetan Gantar, Taras Kermauner, Igor V riser, dopisni član Livio Poldim, 70 let redni člani Matija Horvat, Jože Mlinaric, Janez Orešnik, Saša Svetina, dopisni člani Arthur E. Bergles, Reinhard Lauer, Helmut Rumpler, 65 let redna člana Vinko V. Dolenc, Boštjan Zekš, izredna člana Ni ko Grafenauer, Jože Pirjevec, dopisna člana Norbert Eisner, Boris Podrecca, 60 let redni član Josip Globevnik, izredni član UrošSkalerič. NAGRADE,ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA Akademik France Bernik, častni član SAZU, je bil imenovan za člana Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost pri Vladi Republike Slovenije. Ponovno ie bil izvoljen za člana senata Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu s petletnim mandatom. Postal je častni meščan glavnega mesta Ljubljane in bil odlikovan z Veliko nagrado odličnosti in mojstrstva na Forumu odličnosti in mojstrstva Otočee 2005. Akademik Robert Blinc je bil izvoljen za člana World Academy of Art and Science s sedežem v San Frandscu, ZDA-Akademik Rajko Bratožjebil izvoljen za tajnika razreda za zgodovinske in družbene vede in za načelnika oddelka za zgodovinske vede L razreda SAZU, Akademik Peter Fajfar je bil ponovno izvoljen za tajnika razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede SAZU. Akademik Ivan Gams je prejel odlikovanje zlati red za zasluge Republike Slovenije in priznanje za izjemno delo na področju naravoslovnih znanosti, posebej k ras osi ovj a in speleologije. Mednarodna geomorfološka zveza pa mu je podelila srebrno plaketo za zasluge in izjemno delo na področju geo-morfologije. Akademik Kajetan Gantar je bil izvoljen za častnega člana Društva za antične in humanistične študije Slovenije. Akademik Josip Globevnik je bil ponovno izvoljen za načelnika oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede 111. razreda SAZU. Akademik Matija Gogala je bi! ponovno izvoljen za glavnega tajnika SAZU. Akademik Igor Grabeč je bil ponovno izvoljen za načelnika oddelka za tehniške vede lil. razreda SAZU. Akademik Stanko Grafenauer je prejel odlikovanje zlati red za zasluge Republike Slovenije. Izredni član Franc Gubenšek je prejel zlato plaketo Univerze v Ljubljani. Akademik Drago Jančar ie postal član umetniškega razreda Evropske akademije v Salzburgu in bil odlikovan z avstrijskim častnim križem za umetnost in znanost L razreda. Tudi Herderjeva nagrada 2003 za literaturo še ni bila zabeležena v letopisu SAZU, Akademik Andrej lemec je bi! odlikovan i. avstrijskim častnim križem za znanost in umetnost za zasluge za odnose med republikama. Akademik Matjaž Kmed je bil ponovno izvoljen za tajnika razreda za fiiološke in literarne vede. Akademik Alojz Kralj je prejel priznanje ambasador RS v znanosti in bil imenovan za ocenjevalca pri Irish Research Council foT Science, Engineering and Technology, program Fmbark Initiative. Akademik Andrej Kranjc je bi! imenovan za predsednika Komisije za kras pri Mednarodni geografski zvezi. Akademik Ivan Kreft je prejel priznanje ambasador RS v znanosti. Akademik Uroš Krek je prejel priznanje za posebne zasluge za delovanje v Društvu slovenskih skladateljev ob fiO- letnici delovanja društva in častno članstvo. Akademik Lojze Lebič je prejel Koz i novo nagrado za zaokrožen skladatelj ski opus Društva slovenskih skladateljev in postal zunanji član Kraljeve flam-ske akademije znanosti in umetnosti Belgije v Bruslju, Akademik Jože Maček je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju fitomedicine in poslal častni občan občine Laško. Akademik Vasilij Melik je prejel Veliko častno nagrado Waclawa Selezaka in Henryka Wereczyskega 11a lagelonski univerzi v Krakovu, Izredni član Marko Marijan Mušič je prejel priznanje Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije - Platinasti svinčnik za pomemben opus na področju arhitekture in urbanizma. Izredni član Marijan Pavčnik je bi! izvoljen za načelnika oddelka za družbene vede razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU. Akademik Mario Pleničar je preje! odlikovanje zlati red za zasluge Republike Slovenije. Akademik Janko Pleterski je prejel častni doktorat Univerze v Celovcu za delo na področju slovenske zgodovinske znanosti in za znanstveno sodelovanje. Izredni član Uroš Skalerič je postal član izvršilnega odbora Evropske federacije za parodontologijo. Izredni član Janez Sketelj je bil izvoljen za tajnika razreda za medicinske vede SAZU. Akademik Branko Stanovnik je bil izvoljen za dekana razreda za naravoslovne znanosti Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu, bil imenovan za člana Scientific Committee of 4'h Eurasian Meeting on Heterocyclic Chemistry in bil ponovno izvoljen za predstojnika oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo, Akademikinja Alenka Šelih je bila izvoljena za podpredsednico SAZL\ Akademik Miha Tišler je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju organske kemije. Izredni član Miha Tomaževič je prejel nagrado Ameriškega združenja za zidov-je (Scalzi Research Award) in skupaj s sodelavcem Farzad Naeim Prize. Akademik Jože Trontelj je bil imenovan za člana Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost pri Vladi Republike Slovenije in bil ponovno izvoljen za podpredsednika SAZU. Akademik Dane Zaje je prejel Levstikovo nagrado za življenjsko delo. Akademik Ciril Zlobec je prejel odlikovanje predsednika italijanske republike Ordine della Stella della Solidarietä Italiana, prve stopnje (red zvezde italijanske Solidarnosti), mednarodno nagrado Fulvio Tomizza, Lion's club Europa, Trst, in zlatnik poezije, za pesniški opus in prispevek k razvoju slovenskega jezika. Akademik Mitja Zupančič je bil ponovno izvoljen za tajnika razreda za naravoslovne vede SAZU. Akademik Boštjan Zekš ie bil ponovno izvoljen za predsednika SAZU. Po funkciji je bil član Sveta RS za znanost in tehnologijo in Sveta RS za visoko šol stvo, v katerem je bil izvoljen za predsednika komisije za sistem visokega šolstva. tiskovne konference 7, januarja Tiskovna konferenca ob izidu zbornika: Aleš Ušeničnik, čas in ideje, 1868-1952. Pripravila sta jo Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Teološka fakulteta, 27, januarja Tiskovna konferenca II. razreda SAZU, Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodo pisnega inštituta Z RC S A Z U: Traditiones, 33/1 in 33/11, 2005. 25. marca tiskovna konferenca IV. razreda SAZL' ob izidu treh zvezkov: Razprave XLV - 1 - jubilejni zvezek ob 75-letnici akademika ložeta Mačka, Razprave XLV - 2 - biološki zvezek, Razprave XLV - 3 - geološki zvezek. 24. maja Tiskovna konferenca III. razreda SAZU ob izidu knjige akademika Mihe Tišler-ja Kiralnost in molekule življenja. Na obeh straneh navideznega zrcala. 26, maja Tiskovna konferenca ob izidu knjige akademika in častnega člana Franceta Rer-nika S/tivfMifciJ akademija znanosti in umetnosti od ¡992 do 2002 (izdala Študentska založba Litera). 22. novembra Tiskovna konferenca ob izidu četrte knjige (S-Ž) France Bezlaj Etimološki slovar slovenskega jezika, ki sta jo pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Etimološko-onomastična sekcija inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 29. novembra Tiskovna konferenca II. razreda SAZU ob izidu dveh knjig: Lena Holmquist: Švedsko-slovenski s/ovar in Janko Lavrin: A. Chekhov, ki jo je uredil akad. Dušan Moravec. 8, decembra Tiskovna konterenca ob izidu zbornika razprav s simpozija ob 100-letnici rojstva Dušana Kermavnerja Življenje in delo dr. Dušana Kermavnerja (19031975), Med politiko in zgodovino, ki sta jo pripravila razred za zgodovinske in družbene vede SAZU in Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 15, decembra Tiskovna konferenca ob izidu monografije Zgodnjekredni rudi si i akademika Maria Pleničarja in Razprav IV. Razreda SAZU 46 J in 2 - 2005. PREDAVANJA NA SAZf 23. 3. Prof. dr. Savo Brat o s film o gibanju atomov, posnet s časovno ločenimi ukloni Žarkov x Opisane so metode časovno ločenega uklona žarkov X, ki so omogočile "filmanje" atomskih gibanj med ponovno vezavo joda po fotokemičnem razpadu. To reakcijo imajo kemiki za prototip "enostavne" kemične reakcije. Eksperimentalno kot tudi teoretično delo na tem področju je zelo težko. Ultrahitri rentgenski tipalni pulzi zahtevajo uporabo sinhrotrona, uskladitev rentgenskih in laserskih pulzov pa je hud tehnični problem. Teorija sloni na statistični mehaniki nelinearnih optičnih procesov, za modeliranje pa so potrebni veliki računalniki. Našo raziskovalno skupino sta tvorila dva tirna. Eksperimentalnega je vodil profesor M. Wulffv European Synchrotron Radiation Facility (ESRF) v Grenoblu, v drugem timu pa so bili teoretiki Univerze Pierre et Marie Curie, ki sem jih vodil sam. Razpad molekule joda smo povzročili s pomočjo optičnega laserja. Gibanja atomov, ki so bili v vzbujenih elektronskih stanjih ob ločitvi, smo v fcmtosekudnih presledkih spremljali z ukloni ves čas do ponovne združitve v molekulo joda. Pri vseh stopnjah reakcije so pomembne molekule topila, ki prevzemajo energijo vzbujenih molekul in jo rabijo za spremembo atomske strukture sistema. Ta je bila merjena z natančnostjo reda velikosti miliangstroma. NajpomembnejŠi rezultat naše raziskave je časovni prikaz reakcije ter določitev odgovarjajočih atomskih porazdeli t venih funkcij. Izmerjene so bile tudi spremembe povprečne gostote topila med reakcijo. Danes je torej možno "filmati" atomska gibanja v tekočinah s pomočjo časovno ločenega uklona žarkov X (gl. članek v Science 305 (2005) 1223). 7. 4. Prof. dr. John G. Nicholls ZA K Al HRBTENJAČA NE REGENt-RlRA PO POŠKODBI Ključni problem nevroznanstvenikov in klin ¡kov je, zakaj je regeneracija osrednjega živčevja po poškodbi tako neuspešna. V rokah in nogah poškodovani nevroni ponovno vzpostavijo povezave, potek reparacije v poškodovani hrbtenjači pa so pokazali šele recentni poskusi. Eno od odkritij kaže, da nevroni v odraslih možganih sesalcev lahko poženejo razmeroma dolga nova vlak- na, če jim le nudimo ustrezno tkivo, vzdolž katerega lahko izraščajo, Drugo pomembnejše odkritje je, da v možganih obstajajo molekule, ki preprečujejo izrasčanje poškodovanih nevronov. Novejše strategije za pospešitev regeneracije pri živalih temeljijo na uporabi tkivnih mostov, ki predstavljajo vodilo za usmerjanje ali pa rabo protiteles za nevtralizacijo učinkov inhibitorjev izrašča-nja nevronov. Cilj poskusov prof. Nichollsa je določiti spremembe, ki se pojavijo med razvojem hrbtenjače, ko ta izgubi sposobnost regeneracije. Poskusi kažejo, da se popolnoma prekinjena hrbtenjača novorojenih mladičev oposuma lahko regenerira, če so živali mlajše od 12 dni. Po tem obdobju nima zmožnosti regeneracije. Raziskave so usmerjene v ugotavljanje, katerih molekul, ki pospešujejo izraščanje nevronov, manjka, in katere inhibitorne molekule so se namnožile v tem kritičnem obdobju. Kljub napredku v raziskavah številnih laboratorijev pa kjučne p rep reke, ki bi omogočile prenos v zdravljenje poškod hrbtenjače, še niso premagane. Preden bomo razumeli mehanizme, ki pospešujejo in zavirajo regeneracijo, bomo morali razviti tudi metode in varne oblike zdravljenja bolnikov s poškodbami hrbtenjače. OPTIČNE MERITVE RITMIČNE AKTIVNOSTI NEVRONOV, KI SO POVEZANI Z RITMOM RESPlRACIJE Osamljeno fetalno osrednje živčevje nudi prednosti za analizo nevronskih mrež, ki uravnavajo respiratorni ritem, Električni odvodi na ventralni korenini cervikalnega dela hrbtenjače (C5 ali C6) pri embrionalnih miših starosti 15 do 17 dni kažejo ritmično inspiracijsko in ekspiracijskao aktivnost, ki v poskusnih pogojih traja tudi po več kot 12 ur z ritmom 3 do 30/min. Sočasno je možno meriti tudi optične aktivnosti nevronov v podaljšani hrbtenjači tako, da v nevrone vnesemo fluorescenčne sonde, ki so specifične za zaznavanje sprememb zno-trajcelične aktivnosti Ca2', Optični signali, ki so jih izmerili v področjih ven-tralnega dela podaljšane hrbtenjače, so povezani z respiracijsko aktivnostjo. 15.4. Dr, Janez Potočnik predlog novega okvirnega programa v luči ožrvitve llzbonske strategije Evropska komisija je 6. aprila sprejela predlog 7. okvirnega programa za znanost in tehnološki razvoj, ki je ključna komponenta za oživitev lizbonske strategije in hkrati najpomembnejša naloga komisije. Lizbonska strategija daje največji poudarek znanju, inovativnosti in vrednotenju človeškega kapitala. V času neusmiljene globalne tekmovalnosti pomeni za Evropo prav znanje najboljši Ln najpomembnejši faktor konkurenčnosti, Bolj kot kadarkoli prej je potrebno vlagati v ustvarjanje, razširjanje in uporabo znanja. Z drugimi besedami: potrebno je vlagati v t, i, »trikotnik znanja«, 7. okvirni program je pomemben korak pri ohranjanju lizbonske težnje po trajnostni rasti in zaposlovanju. Namenjen je graditvi Evrope znanja. Pri tem imajo akademije veliko vlogo kot posrednice in pobudnice raziskovalne skupnosti. 25. 4. Prof. dr. Joseph Straus PATENTIRANJE ZAPOREDIJ DNK IN MATIČNIH CELIC - TRANS-ATLANTSKA PRIMERJAVA Patentiranju na področju genomike in tehnologije matične celice je bila že od samega začetka namenjena posebna pozornost strokovnjakov in tudi širše javnosti. V ZDA se zaradi odločitve vrhovnega sodišča iz leta 1980 v primeru Chakrabarty uporabljajo le splošna določila patentnega prava, rahlo prilagojena smernicam Ameriškega urada za patente in trgovino (United States Patent and Trademark Office). V Evropi pa je bila leta 1998 sprejeta Direktiva o pravnem varstvu izumov na področju biotehnologije, ki vsebuje posebna določila v zvezi z izumi na tem področju. Predavatelj je predstavil posebna pravila, ki se uporabljajo tako v ZDA kot tudi v Evropi, še posebej v Evropskem patentnem uradu (European Patent Office). Posebno pozornost je namenil sodni praksi na evropskih sodiščih, kot, denimo, odločitvi v britanski lordski zbornici v primeru Kirin Amgen proti Transcariotic & Hoechst Marion Russei. Govoril je tudi o vplivu varstva, ki je trenutno na voljo v Evropi, na slovenski razvoj na omenjenih področjih. 19, 10, Prof, dr, Friedrich Lotter VPRAŠANJE KONTINUITETE JUDOVSKE POSELITVE TER ODNOSI MED JUDI IN KRISTJANI V ZGODNIESREDNIEVESKI ZAHODNI EVROPI OD 4. DO 9. STOLETJA Kontinuiteto judovske poselitve v zahodni latinsko govoreči Evropi od pozne dobe rimskega cesarstva prek germanskih državnih tvorb do karolinške dobe osvetljuje okrog 180 judovskih napisov, med krščanskimi viri pa zlasti dokaj obsežna državna in cerkvena zakonodaja ter posamezna poročila v literaturi. Ti viri omogočajo vsaj okvirno poznavanje razmer v Italiji, Španiji in na galsko-frankovskem območju, ne pa v Britaniji ter na območju Podonavja in zahodnega Balkana. Obdobju povečanega pritiska države in zlasti cerkve na Jude v rimskem cesarstvu od poznega 4. do zgodnjega 5. stoletja, ki je dosegel vrh z rušenjem sinagog in prisilnim krstom, je sledilo večstoletno obdobje, ko so bile judovske skupnosti v splošnem tolerirane, vendar pa so za njihove pripadnike veljale omejitve pri izbiri poklica, sklepanju zakonskih zvez, lastništvu in zlasti verski propagandi. Kljub raznim omejitvam je judovskim skupnostim uspelo oblikovati neokrnjeno družbeno strukturo, ki jim je omogočila preživetje tudi v času težkih preizkušenj. 11. 11. Prot. dr, Richard T. Laheyjr. ANALIZA SONOFUZIfE Dr. Richard T. Lahey jr„ profesor na Politehničnem inštitutu Rensselaer (RP1) v Troyu, New York, ZDA, član Nacionalne inženirske akademije in Ruske akademija znanosti, se je v svojem predavanju osredotočil na novo odkritje, imenovano sonotuzija (angl. sonofusion). Ob tej iztočnici je predstavil tudi pregled povezanega pojava sonoluminescence, kjer implozija mehurčka, povzročena z akustičnim valom, sproži svetlobne pulze. Prikazana je bila možnost napovedi akustično povzročene in D-D fuzijsko inducirane produkcije 2,45 MeV nevtronov in pripadajočega tritija. Ta pojav je bil prvič opažen na ORNL (Oak Ridge National Laboratory) in je bil v zadnjem času potrjen tudi v drugih središčih. Poleg omenjenih pol milijona D-D-nevtro nov na sekundo kaže nadaljevanje raziskav v večjem obsegu na možnost gradnje novega t i pa jedrskega fuzijskega reaktorja. Biblioteka SAZU Leto 2005 je bilo leto velikih personalnih sprememb v kolektivu v svet odprte sodobne klasično urejene Biblioteke SAZU. Kljub temu je bilo delo korektno in brez večjih zaostankov opravljeno, Zato se spe! lahko pohvalimo z delovnimi uspehi, ki jih bomo predstavili tako kot že mnoga leta doslej - najprej s poudarkom na nekaterih točkah, nato pa bo sledilo standardno poročilo z ustaljenim redom in statističnimi podatki. Sodobno opremljeni uporabniki naše knjižnice imajo možnost, da pridejo do teh podatkov tudi prek domače strani na http://www.sazu.si/biblioteka_ sazu.htm 1. Inventarizirali in strokovno obdelali smo 8,344 enot knjižničnega gradiva. 2. Naš prispevek v vzajemno bazo podatkov COBIB.S1 je zasedel visoko šesto mesto med 293 sodelujočimi knjižnicami Kljub selitvi serverja na drugo lokacijo, kar nam je povzročalo velike težave pri aktivnem sodelovanju v vzajemnem katalogu, smo zaradi visoke usposobljenosti kolektiva lahko tako veliko prispevali v vzajemno bazo. 3. V skladu z normativi, ki jih predpisujejo za bazo CONOR.SI vedno bolj zahtevna bibliotekarska pravila, smo izpopolnili že doslej racionalno, enotno in sprotno vodenje bibliografij - za nekatere člane SAZU, za vse raziskovalce ZRC SAZU in za vse nove publikacije SAZU in ZRC SAZU, 4. Ze petnajsto leto z aktivnim sodelovanjem pri vzajemnem katalogu v sistemu COBISS.SI, kar ie najpomembnejše področje našega dela, pomagamo raziskovalcem, znanstvenikom in drugim bralcem pri iskanju po našem pretežno tuiejezičnem gradivu z vseh področij znanosti in umetnosti. Gradivo je po vseh pravilih stroke katalogizirano, klasilicirano in indeksirano (opremljeno s slovenskimi in angleškimi deskriptorji). 5. Ohranili smo dokaj visok obisk uporabnikov, kar je pri tako specifičnem gradivu res težke.) doseči, Mnogim smo pomagali pri iskanju informacij - tako po tiskanem gradivu kot po elektronskih virih. Dostop do njih nam omogoča članstvo v Elsevierjevem konzorciju ScienceDirect, Uporaba le-tega se je v primerjavi /. lanskim letom povečala za 50 %, medtem ko je bilo poslanih kar 6-krat več zahtevkov za dokumente s polnim besedilom. rt, Še naprej ostaja značilnost Biblioteke SAZU zamenjava publikacij. Z razpošiljanjem akademijskih publikacij v zamenjavo 1,367 ustanovam po vsem svetu Biblioteka presega slovenske okvire in se tudi tako aktivno vključuje v mednarodni znanstvenoraziskovalni prostor. 7. Biblioteka SAZU opravlja centralizirano vsa knjižničarska dela za SAZU in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, obenem pa je tudi tehnični izvajalec akademijske založbe. 8. V letu 2005 so se upokojile kar tri delavke biblioteke, med njimi je bila tudi Anamarija Valantič, bibliotekarka s Čopovim priznanjem, ki ga je dobila za vsestransko aktivno delo v bibliotekarstvu. 9. Tudi v letu 2005 smo se delavci Biblioteke ves čas izobraževali in aktivno sodelovali na delovnih sestankih in strokovnih posvetovanjih. AKCESIJA Prirastek knjižničnega fonda je razviden iz naslednje tabele: Zamenjava Darila Nakup Obvezni izvodi Skupaj Knjige, letniki revij 3.588 1.950 1.915 773 8.226 Rokopisne zapuščine 0 0 0 0 0 Mikrofilmi 0 0 0 0 0 Geografske karte 2 10 3 0 15 Fotografije, reprodukcije 2 51 0 0 53 Plošče, (■video) kasete 0 6 0 7 13 CD-RGM-i 10 13 14 0 37 Skupaj 3.602 2.030 1,932 780 8.344 Biblioteki SAZU so podarili več dragocenih knjig dediči akademika Franca Jakopina, akademik Drago Jančar, dopisni član SAZU dr, Reinhard l.auer ter dr. Metoda Kokole, dr. Monika Kropej, dr. Ingrid Slavec-Gradišnik, dr. Marija Stanonik, mag. Tomaž Faganel in Drago Samec. Urad predsednika republike Slovenije nam je tudi v letu 2005 redno poklanjal svoje Pogovore o prihodnosti Slovenije v knjižni obliki in na CD-ROM-ih. Pomembna darila nam je poslal tudi United Nations Research Institute forSocial Development iz Ženeve. Naš knjižni fond je posebej obogatila še druga pošiljka donacije dr. Reinharda Strohma. CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND Ob koncu leta 2005 je imela Biblioteka SAZU inventariziranih: knjig in letnikov revij 482.769 rokopisnih zapuščin 126 mikrofilmov 833 geografskih kart 3.819 fotografij in reprodukcij 9.597 plošč in (video)kaset 801 CD-ROM-OV 276 Skupaj 498.221 KATALOGI IN BAZE PODATKOV Lastna baza podatkov obstaja v obliki inventarnih kniig, sign at urnega kataloga (numerus currens) ter klasičnih listkovnih kartotek za matični abecedno! menski katalog, čitalniški abecednoimenski katalog, sistematski katalog (klasifikacija po UDK), katalog razpošiljanja publikacij in katalog prejemanja publikacij. Biblioteka SAZU je tudi v letu 2005 dopolnjevala več internih računalniških baz podatkov. Najbolj intenzivno so rasle baze podatkov o naslovnikih, ki jim Biblioteka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo (inozemstvo: 1.236 naslovnikov, Slovenija: 137 naslovnikov), v dar (institucije: 172 naslovnikov; člani SAZU: 93 naslovnikov), v recenzijo (49 naslovnikov, od tega 48 tujih), in bazo podatkov o naslovnikih, ki jim je Biblioteka prenehala pošiljati akademijske publikacije (arhiv: 789 naslovnikov). Interne računalniške baze podatkov o naslovnikih so izdelane še s programom STEVE na računalnikih ATARI, večina ostalih pa že s programsko opremo za okolje Windows na močnejših osebnih računalnikih. Posebej smo ponosni na rezultat, ki smo ga dosegli pri sodelovanju v kooperativnem online bibliografskem sistemu COBISS.SI. V vzajemno bazo podatkov COBIB.SI smo v letu 2005 prispevali 5.717 zapisov, kar nas po statistiki prirasta zapisov, ki jo vodi IZUM (Institut informacijskih znanosti, Maribor) za 293 v sistemu vzajemne katalogizacije sodelujočih knjižnic, uvršča na šesto mesto za Narodno in univerzitetno knjižnico (Ljubljana; 23.235 zapisov); Osrednjo humanistično knjižnico na Filozofski fakulteti (Ljubljana;12.242 zapisov), Knjižnico Mirana |arca (Novo mesto; 8.402 zapisov), Univerzitetno knjižnico Maribor (6.459 zapisov) in Inštitutom za bio medicinsko informatiko (Ljubljana; 6.204 zapisov). Podrobni podatki za lokalno bazo so: Ob koncu leta 2005 je imela Biblioteka v lokalni bazi skupaj že 123.573 zapisov, od teh je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih zapisov 92.244, prevzetih in za lokalno bazo še formalno in vsebinsko dodelanih pa 31,329 zapisov. V letu 2005 je bilo vnesenih 8.074 zapisov; od tega je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih 5,869, prevzetih in za lokalno bazo še formalno in vsebinsko dodelanih pa 2.205 zapisov. Malo večji vnos kot lani (za 514 zapisov) je — kljub prizadevanju vseh delavcev v Biblioteki — posledica pogostih komunikacijskih težav in odklopov, ki so onemogočali tekoče delo: prav tako pa tudi boli poglobljena katalogizacija z normativno kontrolo za posamezni zapis zahteva precej več časa, saj je potrebno upoštevali vse zahleve glede standardov za normativne zapise. Tudi v letu 2005 smo stalno pregledovali obsežen lokalni geslovnik in zato redigirali kar 6.132 zapisov, saj smo ga le tako lahko obdržali na tako visoki ravni, kakršno smo si pri oceni strokovne komisije za vsebinsko obdelavo pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije pridobili že v letu 2001. KNJIŽNIČNO NADOMESTILO Za izpeljavo projekta Ministrstva za kulturo glede dodeljevanja knjižničnega nadomestila za izposojeno gradivo smo knjižnice, članice sistema COBISS.SI, že lani začele usklajevati lokalne baze z vzajemno bazo COBfB.SL kar pomeni, da je bilo treba najprej odpraviti pomanjkljivosti pri nekaterih starih izvirnih ali prevzetih zapisih in jih nato povezati. S povezovanjem lokalnih zapisov smo intenzivno nadaljevali tudi v letu 2005. Marsikateremu znanstveniki! ali umetniku (književniku, likovniku, glasbeniku in fotografu) smo s tem omogočili izplačilo knjižničnega nadomestila. ZAMENJAVA Zamenjava akademijskih publikacij je kljub intenzivni reviziji naslovnikov še vedno naše najobširnejše in najaktivnejše delovno področje. Potem ko smo preverili poslovanje z vsemi zamenskimi naslovniki, smo v dogovoru z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU med letom zaradi racionalizacije prekinili redno poslovanje s 181 naslovniki (8 v Sloveniji in 173 v inozemstvu), vendar pa smo nove stike navezali s 3 slovenskimi in 25 inozemskimi naslovniki, večinoma na željo inštitutov ZRC SAZU za njihove publikacije. Ob koncu leta je bi la zamenjevalna mreža Biblioteke SAZU razširjena na 81 držav sveta s 1.367 naslovniki (137 v Sloveniji in 1.230 v inozemstvu). Celotni seznam naslovnikov, ki vsebuje tudi vse spremembe naslovov od leta 1987 naprej ter evidenco poslanih pošiljk od leta 1990 naprej, ima Biblioteka SAZU na računalniških datotekah in hstkovnih kartotekah, RECENZIJA Akademijske publikacije pošiljamo v oceno 49 naslovnikom, večinoma v inozemstvo (38). Recenzenti nam pogosto pošljejo tiskan izvod tehtnih objavljenih ocen, ki jih hranimo kot dragocena priznanja objavljenim publikacijam. RAZPOŠILJANJE PUBLIKACIJ IN INFORMACIJSKIH BILTENOV Ra/poŠiljali smo akademijske publikacije, publikacije, kijih je SAZU izdala v sozaložništvu z ZRC SAZU in drugimi založbami, in informacijske biltene Biblioteke SAZU: Publikacije: v zamenjavo - tujina v zamenjavo - Slovenija v dar 6.189 541 12.598 v prodajo Skupaj Informacijski bilteni: 131 19.459 v dar Skupaj 166 166 19.625 Vsega skupaj: V letu 2005 smo v zamenjavo razposlali kar 2,071 več pošiljk kot lani, saj smo razposlali vse tiste, za katere je poštnina za leto 2004 presegla planirano kvoto. Bistveno več (9,416 izvodov) publikacij smo poklonili raziskovalcem, knjižnicam in drugim interesentom, saj smo zaradi prostorske stiske v skladišču izločali starejše publikacije. Velik del le-teh (5.795 izvodov) smo darovali v dobrodelne namene kot star papir. Naklado informacijskih biltenov Biblioteke SAZU smo zaradi varčevanja pri tiskanju in razpošiljanju omejili na minimum. Javnosti pa smo vseeno omogočili Vpogled v naše delo in biltene, saj imamo sedaj elektronsko inačico na domači strani SAZU. IZPOSOJANJE Knjižnični fond je vsakomur dostopen, posebnih omejitev ni bilo. Zal pa je bilo zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora tudi v letu 2005 izposojanje precej Oteženo, saj je sicer manj iskani knjižnični fond, ki smo ga že leta 2002 preselili in uredili v skladiščnili prostorih v Planini, za izposojo potrebno hoditi tja iskat in vračat. Veliko težav so imele tudi knjižnice inštitutov ZRC SAZU, saj so zaradi adaptacij njihovih prostorov morali gradivo večkrat prestavljati ali pa sploh ni bilo dostopno, V čitalnici i osmimi sedeži so bralcem po prostem pristopu na voljo novejše številke približno 500 revij. Uporabljajo lahko enciklopedije, atlase in slovarje. Ogledajo pa si lahko tudi knjižne oglase založb in razne prospekte (letno več kot 7.500 enot). Ker ima čitalnica osebni računalnik, od leta 2002 registriran kot e-toč-ka, lahko uporabniki tudi sami iščejo informacije po vzajemni bazi (CORJSS/ OPAC) in po Internetu- S pomočjo naših informatorjev pridejo uporabniki tudi do več tujih baz podatkov, dosegljivih prek interneta. Nadaljevali smo s pripravljalnimi deli za prehod na avtomatizirano izposojo, zato smo z lokacijskimi podatki dopolnjevali zapise, V projektu sodeluje večji det kolektiva, saj smo vsi zainteresirani, da se delo v največji možni meri posodobi in da pride čim več našega bogatega knjižnega ionda do uporabnikov, saj je vedno več takih, ki so bolj vajeni iskanja po vzajemni bazi, kjer lahko od doma ali z delovnega mesta dobijo podatke o iskanem gradivu, kot pa iskanja po klasičnih knjižničnih katalogih v različnih krajih doma in po svetu. Število uporabnikov (okrog 5.000) in njihovih obiskov (okrog 10.000) se je v zadnjih letih nekako ustalilo in se bistveno ne spreminja, kar je glede na specifičnost našega knjižnega fonda pravzaprav razumljivo. Biblioteka je iz svojega in inštitutskih fondov v letu 2005 izposojala 4.937 uporabnikom (4.784 posameznikom in 153 kolektivnim članom). Ti so Biblioteko obiskali 10,155-krat (6.152-krat za izposojo v čitalnici, 4.003-krat za izposojo na dom). Število izposojenih zvezkov v preteklem letu: v čitalnici 19.567 na dom 5.506 inštitutskim bibliotekam 9.087 medbibliotečno v Slovenijo 480 medbibliotečno v inozemstvo 19 Skupaj 34.659 Pri izposoji moramo še posebej omeniti tudi podatke o iskanju po elektronskih virih. Dostop do njih nam omogoča članstvo v Hlsevierjevem konzorciju ScienceDirect. Tu so si lahko uporabniki sami poiskali veliko aktualnega gradiva, saj so jim bile revije elektronsko dostopne in si zato ni bilo potrebno izposojati tiskanega gradiva. Članstvo v konzorciju se je v letu 2005 izkazalo za zelo koristno in zelo uporabljano. V primerjavi z lanskim letom je bilo opravljenih za okrog 50 % več iskanj (od 1.576 v letu 2004 porast na 2.282 v letu 2005), kar 6-krat več pa je bilo poslanih zahtevkov za dokumente s polnim besedilom (od 3.081 v letu 2004 porast na 18.476 v letu 2005). INFORMACIJE Biblioteka SAZU je poskrbela, da je uporabnikom posredovala strokovne informacije (ustne, telefonske, pisne, tiskane) v najkrajšem možnem času in čim popolneje. Poleg tiskanih informacijskih biltenov: Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 2004, Mesečni seznam novosti 2005, Monografske izdaje SAZU in ZRC SAZU 2005 in Katalog publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Maj 2005 jetudi vletu2005 Biblioteka pripravila bibliografijo Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2004 za Letopis SAZU, MUZEJSKA ZBIRKA SAZU V letu 2005 smo uspešno izpeljali razstavo japonskih lesorezov iz zapuščine Ivana Jagra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ob razstavi je izšel tudi obsežen katalog, ki lahko služi tudi kot referenčna publikacija naši zbirki. S Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti iz Zagreba smo se dogovorili tudi za izme- njavo dela naše zbirke japonskih lesorezov za recipročno razstavo Italijanska grafika 16. in 17. stoletja. Rezultat razstave japonskih lesorezov v Ljubljani je tako poleg kataloga in predstavitve v javnosti tudi izčrpna dokumentacija, pridobili pa smo tudi pa-spartuje za morebitno ponovno postavitev celotne razstave ali njenega dela. Poleg tega smo grafike shranili na drugačen, bolj ustrezen način, saj je sedaj vsaka v svoji mapi iz brezkislinskega papirja. ROKOPISI V rokopisno zbirko smo prevzeli album Bratovščine sv. Jožefa v Ljubljani iz leta 1679, ki ga je SAZU podarila prof. Elisabeth Gleason, roj. Gregorich, iz ZDA. Album smo takoj po prevzemu na pobudo glavnega tajnika SAZU akad. Matije GogaJa predali Arhivu RS v konservacijski postopek. Tam so izvedli tudi minimalne restavratorske posege. Album je ustrezno dokumentiran in dostopen na naših spletnih straneh, K urejanju rokopisne zapuščine Izidorja Cankarja, ki jo je Biblioteka SAZU prejela že leta 1994, je zaradi prezasedenosti mlajših bibliotekarjev ob koncu leta 2004 pristopila upokojena bibliotekarska svetovalka Ana Koblar-lloretzkv iz pietete do pokojnega akademika. Daljše poročilo o urejeni rokopisni zapuščini Izidorja Cankarja je objavljeno kot posebno poglavje. BIBLIOGRAFIJE Kreiranje in redakcija bibliografskih zapisov v sistemu COB1SS.SI sta se tudi v letu 2005 pospešeno nadaljevala. Dobre izkušnje, ki smo si jih pridobili v preteklih letih, so nam pomagale, da smo lahko v sistem COBISS.SI vnašali tudi bibliografije nekaterih članov Sr\ZU ter bibliografijo publikacij SAZU in ZRC SAZU. Za ilustracijo še podatek, koliko bibliografskih zapisov za bibliografije članov SAZU in raziskovalcev ZRC SAZU je Biblioteka SAZU samo v letu 2005 prispevala v bazo COBl B.SL kreiranih je bilo 2.977, prevzetih 596, redigiranih pa še 1.943 zapisov. Vsi ti zapisi (skupno 5.516) so bili izpolnjeni v skladu z normativi, ki jih predpisujejo vedno bolj zahtevna in podrobna bibliotekarska pravila. Biblioteka SAZU že od leta 2003 sodeluje z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU pri Osrednjem specializiranem informacijskem centru (OS1C), ki gaje za področje humanistike izbralo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ). Prispevek Biblioteke SAZU je prav dosledno spremljanje bibliografij raziskovalcev, saj bo na njihovi osnovi možno spremljanje raziskovalne uspešnosti, ko bodo pripravljena še operativna navodila k osnovnim Navodilom za delo OSIC-ovpri vrednotenju raziskovalne uspešnosti v Sloveniji, Ker je v sistemu COBISS.SI ažurno evidentirana tudi vsa publikacijska dejavnost SAZU in ZRC SAZU, je v Letopisu SAZU za leto 2005 poglavje z na- slovom Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2005 močno skrajšano, BIBLIOGRAFIJA bibliotekarjev biblioteke sazu Marija Fabjančič Biblioteka. Kratka poročilo o delu v letu 2004. - Ljubljana, Biblioteka SAZU. 2005, 16 f. Biblioteka SAZU. (Poročilo o delu v letu 2004). — Letopis SAZU, 55(2004), 2005, 194—203. Mesečni seznam novosti. 2005 / Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti in knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Biblioteka SAZL", 2005, 12 zv, {XXIX + 236 str,) 30 cm, (Odgovorna urednica) Monografske izdaje SAZU in ZRC SAZU. 2005. Biblioteka SAZU, 2005. 11 + 21 str. 30 cm, (Odgovorna urednica) Katalog publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Maj 2005. Biblioteka SAZU, 2004. 46 str. 21 x 30 cm. (Odgovorna urednica) Dušan Koman Japonski lesorezi iz zbirke Slovenske akademije znanosti in umetnosti: Cankarjev dom, 22. 3.-19. 6. 2005. Ljubljana, Cankarjev dom, kulturni in kongresni center. 2005, 118 str. (Soavtorstvo kataloga del z Brigitte Moser. Prevod iz nemščine in priredba) Crngrobska cerkev v strokovni literaturi. - Loški razgledi, 51, 2004 (2005), str. 113—141. Acta historiae ar t is Slovenka, 9, 2004. - Umetnostna kronika, 2005, št. 9, str. 27—28, (Ocena) Umetnostna kronika. 2005. — Ljubljana, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU. 2005, št, 6—9. (Tehnični urednik) Mojca Mlinar Strgar Bibliografija akademika Ivana Gamsa - Bibliography of academician Ivan Gams. - Ljubljana, SAZU. 2005, http://www.sazu.si/gams.pdf (Sestavila in uredila z Ido Knez Rečič in Janjo Turk) Breda Pajsar Arhitekt Ivan fager (1871—1959) in njegova zapuščina v biblioteki Slovenske akademije znanosti in umetnosti. - V: Japonski lesorezi iz zbirke Slovenske akademije znanosti in umetnosti: Cankarjev dom, 22, 3.-19. 6. 2005 (Ljubljana), 2005, str, 109—118. Muzejska zbirka arhitekta Ivana Jagra. - Etnolog, 15 (66), 2005, str. 395—404. Drago Samec Korak do gradiva za bibliografijo o 'proitoru i« času. - V: Strukture prostora in časa (Kamnik), 2005, str. 301—309. Bibliografija o prostoru ni času. — Vi Strukture prostora in časa (Kamnik}, 2005, str. 311-325. Bibliografija prof. dr. Boža Otonpca. - V: Ad fontes: Otorepčev zbornik, 2005, str. 31 — 42. (Soavtorica Nataša Stergar) ftJjiovif se je duhovnik Alojzij Štrubelj, p. S, /, — Grosupeljski odmevi, 40, 2005, št. 1—2, str. 25. Portret. Blagaj, Blaga je v volčin in Kostanj ; ob knjigi Blaga je v volcin Nade Praprotnik. — Grosupeljski odmevi, 40, 2005, št. 3, str. 17. llustr. Ivan Lah; Sto let pozneje : knjiga Ivana L aha (tudi $marčana) iz mladostnih let. —Grosupeljski odmevi, 40, 2005, št. 4, str. 18. llustr. O Slovenskem etnološkem leksikonu iti nas v njem — Grosupeljski odmevi, 40, 2005, št. 12, str. 23. llustr. Ciril Velkovrh, 70-letnik : bibliotekar na poti v višine. — Knjižničarske novice, 15, 2005, št. 9, str. 9—11. Bibliografija dr. Gregorja Kreka. - Četena Ravan, 21. 10, 2005. (Referat) Zajeta korespondenca dr. Angele Piskernik. - Ljubljana, Slovenska matica, 8. 11. 2005. (Referat) Akademik Metod Dolenc - ob 130-letnici rojstva. - Biblioteka SAZU, čitalnica 19. 12. 2005 (Razstava) Helena Verbinc Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2004 (z dodatkom za leto 2003). - Letopis SAZU, 55(2004), 2005, 207—211. Ana Zadnikar Mesečni seznam novosti. 2005 / Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti in knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Biblioteka SAZU, 2005. 12 zv, (XXIX + 236 str.) 30 cm. (Urednica) Monografske izdaje SAZU in ZRC SAZU. 2005. Biblioteka SAZU, 2005. 11+ 21 str. 30 cm. (Urednica) ZAPUŠČINA IZIDORJA CANKARJA Uredila Ana Koblar-Horetzkv Rokopisno zapuščino Izidorja Cankarja (22. 4. 1886-22. 9. 1958), rednega profesorja za zgodovino umetnosti na Univerzi v Ljubljani in rednega člana SAZU, ie po uradnih podatkih Biblioteka SAZU prejela že 3. 8. 1994, Po dosedanjih izkušnjah tudi Cankarjevo gradivo oh prejemu ni bilo urejeno, kolikor pa je imelo svojo razporeditev, se ta ob menjavi hranilišč ni mogla ohraniti. Zaradi dolgoletne hrambe v skladišču Biblioteke SAZU, kije trajala več kot deset let, smo šele v decembru 2004 pristopili k urejanju zapuščine, in to ne le kot gradivo samo na sebi, ampak tudi kot duhovno lastnino akademika. Ta del zapuščine v primerjavi z gradivom o Cankarjevem javnem delovanju ni obse/en, saj je glavnino pridobil takratni Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, vendar pa vsestransko dopolnjuje Cankarjevo življenjsko pot in posamezne segmente njegovega dela. Pri urejanju gradiva smo se ravnali po pravilih bibliotekarske stroke, tako glede katalogizacije z vsemi potrebnimi kazalkami in vodilkami ter v pomoč uporabnikom bibliotečnega gradiva popis prenesli na 177 katalognih listkov. To poročilo ohranja okvirno razporeditev na 9 vsebinsko ločenih poglavij, podrobno katalogizacijo pa spreminja v povzetek gradiva. /. Biografsko gradivo Biografsko gradivo sestavljajo življenje pisno pomembni osebni in družinski dokumenti, vrsta pravnih in upravnih listin, nadalje s posvetili opremljene osebne fotografije in posnetki iz javnega življenja, zlasti diplomatskega. Tako gradivo izpričuje celo življenjsko obdobje od 1886 do 1958. Spričo življaij epi snih podatkov v ta razdelek uvrščamo tudi tipkupis Stele-tove študije k drugi izdaji Cankarjevega dela Sistematika stila v izdaji Slovenske matice 1959. Pisma Ohranjene so kopije in koncepti devetih Cankarjevih pisem, po večini odgovorov. Dopisi so osebnega, tudi ozko zasebnega značaja, posegajo pa tudi v literamozgodovinsko dogajanje. Zaznamujejo obdobje 1910-1937, Kot biografsko gradivo je potrebno omeniti predvsem odgovor Francetu Steletu v verzih z naslovom Prokleta ura, poslanega iz Louvena 1910, pismo Pavlu Gol i i z opisom prvih dni diplomatskega življenja v Buenos Airesu in zahvalo Hinku Smrekarju za podatke o vojaškem življenju Ivana Cankarja, Korespondenca Korespondenca odkriva 36 domačih in tujih Cankarjevih dopisnikov v razdobju od 1910 vse do 1958. Dopisi so v veliki meri uradni, med osebnimi sporočili pa sta pomembni dve Steletovi pismi, prvo iz leta 1910 kot povod za Cankarjev odgovor v verzih (glej zgoraj, Prokleta ura), drugo pa se navezuje na nakup Kavčičevih (Caucigovih) del na Dunaju, Kot literamozgodovinsko gradivo pa naj omenimo pismo Frana Govekarja, kjer pojasnjuje svoj spor z Ivanom Cankarjem, IV, Tuja korespondenca Sem sodijo poročila tretjih oseb, poslana Cankarju v vednost, ki pa bi utegnila služiti kot porabno gradivo za znanstveno delo, Tako npr Pavel Golia prijateljsko posreduje sebi namenjeno pismo Lojza Kraigherja, ki kritizira Cankarjevo preveliko umerjeuost pri pisanju. Verjetno se nanaša na Uvod in opombe k izdaji Ivan Cankar: /brani spisi, Nova založba, 1925-1936. Pismo ni datirano, mogoče pa je že slutiti dolgoletni kultu rnopolitič ni boj za podobo Ivana Cankarja. Primer uporabe tujega dopisovanja so pisma bratov Šubicev sestri Mariji Taučer, ohran jena v Cankarjevi zapuščini, ki jih je objavil Viktor Steska v Zborniku za umetnostno zgodovino, letnik 1929, št. 9. V, Vmetnoiimzgodo vinsko delo Umetnost nozgodovinsko delo obsega naslednja področja: 1. Univerzitetna predavanja, ki jih je France Štele označil kot "vestno sestavljeni rokopisi", so bila po označenih letnicah napisana za akademska leta 1919/1920 do 1932/1934. 2. Predavanja in govori. Ohranjenih je 24 besedil, ki so bodisi otvoritveni govori ali odziv na povabilo kulturnih ustanov po vsej tedanji Jugoslaviji. 3. Članki in razprave so kasneje objavljena dela, tu zastopana bodisi kot separatni odtis, tipkopis ali rokopis. V tej obliki so ohranjena dela: disertacija Giuiio Quaglio, članek O značaju starejše slovenske umetnosti ali pa delo Lan-gusove risanke, 4. Zapiski in izpiski, Razne zaznambe, izvlečki, zapiski misli ohranjajo gradivo, namenjeno kasnejšemu znanstvenemu delu, Primer takega notiranja so Caucigove risbe v dun[ajskij akademiji likfovne] umfetnosti]. VT, Literarno ustvarjanje 1. Poezija, Ta leposlovna zvrst v Cankarjevem delu očitno ni evidentirana, saj po izjavah poznavalcev ni bila objavljena. Gradivo obsega Štiri primerke izpovedne lirike, od katerih je najzgovornejša pesimistično razpoloženjska P rok le t a ura kot izraz nemoči ob Steletovem povabilu k sodelovanju v jubilejni številki dunajske Zore (Prim. 11. Pisma). 2. Prevodi. Od Cankarjeve prevodne dejavnosti zapuščina ohranja le: 1. Daniel Defoe: Robinson Crusoe, (Tipkopis). 2. Cornelius Veith: O razstavi Matije Jame na Holandskem. 3. Literarnokritično delo. 1. |Sveta Ivana]. Recenzija, naslovljena na Slovensko matico 4. septembra 1927 ob Zupančičevem prevodu drame istega leta. 4. Uredniško delo 1. Pisma Ivana Cankarja. Uredil Izidor Cankar, DZS 1948. (Gradivo). VII. Različno gradivo. Ta razdelek združuje gradivo z različno tematiko, ki ne sodi med doslej razporejeno gradivo. t. Zapisniki Narodne galerije 1921-1933 in pripravljalno gradivo Moderne galerije 1936. Med drugim so ohranjeni tudi Plečnikovi alorizmi po zapisu njegovih učencev. 2. Literarno vrednost imajo tudi neobjavljena besedila, kot so npr. še neznane pesmi Pavla Golie s Cankarjevimi korekturami. Dragocen in verjetno edini je pred konfisciranjem leta 1916 rešeni poizkusni odtis izvirnega besedila Bevkove črtice V kritju, namenjene za objavo v Domu m svetu istega leta. Popravljeno besedilo je izšlo v isti reviji šele leta 1920. 3. Zanimiva posebnost je zbadljivka Antona Korošca Velikonočna romanca, 4. Posebej pa je treba omeniti ohranjeno dramsko delo, žal brez naslovnega lista, ki bi navedel naslov igre in avtorja. Edino vodilo je rokopis, ki izdaja dr. Angelo Piskernik, kar potrjuje tudi primerjava njene korespondence s Francetom Steletom in drugimi dopisniki. Blizu ji je tudi tematika koroškega plebiscita, pa tudi literarno ustvarjanje, čeprav biologinji, ji ni bilo tuje. Naslov igre Plebiscit in okoliščine uprizoritve je pred kratkim ugotovil zgodovinar prof, Janez Stergar na podlagi dopisa Kluba koroških Slovencev Angeli Piskernik ob njeni šestdeset let niči. Dopis, ki ga hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru, navaja zanimiv podatek, da naj bi pri uprizoritvi sodelovala tudi Angela Piskernik in Izidor Cankar, v kakšni vlogi pa sicer ni podatkov. Prav tako pa še vedno ostaja odprto vprašanje avtorstva. Vi H, Slikovno gradivo Slikovno gradivo je najbolj obsežen del zapuščine, saj hrani 500 reprodukcij arhitekturnih spomenikov in umetniških del, ki jih hranijo glavni evropski muzeji. Pri ureditvi gradiva smo sledili zamisli razporeditve, ki jo je začrtal Cankar sam, saj si v zaporedju sledijo: kraj - hranilišče - avtor. (Prim. Razvoj stila v dobi renesanse, Slovenska matica 1936, str, 461—467.) Pri dokumentaciji upoštevamo jezik danih podnaslovov umetnin, če manjkajočih podatkov ni pripisal Cankar sam. Uporabniku v pomoč je posebej dodano abecedno kazalo avtorjev. OSEBJE, IZOBRAŽEVANJE IN OPREMLJENOST Leto 2005 je bilo leto mnogih sprememb v kolektivu Biblioteke SAZU, sai so se kar tri delavke upokojile, dobili smo dve novi, ena paje napredovala v višji strokovni bibliotekarski naziv. Tako kot vsa prejšnja leta smo se tudi v letu 2005 vsi delavci Biblioteke SAZU stalno izobraževali, saj nam edino znanje, pridobljeno na tečajih ali po- svetovanjih, kakor tudi prizadevnost celotnega kolektiva, omogoča, da smo kljub težavam, ki jih ie sicer povzročalo več bolniških dopustov, svoje delo opravili - in to celo zelo dobro, kar se najbolje kaže v številu in kakovosti zapisov, ki smo jih kreirali, kopirali in redigirali v vzajemni bazi podatkov COBIB.Si. Mnogo delavk in delavcev Biblioteke SAZU se je na bibliotekarskem področju aktivno udeleževalo sej delovnih skupin, komisij in odborov, katerih člani so (delovne skupine pri IZUM-u in MŠZŠ-u, Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke. Komisija za stvarno obdelavo, Komisija za abeced noimenski katalog, Tehnični odbor Slovenskega inštituta za standardizacijo Informatika in dokumentacija, Izvršni odbor Društva bibliotekarjev Ljubljana). Tudi delavke Izvršnega odbora sindikata SAZU in ZRC SAZU so opravile veliko dela v skupno dobro obeh kolektivov. V letu 2005 smo dobili kar enajst novih računalnikov in dva laserska tiskalnika. Sodobna računalniška oprema nam sicer delo olajša, otežijo pa nam ga pogoste težave s komunikacijami, kar pomeni popoln zastoj pri delu z živo bazo (online vnosi in preverjanja zapisov). V letu 2005 so bile težave pri aktivnem sodelovanju v vzajemnem katalogu še toliko večje, ker jc Institut informacijskih znanosti preselil server iz računalniškega centra ZRC SAZU k sebi v Maribor, kar je povzročalo komunikacijske neskladnosti med sistemskima računalnikoma ZRC SAZU in IZUM. Prostorsko stisko za skladiščenje zaloge publikacij, ki jih izdajata SAZU in ZRC SAZU, smo reševali tudi tako, da smo izločali starejše publikacije in jih pokloniti raziskovalcem, knjižnicam in drugim interesentom, velik del le-teh pa smo darovali v dobrodelne namene kot star papir. Poleg same prostorske stiske pa nam je veliko dodatnega dela s prestavljanjem publikacij povzročalo pogosto zamakanje v skladišča in tudi delovne prostore. Iskanje "skritih kotičkov" za skladiščenje in pogosta preseljevanja nam vzamejo veliko preveč časa, volje in energije. Skoda, da vsega tega ne porabimo bolj kreativno, saj prizadevni kolektiv že več let dokazuje, da je usposobljen za najbolj zahtevna dela, s katerimi daje dober zgled stanovskim kolegom. Zavedamo se, da nismo edina knjižnica, ki jo tarejo taki problemi, vendar tega dejstva ne smemo prezreti, ampak moramo stalno nanj opozarjati, saj smo knjižnice dolžne čuvati in ohranjati našo kulturno dediščino še za prihodnje rodove. IV PUBLIKACIJE SAZU PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZA LETO 2005 (z dodatkom za leti 2003 in 2004) spiočne publikacije 1. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 55. knjiga. 2004 = Yearbook of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Volume 55/2004. (Glavni in odgovorni urednik Matija Gogala.) Ljubljana 2005. 257 str, Ilustr. 22 cm. ISSN 0374-0315 2. Iconotheca Valvasoriana; predstavitev projekta, (Vodja projekta in ured nik Lojze Gostiša.) Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Ljubljana [2003?) 10 str., [4] f. pril. Ilustr. 40 cm. 3. Valvasor, Janez Vajkard: Rastline in živali na Kranjskem: poseben odtis 18, zvezka Iconotheca Valvasoriana. Fundacija Janez Vajkard Valvasor pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Ljubljana 2004, 163 f., L str. Ilustr, faks. izd. 40 cm. - (Iconotheca Valvasoriana ; zv. 18) ISBN 961-6242-56-3 4. Bibliografija akademika Ivana Gamsa - Bibliography of academician Ivan Gams, (Sestavile in uredile Ida Knez Račič, Mojca Mlinar Strgar, Janja Turk. Avtor poglavja Življenje in delo akademika Ivana Gamsa Jurij K una ver. Prevedla Nina Majcen.) Ljubljana 2005, http://www.sazu.si/gams.pdf. — (Bibliografije akademikov ; 1) ISBN 961-6242-63-6 PUBLIKACIJE L RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE__ 5. Pitamic, Leonid: Na robovih čiste teorije prava = An den Grenzen der reinen Rechtslehre. (Uredil in uvodna študija Marijan Pavčnik. Prevod Vera La- mut.) Izdali Pravna fakulteta v Ljubljani in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana 2005. 350 str. 24 cm. — (Dela SAZU, Razred I; 36) ISBN 961-6242-66-0 6. Arheološki vestnik 56; 2005, (Glavna urednica Marieta Šašel Kos, izvršni urednik Primož Pavlin. Uredniški odbor Ltragan Božič ... et al.) Ljubljana 2005. 487 str. Mustr. 29 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0570-S966 7. Puliti, Gabriello: Ghirlanda odorífera (Í612). (Transkribíral in revidiral ívano Cavallini- Uredil Tomaž Faganel.) Izdali Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Ljubljana 2004 (izšlo 2005). I partitura (XXVI, 44 str.) 29 cm. — (Monumenta artis musicae Sloveniae; 46) (Sozaložnik ZRC SAZU) ISMN M-709004-15-7 (ZRC SAZU) 8. Novak, Janez Krstnik; Figaro. Cántate zum Geburts oder Namensfeste einer Mutter. izdali Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Ljubljana 2004. 1 partitura (XXXVI, 108 str.) 29 cm. — (Monumenta artis musicae Sloveniae ; 47) (Sozaložnik ZRC SAZU) ISMN M-709004-14-0 (ZRC SAZU) PUBLIKACIJ F. II. RAZREDA ZA FILOLOŠKE IN LITFRARNE VEDE_ 9. Razprave XVIII, (Simpozij ob stoletnici rojstva Edvarda Kocbeka, Simpozij ob stoletnici rojstva akademika Bratka Krefta.) (Uredil Andrej Inkret.) Ljubljana 2005. 271 str. 24 cm. ISSN 0560-2920 10. I.avrin, lanko: Anton Čehov : uvod v njegovo življenje in delo = Anton Chekhov: an introduction to his life and work. Ljubljana 2005. 156 str. 24 cm. — (Dela SAZU, Razred 11 ; 62) ISBN 961-6242-64-4 u. Traditioneš 34/1. Zbornik inštituta za slovensko narodopisje in Glasbeno-narodopisnega inštituta. (Glavna urednika Jurij Fiktak, Ingrid Slavec Gradišnik, Uredniški odbor Marjetka Golež Kaučič ... et al.) Ljubljana 2005. 247 str. Ilustr. 24 cm. ISSN 0352-0447 (Sozaložnik ZRC SAZU) 12. Traditiones 34/2. Zbornik Inštituta za slovenski) narodopisje in Glasbeno-narodopisnega inštituta, (Glavna urednika Jurij Fiktak, Ingrid Slavec Gradišnik- Uredniški odbor Marjelka Golež Kaučič ... el al.) Ljubljana 2005. 296 str. Ilustr. 24 cm. ISSN 0352-0447 (Sozaložnik ZRC SAZU) PUBLIKACIJE 111. RAZREDA ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE, KEMIJSKE IN TEHNIŠKE VEDE 13, Tišler, Miha: Kiralnost in molekule življenja: na obeh straneh navideznega zrcala. Ljubljana 2005. 170 str. ilustr 24 cm. - (Dela SAZU, Razred lil ; 14) ISBN 961-6242-62-8 PUBLIKACIJE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE 14. Razprave XLVi-l. (Glavni iti odgovorni urednik Mitja Zupančič.) Ljubljana 2005. 221 str. Ilustr. 24 cm. ISSN 0352-5090 15. Razprave XI VI-2. (Glavni in odgovorni urednik Mitja Zupančič.) Ljubljana 2005. 165 str. Ilustr. 24 cm. ISSN 0352-5090 16. P] en i čar, Mario: Upper Cretaceous rudists in Slovenia - Zgomjekredni ru-disti v Sloveniji. (Prevod v angleščino Irena Subic feločnik.) Ljubljana 2005. 255 str. Ilustr. 29 cm. — (Dela SAZU, Razred IV ; 39) ISBN 961-6242-65-2 Acta carsologica 34/1: 2005. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) Ljubljana 2005. 267 sir. Ilustr. 24 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0583-6050 18. Acta carsologica 34/2: 2005. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) Ljubljana 2005, 532 str, llustr. 24 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0583-6050 19. Acta carsologica 34/3: 2005. Pivška jezera = Pivka lakes. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) Ljubljana 2005.828 str. Ilustr. 24 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0583-6050 20. Kranjc, Andrej: Annotated Bibliography of Karst Publications. No. 12. International Geographical Union - Karst Commission - Association of the Geographical Societies of Slovenia. Ljubljana 2004, 104 str. 24 cm, — (Acta carsologica 33/1: 2004. Supplementum ; IV) (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0583-6050 21. Kranjc, Andrej: Annotated Bibliography of Karst Publications. No, 13. International Geographical Union - Karst Commission - Association of the Geographical Societies of Slovenia. Ljubljana 2005.72 str. 24 cm — (Acta carsologica 34/1: 2005. Supplementum ; 1) (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 1580-8157 PUBLIKACIJE V, RAZREDA ZA UMETNOSTI 22. Marjan Mušič (1904—1984): katalog ob spominski razstavi arhitekturnih risb, (Zasnova in izbor gradiva Marko Mušič, besedilo Peter Krečič.) Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Atelje Marko Mušič. Ljubljana 2004. 19 str. Ilustr. 28 cm ISBN 961-6242-61-X izbor kofrodukcij publikacij sazu 23. Med politiko in zgodovino: življenje m delo dr. Dušana Kermavnerja (1903—1975). (Uredila Aleksander Žižek in Jurij Perovšek.) Izdali Slovenska Akademija znanosti in umetnosti in Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Ljubljana 2005. 208 str. 24 cm. ISBN 961-91431-2-4 (Zveza zgodovinskih društev Slovenije! 24. Bezlaj, France: Etimološki slovar slovenskega jezika Knj, 4: Š—Z, (Avtorji gesel France Bezlaj, Marko Snoj in Metka Furlan.) Izdali Slovenska akademija znanosti in umetnost (in) Znanstvenoraziskovalni center. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Etimološko-onomastična sekcija. Ljubljana: Mladinska knjiga, Ljubljana 2005. 494 str. 25 cm. ISBN 961-6568-19-1 (zv. 4) 25. Book of abstracts = Knjiga povzetkov. XX, Con g res s of International Council (IBAC), Portorož 15,—19. 9. 2005. (Uredil Tomi Trilar). Izdali Prirodos-lovni muzej Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Študentska organizacija Univerze, Ljubljana 2005. 63 str. 30 cm ISBN 961-6367-11-0 26. Zbornik prispevkov in izvlečkov simpozija Flora in vegetacija Slovenije ter sosednjih območij 2005, Ljubljana 16.—IS. september 2005. (Uredili Andrej Martinčič, Tone Wraber in Mitja Zupančič.) Izdala Botanično društvo Slovenije in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljublja.n.ze.pirjevec@zrs-kp.si. Office: University of Primorska, Faculty of Flumanities, SI-6000 Koper, Glagoljaška 8, Phone: +386 51 663-77-40, Fax: +386 5/ 663-77-42, E-mail: info® firs-kp.si. Splichal, Slavko, D. Sc., born on lune 14, 1947. Professor of Communication, faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, Associate Member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Smrekarjeva 35, Phone: +386 1/ 515-20-80, E mail: slavko.splichai@guest.arnes.si. Office: Faculty of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, Phone: +386/ 1 580-52-42, Fax: +386 1/ 580-51-06, E-mail: slavko,splichal<®fdv.un i-lj.si. Teri.an, Riba, D, ArchaeoL Sc„ born on July 25, 1947, Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Home: SI-1000 Ljubljana, Švabičeva 3, Phone: +386 1/283-14-09. Office: Faculty of Arts, Dept. of Archaeology, SI -1000 Ljubljana, Zavetiška 5, Phone: +386 1/241-15-54, Fax: +386 1/423-12-20, E-mail: hiba.ierzan(fl>ff.uni-lj.si. Žižek, Slavo j, Ph. D., born on March 21, 1949. Professor of Philosophy and Theoretic Psychoanalysis, researcher at the Faculty of Arts, University of Ljub liana. Associate Member since May 5, 2005. Home: SI-1000 Ljubljana, Metelkova 7 A, Phone: +386 1/ 431-70-16, E-mail: sz i zckfS y a ho o. co m, Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2. Corresponding Members Feil, Arnold, born on October 2, 1925. Professor of Musicology, Institute of Musicology of the University of Tübingen, retired. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: D-72070 Tübingen-Hirschau, Schützenstrasse 22, Phone: +49 70/ 71-791289. Flotzinger, Rudolf, horn on September 22, 1939. Director of the Institute of Musicology, University of Graz. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: AT-8044 Graz, Hans-Maurach er-Str. 81. Gombocz, Wolfgang L., born on September 28, 1946, Professor of History of Philosophy, University of Graz, Corresponding Member since June 7, 2001. Home: AT-S0I0 Kainbach bei Graz, Riesstrasse 362, Phone: +43 316/ 302324. E-mail: wum@utanet,at. Office: Institut für Philosophie, Karl-Franzens-Universttät Graz, AT-801G Graz, Heinrichstrasse 26, Fax: +43 316/ 380-2304, Phone: +43 316/ 3809705, E-mail: gombocz@>kfunigraz.ac.at. Kahi, Hans-Dietrich, Ph.D., born on June 4, 1920. Professor of History, Institute of History, University of Giessen, retired. Corresponding Member since June 12,2003. Home: D-35396 Giessen, Sandfeld 13. Office: Historisches Institut, Justus-Liebig-Universität, D-35394 Gießen, Otto-Behaghel-Str. IOC 2, E-mail: elke.klausijpgeschichte.uni-giesscn de. Luckmann, Thomas, born on October 14, 1927. Emeritus Professor of Sociology of Religion, The Konstanz University. D. h. c. University of Ljubljana, Corresponding Member since May 27, 1997, Home: CH-8724 Gottlieben, Kirschstrasse 15, Phone: +41 716/ 69-1317 or Ossiachberg 2, AT-9551 Bodensdorf. Office: D-78464 Konstanz, Universität Konstanz, Universitätstrasse 10. Menis, Gian Carlo, bom on December 10, 1927. Protessor of History, Archaeology and Art History, Corresponding Member since May 27, 1997, Home: 1T-33030 Buja (Udine), Via L'rsinis Grande 179. Miiller-Karpc, Hermann, born on February I, 1925. Professor of Prehistory and Antiquity, University of Frankfurt on Main, retired. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: D-5330 Königs winter 41, Am Limperichtsberg 30, Phone: +49 22/ 44-22-85. Pavicevic, Branko, born on March 2,1922, Professor of History, Faculty of Arts, University ol Titograd, retired. Corresponding Member since March 10, 1977, Home: SCG-81000 Podgorica, Rista Stijovica 5, or: SCG-11000 Belgrade, Si ndj el ice va 36/VI I, Phone: +381 11/ 439-0%. Perovic, Slobodan, born on September 10, 1932. Professor of Obligational Law, Faculty of Law, University of Belgrade. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: SCG-11000 Belgrade, Mirocka 6/25, Phone: +381 11 / 324-48-15. Office: Udruzenje pravnika Jugoslavije, SCG-11000 Belgrade, Krunska 74, Phone +381 11/ 444-69-10. Pusic, Fugen, born on July 1,1916. Professor of Administrative Science, faculty of Law, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since iune 7, 2001. Home: HR-10000 Zagreb, Vramceva 1, Phone: +385 1/ 481-7832. Rum pier, Helmut, born on September 12, 1935. Professor of Modern and Austrian History, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: AT-9073 Viktring/Klagenfurt, Kornblumengasse 9, Phone: +43 463/ 281-782. Stefano vie, Dimitrije, born on November 25,1929. Head of the Institute of Musi -cology, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade, retired. Corresponding Member since April 23, 1987, Home: SCG-11000 Belgrade, Diordza Vasingtona 28 a, Phone: +381 11/ 3221-985. Office: Phone:+381 11/639-033. Straus, Joze, born on December 14, 1938. Professor Dr. Dres, h, c.. Scientific Member and Director at the Max Planck Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, Munich. Doctor Honoris Causa, University of Ljubljana and University of Kragujevac, Marshai B. Coyne Visiting Professor of International and Comparative Law, George Washington University Law School, Washington, Recipient of the Science Award 2000 ot the Foundation for the German Science. Corresponding Member since iune 6, 1995. Office: Max-Planck-lnstitute tor Intellectual Property, Competition and Tax Law, D-80539 München, Marstaliplatz 1, Phone: +49 89/ 24-246-410, Fax: +49 89/ 24-246-506, E-mail: joseph.straus@ip.mpg.de. Supicic, Ivo, born on July 18, 1928, Professor at the Music Academy, University of Zagreb. Director of the Institute for Musicological Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Home: HR-10000 Zagreb, Draskoviceva 27. Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, HR-10000 Zagreb, Zrinski trg II, Phone: +385 1/433-834, Fax: +385 1/ 433-383, Tavano, Sergio, born on March 13, 1928. Professor of Early Christian and Byzantine Archaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June 7, 2001; Home; 1T-34170 Gorizia, Via Margotti 9, Phone: +39 048/ 134-061. Office: Dipartimento di Storia e Storia dell'arte, Universita degli studi di Trieste, IT-34123 Trieste, Via Economo 4, Phone: +39 040/ 676-7617. SECTION TWO___Philological and Literary Sciences Full Members Bernik, France, Ph. D„ D. h. c. University of Maribor, born on May 13, 1927. Scientific Adviser at the Institute of Slovenian Literature and Literary Sciences, S AS A Scientific Research Centre, retired. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to April 25, 2002, Honorary Member of the Slovenian Academy of Sciences nad Arts since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Židovska ulica 1, Phone: +386 I/ 425-03-65. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-51, Pax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: ana.batictffisazu.si. Gantar, Kajetan, Ph. D., bom on October 11, 1930. Emeritus Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice - President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to May 5, 2005. Home: SI-1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, Phone: +386 I/ 540-90-60, Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-27, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: irena.sbil@sazu.si; Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-14-14, Fax: +386 1/ 425-93-37. Kermauner, Taras, Ph. D., born on April 13, 1930. Professor of Dramaturgy, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-6210 Sežana, Avber 8. Kmecl, Matjaž, D, Sc., born on February 23, 1934. Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: SI-1231 Ljubljana Črnuče, PotvČeželj 14, Phone: +386 1/ 537-40-14. Kos, Janko, Ph. D, born on March 9, 1931, Emeritus Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983. Home: SI-1000 Ljubljana, Pleteršnikova I, Phone: +386 1/ 436-80-99. Krašovec, fože, Sc.B.D., Ph.D., Th.D. and Anth. Rel. D., born on April 20, 1944. Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995, Home: SI-1000 Ljubljana, Delničarjeva 1, Phone: +386 1/ 434-01-98, Fax: +386 1/ 433-04-05. Office: Faculty of Theology, SI-1000 Ljubljana, Poljanska 4, Phone: +386 1/ 434-58-10, Fax: +386 1/ 432-92-65, E-mail: j$ze.krasovect&gut$t.arnes. Matičetov, Milko, Ph. D., born on September 10, 1919. Scientific Adviser at the Institute of Slovene Ethnology, SASA Scientific Research Center, retired, Associate Member since [une 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Langusova 19, Phone: +386 1/ 426-51-86. Moravec, Dušan, B, A. (Philosophy), born on October 4, 1920. Director of the Theatre Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since March 25. 1976, Full Member since April 24, 1981. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 9, Phone: +386 1/ 251-67-92. Orešnik, Janez, Ph. D., born on December 12, 1935, Professor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts, University of L jubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Janežičeva 21, Phone: +386 1/ 425-54-45, E-mail: ianeZiOresnik@ sazu.si, Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/241-H-22, Fax; +386 I/ 425-93-37, E-mail: janez.oresn ik@saztLsL Paternu, Boris, Ph. LI, born on June 5, 1926. Emeritus Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Associate Member since March 29, 1979, Pull Member since May 23, 1985. Home: Si-1000 Ljubljana, Videmska 5, Phone: +386 1/ 505-46-28. Stanonik, Janez, Ph. LI., born on January 2, 1922, Professor of English and American Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 13, Phone: +386 1/ 251-66-92. Toporišič, Jože, D. Sc., born on October 11, 1926, Professor of Slovenian Literary Language and Theory of Style, Faculty ot Arts, University of Ljubljana, retired, Associate Member since May 30, 1991, Full Member since May 27, 1997, Home: SI-1000 Ljubljana, Šarhova 18, Phone: +386 1/ 534-11-97, Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2. Phone: +386 1/ 24110-00, Fax: +386 I/ 425-93 37. Zadravec, Franc, Ph. D„ born on September 27, 1925. Emeritus Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, Phone: +386 1/ 251-88-20. Associate Members Inkret, Andrej, D. Sc., born on April 24, 1943, Professor of Dramaturgy and History of Drama, Academy of Theatre, Radio and Television, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003. Home: Sl-1000 Ljubljana, Zvonarska ulica 7, Phone: +386 1/ 251-67-19, Email: andrcj,inkret@>sed mica.net. Office: AGRFT, Sl-1000 Ljubljana, Nazorjeva 3, Phone: +386 1/ 251-04-12, Fax:+386 1/ 251-04-50. Simoniti, Primož, Ph. D„ born on December 28, 1936, Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana» Associate Member since June 7, 2001. Home: Sl-1000 Ljubljana, Javorjev drevored 9, Phone: +386 1/ 283-10-60, E-mail: primoz.simoniti@gucst,arnes.si. Office: Faculty of Arts, Sl-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 24114-14, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: primoz.simoniti<2>ff,uni-ij,si. Zorko, Zinka, D. Sc., born on February 26, 1936, Emeritus Professor of History and Dialectology of the Slovenian Language, Faculty of Pedagogy, University of Maribor, Associate Member since June 12, 2003. Home: Sl-2352 Selnica ob Dravi, Spodnja Selnica 3, Phone: +386 2/671-91-18, Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, St-2000 Maribor, Koroška cesta 160, Phone: +386 2/ 229-36-34, Fax: +386 2/ 261-31-80, E-mail: zinka, zorko^uni-m bsi. Corresponding Members_ Cooper, 1 lenry R, Jr., born on September 30, 1946. Professor and Head of Department of Slavic Languages and Literatures, University of Bloomington, Indiana, Corresponding Member since June 6, 1995. Home; 2420 Boston Road, Bloomington, US-Indiana 47401-5067. Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures, Ballantine Hall 502, 1020 E. Kirkwood Avenue, Bloomington, US-Indiana 47405-7013, Phone: +1 812/ 855-2608, Fax: +1 812/ 855-2107, E-mail: cooper@indiana.edu. Flaker, Aleksandar, bom on July 24, 1924, Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: H R-10000 Zagreb, Vočarska 110. Giesemann, Gerhard, born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages and Literature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, G lessen. Corresponding Member since May 18, 1989. Home: D-354I5 Pohlheim 5, Paul-Hutten-Ring 31, Phone: +49 640363802. Grkkat-Radulovic, hena, born on January 19, 1922. Scientific Adviser at the institute of Languages, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade, retired. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: SCG-11000 Belgrade, Molerova 35 A, Phone: +381 11/ 440-203. Hafner, Stanislav, born on December 13, 1916. Professor of Slavic Philology, University of Graz, retired. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: AT-8010 Graz, Vogelweiderstrasse 48/15, Phone: +43 316-681-691. I vie, Milka, born on December 11, 1923. Professor of Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts, University of Novi Sad, retired, Corresponding Member since June 6, 1983. Home; SCG-11000 Belgrade, Skadarska 6, Phone: +381 11/ 322-501. Konstanlinovic, Zoran, born on June 5, 1920, Professor of Comparative Literature, University of Innsbruck, retired. Corresponding Member since May 18, 1989. Office; Universität Innsbruck, Institut für vergleichende Literaturwissenschaft, AT-6020 Innsbruck, innrain 52, Phone +43 512-507-4111, Fax: +43 512-507-2896. Kretzenbachcr, Leopold, born on November 13, 1912. Professor of Ethnography, University of Munich, retired. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: AT-8403 Lebring, Stangersdorf 20, Phone: +43 3182-7665, Lauer, Reinhard, born on March 15,1935. Chief of Seminar of Slavic philology and Professor at the Georg-August University in Gottingen. Associate Member since June 12, 2003. Office: Seminar für slawische Philologie, Georg-August-Universität Göttingen, D-37073 Göttingen, Humboldtallee 19, Phone: +49 551/ 394-702, Fax: +49 551/ 394-707, E-mail: rlauer@gwdg.de. Martinovic, Jursj, born ön May 24, 1936. Professor of Slovenian I iterature, Faculty of Arts, University of Sarajevo. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: EA-71000 Sarajevo, Rackog I. Mosknvich, Wolf, born on April 7, 1936. Professor at the Department of Russian and Slavic Studies of The Hebrew University of Jerusalem. Corresponding Member since May 5, 2005. Home: POB 7823, Jerusalem 91078, Izrael, E-mail: wmoskovichg1 yahoo, com, Moszyhski, Leszek, born on February 19, 1928. Professor of Slavic Philology, University of Gdansk, Poland. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: PL-80-297 Banino, Rt;biechowo, Dzialka 36/10. Neuhäuser, Rudolf, born on lune 17, !933. Professor of Slavic Philology, Institute of Slavic Languages and Literature, University of K lagen furt. Corresponding Member since June 6, 1995, Home: AT-9500 Villach, Italienerstrasse 39/10, Office; Institut für Slawistik, Universität Klagen furt, AT-9010 Klagenfurt, Uni verspätst rasse 65-67, Phone: +43 463/ 270-03-18, Fax: +43 463/ 270-0322. Pohl, Heinz Dieter, born on September 6, 1942. Professor of General and Diac hronic Linguistics, University of Klagen furt. Corresponding Member since May 5, 2005. Home: AT-9073 Klagenfurt, Limburggasse 21, Phone: +43 463/ 913-001, +43 664 433 5436, Faks: +43 463/ 281-330, El, posta: hcinz.pohl^chello.at. Office: Universität Klagen furt, AT-9020 Klagen furt, Universitätsstrasse 6567, Phone: +43 463/ 270-028-12 I 2802, Faks: +43 463/ 270-028-99. Svane, Gunnar Olaf, born on September 25, 1927. Professor of Slavic Languages and Literature, University of Arhus. Corresponding Member since May 18, 1989. Home: DK-8520 Lvstrup, Enebakken 4. Woschitz, Karel Matej, born on September 19, 1937. Professorat the Faculty of Theology, University of Graz. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: AT-8010 Graz, Geidorfgürtel 28, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 317/380-9315. Office: AT-8010 Graz, Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Religionswissenschaft, Attemsgasse 8, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 316/ 380-9315. SECTION I HREF Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Full Members Rlinc, Robert, D. Phys. Sc„ born on October 31, 1933. Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. President, Science Council of the fozef Stefan Institute, Ljubljana, Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from October 2, 1980 to May 6, 1999. Horn; SI-1000 Ljubljana, Kumanovska 1, Phone: +386 1/ 231-52-13. Office: |ozef Stefan Institute, SI-U1-1 Ljubljana, lamova 39, Phone: +386 1/ 477-33-44, 477-39-00, Fax: +386 1/ 426-32-69, E-mail: robert.bIinc@ijs.si. Bratko, Ivan, D. Sc„ born on June 10, 1946, Professor of Computer and Information Science, Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana, Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12,2003. Home; ST-1000 Ljubljana, Podrožniška 4, Phone: +386 1/ 251-39-11. Office: Faculty ot Computer and Information Science, University of Ljubljana, SI-1000 Ljubljana. Tržaška 25, Phone: +386 1/ 476-83-93, 476-83-87, Fax: +386 1/ 426-46-47, E-maiL bratko@fri.uni-lj.sL Fajfar, Peter, D, Sc„ born on May 27, 1943. Professor of Structural and Earthquake Engineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana, Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana. Puharjeva 6, Phone: +386 1/ 251-98-52. Office. Faculty of Civil and Geodetic Engineering, SI-1000 Ljubljana, Jamova 2, Phone: +386 1/476-85-92, Fax: +386 I/ 425-06-93, E-mail: peler.fajfar@ikpir,fgg,uni-lj.si. Forstneric, Franc, D- Math. Sc., born on May 1,1958, Professor of Mathematical Analysis, Faculty ol Mathematics and Physics, University of Ljubljana, Associate Member since April 8, 1999, Full Member since May 5, 2005, Home: SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Pot v Hrastovec 8, Phone: +386 1/ 56117-87, Office: FMF, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 476-65-56, 476-65-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: franc.forstneric@fmf.uni-lj.Si. Globevnik, Josip, D. Math. Sc., born on December 6, 1945. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Home: SI-1000 Ljubljana, Trnovska 2, Phone: +386 I/ 283-50-11. Office: FMF - Institute of Mathematics, Physics and Mechanics, SI-1000 Ljubljana, jadranska 19, Phone: +386 1/476-65-48,476-65-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: josip,globcvnik(ffifmf.uni-lj.si. Golič, Ljubo, D. Chem. Sc ., born on July 2, 1932. Emeritus Professor of Inorganic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1110 Ljubljana, Napeči 4, Phone: +386 1/ 544-60-03, E-mail: lju-bo.golicigtelemach.net. Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Home: SI-IOOO Ljubljana, M i rje 21, Phone: +386 1/ 426-55-57. Grabeč, Igor, D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, FaculLy of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, Associate Member since lune 6, 1995, Full Member since June 7, 2001, Home: SM000 Ljubljana, Kantetova 75, Phone: +386 1/ 256-37-18. Office: Faculty of Mechanical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, Phone: +386 1/ 477-12-00, 477-16-05, Fax: +386 1/ 425-31-35, E-mail: igor.grabeC(®fs.u n i-lj.si. Hadži, Dušan, D, Chem. Sc., Ph. D. h. c. (Uppsala), born on August 26, 1921, Professor of Structural Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 7, 1967, Full Member since March 21, 1974. Home: SI-1000 Ljubljana, Teslova 21, Phone: +386 1/ 425-47-59. Office: Institute of Chemistry, Hajdrihova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone +386 1/ 476-02-70, Fax: +386 1/ 425-92-44, E-mail: dusan.hadzi@ki.sj. Kernel. Gabrijel, D. Phys. Sc., born on September 14, 1932. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana, Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home; 1000 Ljubljana, Bičevje 2, Phone: +386 1/ 425-96-61. Office: Faculty of Mathematics and Physics, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 477-37-95, Fax: +386 1/ 425-70-74, E-mail: gabrijel.kernel@ijs.si. Kralj, Alojz, D. Sc., born on March 12, 1937. Emeritus Professor of Biomedical Engineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997, Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to April 25, 2002. Home: SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Planinska 26, Phone: +386 1/ 537-48-25, E-mail: alojz.kralj@>guest.arnes.si. Office: Faculty of Electrical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: +386 1/ 476-82-37,476-84-11, Fax: +386 1/ 476-82-39, E-mail: alojz.kralj@robo.fe.uni-lj.si, I.evec, Janez, D. Sc„ born on October 23, 1943. Professor of Chemical Engineering, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: SJ-I000 Ljubljana, Pod brezami 32, Phone: +386 1/ 283-33-51. Office; Faculty of Chemistry and Chemical Technology, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: +386 1/ 476-02-80, Fax: +386 1/ 476-02-00, E-mail: janez.levec@fkkt.uni-lj.si or janez.levec(2>ki.si. Peklenik, Janez, D, Eng., born on June 11, 1926. Emeritus Professor of Control and Manufacturing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 29, 1979. Home: Sl-1113 Ljubljana, Rodiceva3, Phone: +386 1/ 534-85-00. Office: Faculty of Mechanical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, Phone: +386 1/ 477-12-00, 252-32-24, Fax: +386 1/ 251-85-67, E-mail: janez,peklenik(rt>fs,uni-lj.si, Stanovnik, Branko, D. Chem. Sc., born on August 11, 1938. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since [une6, 1995. Head of the SASA Department for International Relationsand Scientific Coordination since September 21, 1999. t lame: SI-1360 Vrhnika, Tičmca 26, Phone: +386 1/ 755-11-40. Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: +386 1/241-92-38, Fax:+386 1/241-92-20, E-mail: bran-ko.stanovniktifkkt.uni-lj.si; SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-34, Fax: +386 1/ 425-53-30, E-mail: intemational@sazu.si. Tišier, Miha. D, Chem, Sc., D. h. c. University of Ljubljana, born on September 18, 1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member si lice February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977. Hotne: SI-1351 Brezovica pri Ljubljani, Lukovica pri Brezovici, Pod G radom 32, Phone: +386 1/ 365-75-80, Fax: +386 1/ 365-75-85, E-mail: miha.tisler(iipfkkt,uni-lj.si. Vidav, Ivan, Ph. D., born on January 17, 1918. Emeritus Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since October 17, 1958, Full Member since December 21, 1962. Home: Sl-1000 Ljubljana, Ilirska 8, Phone: +386 1/ 232-13-03. Žekš, Boštjan, D. Sc., born on fune 26, 1940, Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since April 25, 2002. Home: $1-1360 Vrhnika, Poštna 4, Mobile: +386 41/741-898. Office: Institute of Biophysics, Sl-1000 Ljubljana, Lipičeva2, Phone: +386 I/ 543-76-18, 543-76-00, Fax: +386 1/ 431-51-27, E-mail: bostjan.zeksi&biofiz.mi.unidj.si, SASA, Sl-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-20, Fax: +386 1/ 425-34-39, E-mail; predsedniktssazu.si. Associate Members Bajd, Tadei, D. Sc., born on January 19, 1949, Professor of Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana, Associate Member since june 12.2003. Hortie: SJ-IOOO Ljubljana, Bobenčkova 12, Phone: +386 1/ 256-23-80. Office: Faculty of Electrical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: +386 1/ 476-82-36, Fax: +386 I/ 476-82-39, E-mail: tadej.bajd@robo.fe,uni-lj.si. Emri, Igor, D. Sc., born on May 22, 1952. Professor of Mechanics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005, Home: SI-1000 Ljubljana, Grampovčanova 17, Phone: +386 1/ 257-27-52. Office: Faculty of Mechanical Engineering, Center tor Experimental Mechanics, SI-1000 Ljubljana, Cesta na Brdo 49, Phone: +386 1/ 477-16-60, Fax: +386 1/ 477-16-70, E-mail: ie@fs.uni-lj.si. Gubenšek, Franc, D, Sc., born on October 31, 1937, Professor of Biochemistry, Molecular Biology and Genetic Technology, Faculty ol Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana, Associate Member since June 12,2003. Home-. SI-1000 Ljubljana, Vojkova cesta 52, Phone: +386 1/ 534-53-84. Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, Chair of Biochemistry, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 5 or. Jožef Stetan Institute, SI-1000 Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 1/ 241-94-88, Fax: +386 I/ 257-35-94, E-mail: franc.gubensek@ijs.si. Tomaievič, Miha, D. Sc., born on Septemher 19, 1942, Professor of Earthquake Engineering and Masonry Structures, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Kvedrova 1, Phone: +386 1/ 541-59-80. Office: Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, SI-1000 Ljubljana, Dimičeva 12, Phone: +386 1/ 280-44-53, Fax: +386 1/28044-84, E-mail: niiha.tomazevic@zag.si. Turk, Vito, D. Chem. Sc., born on |une 27, 1937, Professor of Biochemistry, Faculty of Chemistry a nad Chemical Technology, University of Ljubljana, Scientific Adviser at the Jožef Stefan Institute. Associate Member since May 5,2005. Home: SI-1000 Ljubljana, Lamutova4, Phone: +386 I/ 519-96-51. Office: Jožef Stefan Institute, Si-1000 Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 1/ 477-33-65, Fax: +386 1/ 477-39-84, E-mail: vito.tlirk@ijs.si. Zupančič, Črtomir, D. Phvs, Sc., bom on November 28, 1928. Emeritus Professor at the Ludwig-Maximilians-Universität in Munich. Associate Member since May 5, 2005. Home: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, Phone: +49 89/ 361-3362. Office: Department für Physik, LMU München, Am Coulombwall 1, D-85748 Garching, Phone: +49 89/ 289-141-44/45, Fax: +49 89/ 289-141-46. E- mail: crtomir^upaneiç@physik,uiii-piuenchen.de, meike.dïaboha@physik, uni-muenchen.de. Corresponding Members Bergles, Arthur E„ born on August 9, 1935. Professor of Thermo dynamics, Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, retired, Corresponding Member since June 7, 2001. Home: 180 River View Lane, US-Centerville, M.A. 02632-3236, F,-mail: abergles@aol.com. Borisevic, Nikola] A., born on September 21, 1923, Professor of Physics and Mathematics, University of Minsk. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: The National Academy of Sciences of Belarus, BY-220072 Minsk, F, Scoryna Av. 66. Bratos, Savo, born on July 28, 1926. D. h. c. University of Wroclaw. Professor of Physics, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, University of Pierre et Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987. Office; University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, Tour 24, 2e étage. Boite 121, 4, Place Jussieu, FR-75252 Paris Cédex 05, Phone; +33 1/ 4427-4878, Fax: +33 1/ 4427-4952. Grdenic, Drago, born on August 31, 1919. Professor of General and Anorganic Chemistry, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since March 25, 1976. Home: LIR-10000 Zagreb, Masarykova 13, Phone: +385 1/421-982. Hahn, Erwin Louis, born on June 9, 1921. Professor of Physics, University of Barkeley, California, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Physics Dep., University of California, US-Berkeley, California 94720. Hajdin, Nikola, born on April 4, 1923, Professor of Statics, Faculty of Civil Engineering, University of Belgrade, retired. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: SCG-11000 Belgrade, Tetovska 72, Phone: +381 11/ 304-60-48. Katritzky, Alan R., born on August 18, 1928. Professor of Chemistrv of Heterocyclic Compounds, University of Florida, Gainesville. Corresponding Member since |une 7, 2001, Office: Dept. of Chemistry, University of Florida, PO Box 117200, US-Gainesville, FL 32611, Phone: +1 352/ 392-0554, Fax: +1 352/ 392-9199. E-mail: kat r it z ky@ c hem ,u tl edu. Lehn, Jean Marie Pierre, bom on September 30, 1939. Director of Laboratory of supra molecular chemistry. The Louis Pasteur University in Strasbourg and oi' Laboratory of chemistry of molecular interactions. Collège de France in Paris. Corresponding Member since June 12, 2003. Office: ISIS. Université Louis Pasteur, Allée Gaspard Monge 8, F-67083 Strasbourg cedex, Phone: +33 390/ 245-145, Pax: +33 390/ 245-140, E-mail: lehn@isis.u-st rasbg.fr. Mardesic, Sibe, born on June, 20, 1927. Emeritus Professor of Mathematical Analysis and Topology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, retired. Full Member of the Croatian Academy of Sciences and Arts. Corresponding Member since fune 12, 2003, Home: HR-10000 Zagreb, Savska cesta I a, Phone: +385 1/ 482-94-07, Email: smardes@bete,math,hr. Merchant, Eugene My kin, born on May 6, 1913. Senior Consultant. TechSolve, Inc. Edison Technology Center, Cincinnati, Ohio. Corresponding Member since April 23. 1987. Office: TechSolve, 6705 Steger Drive, Cincinnati, OH 45237-3097, Phone: +1 513/ 948-2067, Fax: +1 513/ 948-2109, E-mail: merchant@techsolve.org. Michie, Donald, born on November 11, 1923. Emeritus Professor of Artificial Intelligence at the University of Edinburgh, one of the world's leading pioneers in artificial intelligence. Corresponding Member since May 5, 2005. Home: 40 Ainger Road, London NW3 3AT, Phone: +44 2077221097, E-mail: pro fd m ic h ie@hot mail.co.uk. Millier, Karl-Alexander, bom on April 20,1927. Professor of Solid-State Physics, University ol Zurich, Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: University of Zurich, Institute of Physics, Winterthurerstrasse 190, CH-S057 Zurich, Phone: +41 1/ 635-57-49, Fax: +41 1/ 635-57-04. Povh, Bogdan, born on August 20, 1932. Scientific Member, Member of Collegium, and Director of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member since March 10, 1977. Office: Max-Planck institut fur Kernphysik, D-69029 Heidelberg, p.f. 103980, Phone: +49 622 1/ 516-272/270, Fax: +49 622 1/ 51-65-40, E-mail: bogda n.povh@ampr-hd, mpg.de. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, born on June 30,1934. Professor ol Chemistry, President of the Jawaharlal Nehru Center for Advanced Scientific Research, Bangalore, Corresponding Member since April 24, 1981, Office: Indian Institute of Science, IN-Bangalore 560012, E-mail: cnrrao@incasr.ac.in, Severn, Roy Thomas, born on September 6,1929. Professor of Earthquake Engineering and Structural Dynamics, Faculty of Civil Engineering, University of Bristol retired. Member of the Royal Academy of Engineering. Corresponding Member since June 12, 2003. Office! Earthquake Engineering Research Centre. Department of Civii En gineering, University of Bristol, Queen's Building, University Walk, GB-Bristol BS81TR, E-mail: r.t.severn@bristol.ac.uk. Stankowski, fan, born on January t, 1934. Professor of Molecular Physics, Institute for Molecular Physics, Polish Academy of Sciences, Poznan, Poland. Corresponding Member since May 27, 1993, Office; Institute of Molecular Physics of PAN, ul. Smoluchowskiego 17/19, PL-60-179 Poznan. Villadsen, John, born on June 12, 1936, Professor of Biotechnology, Technical University of Denmark, Lvngby. Corresponding Member since |une 7, 2001. Home: Phone: +45 49/707-709, Office: BioCentrum-DTU, Soltofts Plads, Building 223, DK-2800 Kgs.Lyng-bv, Phone: +45 45/ 25 668, Fax: +45 45/ 88 4148, E-mail: }v@biocentrum.dtti.dk. Waugh, John S„ born on April 25, 1929. Professor ot Physical Chemistry at the Massachusetts Institute of Technology, Cambridge. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: MIT 6-235, US-Cambridge, MA 02139, E-mail: jswaiigh@mit.edu. SECTION FÜUR_Natural Sciences Full Members Drovenik, Matija, D. Sc., born on February 14, 1927. Emeritus Professor of Mineralogy, Ore, Coal and Petroleum Deposits, Ore & Coal Microscopy, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since March 23. 1978, Full Member since April 23, 1987. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6, 1999. Home: SI-1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, Phone: +386 1/ 534-3435. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-48, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: sazuc&sazu,si. Gams, Ivan, D. Sc., born on July 5, 1923. Emeritus Professor of Geography, Faculty ol Arts, University of Ljubljana, Associate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985. Home: SI-100Q Ljubljana, Pohorskega bataljona 158, Phone:+386 1/534-1846, E-mail: ivan.gims@guest.arnes.si. Gogala, Matija, D; Sc., bom on December II, 1937. Retired Scientific Adviser and Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, full Member since April 8, 1999, Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since April 25, 2002, Home: SI-1351 Brezovica, Pot na Ticnico 6, Phone: +386 1/ 756-55-39. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi irg 3, Phone: +386 1/ 470-61-26, Fax: +386 1/425-64-92, E-mail: matija.gogalain'guest.arnes.si. Grafenauer, Stanko, D. Tech. Sc., born oil May 13, 1922. Professor of Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 17, 1973, Full Member since April 24, 1981. Home: SI-4294 Krize, Senicno 84, Phone: +3864/ 595-79-83, in the months ind. May to August: 5230 Bovec, Trenta 56 F, Mobile: +386 41/ 812-648, Kranjc, Andrej, D. Sc., born on November 5, 1943. Scientific Adviser at the Karst Research Institute, SASA Sdcntific Research Centre, Assistant Professor of Physical Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-6230 Postojna, Rozna 6, Phone: +386 5/ 720-15-10, E-mail: makranjc@siol.net. Office: The Karst Research Institute, Sl-6230 Postojna, Titov trg 2, Phone; +386 5/ 700-19-07, Fax: +386 5/ 700-19-99, E-mail: kranjc@zrc-sazu.si. Kreft, Ivan, D. Sc., born on November 23, 1941. Professor of Genetics, Biotechnical Faculty, University ot Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Kremzarjeva 36, Phone: +386 1/ 517-44-29, Fax: +386 1/ 517-14-88. Office. Biotechnical Faculty, SI-1000 Ljubljana, ¡amnikarjeva 101, Phone: +386 1/ 423-11-61, E-mail: ivan.kreft^guest.arnes.si. Macek. Joze, Agr. Sc., D, Econ., D. Hist. Sc., born on October 28, 1929. Emeritus Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May ¡8, 1989, Full Member since |une 6, 1995, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since November 27, 2003. Home: SI-1210 Ljubljana-Sentvid, Jeranciceva 12. Phone: +386 1/ 512-3531, Office: Biotechnical Faculty, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone: +386 1/ 423-11-61, 256-37-70, Fax: +386 1/ 423-10-88. Mayer, Ernest, Ph. D, born on November 10, 1920. Botanist-Taxonomist, Professor of Botany,, Scientific Adviser at the [ovan Hadzi Institute of Biolo- gy, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired, Associate Member since March 21, 1974, Full Member since June 6, 1983, Member of the Presidency pursuant to Art, 22 ot the Law on the SASA from November 23, 2000 to November 22, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, Phone: +386 1/ 251-46-59. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-45, Fax: +386 1/ 425-34-23. Pleničar, Mario, D, Sc., born on August 5, 1924. Professor of Geology, Biostra-tigraphy and Geological Mapping, Faculty of Natural Sciences and Technology, University ot Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 30, 1991, Home: Sl-4240 Radovljica, Prešernova 19, Phone: +386 4/ 531-41-12, Office: Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/24I-I0-00. Šercelj, Alojz, D, Sc., born on December 8, 1921. Palynologist, Scientific Adviser at the lovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1997. Home; Sl-1000 Ljubljana, Tržaška 51, Phone: +386 I/ 256-32-24, Office: Jovan Hadži Institute of Biology, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2, Phone: +386 1/470-63-19. Turnšek, Dragica, D. Sc., born on August 6, 1932. Palaeontologist, Scientific Adviser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Tugomerjeva 4, Phone: +386 1/ 505-59-17. Office: Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, Sl-1000 Ljubljana, Novi trg 2, Phone: +386 1/ 470-63-73. Vrišer, Igor, D. Sc., born on January 13, 1930. Emeritus Professor of Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993-Home: SI-1000 Ljubljana, V Murglah 205, Phone: +386 1/ 283-43-98. Zupančič, Mitja, D. Sc„ born on December 25, 1931. Phytocoenolcgist, Scientific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since June 7, 2001. Home: Sl-1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: +386 1/ 432-41-66, Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/470-63-24, +386 I/ 470-61-46, Fax: +386 1/425-33-24. Associate Member Zorec, Rohert, D. Sc., born on January 23, 1958. Professor at the Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001. Home: Si-1000 Ljubljana, Brdnikova 31, Phone: +386 1/ 256-13-84. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1104 Ljubljana, Zaloska 4, Phone: +386 1/ 543-70-80, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail; robert.zorec@mf.uni-tj.si. Corresponding Members________ Bosäk, Pavel, born on August 14,1951. Karstologist, Geologist, Sedimentologist, Professor of Earth Sciences. Corresponding Member since May 5, 2U05. Office: Academy of Sciences of the Czech Republic, Geological Institute, Prague, E-mail: bosak@>gli.cas.cz. Eisner, Norbert, bom on October 11, 1940. Head of Institute of Zoology, University of Göttingen, Specialist in neuroethology of acoustic communication in singing insects. Corresponding Member since June 12, 2003. Office: Institut für Zoologie und Anthropologie, Georg-August-Universität, D-37073 G Otlingen, Berliner Strasse 28, E-mail: nelsner@gwgd.de. Herak, Milan, born on March 5, 1917, Professor of Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since May 30, 1991, Home: HR-10000 Zagreb, Zvonimirova 28. Phone: +385 1/ 413-088. Hottinger, Lukas Conrad, born on February 25, 1933. Professor of Palaeontology, Basel University. Corresponding Member since May 27, 1993. Office: Natural History Museum, Augustinergasse 2, CH-4001 Basel, Phone: +41 61/ 266-55-22. Ilijanic, Ljudevit, born on September 27, 1928, Emeritus Professor of Geobotany, Plant ecology, Phytocoenology and Plant morphology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb. Corresponding Member since June 12, 2003. Home: 11R-10000 Zagreb, Savska cesta 1 a. Karamata, Stevan, born on September 26, 1926. Professor of Pet roge ne sis, Faculty ol Mining and Geology, Belgrade, retired. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: SCG-11080 Zemun, Karamatina 17. Maccljski, Milan, born on December 27, 1925. Professor of Entomology and Phytopharmacology, Faculty of Agriculture, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since April 8, 1999. Home: HR-10000 Zagreb, Krteza Borne 14, Phone: +385 1/ 461-34-08. Office: Agronomski fakultet, Zavod za poljoprivredunu zoologiju, HR-10000 Zagreb, Svetosimunska 25, Phone: +385 1/ 239-37-77, Nicod, Jean, born on March 25, 1923. Emeritus Professor ol Physical Geography and Karst studies, University A ix-Marseille. Honorary doctor of Silesian University. Corresponding Member since lune 12, 2003. Office; ER-13012 Marseille, Florida 1,35 Avenue du 24 Avril 1915, Fax: +33 491/ 930-026. Pecsi, Marlon, born on December 29, 1923. Research Professor of Physical Geography at the Geographical Research Institute, Budapest, retired. Corresponding Member since May 18, 1989. Home; HU-2747 Törtel, Dozsa üt 7, Phone & Fax: +36-53/ 376-243. Pignatti, Alessandro (Sandro), born on September 28, 1930, Botanist, Phyto-coenologist, Ecologist, Professor at the La Sapienza University in Rome. Corresponding Member since May 5, 2005. Home: Via Angelo Tittoni 4, IT-00153 Roma, E-mail: sandro.pignatti<®u-niromal.it. Poldini, Livio, born on September 7, 1930. Professor of Plant Ecology, University of Trieste. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Univcrsita degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, IT-34127 Trieste, Via A. Valerio 32/34, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568-855. Popov. Andrei Vladimirovic, born on October 24, 1939. Head of Department tor Neuroetology of insects at the Sechenov institute of Evolutionary Physiology and Biochemistry, Russian Academy ol Sciences in St, Petersburg. Corresponding Member since June 7, 200L Home: RU-18Ä680 St. Petersburg, Koltushi, ul, Bikova 21, kv. 2, Phone: +7 812/ 70 72 308, SECTION FIVE_______Arts Full Members Bernik, |anez, painter, graphic artist, born on September 6, 1933. Emeritus Professor of Painting, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana, Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Komenskega 8, Phone: +386 1/ 231-17-66, or SI-4274 Žirovnica, Breznica41 a, Phone: +386 4/ 580-21-05. Jančar, Drago, writer, born on April 13, 1948. Secretary and editor-in-chief of Slovenska matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since lune 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Velika čolnarska 8, Phone: +386 1/ 283-50-31, Office: Slovenska matica, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, Phone; +386 1/ 422-43-42, Fax: +386 I/ 422-43-43, E-mail: drago.jancar@siol.net. Jeniec, Andrej, painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and Painting, Academy of Fine Arts, University of Ljubl jana, retired. Associate Member since [une 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Sl-4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b. Phone & Fax: +386 4/ 580-2166, Studio: SI-1000 Ljubljana, Prešernova 12, Phone: +386 1/ 425-56-76, F-mail: andrej.jcmec@siol.net. Kovic, Kajetan, poet, writer, translator, born on October 21, 1931, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Pleleršnikova 13, Phone Sr Fax: +386 1/ 436-8652, E-mail: kajetan.kovic@gue$t,arnes,si. Krek. Uroš, composer, born on May 21, 1922. Emeritus Professor of Composition and Theoretical Subjects, Music Academy, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: Sl-4248 Lesce, Na vrtači 5, Phone: +386 4/ 531-80-91. Lebič, Lojze, composer and conductor, born on August 23, 1934, Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, Phone: +386 l/ 518-31-55. Office; SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-29, Fax: +386 1/ 425-34-23, Miiielic, Milan, free-lance architect, born on )u!y 20, 1925, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: SI-1000 Ljubljana, Peričeva 22, Phone: +386 I/ 436-26-87. Office: Studio AB, SI-1000 Ljubljana, Dunajska 29, Phone: +386 1/ 436-14-48. Minatti, Ivan, poet and translator, born on March 22, 1924, retired. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 7, Phone: +386 1/ 251-67-35. Tršar, Drago, sculptor, bom on April 27, 1927, Emeritus Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, Phone: +386 1/ 251-39-28, Studio: SI-1000 Ljubljana, Svetčeva 1. Zlobec, Ciril, poet, publicist and translator, born on July 4, 1925, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6, 1999, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 6, 1999 to April 25, 2002. Home: SI-1000 Ljubljana, Vošnjakova 10, Phone: +386 I/ 231-28-76. Office: SASA, 51-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +-386 1/ 470-61-43, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: sazu@sazu.si. Associate Members Bernard, Emerik, painter, born on September 22. 1937, Professor of Painting, Academy oi Fine Arts, University of Ljubljana, Associate Member since June 7, 200L Home: 51-1370 Logatec, Gorenjska ccsta 13A, Phone*. +386 1/ 754-26-78. Office: Academy of Fine Arts, SI-1000 Ljubljana, Erjavčeva 23, Phone: +386 1/251-27-26, Fax: +386 1/251 90-71. Grafenauer Niko, poet, story-writer, essayist, translator, publicist, bom on December 5, 1940. F.ditor-in-cbief of the publishing house Nova revija. Associate Member since June 12, 2003. Home: 51-1000 Ljubljana, Rratovševa ploščad 21, Phone: +386 1/ 534-26-27, Mobile: +386 41/ 632-072, Office: Nova revija, SI-1000 Ljubljana, Dalmatinova 1, Phone: 1386 1/ 43340-74, Fax: +386 1/ 433-42-50» E-mail: info Genova-revij a, si, Kristl, Stanko, architect, born on lanuary 29, 1922. Lecturer for landscape architecture at the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Associate Member since May 5, 2005. Home: SI-1000 Ljubljana, Borsetova 19, Phone: +386 1/ 283-88-14, L-mail; s.kristl@biro-arcus.si. Matičič, lancz, composer, bom on June 3, 1926. Professor of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Corresponding Member sincc April 23, 1987, Associate Member since June 7,2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Lepi pot 10, Phone: +386 1/ 252-23-05, Mobile: +386 31/401-531. Mušič, Marko Marijan, architect, born on January 30, 1941. Associate Member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Stari trg 11 a, Phone & Fax: +386 1/ 425-52-90, E-mail: info@ateljemarkomusic si-Pavček, Tone, poet, essayist and translator, born on September 29, 1928. Editor-in-chief of the publishing house Cankarjeva založba, retired. Associate Member since June 7, 2001, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since November 27, 2003. Home: SI 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61. Phone: +386 1/ 231-58-09. Simčič, Zorko, writer, born on November 19, 1921. Associate Member since May 5, 2005. Home: SI-1000 Ljubljana, Metelkova 7/B, Phone: +386 I/ 431-11-03, Mobile: +386 I/ 31-200-866. Šalamun, Tomaž, poet and translator, born on July 4, 1941. Associate Member since May 5, 2005. Home: SI-1000 Ljubljana, Dalmatinova U, Phone: +386 1/ 23J-45-22, Email: metka.krasovec@sioI.net. Corresponding Members_____ Benhart, František, born on September 10, 1924, Critic and translator of Slovenian literature, Prague. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: CZ-10600 Praha 10, Jahodova27, Phone: +42 02/ 752-486, Brajdic, Ivan, born on June 16, 1924. Writer and translator of Slovenian literature, Zagreb. Corresponding Member since May 18, 1989. Home: HR-10000 Zagreb, Dalmatinska 12. Handke, Peter, bom on December 6, i942. Writer, playwright and translator, Salzburg. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: AT-5020 Salzburg, Monchsberg 17/A. Hrymyc, Vil, born on June 7, 1925, Writer and translator. Administration Secretary of the Kiev Chapter of the Writers' Union of Ukraine, Kiev. Corresponding Member since May 30, 1991, Home: UA-Kyjiv-01054, ul, Oles Hinchar 52/49, Fax: +380-44/ 490-07-72. Kos, Božidar, born on May 3, 1934. Composer, Professor of Composition at the University of Adelaide, Corresponding Member since lune 12, 2003, E-mail: bozidar.kos@bigpond.com. Home: 62 Grand Boulevard, Craigburn Farm S A 5051 Australia, Phone: +62 8/ 8370-04-19. Lipuš, Florjan, born on May 4, 1937. Writer, Corresponding Member since May 23. 1985. Home: AT-9133 Miklavčevo/Miklauzhof, Sele/Sielach 52. Merkii, Pavle, born on July 12, 1927. Slavist, composer and violinist. Programme Director of the Radio »Trieste A«, retired. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: IT-34139 Trieste, Via Rossetti 113, Phone: +39 040/ 944-477. MihaJič, Slavko, born on March 16, 1928, Poet. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: HR-10000 Zagreb, Banjavčičeva 24. Pahor Boris, born on August 26, 1913. Writer and publicist, Professor of Slovenian and Italian language, Slovenian Secondary School, Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: 1T-34136 Trieste, Salita a Contovello 71, Phone: +39 040/ 410-880, Paljetak, 1 uko, bom Oil August 19, 1943. Poet, translator and essayist. Editor-inchief of the magazine Dubrovnik. Corresponding Member since !une 7,2001. Heme: HR-20000 Dubrovnik, Gorica sv. Vlaha 155, Phone: +385 20/ 332490. Podrecca, Boris, architect, born on January 30, 1940. Director of the Institute Raumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart, Corresponding Member since April 23, 1987. Home: Architekturatelier Podrecca, AT-1170 Vienna, Jörgerbadgasse 8, Phone: +43 1/ 427-210, Fax: +43 1/ 427-21-20. Rebula, Alojz, born on July 21, 1924, Writer, essayist and publicist. Professor of Secondary School in Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993, Home: IT-340I6 Opicina, Trieste, Via Prosecco 2/2, Phone: +39 040/ 213687. SECTION SIX_Medical Sciences Full Members Dolenc, Vitiko V., D. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, University ofi.jubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: Si-1000 Ljubljana, Barvarska steza7, Phone: +386 1/ 282-18-00. Office: University Medical Centre, Clinic of Neuro-Surgery, SI-1525 Ljubljana, Zaloska 7, Phone: +386 1/ 522-53-57, E-mail: vinko.dolenc@kclj.si. Eerluga, Dusan, D. Sc., born on May 28, 1934. Professor of Pathology, Faculty of Medici nc, University of Ljubljana, Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Home: Sl-1000 Ljubljana, Komenskega 20/11, Phone: +386 1/ 232-21-36. Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, Sl-1000 Ljubljana, Ko-rytkova 2, Phone: +386 1/ 543-71-37, 543-71-03, Fax: +386 1/ 543-71-04, E-mail: ferluga@mf.uni-lj.si. Horvat, Matija, D. Sc., bom on September 23, 1935, Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Sl-1000 Ljubljana, Jakceva38, Phone: +386 1/ 524-88-06. Office: University Medical Centre, SI-1525 Ljubljana, Zaloska 7, Phone & Fax: +386 1/ 522-22-96, Fl-mail: matija,horvat@mf.uni-lj.si. Kordas, Marian, D. Sc., born on August 17, 1931. F.meritus Professor of Pathophysiology, Faculty of Medicine. University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: $1-1000 Ljubljana, Ilirska 8, Phone: +386 1/ 232-24-96. Office: Institute «^Pathophysiology, Faculty of Medicine, SJ-1105 Ljubljana, Zaloška 4, Phone; +386 1/ 543-70-83, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: marjan.kordas@rtif.uni-lj.si. Svetina, Saša, D. Sc., born on October 16, 1935. Professor of Biophysics; Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995. Full Member since June 7,2003. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since November 4, 2004. Home: Sl-lOOO Ljubljana, Gradišče 6, Phone: +386 I/ 425-24-08, Mobile: +386 41/ 778-235. Office: Institute of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, Lipičeva 2, Phone: +386 1/ 543-76-02, Fax: +386 1/ 43151-27, E-mail: sasa.svetina@biofiz.mf.uni-lj.si. Trnmeij, Joz.e, D. Sc., born on June 1, 1939. Senior Medical Adviser, Professor of Neurology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since |une 6, 1995. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since April 25, 2002. Home: SI-1355 Polhov Gradcc 99, Phone: +386 1/ 364-50-09. Mobile: +386 41/576-218. Office: Faculty of Medicine, Institute of Neurophysiology, SI-1525 Ljubljana, Zaloška 7, Phone: +386 1/ 522-15-00, 522-15-25, Fax; +386 1/ 522-15-33, E-mail: joze.trontelj@kclj.si.SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 I/ 470-61-28, Fax: +386 I/ 425-64-92, E-mail: irena.sbil@sazu.si. Župančič. Andrej O., D. Sc., born on January 27, 1916. Emeritus Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since July 3, 1964, Full Member since February 5, 1970, Home: SI-1000 Ljubljana, Valvasorjeva 12, Phone: +386 I/ 251-69-74. Office: Faculty of Medicine, Institute of Pathology, Si-1105 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 1/ 543-70-23, Fax: +386 1/ 543-70-21, E - mail: and rej.zupancic@ mfuni-ij.si, Associate Members Peterlin, Matiia, D. Sc., born on July 4, 1947, Professor of Medicine, Microbiology and Immunology, University of California, San Francisco. Associate Member since May 5, 2005, Home: 14 Hill Point Avenue, San Francisco, US-CA 94117. Phone: +1 415/ 665-2071, E-mail: mpeterlin@cc.ucsf.edu, matija@itsa.ucsf.edu. Office: University of California in San Francisco (UCSF), Box 0703, 3riland Parnassus Ave., San Francisco, US-CA 94143-0703. Phone: +1 415/ 502-1902, + 1 415/ 502-1905, Fax: +1 415/ 502-1901, E-mail: matija.peterlin@ucsf.edu Rozman, Blaž, M D, Ph D, born on September 29, 1944. Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005. Home: SI-1235 Radomlje, Dermastjeva 17, Phone: +386 1/ 534-65-66. Office: University Medical Center, Clinical Department of Rheumatology, SI-1D00 Ljubljana, Vodnikova 62, Phone: +386 1/ 522-55-33, Lax: +386 1/ 522-55-98, E-mail: kc,lj.rozman@siol.net. Skalerič, Uroš, D. Sc., born on April 9, 1945, Professor at the Chair of diseases of oral cavity and pa rod on t o log y of the Facility of Medicine. University of Ljubljana, Expert director of the Clinic of Stomatology in Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Ul. Bratov Jančar 25, Phone: +386 1/ 510-82-28. Office: Department of Stomatology, Faculty of Medicine, Sl-1000 Ljubljana, Hrvatski trg 6, Phone: +386 1/ 300-21-10, Fax: +386 1/ 522-25-04, E-mail: uros,skaleric@mf,uni-lj,si, Sketelj, Janez, D.Sc., born on June 23, 1947, Professor of Pathophysiology. Head of the Institute of Pathophsyiology, Associate Member since June 7, 200L Home: Sl-1000 Ljubljana, Jesihov štradon 47, Phone: +386 1/ 427-56-26. Office: Instil ute of Pathophysiology, Faculty 0f Medicine, SI -1104 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 1/ 534-70-46, Fax: +386 1/ 543-70-21, F-mail: janez,sketelj@mf.uni-Ijsi. Strle, Franc, D. Sc., born on February 18, 1949. Professor of in fee to log y at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Head of the Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, Clinical Center in Ljubljana, and Chairman of the Research Council of the University Medical Centre in Ljubljana, Associate Member since June 12, 2003. Home: Sl-1000 Ljubljana, Kmečka pot 20, Phone: +386 1/ 517-12-91. Office: Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, Sl-1525 Ljubljana, J a pi jeva 2, Phone: +386 1/ 522-26-10, Fax: +386 1/ 522-24-56, F.-mail: franc, strle@kclj. si. Corresponding Members_ Cardesa, Antonio, born on March 23, 1939, Professor of Pathology, University of Barcelona. Corresponding Member since June 7, 2001. Office: Hospital Clínico, Universidad de Barcelona, VillarroeL 170, ES-08036 Barcelona, Phone: +34 93/ 227-54-50. Fax: +34 93/ 227-57-17, E-mail: acardesa@clinic.ub.es. Dimitrijevic. Milan R., born on January 27, 1931. Professor and Head, Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College of Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Baylor College of Medicine, $-821, Houston, One Baylor Plaza, US-77030 Texas, Phone: +713/ 664-22-60, Fax: +713/ 664-01-58, E-mail: na-isus@cs.com. Lajtha, Abel, born on September 22, 1922. Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Neurochemistry, [he N.S. Kline Institute, Orangeburg, N.Y. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: The N. S, Kline institute, 140 Old Orangeburg Road, Bldg. 39, Orangeburg, US-NY 10962-2210, Phone: +1 845 / 398-55-30, Fax: +1 845 / 39855-31, E-mail: lajtha@nki.rfmh.org. McLaren, Anne, born on March 26, 1927. Professor and former Vice-President of the Royal Society of London. Corresponding Member since June 6, 1995. Office. Wellcome/CRC Institute, Tennis Court Road, GB-Cambridge CB2 1QR, Milic, Fmili, Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology and Experimental Medicine, Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGill University, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: 4394 Circle Road, Montreal P.Q. CA- H3W1YS-Office: Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Urbain Street, Montreal Q. CA-H2X2P2, Phone: 1514/ 398-3864, Fax: 1 514/ 3987483. Prokop, Otto, born on September 29, 1921. Professor of Forensic Medicine, Humboldt University, Berlin. Director of the Institute for Forensic Medicine, Halle and the Institute for Forensic Medicine, Leipzig, retired. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: Jnstitut fur gerichtliche Medizin, D-104 Berlin, Hannoverische Strasse 6, Phone: +49 30/ 2827-725. Stalberg, Frik Valdemar, born on April 21, 1936. Professor of Clinical Neurophysiology, University Hospital Uppsala. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: Rorbaksvagen 40, Vilan, S-752 57 Uppsala. Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, S 751 85 Uppsala. Unger. Felix, born on March 2, 1946. Cardiologist, Head of the Clinic of Cardiac Surgery, Salzburg. President of Academia Scientiarum et Artium Furopaea. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, Monchsberg 2, AT-5020 Salzburg, Phone: +43 662/ 841-345, Fax: +43 662/ 841-343, E-mail: office @european - academy, at. Wernig, Anton, born on October 14, 1944. Professor of Neurophysiology, University of Bonn. Corresponding Member since |une 7, 2001. Office: Institute of Physiology, University of Bonn, Wilhelmstcasse 31, D 53111 Bonn, Phone: +49 228/ 227-22-74, Fajt: +49 228/ 287-22-08, E-mail anton»ernig@ukb,uni-bonn,de. LIBRARY (Summary) The SASA Library worked intensively on its programme and has implemented it in spite of the encountered problems (lack of storage room, shortage of personnel) due to its efficiency, high professionalism and extraordinary efforts of the Library staff and management. The SASA Libra ry, as a unit of the Sloven ian Academy of Sciences and Arts, works as library and technical service for SASA as well. It is organised as central library, working also for 17 smaller library-units ol the Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Publications and duplicate stock exchange established with 1.367 institutions throughout the world represents the most significant and active sphere of the Library's activities. In 2005, the Library collection was increased for 8.344 units, 3.602 on the basis of exchange, 2.030 donations, 1.932 purchases and 780 obligatory editions. At the end of the year, the Library collections comprised 498.221 units, recorded in an alphabetical order in various catalogues (according to authors in a systematic way (UDC).). In 1991, the Library took part in shared cataloguing system, now called COBISS.SI, We are creating our local data base, which is on-line connected with host data base of the Institute of Information Science (IZUM, Maribor), In 2005, our local data base as a part of shared cataloguing system was increased for 8.074 entries, precisely for 5.869 entries created by our library, and 2.205 copied entries. At the end of the year, our local data base holds a total of 123.573 entries, precisely for 92.244 entries created by our library, and 31.329 copied entries. The Library regularly informs its readers of the new acquisitions and its own activity by monthly publishing a bulletin and newsletters. Its collection is accessible to one and all, either in its reading room or for home-use, In total, the Library has lent out 34,659 works to 4.937 readers, and has recorded 10,155 visits. Since 2003, our library took part in the Elsevier Consortium ScienceDi-rect, so that users could search e-publications too. In 2005 our users sent 18.476 requests for full-text documents and 33.577 requests for all pages. The Library proceeds with dispatching the SASA publications. A comprehensive data base of the addressees the Library sends the SASA publications to, was revised in 2005 too, it comprises 1.367 addressees for regular exchange (1.230 from abroad and 137 from Slovenia), 49 for reviews, 173 addressees receiving publications as gifts and 93 addressees receiving publications as compulsory copies. At the end of the year, its staff consisted of 21 employees, 18 of them enlisted as the professionals. IMENSKO KAZALO ČLANOV S AZU A Andolšek - Jeras, Lidija 15, 148 Andrič, Ivo 148 Apostolski, Mihailo 148 B Bajd, Tadej 9, 30, 44, 287 Baiec, Anton 148 Bajt, Aleksander 148 Balenovič, Kreiimir 148 Barron, DerekHarold Richard 148 Bartos, Milan 148 Batis, Janez 15,148 Bedjanič, Mirko 148 Beier, Friedrich-Kari 149 Belic, Aleksandar 149 Benac, Alojz 149 Benhart, FrantiŠek 9, 39, 63, 71, 298 Bergles, Arthur F.. 9, 32, 234, 289 Berkcipec, Oton 149 Bernard, Emerik 9, 38, 44, 297 Bernik, France 9, II, 14, 23, 45, 197, 213, 223, 234, 263, 280 Bernik, )anez 9, 37, 45, 46, 210, 295 Bevk, France 149 Bezlaj, France 149,237, 263 Blinc, Robert 9, 12, 14, 27, 46, 214, 218,234, 284 Bogdanovic, Milan 149 Bole, Jože 149 Boriscvič, Nikolaj A. 9, 32, 289 Boršnik, Marja 149 Bosa k, Pavel 9, 36, 131, 132, 133, 200, 294 Brajdič, Ivan 9, 39, 298 Brajkovic, Vladislav 149 Bratko, Ivan 9, 27, 48, 130, 284 Bratos, Savo 9, 32, 239, 289 Bratož, Rai ko 9, 11, 19, 49, 50, 170, 234, 273, 275 Bravničar, Matija 149 Brecelj, Bogdan 149 Breznik. Anton 149 Broda r, Srečko 149 Broz-Tito, Josip 150 Brzin, Miroslav 150 Bujas, Zoran 150 BuLozan, Vaso 150 C Cankar, Izidor 150, 253,254 Cardesa, Antonio 9, 42, 301 Cevc, Emilijan 9, 19, 201, 234, 275 Cigoj, Stojan 150 Cilenšek, Johann 150 Coopcr, Henry R. ir, 9, 26, 171, 282 Cvetko, Dragotin 150 Č Camo, F.dhem 150 Čelešnik, Franc 150 Černigoi, Avgust 150 Čop, Bojan 150 Cubrilovičj Vasa 151 D F)eanovic, Mirko 151 Demus, Otto 151 Despič, Aleksandar 151,204 Dimitrijev ¡¡z, Milan 10, 43,301 Djordjevic, )ovan 151 Djurdjev, Bran i slav 151 Djuričic, llija 151 Dolar, Davorin 151,204 Dolenc, Metod 151, 251 Dolenc, Vinko V, 9, 40, 234, 299 Dolinar, Lojze 151 Drovenik, Matija 9, 15, 33, 50, 291 Drujan, Boris 151 Dvggve, Ejnar 151 E Eisner, Norbert 10, 36, 234, 294 Emri, Igor 9, 31, 50, 121, 123, 199, 204, 288 F Fajfar, Peter 9, 11, 28, 53, 190, 197, 198,234, 273, 285 Feil, Arnold 10, 22, 234, 278 Ferluga, Dušan 9, 40, 54, 299 Fettich, Janez 151 Finžgar, Alojzij 151 Fin/.gar, Fran Šaleški 152 Fischer, Kurt von 152 Flaker, Aleksandar 10, 26, 282 Flotzinger, Rudolf 10, 22, 278 Forstnerič, Franc 9, 28, 55, 120, 200, 204,285 Franchini, Aldo 152 Frangeš, Ivo 152 Fučic, Branko 152 C, Gabrovec, Stane 9, 19, 201, 234, 275 Gams, Ivan 9, 33, 55, 234,250,259, 291 Gantar, Kajetan 9, 11, 12, 15, 24, 56, 197,218, 223, 225,232, 234, 273, 280 Gaspari, Maksim 152 Gavazzi, Milovan 152 Gerškovič, Leon 152 Gestrin, Ferdo 152 Geyer, Otto F. 152 Giesemann, Gerhard 10, 26,282 Gligorič, Velibor 152 Globevnik, Josip 9, 28, 56, 121, 234, 285 Gogala, Matija 9, 11, 15,33, 57, 193, 199, 208, 222, 223, 226, 231, 232,234, 259,273, 292, 316 Gol ia, Pavel 152, 253 Golič, Ljubo 9, 28, 58, 285 Gombocz, Wolfgang L. 10, 22, 278 Goričar, Jože 15, 152 Gosar, Peter 9, 28, 285 Grabeč, Igor 9. 28, 58, 234, 285 Grad, Anion 153 Gradnik, Alojz 153 Grafenauer, Bogo 153 Grafenauer, Ivan i 53 Grafenauer, Ni ko 9, 38, 60, 62, 209, 210, 234, 264, 265, 297 Grafenauer, Stanko 9, 34, 235, 292 Grdenič, Drago 10, 32, 289 Grickat-Radulovic, Irena 10, 26, 283 Grošelj, Milan 153 Gubenšek, Franc 9, 31,60, 235, 288 Gušič, Branimir 153 Gyergyek, Ludvik 153 H Hadži, Dušan 9,29,61,286 Fiadži, Jovan 153, 292, 293 Hafner, Stanislav 10, 26,283 Hahn, Erwin Louis 10, 32, 289 Hajdin, Nikola 10,32,289 Handke, Peter 10,39,298 Hauptman, Ljudmil 153 Hegedušič, Krsto 153 Herak, Milani 10,36,294 Hieng, Andrej 153 Horvat, Matija 9, 40, 61, 234, 299 Hotlinger, l.ukas Conrad 10, 36, 294 Hribar, Valentin 9, 19, 275 Hrymvč, Vil 10, 39, 298 [ Ibrovac, Miodrag 153 Ilesič, Svetozar 153 llijanic, Ljudevit 10, 36, 294 Ingolič, Anton 153 Inkret, Andrej 9, 25, 62, 204, 260, 282 Ivič, Milka 10,26,283 Ivič, Pavle 154 I Jakac. Božidar 154 iakopic, Rihard 154 lakopin. Franc 154 lama, Matija 154 Jančar, Drago 9, 37, 63, 209, 235, 244, 295 Jemee, Andrej 9, 11,37, 66,198, 235, 264, 265, 273, 296 Jovčič, Dimitrije 154 Jurančič, Janko 154 K Kalil, Hans-Dietrich 10, 22, 234, 278 Kalin, Boris 154 Kalin, Zdenko 154 Kambič, Vinko 154 K ara mata, Stevan 10, 36, 294 Kardelj, Edvard 154 Katritzky, Alan R. 10, 32, 289 Kenk, Roman 154 Kcrmauncr, Taras 9, 24, 67, 68, 234, 280 Kermavner, Dušan 67, 155 Kernel, Gabrijel 9, 29, 68, 129,286 Kidrič, Boris 155, 163 Kidrič, France 14, 155 Klopčič, Mile 155 Kmecl, Matjaž 9, 11, 12, 24, 69, 197, 198,235, 273, 280 Koblar, France 155 Kochanskv-Devide, Vanda 155 Kogoj, Franjo 155 Koneski, Blaže 155 Konstantinovič, Zoran 10, 26, 234, 283 Kordaš, Marjan 9, 11,41,69, 197, 198, 273,299 Korošec, Viktor 155 Kos, Božidar 10,39, 298 Kos, Gojmir Anton 155 Kos, Janko 9, 24, 69, 209, 280 Kos, Milko 15,155 Kosmač, Ciril 155 Kossack, Georg 155 Kostrenčič, Ma rko 15 6 Košir, Al ija 156 Kovač ič, Lojze 156 Kovic, Kajetan 9, 37,70, 71, 296 Kozak,Juš 156 Kozina, Marjan 156 Koželj, Venčeslav 156 Kralj, Alojz 9, 15, 29, 71, 187,227, 235, 286 Kranjc, Andrej 9, 34, 71, 133, 199, 235, 262,292 Kranjec, Miško 156 Krašovec, Jože 9, 24, 73, 218, 225, 281 Krašovec, Stane 156 Kratochvil, Josef 156 Kravar, Miroslav 156 Krbek, Ivo 156 Kreft, Bratko 14, 56, 104, 156 Kreft, Ivan 9, 34, 74, 187, 226, 235, 292 Krek, Gregor 15, 156 Krek, Uroš 9, 37, 75, 235, 296 Kretzenbacher, Leopold 10, 26, 283 Kristl, Stanko 9, 39, 135, 199, 209, 210, 297 Krkleč, Gustav 156 Krleža, Miroslav 62, 157 Kuhelj, Anton 14,157 Kühn, Otbmar 157 Kumbatovič, Filip Kalan 157 Kuret, Niko 157 Kusej, Gorazd 15, 157 Kušej, Rado 157 Kyovsky, Rudi 157 L Lajovic, Anton 157 Lajtha, Abel 10,43, 302 Laroche, Emmanuel 157 Lauer, Reinhard 10, 26, 234, 244, 283 Lav rac, Ivan 157 Lavrič, Božidar 14, 157 Lavrin, Janko 81, 158,237,260 Lebič, Lojze 9, 37, 75, 235,296 Leeming, Henry 81, 158 Lehn, Jean-Marie Pierre 10, 32, 289 Lenček, Rado L, 104, 158, 170, 203 Leveč, Janez 9, 29, 76, 286 Lipuš, Florjan 10,40,298 Lobe, Feliks 158 Logar, Janez 158 Logar, Valentin 158 Lorkovič, Zdravko 158 Luckmann, Thomas 10,22,278 Lukič, Radomir 158 Lukman, Franc Ksaver ln8 Luna ček, Pavel 158 M Maceljski, Milan 10, 36, 234, 294 Maček, Jože 9, 11, 34, 77, 187, 235, 263, 273, 292 Majer, Boris 9, 19. 275 Maksi movič, Desanka 158 Mardešič, Sibe 32,290 Mart i novic. Ju raj 10, 27,283 Matičetov, Milko 9, 24, 78 Matičič, Janez 9, 39, 78, 297 Matjašič, fanez 158 Maver, Ernest 9, 34, 234, 292 McLaren, Anne 10, 43, 302 Mekuli, Esad 158 Melik, Anton 159 Melik, Vasilij 9, 20, 201, 235,275 Menart, Janez 159 Meniš, Gian Carlo 10, 22, 278 Merchant, Mylon Eugene 10, 32, 290 Mer h ar, Boris 159 Merku, Pavle 10,40, 298 Micevski, Kiril 159 Michie, D ona Id 10, 32, 129, 130, 200, 204, 290 Mihajlovič, Mihajlo Lj. 159 Mihalič, Slavko 10,40,298 Mihelič, France 159 Mihelič, Milan 9, 38, 78,209, 210, 234, 296 Milčinski, lanez 14, 159 Milčinski, Lev 159 Milic, Emili Joseph 10, 43,302 Minatti, Ivan 9, 38, 79, 296 Mlinar, Zdravko 9, 20, 79, 197, 219, 276 Mlinaric, Jože 9, 20, 80, 201, 234, 264, 276 Mohorovičič, Andre 1 -'9 Mole, Vojeslav 159 Moravec, Dušan 9, 24, 81, 203, 234, 237,281 Mtiskovich, Wolf 10,27, llfi, 198, 199, 203, 283 Moszynski, Leszek 10, 27,283 Müller, Karl-Alexander 10, 32, 290 Müller-Karpe, Hermann 10, 22, 234, 278 Murko, Matija 159 MuŠLČi Marjan 84, 160, 262 Mušič, Marko Marijan 9, 39, 81, 235, 297 Mušič, Zoran 160, 180, 182, 209 N Nahtigal, Rajko 14, 160 Nege vski, Vladini. i A 160 Nejedly, Zdenek 160 Neubauer, Robert 160 Neuhäuser, Rudolf 10,27,284 Nicod, lean 10,36,295 Nitsch, Kazimierz 160 Nougayrol, lean 160 Novak. Franc 160 Novak, Grga 160 O Ocvirk, Anton 160 Olszak, Wae law 160 Orešnik, Janez 9, 24,85, 118, 119, 199, 218, 223,234, 281 Oštir, Karel 160 P Pahor, Boris 10, 40, 186, 298 Paljelak, Luko 10, 40, 107, 299 Panteleev, Dimirar 161 Paternu, Boris 9, 25, 85 Paul in, Alfonz 16! Pavček, Tone 9, 11, 12, 39, 85, 86, 265, 273, 297 PavČnik, Marijan 9. 21, 86, 201, 202, 203, 235, 259, 277 Pavičevic, Branko 10, 22, 278 Pavlov, Todor 161 Pavšič, Vladimir - Bor Matej 161 Pecsi, M ar ton 10, 36, 295 Peklenik, Janez 9, 12, 29, 87, 215 Perovic, Slobodan 10, 23, 279 Persianinov, Leonid Seme nov 12 161 Peterlin, Anion 161 Peterim, Matija 9, 41,88, 140, 141, 199,211, 300 Pignatti, (SandroJ Alessandro 10, 36, 133, 134, 135, 200, 295 Pirjevec, Jože 9, 12, 21, 89,91, 112, 199, 201, 202, 203, 216, 231, 234, 277 Pitamic, Leonid 86, 161, 259 Plečnik, Jože 161 Plemelj, Josip 361 Pleničar, Mario 9. 35,91, 235, 261, 293 Pleterski, Janko 9, 20, 114, 201, 202, 203, 235, 276 Podrecea, Boris 10, 40, 234, 299 Pogačnik, Jože 161 Pohl, Heinz Dieter 10, 27, 118, 199, 203,284 Poldini, Livio 10, 36, 234, 295 Polec, lanko 161 Popov, A n d re j VI ad i m i rov ič 10,36, 295 Potrč, Ivan 161 Povh, Bogdan 10,32, 290 Prelog, Vladimir 161 Pretnar, S loj a n 162 Prevoršek, Dušan C. 162 Prokop, Otto 10,43,302 P Lisic, Eugen JO, 23, 279 R Rajičic, Stanojlo 162 Rakovec, Ivan 162,293 Rammelmeyer, Alfred 162 Ramovš, Fran 14, 15, 162 Ramovš, Primož 162 Rant, Zoran 162 Rao, Chintamani Nages Ramachandra 10,32,290 Ravnikar, Edvard 162 Rebula, Alojz 10,40, 299 Rechinger, Kari Heinz 162 Regen, Ivan 162 Rigler, lakob 163 Rozman, Iilaž 9,42,91, 142, 144, 199, 211, 301 Rumpler, Helmut 10, 23, 202, 228, 234,279 Rus, Veljko 9, 20, 92, 93, 203, 209, 276 S Saeverud, Harald 163 S a far, Peter 163 Salopek, Marijan 163 Samec, Maks 163 Savic, Pavle 163 Seidl, Ferdinand 163 Sever, Savin, 163 Severn, Roy Tbomas 10, 33,290 SimČiČ, Zorko 9, 39, 93, 137, 138, 199, 209,210, 297 Simon iti, Primož 9, 25, 220, 282 S i rot kovic, lakov 163 Skalerič, Uroš 9, 42, 93, 198, 234, 235, 301 Sketelj, Janez, 9, 11, 42, 93, 211, 225, 235, 273, 301 Skok, Petar 163 Slod njak, Anton 163 Sodnik-Zupanc, Anica 163 Sovrè, Anton 163 Spacal, Lojze Luigi 163 Splichal, Slavko 9,21,94, 225, 277 Stankovic, Si niša 163 Stankowski, Jan 10, 33, 291 Stanonik, Janez 9, 25, 94, 281 Stanovnik, Branko 9, 11, 30, 94, 222, 223, 224, 225, 227, 236, 273 Stâlberg, Erik Valdemar 10, 43, 104, 287, 302 Stefanovič, Dimitrije 10, 23, 279 Stelè, Franc i 64 Stern, Pavel 164 Steva novic, Petar 164 Straus, Jože 10,23,279 Strle, Franc 9, 42, 98, 301 Št Lipica, Gabrijel 164 Supicič, Ivo 10, 23, 279 Svane, Gunnar Olaf 10, 27, 284 Svetina, Saša 9, 11,41, 99. 234, 273, 300 S/entâgothai, Jânos 164 Š Šalamun, Tomaž 9, 39, 100, 138, 199, 209, 210, 298 Šašel, Jaroslav 164 Šeligo, Rudi 64, 164 Šelih, Alenka 9, 11, 15, 20, 101, 102, 185, 197, 198, 208, 101, 199, 223, 185. 198, 199, 209, 201,207,208. 209, 223, 225,236,269, 273, 276 Sercelj, Alojz 9, 35, 293 Šidak, Jaroslav 164 Skerjanc, Lucijan Marija 164 Skerlj, Milan 164 Škerlj, Stanko 164 Šiebinger, Janko 164 Šnuderl, Makso 164 Štampar, Andrija 164 Šuklje, Lujo 165 T Tava no, Sergio 10,23,280 Tavčar, Alois 165 Tavčar, Igor ¡65 Tavl or, A i a n Joh n Pe rc i va I ] 65 Teržan, Riba 9, 22, 102, 277 Tesnäere, Luden 165 Tišier, Miha 9, 30, 102, 187, 236, 261, 287 Tddorgvic, Kosta 165 Tolstoj, Ni kita Iljič 165 Tomaže vič, Miha 9. 31, 103, 236, 288 Tomovic, Ra j ko 165 Toporišič, Jože 9, 12, 25, 104, 218, 281 Trofenik, Rudolf 165 Trontelj, Jože 9, 11, 3 5, 41, 104, 199, 208, 227, 236, 273, 300 Trstcnjak, Anton 165 Tršar, Drago 9, 38, 104, 296 Türk, Vito 9, 31, 105, 123, 125, 199, 204, 288 Turnšek, Dragica 9, 35, 293 L1 Udovič, |ože 45, 165 Unger, Felix 10, 43, 227, 302 Cšeničnik, Aleš 165, 237 V Vavilov, Sergej Iva novic 166 Vavpetič, Lado 166 Veber, Franc 166 Vidav, Ivan 9,30,287 Vidmar, Josip 14, 166 Vidmar, Milan 14,166,213 Vilfan, Sergij 166 Villadsen, John 10, 33,291 Vodovnik, Lojze 166 Volkov, Mstislav Vasiljevič 166 Vouk, Vale 166 Vratuša, Anton 9, 21, 106, 201, 234, 276 Vrišen Igor 9, 35, 106, 234, 293 Vučenov, Dimitrije 166 W Waugh, John S. 33, 291 VVernig, Anton 10,43,302 Wollman, Frank 166 VVoschiiz, Karel Matej 10, 27, 73, 284 VVraber, Maks 167 Z Zadnikar, Marijan 167, 168, 169 Zadravec, Franc 9, 25, 107, 234, 264 Zaje, Dane 167, 176, 177, 178, 179, 180, 209, 236 Zavada, Vilem 167 Ziherl, Boris 14, 167 Zlobec, Ciril 9, 15,38, 107, 108, 109, 234, 236, 296 Zoreč, Robert 9, 35, 109,207, 204 Zorko, Zinka 9, 26, 110, 218, 282 Zupančič, Črtomir 9, 31, 126, 127, 199, 204, 288 Zupančič, Mitja 9, 11, 35, 197, 198, 236, 261, 263, 273, 293 Zupančič, Rihard 167 Zu itter, Fran 167 ž 2ekš, Boštjan 9, 11, 14. 30, 111, 188, 194, 199, 222, 223, 224, 227, 230, 234, 236, 273, 287 Zižck, Slavoj 9, 22, 114, 115, 199, 277 Zupančič. Andrej O. 9, 41,300 Župančič, Oton 167 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 56, KNJIGA 2005 Glavni in odgovorni urednik: a kad. prof. dr. Matija Gogala Jezikovni pregled Marjeta Humar Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Prelom Medija Graphics Tiskarna Tiskarna Littera picta Ljubljana, 2006 9"770374 "031009 ISSN 0374-0315