203. številka. Trst. v četrtek dne 18. septembra 1902. Tečaj XXVII ..EDINOST" izhaja enkrat na 4 uri poj>olu;; j a |>o 8 -totink 4 nvr Tflffttn str. Sjn. (ilasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi f»e računajo po vrstah v petim. Za večkratno naročilo - primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema u pravni štvo. Naročnino iu oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia -tv. 12. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo šiv. '», II. tnulstr - Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. I^astnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Manifestacijski shod /a slovensko m>Io dur 14. ^ptfiabra llNn! na družbi u«'m Trtu pri sr. Jakobu. Kako misli ljudstvo! Gospod dr. Gte^orin je prečita! reeolu-<• ;e, predložene v odobrenje, oziroma brro-avke, ki Daj bi se odposlale Njeg. Veličanstvu ter ministrom* Koerl>erju in Hartelu, n slednjič ftosiv vodstvu pol. društva »KJi-nostT, naj se v stvari obrne do parlamentarnih klubov. V tem hipu je bruhnilo z elementarna edo, kar j-ece ljudi v pr«-e in ljudstvo e izražalo hrupno in demonstrati vno, kako misli n čuti in kako s«»di o postopanju oblasti ob našem šolskem vprašanju. Ker se je v brro-avki na mm str a nahajal izraz »prosije zagrrmelo kaker -ilen vihar po vsem vrtu in nešteto grl je kričalo: N č več prosit', pro--;li smo dovolj, sedaj zahtevajmo ! Kričanje in hrup se kar ni-ta hotela poleči in demonstracija je trajala dalje z nemanjšano silo, ter -e je polegla še le tedaj, ko je gosp. prof. Mandič zaklical, da se izraz »prosi« nadomesti .zraz'>m. ki bo b »1] odgovarjal čutstvovanju, >«!eniu ravnokar do razločnega izraza. Gosp. zastopnik oblasti ja cul ta glas ljudstva: njegova dolžnost je, da sporoči o :;em na više mesto resnično in točno. Izjave socijaiistov. Na poziv predsedjika Mandiča, naj se }»r kder želi kaj pripomniti k |>oročilii fr.a Gregorina, se je prvi oglasil vodja slovenskih soeijalistov v Trstu, g. Kopač. Govornik je izvajal približno tako-le : Ref-rent o tržaškem šolskem vprašanju, g. dr. Gregorin, nam je naslikal trnjevi križe v pot beračenja za ustanovitev slovenske š<>le v Trstu tekem 18 let. Da, to je res beračenje in je šicaodalozno, da v Trstu, kjer e toliko slovenek h otrok, ni niti ene slovenske šole. Mi priznavamo, da je to krivica, ki se godi slovenskemu narodu, da se morajo Slovenci b »riti za etvar, katere majo druge narodnosti v izobilju. — M i nismo prišli, da bi se prepirali, ampak, da Tam. ker smo sinovi eneira naroda, pomagamo in da povemo svoje mnenje. Tudi mi socijalisti zahtevamo sloven-skih šol, a ne samo slovenskih, ampak sploh - >1. da bodo naši otroci bolj pametni, nego so bili časi star ši. Mi zahtevamo, da bo priložnost dana vtakemu proletarcu, vsakemu otroku, šolat se in se izobražat': mi zahte vam«, da se za ono mladino, ki nima sred--:ev, nakupujejo obletca, knjige, da se jim tla jesti v šoli. Mi hočemo kruha in šole! Ako smo se mi socijalisti oglas1 li, smo storili to, da protest ram o z vami proti krivici, ki se nam godi, krivici, ki je najbolj "e vi dna v Tr*tu, kjer je taka velikanska manjšina, ki nima Sol. Toda, ako hočete doseči slovenskih šol, potem ne smete nastopiti tako pot, kakor do sedaj. Konec bodi potrpljenja! Mi delavci, ki smo vajeni na boj, mi moram i nastopiti drugo j>ot, nego go-=|K»da okoli »Edinosti« (Klici: Katero pot?> Vi ee spominjate, kako smo bili predlansko eto tukaj. — Dr. Rvbaf je bil referent o slovenski šoli. Kaj nam je rekel konečno : Mi se združimo s hudičem, z anarhisti in socialisti, samo »la dosežemo svoj cilj ! A kako se Vi družite z nami ? (Khci : Zakaj se pa Vi ne družite z nami ?) S ponižnostjo se ne da nič doseči. G >spo la, ki nosijo frake in cilindre, lahko pošiljajo svoje otroke v Ljubljano v šolo, ali kamor se jim zljubi: ali mi, ki ne moremo, mi moramo pustiti otroke v Trstu. — Poskusite primaširati na cesto! Mi vam garantiramo, da spravim ovne dela v cena cesto (Protesti). Prosimo vas, da odstopite od stare taktike. Ako ta ne vodi do cilja, treba izbrati drugo. Pokažite enkrat slovensko Zborovale i so vsevprek — izvzemši seveda , navstal tak hrup, da nismo mogli beležiti iredento! somišljenike govornikove — na hrupen, srdit zaključka govora. V imenu jugoslovanske sjcijalnoderao- j n. "-in dajali izraza svoji indignaciji radi take Odgovor dr a Otokarja Rybai a. kratične stranke izjavljam, da mi smo za apostre f* iz ust scojalista. N*šteti vskliki : j Mej tem vriščem je zaklical predsednik, šole. kjerkoli bo potrebne. Mi pojdemo z To je policijsko! Kdo je policij st ?! Ugljušljivo (]a ge )e dr Rybrff. prigiaaii za besedo, vami v boj, ako nast>pite drugo pot, ako žvižganje.) Na tožbo govornika, da se mu ^ ge ^ KOVOruik ' ,)rikazal na odru, po- ovoruiKa, w Cim ee je govornik prikazal na odru, ] zagromel predsednik zdravljali so £a orkani živio.klicev in liu< stopite na cesto — zahtevat, ne prosit! In krati svobodo govora, je zagrouiei pn»»»uu« Javljali so ga orkani živio-klicev in ljudje kadar pridobiste tiste šole, in boste zahtevali, j Mandic : Najbolji dokaz, kako liberalni smo go pozdravljali dra. Kybafa mahanjem klo-da bodo otroci dobivali tudi knjige, obleko j mi je pač dejstvo, da smo e:. Linharta sploh ^uki jn rohc; in kruh! Zahtevajte napredno šolo! Prosim pustili tako govoriti!! Temu vskliku je, vas torej, ne mislite nikar, da smo mi prišli sledil viharen aplavz po vsem vrtu). Gospod1 semkaj kakor vaši sovražniki. Mi Brno prišli, Linhart je še nekoliko nadaljeval svoj govor, . . J i . • i- i i -* • 8em Komaj okreval o«l ttZKe bolezni. 1 oda da povemo svoje mnenje ter smo tudi tiko ali radi silnega hrupa nismo mogli beležiti , , , Dr. Rvl af je izvajal : .Jaz sicer aisem nameraval govoriti, ker korajžni in pogumn1, da nam pom!lgaj0 v lem pra_ priglas I za besedo. vićnem boju. Ali to veselje se mi je že ne-< Tovornik je nastopil (to naj se koliko skazilo, ker se nekateri njih govorni-umeje doslovno) na oder kakor tretji socija- kov n;go l>avili toliko s šolskim vprašanjem, list čni voditelj in je jel z alektiranim pato- ampak so porabili to priložnost, da nas ža-8om pogrevati fraze, ki niso povedale niče- |jj0> (Viharno pritrjevenje.), da nas neopra-sar druzega (ee ne še manje), nego sta pred vičeno napadajo. Konstatirati moram, da je ravno radi t a c e g a nastopa je bil prvi Djim l>ovedaIa njegova sodruga. Ko se je za(inji govornik (ital. socijalist Chiusso) jako utis, ki ga je napravil, neugoden zanj: in že uvodoma dotaknil prepirov med Hrvati in etvarno govoril, da se ga je moglo poslušati radi tfga utiša mu je bil — da se poslužimo grbi v ZagreblJ> ki so imeli opraviti z drev- z zadoščenjem, med tem, ko so drugi, in to izraza, katerega je g. Linhart rabil parkrat nim redom ravno toliko kolikor Pilat9 Kre. 9lovenski soeijaii;jti6ni goVorniki, nas žalili in — eo .pso zagotovljen n e v s p e b. dom, vrele so mu iz ust le fraze kakor: Mi pitaii B žalitvami, kakor policijsti itd. Jaz No, kakor rečeno, g. Linhart ni poznal ($emQ živeti • radili j Mi c'cmo imati muže, sicer ne zamerjam toliko g. Linhartu, ki je terena, na katerem je hotel zmagati, in zato a Qe kuUaviee! Kruh i škola! Mi ćemo li- izustil, kajti on ne pozna naših razmer, je ves svoj govor nadaljeval v tistem žalji- beralnu , modernu školu! ker je komaj prišel v Trst. Naj pa si zavem in bagatelizujočem tonu. fraze pa je povijal govornik v tako pomni ta gospod, da so Slovenci v Trstu eno Izvajal pa je nekako tako le : neprimerno in odurno obliko, da je naprav- telo, ena duša, eno srce! (Burno pritr- < e je sod rug Kopač povedal svoje rae- nen'e v imenu jugoslovanske socijalne demokracije, °em Be pa jaz oglasil, da spregovorim v imenu lokalne socijalnodemokratične organizacije. Ce je on bil za slovensko šolo, potem moram jaz to naglašati tembolj. Kdor hoče pravično soliti, mora videti, da je socijalnodemokratična orgaaizac ja povsod zavzemala stališče, da Be morata veda in znanje širiti, da se širi horizont, da se mora izvo-jevati boj proti reakciji, kateri je cilj : duševna tema. To stališče imamo mi 60C. demokrati tudi tukaj v Trstu. Tu mora odločati princip : kake š;>le hočemo ! Mi hočemo moderne, napredne šole, in radi tega moram naglašati, da so mi ljubše dobre italijanske, nego slabe slovenske (Burni protesti, viharno vsklikanje), ker slabe šole so prokletstvo za nas. Tukaj moram izjavit", da se je od strani narodne stranke prezrlo delavce slovenske (Oho!), ker se ni vabilo soc, demokratične stranke na današnji shod. (Viharni protesti). Mi imamo pravico, da zahtevamo, da se nas vabi. (Ponovni viharni protesti. Klici : Ali ne ljal najslabeji utis in da je temeljito pokvaril jevanje.) še ono malo dobrega utiša po nastopil gosp. delamo vsi za isto stvar in ne de- Kopača, kar ga je bilo še ostalo po nesrečnem lamo razlike mej stanovi, ampak se združu- nastopu g. L'nharta ! jemo vsi, od bogataša do reveža, v eno Tudi g. Dorbic je dokazal s svojim na- falango, da branimo svoje pravice, da dose- stopem, v kaki samooraami žive voditelji so- žemo to, kar nam odtegujejo drugi — občina in cijalne demokracije tržaške, kako se varajo — vlada ! Pred vsem moram odgovoriti na sami sehe ! Očevidno je bilo, da so prišli na to, kar se nam je očitalo! Sicer ne spada to na shod minole nedelje ne le v trdnem pre- strogo k današnjemu dnevnemu redu, toda, pričanju, da potegnejo mase za seboj ampak tudi ker so gospoda eoeijalisti to že spravili na v prepričanju, da največ dosežejo z žaljenjem na- dan, naj mi bo dovoljeno, da povem tudi jaz rodne stranke ! Kako ljuto eo se motili, to svojo. jim je pokazal ves razvoj shoda iu njega Natn se je očitalo, da smo šovinisti, in zvršetek. dokler da bomo na tej podlagi, do tedaj ne Četrti socijalistiški govornik je bil go- dosežemo nič in do tedaj da se socijalisti z spod C h i u s s i, ki je govoril italijanski nami ne združijo. Na predbaci vanje šovinizma nekako tako-le : konstatiram, da, cs bi prišel kdo nas v kako Delavci! Tukaj se je zbralo toliko družbo italijanskih narodnjakov, in bi hotel tisočev delavcev pretežno slovenskega govoriti slovenski v tej družbi, bi se mora! materinega jezika, da tirjate pravico, za ka- šteti srečnega, ako bi prišel živ iz take tero so govorili tudi vsi trije socijalisti. Mi družbe. (Klici: Tako je!) A pri nas je hrčemo kruha, dela in pouka ! Mi hočemo, mog«d Italijan govoriti italijanski. Mi smo kateri skušali tolažiti naše ogorčene ljudi, kar se da se delavec osvobodi iz sužnosti, v ječe ne le očetje, ampak tudi otroci. Mi pri- nam Je tudi Pačilo. Tu pri nas ni bilo znate čitati slovenskih lepakov ? !) S tem znavamo šolo vsakomur na podlagi njega potrebno obračati se da policijskega komi-so narodnjaki pokazali, da nočejo nastopati z materinega jezika. Vi morate tirjati one eari8 (Trajno kašljanje med občinstvom), mi nami. Mi vam pa povemo, da tudi lili 110-1 pravice, katere je že Krist prepovedoval: zn*mo sami vzdrževati red. Gospod Dorbie je pravil, kako so se Srbi in Hrvatje klali v Zagrebu. Ta spor je res obžalovanja vreden. Toda ravno oni (socijalisti) nimajo pravice, da nam očitajo kaj tacega, tudi v njihovi stranki se ravno tako prepirajo in napadajo med seboj, kakor^druge nacijonalne stranke. Opominjam jih na zadnje volitve na Francoskem, kjer so se pripadniki strank Jaurćs-a in Guesde prepirali med seboj tako, da, ko je prišlo do ožje volitve, je kandidat Guesdove socijalistične stranke pozival svoje priBtaše, da naj rajši volijo kandidata buržoazijske in kapitalistične stranke, nego druzega socialističnega kandidata! (Senzacija. Kl'ci : Čujte! Čujte!) Ravno danes sem čital v časopisih, tla tudi v Belgiji, kjer je najbolj ugledna soci-jalistična organizacija, so se zaceli cepiti v pristaše sedanjega vodstva in bolj revolucionarne skupine. Slednjič op »zarjam še na prepir Bernstein-Kautskv, ko ta poslednji ob-siplje prvega z najhujšimi žalitvami. Nam se je očitalo, da napadamo socijaliste in Italijane z Idioti. Pa bodimo odkrito- cemo iti Z vami ! ! ! (Senzacija ! Klici : ljubezen, bratstvo, jednakost. Dokler pa se Torej tako je ! Kako pa je izjavil popred bo propovedovalo sovražtvo med rasami, Kopač ? ! Kako postopanje je to ? ! Dolgo je bomo zmirem sužnji ! Dokler se bo govorilo trajal vihar, predno je mogel govornik na- o 6trankarstvu, bo zmirom buržoazija tlačila daljevati). Zakaj? Zato, ker se nas prezira nas. Vi delavci ste, ki pripravljate bogatstva, ob vsaki priliki, ker se govori o nas kakor A med tem, ko imajo bogataši «ol, kakoršnjih italijanskih ru lečkarjih, ker >Kdinost« vedno hočejo, jih vi nimate. Z davki se plačujejo le prezirljivo govori o nas. Mi se bomo kanoni in vojske v svrho bratomorstva : me-vedno bojevali za šole, ali na tak naćin, da sto tega bi bilo bolje, da bi se to rabilo za v enem mesecu napravimo več, nego vi v letih ! ! (Smeh ! Viharna veselost. Klici na vseh koncih : No dajte, po- vašem materinem jeziku. A glavna točka v kažite !) Vi ste le narodni šovinisti, le našem programu bodi, da dobe učenci tudi puik. Radi tega pa le vedno zahtevajte svoje pravice, dokler se vam bo odrekal pouk v policijsti, vi pravite, daje vsak Italijan falot. Mi pa se družimo v boj proti šovinizmu, jesti v šoli, knjig in obleke ! Rak-rana je sovražtvo, radi katerega se delavcu oiteguje ker šovinizem je največi nasprotnik šole. ekzistenca. Če hočemo doseči svoj cilj, ne Konstatiram, da »Klinost« zahrbtno napada »Rdeči prapor« (Protesti od strani občinstva dosežemo ga s prošnjo, ne na kolenih. Vsta-nite vi, ki ste rojeni mej siromaštvom ! Samo in enega odbornikov. Klici : Vi lažete ! VrišČ s sporazumljenjem pod idejo i n t e r n a c i-je bil tolik, da govornik ni mogel priti do jonalizma dosežete svoje pravice. Do-besedel. V tem je govornik apostrofiral kler delavci ne bodo složni, se jim bo vse vladnega zastopaika : G. komisar, na - odrekalo. Bodite internacionalni, zberite se pravite red, intevenirajte! (Pri- okolo naše zastave in potem boste lahko zazora po te i besedah ni možno opisati, htevali kruha in pouka......! Tudi tu je srčni : tudi »Rdeči prapor« ne štedi z naj-ostrejuni izrazi. Sicer pa, le poglejte, kake psovke vlači Kautskv proti svojemu bratu socijalistu (Dorbič proti dr. R vbar - u: Vi to nič ne razumete, dr. Rvbar z jako primerno gesti: Bolje nego vi! Hrupna veselost). A to niso priprosti ljudje, kakor izgredniki v Zagrebu. temveč nemški učenjaki. Sploh moramo obžalovati, da so socijalisti začeli govoriti o tem. Mi smo prišli sem, da »kupno delamo! (Viharno pritrjevanje) Ako se bomo prepirali — kakor je plakatirali, m smo nabijali plakate in razglasili shod v svojem glasilu. A tam je stalo, da so vabljeni vsi Slovenci. Ako se gg. socijalni demokratje štejejo med Slovence, potem so bili povabljeni tudi oni ! I Vesel« st, pritrjevanje.) Nadalje moram konstatirati na njihovo (socijalistov) žalost: kričeče nasprotje v izjavah med dvema govornikoma. G. Kopač nam je zagotovil svojo pomoč, zagotovil nam je, da bodo v tem vprašanju tudi socijalistične stranke solidarne z nami ! Mimogredč omenjam, da glede tak- omenil tudi italijanski zastopnik socijalistov ' tike se lahko s po razumemo. Ako je naša — ne pridemo do vspeha. taktika prekrotka, potem si lahko izberejo Nadalje se nam je očitalo, da prosimo j drugi drugo. Mi pa jim bomo sledili, čim za šole, v katere bodo hodili le bomo prepričani, da se tako kaj doseže. Ali bogataši. Na to mi je odgovoriti: Naj j to, v kar je bil pripravljen g. Kopač, je pa se pregleda prošnja od leta Tam je L:nhart na kratko odrekel. G. Kopač nam bilo podpisanih 14:".' rojakov, a mej temi je je zagotovil pomoč socijalistov; drugi govor -bilo 1l' delavcev! A ti vendar niso bo- j ni k, g. Linhart, pa je odločno izjavil, da z gataši . .. ! nam i noče nastopiti! Jaz ne vem, G. Kopač nam je očital (Kar smo pa kdo sedaj zastopa socijalno - demokratično že poiovno morali slišati od njih), da stranko: ali Kopač al« Linhart ?! Ali je mero-mi preveč prosimo, da se klanjamo! Mi da dajno mnenje voditelja jugoslovanske soci-moramo zahtevati, nastopiti drugo j;ot. Tudi jalne demokracije ali pa zastopnika ožje lo-jaz bi raj se videl, da bi mogli še bolj ener- kalne organizacije ?! Kdo je tu »Ffihrer« in gično nastopiti. Toda na opetovano apostro- kdo »Korjioral« ?! Na vsak način prosimo, firanje do socijalistiških govornikov, naj povedo, kako pot se ima u brat", je samo eden naj bi se o tem zmenila prej ona dva in fK>tem se tudi mi pomenimo žnjima. (Hrupna njih odgovoril, rekši : Proč z beračenjem! veselost.) Pokažite se na ulici in priredite Xa zadnje se nam je očitalo, da na naše generalni štrajk! Mi vam bomo pomagali vsi, veselice hodijo tudi »policijsti«, da se mi k 1 o v e n c i : n Italijani! bratimo s policijo. — Ti gospodje zastopajo Jaz vas prijemljem, g. Kopač, za besedo, menda preletarsko stranko; oni se hvalijo ob Mi se obrnemo v par dneh do vas s prošnjo, vsaki priliki, da so jim vsi delavci jednaki, da stopijo vsi v generalni štrajk A nam očitajo, da smo kapitalisti. Ali kje na korist slovenskih šol. (Hrupno imamo mi te kapitale, ta bogatstva? Mi vs; pritrjevanje! Zivio- in Dobro-klici. Socijali- imamo le to, kar si pridobivamo z delom, eni sti : Aii ne pošiljale nesramnih brzojavk! G. z delom rok, drugi z delom uma in glave, Kopač: Nastopite drugo pot! Klici med ter si tako služimo svoj kruh. (Odobravanje.) občinstom : Aha! Že retirirajo ! Se že umi- Ravno tako tudi tisti sovražljeni policijsti. kajo od svojm izjav !) — Če odpošljemo Tudi oni so v službi in storiti m »rajo, kar m. danes par resolucij in če je to sramota, jjm veleva dolžnost. Oni opravljajo službo in pada pa ta sramota le na nas in na pol. društvo mi nimamo nobenega povoda mrziti jih, ker »Edinost«. Vase ime ne bo pod oni so ravno taki reveži, kakor so drugi temi resolucijami! Vi lahko proletarci. Zavoljo tega jih ne smerni sovra- nastopite drugo pot! (Frenetično žiti. — Sicer pa oni, ki so se obrnili do pl *kanjey. Generalni štrajk je danes dovo- enega Rascovicha, naj jim pomaga proti po- ljeno sredstvo in je tudi, kakor vam je litičnim nasprotnikom, oni, ki so se obrnili znan , »Kdinost« tebruvarja meseca pisala v do zastopnika tako kapitalistične stranke, ka- prilog štrajku (Linhart prigovarja). Vi je kor je »Progresso«, za pomoč (Burno pritr- niste čitaii, g. Linhart! (H rupna veselost1 ter jevanje.), oni, ki so dali telegrafirati na mi- Vam lahko zagotovljam v imenu pol. dru- nistre. naj radi osebnega žaljenja da zatreti štva »Edinost«, da bo to društvo in njega svobodo tiska (Viharno vsklikanje ), oni, med glasilo j »odpiralo veafe * pravičen štraj ! Ali katerimi je g. Linhart, ki je v isti sapi, ko kakor nam pravijo tudi socijalistiški veljaki je nam očital »policajstvo«, zahteval od pol. (Bernsteim, morajo bili delavci previdni komisarja, naj intervenira (Frenetično pio- se štrajki ter se spuščati le v take, ki go skanje.) : oni pač nimajo pravice, da nam uprizorjeni v dosego gospodarskih in politič- očitajo policijst jo in denuncijantstvo. ( Ponovno nih koristi :n kedar kaže. da bo tak štrajk ploskanje in živio klici. > imel vsaj kolikor toliko vspeha. Mi smo pa Žalibog, se je med vsem tem le malo videli v zadnjih dneh, da se je hotelo prire- razpravljal^ in malo govorilo o šolskem diti generalni &tiajk poaamičaiir osebam v vprašanju. Vsi štirje socijalistični govorniki pnlog (Klici: Tako je!), a da se to ni po- 8o govorjli le eno in isto in sklep je bil srečilo ! in jaz se bojim, da, če bi se izdala vselej le ta ne treba prog}tjf ampak, ke- paroia, naj stopijo v štrajk za slovensko šolo. dar imamo pravico, naj vzamemo, naj zahte- bi se napravil še veci fjaško, nego je bil z vamo iato tako^ kakor neusmiljeno zahteva zadnjim fiskusom. (Navdušeno odobravanje, država, kadar z rubežnijo iztžrjuje davke in Protesti od strani socijalistov.) Če pa mislijo jemlje v vojake. Če imam prav pravico do gospodje, da se da to doseči : mi srno tukaj ! kake 9tvari, a če bi jo hotel vzeti samo- (Splošuo pritrjevanje. Mi ne bomo zahtevali vUstno, bi me gotovo spravili v zapor. Ako od njih, ali naprosimo jih, naj priredijo ta imaal prav:,.c> do kake stvari, moram jo za- štrajk. Ponovno ploskanje in Živio-klici.) htevati zakonitim potom. (Protesti od strani Socijalistom se ne t-eba nič ozirati na pol. socijalnih demokratov. Dr. Slavik z odra društvo i Edinost«. Oni naj nastopijo samo- doli: Zakaj si pa vi ne vzamete svojih stalno in naj storijo, kar mislijo, da je dobro pravj0?! Splošen smeh. Dobro klici.) Toda, in potrel.no! In če kaj dosežejo, mi jim bcmo tudi £e bi bilo mogoče vzeti: kako naj »vza- hvaležni in se jim bomo klanjali ter jim po- ^gmo« slovensko šolo? Mari naj napademo Ijubljali roko. italijanske šole in spodimo iz njih vse učitelje ter Od dveh socialističnih govornikov se \ postavimo tja slovenske? AH naj potem nam je očital.>, da zahtevamo reakeijonarnih k r a d e m o denar, ki je potreben za vzdr- šoi. Mi pa do danes nismo rekli nikjer, da ževanje šol? Jaz ne vem, kako si oni mislijo nočemo naprednih šol. Mi smo zahtevali le, to »jemanje«?! Ako bi bilo to mogoče, bi naj se nam da slovenskih šol!? ( Pritrjeva-' b'li mi že zdavnaj porabili to sredstvo, kajti nje.i In scer naj nam da občina te šole. A toliko poguma, kakor soc. demokrati, imamo ta občina vzdržuje že danes šole italijauske), tudi mi. oziru, nego ga kažemo mi, vendar ni mogoče rahtevat«. A tudi v mornlnem oziru smo internacionalni. Mi ne sovražimo nobene narodnosti. (Klici: Tako je!) Ce se nam torej očita, da napadamo italijansko narodnost, to ne odgovarja resnici. Mi ne napadamo laškega naroda, mi napadamo le nekatere voditelje italijanske stranke. Tudi mi znamo, da smo vsi vstvarjeni po božji podobi, da je le žalostno, da se mi koljemo mej seboj na ta način ! Tudi mi apeliramo na tisto čustvo bratstva. Ali nam nočejo dati tega, kar zahtevamo od naših nasprotnikov po pravici in po zakonu, in če mi ponujamo roko v znak prijateljstva, oni je odločno odvračajo ter nas povrhu pitajo s ščavi. Oni nas odbijajo. Siliti pa svoje ljubezni nočemo nikomur. (Frenetično pritrjevanje.) Mi hočemo tudi za naprej delati v tem smislu in če so vsi italijanski socijalisti navdahnjeni z istim duhom, katerega je gosp. Chiussi zahteval sploh od vsakega človeka, posebno pa od socijalista, in če bo gosp. Chiussi z vspehom deloval mej svojimi rojaki v tem duhu — mi jih bomo podpirali. Zato pa tudi njih prosimo, naj nas podpirajo v dosezanju naših narodnih pravic, i z l a s t i pa — 8 lo venskih šol!! Ko je dr. Rvbur zaključil svoj, rodoljubnim zanosom govorjeni in prepričevalni govor, mu je občinstvo prirejalo slične ovacije, kakor ob začetku, ki so pričale, kolike simpatije uživa ta mož med tržaškimi Slovenci vseh slojev. Vsprejetje resolucij in zaključek. Diven, neopisen je bil prizor, ki se je nudil očesu, ko je predsednik Mandič dal na glasovanje od dr a Gregoriua stavljene resolucije. Bil je to pravi gozd rok, klobukov, dežnikov, ki so moleli kvišku: v svojem navdušenju in ogorčenju ljudje kar niso vedeli, kako naj bi dali duška svojim čutilom Potem, ko je konstatiral vsprejetje resolucij, je preds dnik Mandic v navdušenem govoru zahvalil zborovalce na ogromni udeležbi in na uzornem vedenju, čemur seje zahvaliti, da smo tako lepo izvršili svojo nalogo. Besede njegove so našle toplega odmeva v srcih zborovalcev ; k■» pa ie povdaril, da je to naš zadnji poskus, in da, ako ostane brez vspeha tudi ta poskus, pojdemo na ulico, tedaj je mogel videti in čuti, da ni bil še nikdar tako v soglasju z zborovalci, kakor v tem h:pu. — Množica je začela peti »Hej Slovani«, a hkratu je pokazala, kako liberalna, tolerantna, miroljubna in di-sciplinarana je. Navzoči socijalisti so namreč zagrešili — da rabimo najm;leji izraz — najhujo breztaktnost, ki bi mogla imeti (z ozirom na splošno ogorčenje) hudih posledic : začeli so notri med to razgreto množico p o laški peti delavsko himno, s čemer so javno povedali, po kaj so prišli. Ali naši delavci so ostali mirni, pogoltnili so tudi to — breztaktnost. Tem glasneje in prisrčneje pa jim je donela iz duše naša pesem. Naš narod je govoril. Poklicanim faktorjem je dolžnost, da ea slušajo. Čepaosta-nejo gluhi in nemi tudi na te klice, bo pa naš narod govoril — še giasneje in po potrebi. v katere pošiljajo svoje otroke tudi itdlijan-ski in slovenski socijalisti ! Tam naj poprav-ljajo gospoda socijalisti, če jim kaj ni prav. (Spl< šoa veselost, pritrjevanje.) M. zaiilevamo pa slovenskih šol. Ce jih dobimo, j.h mora ustanoviti občina. In da ne bodo te šole preveč nazadnjaške, za to bodo skrbeli že g->s|Mxla na magistratu, ki niso preveč na glasu — klerikalcev! Najbolj nas je napadal g. Linhart. Kakor sem omenil že prej, mu ne zamerjam toliko, on ne |»ozna naših razmer. Vendar ne morem molčati na njegovo očitanje, da na današnji fhod nismo povabili njega in njegovih somišljenikov. Vprašam vse zbrane navzoče : je li kdo d >bil (nebno vabilo ? (Po vsem vrtu je za^romelo: Nikdo!) Mi smo Kakor sem že prej rekel, to so le fra/.e brez vsake resnične in pametne podlsge. Mi vam radi prepustimo to vprašanje. Ce nam zagotovile, da v enem meeecu storite več nego mi v letih, in čim nam pokažete z dejanji, da niso to le puste besede, mi se vam podvržemo popolnoma! Vi niste več tako mlada stranka, da ne bi imeli skuše-nosti. Začetek vašega gibanja datira že iz 40. leta prejšnjega stoletja. Toliko bi se bili torej lahko naučili, da samim kričanjem se nič ne doseže. G. Chiussi nam je priporočal internac;-jonalizem. Tu moram opozarjati, da mi radi govorimo z vsakim Italijanom italijanski, z Nemcem nemško, s Slovencem slovenski itd. Več internacionalizmi v jezikovnem Politični pregled. V Trstu, 17. septembia 1902. O položaju. Zopet in zopet se oglašajo češki politiki in parlamentarci, da izražajo svoje stališče ozirom na notranje-politično položenje. Tega pač ne bo mogla očitati Koerberjeva vlada, da ni imela možnost in piilike za obveščenje o dispozijah v češkem taboru. Sedaj se je oglasil pred svojimi volilci zopet dr. Stranskv, moravski Čeh, oni parlamentarec, ki priporoča najostrejo taktiko in ki odkrito zahteva obstrukcijonist'ško postopanje proti nagodbi, ako vlada ne ugodi češkim zahtevam v jezikovnem pogledu. Na tem svojem stališču je vstrajal tudi na shodu v nedeljo. Zborovalci so vsprejtli resolucijo, s katero poživljajo češke poslance, naj se z vso energijo zavzamejo za zadovoljenje narodnih želja, in prepuščajo poslancem, v zaupanju na njihovo previdnost, naj se sami odločijo za primerna sredstva. Dr. Stranskv je za obatruiranj** nagodi, ako vlada ne ugodi postulatom Čehov, «ir. Pacak je rekel isto, če tudi v nekoliko drugačni obliki, a dr. Začek je konstatiral te dni, da soglaša s Pacakom. Torej ? Vlada se ne more udajau nikakim iluzijam : saj vidi, da se nijanse v češkem taboru v glavnem vlivajo v jedno. Ozirom na predstojeće deželno-zborake volitve piše »Siidsteierische Pres-se« : »Mi štajerski Slovenci hočemo imeti narodni mir, da bomo mogli tem skrbaeje povspfsevati svoje kulturelno in gospodarsko položenje. Sedaj pa moramo vse svoje sile posvečati nalogi, da paralizujemo — objestne napade, drzna izzivanja in nezaslišano tlačenje od strani naših šovinističnih nasprotnikov. 0.1 leta 1848 traja že ta boj, sedaj bolj vroče, sedaj bolj hladno, ali prenehal ni nikdar, ker tudi nasprotniki niso odnehali od svoje pohlepnosti po naši lest'. Vsak Slovenec je že utrujen od tega boj*. Ker pa uvidevamo, da je mogoče priti do miru le po odcepljenju Spodnje Štajerske, pa ga ni narodno-zaved-nega Slovenca, kateri bi dal svoj glas kandidatu, ki ne bi obljubil, da se energično potegne za rešenje vprašanja loče nj a! V številu naših deželnozborskih zastopnikov pa ne nastane nobena sprememba. Pridobili bi s cer gotovo tudi dva mandata v mestnih skupinah. Ptuj in Celje, ako ne l»i bilo — uradništvo v nemško-radikalnem taboru ! No, tudi ta sad dozori polagoma z-i Slovence ! Rečeni list povdarja, da bodo slovenski volilci izl»sti zahtevali od svojih poslancev, naj poleg administrativne samostojnosti na najostreji način zahtevajo pravično volilno reformo. Cehi na Dunaju. Položenje Cehov na Dunaju v šolskem pogledu ima precej sličnosti z našim položenjem v Trstu. Tudi za Čehe na Dunaju mora na to stran skrbeti rodoljubna požrtvovalnost in nikakor ne morejo priti do tega, da bi jim ^ »le ustvarjali in vzdrževali tisti faktorji, ki so obvezani v to. Čehi I. — II. in V. — XX. okraja so dne 30. decembra m. 1. vnovič uložili isto-besedne prošnje na deželni šolski svet za osnovo javnih šol na Dunaju s češkim učnim jezikom. Deželni šolski s/et pa niti v pretres ni vzel teh prošenj, češ, da po členu XIX. državnih osnovnih zakonov prosilci niti legitimirani niso v zahtevo, da se jim na Dunaju ustanove narodne učilnice. Čle n XIX. da je uporabljiv le v onih deželah, kjer je biva.nje dveh narodnosti neoporečno dejstvo. To pa ne velja glede Čehov na Dunaju ; in to niti po razmerju njih števila nasproti skupnemu številu prebivalstva, ni po odnošajih, v katerih bivajo na Dunaju, ni po znakih, po katerih bi se moglo spoznavati, da na Dunaju biva češko pleme, oziroma, da je na Dunaju češki jezik v dtželi navadni jezik. To si moramo zapomniti mi v Trstu. Če je stališče dež. šolskega sveta na Dunaju opravičeno, če je res, tla smo vsi pod eno vlado, če torej tudi v Trstu veljajo tisti principi kakor na Dunaju : potem bi morali danes zapreti \*3e tižaške nemške šole, ki se vzdržujejo na stroške države. Tudi število Nemcev ni v nikakem razmerju s skupnim številom prebivalstva, tudi tu ne bivajo Nemci, kakor narod, ampak le kakor posamične osebe, tudi tu ni n e m-škijezik deželn i jezik! Nasprotno pa se da" iz razlogov deželnega šolskega sveta na Dunaju izvajati vsa pravica nas tržaških Slovencev glede šol. Mi smo tu avtohtonno prebivalstvo in naš jezik je tu gla3om raz-sodeb najviših instanc deželui jezik. Vladine treba torej druzega, nego da g ede nas izvedo nazore, ki jih določa c. k. dež. š )lski svet na Dunaju in — naše nesrečno šolsko vprašanje bo rešeno. Torej, slavna vlada: Hat applicatio ! Vojeviti govori francozkega ministra Pelletan so provzročili veliko razburjenja, ki morda ne ostane brez posledic tudi na notranje politično življenje v Fianciji. Že se govori o parcijalni ministerski krizi, katere žrtev da bo Pelletau in tudi vojni minister Andrč. Stvar ni brez pikantnosti. Radino An drč, zagrizen drevfussard, je prototip sedanjih oblastnežev v republiki. A ravno on menda sluti, da mu zmanjkuje tal pod nogami, zato je on prvi iskal rešitve v tem, da se je jel laskati patrijotizmu 1'rancozkemu s šovinističnimi govori. In sedaj mu je sledil še Pelletan. Njegov padec bo vsakako znak, da sedanji režim na Krancozkem ne stoji ravno tako na železnih nog^li, kakor se dela. Tržaške vesti. Hrvatski glas o na>eiu manifestacij skem shodu. »Hrvatska« priobčuje uvoden članek ozirom na naš manifestacijski shod od minole nedelje. Ker mu podrobnesti še niso znane, se hoče povrniti k stvari. Opaža pa na sploh, a, povejmo brez obotavljanja : V Primorju je naša reš tev! Tja, v Trst, Istro in Dalmacijo, se je prenesla narodna borba, na vspehe te borbe gledamo mi s tolažbo, ponosom in zadovoljstvom ! To so v resnici eamo avstrijske |*>kra-jine, brez avtonomije, ni širše, ni ožje, brez ;dgovornih zborov, brez viših zavodov, brez viših kulturnih središč (hrvatskih oziroma sloveDskdi namreč). — Vendar naši bratje vstrajajo, vendar žive in hočejo živeti kakor narod. V provin^ijah žive. Ali njihova narodna zavest, njihova zavest svobode ie tako močna, da se morajo drugi i zgledovati na n;ih. V njihovi borbi imamo jedinstvo bodočnosti. »Hrvatska« zaključuje : »Za danes od srca pozdravljamo brate tržaške Slovence ter čestitamo drušrvu »Kdinost« in njegovemu glasilu — — — — — Kdorč'ta druge slo-vanske liste, najde v njih {»ogoje prave vrednosti. Ali ti pogoji so mrtvi, ker je tem list »m več do klerikalizma in liberalizma, nego do slovenske bodočnosti. »Kilinoet« pa se r za slovenstvo. V če* aj šoj i shod je sad te oametne, požrtvovalne in odločne borbe... Žnjimi je naše srce, /njimi je naša misel. Oni čuvajo Trst ne le Hrvatom -n Slovencem, ampak vsemu Slovanstvu. A k o n e b i se v e i Slovani monarhije zavzeli za njihovo stvar, ne bi bili Slovani! Moderni socijalisti. Prejeli smo: Pred-sinočn iiii so imeli delavci iz svobodne luke p svet vanje v dvoran: združenih socijalno-demokratičnih organizacij v ulici Boschetto. Mej raznimi drugimi govorniki se je priglasil za besedo tudi neki delavec, rodom Dalmatinec. Predno pa je ta mogel izraziti svoje mnenje, se je oglas:! neki navzoči golobra-iec rekši : »S'avoni no volemo — kar bi bilo, prav za prav, naj pravilneje — za-p ■ ie iz prostorov, kjer velja — princip mednarodnosti ! Tako so tudi res pričakovali navzoči delavci ! Kako najivni so, ki ne vedo še, kakov »internacijonalizem vlada v onih — gosposko opremljenih in od italijanskih »socijalistov« upravljanih prostorih! I Mi pa, ki vemo to l>olje, mi bi bili v t-i.ieaeni slučaju izjavili, da tam, kjer se de-lavca-trpina nazivlje ečavonom, ni prostora zanj! Nas je srem, da se našim bratom, ki morajo se svojimi krvavimi žulji doprinašati za organizacijo v ulici lioschetto, luča i stota m v obraz sramotilka »ščavoni«, ali tolažimo se v nadi, da pride do sjx-znan;a marsikdo prej ali slej ! Več narodnih delavcev. Prav fako ! Pišejo nam: Nekdanja kavarna »Tedesco« je sedaj lsst desetih so-drugov s* cijal stov z imenom »Caft'č I nione«. To kavarno so pohajali po pred skcro iz-kljačno Sloven«- . Po prodaji so siaer neka-ter gostje izostali, ali mnogo narodnjakov ni nehalo »biskovati lokala, kar je pač v dokaz, kako tolerantni in koncibjantni so naši ljudje tudi nasproti socijalistom. Minoli ponedeljek pa so nekuteri teh a;<»stov povpraševali po listu »II Sole«. Natakarji, s »lastn ki kavarne, pa so odgovarjali, !a tega lista nimajo, da ta list ne izhaja veČ(!) iti- itd. V torek pa so natakarji povedali kar brez ovinkov, da lista »II Sole« ne bodo držali več v svojem lokalu. Najlepša pa je! , , "7 " . . . .. 7 . .. soboto Andrej Petrov bila ta, da so »sodrugi« pri svoji mizi citali Vesti iz ostale Primorske. X zastrupljenjem krvi je umrl v čič, oni mladenič, kate- ' veliko poverjenikov ni vpoalalo nabranega denarja, oziroma zglasiia svojih članov, se prosijo, da to takoj store Pripomni se, da se _ , . , , , , , remu je železnica v Prvačini strla nogo. V »u Sole« v istem lokalu, med t°m, ko ga , ~ . .. . , lepem sprevodu iz Uorice pokopali so ga na gostom niso dovolili ! To ie izbilo so1 mone« in sli tia, kjer so gospo- ,v. , , . . , . J ' J & 1 riski stolni cerkvi. V I je v okrajih, ki so že zglašeni, število članov darji bolj — pametni ! /a slovenske šole podarili so nadalje po 20 st.: Ivan Vidmar, Josip Zore, Josip Vičič, Anton Rizzi. Anton Križman, Edvard Jane-žič, Andrej Širca, Karolina Sirca, Ivan Kru- ponedeljek je minolo 200 let, odkar je slikar Gualio dovršil na-stropno fresko sliko v stolni cerkvi, predstav -ljajočo »Nebeško slavo«. X Grozna nesreča na Hrnšici. »Soči« pišejo: Strašna nesreča se je pripetila dne 9. t. m. ob 4. uri zjutraj v predoru, kateri se v primeri z lanskim letom dokaj pomnožilo. ODBOR. Druga slovenska umetniška razstava. V jurv, ki se je ravnokar konstituirala, in ki je začela vršiti svoje dela včeraj, 17. t. m., so izvoljeni sledeči gospodje : Ivan Grohar, Rihard Jakopič, C'elestin Mi s, Matej Sternen in društveni podpredsednik dr. Zarnik. — Namestnikom pa je bil izbran gospod Peter Žmitek. šič, Marica Krušic, Ana Krušič, Andrej , , , . . . . . - ' J dela tukaj za novo zeleznico. Delajo na več lek, Ivan . ... Klun, Anton Vat >vec, Anton Crermek Kastelic, Marija Kastelic, Katarina Kastelic, Šušmel Fran, Ivan Suban, Anton Trobec, Ivan t do vi č, Ivan Žerjal, Fran Mlač, Jakob Živic, Ema Suban, Ana Suban, Fran Suban, Kral Mohor. — Po 2 K : Josip Deaune in Cebovin Ivan. — Po 4U stot. : Martin Skok in Jakob Prtdc. — Po 30 stot. : Lovrenc Vitez in Fran Pipan. — Feodor Maver 14 stot. Porotna razprava proti Ivanu Škrku radi zločina umora se je vršila, kakor srno naznaniti, \čeraj pred tukajšnjim deželnim, kakor porotnim sodiščem ter je bil Ivan Skrk v smislu obtožbe obsojen radi zločina umora na podlagi pravoreka porotnikov, kateri so enoglasno potrdili, da je Ivan Skrk usmrtil svojo sinaho, izključivši se šti- krajih v predoru izlome, potem delajo nad-rov na dve strani. Tisti dan so prišli skupaj s takim koščkom nad rova; na obeh straneh so imeli mine pripravljene za streljanje, katere bi bili morali na obeh Btraneh hkratu zažgati, ali z nezadostno razumljivimi znamenji, Brzojavka poročila. Z velikih vojaških vaj na Ogrskem. S AS V AR 18. (B.) Z velikih vojaških vaj je trebalo odvesti po železnici 6741'.' častnikov in moštva, 3849 konj in 272 voz se ali morda na kak drug način so zažgali na ! v 54 garnizij. Prevoz se je izvršil v 84 eni strani poprej, vsled česar je udrla mina transportnih vlakih. O Iva žanje je bilo ure-z nasprotne strani sem proti dvema delav-'jeno tako, da se je na vsaki postaji izvršilo cema, ki sta tudi čakala, da zažgeta svoje v urah. mine. Ali nasprotna mina ju je vrgla 15 Dogodki na Spanjskeiti. metrov daleč po rovu. B,la sta vsa razme- MADRID 18. (B.) V Izurzu (Navarra) sarjena. E len je umrl takoj na licu mesta, je prišlo med dvema četama Ciganov do kr-drugi pa je živel še do 10. ure, seveda po- vavega pretepa, v katerem je bil en dgan polnoma v nezavesti. Imel je polomljene roke ubit, trije pa ranjeni. Priti je moralo vojaštvo, na več mestih, glavo prekrojeno in ves raz- da je napravilo mir. Zaprtih je bilo 11 trgan je bil po životu. Ponesrečenca sta Hr- oseb. vata, dva čvrsta mladeniča v dobi 24 do 26 Srbske vojaške vaje. rimi glasovi namen, vzeti istej življenje in . . ri , .v . r 0. DPT Tr, D . , ' ,, , .__t ?................J. . let, po imenu Peter Petrovič in Ivan Simo- BELIGRAD 18. (B.) Dne 2i. septembra potrdivši z istimi štirimi glasovi le sovražen namen. Ker je bila za vprašanje umora dosežena dvetretjinska večina, bil je Ivan Skrk obsojen na smrt. Podrobnosti te razprave, zanimive toliko v kazensko pravnem pogledu, kolikor tudi v tem oziru, da =e je na tržaškem porotnem sodišču branitelj prvič poslu- nič. Natančneje vzroke preišče komisija. se bodo vršile v navzočnosti kralja Aleksandra --letošnje vaje divizij Morava in Timok i a t t . . w - . sicer v okolici Niša. Vesti iz Kraniske. ; D0£r0(lkl na Balkauu * Koncert v korist pogorelcem v NVASHINGTON 17. (B.) Poročilo Reu- Martinjaku prirede samci Rakovske okolice terjeve pparne. _ y dvojen namen — v dne 21. septembra t. 1. v prostorih gospoda obrambo držav na Balkanu in v obrambo ževal izključno slovenskega je- \ R.|ofu rT-rtll L'flI1 ...... . , i - - . 4 , , - * ^eleta aa aCU P°teg Klkekd- — Koa" Amerike i>red priseljevanjem ljudij, ki nimajo z 1 k a, izusti vsi v istem tudi obrambeni certne točke izvaja vojaška godba. Podrob 1 govor, radi česar je došlo med njim in predsednikom razprave, svetnikom Pederzollijem do ojstrih spopadov, prinesemo jutri, aa kar posebno opozarjamo naše čitatelje. Istotako prinesemo jutri malo odgovora 1'sta »Piccolo«, ki danes na strasten in ne-ču\ en neje pride. * Krošujarenje s sadjem ^ Ljubljani. V »Slovencu« se pritožujejo »iz sadjarskih krogov«, ker se je tam začelo trrošnjarenje se sadjem. Ti krošajarji da ne prodajajo samo svojega sadja, ampak nakupujejo tudi drugih način napada branitelja, dr.a Gregorina, takih pridelkov, katere potem usiljujejo raz-radi njrg^vega postopanja in kateri list se ninj 9rrankam, največkrat celo od h 33 do h še. nikakih sredstev — se je obrnil državni tajnik Hav v ist<.besednih brzojavkah do amerikanskih poslanikov pri oaih vlast h, ki so bile podpisale berolinski dogovor, nadejaje se, da vlasti spomnijo R >mun-iko na' nje dolžnosti nasproti civilizaciji t?r da jo primorajo v zboljšanje strašnega položenja romunskih na eno stran hliai kakor branitelja humani- s tem da trne škodo ob-taiki ki olačuieio ^^ *M?® S'"™ doh.lteK , . . . j *, > tem (la trpe škodo oo.tmki, ki plačujejo mužke razstavne loterije«. Opozarjamo naše tet-, katero da je pogazi dr. Gregorm s tem. davke in doklade. Dopisniki »Slove uče vi« se ceQjene čitatelje, da se bo vršilo srečkan;e da se je pred italijanskimi porotniki posluže- obračajo do mestne oblasti s prošnjo, naj gleda, n /p r e k 1 i c no dne 25. septembra val slovenskega jezika, d ^im na drugo stran da se ne bo na ta nečin kršil zakon, ker 1002. in da se v gotovini izplačajo vsi do- zahteva, da mora tržaško porotno sodišče, ki aieer da bi bili prisiljeni vrniti svoje obrtne , bitki z 10°/0 odbitkom._ sodi večinoma o Slovanih, ostati vekomaj i ta- i;st€ jQ ee podati tudi na krošnjarijo. 1'jansko, kar menda tudi zahteva — huma- XXXKKXKXXXXXXKKX niteta !! ! Dražbe premičnin. V petek, dne 10. sept. ob 10. uri predpoludn* se bodo vslsd •arsdS® tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršil« sledeče dmtlns premičnin: Skedenj 204, kamen : ulica S m Marco 2»1, h">na opr .va ; Kolonja 10, krava : ulica Man-zoni G A, kamenite stopnice : ulica Mira-mar 2V, hišna oprava ; ulica Giulia .'J5, tiskarski stroj. * romesishl ^^stnlk Včeraj : toplora^r "b 7. uri ejutrai 15.5 ob 2. >ir' popoiu i « 2O.0 C.« — Tlako mer ob ".ur: »jutra; 7G1.5 — D&ses plim^ o»> 8.59 predp. in oi 8 39 p*»p. ; .waka oi 2 2^ predpoludn« in oi 1 42 popoluCn*. Društvene vesti. Odbor političnega društva »Kdinost« bo imel v soboto, dne 20. t. m. ob T. uri zvečer, sejo. 3* X X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva I Književnost in umetnost. Slovenska Šolska Matica. V odborovi seji tegi pedagogiško - književnega društva dne 4. t. m. so se vzeli na znanje poverjeniki ki se nastavili izza zadnje seje. X >va poverjeništva se osnujejo za Celje (mesto), )f tOTRme HUMSte ZadfliP Y (jOHCl (SOMU) Novo mest i, II. državno gimnazijo in realko vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Ljubljani. — Za 1. 1902 dobe društveniki ^ . troje knjig: 1) Pedagogiški Letopis, obse- ^ gajoč poročila o posamičnih učaih predmet h, ^ Trst. Via di Piazza vecchia (Rosario) pedagogičao znanstvene razprave, poročilo o ^ št. 1. hiša Marenz«. društvenem delovanju in imenik članov ; 2) S Največja tovarna pohištva primorste dežele. Učne slike, t. j. po formalnih učnih stop- Solidarnost zajamčena, tajti lesaeosuši .... , L 1 -1 1 • v to nalašč pripravljenih prostorih s tem- njah prirejene obravnave vseh beril, nihaja- peratnro 60 stopinj. — Najbolj udodno, mo- jočih se v sedanjih Abecednikih in v Začet derni sestav. Konkurenčne cene. X K H dobro poznane prej ^inton Černigoj X Album pohiStev brezplačen. X n. X X X X X X X X X X niči; .'») Realne knjižnice II. saopič: nada- Ijevanje Apibove zgodovinske učne snovi za ^^ ^^C ^ ^C ^ y ?? ljudske šole. — Dolcčil se je tem knjigam ______ ob*eg: izbrale so se izmed ponudnikov naj- cenejše tiskarne, ki prevzenco delo. Ker so ( italnica pri sv. Jakobu bo obhajala rokopisi večinoma že pripravljeni, se začno I Mnm Len M i d z i § v nedeljo, dne 21. semptembra t. 1. ob 5. uri Prav v kr .tkem že tiskati, tako, da {g popoludne na vrtu slovenske sole oblet- jih člani še \ re<»ljn. občnemu zboru. — Slednjič se obrača odbor Na veselici ^Zvezde« pri sv. Ivanu še enkrat do vst-h, ki nameravajo pristopiti prihodnjo nedeljo bo sodelovalo tudi društvo k društvu, naj se podvizajo z letnino 4 K, »Primorec« iz Trebič s pesmijo >Xa vrelu da more odbor še v pravem ča9u določiti Bosne«. število iztisov posamičnim knjigam. Ker še 35 Sf si> Sf »j m ^ m si ^ 2ŽJ (^igig^igO S i^^ai^S Si Si1*, F r L I J A L X A c. ii p. m\i kreditnega zavoda za tnr®vin« in •krt v Trstu. Novci aa vplačila. V vrednotnih papirjih na V napoleonih na UneTii izkaz 2\/. »^daerni odkaz 2*0\ •« - 3-bmnm „ 214*e 3«- „ „ Z\\ _ l na pirana. katera se morajo izplavati t sedanjih ban-koveih avstrijske veljave. mr*t>ijo nove obrestne taksi r krepost * dnem 24. junija. 'M. junija in odnosne 20. avgusta t. L po dotičnih obiavab. Okroinl oddel. v vred*, papirjih 2®. na vsako svoto. V napoleonit bm obresti. Nakaznice Da 1 • u m a j, Prapo, Pe?to, Brno, Lvor, Trop av Reko kako v Zagreb, A rad, Bielitz. Gablonz, Gradtv tibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano. Line. Olomcu Rekhenberg, fcšaaz in 8olnograd, brez troškov. Kup n] a ln prodaja bitku l"tt0 provizije. InkasD vseh vrst pod najumestnejSiini pogoji. Predajml. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mestu. Vložki v pohrano. Nafta blagajna izplačuje nakaznice narodne bank* italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati da »re brni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb Se naznanja da ji' nit prodaj prav v ceno eil kotel za ž ga t i žganje, «Iržec l.'»7 litrov. i;i ko inalo rabljen. Naslov pove j Tiskarna Ivlinost r. VABILO OlmnsKe rastavne srečke po 1 krono Glavni dobiček tron 30.000 k' " prinorocajo: Josip Bolaffio. Mamil A C.o. Jlcn-iirio Tri ost i d i>_ Is. Ncnnmin. Henrik Neti i ti mami. Josip Zohhin v Trstu. Vsi dobitki se od prodajalcev izplačajo z 10"u odbitkom v gotovini. XXXXXXXXXXXKXXXKXXKXKXXXXXXXKXXX X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X paglianovo mazilo (sirup) o o o oo ©o oo o o o o o o o o o za osveženje in čiščenje krvi prof. Ernesta Fagfliano nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji ima tvrd k a Hieronma Pagliano izključno pravico postopati proti vsaki mur, ki bi ra*pečavai pona ejanja, ter je objednem prisodil tvrdki vse sodne tre ske in odvetniške troške j rovzr« čene tlo leta 1897. Naš sirup je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Pagliano ter Inanimo njegove izvirne recepte, s kojimi se je dokazala resnica. \Vi t' dokumenti ki so p sani z njegovo lastno roko, so bili predloženi pri-stojmmn sodišču. Poživljamo v?ak< gar. da preklice; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine zamore ni vsakdo ogledati. Ogibajte se .vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima druž c. Napolj 4, Calata S. Marco. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X XI Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno poli tirane. Jogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobroznani zalogi pohištva Rafael Italia Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst. Trgovina z izirotovljenimi oblekami. Q I * * 1'onte della Fabbra štv ti. vog: Odidi lili ul. Torrente. Podružnica Ulica Poste nuove št. i}. Z.iloga izgotovljenih oblek za inoške in dečke priporo'a posebno zi binkoštne praznike ii birmo; obleke za moške o l gld. 6..~>0 d > 24, za dečke o l gld. 4.5'( do 12, suknei0 jope v velikem izboru od gld. .'i do 8. suknenJ hI iče od glo 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 1». Velik iz-| bor površnih sukenj v modernih barvah o l gld. t» do Iti. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let o -gld. 2.50 dc 9, od platna ali satena v raznih barvah 1 od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po naj-: nižjih ceaah. Hlače od nioleškina (zlodjeva koža za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu o i gld. 1.30 d;> 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce ■ gld. 1.20. Velika zaloga snovij za muške na metei ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgutovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah. x j Anton Breščak občnemu zboru K „Kraškega vinarsfcep MM' v Tomaju v nedeljo, dne 28. septembra 1902. ob 4. uri popoludne v prostorih župnišča v Tomaju. V S P O R E I > : f. ObVk in pregled vinograda diuštva. 'J. Pozdrav pied-edn ka. :i. P( r. J lo t^iriil-a ni blagajnika. 4. Nasveti jfl»tli* trgatve in naj rave vir a. ."». S.učajn: predlog«. V Tomaju, dn® K». sept< ml,»a ODBOR. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX££r Svileno plinove MREŽICE!! mROVW dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. I O]UETJE ZA NEPREGORL.TTVE Li ri F. ROZZO, ul. S. Antonio 5. POOO ? M. Aite 0 trfroTlna z manifakturnim blagom ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. 0 odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo 0 kakor tudi povečala prostore s tem. da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, 0 je delovanje na vse veje-zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na zivljenie. Društvena glavnica in rese rva dne 31. decembra 1$!>.';.....gld. 5S.071.G7o S4 Premije za poterjati v naslednjih letih......... .. :l(),r»tl.70Ui>4 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1S1»4......1 !jf>,0:>iLt>:?5-(£ Plačana povračila: al v letu 1S!M........ i»,737.(>H*4t> b) od začetka društva d<> ol. decembra 1S»4........2i»>,401.70tiol Letni računi, izha/. dosedaj plačanih odškodoviujj - Dobro jutro ! Kampa kaill? tarife in p«goje za zavarovanja in sploh vsa natane- . .. , ua pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva \ i« — Grem kupit par čevljev . della Stazione št. SSSI v lastnej hiši. — Svetujem Vam, da greste v cikorijo. OBU VA L A. FIETJALK A Dalmacijo 9lavnoznane in odlikovane tovarne k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. BANKE UNION V TRSTI Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra Piazza tiosario pod ljud šolo) Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, irospe in otroke. Poštne naročite «e izvrše takoj. Pošiljatve so pošt- Q za peči Bratov Pchu z v-B:ansko meri in nizkih cenah. Lastnik : Peter Kehar. (»'»r^stnje: GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai it. 1 a O la>tni hiši). illa citta m Trieste1 Glavni zastop za Trat Kras. Goriško prol|aia|ntCa izgotovljenih oblek Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega ' 3 * rine proste. društva na življenje in rente - 1-:xl- J; - jS*vzema vsako del^ na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naiočbe »e toplo priporoča Josip St&ntič čevlj. mojster. Zal&^atelj uradnikov in uslužbencev konsum nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, J c. kr. generalnih skladisc : nadalje stražnikov c. kr. . U8tanovijena 0d dunajskega bančnega društva ' U Is. nminietvs o kr I J J C -v il in bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega cgleda, izplačavši v slučaju že nitve ali prehoda v vojake zavarovani zne eek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. kakor: a i V sprejema uplačila na tekoči račun .ter Vrednostne papirje: proti 5 dnevni odpoved i ^ 12 4 mesečni ., 1 letni po 2 javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr pi iv. avstr. Lloyda V najem se odda št. s prostim uhodom i lica Belvedere st. 't') A. T. n.. vrata 7. »oeeoeeoeeeooec xxxxxxxxxxxxxxxx Glavni zastop v Trstu. Corso 7. Telefon 469. tvrdke m EDVARD KALASCH H Via Torrente št. 34 nasproti giedališču ,,Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. \ pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. •>i «•■ - 1 o .>3 U - 4 O S* 30 Napoleone : proti 20 dnevni odpovedi „ 40 - 1 3 mesečni ., - 3 % * ♦> Tako obrestovan;e pičeni o uplaeilih velja od e-oziroma "J. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 23 4" „ do vsakega zneska izplačuje se do 20.0 gld. a cheque; za veče znesk treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila »e dajijo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za v-ako uplačiio obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. ^preje'Ma za svoje conto - correutiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu. menjice za Trst. Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. dl Izdaja vrednice neapeljske bauke, plačljive pr.' vseli svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone prot primerni proviziji. OOOOOOOOOOOOOOO O