THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED 8TATES OP AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Za rero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmag«! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO.f IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI , IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERTŠKIH. 5TEV. (No.) 65. CHICAGO, ILL., SREDA, 4. APRILA — WEDNESDAY, APRIL 4, 1928. LETNIK XXXVII. ORGANIZIRANI PREMOGA RJI SE HOČEJO IZNEBITI PREDSEDNIKA LEWISA. — OBDOLŽUJEJO GA KORUPCIJE. — SKLICANE BODO PO DISTRIKTIH SEJE, NA KATERIH SE BO RAZPRAVLJALO, KAKO REŠITI UNIJO. Pittsburgh, Pa. — "Save-the-Miners-Union' pre klic med organiziranimi premogarji. V nedeljo se je vršila tukaj konferenca od "Save-the-Union" komiteja, na kateri so sklenili, da se hočejo za vsako ceno iz-nebiti John L. Lewisa kot predsednika in to mesto poveriti v roke poštenjaku. Xa seji so bili navzoči delegati iz Illinoisa, Kansasa, Pennsylvanije, Michigana. W. Virginije, Kentuckyja, Ohio in Indiane. Lewisa so na seji kritizirali kot reakcionarja; ob-dolževali so ga tudi korupcije. Keklo se je, da ga vežejo številne vezi k operatorjem, pa tudi politikom demokratske in republikanske stranke. Njegova netaktnost duši premogar-sko unijo. Unija je v nevarnosti. zato pa je treba vse storiti, da se jo reši najprvo pa je po-treba, da se izključi Lewisa. Da se za m ore organizacijo United Mine Workers of America rešiti, je neobhodno potrebno, da se pridružijo vsi prizadeti kot en mož gibanju — "Save-the-Union". To je dolžnost vsakega zavednega pre-mogarja. Vršile se bodo v ta namen po raznih distriktih seje, katerih se morajo premo-garji udeleževati, da bodo o vsem poučeni in potem lahko sodili. Naj ne bodo vse žrtve doslej doprinešene za unijo, zaman; unija se mora rešiti in vsakega posameznika dolžnost je, da še zadnje moči za to žrtvuje. Verjetno je, da bodo zdaj nastale med premogarji dve skupini, ena za, in druga proti Lewisu. Lewis se bo z vso silo postavil po robu in se zagovarjal. A, kakor govore poročila, je velika večina proti njemu, in kakor pravijo, je tudi mate-rijal na rokah, ki priča, da je vse res, česar ga obdolžujejo. Zato pa je neobhodno potrebno, da kjerkoli bo sklicana tozadevna seja, da se je udeležijo brez izjeme vsi, katerim je kaj na tem, da se reši unijo pred takimi, ki ji škodujejo. Ko bodo končane seje po raznih distriktih, se bo rezultat BOJEVITI GOVOR WAL-DEMARASA. Litevski ministrski predsednik ne misli na to, da bi se podal Poljakom. — Vso krivdo zvrača na Poljake. —o— Konigsberg, Nemčija.—Poljsko-! it evsk a konferenca ni prav nič zboljšala položaja med obema državama, ki se že dolgo gledati postrani. Litevski ministrski predsednik. Augu-stinas Waldemaras, je izvajal ' na konferenci dolg govor — bojeviti govor, kakor pravi poročilo. Med obema narodoma se ni prav nič doseglo za zboljšanje položaja, le note so pošiljale druga drugi, to je vse, in mladina v Litvi stiska pesti in pripravlja protipoljsko propagando. Waldemaras še od [daleč ne misli na to, da bi se podal Poljakom, katere obdol-žuje, da so vsega sami krivi. Vilna je še vedno in bo kamen spotike. Pa tudi dolžijo Litvinci Poljake, da dajejo zavetja upornim Litvinom. V ČOLNU PREKO ATLANTIKA. Stockholm, Švedsko. — Švedski inženjer Petterson se pripravlja na potovanje z motornim čolnom, dolgim 36 čevljev, preko Atlantika. Že pred dve-mi leti je Petterson obkrožil z motornim čolnom skandinavski polotok. Na potu v Ameriko ga bosta spremljala J. W. Sandstroem, ravnatelj švedskega meteofologičnega biroja, in kapitan C. Toernholm. RAZKRINKANI KLANI. FRANKLIN MOTT GUNTER. VIHAR NA PACIFIKU. Obrežni stražniki rešili dva parnika, ki sta bila v nevarnosti. — Skozi dva dni je bilo morje nenavadno razburkano. Seattle, Wash. — Na Pacifiku je bil te dni nenavadno hud vihar. Morje je bilo razburkano, kakor že davno ne pomnijo. Valovi so se . dvigali neverjetno visoko in grozili la-dijam ter manjšim parnikom, da jih požro. Hudo se je godilo tovornima parnikoma Helen B. Sterling in Kruse. Obrežni stražniki so obema pomagali do kraja. Parnika sta bila poškodovana in sta bila prepuščena na milost in nemilost valovom. Stražniki so križarili o-, krog in iskali neko letalo, za katero je bilo poročano, da je padlo v vodo. Letala niso na-! Bivši voditelj Ku Klux Klanov povedal podrobnosti o delovanju tajne organizacije. — Klani, ki so zdaj na površju, proti Al Smithu. -o- Michigan City, Ind. — Ku* Klux Klani so v resnici vladali s terorjem, pretepali žrtve in jih drugače mučili, plenili po katoliških cerkvah ; imajo tudi umazane roke od korupcije in od nešteto raznih drugih zločinov. In ti so rekli, da so 100 procentni Amerikanci. V taki luči jih je zdaj pokazal njihov bivši voditelj, David C. Stephenson. Doslej so klani vse tajili, a zdaj so razkrinkani in je bilo zadnji čas, da so se prelevili in reorganizirali. Kakor znano, Stephenson se nahaja zdaj v Indiana državni ječi. Obsojen je v dosmrtno ječo radi umora Magde Oberholt-zer. Sedanji voditelji klanov, ki pa operirajo p o d drugim imenom, se od prejšnjih prav nič ne razlikujejo. So "100 procentni Amerikanci", zato pa udrihajo po vsem, kar diši po katoliško. Da ni izvzet ne\v-yorški guverner Al Smith, ki kandidira za predsedniško nominacijo, je samo po sebi u-mevno. Proti njemu trosijo v sv demokrati NAVIHAN SLEPAR ARETIRAN. New York, N. Y. — Dan-ridge H. Bibbs, star 46 let, 1200 Rush St., San Francisco, je pod ključem, kamor so ga spravili radi sleparije. Ponaredil je na čekti podpis William Randolph Hearsta, s katerim je nameraval dvigniti vsoto $15,000. Bibbs je bil nekoč v privatni pisarni Hearsta, tam je zmaknil s tem namenom šest nepopisanih čekov. UUBIMSKA TRAGEDIJA. Mladenki izginoli od doma, bili najdeni mrtvi. — Policija aretirala njena ljubimca. — Vse okoliščine kažejo, da sta izvršili samoumor. Iz Jugoslavije* NESREČNI ALKOHOL UBIJA NAŠ NAROD IN DELA IZ PAMETNIH LJUDI NORCE. — MESARSKI POMOČNIK GROZIL Z NOŽEM.—DRUGE ZANIMIVE VESTI. Če mesar nori. Logansport, Ind. — V sredo. Slika nam predstavlja Mottl*8' marca' ?ta iz*iniH 0(1 doma Guntherja iz Virginije, ki je|Sena H°°ver, ™ lel, in Poklical bil te dni imenovan ameriškim I "Jena 221etna sestra Esther. Truplo slednje so potegnili v petim pa se je B. postavil krep-sobote iz vode poslanikom v Egiptu. Redek slučaj se jp pripetil 18. marca na ljubljanski policiji: iz policijskega zapora je pobegnil jetnik! Stvar je bila sledeča: 321etni mesarski pomočnik Janez B. se ie na žive in mrtve napil vina in ruma s čajem. Nato pa je vprizoril v mesnici svojega gospodarja pravcati škandal. Z dolgim mesarskim nožem v roki je grozil svojim tovarišem in raznim strankam, da jih pokolje k«>t teleta. Prestrašeni ljudje so poklicali bližnjega stražnika na pomoč. Ta pa je kmalu spoznal, da sam hudemu mesarskemu pomočniku no bo kos. je na pomoč še Štiri druge stražnike. Proti vsem zavarovana ja". pri družbi "Slavi- KRIŽEM SVETA. Le- — Washington. Dr C. talci, ki zasledu;Sam'»nove upornike v Nikaragvi. bodo o-piemljeni s telovniki, kakršne ne prestreli krogla. Stric Sam si prizadeva najti sredstva, ki bi nudila največjo protekcijo letalcem. — Portland, Ore — V bližini Hood reke je nekdo izru-val iz tračnic, kje. so skupaj spojene, \*ezi, v. namenom, da bi se vlak ponesreči! Čuvaj pa je še pravočasno opazil poškodbo in preprečil nesrečo. — Concord, Mass. — Jliss Marguerite Stewart, stara 27 let, učiteljica v Beverly šoli za gluhoneme, je bila najdena v predmestju ob cesti umirajoča. Kmalu nato je umrla, ne da bi v bližini mesta. Takoj so slutili, da je enaka ■usoda doletel a tudi njeno sestro Seno. Slutnja je bila o-pravičena, kajti v nedeljo so potegnili iz vode tudi truplo Sene. Oblasti so mnenja, da sta šli prostovoljno v smrt. ker so u-gotovili, da je Sena imela postati mati in je najbrže iz obupa izvršila somoumor. Izključen je sum. da bi bili poprej umorjeni in vrženi v vodo. Znano je bilo, i sta mladenki imeli vsaka svojega ljubimca — brata John in Edward Eskew-a, prvi 26, drugi 22 let starosti. Edward je bil ljubimec nesrečne Sene. Oba so aretirali, ki sta na policijski postaji glasno jokala. Izpovedala sta, da sta v sredo povedala Seni in Esther, da ju večne ljubita. Policijski načelnik Razbojniški napad s sekiro. Lansko leto ie proda! trgovski potnik Gradjevinske banke v Belgradu Josip Gluhak eno srečko neki kmetici v Xovosc-Ijanih pri Bjolovaru. Pred dnevi se je Gluhak vrnil v i<> vas prodajat srečke. K<> je Šel p j neki samotni poti. je skočil pred njega neki mladenič s sekiro v roki in zakiicai: **StOj. ne gani se! Denar ali življenje!" Še predno se j«.- Gluhak znašel, mu je napadalec /.<• iztrgal usnjato torbic« in pobegnil. Gluhak je napad prijavi! orožniški postaji, ki je hitro uvedla preiskav«« in kmalu našla napadalca. Ugotovilo se je. da ni bil to nihče drugi, kol Dušan Momčilovič. sin one ženske. kateri je Gluhak lansko leto prodal srečko za 6'-> Din. Pri zaslišanju je Momčilovič iz- et laži, katerim pa pošteni ,se z^edla. Imela je poško( om^L-r-a+i ne bodo verjeli inPo okoliščinah soc ieč, šli, pač pa omenjena dva par-javil na glavni narodni konven- nika, ki sta zdaj na varnem. ciji od U.M.W.A. Cirkularji so bili poslani majnarjem, ki delajo v odprtih delavnicah, na katerih se jih opominja, naj odložijo delo 16. aprila in se pridružijo komiteju, ki si prizadeva formirati novo unijo. Vršile so se tudi seje po raznih pittsburških distriktih, katere so sklicali uradniki United Mine Workers, ki so udrihali po "Save-the-Union" advokatih. Mir med premogarji in operatorji na polju mehkega premoga je danes ravno tako daleč kakor je bil, ko so pred letom dni odložili delo. Upanja ni nobenega, le to, kaj bo dosegel senatni odsek, ki je preiskoval položaj premogarjev v Ohio in Pennsylvaniji. V distriktu 21, obsegajoč države Arkansas, Kansas, Okla-homo in južni del Missourija, Kruse je bil že 112 dni na morju na poti iz Avstralije. Posadki je že jelo primanjkovati živeža. -o- LJUBOSUMNI STAREC. St. Louis, Mo. — V jezi, ker je njegova 56 let stara žena govorila z nekim drugim moškim, jo je njen soprog, Sam Balin, star 70 let, z nožem zabodel. Takoj nato je še sebi prerezal vrat. V kritičnem stanju so ga prepeljali v bolnišnico. Žena je kmalu nato u-mrla. 1. aprila niso premogarji odložili delo. Poročilo pravi, da so operatorji ponudili delo vsem tistim, ki hočejo delati za $5 -dnevno. Unijski voditelji se seveda temu upirajo in svarijo delavce, naj ne gredo garati za to plačo. bodo na demokratski narodni'Je bila naPa^ena. — New York, N. Y. — Ch. E. Hughes je odločno odklonil čast, da bi predsedoval republikanski narodni konvenciji v Kansas City. Konefrenca v Ha-vani ga je izmučila in želi počitka. — Pariz, Francija. — Pre-kooceanski letalci iz Francije:. D. Costes in J. Lebrix, ki sta z letalom preletela Atlantik iz Evrope in pristala tudi v Chi-cagi, se pritožujeta radi hladnega sprejema, ki so jima ga priredili Američani. Trdita, da konvenciji glasovali za moža,; kot je Al Smith. 0 SPOPADIH ¥ NIKA-RA6UI. Ameriške patrulje večkrat naletijo na posamezne skupine Sandinovih upornikov. — Do bitke je prišlo v Jinotepe; 5 rebel o v mrtvih. š kod bo Butler je izpovedal, da je sam 'dekleta videl usodepolni dan. ko sta držeč se za roki šle proti vodi. ni pa seveda vedel, kaj nameravate. Oče nesrečnih deklet je rekel, da je bila Esther i i 0 . . v starosti 79 kakor mati Sem, in jo je ne- ko v bran z nožem v roki. ? težavo so ga stražniki prijeli, u-klenili in prepeljali v zapor. Ko se je T>. ponoči malo streznil, je začel premišljevati, kako se b<* -/nia/al. Napravil ic javil, da je Gn>h.-.=Vn r.-^jj to prav po mesarsko. Z želez- jnapadei. ker ni kupljena srečno grebljo, ki se je slučajno na- ,ka ničesar zadela. hajala v zaporu, je razkopaJ ---o—— zid pri peči — in pobegnil. Še' Razburljiv prizor v «odni dvoje naravnost nazaj k svojemu ' rani. gospodarju. Ko so stražniki zjutraj opazili, kako jim je B. zagodel, so ga pričeli iskati. Na gospodarjevem dvorišču so slučajno opazili, da moli ! kupa gnoja čevelj. Potegnili so za čevelj, z njim vred pa izvlekli tudi lastnika čevlja. F>. je jokal na policiji in bridko obžaloval svoje dejanje. Zago- varjati se bo moral pred sodiščem in sicer radi nevarne grožnje, javnega nasilstva in hudodelstva poškodbe tujega Dne H>. marca dopoldne s-, je v Zagrebu nadaljevala razprava proti Aluinoviču in njegovim tovarišem, ki so izvršili j več ropov v železniških vago-.nih. Ker pa so nekateri sodni j svetniki, ki s<» vodili razpravo .od početka, oboleli, se ji raz-!prava odgodila za dalj časa. Obtoženec AJumovič je zat-> skočil z obtožne klopi in -i z verigo prerezal svojo roki«. Izjavil je. da se raiAi ubi je, ka- .. . . kor da bi se imela razor,:va imetja. Radi pijanosti posebej , , - , - „ ,.... .,. ! zavlačevat i. Razprava se i- >-;>- pa so ga se na policip zašili zaiv , v , 1 'cela ze pred 10 meseci. -o- , Z nožem v hrbet. j V nedeljo, 11. marca, nopol- osem dni. Umrl je et odločen naš [dne so se stepi' v nekem ljub- sreča Sene najbrže tako bolela, da je sklenila z njo vred umreti. -o-- Managua, Nicaragua. — Zadnje dni je bilo poročano različno od uporniškega voditelja v Nikaragui, Sandina, ki je menda vendarle uvidel, da ne more proti svojim zasledovalcem prav ničesar storiti. Pravijo, da je bolan in ga zapuščajo pristaši, ki se v večih ali manjših skupinah klatijo na okoli. Te dni je prišlo 50 milj severno od Jinotepe do spopada med skupino upornikov in vojaki Zed. drž., v katerem je padlo pet upornikov in večje število je bilo ranjenih. Vojaki Strica Sama so odnesli iz boja zdravo kožo, v rokah jim je ostalo 21 konj in mul, več pušk in precejšnje število bomb. i ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" je vso slavo odnesel Lindv, zato pa ni za nobenega drugega nič ostalo. — Helena, Mont. -— Demokratski državni centralni odbor je na tukajšnji seji sprejel resolucijo, da se podpira na konvenciji za predsedniško nominacijo senatorja T. J. Wal-sha. — Beaver Dam, Wis.—Dečki so se igrali s puško, pa so tako neprevidno ravnali, da se je sprožila. Naboj je zadel 13letnega Rolanda Adlemayerja, katerega so v kritičnem stanju prepeljali v bolnišnico. Bukarešt, Rumunija. — O-gTska vlada je poslala rumun-ski noto, v kateri zahteva odškodnino za ogrskega državljana, katerega je rumunska straža na meji ustrelila. SPOMENIK PROTI VOJNI. Ženeva, Švica.— Francoska, nemška in internacionalna zveza bivših vojakov iz svetovne vojne so sklenile postaviti velik mednaroden spomenik proti vojni. Spomenik bo predstavljal vse bolesti in vso grozo svetovne vojne in nujno potrebo splošnega sporazuma. Stroške naj bi krila mednarodna organizacija prispevkov in pa dohodki posebnih znamk, ki bi se uporabljale po vsem svetu. Vojaki bodo takoj stopili v zvezo s podobnimi organizacijami v drugih državah, da pošljejo osnutek tako za spomenik kakor tudi za znamko. Ta propaganda bo končana s 1. julijem t. 1. in se je lahko udeležijo vsi, ki so bili v ka-kemkoli oziru žrtev svetovne vojne. Ta odbor ima svoj sedež v Zenevi-Chenet-Bourg. — New York, N. Y. — V 17-ftadstropnem poslopju na W. 38. cesti je eksplodirala bomba; pet oseb je bilo ranjenih. somišljenik Jožef Starina, po- Ijanskem hlevu nlapci. pri če- sestnik iz Leskpvca pri St. .mer je nekdo sunil Mape- Vin- Janžu na Dolenjskem. Znana cenca Udovča nožem v hH. • je bila njegova odločnost v ver- 'in v rame ter mu i rr'.r.oi v; • i skem in političnem oziru; zna- jtežje poškodbe. Ranjenega na je njegova gostoljubnost, hlapca so prepeljali z reš:inirn Marsikateremu je postregel v *. ozom v bolnico, dočim je hi1 svoji zidanici, katero smo na- napadalec aretiran. živali "pisarna" in on sam se , ■ 1 - ........... —-------— je hudomnš' rektorja". imenoval "di- Velik požar v Ja^odini. Nedavno zjutraj je nastal v Jagodini velik požar v stari pivovarni in tvornici sladu. Požar je vzbudil v mestu veliko vznemirjenje. Pivovarna je bila ustanovljena 1. 1852; leta 1912 jo je prevzela delniška družba, pri kateri sta bili udeleženi praška "Kreditna banka" in "Jagodinska štedioni-ca". Požar je nastal ob pol petih zjutraj v sušilnici tvornice slada. Vzrok je neznan. V pol ure je bila vsa tovarna v plamenu. Grozila je nevarnost, da se bo požar prenesel na druge zgradbe, ki se nahajajo pri tovarni. Zgorelo je 75 vagonov slada in 14 vagonov ječmena. Škoda znaša približno 8 milijonov dinarjev. Tovarna je bila ' DENARNA NAKAZILA j ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd j Vaša denarna pošiljatev bo v starem i kraju liitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo Treraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din .....................$ 9.35 1,000 Din__________ 18.40 2,500 Din _______________ 45.75 5,000 Din _____________ 91.00 10,000 Din ________________ 181.00 100 Lir _______________________$ 5.00 200 Lir ..................... 11.50 500 Lir ......................... 27.75 1000 Lir -......................54.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti sil pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK A ČESARK, 455 W. 42ad ST. NEW YORK. N. % AMER1KAWSK1 SLOVENEC Sreda, 4. aprila 1928. »MEKIKMNSKI SUOVENEC frti in Dtjitarejii tloveoskl list S Ameriki, ,, UftUOTljMl tet* 199Ii Ishaja mk 4ua n*mi a*delj, po-iMdeljkov in diievov po pra mikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: £§49 W. 22nd Si., Chicago, IIL Telefon: CANAL Q098 Naročnina i Ca celo leto---15.00 Ca pol leta -— 2.50 2a Chicago, JCanadfli ia Evropo: £1 celo leto-$6.00 Za pol leta -3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1*91. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098. Subscription: For one year _____ For half a year___ .$5.00 . 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year-----—$6.00 For half a year_______3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-■iitvo vsaj in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu |a čas do Četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov aradniitvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker $ tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office al Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. V luči teh momentov si moramo za angleško zadržanje v Evropi predočiti še to: Anglija — njena moč je še vedno na prvem mestu v Evropi —. ni dopustila še nikdar vojne, če je ni sama hotela; hotela je pa ni, če ni vedela, da jo bo dobila in je imela zato garancije v svojem lastnem imperiju. Četudi pa ne dvomimo v silno angleško diplomacijo, ki bo na en ali drugi način rešila vzhodni problem, smo pa prepričani, da ga bo reševala dolgo in — mirno. Tu je vozel, tu je izhod njenega zavezništva. Vojna tudi v bližnji bodočnosti, je zanje nesmisel. S tega stališča gledamo pa tudi na Mussolinijevo politiko, kakor tudi na ohladitev angleško-fašističnega prijateljstva, ki če se ohlaja, navadno tudi kmalu ohladi. Zadnji Mussolinijev govor je bil spričo teh dejstev majhen, a velika pot v čudovito osamljenost. sinovi in hčere, pa tudi strici in tete, in dodajmo še stare mam-ce in očete, poglejte, kaj nam vse pripravljajo, vse to je za zmago po vojni za kampanjo za razširjanje lista Amer. Slovenec, v kateri je naš brigadir general Ancel Jolietčane tako častno zastopal. Vsa čast njemu in vsem, ki so mu šli na roko. Kako bo odločila Anglija. Pred časom je voditelj angleške delavske ' stranke Mac-Donald poslal na indijsko javnost spomenico, katere jedro je bilo: Socialistične stranke zapada bodo uredile vprašanje samouprav in uveljavile v indo-pacifičnem svetu prave sociainc misli in ideje. Medtem je doživela poraz razorožitvena misel voditelja francoskih socialistov Pavla Boncourja in MacDo-nald sam je bil potisnjen v opozicijo, oziroma kol šef vlade nadaljeval tradicionalno angleško kolonijalno politiko in pustil, da je šel na daljnem vzhodu proces razčiščevanja svojo pot. Brailsford, vodilni publicist Labor Party, je o MacDonaldu sam napisal: "Naša stranka je pod vodst\£m MacDonalda zavzela napram indijskemu ljudstvu pravo imperialistično stališče. V tem prevažnem vprašanju je Labor Party ubogljiv so-dru jj konservativcev v imperialističnem smislu. Zatajila je socialistične principe in zapravila zaupanje indijskega ljudstva. Vkljub strastnim protestom iz Indije smo izjavili se solidarno s kapitalističnimi strankami." Kitajci in Indijci so zgrabili za prvo sredstvo: bojkot! Bojkot je rodil revolucijo, zmešnjavo na Kitajskem, v Indiji pa podžgali nacionalizem in Anglija se je čutila prisiljeno poslati 11a lice mesta "Indian Statutory Commission" — indijsko ustavno komisijo. Pred prihodom v Delhi je bil dan signal: Vseindijski kongres v Madrasu in mohamedanski v Kalkuti sta izglasovala komisiji zaničevanje, obenem pa obnovila program z dne 27. decembra 1927, ki se glasi: Popolna neodvisnost Indije. Tudi zmerni indijski liberalci so nasvetovali komisiji. da naj se ustava spremeni, da postane Indija neke vrste država "združenih držav Indije" z neposrednimi stiki z drugimi državami, pod vodstvom angleške krone, kot enako-upravičen član britskih narodov — vsaj dominijon, a nič več v odvisnosti "Indian Office". Sicer nimamo povoda dvomiti, da bo znala Anglija rešiti — morda po vzgledu državne konference, ki je uredila razmerje dominijonov do matere domovine — tudi indijski problem; če ne prijateljskim pa diplomatskim in vojnim potom* se l30^em tako kot na Kitajskem. Toda to ni rešitev; to je pesimizem, zmešnjava. pot do prebuditve narodne zavesti, ki bi znala izpolniti besede Kitajca Chaoa: "Če bi imeli Kitajci le tretjino sovražnosti napram tujcem in petino tistega boljševizma, ki se jim vsiljuje, bi bili lahko že davno pregnali slehernega tujca iz Kitajske in spremenili ^š i r o k o azijsko planjavo v eno samo bojno polje." Manjka torej zaenkrat prebujenja, a to se budi z odporom. Pan-Azija je bojni klic, kateremu se že z avstralske strani čuje nasproti: Bela Avstralija. Ni nobenega dvoma, da je geslo 20. stoletja o samoodločbi narodov enako odjeknilo v Aziji kot Evropi in da se gibanje ne da ustaviti, kakor tudi, da bo izmed evropskih držav imela z njim ravno Anglija največ opravka. K indijsko-kitajskem problemu pridružimo še te momente : Afganistanski kralj potuje po Evropi, da se preko Moskve povrne nazaj. S Perzijo gredo britska pogajanja le polagoma naprej. Leta 1032 bo pripuščen v Društvo narodov Irak, odkoder edine vesti, ki prihajajo v Evropo, poročajo le o vstajah in bojih. V Arabiji je Ibn Saud napovedal sveto vojno in pred očmi mu blesti krona vsearabskega poveljnika. Na jugu iz Egipta pa, kjer so mislili optimisti, da je angleško-egiptska pogodba že gotova in modus vivendi podan, prihajajo poročila o krvavih uporih v Kairu, o ostri protestni noti angleške vlade, ki pa ima obratno trd, nezdrobljiv oreh na diplomatski mizi: Umaknitev čet iz Egipta, odpravo kapitulacij, reformo mešanih sodnih dvorov, z eno besedo — reforme, ki vodijo do vroče zaželjene neodvisnosti. KAJ BO NOVEGA V NEDELJO V MILWAUKEE? Milwaukee, Wis. Ker slišim in čitam novice in dopise od več strani iz naše naselbine, sem se namenil' tudi jaz nekaj napisati za čitatelje, ki žive v Milwaukee in okolici. Eni agitirajo za združenje vseh podpornih društev, drugi za Slovenski Dom. Res je, da povsod je potrebno združenja, brez tega se da le malo ali nič doseči. Vendar jaz ne vidim, cla bi se moglo priti do združenja pri popornih društvih, ne pri pevskih ali političnih klubih, predno si ne postavimo Slovenskega Doma, ki nam bo mnogo pripomogel k resničnemu in boljšemu napredku in združenju. Mnogim je znano, da se že deluje za združenje pri podpornih društvih in raznih klubih več let Ali vedno smo še v tistem položaju kot smo bili pred petnajstimi ali dvajsetimi leti. Ni pravega u- speha ne na eni strani ne na t drugi. Samo tisto si mislimo, da so eni boljši od drugih. Ko pride čas za resne korake, se pa z besedami preklamo, namesto da bi resno delali za združenje, gledamo le na to, kako bi kateri drugega posekal z besedami. Ali je to bratsko? In kaj naj naša mladina pričakuje od tega? Ona vidi, kaj drugi narodi predstavljajo. Ni čuda, odtujujejo od nas. Taki smo, da se ^e drug drugega poznati nočemo. Mnogi mislijo, da če so v Ameriki, da niso več Slovenci. Dragi Slovenci, opustimo to staro trmo in se vsi pridružimo Slovenskemu domu. To delo nas bo v resnici združilo. Ker Dom bo vseh in za vse slovenske naseljence v naselbini. Omenim naj, da Slovenski Dom sedaj jako lepo napreduje. Od časa inkorpora-cije do sedaj smo dosegli velike uspehe, tako v številu delničarjev in delničark kot v denarju. Gojim željo in upanje, da bi se v kratkem času priključili tej organizaciji vsi, ki le še količkaj čutijo v sebi, da so Slovenci. Dalje tudi apeliram na celo mihvauško naselbino in okolico, da bi se udeležili rih. Pa tudi avtomobil bomo imeli. I11 kako po ceni se bo dobil! Pomislite, eden ga bo dobil za en,dolar! Že samo to je vredno, da se gre pogledati, kdo da bo tisti srečnež. Toraj ne zamudite te največje prireditve in pripeljite svoje prijatelje s seboj v nedeljo, 8. aprila v South Side Turn dvorano. Frank Lustik. -o- VAŽNE JAVNE IN DOMAČE VESTI IZ JOLIETA. Joliet, III. Res, lepo je, ko človek najde priložnost, da poroča o naprednem delovanju naše slovenske naselbine v Jolietu. Ponosni smo na naše podporne organizacije, ki v vsakem ozi-ru lepo skupno delujejo. Udeležba na rednih sejah se je podvojila v zadnjem času. — "Just a new leaf was turned." Zabavne prireditve izpadajo z najsijajnejšimi uspehi ter z navdušenostjo se vsa tukajšnja društva, spadajoča raznim jed-notam, pripravljajo na plese, igre in druge družabne sestanke za prihodnjo sezono. Društvb sv. Jožefa s predsednikom Jakobom Šega pravi, da bodo spremenili slovensko dvorano v takozvani "laugh box", ko bodo vprizorili igro "Pogodba" ter ples. To bo v nedeljo popoldan in zvečer dne 15. aprila. "Let's go, body!" Veste, kaj pa še pride potem? Naj povem takoj. Rudolf Daičman in njegova godba nam bo zaigrala, da se bodo stari in mladi kar na glavo postavljali. To bo, ko nam bodo igrali vesele poskočnice na veliki amerikansko-slovenski veselici, katero priredi društvo sv. Petra in Pavla v Slovenia dvorani, in sicer 19. aprila. — Pravijo, da na tej izredni zabavi se bo razdelilo $25.00 za nagrade, za valčke, polke in druge plese. Kakor se*sliši, se Nace in Tilka tam doli v dolini že vežbata za polko. Ha, ha! Ej, pa dr. sv. Družina nas tudi uljjidno vabi na ples, katerega bodo priredili dne 28. aprila v našem domačem pa- viljonu v Slovenia poslopju. Na velike ,to veselico se tudi na vso moč prireditve v korist Slovenskega (pripravljajo in obetajo, da bo Doma, ki se bo vršila 8. aprila jnekaj posebnega. Pravijo, da v South Side Turn dvorani. — bomo tudi "povšter tanc" ple- Pokažimo, da je to naš dan. Vsem udeležencem je zajamčena zadovoljnost v vseh ozi- sali. No, pa naj bo. Dragi rojaki in rojakinje, stari, in mladi, očeti in matere, Torej, ' rojaki in rojakinje, udeležimo se po možnosti vseh prireditev v naselbini. Skupno delo je za procvit naselbine, zatorej bodimo složni in podpira j mo društva, ki prirejajo zabave. Častno je delovanje naše, ki je složno za napredek naše naselbine. Omenil sem o velepomemb-nosti 15., 19. in 28. aprila, pa ne smem iti mimo, da bi ne o-menil tudi 10. aprila — dan primarnih volitev. Da, prvič v zgodovini 41st Senatorial Dis-tricta je, da Slovenec kandidira za urad državnega poslanca — State Representative, — in ta je naš rojak in moj sošolec Joseph E. Kochevar, sin pokojnega Mike Kochevarja. On je bil rojen 20. januarja 1900 v Jolietu in hodi! je v našo slovensko šolo sv. Jožefa, iz katere je graduiral in potem je izdelal "Commercial Course" ter dobil častno diplomo. Zadnjih osem let je Mr. Kochevar bil uslužben v E. J. & E. R. II. uradu. Ponosni smo na njega. Dajmo se združiti 10. aprila in pokažimo, da se zavedamo, kakšnega pomena je za nas vse, če zmaga naš človek. Pa tudi s tem pokažemo, da Slovenci so ravno tako sposobni za javne urade, kakor možje drugih narodov. Slovenci, naša dolžnost je. da napravimo na republikanskem balotu križ (ki velja za tri glasove), pred ime Joseph E. Kochevar. Pomagajmo mu do zmage, da bodo prvič naše slovenske razmere in potrebe bolj zastopane in pojasnjene v državni zbornici v Springfieldu, Ili. Three cheers for Kochevar! Naš sedanji States Attorney in prijatelj, Mr. Hjalmar Rehn, ki je znan večini rojakov, ponovno kandidira za ta važni urad kot državni pravdnik. every- Tudi tega toplo priporočamo, ker je dokazal v zadnjih treh letih, da je mož zmožen svojega poklica, ki je najtežavnejši v administraciji Will okraja. Mr. Rehn je pokazal, da je nepristranski in ima enako spoštovanje do vseh narodov. Mi Slovenci smo tudi dobro zastopani v Mr. Rehnovem uradu z našim uglednim rojakom Fr.E. Vranicharjem. zadnjih 10 let. 3500 ljudi se je zbralo v Or-pheum Theatre dne 28. marca, ko je govoril Louis L. Emmer-son, kandidat za guvernerja, Oscar E. Carlstrom za Attorney General, in Otis Glenn za zveznega senatorja. Pokazalo se je ta dan, da bo najbrž Em-merson z veliko večino premagal Smalla v Jolietu in Will okraju. Saj je že čas, ker 8 let zadostuje za guvernerja. Tukaj v Jolietu je Small junija minulega leta skušal izobčiti okrožnega sodnika De Selnia. a ljudje niso pustili. De Selm je premagal z veliko večino. Škandal v državni kaznilnici je stal Will okraj $20,997.50 in Small ni pustil zbornici, da bi vrnila to svoto nazaj, kot postava določa. Small je bil jezen, ker se je ugotovilo, da on in njegovi pristaši so bili naj-( več krivi nereda v kaznilnici. Will County Grand Jury je zahteval, da se mora Small zagovarjati. Tako je samo v Will County, kaj pa je še drugod? Kaj je koristil Qas tax? Zdaj Small vse na svetu obljublja za glasove. A vse mu nič ne pomaga, ljudje so že siti tega ter bodo volili Louis L. Emmersona za guvernerja države Illinois. Ob zaključku še enkrat poživljam, ne pozabite na društvene prireditve v naselbini in udeležite se jih polnoštevilno. V torek, 10. aprila 1928, pa vsi 11a volišče! Vesele velikonočne praznike želi John L. Živetz Jr. Uljudno vprašanje.— Lawn-dalski Ivanček, ki okrog tetke Prosvete takole s ta veliko "fa-no" hodi, prav rad včasih stavi kako "uljudno" vprašanje. No, vso pravico ima, da jih stav-lja. Danes pa nanaša prilika, da lawndalskemu "božjemu voleku" mi stavimo eno prav uljudno vprašanje. In to je tole: Ayerjeva oglaševalna a-gentura, ki ima na skrbi oglaševanje Victor plošč, je te dni razposlala 11a vse slovenske liste precej velik oglas pod naslovom: "Preživite praznike velikenoči z izborno godbo..." j Tudi tetka "Prosveta" je dobi-1 Ia tak oglas in zraven, vsaj domnevamo. prav tak klišej (sliko), kakor drugi ostali slovenski listi. Drugi listi so objavili oglas, kakoršno sliko je imel. To je na eni strani velika lilij: zraven pa stojijo trije ministranti pojoč. "Prosveta" z dn< '-50. marca je oglas priobčila, toda zraven lilije ni videti tistih treh ministrantov v njenem dotičnem oglasu. Morda SRAMOTA AMERIŠKIH SLOVENCEV. Johnstown, Pa. "Prosveta" se je zopet enkrat proslavila z Liparjevim dopisom, če se tako zmašilo sploh more dopis imenovati. V Prosveti št. 50 pod naslovom "Malo odgovora odgovarja Frank L i par iz Miners Miils, Pa., dopisniku Amerik, j jih tetka ni priobčila iz strahu. tla bi s tistimi tremi ministran- Slovenca K. S. Na skrajno surov in prostaški način napada njega in sploh vse katoličane, pa trdi, da je dopisnik Amer. Slovenca njegove "novoletne misli" prostaško napadel, dasi so v resnici bile le-te "novoletne misli" prostaški napad. Izvrstnega, stvarnega in dostojnega dopisnika K. S. imenuje mazača, desno roko rimskega trota, votlo klerikalno črepinjo. Trdi, da je cel njegov zmazek v protislovju aii skregan z resnico in mu sploh ne prizna, da-bi znal sam pisati. Bolj verjetno pa je, da je Li- ti ne pohujšala svojih prosve-taških ovčic? Čudno sploh, da je priobčila ime slovenskih rekordov kot "Romanje k Materi Božji", na katerih je rekor-dirana pridiga slovenskega duhovnika, kateri teikinenu želodcu delajo tako velike težave. Ker je Ayerjeva agentu ra glede oglasov zelo natančna. je vprašanje, kakšne kopi je bo sploh družba prejela .' Ali bo družba prejela kopije ; "nevarnimi" ministranti, ali s-bodo prosvetaši tudi tukaj dr žali tako trdno svojih načel, d; istih tudi pred družbo ni- par votla črepinja in da on ne i zatajili, če so prejeli za obja-zna pisati-, kakor tudi urednik vo tudi tak klišej, kakor ostal Prosvete ne in bi bilo mesto (listi? Naj lawndalski Ivančel njiju treba komu drugemu pi-ipoda javnosti uljudno pojasni- sati ozir. popraviti, ker drugače bi ne pisal tako. da sam ne ve, kaj piše, in urednik bi gotovo kaj popravil, da ne bi prišlo v list, ki bi moral biti v izobrazbo in pouk naroda, taka godla in mešanica, da ni za nikamor. Pa ta dopis ne velja samo dopisniku A mer.SI o ve ne a. temveč. kakor pravi dopisnik sam. vsem onim. "ki imajo planko na očeh". Napada, zmerja in sramoti vse: našo vero, naše prepričanje, kat. Cerkev, duhovščino, redovnike, nas katoličane in £ploh vse, kar Lipar-ju ni všeč. Duhovniki in redovniki so mu samo trotje, lenuhi, pijavke, humbugarji, provokatorji. svinjarji, pohotneži. nemoral-neži; mi katoličani samo nezavedna masa, idioti, kot udje katoliške Cerkve, "ki je zgrajena na laži in slepariji", črna internacionala: vsi skupaj s papežem in duhovniki vred, pa družba vsakovrstnih hudodelcev in zločincev, črna svo-jat, zločinska sodrga, gnusna golazen, ki bi jo bilo treba spraviti s površja zemlje. (Dalje 11a 3. strani.) lo na to naše ulj udflo vprašanje. Videti hočemo, zi pride to pot na Ivanček? ! kaki p<> oder nas "igillll'lilli!ll[||lii;ilil:!^ j Obširno poročilo. — Žid; 1 Izaka Roženkranca so potegnili mrtvega iz reke. Njego\ prijatelj Abraham Kohn, ki j. baš prispel na lice mesta, .n dobil naročilo, da to žalostn« vest z največjo obzirnosije sporoči pokojnikovi ženi. Abraham se je podal nato \ stanovanje mrtvega prijatelj;; Izaka, katerega žena pa Abrahama ne pozna, pozvonil, it: ko mu je žena odprla, jo je vprašal: "Ali je tu pri vdovi Roženkrančevi ? " "Ne pri vdovi, temveč pri gospe", je popravila Rožen-krančeva. "Ali se greste staviti, da ste vdova?" je odgovoril Abraham mirnodušno. Čuden telefon.—Mož: "Prosim te, nehaj že vendar enkrat. Čemu neki zvoniš vedno s to budilko?" — Žena: "Pusti! Ti ne razumeš tega. Naj mislijo sosedi, da imamo telefon." Selma Lagerlof: DEKLE Z MOČEVJA. (Dalje.) "Ne, kaj takega mi ne smeš reči," je za-vpila in hipoma planila kvišku. "Zakaj ti ne bi smel reči?" je vprašal Gudmund in prebledei. "Ali se godi tudi s teboj tako kot s Hildur? Se me bojiš?" "Ne, ne zato!" — Hotela mu je pojasniti, da.dirja v svojo lastno pogubo, pa je ni hotel ni poslušati. "Slišal sem, da so živele včasih žene, ki so stale možem ob strani, če so prišli v stisko; dandanes ni več takih žensk." Helga je vztrepetala. Hotela mu je oviti roke okoli vratu, a obstala je mirna. Danes je morala ostati razumna. "Res je, ne smel bi te isti dan, ko moram v ječo, prositi, da postaneš moja žena. Toda misel, da bi ti čakala name, dokler ne bi postal prost, bi mu dala mož, da bi vse najtežje pogumno prenašal." "Nisem jaz, ki naj bi čakala nate, Gudmund." . "Vsi ljudje me bodo sedaj smatrali za zločinca, za človeka, ki se napije in mori. O, ko bi bil vsaj eden, ki bi me z ljubeznijo gledal. To bi me držalo pokonci bolj kot vse drugo." "Ti veš, Gudmund, da ne bom nikdar mislila drugače o tebi kot dobro." Helga je stala čisto tiho. Gudmundove prošnje so bile skoro preveč zanjo. Ni vedela, kako naj mu uide. Toda Gudmund ni prav ničesar razumel in je začel misliti, da se je motil. Ona ne more občutiti zanj isto kot on zanjo. Stopil je tesno k njej in jo pogledal, kot bi hotel prodreti v njo. "Ali ne sediš baš na tej skali, da lahko vidiš Nerlundo?" "Da, res je." "Ne hrepeniš noč in dan tja?" "Da. Toda ne hrepenim po kakem človeku." "In mehe sploh nimaš rada?" "G, da, toda poročiti se nočem s teboj." "Koga torej ljubiš?" Helga je molčala. "P^r Martenssona?" "Da, njemu sem rekla, da ga imam rada," je odgovorila in je bila vsa izmučena. Gudmund je nekaj časa stal mirno, nato pa je z razkačenim obrazom pogledal. "Potem torej: Zdravstvuj! Sedaj greva vsak — svqjo pot, ti in jaz," je rekel in se z brzim skokom pognal navzdol in izginil med drevje'm. 6. Komaj je Gudmund izginil, je Helga hitela po drugi poti po hribu navzdol. Hitela je mimo Močevja, ne da bi obstala in hitela nato, kolikor je mogla, po gozdu navzdol na pot. Pri prvi hiši je prosila prebivalce, da bi ji posodili konja in voz, da bi se peljala v Alvakro. Rekla je, da velja življenje, da pride tja, in je obljubila, da bo plačala. Vaški prebivalci so že prišli domov in so pripovedovali1 o izostali poroki. Vsi so bili ginjeni in so sočustvovali, zato tudi Helgi niso odrekli pomoči, ker se jim je zdeio, da ima važno poročilo za ljudi v Alvakri. V Alvakri je sedela Hildur, Erikova hči, v mali sobici gornjega nadstropja, kjer je odložila svojo poročno obleko. Mati in še par 4ru£jh kmetic je stalo okoli nje. Hil- dur ni jokala, a bila je nenavadno tiha in bleda; kot da mora vsak trenutek omedle-ti. Ženske so ves čas govorile o Gudmundu. Sjabo so govorile o njem in so smatrale za Hildurino srečo, da se ga je iznebila. Hildur je postala med temi pogovori ne-potrpežljiva. Vstala je, da bi odšla iz sobe. Ko je prišla do vrat, je stopila njena najboljša prijateljica, mlado kmetsko dekle, in ji pošepetala: "Spodaj ejnekdo, ki bi rad govoril s teboj." "Ali je Gudmund?" je vprašala Hildur in v očeh ji je zažarel žarek življenja. "Ne, toda mislim, da je poročilo od njega. Nikomur drugemu kot tebi noče povedati tega, kar ima sporočiti." Dalje sledi.) i Sreda, 4. aprila 1928. AMEkikAttski sLoVfcNfec S?r Jifl 9 Zapadna Zvm DENVER, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI PPeOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Golo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4&01 Washington §tr., Denver, C0J9. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building', Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 318 Central Block, Pueblo, Colo. . . .. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Coja. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, UL Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se ppšilj^jo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika-porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor ttydi članopi $ru-gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopi|o. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbiišhjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev z?dosiuj/e osem 030b. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtpvo y$a pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKP ZVEZO! OOO OO OOO-C O O OO OOOO OO ot^O<>C<3<^>0CKX>0^^ IZ URADA DR. "NAPREDNI SLOVENCI" ŠT. Q Z.S.Z. Canon City, Colo. Ten1 potom želim napisati v naše glasilo ZSZ. v vednost vsem onim članom (icam) št. 9 ZSZ., ki imajo potne liste, kot krajevni tajnik omenjenega društva, da jim moram dati vso čast in priznanje za zanimanje za društvo. Bil sem, kakor vsem znano, razen onih, ki so na potnih listih, ponovno izvoljen za krajevnega tajnika za leto 1928. Omenim naj tudi, da sem vsem pisal, da si vzemite potne liste za dobo 3 ali 6 mesecev. Vsi potni listi se pa morajo plačati vnaprej za tri ali šest mesecev, ker v smislu pravil niso prizadeti člani ZSZ. opravičeni do podpor, ki jih doli Zveza, ako se ne ravnajo po pravilih. Je nekoliko članov, ki se zanimajo, kdaj jim doba poteče za preskrbeti si novi potni list za naprej. Je nekoliko naših sobratov oziroma sosester, ki so nekako mlačni v tej zadevi. Opomniti jih moram pa dva- ali trikrat pismeno, da pošljejo mesečne prispevke za društvo. Cenjene sestre in bratje, upam, da mi ne boste .šteli v zlo, ker sem vas opozoril, storil sem le to, kar zahtevajo pravila, po katerih se moramo ravnati. Upam, da odslej naprej ne bo treba toliko pisanja v tem oziru, ker menim, da bodo prizadeti to vpoštevali. Kakor hitro vam torej poteče potni list, priporočam, da ga takoj obnovite in pošljete vse tozadevne denarne prispevke na spodaj označeni naslov. S tem prihranite tajniku veliko pisanja, blagajniku pa nskoliko stroškov. K sklepu prijazno pozdravljam vse cenjene sobrate in so-sestre jdične ZSZ., vam udani Joseph Skrabec, tajnik, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. IZ Mi, M«. (Nadaljevanje z 2. strani.) Blebeta kar ijavendaji o raznih zločinih in umorih, ki jih baje izvršujejo duhovniki, redovniki in mi katoličani.. Trdi, so ae maš? fcraJe srečen izid raznih najetih .unaorpv, da je krščanstvo pobeljena £Qirp-la, trgovina z l^žipj in relikvijami, da je krščanstvo vpeljalo prve hiše pr.ostitjjLjcijje, sramote, v Rimu. Duhoyjiike dalje primerja krokarjem, nas katoličane mrhovini . . . To je torej po trditvah Li-parja in urednika fro^vete j(je vseeno, kakor da Ki vse urednik pisal) naša vera, naša kat. Cerkev, to so torej duhovniki in redovniki, to smo mi katoličani! Lep list, ki tako piše o stvareh, ki so velijd večini naroda svete in drage, ki tako piše o svojih lastnih naročnikih, ki sto /prisiljeni biti naročniki radi zavarovanja v jednoti; lepo glasilo, ki tako sramotilno in žaljivo piše o veliki večini članstva, jednote! To je izobrazba! To je gentlemanstvo, to vzgoja naroda! Dopisnik, ki tako bljg.de, je ali tako zloben, ali pa ni pri zdravi pameti ali pa je pri njemu oboje. Kajti tako surovo napadati dobre iip poštene ljudi in jim tako predrzno očitati najhujša dejanja, celo zločine, tako nesramno biti v obraz živo in dokazano resnico, tako vpričo najjasnejših dejstev vse ravno nasprotno trditi in lagati, morejo samo norci in zlobneži obenem. To je splošen napad na vse katoličanstvo. to je sramotenje na milijone katoličanov, na milijone najboljših ljudi, na vse učenjake in največje veleume in dobrotnike človeštva, ki se prištevajo katoličanom. To je predrzen napad in skrajna žalitev tudi ogromne večine članov SNPJ., katere glasilo njih jednote tako zaničuje in sra- moti, kateri imaje po pis^jui največjo krivico delati, naj- i Prosvete plankp na očefc jn imajo črno za belo in obr$|#o in "ki ne morejo zapopasti resnice in življenskega cilja". Odkod si vendar ure^fljk Prosvete jemlje pravico t^o napa/dati in sramotiti številne katoličane, ki tvorijo SNPJ.? Ali zato s težko prisluženim denarjem plačujejo in vzdržujejo jednoto in nje glasilo, d£ se isto iz njih tako norčuje, t^r ko surovo napada, grdo zmerja, tako sramoti in sme|i njjh vero, radi njih katoliškega prepričanja tako kruto žali? Če izločite iz SNPJ. vse katoličane, kateri so vam trn v očeh in čez katere tako zabavljate, in ostanete: v njej samo oni, kateri nimate nič več vere in obenem tudi tega ne, kar vera uči in zapoveduje, namreč hujše žaliti, najgrje lagati, brezvestnejše obrekovati in najhujših dejanj brez podlage <^ Camels so napravljene za kadilce, ki poznajo svoje s •k cigarete, €€ Miljo daleč bi %/ a« Gaiml" katere oni izvršujejo. To je lepo in dosledno! Če je človek veren, dober, pošten in pravičen, ko vestno spolnuje svoje verske in stanovske dolžnosti, ga brezverci napadate, zmerjate in sramotite, obkladate ga z najgrjimi priimki, imate ga za nazad-npaka, mračnjaka in farškega podrepnika; če pa se vam posreči ga od vere odtrgati, če z vero zgubi tudi poštenje in vest, če se mesto po verskih naukih ravna po vaših naukih, ko postane po vašem prizadevanju brezveren, po vaše napreden in preneha biti nazad-njak in farški podrepnik. (Dalje prih.) ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Proti želodčnim nered nostim ni boljšega zdravila za otroke. Mrs.Winslows Syrup 'ALL ABOARD' "Vsi na krov" — "All aboard" velja za vse one rojake, ki so namenjeni v stari kraj v kratkem. Sedaj ni več časa za odlašanje. V celi zgodovini A-merike ni še nobeno leto potovalo toliko ameriških turistov v Evropo kakor jih bo letos. Za čas od 15. maja do 15. julija je že sedaj razprodanih veliko parnikov in sicer v vseh razredih. Vsakdo si mora zagotoviti prosto; čim prej, tem bolje, tem sigurneje. Za naše majniško skupno potovanje — 26. aprila — nanjnovejšem in najhitrejšem parniku Francoske linije — ILE de FRANCE — je priglašenih že veliko rojakov in novi se neprestano priglašajo. Kdor hoče udobno, hitro in v veseli družbi potovati, naj se takoj priglasi za to potovanje. Parnik je poln, a ne še natlačen. Najboljša prilika za zgodno potovanje. Naš zastopnik bo spremljal potnike od New Yorka do Ljubljane. Le malo časa je še. Torej; "All aboard." © 1938, R. J. Rrynold* Tobacco Company, Winstoa-thtlem, M. C. Rojakom, ki so radi dolgo na vodi, in onim z velikimi družinami, nudimo svoje skupno potovanje na novem parniku "Saturnia", 5. maja, na Trst. Ta parnik je za to linijo nekaj izrednega. Vozi do Trsta samo nekako 12 dni. Zahteva po prostoru je velika. Tudi za ta parnik že velja povelje: — "All aboard". ....Veliko rojakov bo odpotovalo tudi na 19. maja na najboljšem parniku Francoske linije — lie de France. A-ko Vam konvinira. se jim lahko pridružite. -f - Onim rojakom, ki bodo potovali tik pred glavnim poletnim "rush-em". priporočamo naše glavno poletno potovanje na 9. junija, istotako na nepre-kosljivem lie de France. Priglašenih je že sedaj veliko potnikov. Prostor je omejen. Hitite s priglasitvijo, siccr bo kapitan brez vas na krovu zaklical na 9. junija — "All aboard." Lahko potujete tudi ob vsaki drugi priliki, z vsakim drugim parnikom. kajti zastopamo vse linije In Vam lahko v vsakem oziru postrežemo. Naše dolgoletne izkušnje, naše zanesljive zveze, ter naše prizadevanje dati našim rojakom najboljšo postrežbo so za vsakega rojaka-potnika najboljše priporočilo in najboljša garancija. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na SJJQVENSKO BANKO Zakrajšek & Čmrk 455 West 42nd Street, New York, N. Y. Straq AMERIKAN3KI SLOVENEC Sreda, 4. aprila 1928. POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. Krstno ime. — Mala Mimi-(vpraša natakarja): "Koliko J ca sprašuje radovedno svojo ' mamo: "Povej, mamica, ali si že takoj pri krstu dobila ime 'Mamica'?" * * * Težko vprašanje. — Gost Tu se je starec obrnil k sinovoma: "No, lopova! Odvežita gospoda polkovnika, brž, nemudoma!" In preden je utegnil Kmitic razumeti, kaj se godi, sta se pojavili pri njem dve razku-strani glavi Kozme in Damijana, podobni dvema ogromnima kodeljama. Takoj so bile vrvi prerezane in Kmitic je stal na nogah. Omahnil je spočetka. Njegovi stisnjeni ustnici sta jedva mogli izpregovoriti: "Torej vi ste? ... Hvala . . ." "Mi, mi!" je odgovoril strašni starec. "Mati božja! O! . . . Obleci se, vaša milost. Brž, lopova!" In začel je podajati Kmiticu obleko. "Konji že stoje za vrati," je govoril. "Odtod je pot prosta. Straže so; notri nas ne bi pustile, toda ven nas puste, saj poznamo geslo. Kako se počuti vaša milost?" "Bok je ožgan, a le malo. V nogah mi je slabo . . ." "Naj se vaša milost napije žganja." Kmitic je hlastno zgrabil za čutarico, ki mu jo je podal stari, izpil polovico in rekel: "Ozebel sem. Takoj mi bo bolje ." "V sedlu se vaša milost pogreje. Konji čakajo." "Takoj mi je bolje," je ponovil Kmitic. — "Bok me maTo peče . . . Nič ne de! . . . Mi je že popolnoma dobro!" In sedel je na pregrajo. Crez trenutek si je res opomogel in gledal s popolno zavestjo na zlovražje obraze treh Kemličev, osvetljene od žoltih žarkov goreče smole. Stari je stopil prederrj: "Vaša milost, hitro! Konji čakajo!" Toda v gospodu Andreju se je že zbudil ves nekdanji Kmitic. "O! Ni mogoče!" je naglo zakričal, "sedaj počakam jaz na toga izdajalca!" Kemliči so se začudeno spogledali, toda nobeden ni pisnil niti besede, tako slepo so bili navajeni še iz nekdanjih časov ubogati svojega voditelja. Njemu so kar žile stopile na čelo, oči so se mu svetile v temi kakor dve zvezdi, v njih je tlelo koprnenje in želja po maščevanju. To, kar je delal sedaj, je bila blaznost, katero bi lahko plačal s svojim življenjem. Toda saj se je njegovo življenje skladalo iz cele vrste takih blaznosti. Bok ga je hudo pekel, da se je vsak hip nehote prijemal zanj z roko in mislil na Kuklinovskega in bil pripravljen čakati nanj, če treba do jutra. "Poslušajte!" je rekel, "ali ga je Mueller zares pozval?" "Ne," je odgovoril stari. "To sem si jaz izmislil, da smo laže odpravili z onimi. S petimi bi nam trem bilo težavno, ker bi lahko kdo zakričal." "Torej dobro. On se vrne sam, ali pa v družbi. Če bo z njim več ljudi, tedaj udarite takoj po njih . . . Njega pa pustite meni. Potem pa h konjem! . . . Ima kdo samokres?" "Jaz ga imam," je rekel Kozma. "Daj ga sem! Nabit? Podsipan?" "Da!" "Dobro. Če se vrne sam, takrat skočite takoj, čim vstopi, nanj in mu zamašite gobec. Lahko mu potegnete lastno kapo črez obraz.' "Kakor ukazujete!" je rekel stari. "Vaša milost, dovoli, da preiščemo one tam? Mi smo reveži . . ." Rekši je pokazal na trupla na slami. "Ne! Bodite pripravljeni. Kar najdete na Kuklinovskem, to bo vaše!" "Če se vrne sam," je rekel stari, "tedaj se ničesar ne bojim. Postavim se "za vrata in, če bi prišel kdo iz stana, povem, da je polkovnik prepovedal vstop. . "Tako bo. Pazi. . .!" Konjski topot se je zaslišal pred skednjem. Kmitic je skočil pokonci in stopil v temo k steni. Kozma in Damijan sta se tudi postavila k vhodu, kakor dva mačka, ki prežita na miš. "Sam!" je rekel stari in si mel roke. "Sam!" sta ponovila Kozma in Damijan. Topot se je približal in naenkrat prenehal, zato pa se je zaslišal pred vrati glas: "Stopi kdo ven ter mi pridrži konja!" Starec je naglo priskočil. Nastal je hip molčanja, potem so oni v skednju slišali sledeči razgovor: "To si ti, Kemlič? Kaj za vraga, mar si zblaznel?!. . . Noč! Mueller spi. Straža me ne pusti, pravijo, da ni noben oficir odšel !... Kaj pomeni to?. . . "Oficir čaka v skednju na vašo milost. Prijezdil je ko j po odhodu vaše milosti. . . in pravi, da je zgešil vašo milost, torej čaka." „ "Kaj pomeni vse to ? ... A jetnik ?" "Visi!" | Vrata so zaškripala in Kuklinovski je stopil v skedenj, toda preden je prestopil en ko- rak, sta ga zgrabili dve železni roki za grlo in zadušili krik strahu. Kozma in Damijan sta ga s pravo ročnostjo razbojnikov vrgla na tla, mu pokleknila na prsi ter ga tako gnetla, da so začela rebra pokati, in sta mu v migljanju očesa zamašila usta. Takrat je stopil Kmitic naprej, mu posvetil z omelom v oči in rekel: "Ah! To je gospod Kuklinovski!. . . Sedaj se bom pa jaz pomenil z vami!'* Obraz Kuklinovskega je bil sinji, žile tako napete, da se je zdelo, da počijo vsak hip, a v njegovih izbuljenih in s krvjo napolnjenih očeh je bilo najmanj toliko osuplosti, kolikor strahu. "Slecita ga in potem na tram!" je zaklical Kmitic. Kozma in Damijan sta ga začela tako hlastno slačiti kakor bi mu hotela z obleko vred potegniti še kožo s telesa. Preden je minilo četrt ure, je že visel Kuklinovski, zvezan za noge in roke, kakor gos na tramu. Tedaj se je Kmtiic podprl ob bok in začel strašno sopsti. "Kaj, gospod Kuklinovski," je rekel, "kdo je boljši Kmitic ali Kuklinovski? . . ." Vtem je pograbil goreče omelo in stopil za korak bliže. "Tvoj tabor je ,za strel iz loka oddaljen, da pokličeš tisoč razbojnikov na pomoč. . . Tvoj švedski general ni daleč, a ti visiš na istem tramu, na katerem si mislil peči mene. . . Spoznaj torej Kmitica! Ti si se hotel z njim primerjati, hoditi z njim v družbo, se z njim kosati?. . . Ti zmikavt, ti podlež. . . ti strašilo za stare babe. . . ti grinta ostudna! ... To gospod Lopovski iz Lopova! Ti krivo-ustnež! Ti prostak! Ti suženj!. . . Lahko bi te dal z nožem zaklati kakor kapuna, toda rajše te hočem živega speči, kakor si hotel ti mene. . ." Po teh besedah je dvignil omelo in ga priložil boku nesrečnega obešenca, toda držal je dalj časa, dokler se ni začel razširjati po skednju smrad po zažganem mesu. Kuklinovski se je skrčil, da se je začela vrv majati nad njim. Oči so mu bile uprte v Kmitica, izražale strašno bolečino in nemo prošnjo za usmiljenje, iz zamašenih ust je prihajalo žalostno stokanje, toda vojna je utrdila srce gospoda Andreja in v njem ni bilo usmiljenja, zlasti ne do izdajalcev. Naposled je odtegnil omelo od boka Kuklinovskega ter mu ga potaknil za hip pod nos; osmodil mu brke, obrvi in trepalnice, potem pa je rekel: "Darujem ti življenjen, da boš mogel še razmišljati o Kmiticu. Visel boš tu do jutra, sedaj pa prosi Boga, da te najdejo ljudje, preden zmrzneš." Tu se je obrnil h Kozmi in Damijanu: "Na konje!" je kriknil. In šel je iz skednja. Pol ure pozneje so bili okoli štirih jezdecev tihi griči, molčeča in prazna polja. Svež - zrak, ki ga ni nasičal smodnikov dim, je prihajal v njihova pljuča. Kmitic je jezdil spredaj. Kemliči so jezdili za njim. Oni so se raz-govarjaji potihoma, on pa je molčal ali bolje, molil je potihoma jutranjo molitev, ker se je že bližal dan. Včasih se mu je izvil iz ust vzdih, ali tih stok, ker ga je spečeni bok zelo bolel. Toda obenem je čutil, da je na konju in prost, in misel, da je razstrelil največji top, da se je vrhu tega izmuznil iz rok Kuklinovskega in se maščeval nad njim, ga je navdajala s takim veseljem, da je bila bolečina nič proti temu. Medtem se je tihi pogovor med očetom in sinovoma izpremenil v glasen prepir. "To je mošnjiček, dobro" je rekel zadirčno stari, "a kje so prstani, v enem je bil kamen, vreden svojih dvajset zlatih." "Pozabil sem jih sneti!" je rekel Kozma. "Da bi vas strela! — Ti, starec, misli na vse, a ta dva lopova nimata niti trohice razuma! Pozabila sta prstane, lopova?. . . La-žeta kakor psa!" "Torej se vrni in poglej, oče!" je zmrmral Damijan. "Lažeta, lopova, dragocenosti zametujeta! Staremu očetu delata krivico, taka sinova! Da bi vas mati ne bila nikdar rodila 1 Brez blagoslova umrjeta!. . Kmitic je nekoliko zadržal konja. "Pojdite no sem!" je rekel. Prepir je prenehal, Kemliči so se živo pognali in vsi štirje so jezdili v eni vrsti naprej. "Ali poznate pot do šleziške meje?" je vprašal gospod Andrej. "Oj, oj, Mati božja, poznamo, poznamo I" je rekel stari. živih muh je v New Orleansu ?" Natakar: "Tega vam pa vendar ne morem povedati." Gost: "Za tri vem gotovo, da niso več žive, ker so tukaj v juhi . . ." <>00<>000<><>0<>