Iskra
Glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
ZA PRAZNIK - 27. APRIL
Za praznik 27. aprila si bomo spet družno segli v roke in si čestitali k ustanovitvi Osvobodilne fronte Slovenije. Pred šestintridesetimi leti, v tisti težki pomladi 1941, se je res rodilo tisto slovensko množično gibanje, ki je povezalo vse dotedanje napredne ljudske tokove, vse politične in kulturne skupine, ki so se odločile, da se z orožjem v roki upro okupatorju in kasneje uresničijo program narodne in socialne revolucije.
Če ne bi bilo 27. aprila, ne bi bilo na Slovenskem tako široko zastavljene narodnoosvobodilne borbe, ne bi bilo 1. maja, ne bi bilo današnjega delavskega samoupravljanja.
Da: skoraj bi lahko trdili, da je bilo tudi to dejanje, ustanovitev osvobodilne fronte, zgodovinsko pomemben samoupravni sporazum. Zavestni politiki in revolucionarji, zlasti še delavci in kmetje ter mladi ljudje, so pod vodstvom Komunistične partije Slovenije začutili, da sta dosedanja politikantstvo in ko-rumpiranost privedla prejšnjo državo do propada in do razumljivega zloma pod udarci nasilnega nemškega vojaškega stroja.
Toda prav v tem trenutku, ko je grozilo skoraj fizično iztrebljanje slovenskega naroda in vseh ostalih narodov Jugoslavije, je mogočno vzklila tudi volja po uporu, po bivanju, po novem skupnem življenju v socialistični skupnosti.
Prav zato, ker je ob razpadu stare monarhije vsak jugoslovanski narod in tudi slovenski, razpolagal s pravico do odcepitve in do samostojne poti, je bila toliko globlja in toliko trdnejša svobodna, povsem prosto izbrana odločitev, da bomo družno začeli boj proti Hitlerju in Mussoliniju, proti vsem domačim izdajalcem in da se bomo po osvoboditvi znova združili na novih demokratičnih in federativnih osnovah.
Tudi slovenska zahteva po osvoboditvi bratov za mejo, na Koroškem in Primorskem, je dozorela v tej skupni listini slovenskega upora, v kateri si je slovenski človek zapisal tudi svoje novo, po Cankarju povzeto politično dejstvo: delavčeva roka bo poslej kovala svet . . . Ljudstvo samo si bo pisalo usodo, ne talar in ne frak je ne bo več . . .
Zato se ob praznovanju 27. aprila z zahvalo in ponosom spominjamo vseh, ki so stali ob rojstvu osvovodilne fronte leta 1941 dejavno ob strani, ki so se z orožjem borili, da bi načela iz programa OF prenesli tudi v življenje, da bi deželo osvobodili in v njej vzpostavili ljudsko
oblast.
Toda hkrati se zavedamo, da smo tudi mi vsi zaznamovani s simbolom OF, da smo tudi mi mlajši rojeni 27. aprila, kajti pogoji za življenje in delo, ki jih je ustvaril 27. april, nas nenehno rojevajo v svobodne proizvajalce in soupravljalce, v ljudi nove Jugoslavije, nove socialistične Slovenije.
Zato je pa toliko bolj na nas vseh, da to porajanje tudi sami zavestno podpiramo, da tudi sami skupno s še mlajšimi, z vsemi prihajajočimi generacijami, vsako leto še in še doživljamo 27. april.
Mara Ovsenik
■■3eaao3eaauTti5ieieB«inea»FeceBee»eBeKiincnFt>ci5c»orR»!
PETO ZASEDANJE SKUPŠČINE ZP ISKRA
Ugodne perspektive
Na svojem 5. zasedanju je skupščina ZP Iskra v torek obravnavala vrsto pomembnih zadev. Najprej so delegati poslušali poročilo direktorja področja za finance Antona Bukinisa o poslovanju SOZD ZP Iskra v letu 1976. Izvleček iz tega poročila smo v našem glasilu objavili v prejšnji številki. Naslednji dve točki dnevnega reda sta zadevali plan družbeno-ekonomskega razvoja ZP Iskru za obdobje-1976-1980 ter smernice in naloge za njegovo izvajanje. O tem je poročal direktor področja za ekonomiko Edvard Delopst. Poudaril je, da pomeni predloženi načrt natančneje opredeljene, že prej dane smernice za razvoj v prihodnjih letih. To pa je hkrati tudi osnova za daljšo bodočo dobo rasti Iskre. Rast mora biti zagotovljena na vseh področjih. Zato se moramo pri obravnavi plana in smernic za njegovo izvajanje osredotočiti na naslednje bistvene postavke: vpru-
treba uvesti enotna merila nagrajevanja in upoštevati določila Zakona o združenem delu. Ker je s tem povezano veliko število vprašanj, bodo poslovodni organi pripravili ustrezne predloge.
Usklajevanje samoupravnih odnosov z ZZD poteka, izdelane so bile teze za spremembe samoupravnih sporazumov. Ker roki pritiskajo, je treba pohiteti. Skrajni rok pa je 15. maj, je v svojem poročilu navedel predsednik sindikata SOZD Iskra Jože Čebela.
Skupščina je nadalje sprejela predlog samoupravnega sporazuma o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti v SOZD Iskra ter imenovala Borisa Muziča, dipl. politologa, na razpisano mesto direktorja področja za varnost, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Direktor področja za kadre je postal s sklepom skupščine Stane Preskar, dipl. ing., do sedaj sekretar sveta ZK v SOZD Iskra, direktor Šol-

V soboto, 16. aprila, je bila na Čebinah osrednja proslava ob 40. obletnici ustanovnega kongresa KPS. Na njej so sodelovali številni kulturni delavci z doživetim programom, na prireditvi pa so bili mvzoči tudi številni predvojni komunisti. Na sliki (z leve proti desni): Miha Marinko, Pepca Kardelj, Franc Leskošek-Luka, Edvard Kardelj.
.J
Za inovacijsko osveščanje delavcev
V četrtek, 14. t. m., je bilo prvo interno posvetovanje o razvojno-ino-vacijski problematiki v Iskri. Namen skupnega posvetovanja vodij razvoja in inovacijskih delavcev Iskre je bil ugotoviti in kritično analizirati sedanji inovacijski položaj v Iskri, identificirati glavne probleme te dejavnosti ter se opredeliti za ukrepe, ki naj pripomorejo k učinkovitejši in hitrejši izpolnitvi nalog srednjeročnega plana razvoja Iskre.
Delegati med potekom 5. zasedanja skupščine ZP Iskra.
šanjc pomlajevanja, izpopolnjevanja in obnavljanja proizvodnih programov, osvajanja pomembnih strateških projektov, vprašanje dohodka in njegove delitve, investicij ter naših obveznosti do širše družbene skupnosti. Kot soudeleženci pri podpisu srednjeročnega načrta razvoja SR Slovenije, v katerem ima Iskra pomembno vlogo, moramo vsak po svojih močeh prispevati k uresničitvi zastavljenih ciljev. Tako moramo doseči, da se bodo osnovni trendi rasti v izvozu in tržništ-vu kot tudi v proizvodnji nadaljevali. Določene uspehe smo v zadnjih dveh letih v Iskri zabeležili tudi na področju zaposlovanja. Omejili smo eksten-zivnost, preostane pa nam še premik v izboljševanje kadrovske sestave članov 1 našega velikega kolektiva. Izboljšati pa j moramo dohodek oziroma njegovo ustvarjanje ter razdelitev. Z boljšo
•	ekonomizacijo moramo doseči pred-: vsem večjo akumulativnost in repro-■ dukcijsko moč. Čeprav popoln rezul-i tat poslovanja SOZD Iskra v letošnjih | prvih treh mesecih še ni dokončno ^ znan, pa že lahko ocenimo, da je i trend ugoden. S takšno usmeritvijo pa
•	moramo še nadaljevati. Delitev dohod-t ka moramo preusmeriti v večjo lastno i kapitalno udeležbo, s tem pa tudi v : večjo akumulativnost. Naložbe v lan-! skem letu so bile izrazito majhne, zato i se je treba letos usmeriti v premišlje-| ne, perspektivne projekte. Nadalje - smo lahko zadovoljni z doseženo rastjo proizvodnje in produktivnosti. Po-
: večati pa moramo še prodajo, pred-E vsem zalog.
Delegati so imeli nekaj pripomb na predloženo gradivo.
Skupščina je zatem potrdila sklepe zunanjetrgovinske konference Iskre v Postojni kot informacijo. Obravnavala je tudi status TOZD Zmaj iz Ljublja-» ne.
Nagrajevanje mora biti tudi v Iskri E odvisno od poslovnih rezultatov — | tozadevni sporazum SOZD EKI pa je .,5 kršilo kar 30 Iskrinih TOZD. Zato je
skega centra Iskre v Kranju pa Franc Lebar, dipl. ing. str.
Ob imenovanju časopisnega sveta in uredniškega odbora je sedanji predsednik sveta Jože Čebela delegate opozoril, da ne izpolnjujemo ■ samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev, saj kar 6.000 delavcev Iskre ne prejema svojega glasila. To hkrati pomeni, da niso seznanjeni z dogajanji v SOZD, glasilo pa ima zaradi manjše naklade višje stroške na posamezen izvod.
V novem časopisnem svetu so: Nace Pavlin - Industrija Telekomunikacij, Franček Mirtič - IC Ljubljana, Albin Kurnik — Avtomatika Ljubljana, Miro Stergar - IS E Ljubljana, Miodrag Staparski - CAOP, Premec Jožko - Avtoelektrika Nova Gorica, Tone Beravs ŠIPO (Pržan), Grom Franc — Elektronika Horjul - ZK ZP Iskra, Pavlica Miloš — sindikat ZP Iskra, Avguštin Ciuha ZSM ZP, Franc Smolič — Zmaj, Jože Pogačnik - ZB ZP Iskra, Anton Marentič Kondenzatorji Semič, Dragica Našič
- JEZE DSS.
VBR
Uvodni referat o problematiki razvoj no-inovacijske dejavnosti v ZP Iskra je imel direktor področja za inovacije Miloš Kobe.
Ko je uvodoma spregovoril o srednjeročnem planu Slovenije, ki poudarja tki m. kvalitetne faktorje gospodarjenja, ki so izraženi predvsem v večji vsebini znanja v izdelkiih ter o nalogah in vlogi Iskre v republiškem planu, kije izrazito visok, je dejal:
,,Vsem. ki se ukvarjamo z inovacij-sko-prograinsko dejavnostjo, je seveda jasno, da je tako intenziven razvoj Iskre mogoče uresničiti samo z izrednimi napori vseh umskih in fizičnih potencialov, prav posebej pa z nadpovprečnimi prizadevanji vseh dejavnikov v inovacijskih procesih.“
V nadaljevanju je Kobe prešel na opis inovacijske situacije v Iskri, ugotovil, da je znaten del naših sedanjih programov in proizvodov zastarel in da inovacijska situacija glede na naloge plana ni zadovoljiva. Ugotovil je, da z vlaganji okrog 3 G od celotnega dohodka v inovacijsko dejavnost ne bomo mogli le-te dovolj povečati in izboljšati, ker bi morali že zdaj glede na zunanjo in notranjo konkurenco vlagati v raziskovalno-raz.vojno delo vsaj 50 % več. Tudi kadrovsko v tem smislu nismo bog ve kako bogati, saj bi v mnogih tozdih število razvojnih inženirjev prešteli lahko na prste ene roke.
Ko je govoril o vzrokih nezadovoljive inovacijske dejavnosti, je Kobe omenil še močan proizvodni tradicionalizem, ki se še preveč boji novosti in tveganj, temu pa botruje tudi vrsta objektivnih vzrokov, da ni dovolj investicijske motiviranosti v nove programe. Ilustrativno je poudaril, da danes večina držav ne meri več svoje razvitosti samo v tonah jekla, ampak tudi v stopnji razvitosti elektronske industrije, čemur bi moral biti prilagojen tudi naš sistemski mehanizem razširjene reprodukcije. Priznal pa je, da smo pri investiranju v nove programe tudi sami premalo pogumni in aktivni, ni pa res, da v Iskri nimamo dovolj idej o novih proizvodnih programih.
Ob koncu svojega izčrpnega uvod-nega referata pa je Miloš Kobe dejal:
„Še nekaj besed o vlogi dveh pomembnih subjektivnih dejavnikov za
izboljšanje opisanega položaja. To so najprej vsi razvojni in inovacijski delavci v Iskri. Njihova vloga ni samo v tem, da dajejo proizvodnim organizacijam razvite nove izdelke in tehnologije za jutrišnjo reprodukcijo. V položaju. v kakršnem smo. je pomembna tudi njihova vplivnost, moč sugestije, s katero si morajo kljub vsem težavam in oviram neprenehoma prizadevati, da vplivajo na odločitve poslovodnih in samoupravnih organov. Prav razvojni delavci so tisti, ki morajo biti nosilci najnaprednejše tehnološke ideologije.
Končno pa bi rad poudaril vlogo sfere družbenopolitičnih organizacij pri inovacijskem osveščanju delavcev Iskre. Visokorazvita inovacijska dejavnost Iskre je prvorazreden družbeno-politični problem, ker ima ta dejavnost ključni vpliv na izpolnitev osnovnih planskih razvojnih ciljev in s tem na zagotovitev dolgoročnih življenjskih interesov delavcev Iskre.
Družbenopolitična prizadevanja morajo biti usmerjena tudi v osveščanje vseh delavcev o objektivni potrebi večjega osvajanja in vrednotenja znanja ter vlaganja vanj. Samo lastno znanje, uresničevano skozi hitro in nenehno osvajanje modernih tehnologij in proizvodov nas bo usposobilo za eksistenčno tekmo z razvitim svetom in nas napravilo zares odporne proti vsem oblikam in poskusom ekonomske s tem pa tudi vsakršne druge dominacije."
V zaključku svojega referata je Kobe poudaril, da vse zgoraj povedano nikakor ne pomeni, da nimamo velikih in pomembnih inovacijskih uspehov, na katere smo lahko upravičeno ponosni in ki dokazujejo, da se vsa naša inovacijska dejavnost nenehno kvantitativno in kvalitativno razvija kljub vsem težavam. Vendar in predvsem pa moramo biti nenehno kritični do obstoječega stanja in stalno stremeti k boljšemu, sodobnejšemu in tehnološko naprednejšemu.
Prvi koreferent Stane Jenko je govoril o amortizaciji znanja in njenem vplivu na organiziranost raziskovalne dejavnosti v ZP Iskra. Ugotovil je, da je znanje postalo danes eno izmed osnovnih proizvodnih sredstev in ker druga proizvodna sredstva zastarevajo, zastareva tudi znanje in to še mnogo hitreje, zato gaje potrebno obnavljati. Zavoljo vsega tega je logično, da bi uvedli z zakonom določeno, obvezno izdvajanje sredstev kot amortizacijo
(Nadaljevanje na 2. strani)
r
"a
PRIZNANJE ISKRI
S posvetovanja o inovacijski dejavnosti.
Svet leta tehnoloških inovacij in varstva pravic industrijske lastnine Jugoslavije, kateremu predseduje Mika Špiljak, je na svoji 5. slavnostni seji podelil 24 listin delovnim organizacijam v priznanje.
Za dosežke na tem področju so iz SR Slovenije to listino prejeli: Železarna Jesenice, Elektro -kovina Maribor in ZP Iskra.
ZK IN PREOSNOVA IZOBRAŽEVANJA
Gimnazije in univerze
Pristopiti je treba čimprej k preobrazbi gimnazij kot doslej le splošno izobraževalnih šol, v šole, ki bodo kot druge šole vključene v sistem usmeijenega izobraževanja in vzgajale ter usposabljale za delo in poklic. Te šole bodo v prihodnje z ustrezno družboslovno humanistično vsebino svojega pouka služile usposabljanju nekaterih poklicnih profilov, ki so nujno potrebni v delu in razvoju posameznih področij družbenega dela in ki se formirajo dalje na visokošolski ravni. Obenem pa naj bi dajale svojim učencem tudi ustrezna praktična znanja s politehaično usmeritvijo, potrebna za vključitev v delo in delovne procese v posameznih področjih družbenega dela.
Za nadaljnjo reformno preosnovo visokega šolstva je bistveno, da svoje študijske programe v sodelovanju z uporabniki čimbolj vskladi z zahtevami njihovega dela, razvoja in upravljanja in zagotovi marksistično za-snovanost celotnega študijskega procesa, obenem pa, da skupno z ostalimi dejavniki v izobraževalnih centrih in posebnih samoupravnih izobraževalnih skupnostih sodelujejo pri prilagajanju učnih programov spremembam v osnovni šoli ter v srednjem in visokem šolstvu ter njihovem medsebojnem usklajevanju, ki bi lahko pripomoglo k skrajševanju šolanja.
Komunisti v visokem šolstvu so dolžni kritično oceniti dvoletno uresničevanje zakona o visokem šolstvu in v tem okviru še posebej oceniti učinkovitost študija ter načrtnost sprejemanja oziroma izobraževanja kadrov na posamezni visokošolski organizaciji združenega dela v skladu s potrebami in zahtevami posameznih področij družbenega dela in življenja in na tej podlagi predlagati ukrepe za nadaljnje delo.
Organizacijo vzgojnoizobraževalnega dela v visokošolskih temeljnih in drugih organizacijah moramo zasnovati tako, da bo študijski proces temeljil na interdisciplinarnosti, ki bo stimulirala zlasti študij iz dela. Temu je treba prilagoditi tudi študijske programe ter vzpostaviti elastičnejši sistem študija ob delu.
Visokošolski študij mora usposabljati na podlagi dosežkov znanosti za ustvarjalno, kritično in raziskovalno delo.Usposabljanje kadrov za delo v raziskovalnih organizacijah bi morali razvijati na vseh oblikah podiplomskega študija, zlasti pa je treba zagotoviti, da bodo kadri iz proizvodnje prihajali na delo in izobraževanje v raziskovalne in visokošolske organizacije združenega dela ter obratno, da bodo raziskovalci vključeni v neposredne proizvodnje procese, kjer se uvaja novo znanje, tehnologija in proizvodni ter delovni postopki. Poenotiti je treba tudi kriterije in organizacijo podiplomskega študija kot dela visokošolskega študija in znotraj njega jasneje opredeliti naravo študija za magisterij ter specializacijo.
D.Ž.
Sekretariat ZSM ZP o poteku dogovorjenih akcij
Na svoji seji 15. 4. je sekretariat ZSM ZP Iskra pregledal, kuko potekajo dogovorjene akcije.
Kot prvo so mladi obravnavali priprave na brigade in ugotovili, da potekajo tako kot so načrtovali.
V nadaljevanju seje so obravnavali delovanje kluba inovatorjev in sodelovanje s štipendisti Iskre in s tem v zvezi sprejeli nasledje sklepe:
—	za delovanje kluba inovatorjev je potrebno zagotoviti material, naj vse 00 ZSM v skladu z dopisom z dne 9. 3, 1977 pristopijo k zbiranju potrebnega materiala.
—	mladina bo tudi letos prevzela pokroviteljstvo nad opravljanjem počitniških praks naših štipendistov. Zato morajo vse 00 ZSM takoj zagotoviti potrebno število mladincev, ki bodo skrbeli za to, da bo počitniška praksa naših štipendistov čimbolj kvalitetna. Zato pa je potrebno zagotoviti tudi strokovni nadzor, za kar naj bodo zadolženi mentorji in pa, da bodo mladi praktikantje seznanjeni tudi s samoupravno in politično organizi-
ranostjo kolektivov, v katerih bodo opravljali počitniško prakso.
Sekretariat je obravnaval tudi „teze" za samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra in sklenil, da se vse 00 ZSM vključijo v obravnave tez po programu sindikalnih organizacij, ki so nosilci teh razprav.
Posebno pozornost morajo člani 00 ZSM pri obravnavi teh tez posvetiti politični oceni. Mladi naj se pri obravnavi tez ne spuščajo v analize ponujenih strokovnih rešitev, temveč naj predvsem ocenijo, ali ponujene rešitve resnično omogočajo odločanje o dohodku v TOZD, učinkovito izvedbo samoupravljanja, zagotavljanja socialne varnosti zaposlenih ipd.
V zadnjem delu seje je sekretariat sklenil, da bo skupaj s sindikatom organiziral nadaljevanje „poreškega" seminarja v roku od 10. do 15. maja. Seminar bo predvidoma v Ljubljani in bo trajal en dan. Na seminarju bo tekla razprava o realizaciji sklepov iz ..poreškega" seminarja in o političnem vsklajevanju obravnav ter samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra.
M. G.
Za inovacijsko osveščanje delavcev
znanja. Zato bo potrebno tako zbrano amortizacijo znanja tudi namensko uporabljati, hkrati pa bo to že tudi začetek boljše organiziranosti in insti-tucionalizacije raziskovalno-razvojnih skupin, oddelkov, sektorjev ipd., kar bi bilo treba v ZP Iskra čim prej začeti uvajati, tako zaradi zunanjih kot tudi notranjih odnosov.
Iz drugega koreferata Štefana Dolharja, ki je obravnaval usmerjanje in vsklajevanje proizvodnih programov v Iskri, je bilo razvidno, da je potrebno v interesu celotnega ŽP, da v prihodnje pri reševanju prekrivanja proizvodnih programov posameznih DO in tozdov v Iskri spremeniti dosedanjo statično in ozko grupno lastniško gledanje na proizvodne programe vokvi-m posameznih OZD in jih je treba smatrati predvsem kot dolžnost in odgovornost mandatarjev za izvajanje planiranega programa v okviru OZD ali ZP. Zato je v ta namen potrebno namenjati nove proizvode v tiste
(Nadaljevanje s 1. strani)
OZD, ki imajo zato optimalne možnosti in kjer bo realizacija najuspešnejša.
Tretji koreferent na posvetovanju Milan Slokan pa je govoril o zasnovi sistema za izvajanje in spremljanje ino-vacijskili procesov v Iskri. Sistem zahteva minimalna nujna opravila, brez katerih so ti procesi pomanjkljivi, kot so patentne in literaturne raziskave, skladnost s standardi, tipični preizkusi, mrežni plan, osnovni finančni plan, itd.
Po koreferatih se je razvila plodna in prizadeta razprava, ki je odprla izredno široko paleto problemov, ki tarejo inovacijsko dejavnost v Iskri. Komisija za zaključke je zato sklenila, da osnutek zaključkov obširno izpopolni z ugotovitami in sugestijami iz razprave. Odbor za inovacije skupščine ZP bo te zaključke obravnaval skupaj s predlogom akcijskega programa ustreznih ukrepov, ki ga bo pripravilo področje za inovacije ZP.
ISKRA
Številka 17 - 23. april 1977
O poteku razprave in zaključkih bomo poročali v eni prihodnjih števUk našega glasila.
D. Ž.
Poglobljeno in koristno za obe strani
Iskre nismo zgolj slučajno uvrstili med 7 podpisnic gospodarskega plana razvoja Slovenije za srednjeročno obdobje, temveč smo storili to zato, ker je Iskra s podpisom tega dogovora prevzela tudi velikansko obvezo, da bo izvozila v tem času za 500 milijonov dolarjev svojih prizvodov, kar je izredno pomembna naloga ne le za Iskro samo, temveč za celotno slovensko gospodarsko bilanco v naslednjih letih.
Tako je med drugim ugotovil med pogovorom predstavnikov Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije v našem Združenem podjetju podpredsednik Izvršnega sveta Zvone Dragan. Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi člani IS Jože Zakonjšek, Ivo Klemenčič in dr. Milan Osredkar, direktor republiškega zavoda za plan Zdravko Praznik ter predsednik komiteja IS za ekonomske odnose s tujino Jernej Jan, je generalni direktor Iskre Jože Hujs s sodelavci orisal položaj in strukturo Iskre, njene glavne dejavnosti in usmeritev ter odprte probleme podjetja, kjer Iskra tako kot pri prevzemanju obeznosti, računa na čim tesnejše sodelovanje z ustreznimi dejavniki in širokim družbenim zaledjem republike.
Jože Hujs se je v svoji osnovni informaciji, v kateri je menil, da smo prav zaradi tega, ker je Iskra podpisnica srednjeročnega plana razvoja gospodarstva v republiki, dolžni njeno delovanje še bolj plastično predstaviti, podal najprej osnovne podatke o tem, daje Iskra s svojimi proizvodnimi enotami prisotna v 23 občinah, da v njej dela preko 29.000 ljudi, ki so organizirani v 65 TOZD, oz. da ima Iskra v Jugoslaviji zaposlenih še nadaljnjih 460 ljudi v 26 prodajalnah in 32 servisih ter da vzdržuje vrh tega še 316 pogodbenih točk, kar vse govori o resnični razsežnosti podjetja.
Zato je tudi razumljivo in sprejemljivo, daje Iskra ena izmed najpomembnejših podpisnic dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije. Še pred desetimi leti je Iskra predstavljala v Jugoslaviji le drugo ali tretjo firmo na svojem področju v Jugoslaviji, zdaj pa tako po svojem obsegu kot po pomembnosti sodi na prvo mesto v svoji veji.
Tudi v evropskem merilu se je uvrstila nekje med 30 in 40 mestom, kar pomeni zelo visok plasma.
Če s tega vidika pregledujemo rezultate Iskre in njena vsakoletna gibanja, smemo reči, da smo sicer z rezultati zadovoljni in tudi prvo leto srednjeročnega plana smo sorazmerno dobro izpeljali, vendar pa bi morali popraviti nekatere slabosti, ki se bodo slej ko prej odrazile, zlasti, če bomo hoteli zdaj prevzete obveznosti srednjeročnega plana res v celoti izvršiti.
Medtem ko Iskra, v skladu s svojim poslanstvom, vsako leto izvoz povečuje, po drugi strani investicije upadajo. Tudi kadrovska struktura se premalo izboljšuje in če tu ne bomo pod-vzeli odločnih korakov, ne bomo kos prihodnjim nalogam. Klasični sistem izobraževanja je prepočasen. V elektroindustriji pa se moramo ukvarjati predvsem z uvedbo tehnologij, ki zahtevajo več znanja. Zato se bo Iskra po besedah Jožeta Hujsa tudi osredotočila v nekatere prednostne naloge, kot so zlasti združevanje sredstev za raziskovalno dejavnost, pospešeno vlaganje v inovacijsko dejavnost ter usmeritev v učinkovitejši sistem izobraževanja.
Te misli je še nadalje razvil pomočnik generalnega direktorja in direktor področja za inovacijsko dejavnost Miloš Kobe, ki je poudaril, da ima panoga, ki je tako propulzivna kot elektroindustrija, težave v tem, ker je življenjska doba tehnologij tu zelo kratka.
Zato moramo brez olepšav spoznati, kje smo v tem pogledu v odnosu na najbolj napredne tehnologije v svetu ter zamujeni razvoj čim prej nadoknaditi.
Iskra se je zato odločila, da bo poslej 4 % svojega celotnega dohodka vlagala v razvoj RR dejavnosti. Posebno pozornost bo posvetila mikroelektroniki in računalništvu, ki pomenita bodočnost.
Izvoz 500 milijonov dolarjev, ki smo si ga zastavili, zahteva hitrejši inovacijski proces. Pojavlja se tudi vprašanje velikih organizacij in bolj utečenih medsebojnih odnosov, kajti sicer bodo cilji srednjeročnega plana ogroženi.
Namestnik generalnega direktorja Anton Stipanič se je na razpravo v
dosedanjem razvoju prešla obdobja raznih sistemov in podsistemov do hitrega prodora na tuje trge vključno z obhkami mednarodne kooperacije in tehničnih sodelovanj.
Od začetnih 5 milijonov dolarjev izvoza je Iskra lani prešla že na 65 milijonov dolarjev ter še bo letos, kot smo planirali, predvidoma dvignila že na 85 milijonov dolarjev.
Pri tej rasti torej ne bi smeli sektaški z omejevanjem kadrov. Težave pa povzroča tudi novi način administriranja, ki zahteva čedalje več administrativnih mest. Iskra tako visokega izvoza gotovo ne bi dosegla, če ne bi uvedla interne stimulacije izvoza.
Zvone Dragan.
Zvone Dragan, ki je prvi spregovil v imenu Izvršnega sveta je menil, da bo Iskra, če bo hotela doseči zastavljene cilje, morala predvsem gojiti tiste programe, ki sodijo med temeljne. Vsekakor pa je za nas v Iskri dragocena Draganova ugotovitev, da je namreč naša Iskra, ker sodi med temeljne nosilce razvoja v republiki, že zgolj iz tega razloga, zelo pomembna za našo nacionalno in ekonomsko politiko. Dejansko je to, po Draganovih besedah, ne samo izredno važna naloga za Iskro, temveč za celotno slovensko gospodarstvo in bilanco v naslednjih letih.
Seveda pa bo morala Iskra, če bo hotela izpeljati to nalogd, organizirati predvsem programe, ki sodijo med temeljne. Zaradi industrijskih izvoznih komponent je vse bolj pomemben infrastrukturni značaj proizvodnje. Dragan sicer ni sodil, da bi bil že doslej Iskrin program zastavljen nerealno, saj je v zadnjih letih Iskra že v teh okvirih dosegla izreden razvoj in tako postala tudi ena izmed glavnih nosilk družbenega razvoja, poudaril pa je, da mora biti prav sporazum o temeljih planov za prihodnje sestavljen zelo konkretno in na uresničljivih temeljih. V nasprotnem primeru bi 'lahko ta
program, ki je zelo ambiciozen in napet, celo ogrozili.
Gotovo bi se morala celotna industrija hitreje prestrukturirati in tudi podpisnice sporazuma v okviru Iskre bi morale sprejeti zelo konkretne naloge. Hkrati pa bi bilo treba tudi uskladiti našo. SOZD z razvitimi podobnimi industrijami te veje v Jugoslaviji.
O dolgoročni koncepciji razvoja Iskre je Zvone Dragan menil, da bo potrebno še veliko analiz, da bi spoznali vizijo Iskre čez 15 do 20 let. To bi bila podlaga za dolgoročni plan v prihodnjem obdobju od 1981 do 1985.
Predelovalna industrija, takšna kot je danes, vsekakor ne more ostati in terja revolucionarna posodobljanja. V jugoslovanski industriji na sploh opažamo po eni strani nazadovanje v stopnji avtomatizacije delovnih procesov, po drugi strani pa imamo težave zaradi ekstenzivnega zaposlovanja.
Zato bo že v naslednjih letih potreben odločen premik v smeri tehnološkega in tehničnega organiziranja dela ter kadrovskega prestrukturiranja s prožnejšim upoštevanjem usmeijanja v uvoz in izvoz.
Zvone Dragan je izrazil zaskrbljenost, ker v zadnjih dveh letih investicije v Iskri upadajo ter predlagal, da bi ta pojav skupno natančnejše osvetlili in se pomenili o vzrokih padajoče investicijske krivulje, o dvigu inovacijske dejavnosti in kakovosti izdelkov.
Po razpravi Jerneja Jana, ki se je strinjal v oceni, da se Slovenija brez dodatne akumulacije ne bo mogla razvijati ter Jožeta Zakonjška, ki se je zavzel za podeljevanje izjemnih kreditov, kadar gre za interese širših družbenih koristi, je dr. Milan Osredkar opozoril, da se pri razvoju Iskre, bolj kot kje drugje, srečujemo s problemom strukturiranja znanja.
Jasno je, da tu naglo takšnih sprememb ne bomo mogli doseči, vendar pa je skoraj kritično, če se nemalokrat obnašamo, kot da imamo znanja preveč, ne premalo. Hkrati pa se vsi zavedamo, da je znanje za razvoj Iskre in podobnih industrij, tako rekoč osnovnega pomena.
V sedanjih pogojih ima Iskra vsekakor za razvoj znanja premalo denarja, združena sredstva se, glede na raziskovalno dejavnost, uporabljajo izrazito selektivno tako, da pobira sadove, ki jih drugi sadijo, v prvi vrsti banka.
Če je elektronika za nas res infrastruktura, potem se tako tudi obnašajmo, je pribil dr. Osredkar in sklenil z mislijo: „Iskra bi za razvojno raziskovalno dejavnost morala dobivati milijarde in to ne le za stavbe in opremo, temveč predvsem za razvojno raziskovalno dejavnost. Sedanja sredstva so preskromna, zaradi česar je treba Iskri
(Nadaljevanje na 3. strani)
V
V četrtek je bila v Iskrini stolpnici v Ljubljani pod predsedstvom Jožeta Čebele seja časopisnega sveta glasila Iskra.
Glavni urednik Bogo Mohor je poročal o vsebini lanskega letnika Iskre ter bilanci za leto 1976. Ko je govoril o lanskoletni bilanci, ki je pokazala celo majhno izgubo dohodka, je poudaril, da do nje ne bi prišlo, če bi se vse OZD držale podpisanega samoupravnega sporazuma o tem, da naj glasilo sprejema sleherni delavec ZP Iskra. Ugotovil je, da kar 5000 delavcev Iskre glasila ne prejema in je to torej temeljni vzrok težavnejšemu finančnemu poslovanju glasila, kar neposredno vpliva tudi na njegovo kvaliteto in vsebino. Poudaril je, daje to tudi politično neustrezno, saj tako precejšen del naših samoupravljalcev ni obveščen, čeprav je obveščenost njihova temeljna ustavna pravica.
O uredniškem, vsebinskem in finančnem programu našega glasila za letošnje leto pa je spregovoril novi odgovorni urednik Dušan Željeznov. Pozitivno je ocenil novi koncept lista, ko imajo posamezne delovne organizacije svoje strani, vendar pa je menil, da bi bilo te strani potrebno nenehno profesionalno in vsebinsko izboljševati. Ugotovil je, da bo v prihodnje potrebno še veliko več stikov med osrednjim uredništvom in uredniškimi odbori po DO, katerim bo potrebno nenehno nuditi vso poklicno, uredniško in politično pomoč ter skupaj z njimi organizirati stalno dopisniško mrežo tudi po TOZD, da bi tako pospešili stalni pretok informacij v obe smeri
Uredniški odbor je sprejel finančni plan glasila za letošnje leto, s sklepom, da morajo vsi neposredni proizvajalci v ZP Iskra takoj začeti prejemati glasilo na podlagi že omenjenega samoupravnega sporazuma.
Predsednik časopisnega sveta Jože Čebela se je ob koncu javno zahvalil prejšnjemu v. d. odgovornega urednika Janezu Šilcu, kije v prejšnjem letu uspešno in vestno nepokheno opravljal to odgovorno dolžnost.
TEŽNJE=NAVZGOR
V' ponedeljek popoldne je bilo v sejni dvorani ZP Iskre v Ljubljani posvetovanje vodilnih delavcev ZP Iskre. Na sestanku so pregledali ocene oz. rezultate preteklega leta in ugotovili, da so podatki dokaj ugodni. Načeli pa so tudi uspehe v 1. četrtletju letošnjega leta in ugotovili; da se pri skoraj vseh kazalcih v delovnih organizacijah kaže vzpodbuden porast, tako pri proizvodnji kot pri izvozu in dohodku.
Že s pogledom nazaj, so poudarili, da odnos uporabe kapitala pri nas ni najugodnejši, in da je tudi opremljenost dela v podjetjih različna, zaradi česar je različna tudi raven osebnih
IN MEMORIAM ANTON SOMRAK
V torek smo se na kranjskem pokopališču poslovili od našega bivšega sodelavca Antona Somraka. V kranjski iskri je bii zaposlen od januarja 1947. leta. 16 let je delal v kadrovskem oddelku, sprva kot personalni referent, kasneje pa kot referent za vojaške zadeve in civilno zaščito. V Kranju je ostal do /. 1963, potem je svoje delo nadaljeval v tedanjem koordinacijskem centru Iskre v Ljubljani.
Bi! je mirne narave. Sodelavci se ga spominjajo kot marljivega in izredno prizadevnega delavca in dobrega tovariša. S svojimi humanimi odnosi do soljudi se je uspešno vključeval v delovno okolje. Vsakomur ge skušal ustreči in pomagati v težavah.
Od začetka I. 1942 je bi! tudi aktiven borec NOV. Upokojen je bi! kot rezervni oficir. Poleg svojega dela se je aktivno vključil v delo družbenopolitičnih organizacij, zlasti v ZK in sindikalno organizacijo.
Sodelavci in vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v najlepšem spominu.
r

dohodkov. Zato bodo tudi problemu dohodka in osebnih dohodkov znotraj združenega podjetja poslej posvetili posebno pozornost. Tudi investicije še vedno zaostajajo, pa tudi na področju kadrov še nismo izpolnili nalog, ki smo sijih zadali. Pozorni bomo morali biti pri zaposlovanju nasploh, saj smo njegov obseg po planu za letošnje leto že skoraj dosegli. Nasprotno pa so na posvetovanju zabeležili razveseljive novosti na področju izvoza, saj smo tu v primerjavi z lanskim letom presegli izvoz za 20 odstotkov. Ocenili pa so, da bi bil izvoz glede na sklenjene posle in planirano proizvodnjo do polletja v svojih odstotkih preseganja lahko še višji, če bi se delovne organi-
zacije držale že podpisanih pogodb. Vendar je generalni direktor Jože Hujs ugotovil, da nasploh v mnogih delovnih organizacijah ni zadostne težnje, da bi izvoz uresničili v maksimalnih možnostih. To pa bo, po njegovem mnenju — če sc položaj he bo izboljšal — najkasneje v treh mesecih začelo zavirati splošen razvoj in položaj v združenem podjetju: če ne bomo dovolj izvažali, tudi ne bomo mogli uvažati, saj ne bomo imeli izvoznih kvot. S tem pa si bomo zaprli, zaradi pomanjkanja materialnih sredstev marsikatero zamišljeno dejavnost.
Ob vsem tem, pa se seveda, po oceni posvetovanja, prav tako še naprej z vso perečo aktualnostjo zastavlja vprašanje vzdrževanja visoke kvalitete in obenem čim nižje možne, svetovno konkurenčne cene.
Mak
Analiza poslovanja
^ -v;	L<- V,.,.- V, - m. "	-	:■	"
Minuli teden so v Kranju naložili na železniški postaji devet vagonov opreme za novo mednarodno elektronsko avtomatsko telefonsko centralo, ki jo bodo v kratkem začeli montirati v Moskvi. Opremo s težo 145 ton v vrednosti nekaj nad 2 milijona dolarjev so izdelali v Kranju natanko v pogodbenem roku, vendar gradbena dela za nov telekomunikacijski center nedaleč od Moskve, kjer bo MNEATC montirana, kasne za nekaj mesecev.
V ponedeljek, 18. aprila 1977 seje v prostorih Iskre v Ljubljani sestal odbor za gospodarsko finančne zadeve skupščine Združenega podjetja Iskre, kjer so obravnavali poročilo o poslovanju za preteklo leto 1976. Na tem odboru je bila prezentirana tudi analiza poslovanja, ki jo je podalo področje za ekonomiko. Odbor za finance sodi, da so poslovni rezultati.za leto 1976 odraz splošnih pogojev po-
slovanja, predvsem glede na finančni rezultat. Poudarili so, da bi lahko dosegli boljše rezultate z agresivnejšim nastopanjem v času splošne stagnacije april-maj, saj so ugotovili, da smo izgubili najmanj mesec do poldrugi mesec dni prodaje, ter, da je del poslovnih rezultatov ostal v nerealnih dohodkih.
Odbor je v nadaljevanju posebej proučil problematiko izgub, ne glede
Metaconta in SEV
POGLOBLJENO IN KORISTNO ZA OBE STRANI
V________________________________J
(Nadaljevanje z 2. strani)
dati možnost, da bi bila deležna tudi drugih združenih sredstev za to dejav-nost.“
Glede na vse to so seveda obravnavi tudi odnose med posameznimi elektroindustrijami v Jugoslaviji ter °dnose z drugimi tujimi partnerji. Strinjali so se v oceni, da dosedanja Prizadevanja za večje sodelovanje med Posameznimi elektroindustrijami v Jugoslaviji niso uspela, čeravno je v uovejšem času prišlo tudi nekaj razveseljivih sprememb.
Vsekakor bo pri urejanju medsebojnih odnosov treba v večji meri Upoštevati objektivne zakonitosti tržila, kajti brez tega ostajajo dogovori samo papirnati.
V tem širšem razgovoru so se dotaknili tudi drugih razvojnih projektov s Področja Iskrine proizvodnje, zlasti telekomunikacij, avtomatizacije, raču-Ualništva, merilne tehnike in podobno.
, Bilo bi preveč pričakovati, da bi se ^ na tem srečanju tudi pogodili glede družbenega zagotovila o dodatnih investicijah; sklenili so le, da bodo tej ^jučni problematiki namenili še po-^ben razgovor, upoštevaje različne Možnosti za združevanje sredstev vseh Zainteresiranih partnerjev.
Že zdaj pa so se temeljito pomenili 0 pomenu samoupravnega snovanja in ^sklajevanja zastavljenih načrtov ^totraj Iskre ter v odnosu do sood-v*snih partnerjev.
Kot je Iskra ena izmed nosilk teh-ničnega in gospodarskega razvoja, v bnržbenih perspektivah republike, sko je bilo tudi vsem jasno, da bodo v Lkri vsi to vlogo lahko dejansko iz-Vedli samo, če bo Iskra imela znotraj jtelovnih organizacij zdrave, demo-^atične in vselej iniciativne vzvode klavskega samoupravljanja.
Tako je združeno delo tudi v tem P°govoru med predstavniki izvršnega ^Veta in našega združenega podjetja uobilo svoje osrednje mesto, srečanje Pa se je pokazalo tako vsestransko k°ristno z obeh strani. Mara Ovsenik
V Dubrovniku se je te dni končalo zasedanje sekcije za tehniko žičnih zvez, ki deluje v okviru komisije za radio in elektrotehniško proizvodnjo v Svetu za vzajemno gospodarsko in tehnično pomoč. Zasedanja so se udeležili tudi predstavniki Iskre.
Osnovna tema tega srečanja je bila razprava o proizvodnji elektronskih telefonskih central ter o njihovi prihodnosti. To področje je za nas seveda izredno zanimivo, zlasti po sklenitvi pogodbe o postavitvi mednarodne elektronske telefonske centrale v Moskvi, kot tudi glede na možnosti za namestitev Iskrinih elektronskih telefonskih central vrste Metaconta 10 C v drugih dežel ali vzhodne Evrope.
Tudi dubrovniško zasedanje je ponovno opozorilo na pravilnost Iskrine poslovne politike, ko se je odločila za proizvodnjo avtomatskih elektronskih central vrste Metaconta 10 C. Vemo namreč, da se dandanes mnogi proizvajalci v svetu ukvaijajo z razvojem elektronskih telefonskih central, Iskra pa je z že vpeljano industrijsko serijsko proizvodnjo central vrste Metaconta med prvimi v Evropi, oz. v svetu.
To dejstvo je vsekakor zanimivo za države članice SEV. Naloga sekcije za tehniko žičnih zvez v okviru komisije KREP je bila namreč tudi ta, da morajo do zasedanja vse članice SEV in Jugoslavija, kot pridružena članica, podati tako imenovane izravnjevalne podatke o proizvodnji elektronskih
Proizvodnja Iskra Od tega za izvoz Proizvodnja N. Tesla Od tega za izvoz Jugoslovanska proizvodnja Od tega za izvoz
telefonskih central ter o možnostih za njihov izvoz.
Te podatke sta v Dubrovniku lahko posredovala le Iskra in Nikola Tesla, ker pač drugi še nimajo proizvodnje elektronskih central na industrijski stopnji.
Gotovo ne bodo odveč številke o tem, kaj laliko jugoslovanska industrijska proizvodnja nudi kupcu s področja elektronskih telefonskih central, zato podajamo podatke, (prezentirane v Dubrovniku.) o proizvodnji elektronskih telefonskih priključkov v prihodnjih letih.
Razpredelnica najlepše prikazuje jugoslovanski potencial na področju proizvodnje elektronskih telefonskih naprav ter na izvozne možnosti. Iz razpredelnice vidimo tudi to, da sc bo Iskri v prihodnjem letu v. izvozu elektronskih central pridružil še Nikola Tesla.
Morda so podatki Nikole Tesle bolj relativni, ker upoštevajo elektronske telefonske centrale vrste AXE in elektronske telefonske centrale ARE, ki so le elektronsko krmiljene.
Na dubrovniškem zasedanju je vzbudila veliko zanimivega prav predstavitev Iskrinih elektronskih central vrste Metaconta 10 C, saj smo med udeležence razdelili bogat strokovni material in referenčne podatke, ogledali pa so si tudi dva strokovna filma o elektroniki ter o proizvodnji in delovanju tel e fon škili central vrste Metaconta.
na to, da so izgube bile skoraj v celoti pokrite iz sredstev TOZD, oziroma delovnih organizacij. Potrebno je analizirati vzroke izgub, da ne bi v letu 1977 in morda tudi kasneje doživljali neprijetnih presenečenj, saj skrite izgube oziroma vzroki izgub niso bile odpravljene v vseh primerili. Odbor za finančne zadeve je s posebno pozornostjo proučil vprašanja sredstev organizacije ZP, saj glede na poslovne rezultate in na razpoložljivo akumulacijo lahko nastopijo resne ovire pri investicijskih nalogah. Zato je potrebno, da organizacija Združenega podjetja še posebej pozorno spremlja to problematiko ter išče tudi notranje
rezerve, predvsem v zmanjševanju še vedno previsokih zalog.
Odbor je obravnaval tudi problematiko združevanja sredstev za razne namene znotraj Iskre, in ob tem ugotovil, da se dogovori o združevanju izvajajo zelo labilno, kar neposredno povzroča materialno škodo vsem organizacijam združenega podjetja. Posledice zavlačevanja posameznih projektov pa so za bodoče poslovanje lahko zelo kritične.
Vse te ugotovitve je odbor sklenil predložiti Skupščini Združenega podjetja v obravnavo in sprejem ustreznih zaključkov.	-----'f
mak
S XVII. elek triade v Poreču.
POD POKROVITELJSTVOM ISKRE
XVII. elektriada v Poreču
V ponedeljek se je v Poreču na območju turističnega kompleksa Zelena laguna začela tradicionalna XVII. elektriada, oz. SUSEJ (Susret stude-nata elektrotehnike Jugoslavije), nad katero je prevzela pokroviteljstvo Iskra. Letošnje srečanje poteka pod
76	77	78	79	80	.81	82	83
120.000	135.000	150.000	170.000	200.000	230.000	260.000	300.000
40.000	55.000	64.000	67.000	85.000	100.000	100.000	100.000
	20.000	65.000	137.000	224.000	271.000	318.000	345.000
		25.000	54.000	98.000	122.000	146.000	150.000
120.000	155.000	215.000	307.000	424.000	501.000	578.000	645.000
40.000	55.000	89.000	121.000	183.000	222.000	246.000	250.000
Proizvodnja v	marcu 1977						r-
					j-.	i—. r-	
	Izpolnitev v 000			L		'~~i i—i ^ f-7	3 ^
				§ d	oi C ’—•	sn e	C/3 ^ O ~ ti 1-
	MII 76	MII 77	mesečna r.	3. o O -o	3 cl O T3	3 ° O Td	3 ° O -o
TELEKOMUNIKACIJE	647.126	714.924	249.372	105,9	26,3	108,4	110,5
ELEMENTI	119.746	158.354	57.066	94,6	24,2	91,8	132,2
KONDENZATORJI	48.776	54.677	20.355	94,6	16,8	88,3	112,1
ŠIROKA POTROŠNJA	239.878	326.932	119.608	103,8	24,4	94,0	136,3
AVTOMATIKA	200.941	258.294	115.743	120,5	22,4	89,6	128,5
AVTOELEKTRIKA	278.319	340.155	118.860	84,0	24,0	88,2	122,2
EMO	229.011	259.152	95.734	75,9	18,1	80,2	113,1
SKUPAJ	1.763.797	2,112.488	776.738	97,6	23,4	94,4	119,7
ISKRA COMMERCE	20.725	33.893	13.396	116,2	23,2	113,5	163,5
INŠTITUT ZA PRODUKT.							
IN METROLOGIJO	3.544	5.442	1.709	106,8	23,1	114,5	153,5
SKUPAJ ZP ISKRA	1,788.066	• 2,151.823	791.843	97,9	23,4	94,7	120,3
Po tekočih cenah je realizirana proizvodnja za obdobje januar—marec 1977 2,209.417
geslom Tito in mladina — moč revolucije.
1910 udeležencev, študentov elektrotehniških fakultet in višjih šol iz osemnajstih jugoslovanskih mest, prvič so bili to pot zastopani tudi študentje iz Svetozareva, se je do petka, 22. aprila, med seboj tovariško in športno pomerilo v košarki, rokometu, nogometu, odbojki, namiznem tenisu, krosu, šahu in streljanju, medtem ko je bilo tudi tekmovanje v znanju iz osnov elektrotehnike, elektronike, matematike in fizike.
Otvoritvena svečanost elektriade v ponedeljek je spominjala zares na olimpiado v malem. Potem ko so prikorakale vse nastopajoče ekipe osemnajst po številu, so se razporedile pred tribuno, sleherna s transparentom na čelu, kjer je bilo označeno ime njihovega mesta.
Potem, ko so predstavili posamezno ekipo, je najprej v imenu pokrovitelja Iskre spregovoril naš odgovorni urednik Dušan Zeljeznov, ki je v kratkem nagovoru najprej opravičil odsotnega predsednika skupščina Iskre Vladimirja Klavsa, potem pa dejal, da je prepričan, da bodo teden dni na elek-triadi udeleženci zares preživeli v tovariškem in resničnem olimpijskem duhu, kjer bodo, kot nekoč v antiki, tekmovali med seboj ne samo v športu, temveč tudi v matematiki in fiziki, natanko tako kot so stari Grki tekmovali tudi v dramatiki in igralski umetnosti. Ob koncu svojega nagovora je dejal, da je prepričan, da bo sedemnajsto srečanje študentov elektrotehnike Jugoslavije vsekakor nova vzpodbuda za še boljše in tesnejše sodelovanje vseh elektrotehničnih fakultet in višjih šol v Jugoslaviji ter zaključil: na svidenje na osemnajstem srečanju.
Prizadevanja naših borcev
Člani aktiva ZB Iskre Elektrome-hanike so se 7. aprila zbrali na letni konferenci. Seje so se udeležili tudi Franc Križnar, predsednik ZB ZP Iskra, Marjan Skok, sekretar občinskega odbora ZZB Kranj, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter nekateri vodilni delavci naše delovne organizacije. Na konferenci so borci ocenili opravljeno delo v minulem obdobju in se dogovorili za nove naloge.
Iz poročila aktiva ZB Elektrome-hanike, ki ga je podal predsednik Avrelij Tronkar, povzemamo nekaj podatkov o opravljenih nalogah v lanskem letu.
Organizacija ZB je v okviru skupnih prizadevanj naših družbenopolitičnih sil pripomogla k iskanju rešitev za čim bolj uspešno uresničevanje določil zakona o združenem delu v praksi in uskladitev samoupravnih odnosov v DO z novim zakonom. Uveljavljanje zakona o združenem delu je bilo tako osnovno vodilo naših članov ZB. Borci se zavedajo, da pomeni združevanje naših socialističnih sil na področju uresničevanja ZZD odgovor na vse odprte in prikrite pritiske, ki smo jim priča še danes, ko je minilo že toliko let od poraza fašističnih sil. Borci te dogodke še pomnijo, zato ni med njimi niti enega, ki ne bi obsojal delovanja neofašističnih sil, ki so uperjene proti svobodi naših narodov.
To obvezuje tudi vse borce, da do vseh podobnih pojavov zavzamejo odločna stališča in se angažirajo pri razvijanju in krepitvi našega splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
ŠOLSKI CENTER ZP ISKRA
Uspešno delo komunistov
V Kranju so pred nedavnim sprejeli v ZK 15 dijakov Šolskega centra ZP Iskra. V dvorani delavskega samoupravljanja nad restavracijo je dijake najprej pozdravil Jožč Volarič, sekretar 00 ZK Šolskega centra.
Skrb za dobro počutje borcev — stalna naloga aktiva
V	celotni Iskri Elektromehaniki je trenutno zaposlenih še 270 borcev, vendar pa njihovo število hitro upada. Od teh ima dvojno štetje 123, enojno štetje pa 35 članov. Med letom je odšlo v pokoj 13 borcev. Letos je umrl Filip Pretnar, borec Kokrškega odreda, Rado Kokalj pa je odšel iz Iskre na novo službeno dolžnost.
Komisija za socialno-zdravstvena vprašanja borcev je lani tej problema; tiki namenila veliko pozornosti. Borce, ki so prvič uveljavljali pravico do priznanja dvojne dobe, so seznanili s postopkom za dokazovanje udeležbe v NOB. Razmnoženi material so dobili poverjeniki ZB po temeljnih organizacijah. Lani je bilo 13 članom ZB omogočeno 21-dnevno okrevanje v raznih zdraviliščih. Ob dnevu žena, dnevu borca in dnevu repubhke so člani komisije in sindikalne organizacije obiskali vse obolele člane in jim izročili skromno pomoč. Tako kot vsako leto so tudi lani organizirali srečanje borcev, ki so dopolnili 50 let starosti. Srečanja se je udeležilo 27 članov.
Uspešno reševanje stanovanjskih vprašanj
Večji stanovanjski problemi naših borcev so večinoma že dolgo rešeni. Nekateri borci želijo zamenjavo stanovanj, bodisi zaradi povečanja ali zmanjšanja števila družinskih članov, bolezni ipd., ali pa, če niso ogrevana. Trenutno imajo štirje člani vloženo prošnjo za zamenjavo stanovanja. Trije pa so dobili posojilo za dograditev stanovanjskih hiš.
Premajhne zmogljivosti za letovanje
V	naših hišicah v Pineti je lani letovalo 30 članov ZB, 58 njihovih svojcev in en invalid s 7-člansko družino. Izven sezone so bile hišice oddane tudi sindikatu. S strani organizacije ZB ZP Iskra je na Dugem otoku letovalo 6 borcev, eden pa je bil v planinah.
V	letošnjem letu bodo prav tako pripravili letovanje v Novem gradu, ki pa bo zaradi kolektivnega dopusta otežkočeno. Vsi, ki se bodo prijavili, bodo morali plačati akontacijo, da se v primeru slabega vremena ne bi premislili in ostali doma.
Predstavnik OK ZKS Kranj, Srečo Ne čimer je novosprejetim članom čestital v imenu OK ZKS. Vsak je prejel statut in značko ZKJ. Članske izkaznice jim bodo podelili na proslavi, ki bo 23. aprila v kinu Center v Kranju.
Tovariš Ne čimer je mladim komunistom spregovoril o pomembni vlogi komunistov v razvoju in poglabljanju socialističnega samoupravljanja. Povedal je tudi, da so v Zvezo komunistov velikokrat sprejeti mladi, ki še niso aktivni člani Zveze socialistične mladine. Mladi komunisti se premalo zavedajo, da morajo delovati tudi znotraj mladinske organizacije, vključevati se morajo v vse sredine družbenega življenja. Tudi pozneje, ko se zaposlijo ali nadaljujejo študij, je potrebno njihovo delovanje navzven.
V imenu sveta ZK DO Iskra Elek-tromehanika je mlade komuniste pozdravil in jim čestital ob vstopu v ZK tudi sekretar sveta Janez Kern,
(Nadaljevanje na 5. strani)
ZAHVALA
Ob upokojitvi se sodelavcem končne kotrole števca Elektro-mehanike v Kranju, s katerimi sem dolga leta uživala iskreno toplino človeških in delovnih odnosov v našem ožjem kolektivu, mojstru, šefu in sindikatu prisrčno zahvaljujem za pozornost in lepa darila. Hvala za pozornost, ki mi je bila izkazana ob mojem dolgoletnem delu v njihovem krogu. Vsem želim še mnogo delovne in osebne sreče.
Berta Klemenčič
ISKRA
Številka 17 - 23. april 1977
Delo komisije za kulturo je tesno povezano z obujanjem tradicij NOB
Komisija za kulturo, ki deluje pri aktivu ZB je lani sodelovala na vseh proslavah v okviru Iskre, Gorenjske in republike. Spomnili so se vseh najvažnejših datumov in praznikov. Udeležili so se tudi raznih odkritij spomenikov, shodov in žalnih komemoracij širom po Sloveniji, kjer so obujali spomine na najtežje dni naše revolucije.
Letos se tudi borčevska organizacija pridružuje praznovanju 40-let-nice prihoda tovariša Tita na čelo naše partije. To je jubilejni dogodek, ki združuje v sebi vso zgodovinsko pot komunistične partije zadnjih 40 let in vse uspehe, ki so jih komunisti in seveda tudi borci, dosegli v teh letih.
V okviru praznovanja letošnjih jubilejev se bodo borci udeležili prireditev ob Tednu ISKRE, ki se bodo zvrstile v dnevih od 14. do 21. maja. Pripravljajo se tudi za Dan borca in dan Iskre, ki ga bomo letos praznovali v Novi Gorici. Maja bodo organizirali pohod po partizanskih poteh. Pripravili bodo razna srečanja, ustavili se bodo pri pomnikih naše revolucije in seznanjali mlade z zgodovinskimi dogodki iz NOB. V prihodnjih dneh bodo osnovne organizacije ZK v TOZD pripravile slavnostne seje, na katerih bodo tudi borci prenašali mlajši generaciji izkušnje iz vojnih dni.
Na konferenci so borce seznanili z akcijo o ustanovitvi Muzeja revolucije Gorenjske v Begunjah. Borci so zamisel podprli, za uresničitev pa bo potrebno sodelovanje vseh družbenih organizacij na Gorenjskem. Poslovni odbor je na svoji zadnji seji sklenil, naj aktiv ZB Iskre Elektromehanike in organizacija ZSM DO sprejmeta v varstvo spomenik padlim borcem na Okroglem. Skupaj z ZZB Naklo bodo skrbeli za to obeležje.
Organizacija ZB je v minulem obdobju tesno sodelovala z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi v delovni organizaciji. Tudi vodstvo kolektiva jim nudi vsestransko pomoč.	.. . R
TOZD - TEN
Modemi za prenos podatkov
Uvajanje nove proizvodnje
Število računalniških centrov se tudi pri nas povečuje. Vse več koristnikov uporablja, ali pa načrtuje „Tele-procesing“ — to je daljinsko obdelavo podatkov. Predvsem organizacije kot so banke, SDK, elektrogospodarstvo, univerzitetni centri, večji računalniški centri, itd., se za ta način odločajo tako zaradi narave dela (bančne ekspoziture vezane na centralno evidenco), kot zaradi ekonomike in boljše strokovne priprave (terminali vezani na velik center z dobrim strokovnim kadrom).
Po predvidevanjih EURODATA, službe ki v zahodni Evropi nudi marketing informacije, bo količina prenesenih podatkov do leta 1985 rasla po kvadratični krivulji. Ta predvidevanja se potrjujejo tudi pri nas in vse pogosteje lahko najdemo v Uradnem listu razpise za terminalno opremo ter opremo za prenos podatkov.
Zveze med oddaljenimi terminali in računalniškimi centri potekajo prek obstoječega telefonskega omrežja.
Da bi lahko uporabili telefonsko omrežje za prenos podatkov, ki so impulzne oblike, potrebujemo napravo za pretvorbo impulzov v signal, primeren za prenos. Ta naprava v oddajni smeri modulira (MO ...) impulze v signale zvočnih frekvenc, ki jih v sprejemu demodulira (.. .DEM) nazaj v prvotne impulze.
Poleg te osnovne naloge MODEM omogoča še vrsto dodatnih funkcij. S časovno opredeljenimi signali na kontaktih svojega standardiziranega priključka v smeri proti terminalu, oz. računalniku omogoča vzpostavitev zveze. Omogoča avtomatski odziv v primeru zveze prek komutirane linije. Omogoča priključitev za različne tipe mrež kot so: 2- ali 4-žične najete zveze, 2-žične komutirane zveze, paralelne zveze, ipd. .. Lahko nudi pomožno povratno zvezo, predvsem pa omogoča različne hitrosti prenosa podatkov, ki jih merimo v bitih (grobo rečeno impulzih) na sekundo. Posamezni tipi modemov prenašajo 300, 600, 1200, 2400, 4800 ali 9600 b/s, pri čemer morajo modemi za hitrosti od 4800 b/s vsebovati posebna vezja za prilagajanje spremembam karakteristik telefonskih linij.
Uporabljajo se tudi modemi za višje hitrosti do področja milijon b/s, vendar za to ne zadošča običajna telefonska linija, ki prenaša le govorni pas frekvenc, ampak je potrebno hkrati uporabiti frekvenčni pas več telefonskih kanalov.
TOZD TEN, ki je imela doslej v svojem proizvodnem programu tako-
Naši delavci predlagajo...
Tone Zaplotnik iz TOZD TEA nam je poslal predloge za zmanjšanje prometnih zastojev ob konicah. Nekaj njegovih predlogov objavljamo.
Na kranjski obvoznici je sredi ovinka prehod za pešce. Tam manjkajo samo stopnice (lahko kovinske) na severni strani, na cesto pod mostom. Tudi prehodu na koncu obvoznice pri mostu na desni strani Save bi se lahko izognili s podhodom. S temi popravki bi bila obvoznica prosta za avtomobile, pešci pa bi varneje prišli domov.
Prehod za pešce čez cesto pri Iskri Elektromehaniki proti Stražišču je prav tako pereč problem. Na tem mestu naj se enkrat za vselej izdela prehod pod cesto. Pri gradnji podaljška obvoznice od Merkurjevih skladišč do Labor se ta podhod lahko upošteva. Takih in podobnih primerov bi lahko našteli še več. Prehod čez most ob izteku Jelenovega klanca je prav tako ovira za promet. To so samo večje ovire, ki bi jih lahko z minimalnimi sredstvi odstranili.
Že vrsto let se Iskra Elektromeha-nika povečuje. Za povečanje so potrebni prostori, oprema in ljudje. Zanimivo pa je, da se odgovorni ne spomnijo, kako bodo vsi delavci prihajali in odhajali z dela. Parkirišče ob Savi bi morali dokončno urediti in ga razširiti, da bo končno možen izhod med delovnim časom.
Čez tovarniško ograjo ne pogleda
n^lče'	Tone Zaplotnik
Uspehi in problemi kluba samoupravljavcev
Delovanje kranjskega kluba samoupravljal cev v minulem obdobju je bUo kljub začetnim težavam uspešno. Klub je do sedaj organiziral več seminarjev in pogovorov o uveljavljanju samoupravnega odločanja v praksi. Osnovna usmeritev kluba je bila, in bo tudi v prihodnje, izmenjava mnenj in izkušenj o važnejših vprašanjih samoupravljanja.
Za člane organov samoupravne delavske kontrole je bilo organiziranih več dvodnevnih seminarjev, na katerih so strokovni sodelavci Službe družbenega knjigovodstva predavali o načinu ocenjevanja zaključnih računov in poročil inventurnih komisij v delovnih organizacijah.
Klub je pripravil tudi dva razgovora za okroglo mizo na temo „Kam gre proizvajalčev dinar“, ki sta po oceni izvršnega odbora kluba, dosegla svoj namen.
Na skupščini kluba samoupravljal-cev občine Kranj, kije bila sklicana 4. aprila letos, so tudi ugotovili, da klub še vedno nima svojih prostorov. Zaenkrat se vse tehnično, administrativno, organizacijsko in računovodsko delo opravlja v okviru služb Občinskega sindikalnega sveta. Pričakujejo, da bo klub v tem letu lahko opremil vsaj začasne prostore, uredil knjižnico in dokumentacijo splošnih samoupravnih aktov in tako razširil svojo dejavnost,
kot jo določa samoupravni sporazum.
Poseben problem, ki predstavlja veliko oviro za širjenje dejavnosti kluba samoupravljal cev, pa se kaže tudi v nerednem plačevanju članarine. Skupščina je sklenila opozoriti vse podpisnike sporazuma na omenjene obveznosti.
V razpravi na skupščini kluba je ' bilo med drugim posebej poudarjeno, i da bo potrebno ustvariti sistem obveščanja o delu kluba tudi v samih OZD in delovnih skupnostih in tako zagotoviti udeležbo pri vseh oblikah izobraževanja delavcev prek kluba samo- j upravljalcev.
Delavska univerza je pripravila zanimiv program predavanj. Organizacije združenega dela pa naj sporočajo svoje lastne želje in pobude za organizacijo izobraževalnih oblik. Predava- | nja se lahko pripravijo tudi v prostorih OZD, kjer bi se poleg udeležencev te delovne organizacije izobraževanja udeležili še delavci iz drugih DO.
Izobraževalni center v SAVI je že pripravil tri enodnevne seminarje za člane delavskih svetov, katerih so se udeležih tudi delavci iz več kot dvajsetih drugih delovnih organizacij. Taka oblika usposabljanja in izmenjava mnenj se je pokazala za zelo uspešno in jo bodo tudi v bodoče uporabljali.
Alojz Boc
rekoč že počasen prenos podatkov — to so večkanalne telegrafske naprave za hitrosti do 200 b/s, se je že leta 1974 dogovorila s svojim večletnim partnerjem Standard Radio& Telefon (Stockholm) za licenčno proizvodnjo treh tipov modemov: za hitrosti do 300 b/s (tip GH-1151), za hitrosti do 1200 b/s (tip GH-2052) in za hitrosti do 2400 b/s (tip GH-2054).
Po začetnem počasnejšem zbiranju in proučevanju proizvodne dokumentacije, za kar je bil razlog tudi v relativno majhnih tržnih potrebah v preteklih letih, smo letos pred prvo serijo teh naprav. Navedeni modemi so bili že atestirani pri Zj PTT v letih 1972 in 1973, tako, da s te strani ni zaprek.
Modemi so vgrajeni v plastične kasete, funkcionalne enote v obliki vtič-nih plošč pa so vključene v napravo. Vtične plošče omogočajo širok izbor variant (zamenjava variantnih enot), hkrati pa poenostavljajo vzdrževanje in servisiranje.
V največji možni meri so uporabljeni sodobni sestavni deli: digitalna in linearna integrirana vezja, aktivni RC
filtri, hibridna vezja, ipd. Poleg samih modemov nudimo tudi stikalno opremo in stojala za več modemov, kar je zanimivo za računalniške centre, za terminalno stran pa nudimo telefon-sko-upravljalne adapteije.
Konkurenca na tržišču je precejšnja. Tuje firme prek svojih zastopstev (predvsem Racal) so uspešne predvsem z dobro organizirano servisno službo (zelo pomemben je kratek čas za odpravo napake, kajti prekinitve so za koristnika lahko zelo drage). Ne-: katere domače proizvodne organizacije se tudi že ozirajo po licenčnih partneijih z željo, da bi dobile svoj del trga, ki se je začel prebujati.
Tovarna TEN že nekaj let vlaga sredstva v strokovno usposabljanje tako kadrov v branžni razvojni organizaciji (IPT), kot tudi v opremo in usposabljanje lastnih kadrov.
Z ustrezno aktivnostjo še pri prodaji, projektivi, montaži in servisiranju bo Iskra dobila svoje mesto tudi naj tem perspektivnem področju telekomunikacij.
M. T.
Seminar za nove člane ZK
Komisija za idejnopolitično delo in usposabljanje članov ZK v ISKRI Elektromehaniki je 9. aprila organizirala seminar za delavce, ki so predlagani za sprejem v zvezo komunistov in vse nove člane. Na seminaiju, ki se ga je udeležilo okrog 60 delavcev, so pre-davali Janez Železnik, Mija Artač, Zvone Filipovič in Vladimir Kočevar. Poslušali so predavanja o odnosu socialističnih sil do religije, cerkve in klerikalizma, o nastanku in razvoju ZK, o vodilni vlogi in organiziranosti ZK ter nalogah, s katerimi se bodo komunisti soočali v bližnji prihodnosti. Za zaključek seminarja pa še predavanje o metodah dela za uspešno in učinkovito delovanje organizacije ZK.
Za ponedeljek, 18. aprila pa je komisija za idejnopolitično delo pri-
ISKRA -
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o. sol. o.
za Komercialno področje Trg revolucije 3, Ljubljana
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
več projektantov za delo v projektivi telekomunikacij; pogoji za zasedbo omenjenega delovnega mesta so visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba ter več let delovne dobe na ustreznih delovnih mestih
več komercialnih referentov za delo v prodaji;
pogoji za zasedbo omenjenega delovnega mesta so višja, srednja strokovna izobrazba ter več let delovne dobe na ustreznih delovnih mestih
več pomožnih konstrukteijev za delo v projektivi
več administratorjev
Pismene prijave sprejemamo v roku 15 dni po objavi na naslov ISKRA - Elektromehanika, Komercialno področje, Trg revolucije 3, Ljubljana.
Kandidati morajo predložiti vse dokumente, iz katerih bo razvidno, da izpolnjujejo navedene pogoje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v petnajstih dneh.
pravila predavanje O odnosu socialističnih sil do religije, cerkve in klerikalizma za vse člane ZK v Iskri Elektromehaniki.
Čestitke novi članici ZK.
S 7. ZASEDANJA DS DO IEZE
Sprejeti pomembni sklepi
Razširjeni politični aktiv o tehtnih vprašanjih
Na svojem 7. zasedanju je DS Industrija elementov za elektroniko v Ljubljani sprejel nekaj pomembnih sklepov. Nanašali so se na nekatere važnejše izmed 15 točk dnevnega reda. Med temi velja predvsem opozoriti na stanje projekta Mikroelektronika. Poročilo o tem je prebral Dušan Pirc. Prisotni so se v razpravi strinjali, da so podpisnice samoupravnega sporazuma o namenskem združevanju in vlaganju sredstev v ta zahtevni in dolgotrajni projekt vse Iskrine TOZD, zato so za pravočasen potek izvajanja tudi vse odgovorne. DS je poročilo o stanju tega projekta v obdobju december 1976 — marec 1977 potrdil.
Sanacija TOZD Polprevodniki dokaj ugodno poteka in bo znesek finančnih sredstev zanjo manjši kot je bilo prvotno predvideno. Odpisana sredstva gredo namreč sedaj v promet in kot vse kaže, bo sanacija uspela. DS je poročilo o tem potrdil, ponovno pa bo ob sanaciji razpravljal čez 6 mesecev, ko bo o njenem zaključku narejeno poročilo.
Delavskemu svetu DO IEZE je nadalje poročal o stanju v TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku predsednik sanacijske komisije Milan Železnik. Poudaril je, daje po njenem mnenju, sedanji proizvodni program tržno perspektiven, saj so potrebe po tovrstnih izdelkih 2 do 3 krat večje kot so proizvodne zmogljivosti tovarne. Pri tem pa seveda tudi v tej TOZD ne smejo pozabiti na jutri. Poskrbeti morajo predvsem za razvoj novih izdelkov, ustrezne zamenjave v vodstvenem kadru, izpopolniti tehnične in organizacijske rešitve kot tudi tehnično znanje delavcev. Ponovno morajo pregledati investicijski in sanacijski
I _ Že kmalu po polletju 1976je bilo očitno, da bo TOZD KEKO Žužemberk to poslovno leto zaključil z izgubo v taki višini, da jo z lastnimi rezervnimi sredstvi ne bo mogel pokriti in bo moral najti pomoč zunaj temeljne organizacije. Zaradi izkazane izgube v 9-mesečnem poslovanju leta 1976 je generalni direktor ZP Iskra s soglasnostjo glavnega direktorja IEZE imenoval strokovno komisijo z nalogo, da pregleda problematiko TOZD KEKO kot izhodišča za sanacijo in predloži ukrepe, ki naj se izvajajo tako
(Nadaljevanje s 4. strani) Stojan Oblak, predsednik komisije za idejnopolitično delo pa jim je povedal nekaj o seminarjih, na katerih bodo pridobili znanje, potrebno za uspešno delo v bodoče.
Osnovna organizacija ZK našega šolskega centra je ena od 2000 v naši delovni organizaciji. Prav gotovo je treba pohvaliti njeno aktivnost v minulem obdobju.
Veseli smo, da je na našem izobraževalnem centru poleg strokovnega izobraževanja poskrbljeno tudi za idejnopolitično osveščanje naših bodočih sodelavcev. To je obenem zagotovilo, da se bodo po končanem šolanju lahko takoj vključili v skupna prizadevanja za iskanje rešitev, ki kar najbolj ustrezajo odnosom in razvoju Elektromehanike.	A. Boc
program, trenutni spisek investicij je namreč preobsežen. Pri tem pa ne zajema najustreznejših investicij. Tudi materialni stroški so bili do sedaj previsoki in se morajo nujno znižati. Delegati DS so zato sklenili priporočiti zborom delavcev v tozdih, naj do posredovanih predlogov za kritje te izgube zavzamejo ugodno stališče. Odobrijo pa naj tudi nepovratna denarna sredstva za izplačilo normalnih OD delavcem TOZD KEKO za mesec marec. Rok je bil 15. april.
Zaradi neporavnanih obveznosti za stroške marketing dejavnosti v letih 1975 in 1976 TOZD Tovarne baterij Zmaj do DO IEZE — in ker predhodni neuspeli usklajevalni postopek ni uspel — bo uveden arbitražni za rešitev nastalega spora. DS je zanj imenoval naslednje tovariše: Jože Šurc, Mirko Cokan in Simon Primožič.
DS se je nadalje strinjal, da konferenca sindikata izdela predlog višine regresa za letni dopust ter poenoti za celotno DO tudi vsa druga določila sindikalne Uste.
Poročilo o poslovanju DO IEZE v 1. 1976 je bilo potrjeno, ravno tako tudi prvi del predloga gospodarskega načrta za 1. 1977. Sprejele so ga TOZD Elektroliti, Keko, Magneti, Orodjarna, SEM, SS. V zvezi s tem je DS sprejel sklep, da morajo tiste TOZD, ki ga še niso obravnavale (Feriti, Keramika, Polprevodniki in Upori), to storiti do 15. 4.1.1. Slednje velja tudi za obravnavo samoupravnega sporazuma o dolgoročnem združevanju dela in sredstev na področju razvojno-raziskovalnega dela.
DS je sprejel še nekaj drugih sklepov v zvezi s predloženimi posameznimi samoupravnimi sporazumi, vbr
v TOZD kot izven nje. Cilj tega je bil, da se mobilizirajo vse sile, ki naj bi s takojšnjimi ukrepi čim bolj zmanjšale celotno maso izgube in s temeljito ter celokupno analizo v TOZD začrtale pot do sanacije. Dala naj bi tudi smernice in zagotovila za uspešno bodoče poslovanje.
Z izkoristkom vseh zmogljivosti v TOZD, strokovnih služb delovne organizacije in dela skupnih služb ZP Iskra je prišlo do dokumentacije, ki obravnava preteklo obdobje poslovanja, sedanje stanje, finančne konstrukcije
V Kranj je v ponedeljek, 11. aprila dopotovala skupina učiteljev iz Zvezne republike Nemčije. Skupino je vodil ministrski svetnik Ortwin Fro-emsdorf. Goste sta v prostorih temeljne organizacije ATC na Laborah sprejela Ciril Rekar, direktor Šolskega centra ZP Iskra in Anton Tišler, ravnatelj naše poklicne šole. Soproge so si nato ogledale znamenitosti mesta Ljubljane. Spremljale so jih Meta Maksimovič, prof. Marjeta Ekar in Vera Levovnik.
Učitelji pa so si v prijateljskem pogovoru izmenjali izkušnje s področ-
sanacije in nadaljnjega razvoja tovarne, ki je potreben sanatorjem oz. kre-ditorjem s presojo, ali bodo prispevali svoj finančni delež.
Sedanja oz. lanskoletna večja izguba TOZD KEKO ni kratkoročen pojav, temveč le najizrazitejši primer že večletnih težav.
Strokovne analize so nadalje pokazale, da je potrebno za uspešno izvedbo sanacije storiti nekaj več znotraj same TOZD. Tu je med drugim pomembno vprašanje kadrov, saj so ti predpogoj za izpeljavo zadanih nalog. V času, ko poteka znotraj in izven DO intenzivna dejavnost za kritje izgube in sanacijo TOZD, je slednja v tekočem poslovnem letu že napravila nekatere pozitivne premike v skladu z akcijskim programom. Ti premiki se odražajo v manjšem izmetu, večji proizvodnji, elastični prodaji in boljših medsebojnih odnosih. Seveda so to šele začetki. Pravo stanje glede na sprejete ukrepe moramo temeljiteje analizirati tudi ob peri-. odičnih obračunih. Ob teh analizah bodo delavci v KEKO dolžni polagati račune za dosežene uspehe ali neuspehe znotraj in zunaj svojega kolektiva.
V akcijo zbiranja sredstev za pokritje izgube je bila ponovno izpričana solidarnost znotraj DO in tudi ZP Iskra. Res pa je, da so pogoji za uveljavljanje načela solidarnosti vedno strogi v smislu zagotovitev za bodoče boljše poslovanje.
Na pobudo sveta ZK delavski svet DO redno spremlja (najmanj trimesečno) izvajanje ukrepov sanacije. Tudi drugače je aktivnost samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij na tem področju velika. Pomanjkljivost, ki jo občasno zasledimo, je, da vsega zadanega ne izvršujemo. Pozitivno in tudi v bodoče uspešno poslovanje pa si bodo v TOZD KEKO Žužemberk in tudi vseh ostalih TOZD v DO IEZE zagotovili le s trdnimi dohodkovnimi povezavami (pridobivanje skupnega dohodka in tudi SP).
Najpomembnejša naloga v sedanjem trenutku je zagotoviti normalno poslovanje oziroma vsaj enostavno reprodukcijo TOZD, glede na njene rezultate ter razširjeno reprodukcijo v skladu in ob odklonih sprejemati dodatne zadolžitve. Nedvomno čakajo TOZD KEKO tudi razmišljanja o ustrezni ustavni organiziranosti, ki naj v končni fazi prispeva k večjemu skupnemu prihodku in dohodku ter s tem tudi večjim osebnim dohodkom. Ti so v sedanjem trenutku nizki, vendar se moramo zavedati, da jih neodvisno od rezultatov dela ne moremo in ne smemo večati.
ja izobraževanja. Seznanili so se z našim sistemom izobraževanja poklicnih in strokovnih kadrov. Zanimali so se tudi za organizacijo šolstva v Jugoslaviji nasploh. V razpravi o načinih usmeijanja mladih v poklice, ki so deficitarni, so ugotovili podobne probleme. Tudi na Bavarskem poskušajo čim bolj uspešno usposabljati mlade za pravilno odločanje o nadaljnjem študiju na poklicnih šolali. Pogovarjali so se tudi o aktualnih vprašanjih, ki se porajajo pri uresničevanju usmerjenega izobraževanja pri nas. V pogovorih sta sodelovala tudi dva predavatelja našega izobraževalnega centra Gabrijel Perko in Milan Adlešič, od Iskre pa je pogovorom prisostvoval Branko Komac, vodja oddelka za informacije.
Gostje so bili z obiskom pri naših učiteljih zelo zadovoljni. Ogledali so si tudi proizvodno halo tovarne ATC in povabili naše učitelje na obisk v Zahodno Nemčijo, kjer se bodo tudi naši šolniki lahko seznanili z njihovimi problemi in s samim sistemom šolstva v Nemčiji.	A. Boc
V naši stolpnici je bila v sredo 13. aprila seja političnega aktiva IEZE, razširjena s člani 10 sindikata ZP, predstavniki družbeno-političnih organizacij in poslovodnih organov ZP, DO IEZE in Tovarne baterij Zmaj.
Namen sestanka je bil preanalizirati samoupravno organiziranost v IEZE v skladu z'zakonom o združenem delu tet izhajajoč iz te analize preveriti težave pri izvajanju srednjeročnega načrta delovne organizacije in TOZD IEZE.
Razprava o teh vprašanjih je poudarila potrebo o zaostritvi pri izvajanju dogovorov, ki so bili samoupravno sprejeti. Pogosteje bi bilo treba pripraviti politične ocene o vedenju vseh struktur, ki lahko vplivajo na izpolnjevanje dogovorjenih načrtov. Nemogoče bo namreč delovati, če se bodo sprejeti dogovori nenehno in v temeljih menjavali. Pokazala pa se je končno tudi velika potreba po ponovni analizi vloge strokovnih služb DO IEZE.
Ob zaključku dokaj živahne razprave v prvem delu sestanka je bilo dogovorjeno, da bodo družbeno-politič-ne organizacije v TOZD, skupaj z obravnavo tez za samoupravni sporazum o združevanju v DO in SOZD obravnavale tudi analizo stanja v DO IEZE, ki so jo pripravile strokovne službe v letu 197 6.
Nedvomno je Iskrina prihodnost v veliki meri vezana na izvoz. Domače tržišče je pač premajhno, gospodarno poslovanje pa nam omogoča le veliko-serijska proizvodnja. Trenutno smo v zunanjetrgovinski izmenjavi najbolj prisotni v evropskih deželah. Nanje odpade več kot 70 odstotkov našega izvoza, potruditi pa se bomo morali, da bodo spekter naših izdelkov in ime naše Iskre spoznali tudi na drugih celinah. Razmerje 7:3 v korist Evrope je po eni strani dokaz kakovosti naših izdelkov in uspešnosti, da se lahko kosamo s hudo evropsko konkurenco, po drugi strani pa opozarja tudi na to, da smo zanemarili ostali svet, v tem pa so tudi naše, lahko bi rekli skrite možnosti za povečanje menjave v prihod-nje.
Udeležba na sejemskih prireditvah je nedvomno sestavni del tržništva. Prednost nastopa na evropskih sejmih je vsekakor v tem, da obiščejo te sejme praktično poslovni ljudje z vsega sveta. Tako je Iskra na nek posreden način predstavljena tudi strokovnjakom iz neevropskih dežel. To seveda nikakor ne sme pomeniti, da ne bomo razstavljali tudi drugod po svetu; še več: veliko pozornosti bomo morali posvetiti prav deželam tretjega sveta, na kar nas konec koncev obvezuje tudi naš srednjeročni program.
Iskra se je, oziroma se letos še bo udeležila naslednjih sejemskih prireditev v tujini:
— Domotechnica Koln: od 10. do 13. februaija
— Leipzig — Pomlad — tehniški sejem od 13. do 20. marca
— Pariz — mednarodni salon elektronskih elementov od 31. 3. do 6.4.
— London — 25. mednarodna razstava elektronskih sestavnih komponent od 17. do 20. maja. Predvideni program: upori, potenciometri, feriti, magneti, diode, programe Semiča, Tela-releji, merilni instrumenti, števci impulzov, tiskovna vezja, mali motorji, zvočniki, baterije, polnilci Ni, Ca
— Didacta - Hannover — mednarodna razstava učil in pripomočkov od 7. 3. do 11. 3. Predvideni program: Iskra-Vega projektorji, Iskra-Vega steklopihaški izdelki, Horjul, Otoče
— Basel — mednarodni sejem „In-teltec" od 6. do 10. 9. Z otvoritvijo predstavništva v Švici je Iskra pričela nastopati na tem sejmu z izborom eksponatov iz celotnega programa.
— Hannover — mednarodni sejem od 20. — 28. 4. Program razstavljanja:
V nadaljevanju seje se je sestal IO KOOOS ZP in obravnaval nekatera tekoča vprašanja. Na začetku je obravnaval informacijo o izločitvi TOZD Baterije Zmaj iz delovne organizacije IEZE. Na podlagi te informacije, ki jo je podal predsednik Jože Čebela in strokovnega stališča poslovodnega odbora, ki ga je podal Boštjan Barbo-rič, seje oblikovalo naslednje stališče: odločitve TOZD Tovarne baterij Zmaj o izločitvi iz DO IEZE ne gre šteti za dokončno. Delavci v Tovarni baterij Zmaj naj letos ob sprejemanju samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra znova preanalizirajo svoje interese po vključevanju v eno izmed obstoječih DO SOZD Iskra. Če se Tovarna baterij Zmaj ne bo vključila v eno izmed obstoječih delovnih organizacij SOZD Iskra pa bo treba sprožiti politično akcijo za izločitev iz SOZD Iskra.
Izvršni odbor sindikata je menil, da podpisnice, ki se združujejo v SOZD Iskra, ne morejo sprejeti obveznosti za socialno varnost delavcev, zaposlenih v Tovarni baterij Zmaj, če bi se le-ta konstituirala kot delovna organizacija.
Izvršni odbor je nato zadolžil vse osnovne organizacije sindikata, naj razpravljajo tudi o informaciji o izločitvi DO EMO iz SOZD Iskra in sklenil, da bo o tem zavzel stališče šele po razpravah v osnovnih organizacijah.
— Brno — mednarodni sejem, sep-■ nber. Do sedaj je Iskra nastopala v Brnu skupaj s Prvomajsko iz Zagreba in manjšimi podjetji, ki jih zastopa naše predstavništvo v Pragi. Zaradi nomenklature izdelkov ni mogla razstavljati širšega spektra svojih izdelkov.
— Poznaig — mednarodni sejem od 6. do 17. 6. Večletni nastop Iskre na tem sejmu. Letošnji program bi moral biti prilagojen novim razmeram na tržišču.
-	Leipzig - jesen (september) -Na tem sejmu Iskra ne nastopa z razstavno stojnico temveč samo z birojem v sklopu jugoslovanskih birojev.
-	Teheran — september - Z otvoritvijo našega stalnega predstavništva v Teheranu, bo Iskra nastopila s programom, ki ga bo definiralo predstavništvo.
— Essen — Zahodna Nemčija — Mednarodni sejem varjenja — Eden največjih specialnih sejmov te vrste v Evropi. Iskra bi se prvič udeležila te prireditve.
— Moskva — Mednarodna elektrotehniška razstava od 13. — 27. 7. -Program Iskre s poudarkom na elektrotehniki, zvezah, distribuciji, energiji, avtomatizaciji, itd.
, - Žilina - ČSSR - junij - mednarodni sejem električnih ročnih orodij.
TRETJI SVET
-	Lagos - Nigerija
— Kartum — Sudan
— Južna Amerika — Ekvador — Gvajakil — udeležba na nekej sejmu v Andskem področju
-	Bližnji vzhod - predlagana je udeležba na sejmu v Bagdadu ali Kairu
-	Indija - Bombay
Kot vidimo, je torej teh sejemskih prireditev, na katerih bomo tujim kupcem predstavili naš proizvodni program, veliko. Od nas vseh — od temeljnih do delovnih proizvodnih organizacij, pa vse do sektorja marketing na Iskra Commerce in njegove servisne službe je odvisno zdaj, kako se bomo pripravili na te sejme in kako jih bomo znali izkoristiti za še ve^i prodor na tuja tržišča.
Lado Drobež
S sprejema učencev ŠC Iskra v ZK.
Kako poteka sanacija TOZD Keramični kondenzatorji
o. z.
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ
OBISK UČITELJEV IZ ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE V ŠC ISKRA
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA
Sejemske prireditve — sestavni del tržništva
V osnovah plana SOZD ZP Iskra za srednjeročno obdobje od leta 1976 do 1980 smo si kot enega najpomembnejših ciljev zadali nalogo, da bomo izvozili skupaj za približno 500 milijonov dolarjev izdelkov. Ta cilj bomo lahko dosegli le z večjo in učinkovitejšo agresivnostjo zunanje trgovinske organizacije na IC in njene regionalne mreže v tujini, vsakomur pa je jasno, da sta naš uspeh oziroma naša prisotnost na tujem tržišču odvisna tudi od Iskrinega nastopa na sejemskih prireditvah v tujmi.
Lani dobri poslovni rezultati
V letu 1976 je bilo v Avtomatiki po brutto prodajnih cenah izdelano izdelkov v vrednosti 1.078 milijonov din, kar je za 15,8 % več, kot v letu 1975 in za 6,8 % več, kot je bilo načrtovano. Nedvomno je to velik uspeh za celotno Industrijo, ker ji je kljub proizvodni depresiji v prvi polovici leta uspelo preseči planirano vrednost proizvodnje.
Sama realizacija je tudi v skladu s Smernicami srednjeročnega razvoja industrije, ki predvideva 16 % proizvodno rast. Uspešen start v srednjeročno plansko obdobje je zanesljiva garancija, da bo srednjeročni plan v celoti realiziran.
Zakon o zavarovanju plačil je v prvi polovici leta, ko se trgovina ni upala naročati izdelkov na zalogo, zelo zavrl normalno proizvodnjo. To dejstvo je imelo za posledico zmanjšanje naročil predvsem za izdelke široke potrošnje.
Vse TOZD, ki imajo v programu izdelavo elementov za širokopotrošne izdelke so najbolj občutile pomanjkanje naročil in s tem znižanje proizvodnje.
V	TOZD TETA so morali izdelovati na zalogo programatoije, v TOZD ELA pa priključne sponke in spajkalnike.
Druge TOZD, ki izdelujejo predvsem investicijsko opremo, so v drugi polovici leta zelo hitro premagale pro-izvodno-prodajno krizo, TOZD TELA malo pozneje, v TOZD ELA pa niso dosegli planirane proizvodnje.
Realizacija prodaje za leto 1976 je bila 1.046 milijonov din, kar je za
3.5	% več kot je bilo planirano in za 15,9 % več, kot v preteklem letu. Ob koncu leta je ostalo na zalogi za dodatnih 33 milijonov neprodane proizvodnje.
Doseganje plana prodaje je razen v TOZD ELA in delno v TOZD Orodjarna, zelo ugodno. Doseg je še popolnejši, ker je bil dosežen brez povečanja prodajnih cen.
Popraševanje po izdelkih Avtomatike je veliko, razen za izdelke TOZD ELA, Zato ni večjih težav pri prodaji. TOZD PCT pa izdeluje izdelke točno po naročilih prodaje in je praktično brez zalog gotovih izdelkov.
Izvoz je bil lani realiziran v višini 66 milijonov din, kar je sicer za
14.1	% več, kot v letu 1975, a le 81,3 % planiranega. Planirane planske zadolžitve sta presegli samo TOZD Inženiringi in Naprave.
Uspešno se v izvoz vključujejo v Napravah. V tej TOZD so največ izvozili proti koncu leta. Naj večje finančne učinke ima v strukturi izvoza TOZD TELA, ki je ob koncu leta izvoz, predvsem na konvertibilno področje, zelo povečala, kljub temu pa ni dosegla planiranega. Izpad so povzročili nekateri planirani novi izdelki, ki niso bili realizirani.
Organizacijam - izvoznicam seje v letu 1976 priključila še TOZD PCT, tako zdaj vse temeljne organizacije v Avtomatiki tudi izvažajo. Zato seje v komerciali Avtomatike formirala posebna služba, ki bo skrbela za sklepanje dolgoročnih pogodb z inozemskimi partnerji. Samo dolgoročna izvozna orientacija s stalnimi kupci lahko tudi v bodoče pospešuje izvoz.
Uvoz je bil dosežen v vrednosti 143 milijonov din, kar je več kot je bilo v istem obdobju izvoza. Močno preseganje plana uvoza je pri TOZD Inženiringi, ki pa je tu samo računovodska postavka, ker večino teh sredstev priskrbijo kupci. Porast uvoza Avtomatike je za 14 % večji, od lanskega, vendar je z odštetjem gornje postavke nižji, kot je porast proizvodnje, to pa je tudi posledica večletne zavestne usmeritve k nadomeščanju uvoznih gradiv z domačimi.
V	preteklem letu je bilo v Avtomatiki zaposleno 7,7 % več delovne sile, kot v predhodnem letu in samo
98.1	planirane. Leto 1976 je bilo leto prenosa nekaterih služb iz skupnih služb na TOZD. Pregled gibanja števila zaposlenih kaže porast le za 6,7 %, kar je znak, da se zaposlovanje umirja.
Povprečni izplačani neto osebni dohodek je bil 4.252 din, kar je za
20.5	% več, kot lani in za 2,8 % več, kot je bilo planirano. Osebni dohodki so se gibali dokaj avtonomno in zelo malo odvisno od produktivnosti. Naj-viqi porast OD je bil dosežen v PCT in najnižji v Napajanjih, najnižji OD so bili v ELA, najvišji pa v Inženiringih.
Industrija za Avtomatiko je skupaj ustvarila 1.049 milijonov din celotnega dohodka, kar je za 14,3 več kot lani, oz. za 3,6 % več kot je bilo načrtovano. Poraba materiala in storitev je dosežena z višjim odstotkom, kot je
6
bil dosežen celotni dohodek. Višja poraba pa je nastala zaradi spremenjene strukture dohodka. Na spremenjeno strukturo porabe so imeli največji vpliv Inženiringi, pri katerih je naj-večja udeležba materiala in storitev in, ker se njihova udeležba v dohodku Avtomatike najbolj povečuje.
Amortizacija, kot strošek in hkrati kot vir sredstev, je zaradi revalorizacije osnovnih sredstev v večjem porastu. Po predpisanih stopnjah je višja, a po stopnjah, ki jih odobravajo samoupravni organi pa nižja od planirane.
Vsa sredstva, ki so bila porabljena za dosego dohodka, so dosežena v nižjem odnosu, kot celotni dohodek, ker so le za 6 % višja, kot lani in le za 1 % večja od planiranih.
Ekonomična poraba sredstev je omogočila višji dohodek, ki je bil realiziran v višini 327,9 milijonov din, kar je za 9,7 % več od planiranega in za 38,3 % od lanskega.
Skoraj sto odstotno rast so v letu 1976 dosegle pogodbene in zakonske obveznosti. Zakonske obveznosti so odvisne od višine dohodka in osebnih dohodkov. Zaradi neizgrajenega sistema pokrivanja splošne in skupne družbene porabe, nastajajo vedno novi in novi prispevki. Večkrat se tudi zvišujejo osnove. Čimprej je treba najti oblike in načine združevanja sredstev za skupne namene, ker vedno bolj bremenijo gospodarstvo.
Za osebne dohodke je bilo porabljenih 196 milijonov din, kar je za 1,6 % več od načrtovanih in za 35,5 % več od lanskih. Povečana masa osebnih dohodkov je posledica povečanih povprečnih OD in števila zaposlenih.
Ostanek dohodka, ki je rezultat vseh faktorjev gospodarjenja je bil realiziran v vrednosti 58,5 milijonov din, kar je za 36,3 % več od lanskega in 23,1 % od planiranega. Ta ostanek je saldo vseh dohodkov temeljnih organizacij ob odšteti izgubi TOZD ELA.
Ostanki dohodka so se po posameznih temeljnih organizacijah gibali različno. Najboljši ostanek dohodka so dosegli v Inženiringih. V odnosu s celotnim dohodkom so ostale organizacije dosegle: Naprave 7,9, PCT 6,6, Napajanja 5,2, Tela 3,0, Orodjarna 1,7 %. Izgubo so imeli samo v TOZD ELA in to 13,2% od celotnega dohodka.
Izgubo naj bi solidarno pokrile ostale organizacije industrije. Po predlogu finančno-računovodskega področja bi izgubo organizacije pokrile po naslednjem ključu: Tela 51,4%, Naprave 16,4%, Inženiringi 16,3, Napajanja 10,9, PCT 3,2 in Orodjarna 1,8%.
Nizko doseganje dohodka v TOZD ELA je nastalo predvsem zaradi pomanjkanja naročil za bolj akumulativne izdelke. Kolektiv je zelo pazil na stroške. Porabljeni material je bil dosežen v nižjem odstotku, kot celotni dohodek. Obveznosti iz dohodka so, zaradi izgube, bile nižje od planiranih.
Sredstva za osebne dohodke so za
17,2	% višja od lanskih. To povečanje je nastalo, zaradi povečanja števila zaposlenih in povečanja OD. Kljub gospodarnemu poslovanju v letu 1976 je v TOZD ELA nastala izguba. Vodstvo temeljne organizacije je izdelalo sanacijski program. Organizacije industrije pa bodo solidarno pokrile izgubo iz sredstev rezervnih skladov.
Pregled virov obratnih sredstev kaže, da jih je bilo v letu 1976 več, kot angažiranih sredstev. Seveda so pa organizacije znotraj industrije imele tudi pomanjkanje sredstev. Zato so se razpoložljiva sredstva prelivala znotraj industrije. Nedvomno bi bilo še manj vezanih sredstev v zalogah, če bi se ta hitreje obračala. Poprečni koeficient obračanja zalog je bil 3,39, kar je še vedno boljše kot lani, vendar ni zadovoljivo pri vseh organizacijah. Izboljšanje koeficienta je nastalo predvsem zaradi hitrejšega plačevanja kupcev. Tako je zakon o zavarovanju plačil pospešil plačevanje in znižal potrebe po obratnih sredstvih.
Avtomatika je v letu 1976 dosegla, kljub zastoju proizvodnje zelo ugoden poslovni rezultat. Mnogo sredstev so
organizacije vložile iz ostanka dohodka v poslovne sklade. Na ta način se bo izboljšalo razmerje med lastnimi skladi in tujimi viri. Hkrati se bodo tudi znižali stroški obresti na kredite, kar bo spet povečalo akumulativnost proizvodnje. Povečala se bo tudi investicijska sposobnost.
Proizvodna rast drugega polletja v Avtomatiki se bo nadaljevala v leto 1977. Zato lahko pričakujemo, da bo leto 1977 še bolj uspešno, kot je bilo predhodnje leto. Dosedanji rezultati pa kažejo, da bo dosežen proizvodni načrt, ki je bil določen in sprejet v Smernicah srednjeročnega razvoja industrije.
B. B.
Delavci skupnih služb zborovali
V počastitev 40. obletnice ustanovnega kongresa KPS in 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in njegovega 85. rojstnega dne je bila v petek, 15. aprila, slavnostna seja.
Seje so se poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov udeležili še' drugi delavci skupnih služb.
Zbrane je pozdravil sekretar OO ZK delovne skupnosti skupnih služb Miroslav Jere in dejal: „Danes, ko z našo sejo dajemo slavnostni pomen partijskemu jubileju - 40-letnici ustanovnega kongresa KPS, 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in njegovemu življenjskemu jubileju, je prav, da vsaj malo razmislimo, kakšna je prehojena pot, iz katere so izšle danes najvažnejše naloge pri uvajanju družbenega, političnega in ekonomskega sistema in socialističnih samoupravnih odnosov."
Nato je v kratkem orisal zmagovito pot našega, od kapitalistov izkoriščenega delavskega razreda.
Zaključil pa je z besedami: ,,Ko danes praznujemo tako pomemben
KOMISIJE PRI KONFERENCI OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA IN NJIHOVO DELO
v___________________________________________/
Konstituiranje komisij in imenovanje njihovih predsednikov ter program dela za tekoče leto, je zajemal dnevni red njihove skupne seje, ki je bila v četrtek, 14. 4. 1977.
Kot nam je dejal sekretar konference Alojz Kleindienst, bodo komisije pripravile vsaka svoj program dela. Le-ti bodo morali vsebovati temeljne operativne naloge iz letnega načrta konference, s posebnim poudarkom na vsklajevanju samoupravne organiziranosti z zakonom o združenem delu.
In katero področje dela bo pokrivala vsaka od komisij?
— komisija za razvoj samoupravljanja:
bo že takoj pričela z delom, s tem da bo morala podati oceno pripravljenih tez usklajevanja samoupravnih odnosov z zakonom o združenem delu na ravni delovne organizacije. Kasneje pa bo svoje delo nadaljevala spregledi
in ocenami pripravljenih in z zakonom usklajenimi samoupravnimi akti.
—	komisija za organizacij sko-kadrovsko politiko:
njeno področje delovanja bo v okviru sindikata. Morala pa bo sodelovati tudi pri ocenjevanju kandidatov za vodilna in vodstvena delovna mesta in na področju izobraževanja
—	komisija za delitev dohodka in osebnih dohodkov:
bo bistvo svoje dejavnosti usmerila v vključevanje priprav in razprave enotnih osnov in meril za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke —komisija za družbeni standard: bo pripravila analizo, kako pospešujemo in uveljavljamo varstvo pri delu, ter se vse leto ukvarjala s stanovanjsko politiko, rekreacijo in letovanjem članov delovne organizacije in skrbela tudi za njihovo kulturno dejavnost.
S. D.
Sekretar 00 ZK Miro Jere med pozdravnim govorom.
jubilej, ne moremo samo z besedami poudariti vlogo človeka in njegovo predanost delavskemu' razredu in revoluciji, marveč lahko s ponosom opozorimo na naravnost epohalne rezultate teh štirideset let. Ti družbenozgodovinski rezultati so tisto, kar pre-
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO ŠKOFJA LOKA
Dobro delajo in veliko načrtujejo
Z direktorjem Stanislavom Pavlinom smo se pogovarjali o letošnjem poslovanju. Razgovor je bil zelo živahen, saj je primerjava z lanskim letom zelo ugodna. Sprejemniki so imeli lani namreč velike težave s prodajo, letos pa jih hočejo naročila zadušiti.
Direktor Pavlin nam je za začetek postregel s številkami o letošnji proizvodnji:
januar: vrednostno: 70,49% — fizičen obseg proizvodnje 92,00 %,
februar: vrednostno: 86,00% — fizični obseg: 92,40 %
marec: vrednostno: 86 % — fizični obseg: 101,30%.
Kot je razvidno iz števillc je proizvodnja rasla vsak mesec. Da pa niso dosegali načrtovanega obsega proizvodnje, so krive predvsem težave z nabavo repromateriala in nekateri zastoji, kot na primer bistven defekt na orodjih pri izdelovanju stabilizatorjev. Vzrok, da niso dosegali vrednostnih višin proizvodnega načrta pa je zato, ker so sledili povpraševanju na trgu in izdelovali cenejše artikle, ki so trenutno najbolj iskani.
Imeli pa so tudi nekaj zastojev zaradi težav pri uvozu, pa tudi Iskrine tovarne niso redno dobavljale elementov. Bistveno novo za Sprejemnike pa je v primerjavi z lanskim letom to, da vso proizvodnjo prodajo sproti, saj še zdaleč ne morejo slediti vsem naročilom trgovine, oz. branžne prodaje.
Direktor Pavlin meni, da je to še zelo hvaležno področje za Iskrine raziskovalce tržišča, pa ne za dolgoročne napovedi ampak predvsem za napovedi bližnjih mesecev in leta, da bi tako tovarna lahko prilagodila svoj plan proizvodnje konjunkturi na trgu. Tako pa se dogaja, da danes telefonirajo prodajiiiki, prihaja do večjih sprememb v načrtovanju in sprotnih improvizacij, kar je narobe za proizvodnjo in tržišče.
Poleg rednega proizvodnjega dela pa imajo Iskraši v Sežani letos v načrtu sorazmerno veliko investicijo v nujne, čeprav ne proizvodne objekte. Tako morajo urediti raztopljevalne naprave za odpadne vode in galvanike, kanalizacijo, skladišče vnetljivih materialov, sanitarne prostore in garderobe.
Vse te investicije so nujne, ker ponikalnice, ki so jih naredili pred leti že zdavnaj več ne zadostujejo svojemu namenu in tako zastrupljajo dragoceno kraško vodo.
Tudi investicije v strojno opremo za novi HI - FI programje že v teku. Nekaj se zatika zaradi poostrenih pogojev uvoza, dobro pri tem pa je to, da imajo zbrana že vsa sredstva pri Iskra Commerce.
Prav tako letos želijo urediti vprašanja transformatorja, saj imajo že dolga leta provizorij, ki pa slabo služi svojemu namenu. Za vse te nove naložbe imajo zato dovoljena sredstva pri banki, oz. vsaj njeno načelno soglasje.
Industrijska trgovina v TGA
V	TOZD Gospodinjski aparati Škofja Loka, so se lani registrirali tudi za maloprodajo. V svoji prodajalni prodajajo vse svoje izdelke po industrijskih cenah. Promet narašča iz meseca v mesec in so s to pridobitvijo naredili uslugo sebi in okolici.
Ob našem obisku maloprodajne trgovine smo se pogovarjali z Vero Kočaijevo, ki vodi trgovino. Povedala nam je, da so z maloprodajo začeli lani sredi decembra, in da je bilo kupcev precej že od vsega začetka. To je razumljivo, saj so industrijske cene precej nižje od trgovskih. To se zlasti pozna pri večjih izdelkih, kot so štedilniki in peči, kjer pri takem ugodnem nakupu kupec prihrani skoraj tisočaka.
Prodajajo samo izdelke Tovarne gospodinjskih aparatov, čeprav je DS Široke potrošnje sklenil, naj bi vse TOZD pridobile pravico prodajati izdelke vseh tovarn delovne organizacije.
V	trgovini TGA lahko kupite pet vrst štedilnikov s programskimi urami, ali brez njih, kombinirani s plinom in elektriko v različnih izvedbah in vgradne elemente za kuhinje.
Poleg tega prodajajo električne pečice za ogrevanje sob, infra peči za
pričljiveje od kakršnihkoli besed priznanja priča o pravem pomenu Titovega ustvarjalnega dela in boja revolucionarnega gibanja, ki mu je načeloval."
Š. D.
V načrtu imajo tudi novo skladišče, ki bo sicer predimenzionirano, ki bo služilo za običajno skladiščenje, preostanek prostora pa bo že namenjen za Iskrine dejavnosti v novi brezcarinski coni, na katero mora Sežana resno misliti, saj je nosilec interesov celotne Iskre v tem poslovno zanimivem prostoru.
Ob koncu je direktor Pavlin posebej poudaril, da mora raziskava tržišča temeljiteje opraviti svojo nalogo in če je potrebno, je treba tudi v Široko potrošnjo za to formirati posebno službo. Le tako bo možno organizirati uspešno načrtovano proizvodnjo in s tem rešiti tudi resen problem sezonskih zalog.
F. Kotar
kopalnice, plinske peči, kodralnik Fi-garo, toastre, žar plošče, električne in plinske kuhalnike, kavne mlinčke, vlažilne likalnike in kaloriferje.
Promet je postal že sorazmeroma velik, saj so marca meseca prodali v domači trgovini za 150.000 dinarjev, promet pa se bo gotovo še povečal. Večinoma kupujejo domačini iz okolice, večje gospodinjske stroje pa pridejo kupit tudi od drugod, večinoma spotoma. Imeli so že kupce iz Beograda, Maribora — ti so kupovali vgradne elemente in štedilnike.
Vera Kočarjeva pravi, da bi se promet še znatno povečal, če bi naredili več reklame. Sicer so novico o maloprodaji prinesli nekateri časopisi, toda le mimogrede. Trenutno teče redna prodaja prek branžne komerciale zelo dobro, vendar ne bi škodilo, da bi za rezervo — za primer suhih let — trgovino še bolj popularizirali.
V tej prodajalni prodajajo tudi izdelke z manjšimi napakami po znižanih cenah. Seveda so aparati le z napakami v izgledu, funkcionalno pa so razumljivo docela v redu. Cene takim izdelkom so znižane do 60 % in je zanje veliko zanimanje saj lahko prideš tako z znatno nižjo ceno do čisto dobrega gospodinjskega aparata.
KF
Slavje na Čebinah
V soboto, 16. aprila, je bila na Čebinah množična proslava 40-letnice ustanovitve KPS. Proslave se je udeležilo več tisoč ljudi, med njimi številni predvojni komunisti.
Kljub temu, da so bili organizatorji prisiljeni zapreti poti osebnim avtomobilom, nam to ni preprečilo, da ne bi vzeli poti pod noge in se pridružili množici. Vreme, ki je ves čas kazalo.
da se bo prevesilo v deževno, je svoje muhe preložilo, tako da so vsi, ki so se udeležili, proslave ostali suhi. Resda nekoliko premraženi, vendar pa navdušeni nad kulturnim programom, okoljem in dobro organizacijo prireditve.
Več tisoč glava množica na relativno majhnem prostoru, kolikor ga omogočajo hribi nad Trbovljami, bi
Pobočje md Barličevo domačijo je zasedla nepregledna množica obiskovalcev, ki so zavzeto spremljali kulturni program osrednje prireditve.
Knapi s prižganimi rudniškimi svetilkami so se udeležili prireditve s številnimi zastavami, ozračje pa so popestrili z glasnim vzklikanjem udarnih gesel.
»Teden Iskre« v znamenju jubilejev
Program prireditev ob „Tednu Iskre1'
Iskra Elektromehanika se že pripravlja na letošnji „Teden Iskre11, ki uo v dneh od 14. do 21. maja. V tem času se bodo v Kranju zvrstile razne kulturne in politične prireditve, ki Predstavljajo pomemben prispevek paših delavcev k praznovanju letošnjih Jubilejev.
Tako'kot vsako leto bo Iskra tudi letos v soboto, 14. maja ob 9. uri od-Prta za javnost. Vodiči bodo popeljali °troke naših delavcev, njihove svojce In druge občane po proizvodnih prostorih naših temeljnih organizacij združenega dela.
Likovni umetniki Iskre se bodo v ’>Tednu Iskre11 predstavili z razstavo svojih likovnih stvaritev. Razstava bo °dprta v avli tovarne Telekomunikacij Ua Laborah. Našim likovnikom se bodo pridružili tudi člani Foto-kino sekcije Iskre Elektromehanike z razstavo fotografij na temo „Tito med jjami“, ki bo v sejni sobi tovarne Telekomunikacij. Otvoritvi obeh razstav bosta v ponedeljek, 16. maja ob 13. Uri. Sodelovali bodo tudi naši recita-|°rji in naš pevski zbor. Ob tej priložnosti bodo predvajali tudi šest 'Irnov, ki so jih člani naše Foto-kino akcije posneli ob lanskoletnem praznovanju 30-letnice Iskre.
Mladinska organizacija Elektro-toehanike bo v torek, 17. maja pripravila tribuno na temo „Spoznavanje Lkre in 40 let prihoda tovariša Tita na čelo ZKJ“. Skupaj s starejšimi člani P^šega kolektiva in člani aktiva ZB tiektromehanike bodo obujali spomi-ne na revolucionarno pot naše partije.
V sredo, 18. maja bo celovečerni koncert moškega pevskega zbora bKRA. V prvem delu koncerta bodo ZaPeli nekaj preporodnih in partizankah pesmi. Drugi del pa bo namenjen P°narodeli in narodni pesmi. MPZ
Iskra bo vodil pevovodja Marko Stu-den.
Konferenca Zveze komunistov delovne organizacije Elektromehanika, ki bo v četrtek 19. maja v dvorani Telekomunikacij na Laborah, bo posvečena 85-letnici rojstva maršala Tita in 40-letnici njegovega prihoda na
lahko pomenila velik problem za organizatorje, vendar so bili kos svoji nalogi. Izkazalo se je, da za okrepčevalnico lahko uporabijo prav vse od kozolca naprej, vzpetina nad Barličevo domačijo pa je bila imenitno izkoriščena za velikanski avditorij.
Proslava s kulturnim programom je bila napovedana za 15. uro, obiskovalci pa sp prihajali že vse od ranega jutra. Na Čebine so speljali novo cesto v rekordnem času, pri gradnji pa so sodelovali tudi mladinci. Zal je bila ob dnevu proslave ta cesta enosmerna, tako da so udeleženci lahko vozili po njej le, ko so se vračali. Na Čebine vodita še dve drugi poti, ena se prične nad Kotredežem, druga pa vodi preko doma na Javorju. Obe sta bili natrpani, saj so prihajali obiskovalci iz cele Slovenije s svojimi avtomobili, z avtobusi, bilo pa je tudi precej kombijev in drugih vozil, ki so jih organizirali delovni kolektivi za svoje izletnike.
Kulturni program brez tehnikov Radia Trbovlje, ki so organizirali ozvočenje ne bi tako dobro uspel, svoj delež pa so seveda prispevali tudi dobri izvajalci. Nastopali so pevski zbori Slavček, Zarja, Svoboda M. Trbovlje, Hrastnik, T. Okrogar Zagorje, številni pionirji, brigadirji, delavci itd.
Na prireditvi je sodelovala tudi godba, vrhunec pa je pomenil prihod Titove štafete, ki seje ustavila tudi na Čebinah. Slavnostni govornik je bil Franci Ceršak, sekretar OBK ZKS Trbovlje.
Svojevrsten pečat vzdušju na Čebinah so dali številni udeleženci v paradnih uniformah, od črnih knapovskih noš do rezervistov v uniformah, pripadnikov teritorialne zaščite in veličastni zbor miličnikov-kadetov, ki so se zbrali v strnjene vrste.
Slavja na Čebinah so se udeležili tudi številni predvojni komunisti, med njimi organizator ustanovnega kongresa Edvard Kardelj, Miha Marinko, Franc Leskošek-Luka, Pepca Kardelj, Stane Dolanc in drugi. Zvečer je bila v Delavskem domu v Trbovljah zaključna slovesnost, kjer so nastopali pevski zbori in dramski umetniki s kulturnim programom, slavnostni govornik pa je bil član sveta federacije Miha Marinko.	Stane Fleischman
čelo ZKJ. Na konferenci bo govoril tudi predstavnik CK ZKS. V programu bo sodeloval tudi naš moški pevski zbor in recitatorji.
V petek, 20. maja bo na Laborah svečano zasedanje delavskega sveta DO, na katerem bodo podelili državna odlikovanja in priznanja jubilantom za 30, 25 in 20-letno delo.
„Teden Iskre11 bo zaključen s L športnim srečanjem članov delovnih organizacij ISKRA Elektromehanika, SAVA in TEKSTILINDUS. Srečanje bo organizirala komisija za šport in rekreacijo pri sindikalni konferenci Elektromehanike. Tekmovalci se bodo pomerili v kegljanju, odbojki, balinanju, košarki, namiznem tenisu, streljanju in nogometu.	A. B.
Letos spet festival »Iskra poje«
V	ponedeljek, 25. aprila ob 18. uri bo v dvorani Delavskega doma v Kranju drugi zabavno-glasbeni festival Iskre pod naslovom „1SKRA POJE 1977“. Organizira ga koordinacijski svet 00 ZSMS delovne organizacije Elektromehanika skupaj z osnovno organizacijo tovarne TEA, ki je pobudnik in glavni organizator te prireditve. Na njej bodo nastopili pevci amaterji iz Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromeha-niko.
Festival bo sestavljen iz dvez delov: iz tekmovalnega in zabavnega. V prvem delu se bo občinstvu predstavilo 11 pevcev in en duet. To so: Jankovič Janez, Damjana Brejc, Vesna Vidmar, Bernarda Bencek, Milena Ožinger, Lojzka Toplišek, Stane Marn, Marija Rešetič, Miro Krč, Rada Kne-ževič, Nevenka Sfiligoj in duet Marija in Lojzka. Pevce bo ocenjevala žirija občinstva, ki jo bodo sestavljali vsi obiskovalci v dvorani, in strokovna žirija.Le-to bodo sestavljali trije člani iz uredništva revije ANTENA. Predsednik žirije bo literarni urednik omenjene revije Peter Kuhar. Pevce bo spremljal vokalno instrumentalni ansambel „Color“ iz Kranja, ki ga vodi Franc Deržič, zaposlen v naši tovarni.
V	zabavno-glasbenem in humorističnem delu festivala bo sodeloval ansambel „Color“ s svojimi gosti. Sodelovala bosta pevec Arrdrej Pinterič in humorist Čipsi. Ansambel Color bo
zaigral nekaj svojih starejših in novejših skladb, ki jih je napisal vodja ansambla Franc Deržič. Za prijetno razpoloženje med obiskovalci bodo organizatorji poskrbeli tudi za šaljiva tekmovanja. V drugem delu bo sodelovala tudi revija Antena.
Letošnji festival „Iskra poje11 je organiziran z majhno zakasnitvijo. Kljub temu, nam zatrjujejo organizatorji, pa vlada med delavci v naši tovarni precejšno zanimanje za ta festival. Kakšnih ocen pred festivalom ne moremo dajati, saj smo vezani le na to, kar nam povedo organizatorji. Zdi pa se nam, da bo letošnji festival ostal tak kot lanskoletni. Ogledalo si ga bo veliko število obiskovalcev in to ne samo iz Iskre. Kljub temu pa na njem ne bo Iskrine reklame, ne bo njenih izdelkov. Ostal bo le festival pevcev— amaterjev, ki so slučajno zaposleni v Iskri, in o katerem bodo slovenska sredstva javnega obveščenja spet zapisala, da je to festival, ki ga organizira mladinska organizacija Iskre. Kaj več o Iskri, ki bi bila lahko ponosna na svoj festival, saj je prva delovna organizacija v Sloveniji, ki je organizirala to obliko dejavnosti, pa spet ne bo moč prebrati. Sicer pa o tem kaj več v posebni foto-reportaži takoj po festivalu.
Vse Iskraše vabimo na ogled drugega festivala pevcev—amaterjev Iskre, ki bo v ponedeljek, 25. aprila ob 18. uri v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju.	Miro Erzin
Slavnostni govornik na večerni prireditvi v delavskem domu v Trbovljah je bil član sveta federacije in udeleženec ustanovnega kongresa KPS Miha Marinko.
Razstava likovnikov Iskre
Pred nedavnim so v avli Iskrine poslovne stavbe v Ljubljani odprli razstavo del članov društva likovnikov Iskre. Sodelovali so domala vsi aktivni člani, ob tej priložnosti pa so izdali tudi katalog. Prav ta priložnost pomeni uresničeno željo likovnih amaterjev združenih podjetij Iskra, da se z letno selekcijo svojih del predstavijo širši javnosti.
Naši likovniki so že večkrat prirejali svoje interne razstave ob različnih jubilejih naše organizacije, s svojimi deli pa so večkrat gostovali tudi v drugih kolektivih po vsej Jugoslaviji.
Društvo likovnikov deluje pravzaprav šele dobro leto. Ob skrbi prvega predsednika Ivana Razborška se je delovanje zelo razmahnilo, tako, da imajo za seboj že 18 razstav po vsej domovini, od Kranja do Skopja. Predstavitev del amaterjev — likovnikov se pridružuje akcijam ob vsesplošni skrbi za približanje kulture delovnemu človeku, z načelom „ČL0VEK, DELO, KULTURA11.
Na razstavi so sodelovali Milan Benčič z grafiko in plastičnim izrazom, slikar Alojz Dular, ki seje posvetil predvsem kolorističnim vprašanjem, naslanja pa se na realistično in poimpresionistično krajinarsko izročilo, Martin Goričanec, izrazito oprt na realistično osnovo slikarstva, sicer
pa njegova dela predstavljajo enega temeljnih poudarkov na dosedanjih likovnih predstavitvah Iskre. Sodelovala je tudi Helena Grebenc z risbama s svinčnikom, s temo človeška figura in njen izraz, Franc Buček-Aulin je izrazit ekspresionist, Štefan Horvat pa se je posvetil tihožitjem in krajinam.
Na razstavi so bila tudi varjena dela Edvarda Intiharja, ki oblikuje varjene železne maske, precej pozornosti pa je pritegnil Jože Volarič s svojimi značilnimi oblikovanji naivne smeri, izdelanimi iz kovinskih materialov. Navdušil nas je ciklus del Janeza Vovka, ki oblikuje oziroma rezbari podobe iz lesa, prav tako kot Jože Zajec, ki pa se od prejšnjega razlikuje po izhodišču. Prvi je podobar, drugi ekspresionist. Med Ostalimi razstavljale! so izstopala dela Jasne Mišič—Malovrh, ki je izdelala svojske tapiserije iz vrvic, precej pozornosti pa je bilo namenjeno delom Bernarda Šraja, ki se izraža v temnih tonih, ki dajejo svojevrsten ton kraji-narskemu slikarstvu na Gorenjskem.
Na razstavi so sodelovali še Milica Rajačič s tihožitji, Mladen Radojčič ki je s svojimi vedutami razstavljal že na prireditvi Ex Tempore v Piranu, Milan Kenig s tihožitji, Marko Kavčič z realističnimi vzdušji, upodobljenimi na platnih ter Izidor Jalovec, zrel grafik-	Stane Fleischman
Prebrali smo za vas
Med publikacijami, ki so izšle ob 40. obletnici ustanovnega kongresa KPS je v znanstvenem smislu gotovo najdragocenejši „Zbomik ob štiridesetletnici ustanovnega kongresa KPS11, ki sta ga skupaj izdala Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani in ČZP Komunist.
Zbornik v svoji zasnovi vsebuje obravnavo nekaterih vprašanj slovenskega zgodovinopisja kot jih nakazuje raziskovalni načrt Zgodovine Slovencev 1918 do 1945, katerega nosilec je Inštitut za zgodovino delavskega gibanja. Na pobudo komisije predsedstva CK ZKS za zgodovino ZKS je skupina 'raziskovalcev sodobne slovenske zgodovine zasnovala vsebino zbornika, ki naj osvetli pomembnejše elemente delavskega revolucionarnega gibanja v obdobju pred drugo svetovno vojno.
Pisci razprav so poskušali na kratko in pregledno povzeti izsledke dosedanjih raziskav. Ker pa mnoga vprašanja še niso raziskana, v zborniku ni zajeta celovita obravnava problematike revolucionarnega delavskega gibanja na Slovenskem v navedenem obdobju. Pisci razprav so si prizadevali, da bi vprašanja, kijih obravnavajo, osvetlili s širših socialno gospodarskih in političnih vidikov. Za boljše razumevanje obravnavanih vprašanj je uredniški odbor razpravam dodal izbrane dokumente, ki neposredno pričajo o ustanovitvi Komunistične partije Slovenije in o njenem programu.
V zborniku sodeluje enajst avtorjev, ki so vsak po svoje in tudi z novimi dokumenti in pričevanji osvetlEi znanstveno in historično ta pomembni zgodovinski dogodek pred štiridesetimi leti.
Dr. Miro Stiplošek v uvodni razpravi podaja pregled značilnosti družbenopolitičnega razvoja na Slovenskem in vlogo partije v njem, medtem ko se dr. France Kresel lotil obravnave delavstva in njegovega ekonomskega položaja v Sloveniji v letih 1918-1941.
Najbolj neposredno se ustanovnega kongresa loteva razprava Franceta Filipiča pod naslovom Partijska organizacija v Sloveniji v obdobju ustanovnega kongresa KPS. Za Filipičevo razpravo je še posebej značilno in pomembno, da obravnava ni upoštevala celo vrsto novih dokumentov, zlasti tistih, kijih je avtor našel v arhivih Kominterne.
Pokojna zgodovinarka Alenka Nedogova je zastopana s ponatisom svojega referata pod naslovom Povezovanje revolucionarnih sil v okviru ljudsko frontnega gibanja na Slovenskem in predstavlja to delo osnovno preokupacijo njenega znanstvenega dela, ki ga je, žal prekinila njena prezgodnja smrt. Podobno temo obravnava dr. Milica Kacin—Wohinž v prispevku pod naslovom „Ljudskofrontno povezovanje Slovencev v Italiji", medtem ko dr. Tone Zorn prikazuje protifašistično gibanje na avstrijskem Koroškem. Oba prispevka torej dopolnjujeta slovenski nacionalni prostor v vsej njegovi razsežnosti, kar je tako z zgodovinskega kot znanstvenega vidika popolnoma v redu in prav.
Dr. Janko Pleterski se je lotil zelo pomembne problematike in sicer tematike pod naslovom Komunistična partija Jugoslavije in nacionalno vprašanje, medtem ko je Ante Novak obdelal značilnosti mladinskega gibanja tridesetih let. Dr. Tone Ferenc se je loti problemov fašistične nevarnosti za obstoj slovenskega naroda, Zorka Tribušon pa je raziskala partijske kanale čez mejo na Gorenjskem.
Enajsti prispevek Marka Čelebiča o arhivskih virih in časopisju v zvezi s problematiko preučevanja ustanovnega kongresa KPS predstavlja logičen uvod v drugi del zbornika, kjer so objavljeni najvažnejši dokumenti v zvezi z ustanovnim kongresom KPS.
D. Ž.
Iskra na spomladanskem velesejmu v Zagrebu
Skladno z načrtom Zagrebškega velesejma, da naj vsakoletna spomladanska sejemska prireditev teži k prikazu izdelkov splošne rabe, je tudi „Iskra“ pripravila za sedanji velesejem le izdelke, ki so zajeti predvsem v proizvodnem programu industrije široke potrošnje.
„Iskra“ se je to pot odločila za razstavo najnovejših izdelkov in pa tistih, ki pred letom dni še niso bili razstavljeni v Zagrebu. Morda ne bo napak, če nekatere pomembnejše na kratko opišemo.
Pržanska „Iskra“ predstavlja prvič svoj novi barvni televizor panorama—Montreal—ultra." V zasnovi je to sicer še vedno dosedanji televizor „Montreal“ z modulno tehniko in in-line sistemom slikovnih cevi, vendar ima vrsta ultra že mnogo več domačih sestavnih delov in kar je najpomembnejše:	daljinski sistem upravljanja.
Zaslon slikovne cevi meri v diagonali 51 cm, kar je najbolj primerno za današnja stanovanja. Televizorja za sedaj še ni mogoče dobiti v trgovini.
Družino črnobelih televizorjev „Alfa“ in „Beta“ dopolnjuje sedaj novi televizor „Panorama—gama.“ Tudi ta je izdelan v polprevodniški
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavcem iz TOZD Stikala, ki ste tako številno spremili mojega ljubega očeta
FRANCA ANDOLJŠKA
na njegovi zadnji poti.
Hvala za izraze sožalja, pomoč in cvetje
hčerka Jožica Pelko z družino.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi ljubljenega moža in očeta
STANETA SEKNETA
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD TEA in TOZD Skupnih služb oddelek TAO za podarjeno cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
žena Jožica Sekne in hčerka Berta Naglič z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage ljubljene hčerkice
RENATKE MARKOVIČ
se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD TEL Blejska Dobrava za denarno pomoč, posebno pa sodelavkam žičnih oblik v TOZD Blejska Dobrava za vsestransko pomoč in globoko sočustvovanje
žalujoči:
mamica Romana z možem Mirkom in hčerkico Klavdijo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dobrega očeta
ALOJZIJA ZUPANČIČA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem montaže stikal, za izrečeno sožalje, darovani venec in spremstvo na njegovi zadnji poti
hčerka Dragica z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta
JANEZA JANCA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem kontrole SPD za izrečeno sožalje, darovani venec in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala pa še sodelavki Veri. Vsem še enkrat iskrena hvala!
hčerka Slavka Mlakar * z družino
ZAHVALA
Na prvi spomladanski dan nas je nepričakovano in vse prezgodaj zapustil naš dragi oče, stari oče in stric
JERNEJ KAVČNIK
Iskreno se zahvaljujem sodelavcem Iskra Invest servisa za izrečeno sožalje iai darovani venec
žalujoči sin Jernej Kavčnik
tehniki, kot vsi televizorji pržanske tovarne. Novost pa je tako imenovano senzorsko upravljanje, ki se sedaj na široko uveljavlja po svetu. Vse tri vrste televizorjev imajo svoje različice z oznako plus. To so televizorji, ki sprejemajo tako „pal“ kot vzhodno evropski „secam“ sistem.
Radijski sprejemniki „Iskre“ so že dokaj let priljubljeni pri poslušalcih zaradi zanesljive kakovosti. Tako tovarna v Sežani že 12 let nepretrgoma izdeluje sprejemnik vrste „Portorož“ in še vedno je veliko povpraševanje po njem. Mimogrede: letos bodo na tekočem traku izdelali že enmilijonti primerek, kar je pri nas vsekakor prava redkost za eno samcato vrsto radijskega sprejemnika. Poleg njega je razstavljen na sejmu tudi sprejemnik „Planica“, na,siednih pred leti opuščenega sprejemnika. Od starega je prevzel le ime.
Gospodinje po vsej državi že nekaj mesecev razveseljuje novi sesalnik vrhunske kakovosti, ki ga „Iskra“ izdeluje na temelju delitve dela z zaliod-nonemškim podjetjem AEG. „lskra“ izdeluje motorje in elektroniko, vse drugo pa tovarna AEG. Tako so sesalniki v Zahodni Nemčiji in pri nas enaki, in sorazmerno poceni. Grajeni so po najnovejših tehniških zahtevah.
Sesalnike odlikuje velika moč, tako, da s tal lahko poberejo tudi težje kovinske drobce.
Prav tako na podlagi delitve dela, vendar z zahodnonemškim „Brau-nom“, je „Iskra,‘ izdelala za tržišče „Set za friziranje,6, ali po domače
Mladincem in štipendistom Iskre
KS ZSM ZP Iskra in Jamsko društvo Sežana prirejata ob dnevu mladosti, 85-letnici tov. Tita, 40-letnici prihoda tov. Tita na čelo KPJ in 40-letnici ustanovnega kongresa KPS centralno prireditev.
..SREČANJE MLADIH ZP ISKRA" V LIPICI PRI SEŽANI,
21. MAJA 1977
Program srečanja
9.	—10. zbor mladih pred jamo Vilenica
10.	pozdravni govori
11.	nastop pevskih zborov in kulturni program v jami 1 2,30—14. ogled jame in delitev hrane
15,—23. prosta zabava (možen ogled kobilarne Lipica). Prispevek na udeleženca je 50 din.
Prijave zbirajo po vseh 00 ZSM, za štipendiste pa na referatu za štipendije do 10. maja 1977.
Zbrana sredstva za udeležence je potrebno poslati prireditelju najkasneje do 15. maja na tekoči račun štev.: 51420-679-95747 pri SDK Sežana.
Pričakujemo tudi tvojo udeležbo!
povedano garnituro za samostojno oblikovanje frizur. Podobna je avba „Komfort“ za sušenje las z nastavljivo temperaturo. Njena odlika je, da žene med sušenjem ne ovira pri delu. Sodelovanje med „Iskro“ in ,.Braunom" je na tržišču znano zlasti po električnih brivnikih, vendar tod ni nič novega.
Malo nenavadna za elektroniko je proizvodnja ur, toda v „Iskri" ima svojo zgodovino. Kmalu po ustanovitvi je „Iskra“ kot prva v državi prešla na proizvodnjo nihalnih ur. Mnoge, zlasti na železniških postajah, še danes brezhibno kažejo čas. Nihalnih ur sicer „Iskra“ ne izdeluje več, pač pa stenske električne ure. Nove stenske ure „Iskra-quarz“ imajo vgrajen namesto nemirke kvarčni oscilator. Delujejo na baterijski pogon in so silno točne. En baterijski vložek zadostuje za leto dni.
Jugoslovanskemu tržišču je bil zelo potreben stopniščni avtomat z avtomatičnim ugaševanjem svetlobnih teles. „Iskra“ je zato izdelala in prikazuje na sejmu nov miniaturni elektronski stopniščni avtomat SAS z nastavljivim zakasnitvenim časom in izredno dolgo življenjsko dobo avtomata.
Ker tudi rotacijski stroji vedno bolj posegajo v naše domove, seje „Iskra“ odločila tudi za prikaz novega vrtalnega stroja, ki je lahko po potrebi tudi vibracijski. Številni poklicni delavci in amateiji bodo z njim zlahka vrtali tudi v beton, kot bi vrtali v maslo. Je torej kombinacija vrtalnega stroja in kladiva.	Marjan Kralj
Varstvo okolja
V	našem glasilu ni kaj dosti prispevkov o razpravah in ukrepih za varstvo okolja. K sreči se o tem toliko več piše v drugih časopisih, ki dajejo poleg ekonomskega in socialnega, največji poudarek prostorskemu okolju.
Naše podjetje je že dokaj razvito in močno. Radi in tudi upravičeno se daleč okrog pohvalimo o svojih uspehih. Radi napredujemo, dopoinjujemo in razvijamo . . .
Nekaj mnenj posameznikov v našem podjetju, ki gotovo niso bili napisani izpod peresa kadilcev, sem že zasledil v našem glasilu. Sprašujem se, kaj je do danes naše veliko in mogočno podjetje ukrenilo za prepoved kajenja v pisarnah in drugih prostorih, v katerih kajenje ni primerno? In v teh prostorih ni tako malo nekadilcev!
Tudi sam sem se njega dni več, ali manj (v kaj čudnem prepričanju) zadovoljeval z nikotinsko ..dobroto". Že več let je, odkar sem z veliko dobre volje, skoraj herojske, opustil to razvado. Da mora biti v človeku prisotnega veliko samopremagovanja, ve to le tisti, ki seje odločil podobno.
Glasilke so mi tedaj od dima že tako oslabele, da sem bil povsem brez glasu. Mislil sem se že zateči po pomoč k specialistu. In kakšen odgovor naj bi mu dal na vprašanje, če kadim in koliko cigaret dnevno? Globoko sem se- zamislil v pogovoru z zdravnikom, in se odločil, da si bom s prepovedjo kajenja rajši dal odgovor sam. Po treh tednih so se mi pričele oživljati glasilke, od tobaka opešane in že na pol ohromele. Iz dneva v dan je grlo postajalo odpornejše in kljubovalno vnetju.
V	raznih zaprtih, slabo zračenih prostorih se često nahajajo že bolni ljudje pa tudi invalidi niso izključeni. Oboji pa so alergični na kajenje. Dragi
kadilec! Ko že imaš takšen „obzir“ do sočloveka, spomni se na te vrstice takrat, ko te bo obratni zdravnik ali specialist poslal zaradi obolelosti pljuč, dihal ali grla na preiskavo na onkološki (rakov) oddelek ...
Vse naše obstoječe organizacije, zdravstvena služba, socialni delavci in drugi, bi se morali bolj zavzeti za varstvo okolja,- seveda če tudi sami ne nosijo dimnika za sabo, učinek akcije ne bo velik.
Zanimiva je najnovejša ugotovitev nemškega medicinskega strokovnjaka, prof. Trendelenburga iz medicinske univerzitetne klinike v Hamburgu. Na podlagi daljših preiskav je omenjeni specialist v muenchenškem zdravniškem tedniku objavil, da vsaka pokajena cigareta skrajša življenje za 15 minut in. da so v tobačnem dimu odkrili že nad 600 zdravju škodljivi!] snovi. Pravi, da se tistemu, ki dnevno inhalira 20 cigaret in to počne nenehno 20 let, nabere v pljučih 6 kg raznih usedlin. Zamislite se!
I. M.
r	a
ISKRA glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Dušan Željeznov — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNI K, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
k_____________________________________J
V
Sreda, 13. 4. 1977. Na dvorišču tovarne električnih aparatov TELA, se je ob 12,15 zbrala množica delavcev iz TOZD TELA in delovne skupnosti skupnih služb, da pozdravi prihod štafete.
Po ulicah bežigrajske občine, kjer je tudi sedež delovne organizacije Iskra-Avtomatika, so ta dan mladinci nosili lokalno štafeto mladine mesta Ljubljane. Pozdrav mladine Ljubljane tovarišu TITU za njegov 85. rojstni dan se bo s štafeto pridružil zvezni štafeti mladosti.
Štafeto s pozdravi predsedniku Titu ob njegovem 85. rojstnem dnevu so sprejeli tudi delavci v naši TOZD TV naPržanu.
V_________________________________________________________y

ISKRA
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD—INŽENIRINGI LJUBLJANA, Kotnikova 6, n. sub. o.
objavlja prosta delovna mesta
1.	pravnik v Komercialnem področju
2.	pravnik v Kadrovsko-splošnem področju
3.	vodja inženiring področja 1 v Biroju za avtomatizacijo železniškega prometa
4.	organizator samostojni v Kadrovsko-splošnem področju
5.	varnostni inženir v Kadrovsko-splošnem področju
6.	vodja kadrovanja v Kadrovsko-splošnem področju
7.	vodja stroškovnega knjigovodstva v Gospodarsko-računovodskem področju Pod 1. področje dela:
-	oblikovanje pogodb in strokovno svetovanje, pravno zastopanje po pooblastilu Pogoji: dipl. pravnik, 3 leta delovnih izkušenj na delovnih mestih gospodarsko-prav-nih zacevah komercialnega področja in aktivno znanje nemškega jezika
Pod 2. področje dela:
-	oblikovanje samoupravnih splošnih aktov, strokovno tolmačenje, nudenje pravnih nasvetov in vodenje tajništva samoupravnih organov
Pogoji: dipl. pravnik, 2 leti delovnih izkušenj v delovnopravnih zadevah
Pod 3. področje dela:
-	organizacija in operativni nadzor vgradnje naprav za avtomatizacijo železniškega prometa na področju SR Slovenje
Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj in aktivno znanje nemškega jezika
Pod 4. področje dela: — uvajanje avtomatske obdelave podatkov, vodenje, organiziranje in vsklajevanje postopkov obdelave, analiziranje organizacije poslovanja v TOZD
Pogoji: dipl. ekonomist, 4 leta delovnih izkušenj na delovnih mestih organizacijskega področja in pasivno znanje svetovnega jezika
Pod 5. področje dela: - organiziranje in izvajanje ukrepov za varnost pri delu in izobraževanja za varnejše delo, oblikovanje normativnih aktov, vodenje evtienc Pogoji: varnostni inženir, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz varstva pri delu
Pod 6. področje dela:
-	organiziranje, vodenje in spremljanje postopkov kadrovanja, vodenje sprejemnega postopka, statistična obdelava kadrovskih podatkov
Pogoji: socialni delavec - kadrovske smeri ali ing. organizacije dela, 3 leta ustrez-nih delovnih izkušenj in pasivno znanje svetovnega jezika
Pod 7. področje dela:
-	organiziranje, vodenje in izvajanje dela v knjigovodstvu osnovnih sredstev, materiala, drobnega inventaija, proizvodnje in osebnih dohodkov Pogoji: ekonomist, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Če želite postati naš sodelavec, vas vabimo, da pošljete ponudbo s kratkim opisom dosedanjega dela mi naš naslov v Kadrovsko-splošno področje. Poskusno delo bo trajalo za vsa delovna mesta 60 dni.
Rok sprejemala prgav je 10 dni od dneva objave.
ŠAHOVSKI HITROPOTEZNI TURNIR OB JUBILEJIH
V počastitev 40-letnice KPS, 40-Ietnice prihoda tov. Tita na čelo KPJ in ob 85-letnici bodo šahisti Iskra invest servisa priredili šahovski hitropotezni turnir, ki bo 14. maja ob 8.30 v stolpnici na Trgu revolucije.
Šahistke bodo igrale v posebni skupini, s tempom igranja 10 minut. Prijavite se v čim večjem številu pri Dragu Čopiču, tel.: (061) 324-061.