8^54-
60100200
PRI
poštnina plačana v gotovini	nAA ..
Abb. postale I gruppo LiClia	lir

kmjUnica	- ■
,wkSKI dnevnik
Leto XXXIV. Št. 145 (10.057)
TRST, sreda, 21. junija 1978
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SLOVESEN IN DELAVEN ZAČETEK 11. KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Tito: »Jugoslovanski delavski razred ima odprte nove najširše perspektive«
Predsednik Tito je poudaril, da je bilo obdobje med 10. in 11. kongresom ZKJ po uspehih in rezultatih eno najbolj plodnih v utrjevanju vladavine združenega dela in stvarne politične moči delavskega razreda in delovnih ljudi - V mednarodni politiki poudarek na boju za mir, na neuvrščenosti in na demokratičnih odnosih v delavskem gibanju - Delegacija KPI deležna najtoplejših aplavzov - Osimski sporazumi zgled sodelovanja med sosednima državama
Predsednik Tito sprejel tajnika KPI Berlinguerja
Slovenske kultumo-gospodarske zveze vodi Boris Race, na čelu delegacije Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je dr. Franci Zwitter, predstavnike Narodnega sveta koroških Slovencev pa vodi dr. Matevž Grilc.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD — ((Kongresi naše partije so imeli v njeni zgodovini 'edno velik pomen za boj delavskega razreda in delovnih ljudi Jugoslavije pri uresničevanju njihovih hotenj, ciljev in idealov. Vedno so dajali pečat posameznim etapam v razvoju naše socialistične revolucije. Eno od takšnih zelo pomembnih etap našega boja za socializem ®rav gotovo označuje tudi 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. *» še toliko bolj, ker jugoslovanski komunisti pričakujejo svoj največji delovni dogovor z velikimi rezultati in bilanco bogate dejavnosti na vseh področjih družbenega življenja, dela in ustvarjanja. Na podlagi H rezultatov in novih izkušenj bomo določili splošne smernice našega Nadaljnjega razvoja.#
. S temi besedami je predsednik ~Kj Josip Broz Tito začel svoj referat na prvi plenarni seji 11. kongresa jugoslovanskih komunistov.
Kongres se je začel včeraj dopoldne v beograjskem kongresnem centru *Sava» ,kjer je potekal že beograjski sestanek o evropskih vprašanjih varnosti in sodelovanja. Medtem je center «Sava» dobil novo veliko dvojno s 4000 sedeži, prva prireditev J*, zborovanje v njej pa je prav '1. kongres ZKJ.
Na kongresu sodeluje 2283 delega-fov od 2291, kolikor so jih izvolili '*med več kot 1,6 milijona članov jugoslovanske zveze komunistov. Po-feg delegatov prisostvuje kongresu blizu 700 domačih gostov, iz tujine Na je prispelo 112 delegacij komunističnih, socialističnih, socialdemokratskih in drugih delavskih in nadrednih partij in narodnoosvobodilnih gibanj. Sedem tujih partij je kongresu poslalo sporočila, med nji-tt'i je tudi kitajska komunistična dartija, kar so delegati pozdravili s posebnim aplavzom.
Vse udeležence kongresa jugoslovanskih komunistov je pozdravil Predsedujoči prve plenarne seje Edvard Kardelj. Ko je pozdravljal tuja delegacije, je največ aplavza dobilo zastopstvo KP Italije, ki je na 11. kongres prispelo pod vodstvom Soneralnega tajnika Enrica Berlin-Kuerja. Poleg komunistov so iz Italije navzoči še predstavniki socialistične in socialdemokratske stranke. Prve vodi namestnik glavnega fejnika Claudio Signorile, druge pa b'an direkcije Mauro Ferri. Na čelu delegacije sovjetske KP je član Politbiroja in sekretar CK Fjodor Kulakov, med opazovalci pa vlada Prepričanje, da je glavni predstav-P'k vzhodnoevropskih partij na zborovanju jugoslovanskih komunistov y°dja češkoslovaške partijske delegacije Vasil Bilak,. član predsedstva in tajnik CK češkoslovaške komunistične partijp.
Delegati enajstega kongresa ZKJ
s ploskanjem pozdravili tudi delegacije zamejskih Slovencev, ki prisostvujejo delovnemu zborovanju jugoslovanskih komunistov. Zastopstvo
Osrednja pozornost je včeraj, prvi dan kongresa, veljala referatu predsednika Tita, njegove besede pa bodo dajale pečat celotnemu poteku kongresa in vsej prihodnji dejavnosti jugoslovanskih komunistov.
Vsi delegati so Titov referat dobili pismeno vnaprej, in sicer v brošuri, ki obsega približno 100 tipkanih strani. Sam predsednik pa ie na včerajšnji plenarni seji prebral uvodni in zaključni del referata v celoti, medtem ko je iz petih vsebinskih poglavij navedel le poglavitne poudarke.
«V času velikih vrenj in kriz, ki pretresajo sodobni svet, je bilo obdobje med desetim in enajstim kongresom Zveze komunistov v naši deželi eno najbolj mirnih v našem
razvoju, kar je močna potrditev stabilnosti naše družbe in našega sistema. Obenem je bilo po uspehih in rezultatih eno od najbolj plodnih, kajti medtem smo izvedli bistvene spremembe v našem družbenem življenju v smeri vladavine združenega dela in stvarne politične moči delavskega razreda in delovnih ljudi. S tem se zaokroža delo dolgoletnih revolucionarnih prizadevanj jugoslovanskih komunistov, predvsem tisto, kar je bilo ustvarjalno in ustvarjeno v minulih treh desetletjih v miru, svobodi in neodvisnosti. Delavski razred ima odprte nove, najširše perspektive,# je poudaril Tito.
Zatem je predsednik ZKJ podčrtal, da je bil jugoslovanski gospo-
IliiiiilUliiiiiiiinminiiiiirMmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiuiiiiMHiinMtKHiMHHHHiHiiiiiiuiiiiiimiiiHnuHt
V VODSTVU KD JE PREVLADALA »MEHKA LINIJA#
KD pripravljena na pogajanja za izbiro enotne kandidature
Craxi vztraja na zahtevi po porazdelitvi funkcij na vrhu države - Komunisti skušajo posredovati
RIM — Krščanska demokracija je uradno odprla obdobje posvetovanj med strankami o imenu novega predsednika republike. Vodstvo KD se je namreč sestalo včeraj dopoldne in sklenilo, da bo posvetovanja vodila »delegacija#, ki jo sestavljajo Zaccagnini, njegova namestnika Galloni in Gaspari ter načelnika parlamentarnih skupin Pic-coli in Bartolomei. Cilj teh prvih stikov naj bi bil najti »skupnega kandidata#. Pri tem KD poudarja, da ne nasprotuje <daičnemu» kandidatu, pod pogojem, da to ne pomeni načelno diskriminacijo morebitnega »katoliškega# kandidata.
Zaccagnini je uvodoma v svojem poročilu pohvalil Leone ja. ker je odstopil in se mu zahvalil, v prepričanju, da bo sedaj lahko prepričal javnost o svoji nedolžnosti. Kar zadeva novega predsednika pa je vodstvo KD poudarilo misel, da mora biti «stična točka demokratičnih sil in varuh ustavnosti#. Piccoli pa je dejal, da mora »očuvati demokratični okvir#.
KER NASPROTUJE BEGIN0VI POLITIKI
V IZRAELU ZAHTEVAJO ODSTOP OBRAMBNEGA MINISTRA VVEIZMANA
Predlagal je spravljivejše stališče do Arabcev
Tel AVIV - Nedeljski, čeravno Nesoglasen sklep izraelske vlade, Na ne odstopi od prvotnega, skraj-®o nepopustljivega načrta glede u-s°de Cisjordanije in Gaze, ki sta že r°lgo pod zasedbo Beginovih čet, le torej preprečil nevarno politično krizo. Z druge strani pa ni mo-Kel preprečiti nekakšne »minikri-*e», če smemo tako opredeliti zahtevo številnih ministrov, naj njihov kolega Weizman, ki na čelu obrambnega resorja, odstopi Zakaj? Zato, ker nasprotuje Beginovi Dolitiki in zagovarja spravljivejšo fezo po vzoru ameriških predlogov. TU pa se vsiljuje vprašanje: Čemu je zunanji minister Dajan, ki je pred kratkim zagovarjal podobno tezo kakor Weizman, naenkrat *°Pet postavil na Beginov okop? Kgolj zato, ker se v njem vnovič °glaša «jastreb» ali pa, ker se hoče {Norebiti postaviti po robu možni ^Čižmanovi kandidaturi za predhodnika vlade glede na nesporno dejstvo, da utegne Begin iz političnih ali zdravstvenih razlogov prej Oli slej odstopiti?
Po izredno napeti razpravi ministrskega sveta, ki je sprva kaza-fe. da bo predsednik podlegel pritisku »golobic#, je namreč prišlo negodno do preobrata: Weizman je bil edini minister Beginove stranke «herut», ki se je skujal spričo Uradnega stališča, po katerem naj ^ zdajšnji položaj prebivalcev Cis-
jordanije in Gaze zamrzne za dobo petih let, v kateri naj bi uživali določeno upravno avtonomijo ter sc je boril za to, da bi sicer petletno prehodno obdobje ostalo, vendar naj bi meatem dokončno rešili pekoči problem tamkajšnjega arabskega življa v smislu samoodločbe ali kakšne podobne rešitve. Na podobno stališče so se postavili le še Štirje ministri zmernega »demokratskega gibanja# (dash), ki ga vodi podpredsednik vlade Yadin; tudi ta stranka se je nenadoma «premislila» in ostala zvesta Beginu, saj je še pred tednom dni grozila, da izstopi iz vladne koalicije, če Begin ne bi zavzel popustljivejšega gledišča do Arabcev in zlasti še do Palestincev.
Vse je ostalo torej pri starem in prav gotovo ni mogoče zameriti Weizmanu, ko omenja možnost nove .ojne med Izraelci in Arabci. Tembolj, ker je nedeljska poteza te-lavivske vlade hudo razočarala Sadata pa tudi Carterja. Le ta se sicer noče vplesti v nov diplomatski spopad z Beginom in bo poslal v Izrael na posvetovanja Athertona, prav tako tudi egiptovski predsednik še ni »zaprl vrat# sosedom, vendar zgolj iz nuje, da se ne zameri Zahodu;’ vsekakor bo' moral v pri hodnje računati na palestinsko osvobodilno gibanje, ki je pač že dovolj sito zavlačevanja z rešitvijo bliž njevzhodiie križe, (dg)
Posvetovanja in pogajanja bodo trajala do prihodnje srede, torej teden dni. Če v tem času sporazum o enotni kandidaturi ne bo mogoč, bosta parlamentarni skupini KD i-menovali svojega kandidata. V tem primeru bo najbrž prvi kandidat Zaccagnini, čeprav so vsi prepričani, da bo to Le «simbolična kandidatura#. Demokristjani dobro vedo, da bi Zaccagnini bil dober in sprejemljiv predsednik republike, vendar bi njegova izvolitev ustvarila precejšnjo vrzel v stranki, kjer bi lahko prišle na površje druge sile, ki ne marajo sedanjega političnega ravnotežja.
Enako velja za morebitno An-dreottijevo kandidaturo, medtem ko Fanfanija ne mara nihče.
Skratka, KD se zaenkrat ne namerava boriti za svojega predsednika, razen če ne bo k temu prisiljena. To je pa možno le v dveh primerih: če se ostale demokratične stranke ne dogovorijo za skupnega in za vse sprejemljivega kandidata, ali pa če bi levičarska kandidatura bila v nasprotju z demo-krščanskimi težnjami.
Za KPI je trenutno čas premisleka. Sestalo se je (brez Berlinguerja) tajništvo partije, vendar vsi čakajo, da se vrne tajnik KPI iz Beograda. Tedaj se bo zbralo komunistično vodstvo. Na sedežu CK KPI v Ulici Botteghe Oscure vsekakor zanikajo socialistična namigovanja na morebiten »železni sporazum# med KPI in KD o demokrščanskem predsedniku. Član vodstva Achille Occhetto je s tem v zvezi izjavil, da je pogoj za sporazum o enotni kandidaturi prav enotnost med KPI in PSI. Komunistični predstavnik je tudi zanikal, da bi KPI želela izvoliti predsednika, ki bi »jamčil# sedanjo vladno večino. Glede «barve» novega predsednika pa KPI zatrjuje, da bi lahko bil laik, socialist, katoličan ali tudi eden izmed «očetov republike#, ki jih tudi v komunistični partiji ne manjka. Skratka, v vseh prevladuje občutek, da skuša KPI sedaj uglajevati odnose med socialisti in demokristjani, da bi preprečila čelni spobad v zvezi s predsednikom republike, saj je jasno, da brez dela demokristjanov ni mogoča enotna in uspešna levičarska kandidatura za Kvirinal.
Zato komunisti poudarjajo, da mora biti enotna kandidatura plod «iskanja stične točke#, ne pa »prelomnice#.
Polemičen kot vedno ostaja Craxi, ki je v svoji izjavi ponovno načel vprašanje »pluralističnih ravnotežij# na vrhu države. Kot primer je navedel da ima KD dve funkciji — , predsednika vlade in predsednika senata, KPI pa predsednika zbornice. Skratka, predsednik republike mora biti socialist, da bo ravnotežje mehanično zagotovljeno.
Socialist; se boje tudi, da bi KPI ob morebitni demokrščanski kandidaturi Fanfanija pristala na kandidaturo Uga La Malfe, ki je za PSI trn v peti. Da bi razčistili odnose vsekakor čakajo na srečanje med Craxiiem in Berlinguerjem, ki bo predvidoma še ta teden.
Republikanski parlamentarci (15
poslancev in 7 senatorjev) so medtem sklenili, da bodo podprli enotno kandidaturo, če bi je pa ne dosegli, bodo oddajali belo glasovnico. Na prefinjen način so tako potrdili, da kandidirajo La Malfo, čeprav »Vo-ce repubblicana# v polemiki s PS Dl to odločno zanika ko pravi: «Po-lemike proti La Malfi so brez haska, saj je vsem jasno, da je izven igre, ki se je ravnokar pričela.#
GRAZIA GASPARI
PEKING — Kubanska politika v A-fviki je bila včeraj povod za diplomatski incident med uradnim kosilom v Pekingu. Podpredsednik kitajske vlade Li Hsian-njen je med svojim govorom dejal, da v svetovni javnosti prevladuje mnenje, da igra Kuba v A-friki vlogo plačane vojske, v mednarodnem neuvrščenem gibanju pa vlogo »trojanskega konja# Sovjetske zveze. Po teh njegovih izjavah so predstavniki Kube, Sovjetske zveze in drugih šestih socialističnih držav zapustili kosilo v znamenju protesta.
darski razvoj dinamičen in v bistvu stabilen kljub številnim težavam in navzlic neugodnemu vplivu mednarodnih ekonomskih tokov. Zmanjšane so razdalje, ki Jugoslavijo ločujejo od visoko razvitih držav. Novi koraki so bili po Titovih besedah storjeni tudi pri poglabljanju enakopravnosti in bratstva jugoslovanskih narodov in narodnosti. Pri uresničevanju linije sklepov desetega kongresa sta bila dva pomembna dosežka: sprejem zakona o združenem delu in organiziranje novega političnega sistema socialistične samoupravne demokracije.
«Novi politični sistem — je dejal Tito — čigar bistvo je delegatsko načelo odločanja na vseh ravneh in na vseh področjih družbenega življenja, s svoje strani zagotavlja možnosti za uresničevanje novega položaja in odločilne vloge delovnega človeka. Takšen položaj pa je materialna in družbena osnova njegove svobode. Svoboda človeka ni samo v njegovi pravici, da svobodno izraža svoja mnenja in hotenja, resnična svoboda je predvsem v pravici in možnostih, da človek suvereno odloča o vseh vprašanjih svojega življenja. S tem se korenito širijo meje človekovih svoboščin nasploh.#
Po Titovih besedah so mednarodni odnosi danes še bolj zapleteni kot v času desetega kongresa in žal jih še bolj obremenjujejo krize in problemi. Vendar se procesi vsestranskega osamosvajanja nadaljujejo in poglabljajo, zajemajo pa vse države in območia. Kajti nezadržne so težnje ljudstev in ljudi po vsem svetu za svobodo, neodvisnostjo, samostojnim odločanjem o lastnem življenju, enakopravnim sodelovanjem ter graditvijo novih in pravičnejših mednarodnih družbenih odnosov. H graditvi takšnih odnosov sta socialistična in neuvrščena Jugoslavija in Zveza komunistov Jugoslavije dajali in dajeta prisDevek, ki ga v svetu visoko ceniio.
»Veliki uspehi — je nadaljeval Tito — ki smo jih dosegli od desetega kongresa do danes, so bili doseženi po zaslugi naših delovnih ljudi, po zaslugi enotnosti in dejavnosti Zveze komunistov. Kot vodilna idejnopolitična sila se Zveza komunistov ni postavljala nad delovne ljudi, temveč se je postavljala kot niihova avantgarda, kot družbena sila, ki je najbolj odgovorna za u-
VLADO BARABAS
SESTANEK TAJNIŠTVA CGIL-CISL-UIL
Vse sindikalno gibanje bolj kritično do vlade
Enotna stališča do poBtike plač in obnove delovnih pogodb
(Nadaljevanje na zadnji strani)
RIM — Tajništvo sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL proučuje uvodno-• poročilo zveznega tajnika CGIL Sergia Garavinija, ki ga bodo prebrali pred zasedanjem e notnega vodstva o problemih pla<j in obnove delovnih pogodb, 4. in 5. julija.
Na včerajšnji seji je UIL ponovno predložila enotnemu tajništvu dokument s stališči konfederacije, ki v glavnem odražajo že znano stališče Benvenutovega pisma tajnikoma CGIL in CISL. Vlada naj namreč smotrno koordinira vsa razpoložljiva zakonodajna sredstva v jasnosti ciljev in razpoložljivih sredstev. UIL nadalje ponovno razvija znano pčsimistično stališče do sedanjih srečanj z ministrstvom za industrijo in zahteva prekinitev dosedanjih srečanj. Glede vladnih predlogov o finančni sanaciji podjetij UIL zagovarja tezo, da vladni predlogi ne spreminjajo dosedanjih smernic, le minister ima večjo vlogo.
V intervjuju za drugo televizijsko omrežje je konfederalni tajnik CG IL Mario Dido potrdil, da sindikati proučujejo predvsem svoje kritično
aimiriiiiiiMiitiiiiiimiiiiiiMMiiimiH jiHiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiuiiiiiiiiimmititiMiiimtimiiimiHiiiiiiiiiiiiitmimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiuiiiimiiiiiiiii
Fašist Concutelli spet pred sodniki
stališče do vladnih gospodarskih predlogov, ki niso odgovor na sindikalne smernice skupščine EUR. Didč je tudi napovedal, da bo generalni tajnik CGIL Lama na pri-liodnjem zasedanju kritično ocenil zadržanje vlade in Confindustrije, kar v glavnem ponazarja trše zadržanje vsega sindikalnega gibanja. Glede Garavinijevega poročila je Dido izjavil, da je enotno tajništvo složno in zagovarja skupno stališče o politiki plač in obnavljanja delovnih pogodb. Zadržanje UIL pa ni v celoti sprejemljivo, saj u-dira na področja, ki so v pristojnosti vlade in ne sindikalnega gibanja: v nekaterih primerih pa bi bil njihov predlog o tristranskih pogovorih (vlada, sindikati, delodajalci) sprejemljiv. Didč je na koncu intervjuja potrdil stike s podtajnikom predsedstva vlade E-vangelistijem o datumu prihodnjega srečanja vlada — sindikati. Bržkone bo srečanje že 26. junija, vlada bi morala danes datum potrditi.
(voc)
MADRID — Generalni tajnik CG IL Luciano Lama je prispel včeraj v'Madrid, kjer se bo udeležil kongresa «delavskih komisij# in kjer bo imel vrsto stikov z voditelji delavskega gibanja. Lamo je na madridskem letališču dočakal generalni tajnik delavskih komisij Marcelino Caiuacho.
PALERMO - Neofašist Pierluigi Concutelli. ki ga je porotno sodišče v Firencah že obsodilo na dosmrtno ječo zaradi umora sodnika Vittoria Oc-corsia, je včeraj moral spet pred sodnike. Dolžijo ga. da je pred šestimi leti skupaj z drugimi neofašisti v Palermu napadel in pretepel dve študentki.
Skupaj s Concutellijem je na zatožni klopi tudi Enrico Tomaselli, ki se bo moral zagovarjati zaradi istih prekrškov. Tomaselli je v zaporu, ker ga dolžijo sodelovanja pri neki neofašistični oelici na vzhodni Siciliji. Dva predstavnka te teroristične celice je na Silvestrovo letos razmesaril peklenski stroj. Njuni trupli so našli pastirji na obronkih ognjenika Etne: pastirji so se podali na tamkajšnje neoblju-
deno področje, potem ko so slišali močno eksplozijo. Mladeniča sta bila dalj časa znana policiji in karabinjerjem kot pripadnika skrajno desničarskih gibanj. V trenutku nesreče sta bila v polvojaškem taboru, kjer sta se s skupino drugih neofašistov udeleževala polvojaških vaj. Stanovali so v osamljeni hiši, nedaleč od kraja eksplozije. V hiši in bližnji kolibi So preiskovalci našli večjo količino razstreliva, orožja, zažigalne vrvice ter vojaške kombinezone z varovalnimi barvami. Pripravljali naj bi atentat na žičnico na Etno. povezani pa naj bi bili tudi s Concutellijem: to naj bi dokazoval sveženj izkaznic, ki so jih preiskovalci našli v koči. Del izkaznic s0 zaplenili tudi v Con-cutelljevem stanovanju v Rimu.
Na sedanjem procesu je se sedem drugih obtožencev, vendar so vsi na prostosti. Med temi sta tudi občinski svetovalec MSI Gioacchino Virzi in znani desničarski skrajnež Roberto Miranda, ki je bil že večkrat sojen zaradi nasilja.
Na včerajšnji obravnavi je Concu-tellijev zagovornik zahteval in tudi dosegel, da so obtožencema sneli lisice: «To ni nobeno posebno sodišče — je utemeljil svojo zahtevo — in takšno ravnanje tudi nasprotuje mednarodnim določilom#. Obravnava se bo nadaljevala v petek, ko bo na vrsti poseg zastopnikov civilnih strank.
Na sliki: od leve — Gioacchino Vir. zi, Roberto Miranda, Enrico Tomaselli in Pierluigi Concutelli med obravnavo. (Telefoio ANSA)
Proces zoper rdeče brigadiste
Danes morda že razsodba
TURIN — Sodni zbor tukajšnje porote je od predvčerajšnjega poldneva zaprt v sobah prvega nadstropja nekdanje -vojašnice Lamar-mora, kjer že od 9. marca sodijo tako imenovanemu zgodovinskemu jedru teroristične organizacije »rdečih brigad#. Po 54 občasno nadvse burnih razpravah se torej proces zaključuje:	razsodba bi morala
priti danes ali iutri.
Okoliščina, da bo treba na razsodbo dolgo čakati, seveda ne more nikogar presenečati, saj mora sodni zbor proučiti velikansko količino aktov, zapisnikov in »spomenic#, kolikor gre pri turinskem procesu za nekakšen koncentrat kar sedmih različnih obravnav, ki so bile nato v smislu uredbe kasacij-skega sodišča združene.
Poslopje bivše vojašnice je strogo zastraženo, isto velja za okoliške ulice, kjer avtomobilski promet sploh ni dovoljen.
Obtožencev je, kot znano, vsega 46, od tega 26 na prostosti in 5 skrivačev, kar pomeni, da je v zaporu le 15 brigadistov. Ti se nahajajo v posebnem oddelku jetnišnice Nuo-ve, ki je le kakih 50 m oddaljen od porotnega sodišče.
Pripadnike »rdečih brigad# dolžijo kar 97 prekrškov, ki gredo od združevanja v oborožene tolpe do nezakonite posesti in nošnje orožja, osebnih ugrabitev in tatvin. Javni tožilec Moschella je predlagal 32 obsodb na zaporne kazni od 3 do 15 let (skupaj z.: 215 let ječe) in 14 oprostitev z različnimi utemeljitvami. (dg)
BEOGRAD — Jugoslovanski predsednik Tito je sprejel neposredno po slovesni otvoritvi 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije generalnega tajnika KPI Enrica Berlinguerja. Pogovor med obema je bil zelo prisrčen in odkrit. Z jugoslovanske strani sta bila navzoča Stane Dolanc in Aleksandar Grličkov, z italijanske pa Gianni Cer-vetti in Sergio Segre. Berlinguer ja bil edini voditelj tuje delegacije, ki ga je predsednik Tito včeraj sprejel.
Takoj po svojem prihodu v Beograd je tajnik italijanske partije imel daljši pogovor z Edvardom Kardeljem, a katerim sta proučila odnose med obema partijama, vprašanja, ki to povezana s kongresom Zveze komunistov. najbolj pereče mednarodne oro-bleme ter nekatera vprašanja v zvezi z mednarodnim delavskim gibanjem.
Na sliki (Telefoto ANSA): prisrČM srečanje med jugoslovanskim predsednikom Titom in tajnikom italijanske partije Enricom Berlinguerjem.
BRŽKONE LE NAVADNA OKVARA
Preplah v Rimu: Andreottijevo stanovanje dalj časa brez elektrike
RIM — Po prvih ugotovitvah je sedemurno prekinitev električnega toke v stanovanju predsednika vlade Andreottija povzročila banalna okvara na električnem omrežju nizke napetosti in ne atentat, kot so v prvem trenutku domnevali. V podzemskem jašku pred stanovanjem na Korzu Vittorio Emanuele so namreč opažih sumljiv« vrtine, ki pa so bile le 20 centimetrov globoke in so verjetno služile za namestitev novih žic telefonskega omrežja.
Do prekinitve električnega toka je prišlo v ponedeljek ob 15. uri. Na kraju so takoj ojačili karabinjerske izvidnice, tehniki podjetja «ACEA» so namestili provizorični kabelj in po sedmih urah je ponovno steklo normalno življenje v stanovanju predsednika vlade. Vsekakor pa za karabinjerje 'in agente digos ni bila noč nič kaj normalna. Oddahnili so se, še (e. ko so včeraj navsezgodaj, ob 6.30 tehniki. pričeli pregledovati .napeljavo. Inž. podjetja -ACEA# trdi, da je okvaro povzročilo pronicanje vode v podzemski električni kabelj. Dokončne vzroke pa bodo ugotovili šele, ko bodo s posebnimi' napravami ugotovili kraj okvare in odkopali kabelj. (voc)
Amnesty International obtožuje Argentino
RIM — Čeprav so te dni oči milijonov ljudi obrnjene proti Argentini in tamkajšnje oblasti skušajo kolikor mogoče prikriti tragično resničnost te dežele, pri čemer izkoriščajo tudi praznično vzdušje ob priliki nogometnega prvenstva, se politična napetost ni prav nič polegla. Še vedno izginjajo ljudje, ki bi lahko izdali, kaj se dogaja v zaporih. To ostro obsodbo je izrekla humanitarna organizacija Amnesty International na predstavitvi prve knjige obsežne zbirke, ki je posvečena raziskavi o kršenju človekovih pravic v številnih državah p« svetu. Poročila so sestavili predstavniki organizacije, ki so obiskali te države.
Prva knjiga te zbirke je posvečena prav položaju v Argentini, kjer je do sedaj izginilo 15 tisoč oseb, ki naj bi bile po mnenju o-blasti predstavniki politične opozicije ali simpatizerji gibanj.
Preference
slovenskim
kandidatom
Na tokratnih deželnih in občinskih volitvah v Trstu bo zelo važna splošna usmeritev, saj ni dvoma, da je treba izvoliti deželni in občinski svet, v katerih bo čim širše demokratično in napredne ravnovesje sil. ki se zavzemajo tudi za naša specifični slovenska vprašanja I-stočasno pa je tudi izredno valna številčna in kakovostne prisotnost slovenskih svetovalcev, ki lahko najbolje in na najbolj ustrezen način zagovarjajo interese slovenske narodnostne skupnosti. Zato je važen vsak glas, pomemben pa je še zlasti preferenčni glas, ki omogoča volivcu, da neposredno glasu ie za izbranega kandidata. Prav slovenski volivci smo že v pretek ••ti dokazali visoko noitično zrelost s tem da smo oddali tudi preferenčne glasove. ki so na nekaterih listah za izvolitev in za uveljavitev slovenskih kandidatov bistvenega pomena.
V tržaškem občinskem svetu imajo na listi KPI največje možnosti da izvolijo štiri slovenske kandiila-te: dosedanjega občinskega svetovalca Stojana Spetiča 'n tri mlajše, toda dobro podkovane in prizadevne kandidate profesorja glasbe Ravla Kodriča, profesorico na liceju *Pre-šerent Mario Ivašič in arhitekto Dušano. Valenčič.
Na listi PSI kandidira ravnatelj Stalnega slovenskega gledališča in pesnik Filibert Benedetič, za katerega se trdi, da mu je izvolitev zagotovljena. To pa je povsem točno, seveda samo v primeru, če bo prejel ustrezno število preferenčnih glasov slovenskih volivcev, ker je znam. da socialistična stranka zaradi svojega notranjega ustroja nikomur izvolitve ne jamči vnaprej. Slovenski socialisti so zato odločeni, da bodo podprli izvolitev svojega kandidata Benedetiča.
Na listi Slovenske skupnosti je po sklepu vodstva stranke Kandidat za izvolitev v tržaški občinski svet univerzitetni profesor Aleš IjOkar, katerega izvolitev ni v dvomu, saj ima Slovenska skupnost v tržaški občni zadostno število glasov.
Problematična pa je izvolitev kandidata Slovenske skupnosti v deželni svet, saj je bil svetovalec te politične formacije vedno izvoljen z ostanki in se je tokrat skupno število vseh volivcev v deželi povečalo. Vendar pa je tre.'xj tudi upoštevati. da kandidira dosedanji deželni svetovalec Slovenske sktipno-sti dr. Drago Štoka ne samo v tržaškem temveč tudi v gor iškem, videmskem, tolmeškem in porde-nonskem volilnem okrožju. V noriškem volilnem okrožju bo prav gotovo zbral strnjene glasoven tamkajšnje Slovenske skupnosti, zbral pa bo tudi določeno zelo važno in lahko odločilm število glasov Slovencev videmske pokrajine in Slovencev, ki so razstreseni po ostalih pokrajinah naše dežele.
Na listi KPI kandidira za deželni svet v tržaškem okrožju Boris I-skra, katerega izvolitev je žago- j tovljena, vendar pa je tudi v tem primeru zelo važno, kakšno podporo mu bodo dali slovenski vo-! livci in s kakšno teto bo lahko j nastopal v deželnem svetu.
Končno kandidira za deželni svet na listi socialistične stranke še univerzitetni profesor in član rimske vladne komisije za globalno zaščito Aljoša Volčič, katerega izvolitev po številu glasoii. ki jih je stranka imela doslej, ni predvidena. saj izvolijo tržaški socialisti enega deželnega svetovalca in kandidirajo v deželni svet Slovencem naklonjega dosedanjega predsednika sveta Amalda Pittonija. Slovenski socialisti se torej zavzemajo za uveljavitev slovenskega kandidata in za podporo Slovencem naklonjenega italijanskega kandidata na listi socialistične stranke.
Tržaška občina bo razdeljena na dvanajst rajonskih svetov, ki bodo imeli nove važne pristojnosti. Povsod kandidirajo tudi slovenski kandidati in prav je, da jih slovenski volivci strnjeno podpro, da bodo izvoljeni, in da bodo v posameznih rajonih lahko učinkovito zastopali interese Slovencev, ki živijo v posameznih rajonih.
UHUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
I VČERAJŠNJEGA ZBOROVANJA KOMUNISTIČNE MLADINE
Poziv državnega tajnika ZKMI D’Aleme za okrepitev demokratične enotnosti
Številni shodi strank - Danes bo v Avditoriju govoril predsednik PRI posl. Ugo La Malfa, v Dolini posl. Armando Cossutta (KPI), jutri pa na Trgu sv. Antona vsedržavni tajnik PSI posl. Bettino Craxi
Rossetti, Carbone in Tul o pomenu volilne preizkušnje
s 'm •	*
,,. ...............-......' - *    
V pričakovanju deželnih in u-pravnih volitev, od katerih nas ločijo še trije dnevi, je volilna kampanja v polnem teku. Označuje jo živahna dejavnost strank, ki se bo posebno razživela jutri in v petek, ko bodo v našem mestu govorile vidnejše osebnosti italijanskega političnega življenja. KPI je pri Sv. Jakobu včeraj priredila sestanek z mladino, na katerem je bil glavni govornik vsedržavni tajnik ZKMI Massimo D'Alema. Pred njim je v slovenščini spregovoril Sergij Kukanja, ki se je posebej zaustavil pri številnih nerešenih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti.
Glavni tajnik ZKMI Massimo D'Alema je svoj govor pričel z a-nalizo sedanjega političnega življenja v državi. Poudaril je na izredno važnost skorajšnjih volitev, ko se država nahaja v zelo težkem družbeno-političnem položaju in pri tem pristavil, da vsa Italija z velikim pričakovanjem gleda na izide tega glasovanja. Poudaril je, da z več strani prihaja na dan potreba po obnovi sedanjega položaja, da bo do tega prišlo pa je tre-
ba dati večjo moč levici, predvsem pa KPI. Zaustavil se je nato pri vprašanju tistih krajevnih list, ki skušajo razbiti že tako krhko enotnost v deželi in se pri tem vprašal, kaj so predstavniki teh list delali vsa ta leta. Med njimi, je poudaril D'Alema, so tudi predstavniki radikalcev, ki so predvsem zagrizeni antikomunisti in v teh trenutkih sklepajo zavezništva s fašisti. Proti tem silam se je treba boriti z veliko odločnostjo, kot se je treba odločno protiviti dolgoletnemu monopolu KD, tako na de želi, kot na občini, ker morajo v mestu vladati vse demokratične sile. KPI je po junijskih volitvah iz leta 1976 začela težko pot, pri tem pa ima vso podporo širokega dela prebivalstva in se zaveda svoje moči. To dejstvo je prišlo do izraza pri odstopu predsednika republike Leoneja, ki ga je KPI zahtevala in pri tem dodal, da ne bo mogoče izvoliti novega predsednika brez KPI, ki bo moral biti demokratičen in poštenjak ter spoštovati ustavo. Pri tem je pristavil, da je bil prav posl. Giovanni Leone
VLOGA NAŠE DEŽELE DANES IN V BODOČE
Razgovor z deželnim tajnikom SSk Dragom Štoko
Nadaljujemo z objavo razgovorov s predstavniki deželnih vodstev treh strank, za katere glasujejo Slovenci. Iz tehničnih razlogov objavljamo te razgovore ločeno. Po včerajšnjem razgovoru s predsednikom deželnega sveta Arnoldom Pittonijem, je danes na vrsti deželni tajnik SSk Drago Štoka, medtem ko bo-
mo jutri objavili vinom Cuffarom.
še razgovor z deželnim tajnikom KPI Anto-

Vpr.: Kakašna je vloga dežele Furlanije - Julijske krajine v se-
kal bolj urejeno in smotrno kot na Siciliji, kar bo naši deželi in vsemu njenemu prebivalstvu samo v priznanje in ponos. V tem vidimo pozitivno dejstvo, ki gotovo utegne ugodno vplivati na stanje in nadaljnji razvoj naše narodne manjšine v področju Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline, ki je bilo prizadeto tudi po potresu.
Vpr.: Vprašanje obnove Furlanije in Beneške Slovenije ter u-resničevanje osimskih sporazumov bodo gotovo osrednje točke četrte mandatne dobe deželnega sveta. Kakšno je vaše stališče do teh vprašanj? *<--	-<
Odg.: Kot že rečeno, bo obnova potresnega področja osrednje vprašanje, ki bo zaposlovalo tako prizadeto prebivalstvo kot deželne, občinske in druge oblasti v prihodnji mandatni dobi. Poleg tega bo dežela F-JK imela pre-danjem razvoju italijanske druž- cejšnje pristojnosti ne samo glede be?	odpravljanja posledic potresa, am-
Odg.:	Dežela Furlanija - Julij- P8*1 tudi uresničevanja osimskih
ska krajina je te po svojem zem- sporazumov med Italijo in Jugo-ljepisnem položaju nekaj različ- sl™ zlastl ™ gospodarskem in nega in posebnega od drugih ita- Prometnem področju. Kot Sloven-lijanskih dežel. Poleg tega je to jj* zahtevamo, naj rimska vlada področje, kjer se stekajo trije da naši deželi široka pooblastila kulturni svetovi: romanski, slo- tudi za izvajanje manjšinske za-vanski in germanski, ki so v te- Ač'te, P*-1 ^atei? smo. P°sebno za-ku stoletij pustili še danes vidne mteresiram. Slovenska skupnost sledove v načinu življenja, miš- J* ’fecr!0 zahte™ vključila v ljenja in pojmovanja oblasti in svoj zakonski osnutek za celovito upravljanja javnih zadev. V tem zaščito in zato pričakuje, da bo pogledu naša dežela tudi v se- vladna komisija to zahtevo pn-danjem razvoju italijanske družbe memo upoštevala, in dogajanja v njej igra posebno Vpr.: Kaj nameravate storiti, vlogo ne samo kot dežela ob me- da se pospeši globalna zakonska ji z dvema prijateljskima sosedni- zaščita slovenske narodnostne ma državama, ampak predvsem skupnosti v deželi? kot primer sožitja med državljani Odg.: Deželna Slovenska skup-razhčnega jezika, različnih narod- nos(. ^ tako jjot organizacija kot nosti in tradicij ter kulturne pn- pg svojem deželnem svetovalcu padnosti. V mislih imamo dejstvo, dosledno zahtevala, da se delo v deželi živijo Italijani, Furia- omenjene vladne komisije zaključi' Slovenci in nekaj Nemcev in ^ v primernem roku, kar pomeni, da je vsem skupna zavest avto- ^ mora j zdelati zakonski osnutek nomije.	za globalno zakonsko ureditev slo-
Poleg tega je našo deželo pri- venske narodnostne skupnosti v zadel pred dvema letoma potres, naši deželi. Vse preveč je namreč ki pomeni težko preizkušnjo tako dogodkov in okoliščin, ki utegne-
za prizadeto prebivalstvo kot za javne ustanove in upravne oblasti od deželnega odbora do posameznih občin.
Zgleda, da bo obnovitveni proces za posledicami potresa pote-
jo zavleči ureditev tega vprašanja, ki je za nas, pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, življenjskega pomena, ker se asimilacijski proces nadaljuje in to v našo vidno škodo.
edini predsednik republike, ki je bil izvoljen brez glasov KPI. V zaključku svojega govora se je še posebej obrnil na mladino, ki mora prispevati, da se bo v deželi okrepila demokratična enotnost, še posebej pa tiste stranke kot KPI, ki se je in se bo vedno borila za preporod in razvoj Trsta,
Na Goldonijevem trgu so o zdravstvenih vprašanjih in o zakonu o splavu govorili komunistični svetovalec Claudio Tonel, odgovorni za žensko komisijo KPI Bruna Braida in Gabriella Šema.
Na volilnih zborovanjih SSk v dolinski občini so včeraj govorili kandidati za deželni svet Drago Štoka, Boris Gombač in Andrej Bratuž. Štoka je osredotočil svoj poseg na dejavnost deželne uprave in na predloge SSk za bodočih pet let. Poudaril je, da je predvsem zasluga SSk, da osrednja rimska vlada ne osporava več deželi, da se v deželnih zakonih Slovenci i-menujejo s pravim imenom in ne več «nosilci posebnih interesov*.
Štoka je tudi poudaril, da je SSk prva vložila osnutek zakona za globalno zaščito Slovencev kot peticijo v parlamentu in kot zakonski osnutek v deželnem svetu. Prav tako pa predstavnik SSk redno sodeluje v posebni posvetovalni komisiji pri predsedstvu vlade. V zvezi z delovanjem te komisije je Štoka ponovno poudaril grobo diskriminacijo, ker je od dvajsetih članov komisije samo pet Slovencev.
Končno pa je Štoka orisal stanje v deželi in na Tržaškem ter je o-dločno zavrnil vse poskuse cepitve dežele, obenem pa je poudaril, da so se v Trstu pojavile sile, ki se poslužujejo ekoloških gesel, a dejansko nasprotujejo duhu osimskega sporazuma, skratka, nasprotujejo sodelovanju in prijateljstvu
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Volilna tribuna
Jutri, 22. junija, bodo na prvi televizijski mreži od 18.10 do 19.55 spregovorili volivcem kandidati posameznih strank in list.
V petek. 23. t.m., bodo na prvi televizijski mreži posredovali intervju s predsednikom deželnega odbora Comellijem. Oddaja se bo pričeia ob 19.40 in bo trajala petnajst minut.
yp}jjne tribune bodo samo za televizijsko mrežo naše dežele.
Giorgio Rossetti (KPI)
Nedeljske volitve bodo velika preizkušnja za naše mesto. Odločalo se bo o bodoči sestavi tržaškega občinskega sveta ter istočasno o tem, kako se bodo v prihodnjih petih letih reševali določeni problemi ne le družbenega in gospodarskega, temveč tudi narodnostnega značaja. O teh problemih odgovarjajo pokrajinski tajnik KPI Giorgio Rossetti, pokrajinski tajnik PSI Gianfranco Carbone in član pokrajinskega tajništva SSk Alojz Tul.
Vpr.: Kakšna je vloga občinskega sveta v okviru sedanjega političnega in družbenogospodarskega polo-
IIIIIIIHIimffimilMIimiMMIIIIIIIIIMmillUlllllllllimHimilllltllllltlllllHIIHIIIIIHIIIIIIIHIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIt
ŽIVAHNO NA SEJMIŠČU PRI MONTEBELU
Jutrišnji dan Jugoslavije priložnost za plodne stike
Bogata kolektivna razstava okrog 50 podjetij iz Slovenije in Hrvatske v Palači narodov
Gianfranco Carbone (PSI)
žaja v tržaški občini?
ROSSETTI: Občinskemu svetu bodo na podlagi zakona 382 dodeljene nove pristojnosti in sredstva. Vloga te skupščine, ki jo že vsi Tržačani smatrajo za torišče demokratičnega življenja našega mesta, se bo tako še povečala. Pomembni problemi, ki nas čakajo, obveznosti, tako na državni kot deželni ravni v podporo krajevnega gospodarstva ter za odobritev raznih ukrepov ,kot so zakon za globalno zaščito Slovencev, zahtevajo neko novo politično vodstvo, ki bo učinkovitejše in v katerem bodo bolj zastopane ljudske
Včerajšnji dan je potekel na sejmišču pri Montebelu v sicer živahnih stikih med razstavljavci in gospodarskimi operaterji in ob dobrem obisku domače publike, vseeno pa nekako v relativnem zatišju med predvčerajšnjim uradnim dnevom Avstrije in jutrišnjim jugoslovanskim, saj gre za sosedi, ki sta za tržaški velesejem naj večje važnosti in na njem uradno nastopata z najbolj vabljivimi proizvodi že vseh 30 let.
Avstrijski trgovinski zastopnik dr. Strasser je po predvčerajšnji tiskovni konferenci še podrobneje utemeljil izbiro svoje države, da nastopa letos na elesejmu s tematsko razstavo o steklu. Poudaril je staro tradicijo Avstrije pri umetnem obdelovanju stekla,. n&. katero je in še vedno vplivajo sugestije češke obrti. Številna dunajska podjetja še
VČERAJ V KROŽKU «GAETANO SALVEMINb
OKROGLA MIZA NA TEMO PSI IN KULTURA V TRSTU
Govorili so vidni tržaški kulturni delavci, med katerimi tudi ravnatelj SSG Filibert Benedetič
Včeraj je bila v krožku «Salvemini» okrogla miza na temo «PSI in kultura v Trstu*. Sodelovali so vidni kulturni delavci Sergio DOsmo (scenograf), Filibert Benedetič, pesnik, ("ravnatelj SSG), Stelio Crise (knjižničar), Marcello Mascherini (kipar), Marino Sormani (slikar) ter Maurizio Sca-parro (gledališki delavec). Okroglo mizo je vodil predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni, ki je poudaril, da spada okrogla miza med prizadevanja PSI, da bi se približala vprašanjem kulture in ovrednotila prisotnost kulturnih delavcev v sami stranki. Udeleženci okrogle mize so se lotili različnih vprašanj s posebnim poudarkom na tržaška kulturna vprašanja. Do izraza sta prišla predvsem problema deželnega gledališča »Teatro stabile* ter vprašanje slabo urejenega knjižnjičarstva in knjižnic v Trstu. Vsi so bili enotni v obtožbi oblasti in posebno KD, ki so upravljale kulturne ustanove nedemokratično, z namenom, da utrdijo svojo strankarsko hegemonijo. PSI naj bi se vedno bolj zavzemala za to. da bo postala kultura last vseh ljudi, da bodo kul-
turne ustanove izraz svobodne volje in prizadevanj kulturnih delavcev in potrošnikov kulture.
Kandidat PSI za občinski svet ter pesnik Filibert Benedetič je v svojem posegu opozoril na dejstvo, da je treba točneje določiti vlogo Trsta v evropski kulturi. Zgodovinska stvarnost Trsta pomeni prisotnost več kultur, predvsem pa prisotnost slovenske In italijanske kulture. Omenjena prisotnost pa ni pomenila sodelovanje, med fašizmom se je prisotnost več kulturnih komponent izostrila v dramatično opozicijo, opozicija je ostala še po vojni. Mitelevropski prostor je pomenil veliko konfliktualnost. Danes je treba vse to prerasti. Trst naj postane kulturni most med slovenskim in italijanskim narodom in šele tak položaj bo popolnoma uveljavil slovensko prisotnost v mestu in deželi.
Samo če bomo šli po tej poti naprej ne bomo občutili prisotnosti dveh različnih kultur v Trstu kot konflikt, grožnjo, skratka kot bivanjsko stisko.
Srečanje kulturnih delavcev socialistične stranke je zaključil pokrajinski tajnik stranke Gianfranco Carbone.
MfiailllflHIIIIIIIIIMIItMHItlllllMIIIIIIItnilllllllllllllUllllMIMHIIIIIIIMHMIIIMHIIIIIimilllKIIIIII
Male mature: na 5 nižjih srednjih šolah samo 4 odklonjeni
Tudi male mature, ati nižji tečajni izpit, kot jih po novem imenujejo, so mimo. Z reformo obvezne šole so letos odpravili tradicionalno oceno »n profesorji so na spričevala zapisali mnenje o dijakovem uspehu, oziroma njegov uspeh o-značil s termini zadostno, dobro, prav dobro in odlično. Poleg tega so profesorji maturantom svetovali na katero šolo naj se vpišejo ali katerega poklica naj se poprimejo.
Ko pregledujemo uspeh dijakov na mali maturi, moramo letos ugotoviti, da so skoraj vsi kandidati opravili izpit. Podatki na petih nižjih srednjih šolah povedo, da so bili odklonjeni samo 4 dijaki, kar predstavlja svojevrsten rekord in kaže, da so bili vsj kandidati dobro pripravljeni. To bo še najbolj razvidno iz seznama imen dijakov, ki so prestali to zahtevno preizkušnjo in ki ga danes objavljamo. I-mena dijakov, ki so opravljali maturo na nižji srednji šoli na Proseku in pri Sv. Ivanu pa bomo objavili v prihodnjih dneh, kajti izidi niso še znani.
Nižja srednja šola (Ivan Cankar*
— Sv. Jakob
III. a — državni zaključni izpit so opravili Ana Čepar, Uroš Cossutta, Ivan Fabjan, Luka Furlan, Marko Grahonia, Boštjan Javornik, Nataša Kalin, Pavel Magnani, Cinzia Mastromuzzi, Ada Močnik, Kristina Orel, Patrizia Orel, Nadja Prodan, Aleksander Rauber, Tatjana Sabadin, Magda Samec, Fabio Scrocca-ro, Ivan Vapnar, Andrej Vassallo. Peter Volk, Helena Jovanovič (priv.).
III. b — državni zaključni izpit so opravili Tatiana Andlovich, Livia Corossez, Igor Danieli. Mitja Jan-covich, Ana Kermolj, Marko Milkovič, Cinzia Ostrouska, Antonella Ruttar, Evgen Sancin, Tanja San-tin, David Sedmak, Mauro Sgubin, Fabia Sossa, Sara Superina, Franc Valli, Silvano Viola, Otavja Škrinjar (priv.).
En dijak je bil odklonjen.
Nižja srednja šola (Fran Erjavec*
— Rojan
Državni zaključni izpit, so opra-
vili Vincemzo Bertini, Walter Gruden, Mario Janežič, David Poljšak, Peter Zupančič, Martina Kafol, Veronika Lokar, Katarina Modic, E-rika Mosetti, Neva Obersnel, Magdalena Pertot, Sara Pertot, Nadja Piščanc, Flavia Terčon, Eva Marija Tinta, Barbara Žetko, Aleksandra Živec.
Nižja srednja šola (Igo Gruden* -Nabrežina
III. a — izdelali so Tiberio Bal-larini, Boris Gruden, Dario Leghis-sa, Gianni Leghissa, Silvano Leghis-sa, Walter Skerk, Dario Zidarič, Oskar Zuzek, VVilma Colja, Vera Gulič, Dolores Leghissa, Sara Milič, Susanna Racar, Tatiana Roi.
III. b — izdelali so Paolo Cras-nich, Andrej Jazbec, Marco Koja-nec, Marco Pacor, Elvio Peric, An-drea Pupls, Ranko Sardoč, Mitja Terčon, Ivan Visentin, Gabriella Caharija, Liana Drascek, Valentina Frandoli, Caterina Leghissa, Lo-redana Leghissa, Gabriella Pacor, Dinora Peric, Cristina Spetič. *'*
Nižja srednja šola (Simon Gregorčič* - Dolina
III. a — državni zaključni izpit so opravili Igor Ciacchi, Dejan Cosi-na, Adrijan Marsetti, Pavel Vidali, David Zahar, Florjan Zeriali, Dario Zobec, Cristina Bernetti, Tanja Co-retti, Patrizia Fontanot, Suzana Kerin, Eleonora Kocijancic, Dorina Križman, Damjana Ota, Emanuela Prasel, Gabriella Pecarich, Cinzia Sancin, Silvana Sancin, Manuela Stepančič, Annamaria Suber.
En dijak je bil odklonjen.
III. b — državni zaključni izpit so opravili Elvis Hacin, Franco Prasel, Gorazd Pučnik, Paolo Starec, Gianpaolo Sik, Igor Tul, Floriano Zeriali, Marina Alberti, Susanna Bandi, Sidonia Berdon, Donatella Crisma, Elena Hlabian, Rosana Klun, Laura Luin, Miriam Maver, Milojka Ota, Nadjr Zeriali.
Dva dijaka sta bila odklonjena.
Nižja srednja šola (Srečko Kosovel* - Opčine
ni. a — državni zaključni izpit so , opravili Paolo Calzi, Damiano Car-
li, Valter Ciuch, Pietro Kuk, Enzo Pecchiar, Rodolfo Puric, Fabio Ravbar, Fabio Razem, Davide Sos-si, Elena Calzi, Cristina Guštin, Sonja Levstik, Rita Milazzi, Paola Paoli, Marjanka Rebula, Dunja Švab, Maria Škabar (priv.).
in. b — izdelali so Paolo Calzi Sergio Sossi, David Vidali, Andrej Vremec, Antonella Bachi. Viviana Bukavez,, Erika Ciuch, Lidia Ferlu-ga, Nasta Gori, Miriana Kralj, Patrizia Puric. Manuela Purinani, I-nes Škabar, Susanna Škabar, Ta-nia Skerlavai, Daniela Sossi, Monica Sossi, Andrea Capponi, Sandro Guštin, Peter Malalan.
IH. c — izdelali so Andrea Calzi, Miloš Crismancich, Branko Cro-vatin, Mario Čufar, Viljem Čufar, Dejan Gregori, Luca Gregori, Iztok Možina, Dario Racman, Franco Taučer, Paolo Tognetti, Martin Za-ghi, Damiana Bencina, Daria Ciuf-far, Cristina Covacio, Maruška Gregori, Jadranka Košuta, Tatiana Malalan, Irena Petaros, Anastasia Puric, Silvia Unussi, Valentina Vidali.
vedno opremljajo s kristalnimi lestenci reprezentančne prostore u-radnih zastopstev tako iz vzhodnih kot iz zahodnih držav po svetu. U-metniki, čigar izdelke razstavljajo v Trstu, izhajajo iz šole za obdelovanje stekla pri Kramsachu na Tirolskem, kjer učijo tudi češki strokovnjaki.
Prisotna je tudi skupina gospodarskih operaterjev iz Indonezije, ki vzdržuje živahne stike z italijanskimi industrijci, predvsem z lesnega sektorja, tako na sejmišču, kot z obiski v predelovalnih centrih, od katerih si obetajo okrepitev trgovinskih odnosov. Nespecializira-ne obiskovalce priteguje; bogata izbira izdelkov umetne obrti, kot so ženska oblačila, kipci, nakit in spominki iz eksotične^ Jgjsa, slonovine in podobnih snovi, ki so naprodaj po različnih okusih in seveda tudi cenah. Letos prihajajo ne le iz A frike in Aziie, ampak tudi iz Latinske Amerike.
Precejšnje pričakovanje vlada v krajevnih in deželnih gospodarskih krogih za jutrišnji uradni dan Jugoslavije, ki bo nudil priložnost ne samo za ogled bogate kolektivne razstave industrijskih proizvodov o-krog 50 podjetij iz Slovenije in Hrvatske, ampak tudi za plodne neposredne stike z jugoslovanskimi gospodarskimi zastopniki, od katerih si je obetati nadaljnjo krepitev obojestranskih izmenjav, upoštevajoč nove možnosti sodelovanja, ki so jih odprli gospodarski deli osimskih sporazumov.
V petek v študentskem domu
Predstavitev študije o okrajih in slov. šoli
Založniška družba »Giuffrč* in ravnateljstvo revije »Rivista giuridica delta scuola* prirejata v petek, 23. t.m.. ob 18. uri v dvorani študentskega doma (bivši hotel Regina in še prej Balkan) v Ul. Filzi 14 predstavitev študije tržaškega univerzitetnega profesorja Daniela Bonamoreja o »šolskih okrajih v. šolah s slovenskim učnim jezikom*. Uvodne besede bo izrekel ravnatelj prof. Josip Pečenko, sledila bo razprava, pri kateri bo sodeloval sam avtor.
Danes, 21. junija, poteka 34 let, odkar so naclfašisti pobrali dvajset žensk in dvajset mož ir. tržaških zaporov ter jih vseh štirideset v noči med 21. in 22. junijem 1944 odpeljali v Rižarno in jih u-smrtlli. Ti ljudje so bili v večini aktivisti in pripadniki Osvobodilne fronte.
V spomin na njihovo žrtev se bodo danes ob 18. uri aktivisti osvobodilnega gibanja poklonili in položili venec v Rižarni. Vabljeni vsi bivši aktivisti OF, svojci padlih ter vsi antifašisti.
Prosveta
SPD Tabor in SPZ — Trst priredita prvo srečanje otroških folklornih skupin in mladih gostov »Zaplešimo, zapojmo*, ki bo v soboto, 24., in v nedeljo, 25. junija, ob 21. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah (ob slabem vremenu v dvorani).
Vabljeni!
Alojz Tul (SSk)
sile. Preprečiti je treba zato razpršitev glasov na krajevnih listah in tistih, ki so se pojavile v zadnjem trenutku in ki bi občinski svet spremenile v nekakšen cirkus Bamum, da bi ne mogel upravljati mesta v tem tako delikatnem trenutku.
CARBONE: Novi občinski svet se bo moral spoprijeti s problemi, ki so izredne važnosti za tržaško skupnost. V prvi vrsti s problemi obrambe delovnih mest, razvoja krajevnega proizvodnega sistema, poleg tega pa s problemi šole, socialnih uslug, urbanistike in zdravstva. Kot vidimo, se odpira širok prostor za posege in v veliki meri bo odvisno od odnosov, ki jih bodo politične sile znale vzpostaviti s tem v zvezi, če se bodo ti problemi reševali..Iz teh ugotovitev jasno izhaja pomen vloge novega občinskega sveta in tudi odgovornost, ki jo bo prebivalstvo nosilo 25. junija.
TUL: Politični trenutek ni lahek ne v državi ne v tržaški občini. Vsedržavni krizi, ki zajema gospodarstvo, a tudi politične in socialne a-spekte, se pri nas pridružuje vprašanje osimskih sporazumov in njihovega uresničevanja, predvsem na gospodarskem področju. Tu je tudi vprašanje pravične urbanistične u-reditve, tako v mestu kot na kra-ški planoti, ki sodi v tržaško občino. Pridružuje se nadalje velika novost neposrednih volitev v rajonske svete, ki dobivajo nove pristojnosti. V ta sklop vprašanj se vklju čuje borba za oblast, ki jo na naši zemlji bojujejo velike sile. Le tako si lahko razlagamo pojav vsedržavnih strankarskih tajnikov na kandidatnih listah, močno kampanjo in mobilizacijo ob demagoških parolah. Tržaški občinski svet, ki bo izšel iz teh volitev, bo moral občanom najprej vrniti zaupanje v javne u-stanove, korenito se bo zato moral lotiti vseh odprtih vprašanj, ki so, tudi kar zadeva specifična vprašanja naše manjšine, zelo huda. Naša stranka se bo borila proti nadaljnjemu •sprertiinjairjiSi1'našega narod1 nostnega ozemlja, pa naj ga skušajo izvajati pod pretvezo Osima, regulacijskih načrtov, ljudskih gradenj ali kaj drugega. Dalje bomo povsod, v občinskem svetu in po posameznih rajonskih svetih, zahtevali, da se izpolnijo točke iz naših programov, ki so volivcem že znane iz našega in iz rednega tiska.
Vpr.: Kako ocenjujete v tem okviru osimske sporazume in gospodarsko sodelovanje z bližnjo republiko Jugoslavijo?
ROSSETTI: Ocenili smo osimski sporazum kot zelo pozitivno dejstvo, ki je zaključilo neko tridesetletno stanje, zaradi katerega so bili sicer prijateljski odnosi med Italijo in Jugoslavijo delno zasenčeni, in ki je predvsem odprlo novo stran gospodarskega sodelovanja med obema državama: sodelovanje, ki lahko postane zgled vsemu svetu in zagotovi možnost razvoja tržaške in deželne industrije. V zvezi s prosto industrijsko cono se dobro zavedamo zaskrbljenosti ekološkega in ambien-talnega značaja ter z vidika zaščite etničnih značilnosti Krasa, vendar menimo, da bo mogoče te nevarnosti preprečiti s stalno budnostjo prebivalstva samega, tostran in onstran meje, potom svojih krajevnih uprav. Sicer pa, dve državi, ki sta se znali sporazumeti glede tako pomembnega vprašanja, kot so meje, se
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Kino
Mirama rski park — »Luči in zvokih ob 21.30 «Maximilian of Mexico env perors tragedy (v angleščini)! sogno imperiale di Miramar®» (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom s pomola Audace ob 20.20 m
Ariston Zaprto.
Mignon 16.00-22.15 «Viva Las Vegas* Elvis Presley.
Nazionale Poletna zapora.
Grattacielo 17.00-21.20 «Sexy jeans* Prepovedan pod 14. letom.
Evcelsior Poletna zapora.
Penice 17.00 »La belva col mitra* Helmut Berger, Marisa Mell. PreP®" vedan pod 18. letom.
Cristallo Zaprto.
Fllodrammatico 16.00-22.00 «MollyP"j mavera del sesso*. Prepovedan P®“ 18. letom. Barvni film.
Aurora 16.30 »Abesada 1'abisso deisen' si*. J. Mijaskita, H. Esumi. PreP0' vedan pod 18. letom.
Capitol 17.00—22.00 »Lamore Quotl' diano*. Lucrezia Lowe. Prepovedo1 pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Quelli delVanti rap>' na*. A. Sabato, J. Richardson. Baroni film.
Ideale Zaprto.
Vittorio Veneto Zaprto.
Astra 16.30 «11 ladro di Bagdad* Sabu in Conrad Veidt. Barvni
Radio 16.30 »Pat Garrett e Bil« Kid*. James Cobum, Bob Dyl®B' Barvni film.
Včeraj-danes
ob
Danes, SREDA, 21. junija ALOJZ
Sonce vzide ob 5.15 in zatone 20.58. — Dolžina dneva 15.43. — L®' na vzide ob 22.14 in zatone ob
Jutri, ČETRTEK, 22. junija
AHAC
Vreme včeraj: Najvišja dnevna temP®" ratura 25,3 stopinje, najnižja 17.9. o® 13. uri 25,3 stopinje, zračni tlak 101®. mb ustaljen, vlaga 58-odstotna,. neb® malo oblačno, veter zahodnik, sever®' zahodnik 12 km na uro, morje n18" razgibano, temperatura morja 20'" stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 20. junija 1978 je v Trstu ®-mrlo 16 oseb.
UMRLI SO: 74-letni Mario De NI-gris, 67-ietni Pietro Barbugli, 93-letn* Maria Trebeč vd. Merzak, 80-letn* Giovanna Radmann vd. Spazzap®^ 58-letna Ida Riccobon vd. Monti. ™ letni Felice Lorizzo, 86-letna Ma1"1® Zorzenon vd. Žvanut, 79-letna Serafi118 Coslovich vd. Paoluzzi, 90-letna Elvir® Loriani, 82-letna Giuseppina Pero8* vd. Babici, 86-ietna Anna Montic®1® vd. Galbiati, 62-letni Duilio ScarP9' 91-lettia Pia Zanca vd. Brezzi, 74-letn* Elisabetta Fasano vd. Della Monic®' 40-letni Narciso Callegaris, 74-letni A®-gusto Furlan.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. B* F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 d6 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
'nočna služba lekarn
(od 20.30 dalje)
Ul, Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance iNAb* in ENPAS od 22. do 7. ure: tele** št 732-627.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: t®*1 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek1 tel. 225141: Božje polje Zgonik: t®1, 225 596; Nabrežina: tel. 200-121: Nf sl jan: tel. 209 197: žavlje: tel. 213- U'J Milje: tel. 271-124.
Izleti
Društvo slovenskih upokojencev v I' taliji prireja v četrtek. 29. junija tJ*» članski izlet v Škofjo Loko in ŽeleP nike. Za tržaške člane je vpisovanj® v Ul. Cicerone 8/b danes in jutri 06 10. do 12. ure.
tsnrnMu*
Družina Berto Pernarčič daruje tisoč lir za poimenovanje šole v W janu po bazoviških žrtvah.
športno društvo Polet izraža Iskre*® sožalje svojemu odborniku Marcel® švaglju ob nenadni izbugi mam*
Dne 19. t.m. nas je za vedno zapustila naša draga
MARIJA TAUČER vd. ŠVAGELJ
Pogreb bo danes, 21. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: sinova Marcello
in Emilio z družinama
Trst, 21. junija 1978
(Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Šolske vesti
šola Glasbene matice v Trstu — vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice v Trstu za šolsko leto 1978-79 bo od 26. do vključno 30. junija na šoli Glasbene matice. Ul. Ruggero Manna 29, od 9. do 11. ter od 16. do 18. ure. Dosedanji gojenci naj čimprej potrdijo vpis.
Dne 20. t.m. nas je zapustila naša draga nona
PAVLA SULČIČ
Pogreb bo jutri, v četrtek, 22. tm„ iz glavne bolnišnice na domače pokopališče v Križ.
Žalujoči sorodniki
Križ, Prosek, Trst 21. junija 1978
POGOVORI O RAJONSKIH SVETIH
GORIŠKI DNEVNIK
Nadaljujemo z objavljanjem razgovorov s kandidati za rajonske svete na listah tistih strank, za katere volijo Slovenci. Kandidatom smo zastavili naslednja vprašanja:
1.	Katera so po vaši oceni bistvena vprašanja na področju vašega rajona?
2.	Kako gleda nanje stranka, katero zastopate?
3.	Kako bi bilo po vaši oz. po oceni vaše stranke treba pristopiti k njihovemu reševanju?
11. okoliš: Skedenj, Čarbola
t Budal Fonda (SSk)
1. številni so problemi, ki zadevajo našo skupnost, predvsem v zvezi z razvojem slovenskega prebivalstva, ki je danes brez vsakršne gospodarske moči predvsem zaradi množičnega u	priseljevanja I-
^janov, živahne gradbene dejav-;J^i in namestitve velikih indukcijskih obratov. Splošna proble-^tika našega okoliša se je torej JŠdotočila na nove naloge in na potrebe priseljenega prebival-tv>, medtem ko smo bili Slovenci J* v preveliki meri zanemarjeni. 'aši zastopniki v rajonskem svetu J ihorali torej predvsem poudarja-diskriminacijo do problemov sionskega prebivalstva in preprečiti. 7 se ta diskriminacija nadaljuje, plesti je treba zato vse zahteve !'tvezi z našimi tradicijami, z J^heljsko ureditvijo, s kulturnimi Javnostmi, prav tako pa so obču-n vprašanja ureditve cest in Jtoost, da se prepreči onesnaženj6 okolja, do kakršnega je v na-JjjJ okolišu že večkrat prišlo. Kar JJfeva problematiko slovenske šole želim opozoriti na nezadostne J^tore slovenskega vrtca in sionske osnovne šole, ki nikakor ne prežijo potrebam sodobne šole.
Slovenska skupnost je vsa ta Jjašanja vključila v svoj volilni Ingram in jih je v mejah svojih ™«obnosti vedno reševala. Pravil-^.je, da bomo Slovenci tudi dietno zastooani v vseh okoliših in j* bomo lahko sodelovali eri rešetu vseh teh vprašanj. Prepriča-J sem namreč, da samo pripadni-hianišine lahko razumelo resnič Potrebe in zahteve Slovencev Pripomorejo k njihovemu reševa-^ Seveda pa je za reševanje vseh Jjt&šanj, ki se pojavljajo v rajonu, j^rebno sodelovan;e z vsemi demoničnimi silami. Prav napredne si-• Pied katere sodi seveda tudi Sionska skupnost, namreč lahko naj-pripomorejo k rešitvi teh vpra-
%
Jj- Vsa ta vprašanja so v veliki mi odvisna od prožnosti občinske Wave. Mnogokrat se namreč do-'ia, da dobro pripravljeni predlo-kj so jih temeljito proučile vse m v okolišu, ne naletijo na ustrez-
12. okoliš: Sv. Ana in Sv. Sergij
Wut Kodrič (KPI)
no razumevanje na občini sami. Naša zahteva je torej tudi ta, da mora občina hitreje izpolnjevati želje in zahteve rajonskih svetov, obenem pa se mora v večji meri zanimati za manjšinska vprašanja, tudi kar zadeva na primer dvojezične napise v uradih. Ko nam volivci zaupajo svoj glas naj vedo, da jih ne bomo razočarali, ker bodo vse naše sile usmerjene prav v reševanje njihovih zahtev in potreb.
Nadja Gravner Benedetič (PSI)
1. Problemi rajonskega okoliša Skednja in čar-bole so veliki in pereči, in poleg tistih, ki zadevajo celotno prebivalstvo, so še zlasti pereča vprašanja zašči te in razvoja njegovega slovenskega dela. Z neomejeno gradnjo novih stanovanjskih blokov in politiko priseljevanja iz mestnega središča, ki naj počasi postane sam poslovni center, se slovenska prisotnost neprestano krči ih potiska v ozadje. Do nedavnega še cvetoče središče prosvetnega in kulturno - ustvarjalnega življenja je danes zaradi omenjenih činiteljev ta rajonski okoliš v očitnem zastoju. Treba je torej najprej poskrbeti za sanacijo slovenskega družbenega tkiva in ga u-veljaviti kot enakovredno komoo-nento narodnostno mešanega prebivalstva. S tem v zvezi je treba tudi še navesti nerešeno vprašanje primernih prostorov za slovensko osnovno šolo in vrtec. V to se vključujejo vsi drugi problemi, med katerimi zavzemajo vidno mesto stalna porast pljučnih obolenj zaradi onesnaženega okolja, neustreznost starih odtočnih naprav, pomanjkljivost šolskih struktur in rekreativnih objektov za mladino, pomanjkanje prepotrebnih javnih zelenih površin.
2. PSI se zavzema za največja pooblastila občinske uprave rajonskim svetom, ki jim mora biti poverjena naloga neposrednega upravljanja javnih služb- v svojem okolišu. Obenem s tem pa odločno podpira vse upravičene zahteve kra-
jevnega prebivalstva in daje svojim zastopnikom popolnoma proste roke v boju za uresničitev skupnega programa.
3. Ob že navedenem osnovnem izhodišču uveljavitve Slovencev predstavlja bistveno postavko najširše sodelovanje krajevnega prebivalstva, ki edino lahko odloča o svoji usodi. Pristop k reševanju vse obširne problematike terja med drugim, da se čimprej organizira socialno - zdravstveni center, ustrezno izpopolnjen s slovenskim osebjem, ki naj obenem koordinira tudi uporabo minimalnih obstoječih struktur. Vsekakor pa je treba zaustaviti divjo in nenačrtovano rast gradenj.
Program KPI
Namesto razgovora s slovenskim kandidatom v ta rajonski svet, nam je KPI predložila svoj program, ki predvideva vrsto pobud v splošno korist prebivalstva. Med najvažnejše točke programa spadajo splošna občinska javna dela, ki zadevajo gradnjo avtoceste, ki jo je treba zgraditi v skladu s potrebami prebivalstva in pa čistilne naprave pod škedenjskim gričem, ki jih je treba izpolniti, da se prepreči nadaljnje onesnaženje morja. Pri tem predlaga KPI ustanovitev komisije, ki naj bi poglobila ta problem in izdelala primeren predlog za njegovo pravilno rešitev.
Program škedenjskih komunistov predvideva tudi spoštovanje že o-dobrenega regulacijskega načrta, ki predvideva uporabo večjega zemljišča za okrajne športne objekte. Posebno pažnjo bo treba posvetiti tudi organizaciji prevozov in prometa, ki povzroča večkrat težave za pešce. V tem okviru bo treba okrepiti cestno razsvetljavo, ki je tudi zelo pomanjkljiva kot tudi odtočno omrežje, ki leži na pobočju in večkrat povzroča prekipevanje kanalov in samih greznic celo v notranjost stanovapj.
Komunisti se bodo v rajonskem svetu zavzemali tudi za reševanje nekaterih pekočih šolskih problemov kot so dograditev osnovne šole v Ul. Praga in ureditev nekaterih otroških vrtcev in jasli.
Program predvideva tudi ustrezno rešitev slovenskega narodnostnega problema, ki zahteva aktivno prisotnost kothurristov v kulturnih društvih, v slovenski šoli ter pri vseh pobudah v korist manjšine.
V TRŽIČU MORAJO IZVOLITI TUDI OBČINSKI SVET
Bo levičarska koalicija KPI-PSI v Tržiču dobila tokrat večino?
Pred letom dni je prišel na občino komisar, ker niso imeli levičarji dovolj glasov za odobritev proračuna • KD je napela vse sile, da pride spet do oblasti
1. Območje Sv. Ane, Kolon kov-ca in Naselja sv. Sergija je v zadnjem desetletju doživelo in še ’ doživlja velike spremembe. Obsežne gradnje stanovanjskih poslopij niso šle tu vedno vzporedno z razvo-* - ui potrebami po javnih stojah. Med drugim so tu gosto Njena področja tudi v neposred-: bližini industrijske cone, kar poklja v ospredje probleme one-pženja in javnega zdravstva. .^Poredno z naraščanjem prebivalca se v tem predelu mesta pojav-tudi problem šolskih struktur, iub nekaterim niovim dogradi-'am so te še vedno preobremenje-i,- Prav nič manj pereči niso pro-Si, ki jih ustvarja pomanjka-^ pravega družbenega in kulturna življenja v teh četrtih, tako M mladino in odraslimi, kot tudi ,6;t starejšim prebivalstvom. Ob-n in nadaljnji razvoj slovenske (Codnostne skupnosti v tem okoli-1 ter problematika odnosov med živečim slovenskim in italijan-
S prebivalstvom so tesno povedi z vsemi navedenimi splošnimi Jablemi, kj se tu neločljivo predajo. Danes beležimo, kako ta |Noj Spet ogrožajo obsežne raz-ptitve, ki iih je pred iztekom manjka odobrila občinska uprava, ne C bi se predhodno posvetovala s H*ulto ne z organizacijami primatih kmetov.
,?• Današnji težak položaj je polica ozke in zaprte politike, od-ph.i&nja sodelovanja s komunisti. /> je privedlo dosedanjo upravo ri izbir, ki so povzročile izkrivljen J Protisloven razvoj mesta. Komu-,st> smo izdelali podroben načrt p reševanje najbolj perečih vpra-mj. V .tem načrtu smo navedli vr-u* ukrepov, za katere mislimo, da 2 jih lahko rajonski svet in občin-N uprava uresničila v svoiem umetnem delovanju. Naši predlogi rkvajo vprašania s področja ur-ki.Pist.ike, cestnega omrežja, jav-U* del, nrobleme šole. mladine JNta in kulture, probleme sloven-6 narodnostne skupnosti.
J- Delovanje novih okrajnih sve-je za nas komuniste v prvi gst> priložnost, da dosežemo zbli-Me med občani in upravo. Zato Larino, da se uveljavijo vse obli-u,sodelovanja občanov, ki jih predava občinski pravilnik, in da pojejo na ta način sveti prava
središča za enotno in demokratično upravljanje mesta.
Kandidati za rajonski svet na listi KPI so vsi prebivalci tega okoliša, ki so prav kot ostali občani doživeli hude posledice izkrivljenega in breznačrtnega razvoja našega okraja. Globoko krizo, ki jo doživlja naše mesto lahko premagamo le z enotnim vodenjem, ki naj u-živa zaupanje in podporo prebivalcev.
A. Cergol (SSk)
Prebivalce tega okraja je zajel najobsežnejši val razlaščeva-nja in prisilne urbanizacije na Tržaškem. Prizadel je predvsem domače vrtnarje pa tudi vse ostalo nekoč strnjeno slovensko prebivalstvo. Načrtni posegi so popolnoma strgali obstoječe socialno, gospodarsko in narodnostn / tkivo in grobo kršili osnovna načela sodobnega urbanističnega pristopa, na katera so se občinski upravitelji nesramno sklicevali. Ukrepali so, ne da bi poskrbeli za podrobno socio-ekonomsko raziskavo. Ozemlje ra jona je zelo razvlečeno in z dodatkom naselja Sv. Sergija so skušali ošibiti enotno vez Slovencev od Rovt do Kolonkovca. Na področju ni aktivnih slovenskih društev, ne zadostna je skrb za slovenske vernike. Medtem ko občina skrbi za primarno urbanizacijo novih naselitvenih področij na razlaščenih zemljiščih z milijardnimi posegi, so tradicionalna naselitvena področja popolnoma zapuščena, brez grezničnega omrežja, s slabo vzdrževanimi cestami, številne niso asfaltirane, z nezadostno razsvetljavo. Številna področja so brez metanskega omrežja pa čeravno teče v neposredni bližini vod, ki služi novim naselitvenim področjem. Socialno -zdravstvena oskrba je zelo pomanjkljiva prav tako služba v občinskih periferičnih uradih. Zelo ob čuteno je tudi vprašanje pomanjkanja krožne avtobusne javne povezave.
Z novimi pristojnostmi bo rajonski svet lahko učinkoviteje rešeyal številna vprašanja in izvajal pritisk za ponovno preučitev urbanističnih izbir. Pri tem pa je nujna solidarnost vseh demokratičnih sil in še zlasti pristop celotnega prebival stva. Zelo pomembno vlogo pa imajo še zlasti slovenski zastopniki, ki lahko učinkovito izpolnijo vlogo se znanjanja someščanov s realnostjo
problemov slovenske narodnostne skupnosti, v prvi vrsti z razlašče-valnim pritiskam. V večini primerov po konzultah, kjer so se za to zavzeli, so dosegli popolno razumevanje in podporo, kar je v širših upravnih enotah veliko težje.
Marcelo Čok (PSI)
’ Problemov v našem rajonu je še precej, med temi pa bi podčrtal predvsem problematiko, ki je tesno vezana z razlastitvami. Kot je znano je pred nedavnim tržaška občina na menila za gradnjo ljudskih stanovanj velik del obdelane zemlje in tako vidno o-škodovala predvsem slovenske kmete in obdelovalce. Proti temu načrtu tržaške občine, ki ne upošteva nobenih potreb in zahtev tukajšnjega prebivalstva, je veliko število prizadetih kmetovalcev podpisalo protestni ugovor, ki pa dvomim, da bo obrodil zaželene rezultate. Tudi med samimi lastniki zemlje ni velikega soglasja, saj je med temi tudi več tistih, ki se direktno ne bavijo s kmetijstvom in bi to zemljo radi prodali. Večkrat stojijo za njimi velik ^ družbe, ki jih problemi naših ljudi sploh ne zanimajo. Na žalost bodo v tem predelu najbolj oškodovani prav Slovenci, ki se še bavijo s kmetijstvom. Omeniti moram tudi, da ljudska partecipacija v našem rajonu doslej ni bila dobra in je dosegla zadovoljive uspehe le pri enotni borbi proti namestitvi upepeljevalnika pri Pantalejmunu, vsekakor je bilo to premalo, da bi izsilili od pristojnih organov kaj koristnega za naše ljudi. Volitve v rajonske svete in njihove pristojnosti pri decentralizaciji občinske uprave predstavljajo vsekakor dobro priliko, da tudi ljudje našega rajona pristopijo k reševanju lastnih problemov. Borba proti razlastitvam, katere se udeležuje zadovoljivo število ljudi, je dokazala, da je med tukajšnjim prebivalstvom prisotna živa volja do ue-la za skupne interese in za katere bo moral v bodočnosti skrbeti predvsem novoizvoljeni rajonski svet.
V nedeljo in ponedeljek bodo na voliščih prebivalci Tržiča dobili v roke tri glasovnice: za deželni svet, za pokrajinski svet in za občinski svet. Tu morajo namreč izvoliti tudi občinski svet. V Tržiču so namreč brez župana in občinskega sveta že leto dni, občino upravlja izredni komisar, ki ga je tja poslala prefektura Dr. La Rosa je odlični funkcionar, vendarle niti s svojo prizadevnostjo ne more nadomestiti demokratično izvoljene občinske uprave.
Do komisarske upravo je prišlo ker ni levičarska koalicija, ki je upravljala občino od leta 1975, vzdržala na lanskem glasovanju o proračunu. Po volitvah 1975 so tako komunisti kot socialisti izrcd no povečali število glasov in sedežev in dobili s 15 svetovalci točno polovico mest v občinskem svetu. Krščaaska demokracija je sicer bila s svojimi 12 svetovalci stranka relativne večine. Kumunisti so dobili enajst, socialisti pa štiri svetovalce. Dva socialdemokrata sta kmalu zapustila svojo stranko in se osamosvojila, osamljeni fašist pa je bil izoliran.
Krščanska demokracija se ni sprijaznila z dejstvom, da ji je občinska uprava zbežala iz rok in je zato izvajala oster bojkot, ki je privedel do tega, da niso levičarji lani zmogli izglasovati proračuna. Za proračun je takrat glasovalo samo 15 svetovalcev PSI in KPI, to pa ni zadoščalo.
kakšen .je položaj danes? Komisar je marljivo izvedel nekaj, kar .je levičarska uprava pripravila.
Gospodarski položaj se je v zadnjem letu v Tržiču zelo poslabšal. Skoro tisoč delavcev ladjedelnice je v dopolnilni blagajni, število zaposlenih v tem velikem podjetju se stalno manjša, ker ne nadomeščajo tistih, ki se upokojijo ali gredo na drugo delovno mesto. Prav tako sta še vedno v krizi dve podjetji koncerna Maraldi: ta kriza traja že več kot leto dni, delavci so bili' več časa brez plače. Tudi promet v pristanišču se je zmanjšal. Prav tako je brez dela cela vrsta manjših obrtnih podjetij, ki so imela precej opravka z ladjedelnico. Kriza zajema sicer celo tržiško področje. ker so vsi kraji okrog Tržiča vezani na industrijska podjetja v tem kraju. Na konzorciju za industrijsko cono nimajo več tako optimističnih pogledov na razvoj kot so jih imeli pred nekaj leti!
Bo ta položaj vpliva! na izid volitev? Se bo tudi v tem kraju ponovil rezultat, ki smo ga beležili v drugih krajih Italije na upravnih volitvah v letošnjem maju?
Krščaaski demokrati so prepričanj, da bodo povečali število svojih svetovalcev, vsaj za ene»a. Pobrali naj bi glasove socialdemokratom in tudi na zmerni desnici. Iz liste so spravili vrsto nekdanjih prvakov, na njej so v glavnem mladi ljudje. Demokristjani si prizadevajo, da bi dobili tudi deželnega svetovalca namesto odv. Gi-naldija, ki ne kandidira več. Za to mesto se zavzema mladi Lucia-no Rebulla (njegova družina je slovenskega izvora z gor iškega Krasa), vendarle se zdi, da ima več šans njegov strankarski kolega Brancati iz Gorice.
Na čelu komunistične liste je mestni tajnik KPI Padovan. Komunisti so na zadnjih upravnih volitvah dobili nepričakovano vebko glasov in upajo, da jih bodo tokrat ohranili. Na njih listi kandidira tudi bivši podpredsednik pokrajinske katoliške akcije Del Bel-lo in upajo, da bodo dobili nekaj glasov iz katoliških vrst. Za deželne volitve kandidira lu dosedanji deželni svetovalec Spartaco Zor-zenon, i<i bo brez dvoma potrjen.
Socialisti imajo na čelu liste dosedanjega župana dr. Giannija Maianija in so prepričani, da bodo spet dobili štiri svetovalce ali celo povečali njih število. Tudi oni upajo, da se bo socialdemokratska stranka razblinila, v zadnjem času pa so izredno povečali svojo organizacijsko mrežo na delovnih mestih in v tovarnah. Iz Tržiča sta tudi pokrajinski tajnik PSI Gianfran-co Trombetta in podtajnik Luigi Blasig (tudi ta je slovenske rodovine, njegova družina je iz goriške okolice), ki se potegujeta tudi za mesto socialističnega predstavnika v deželnem svetu.
Socialdemokrati se boje, da ne bodo dobili niti enega predstavnika, prej so jih imeli dva. Liberalci bodo ostali brez predstavnika, morda bodo republikanci dobili e-nega, prav tako bo težko za fašiste na desni, ker se je predstavila tudi razkolnaška Democrazia Nazionale Levičarski ekstrapar-lamentarci pa se pojavljajo pod znakom Democrazia proletaria in utegnejo škoditi dvema večjima de-lavskama strankama.
23.917 volivcev v tržiški občini bo torej v nedeljo izbiralo med devetimi listami kandidatov, če bo levica izšla okrepljena bo trdno prevzela v roke vodstvo levičarskih
uprav celotnega tržiškega okoliša, če pa bodo volivci hoteli drugače se bomo najbrž povrnili na stara nesoglasja in prepire med občino Tržič in okoliškimi občinami.
Zdravniška potrdila za nepokretne osebe
Goriški zdravstveni konzorcij sporoča, da bodo ob nedeljskih pokrajinskih in deželnih volitvah, izdajali nepokretnim osebam, ki same ne morejo v volilno kabino, zdravniška potrdila za spremljevalce. Potrdila bodo izdajali na sedežu konzorcija, Ulica Mazzini 7, v Goriči od 15. do 19. ure, v nedeljo od fi. do 22. ure in v ponedeljek, od 7. do 14. ure.
Potrdila so brezplačna in jih interesenti dobijo takoj. Za podrobnejše informacije pa lahko telefonirajo na številko 5251-intema 42.
DANES IN JUTRI STAVKA
Občinska uprava ne upošteva zahtev osebja otroških vrtcev
Pet let že čakajo na pravilnik . Odbornik Brancati noče poslušati osebja
Volilna zborovanja
KPI: ob 21. uri na Palkišču, Jože Jarc in Borut Spacal; ob 21. uri v Števerjanu, pred gostilno na Dvoru, Ivan Bratina in Edvin Švab.
Danes in jutri bo stavkalo v Gorici osebje občinskih otroških vrtcev. Vseh vrtcev je 17, v nekaterih imajo po več razredov. Med temi so tudi slovenski vrtci v ulicah Vittorio Veneto, Forte del Bosco in Torriani. Danes zjutraj se bodo o-troške vrtnarice in pomožno osebje zbrali na županstvu, da županu in odbornikom obrazložijo zakaj je prišlo do stavke tik pred zaključkom šolskega leta in tudi nekaj dni pred deželnimi volitvami.
Sindikalna federacija namreč dolži odbornika, ki odgovarjata za to področje in sicer odbornika za osebje in odbornika za šolstvo, da predolgo časa zavlačujeta ureditev vprašanj, ki zanimajo to osebje. Od daljnega leta 1973 je osebje otroških vrtcev v pričakovanju pravilnika, ki bi določal dolžnosti in pravice uslužbencev v vrtcih. V začetku leta 1977 je osebje predlagalo vsebino pravilnika, o tem so razpravljali tudi načelniki skupin. Kasne je je odbornik sestavil nov pravilnik, med občinsko upravo in osebjem pa je prišlo do neskladja. 0-sebje vrtcev zahteva tudi na tem področju izvajanje pooblaščenih de kretov in izvolitev šolskih svetov (o tem so pred časom vložili interpelacijo svetovalci PSI). Osebje zahteva tudi, da bi poleti, v mesecu juliju, vrtci delovali celodnevno. Poleg tega pa osebje zahteva tudi po-večapje števila vzgojiteljic. Sedaj
mora vsaka vzgojiteljica skrbeti za 30 otrok, sindikat zahteva, da se to število zniža na 20 otrok.
Stavka v tem predvolilnem vzdušju bo brez dvoma prizadela sedanjega občinskega odbornik? za o-sebje Brancati ja, ki kandidira za KD v deželni svet.
MiiiiiiiiiiiiiHiiimimiiiiiiiiiiiimniHiMiiiiMiiiiiiiinniititHiiiiiinmiiiiimiiiiiiiMiiHiiuiiiKiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiMiimiiiiiiiiiimniHirviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
PRED PRETRESOM V KONZORCIJU ZA INDUSTRIJSKO CONO
Ravnatelj konzorcija Esposito sporočil, da namerava odstopiti
Menda so vmes težave, ki spremljajo konzorcij že od ustanovitve - Danes zvečer seja upravnega sveta
V upravnem svetu konzorcija za I njeno industrijskim gradnjam. Ta-goriško industrijsko cono bo v zelo ko je bil pripravljen okvirni načrt
kratkem času najbrž prišlo do večjega pretresa. Nevihta, ki se je pripravljala že dalj časa, bo v kratkem butnila na dan. Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da namerava ravnatelj ustanove, dr. E-sposito, odstopiti in to ravno v zelo kočljivem trenutku za obstoj in nadaljnje delo konzorcija. Zaenkrat še ni znano, kakšni razlogi so dr. E-sposita, sicer funkcionarja na go-riški pokrajini, prisilili v tako o-itoč ’
d točite v. Ugibanja v tej zvezi so želo različna, koliko so utemeljena, pa bomo lahko ugotavljali šele v prihodnjih dneh, ko bodo znana Stališča upravnega sveta konzorcija, ki se sestane drevi, na dnevnem redu pa je tudi točka o odstopu ravnatelja.	,
Nekateri povezujejo odločitev o odstopu z velikimi težavami v katerih se je znašel konzorcij za industrijsko cono že takoj ob ustanovitvi in ki niso popustile ni' i letos. Gre v prvi vrsti za zapletene odnose med članicami, posebej pa z goriško občino, križanje pristojnosti, pomanjkanje jasne politične volje. Vse to je v odločilni meri vplivalo, da je konzorciju v dobrih treh letih uspelo uresničiti le malo načrtov. V zadnjem času pa so se pojavile tudi, zdi se nepremostljive, težave v zvezi z nameščanjem stalnega osebja. Ustanova, kljub temu da deluje že nad tri leta, še zmeraj nima niti neobhodno potrebnega stalnega osebja, ''i bi vodilo tehnično in upravno službo. Brez take ureditve pa je danes skorajda nemogoče učinkovito delovati. Priznati pa je treba, da je konzorciju, vsem težavam navzlic in s pomočjo začasno nameščenega osebja in s pomočjo honorarnih sodelavcev, le uspelo izvesti nekaj začetnih nalog
napeljave plinskega omrežja, izdelani so bili okvirni načrti za nekatere druge urbanistične posege, kar pa je najvažnejše, so bila s strani dežele nakazana znatna finančna sredstva.
Nekateri povezujejo napovedani odstop dr. Esposita z njegovim angažiranjem na političnem področju, kjer se je predstavil kot kandidat republikanske stranke na bližnjih volitvah. Ne nazadnje pa utegnejo biti v ozadju osebrri 'razlogi. Vsekakor pa bomo to izvedeli v prihodnjih dneh.
Če je napovedani odstop telja konzorcija za industrijsko cono že skoraj javna tajnost, tega ni mogoče reči za namere predsednika ustanove, dr. Gruntarja, ki naj bi se nameraval, prav tako, kakor dr. Esposito, odpovedati dosedanji funkciji v upravnem svetu konzorcija. Ustanova bi se tako znašla brez vodstva, kar bi za nadaljnjih nekaj mesecev ohromilo že tako minimalno dejavnost.
Morda pa so vse govorice v zvezi z odstopom le politična kretnja, da bi od članic konzorcija, predvsem tistih večjih, izsilili bolj odgovorno in angažirano ravnanje.
prijavo lahko izročijo, zmeraj v predpisanem roku, pristojnemu uradu ustanove, kjer so v službi. Zaradi posebnih zahtev in da bi se i-zognili preveliki gneči na županstvu, je goriška občina uredila začasen urad v telovadnici Lenassi, v Ulici Cappuccini, kjer od ponedeljka dalje že sprejemajo prijave in sicer vsak dan med 8.39 it. 12. uro. Tam občani lahko tudi brezplačno dvignejo obrazce, na razpolago pa je ' tudi osebje, ki je zadolženo za nudenje informacij. Navodila za izpolnjevanje prijave pa nudijo tudi pri finančnem ravnateljstvu in pri okrožnem . uradu ža neposredne daVke. "
Pravočasno vložiti prijavo dohodkov!
Davčni urad pri goriškem županstvu ponovno opozarja občane, naj ne odlašajo do zadnjega dneva s predložitvijo ustreznih prijav dohodkov iz leta 1977. Kakor je splošno znano, rok za predložitev poteče 30. junija. Občai' lahko izročijo pri jave neposredno na občini ,ali pa jih pošljejo s priporočenim pismom
zlasti na področju urbanizacijskih okrožnemu davčnemu uradu. Za dr-posegov, na področju, ki je name- I žavne uslužbence velja olajšava, da
VČERAJ JE BILA SVEČANA OTVORITEV TOVARNE
Nov obrat Igleanova v Vilešu bo delal $ polno paro proti koncu letošnjega leta
V novi tovarni bodo izdelovali tudi poliuretanske izdelke Kako bo s prevozom delavcev iz Gorice v Vileš ?
Danes pogreb Borisa Černiča
Danes ob 15.30 bodo iz bolnišnice Sv. Justa prepeljali na pokopa lišče v Gabrjah svetovalca Liste ob činske enotnosti iz Sovodenj Borisa Černiča, ki je v torek umrl zaradi zahrbtne bolezni.
Baročni glasbeni večer v Gorici
Prejšnji četrtek je SKPD M. Fi-lej v Gorici priredilo v Attemsovi palači koncert baročne glasbe, na katerem sta nastopila flavtist Zoran Brajša iz Zagreba in pianistka Helena Plesničar iz Gorice. Koncertni prc-gram je obsegal vrsto skladb znanih mojstrov 17. in IS. stoletja. Slišali smo pet sonat skladateljev Veracinija, Bellinzanija, Al-binonija, Sammartinija in Abela.
Flavta in klavir sta kot nalašč izbrana instrumenta, ki lahko poustvarita pristno baročno atmosfero (čeprav bi si namesto klavirja marsikdaj zaželeli čembalo!). In kaj lepšega kot intimna in s Tominčevimi slikami in nekako starodavno toplino odeta Attemsova dvorana, polna blestečih lestencev? Tudi glasbeno poustvarjanje zahteva primeren in odgovarjajoč prostor, in tu ga je našel v najpristnejšem okviru.
Zoran Brajša je študiral v Zagrebu, kjer je koncertiral kot član Ensemble da camera in deluje kot glasbeni urednik na zagrebškem radiu in precej koncertira. Helena Plesničar pa je goriška rojakinja in poučuje na šoli Glasbene matice, obenem pa tudi veliko nastopa zlasti v komorni zasedbi. Pred kratkim je z uspehom nastopala v taki zasedbi (flavta, klavir i v Firencah.
Predstavljeni program je odražal pravo sliko ustvarjanja baročnih avtorjev, ki so prav v sonatni obliki podali veliko svoje umetniške produkcije. Običajni štirje stavki (adagio - allegro - adagio - alle-gro) so se tu v glavnem lepo prepletali v koncertamnem dialogu o-beh izvajalcev. Flavtist ie svoji igri vlil poleg tehnične izvežbanosti zelo prijeten osebni ton in tako s tem že od antike klasičnim glasbi-lr-m izvabljal primerna občutia. Pianistka je svojo vlogo spremljevalke odigrala zelo dozirano in v ustreznih mejah ter dokazala, da s smislom in v marsikdaj delikatni vlogi vodi svojega'' partnerja.
Flavtist Brajša in pianistka Ples-Ulčarjeva sta za svoj koncert žela dolg aplavz od strani izbranega dčinstva. SKPD M. Filej pa je s tem lepim glasbenim večerom zaključilo svojo letošnjo bogato se-" zono, ki je zabeležila poleg drugena vrsto posrečenih koncertnih nastopov priznanih slovenskih solistov.
(nb)
Huda nesreča na cesti
Štandrež - Sovodnje
Sinoči se je malo pred 21. uro pripetila na novem križišču na cesti med Štandrežem in Sovodnjami huda prometna nesreča. Na pred nostni cesti iz smeri novega mosta je precej naglo drvel fiat 124 GO 90214, ki ga je šofiral Alberto Mon tina, bivajoč v Gorici na Majnici, iz sovodenjske smeri pa je prečka) cesto starejši mož na mopedu piaggio 50. Trčenje je bilo tako hu do, da je avtomobilist odbil motociklista celih sto metrov. Hudo ranjenega Jožeta Hojnika iz Raštela 36 v Gorici so prepeljali v goriško bolnišnico, a zaradi njegovega hu dega stanja so ga prepeljali v nevrokirurški oddelek v Videm.
Ob navzočnosti predstavnikov i za poliuretanske izdelke in sicer deželnih in krajevnih oblasti so za montažno gradnjo hi,s, dele av-včeraj zjutraj v Vilešu odprli halo ' tomobilov in izdelke za pohištvo
Razna obvestila
PD Vesna in ŠD Mladina vabita vse starše in še posebno predstavnike vrtca. osnovne šole in nižje srednje šole v Križu na razpravo «Za ovrednote nje šole v Križu*, ki bo v osnovni šoli A. Sirk v petek, 23. junija, ob 20.30.
tovarne. Igleanova, tovarno ki spa da v sklop večje finančne skupine Dal Vera. Nova tovarna bo prevzela v glavnem proizvodnjo tovar ne Iglea v Gorici, pričeli na so tu di z novo vrsto proizvodnje. Postopoma bodo stroje iz tovarne na Tržaški cesti v Gorici prenesli
v	Vileš in do tega bo morda orišlo do konca tega leta.
Kot je povedal pooblaščeni u pr a mi k družbe dr. Lante so v no
vi	objekt investirali 3.21)0 OOO.liOO lir. Poleg članov stare družbe Iglea je v Igleanova pristopila kot član tudi deželna finančna družba Friulia. Tovarniške hale pokrivajo 14.500 kv.m. V sedanji tovarni v Gorici ie zaposlenih nekaj mani kot sto delavcev v no vem tovarniškem poslopju na bodo sčasoma zaposlil' še nekai desetin delavcev.
Medtem ko so v Gorici imeli opravka v glavnem s proizvodnjo raznih vrst lesnih derivatov bodo v novi tovarni razvili tudi oddelek
Baje imajo že zagotovljeno tržišče. Dejo v tovarni bo precej avtomatizirano. O pomenu te tovarne v industrijski com v Vilešu so spregovorili še zastopnik družbe Dal Vera in deželne družbe Friu-lia, domači župan Portelli in de želnj odbornik Tripani. Marsikaj iz govorov je zvenelo kot nekaj predvolilnega.
Na kraju kjer ie tovarna sedaj t.j. v Tržaški ulici v Gorici, ne bi mogli razviti večje dejavnosti, ker so precej utesnjeni. Zato je tudi prav, da so izbrali lokacijo v Vilešu, kjer je bilo kar precej pro štora na razpolago in k ler ie tudi bližina avtoceste Ta odločitev in-' dustrijcev ki vedo kal hočete, lahko služi za vzgled tistim, ki hočejo graditi na vsat način U>-varne na cvetočih štandiOkih vrtovih in trdijo, da je-treba to varne zgraditi v območni goriške proste cine Včerajšnja otvoritev je prava kloluta . takim birokratom, ki nimajo pojma o produk-
tivnosti in mislijo samo na minimalne ugodnosti proste cone.
Problem zase pa bo prevoz iz Gorice v Vileš na delo. V goriški tovarni delajo v glavnem Goričani ali okoličani, med temi zelo veliko Slovencev Ko bodo morali vsak dan v Vileš bodo moraii vsak dan prevoziti,, če bodo tam ostali na kosilu, približno štirideset kilometrov. Že sedaj se delavci vprašujejo ali jim bo tovarna poskrbela tudi avtobusni prevoz ali bodo morali breme prevoza nositi sami.
Z odhodom tovarne iz Gorice v Vileš se postavlja tudi vprašanja! kako izkoristiti obsežno zemljišče | na Tržaški cesti. Obstoja predlog, 1 da bi tu zgradili novo avtobusno i postajo. Ker so v prejšnjih letih I toliko zemlje odvzeli štandreškim in podturnskim kmetom za grad- j njo ljudskih hiš, cest. avtoporta, j industrijske cone in io plačali po I smešno nizkih cenah se sprašujemo | po kakšni ceni bo občina odkupila od lastnikov stare Iglre zemljišča na Tržaški cesti: po tržnih cenah ali pa bo zemljišča razlastila? I
V petek obvezno cepljenje psov v Števerjanu
Županstvo v Števerjanu obvešča, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini v petek, 23. t.m., od 8. do 12. ure v prostorih osnovne šole v Števerjanu. Ukrep je preventivnega značaja, saj so cepljenje opravili tudi v drugih občinah.
V letošnjem avgustu bo v Fari, na pobudo tamkajšnje občine in tamkajšnjega glasbenega društva tečaj klavirske interpretacije. Poučevali bodo, pod strokovnim vodstvom brazilskega pianista Luiza De Moura Castra pianisti, ki poč ujejo na nekaterih ameriških univerzah.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 .Rapina: mittenU sconosciuto*. C. Svenson in C. Sch#-perd.
CORSO Zaprto.
MODF.RNISSIMo Zaprto.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 «Quella stran* voglia di amare*.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA «Pot k slavi», ameriški film, ob 18.00 in 20.30.
ŠEMPETER »Pod to Učko goro*, j ir goslovanski film, ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «King Kong je pobegnil*, japonski film. ob 19.30
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti. Travnik 34.'tel. 2972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIctj
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolo, Ulica 1. Maggio 94. tel. 73328.
Izleti
Društvo slovenskih upokojencev v 1-taliji prireja v četrtek, 29. junija t.l., članski izlet v Škofjo Loko in Železnike. Za goriške člane je vpisovanje v Ul, Malta 2 danes in jutri od 9. do 12. ure.
Odbor društva krvodajalcev v So-vodnjali izreka sožalje ženi Nataši in sinu Davidu ob smrti moža in očeta Borisa Černiča, ki je bil odbornik društva krvodajalcev.
Učenci osnovne šole Sovodnje Izrekajo iskreno sožalje sošolcu Davidu ob Izgubi dragega očeta Borisa.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega sina, brata in strica
STANISLAVA GORJUPA
se posebno zahvaljujemo g. župniku in vsem, ki so z nami žalovali in ga ljubili.
Družina Gorjup
Sovodnje, Gorica, Videm, Trst, 21. junija 1978
Kulturni dogodki v slikah! Z zaključnih šolskih prireditev
~	. . .....______ ..	. ... LHi--wmm
V soboto so v Ljudskem domu v Križu imeli zaključni nastop tamkajšnje baletne šole (slika na vrhu). Otroci z žaveijske šole ter od Korošcev so obiskali šolarje iz Ricmanj in od Dom ja (slika v sredini). Ob letošnji vinski razstavi v Nabrežini so v dvorani PD »Igo Gruden* odprli tudi slikarsko razstavo domačih slikarjev
Dolinski šolniki v Kočevju
Odkar je prišlo do pobratenja med Kočevjem in Dolino, se že vrsto let izmenjujejo tudi obiski učiteljev in profesorjev šol, ki delujejo na območju obeh občin. Lansko leto so namreč prišli k nam v goste kočevski šolniki, letos pa smo jim vrnili obisk v Kočevje. Medtem ko je bilo zastopstvo italijanskih šol pičlo, je bilo s slovenske strani, poleg ravnatelja srednje šole, didaktičnega ravnatelja osnovne šole, odbornika za šolstyo dolinske občine in podžupana, še večje število drugih šolnikov.
Spored je bil pester, zanimiv in poučen. Pred osnovno šolo v Kočevju so nas pričakali ravnateljica tamkajšnje šole, predsednik občinske skupščine in drugi. Kot je ob podobnih prilikah navada, so nas prijazni gostitelji obdarili s publikacijami, ki govore o vlogi in pomenu Kočevja v bližnj-' in daljni preteklosti, kot tudi o njegovem naglem razvoju danes. Kratkemu a prisrčnemu sprejemu je sledilo predavanje magistra prihologije Ludvika Horvata, ki je s strokovno argumentacijo in prepričljivo besedo nakazal in orisal nekatere probleme, ki zadevajo vzgojo in izobraževanje mladega človeka. Ob koncu predavanja smo si bili vsi edini, da bi priznanega strokovnjaka še radi slišali tudi ob drugih priložnostih. Višek srečanja pa nedvomno predstavlja kulturni program, ki so nam ga pripravili gostitelji, kajti ob tej priliki so povabili nič manj kot najbolj reprezentativne umetnike ljubljanske Opere Ladka Korošca, Emila Koritnika in Sonjo Hočevarjevo, ki so nam zapeli izbor znanih opernih arij in več narodnih pesmi na način, ki ga zmorejo le vrhunski umetniki. Izjemen nastop je zapustil globok vtis in

PROBLEM, KI SE POSEBNO TIČE TRSTA IN TRŽAČANOV
Azbestni prah in cigareta ter njuna kancerogena vez
Zelo značilno in hkrati porazno prvenstvo našega mesta v Italiji
V	preteklih mesecih je bil v ti-žaškem časopisju i. tudi v našem dnevniku večkrat govor o azbestu in o nevarnostih, ki jih ta rudnina predstavlja za človekovo zdravje. Kot pnevmolog, kot zdravnik medicine dela in kot tehnik, ki se že več let ukvarja s škodljivostjo azbesta, predvsem kar se tiče vloge, ki jo ta rudnina ima pri nastanku raka na pljučih in pljučni mreni, sem sc čutil dolžnegar. da bralcem Primorskega dnevnika natančneje spregovorim o tem problemu.
Azbest je rudnina z zelo dobrimi termoizolatorskir ii značilnostmi, sestava iz vlaken pa omogoča, da se lahko tke. Seveda je azbest poznan in uporabljan zaradi teh lastnosti že od davnih časov, prava industrijska uporaba azbesta pa se začenja z industrijsko revolucijo in iznajdbo parnega stroja. V tem stoletju je svetovna uporaba azbesta stalno naraščala, tako da v zadnjih letih proizvodnja presega 3 milijone ton na leto.
Dandanes se azbest uporablja predvsem v gradbeništvu (priprava posebnih vrst cementa) in na najrazličnejših industrijskih področjih. kjer je potrebna snov z dobrimi termoizolatorskimi značilnostmi.
V	naših krajih so azbest v velikih količinah uporabljali v ladjedelnicah ,v tovarni ladijskih strojev (Fabbrica macchine in pozneje Grandi motori); v velikih količinah pa prihaja azbest tudi skozi tržaško pristanišče, saj so po podatkih trgovinske zbornice v samem letu 1973 v tržaški luki iztovorili 4627 ton azbesta.
V	ladjedelnicah so bili azbestnemu prahu najbolj izpostavljeni delavci, ki so se ukvarjali s toplotno izolacijo cevi. dimnikov itd. Zaradi splošne oprašitve pa si lahko mislimo, da so bili delno izpostavljeni azbestnemu prahu vsi delavci, ki so delali na ladijskem krovu. V pristanišču je bila tudi nevarnost vdihavanja azbestnih vlaken izredno velika, dokler niso začeli uporabljati varnejših plastičnih vreč.
Nevarnost vdihavanja azbestnega prahu pa ni omejena samo na ta delovna mesta, ampak zajema zaradi razpršljivosti rudnine tudi področja več kilon etrov od delovišča. Če pomislimo na to. da so tržaške ladjedelnice in pristanišče pravzaprav v neposredni bližini mesta samega, bomo tudi razurtieli, zakaj lahko menimo, da je bilo celotno prebivalstvo Trsta v preteklih le"h pa čeprav omejeno izpostavljeno azbestnemu prahu. To potrjujejo tudi raziskovalci univerzitetnega inštituta za patološko anatomijo. kj so pri avtopsijah prebivalcev Trsta, ki niso bili poklicno izpP stavljeni azbestnemu prahu, praktično zmeraj dobili azbestna vlakna v pljučnem tkivu.
V	začetku tega stoletja so zdravniki začeli opazovat, tudi zdravju škodljive učinke azbesta; predvsem mislim tu na hudo pljučno bolezen (azbestozo), za ka;ero obolevajo delavci izpostavljeni znatnim količinam azbestnega prahu. Dognanje, da je azbest škodljiv človekovemu zdravju, čemur je seveda sledila večja zdravniška pozornost, je privedlo do spoznanja, da osebe, izpostavljene temu prahu. mnogo pogosteje obolevajo za pljučnim rakom. Seveda so glavni
povzročitelji tega raka razni o-gljikovodiki, pa naj se ti oproščajo v cigaretnem dimu ali pa na delovnem mestu; Očitno pa je, da azbest podpre škodljivost teh o-gljikovodikov. To se pravi, da ima kadilec, ki je na delovnem mestu izpostavljen tudi azbestnemu prahu, mnogo večja prožnost, da p.:.... boli za rakom kot pa kadilec, ki nj izpostavljen.
Leta 1960 so razni raziskovalci (Wagper, Sleggs, Marchand) ugotovili, da je v severozahodni provinci Capetavvna v Južni Afriki izredno pogosta neka oblika raka, ki se razširi predvsem na pljučni in trebušni mreni in za katero so prej menili, da je izredno redka. Skupni faktor obolelih za temi tumorji, ki so jih imenovali mezo-teliome. je bila izpostavitev azbestnem uprahu, bodisi na delovnem mestu ali pa v življenjskem okolju. Te ugotovitve so pozneje mnogi avtorji s svojimi izkušnjami podprli, zasledili so pa tudi to, da je za nastanek mezoteliomov zadostna tudi znatno manjša in občasna izpostavitev, kot ie sicer potrebno, delavec oboli za azbestozo.
V razdobju med leti 1972 in 1977 smo v pnevmološki bolnišnici «S. Santaiio*, kjer se zdravi približno 70 odst. pljučnih bolnikov iz tržaške province, zabeležili 54 primerov raka na pljučni mreni. Po poročilih drugih avtorjev se v svetu ta vrsta tumorjev pojavlja približno z incidenco enega primera na milijon prebivalcev na leto; v tržaški pokrajini pa je pogostost tega raka od dvajsetkrat do tridesetkrat- večja. Tako pogostnost opažamo lahko san.o v nekaterih provincah Južne Afrike, kjer azbest kopljejo, in v nekaterih angleških mestih z razvito ladjodel-niško industrijo. Od 54 obolelih jih je 47 (88,7 odst.) opravljalo poklice, pri katerih je gotovo ali pa vsaj zelo verjetno prišlo da izpostavitve azbestnemu prahu, 29 je bilo delavcev, ki so delali v ladjedelnici ali pa v tovarni ladijskih strojev.
Kar se pa tiče pljučnega raka, smo v obdobju med leti 1972 in 1976 zabeležili v bolnišnici S. Santorio 667 slučajev. Umrljivost za tem rakom se po vsem svetu naglo veča. Trst pa je med najbolj prizadetimi mesti na svetu in prav go-
To so torej podatki, na podlagi katerih je delavski razred izsilil v tržaških in tržiški ladjedelnici ter v tovarni Grandi motori prekinitev uporabe azbesta. ^jftgEBŽenost »področij, na katerih živimo, vse večja pogostost bolezni in nesreč na delu, primeri kot Sfl. .tovarna barvil IPCA (v kateri je veliko delavcev umrlo zaradi poklicnega raka na mehurju), primeri kot so ICMESA (spomnimo se na katastrofo, ki jo je dioksin povzročil na obširnih področjih okoli te tovarne) pa nas silijo, da si postavimo sledeča vprašanja:
Vsako leto pride na svetovni trg več tisoč novih kemijskih spojin, o katerih bolj malo vemo, katere so lahko karcinogene ali pa sploh škodljive človekovemu zdravju. Koliko časa bodo morali delavci in prebivalstvo nasploh, na lastni koži preizkušati škodljivost teh snovi?
Koliko časa bo še potrebno, da se tudi pri nas uvede omrežje služb medicine dela in industrijske higiene, ki bj lahko ustrezno ščitilo človekovo zdravje na delovnem mestu in v krajih, kjer prebiva?
Če je že v predvideni zdravstveni reformi namenjena večja pozornost preventivni medicini in še posebno zaščiti na delovnem mestu, ne morem razumeti, zakaj je v naši deželi prišlo do takega obotavljanja pri načrtovanju teh služb?
Pripravljamo se sprejeti novo industrijsko področjt na Krasu. Prepričan sem, da bo industrijski razvoj predviden z osimskimi sporazumi slovenski narodni skupnosti, tržaškemu prebivalstvu in celotnemu prebivalstvu naše dežele koristil. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je osnovna človekova pravica, da živi in dela v zdravem okolju. Za to se moramo najodločneje boriti že pri načrtovanju novih industrijskih objektov na Krasu. Zaščita našega zdravja in zaščita značilnosti našega ozemlja mora biti vodilni element pri nastajanju industrijske cone. Da se to zagotovi ,pa je nujno, da je naše prebivalstvo prisotno že od vsega začetka pri načrtovanju nastajajočih objektov in da so nam dana vsa jamstva zdravega okolja.
DR. BORUT SPACAL
tovo najbolj prizadeto mesto v I-
taliji.
Obolevanje za pljučnim rakom je strogo povezano s kajenjem (samo 6,5 odst. naših bolnikov ni kadilo), zato na je tudi težje sklepati o pomenu, ki bi ga pri nastanku teh tumorjev imelo onesnaženje zraka na delovnem mestu ali pa v življenjskem prostoru. Vsekakor pa menim, da je pomembno, da je 45 odst. obolelih opravljajo poklice, kjer je verjetno prišlo do vdihovanja karcinogenih snovi (tu mislim predvsem r.a karcinogene ogljikovodike in na azbest). Večina teh je bila zaposlena v ladje-delniški industriji, ; radbeništvu in v pristanišču. Povsem neverjetno se mi tudi zdi. da bi Tržačani bili toliko strastnejši kadilci kot so ljudje v drugih italijanskih provincah in deželah, zato se mi zdi povsem umestno, da za obrazložitev pogostnosti pljučnega raka v Trstu pomislimo tudi na poklicne in am-bicuialne dejavnike.
sprožil navdušeno ploskanje. Navajeni smo sicer, da nas kočevski gostitelji presenetijo s kakovostnimi prireditvami, toda ta je presegla vsa naša pričakovanja.
Pri kosilu v hotelu Pugled smo se pomenkovali s kočevskimi kolegi, pojasnjevali smo jim svoje probleme in prisluhnili njihovim. Po kosilu pa smo se z avtobusom odpravili na krajši izlet v dolino Kolpe, kjer smo si ogledali razvaline kostelskega gradu. Stopili smo tudi na ozemlje sosednje Hr-vatske in sicer v Brod na Kolpi, nakar smo se vrnili v avlo kočevske onsnovne šole, kjer je sledilo družabno srečanje. Zvečer smo se morali posloviti od naših gostiteljev. Srečanje je v celoti u-spelo. Kočevskim šolnikom se najtopleje zahvaljujemo za vse, kar so nam pripravili in jim kličemo nasvidenje prihodnje leto v Dolini! (sb)
Zaključna slavja na Katinari
Osnovna šola «Fran Milčinski* se je letos prav posebno izkazala, začenši s prireditvijo 6. junija zvečer, na kateri so nastopajočim navdušeno prisluhnili starši in sorodniki, ki so napolnili šolsko dvorano. Na odru so se najprej predstavili najmlajši, ki so zaigrali prizor o štirih letnih časih, učenci V. razreda so nastopili z burko «Zamorec», ki je navdušila občinstvo. Dva učenca iz tretjega razreda sta v prizoru »Palačinke* sklenila mahniti jo na Južni tečaj, pa so jima palačinke z orehi prikrižale račune. Sledil je prizor «Novinec», ki je prikazal, kako so se Sošolci sramežljivega ne pa' nadutega tovariša ušteli. U-čenci IV. razreda niso nastopili, ker je nepričakovano izostal eden od igralcev.
Teden pozneje, 14. junija, so se zbrali na podelitev bralnih značk ter na Župančičevo proslavo. Za to priložnost so povabili med se gledališko igralko Miro Sardoče-vo, ki je šolarjem podelila kar dve znački in sicer Župančičevo ter bralno značko Frana Milčinskega. Gledališka umetnic?, je najprej recitirala venček Župančičevih pesmi, nato pa nagovorila mlade bralce in jih pozdravila v imenu Stalnega slovenskega gledališča, hkrati pa podčrtala naslednje: «Vsi imamo v življenju starše, prijatelje in znance, včasih pa se zgodi, da je knjiga naš najboljši prijatelj, če jo znamo pravilno brati.*
In je dodala; «In še nekaj je zelo važno: iz knjige se učimo svojega bogatega slovenskega jezika, ki je za nas najlepši jezik na svetu. Rada bi, da bi se vaša mlada srca tega zavedala sedaj loče, v vsakem trefttttljp!» la tej prireditvi so nato učenci IV. in V. razreda podali življenjepis Otona Župančiča, pesnika sonca in veselja, nežnega otroškega sveta, pa tudi trdega neizprosnega življenja kmeta, delavca, rudarja, pesnika, ki je nadvse ljubil rodno zemljo in opeval otrokom breze, hraste, jagode, veter in sonce, s katerim se tako radi pogovarjajo.
Z recitacijami so nastopili še drugi učenci, nakar so nastopili igralci iz IV. razreda kot morski roparji in zamorci v poučni igri o krtački zobački, ki je ugajala vsem učencem, ki so ujeti Tanji pomagali iskati zobno ščetko in odnesli domov nauk, da si je treba zobe umivati vsak dan. Harmonikarski ansambel pod vodstvom prof. Claudia Furlana je zaigral nekaj narodnih, klasičnih in borbenih pesmi, s katerimi je navdušil občinstvo.
Zanimiva točka programa je bilo predvajanje filma, ki ga je posnel oče dveh šolarjev Savi. Vsem, ki so bili na šolskem izletu v Cerknem, v Škofji Loki in Poljanski dolini, je s filmom ponovno obudil nekaj trenutkov tistega nepozabnega dne.
V ponedeljek, 19. t.m., pa je bila po zaključni šolski maši odprta na šoli razstava ročnih del, ki so jih izdelali otroci pri pošol-skem pouku. Tudi glede tega beležimo letos znaten uspeh.
M.P.
Mlade kriške baletke
Prejšnjo soboto je baletni odsek ŠD Mladina iz Križa pripravil celovečerni baletni nastop. Nastopilo je nad 30 mladih plesalk, ki so vse leto redno vadile v baletnih in folklornih plesih. Mlade plesalke so najprej izvajale vadbo pri drogu na prostem, ter ob-
Izid žrebanja loterije ob pob oda «Po poteh partizanske Ljabljane»
Sredi meseca — 14. junija — je bilo v Ljubljani žrebanje blagovno - denarne loterije, ki je povezana z pohodom »Po poteh partizanske Ljubljane*. Odbor, ki organizira pohod in loterijo, sporoča rezultate žrebanja. Zadele so srečke, ki se končujejo na številko:
0-152310 in 051120 so zadele 10.060 din; 025400 je zadela avtomobil »zastava 101»; 7421 je zadela mešalec; 7201 pony kolo, srečka 3731	—	1.000 din. srečka
089701 TV panorama. 114001 — pralni stroj; srečka 462 — 200 din, 109512 - hladilnik. 166032 - 10.000 din; srečke 83 — 100 din, 443 — 400 din 2363 — stensko uro. O^SS — TV panorama, 147273 — in 135243 — pony espress; srečka 3084 - pony kolo, 171264 - hladilnik, 125124 — TV panorama,
071304 - 30.000 din; srečka 0425
—	likalnik, 9615 — brivnik, 009765
—	10.000 din; srečka 726 - 300 din; 5516 — sušilec las, 114096 in 019046 hladilnik; srečka 126967 — TV panorama; 026167 — pony espress; srečke 080308. 122958, 136308 pralni stroj; 005728 - pony espress, 107568 - 10.000 din; 166488
—	«zastava 750»; srečka 999 — 200 din.
Dobitke izplačuje oziroma izroča odbor za pohod na podlagi u-radnega poročila o izidu žrebanja vsak dan od 8. do 13. ure. Dobitniki, ki žive izven Ljubljane, lahko pošljejo srečke v priporočenem pismu na naslov odbora, Ljubljana, Komenskega 7/II. nadstropje, soba 61. Izplačilo dobitkov zastara v 60 dneh in sicer 14. avgusta 1978.
činstvu pokazale, v čem so lahko tudi ritmične vaje zanimive in koristne. Starejše plesalke so posamezno ali skupinsko izvajale več klasičnih plesov od Chopinove «Polonaise» do Smetanove polke iz opere «Prodana nevesta*. Izredno lepo so izvajale zahtevno «Tarantello napoletano*. številne gledalce pa so prav gotovo navdušile tudi najmlajše v Rolandovem »Plesu račk*.
Kriške plesalke niso pozabile na slovenske narodne plese, ki
zahtevajo dober smisel za ritem, še posebno ko pleše na odru kar 34 plesalk. Posamezne plese so nedvomno obogatili številni kostumi, ki so celotno predstavo še o-lepšali. Da so gledalci lahko občudovali krasne kostume, se moramo zahvaliti vsem materam, ki so v zadnjem mesecu požrtvovalno pripravljale obleke za svoje hčerke. Največje zasluge, da je prireditev tako dobro uspela, pa ima gotovo vodja gojenk Anka Kocijančičeva. za sceno in glasbo pa sta poskrbela Mirko Doušak in Mauro Bogateč.
Po enoletnem delovanju moramo z veseljem ugotoviti, da se je delovanje ŠD Mladina na baletnem področju razširilo in da je v kriški stvarnosti obrodilo dobre sadove. Omeniti je treba, da je v tej sezoni prihajalo na vaje čedalje več gojenk iz bližnjih vasi, kar dokazuje, da je pri mladih deklicah vedno več zanimanja za ples, tako klasičen kot folkloren.
(mv)
Otroci iz Žavelj in od Korošcev v Ricmanjih
Šola s celodnevnim poukom Žavlje - Korošci je zaključila letošnje šolsko leto v prijetnem razpoloženju. V ponedeljek, 5. junija, smo bili na matineji v občinskem gledališču «France Prešeren* v Boljuncu, kjer smo prisostvovali spevoigri «Dve Marički*. Udeležbo na matineji so nam omogočili sami starši, ki so poskrbeli za prevoz učencev.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	V tisti meri
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
14.10	Rim — 204. obletnica u-stanovitve finančnih straž
14.45	Jezik za vsakogar — nemščina
17.45	Argumenti
18.15	Adamo — risanka
18.20	Turizem za vsakoga
18.35	hone Ranger — risanka
Jeza boga Spnca in Ujeti lovci
18.50 Cecilija in velika ušesa 18.55 Rožnati panter -- risanka
19.20	Trije nečaki in majordom - TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Nove Vidocgove prigode — TV film
21.40	Svetovno nogometno prvenstvo 78
Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	DNEVNIK 2 — O TEM JE ZDAJ GOVOR
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Stari poklici in nova šola
17.45	Laboratorij 4
18.15	Programi pristopanja Vremenska slika
18.40	SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO
19.30	DNEVNIK
20.30	DNEVNIK 2 — VESTI
20.40	POLETJE V VALLONU, film
Režija Jean-Daniel Simon. Nastopajo Serge Sauvion, Nathalie Guerin, Jean Le Mouel itd.
22.05	Bomo sapiens — film
23.05	Znanstvena oddaja DNEVNIK 2 — ZADNJE. VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.10	POROČILA
17.15	KONGRESNA KRONIKA
18.15	Bojevniki sonca
18.40	SVETOVNO PRVENSTVO V ARGENTINI
20.35	DNEVNIK
21.35	OPERACIJA STADION — film
Film je režiral Dušan Vuko-tič. Nastopajo Franjo Maje-tič, Igor Galo.
23.05	DNEVNIK
23.20	Festival Slavonija 78 —- glasbena oddaja
23.40	Kongresna kronika
00.15 Svetovno nogometno prvenstvo
ARGENTINA — PERU
02.05	športna reportaža
Koper
18.40	Svetovno nogometno prvenstvo:
NIZOZEMSKA — ITALIJA
21.00	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.40	Svetovno nogometno prvenstvo
BRAZILIJA —- POLJSKA
23.20	V krogu — film
Henryja Randa; 14.45 Glasb*
15.00	Kultura danes; 15.10 P°| Jean - Francols Michael; 15.” Fausto Papetti in njegov saks* fon; 15.45 Marcarecords; 16.00 P* je Janko Ropret; 16.40 -Glasbe!3 flash; 16.45 La vera Romagn*
17.05	Poslušajmo; 17.40 'Glasben1 notes: 17.45 Med zamejskimi roj* ki: 18.00 Ob petih popoldne: 18-* Primorski dnevnik; 18.45 Zabav na glasba; 19.00 Oddaja progrf sivne	glasbe: 19.35	Posnetki 11
naših	studiov; 21.00	Zbori;	21>
Rock	Party; 22.00	Jazz;	22.™in
Gost; 23.45 Glasba za laho noč. ,1^
RADIO	1	L
7.00,	8.00, 10.00.	12.00,	13;®	k
14.00,	15.00, 17.00, 19.00, 21.00-Pj. iv ročila; 6.00 Ponoči in davi: W
O delu; 8.40 O parlamentu; 9.®
1/voff d„j:„------u>l„. ione i3,3f
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15 30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz Studir 2; 9.05 Jugoslovanska lahka glasba; 9.30 Antologija ljubezenske lirike; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert;
11.00	Ljudje in dogodki; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Pričevanja o našem jeziku in naši zgodovini;
13.15	Naši zbori: 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci pojo; 17.05 O-pema sezona; 18.05 Radijska igra.
KOPER
7.30,	8.30. 9.30. 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.40, 15.30, 16.30, 17.25,
18.30,	19.30, 21.30 Poročila; 7.05,
8.00	Glasba za dobro jutro; 17.15 Jutranji servis; 9.00 Par korakov; 9.32 Emme-elle; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo skupaj;
12.05	Glasba po željah; 14.00 Glasba; 14.10 Plošče; 14.33 Orkester
10.35	Radio anch’io; 12.05, -Vi in jaz 78; 15.05 Sidecar;
Na ognjeniku; 18.00 Severna gl® ba:	18.25 O človeškem teles®’
19.^5 Igre za uho; 20.20 Santo® Johnny; 20.35 Med nakovalom |C kladivom; 21.05 Radioaltrov*
22.10	O zdravstvu; 22.30 Bi se P® menili?; 23.15 Lahko noč.
SLOVENIJA v.
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, ll.® 12:00, 13.00/15.00, 16.00, 10.00,- 201® Poročila:	7.20 Rekreacija; I-3*
8.30	Iz naših sporedov; 9.08 Gla?!
bena matineja; i 10.05 Nenavad*11 pogovori; 10.25 Zapojmo pesen1'
10.40	Aktualni problemi marks® ma: 11.40 Turistični napotki: 18-® Po Talijinih poteh; 13.10 Veliki li' bavni orkestri: 13.30 Kmetijski n* sveti; 13.40 Pihalne godbe: Ujj Priporočajo vam. . . .;	15.05
izvirih ljudske glasbene kultur6
15.30	Glasba po željah; 16.30 Gjas' beni intermezzo; 16.45 Spomini jj pisma: 17.00 Loto vrtiljak; 19-W Iz dela Glasbene mladine Slove nije; 19.30 Slovenska in svetovn* zborovska glasba; 20.35 Lahk® noč, otroci!; 20.45 Minute z samblom Silvo Štingl; 21.00 Kon' cert iz našega studia; 22.20 S te stivalov jazza; 0.05 Literarni n®"' turno; 0.15 Revija jugoslovanska pevcev; 1.05 Nočni program.
N
2
Zadnji dan pouka smo imeli prijateljsko srečanje z učenci šole s celodnevnim poukom Ricmanje -Domjo. Na ricmanj<4ti šoli smo imeli prijateljsko tekmovanje in se preizkušali v igrah. Šolarji in učno osebje nas je lepo sprejelo in med njimi nam je bilo res prijetno. Poskrbeli so tudi za naše kosilo ter za prevoz otrok iz Žavelj in nazaj. Zato se šoli prisrčno zahvaljujemo, hkrati izražamo željo, naj bi nam tudi milj-ska občina omogočila takšno srečanje, seveda na naši šoli.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ob priložnosti nekega srečanja sj boste zagotovili pomoč. Uveljavitev nekega čustvenega načrta.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Spoprimite se s tekmeci, ne da bi zgubil; hladnokrvnosti. Dobro razumevanje’ v družini.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nepredvideni dogodki utegnejo napetost še povečati. S plemenitim dejanjem boste osrečili več ljudi.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Dosledno branite gospodarske prednosti, ki ste si jih težko pridobili. Danes ne bo nikakršnega zadoščenja.
Horoskop
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nove perspektive za bodoče načrte. Razočaranje vas bo pripravilo do tega, da se boste ogreli za ne-ki nsčrt
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z naporom doseženi uspehi so zanesljivejši. Rešiti boste morali nekaj vprašanj.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne bodite preveč zaupljivi, ker bi utegnili to kasneje objokovati. Pristanite na kompromise.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Srečen dan za one, ki se ukvar-
«v*l-**	>«* -)y ,\f 'M «.
ja jo s špekulativnimi posli. , STRELEC (od 22.11. do 20.1*' Prejeli boste priznanje za intel* gentno opravljeno delo. Zadoščen? z nekim prijateljstvom.	,
KOZOROG (od g .12. do 20. U Ohranite mirno kri, kljub naspr0' tavanjem, ki jih morate premaž3' ti. Sprejmite neko odločitev.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) P* bi mogli premagati neko nasPr5 tavanje, se oprite na lastne mP®1, Zadoščenje za one, ki ljubijo PrC' senečenje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) \ pleten položaj, ki ?o od vas n®*1" teval samoodpoved. Ne dovoli®' da bi kdo vplival na vas.

■ y-1 ■ r
1 - itji	.f. »i U .M/v
Knjige vam razkrivajo
lepote besedne umetnosti
Obiščite razstavni prostor Mladinske knjige iz Ljubljane na Tržaškem sejmu.
Pripravili smo Vam izbor slovenske in jugoslovanske besede ter predstavili
prevedena dela tujih ustvarjalcev
Zbirke in posamezne knjige lahko naročite v	Ul. sv. Frančiška 20 - TRST
n
mladinska knjiga ljubljana

ŠPORT ŠPORT ŠPORT
Argentina'78
Buenos AIRES — Letošnje svetno prvenstvo v Argentini se najina h koncu. Danes so na spore-zadnje, odločilne tekme polfi-J*lnih skupin, med katerimi je ne-Jtomno najvažnejše srečanje med ‘tolijo in Nizozemsko. Italijanski "ogometaši imajo pred seboj izred-n° težko nalogo, ker morajo na J**k način premagati Nizozemce ** se hočejo uvrstiti v finale za Jfrvo mesto, saj so pred drevišnjo ^kmo odprte še vse možnosti. »Tukanom* zadošča za vstop v fi-n*le le neodločen izid, ker imajo
DANAŠNJI SPORED
18.45 Buenos Aires
Nizozemska — italija
• * *
18.45	Cordoba ČRN _ AVSTRIJA
# * #
21.45	Mendoza
Brazilija — poljska
# * *
00.15 Rosario
Argentina — peru
DANES
18.45 Italija - Nizozemska
RAM - KP - Švica
» • •
18.45 ZRN - Avstrija Švica (23.40)
* • »
21.40 Brazilija - Poljska
NAI-2 - KP - Švica
* * «
00.15 Argentina - Peru RAM - Švica
JUTRI
ZRN - Avstrija (posnetek) 16.15 RAI-2 - 19.30 KP (povzetek)
n. SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO - ZADNJE POLFINALNE TEKME
Italija danes proti Nizozemski v srečanju, ki bo dalo finalista
«Azzurri» se bodo uvrstili v veliki finale le z zmago nad Nizozemci
mnogo boljšo razliko v zadetkih kot druge ekipe. Po vsej verjetnosti bomo prisostvovali ogorčenemu in brezkompromisnemu boju, saj se drevi srečata enajsterici, ki sta po našem mnenju pokazali najboljši nogomet na «mundialu».
V	Hindu klubu, kjer se nahajajo Italijani, je ozračje precej napeto. Vsi se zavedajo, da morajo «az-zurri» za vsako ceno zmagati, ker v nasprotnem primeru bi jih lahko ZRN izločila celo iz finalne tekme za tretje mesto. V takem primeru bi se morali italijanski nogometaši ki so se do sedaj na svetovnem prvenstvu najbolj izkazali (kajti dosegli so štiri zmage in en remi in so med vsemi ekipami osvojili največ točk) vrniti domov praznih rok. Zato lahko pričakujemo, da bo Bearzot poslal na igrišče najboljšo postavo z nalogo, da premaga Nizozemce.
V	ekipi, ki bo drevi stopila na igrišče bo gotovo manjkal Bellu-gi, ki se je proti Avstriji poškodoval in je tako končal svoje nasto-
Italija gre v veliki finale
1. če premaga Nizozemskp
Italija gre v mali finale
1.	če izenači z Nizozemsko in ZRN ne premaga Avstrije
2.	če izgubi z Nizozemsko in ZRN izgubi z Avstrijo
3.	če izenači z Nizozemsko vsaj s 3:3 in ZRN premaga Avstrijo z 1:0 (oz. s še boljšo razliko golov v korist Italije)
Italija je izločena
1.	če izgubi z Nizozemsko in ZRN premaga Avstrijo
2.	če izgubi z Nizozemsko in ZRN izenači z Avstrijo tako, da ima boljšo razliko v golih
3.	če izenači z Nizozemsko, ZRN pa premaga Avstrijo z boljšo razliko v golih
pe na SP. Nadomestil ga bo Gen-tile, ki bo srednji branilec, medtem ko bo vlogo krilca igral Cuc-cureddu. Tudi Antognoni ne bo prisoten, saj se je bolje od njega izkazal Zaccarelli, ki se je tudi izkazal za bolj solidnega in zanesljivejšega. Ostali pa so v dobrem zdravstvenem stanju in vneto pričakujejo <’drevišnje srečanje. «Ne bojimo se Nizozemcev; naša ekipa je dokazala, da lahko premaga vsakega nasprotnika,» je dejal kapetan Zoff, a tudi drugi reprezentanti so istega mnenja. Pričakujemo torej od Italije napadalno igro.
Kaj pa menijo Nizozemci? Po zadnjih vesteh je selektor Happel zelo zaskrbljen, ker je bila tekma z ZRN naporna, razen tega pa je izgubil še enega igralca, ker je bil Nanninga diskvalificiran. V začetno postavo pa se bo danes vrnil Neeskens, ki je v tem času okreval. Tudi »tulipani* se zavedajo, da bo današnji nasprotnik trd oreh in bodo morali odlično zaigrati, če se hočejo uvrstiti v finale.
ITALIJA: Zoff, Cuccureddu, Ca-brini, Benetti, Gentile, Scirea, Cau-sio, Tardelli, Rossi, Zaccarelli, Bet-tega.
NIZOZEMSKA: Schrijvers. Poort-viet, Krol, Suurbier, Wildschut, Haan, Jansen, Neeskens, R. Van der Kerkhof, Rep, Resenbrink.
KOLESARSTVO
V NEDELJO NA DVEH DIRKAH
Zadovoljiv nastop zastopnikov Adrie
Med amaterji je EU Godnič 19., med veterani Cerasari pa 17.
Poškodba
Ruf us je maskota reprezentance ZRN. Svoje prijatelje vedno spremlja na treninge. Toda nedavno je nerodno stopil in si zvil nogo. Zdaj je vsa nemška ekipa v hudih skrbeh, saj ima še enega poškodovanega v svojih vrstah. Edina sreča, da ima Rufus še tri zdrave noge. Rufus je namreč pes, lep, rjav doberman.
Dino Sani
Dino Sani, znan brazilski igralec, ki je leta 1958 na švedskem osvojil naslov svetovnega prvaka, je izjavil, da je moštvo, ki nastopa letos, najslabše, ki je kdajkoli branilo brazilske barve na svetovnih prvenstvih.
V nedeljo je med kolesarji amaterji nastopil na dirki v kraju Mu-sestre pri Trevisu tudi član lonjer-ske Adrie Rajko Godnič, ki se je uvrstil na dobro 19. mesto. Na 126 kilometrov dolgi krožni progi je zmagal član Fontanafredde Zussa, ki je bil najhitrejši v sprintu skupine petnajstih kolesarjev, ki je v cilj privozila z 20 sekundami prednosti. Godnič pa se je moral nato v sprintu glavnine zadovoljiti z 19. mestom, saj se ni mogel potegovati za boljše pozicije zaradi zvite balance, ki mu ni dovoljevala velikih naporov v odločilnih trenutkih. Vsekakor pa je bil Godničev nastop pozitiven, predvsem zaradi tega, ker mu vliva po vrsti nezgod spet zaupanje v samega sebe.
Vrstni red:
1.	Zussa (Fontanafredda), ki je 126 km dolgo progo prevozil v 2.44’ s poprečno hitrostjo 46,096 km/h
2.	Fadalto (Dallagnese)
3.	BattisCella (Chiesavecchia)
19. Godnič (Adria)
• « •
Prvenstvo Treh Benečij za veterane pa se je odvijalo vse drugače, kot je bilo načrtovano. Proga je bila dolga kar 93 km, na njej pa je bilo posejanih kar osem vzponov, najtežji z 18 odst. vzpona, najdaljši pa dolg kar 4 km. Tako se je I preko 80 tekmovalcev znašlo na 20
km daljši progi, ki je potekala po Colli Euganei s startom in ciljem v Padovi. Naslov prvaka je osvojil nekdanji italijanski prvak Bonilau-ri, ki je v sprintu premagal Zara-mello. Za Adrio iz Lonjerja je na dirki nastopil le Cerasari, ki je na končni lestvici osvojil 17. mesto v zelo naporni in borbeni dirki, kjer so si pobegi kar sledili, pod močnim soncem pa je več tekmovalcev predčasno odnehalo. Cerasari je bil v prvi skupini, ko je v zadnjem spustu zavozil s ceste in zgubil kontakt s prvimi. V finalu mu je sicer uspelo, da je svoj zaostanek zmanjšal, vendar pa mu ni uspela namera, da bi spet ujel vodeče. V preko kilometer dolgem zaključnem spritnu se je moral tako zadovoljiti s sedemnajstim mestom.
Vrstni red:
1.	Franco Bonilauri (Mainetti Vi-cenza), ki je 93 km dolgo progo prevozil v 2.36’
2.	Dino Zaramella (Zanon Padova)
3.	Moro (De Zan)
17. Cerasari (Adria)
R. Pečar
vazziju. Na skupni lestvici še vedno vodi Švicar Sutter.
Dirka po Švici
GRACHEN (Švica) - Italijan Battaglin je zmagal na včerajšnji etapi kolesarske dirke po Švici. Zadal je 39” drugouvrščenemu Ga-

V DANAŠNJIH POLFINALNIH TEKMAH
Le visoka zmaga nad Avstrijci bi (morda) privedla ZRN v finale
Tudi nastopa Brazilije in Argentine bosta izredno zanimiva
Argentina 19.00 KP
Peru (posnetek)
Italija - Nizozemska *netek)
14.10 RAM
Vse oči nogometnega sveta bodo danes uprte v tekmo ZRN - Avstrija. Zahodna Nemčija je pač svetovni prvak, ki pa je letos opravil na tem prvenstvu le bomo bero točk: štiri remije in le eno zmago.
Letošnja reprezentanca ZRN, seveda, ni enaka oni, ki je osvojila prejšnje svetovno prvenstvo. Še vedno ni rešila vprašanja namestnika za Beckenbauerja, ki je bil glavna gonilna sila prejšnje ekipe in katerega letos nista enakovredno zamenjala niti Flohe, niti Bon-hof. Razočaral je tudi Fischer, saj ni v dosedanjih tekmah tega prvenstva dosegel še niti gola. Edino pozitivno točko predstavlja vratar Sepp Maier, ki je postavil nov re-
kord nepremagljivosti za svetovna prvenstva.
Kaj mora storiti ZRN v današnji tekmi, da se dokoplje do velikega finala? Ob predpostavki, da Italija in Nizozemska remizirata, mora premagati Avstrijo z visoko razliko. Da pa to proti Avstrijcem ne bo lahko doseči, lahko že kar slutimo (čeprav so Avstrijci tak poraz doživeli proti Nizozemcem).
Verjetni postavi obeh ekip bosta taki:
ZRN: Maier, Vogts, Russmann, Kaltz, Dietz, Bonhof, Beer, Holzen-bein, Abramczik, Fischer, D. Mul-ler.	- -
AVSTRIJA: Koncilia, Obermayer, Pezzey, Strasser, Krieger, Ricker-

Trener italijanske reprezentance Bearzot med tiskovno konferenco pred zadnjim in odločilnim nastopom
proti Nizozemski
I.	POLFINALNA SKUPINA
DOSEDANJI IZIDI Italija - ZRN	0:0
Nizozemska - Avstrija	5:1
Italija - Avstrija	1:0
Nizozemska - ZRN	2:2
„	LESTVICA
Nizozemska	2	1	1	0	7:3	3
Italija	2	1	1	0	1:0	3
ŽRN	2	0	2	0	2:2	2
Avstrija	2	0	0	2	1:6	0
DANAŠNJI TEKMI Italija - Nizozemska ZRN - Avstrija
J.	POLFINALNA SKUPINA
DOSEDANJI IZIDI Brazilija - Peru	3:0
Argentina - Poljska	2:0
Argentina - Brazilija	0:0
Poljska - Peru	1:0
LESTVICA
Brazilija	2	110	3:0	3
Argentina	2	1	1	0	2:3	3
Poljska	2	1	0	1	1:2	1
Peru	2	0	0	2	0:4	0
DANAŠNJI TEKMI Poljska - Brazilija Argentina - Peru
LETA 1982 V ŠPANIJI
Na svetovnem prvenstvu kar štiriindvajset ekip
To je pa trenutno le še predlog, o katerem se bodo morali izreči tudi Španci
Odločnost
Urugvajski sodnik Barreto ne dopušča sodbe o svojih odločitvah. Nizozemec Nanninga se je le (nekoliko pomilovalno) nasmehnil, ko oiu je Barreto dosodil prekršek. To je pa ie zadostovalo, da je Uru-pvajec potegnil iz žepa rdeči karton •o ga izključil.
BUENOS AIRES — Kot izgleda bo na prihodnjem svetovnem prvenstvu v Španiji leta 1982 igralo 24 reprezentanc, ki bodo porazdeljene v šest izločilnih skupin. Tako je namreč izjavil predsednik FIFA v Buenos Airesu, Brazilec Joao Ha-velange.
tKongres FIFA je bil v Buenos Airesu 30. maja — je izjavil Ha-velange — in je pooblastil izvršni odbor, če se bo Španija kot organizator s tem strinjala, da nastopa na prihodnjem svetovnem prvenstvu 24 reprezentanc.* Tako bo imela odločilno besedo (glede povečanja števila zastopnikov) prav Španija, če bo lahko gostila čez štiri leta še osem reprezentanc več.
To bo seveda zahtevalo še dodatne organizacijske zahteve za tako veliko tekmovanje, kot je svetovno prvenstvo. Tako bi odigrali skupno 52 tekem, in ne 38 kot sedaj.
Pri morebitnem povečanju zastopstva pa se pravilnik tekmovanja samega ne bi spremenil.
Žene
Na letošnjem tmundialu» je prisotno le majhno zastopstvo nizozemskih žensk. Samo dvema je bilo na mreč po žrebu dovoljeno, da sledita možema v Argentinci, to sta gospe Van der Kerkhof in Lurse. Druge so ostale doma, ker stane za vse i-zlet v Argentino preveč. Vseeno pa imajo Nizozemci vedno na razpolago telefon, da se ^duhovno* povežejo s svojo nežno polovico.
Cosmos zmagal
NEW YORK — V zadnji tekmi severnoameriške lige je ekipa Cos-mosa premagala moštvo Minnesota Kicks s 4:2.
sberger, Prohaska, Jara (Schach-ner), Krankl, Kreutz.
Nogometaši Peruja, ki so v nedeljo izgubili s Poljsko z 1:0, danes z Argentino res nimajo kaj izgubiti. Prav oni bodo glavni razsodniki druge polfinalne skupine. To srečanje bo odločalo o finalistu namreč, če se bo spoprijela z zmagovalcem prve skupine prav Argentina ali pa Brazilija. Ti reprezentanci imata e-nako število točk, toda s to razliko, da govori razlika v golih v prid Braziliji, ki ima 3:0, Argentina pa 2:0. Iz boja ni, seveda, izločena niti Poljska, toda možnosti Deyne in tovarišev so občutno manjše. Nekateri celo napovedujejo, da bo tudi to pot obveljala razlika v golih in ne v točkah.
Ne glede na to, da so Peruanci povsem izločeni iz boja, saj so brez točk, napovedujejo domačinom neizprosen boj. Tehnični vodja Peruja Marcos Calderon je izjavil naslednje: «Moji igralci bodo odšli v športno areno s trdnim prepričanjem in željo, da pokažejo, česa so resnično sposobni.* Če jim bo fb uspelo je seveda drugo vprašanje. Vsekakor pa ne moremo mimo dejstva, da Peru res nima kaj izgubiti.
Vse drugače pa bo z domačini. Da Argentina osvoji prvo mesto v skupini, je v veliki meri odvisno od tega, kako se bo končala tekma med Brazilijo in Poljsko. Če Brazilija zmaga z 1:0, mora Argentina premagati Peru s tremi zadetki razlike. Za naskok na prvo mesto pa morajo Poljaki premagati Brazilijo z dvema goloma razlike in Argentina izgubiti ali pa igrati neodločeno brez zadetkov s Perujem. Možnosti in kombinacij je kar precej, v naj večji prednosti pa so domačini, ki poleg tega, da igrajo pred domačimi gledalci imajo tudi izredno ugoden umik.
Pred tem zadnjim polfinalnim nastopom ima Menotti najhujši problem glede nadomestila za Ardile-sa. Odsotnost tega nogometaša bo za Argentino nenadomestljiva. Verjetni postavi
ARGENTINA:	Fillol, Tarantini,
Passarella, Gallego, Galvan, Olguin, Kempes, Villa (Larrosa), Ortiz, (A-lonso), Luquc in Bertoni.
PERU: Quiroga, Manzo, Duarte, Chumpitaz, Navarro, Cubillas, Ve-lasquez, Cueto, Munante (Rojas), La Rosa in Oblitas.
Neposredni obračun med Brazilijo in Poljsko bo repriza malega finala izpred štirih let. Kot je znano je v ZRN zmagala Poljska z golom Lata. To pot je srečanje za obe reprezentanci prav tako izred no’ važno. Prav od tega ponovne ga obračuna je odvisen nadaljnji razplet na argentinskem »mundia-lu». Vodstvo Brazilije se je pritožilo glede urnika te tekme in sre Čanja med Argentino ter Perujem. Domačini bodo namreč pričeli odločilno srečanje s Perujem po že končanem obračunu med Brazilijo in Poljsko, Ni potrebno posebej poudarjati, da so varovanci Menottija v veliki prednosti, po drugi strani pa visi nad glavo tako Poljakov, kot tudi trikratnih svetovnih prva kov Damoklejev meč. Enajsterica, ki bo izgubila se bo morala po vsej verjetnosti posloviti od letoš njega prvenstva. Nekoliko več možnosti ima Brazilija, čeprav v Argentini ni pokazala posebne igre. Poleg tega pa ima Brazilija še točko več kot njeni današnji tekmeci. V obeh ekipah po vsej verjetnosti ne bo prišlo do velikih sprememb glede na nedeljski nastop.
Verjetni postavi:
BRAZILIJA: Leao, Toninho, E-dinho, Batistg, Oscar, Amaral, Gil, Chicao, Roberto (Reinaldo), Mendoza in Dirceu.
POLJSKA: Tpmaszewski, Szyma-nowski, Maculevvicz, Gorgon, Zmu-da, Kasperczack, Lato, Nawalka, Szarmach, Deyna in Boniek.
Moser zmagal
BRAM (Francija) — Francesco Moser je zmagovalec prve etape kolesarske dirke «Aude». Za njim so se uvrstili Belgijec Van den Haute, Francoz Bittinger n Italijan Pa-nizza.
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Brest premagal Poljake
LJUBLJANA — V ponedeljkovi prijateljski košarkarski tekmi je ljubljanski prvoligaš Brest premagal poljsko reprezentanco s 94:91.
MARATON V NABREŽINI
Doslej prijavljenih kar 140 tekmovalcev
Včeraj so se zaključile prijave za sobotni maraton -24 ur košarke.
Tekmovanje, ki bo, kot znano, na odprtem igrišču v Nabrežini, se bo pričelo v soboto ob 12.0Q in bo trajalo kar 24 ur.
V soboto popoldan bodo najprej stopili na igrišče minikošarkarji, nato predstavniki mladinskih kategorij, v nočnih urah pa bodo na vrsti člani. Podrobnejši seznam z imeni vseh nastopajočih bomo objavili v prihodnjih dneh.
Nastopati pa bi moralo okrog 140 košarkarjev; sodeč po tem številu je ta pobuda žela lep uspeh. Vest se je razširila tudi v italijanskih krogih, kar gre seveda v čast slovenskemu športu.
Upajmo, da bo manifestacija u-spela; zato priporočamo vsem, ki so se vpisali, da se maratona tudi udeležijo ali pravočasno sporočijo, da bodo odsotni.
ineoa
•iiiitiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiii
namizni tenis
Posnetek s ponedeljkovega občnega zbora ŠZ Bor
...............imuiiimiiin'nniiHiinuiiiMHininHiiii>iimiuum»H"""»nU(iOI"l.nun..
PO VELIKEM USPEHU V BARIJU
D. SEDMAK PO STOPINJAH S. MILIC?
Vso zamejsko slovensko športno javnost je pred tednom dni prijetno presenetila novica, da je v Bariju v okviru državnega finala mladinskih iger Krasova namiznoteniška igralka Damijana Sedmak osvojila prvo mesto v tekmovanju posameznic brez izgubljenega seta, kar predstavlja res izreden uspeh.
Kdo je pravzaprav Damijana Sedmak? Zaprosili smo jo, naj se kar sama predstavi našim bralcem.
«Doma sem s Proseka, obiskujem zadnji razred srednje šole F. Levstik in prav v teh dneh polagam zrelostni izpit. Prav na dan, ko sem odpotovala v Bari, sem dopolnila 14 let.*
«SKšali smo, da se prvotno sploh nisi nameravala udeležiti državnega finala, ker je datum tekmovalnega nastopa sovpadal s pismenimi nalogami na maturi. Kako si rešila ta problem?*
»Zelo sem hvaležna profesorjem, ki so mi izjemno omogočili, da sem sama pisala pismeno nalogo in sem tako lahko odpotovala v Bari. Jaz sem se malce bala sama pisati nalogo, vendar so bili vsi zelo ljubez-
nivi z mano in s svojim uspehom sem tako poplačala tudi njihovo zaupanje.*
«Damijana, kdaj, kje in kako se je pričela tvoja namiznoteniška ka riera?*
«Pred štirimi leti sem se prijavila na tečaj za začetnike, ki ga je organiziral ŠK Kras v Zgoniku in ga je vodila Sonja Milič, Začela sem bolj za šalo, nato pa mi je ta igra začela vedno bolj ugajati, dobila sem dobre prijateljice in o-dličnega trenerja Derganca, ki me trenira že štiri leta.*
»Imela si srečo, da te je že vsega začetka »prijel v roke* priznan namiznoteniški strokovnjak
Miha Derganc, ki te je naučil pravilno izvajanje osnovnih udarcev. Trener veliko vpliva nate?*
»Za dspeh, ki sem ga dosegla, ima največje zasluge trener Derganc, ki se z mano res veliko trudi, ima toliko potrpljenja z mano in pod takim vodstvom res ni težko napredovati.*
»Koliko ur tedensko pa treniraš in kje si letos nastopala?*
»Skozi vso leto sem trenirala trikrat tedensko Po poldrugo uro. Nastopila pa sem na državnem prvenstvu v Riminiju, Cecini in sedaj v Bariju, poleg seveda tekmovanj v naši deželi.*
»Je zate namizni tenis le zabava ali ga jemlješ bolj resno?*
»Eno in drugo! Igram, ker mi to ugaja in se tudi zabavam, skušam pa to delati čimbolj resno. Sedaj sem dobila še več volje in poguma in mislim nadaljevati z namiznim tenisom.*
»Kako gledajo tvoje soigralke nate?*
«Smo velike prijateljice, rade i-gramo in so tudi one dobre igralke.*
tKakšen občutek si imela, ko si zmagala v Bariju, kar je tvoj dosedanji največji (in upamo prvi dolge serije) uspeh?*
»Nisem mogla verjeti, da sem vse premagala. Bila sem zelo vesela, ne samo zase, temveč predvsem za trenerja.*
»In še zadnje vprašanje: mnogi ljubitelji namiznega tenisa se sprašujemo, če smo odkrili novo Sonjo Milič. Kaj ti misliš o tem?*
»Ne vem, prezgodaj je, da bi o tem govorili. Moram se še veliko naučiti in napredovati. Voljo imam veliko in se bom v bodoče še bolj potrudila in upajmo, da bodo prišli tudi uspehi.*
Resen in požrtvovalen pristop vitke Damijane, ki je za svoja leta zelo perspektivna igralka, je gotovo j unstvo, da bo ob vztrajni vadbi še veliko napredovala in če ji ne bodo uspehi »udarili v glavo*, si lahko od nje pričakujemo še veliko zadoščenj. Ne smemo pa pozibiti niti na nekatere druge obetavne so-vrstnice, kot so Sonja in Vesna Do-ljak ter Alenka Furlan, kar pomeni, da si Kras vzgaja odličen naraščaj, ki bo moral čez kako leto prevzeti težko dediščino Miličeve in tovarišic.
—bs—
TENIS
Tudi Zugareili izločen
LONDON — Po nepričakovanem spodrsljaju Adriana Panatte je včeraj tudi Tonino Zugareili odpovedal. Na mednarodnem teniškem turnir-
ju «Queen’s Club* je Zugarellija namreč izločil Nizozemec Okker z 9:8, 6:4.
Od drugih tekem preseneča zmaga Američana Saviana nad Avstralcem Dentom (4:6, 6:4, 7:5).
WIMBLEDONSKI TURNIR
V prvini srečanju Panatta - Feavcr
WIMBLEDON (Anglija) — Italijan Panatta bo v prvem srečanju vvimbledonskega turnirja igral z do mačinom Faeverom.
Mednarodni turnir se bo začel 26. junija. Lanski zmagovalec Borg bo imel kot nasprotnika Američana Amaya, Connors se bo spoprijel z Novozelandcem Simpsonom, drugi Američan Gerulaitis pa s Švicarjem Gunthardtom.
Med drugimi nosilci skupin bo Mehikanec Ramirez igral z Avstralcem Dibleyem, Američan Gottfried se bo pomeril z domačinom Lloy-dom, Argentinec Vilas pa bo igral z Američanom Smithom.
TURNEJA PO KITAJSKI
V zadnji tekmi Inter le zmagal
PEKING - Inter je v zadnji tekmi na turneji po Kitajski le dosegel svojo prv0 zmago. Premagal je reprezentanco Kantona s 3:1 in tokrat le zasluženo. čeprav je bilo vreme izredno toplo, so Milančani s počasno igro in s številnimi podajami na polovici igrišča preprečili presing Kitajcev, ki so tudi tokrat pokazali dober in učinkovit nogomet, vendar taktično so še zelo slabi.
Inter je že od vsega začetka prešel v vodstvo z avtogolom Tsaia Tin Pia-oa, Altobelli je v 48. minuti podvojil, tretji gol za Milančane pa je dosegel Pavone v 52. minuti. Reprezentanti Kantona pa so svoj častni gol dosegli v 70. minuti.
MONTREAL — Delegacija iz Los Angelesa je predstavila mednarodnemu olimpijskemu odboru program s katerim upa, da bo mogoče izvesti olimpijske igre leta 1984.
Finančno breme naj bi prevzela skupina poslovnih mož.
Ulivlerl In Della Corna
MILAN - Ulivieri in Della Corna. ki sta bila v preteklem prvenstvu v solastništvu med Udinese-jem in Varesejem oz. FoggiO, sta dokončno prestopila v videmsko društvo.
Galasso, ki je bil v solastništvu med Udinesejem in Avellir.om, pa bo odslej last Avellina.
V PRIJATELJSKI TEKMI
Koristen nastop Krasovih začetnikov
Kras - Vallenoncello 0:5 (0:4)
KRAS: Ravbar, Adamič, Šuc (K. Purič), Doljak, D. Purič, Škerk, Al-len Petelin (Rebula), R. Purič, Hrvatič, Adrijano Petelin, Igor Škabar.
VALLENONCELLO: Babuin, Sor-rentini (Da Parč), Salvador (Babuin), Bellet, Polletto, Zamuner, Bi-scontin, Tomasetigh, Saeilotto, Ga-spardo, Badin.
V	nedeljb sta se ” prijateljski tekmi spoprijeli ekipi Krasa in Valle-noncella iz Pordenona. Zmagali so telesno močnejši gostje, ki so prikazali dokaj dober nogomet.
V	prvem polčasu so krasovci i-grali dokaj zmedeno. Prejeli so kar štiri zadetke.
Tudi v nadaljevanju so imeli gostje igro v svojih rokah, a so ^radi dobre igre krasovcev dosegli le en gol.
Povratna tekma bo septembra v Pordenonu.
R. B.
OPČINE - TRST Narodna Ul. 87 - Tel. 213193
šport
VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO
WALMOTOR
Ul. Milano 27/A — Tel. 62862
TRST
ZASTOPNIK:

HONDA
/-"DRINI
(BWM)
OBLAČILA —GUME
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 - Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7814 70
Podružnico	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija <DAN».
V ,SFR.'Lšl®vii,l<0 3,00 din' ob ned®*iah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din, za organizacij In podjetja mesečno 55.00, letno 550.00 din
Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	21. junija 1978
Za SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|anft
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mml
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožalj® 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlonlje-Juli|sk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
ItdajiLJ in tiska f ^
ZTT
Trst
Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
Začetek 11. kongresa ZKJ
TRŽAŠKI DNEVNIK
POMEMBEN OBISK NAŠEMU MESTU IN PRISTANIŠČU
Gospodarski minister Jaumann o sodelovanju Trst ■ Bavarska
Predavanje uglednega gosta v dvorani trgovinske zbornice Precejšnje možnosti krepitve gospodarskih odnosov
(Nadaljevanje « 1. strani)
sodo revolucije, za krepitev jugoslovanske socialistične skupnosti.*
Po uvodnem delu referata je predsednik Tito najprej spregovoril o mednarodnih odnosih in zunanji politiki Jugoslavije. «Socializem že davno ni več omejen z državnimi, regionalnimi, ali blokovskimi mejami in se kot svetovni proces nezadržno krepi in napreduje,* je med drugim poudaril Tito. Po njegovih besedah sta se že najširše uveljavila načelo in v dobršni meri tudi praksa različnih in novih potj in oblik graditve socialističnih družbenih odnosov. »Zavestne socialistične sile — je poudaril Tito — morajo snovati svojo politično akcijo na podlagi dane zgodovinske realnosti. Socializem se razvija neenakomerno, skozi protislovja, ob mnogih odporih, težavah in konfrontacijah, pa tudi ostrih spopadih. Tudi v prihodnje ni treba pričakovati, da bo šlo to brez konfliktov, bodisi da gre za socialistične družbene preobrazbe v posameznih državah, ali pa za odnose med posameznimi državami o-ziroma med političnimi nosilci boja za novo družbo na mednarodnem področju.*
Razumljivo je Tito spregovoril o dejavnosti neuvrščenega gibanja. Pri tem je poudaril, da so neuvrščene države, ki sestavljajo večino mednarodne skupnosti. V prvih vrstah boja za politično in ekonomsko osamosvojitev narodov in držav, za svobodo, mir in varnost v svetu, za enakopravne cdnose med državami, za graditev nove mednarodne gospodarske ureditve, za boljše in humanejše življenje narodov in ljudi.
Ko je Tito razčljenjeval nekatera žgoča mednarodna vprašanja, je opozoril, da je popuščanje med velikima silama v resnem zastoju, da se oboroževalna tekma in blokovsko tekmovanje širita in prenašata v druge dele sveta, zlasti v Afriko, in da celo vprašanja človekovih pravic, ki šo sestavni del splošnega napredka, skušajo zlorabljati kot sredstvo blokovske konfrontacije in vmešavanja v notranje zadeve drugih neodvisnih držav.
Predsednik ZKJ je spregovoril tudi o odnosih v mednarodnem delavskem in sploh naprednem gibanju in opozoril, da so demokratični odnosj nujno potrebni med vsemi delavskimi in drugimi naprednimi strankami in gibanji, zlasti pa med socialističnimi državami. Govoril je tudi o pomenu berlinske konference evropskih komunističnih in delavskih partij, o konferenci o e-vropski varnosti in sodelovanju ter o njenem beograjskem sestanku. Šir-
CELOVEC — Da so heimatdien-stovski argumenti močni samo pred velikaško množico pristašev, je pokazala predsinočnja diskusija, ki jo je priredila akcija koroških kristjanov za sporazumevanje narodnih skupin v Celovcu na temo knji-ke »Avstrija in njeni Slovenci*. Na diskusiji je sodeloval soavtor knjige dr. Hans Haas iz Salzburga ter podpredsednik Heimatdiensta dr. Valentin Einspieler.
Zgodovinar dr. Haas je v svojem
26. JUBILEJNE
MEDNARODNE
POLETNE
KULTURNE
PRIREDITVE
DANES, 21. junija, ob 20.30, poletno gledališče Purcell: DTDO IN ENEJ Opera HNK Split
JUTRI, 22. junija, ob 20.30, poletno gledališče Bizet: CARMEN Opera SNG Maribrr
PETEK, 23. junija, ob 20.30, poletno gledališče Saint-Saens:	SAMSON IN
DALILA
Opera SNP Novi Sad
Vstopnice v prodaji vsak dan, razen sobote in nedelje, od 11. do 13. in od 18. do 19. ure pri blagajni Festivala.
še je spregovoril tudi o notranjih težavah neuvrščenega gibanja in se odločno zavzel za njihovo odpravljanje in za nasprotovanje vsem zunanjim dejavnikom, ki skušajo gibanje razbiti, razcepiti ali spraviti na druge ideološke osnove.
Poseben poudarek je dal Tito, ko je govoril o konstantah jugoslovanske zunanje politike, odnosom z drugimi državami, zlasti s sosednimi. V tej zvezi je navedel osimske sporazume z Italijo kot vzor utrditve zaupanja in zbližanja med narodi in državami v duhu helsinškega zaključnega dokumenta.
V nadaljevanju je Tito govoril o materialnem razvoju in ekonomskih vprašanjih, o političnem sistemu socialistične samoupravne demokracije, o razvoju marksistične teorije, znanosti, izobraževanja in kulture ter o Zvezi komunistov kot vodilni in usmerjevalni idejnopolitični sili jugoslovanske družbe.
Na posebno odobravanje in navdušeno ploskanje so naletele med delegati Titove besede, da «so naše oborožene sile pripravljene bolj kot kadarkoli prej, da se postavijo po robu slehernemu morebitnemu agresorju in da obranijo našo neodvisnost, suverenost in ozemeljsko nedotakljivost.*
Ob koncu referata je predsednik Tito spregovoril o moči socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije ter zaključil z besedami: «Zato, tovarišice in tovariši, z vedrino in optimizmom gledamo v jutrišnji dan, prepričan sem, da bomo po tem kongresu s še bolj jasnimi pogledi v prihodnost in še hitreje stopili v nove akcije za socializem in človekovo srečo.*
Na včerajšnji dopoldanski plenarni seji je Edvard Kardelj približno pet minut govoril o liku jugoslovanskega revolucionarja Filipa Filipoviča, katerega 100-letnica rojstva bo minila jutri. Filipovič je bil med najvidnejšimi ustanovitelji socialistične delavske partije komunistov, ki je nato prerasla v komunistično partijo Jugoslavije. Aprila letos so minila štiri desetletja, kar je Filipovič tragično izgubil življenje v Stalinovih čistkah v Moskvi.
Enajsti kongres jugoslovanskih komunistov je včeraj popoldne že začel delo v šestih komisijah, v katerih bo potekala razprava o Titovem referatu in poročilih centralnih organov ZKJ. Komisije bodo nadaljevale delo tudi danes in jutri, v petek pa bosta dve plenarni seji, na katerih bodo delegati potrdili izvolitev novih organov ZKJ, sprejeli kongresne dokumente in prisluhnili Titovi zaključni besedi.
uvodu ekspliciral tezo, ki je v knjigi sicer širše obravnavana, da namreč na Koroškem med Nemci in Slovenci že od nekdaj vlada hierarhično razmerje. V tem hierarhičnem razmerju pa se manifestira kontinuiteta strukturalnega nasilja posedujočega nemškega vladajočega sloja nad brezposestnim slovenskim življem, medtem ko ima odkrito nasilje pri germanizaciji le podrejeno vlogo in pride do veljave samo v kritičnih situacijah. Te svoje teze je dr. Haas podkrepil s številnimi citati, s katerimi je pokazal tudi, da na Koroškem Slovencem naklonjene politike v zgodovini in danes skorajda ni bilo.
Podpredsednik Heimatdiensta in ravnatelj največje koroške gimnazije dr. Einspieler, po rodu sam Slovenec, pa ni vedel boljšega, ko da dr. Haasu očita, da je v svoji knjigi zavzel stališče slovenskega zgodovinopisja, seveda pa poleg tega, da je slovensko, ni mogel navesti nobenega durgega negativnega atributa. Na tem nivoju je Einspieler povedal nekaj zgodbic in primerov, ki jih ni znal uokviriti v zgodovinski kontekst. Posebej se je spustil na področje šolstva, kjer se je na vse kriplje trudil dokazati, da je bila germanizacija v utrakvistični šoli naraven in nenasilen proces, ki so ga starši prostovoljno sprejeli zaradi želje po znanju nemščine. V diskusiji je prišla na dan tudi pro-tislovenskost heimatdienstovske argumentacije, ki vedno spet reklamira tako imenovano pravico staršev, vendar pa to pravico staršev grobo prezira, če ni v korist germanizacije. Prav tako je ostalo nerazjasnjeno protislovje med tem, da so Slovenci hodili čez mejo na Nemško, da bi se tam naučili nemščine, ki so jo potrebovali za občevanje z oblastmi, na drugi strani pa s trditvijo, da prebivalstvo na tej strani meje narodnostno ni določljivo, ker je to odvisno od priznaval-nega principa.
V celoti je diskusija potekala dokaj stvarno, če izvzamemo nekaj nastopov Einspielerjevih pristašev, ki so se pokazali posebno občutljivi pri obravnavanju nacističnega obdobja. Pokazala pa je, da nemško-nacionalna argumentacija ni kos stvarni znanstveni diskusiji in da nemški nacionalizem, kot je potrdil tudi dr. Haas, v svoji legitimaciji postaja vedno šibkejši. (Sindok)
KPI in PSI izglasovala rabo slovenščine v miljskcm obč. sveto
Na seji 15. junija je miljski občinski svet odobril nekaj važnejših točk. O-dobril je načrt del, s katerimi bi preuredili v park površino, kjer je kino Evropa, ki je že skoraj popolnoma občinska. Svet je tudi odobril nov pravilnik za občinski svet in komisi-je, ki so ga soglasno odobrili razen člena. Id daje možnost svetovalcem, da lahko govorijo v slovenščini na zasedanjih sveta in za katerega so se pozitivno izrekli KPI in PSI, medtem ko s0 KD, PRI. PSDI in PLI glasovali proti. Za člen o svetovalskih komisijah pa so glasovali KPI, PSI, PSDI in PRI, proti je glasovala KD, PLI pa se je vzdržal. Soglasno so odobrili pravilnik za okrajne svete, razen člena, ki določa svete in proti kateremu se je izrekla KD. Poleg tega so na seji tudi odločali o pooblastilu županu, da prosi deželo za prispevek za otroške jasli, o privatni licitaciji za brezplačno dobavo šolskih knjig in za prevoz dijakov, ki obiskujejo šolo, o pridružitvi Koordinacijskemu odboru slovenskih šolskih svetov in o primernosti proračuna za leto 1978.
Na pobudo društva Slovencev miljske občine, predšole iz Čampor in celodnevne osnovne šole iz Ža-velj in od Korošcev so se včeraj sestali v prostorih galerije Lo Sque-ro v Miljah starši, šolniki in predstavniki društva, da bi skupaj razpravljali o bodočem slovenskem šolskem centru v Miljah, ki bi moral združevati osnovni šoli iz Ža-velj in od Korošcev v enem poslopju, in sicer v stavbi, ki je še do pred kratkim služila obmejnim stražnikom, in ki se nahaja v Ul. D'Annunzio, to je v nepčsredni bližini miljskega stadiona. Občinski upravitelji so že obljubili prostore za šolske namene. Ponudbe ne bi bilo pametno odkloniti, saj je samo v pritličju dovolj prostora za vseh pet razredov, dalje za jedilnico, telovadnico, za pomožne prostore ter za zbornico; na razpolago ostajata še dve sobi za otroški vrtec. Pred poslopjem se širi prostrano dvorišče, v bližini pa zemljišče, ki je sedaj neuporabno in ki bi ga šolske oblasti lahko izkoristile v rekreacijske namene.
Obnovitvena dela pa se žal še niso pričela, ker zasedata poslopje dve družini. Zato bodo ti otroci v prihodnjem šolskem letu še naprej obiskovali osnovno šolo v sedanjih ločenih prostorih, naslednje leto pa skupaj v miljskem centru. «Želimo, da se šoli v Žavljah in pri Korošcih uradno ne ukineta,* piše v resoluciji, ki so jo včeraj soglasno odobrili vsi prisotni in ki so jo poslali občinski upravi, »in da bi se tako novi sedež imenoval "Osnovna šola za Žavlje in Korošce s sedežem v Miljah".* V resoluciji dalje zahtevajo zagotovitev primernih avtobusnih povezav ter da bi občina dala na razpolago osnovni šoli celotno stavbo (pritličje in prvo nadstropje), ki naj bi bila primerno opremljena in prilagojena za redno delovanje celodnevne šole in vrtca, (k.t.)
NA OPČINAH
Kmalu začetek gradnje zadružnih stanovanj
Sinoči je bilo v Prosvetnem domu na Opčinah zborovanje zadruge štajp-ce, ki je končno dosegla dovoljenje za gradnjo in pripravila načrte za stanovanje. Čez mesec dni bodo že začeli z deli.
Tržaško kazensko sodišče (predsednik Vecchioni, javni tožilec Brenči) je včeraj sodilo 23 letnemu Robertu Beccariju iz Ul. Galvani 5, ki je v noči med 12. in 13. majem z mercedesom do smrti povozil žensko in nato zbežal. Žrtev nesreče je bila 58-letna Clauriia Mattelini, ki je na Nabrežju v višini hotela Savoia Excelsior, prečkala cesto, ko je privozil mercedes in jo silovito zbil na. tla. Žensko so nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer .je kmalu nato izdih nila, Beccari pa se je hitro oddaljil.
Nemudoma so posegli agenti prometne policije, ki so pol ure po nesreči izsledili mercedes Ko jih je šofer opazil je silovito pritisnil na plin in le za las ni podrl policista.
Po krajši razpravi je javni tožilec Brenči zahteval za Beccari.ja kar pet let zaporne kazni, sodniki
Včeraj se je mudil v našem mestu, na čelu predstavništva političnih osebnosti in visokih funkcionarjev, bavarski minister za gospodarstvo in prevoze Anton Jaumann. I-mel je vrsto koristnih srečanj s krajevnimi političnimi predstavniki in je obiskal, v spremstvu deželnega odbornika za industrijo in trgovino Stopperja in predsednika luške ustanove Zanettija pristaniške naprave, skladišče brazilske kave in podjetje Stock v industrijskem pristanišču. Zvečer je imel v veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice predavanje o »Gospodarskih, trgovinskih in prometnih odnosih med Bavarsko in deželo Furlanijo - Julijsko krajino*, kateremu so prisostvovali predstavniki krajevnega političnega in gospodarskega življenja, med katerimi vladni komi-
Na včerajšnjem zborovanju je bil prisoten tudi arh. Costa, ki je na kratko spregovoril tudi 0 novem načrtu za ljudske gradnje (PEEP) in pri tem dejal, da lahko tisti, ki bi radi predložili ugovore proti načrtu, lahko to še storijo, kljub temu, da je rok že zapadel. Na splošno o zadrugah za stanovanja je spregovoril arhitekt, ki je sodeloval pri izdelovanju načrtov. O delu zadruge same in njenih problemih pa je spregovoril njen predsednik Dolfi Wilhelm, Po prvi fazi zborovanja, ki je bilo pdprto širšemu krogu ljudi, je sledil drugi del, namenjen notranjim problemom.
• Ttthtška občina sporoča, da so prenesli urade sedeža občinskih kulturnih ustanov v Ul. del Teatro 5.
Pod pokroviteljstvom deželnega od-borništva za zdravstvo je pokrajinska bolnišniška ustanova pred časom začela s široko analizo zdravstvenih in bolniških struktur v tržaški občini. Analiza ima predvsem informativni značaj in to v sklopu ustanovitve posebnega deželnega konzorcija za zdravstvo, ki ga predvideva državni zakon št. 349. Kot je znano, ta zakon ukinja socialno-zdravstvene ustanove na državni ravni in predvideva ustanovitev posebnih deželnih konzorcijev za zdravstvo, ki bi delovali funkcionalno brez že znanih birokratskih zastojev. Zakon, ki je sam po sebi dober, pa b0 stopil v veljavo samo v okviru splošne zdravstvene refonne, ki je parlament še ni izglasoval.
V naši deželi in predvsem v tržaški pokrajini, je stanje na zdravstvenem področju precej zaskrbljujoče, predvsem kar zadeva bolnišnice in druge zdravstvene strukture. Nova zdravstvena reforma in predvsem dokončna izgradnja bolnišnic na Katinari, bi morali v veliki meri odpraviti vse
pa so bili prizanesljivejši in obsodili šoferja na dve leti in 6 mesecev zaporne kazni ter na tri mesece pripora, poleg tega bo moral Beccari plačati prizadeti stranki nad 3 milijone lir in poravnati sodne stroške, sodišče pa mu je tudi dokončno odvzelo vozniško dovoljenje.
Z motornim kolesom trčil v avtomobil
Na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 28-letnega delavca Giovannija Tiepola stanujočega v Ul. S. Lucrezio 6, ki je na križišču med Videmsko ulico in Ul. Pauiiana trčil v fiat 850. ki ga je upravljala 71-letna Anna Silanda iz Ul. Franca 5. Tiepolo, ki verjetno ni spoštoval prednostnega znaka, je pri trčenju utrpel udarce v glavo in stegnenico, zaradi katerih se bo moral zdraviti približno-49 dni. . • —
sar Marrosu, župan Spaccini in generalni konzul SFRJ Renko.
Po pozdravih, ki mu jih je izrekel predsednik trgovinske zbornice Modiano, je podpredsednik deželnega odbora Stopper obnovil dosedanjo pot sodelovanja med obema deželama, pri čemer se je posebej spomnil konference dežel širšega alpskega področja v Miinchnu leta 1976, pri kateri so sodelovale Nemčija, Avstrija, Italija, Jugoslavija, Madžarska in Švica. Od tam je prišla pobuda za ustanovitev delovne skupnosti, ki jo bodo formalno umestili julija v Benetkah, v dogovoru med Italijo, Nemčijo, Avstrijo in Jugoslavijo. Seznanil je gosta s stanjem del pri velikih prometnih zvezah med obema deželama in predlagal prireditev tržaškega tedna v Miinchnu,
Konferenca bavarskega ministra Jaumanna je obravnavala vse teme obojestranskega interesa, pri čemer je zatrdil, da predstavlja tržaška luka ob določenih pogojih — izboljšanje storitev in prometnih zvez — vabljivo alternativo severnim pristaniščem. Odpraviti bo treba negativne postavke, ki jih predstavljajo poviški luških tarif in avstrijske cestnine, na podlagi dogovora v okviru SET. Priporočil je specializacijo jadranskih luk po vrsti blaga, da se s tem odpravi jalova konkurenca, še posebej pa se je zavzel za čimprejšnjo izvršitev del na prometnih infrastrukturah. Po njegovem mnenju je industrijsko sodelovanje premajhno zaradi pomanjkanja zadovoljive ravni vzajemne informacije, prav tako so še možnosti za krepitev sodelovanja na področju turizma. Zaključil je s trditvijo, da Evropa potrebuje politično in gospodarsko močno Italijo, za kar si morajo vsi prizadevati.
V okviru dejavnosti v korist starejših občanov prireja sindikat upokojencev CGIL danes srečanje v dvorani PD «Igo Gruden* v Nabrežini. Na srečanju, ki se bo začelo ob 17.30 uri, bodo razpravljali o problemih ostarelih, ki zadevajo več kot četrtino prebivalstva naše pokrajine.
težave in odpreti toliko pričakovano pol. zdravstvene decentralizacije. Vsi načrti pa so doslej ostali neuresničeni, gradnja nove bolnišnice na Katinari pa, kot je znano, poteka zelo počasi, tako da strokovnjaki menijo, da ne bo končana v predvidenem roku, ki je bil že večkrat podaljšan.
Včeraj so na tiskovni konferenci, ki jo je vodil deželni odbornik za zdrav, stvo Romano, predstavili dve brošuri, ki analizirata zdravstveni položaj v rajonu Stare mitnice in Sv. Ivana, analizo položaja zdravstvenih struktur v ostalih rajonih tržaške občine pa bodo predvidoma podobne brošure izdali v teku dveh mesecev.
Tiskovna konferenca podjetnikov - kandidatov
Združenje obrtnikov, Zveza trgovcev in Federacija male in srednje industrije so priredile včeraj v hotelu Excelsior Savoia tiskovno konferenco, na kateri so te organizacije krajevnih gospodarstvenikov predstavile svoje člane, ki kandidirajo na raznih listah, največ na demokrščanskih, za občinske in deželne volitve.
Spregovorili so najprej podpredsednik obrtnikov Chiarato, nato že predsednik trgovcev Dei Rossi, voditelj organizacije male in srednje industrije Dorligo in predsednik lastnikov javnih lokalov Zambon, vsi neodvisni kandidati na listi KD za občinske volitve. Govorili niso mnogo o programih, pač pa poudarili pomembnost odločitve tržaških podjetnikov, da se neposredno angažirajo v javnih ustanovah, da prispevajo svoje izkušnje prt njihovem upravljanju in potrdili namen ohraniti zavezništvo med strokami tudi po volitvah.
V kratko diskusijo so posegli podpredsednik trgovcev Petrucco, predsednik obrtnikov Franco in predsednik malih industrijcev Flo-rit, ki so pohvalili odločitev podjetnikov, da se neposredno zavzamejo za reševanje skupnih vprašanj in še kandidata KD na deželnih volitvah Di Grazia in Caidassija ter Toresella, ki kandidira na listi PRI.
• Mestni akvarij je odprt za občinstvo vsak dan. razen ob ponedeljkih, od 9. do 12. in od 15. do 13. ure.
ilMIIIIIIlllumtIHtUlllllllllllf MIIMIfllttllllllllllllllllllllllllltlftlllllllllllllllllllllllllHIIItlltllltllllMftlltHtnlH
NESPREJEMLJIVE TEZE PODPREDSEDNIKA HEIMATDIENSTA
V Celovcu diskusija o knjigi «Avstrija in njeni Slovenci»
Razprava je pokazala, da nemškonacionalfla argumentacija ni kos stvarni znanstveni diskusiji
Z VČERAJŠNJEGA SESTANKA
Zahteva po ureditvi šolskega centra v Miljah
Poslopje, ki je služilo obmejnim stražnikom, bodo v kratkem namenili osnovni šoli za Žavlje in Korošce
IZ TRŽAŠKEGA SODIŠČA
Nad 3 leta zaporne kazni za brezvestnega šoferja
Mladenič je na obrežju do smrti zbil žensko in nato zbežal
NA POBUDO DEŽELNE UPRAVE
V
Širša analiza zdravstvenih struktur v tržaški pokrajini
Stanje na tem področju je predvsem v tržaški občini precej zaskrbljujoče
Rossetti, Car bo ne in Tul o pomenu volilne preizkušnje
(Nadaljevanje z 2. strani)
bosta znali sporazumeti tudi o teh problemih, kajti ni v interesu ne Italije ne Jugoslavije, da bi bili nezadovoljni ravno tisti, katerim je ta pobuda namenjena.
CARBONE: Osimski sporazum je treba ocenjevati z različnih vidikov. Rar zadeva gospodarski del, trdimo, da gre za pomembno priložnost, ki jo Trst ne sme zamuditi. Pojavi kvalunkvizma, ki se zoperstavljajo uresničevanju tega sporazuma, v bistvu niso uperjeni proti določenim aspektom ekološkega značaja, pač pa v splošnem proti filozofiji sodelovanja med dvema državama. Prav gotovo bo naša skrb, da bomo stvari opravili dobro in pri tem ne podcenjujemo niti potrebe po zaščiti p-kolja. Eno pa je nadaljevati po začrtani poti tudi za ceno izdelovanja težkih študijev o izvedljivosti, vse nekaj drugega pa je, če se zapiramo v negativna zadržanja. Glede gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo lahko le ponovim to, kar sem že večkrat izjavil, in sicer, da mora Trst zaradi svoje mednarodne vloge razvijati ne le gospodarske, pač pa tudi družbene in kulturne odnose s sosednjo republiko.
TUL: Kot stranka slovenske manjšine smo vedno zagovarjali čim bolj urejene odnose s sosednjo republiko Jugoslavijo, kar se je končno zgodilo s podpisom osimskih sporazumov. Le-ti predvidevajo tudi gospodarske pobude, ki imajo namen utrditi dobre sosedske odnose in o-benem omogočiti Sloveniji oz. Jugoslaviji neposredna vrata v Skupni evropski trg. Ugodna rešitev teh problemov pomeni tudi nov faktor v okviru evropske varnosti na tem območju. S tega vidika smo pozitivno ocenili predvidene gospodarske oblike sodelovanja med obema državama kot take, glede načina, obsega in lege gospodarskih objektov pa smo že izrazili določeno zaskrbljenost. Zato menimo, da so v tem pogledu potrebne nadaljnje študije in poglobitve, da pride do optimalne rešitve ob minimalni škodi zlasti za našo narodnostno skupnost in njeno naselitveno ozemlje.
Vpr.: Eno najvažnejših vprašanj je za Slovence raba materinega jezika v izvoljenih organih, še posebej v občinskem svetu. Kaj nameravate storiti, da bo slovenskim svetovalcem dovoljena raba slovenščine v teh organih? .
ROSSETTI: Proučili bomo predvsem možnost spremembe pravilnika, kot smo naredili v pokrajinskem svetu; možnosti uspeha te pobude bodo seveda odvisne od večine, ki se bo skovala v občini in na deželi, kajti znano je, da je ravno dežel ni kontrolni organ blokiral sklep pokrajine. Istočasno bo treba zagotoviti nove in učinkovitejše posege občine napram parlamentu, da bi prišlo čimprej do razprave o zakonu o globalni zaščiti in njegove odobritve, kar bi pripomoglo, da bi odvzeli vsakršen «legalni» alibi tistim, ki so se doslej zoperstavljali tej o-novni pravici Slovencev.
CARBONE: V pokrajini smo glasovali za rabo slovenskega jezika. Na isti način bomo ravnali tudi v prihodnjem občinskem svetu, čeprav imam občutek, da se bomo tudi tu srečavali z tistimi ovirami, ki jih predstavljajo kontrolni organi. Problem ostaja v bistvu političen in zato se bomo poleg glasovanja za sklep o rabi slovenščine v občinskem svetu, zavzemali na vseh ravneh tudi za dosego zakona o globalni zaščiti.
TUL: Naš dosedanji občinski svetovalec Dolhar se je zaradi tega vprašanja moral že zagovarjati pred sodnikom, ker se je poslužil slovenščine pri opravljanju svoje javne uradne funkcije. Naša stranka se misli še naprej ravno tako odločno zavzemati za to osnovno pravico, ki se mora uveljaviti v vseh izvoljenih organih in na vseh stopnjah, kot je jasno zapisano v našem o-snutku zakona o globalni zaščiti.
Vpr.: Zadnji urbanistični strumen-ti, ki so bili pred kratkim sprejeti, še posebej ekonomski načrt za ljudske gradnje (PEEP), so med slovenskim prebivalstvom vzbudili veliko zaskrbljenost, ker niso prizadeli le osebnih interesov, ampak celotno slovensko narodnostno skupnost. Kako namerava vaša stranka predlagati ali podpreti resno revizijo ekonomskega načrta za ljudske gradnje in drugih urbanističnih načrtov v novem občinskem svetu?
ROSSETTI: V prvi točki našega občinskega programa o urbanističnih problemih predlagamo »spremembo načrta za ljudske ekonomske gradnje potom širšega posvetovanja in sodelovanja z družbeno -gospodarskimi silami za ohranitev okolja, za zaščito slovenske manjšine, za obrambo kmetijstva*. Jasno je, da bodo morala ta posvetovanja potekati ravno z novimi rajonskimi organi in mislim, da bodo znali kraški rajonski sveti uveljaviti zahteve slovenskega ljudstva.
CARBONE: PSI se je vedno borila proti širjenju predmestij. Zagovarjali smo politiko ovrednotenja zgodovinskega centra ne samo zato, da bi imeli mesto, ki bi bilo bolj človeško in v katerem bi bilo lepše živeti, temveč tudi zato, da bi preprečili širjenje gradenj na Krasu.
Občinski odhor KD. PSDI in PRI je v zadnjih dneh sprejel določene urbanistične sklepe, ki smo jih mi kritizirali in ki med drugim obsegajo vse tiste elemente zaskrbljenosti, ki jih vi navajate. Spreminjanje teh sklepov pa ni odvisno samo od nas. Glede pogledov na bodočo ur-
banistično ureditev mesta žal ni bilo enotnih stališč med strankami levice in je zato treba videti, ah nameravajo drugi predlagati spremembe, ki bodo za nas sprejemljive, ali pa če bodo sprejeli naše. Naše stališče je vsekakor znano: politika zgodovinskega centra za Trst, načrti za ljudske ekonomske gradnje v samem zgodovinskem centru ali pa v najslabšem primeru v tako imenovanih dopolnilnih območjih, zaščita kraških vasi, kjer pa je treba omogočiti preobnovo starih hiš in preprečiti nekontrolirane gradnje. Glede variante za javne storitve pa je vprašanje bolj zapleteno in pri tem bo treba proučiti posamezne primere, ne da se pa vsega problema obdelati v nekaj vrsticah.
TUL: Urbanistični instrumenti tržaške in drugih občinskih uprav stalno vzbujajo zaskrbljenost med slovenskim prebivalstvom. Zato je razumljivo, da je tudi zadnji sklep tržaške občine o določitvi področij za ljudske gradnje prizadel naše narodno tkivo. Naši izvoljeni predstavniki skušajo — v razmerju sil, ki si stojijo pri takih sklepih nasproti — na vse načine kar najbolj omejiti škodo za slovenskega človeka. Tudi od drugih sil pa je pričakovati večjo doslednost in jasnost. Slovenska skupnost bo vedno nasprotovala razlastitvam, razen v neizogibnih primerih, ko bo zahtevala javno kontrolo nad upravičenostjo in koristnostjo posega. Poleg odškodnine posameznikom pa bo treba doseči tudi nadomestilo za škodo celotni narodnostni skupnosti. Zato se bo, jasno, v bodoči mandatni dobi z vsemi primernimi sredstvi zavzela za pregled in izboljšanje sedanjih variant.
Vpr.: Nove pristojnosti rajonskih svetov bodo omogočile aktivnejšo partccipacijo prebivalstva. Kakšno težo bo to imelo pri upravljanju občinskih zadev?
ROSSETTI: Ustanovitev okoliških svetov bo skupno z izvajanjem zakona 382 lahko privedlo do oblikovanja «nove* občine, ki bo bolj u-strezala pričakovanju prebivalstva. Ljudje želijo danes izraziti svoja mnenja in ne sprejemajo več odločitev, ki gredo, kot se je doslej dogajalo, miino njih. Za uresničitev tega bo treba rajonskim svetom seveda zagotoviti sredstva in pristojnosti; ne sme se namreč ponoviti tisto, kar se je zgodilo z rajonskimi konzultami, ki niso imele nobene teže na odločitve občine. KPI je za vsak rajon predstavila podrobne programe ter s tem dokazala, da pozna probleme ter da je tesno povezana s stavmostjo, tako v mestu, kot na podeželju. Želel bi, da bi tudi druge stranke naredile isto, čeprav doslej še nisem videl nobenega drugega programa, razen programov KPI.
CARBONE: Temeljna vloga rajonskih svetov je ta, da sprožijo določen proces samoupravljanja,
S555
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P A.
«31 - u:.r_A ? <-.L2	. 3U B,.4ae
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 20. 6. 1978
Ameriški dolar	857.—
Funt šterling	1579.—
Švicarski frank	451.—
Francoski frank	158.—
Belgijski frank	26.—
Nemška marka	407.—
Avstrijski šiling	57—
Kanadski dolar	740—
Holandski florint	378—
Danska krona	147.—
Švedska krona	180.—
Norveška krona	152,—
Drahma	21.50
Mali dinar	44—
Veliki dinar	43—
MENJALNICA
vseh tujih valut
seveda če si bodo znali ljudje zagotoviti moč poseganja in odločanja. Sedanji pravilnik, ki je v marsičem omejevalen, bo treba dopolniti in spremeniti na ta način, da bo zagotovljena možnost partecipa-cije za vse, Če bo do tega prišlo, bodo novi sveti postali pomembni dejavnik, če pa bo prevladala volja tistih, ki so ta pravilnik sestavili, bo njihova vloga zelo majhna.
TUL: Decentralizacija je gotov® pomembna novost, ki jo bo treba med prebivalstvom šc popularizirati in ji dati težo, ki ji gre. La bo to mogoče, pa se mora spremeniti odnos občinskih upraviteljev do posameznih rajonskih svetov, da ne bodo ti čutili, da gre njihovo delo v nič. Posamezne poglede na problematiko rajonskih svetov in rajonov samih je Primorski že objavil in jih še bo. Tako v novih svetih kot v občinskem svetu se bodo morali naši predstavniki zavzeti za spoštovanje glasu iz baze.
Poziv
(Nadaljevanje z 2. strani)
med Italijo in Jugoslavijo.
Za PSDI je na Goldonijevem trgu govoril podtajnik stranke posl. Pietro Longo, ki je predvsem o-bravnaval vprašanja krajevnega značaja. Tudi pokrajinski tajnik KD Rinaldi se je dotaknil teh problemov na volilnem shodu pred železarno Italsider.
Včeraj se je sestal deželni odbor DP, ki je proučeval vprašanja v zvezi z volilno kampanjo in prišel do zaključka, da jo bo treba še okrepiti. Za DP pa je na Garibaldijevem trgu govoril član strankinega vodstva posl. Vittorio Foa, predvolilni boj pa bosta v petek zaključila — ob 22. uri na Goldonijevem trgu — posl. Massimo Gor-la in Mimmo Pinto.
Drevi ob 21. uri bo za KPI V Dolini govoril član strankinega vodstva in odgovoren za javne u-prave posl. Armando Cossutta, ki bo jutri govoril v Miljah, volilno kampanjo KPI pa bo v petek zaključil (ob 20.30 na Trgu sv. Jakoba) posl, Giancarlo Pajetta. V Avditoriju bo danes ob 21. uri govoril predsednik PRI posl. Ugo La Malfa, jutri pa bode v našem mestu govorili vsedržavni tajnik PSI posl. Bettino Craxi (ob 19. uri na Trgu sv. Antona), podtajnik PSDI posl. Franco Nicolazzi (ob 20. uri na Goldonijevem trgu) in vsedržavni tajnik PLI Valerio Zanone. Za KD bo predvolilni boj zaključil V petek ob 20.30 na Trgu sv. Antona, vsedržavni tajnik stranke posl. Benigno Zaccagnini.
DANES ZJUTRAJ
Prekinjena vožnja openskega tramvaja
Ravnateljstvo pokrajinskega konzorcija za prevoze obvešča, da danes zjutraj zaradi popravil na progi ne bo vozil openski tramvaj. Rodna vožnja se bo ponovno pričela ob 13. uri z odhodi z Opčin in ob 13.30 z odhodi s Trga Škorklja. Med prekinitvijo bo zagotovljena vožnja med Opčinami in škorkljo z odhpdi vsako uro.
Prenovitev šolskih prostorov
Občinski odbor je na svoji zadnji seji odobril finančno podporo za prenovitev in razsvetljavo šolskih prostorov, V ta namen sta osnovna šola Slataper in srednja šola Brunner dobili 30 milijonov lir. Finančno podporo so dobile tudi osnovne šole na Proseku, Opčinah, v Bazovici, Gropadi in 'Trebčah. Te šole bodo dobile 456 milijonov lir. Za izboljšanje razsvetljave na šolah Volta, Galvani, Torricelli, Galilei, Ricci, Kandler in Leonardo da Vinci pa je občinski svet namenil 36 milijonov lir.
Volilna zborovanja
KPI
Ob 11. uri pri Portici di Chioz-za (Poli), ob 10.30 na Trgu Peru-gino (Pacor), ob 10.30 na Jeričlje-vem Trgu (Rabos in Ruzzier), ob 10.30 v Istrski ulici (Monfalcon), ob 11. uri v Rocolu - Ul. Cernia (Luša in Babbitto), ob 11. uri na Ponterošu (Braida), ob 11. uri na Borznem trgu (Monfalcon). ob 11. uri na Largo Promontorio (Monfalcon), ob 11. uri v Ul. Campanelle (Vascotto in De Rosa), ob 11. uri na Trgu Hortis (Cian in Zanini), ob 11.30 v Ul. Rossi (Rabos in Ruzzier), ob 11.30 ,v Ul. Mayer (Luša in Babbitto), ob 11.30 na Trgu sv. Jakoba (Burlo in Cuffa-ro), ob 12. uri v Stari istrski ulici (Rabos in Ruzzier). ob 12. uri na Trgu Belvedere (Dama.', ob 12. uri pred tovarno VM (Vidali). ob 12. uri na Trgu Piave (De Rosa), ob 16. uri v Bazovici (Brajda in (va-sič), ob 16.30 v Gropadi (Braida in Ivasič). ob 17. uri v Padričah (Braida in Iv&sič), ob 17.30 v Trebčah (Braida in Ivasič). ob 18 uri prj Banih (Braida in Ivasič). ob 17. uri v Ul. Grandi in ob 18 uri na Trgu Sartori (Cufftn ir Cian), ob 17. uri pred nalnez'■ <k< postajo (Iskra), ob 17.30 v Nabre
žini-kamnolomi (Iskra), ob 17.30 na Trgu Cavana (Cuffard in Cian), ob 17.30 v Barkovljah (Carbone in Sossi) ob 18. uri v Devinu (Iskra), ob 18.15 v Skednju (Bar Šport) (Šema), ob 20.30 v Padričah (Gerbec). ob 21. uri pri Korošcih (Vidali), ob 21. uri v Miljah (Šema), ob 21. uri v Dolini (Cossutta in Iskra), ob 21.15 v Gropadi (Gerbec).
SSk
Ob 17.30 v Ricmanjih, ob 17.30 na Kolonkovcu, ob 18. uri v Borštu, ob 18. uri v Rovtah, ob 18.30 V Zabrežcu, 6b 18.30 pri Sv. Ani, ob 20.30 v Boljuncu, ob 20.30 V Ul. Koštalunga.
PSI
Danes bosta kandidata za deželni svet štrekelj in Volčič imela naslednje shode; ob 15.30 v g.-j ščkih, ob 16. uri v Repniču, ob 16.45 v Zgoniku, ob 17.30 v Sale-žu. ob 18. uri v Samatorci. ob 18.30 v Gabrovcu. Ob 21. uri bo v krožku SD Polet na Opčinah zborovanje na katerem bosta spregovorila Pittoni, Volčič in Benedetič. Ob 18.30 bo v krožku Salvemini shod z Anzcltolijcin, F.andaeciom, Gob-batom in Coljo.