so le začasna zatočišča v n em irnih časih, k i nastopajo z uporabo kovin­ sk eg a o rodja in orožja. Le poredkom a pa so bile naseljen e jam e v b ro n asti dobi, vendar se je v n ek a te rih jam ah naselitev še n ad a lje v ala v b ro n asti dobi, n. pr. G rab- čeva šp ilja na H varu, jam a v P redjam i, Škocjanske jam e. V bronasti dobi p a so bile naseljene tudi n ek a te re jam e po ostalih p o k ra jin a h Jugoslavije (H rustovača pečina v Bosni itd.), vendar so sk o raj vse p red sta v lja le bolj ali m anj- začasna skrivališča. E n ak a je slika tudi v času železne dobe ter rim ske okupacije. Cesto najdem o v ja m ah tudi zidove, ki so jijh delili v več oddelkov ali pa so bili dohodi k jam am nam erno izboljšani. V vseh teh obdobjih pa jam e niso služile samo za bivanje, am pak so v n jih tudi pokopavali (Ajdovska ja m a p ri K rškem , Š kocjanske jam e, jam a v P red­ ja m i itd.). Cesto so bile jam e tu d i k u ltn a m esta, zlasti v rim skih časih v zvezi z M itrasovim kultom . Iz dobe selitve narodov te r slovanske naselitve im am o v jam ah le skrom ne k u ltu rn e ostanke, ki nam pa ne p o ja sn ju je jo vloge jam . Števil­ n ejše te r raznovrstnejše p a so najdbe iz poznejših obdobij, ko so služile ja m e beguncem , p astirjem in raznim roparskim tolpam za zatočišča in skrivališča. Speleološkim organizacijskim vprašanjem sta posvetila svoja p re­ d a v a n ja dr. Bohinec o b ib lio g ra fiji k rasa te r dr. S avnik o n ač rtu k a ta stra jam , jam ske term inologije in nom enklature. K ončno je še prof. H abe n a­ k azal oblike in program bodočega dela ju goslovanskih speleologov, po­ sebna kom isija p a je p rip rav ila tem elje za bodočo centralno jugoslovansko speleološko zvezo. Poleg strokovnih predavanj so udeleženci kongresa n ap ra v ili prak tičn e ek sk u rz ije v Postojnsko, Č rno in Pivko jam o ter v P redjam o in Škocjanske jam e. S. Jesse-M. B rodar Razprave III. S lovenska ak ad em ija znanosti in um etnosti, R azred za zgodovinske in družbene vede, L ju b lja n a 1953, 335 stran i te r večje število risb, načrtov, fo to g rafij in tabel p ri v sak i razp rav i. Povzetek v nem škem , ozirom a angleškem jeziku. SAZU je v R azpravah III izdala posebno p u b lik acijo razprav, ki obsegajo le arheologijo in antropologijo v zvezi z arheološkim i raziska- van ji. P red leti je izšla podobna p u b lik acija pod naslovom A rheološka poročila, sedaj pa se je A k ad em ija odločila, da u v rsti tu d i ta k a poročila m ed razprave. R azprave III obsegajo pet, ozirom a šest sam ostojnih raz­ p rav, k i vsebujejo razno gradivo. P rv a razp rav a »A jdovska jam a« je delo dveh av to rjev : S. B rodarja in J. K orošca te r se deli v dva dela. A jdovsko jam o je raziskoval S. B rodar le ta 1958 in jo obdelal z geološkega in paleontološkega gledišča. Raziskoval jo je z željo, da bi odkril novo paleolitsko postajo. K lju b tem u pa, da je tam bilo precej pleistocenske favne, vendar ostalin človeka, ki bi p ri­ padale kvartarju, ni našel. Zanim ive pa so njegove konstatacije lege holo- censkih plasti. Y teh so bile razne ostaline človeka iz m lajše dobe, kot so k eram ičn e ostaline, pepel in posam ezni železni o b jek ti, od k a te rih p ri­ p ad a jo n ek a te ri celo n a jm la jši periodi. M ed ostalim so posebno zanim ivi grobovi, ki so bili tu, k ak o r p rav i B rodar, izpostavljeni v enem od rovov, k i p red sta v lja jo enega od vhodov v A jdovsko jam o. N jegovo m nenje je, d a so pokojniki, ki so p re d sta v lja li stanovalce te jam e, bili pobiti in izpostavljeni, toda po nekem času so se novi p rebivalci tu zopet naselili. Zanim iva je tudi B ro d arjev a ugotovitev, da je človek u p o rab ljal za svoje b iv a n je le oba rova v jam o, m edtem ko sam a jam a ni bila naseljena. K ulturne ostaline v A jdovski jam i je objavil Korošec. G radivo p ri­ p ad a več ku ltu rn im obdobjem . N ajsta re jša bi b ila neolitska doba, ki je zastopana po keram iki in kam enem orodju. K ulturo te jam e veže Korošec z lengyelsko, ozirom a s slavonsko-srem sko skupino. S k o raj vse keram ične oblike im ajo n ek a j skupnega, posebno v spodnjem delu posode, k a r jih n a jb o lj prib ližu je p rej om enjenim ku ltu rn im skupinam . Korošec je ta k e oblike, k ak o r tudi ornam entiko detajlno razčlenil. V to dobo pa spada tu d i n ak it, najd en p ri skeletu y enem rovu, ki je izdelan iz lupine fosilne šk o ljk e. N aslednja perioda p rip ad a bronasti dobi. T a je zastopana p re d ­ vsem s fragm enti keram ike, ki jih pa Korošec n i jasno opredelil. On sicer n a v a ja posam ezne oblike, ni pa izključeno, k a k o r sam pravi, da n ek a te re oblike, om enjene pod neolitom , p rip ad a jo že b ro n asti dobi. Med bronasto in neolitsko fazo o b lta ja kontinuiteta. Pozna b ro n asta in železna doba v ja m i nista pustili n ik ak ršn eg a sledu. Šele iz rim ske dobe imamo zopet n e k a j najdb, k ateri p rip ad a jo tudi n ek a te ra k u rišča v višjih legah, ki dok azu jejo , da je v tem času n ek o lik o k rat m an jše število oseb uporabilo to jam o. N ekaj najdb p rip a d a tudi srednjem u veku, vendar p a k o n tin u i­ te ta m ed rim sko dobo in sred n jim vekom ne ob staja. Predvsem so to razne puščične osti in n ek a te ri drugi predm eti. Koroščev sklep je, da je v neolitski dobi b ila ja m a stalno n aseljena. N a začetku bronaste dobe bi n a j se pa jam a u p o ra b lja la le k o t začasno pribežališče, v srednjem v eku p a n aj bi se ja m a tu in tam u p o rab ljala po beg u n cih ali po razbojniških četah. Z A jdovsko jam o smo dobili novo postajo, danes edino, k i jo lahko prisodim o neolitski dobi Slovenije. Malo je v erje tn o , da bo ta jam a ostala osam ljena, čeprav se ne m ore povezati z ostalim i v Istri in v Slovenskem P rim o rju . Zanimive so tu d i bronastodobne n ajd b e, m edtem ko nam ostale n e d ajo n ik ak ršen vpogled v k u ltu rn i razvoj. D ru g a razprava je »Ilirsko grobišče p ri Dobovi«, v k a te ri je F. S tarè § odal poročilo o ilirskem grobišču p ri Dobovi, k i ga je raziskoval leta 1952. kupno je na tem grobišču odkritih 34 žganih grobov. N ek aj pa jih je -bilo tu d i že poprej. S tarè raz lik u je tri skupine po načinu pokopavanja. V p rv i skupini se pepel d a je v žaro in to v grobno jam o, v drugi skupini so zopet grobovi z žaro, k i p a stoji n a dnu grobne jam e m ed ogljenino, v tr e tji skupini pa ni bilo žar. M anjše lu k n je n a ža rah so v zvezi s po­ greb n im ritualom . P ridevke v grobovih p re d sta v lja jo razni keram ični te r k o v in sk i predm eti. Med tem i so razne ovratnice, zapestnice, prstani, gum bi, Igle, fibule, am uleti itd. D ek o racija kovinskih predm etov je skrom na. V keram ičnem in v e n ta rju im am o am fore, lonce in skodele raznih oblik. N jih o v a dekoracija je še b o lj skrom na k ak o r n a kovinskih predm etih. S ta rè dobovske grobove o p red e lju je v relativ n i kronologiji v prehodno o b d o b je m ed bronasto in železno dobo. A nalogije im am o predvsem na Š tajerskem , najdem o jih pa tudi drugod, n. pr. n a dvorišču SAZU v L ju b ­ lja n i. T ako bi Dobova sodila v posebno, ruško skupino, ki jo Starè ozna­ č u je k o t ruško-dobovsko skupino. Novo gradivo je dragocen doprinos k p o zn av an ju bronaste dobe v S loveniji in n je n e povezave m ed Š tajersko te r K ranjsko. T re tja razprava. — »Predzgodovinsko in staroslovansko grobišče v T u rn išču v bližini P tuja« sta v m onografiji obdelala J. in P. Korošec. T ako eno k o t drugo grobišče, k i ležita na istem m estu, sta v bližini P tu ja blizu g rašč in e T urnišče. O d k riti sta bili po n ak lju č ju , a sistem atično razisko­ v a n je je bilo leta 1951. Predzgodovinski grobovi, ki jih je zelo m alo, so pom ešani m ed slovan­ skim i. Im ajo p a nekaj posebnosti, po katerih jih lahko razločujemo. Tako n a v a ja ta av to rja, da je bil n ajd en skrčenec, poleg tega pa sodita, da se je p ri p o k opavanju vršil poseben obred posm rtnega plesa, zaradi česar so kosti zdrobljene. Ti grobovi so tudi zasuti s sem prineseno glino, česar p ri slovanskih grobovih nikoli ni. P ridevkov v grobovih sam ih ni bilo, pač p a so bili v bližini. Za o p red eljev an je je posebno značilna b ro n asta igla in tu d i n e k a j keram ičnih objektov, k a k o r am forica te r zajem alke. A v to rja •datirata to grobišče v bro n asto dobo, m enita pa, da je b ila naselbina, K ateri p rip ad a to grobišče, zelo m ajhna. Po v sej v erje tn o sti je ta b ila n e k je v bližini, čeprav sledu o n je j do sedaj še nim am o. V prašanje, k i ga za sta v lja ta av to rja, je pač to, ali bomo im eli opravka s stalno ali z začasno naselbino. Slovansko grobišče obsega tudi kom aj n ek a j desetin grobov te r šteje zato m ed m a jh n a grobišča. G robišče sam o ni zanim ivo, k e r sodi v vrsto običajnih planih grobišč z grobovi v v rstah brez k a k ršn ih koli posebnosti. P ri n ek a te rih grobovih so se pojavile tu d i deske, n a k a te rih so ležali m rliči, k a r je p a danes že znano v veliki m eri tu d i n a drugih grobiščih v Sloveniji. Bolj zanim ivi od sam ih grobov so p ridevki. Ni jih bilo veliko število vendar so k ara k terističn i za časovno o p red eljev an je. N ajbolj po­ gosta je bila keram ika, sa j je bilo m ed 24 grobovi k a r 10 grobov, v k aterih so b ili tudi slovanski lončki. Zanim ivo je p ri te j k eram ik i, da im am o m ed arhaičnim i tipi tu d i tipe, k i bi jih mogli d atirati v zelo pozen čas. N ekateri lončki im ajo tu d i znake n a dnu. Med n jim i je n a jb o lj zanim iv znak raz­ koračene antropom orfne fig u re z razširjenim i rokam i. T udi n ak it je rela­ tivno p rec ej zastopan, v en d a r d o k aj sirom ašen. O bsenčni obročki nim ajo n ik a k ih posebnih oblik, zato p a je več raznolikosti p ri uhanih. A vtorja ra z lik u je ta štiri skupine z raznim i podvrstam i. T ak šn i so u h an i z grozda­ stim priveskom , uhan s koncem , ki je uvit v spiralni stožec, luničasti uhani in u h an i doslej neznanega tipa, izdelani iz žice v obliki lunule. K arak te­ ristični so tudi lunasti uhani, k i so kovani in o k rašen i z ovito žico, n a k a te ri so visele verižice. A v to rja za te uhane d ire k tn ih analogij ne m oreta najti, čeprav n a v a ja ta posam ezna najdišča, m ed ostalim i tudi K ala ja Dalm aces v A lbaniji. O grlice so zastopane le s tipom bisernih ogrlic. O d orodja so se o h ran ili le noži in kresila. Y n ajm an jši m eri je zastopano orožje, od k a tereg a je n ajd en le en sk ram asak s, ki je bil v nožnici, okovani z bronastim i žeblički. K ot p rid ev ek so se dosti pogosto v grobovih našla okostja ptic. Mesto, na k aterem leže poleg skeletov, je d o k aj različno. Po analizi predm etov in ostalih m om entov d a tira ta a v to rja to grobišče v prehodno skupino, v čas m ed avaroslovansko in k asn ejšo belobrdsko k u ltu ro , nekako v prvo polovico IX. stoletja. Y četrti razpravi »A ntropološka obdelava n ek ro p o le T urnišče pri P tuju«, Zlata D olinar antropološko obravnava skelete iz nekropole T u r­ nišče p ri P tu ju . A naliza m a teria la je pokazala, da so tu krom anjonidne, m ed iteran id n e in evrazidne kom ponente. Zelo so p o u d arje n e tudi spolne razlike. Ženske so gracilnejše in znatno m anjše od m oških. O d 23 indivi- duov jih je 14 um rlo m ed 15. in 55. letom, le tri ženske so um rle v starosti n ad 55 let, m edtem ko nim am o nobenega m oškega senilnega skeleta. Po m n e n ju avtorice sodijo tu rn išk i skeleti glede na dolžino lo b an je v severo­ zahodno skupino staroslovanskih grobišč. M edtem p a se po višini lobanj tu rn išk a nekropola ra z lik u je od vseh grobišč vseh dosedanjih skupin. A vtorica im a to za zn ak k ra je v n e posebnosti T urnišča. V peti razpravi »S rednjeveška o k o stja z B leda, izkopana le ta 1949« je Božo Škerlj podal začasno poročilo o srednjeveških okostjih z Bleda, ki so b ila odkrita leta 1949. To poročilo je n a d a lje v a n je antropološkega po­ ročila, ki ga je isti avtor podal za okostja, izkopana le ta 1948. R azlika med o k o stji obeh grobišč se opaža tak o v m orfoloških k a k o r v m erljiv ih znakih. P oleg tega p a so nova o k o stja tu d i m an jša od tistih iz leta 1948. Med o k o stji iz leta 1949 je k ro m an jo n id n i tip po tipološki diagnozi sk o raj brez­ pom em ben, p ra v tako sk o raj ni m editeranidov. Im am o le evrazidne te r več d in a rid n ih oblik, k ak o r p a m ed okostji le ta 1948. A tlantonordidov je pa sk o ra j isti odstotek. S p ravico se avtor sp rašu je, ali okostja iz le ta 1949 res p rip ad a jo Slovanom. Nova k n jig a R azprav nam p o d aja dragoceno gradivo za m noga arheo­ loška v p rašan ja. T ako m onografije, k a k o r poročila p red sta v lja jo nov doprinos k slovenski arh eo lo g iji. Želeti bi bilo, da se se rija ta k ih razp rav n a d a lju je in tako izpopolni v rzel v arheološki znanstveni literatu ri. T atjan a B regant