Poštnina plačana v gotovini.
Cena 25.— lir
• j*
Spediz. in abb. post. I. gf,
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica 9. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: nifsecno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto VI. - §tev. 43
Trst - Gorica 24. oktobra 1952
Izhaja vsak petek
Trst pred rimskim parlamentom
Nekaterim, se je zdelo, da bo zunanjepolitična debata v rimskem parlamentu prinesla pomembne novosti. Pri tem so se sklicevali na glasove iz iredentističnih krogov italijanskih beguncev, ki so naveličani sedemletne igre italijanske vlade začeli predlagati, da je treba sprejeti stvarnost tako, kot je, in se sprijazniti s Svobodnim tržaškim ozemljem kot najmanjšim zlom.
Toda ti upi se zaenkrat še niso izpolnili.
Razen Nennija, ki se je vrnil iz Moskve s podkrepljeno tezo o o-hranitvi Svobodnega tržaškega o-zemlja, in njegovih zaveznikov, ni bilo dejansko nobenega pomembnega Italijana, ki bi bil tako pogumen, da bi izgovoril resnico, kakršno je mnogim nedvomno že zdavnaj pokazal njihov razum. Saj si vendar ne moremo predstavljati, da ne bi bilo v italijanskem naro-■du nekaj glav, ki se pri tolikem besedičenju ne bi Vprašale: zakaj se pa vendar tako ženemo za uničenje Svobodnega tržaškega ozemlja, v katerem nam je zajamčena večina, zakaj želimo še to, kar bi narodnostno lahko v celoti rešili. zapraviti in rezati? Tako izgleda namreč tržaški problem v pametnih italijanskih očeh. Prav nič drugače. Kaj bi tajili?
Toda eno je misliti, <frugo je povedati in zagovarjati. Zato pa je treba poguma, ki ga politiki, ki računajo z bližnjimi volitvami, in posebno še taki, ki vidijo, da jih volivci zapuščajo, ne morejo imeti. Med nje spada tudi De Gasperi, ki je s svojim torkovim govorom pokazal, da ni v gledanju na tržaško vprašanje napredoml niti za milimeter. Izgleda, da si je dobro zapomnil pravilo, ki ga je dal italijanski poslanik v Združenih državah pri svojem prihodu na letošnji dopust v Italiji, ko je dejal: tTristranska izjapa je menica. Mi jo imamo v svojem žepu 'in naj bodo podpisi na njej jx>lnovredni ali ne, mi sami ji ne smemo jemali vrednosti. To naj dela kvečjemu tisti, ki bi jo moral plačati.«
Zato je De Gasperi zgradil ves svoj govor na zahtevi po ostvaritvi tristranske izjave in je napadal Jugoslavijo, ki se tej osnovi za rešitev tržaškega vprašanja ni hotela približati, kakor tudi tisti, ki je k temu niso hoteli prisiliti.' Posebno strupen, naravnost nerazsoden pa je bil v izrazih, ki jih je rabil na rdčun onih Tržačanov, ki si ne žele ne De Gasperijeve birokracije ne demokrščanske hegemonije in ne povratka k Madrepatriji. Imenoval jih je »bastarde in manjvredne ljudi v službi tuje špekulacije«,
V	kolikor se spominjamo, ni doslej še noben civiliziran državnik, še manj pa odgovorni predsednik vlade uporabljal tako prostaških izrazov, kadar je govoril o svojih političnih nasprotnikih! Sicer ima pa tudi ta De Gasperijeva jeza svojo razlago: vkljub zapletenim predvolilnim mahinacijam, popravljanju volilnih imenikov, stotinam in stotinam milijonov, ki jih je požrla volilna borba tržaških iredentističnih strank, so ti prekleti »ba-stardi«, njegovim ukazom, navodilom in denarju v brk, na svoji moči celo pridobili ter zbrali 42 odstotkov vseh oddanih glasov! Nerodno je potem, da se s takimi izrazi zmerja polovico prebivalstva tistega mesta, ki bi ga De Gasperi hotel osvoboditi ... Da ni prav ta nerazsoden bes, ki je v besedah italijanskega ministrskega predsednika privrel na dan, znak slabosti?
Mnogo znakov govori za to. Vsi predgovorniki in tudi sam De Gasperi so namreč ali izrecno ali molče morali priznati, da Italija sama ne more rešiti tržaškega vprašanja lako, kakor bi si to želela. Zavedajoč se tega, se ozira na levo in desno ter neprestano išče zaveznike, ki naj ji pomagajo. Toda ušesfl, do katerih prihajajo tv klici, so pripravljena kvečjemu na koncesije, kakor so jih n. pr. dali v Londonu. Te koncesije so sicer pomembne, toda vprašanja ne rešujejo.
Potrebno bi bilo nekaj več, a kakor je povedal De Gasperi, noče o tem nihče nič slišati. V takih o-koliščinah ne preostaja drugega ka-koi jeza in demagogija, ki je v tej rimski debati jasno razkrila vse težave in brezizhodnost, v kateri se je znašla italijanska diplomacija zaradi svoje trdoglavosti v tržaškem vprašanju, s katerim se je osamljena znašla v popolnoma sle■ pi ulici.
* * *
Branko Babič odhaja...
Porazna bilanca komunističnih parvenijev
Tudi Branka Babiča je zadel neizprosni vrtinec komunističnih veličin, ki jih nezasluženo potegne iz ničevosti v vrtoglave višine, da jih od tam zavrže v podzemlje. Tako so rastli na revolucionarnih tleh osrednje Evrope v zadnjih desetletjih neštevilni povprečneži, in tako zopet izginjajo v večno pozabljenje. 'Razen 'titovskih revolucionarnih zapečkarjev in poklicnih narodno-osvobodilniih zaslužkarjev, menda ta novica ni nikogar presenetila. V naše mtedniku smo por gostokrat z vso resnostjo opozarjali odgovorne .usmerjevalce zunanje politike v Jugoslaviji na ne-vzdržnost tukajšnje titovske partijske ekipe za kakršno koli splošno koristno delo in priporočali temeljito zamenjavo. Poudarjamo, da smo to delali zgolj iz gledišča državne politike, ker notranje politično brezglavje samozvancev ne zasluži resne kritike in bi bila vsaka beseda na tem poprišču zgolj bob ob steno.
Tržaška zgodovina Branka Babiča je zgodovina političnega ban-kroterstVa par excelence. Površno izobraženi ljudje s povprečno inteligenco, brez sleherne demokratične politične izkušnje so tudi kot goli izvrševalci vistousmerjene komunistične politike za daljšo dobo časa povsem nemogoča rešitev. Ce pa je človek na takem mestu še bogato obdarjen s samoljubjem in oholostjo, če se z naslado udinja neprimernim udobnostim vsakdanjega življenja, če izgublja zaradi nebrzdane domišljavosti sleherno zvezo z ljudstvom, ki ga v dnu srca še zaničuje, potem pač ne more niti kot zvočnik služiti političnim ciljem v nepomembni podeželski vasici, kaj šele v skrajno zamotanem ozračju svetovnega trgovskega emporija, ki se je po vojni razvil v prvorazredno torišče mednarodne politike.
Titova vlada z Brankom Babičem ni storila edine in verjetno tudi ne zadnje usodne napake. Tudi najpreprostejši slovenski človek, na primorski zemlji ve, da bi mirovna konferenca v Parizu vse drugače izpadla v korist Jugoslavije, če bi Titova vlada ne pošiljala tja strankarskih parvenijev, s katerimi so izkušeni zahodni poklicni diplomati pometali po mili volji ravno tako, kakor so z njimi pometali takratni sovjetski gospodarji. Nič drugače ni bilo tudi z zasedbami, diplomatskih mest v odločujočih prestolicah zahodnega sveta. Partijska legitimacija in na izust priučeni Marxovi nauki, to so bile glavne kvalifikacije za poslaniška mesta v tujini.
V	popolni skladnosti s temi načeli je postal tudi Branko Babič na tržaškem ozemlju »1'uomo piu po-tente della regione«, kakor je to. svojim čitateljem povedala »l’Uni-tž«. Ce samo bežno skiciramo najvažnejše Babičeve »zasluge« na Tržaškem, nam ne bo težko uganiti, da je Branko Babič pravi, klasični primer sina edinca, ki v nekaj letih tvarno in duhovno bogastvo — ne samo svojega lastnega očeta, pač pa mnogih rodov — požene ne boben.
Leta 1945 je ZVU takoj po svojem prihodu vabila Slovence k sodelovanju v vseh državnih in javnopravnih ustanovah tržaškega mesta. ZVU je takrat pravilno spoznala vso razsežnost italijanske fašistične diskriminacijske politike, ki ie v 'teku 25-letnega paševanja na tem ozemlju tudi zadnjega slovenskega vratarja pognala na cesto. Branko Babič in njegovi priskledniki so bili bogato preskrbljeni s sredstvi, položaji, sineku-rami in razkošjem, zato so se na številne brezposelne razumnike in delavce požvižgali in zapovedali, da se vabilu ZVU ne sme nihče odzvati. Kdor pa bi kljub temu to storil, je narodni izdajalec, kar je v ■tistih časih pomenilo ugrablje-nje ali celo smrt.
Ce cenimo, da je od vsega prebivalstva ne Tržaškem ena četrtina Slovencev in da je ZVU želela v tem razmerju zaposliti slovensko uredništvo in delavstvo, potem pomeni, da smo samo pri policiji izgubili 2000 namestitev, kar znaša letno 960 milijonov lir ali v sedmih 'letih 6 milijard 720 milijonov lir. V ostalih odsekih državnega, poldržavnega in javnopravnega, sektorja smo bili prikrajšani za najmanj 3800 namestitev, kar znaša na leto 1 milijardo 596 milijonov lir ali v 7 letih 11 milijard 172 milijonov lir.
Narodno - gospodarski strokov njeki računajo, <la znašajo i2guBe
gospodarskih ustanov, ki jih je Titova Viada postavna in tudi por-u-oiia v irsvu, priDiuno y milijard lir. i\ia<iaijnin i milijard lir je oilo porabljenih po istih cenitvah za propagando in izgube nepremičnin, ki se jih je v eni ali drugi obliki polastila kominiormistična partija. Skupno je bilo potemtakem zapravljenih 16 milijard lir, in če temu prištejemo še izpadli zaslužek tržaških Slovencev v znesku 17892 milijonov lir, dobimo 33 milijard 892 milijonov lir razmetanega denarja.
Tu niso seveda upošteti zneski, ki so bili v tem času uporabljeni v kulturne in socialne namene in, ki so vsaj delno opravičili težke denarne žrtve jugoslovanskega delavca in kmeta. V gornjih 33892 milijonih lir tudi niso upošteti visoki zaslužki pretežno italijanskih tvrk na uvozu in izvozu jugoslovanskega blaga.
To bi bila čisto gospodarska in finančna bilanca Babičevega »gospodarjenja« na Tržaškem. Nič boljša oziroma še poraznejša je Babičeva politična bilanca. Pred kominformistično resolucijo na Vi-, dov dan 1948 je štela SIAU nič manj kot 82000 članov. Po cenitvah še tako srboritega politika je predstavljalo to število udarno moč, ki bi ji bilo težko priti do živega. Danes životari te organizacija samo še na papirju. Priznati pa je treba, da je fratelančna politika te zloglasne organizacije kriva, da se je danes število slovenskih šolo-
obveznih otrok tako strahovito skrčilo, kajti 25-letno fašistično nasilje ni raznarodilo v svoji dolgi deoi toliko Slovencev, kakor je to storila Babičeva! SIAU žalostnega spomina.
Glede življenjsko važnega vprašanja STO-ja je Branko Babič vsa-ko četrtletje zagovarjali in propagiral rešitve, ki so bile v diametralnem nasprotju. Smatral je, d^ je tudi vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja stranka rsko-poli-tično igračkanje, ki se premika tako, kakor to zahteva trenutna partijska taktika.
Babičeva komunistična partija je že nekaj let sem v tihi likvidaciji in se preživlja samo še s prisilnimi injekcijami cone B. V naši coni so njeni člani izključno samo ljudje, ki so ali titovski nameščenci ali kakor koli privezani na titovski kotel. Skoraj ista ocena velja tudi za OF.
Pri zamenjavi Branka Babiča Titova vlada ni imela srečnejše roke kakor pri svoječasnem Babičevem ustoličenju. Gospod Eugenio Laurenti, ki je prevzel tajništvo Titove komunistične partije, .bo sicer razpolagal s pičlim številom članstva, zato pa z bogatimi denarnimi sredstvi. Praksa pa nam zagotavlja z dneva v dan, da so komunistični (Italijani v prvi vrsti Italijani in šele čez dolgo tudi še komunisti. Zato ni težko uganiti, kam bodo usmerjena sredstva, ki jim bo krmaril Eugenio Laurenti.
(Konec na 2. strani)
..SODOBni PIRHU”
Tako so krstili ugrabitelje dr. Linseja, a pozabili na Andreja Uršiča in druge
Komu niso v spominu pogoste ugrabitve, ki so se dogajale po letu 1945 na našem ozemlju in na Goriškem?
2rtev enega izmed teh podvigov je postal tudi prvi urednik »Demokracije«. nepozabljeni 'Andrej Uršič. Takrat ni prišlo v Ljubljani nikomur niti na pamet, da bi se razburjal zaradi takega početja. Geslo »Namen posvečuje sredstva« je opravičevalo vse. Toda, odkar je Titova vlada podpisala Listino človečanskih pravic, se je pač moralo zgoditi nekaj velikegai!
V	17. številki ljubljanskega štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja., »Noši razgledi«, je bržkone marsikdo s presenečenjem prečital članek, ki obravnava ugrabitelje v Berlinu živečega nemškega pravnika dr. Linseja. Clankar ugotavlja, da je odtlej preteklo sicer že delj časa. »toda primer, ki je sprožil takšen val ogorčenja in dvignil splošno revolto, še ni pozabljen. Se vedno se vrstijo protesti pri sovjetskih oblasteh v Vzhodni Nemčiji, še vedno mnogi poizvedujejo, kaij je z usodo tega zahodnoberlinskega pravnika, ki so ga 8. julija ugrabil: ..neznanci" ter ga odvlekli proti vzhodu, še vedno je njegov rop predmet govora na raznih tiskovnih konferencah, vendar rezultat vsega tega je zelo pičel. Za sedaj je posledica mnogih protestov in splošnega zgražanja samo ta^ da
PROTEST IO - S D Z ~ SKLEPI V NABREŽINI
S DZ v borbi za teptane
slovenske pravice na STO-Ju
—*■———M—————.rnk^L —-——--■-  1-   —-    i---  ■-;- r	_	»V
protest
Izvršilni odbor Slovenske demokratske zveze za STO v Trstu
Z OqORČENJEM PROTESTIRA proti izja* vam italijanskega ministrskega predsednika De Ga* sperija, ki je v rimskem parlamentu govoril o »izro* jenem in bastardnem gibanju manjvrednih elemens tov za samostojnost in neodvisnost Svobodnega tr« žaškega ozemlja«. S tem je grobo in nedostojno žalil ogromno večino prebivalcev STO=ja, posebno pa Tržačanov ter 42 tisoč primorskih Slovencev in Hr= vatov, ki so padli v zadnji vojni proti Italiji za od= rešitev teh krajev;
OBŽALUJE, da se je odgovorni državnik Ita* lije tako daleč spozabil, da žigosa gibanje za neod* visnost in svobodo STO*ja, katero ne zahteva dru* gega kot spoštovanje mirovne pogodbe, ki jo je sam De Gasperi podpisal, s tako prostaškimi izrazi;
POZIVA Združene narode, Varnostni svet in vso svetovno javnost, naj podpro pravično borbo tržaškega prebivalstva, brez razlike narodnosti za samostojnost, neodvisnost ter čimprejšnjo popolno izgraditev STO* j a, ki je in ostane edino jamstvo pomirjenja, sprave in ravnovesja med Italijo in Ju* goslavijo ter njunega sodelovanja z ostalo Srednjo Evropo.
Trst, dne 22. oktobra 1952.
IZVRŠILNI ODBOR SLOV. DEMOKR. ZVEZE za STO
V	torek 21. t. m. so nadaljevali v Nabrežini z zasedanjem občinskega sveta.
Takoj po prečitanju zapisnika je župan sporočil, da je prejel od raznih skupin več r&solucij, glede katerih priporoča občinskemu svetu, da bi razpravljali le o dveh, ki sta ju predložili svetovalci SDZ in LSS, kateri se nanašata na italijansko iredentistično manifestacijo v Stivanu. Nato je župan obširno pojasnil stališče občinske uprave, s posebnim ozirom na nezakonitosti, ki so se vršile pri gradnji tega naselja s tem, da je bila naša občinska uprava popolnoma prezrta. Dalje je župan poročal o korakih, ki jih je napravil od trenutka, ko je izvedel za pripravo te šovinistične manifestacije. Prečital je pismo, k; ga je v tej zvezi poslal področnemu predsedniku in ki se glasi:
»Predsedniku področja g. dr. Ginu Palutanu
v Trstu
Kakor sem izvedel, bo v nedeljo dne 19. t. m. v Stivanu pri Devinu
se dozdeva, hočejo otvoriti ribiško naselje.
Dozdaj nisem bil v tej zadevi še popolnoma nič obveščen.
Občinski svet naše občine, katerega so nekdaj vprašali za mnenje, se še ni izrekel niti o ustanovitvi niti ne o morebitnem imenu tega naselja.
Zaradi tega sem zelo zaskrbljen tako iz upravnega kotriz političnega stališča, a še posebno zaradi tega slednjega.
V	tej slavnosti vidim izzivalno dejanje proti slovenskemu prebivalstvu naše' občine, katerega čustva tolmačim.
Izražam tem potom vse svoje o-gorčenje v tej zadevi.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Terčon, župan«
Nabrežina, dne 18. okt. 1952.
Občinski svet je popolnoma soglašal z vsebino tega. pisma in ga je soglasno odobril. Nadalje je župan prečital tudi odgovor, ki ga je, dan pozneje prejel od področnega predsednika, katerega je občinski
neka slavnost, med katero, kakor svet smatral za nezadovoljivega.
Nato je dobil besedo odbornik Floridan, ki je izjavil sledeče:
.»Današnje zasedanje občinskega sveta je v duhu upravičene ogorčenosti vse slovenske javnosti našega ozemlja zaradi nezaslišane provokacije zaradi italijanske iredentistične manifestacije v Stivanu. Slovenski narod na- tem ozemlju zahteva od občinskega, sveta jasen in svečan protest in nastop. Zaradi tega, da se svečanost in enoduš-nost današnjih sklepov podčrtata, predlagam, naj občinski svet današnjo redno sejo proglasi za izredno z dnevnim redom, ki naj vsebuje izključno vprašanja, ki so za našo občino narodno - obramnega značaja.«
Večina občinskih svetovalcev je ta predlog sprejela, medtem ko so se komunistični svetovalci vzdržali, nakar je župan proglasil sejo za izredno. Nato je odbornik Floridan prečital prvo predloženo resolucijo skupine svetovalcev SDZ, v kateri se postavitvi beneškega leva v Stivanu odgovori s predlogom, naj se postavi na glavnem trgu v Nabrežini spomenik pesniku domačinu dr. Igu Grudnu.
Sledilo je nato čitanje druge resolucije, predložene od svetovalcev Liste slovenske skupnosti, katero je kot prvi v daljšem govoru utemeljil svetovalec g. Drago Legiša.
Odbornik Floridan se je pridružil izvajanju g. Drage Legiša in predlagal, naj se iz obeh predloženih resolucij sestavi enotna resolucija, ki naj bo enodušni izraz volje občinskega sveta in s tem vsega našega prebivalstva.
Nato je dr. Skerk utemeljil protizakonitost postopanja italijanske oblasti in grajal odgovorne činite-lje, da so popolnoma prezrli našo občinsko upravo pri gradnji tega ribiškega naselja. Za njim je svetovalec KP, Albin Skerk, obsodil manifestacijo, .toda z dodatkom, da nosi krivdo za taka dejanja tudi titovski režim, ki narodno in gospodarsko zatira italijanske istrske ribiče v coni B, ki ,so zaradi tega prisiljeni se izseliti. Njemu je tito-vec Srečko Colja v daljšem odgovoru ponovil vso jjolemiko od bivšega tovarištva do današnjega sovraštva.
Po tej razpravi so se sestali zastopniki predloženih resolucij, ki so pripravili in predlagali občinskemu svetu enotno resolucijo, za katero so glasovali vsi svetovalci SDZ in LSS, medtem ko so komunistični svetovalci izjavili, da se vzdržijo glasovanja, ker ni prišel
(Konec na 3, strani)
so sovjetske oblasti privolile v mešano ameriiško-sovjetsko komisijo, ki naj bi vso zadevo preiskala in razjasnila.«
Tako je bilo in je tudi s primerom. našega Andreja Uršiča. Pisalo se je in se se piše, seveda ve£ ali manj samo v na• šem glasilu, kajti Andrej Uršič ni član velikega osemdesetmi*
. lijonskegd naroda, ampak skrer-men Slovenec in po rodu celo »samo« Primorec. Zanj se niso zavzeli nobeni zahodni zavezniki, nihče ni pripravil Jug o* slavije, da bi pristala vsaj na tako mešano komisijo, kakršno je sprejela celo Sovjetska zveza! Njegov, 'kakor tudi drugi podobni primeri so bili »širokogrudno« arhivirani in — pozabljeni ... Le mi trkamo in bomo neprestano trkali na človeško vest, ki ne more večno spati.
Zainimivo je, da se je ta vest, seveda kadar to dopušča lastna korist, prebudila celo v glasilu komunističnega konzorcije »Ljudske pravice«! Saj je treba kar strmeti, kaj pišejo o ugrabitvah, kadar gre za primere, ki jih izvršujejo tuji mandatarji: «... pri vsem tem ne gre zgolj za osebo dr. Linseja . . . gre za veliko več. za boj proti brez* primerni nečlovečnosti, skrajni brutalnosti, proti človeškemu ropu, temu modernemu piratstvu, ki je postal neločljivi atribut enkavedejev* skega nasilja.«
In kaj je bila ugrabitev Andreja Uršiča? Veljajo tudi zanjo te besede, ostre obsodbe? »Naši razgledi« bi morali odgovoriti na to vprašanje!
Toda bojimo se, močno se boji* mo, da bo odgovor »Naših razgledov« na to vprašanje prav tak, kakor je bil odgovor osrednjega glasila vzhodnonemške kominfortni-stične stranke, »Neues Deutsch-land«, ki je »s cinizmom, da mu je težko najti podobnega, napovedoval nove ugrabitve in grozil z njimi«. S to pripombo namreč spremlja pisec obravnavanega članka v »Naših razgledih« odstavek iz odgovora navedenega kominformi-stičnega glasila, ki je takrat napisalo: »Niti eden agent vojnohuj* skaškega imperializma ni na varnem, pa naj sedi kjer koli, v zahodnem Berlinu, Bonnu, Parizu a-li pa celo v Washingtonu. Človečnost in varnost človeka pred zločini ne morejo prenehati zaradi tega, ker je nekje v zahodnem Berlinu nekakšna sektorska razmejitvena črta in ker na drugi strani te, črte zlorabljajo po ameriških navodilih oblast — vključno policije in pravosodja — za razvoj zločinstva.«
Toda tudi če bi bil odgovor »Naših razgledov« drugačen, tudi za ta primer je pisec tako toplega članka o dr. Linseju v »Naših razgledih« že napisal odgovor: »Kakšen bo rezultat te preiskave, pa že zdaj ni težko uganiti. Človeški rop v Nemčiji je zrasel v enkavedej-ski šoli, zato je tudi gotoyo, da bodo sovjetske zasedbene oblasti še naprej trdile, da jim ni o tem prav nič znano.«
In za primer, če bi prav tako odgovorilo tudi jugoslovansko glasilo, ali celo jugoslovanske oblasti, ki so o vseh uvodoma omenjenih ugrabitvah, posebno pa o Andreju Uršiču doslej tako vztrajno molčale? Ali potem še vedno velja, kar je napisano o primeru dr. Linseja? Ali pa bo spet v polni meri obveljala tista farizejska: »Ne glej kaj delam, temveč poslušaj kaj govorim!«?	,
• * *
En izvod današnje številke »Demokracije, v kateri smo posebej označili ta članeki smo priporočeno poslali uredništvu »Naših razgledov« v Ljubljano. Primer Andreja Uršiča in podobni ležijo namreč; kakor mora nad tukajšnjim slovenskim političnim življenjem. In list, ki je znal napisati tako lepe besede za Nemca dr. Linseja, bi moral pač doprinesti svoj delež, da sš razčisti tudi primer Slovenca Andreja Uršiča. Seveda, če je dosleden!
Novi Gonstii podpredsednlh
General Winterton je podpisal u-pravni ukaz, s katerim se imenuje dr. Sebastiano Miceli za conskega podpredsednika, namesto prof. Carla Schiffrerja.
Stran 2.
DEMO Kj.R ACI2S
Leto VI. - SteveM3
V E S TI z GORIŠKEGA
VODJA SLOVENCEV V ITALIJI
Dr. Avgust Sfiligoj petdesetletnik
V torek 21. oktobra je v svoji družini in 'v ozkem krogu svojih najbližjih prijateljev praznoval petdesetletnico rojstva dr. Avgust Sfiligoj, predsednik SDZ na Goriškem.
Ce bi bil ta jubilej za vse neopazen. se to nikakor ne sme zgoditi za »Demokracijo«, ki je zaživela in raste prav po neumornem in nesebičnem delu tega moža.
Sicer je pa njegovo javno in politično delo že takega obsega, da zasluži, da se javno spomnimo tega lepega dogodka.
Za časa fašističnega gospostva nad Primorsko je bil dr. A. Sfiligoj najzagrizenejši nasprotnik fašističnega režima in najodločnejši zagovornik pravic primorskih Slovencev na Goriškem. Našo,, mladino je vodil in vzgajal v tem duhu in ji s svojim vzorom dajal pobudo za požrtvovalno delo za demokratične in narodne ideale našega ljudstva. Fašizem ga je zaradi tega preganjal, večkrat zaprl in interniral. Tedanji oblastniki so mu zaman skušali naprtiti zlagane obtožbe vohunskega delovanja. Zaradi njegovega odločnega narodnega nastopanja in nepopustljivega antifašističnega demokratičnega stališča v javnem življenju so ga fašistična oblastva vključila v skupino primorskih javnih delavcev, katere je decembra 1941 »sodilo« Izredno fašistično sodišče za zaščito države. Ta proces, ki je znan v naši politični zgodovini kot »tržaški proces«, je služil Italiji kot opravičilo za. njen razbojniški napad na miroljubne jugoslovanske narode. Dr A. Sfiligoja so tedaj obsodili na dosmrtno ječo.
Značilno za njegovo dosedanje življenje pa je že ta njegov jubi lej sam, ki je potekel tiho in neopazno. Tiho in neopazno je tudi njegovo delo za slovensko javnost na Goriškem. V njegov urad se zatekajo v najrazličnejših prilikah ljudje vseh slojev in tudi različnih političnih prepričanj. Za vsakega skuša najti rešitve, čeprav naredi včasih neprijeten vtis njegova trda beseda, ki je dostikrat izraz pienapornega dela in utrujenosti. Pod to trdo zunanjostjo se pa skriva mehka slovenska duša, ki je prav posebno dovzetna za trpljenje in bolečine najbolj zapuščenih Koliko beguncev je n. pr. prav zaradi njegovega nesebičnega in e-nergičnega nastopa pri višjih obla sieh organizacije IRO dobila podporo in pomoč! Za vse to ni ne zahteval ne prejel vinarja! Koliko je pa še drugih poti in intervencij, ki jih je naredil za reveže?! To smo le mimogrede omenili v potr dilo trditve, da je dr. Sfiligoj e den izmed redkih idealistov, ki še trdno veruje v ideale človeka, pa čeprav ga je življenje od rane mladosti polnilo s trpljenjem in razočaranjem!
Pridružujemo se	njegovim	ožjim
prijateljem in mu	želimo	polno	u-
speha v njegovem poklicnem in političnem delu in še mnogo srečnih let v krogu njegovih dragih!
Goriško in tržaško uredništvo . i	.
Spoštovani gospod	doktor!
Ob priliki Vaše petdesetletnice rojstva, ki ste jo obhajali v torek dne 21. t. m., Vam želi Kmečko -delavska zveza Iz Steverjana, kot svojemu zvestemu prijatelju in svetovalcu, ki ji je stal ob strani od, ustanovitve pa do danes, predvsem ljubega zdravja Vam in vsej Vaši družini, ter Vam' kliče: Bog Vas živi 'se na mnoga leta!
Kmečko-delavska zveza-v Steverjanu
IDILIČNO RAlfNANJE
s slovensko manjšino w Italiji
Tudi beneški Slovenci imajo svoje slovenske šole. Slovenci v Italiji ogrožajo italijansko večino. Centralni izvršni odbor demokrščanske stranke za zaščito demokratičnega sožitja in za uveljavitev človečanske dostojanstvenosti med narodi, „Ultime notizie" od 20. oktobra zahtevajo uradno zanikanje na slovenske pritožbe zaradi preganjanja naše manjšine
Nesramnost italijanskih oblastev in italijanskih listov gre tako daleč, da prve nakurijo vsako leto kako novo proti slovenski manjšini v Italiji z namenom, da manjšino preganjajo, drugi pa kričijo v svet, da se naši manjšini godi v Italiji naravnost idilično, in pozivajo oblastva, naj prisilijo slovenske liste, da objavijo uradno ugotovitev, da uživa slovenska manjšina prav vse pravice in ima vse svoje šole povsod, tako v Beneški Sloveniji kot na Goriškem, in da ima prav tako tudi prostore za kulturno udejstvovanje in razvoj.
Tako pišejo »Ultime Notizie« od 20. t. m. dobesedno:
»Med drugim se s posebno predrznostjo trdi v titinskih listih (četudi se izjavljajo za demokratične), da v Gorici, na področju Soče in Nadiže manjkajo šole; če pa obstojajo, so ogrožene od trajnega omejevanja.« V italijanščini se to besedilo glasi: »Fra l’altro si afferma con singolare sfrontatezza sui giornali titini (anche se si di-chiarano democratici) che a Gori-zia e nel territorio isontino e del Natisone mancano le scuole o, se ci so no, vengono sottoposte a con-tinue limitazioni.« In nadaljujejo:
»Vsakdo ve, da to ni res, prvi pa vedo to prav Slovenci, ki prosto lahko pošiljajo svoje otroke v ljudske in nato še v srednje šole vseh vrst ne da bi imel kdo kaj reči. Nadalje — kdo v Gorici tega ne ve? — Slovenci imajo v mestu svoje dvorane za združevanje« ... Za boljšo in stvarno točnost poročanja prinašamo tudi italijansko besedilo stavka: »Ognimo sa che c id non e vero, e per primi lo sanno proprio gli sloveni che liberamen-te possono inviare alle scuole ele-mentari e poi a quelle medie di tutti i tipi i propri ragazzi, senzn che alcuno abbia nulla da dire. Inoltre — e chi non lo sa a Gori-zia — gli sloveni hanno in cittd le loro sale di riunione« . . .
Naslov članka v večerniku »Ultime Notizie« pa je: »Veriga laži slovenskega tiska« (»Menzogne a catena della stampa slava«). Podnaslov pa: »Zakaj se ne objavi kako uradno zanikanje na to podlo propagandistično orožje?« (»Per-chč a queste vili armi propagan-distiche non si oppone gualche smentita ufficiale?«)
Nesramna laž
»Ultime Notizie«, torej, kot izhaja iz besedila, ki smo ga obja vili v obeh jezikih, trdijo, da imamo tako Slovenci V videmski pokrajini kakor tudi na Goriškem vse ljudske in srednje šole vseh vrst, v katere so Slovenci prosti, da pošiljajo svoje otroke. Poleg tega da imamo v Gorici svoje dvorane, kjer se lahko shajamo, kulturno uveljavljamo in razvijamo.
»Ultime Notizie« so namreč vse to napisale v dobri veri, kakor vsak, Italijan pač v dobri veri veruje, da se nam res godi naravnost idilično, saj stoji napisano v vseh zakonih, od ustave do dogovora o spoštovanju in uveljavljanju človečanskih pravic, od mirovne pogodbe, ki državo zavezuje na spoštovanje prav vseh manjšinskih pravic pa do dogovora za pobijanje rodomora. Tako se pač godi v Italiji, kjer sprejemajo vse obvezno-, sti, tudi najsvetejše, in že ob pod, pisu vedo, da jih ne bodo spoš-to, vali.
Da so to natisnile »Ultime Notizie« v dobri veri, smo milo napisali,, ker vsi vrabci na strehi vedo, da nima petdeset tisoč Slovencev v videmski pokrajini niti ene same osnovne šole s slovenskim učnim jezikom, kaj še srednje šole vseh vrst!!! In ker so starši zaradi tega prisiljeni pošiljati svoje otroke na slovenske šole v Gorico, jih preganjajo orožniki, sodniki in druga oblastva, ki jih stalno kličejo na zasliševanje ter silijo, da otroke umaknejo iz teh slovenskih šol. Kar jim je s takim krivičnim in protizakonitim nastopom proti, »prostemu« pošiljanju slovenskih otrok v slovenske šole na Goriško tudi uspelo!
Kjer ne morejo staršev »prepričati«, se poslužijo pa drugega načina. Otroke namreč pošiljamo v šolo zato, da jih učitelji naučijo, česar še ne znajo, ker bi sicer -bile šole pravi nesmisel. Tako je tudi letos prišlo nekaj otrok iz doline Nadiže na slovenske osnovne šole v Gorico, ker jih tam niso učili
in nočejo poučevati v siovenskenV materinem jeziku. Spričevalo je pravnoveijavno in se z njim lahko prepišejo na vsako šolo. Ce oo zaključku šolskega leta ne bodo znali zadosti, dobijo nezadostno oceno! Zgodilo pa se je, dar je učiteljica Kaus te naše mile in [ ljubljene o-tročiče kratko in malo proglasila za nevešče slovenščine in zadevo javila ravnatelju, ta pa nadzorniku. Proti predpisom zakona so o-troke podvrgli nekakemu izpitu in jih ocenili nezadostno za obiskovanje slovenske šole! . . . Izjavili pa so, da na italijansko šolo lahko gredo! . . . Ko pa se kak učenec preseli iz slovenske na italijansko šolo, pa bodi še tako nevešč italijanskega jezika, ga nobena učiteljica, noben ravnatelj in noben nadzornik niti ne podvrže izpitu, niti ne zavrne nazaj v slovensko šolo! To je »prosto« pošiljanje o-trok v slovenske šole, o katerem trdijo »Ultime Notizie«.
Nezaslišan pritisk
Da izvajajo Italijani vse mogoče vrste pritiska na slovenske starše, je tudi že stara pesem, saj so iz7 gnali iz slovenskih šol otroke vseh optantov. Karabinjerji, kvesturini in mestni policaji pa so vsak dan vratih slovenskih družin, da povprašujejo, kakšen jezik govorijo doma in v kakšne šole pošiljajo svoje otroke. Se za sprejem na delo povprašujejo na nekaterih uradih o jezikovni pripadnosti strank! S tem ustvarjajo bojazen pred oblastjo, 'd ima za posledico, da ustvari pri slovenskem človeku misel, da je jezikovno udejstvovanje v materinščini in pošiljanje o-trok v slovenske šole prepovedano in zločin!
Spomin na . preganjanje pod fašizmom vpliva dalje na Slovence! Tako se je že lansko leto naš svetovalec, g. Bratuž, pritožil, ker je učiteljica italijanskega vrtca v Pod-gori silila vpisovanje slovenskih o-trok v svoj vrtec, in ker je goriško županstvo izročilo slovenske vrtce v obmestju raznarodovalni organizaciji ONlAIR!
Ni čuda, da se naš človek, prestrašen že iz fašističnih časov, še bolj prestraši in tako podleže hinavski propagandi proti sloven skim šolam. Res je, da bi se gostilničar Figelj na Travniku v Gorici ne smel bati, ker ni navaden človek in bi moral dati otroka v slovensko šolo: res je. da bi moral tako ravnati tudi prodajalec koles in šivalnih strojev, g. Boris Cuk, itd. itd., vendar je to -težko ozračje ustvarilo ravnanje oblastev in ves pritisk italijanskih listov! Da ne vemo točno, kje je pri naših Slovencih meja strahu in nezavedno-, sti!
Letos poleti je neki slovenski duhovnik prejel nalogo od samega škofa, naj deluje v sanatoriju sv. Justa v Gorici, kjer so tudi slovenski bolniki in zlasti slovenski o-troci. Zdravnik dr. Levi pa je nastopil proti temu duhovniku In klical na pomoč še demokrščanske-ga župana dr. Ber.nardisa, da sta skupaj šla v sanatorij sv. Justa in slovenskega duhovnika ukazala odstraniti.
terinega jezika niti ustno niti pismeno, ker je to uradno prepovedano!
Trgovski dom v Gorici, ki so si ga goriški Slovenci postavili kot svoj kulturni dom, so fašisti že zdavnaj pobrali in ga sedanja';vla-da noče vrniti namenu, za katerega je bii zidan! Tako nimajo Slovenci v Italiji svojega kulturnega^ doma, niti za najpreprostejšo zabavo. In kre so bile predstave slovenskih dijakov v kinu na Travniku trn v, peti laškim šovinistom, so določeni krogi podjetnika kina prestrašili tako, da je oddajo dvorane tudi za take nedolžne namene odpovedal!
Zdaj pa »Ultime Notizie« zahtevajo, naj oblastva uradno izjavijo, da se'slovenski manjšini v Italiji godi prav dobro!!
Te dni čitamo lepake, ki jih je osrednji izvršni odbor demokrščanske stranke dal nalepiti po zidovih. Lepaki pravijo, da demokrščani obsojajo preganjanje vere in duhovnikov v komunističnih državah za železno zaveso, in zaključujejo takole: » . . . demokrščanska stranka potrjuje svojo zavezo, da vztrajno -deluje za zaščito demokratičnega sožitja in za uveljavitev človečanske dostojanstvenosti med narodi.« Italijansko besedilo se . glasi: » ... la Democra-zia Crist-iana ri-oonferma il proprio impegno di o-perare incessantemente per la tu-tela della convivenza democratica per 1’affermazione della digni-ta umana fra i popoli.«
Tudi te so za nas Slovence v I-taliji samo prazne besede, ki jih pisci ne spoštujejo, saj na primer še danes oblastva nočejo vročiti slovenskim optantom v šempetrski in podboneški občini pod Vidmom »dlokov o rešeni opcijski izjavi, in torej o potrditvi njihovega italijanskega državljanstva! Isto se godi tudi v Gorici.
Vse, kar smo tu zgoraj napisali, je resnica! Ali je resnica tudi . . . »Democrazia Cristiana«?! . . .
Zlohotne trditve
Socialistični poslanec Ceccherini ki pripada Saragatovi veji. pa !e te dni povedal v rimski zbornici, da skušamo goriški Slovenci ogrožati itali.ianstvo -teh kraiev, ker privlačujemo ali zahtevamo, da se otroci iz italiianskih zavodov po-šiliajo v slovenske šole! Taka !z-tava je namreč zlohotna, ker s» Slovenci stalno pritožujemo le nad dejstvom, da se slovenski otroci iz( italiianskih zavodov kot »Oddon Lenassi« -pošiliaio v italijanske šole in tako raznarodujejo.
Tu vrši oblast pravi rodomor kot ga vrši v videmski pokraiini kier nimajo naši bratie niti enera razreda slovenske šole. Tam noma-ea -tudi videmska kurila, ki v čisto slovenske kraie namešča itali-i^nske duhovnike, ki opravliaio v«o versko službo samo v italiian-ščin;! Prav tako nima'0 slovenski verniki iz občine Krmin svoie slo vp»«k» rridige! Ser>t»mbra 1947 ra so goriški kaoneini svoievolino od nravih’ slovensko mašo. ki je bila tam vsako nedeljo.
Nikier v nobenem iavnem uradu se ne smeio eoriški in videmsk Slovenci posluževati svojega ma
Pred pnlHnami p itallil
„Demokratične“ stranke n Italiji si pripravljajo non oolilni zakon in kršijo člen 56. ustaoe
Mature d Gorici
Na goriškem učiteljišču je napravila usposobljenostni izpit Kornelija PAVŠIČ in ne Kornelija AVSIC, kakor smo napačno poročali v pretekli številki.
Ker se komunistična nevarnost v Italiji ni zmanjšata in se poleg te prav po krivdi demokršeenov prebuja še fašistična, kot so to pokazale lanske upravne volitve, obstoja možnost, da se demokrščani ne vrnejo več na vlado kot edina odločujoča sila.
Po obstoječem pravnem redu, to je na podlagi člena 56 ustave, ki določa, da »se poslanska zbornica izvoli s splošnim in neposrednim glasom, in sicer) en poslanec za vsakih osemdeset'tisoč prebivalcev ah za ulomek niš^t od štirideset tisoč«, je ustavno1 predpisan in zagotovljen le pro|jorčni volilni sistem, ki ga ni moči kršiti, ne da bi se hkrati -kršili ustava in demokratična načela. Toda na podlagi tega jasnega določila ustave in tega demokratičnega načela izražanja ljudske volje in izvolitve ljudskih zastopnikov demokrščani nebi mogli ohraniti še naprej svojega položaja edine stranke, ki ima v rokah vso vlado in vso oblast zaradi velike zmage, ki so jo dosegli na državnozborskih volitvah dne 18. aprila 1948.
Prav na podlagi omenjenega določila člena 56. ustave izgleda, sn tega se demokrščani resno zavedajo, da ne bodo uspeli na državnozborskih volitvah, ki bodo prihodnjo pomlad. -Uspeli' pa bodo lahko komunisti, vsaj kot relativno najmočnejša stranka, in bi jim v tem primeru pritikala pravica do poverila za sestavo vlade, ki bi jo zaradi svoje spretnosti, znali -tudi sestaviti, saj imajo tudi oni zaveznike, kat se je izkazalo pri zadnjih občinskih volitvah v Rimu, kjer so z bivšim ministrskim predsednikom Nittijem na čelu nastopili z listo, ki je dobila nad tri sto tisoč glasov.
T.u se izkazuje zgrešenost demokrščanske politike popustljivosti in odpuščanja ter rehabilitacije fašistov. Po končani vojni so demokrščani uvedli politiko sprave z bivšimi fašisti, da so jih pridobili zase. Teko je še danes tajnik pri predsedstvu vlade sam Andreotti, k: je veljal kot nekak filozof fašistične ideologije, ali bolje rečeno laži-ideologije! Sele koj po lanskih upravnih volitvah, ker so se neo-fašisti in njihovi prijatelji monarhisti uveljavili kot močna sila, so demokrščani naglo predložili po7 slanski zbornici in senatu zakon za pobijanje fašizma tudi na podlagi člena 18 ustave, ki pravi, da »so prepovedana tajna združevanja in tista, ki zasledujejo tudi posredno politične namene v organizacijah vojaškega značaja«.
Vprašanje pa je, kakšno učin-ko-
Branko Babič odhaja
(Nadaljevanje s 1. strani)
Verjetno je to Titova vlada storila zato, da bi ponovno pogrela pro-slulo fratelanco v Trstu v predrugačeni obliki. Za predsednika OF so postavili znanega Franca Štoko. Tako v prvem kakor v drugem primeru je Titova vlada strahovito razočarala pol ducata aspirantov, ki se jim je Babičev klobuk že kar tesno prilegal na sive in plešaste glave, pa je v zadnjem trenutku odfrčal z isto burjo, kakor je odfrčal županski klobuk mlademu dr. Skerku v Nabrežini. Kraška burja je pač -muhava n« vse kriplje.
V tej zvezi se širijo po mestu na j raznovrstne j še govorice, ki za7 trjujejo, da je močno razočarano tudi tako imenovano omizje slovenskih »neodvisnih«, ki se je v svoji brezmejni prostodušnosti nadejalo, da bi mogla- Titova vlada sčasoma vendarle pričeti v Trstu z uvajanjem državne politike in bi bili za to delo prav »neodvisni Slovenci« poklicani. Pravijo tudi, da se je vodstvo (ki je obenem tudi članstvo) »neodvisnih Slovencev«, ki se je nekaj let kujalo nasproti Babiču in se gugalo po dveh stolih, končno le odločilo za zopetni titovski stol. Tako je politična zgodovina tržaških Slovencev zopet prikrajšana za eno »neodvisno« politično gostilniško omizje.
Z razdelitvijo nekaj Babičevih političnih funkcij pa, Babičeva dediščina še dolgo ni izčrpana. Za o-blaslniško -nasledstvo, ki je vsekakor najvažnejši del zapuščine, se puli kar šest tržaških odvetnikov: dr. Kukanja, dr. Dekleva, dr. Tončič, dr. Skerk, dr. Ferfolja in dr. Besednjak. Pri tako vnetem pravdanju ni težko -uganiti, kaj bo or} dediščine še ostalo. Tisti, ki mislijo, da so dobro poučeni, napove-
dujejo, da bo dr. Besednjak požel levji delež, ker tudi njemu pripisujejo zaslugo za Babičevo izvago-niranje. Vsekakor je aktivnost dr. Besednjaka čisto v duhu Babičevih kranjskih klobas in terana. Njegove vrste se polnijo s tistimi, ki hrepenijo po svojcih iz Jugoslavije in s tistimi, ki so jim potrebne določene usluge. V zadnjem času je na vrsti tudi državna pokojnina, s katero si belijo že itak posrebrene glave -posebno tisti veternjakovci, ki so obšli zaradi, pridobi-tniških. ciljev že vse politične -grupacije v Jugoslaviji in na STO-ju in jim slinasto hrbtenico sestavljajo groši, pa četudi so Judeževega izvora. Denar pač ne smrdi ih pokojnina je vsaj navidez denar. No, s -takimi stebri dr. Besednjak gotovo ne bo imel večje sreče od Branka Babiča. Tržaški Slovenci mu bodo kvečjemu hvaležni, da je očedil, njihove vrste.
Vsi ti dogodki v našem notranjem političnem življenju zgovorno pričajo, kako pravilno je ravnala SDZ v Nabrežini in spretno preskočila neodvisniško - titovsko past. Ob teh dogodkih bodo spregledali tudi tisti redki dobrodušneži, ki jih je preslepila titovska propaganda v zadnjih mesecih.
vitost bo -ta zakon za pobijanje fašizma imel, ko se je izkazalo, da je tudi sodstvo precej močno v rokah bivših fašistov in njihovih . prijateljev!
Kaj storiti? To, kar Italijani vedno storijo, ko jim sila kopja lomi. Namesto; da bi komunizem in fa-šizem pobijali ter uničevali s krepkimi socialnimi reformami in učinkovitimi ‘ kulturnimi nastopi, so se odločili za- nov volilni zakon, ki naj zagotovi stranki ali - povezanim, strankam, ki dobijo več kot 50 odstotkov glasov (recimo tudi samo 50,01 odst.!), dve tretjini, ali tam okoli, vseh poslanskih mes-t! Na ta način zmagajo seveda demokrščani .'in njihovi prijatelji Sa-raga-tovi ter Romitovi socialisti, republikanci in liberalci, ki se na volitvah med seboj povežejo, da laže dosežejo zmago!
S tem pa prav oni, demokrščani, socialisti, republikanci in liberalci, kršijo tisti člen ustave, ki so ga sami izglasovali, -to je člen 56. po katerem volijo enega poslanca za vsakih osemdeset tisoč prebivalcev. Po novem zakonu pa, ki ni ustavni,',in prav zato ustavo krši, po katerem naj bi stranka ali stranke. ki dobijo več kot 50 odstotkov v.seh oddanih glasov, prejele dve tretjini poslanskih mest, bodo ti poslanci izvoljeni vsak na proporcu, nižjem od osemdesetih tisoč prebivalcev, opozicijski poslanci pa na proporcu, višjem od osemdesetih tisoč prebivalcev. Kje je demokratičnost zakona in politične uveljavitve?
(Komunisti se seveda ne bi imeli kaj . pritoževati proti takemu ravnanju in fašisti tudi ne, ker so en: in drugi povsod, kjer so zavladali, poga-zili vsa načela demokratične enakopravnosti in spoštovanja u-stave -ter zakona sploh. Toda tu gre za kršitev zakona v državi, ki hoče ep ‘es-euod as ut 'euon-aziiourap HM’ je civilizirana! Vsak, ki -količkaj razume, kaj se pravi UštaVa, Zakofl~-in demokracija, mora osupniti pred nameravanim ukrepom demokršča-nov in njihovih prijateljev!
Kar se pa nas Slovencev v Italiji tiče, naj omenimo, da je ministrski predsednik De Gasper.i izjavil letos poleti na Tirolskem, da se mora o hraniti proporčni volilni sistem povsod tam, kjer obstoja jezikovna manjšina. Zakaj pa ga torej ne prizna -tudi nam Slovencem in nam z us-tavnim zakonom zagotovi zastopstvo v poslanski -zbornici, kot ga- člen 57 ustave zagotavlja francoski manjšini v dolini Aosta, ki ni-ti ne doseže dve sto ■tisoč, niti ne presega sto tisoč prebivalcev, kot jih isti člen 57 ustave predpisuje za izvolitev vsakega senatorja?
Naj gospod De Gasperi pokaže tudi z dejanji svojo krščansko demokratičnost in naj se zaveda, da smo tudi mi enakopravni državljani!
Štipendi|B za sirote
Državni zavod za sirote delavcpv, je razpisal natečaj za 130 štipendij za sirote delavcev, ki obiskujejo srednje šole. Podrobnosti daje omenjeni zavod.
Za izboljšanje zemljišč
Pokrajinsko Kmetijsko nadzorni-štvo je razpisalo natečaj za vse kraške kmete, ki hočejo izboljšati svoja zemljišča. Kdor se hoče natečaja udeležiti, mora nasloviti prošnjo na omenjeno Kmetijsko nadzorništvo do konca novembra. V prošnji mora navesti poleg svojega točnega naslova in vseh osebnih jiodatkov tudi delo, ki ga namerava izvršiti, in točen kraj, kjer bo izboljšanje napravil. Najvišja nagrada znaša 40 tisoč, najnižja pa 8 tisoč lir. Vseh nagrad je 37 v skupni vrednosti 400 tisoč lir. Delo mora biti dokončano do 30. maja 1953,
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KU-TINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO.-POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA.
Tovarna pohi#**®
Tel. 32
Cormons prov. Gorica
Naša skrb ža štrokovnb šblstvo
Nedemokratično stališče zavezniških oblasten glede slovenske srednje tehnične šole
Zaman se trudimo, di bi 1 Združenih narodov in zakona o ro-dosegli za našo mladino vse domoru, da ne govorimo o sploš-šolske možnosti, ki jih imajo nih demokratičnih načelih.
Italijani v Trstu. Po naših	Visoka raven slovenskih šol na
demokratičnih pojmih ima- našem ozemlju je' v upravičen po-mo pravico do vseh vrst šol, I103 2VU in našega življa, saj je kakor jih imajo naši Italijan- M^az velikega prosvetnega .iz-roči-ski sodržavljani! Zato smo si	vsega našega naroda. Začetne
vsa zadnja leta prizadevali, težave so bile neizogibne, ker je da bi dosegli ustanovitev italijanska predvojna uprava siste-srednje tehnične šole in dvo- matično zatirala vse naše in-telek-razredne trgovske šole s slo- tualne kroge, jih pozaprla, interni-venskim učnim jezikom. Na rala, premestila daleč v notranjost tozadevni prošnji »Odbora za Italije, preganjala iz služb in jih s slovensko šolstvo« z 2. in 0. tem prisilila, da so si poiskali za-julija je ZVU odgovorila na- | točišča v matični državi Jugoslaviji. Med vojno so bili prav ti Primorci deležni še prav posebnega preganjanja italijanskih in nemških vojaških oblastev. Veliko število pa jih je padlo v borbi za skupno zavezniško stvar. Zato je razumljivo, da so pri samem začetku naše šole občutile pomanjkanje primernega učnega osebja^ Lahko pa rečemo, da so danes vst te težave že k sreči za nami!
Prepričani smo, da imamo kot
slednje:
URAD VOJASK. GUVERNERJA BRITSKO - AMER. CONE STO
Spis: OMG-CC-im 31. avg. 1952
Poslano: Dr. Janku JEZU, tajniku Odbora za slov, šolstvo v Trstu ul. Machiavelli št. 22
Spoštovani gospod!
General Winterton mi je naročil, I Tržačani, ki živimo na te-j zemlji
da odgovorim na Vaše pismo od že trinajst stoletij v skupnosti- z
2. in 9. julija 1952, ki ga je skrbno italijanskimi sodržavljani, pravico
preučil.	do primernega števila vseh šol, ki
General W,interton želi, da pou- jih imajo Italijani in ki jih Slo-
darim, da je -bila Zavezniška voja- venci potrebujemo. Zato so zad-
ška uprava tista, ki je obnovila nja leta bila naša prizadevanja u-
slovensko	šolstvo,	zatrto	pod	fa- Umerjena v to, da	bi izpolnili vrze-
šističnim	režimom.	Glede	na	šte- m, ki še	obstojajo	v našem šolskem
vilne težave pri obnovi teh šol, od sistemu, z ustanovitvijo dveh pre-
katerih začetno, pomanjkanje priT potrebnih zavodov za našo šolsko
merno kvalificiranih učnih moči mladino, to ie dvorazredne trgov-
ni bila najmanjša, meni Zavedni- ske šole in srednje tehnične šole.
ška vojaška uprava, da je sedanja Krivično je namreč, da se sloven-
visoka raven slovenskih šol v tej ski otroci, ki bi hoteli v te šole
coni resničen uspeh. Vendar se je I morajo vpisati na italijanske »a-
treba zavedati, kar se tiče stalno-1 vode, ker slovenskih ni!
sti. da Zavezniška vojaška uprava Na_ gjbm k; je
izraz volje vseh
kot	začasna	uprava	m	v	položaju, Lkupin tržaških Slovencev, ne deli
da	bi	uvajala	temeljne	zakonske	vašeea mnenja glede slovenske
predpise in tako vzpostavila Ustroj, ldn	tehni5ne	šo)e. Zanj0 se je
že leta	1948 prijavilo dovolj veli-
ko število dijakov, ki bi najpolnili ne samo enega, ampak ved razredov nove šole. Prosvetni urad ZVU hrani v svojem arhivu sezname o poskusnem vpisu, ki je bil uradno razpisan hkrati za dvoraz-redno trgovsko šolo in za srednio tehnično šolo. Čeprav se je za obe šoli priiavilo dovolj dijakov. Prosvetni urad ZVU ni sma-tral za potrebno, da bi napravil potrebne
ki bi dokončno obvezoval vlado, ki ima slediti. Poleg tega meni gene ral Winterton, da sedanji ustroj ne -povzroča krivice niti slovenskim dijakom, ki nikoli prej niso imeli, večjih možnosti šolanja; niti kvalificiranim slovenskim učiteljem, ki so za razliko od svojih italijanskih kolegov vsi zaposleni in bodo verjetno tako ostali v bodočnosti, ko likor se da predvideti.
Vaša zahteva, da se otvori slovenski industrijski tehnični zavod, j >orake za njihovo ustanovitev. Tuje -bila skrbno preučena. Vendar m; vsa naslednja leta so ostale gle-se sodi, da prav znatni izdaielc, ki i de dega vse ■ naše' prošnje- -zaman, bi ga zahtevala otvoritev take šole, gPprav je obisk na slovenskih niž-ne bi bil upravičen glede na majh-1 jjh industrijskih strokovnih šolah no število učencev, ki bi jo ver- v stalnem porastu in daleč presesa jetno obiskovali. Poudarja se, da I število učencev vpisanih v letu so dozdaj tisti učenci slovenske in- j t94R. Prilagamo seznam noskusne-•dust.rijske strokovne šole, ki so to I 9a vpisa iz leta 1948 za dvorazred-žele.11, nadaljevali šolanje na itali- |no trgovsko šolo in srednio teh-janskem industrijskem tehničnem nj(ino šolo. Prilagamo tudi stati--zavodu, kjer je poučevanje odlič- stično rrimeriavo obiska sloven-no. Sodi se, da bo to v prid učen- sviv, nižiih industriiskih strokov-cem, ker se naučijo tam italijan- I riihi šol od leta 1948 dalje, skih strokovnih izrazov in tako boljše upanje na zap
Vendar želi general Wii
Zato se naš odbor še enkrat o-brači na Vas, gospod general, da bi zadevo ponovno preučili in u-kazali odprtje obeh šol, ki sta našemu' življu na Tržaškem tako potrebni.
Pri presojanju naših šolskih potreb ne bi smeli prihajati v poštev pomisleki finančne narave. Saj ko polnopravni državljani prispevamo s plačevanjem primernega dela državnih davkov k delnemu, našemu številu sorozmernemu, vzdrževanju javne uprave, zaradi česar je po demokratičnih pravilih tudi razumljivo, da zahtevamo nam sorazmerno pripadajoči del koristi, v našem konkretnem primeru, tudi oprema za naše šolske potrebe.
Res je, da so slovenski učenci, ki so uspešno končali jpouk na slovenskih industrijskih strokovnih šolah, doslej morali nadaljevati — seveda v kolikor so to želeli, če so izpolnili 14. leto starosti in s tem zadostili šolski obveznosti — industrijski strokovni pouk na italijanski srednji tehnični .šoli v Trstu. Ne dvomimo, da ne bi bilo poučevanje na tem zavodu odlično, vendar izjavljamo še enkrat, da imamo pravico do istih šol, kot Italijani! Kratenje te naše osnovne pravice na šolskem polju pomeni izvajati do slovenskega ljudstva na Tržaškem diskriminacijsko politiko, ki je nismo zaslužili in ki je ni mogoče vskladiti z demokratičnimi načeli.
Odločno pa se upiramo,; gospod general, mišljenju, da je posečanje italijanske srednje tehnične šole našim učencem samo v korist, ker se naučijo tam italijanskih strokovnih izrazov in imajo tako boljše u-panje na zaposlitev. Ugotavljamo namreč, da se naši otroci v sloven skih šolah -učijo istočasno obeh tukajšnjih jezikov, to je slovenščine
Ali je to doslednost?
Nekaj pripomb k pisanju ..Katoliškega glasa“
V že itak razgibanem ozračju, Da je vsako izrabljanje verske
in italijanščine. Poleg rednega učnega načrta, ki je obvezen za italijanske šole, morajo naši otroci obvladati tudi vso snov tako imenovane slovenske nacionalne skupine (slovenski jezik, zgodovina, zemljepis). Zato so naši otrocj strokovno in jezikovno vsaj tako podkovani kot italijanski.
Najodločneje pa moramo zavračati zlonamerne trditve naših narodnih nasprotnikov, da bodo imeli naši otroci, ki bodo dokončali italijanske šole, boljše upanje na zaposlitev. Kajti, če -bi se s takimi trditvami morali sprijazniti, bi to za nas pomenilo odreči se svojemu slovenskemu ponosu, narodni časti in hotenju vztrajati v prizadevanju, da si priborimo spoštovanje vseh pravic, ki nam pripadajo v demokratično urejenem življenju na našem področju. Mislimo in tipamo, da takega postopka ne zasluži narod, ki živi v. sredini Evrope s priznano visoko kulturno ravnijo.
Na koncu bi hoteli spregovoriti še nekaj o osebju slovenskih šol.
Kakšna razjika je med položajem slovenskega in onim italijanskega šolskega osebja! V kolikor so italijanski šolniki nameščeni, so vsi socialno zavarovani za primer starosti, onemoglosti in smrti. Slovenski šolniki pa niso deležni te socialne zaščite, ki je najvišja pridobitev delovnih slojev zahodnega demokratičnega sveta. Ne drži niti, da so slovenski šolniki vsi zaposleni. Vam ne bo težko prepričati se, da je precej visoko kvalificiranih} slovenskih šolnikov brez zaposlitve. Saj -lahko ugotovite, da ostane vsako leto cela vrsta prošenj strokovno kvalificiranih šolnikov-domači-nov nerešenih pri Prosvetnem ura-
(Nadaljevanje na 4. strani)
kakršno vlada zadnje čase med Slovenci na Tržaškem, ne more nihče iel&ti, da bi poleg že obstoječih nesoglasij zrastla še nova.
Uredništvo »Katoliškega glasa« v Gorici je ponovno poudarilo, da se kot verski list ne želi mešati v politične prepire, in je posebno o dogodkih na Tržaškem nekajkrat prav z viška izreklo svojo besedo. Nihče mu tega ni zameril, dokler so bile take izjave načelne in soglasne z ostalim 'njegovim pisanjem.
Toda izgleda, da je »Katoliški glas« v zadnjem času izgubil svoj kompq^. To nam izostane jasno, čim si ogledamo nekaj njegovih zadnjih številk. Klasična je tista z dne 25. septembra.
Na prvi strani je uvodnik, ki ponavlja staro geslo in proglaša liberalce za prav take sovražnike vsega slovenskega, kakor marksiste. V času, ko prisostvujemo po vsem svetu naporom, da bi se združile vse resnično demokratične sile v strnjeno fronto, da se skupno uprejo rdečemu totalitarizmu, zares ne vemo, zakaj naj bi bilo pametno postavljati razlike znotraj demokratičnega tabora na isto raven z razlikami, ki ločijo katoliški tabor od komunističnega. V ostalem pa bi to bila zgolj načelna o-pomba, kajti na Primorskem ni takega političnega pokreta, ki bi bil istoveten s tistim pojmom starega »liberalizma«, kakršen bi nasprotoval Katoliški cerkvi. Vse nekomunistične skupine so vendar ponovna poudarile svojo privrženost spoštovanju vere in njenih organizacij. Zato res ne vemo, kam pravzaprav meri uvodnik »Katoliškega glasa«, niti ne zakaj je bil potreben. Tako pisanje vzbuja namreč kvečjemu nepotrebne in škodljive sume ter besedičenja.
S DZ v borbi za teptane
slovenske pravice na STO-ju
(Nadaljevanje s 1. strani)
v poštev njihov dodatni predlog o zatiranih Italijanih v coni B.
Občinski svet je zatem imenoval delegacijo, ki bo izročila resolucijo generalu Wintertonu in ki jo sestavljajo svetovalci:	Egon	Flori-
dan, dr. Jože -Skerk. Drago Legiša in Leopold Legiša.
O predlogu SDZ o spomeniku Iga Grudna bo občinski svet razpravljal na eni prihodnjih rednih sej.
S tem je župan zaključil izredno sejo občinskega sveta.
/. 1 tl NOVICE z VIC	>E1	MSK	ti ega] ;
1 „PREMIO PRILILI« l			
lotno vprašanje slovenskega stva stalno pred očmi.
S spoštovanjem
Miller polkovnik, višji štabni častnik
»Odbor za slovensko šolstvo« je na ta dopis dal naslednji odgovor:
ODBOR ZA SLOV. SOLSTVO V TRSTU
V Trstu, dne 25. sept. 1952.
Gospodu generalu Thomasu Johnu W in tertonu vojaškemu guvernerju področja A STO- ja
TRST
| giduc sta uuuiičt piui. ui
Odbor za slovensko šolstvo v Tr-|bella iž Macerate za orgeljsko stu potrjuje prejem Vašega spisa skladbo, prof. Aleksander Parron-OMG-CC-1178 z 31. avgusta 1952, chi iz Firenze pa za lirične pesmi s katerim odgovarjate na naši pis- K slovesnosti so prihitele vse po mi z 2. in 9. julija 1952. Zahvalju- litične, vojaške in prosvetne obla-jemo se Vam za izjavo, da ste sti videmske pokrajine in mnogo skrbno preučiii zadeve, ki smo jih kulturnikov iz vseh krajev Italije, pismeno predložili Vaši pozornosti. Predsednika vlade De Gasperija je
zastopal senator in podtajnik mini-
Resolucija
Poveljniku Anglo-ameriškega področja STO-ja, gospodu generalu T. J. Winter-tonu, v devinskem gradu
Občinski svet občine Devin - Nabrežina, zbran na izredni seji dne 21. oktobra 1952, je po razpravljanju o ribiškem naselju pri Stivanu na področju občine
ugotovil 1) da je gradnja begunskega ribiškega naselja na področju slovenske obale med Devinom in Silvanom plod raznarodovalne poli-
2) da naselje ni bilo zgrajeno iradi potreb in koristi domačih
Na pobudo furlanskega senator-I ja Tessitorija je bila od vlade u-stanovljena posebna kulturna usta-| nova z letno nagrado dveh milijonov lir, po en milijon za najlepšo [lirično pesem ter za najboljšo or-| geljsko skladbo. Ta kulturna ustanova se imenuje »Premio Friuli« in je navezana na mesto Čedad, I kjer se bo vsako leto delila z naj-1 večjo slovesnostjo.
Prva taka slovesnost se je izvr-| šila v nedeljo 28. septembra. Nagrade sta dobila prof. Lino Livia-
Zavezniška vojaška uprava je z obnovitvijo slovenskih šol na Tržaškem izvršila dejanje mednarod-
strstva državnega zaklada, senator Tessitori.
•	1	Da	ima	ta	ustanova predvsem
Ul««« Cie. J« ,lov„n„ pod*.
kot zavezniki zahodnih sil v drugi svetovni vojni — od nje pričakovali. Vendar je bila ta obnovitev le delna in samo en posamezen člen v verigi zadostilnih ukrepov, ■ki bi jih morali biti deležni v skladu z določbami mirovne pogodbe posebnega Statuta za T-rst, Listine
Koncert pevskega zbora Radia Zagreb
Zaradi pomanjkanja prostora objavimo izčrpno poročilo o koncertu pevskega zbora- Radia Zagreb, ki g a je sestavil dr. Fran Delak, v prihodnji številki.
OB VESELIH IN ŽALOSTNIH PRILIKAH SPOMNITE SE REVNEGA SLOVENSKEGA OTROKA I.N PODPIRAJTE SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO!
tal sam senator Tessitori. ko je v svojem uradnem govoru rekel: »Hočemo povedati Italijanom, da v tem skrajnem kotu Italije obstoja predstena (»antemurale«) v obrambo latinske in kristjanske omike (»antemurale di difesa per la ci-viltd latina e cristiana«).
Tako bodo torej sedaj Italijani dobro vedeli, da se nahaja »ante muraie« latinske in kristjanske o-mike, kakor po navadi, šele v starem mestu Čedadu in da je sedaj ta obrambna predstena močno podprta z novo dvamilijonsko nagra do »Premio Friuli«.
Ta Tessitoriiev izraz ni po vsem izviren, ker ga ie nedavno rabil že Arturo Manzano in povzročil s tem protest Dalmatinca dr. Bane, češ da ie čast »antemurale« izključni privilegij Dalmacije.
Dr. Tessitori je dobro vedel, kaj je govoril, ko je povedal, da je
»antemurale«' slavne »civilta lati-ne« v Čedadu, in stene ni prenesel na Dreko in na Stupico, četudi je vsa Benečija že čez 80 let pod Ita lijo. Nad Čedadom je sicer še »ita-lianissima« Benečija, eden najbolj zanemarjenih, najrevnejših kotov velike Italije, kjer najdeš še prava prazgodovinska stanovanja v hri-Bih, r vaseh, ki so povezane s kozjimi stezami ali cestami ob potokih. Tod imajo, celo še v letu 1952, celo ]?o enkrat ali dvakrat na teden pošto, katera večkrat pride od roke do roke, ako sploh ne izgine na poti. Danes te vasi nimajo niti pokopališča,. zato morajo z veliko težave, po vročini, v dežju in snegu nositi mrliče po eno uro ali poldrugo uro daleč v dolino na stara in zanemarjena pokopališča. V Benečiji najdeš ljudi upadlih obrazov. upognjene od težkih bremen ljudi, ki ne poznajo ne mesa ne pečenke, ki se smatrajo za srečne, ko se morejo najesti do sitega vsaj »pulente in batude«. V beneških vaseh se morajo »martrati« tudi z najtežjimi deli anemične ženske in starčki, ker so vsi mladi fantje in možje morali daleč v nevarne rudniške jame služit si kruha za rev no družino in za plačilo prevelikih davkov.
Vse, kar smo našteli in kar smq zaradi pomanjkanja prostora morali celo opustiti, ne spada seveda k »civilta latina« in zato je držav ni podtajnik Tessitori pametno jpo-stavil »antemurale« že v Čedad Skrajni kot Italije pod starim imenom »Benečija« je nekdaj spadal pod Benetke, toda s povojnim ime nom »Valli del Natisone« je vkle njen med »sipario di ferro« (železno zaveso) in čedajski »antemu rale« kakor kanarček v kletko in čaka, da ji dvatisočletna »civ-ilta« vrže prgišče prosž, s pogojem, d^ ostane še naprej »italianissima« brez .kulture in civilizacije.
rodovalne in diskriminacijske politike do Slovencev na splošno in še posebej do prebivalstva devin-sko-nabrežinske občine, in to zlasti s podporo funkcionarjev in njej podrejenih upravnih oblastev.
* • •
3) da je bilo naselje zgrajeno proti zakonitim predpisom, brez o-dobritve pristojnih uradov naše občine in da je bilo naselje samovoljno in protizakonito nazvano »Villaggio dei Pescatori« in celo »S. Marco«;
4) dejanje je v očitnem nasprot ju s členom 266 enotnega besedila občinskega in deželnega zakona iz leta, 1934, glasom katerega je edino občinski svet pristojen, da privoli v ustanbvitev novega naselja ali vasi in za njeno poimenovanje;
5) da so bile otvoritvene svečanosti prirejene brez vednosti občinske uprave, izrazito šovinistične, sovražne domačemu prebivalstvu in so zata naperjene proti mirnemu sožitju naših Občinarjev
6) da je prisotnost številnih vidnih predstavnikov iz republike Italije dalo otvoritveni manifestaciji izrazit značaj imperialističnega pohlepa po naši zemlji.
Zato
protestira
1) proti načrtnemu spreminjanju etničnega značaja naše zemlje:
2) proti kršitvam zakonitosti in kompetenc naše občine;
3) proti stalni podpori, ki jo Zavezniška vojaška uprava nudi tu di pri tef priliki razratirod-avalni-pclitiki italijanskega imperializma
Zahteva
1) da se uvede takojšnja preiskava o kršitvi zakonitosti in kompetenc naše občine, ter da se proti ugotovljenim krivcem podvzamejo ustrezne mere in vzpostavi zakoni tost;
2) da Zavezniška vojaška upra va, ki je odgovorna za izvajanje mirovne pogodbe z Italijo, poskrbi, da se odstranijo s področja pod njeno upravo simboli tuje suvere nesti, s katerimi se izziva domače prebivalstvo;
3) da Zavezniška vojaška uprava preneha s podpiranjem razna-
Tako je potekla seja nabrežin-skega občinskega sveta:	v	duhu
popolnega sporazuma Slovencev proti italijanskemu šovinizmu in pohlepu.
Pristaši titovih i nfilotitovih grupacij imajo še enkrat možnost vi deti, kako 'brezglavo je bilo piša nje njihovih glasil, ko so očitali SDZ vse mogoče zločine: od izdajstva naših koristi pa do hlapčeva nja tujcu. Očitali so odborniku Flo ridanu, da je »Slovenec«, županu, pa, da se vdinja kominformistom in s tem Lahom. Kaj je ostalo od vsega tega praznega kričanja?
»Slovenec« Floridan je prav tisti, ki najbolj odločno, rekli bi naj^ bolj radikalno zastopa in brani prav tiste naše narodnostne pravice, čijih monopol bi bili radi imeli titovci!
Kaj pa s povezavo s kominfor-misti, ubogi »Primorski dnevnik«? Prepričani smo, da bi še lahko govorili o dveh antikomunističnih strankah na STO-ju, če bi Besed-njakova SKSZ bila tako neodvisna od titovcev, kot smo mi od komin-formistov. Tako govorimo le o eni: SDZ!
Dve besedi kominformistom: Kot mi nismo vezani na KP, tako tudi KP ni vezana na nas, zato so oni popolnoma prosti, ubrati ono pot, ki njim bolj prija. Je pa naše prepričanje, da v primerih, ki so teko kričeči in življenjsko važni za vse nas Slovence na STO-ju, kot je primer z ribiško vasjo. Tam ni izbire in ni mesta za kolebanja: si Slovenec ali si bastard! Ce si Slovenec, imej pogum to svetu pokazati in se zoperstavi vsakemu italijanskemu pohlepu po naši zemlji, če se pa čutiš bastarda, če čutiš, da ne spadaš več med Slovence, če sl tako globoko padel, da smatraš za potrebno biti interna-cionalist v trenutku, ko je sam Togliatti tako vnet italijanski iredentist, potem razumemo, da ne glasuješ za resolucijo, ki ožigosa laški imperializem.
To vse razumemo: le gospodje okrog Vidalija naj ne govorijo več o slovenstvu in obrambi naših koristi: mi smo še večji antititovci, kot so oni, a kljub temu to sovraštvo nas ni preslepilo in ne zamenjujemo borbe proti Titovemu režimu z izdajstvom slovenskih koristi!
Bolje vemo kot sami kominfor-misti, da je položaj naših ljudi v coni B vse prej kot dober, a ko moramo nastopiti proti Lahom, ne smemo in nočemo pljuvati v lastno skledo. Pa naj se to še stokrat imenuje titovstvo.
avtoritete in čustev v stieankarsko-politične namene do skrajnosti škodljivo, o tem smo si menda e-dini. Vera in Cerkev morata biti, nepristranska last vseh poštenih katolikov urez razlike. Posebno primorski Slovenci ne bomo imeli prav nobene koristi, temveč veliko škodo, če bi poskušali uveljaviti podobno svetovno-nazorsko delitev, kakršna je bila v veljavi na Kranjskem, in če bi pri tem naši cerkveni krogi naprravili to napako, da bi se z visokega, nad-sti ankarskega piedestala pristransko vrgli v strankarsko politično borbo. V ostalem pa upamo, da to ni bil namen uvodnika »Katoliškega glasa«.
Na četrti strani objavlja ista iti- i vilka »Katoliškega glasa« vest jio sestanku slovenskih duhovnikov fb' goriš)ce nadškofije v Italiji, ki ko,-se 17. septembra »soglasno izrekli, zoper v/sako povezovanje s konjii nizmom jn zoper vsako povezaho pri volitvah s strankami, ki iz^>-vedujejo brezbožni komunistični ,in totalitarni program. Zato svetuje-0 domačim politikom, naj na prihodnjih volitvah ne sklepajo kakih povezav z Demokratsko fronto Slovencev, ker vidijo v njej stranko komunistično in totalitarno ideologijo«.
To je vsekakor načelen in pravilen sklep, ki dela čast naši duhovščini, in »Katoliški glas* je n-pravičeno objavil vest o tem sklepu na čelu svojih goriških vesti. Teda prav na drugi strani istega lista papirja, tako, da se nekatere črke še vidijo skozi, je objavljen dopis iz nabrežinske občine, v katerem napada Slovensko demokratsko zvezo prav v imenu ljudi, ki s titovskimi komunisti sodelujejo!
Ali ni to malo preveč? »Katoliški glas« je že ponovno izjavil, da se v tržaške strankarske spore ne bo vtikal in nihče mu nič ni očital, ko je obsodil Nabrežince, ki so se povezali s kominformisti, kakor tudi one, ki so ostali v zvezi s titovci. Kot katoliško glasilo je bil za to upravičen. Toda kljub tem svojim sklejx>m je vedno na novo dajal stvoje stolpce na razpolago titovskim■ zaveznikom, ki so napadali Slovensko demokratsko zvezo v Trstu, oziroma njeno organizacijo v nabrežinski občini. Kako to pristaja katoliškemu glasilu, posebno ko istočasno objavlja sklep duhovščine svoje škofije, da naj se s komunisti ne sklepa nobenih zvez, o tem prepustimo sodbo uredništvu »Katoliškega glasa« in njegovim cita-teljem. Prepričfmi smo, da bodo le redki taki odgovori, ki ne bi soglašali z našim.
Vendar je v številki z dne 25. septembra uredništvo »Katoliškega glasa« hotelo obdržati vsaj še videz nepristranosti. Članek »Kam plove Slovenska demokratska zveza na Tržaškem.« je namreč objavilo s irripombo, da »prinaša poročilo svojega dopisnika, ne da bi s tem kakor koli hotelo prevzeti odgovornost za razplet dogodkov ir občini Nabrežina-Devin«. Malo čudno se sliši sicer, da objavlja list poročilo »našega dopisnika«, tore' ne morda kakšno pismo, ampak članek svojega človeka, a da s tem ne prevzema nase nobene odgovornosti!
Poudarjena nepristranost pa ni imela dolgega življenja. Medtem ko je »Katoliški glas« objavil napad na Slovensko demokratsko zvezo na Tržaškem, ne da bi prej poslal zadevni članek na vpogled ali v pojasnilo Slovenski demokratski zvezi v Trstu (česar seveda ni, bil dolžan storiti), je bil s pojasnilom, ki ga je poslal nabrežnski župan,
Terčon, popolnoma drugdčen postopek. Uredništvo je namreč zaradi »nepristranosti« (ne da. bt bilo dolžno to storiti) poslalo Terčonovo pojasnilo »svojemu dopisniku iz Nabrežine«. Ta se je obrnil na prizadeta svetovalca Draga Legišo in dr. Skerka, katera sta mu dala izjavo, ki jo je nato »Katoliški glas« objavil skupno s Terčonovim pojasnilom. Za »objektivno poročanje« torej ni bilo treba pošiljali napada na Slovensko demokratsko zvezo slednji na vpogled, toda pri odgovoru zastopnikov Slov. demokratske zveze je bil »Katoliški glas« do avtorjev napada vse u-strezljivejši — ni jih pustil čakati, da bi ga čitali natiskanega, jaonu-dil in omogočil jim je, da so odgovorili nanj še predno je izšel! Res lepa vljudnost, a tembolj čudna nepristranost!
Končno tudi mi soglašamo s pripombo »Katoliškega glasa«, ki je dne 9. oktobra napisal, da je bilo prerekanja v nabrežinski zadevi že dovolj. Želimo le, da bi se predvsem sam ravnal po tem sklepu, in če bo kdaj še hotel napisati o Slovenski demokratski zvezi na Tržaškem- kakšno besedo, potem mu iskreno želimo, da bi to napravil na način, da njegova objektivnost in načelnost ne bi tako trpeli hakor sta trpeli prav v zadnjih štirih tednih.
Stran 4.
DEMOKRACIJA
Leto VI. - Stev. 43
VESTI s TRŽAŠKEGA
IZZIV ANI A
Ni ga skoro dneva, da ne bi bili deležni kakršnega koli izzivanja pq italijanskih iredentistih.
Za najnovejši niz izzivalnih dejanj, ki so jih priredili združeni svetni in cerkveni šovinistični dostojanstveniki, so pa čakali kar na Teden Združenih narodov . . . Saj boljšega časa zares niso mogli izbrati, ko se pod zaupno upravo Varnostnega sveta ZN dogajajo na, Tržaškem prav čudne stvari, ki kruto bijejo v obraz demokratični dosto jans tve nost i.
Pa pojdimo po vrsti.
Najprej poskus ustanovitve italijanske osnovne šole v slovenski vasi Ricmanjih. Pri ■dolinskem županu, Lovrihi, so se zglasili pretekli teden trije italijanski gospodje’' (ita.Ujans.ki šolski upravitelj iz Dcmja', Italijanski didaktični rav-natelf in italijanski šolski nadzornik) ter zahtevali prostore za italijansko os no v no šolo v Ricmanjih za — reci in piši — osem »italijanskih« otrok. Kakor smo pa izvedeli, ni od teh osmih otrok niti eden Italijan, ker so deloma otroci mešanih zakonov, deloma pa otroci nezavednih- ricmanjskih Slovencev! tfekaj pa je otrok priseljenih beguncev 'z Reke, ki jih že priimek PeH<? izdaja za pristne Hrvate. Razen tega je eden, sin borštanskega postajenačelnika, še premlad za po-sečanje prvega razreda! Nam pa za mnogoštevilnejše slovenske o-troke oifrekajo oziroma zavlačujejo' ustanovitev osnovne šole v Gabrovcu ter otroških vrtcih na Proseku, v Božičih, v Stramarju-Zav-Ijah in v Trstu, v ulici Sv. Frančiške . ..
Drugo po vrsti je izzivanje z laškimi zvonovi, ki naj bi z zvonikov naših podeželskih cerkvic o-znanjali italijansko slavo po Krasu.
Kot je znano, so med vojno italijanska oblastva odpeljala z naših vasi skoro vse zvonove .in jih pretopila v zločinsko orožje, s katerim šo hotela s pomočjo nemških nacistov osvojiti svet. Pa jim je spodletelo. . . Zdaj nam Italija te zvonove vrača po prizadevanju tukajšnjih cerkvenih oblasteV. Pa Italija, De Gasperijeva Italija, ne bi bila to, kar je, če nam ne bi hotela tudi ob tej priliki vsiljevati svoje zakotne slave in omike pod krinko verskega obreda in cerkvene potrebe! V zvonove so namreč dali vliti besedilo, ki pravi: »Da un’eccelsa torre, volta al culto d'Italia, donde il furore d’una guerra rovinosa mi strappd, io in-nalzo ogni giorno una flta lode, con dolce armonia, al Dio del Cie-io.« Te zvonove je pred cerkvijo Svetega Antona novega blagoslovil tržaški škof. Nekoč orožje, s katerim so uničevali naše vasi in ■pobijali naše ljudi, danes zvonove, ki naj bi po teh vaseh oznanjali italijansko slavo ... Ne bi poznali naših kraških korenin, če ne bi odločno izjavili, da ti zvonovi s ta-.kim posvetilom ne bodo peli z naših zvonikov slavo italijanskemu .lasilju!
Zdaj še tretje in zadnje izzivanje. Ni dvoma, da gre za najtežji primer! V nedeljo je goriški nadškof, mons. Ambrosi, ob navzočnosti številnih italijanskih županov in funkcionarjev ZVU blagoslovil novo ribiško vas pri Stivanu v na-brežinski občini. Tej vasi so dali
»simbolično« ime San Marco. Sredi nje so postavili podstavek, na katerem stoji »simbolični« benešk^ lev, kot »dokaz« povezanosti naše zemlje z beneško preteklostjo! To izzivalno svečanost je vrhtega priredil zloglasni CLN (»Comitato di Liberazione Nazionale deiristria, Fiume e Zara«) brez vednosti in mimo volje nabrežinskega županstva. Kaj poreče k temu ZVU? Ali ni to namerno izzivanje tržaškega prebivalstva in sosednih jugoslovanskih narodov? K temu so Na-brežinci zavzeli že odločno stališče. o čemer pa poročamo na drugem mestu.
Kot zaključek k zgornjim trem ugotovitvam naj izjavimo, da smo zaradi tega močno zaskrbljeni. Dolžnost ZVU je, da to našo zaskrbljenost vzame na znanje, to sporoči Varnostnemu svetu, v čigar imenu upravlja naše ozemlje, in napravi primerne korake, d« vrne demokratično zakonitost našemu področju, po katerem se iredentistična drhal zaganja kot razjarjena zverjad.
Zgonih hoče slovenskega tajniha
18. t. m. je bilo zadnje jesensko I naslednje svetovalce v konzorcial-zasedanje zgoniškega občinskega na zastopstva:	Miroslava Žigona,
sveta.	Stanka Briščika, Vladimirja Cibi-
Odbornik Milič je na začetku se- I ca in Josipa Verginello.
je podal poročilo o javnih delih v občini. Nato so razpravljali o družinskem davku, ki ga je treba po nalogu področnega predsedstva zvišati za šestkrat. Sprejeli so tudi predlog odbora o znižanju dohodnine od odvisnega dela za 40 odst. in od neodvisnega dela za 20 odst. Trošarine na električni tok ne bodo povišali, zato bo ta ostala na višini 9.90 lir za KW.
Pri slučajnostih je župan ObatJ predložil svetu v odobritev: 1) zahtevo za imenovanje slovenskih kmetijskih strokovnjakov pri kmetijskem nadzorništvu v Trstu; 2) vlogo na ŽVU o ocenjevanju in vlaganju prošenj za povrnitev škode, ki jo povzročajo zavezniška vojaška vozila; 3) resolucijo na ZVU in področno predsedstvo z zahte-ov po imenovanju slovenskega občinskega tajnika. Občinski svet je vse tri županove predloge soglasno odobril.
Pri tajnem glasovanju so izvoliil
JAVNA DELA
v devinsko - nabrežinski občini
Naša skrb
za strokovno šolstvo
(Nadaljevanje s 3. strani)
du ZVU oziroma Višji šolski upravi. Prav zaradi teh Vas najvljudneje prosimo, gospod general, da, bi blagovolili izdati ukaz, naj se, njihov položaj pregleda in jim da, možnost zaposlitve in hkrati možnost, da se kot šolniki koristno vključijo v slovensko šolsko življenje. Kar se pa stalnosti in socialne zaščite, naših šolnikov tiče, ponovno apeliramo na Vas, gospod general, da spet preučite njihov, zares nevzdržen in edinstven polo} žaj ter da v imenu Zavezniške vojaške uprave oziroma Varnostnega sveta Združenih narodov ukrenete! vse potrebno za rešitev tega vprašanja, ne glede na to, kakšno stališče bo do tega vprašanja zavzela vlada, ki bo sledila Zavezniški vojaški -upravi.
Zahvaljujemo se Vam, gospod, general, da ste nam dali možnost da smo Vam ponovno prikazali nekaj vprašanj slovenskega šolstva. Prav tako smo Vam hvaležni za obljubo, da boste imeli tudi v bodoče celotno vprašanje slovenskega šolstva stalno pred očmi.
S spoštovanjem
Za odbor:
Tajnik:	Predsednik:
Dr. Janko Jež Antonija Cofe
V petek 10. t. m. je bil nabrežinski župan, Josip Terčon, pri ravnatelju za javna dela ZVU, dr. Caf-farelliju. Zupana sta spremljala tudi občinski 'tajnik, dr. Gerbini, in inž. Šorli. Na sestanku so razpravljali o sledečih javnih delih:
1) SOLA V NABREŽINI
Skupna vsota za osnovno šolo v
Nabrežiffi je predvidena na 36 milijonov lir. Od te vsote je že na razpolago 28 milijonov lir, a ostala vsota bo vključena v prihodnji gospodarski načrt. Zidarska dela, ki so že začeta, so bila oddana podjetju Makuc za 19 milijonov lir. Ostalih 9 milijonov je določenih za mizarska dela in za vse potrebne napeljave. Ker ta dela še ftiso toila oddana, je župan naprosil ravnatelja za javna dela, naj bi to napravili čimprej, da ne bi delo zastalo v nedogled. Dr. Caffarelli se je o zadevi takoj informiral v pristojnem uradu in je sporočil, da je že vse potrebno določeno in o-dobreno ter da bo v najkrajšem času mizarsko in inštalacijsko delo oddano na dražbo.
2) SOLA V SEMPOLAJU
Ker se to delo ne gane z mesta, čeprav je bil načrt predložen že meseca marca lani oddelku za javna dela, po katerem je bilo predvidevano za dokončno delo 15 milijonov lir, a je dozdaj na razpolago le 12 milijonov lir. 3,200.000 lir bi pa vključili v prihodnji gospodarski načrt. Zaradi tega je župan naprosil g. ravnatelja, naj se osebno zanima za to zadevo, ki se tako zavlačuje. Ker je ravnatelj uvidel nujnost te zaostale zadeve, je takoj pred županom dal podrejenim uradnikom ukaz, da morajo takoj sestaviti program dela za vsoto 12 milijonov lir, kolikor jih je dozdaj na razpolago, in obljubil, da bodo o-stale 3 milijone 200 tisoč lir vključili v program del takoj po noverr^ letu. Zadeva je torej premaknjena mrtvega mesta in upanje j£, da bo šola v Sempolaju v najkrajšem šasu v delu.
3) POKOPALIŠČE V SESLJANU Za nadaljevanje del na pokopališču v Sesljanu je zdaj na razpolago ie 3 milijone lir, za katere je župan naprosil ravnatelja, naj bi dal nalog, da se ta dela nadaljujejo. Po vesteh, ki jih je ravnatelj dobil od svojih pristojnih uradov, je že vse pripravljeno za nadaljevanje tega dela.
4) SOLA V SESLJANU
Za zvišanje šole v Sesljanu za še eno nadstropje je zaenkrat na razpolago i milijone lir. Po površnem načrtu, ki ga je zdaj pr.iptavil inženir-strokovnjak, je pa potrebno za zidavo tega dela vsaj 11 in pol milijona lir. Ker bi se pa dalo s tem denarjem zidati novo šolsko poslopje, je župan predlagal ravnatelju javnih del, naj ne bi zvišali sedanjega poslopja, pač pa naj bi zgradili novo šolsko stavbo. T; predlog je ravnatelj sprejel in dal nalog tehničnemu .uradu v Nabrežini, naj pripravi vse potrebne načrte in predloge, katere bo takoj odobril. Tudi v tem primeru bo vsota, ki bo primanjkovala, vključena v prihodnji gospodarski načrt.
5) POM)SENE VASI V NASI OBČINI
Tudi o tej zadevi je župan obvestil ravnatelja. Ker ie veW-
na kmetskih poslopij v prvih letih po vojni zelo površno obnovljena, da so stanovanja brez stropov, brez zunanjih zapahov na oknih, ponekod celo brez vrat, je ?upan prosil ravnatelja, naj bi prišel sam na lice mesta si ogledat vse pomanjkljivosti v vseh štirih požganih vaseh. Ravnatelj je obljubi), da si bo v najkrajšem časti ogledal te vasi kakor tudi druga javna dela v občini.
Dalje je župan prosil, naj bi za7 čeli čimprej z zidavo treh stanovanjskih hiš, porušenih ob priliki bombardiranja, in sicer dve v Praprotu in ena v Trnovci. Denar za te gradnje bi vzeli iz sklada 30 milijonov lir, ki so bili že lansko leto nakazani za porušene vasi, a sc iz nerazumljivih razlogov ostali zmrznjeni pri oddelku za javna dela Ravnatelj je sporočil, da sq zdaj načrti že v delu, in da bo vse napravil, da bodo z delom čimprej zadeli.
6) STANOVANJSKE HISE V giradnji imamo zdaj dve štiri-stanovanjske hiše, in sicer eno v Nabrežini, drugo pa v Stivanu. Predvideno je, da jih bodo končali še v tem letu. Ti dve hiši pripadajo ustanovi za upravo ljudskih hiš Trstu.
Nato so obravnavali še manj važne upravne zadeve.
IZ REPENTABRA
Zavrnjena
komunistična resolucija o STQ-ju
18. t. m. je bila redna seja repen-taborskega občinskega sveta.
Odbornik Ludvik Guštin je podal poročilo o občinskem proračunu za leto 1953. Po tem proračunu, znašajo občinski dohodki 4,695.302 lir, izdatki pa 20,921.593 lir; primanjkljaj znaša torej 16,226.291 lir.
Pri glasovanju je svet z večino glasov odobril proračun: 12 svetovalcev je glasovalo za, dva proti, ena glasovnica pa je bila prazna.
Po razpravljanju o manj važnih stvareh je svet sklenil odposlati: 1) vlogo na finančno ravnateljstvo za odpis zemljiškega davka v korist kmetovalcem, ki so jih prizadele vremenske neprilike, 2) dopis na urad za javna dela pri ZVU za dodelitev večjega števila delavcev in 3) prošnjo na Kmetijski urad za podporo v krmilih.
Na koncu seje so prečkali ko-minformistični predlog resolucije o STO-ju. V razpravo glede tega sta posegla svetovalca Veljko Guštin in Silvester Škabar. Pri tajnem glasovanju so kominformistič-no resolucijo zavrnili z 10 proti 4 glasovi.
SLOV. PRESVETA VASI
Slovenski oder vabi v nedeljo 26. oktobra ob 20. uri v Avditorij ZVU na Lipahovo veseloigro v treh dej.:
GLAVNI DOBITEK
Slovenski oder hoče s to prireditvijo počastiti spomin letos umrlega pisatelja in režiserja Frana Lipaha.
Začetek ob 20. - Konec ob 22. uri NB. Ponovno sporočamo, da je začetek ob 20. uri in ne kot je bilo prvotno javljeno ob 18. uri.
Pomoč našim kmetovalcem
17. oktobra je načelnik kmetijskega urada ZVU sprejel župane štirih slovenskih občin, ki so pri njeni posredovali za pomoč kmetovalcem, ki so jih močno prizadele vremenske neprilike.
Dobili so zagotovilo, da bo kmetijski uiad ZVU od 15. decembra dalje dobavljal oškodovanim kme-tovalecm krmo po polovični ceni. Razliko v ceni, ki znaša 1,000.000 lir, bo kril kmetijski urad. Urad bo prav tako skušal posredovati pri finančnem ravnateljstvu za znižanje zemljiškega davka, skušal doseči pritegnitev občinskih zastopnikov v odbore za ocenjevanje škode, povzročene po anglcameri-ških oboroženih silah, in dobiti dovoljenje od ZVU za namestitev poljskih čuvajev.
Zupani so prav tako dobili zagotovilo, da bo kmetijski urad tudi v bodoče prispeval sredstva za izboljšanje hlevov, vinogradov, pašnikov itd., ter da bo prirejal .po vaseh strokovna predavanja in tečaje v slovenščini.
■ O tem uspelem posredovanju naših županov bomo obširneje poročali prihodnjič.
Tečaj angleščine
Slovenska prosvetna matica v Trstu bo tudi letos organizirala tečaje angleščine v svojih prostorih v ul. Machiavelli 22-11.
Tečaji bodo dvakrat tedensko, in sicer: tečaj za začetnike, tečrj z« tiste ki so že dokončali prvega v tem poletju, in še tretji, ki pa bo za osebe, ki že dobro poznajo je-
zik in se bodo vadili v konvenza-ciji.
Reflektanti naj se čimprej prijavijo v upravi	lista v	ulici S.	Ana-
stasio 1-c, da	bomo	s	tečaji	čimprej začeli.	Prijave	sprejemamo
vs.ak dan od 12. do 14.	ure.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
Dr. N. GIGLIA
Zobozdravnik - kirurg Proteze in zdravljenje z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure Ulica Torre bianca 43-11 ( Vogal ulica Carducci )
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813
Mizarji |
kmetovalci f
.. . ... ^
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje
TEL.
80441
CALEA
Vlala
R S T
Sonnlno, S *
K.čltyi na dobro kosilo in prigrizek. ?>
B U F F E T
PINO
IN PIVNICO
TRST - Piazza Liberta 4 (t>lizu železniške postaje)
Krojna šola
, Slovensko dobrodelno društvo obvešča gospe in gospodične, ki se zanimajo za krojno šolo, da se pouk prične z 10. novembrom 1952. Vpisuje se dnevno od 16. do 18. ure na sedežu društva v .ulici Machiavelli 22-II.
Zupan Bartoli proti trž. govorici
Na seji 17. oktobra je obč. svet sprejel resolucijo o rešitvi stanovanjske krize, ki jo je sestavila, posebna komisija. O tem vprašanju smo poročali v pretekli številki. Po tajnem glasovanju so imenovali v devetčlanski odbor, ki ga sestavlja šest zastopnikov večine in trije zastopniki manjšine, naslednje svetovalce: dr. J. AgneletT ta, Pogassija, Gruber-Benco, Hara-, baglio, Geppija, Gentilija, Franzi-la, Bottigellija in MorpUrga.
Demokrščanski svetovalec Stop-per je zahteval, naj župan posreduje pri ZVU in italijanski vladi za ureditev »nevzdržnega položaja« na področju B STO-ja. Seveda je župan takoj zgrabil za vabo in napovedal, da je to vprašanje stavil na spored prihodnje seje. 2upai} pa ni pokazal takega navdušenja, ko je svet’ Novelli zahteval razpravo o vprašanju našega pomorstva in pristanišča. O tem bodo razpravljali, ko bodo na prihodnji seji izčrpali svoje iredentistične jeremi-jide . . .
Svetnik Colella je na zadnji seji zahteval, naj bi indipendentistične-mu svetovalcu dr. Giampiccoliju prepovedali govoriti v tržaški govorici. Zato so svetovalci Fronte za neodvisnost sklenili, da bodo odslej govorili pri svojih nastopih v obč. svetu le v tržaščini. Tako jq topot tudi svetnik Godina spregovoril v tržaški govorici. Da bi tega nikoli ne storil! Zupan je zdivjal in trdil, da gre za nesramno žalitev tržaškega obč. sveta, če si drzneio svetovalci spregovoriti v jeziku, ki ga govorijo vsi Tržačani, tudi oni, ki bi hoteli biti taki in odločati o naši usodi! Smešni županov nastop je žel pri vseh navzočih o-■bilo pomilovanja.
* • *
21. t. m. je pričela napovedana politična razprava o STO-ju. Pred-ic*ppih ie bilo več resolucij od de-
mokristjanov, republikancev, socialistov ter od neodvisnih in komin-formistov. Resolucije so samo prečir tali in v petek bodo začeli razpravljanje o njih. Prijavilo se je več govornikov, med njimi tudi svetovalec SNL dr. J. Agneletto.
Pri vprašanjih je svetnik dr. A-gneletto posredoval v korist župnišča na Opčinah, ki je še vedno porušeno. Omenil je, da je sicer občinski odbor po zadnjem njegovem posredovanju najel stanovanje, za katero plačuje 12-15 tisoč mesečne najemnine, toda to stanovanje je bilo dodeljeno italijanskemu kaplanu, ki je bil prvič letos imenovan na Opčine. Zdaj je škofija imenovala za Opčine novega slovenskega kaplana, ki pa ne more nastopiti svoje službe, ker nima na Opčinah stanovanja. Za to mora občinski odbor storiti vse, da dobi tudi slovenski kaplan svoje stanovanje. Na t<? je odgovoril odbornik Sciolis, ki je dejal, da je občinska uprava dala na Opčinah na razpolago namesto porušenega župnišča več prostorov, kot jih je poprej bilo v župnišču, in da ne more dati več, ker je to zanjo preveliko breme. Zato naj se ti prostori tako porazdele, da bodo lahko stanovali v njih vsi duhovniki Zupan je še dodal, da bodo novo župnišče zidali, da pa še ni denarja na razpolago. Dr. Agneletto je naglasil, da je bil slovenski kaplan od vedno na Opčinah in da je treba za njega najti primerne prostore. Pozval je še enkrat župana, naj tržaška občina podvzame za to potrebne korake.
Dalje je dr. Agneletto zaradi prošnje več prebivalcev iz Skednja priporočal, naj se nujno popravi in razširi cesta Rancheto, ki je zelo slabem stanju. Odbornik Vi sintin je odgovoril, da je ta cesta med prvimi', ki bo popravljena.
Dobra domača kuhinja, izvrstna istrska in italijanska vina ter kraški teran in pršut CENE ZMERNE,- HRANA SVEŽA
Odlični dežni plašči, ki po eleganci modelov in kakovosti blaga ter solidnosti izdelave odgovarjajo vsaki zahtevi tako glede barve kot odpornosti
V tem je razlog, zakaj morete v naši zalogi najti bogato izbiro vseh vrst in barv izvirnih LODNOV in POVRŠNIKOV za moške in ženske po cenah, ki so resnično zmerne
Dežni plašči
iz čistega mako za moške
7.800
iip
Dežni plašči iz svile	iQ
za ženske in t^ioške lfc*OUU lir
Dvolični dežni plašči za in mam ženske v solidnih barvah lw*OUU (in
Plašči za ženske	ie nnn
iz čiste volne lOaUUU lir
Dežni plašči	|A i-n#|
iz posebnega nylona lv»WU lir
fflagazzini m Corso
T R S T, K O R Z O I
URARNA
UL. ROMA 19
ZLATARNA
VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH 1 LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.
SLOVENSKE POTNIŠKE AGENCIJE
TRBHSmUnDIHL
OSKRBIJO :
vozne karte za ladje in avione, denarna nakazila in pakete, prevode, emigracijo itd.
Pišite ati nas obiščite,
govorimo slovensko = Se priporočamo
AGENCIJE:
Genova - ITALIJA, Via Balbi 38 Caracas - VENEZUELA, Pasaje Capitolio 16 Toronto - KANADA, 258 College St.
Montreal - KANADA, 2098 St. Catherlne St. West