PRIMORSKI DNEVNIK ja začel Izhajati v Tratu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. aeptembra 1944 aa je tiskal v tlakami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trattoli. od 18. aeptembra 1944 do 1. maja 1946 v tlakami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Tratu, kjer je iziia zadnja itevilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
M
i>
,m
:z
59
Hje)
23
S poročilom socialističnega senatorja Garibaldija
Prihodnji teden v senatni komisiji razprava o globalni zaščiti Slovencev
Način in stopnja zaščite za Slovence v videmski pokrajini baje osrednja točka razprave pri pripravi vladnega osnutka
RIM — Komisija za ustavna vprašanja senata bo prihodnji teden — v sredo ali četrtek — začela razpravo o osnutkih zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Komisiji sta bila doslej predložena dva osnutka — predlog KPI, ki ga je na prvem mestu podpisala senatorka Jelka Gerbec, in zakonski osnutek Slovenske skupnosti, ki ga je predložil južnotirolski senator Fontana-ri. Kot smo izvedeli, pa bodo v kratkem predložili v senatu svoj osnutek tudi socialisti. Ta osnutek bo podpisal senator Castiglione.
Poročevalec na seji komisije, ki jo vodi krščanski demokrat Bonifacio, Imi socialistični senator Garibaldi. S to razpravo sc bo dejansko začel parlamentarni postopek za sprejetje zakona o globalni zaščiti v deveti zakonodajni dobi parlamenta. Kot je znano, so o osnutkih tega zakona v isti komisiji razpravljali že v prejšnji zakonodajni dobi, ko so tudi že imenovali ožji odbor za usklajevanje besedil. Toda zaradi predčasne razpustitve parlamenta je bila razprava prekinjena in sc sedaj začenja ponovno. Vendar, kot nam je nedavno rekel predsednik komisije Franco Bonifacio, bo komisija upoštevala tudi že opravljeno delo, tako da bi moral postopek steči brez posebnih predpriprav. Največ pa je odvisno seveda od tega, kdaj bo predložen v razpravo napovedani vladni osnutek. Kolikor smo obveščeni, se delo pri formuliranju besedila zakonskih členov nadaljuje. Slišati je, da je osrednja točka, okrog katere se vrte razprave, način in stopnja zaščite za Slovence, ki žive v videmski pokrajini.	A- N-
Pertini predlagan za Nobelovo nagrado za mir
RIM — Predlog, da kandidira jo Pertini ja za Nobelovo nagrado za mir, je vzbudil odobravanje številnih politikov in družbenih delavcev, tako da je sedaj že gotovo, da bodo predlog poslali v Oslo pred koncem januarja, ko zapade rok za uradne kandidature. Včeraj je pred sodnik socialističnih poslancev Rino Formica naslovil parlamentarcem pismo v tem smislu.
Tržaške fas iste moti ustvarjanje miru in sožitja
Comellijev obisk v Zagrebu prvo srečanje po ublažitvi jugoslovanskega odloka o pologu
SANl)0K TENCE
ZAGREB — Ocena in krepitev medsebojnih odnosov, delovanje v delovni skupnosti Alpe Jadran in položaj ter odprta vprašanja narodnostnih manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji so glavne teme pogovorov med delegacijama deželna vlade Furlanije - Julijske kra jine in izvršnega sveta sabora socialistične re publike Hrvaške, ki so se pričeli sinoči v vili Prekrižje v hrvaškem glavnem mestu.
Zagrebško srečanje je prvo italijansko - jugo-s.ovansko srečanje, potem ko je beograjski iz vršni svet omilil odredbo o depozitu za prehod državne meje in popolnoma sprostil maloobmejni promet med sosednjima državama. Ta odločitev bo nedvomno ugodno vplivala na razvoj nadaljnjega sodelovanja med državama in med obmejnimi deželami tudi spričo dejstva, da si je 1 urlanija Julijska krajina v preteklem letu na vseh ravneh zelo prizadevala za stvarno uvel ja vitev načela odprte meje. Predsednik deželnega
odbora Furlanije - Julijske krajine Antonio Co-melli in njegov gostitelj, predsednik hrvaškega izvršnega sveta Ante Markovič, bosta na današnjem sestanku obravnavala tudi celo vrsto drugih vprašanj, ki neposredno zadevajo vsestran sko sodelovanje med deželama. Govor bo tako med drugim o skupnih pobudah za razširjenje blagovnih izmenjav in splošnega prometa na severnem Jadranu, o izkušnjah na turističnem področju ter o kooperaciji na znanstveni in raziskovalni ravni. Kot so sinoči sporočili novinarjem pa bosta delegaciji posvetili posebno pozornost tu di skupnim akcijam za zaščito okolja in zlasti Jadranskega morja in to v skladu s programom in smernicami posebne mešane italijansko - jugoslovanske komisije, ki se že nekaj let zelo uspešno ukvarja s to problematiko. Razprava bo tekla tudi o položaju narodnostnih manjšin v obeh državah in o nenadomestljivi vlogi mostu in povezovalca, ki jo v tej skupnosti igrata.
Predsednik Comelli je prišel v Zagreb tudi kot predsednik delovne skupnosti Alpe - Jadran, ki združuje obmejne dežele Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Italije in Jugoslavije. Srečanje z najvidnejšimi predstavniki družbenopolitičnega
življenja na Hrvaškem bo gotovo priložnost za poglobitev odnosov med članicami te skupnosti, ki pooseblja zgledne odnose med državami z različnimi političnimi ureditvami in ki je svojo dejavnost razpredla že v bistvu na vsa področja družbenega dogajanja. Delegacijo iz naše dežele poleg Comellija sestavljajo še deželni odbornik za turizem Brancati, za trgovino Bertoli in odbornik za stike z Evropsko gospodarsko skupnostjo in za zunanje stike Solimbergo.
Smrtna nesreča v Rojanu
v Miramarskcm drevoredu, v neposredni bližini nadvoza, kjer se je pripetilo že veliko hudih prometnih nesreč, se je sinoči smrtno ponesrečil z avtomobilom 22-letni Sergio Marchi iz Ul. Arte-midoro 4. Na ostrem ovinku ga je zaneslo s ceste. Podrobna dinamika nesreče še ni znana, vsekakor pa je vozilo silovito treščilo v drevo ter se odbilo na sredo cestišča. Hudo ranjenega Marchi-ja so z rešilcem nemudoma odpeljali v bolnišnico, a že med potjo je podlegel hudim poškodbam.
Srečanje De Michelisa s> sindikati in delodajalci
Dokument vlade o «stabilizaciji»
RIM — Dokument, ki ga je včeraj minister za delo P? Michelis predložil sindikatom in delodajalcem o smotrni in ukrepih za zajezitev inflacije in ozdravitev gospodarstva, je zgolj načelen, po njegovem mnenju namerno, saj «bi moral biti nor, da bi v tej fazi pogajanj poglabljal posamezna poglavja». Gre dejansko bolj za seznam smotrov, kot za določene predloge o ukrepih, ki naj bi do njih privedli. Tako so ga tudi komen tirali tako sindikalni predstavniki, kot zastopniki pod
jetnikov.
Temeljnega vprašanja, stroškov za delovno silo ozi roma draginjske doklade, se je De Michelis dotaknil •e obrobno, češ da je treba spoštovati lanski spora-
zum, da bo rast cene dela pod 10 odstotki načrtovane inflacije. «Prvenstveni smoter» je prav obrzdati rast draginje na povprečnih 10 odstotkov v tem letu, kar naj bi dosegli ravno s predlaganimi, toda neoprede ljenimi ukrepi.
Glede davkov dokument omenja postopno razširitev pritiska na dohodke avtonomnih delavcev, zelo meglen je tudi glede zajezitve tarif in cen. Prav tako napoveduje reformo javnih financ^ pri čemer le namiguje na kle-stenje socialnih storitev. Največ prostora namenja vprašanju zaposlitve, z napovedmi o ukrepih za «krizne bazene» (ki jim pa KD nasprotuje) in za mladino. Po drobna pogajanja se bodo začela prihodnjo sredo.
Andreotti pri Reaganu
WASHINGTON — Ameriški predsednik Ronald Reagan je včeraj sprejel italijanskega zunanjega ministra Andreottija, ki je na uradnem obisku v ZDA, nato pa se je Andreotti sestal z ameriškim kolegom Shul-tzom. Na obeh sestankih je bil govor predvsem o libanonski krizi in o odnosih med Vzhodom in Zahodom. V zvezi's tem je Reagan seznanil Andreottija z namenom, da v ponedeljek sproži novo pobudo za ponovno odprtje dialoga s SZ.
NADJA FILIPČIČ
Jasno kot beli dan. Tržaške faši ste do mozga motijo številni dokazi, da se v mestu in okolici stvarno razvija želja po medsebojnem spoznavanju med tu živečima narodnostni ma skupnostima. Da se jim je izjalovil poskus izkoriščanja nacionalnih predsodkov za netenje sovraštva med italijansko mladino. Da je na zborovanjih s slovenskimi predstavniki velika večina dijakov pokazala resnično zanimanje za informacije o Slovencih in naši kulturi. Da je v teku vrsta pobud tudi s strani javnih ustanov za ustvarjanje kulture miru in konstruktivnega sožitja. Da je tržaški župan obsodil njihovo nasilno provokacijo v rojanski posvetovalnici. In še bi lahko naštevali.
Res pa je tudi nekaj drugega. V drugačnem političnem in kulturnem vzdušju bi dogodek v vrtcu na Colu. pa čeprav napihnjen, sprožil drugačne reakcije. Nedvomno bi nastale po lemike, razprave, obtožbe in tudi grobe inslrumentalizacije. Bolj malo verjetno pa je, da bi si denimo v Gorici, kjer se prav te dni pretaka z Novo Gorico živa reka prijateljskih stikov in povezav, fašisti upali na dan s tako nezaslišano in podlo akcijo, kot je bilo mazanje otroškega vrtca na Colu. V Trstu si torej upajo izkoristiti vsakršno pretvezo za protislovenske napade in pri tem ne gledajo skozi prste, še enkrat torej lahko ugotavljamo, koliko moči jim daje zavest, da kljub vsemu niso povsem izolirani in da lahko računajo na potuho tržaških melonarjev in nacionalističnih reakcionarjev.
Zadnji dogodki, ki so se kot v spretno zrežirani igri zaostrili do šovinističnega izbruha na Colu in v Ul. sv. Frančiška, pa nalagajo sredstvom množičnega obveščanja veliko odgovornost. Zavedati se moramo svoje pomembne vloge pri objektiv nem informiranju bralcev nn ustvarjanju javnega mnenja ter pri tem pri spevati tudi mi k ustvarjanju ozračja miru in prijateljskega sožitja.
Srečanje malih odrov naj postane festival prostora Alpe-Jadran
MAKIJ ČUK
GORICA — V Palači Attems se je včeraj končalo tretje srečanje gledališčnikov delovne skupnosti Alpe Jadran. Končalo se je z osvojitvijo predloga, naj bi goriška srečanja Malih odrov postala festival gledališč te delovne skupnosti, kajti dosedanje izkušnje so Pokazale, da obstaja velika potreba po izmenjavi mnenj in kontaktov med gledališčniki s tega območja. Ta predlog bodo sedaj posredovali kulturnim in političnim forumom posameznih dežel članic, izdelati pa bo treba še dokončno obliko tako široko zasnovane ma ni testaci je, ki pa bi še naprej ohranjala svoj domicil v Novi Gorici in Gorici. V ta namen
je bil ustanovljen tudi koordinacijski odbor, v katerem so med drugimi tudi predstavniki obeh stalnih gledališč iz naše dežele in iz Veneta.
Ob zaključku tega simpozija pa si ne mo remo kaj, kot da zapišemo misel, da se je razprava stalno gibala okrog središčnega pro blema, a kaj več kot iz mučnih porodnih krčev ni mogla. Ob prikazu sodobnega gledališkega izraza v nekaterih deželah Alpe Jadran je izostala celovitejša debata o potrebi po osvojitvi nove razsežnosti goričkega srečanja Ma-
lih odrov. Kot da ni volje, če izvzamemo gori ško in novogoriško upravo in politične forume v Ljubljani, da bi do takega srečanja v okviru Alpe Jadran sploh prišlo.
Mimo lega pa Se moramo za trenutek usta viti tudi ob prvi letošnji tekmovalni predstavi Malih odrov. Plevnešev «Krigon» v postavitvi Primorskega dramskega gledališča je v četrtek učinkoval manj prepričljivo kot na pri mer na premieri pred nekaj meseci, čeprav gre za solidno predstavo, ki obravnava, vpra sanje makedonske nacionalne skupnosti in s
tem tudi ostalih manjših narodov, moramo reči, da je bila tokratna uprizoritev manj tekoča in intenzivna.
Ob koncu tega poročila pa še nekaj splošnejših informacij o letošnjem goriškem srečanju Malih odrov. Na sporedu bo 13 tekmovalnih predstav, sixlelujejo pa gledališča iz mnogih jugoslovanskih kulturnih sredin, iz Italije in Avstrije. Strokovno žirijo sestavljajo teatrolog Vladimir Slamenkovič, književnik Rudi Šeligo, teatrolog Andrej Inkret, dramaturgi nja Alja Predan in teatrolog Gradimir Gojer, ki bodo morali odločati o podelitvi bronastih vrtnic (te je izoblikoval kipar Negovan Nemec). Žirijo, kot tudi ostale spremljevalce festivala čaka garaško delo, saj ne bo lahko spremljati vseh prireditev, ki potekajo v okviru letošnjih Malih odrov v Gorici in Novi Gorici.
Bolgara Antonova pošiljajo v zapor
Le navidezna ublažitev prepirov v vladi
Demokristjani in socialisti s ' i. o sedaj ublažiti polemike zad njih dni. Craxi je- ob koncu zasedanja vodstva PSI dejal, da so odnosi z demokristjani zelo mirni. Galloni pa po drugi strani zagotavlja «zvesto» podporo KD vladi in popravlja ton u-vodnikov zadnjih dni. Za danes pa pričakujejo pomemben govor De Mite, ki je včeraj med drugim izjavil, da je v vladi «mesta za vse».
Vsekakor pa ni mogoče govoriti, da so v celoti premostil i napetost prejšnjih dni. Pii demokristjanih očitno ugotavljajo, da se te napetosti ne splača premostiti, saj je stranka v •, predkongresni fazi. De Mita mora namreč izkoristiti vse protisocialistične težnje v KD, da bo na kongresu lahko spet zmagal z veliko večino. Ni torej naključje, da je včeraj Donat Cat-tin izrecno obtožil tajnika, da stru-mentalizira polemiko s socialisti. Dodal je, da taka pol emika lahko spremeni vzdušje znotraj KD po junijskem porazu.
Sicer pa je treba poudariti, da znotraj KD ne vlada idilično vzdušje. Včeraj je sindikalist Franco Marini, ki bi moral v kratkem prevzeti mesto voditelja CISL, odkrito podprl kandidaturo Vincenza Sc otti ja za mesto tajnika KD. Dejal je, da trda roka nima nobenega smisla in da mora KD pridobiti nazaj vlogo posrednika v družbi.
Poleg tega — in tu je drugi razlog, zaradi katerega obstaja polemika v v adi — se je prerekanje o številkah državnega proračuna le navidezno u-blažilo. Tudi tu je posegel Craxi, ki je dejal, da sedaj vsi razpolagajo s številkami in je treba torej odločati, kaj ukreniti. Vendar, katere bodo izbire? Med demokristjani in republikanci na eni strani ter socialisti na drugi obstaja dokaj velika razlika. Socialisti so namreč zainteresirani, da pride za vsako ceno do sporazuma s sindikatom, medtem ko staUšča; ki jih zastopata Goria in La Malfa, vodita k razbitju ali vsaj k hudemu ponižanju sindikata.
O teh notranjih nasprotjih govori tudi član tajništva KPI Achille Oc-chetto, ki pravi, da bo sedaj treba rešiti konflikte, ki so bili neizbežni. Cicchetto poudarja, da je nedopustno, da tako KD kot PSI vztrajata pri prebiranju in obenem nameravata ohraniti to večino pri življenju za večne čase. To je. poudarja Occhietto, kričeče nasprotje z opravljivostjo, o ka tari vsi govorijo.	R. G.
RIM — Sodišče svobode (njegova dolžnost je odrejati, ali so dokazi proti osumljencu tolikšni, da ga v tej ali v oni obliki prikrajšajo za svobodo), je včeraj odredilo, da se Sergeju Antonovu, funkcionarju bolgarske letalske družbe «Balkan Air» prekliče hišni pripor, kjer prestaja kazen zaradi domnevnih povezav z atentatorjem na papeža Alijem Agco. Antonov ima tri dni časa za priziv na kasači j-sko sodišče. Če bi v treh dneh po razsodbi sodišča svobode priziva ne vložili, bi moral oditi v «okrožni moški zapor.» Dva rimska odvetnika sta priziv že vložila.
Antonovu je postalo slabo, ko je prebrali sodnikovo sporočilo. Bolgarsko veleposlaništvo, ki je objavilo to vest, je hkrati sporočilo, da so v Antonovo stanovanje poslali prof. Ivana Temkova, ki je pred nekaj dnevi nalašč za zdravljenje Antonova priletel iz Bolgarije.
Bolgarsko velepos^ništvo ni komentiralo odločitve sodišča in je izreklo zaupanje v «verodostojnost» in «pravičnost» italijanskega sodstva. V trenutku krize Antonova sta bili pri njem mati in hči.
v zapor
Medtem je policija sila okrepila nadzorstvo nad celotnim poslopjem, kjer Antonov preživlja hišni pripor. Postavila je stražo pri vhodu in na hodniku, na dvoriščni vrt pa pripeljala blindirani avtomobil. Vse v tej palači nestalno živeče osebe policaji zapisujejo.
Zgledno stroge kazni za ugrabitelje otroka
LUCCA — Z zgledno strogimi kaznimi za krivce se je včeraj končal proces proti kriminalni tolpi, ki je v noči med 16. in 17. oktobrom lani vdrla v Luglianu v dom male, komaj poldrugoletne Elene Luisi in jo nasilno ugrabila iz rok staršev in starih staršev, in jo izpustila 25. novembra v okolici Messine na Siciliji, ko so jim preiskovalci že prišli na sled. Sodni zbor je po sedemurnem posvetu sprejel skoraj v celoti zahteve javnega tožilca in strožje kaznoval organizatorje kot izvrševalce nezaslišanega zločina.
Tako je prisodil Egidiu Piccolu 29 let zapora, Mariami Mazzeu (v odsotnosti) 28, Franceschi Chilleju pa 27 let, ker mu je sodišče priznalo, da je po aretaciji vsaj malo pripomogel k srečnemu zaključku ugrabitve. Ostali obtoženci so prejeli : 20 let Gaetano Fugazzotto, 18 let Sal vatore Alacqua, 16 let in 8 mesecev Giuseppa Iarrera in Luigina Mazzeo, samo 7 let in pol pa Carmela Italiano, ki je telefonirala policiji, da je prišla osvobodit malo ugrabljenko.
Družina Luisi, ki ni bila prisotna pri razglasitvi razsodbe, je v sporočilu za javnost izjavila, da «razsodba ustreza njenemu hudemu trpljenju» in hkrati naslovila najboljše želje družini 7-letne Federice Isoardi iz Cunea, ki je bila te dni žrtev podobne ugrabitve in za katero še ni sledu.
Moj sov o prizadevanjih Jugoslavije za uspeh konference v Stockholmu
BEOGRAD — Jugoslavija je zainteresirana za mir na svetu in za krepitev mednarodnega zaupanja, ob vzpostavljanju širšega sodelovanja, ki je pogoj za miroljubno reševanje problemov sodobnega sveta. To je izjavil zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov pred delegati odbora za zunanjo politiko in odbora za ljudsko obrambo zveznega zbora skupščine SFRJ.
Na skupni seji obeh zborov zveznega zbora so pod predsedstvom dr. Antona Vratuše govorili o sedanjem razvoju položaja v svetu in o dejavnosti Jugoslavije v mednarodnem življenju. Zvezni sekretar za zunanje za deve Lazar Mojsov je posebno pozornost namenil pripravam Jugoslavije na konferenco o krepitvi ukrepov zaupanja, varnosti in razoroževanju, ki se bo začela v torek v Stockholmu. Govoril je tudi o nevarnostih, pred katerimi je svet zaradi številnih kriznih in vojnih žarišč pravzaprav na vseh območjih sveta. Poudaril je nuj nost vlaganja novih naporov za odpravo kriz, saj se člo-
veštvu k'jub sedanji napetosti v mednarodnih odnosih, kažejo možnosti za začetek procesa pomiritve.
Glede Balkana je poudaril, da se Jugoslavija zavzema za poglobitev dobrososedskih odnosov in za ustvarjanje območja miru na Balkanu, brez atomskega orožja in brez kopičenja drugih orožij.
Lazar Mojsov je govoril tudi o prizadevanjih neuvrščenih držav za izboljšanje splošnih mednarodnih odnosov v svetu po 7. vrhunskem srečanju.
Na seji obeh zborov zveznega zbora skupščine SFRJ so sprejeli sklepe o dejavnosti Jugoslavije na stockholmski konferenci. Izrazil so upanje, da bodo na tej konferenci v njeni prvi fazi dela dosegli sporazum o takšnem sistemu ukrepov, ki bi prispeval h krepitvi zaupanja in varnosti, oživitvi detanta in ustvarjanju pogojev za prehod v drugo fazo dela, ki bi odprla proces pogovorov o razorožitvi v Evropi.
Ob intervjuju Staneta Dolanca
POLITIČNIH ŠAL RES NE MANJKA
Pomemben poseg zveznega sekretarja za notranje zadeve na skopski univerzi tndi o vprašanjih, ki so bila doslej «tabu teme»
LJUBLJANA — «V zadnjem ča su v Jugoslaviji ni čutiti kakšnega posebnega pomanjkanja. Imamo ka vo, pralne praške, olje, toaletni papir, toda vse bolj se mi zdi, da je čutiti pomanjkanje političnih vi cev. Če ni, recimo olja, je za takšno pomanjkanje kriv tudi zvezni sekretar za gospodarstvo. Ali je torej za pomanjkanje političnih vicev kriva trda roka zveznega sekretarja za notranje zadeve?-» je v intervjuju za Nedeljski dnevnik Staneta Dolanca vprašal Tone Fornezzi.
«To predvsem ni res,» je odvrnil sogovornik, «še nikoli ni bilo toliko dobrih političnih vicev, kot jih je prav sedaj. Kar poglejte svojo stran v Nedeljskem dnevniku, ali Moped show (humoristična oddaja na Ljubljanskem radiu, op. pis.), pa tudi drugje. Ne vem, kdo misli, da sem trda roka. Povejte mi samo en vic, ki ga je preganjala trda roka. Moje mnenje je, da morajo biti politični vici dobri, ne pa žaljivi. Niti žaljivi do določenega človeka in še manj žaljivi do političnih vrednot naše družbe. Kot politične vrednote pa mislim vrednote naše revolucije, ne pa, da se kakšen posameznik v imenu revolucije čuti osebno prizadetega.»
Tako sta besedovala Stane Dolanc in Tone Fornezzi, ki ga ljudje bolj poznajo pod «umetniškim imenom» Tof. če dodamo še, da je Tof eden najbolj znanih slovenskih humoristov, potem razumemo, da je bil omenjeni intervju pač nekoliko drugačen, kot smo jih. sicer vajeni prebirati v jugoslovanskem ti sku. Dokazal je, da ima minister ža notranje zadeve precej smisla za šalo — čeprav sta se z novinarjem pogovarjala tudi o povsem resnih rečeh.
Zelo resno pa je seveda tekla beseda o delu varnostne službe na fakulteti za varnost v Skopju, na kateri je pred časom predaval zvezni sekretar za notranje zadeve. Njegov prispevek, ki ga je potem ponatisnilo tudi jugoslovansko časopisje, je zbudil veliko pozornosti, saj se je v njem dotaknil tudi ne katerih vprašanj, ki so še pred leti veljale za neke vrste «tabu temo».
Ko je govoril o zgodovinskem razvoju varnostne službe v Jugoslaviji, se je Dolanc še posebej u-stavil pri letu 1966. Poudaril je, da sta se tedaj bistveno spremenili vloga in vsebina dela varnostne službe. Leto 1966 je pomembno tu di zato, ker je bilo takrat prvič v zgodovini Jugoslavije sproženo tudi vprašanje, kaj je v resnici služba državne varnosti ter kakšna naj bi bila njena vloga in način dela v pravi demokratični družbi. «Tistega leta smo prvič odkrito spregovorili o stvareh, ki so v vseh državah državna tajnost,» je rekel Dolanc. «Zveza komunistov in socialistična samoupravna družba sta tedaj obračunali s posamezniki, ki
so mesto in vlogo službe postavili v nasprotje z vsebino družbenega razvoja. Šlo je za spopad z nosilci birokratsko centralističnih nazoren}, zaradi katerih je varnostna služba postala ovira za razvoj socialistične samoupravne demokracije, ki se je tedaj začela naglo u-veljavljati na vseh področjih življenja.»
Vendar tistega leta ni nihče nameraval obračunati s pripadniki varnostne službe, saj so bili tedaj med njimi v veliki večini zvesti, pošteni borci iz obdobja revolucije. Poudariti je treba, je rekel Dolanc, da so bili tedaj nekateri pripadniki službe žrtev tistih, ki so jo vodili in skušali ustaviti kolo zgodovine.
Seveda je nekatere posledice tistega prelomnega obdobja v odnosu do policije čutiti še danes, čeprav skok, ki ga je služba opravila do danes, zdaleč presega vse občasne negativne pojave.
«Varnostna služba državne varnosti je pogosto ravnala kot nekakšna 'politična policija’,» je poudaril Dolanc. «V bistvu je prevzela nekatere funkcije, ki bi v razvitem samoupravnem sistemu morale pripadati drugim prvinam tega sistema. Svoje sile naj bi služba državne varnosti osredotočila predvsem na protiobveščevalno in druge nalo-ke. Varnostna služba zato tudi obstaja. Ker je morala pogosto o-pravljati naloge politične policije, se je dogajalo, da se je vmešavala v zadeve, ki niso v njeni pristojnosti.»
Seveda pa nima novih nalog le varnostna služba, svoje mesto si bodo morali poiskati tudi številne organizacije in organi, ki so bili doslej vajeni zahtevati od policije razna poročila, ocene, kdo je kaj rekel ali napisal. Tako je, na primer, predsedstvo zveze socialistične mladine pred časom terjalo poročilo o vseh nacionalističnih, političnih in drugih izgredih na športnih prireditvah.
«Toda šlo je vendar za docela zakonite in javne prireditve, ki se jih udeležuje 95 odstotkov mladincev, tekmovalcev ali gledalcev. Zakaj naj bi policija poročala o tem, kaj je kdo tam kričal? Saj je bilo vendar med gledalci in na igrišču veliko članov zveze mladine?» se sprašuje Stane Dolanc.
Dotaknil se je tudi pomembnosti družbene samozaščite in še mnogih drugih pomembnih vprašanj. Fa naj raje ta zapis tudi zaključimo z izvlečkom iz Tofovega intervjuja v Nedeljskem dnevniku — pač v stilu spreminjanja vloge policije in torej tudi notranjega ministra.
«Rad prisluhnem dobri šali. Še več. Trdim celo, dokler bodo vici, pomeni, da ljudje z optimizmom gledajo v bodočnost,» je dejal Stane Dolanc.
Šal, zlasti političnih, v Jugoslaviji, res ne manjka . ..
Z. Š.
Gospodarsko pismo is Slovenije
Dodatne razsežnosti zamrznitev
Pričakovati je bilo, da bo odločitev zvezne vlade o šestmesečni zamrznitvi vseh cen v državi razburkala gospodarsko javnost v Jugoslaviji, kajti že nekaj prejšnjih takih odločitev o zamrznjenju cen ni prineslo nič dobrega. Zamrznitve so namreč povzro čile, da so tržne zakonitosti bile še manj upoštevane kot sicer, da so se v marsikaterem podjetju začele močno povečevati poslovne izgube, da je prišlo do precejšnjih censkih razlik (disparitet) in da je takoj po obdobju odmrznitve cen inflacija skokovito na rasla. Vendar pa je tokrat prišlo presenečenje še z drugega konca: cela vrsta podjetij in organizacij se je na odločitev zvezne vlade požvižgala in jasno povedala, da sklepa o zamrznitvi ne bo mogla izpolnjevati, ker mo 7 o jo zaradi najrazličnejših vzrokov svoje izdelke in storitve podražiti. Presenečenje s te strani niti ni bilo pretirano, kajti gospodarstvo je ob vsaki zamrznitvi poskušalo najti priprta vrata za podražitve. Večje pre senečenje je prišlo nepričakovano od drugod: takoj, ko je začel veljati sklep o zamrznitvi, so v marsikaterih občinah povečali dajatve, prispevke, takse in podobno, slično pa so ravna le tudi posamezne republike. Z izgovorom, češ da to niso cene in da zanje pač ne velja določilo o zamrznitvi.
Na vse te vesti je zvezna vlada nenavadno hitro reagirala. Odlok o zamrznitvi cen je začel veljati nekaj dni pred koncem lanskega leta, že 5. januarja pa je zvezna vlada napo vedala, da bo proti vsem kršilcem ostro ukrepala. Inšpekcijskim službam je naročila naj ravnajo takoj in dosledno, kajti podatki, ki so jih zbrali v zvezni vladi v zelo kratkem času, kažejo, da je kršilcev precej, čeprav je Z IS jasno razložil, da je tudi zviševanje različnih taks in dajatev nedopustno, se je razvnela pravcata debata in prepričevanje, ali so dajatve (npr. cestnine ali avtomobilske takse, razni davki ipd.) vključene v odlok o zamrznitvi cen ali ne, tako da tudi v inšpekcijskih službah ne vedo povsem natančno, kako naj ravnajo, koga naj torej kaznujejo in koga ne smejo. Seveda se bodo te stvari polagoma uredile, saj pristojne službe v Z IS že pripravljajo natančno razlago, iz ka tere bo najbrž vidno, kdo se mora ravnati po sklepu o zamrznjevanju cen in kdo lahko ravna po svoje.
Vendar pa vsa ta zmešnjava jasno kaže na nekatere značilnosti, ki se pri urejanju gospodarskih vprašanj pojavljajo venomer.
Najprej — skoraj vsak predpis, za kon, odlok, uredba ali celo samo sklep in priporočilo, s čimer skuša gospodarska politika urejati gospodarska vprašanja, je nejasen, nepopoln, dopuščajoč nejrazličnejše razlage. Žara di vsega tega se pri uresničevanju ekonomske politike mnogokrat hudo zatika, često pa se pokaže, da je marsikateri gospodarski predpis slab, neustrezen in ga je treba zaradi škodljivosti preklicati. Odprava predpisa pa je navadno precej daljši postopek kot sprejemanje. Zaradi tega in zaradi nejasnosti so se v gospodarstvu specializirali za iskanje lukenj v zakonih in predpisih. Za takšno iskanje se seveda usposabljajo povsod pa svetu, ker to prinaša koristi, vendar je najbrž le redkokje tako razširjeno kot v Jugoslaviji. Zato seveda ni na-klučno, če sta nastala nekakšna dva tabora: v enem pripravljajo ukrepe,
s katerimi skušajo Uresničevati zastavljeno gospodarsko politiko, v drugem taboru pa iščejo predvsem možnosti, kako bi se tem ukrepom izognili. Posledice pa je lahko videti v neprestanih ugotovitvah, da gospodarska politika države ni najbolj uspešna.
Takšna spoznanja nujno privedejo do razprav celo v najvišjih političnih krogih, zakaj v Jugoslaviji tako slabo spoštujemo zakone in kaj storiti, da bi jih bolj. Vsakič pa je odgovor znan že vnaprej: zato ker imamo toliko zakonov, je izvajanje zakonov izredno težko nadzorovati in neto ukrepati. Težko pa je ukrepati tudi zato, ker so zakoni premalo natančni.
Prav v zadnjem času pa se je odprla nova dimenzija tega problema in se izrazito pokazala prav pri iz vajanju sklepa o zamrznitvi cen. Doslej so iskali pomankljivosti v predpisih zlasti v podjetjih, zdaj pa so kar naenkrat družbenopolitične skupnosti tiste, ki skušajo zaobiti določila tega predpisa. Tega pa zvez-
na vlada očitno ni predvidevala, kar dokazuje tudi njem izjemno hitro reagiranje na poročila o kršenju tega predpisa. Toda — kako ukrepati proti tem kršilcem, ko pa so inšpekcijske službe navadm m njiho vem plačilnem seznamu in pod nji hovim nadzorom. Kaj v teh primerih zvezna vlada lahko sploh stori, se sprašujejo jugoslovanski gospodarski komentatorji, in kako naj doseže, da bodo poslušni nižji izvrševalci oz-nižji organi oblasti. Nekateri pa seveda iščejo še drugačne razlage in se sprašujejo, kaj s takšno vlado, ki je ne poslušajo, in katere odločitve je možno tako hitro izigrati, o tem pa dobiva sam odlok o zamrznitvi že širšo — politično dimenzijo-Toda — prav iskanje političnih razsežnosti skorajda v vsakem ukrepn gospodarske politike je dodatna značilnost v življenju jugoslovanske skupnosti.
To seveda zahteva širšo proučitev, kajti vse te primesi slabijo prizade-
vanja za stabilizacijo gospodarstva’ niso pa tako usodna, kot jih vidijo nekateri tuji opazovalci jugoslovanskih gospodarskih razmer, ki sklepajo, da si je zvezna vlada z zor mrznitvijo cen sama sebi vrgla P0® noge tako veliko poleno, da se ho spotaknila.
JOŽE PETROVČIČ
Po sestrelitvi helikopterja ZDA nad Nikaraguo postaja v Srednji Ameriki vedno bolj vroče
MANAGUA — Po sestrelitvi ameriškega helikopterja nad Nikaraguo (poletel je 3 km globoko in grobo prekršil nikaragujski zračni prostor) postaja v tem delu Srednje Amerike vedno bolj vroče. Pentagon sicer ugotavlja, da dejanje ne zasluži ameriškega neposrednega vojaškega vdora v to državo, toda perspektive so negotove.
Medtem pa sta Nikaragua in Hon duras odpoklicala svoja veleposlani ka. Pravijo, da je trii posvet velepo slanika Isidra Tapie Martineza z njegovo vlado v Tegacigalpi že dalj časa v programu. Zaradi sestrelitve helikopterja, ki se je udeleževal a-meriško-honduraških manevrov ob meji, so se odnosi med državama zelo zaostrili.
O incidentu so se izvedele nove podrobnosti. Oficir nikaragujske protiletalske obrambe, 24 letni Reinaldo Zeledon je izjavil, da je helikopter prodrl 3 km globoko v notranjost države in da so nanj pričeli streljati, ko je preletel vojašnico sandinistične vojske.
Ob prvem padlem ameriškem vojaku v Hondurasu je predsednik Reagan dejal, da gre za «brezobzirno in neizzvano» dejanje. ZDA bodo urad-
no zahtevale od Nikarague, da pojasni okoliščine, v katerih se je pripetil incident. Ameriški viri nadalje trdijo, da so z nikaragujske strani streljali na helikopter, ko je pristal kakšnih 20 metrov od meje. Nadaljnje zadržanje ZDA bo odvisno od pojasnila vlade v Managui. Zunanji minister ZDA George Shultz ne more sprejeti dejstva, da so streljali na neoborožen helikopter in to celo takrat, ko je bil že na tleh.
Honduras je zahteval sklicanje stalnega sveta Organizacije ameriških držav, da preuči za mir in varnost nevaren položaj v tej regiji.
V teh dneh se veliko govori tudi o Kissingerjevem poročilu o stanju v Srednji Ameriki in o načinih takšnega premeščanja kriznih položajev, ki naj zavarujejo ameriške koristi. Koordinator sandinistične oblasti Daniel Ortega pravi, da se ZDA zavzemajo za trdo roko. Ortega nadalje trdi, da gre za dokument «za sedanjo rabo». To ni prvi primer, ko so ustanovili komisijo za območje, kjer se kriza zaostruje. Eden izmed voditeljev gverile v Salvadoru Ruben Zamora pa je dejal, da Kissingerje-vo poročilo daje prednost vojaškim posegom in ne dialogu.
Helikopter, ki je izzval zaostritev med Nikaraguo in Hondurasom (telefoto AP)
Kvitsinski
0	zakulisnih aspektih ženevskih pogajanj
LONDON — Sovjetska zveza in ZDA so bile minulo poletje le korak od sporazuma o omejevanju evroiz-strelkov, možnost dogovora pa je spodletela, ker je predlog kompromisa predčasno prišel v javnost. Tako trdi Julij Kvitsinski, sovjetski zastopnik na ženevskih pogajanjih v članku za londonski «Guardian».
Kvitsinski zagotavlja, da mu je ameriški zastopnik Nitze poleti ponudil formulo, ki se je znatno približevala zahtevam Sovjetske zveze, saj bi upoštevala v končnem obračunu tudi francoske in britanske rakete. Pogoj pa je bil, da bi to koncesijo morali nekako zamegliti, da bi Washington ne prišel navzkriž z zaveznikoma, ki sta odločno zavračala, da
01	njune rakete všteli med evroiz-strelke.
Kje se je potlej zataknilo, da pogajalca nista mogla več najti skupnega jezika? Kvitsinski zvrača krivdo na Bonn, ki naj bi dal v javnost predlog kompromisa in s tem preprečil sporazum, obenem pa obtožuje tudi Nitzeja nekorektnega ravnanja.
Do tu pojasnila Kvitsinskega, na katera zaenkrat ameriška stran ni še reagirala.
Protislovja «zelene Evrope»
BRUSELJ — Komisija Evropske gospodarske skupnosti predlaga, da deseterica letos podraži kmetijske proizvode za manj kot odstotek kar je najmanj v zadnji polovici de setletja. Utemeljitev komisije se gla si: «Skupni trg ni več tako bogat da bi podpiral proizvodnjo izdelkov za katere ni trga.»
Predlog komisije EGS je v kratkem takšen: zajamčena cena kmetijskih proizvodov, ki je eden od temeljnih mehanizmov skupne kmetijske politike, naj bi se v poprečju povečala za 0,8 odstotka. Rahlo (za okrog odstotek) naj bi se zvišala pri sladkorju in mesu, bila zamrznjena pri žitu, mleku, vinu in paradižniku, zato pa kar za 11 odstotkov nižja pri maslu.
Po pravilih igre v deseterici bo predlog najprej obravnaval evropski parlament v Strasbourgu, za njim pa še ministrski svet.
Predlog komisije EGS je sprožil srdite reakcije v tistih državah, kjer bi ta obrazec — zaradi njihove strukture kmetijske proizvodnje — povzročil najgloblje padanje dohodkov. Po prvih izračunih bi takšen ukrep najbolj prizadel Veliko Britanijo, ZR N, Nizozemsko, Dansko in Belgijo.
Najneprijetnejša plat obrazca je, da bi pretrgal povezavo med kmetij-
skimi dohodki in inflacijo v EGS. Bruseljski dnevnik «Le Soir» navaja, da bi se v tem primeru življenjska raven, denimo, kmetov v Belgiji znižala za 4 odstotke.
Položaj je še bolj zapleten, ker bi bilo to že drugo zaporedno zniževanje kmetijskih dohodkov v zahodnoevropskih «državah blaginje». Paul Dalsager, član komisije, zadolžen za kmetijstvo, je na tiskovni konferenci pri pojasnjevanju te odločitve dejal, da so se dohodki kmetov v EGS lani že znižali za 6 odstotkov.
Komisija EGS je pri izračunavanju obrazca za nove zajamčene cene v tržni sezoni, ki se začne 1. aprila, upoštevala stisko deseterice s presežki masla in mleka in druga protislovja kmetijske «zelene Evrope», ki velja za edino pravo skupno evropsko politiko in za katero naj bi v letošnjem proračunu šlo 16,5 milijar de evropskih valutnih enot (13 mili jard dolarjev) ali dve tretjini vseh sredstev v skupni blagajni.
Med opazovalci v Bruslju namreč prevladuje mnenje, da se je «zelena Evropa» že pred leti iztrgala iz va jeti določb rimskih sporazumov, ki veljajo za ustanovitveni dokument EGS in po katerih naj bi bila njena poglavitna naloga «zagotavljati zanesljivo preskrbo z živili in zmerne
cene za potrošnike v EGS». Ta «zanesljiva» preskrba se je sprevrgla v gore masla (v hladilnicah EGS naj bi bilo že okrog milijon ton presežkov masla) in «jezera mleka», kol pravijo v Bruslju. «Zmerne» cene pa so podivjale prek vseh meja in so bile v zadnjih letih za sto ali dvesto odstotkov višje od svetovnih cen pri žitu, pri sladkorju za 250 odstotkov in pri maslu celo do 400 odstotkov.
DUŠAN SNOJ
Industrijska proizvodnja v EGS zmerno narasla
BRUSELJ — Po podatkih statističnega urada Evropske gospodarske skupnosti se je industrijska proizvodnja (v primerjavi z oktobrom 1982) v lanskem oktobru povečala za 1.6%, vendar je za eno točko pod septembrsko. Tudi primerjava med lanskim in predlanskim sklepnim trimesečjem prinaša 1.6-odstotno rast. Kar pa zadeva dnevno proizvodnjo, je bila oktobra Italija edina država, v kateri je v primerjavi z oktobrom 1982 proizvodnja padla (za 1.1 odstotka). Za primerjavo naj navedemo močan porast proizvodnje v ZDA (14.4%) in na Japonskem (6.5 odstotka).
Čilska policija
napadla
demonstrante
SANTIAGO - Enote čilskih karabinjerjev so surovo napadle in pozaprle na desetine demonstrantov, ki so se pred policijo zavarovali z barikadami v predmestju Santiaga. U-radni viri trdijo, da je policija posredovala, kadar so demonstranti vzklikali proti šefu vojaške vlade generalu Pinochetu.
Minister za zunanje zadeve Čila Jarpa Reyes je v zvezi z napovedano jutrišnjo demonstracijo pod vodstvom opozicijskih sil, dejal, da bo stavka propadla. Nasprotno pa je v Madridu čilski general Gustavo Leigh Čilu napovedal državljansko vojno, ker «Pinochet ne kaže najmanjšega posluha za gospodarska in družbena vprašanja».
□ WASHINGTON — Ameriški predsednik Ronald Reagan je na mesto Paula Thayerja («številke dva» Pentagona), ki je odstopil, imenoval Wil-liama Howarda Tafta.
Predlogi za h odri on etn ške diplomacije
Bonn o konferenci v Stockholmu
.. te poroči
EKSKLUZIVNI SLAVNOSTNI MODELI ZANJO. ZANJ IN ZA SVATE BONBONIERE - VABILA
34077 RONKE
RONCHI DEI LEGIONARI
GORICA
Ul. S. Lorenzo 46 int.
t ' , ?NN — Zahodnonemški zunanji minister Hans - Die-nch Genscher namerava v pogovoru s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom, s katerim se bo sestal pri-odnjo sredo v Stockholmu, ugotoviti, kakšne so možnosti fa zboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom po pre-la7v‘ ženevskih raketnih pogajanj. Genscher se bo v sredo zjutraj, dan po začetku konference za krepitev zaupanja in za razorožitev, sestal z ameriškim zunanjim ministrom Shultzem. Po srečanju Shultz - Gromiko pa se o sestal tudi s sovjetskim zunanjim 'ministrom.
V Bonnu menijo, da je stockholmska konferenca trenutno edini forum za pogovore med Vzhodom in Zahodom,
■1 ?aJ. i preprečili, da «svet ne bi ušel iz vajeti». Slišati je tudi prispodobe o graditvi mostov, potem ko so se oni v Ženevi in na Dunaju podrli. Pri tem v Bonnu navajajo isti odstavek iz sklepnega poročila madridske konfe-ri6?*6, ■ govori o sklicu stockholmskega srečanja in o dolžnosti držav, da se v medsebojnih odnosih vzdržijo grožnje s silo ali uporabe sile.
I’o sklicevanje na odrekanje sili ni naključno. Sovjetska zveza je že večkrat predlagala, da bi NATO in Varšavski pakt sklenila pogodbo o odrekanju uporabi sile. Na Zahodu, a tudi v Bonnu, so vztrajno odgovarjali, da je ia obveznost že dovolj jasno izražena v ustanovni listini «iruženih narodov, v sklepni listini iz Helsinkov in v 5°g°dbah, ki jih je bil Bonn sklenil z Moskvo in Varšavo, fahod je poudaril, da niso potrebne dodatne izjave, da je Moskva res pripravljena voditi miroljubno politiko. To oi lahko dokazala v Afganistanu.
Toda Genscher je v zadnjih mesecih — sprva v nasprotju z mnenjem politikov drugih dveh koalicijskih strank CDU in CSU — govoril, da ne bi bilo slabo skleniti tako pogodbo. Zdaj je, kot kaže, prevladalo v Bonnu mnenje, da je bilo načelo o odrekanju uporabi sile zmeraj jedro evropske varnosti. V Stockholmu naj bi s konkretnimi ukrepi podprli to načelo. Toda zvezna vlada opo-zarja, da je pogodba, ki bi jo sklenili samo dve vojaški zvezi med seboj, nezadostna. Odrekanje sili mora kot načelo veljati tudi med članicami iste vojaške zveze ali blo-*\.To stališče jasno meri na doktrino Brežnjcva. S to razširitvijo koncepta o odrekanju sili, menijo v Bonnu, bi ^ahod prevzel pobudo, ki jo je doslej v tej točki imela v
glavnem Sovjetska zveza, medtem ko je Zahod delal vtis, da samo zavrača sovjetske predloge.
Socialdemokratski član zunanjepolitičnega odbora Bun-destaga Karsten Voigt je razložil koncept SPD o Stockholmu. Optimizem zvezne vlade, pravi SPD, ne more prikriti dejstva, da so zdaj odnosi med Vzhodom in Zahodom v sepi ulici. Zvezna vlada zadržano razvija svoje koncepte o odnosih med Vzhodom in Zahodom, četudi se je celo Reaganova vlada pred začetkom stockholmske konference odločila, da bo zaokroženo ocenila sovjetsko-ameriške odnose, in je v tem smislu že poslala nekaj ugodnih znamenj v Moskvo.
SPD predlaga, da bi zvezna vlada izrazila pripravljenost skleniti pogodbo o odrekanju sili med blokoma, da Oi kljub pomislekom ZDA nadaljevali pogajanja o splošni prepovedi vseh jedrskih poskusov, da bi nadaljevali pogajanja, ki so bila prekinjena po sovjetski vojaški intervenciji v Afganistanu, o prepovedi antisatelitskih orožij in da bi obe supersili dali zavezujočo izjavo, da bosta tudi v prihodnje spoštovali prepoved graditve protiraketnih sistemov okrog velikih mest.
SPD tudi predlaga, da bi po obnovitvi raketnih pogajanj združili pogajanja o raketah srednjega dosega s pogajanji o medcelinskih strateških raketah, ki so do nedavnega potekala pod nazivom START. Socialdemokrati nadalje predlagajo, da bi ustavili nameščanje ameriških raket, če bi Moskva obnovila pogajanja in sprožila konstruktivne predloge, da bi Zahod odstranil že nameščene pershinge - 2 in manevrime rakete, če bi SZ občutno zmanjšala število svojih SS - 20 in odstranila vse rakete majhnega dosega, ki jih je po lastnih izjavah začela nameščati kot odgovor na zahodno stacioniranje, in da bi se začela pogajanja o vzpostavitvi brezatomskega pasu v smislu predloga Palmejeve komisije. Ta pas naj bi bil širok 150 kilometrov z obeh strani blokovske meje.
Hkrati naj bi se obnovila dunajska pogajanja o zmanjšanju števila vojaštva in orožja v Srednji Evropi. Novi predlogi naj bi spravili ta pogajanja, ki trajajo že dobrih deset let, iz zagate. Hkrati bi bilo potrebno še zboljšati sistem obveščanja o vojaških manevrih in premikih čet, celo takrat, kadar gre za manj kot 25.000 vojakov.
BOŽIDAR PAHOR
PERNICE IZ GOSJEGA PUHA od 99.000 lir dalje ODEJE IZ ALPAKE od 103.000 lir dalje
BoR-Pas
3 razstavna nadstropja v Ul. Battisti 14
Obv. občini z dne 30.9.83
Obv. občini 20. decembra 1983
RAZPRODAJA V TRGOVINI DONAGGIO od 10. januarja do 4. februarja
SEZONSKA
RAZPRODAJA
VSEH
OBLAČIL
DONAGGIO
od leta 1912 na Riva Tre Novembre 9
Z včerajšnje tiskovne konference
Podtajnik PRI Gunnella v Trstu: KD nasprotuje kriznim bazenom
Prenovljeni prostori «Gospodarstva»
«V telefonskem pogovoru, ki sem ga danes imel z ministrom Longom, sem izvedel, da krščanska demokracija nasprotuje kriznim bazenom,» je na včerajšnji tiskovni konferenci rekel podtajnik PRI Aristide Gunnella, spremljal ga je član vsedržavnega vodstva republikanske stranke Di Re Carlo. Gunnella je dejal, da ni mo goče ne upoštevati resnosti položaja treh v Severni Italiji Lociranih kriznih bazenov (v Genovi, Nova-ri in Trstu, Tržiču, Gorici), za katere KD predlaga samo na jeklarsko industrijo usmerjene posege. Poslanec Gunnella je predlagal takšne pobude za podjetja z državno udeležbo, ki bodo zavrle nadaljnje pro-
Za dva dni prekinjen promet na cesti 202
Danes od polnoči pa do 24. ure v nedeljo, bo za ves promet zaprta državna cesta 202 na odseku med 22. in 28. kilometrom, oziroma tri kilometre pred in tri kilometre po šem-polajskem nadvozu. Podjetje AN AS je bilo k temu prisiljeno, zaradi po-globitvenih del na tem delu cestišča, ki jih morajo opraviti za gradnjo avtomobilske ceste proti Femetičem. Zaprtje tega odseka bo vsekakor močno oviralo promet in povzročilo nevšečnosti tamkajšnjemu prebivalstvu, kar pa bo omililo dejstvo, da so zanj izbrali konec tedna, ko je promet težkih tovornih vozil najredkejši.
Podjetje ANAS bo poskrbelo za u-strez.no cestno signalizacijo; promet v smeri od Trsta proti Benetkam bo preusmerjen na občinsko cesto pri Križu in na pokrajinsko cesto št. 1 vse do križišča obalne ceste 14 z državno 202. V obratni smeri -pa bo pri 28. kilometru preusmerjen na isto križišče, od koder se bo promet težkih vozil nadaljeval po kraški cesti vse do križišča pri Vejni.
9 Zasebna televizijska postaja Te-lefrinii bo jutri, 15. t.m., od 14. do 19.30 imela na sporedu oddajo «Fo-golar». Pri njej bodo sodelovali tudi miljski župan Bordon, folklorna skupina «Ongia» z lastno godbo in baletnim ansamblom ter skupina Miljča-nov, ki se bo udeležila predvidenih televizijskih iger.
padanje naše cone. V okviru takšnega državnega posega se republikanska stranka zavzema za dvoje med seboj tesno povezanih predlogov : potrebno je k reševanju vprašanja pristopiti s socialne plati, toda istočasno se morajo odpreti novi proizvodni obrati, ki bodo zagotovili porast proizvodnje z novimi delovnimi mesti. Če posegi državnih podjetij, in še zlasti IRI, ne bodo pomagali k trdnejši gospodarski rasti, tudi socialna plat ne bo rešila vprašanja. Pri tem je Gunnella dejal, da je potrebno naš krizni bazen z infrastrukturami in primernimi obrati tako opremiti, da bo kos svoji obmejni nalogi.
Ò'ani Odbora kraškega pusta in predstavniki vaških pustnih odborov so predsinočnjim na skupnem srečanju v openskem Prosvetnem domu postavili temelje letošnjemu kraškemu pustnemu slavju, ki bo, kot običajno, na pustno soboto (3. marca) popoldne na Opčinah. Sestanek je bil kar se
Govor je tekel tudi o novem zakonu za Trst in o deželnih pobudah, ki bodo spremljale takšno vladno, odnosno parlamentarno odločitev. V tem primeru bo PRI drugim strankam predlagala vključitev takšnih predlogov v ta zakon, da bo Trstu zagotovljen gospodarski napredek.
Poleg tega je Gunnella dejal, da je v kriznih bazenih v stiski več proizvodnih sektorjev in ne samo jeklarstvo. Republikanci v ta seznam uvrščajo tudi ladjedelništvo, proizvodnjo umetnih vlaken, bazično kemijsko industrijo in rudarstvo.
V zvezi s tiskovno konferenco republikanske stranke glede kriznih bazenov je tiskovna agencija ANSA naknadno sporočila, da si vladne stranke v tem vprašanju niso edine. Kot je povedal proračunski minister bongo, sprejetju takšnega zakona nasprotuje KD, češ v tem trenutku niso mogoči izredni zakoni za te cone. Zaradi tega je za včeraj napovedana seja na proračunskem ministrstvu odpadla.
O tistem vprašanju so se odgovorni za gospodarstvo v vladnih strankah na proračunskem ministrstvu že pogovarjali o kriznih bazenih, ne da bi uspeli izgladiti medsebojna nasprotja v pogledih na tako žgoče vprašanje.
da ploden, saj so se ga udeležili pred stavniki devetih vasi. Poleg Opencev (najavljena sta bila dva voza, Opčine A in voz openskih skavtov) so se zbrali za mizo predstavniki Šempoia-ja, Praprota, Trebč, Trnovce, Križa, Banov, Boljunca in Repniča.
Tak odziv je seveda nadvse poziti-
Včeraj dopoldne so s kratko, prisrčno slovesnostjo predstavili javnosti prenovljene prostore uredništva tednika «Gospodarstvo», ki se bralcem predstavlja že nekaj časa v tehnično in vsebinsko prenovljeni podobi. Na srečanju so bili številni slovenski gospodarski operaterji, predstavniki strokovnih združenj in ustanov. Odgovorni urednik dr. Elio Fornazarič je v pozdravnem nagovoru predstavil sodelavce lista, nato pa je urednik Jože Koren najprej poudaril velike zasluge dosedanjega urednika dr. Berceta, ki je v 35 letih urejanja listu dal svoj stven pečat in ugled.
Koren je poudaril, da sta skupaj z urednikom Fornazaričem hotela ohraniti nekatere značilnosti Bercetovega
ven še posebno, ker so si ponekod za pripravo pusta zavihali rokave kulturna društva in druge organizacije. Prisotnost Boljunca bo predstavljala novost letošnjega Kraškega pusta. V Boljuncu namreč, že vrsto let deluje pustni odbor, povezovanje s pustom iz Brega bo tako še bolj obogatilo Kraški pust.
Vpisovanje voz, skupin mask in po sameznih mask bo poteka'o v društvenem baru v openskem Prosvetnem domu vse do 15. februarja. Od bor pričakuje, da se bodo njegove mu pozivu poleg že sodelujočih vasi odzvali še drugi vaški odbori. Nadalje je odločil, da bodo skupine mask sestavljene od več kot petih ljudi.
Ker je prišlo lani ob glasovanju tekmujočih alegoričnih voz do nekaterih nejasnosti, so na četrtkovem sestanku odloči l, da bodo vsi člani ocenjevalne žirije dobili pred glasovanjem pravilnik Kraškega pusta. Žirijo bodo sestavljali po en predstavnik sodelujočih vasi, kulturni delavci, ter predstavniki sredstev javnega obveščanja. Na seji je bilo tudi domenjeno, da si bodo člani Odbora kraškega pusta že med delom ogledal priprave posa meznih voz, da bi sc seznanili s tematiko, ki jo bodo obravnavale sodelujoče vasi.
Gospodarstva in torej lista, ki bo pretežno gospodarski, ki pa bo objavljal tudi politično, kulturno in splošno družbeno informacijo. Spremembe so tehnično pogojene z novim formatom lista, delno pa vsebinske in rezultat tudi pogovorov z raznimi gospodarskimi dejavniki. Cilj vseh sprememb pa je narediti iz Gospodarstva list, ki bo še učinkovitejši instrument, kot je bil doslej, v rokah slovenske narodnostne skupnosti v deželi za njeno nadaljnjo gospodarsko rast.
To skušajo doseči z večjo in bolj organsko oslonitvijo na obstoječe go spodarske strukture slovenske manjšine in v ta namen so obnovili in razširili strani SDGZ in Kmečke zveze in pritegnili razne strokovnjake. V Gospodarstvu mora biti prostor za obravnavanje tako deželnega kot italijanskega in slovenskega oziroma jugoslovanskega pa seveda tudi svetovnega gospodarstva zaradi naših neposrednih interesov kot zaradi vse večje gospodarske odvisnosti v svetu.
SUNIA o ukrepih proti črnim gradnjam
Deželni sindikat stanovanjskih najemnikov SUNIA je na ministra za javna dela, na predsednika vlade in na predsednika poslanske zbornice o-ziroma senata naslovil brzojavko, v kateri izraža hudo zaskrbljenost zaradi napovedanih ukrepov glede črnih gradenj, ki so pravkar v razpravi. Vlado in parlament zato vabi, naj ne ravnata tako, da bi bili na koncu nagrajeni tisti, ki so in še bodo izvajali nasilje nad teritorijem v špeku lacijske namene in s tem hudo krnili življenjske pogoje na njem.
Občinska avtobusna postaja potrebna takojšnjih popravil
Na tržaškem županstvu so se včeraj sešli župan Richetti, odbornik za javna dela Jagodic in odbornik za industrijsko službo D’Alessandro. Govor je bil o poslopju na Trgu Libertà, kjer je občinska avtobusna postaja za medkrajevne zveze.
S sestanka pustnega odbora s predstavniki vasi
Možnost pouka «s podaljšanim urnikom»
Starši, ki bodo letos vpisali svoje otroke v prve razrede nižjih srednjih šol (predvpisovanje se zaključi v ponedeljek, 30. januarja), se bodo morali odločiti ali naj otrok sledi običajnemu pouku, ali pa pouku «s podaljšanim umikom». Okrožnica, ki jo je izdalo lani ministrstvo za šolstvo namreč predvideva, da se ustanovi v razredih, kjer se velika večina staršev za to odloči, pouk s podaljšanim urnikom. Namesto običajnih 30 tedenskih ur bo trajal pouk od 36 do 40 ur. Tak pouk je predvsem primeren za otroke, ki so imeli težave v šoli in za nadarjene dijake, bodo imeli tako možnost za poglobitev svojega znanja.
Predsinočnji sestanek s predstavniki vasi
Po vaseh so že v teku priprave na letošnje kraško pustno slavje
Italijanski šolski organi in Slovenci v Italiji
Čudno «spoznavanje» slovenske manjšine
Sredi decembra smo že poročali kakšn0 mnenje so izrekli tržaški šol ski skrbnik ter dva od treh predsed nikov šolskih okrajev o možnostih informiranja italijanskih dijakov o vprašanjih slovenske narodnostne manjši ne na šolah. Njihovo mnenje je bilo v bistvu odklonilno, češ da šolski sveti njso pristojni za obravnatanjc te tematike; kvečjemu lahko le dijaki sami zaprosijo ali povabijo na svoje skupščine izvedence in se z njimi pogovorijo o teh problemih.
Nekaj dni zatem je imel 17. šolski okraj na dnevnem redu svoje seje tudi vprašanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, a le glede na o-bravnavanje predloženih zakonskih o-snutkov za globalno zaščito. Skupina svetovalcev Koordinacijskega odbora za demokratično upravljanje šole je predlagala naj se ne bi študijska komisija, ki bi obravnavala to vprašanje, omejila zgolj na pregled zakonskih osnutkov, temveč naj bi se lotila bolj obširnega dela, da bi zapol n ila «zgodovinsko vrzel», ki zeva v programih italijanskih višjih srednjih šol, kjer se zgodovina zaključuje s
koncem prve svetovne vojne. Na ta način, so menili predlagatelji, bi lahko dobili popolnejšo informacijo o zgodovini teh krajev in tudi o Slovencih v Italiji.
Okrajni svet je zavrgel ta predlog, tako da se bo komisija «spoprijela» le z zakonskimi osnutki (v kakšnem tonu je lahko predvideti). Svet je tudi sprejel predlog o izvolitvi komisije, ni pa imenoval člane le te, zato je sploh vprašljivo kdaj bo začela komisija z delom.
•	Predsednik deželnega sveta Turai lo je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku vladnega vicekomisarja, prefekta Francesca Bellora, ki je nedavno nasledil prefekta Gioacchina Matticari ja.
•	Kot smo že poročali, bodo ob vhodih v predor Sandrinelli namestili se maforja, ki bosta opozarjala pešce, kolikšna je stopnja onesnaženosti zraka pod predorom. Zaradi del za namestitev teh semaforjev bo predor zaprt od 23. ure 16. januarja do 7. ure naslednjega dne.
Včeraj začeli z razstavljanjem zidarskega odra v Ul. Muratti
Ul. Muratti, kjer se je v četrtek sesul večnadstropni zidarski oder, pri čemer so bile štiri osebe ranjene, osem avtomobilov pa huje poškodovanih, je bila tudi včeraj ves dan zaprta prometu. Tržaškim gasilcem je namreč zaradi izredno težavnega in tveganega dela uspelo šele v četrtek ponoči popolnoma podpreti in pritrditi na poslopje tisti del zidarskega odra, ki je zdržal pokonci, a se je pod težo cevi in desk nevarno nagnil navzven na ulico. Gasilci so vso noč nadzirali železno ogrodje, včeraj pa so iz preventivnih razlogov sprem ljali delo uslužbencev podjetja STEI, ki je pred nekaj meseci postavilo zi darski oder, pri demontu železne konstrukcije. Po mnenju izvedencev se bo delo zavleklo do danes opoldne.
Župan in odbornika so soglašali, da bi medobčinsko podjetje ACT moralo čimprej poskrbeti za vsa potrebna vzdrževalna dela na poslopju in s tem zajamčiti varnost, funkcionalnost pa tudi prilagoditev strukture zdravstveno - higienskim predpisom.
Z druge strani so izrazili začudenje spričo teze nekaterih, da vzdrževalna dela niso potrebna, češ da je itak v teku postopek za preureditev celovitega trga v sklopu načrta o zaščiti in ovrednotenju tega zgodovinskega mestnega predela. V prihodnjih tednih, je bilo rečeno, bo občina oddala v zakup dela za preureditev Silosa v parkirišče, dela pa tudi ne bodo trajala tako malo časa: naj dotlej avtobusna postaja še naprej razpada?
Poseben vlak za smučarje
Uprava državne železnice je tudi letos predvidela poseben vlak za smučarje, ki ob nedeljah obiskujejo Kanalsko dolino. Prvi «beli» vlak bo odpotoval prihodnjo nedeljo z naslednjim urnikom: odhod iz Trsta ob 7. uri, prihod v Ovčjo vas ob 10. uri, v Žabnice ob 10.08, v Trbiž ob 10.14-Zvečer bo vlak odpotoval iz Trbiža ob 16.30, v Trst pa bo prispel ob 19.36. Cena vozovnice je 10.300 lir, za otroke (do 12. leta) pa 6.400 lir.
• Ul. Biasoletto bodo zaprli avtomobilskemu prometu od hišne številke 2 do Ul. Archi zaradi kopanja novega grezničnega omrežja.
Nevarno stopnjevanje protislovenske kampanje
Fašisti premazali slovenski vrtec na Repentabru Občina odločno demantira provokacijske vesti
Fašisti misovske prevratniške tolpe «Fronte della gioventù» niso izgubili priložnosti za izzivanje in ščuvanje k narodnostni mržnji, ki jim jo je ponudil italijanski tržaški dnevnik. Tokrat so svojo podlost in moralno brezobzirnost izkazati v noči med četrtkom in petkom, ko so s protislovenskimi geslj pomazali zidove otroškega vrtca na Colu, slovenske na-pise rm cestnih tablah in nekaterih hišnih številkah pa prekriti s črnim sprayem. Ko so včeraj zjutraj slovenski in italijanski otroci vstopali v vrtec in v bližnjo osnovno šolo, so zaprepaščeno strmeti v črne napise. Iz njih so lahko razbrati ustrahovalno lekcijo fašistov: «Difendiamo i diritti degli italiani», «Bilinguismo niai», «Basta con le provocazioni an-ti-italiane» (Branimo interese Italijanov, bilingvizma nikoli, dovolj je protiitalijanskih provokacij).
Kar je pri tem najbolj trpko, je dejstvo, da so fašisti prilili olja na gpnj, ki ga je prižgal dnevnik «D Niccolo». Najbolj zgovoren dokaz tesa so letaki, ki so jih mazači raztrosili okrog vrtca. Na njih je poleg blodnih izbruhov na račun slovenske manjšine ponatisnjen tudi del član
ka, ki ga je dnevnik objavil v četrtek s podpisom Claudia Er ne ja.
V njem je časnikar izkrivljeno in v umetno napihnjenem (patetičnem) tonu opisal neljubi dogodek iz vrtca na Colu in ga prikazal kot izraz diskriminacije repentabrske občinske u-prave do italijanskih otrok. Poleg tega pa sploh ni preveril nekaterih podatkov, tako da je zapisal dolgo vrsto netočnosti.
Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical včeraj zjutraj v domu «Albina Bubniča» župan Pavel Colja in na kateri so bile prisotne tudi odbornica za šolstvo Sonja Baiss, didaktična ravnateljica Lučka Križman in kuha rica v vrtcu Silvana Škabar (slednji sta se srečanja udeležili povsem slučajno), sta prizadeta občinska u pravitelja prisotnemu časnikarju dobesedno «demontirala» članek. Župan Colja je vsekakor takoj na začetku napovedal, da ga je izkrivljeno pisanje žalilo kot človeka in kot predstavnika javne uprave, toliko bolj, ker kot Slovenec dobro ve, kaj je diskriminacija in da se bo zato branil po pravni poti.
Z obsežno dokumentacijo, ki jo je iznočil tisku, je Colja dokazal, da je
bilo ravnanje občine povsem zakonito in da ni bilo prekrškov, kot je italijanski dnevnik podvomil. O tem pričajo uradne listine: 26. septembra je občinski odbor odobril sklep o zvišanju prispevkov za refekcije v otroškem vrtcu: 25 tisoč tir mesečno za otroke s stalnim bivališčem v občini, 140 za one, ki prihajajo iz drugih upravnih enot. Sklep je pokrajinski nadzorni odbor v oktobru odobril.
Pri tem je treba podčrtati, da velja sklep tako za italijanske kot za slovenske otroke izven občine. Kot je poudarila Sonja Baiss, je repen-tabrska občina maloštevilna, šteje o-krog 800 prebivalcev, finančni prispevki dežele so zato (in spričo finančnega zakona) odmerjeni z lekarniško tehtnico. Prav zaradi pomanjkanja sredstev je šele pred kratkim uvedla občinsko razsvetljavo in delno smetarsko službo. Povsem nelogično bi torej bilo, da bi nudila socialne storitve občanom drugih občin in pri tem oškodovala svoje. Da ni bilo diskriminacije dokazuje dejstvo, da je občina pred dvema letoma, ko je deset slovenskih staršev z Opčin hotelo vpisati svoje otroke v re-pentabrski vrtec, odločno odsvetovala
z opravičilom, da jim ne more zajamčiti refekcije. Ravnotako ni res, da prejema uprava prispevke zanjo. Dežela namreč nudi le 400 tisoč letno v didaktične namene, kajti za državne vrtce so taki predpisi. Mimogrede —občine niso dolžne skrbeti za re-fekcijo.
Poglejmo, kaj se je zgodilo po sklepu o zvišanju prispevkov za refekcije. Tretjega oktobra je občina poslala tako slovenskemu kot italijanskemu didaktičnemu ravnateljstvu na Opčinah in vsem staršem pismo, v katerem je obveščalo o spremembi tarif. 25. novembra je poslala staršem dveh edinih otrok, ki prebivata v tržaški občini (eden v Ul. Lazzaretto Vecchio, drugi v Ul. de Jen-ner) in obiskujeta italijansko sekcijo, opozorilno pismo, s katerim jih poziva na plačilo celotne tarife. V njem je tudi opozorilo, da bo v primeru, da se to ne zgodi v roku 10 dneh, uprava ukinila kosila. Podobno pismo je poslala spet 24. decémbra in napovedala prekinitev po novoletnih praznikih. Pri tem je tudi obvestila obe ravnateljici, da je uprava pripravljena preveriti in ugotoviti more bitne olajšave ob upoštevanju gmot-
V okviru Skupnosti - družine na Opčinah se je uradno pričel tečaj keramike
V okviru openske Skupnosti dru je te dni uradno stekel toliko Pričakovani tečaj keramike. Name-jen je, kot znano, v prvi vrsti han-ikapiranim. Odpira jim perspektivo usposobitve na zelo privlačnem obrt-niskem področju in s tem aktivnega ijucevanja v delovni proces. Dogo ek 80 včeraj počastili z uradno slovesnostjo. Poleg članov skupnosti in ^čajnikov so se je udeležiti predstavil1^* pokrajine in operaterji Načrta LLS, ki so pobudo finansirati, predstavnik občinske uprave ter predstavnik* raznih skrbstvenih organizacij, ki tako ati drugače sodelujejo pri Pobudi.
Kot se za vsako uradno slovesnost spodobi, ni manjkalo zahval, pohval, čestitk in voščil. In morda so bile vse te besede malokdaj tako umestne’. kajti uresničitev zamisli o te-taju keramike dejansko predstavlja pomembno novost na področju v kiju cevanja umsko in telesno prizadetih v aktivno družbeno tkivo. Ob lepo zvenečih besedah se je v marsikom pa prisotnih utrnila tudi kakšna gren a misel, namenjena nekaterim, tudi ed prisotnimi, ki so, morda ne ra v v s|abj veri, pripomogli, da se ui ta zamisel ni uresničila brez te -av zapletov in neprijetnih zamud encidr ob navdušenju, ki je včeraj ■nimo vsega prevevalo v prostorih o Penske Skupnosti - družine, bi ne bi o spodbudno, če bi se ustavljali ob senenih aspektih zadeve.
Navdušenje je bilo čutiti najpre. ed tistimi, ki jim je tečaj name
njen. To je enajst tečajnikov med petnajstim in dvajsetim letom starosti, ki so se oblikovanja keramike pravzaprav lotil; že pred dobrima dvema mesecema. Pod veščim in ljubečim vodstvom prof. Calogera Catal-da, ki je dolgo let poučeval to umetniško obrt v ZDA, so v teh dveh mesecih že ustvarili celo vrsto keramičnih izdelkov, ki so biti včeraj tudi razstavljeni. In to, kar so še neizkušene in neokretne roke mladih handikapiranih tečajnikov v tem tako kratkem razdobju ustvarile, je naravnost presenetljivo. Nekateri keramični izdelki so že prave umetnine, tako da se človek vpraša, kaj bodo nekateri tečajniki šele dosegli po dveh letih, kolikor bo pač tečaj trajal, ko bodo popolneje obvladati tehniko oblikovanja. «Pri tej obrti je potrebna predvsem velika ljubezen,» nam je dejal njihov učitelj Cataldo, ki jim pri oblikovanju gline in pri barvanju izoblikovanih predmetov dopušča, da sami razvijajo svojo fantazijo. «In v teh mladih ljudeh je ljubezni na pretek,» je še dodal.
Del tega navdušenja je ob pogledu na razstavljene izdelke zajel tudi vse, ki so se udeležiti včerajšnje slovesnosti, zlasti pa člane Skupnosti -družine, pobudnike in gonilno silo zamisli. Karlo Kalc, ki je od samega začetka nekakšen duhovni in operativni vodja openske skupnosti handikapiranih in ki si že leta prizadeva, da bi poskrbel prizadetim kakšno zaposlitev (skušal jih je vključiti, a
brez uspeha, v razna podjetja) je še posebno zadovoljen, da se je nekaj le uresničilo. Keramične izdelke bodo prej ati slej ponudili na tržišču, kar bo marsikomu odprlo možnost vsaj delne finančne osamosvojitve. Vendar mimo vsega tega in mimo izrednega zadoščenja, ki ga ob svoji novi zaposlitvi čutijo mladi tečajniki, je treba po Karlovem mnenju podčrtati že samo dejstvo, da je bila marsikomu od njih dana s tem možnost, da lahko živi in ustvarja v neki skupnosti, da se ne čuti več tako osamljenega. Sedaj ostaja le še vprašanje, kako bo na novo stvarnost, ki
je zajela opensko skupnost, reagiralo širše okolje. Karlo in z njim vsi njegovi ožji in zunanji sodelavci srčno upajo, da bo tečaj priložnost za boljše stike in za večje razumevanje potreb handikapiranih, ki so slej ko prej preveč prepuščeni samim sebi.
Morda bo pobuda, ki jo je v okvi ru Načrta EGs tržaška pokrajina podprla, resnično odskočna deska za nadaljnje pobude, kot so včeraj v svojih pozdravih in voščilih poudariti mnogi, s pokrajinskim predsednikom Claricijem in odbornikom Cannonejem na čelu.
nega stanja družin. Obe materi se te možnosti nista poslužili, od novembra dalje pa nista plačati niti osnovnih 25 tisoč tir.
Iz vsega tega torej izhaja, da so starši bili obveščeni in da so zavestno sprožili neprijeten dogodek na škodo svojih otrok. Poraja pa se tudi vprašanje, zakaj si vsaj ena družina (starši drugega otroka stanujejo v Trstu, delajo pa pri Fernetičih) ne poslužuje tržaških občinskih vrtcev. Res ima pravico, da si izbere katerikoli vrtec, toda ali ni neracionalno voziti vsak dan otroka iz Starega mesta na Col? Tudi možnost, da ne plačujejo iz finančne stiske, ne bo držala, saj se vozijo na Col z luksuznim avtom, štirikratna vožnja iz Trsta na Col in obratno pa tudi nekaj stane.
«Zdi se mi, da se pod izgovorom refekcije skriva kaj drugega, kot dokazuje mazaška akcija,» je ugotovil Pavel Colja. «Z naše strani ni nobene politične taktike, nismo proti vpisovanju italijanskih otrok, žal pa ne moremo kriti stroškov za refekcije, še posebno ko gre za osebni kapric.» Nato je še poudaril, da je sam opozoril pred dvema letoma šolskega skrbnika na nevarnost, da bi zaradi pomanjkanja otrok zaprli italijansko sekcijo vrtca.
Da je v sredo šlo za načrtovano akcijo, se lahko razbere iz raznih dejstev. Pred mesecem dni je ena mati arogantno napovedala kuharici, da bo prišla z novinarjem in karabinjerji v primeru, da ne bi sinu postregli s kosilom. To se je tudi zgodilo v sredo, novinar pa je že od ponedeljka vsak dan bil na eolskem vrtcu ob uri kosila, zgodilo pa se ni nič. ker otrok ni bilo.
Hudo ogorčene so poleg upraviteljev tudi obe učiteljici o katerih je pisalo, da nista kosili iz solidarnosti. Nič res: potem ko jim je uprava po sklepu pokrajinskega nadzornega od bora zvišala prispevek za kosilo na 2.500 tir dnevno (bilo je to 12. decembra lani), so se odpovedale prehrani. Z naštevanjem, kaj vse je bilo v članku narobe, bi lahko dolgo naštevali. Le nekaj «rožic»: ni res, da so starši slovenskih otrok iz drugih občin menjali bivališče («to lahko preverite na matičnem uradu»), ni res, da so otroci sedeti ob mizicah v jedilnicah. Do «vdora» novinarja, matere in karabinjerjev je prišlo, ko so šele razdeljevati juho in so vsi otroci biti še v učilnicah. Huda pa je tudi kuharica, saj jo je novinar opisal kot čarovnico iz povesti Janko in Metka, na koncu pa ji vtaknil v usta vzdih: «Oh, saj ljubim otroke.» Sploh pa je kronist izrabil človeško občutljivost do tenkočutnih in nedolžnih otrok, da bi iz neprijetnega dogodka napihnil politični škandal.
Mazaška akcija na Colu pa včeraj ni ostal osamljen izziv proti sožitju med tu živečima skupnostima. Malo pred 14. uro, sredi belega dne, so namreč pripadniik iste tolpe pomazali vrata in zid stavbe v Ul. S. Francesco, kjer je sedež naših organizacij. Prva je ob tem izrazila SKGZ solidarnost Ustanova za poznavanje slovenskega jezika in kulture.
Miljski občinski proračun 1984 od sinoči na razpolago občanom
Miljski župan Bordon je včeraj oi l Predstavnikom sredstev množičn ga obveščanja osnovne značilnosti ol črnskega proračuna 1984. «Rok za nj gwo odobritev zapade 28. februar j 's proračun pa je že nared in : °J bi ga lahko predložili skupšč Je naglasil župan, «toda z nji rim T0 naÌPreJ seznaniti krajevi družbeno politične sile ter vse orgar n^!je’,kl odražajo tukajšnjo stva ■ Vrsta takih posvetovanj se nrìkv- sin°či in se bo nadaljeva . ,.n° dvajset dni. Bordon je izr iih Z i °’ “J b* prebivalstvo prek sv i glasnikov proračun še izboljšalo ln>u •1	da bi ob njegovi prc
-itvi občinskemu svetu ne smelo b; nobenega razloga več za kakršno k< Polemiko.
Zupan, ob katerem je poleg drug praviteljev in tehnikov ter izvede /'beine sedel pristojni odborn j, *■] Vodopivec, je spričo «milijar lukenj v javnih financah» obči ?K° “stino označil kot «dober pror Vi,?'v 111 1° «upravičil z navedbo št ,V proračunu je 36 milijonov 1 «Ktive na račun 1. 1983, medtem ko
obračun za 1982 izkazoval 12,261.298 in obračun za 1981 celo 493 milijonov 159.863 tir primanjkljaja.
Proračun kaže nadalje 6 odstotno skrčenje izdatkov za storitve, za kar gre zasluga racionalizaciji in modernizaciji raznih služb, ki ostanejo kakovostno neokrnjene. Prav tako ne bomo zvišati tarif, je dejal župan. Oskr-bovalnina v šolah in c-troških jaslih ostane taka kot je in se bo v šolskem letu 1984-85 še pocenila v prid revnejšim slojem. Oskrbovalnina ECA za priletne se sicer podraži od 23.000 do 25.700 tir, toda razliko bo krila občinska blagajna, tako da za goste Doma ostarelih ostane vse pri starem. Tudi pristojbina za odnos smeti bo enaka lanski. Pač pa je občina prisiljena nekoliko zvišati pokopališke tarife pa tudi one za izkoriščanje športnih naprav, ki so že nekaj desetletij nespremenjene (v načrtu je, naj bi 4e naprave neposredno upravljale športne organizacije). Razne občinske in druge pristojbine pa se bodo zvišale za 10 od sto, ker to veleva državna zakonodaja.
Občinsko osebje: zaposlenih je bi-
lo 38 mladih moči, nove pa pridejo v službo letos po dogovoru s sindikati in ob takšnem tolmačenju delovne pogodbe, ki lahko nagradi po klicno usposobljenost.
Naložbe: znašale bodo 4.006,718.850 lir kljub trenutno nepovoljni zakono da ji; ustrezna posojila najema občina z neposrednim poseganjem na domači in tuji finančni trg, s čimer razbremenjuje lastno blagajno in po svoje prizanaša tudi državi (iz te bo vsako leto dotekalo v Milje 1,3 milijarde tir).
Na področju socialnih pobud je o skrbi priletnih namenjenih 132,424.068 lir proti lanskim 75,651.000, a posebno skrb posveča občina delu ra jonskih svetov, ki bodo letos pričeti neposredno upravljati del bilančnega sklada za posege na teritoriju.
Po sporočilu, da je občinska uprava zaprosila za vstop v kategorijo občin s 60	250.000 prebivalci, je
župan povabil pokrajinska tajništva političnih sil, naj se pridejo v Milje seznanit z ustrojnimi in organizacijskimi značilnostmi dela, ki ga o-pravlja občina, (dg)
Pozitiven letni obračun dela mestnih redarjev
Poveljstvo tržaških mestnih redarjev je te dni objavilo poročilo o njihovem delu v preteklem letu, iz katerega je razbrati splošno pozitivno o-ceno z ozirom na prejšnja leta. Iz podatkov sicer izhaja skrčenje defovne-ga obsega, vendar je kljub vsemu lani vsak mestni redar opravil v poprečju nekaj več kot 583 posegov.
Med vzroki upadanja obsega dela poročilo med drugim navaja skoraj popolno odsotnost vozil z jugoslovansko registracijo v mestnem prometu, v katerem so bila v preteklih letih u-deležena s 15 do 20 odstotki. Poleg tega so na lanskoletno dejavnost pomembno vplivati nekateri sindikalni spori in premajhno število osebja. Velik del ga je bilo namreč uporabljenega za zunanje službe na terenu, medtem ko je bilo v uradih čutiti pomanjkanje osebja.
Preventivni in kazenski posegi, ki so jih mestni redarji opraviti na o-snovi prometnega zakonika, dosegajo število 148.830, največ pa jih je bilo marca in aprila. Seveda so prevladovale globe zaradi nedovoljenega parkiranja in ustavljanja vozil: 136.947, vseh ostalih pa je bilo le 7.295 (!). Poročilo ob tem opozarja, da tudi te
«statične» kršitve prometnega zakonika povzročajo nered v prometu in ogrožajo njegovo varnost, zato so redarji do njih še posebno strogi.
Število prometnih nesreč je na mestnem območju še vedno dokaj visoko čeprav se je z ozirom na leto poprej zmanjšalo za 21 odstotkov. Žal je še vedno ze o visoko število oseb, ki se pri teh nesrečah poškodujejo ati u-mrejo in tukaj ni videti nobenega u-padanja. Lani je bilo ranjenih 884 o-seb, umrlo pa jih je 14. Čeprav je med vzroki prometnih nesreč vedno neprevidna vožnja, gre poudariti, da ima velik delež krivde poleg mehanskih sredstev tudi cestišče, ki je pogojeno z valovito lego Trsta in majhno prevoznostjo številnih utic in cest, kar je čutiti posebno v urah prometnih konic.
Poročilo navaja tudi podatke o delu mestnih redarjev na številnih drugih področjih, kot so sodno, zavarovalniško, sanitarno, pomorsko, trgovsko, iskanje ul tradente predmetov, različne kršitve zakonov in podobno.
Poročilo zaključuje zagotovilo, da si bodo mestni redarji še naprej prizadevati za izboljšanje svoje službe v celoti, posebno pa na področju mestnega prometa.
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984
CELOLETNA..................... 75.500	lir
POLLETNA ..................... 54.500	lir
MESEČNA....................... 10.000	lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure	*
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382 •	Urnik od 9. do 12. ure
Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun štev. 1718
Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333
Mali oglasi
telefon (040) 794672
OSM1CO je odprl Ernest Smotlak - Mač-kolje 58. Toči belo in črno vino.
NA DOMU poučujem matematiko in liziko za srednje in višje šole. Prav tako lahko pomagam študentom na univerzi. Telefonirati v večernih urah 003866/73035.
V BORŠTU na št. 150 sta Raja in Danilo Glavina odprla prvič osmico.
PRODAM zazidljivo parcelo pri morju v bližini Reke. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro «Zazidljivo».
IŠČEM zazidljivo zemljišče 1000-1500 kv. m v občini Dolina. Telefonirati zjutraj na št. 825-506.
PRODAM 4 nove avtomobilske gume (112 abarth). Informacije na upravi PD v Gorici.
PRODAM kompletne smuči znamke Spalding, ženski smučarski komplet št. 44 in smučarske čevlje št. 37 ter različne slovenske in italijanske romane. Telefonirati od 12.30 do 13.30 na št. 824-951.
OSMICO je odprl Zoran Pangerc v Dolini št. 474.
AGENCIJA «Riviera» - tel. 224-426 išče manjšo kraško hišo na samem. Telefonirati od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
OSMICO ima do 24. februarja Robert Pipan iz Mavhinj.
NA PROSEKU prodajamo trgovino športne opreme (licenca 9-10-14 in prostor). Telefonirati na 225-053.
PRODAM avtomobil MINI METRO L, letnik 1982, prevoženih 21.000 km, v zelo dobrem stanju, za 5.800.000 lir. Telefonirati od 8. do 13. ure na 566-191.
IŠČEM v najem kemično čistilnico, po možnosti v mestni okolici. Pismene ponudbe pod šifro «Kemična čistilnica» na Primorski dnevnik - Oglasni oddelek - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst.
PRODAM pisalni stroj, tudi s slovenskimi črkami, 300.000 lir. Tel. 040/ 763-965 od 16. do 18. ure.
Šolske vesti
Ravnateljstvo znanstvenega liceja «F. Prešeren» obvešča, da 21. januarja zapade rok za vložitev prošenj za maturo.
Razna obvestila
Jutri, 15. januarja, ob 16. uri bo v cerkvi v Skednju KONCERT BOŽIČNIH PESMI. Nastopajo ženski pevski zbor iz Boljunca, dekliški pevski zbor in mešani zbor iz Mačkolj ter mešani pevski zbor iz Skednja.
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča državne uslužbence, in to 'učno in neučno osebje, ki je še v službenem odnosu ali že upokojeno, da napravi prošnjo naslovljeno na finančno nadzorništvo (Intendenza di finanza) v Trstu, za povračilo celotnega zneska, ki je bil plačan na račun draginjske doklade od leta 1974 dalje. Upokojeno šolsko osebje naj napravi prošnjo tudi za povračilo zneska zadržanega pri odpravnini. Prošnja je predložena na nckolko-vanem papirju, rok za vlaganje prošenj zapade 30. aprila 1984. Zainteresirani lahko dvignejo obrazce prošenj na šolskem skrbništvu, soba št. 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 11.30 do 13.30.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 14. januarja
SREČKO
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.45 — Dolžina dneva 9.02 — Luna vzide ob 13.03 in zatone bo 3.16.
Jutri, NEDELJA, 15. januarja PAVEL
Vreme včeraj: temperatura zraka 2,8 stopinje, zračni tlak 1019,3 mb ustaljen, veter 16 km na uro severovzhodnik, vlaga 58-odstotna, nebo jasno, morje ra hlo razgibano, temperatura morja 8,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Antonella Sfettina, Alessandro Leghissa, Daniela sartori, Martina Berrò, Roberto Chicco, Erik Lorenzi, Sabrina Tarantini.
UMRLI SO: 93-letna Cosima Chirico vd. Macaiuso, 71-letna Maria Giacova-sich, 57-letni Anseimo Belle, 76-letni Vittorio Maraspin, 88-letni Antonio Pin, 79-letni Giovanni Ciano, 63-letni Riccardo Pittori, 43-letni Sergio Serra, 72-letna Iolanda Sponza vd. Di Gennaro, 79-letni Carlo Prodani, 52-letni Dario Clama, 78-letni Matteo Vio, 84-letna Francesca Iur-kovic vd. Colli, 52-letna Anna Grison por. Budach, 51-letni Aquilino Baldas, 82-letna Giuseppina Pfaff.
$ tommagipi boutique
" Ul. Mazzini 37-39 - TRST
| moška - ženska - otroška konfekcija
l IZREDNA PRODAJA s POPUSTI OD 20 DO 80%
Na otvoritev nove OPTIKE MALALAN
ki bo danes, 14. t.m., od 16. ure dalje na OPČINAH, Proseška ulica 6
vljudno vabim vse prijatelje in znance.
Milko Malalan
Prispevki
Popravka :
Pekama Malalan daruje 20.000 lir za, ŠD Kontovel in ne za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Alberte Kralj daruje družina Liliana in Ladi Budin
20.000	lir in ne 10.000 lir za gradnjo Kulturnega doma - spomenika padlim v NOB v Briščikih.
V	spomin na Alberto Škrk vd. Kralj daruje Angel Rebula 10.000 lir za moški pevski zbor I. Gruden iz Nabrežine.
V	spomin na dragega Rikota daruje Zofi Batič z družino 10.000 lir za ŠD Mladina.
Za Zvezo bivših deportirancev ANED so darovali Enrico Perini 50.000 lir, Giuseppe Zerial 100.000 lir, Riccardo Go-ruppi 50.000 lir, Giordano Dudine 125.000 lir, Renato Franco 100.000 lir, Pietro Marusich 20.000 lir, Mario Rauber 100.000 lir, Raffaele Del Zio 20.000 lir, Narciso Borisi 3.000 lir, Raffaele Gregor! 52.000 lir, Giordano Dudine 25.000 lir, Aldo Počkaj 10.000 lir, Maria Plahuta 50.000 lir, Gabriella Covacich 100.000 lir, Maria Iozzo 100.000 lir, Nerina de Walder-stein 100.000 lir, Rodolfo Flego 200.000 lir.
V	spomin na Josipa Cibica darujeta Danila in Viljem Košuta 10.000 lir za godbo Vesna iz Križa.
Stanko Korošec daruje 20.000 lir za KD F. Venturini.
Marija in Boris Bandi darujeta 30.000 lir za KD F. Venturini.
Ob nabiralni akciji za gradnjo Kulturnega doma - spomenika padlim v NOB v Briščikih so, darovali člani Slovenskega lovskega društva Furlanije-Ju-lijske krajine «Doberdob» : Silvio Stran-šček 10.000 lir. Fulvio Bonazza 10.000 lir, Ladislav Kobec 10.000 lir, Anton ša-vron 5.000 lir, Marino Luxa 5.000 lir, Ivan Luxa 5.000 lir, Edi Velise 5.000 lir, Miljo Kosovel 5.000 lir, Maksimiljan Kr-mac 3.000 lir. Ivan šavron 2.000 lir, Edvard Frangala 3.000 lir, Bruno Grando
3.000	lir. Karlo Furlan 10.000 lir, Rudi Pahor 10.000 lir, Livio Pernarčič 10.000 lir, Jurij Umari 10.000 lir, Marčelo Do-ljak 10.000 lir, Pavel Colja 10.000 lir, Franko Cergol 10.000 lir, Ivan Rebula
10.000	lir.
Za KD F. Venturini so darovali: Toni Berženda 5.000 Ur, Danilo Jercog 30.000 lir, Frida Valetič 20.000 lir, Franc Vouk
50.000	lir, Josip Zobec 10.000 lir.
Ob šesti obletnici smrti prijatolja Josipa Sedmaka (Bracota) darujejo Mario D'Este 10.000 lir, Branko Sulčič 10.000 lir, Danilo Sain 5.000 lir in Gigi Bruži
5.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI iz Križa.
MENJALNICA
vseh tujih valut
13. 1. 84
Ameriški dolar................1.710.—
Kanadski dolar................ 1.360.—
Švicarski frank............... 762.—
Danska krona.................. 165.—
Norveška krona................ 214.—
Švedska krona.................... 206,—
Holandski fiorini................ 538.—
Francoski frank............... 197.—
Belgijski frank................... 26,—
Funt šterling................. 2.390.—
Irski šterling................. 1.860,—
Nemška marka..................... 604,—
Avstrijski šiling................. 85.—
Portugalski eskudo................ 11.—
SpansKa peze ta................... 10.-
Japonski jen....................... 6,—
Avstralski dolar............... 1.425,—
Grška drahma...................... 11,—
Debeli dinar..................... 11,25
Mali dinar....................... 10,75
ure
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST ULICA F. FILZI 1Q -	(52	61-446
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Ul. dell'Istria 35, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Combi 19, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Sesljan, Bazovica, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121. Sesljan: tel. 209-197
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
ZSKD obvešča, da ima na razpolago okrožnico za prošnje o finančnih podporah raznim društvom in ustanovam, ki jo je izdala pokrajina. Prošnje je treba predložiti do 31. januarja.
V Društvu slovenskih Izobražencev v Trstu - Peterlinova dvorana bo v ponedeljek, 16. januarja, pogovor o vlogi stanovske organizacije slovenskih duhovnikov na Tržaškem. Pogovor bosta vodila škofov vikar msgr. Lojze Škerl in kaplan Dušan Jakomin. Začetek ob 20.15.
Enotni odbor za mir za Kolonkovec in Rovte vabi na predvajanje filma «HIROSHIMA - NAGASAKI» danes, 14. januarja, ob 17. uri v dvorani sedeža KPI v Ul. Costalunga 161 in ob 19. uri v dvorani društva Rovte - Kolonkovec v Ul. Monte Sernio 27. Film ni primeren za otroke. Vabljeni.
Vzhodnokraški mlajši mladinski pevski zbor obvešča, da se bodo pevske vaje spet pričele danes, 14. t.m., ob 14. uri v zadružnih prostorih na Padričah.
f Čestitke
IVANA COLJA! Da bi bila vedno pridna in ubogala mamo in očeta, so želje none Ane, nonota Franca In Stojana.
Danes praznuje rojstni dan naša SILVANA. Vse najboljše ji želimo: mož Guerrino, Denis, Marina, Claudio, Ana, oče in mama.
Privekal je
KRISTJAN
Naši kolegici Silvani in soprogu Marinotu iskreno čestitamo, malemu Kristjanu pa želimo vso srečo v življenju
uslužbenci ZTT
Kulturno društvo FRAN VENTURINI
vabi na
koncert
TRŽAŠKEGA OKTETA
danes, 14. januarja, ob 20. uri v Kulturnem domu A. Ukmar Miro pri DOMJU.
oncerti
Glasbena matica Trst - Kulturni doni v Trstu. V četrtek, 19. t.m., ob 20.30 bo nastopil mešani pevski zbor CON-SORTIUM MUSICUM pod vodstvom Mirka Cudermana (4. abonmajski koncert). Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Kino
La Cappella Underground 18.00, 20.00 in
22.00	«Despair». Režija Rainer Fassbinder.
Maxivideo 18.30 — 21.00 «Le nozze di Figaro». Mozart.
Ariston 16.00 — 22.00 «I misteri del giardino di Compton House».
Eden 15.30, 17.40, 19.50, 22.15 «Mai dire mai». Sean Connery.
Fenice 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 «Segni particolari: bellissimo». A. Celentano.
Nazionale Dvorana št. 1 15.20 — 22.00 «Beauty». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.30 — 22.15 «Il tassinaro». A. Sordi.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 «The story of J. Welse». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 «Il ritorno dello Jedi».
Mignon 15.00, 16.45, 18.30, 20.15 in 22.00 «Il libro della giungla», risani film.
Capitol 16.30 — 22.00 (tei. 726-813) «Sapore di mare II. - Un anno dopo».
Aurora 16.30 — 22.00 «Flashdance».
Moderno 16.30, 18.20, 20.10 in 22.00 «Staying alive». Režija Silvester Stallone. J. Travolta.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 «Psycho IL». Antony Perkins. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lumiere 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «Rocky IL». Silvester Stallone.
Radio 15.30 — 21.30 «Tamara il caldo sesso». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 «Lo spettacolo incomincia».
SLOVENSKO * STALNO „ GLEDALIŠČE V TRSTU
DUŠAN KOVAČEVIČ
RADOVAN TRETJI
Bridka komedija o samoizdaji Režija:	BORIS KOBAL
DANES, 14. januarja, ob 20.30 ABONMA RED F JUTRI, 15. januarja, ob 16. uri ABONMA RED G
Gledališča
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE - Trst
V	ponedeljek, 16, januarja, na Go-
riškem srečanju malih odrov v Novi Gorici Dušan Kovačevič:	RADOVAN
TRETJI.
AVDITORIJ
Od 17. do 22. januarja bo gostovala v Trstu skupina «Il Gran teatro» gledališča Niccolini iz Firenc. Predstavila bo Molièrovo delo «Il Borghese gentiluomo». Režija Carlo C cechi. Ravnateljstvo Stalnega gledališča je rezerviralo dve matineji (19. in 20. januarja) za dijake. Cena za dijake 5.000 lir. Posamezne šole morajo do 13. t.m. sporočiti svoj obisk (tel. 567-201).
ROSSETTI
Danes, 14. januarja, ob 16. uri, red 2, sobota, bo Stalno gledališče F-JK predstavilo delo R. Rossa «Il pianeta indecente» z Giuliom Brogijem. Režija R. Guicciardini.
VERDI
V	nedeljo, 15. t.m., ob 16. uri zadnja predstava Giordanove opere «Andrea Chènier», red D. Dirigent J. Collado, režiser B. de Tommasi.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
Danes, 14. januarja, ob 10. uri in ob 11.30: Ne bojte se velikih živali - lutkovna predstava.
Velika dvorana
Danes, 14. januarja, ob 19.30: Večer slovenskih ljudskih plesov in pesmi AFS France Marolt. Ponovitev v soboto, 21. t.m., ob 18. uri.
Okrogla dvorana
Danes, 14. januarja, ob 20.30: Raymond Qucneau «Vaje v slogu».
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 14. januarja, ob 15. uri Med-festlvalski odbor - stavba KS Nova Gorica: ob 20. uri: Teatro dell’Elfo (Milan) - Williams «Razredni sovražnik», OŠ IX. korpus (za izven) Nova Gorica.
13. GORIŠKO SREČANJE
MALIH ODROV
V	ponedeljek, 16. t.m., ob 17. uri: Slovensko stalno gledališče Trst - D. Kovačevič «Radovan Tretji». Dvorana Solkan; ob 20.30: Slovensko ljudsko gledališče Celje - R. Queneau «Vaje v slogu». Avditorij Gorica - Italija.
Razstave
Danes, 14. januarja, ob 18. uri bo v galeriji «Cartesius» otvoritev razstave grafik slikarja Daria Delpina. Umetnika bo predstavil umetnostni kritik Carlo Milic. Razstava bo odprta do 26. t.m.
Do 21. januarja razstavlja v galeriji «Modema» - Pasaža Rossoni slikar Danilo Ceccone.
V občinski galeriji - Trg Unità, bo v torek, 17. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave slikarja Fabia Deliache. Razstava bo odprta do 24. januarja.
SOLA ZA KROJENJE
IN ŠIVANJE
EDDA DESCO
Ul. Destriero 11 —- Tel. 744458
ZAČELO SE JE VPISOVANJE
1
S
3
o
	ZADNJA VELIKA PRILOŽNOST ZIMSKE SEZONE 1983-1984	
	OD 10. JANUARJA DO 4. FEBRUARJA	
		
S*	VELIKA SEZONSKA RAZPRODAJA	
Moška, ženska in otroška zimska OBLAČILA, dežni plašči, pletenine, moške, ženske in otroške srajce, nočno perilo, prešite odeje in pernice (razen v športnem oddelku).
JAKNE
usnjeni plašči in kožuhi. 15 % POPUSTA
za nakup v gotovini
KRZNENI PLAŠČI:	lisica, bober, svizec, volk,
murmansky, perzijaner, nere, opossum, jagnje, s krznom podloženi dežni plašči.
20-30-50-80% POPUSTA
za nakup v gotovini
OBUTEV za moške in ženske.
POSEBNE PONUDBE Z
20-30-50% POPUSTA
za nakup v gotovini
20% POPUSTA za nakup v gotovini IN POSEBNA PONUDBA ZA ZADNJE PRIMERKE SERIJ
30 - 50 % POPUSTA za nakup v gotovini
POZOR: Popusti v oddelku krznenih oblačil veljajo TUDI za nakupe z bančnim posojilom, ki ga klientu nudi Gassa di Risparmio di Trieste, La Banca d’America e d’Italia ali pa katerikoli drugi vodilni bančni zavod.
Naj mlaj sim zanimivo vabilo za v gledališče
Gledališka skupina «La Contrada» prireja pod pokroviteljstvom tržaške ga šolskega skrbništva, tržaške obči-nc in deželne gledališke ustanove dru gi cik us otroških in mladinskih pred stav z naslovom «A teatro in compagnia». (V gledališče v družbi).
Letos bodo predstave v gledališču Cristallo, spored bo vsekakor pester, saj bo z različnimi deli gostovalo 13 italijanskih gledaliških skupin. Vod stvo «Contrade» si je zamisiiilo prireditev tako, da bi zadovoljilo čim večjemu številu otrok. Posamezne predstave so tako izbrane, da bodo primerne za otroke različnih starosti od predšolskih otrok pa do mladih tja do 14. leta, kar seveda ne pomeni da v gledališče ne bodo smeli odrasli, saj je v repertoarju nekaj del, ki vsekakor zasluži pozornost vseh ljubiteljev gle dališča. Večina predstav bo zjutraj, tako da se jih bodo lahko udeležile posamezne šole, nekatere predstave Pa bodo ponovili tudi popodne in tako nudili možnost, da se jih otroci udeje-zijo tudi izven šolskih ur.
Sezona za mlade se bo pričela v ponedeljek, 16. januarja s predstavo gledališča «La Contrada», ki bo u pnzorila delo «Racconta tu che raccon to anch’io». Sledila bedo gostovanja naslednjih skupin: «Teatro dele pulci» iz Pise, «Teatro di piazza o d’occasione» iz Pmta, «Teatro del Cangu ro» iz Ancone, «Teatro dell’angolo» iz 1 urina, «Teatro delle Briciole» iz Reg gio Emilie, «Centro teatrale Bresciano,» «Teatro gioco vita» iz Piacenze,
«Teatro stabile» iz Turina, «Teatro del e arti» iz Rima, «Teatro viaggio» iz Bergama, «Ruotalibera» iz Rima, «Teatro studio» iz Trsta.
Omenjene skupine bodo predstavile dela, ki so si med sabo različna bodisi po tekstovni predlogi bodisi po načinu in tehniki uprizarjanja. Tako so za nekatere predstave tekstovne predloge iz klasične literature, saj se srečamo z imeni kot so Pirandello, Swift, Jack London, Oscar Wilde in drugi. Del predstav pa je sodobnih, oziroma prinašu sodobne gledališke izkušnje in ne samo gledališke. Primera za to sta lahko predstavi «Pigiami» gledališča «Teatro dell’angolo», ki je nastala na podlagi raziskav v različnih italijanskih šolah in pa igra «Storie incompiute(r) » gledališča «Teatro del Canguro». Slednja je tipična predstava «animiranega» gledališča. Seveda tudi igre, ki so iz tako imenovanega «klasičnega» reper toarja zvečine ne ubirajo klasičnih uprizoritvenih poti. V tem smislu je treba opozoriti vsaj na gledališče «Teatro delle Briciole,» katerega igra «Klic džungle» J. Londona , je žela v Italiji izjemne uspehe.
Ob zaključku čanka naj omenimo, da so organizatorji teh gledaliških srečanj pripravili tudi izčrpen spremni material, tako da bodo posamezne šole lažje izbirale obisk predstav. Priredi telji nadalje priporočajo, da šole javijo pravočasno obisk, saj bo k predstavam pripuščeno določeno število otrok.
Novosti na knjižni polici
Emil Frolih :
V svetu operne talije
Emil Frelih je znan slovenski reži s?r’ Predvsem operni režiser, ki ni r el°val samo na domačih temveč tudi na tujih gledaliških odrih. Svoja bo Pata izkustva pri delu v gledališču je strnil v neke strnjene zapiske in spoznanja, ki nam jih v knjigi V SVE TU OPERNE TALIJE, posreduje Državna založba Slovenije. Razlika od ostalih avtobiografskih pričevanj je v tem, da v tej knjigi avtor stopa do-celoma v ozadje in prepušča svojo besedo le pripovedi o postavitvi po sameznih opernih del na oder.
Knjiga torej ni kronološki zapis o Frelihovih postavitvah oper doma in
po svetu, temveč je prikaz, kako je ta dela pomagal uprizoriti. Zato je po udar ek na posameznih operah, na analizi teh, na analizi glasbe opernih skladateljev, na obravnavanju libretov posameznih oper in na tem kaj in kako naj zaživi operno delo na odru. Gre torej za analize del, za koncept režijskih uprizoritev in za kritičen pri stop tako do glasbe, do teksta in po sameznih odrskih postavitev. To pa pomeni, da je Frelihova knjiga, posvečena operni umetnosti, nekak pre prost, kratek priročnih za uprizarjanje oper na odru, temelječ na lastnih kritičnih spoznanjih in lastnih režijskih konceptih. Je torej neko poma gaio za režiserje, neke vrste učbenik operne režije in ena redkih tovrstnih knjig. Zlasti pri nas. Zato opozarja mo nanjo!
Sl. Ru.
Sovražnik v razredu
•zor iz igre «Sovražnik v razredu» milanske skupine «Teatro dell'Olio». ' uP'na ic sinoči gostovala v goriškem Kulturnem domu v okviru «Srečanja aun odrov», nocoj pa bo gostovala v Trstu v gledališču Cristallo (ob 20.30)
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA	RADIO
Prvi kanal
10.00	Moj prijatelj konj - dokumen tarna oddaja
10.25	Con un colpo di bacchetta
10.55	Una tranquilla coppia di kil ler - 2. del
12.00	Dnevnik 1 Kratke vesti
12.05	Adorabili creature - TV film
12.30	Check-up - oddaja o medicini
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik 1
14.00	Prisma
14.30	Fortunella film, ki ga je režiral Eduardo De Filippo; Nastopajo: Giulietta Masina, Alberto Sordi, Eduardo De Filippo. . .
16.10	Današnji umetniki ; Luigi Gheno
16.30	Trije nečaki in majordom
17.00	Dnevnik 1 Kratke vesti
17.05	II sabato dello Zecchino
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Nabožna oddaja
18.20	Programi naslednjega tedna
18.40	Forte fortissimo TV top
10.40	Almanah in Vremenske razmere
20.30	Buon compleanno TV zabavno glasbena oddaja, ki jo vodi Pip po Baudo
22.30	Dnevnik 1
22.40	Tam tam aktualnosti Dnevnika 1
23.30	Velike razstave
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
8.55	Evrovizija :	svetovni pokal v
smučanju
Slalom za ženske
10.00	Dokumentarna oddaja
10.30	Programi naslednjega tedna
10.45	Sobota
12.30	Dnevnik 2 Start
Ljubljana
8.15	Poročila
8.20	Lokomotiva
8.35	Ciciban, dober dan: Zvončar
8.50	Mi smo smešna družina
9.20	Pred izbiro poklica: poklic v metalurgiji
9.55	Svetovni pokal v smučanju: slalom za ženske
10.55	Pesem giba
11.15	Človek in zemlja
11.40	Ljudje in zemlja - ponovitev
12.50	Svetovni pokal v smučanju : smuk za moške
14.15	Svetovni pokal v smučanju : slalom za ženske
16.55	Poročila
17.00	PJ v košarki
18.25	Planet opic - nadaljevanje in konec
19.26	Zrno do zrna
20.00	Zares čuden par film
21.45	Zrcalo tedna
22.00	Vzgojna oddaja
Koper
12.55	Svetovni pokal v smučanju : slalom za moške
15.00	Umetno drsanje - ples - Evropski pokal
16.55	TVD Novice
CANALE 5
10.20	Giorno per giorno TV film
10.50	Alice TV film
11.20	Lou Grant - TV film
12.15	Attenti a quei due - TV film
13.00	II pranzo è servito
13.30	Una famiglia americana
14.30	Alla conquista del West
16.30	Arabesque - TV film
17.30	Serpico - TV film .
18.30	Jenny e Chachj - TV film
19.00	Arcibaldo - TV film
19.30	Zig zag nagradno tekmovanje
20.25	Speciale Premiatissima vodi Johnny Dorelli, sodelujejo: A manda Lear, Nadia Cassini, Gi gi Sabanj ter Gigi in Andrea
22.25	Super record športna oddaja
23.25	Lo spavaldo film, v katerem nastopa Robert Red ford
RETEQUATTRO
8.30	Ciao ciao - risanke
9.30	Mr. Abbott e famiglia
10.00	Vicini troppo vicini TV film
10.20	L'altra faccia del padrino film, v katerem nastopa Ali ghiero Noschese
11.50	Fantasilandia - TV film
12.50	Casa, dolce casa - TV film
13.20	Maria Maria - novela
14.00	La villa bianca - novela
14.50	Športna oddaja
15.15	Sport: nogomet
16.20	Vincente e piazzato - športna oddaja
16.45	Word’s Series Baseball - šport na oddaja
17.20	II magico mondo di Gigi
17.50	Lobo TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19.30	TV film
13.00	Dnevnik 2 Ob 13. uri
13.30	Dnevnik 2 - Lepa Italija
14.00	Šolska vzgoja
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Športne vesti
16.15	Risanka
16.40	La prima festa di Anna
17.00	Gianni in Pi.notto
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Izžrebanje loterije
17.40	Vediamoci sul due - vodi Rita Dalla Chiesa
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti
18.40	Ceste v San Franciscu
19.45	Dnevnik 2 ~ Vesti
20.30	Le streghe - film, v katerem nastopa Silvana Mangano
22.20	Dnevnik 2 - Nocoj
22.30	II cappello sulle ventitré - variete
23.05	Un cinese a Scotland Yard -TV film
23.55	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
15.05	Dokumentarna oddaja
15.40	Šolska vzgoja
16.40	Cria cuervos - film, ki ga je režiral Carlos Saura
18.25	Programi tretje TV mreže
19.00	Dnevnik 3
19.35	Vsi na oder
20.15	Programj naslednjega tedna
20.30	Becket c il suo re TV drama
Nastopajo:	Andrea Giordana,
Giancarlo Zanetti, Luca Giordana. . .
21.40	Dnevnik 3
22.15	Un uomo vuol salire - po istoimenskem romanu Hansa Fai lade
23.15	Registriran polčas košarkarske tekme A-l lige
17.00	Košarka: Jugoplastika Gibona
18.30	Svetovni pokal v smučanju : slalom za moške
19.30	TVD Vse danes
19.50	V kuhinji z nami in
Glasbena oddaja
20.30	Lucy in njeni serijski film
21.00	Dolgo iskanje - dokumentarna oddaja
22.00	TVD Nocoj
Zagreb
9.20	Zimski spored za dijake
12.00	Svetovni	pokal	v	smučanju:
Slalom za ženske
12.55	Svetovni	pokal	v	smučanju:
slalom za ženske
13.30	Umetnostno drsanje
14.00	Svetovni	pokal	v	smučanju:
smuk za	moške
14.45	Kritična	točka
15.15	Poročila
15.20	TV koledar
15.30	Rokomet: Metaloplastika Kiel
17.00	PJ v košarki
18.15	Mali koncert
18.30	Medtem oddaja iz kulture
19.30	TV dnevnik
20.00	Izven preteklosti film
21.45	TV dnevnik
20.25	Zio Adolfo in arte Fiihrcr film v katerem nastopa Adriano Celentano
ITALIA 1
8.30	Chiappi risanka
8.50	Cara cara - novela
9.20	Febbre d’amore
10.15	Arrivano le spose - TV film
11.15	Športna oddaja
14.00	Cara cara - novela
14.45	Febbre d'amore
15.30	Aspettando il domani
16.00	Bim, bum, barn - otroška oddaja
17.45	Musica è. . . - glasbena oddaja
18.45	Simon & Simon - TV film
20.00	Tuono nero - TV film
21.30	Magnum P.I. TV film
23.00	L'uomo che uccide a sangue freddo film v katerem na stopa Alain Delon
00.30 Cannon - TV film
TELEFRIULI
13.00	La sedia scomoda
13.30	Športne vesti
14.15	šolske vesti
14.30	Šport: nogometna tekma Milan - Udinese
16.30	Superclassifica show - glasbena oddaja
17.15	Spaziotto - risanka
18.00	Regione verde rubrika
18.55	Lassie - TV film
19.25	Horoskop
19.30	TV dnevnik
20.00	La pagina della salute
20.30	Chi era quella signora? -film
22.15	Abat jour
22.20	Zarak Khan - film
RADIO TRST A
7.00,	13.00. 19.00 Radijski, dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica;
8.10	Almanah : Kulturni dogodki; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 Javni kon cert na tržaški univerzi ; 11.20 - 13.00 Opoldanski zbornik : 11.30 Beležka ;
12.00	«Glas od Rezije» - Glasbeni pot puri; 13.20 Glasba po željah ; 14.10 0-troški kotiček : «Zakajček in Vseved»;
14.30	Naš dobri stari radio; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Komorna igra: Igor Torkar: «Balada o črnem noju».
RADIO OPČINE
Do 15. ure Glasbena matineja ; 15.00 Glasba po željah (v studiu Igor in Sonja) ; 18.00 Listajmo po časopisih (vodi V. Ozbič) ; 20.00 Športna sobota s sodelovanjem športne redakcije Primorskega dnevnika (gost v studiu zamejski boksar) ; 20.30 Neposreden prenos košarkarske tekme Jadran - Pistoia iz tržaške športne palače; do 24. ure Športna sobota (vmes povezava s Pohorjem — žensko SP v smučanju).
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 0.00 4.30 Nočni program; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar;
6.15	Vremenska napoved Cestne razmere - EP Objave; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202;
13.00	Otvoritev Kruh in sol radia Koper - Predstavitev popoldanskega programa Glasba, zanimivosti, po-
-govori ; 13.30 Zamejska reportaža -Objave, kinospored, EP; 15.25, 15.45 EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 16.55 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav;
17.00	Primorski dnevnik Objave;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno pre bujanje - Pesem tedna - Koledarček;
7.00	Horoskop; 9.15 Glasba: 9.32 Cucianovi dopisniki ; 10.35 Vrtiljak motivov:
11.00	Svet mladih; 11.30 Na prvi s tra ni; 12.00 Glasba po željah ; 14.00 Popoldanski spored; 14.32 Radijska priredba ; 15.45 Glasbeni vikend; 16.55 Pismo iz...; 18.00 Zaključek programov.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00-
7.30	Glasbena matineja; 9.00 Radijski variete; 10.15 Black-out; 10.55 Glasba ;
11.10	Glasbeno srečanje z Mino; 11.44 Čarobna svetilka ; 12.26 Zgodovinske osebnosti : G. Murat; 13.20 Master -glasba dan za dnem; 14.03 Glasbena oddaja; 14.35 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Popoldanski variete; 16.30 Radijska priredba ; 17.30 Autoradio;
18.00	Objektiv Evropa; 18.30 Glas beno govorni program ; 19.15 Start -športne vesti; 19.30 Glasbeni mozaik;
20.00	Black-out; 20.40 Radijska priredba; 21.03 «Z» kakor zdravje; 21.30 Večerna kriminalka; 22.00 Radijska priredba; 22.28 Sovražnik - radijska drama; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00 Poročila; 6.10 Pro metne informacije; 6.20 Rekreacija;
6.45	Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, o-troci! ; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matinejski koncert; 9.45 Pojte z nami; 10.05 Svetovna reportaža;
10.25	Panorama lahke glasbe; 11.05 Pogovor s poslušalci ; 11.35 Srečanje republik in pokrajin ; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov ; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
14.05	Kulturna panorama ; 15.05 Radio danes, radio jutri ; 15.15 Vrtiljak; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00
Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena;
20.00	Sobotni zabavni večer; 21.00 -
23.00	Za Slovence po svetu ; 22.00 -
22.20	Iz naših sporedov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE VOSTAJE
Gorica in Nova Gorica si uveljaviti načela miru
Včeraj v Gorici prve letošnje prireditve
Voda na območju Sovodenj ni primerna za pitje
Okužena je najbrž že v zajetju pri Petovljah
Gorica, se polnokrvno vključuje v dogajanje 13. goriškega srečanja Ma lih odrov. To ni več manifestacija Nove Gorice, ampak obeh mest in to tudi po formalni, uradni plati. Zato ni naključje, da se je v ta prizadevanja vključila tudi goriška občinska u-prava, ki je za letos organizirala dve prireditvi, eno strogo gledališkega značaja, drugo pa splošno kulturnega — nadaljevanje tretjega srečanja gledališčnikov iz prostora delovne skupnosti Alpe - Jadran.
Drugi del tega simpozija je potekal včeraj zjutraj v pa ači Attems ob prisotnosti prefekta Siclarija in drugih predstavnikov oblasti, resnici na ljubo so ti bili prisotni v skromnem številu, udeležence simpozija pa je najprej pozdravil odbornik za kulturo Franco Obdzzi. Naglasil je, da je bila manifestacija hotena od obeh Goric jp spregovoril o gledalskem razvoju v mestu. Skratka, simpozij se navezuje na kulturne korenine Gorice.
Goriški župan Antonio Scarano pa je prisotnim osvetlil nekakšno zgodovino in razvoj Goriške in mesta samega. Gorica je bila od vedno stičišče različnih kulturnih sredin in kljub bolečim ranam uveljavljala kiftumi pluralizem, kar se je pokazalo pred vsem po drugi svetovni vojni, ko je po zaslugi prebivalstva tostran in on stran meje prišlo do prepričanja, da je treba novi svet graditi na osnovi načel miru in sožitja. In na tej podlagi skušata upravi obeh mest, Gorice in Nove Gorice, že več kot 20 let skupno ustvarjati ba jše pogoje življe-
Kronisti beležimo prvi samomor v tem letu, podobnega onemu zadnjega dne prejšnjega leta. V obeh pri merih se je ženska utopila v Soči. Pred 15 dnevi je bil to primer starejše ženske, tokrat gre za primer ženske srednjih let. štiriinštiridesetletna Anna Mandecich vd. Leban, bivajoča v Ulici Orzoni 49, uslužben ka v goriški splošni bolnišnici, si je včeraj zjutraj vzela življenje s tem, da je skočila v Sočo. Okrog 10. ure so njeno truplo potegnili iz vode gasilci. Truplo se je ujelo v mrežo električne centrale pri podgorski tovarni. Pokojnica je doma pustila dve pismi, prvo 15-letni hčerki, dru go svojemu prijatelju, v katerih ob-razložuje razloge, ki so jo privedli do samomora. Hčerko so o nesreči obvestili ko je bila v šoli.
Umrl je Rudi Horni
V 69. letu je v četrtek umrl Rudi Honn, znan tako v Novi Gorici kot v Gorici zaradi svojega plodnega u
Vloga in delovanje Zelenega križa, humanitarne organizacije, ki je v Gorici in goriški pokrajini prisotna že nad petdeset let, se je v lanskem letu še bolj okrepilo. Predvsem je bila ustanova deležna večje pozornosti s strani občinstva ter drugih ustanov in gospodarskih organizacij. Pozornost, ki se kaže tudi v obliki materialne pomoči. Tako so s prispevkom Banca del Friuli v zadnjem času lahko izpopolnili vozni park (pred tem je posebno vozilo Zelenemu križu podarila tudi Kmečka banka) z darovi posameznikov in drugih ustanov pa si trenutno prizadevajo izpopolniti opremo, da bi lahko hitreje in predvsem učinkovito opravljali nelahko nalogo zagotavljanja hitre pomoči v prometnih nesrečah ali drugačnih nezgodah poškodovanih o seb. V specializirani delavnici v Pistoii trenutno opremljajo rešilni a v to, ki ga je podarila Banca del Friuli in ki ga bodo predvidoma imeli na razpolago že ob koncu januarja.
Kljub razmeroma ugodni oceni o delovanju in vedno večjem uveljav ljanju ustanove, pa seveda ne manjka tudi takih ali drugih težav, nere šenih ali deloma rešenih vprašanj, zlasti kar zadeva vključitev ustanove
nja. Naša bodočnost je, je naglasil goriški župan, v sodelovanju na vseh področjih. V tem smislu se je izjasnil tudi predsednik skupščine Nova Gorica Zorko Debeljak.
O poteku simpozija pišemo na drugem mestu, zato tu ne bo napak spre govorili o sporedu, ki bo v prihodnjih dneh tekel v Gorici. Najprej pa mo-
de jstvovanja na kulturnem in ljud skoprosvetnem področju. Rojen v Ljubljani, je bil med vojno v partizanskih vrstah, po vojni je bil prvi direktor gledališča za slovensko Pri morje v Postojni, potem pa od leta 1955 prvi direktor ustanovljenega goriškega gledališča v Novi Gorici. Dve leti, od 1963 do 1965, je bil tudi direktor goriškega muzeja v Kromberku, vršil pa je tudi funkcije v Zvezi kulturnih društev v Novi Gorici. Večkrat je prišel predavat tudi v goriško zamejstvo in ljudje so ob njegovem prihodu vedno napolnili dvorano. Pogreb bo danes popoldne ob 15. uri v Renčah.
Vpis v vrtce
Goriška občinska uprava obvešča, da bodo 21. januarja pričeli' z vpisovanjem v občinske otroške vrtce. Trajalo bo do konca meseca. Vpisujejo tudi na šolskem uradu na župan stvu. Med občinskimi vrtci je tudi slovenski na Livadi, v Ulici del Brolo.
v organizacijo javne zdravstvene službe. Občutiti je tudi pomanjka nje ustreznega dogovora o porazde litvi nalog na različnih področjih. Ne toliko zaradi zaščite ozkih interesov ene ali druge humanitarne usta nove, marveč z namenom izboljšati različne oblike pomoči. Možnosti (in potreb) za delovanje organizacij, ki temeljijo na načelu prostovoljnosti, je namreč še zelo veliko.
Tako je razumeti iz besed Giam pierà Licinia in Giancarla Mihicha, predsednika in ravnatelja Zelenega križa v Gorici, ki sta poleg številčnih podatkov o dejavnosti ustanove v minulem letu, opozorila tudi na nekatera druga vprašanja. Ocena o de lu ustanove je vsekakor zelo ugodna. Na to opozarjajo že same številke. Tako so z rešilnimi avtomobili, ki jih ima na razpolago ustanova (trenutno sedem) lani prevozili okrog 10 tisoč kilometrov več kakor leta 82, število prevozov pa se je povečalo za nad 800.
Lani so pri opravljanju različnih zadolžitev prevozili nekaj nad 173 tisoč kilometrov in opravili 5662 prevozov. 727-krat so posredovali v primeru prometnih nesreč in drugih
prizadevata in sožitja
v okviru 13. GSMO
ramo vsekakor zabeležiti sinočnji nastop teatra Dell’Elfo iz Milana v Kulturnem domu. Skupina je uprizorila Williamsovega «Razrednega sovražnika». Jutri pa bo Kulturni dom spet gostil 13. goriško srečanje Malih o-drov. Ob 17. uri bo na sporedu predstava Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora «Pomota: Noe, Noe».
Zaključil se je preiskovalni postopek proti 22 letnemu Paolu Sandrinu iz Sesljana, osumljenemu umora 75-letnega upokojenca Maria Barata iz Tržiča in ropa z obtežilnimi okoliščinami. Sandrinu bodo sodili pred po rotnim sodiščem v Trstu in to zaradi namernega uboja in ropa. Akte so iz Gorice — preiskavo je vodil dr. Matteo Trotta — že poslali v Trst. Prav tako se je zaključila preiskava proti mladoletnikoma M. S. in B. R., gre za fanta in dekle iz Ronk, ki sta tudi vpletena v dejanje, zaradi ka terega bodo sodili Sandrinu. Zaradi mladoletnosti bo proces pred poseb n im sodiščem za mladoletne.
Kakor se bralci prav gotovo spo minjajo, se je zločin v Tržiču, v rajonu S. Polo, kjer je Barut živel, pripetil v noči od 16. na 17. april lani. Truplo moškega so našli sosedje naslednje jutro, preiskovalni orga ni pa so kmalu za tem prišli na sled skupini, ki naj bi bila zagreši la umor in upokojenca tudi oropala.
nezgod in prepeljali v bolnico nad 800 ponesrečencev. Ogromno dela so sodelavci Zelenega križa opravili na drugih področjih, zlasti kar zadeva prevoz pacientov iz bolnišnic v na Si pokrajini v Videm, Trst ali še bolj daleč, prevoz oseb, ki so pri klenjene na invalidski voziček, dru gih manjših, a za prizadete občane prav tako pomembnih nalog. Ob tem je pomembno, da so sodelavci Ze lenega križa na razpolago skupnosti neprekinjeno, podnevi in ponoči.
To velja za centralo v Gorici, ka kor tudi za odsek, ki deluje v Čer vinjanu in, ki od lanskega okto bra prav. tako zagotavlja neprekinjeno pomoč. Pravzaprav so potrebe na tem območju, na meji med goriško in videmsko pokrajino mogoče še večje. To bi lahko sodili po dejavnosti, ki jo je v lanskem letu o-pravil odsek. Z rešilnim avtomobilom so prevozili nad 30 tisoč kilometrov in opravili 732 prevozov. Ob tem velja opozoriti, da so sodelavci Zelenega križa tudi v tem kraju naleteli na veliko razumevanje zlasti med upravitelji in so v razmeroma kratkem času uspeli izvesti tudi, poleg rednega dela zagotavljanja hitre pomoči, vrsto nadvse uspelih prireditev.
Že nekaj let ugotavljajo pri vodovodnem konzorciju Oafo, da voda iz zajetja pri Petovljah ni neoporečna in da bo treba čimprej poskrbeti, da se vodovodno omrežje v sovodenjski, doberdobski in deloma zagrajski občini priključi na nov vir. že daij časa pristojni zdravstveni organi občasno ugotavljajo, ob rutinskih pregledih, preveliko koncentracijo kolibakterij in drugih mikroorganizmov. Z drugo besedo, voda iz zajetja pri Petovljah je okužena. To sicer še ne pomeni, da bo sedaj izbruhnila kužna bolezen, ali se bodo pokazale drugačne posledice za zdravje občanov, vendar pristojne zdravstvene oblasti kljub temu priporočajo, naj bi vodo pred uživanjem prevra i, ali kako drugače odstranili klice.
Že nekaj mesecev so bile periodične analize vode (vzorce jemljejo običajno v javnih lokalih, trgovinah itd.) negativne, zadnji izvid, te dni, pa je pokazal spet visoko in previsoko kon centraci jo kolibakterij in drugih organizmov, ki so običajno prisotni v fekalijah.
Spričo takega stanja bo tudi županstvo v Sovodnjah že danes sprejelo potrebne ukrepe. Ne glede na to, priporočamo občanom, naj vodo pred pitjem prevrejo.
Kje iskati raz’oge za novo, oziroma povečano stopnjo okuženosti? Že uvodoma smo zapisali, da je voda okužena že v zajetju in tako stanje ugotavljajo že nekaj let. Lani je vodovodni konzorcij Caf o na odločno zahtevo so-vodenjske in doberdobske občine poskrbel za nekakšno začasno rešitev z namestitvijo posebne naprave za kloriranje in to v zbiralniku na Debeli griži. Najbrž je prišlo do slabega de-
NLP v Sovodnjah?
Nenavadnemu dogodku je bila priča včeraj zjutraj skupina sovodenj-skih otrok, pa tudi nekateri odrasli. Čakali so na avtobus, da se odpeljejo v Gorico v šolo in to v bližini ljudskih hiš v Sovodnjah, ko sc je nad glavno ulico nenadoma pojavila žareča krogla in kmalu zatem izginila. Bilo je nekaj minut pred osmo u-ro. Pojav so videli tudi nekateri o-drasli občani. Za kakšen pojav gre? Ufologi — to je preučevalci neznanih letečih predmetov, bodo seveda imeli argument več za svojo teorijo.
Spet težave zaradi orožja
Na 4 mesece in 5 dni zapora ter na plačilo globe v višini 120 tisoč lir je bil obsojen 50-letni Guido Maccorini iz Škocjana ob Soči, zaradi posesti neprijavljenega strelnega orožja in nekaterih drugih prekrškov.
Med preiskavo na njegovem domu s<5» orožniki našli celo zbirko lovskih pušk, ena teh pa je bila brez predpisane registrske številke.
Orožje je pripadalo pokojnemu očetu, karabinko pa si je sposodil od svaka, z namenom, da jo kupi, je na včerajšnji obravnavi dejal Maccorini. Sodišče je bolj malo upoštevalo zagovor, saj je pokojni Giacomo Maccorini umrl že leta 1975 in je obtoženca spoznalo za krivega ter ga obsodilo na zgoraj omenjeno ka zen. Orožje so seveda zaplenili.
• V javnem socialnem centru v Ul. Baiamanti je vsak delavnik od 8. do 20. ure odprta čitalnica, kjer so na razpolago revije in dnevno časopisja. Ob nedeljah je čitalnica odprta v dopoldanskem času.
Nov avtobus za handikapirane
Pred časom smo v 'našem listu poročali, da je skupina pešakov «Gruppo marciatori dell’olmo» iz Ronk pričela zbirati denar za nakup malega avtobusa za potrebe handikapiranih otrok. Denar so dobili bodisi iz izkupička nekaterih pohodov, tudi po našem Krasu, kot iz izkupička nekaterih slikarskih razstav. Umetniki so jim namreč darovali svoje slike.
Avtobus so sedaj kupili. Izročili ga bodo na mali slovesnosti, ki bo v Ron kah jutri, 15. januarja, ob 10.30 pred športno halo.
lovanja omenjene naprave, ali pa je bila koncentracija k'ic v vodi tolikšna, da predvidena doza klora ni zadoščala za njihovo uničenje.
Tako ali drugače, do nadaljnjega bi kazalo vodo pred uporabo prevrati. Seveda vodo za pitje, ali vodo, ki jo rabimo za pripravo osvežilnih ali drugih pijač.
Zadnji primer ponovno narekuje i-skanje hitrih in dokončnih rešitev za zagotavljanje zdrave pitne vode na' območju doberdobske, sovodenjske in deloma zagrajske občine. Prvi koraki so bili že storjeni, vendar, kot kaže, je zadeva obtičala na mrtvi točki. Tako imenovano kraško omrežje naj bi priključili na zajetje pri Fari. Problem seveda predstavljajo finančna sredstva, kajti glavno cev bi morali napeljati preko Soče.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence tečaja smučanja in izletnike, da bosta avtobusa jutri vozila po istem razporedu in urniku, kakor prejšnjo nedeljo. Prvi avtobus odpelje iz Gorice ob 7.15 (s Koma), iz Štandreža pa ob 7.20. Drugi avtobus odpelje s Poljan ob 7. uri, iz Gabri j ob 7.10 in iz Sovodenj ob 7.15.
Mladinski krožek Gorica vabi na koncert kantavtorjev Iva Tula in Jani Kovačič, 18. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu.
Kulturno društvo Sovodnje priredi v sodelovanju s Slovenskim p.atmioAim društvom iz Gorice planinski večer s predvajanjem barvnih diapozitivov, v ponedeljek, 16. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Ub tej priložnosti bodo člani SPD iz Sovodenj lahko tudi poravnali članarino!
Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da bodo v ponedeljek, 16. t.m., ob 16. uri spet vaje otroškega pevskega zbora. Vaje bodo v Kulturnem domu.
Dobcrdobska občinska uprava priredi tečaj plavanja za osnovnošolske o-troke. Tečaj bo v plavalnem bazenu na Rojcah v Gorici. Do sobote vpisujejo na županstvu v Doberdobu.
Razstavi o slovenskem šolstvu in o Partizanskem dnevniku si je mogoče v Kulturnem domu ogledati vsak dan od 17. do 19. ure.
Prispevki
Za goriški Zeleni križ so darovali: druž. Corsini 30.000 lir, draž. Micci-chè 50.000, druž. De Chirico - Russo
35.000,	motoklub Pino Mcdeot 80.000, Pina Portelli 20.000, uslužbenci 2. sektorja goriška občine 63.000, NN 5 tisoč, Maria Tonkli 20.000, Rina Manzoni 20.000, Antonio Padovan 10.000, Giacinto Matteli 5.000, Alda Quarti
50.000,	Ada N. 50.000, Rosetta in Luciano Spangher 50.000, Silvana Agosto in Jolanda Spangher 30.000, Egidio Perita in Luciano Spangher 20.000, vodstvo in osebje goriških kinodvoran 85.000, družine Barbariol, Fiorarti, Komac, Loccardi, L. in G. Mi lotti, mans. Simšič, Valentinuzzi in Zap-paroli 45.000, Jerica, Adii jan, Albin in Marija 40.000, Wanda Mosetti 10 tisoč, NN 50.000, Maddalena Miniassi in Renata Bobini 20.000, Nino in Maria Chiozza 20.000, Anita Volpis 30 tisoč, Ornella Principa 60.000, draž. Ressi - Calopoli 10.000, druž. Tudor in Brezzi 500.000, druž. Tomšič, Salvi, Sutteri, Collenz in Bressani 50.000, kolegi Giorgia Lo Prestija 30.000. sorodniki pok. Arturo Zi Itera 30.000, I-da N. 30.000 lir.
Kino
Gorica
VERDI 18.00-21.00 «I ragazzi della 56. strada». Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 «La chiave». Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00-22.00 «Vacanze di Natale».
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 «Occhio, malocchio, prezzemolo e finocchio».
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Nati con la camicia».
COMUNALE 21.00 Koncert pianista Bruna Canina.
Nova Corica in okolica
SOČA 18.00 «Apokalipsa jutri». Italijanski film; 22.00 «Lahka žena». Ameriški erotični film.
SVOBODA Ni predstave.
DESKLE 19.30 «Manaos — beg iz pekla džungle».
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84-124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Sant’Antonio, Ul. Romana, telefon 40-497.
SAMOMOR 44-LETNE ŽENSKE TRUPLO SO NAŠLI V SOČI
Paolu Sandrinu bodo sodili zaradi namernega umora
Povečanje delovanja in krepitev vloge Zelenega križa v Gorici
Priznanje in uveljavljanje tudi izven pokrajine
Ob črpanju vode za tržaške potrebe
v	V'
Skocijan in Šempeter hočeta garancije za ohranitev lastnega kmečkega okolja
Kako obrzdati Sočo
V tržaškem časopisju so se v zadnjem času pojavili nekateri članki v zvezi z prepočasnostjo del okrog novega vodovoda, ki bi dobavljal Trstu vodo iz spodnje Goriške, točneje iz novih vodnjakov na območju občin Šempeter ob Soči in Škocijan ob Soči. Nekateri v Trstu nazivajo ta nov vodovod «Soški vodovod». V dveh kra jih pravijo da to ni točno, kajti vodo ne črpajo v Soči marveč segajo po njej v precej globlje vodnjake in da ima ta voda čisto drugačne lastnosti kot voda Soče, zelo podobni vodi, ki jo črpajo precej bolj na zahodu, v neposredni bližini Tilmenta.
Zakaj je prišlo do teh zakasnitev in kaj je botrovalo obtožbi tržaškega časopisja dvema občinskima upravama? Hoteli smo izvedeti za mnenje dveh prizadetih županov, Adriana Cra-gnolina v Šempetru in Amadea Cosola v Škocijanu. Povedala sta nam, da so se v Trstu lotili razprav okrog novega vodovoda za njihove potrebe že pred desetimi leti. Tržaško podjetje ACEGA je takrat zaprosilo prizadeti občinski upravi za izkop poskusnih vodnjakov, kar sta občini tudi hitro dovolili. Od takrat pa so stvari potekale ne da bi se kdo pobrigal za nadaljne stike z občinama. Dežela je dala tržaškemu podjetju denar za pričetek gradnje. Cevovod je postavljen že na večini trase od Ronk do Trsta. Lani so zgradili tudi tunel na griču za Tržičem, zbirne rezervarje (o tem smo tudi obširneje poročali).
Župana Šempetra in Škocijana sta zaman večkrat zahtevala sestanke z upravitelji tržaške občinske uprave. Melonarskim upraviteljem najbrž ni bilo do tega, da bi se pogovarjali z županoma malih občin. V Šempetru in Škocijanu sta občinska sveta bila zaskrbljena.
Tudi letos so taborniki Rodu modrega vala priredili zimovanje in sicer v Bovcu pod Kaninom. Udeležba Je bila manjša kot lani, ker je vodstvo določilo, da se zimovanja lab ko udeležijo samo člani, ki so vsaj trinajst let stari, in ki imajo vsaj en tabor alj zlet za sabo. Skratka, 18 ljudi je preživelo v Bovcu pet dni. vreme je malo ponagajalo, saj so taborniki lahko smučali le dva dni. Prvj dan ni bilo časa, da bi šli na Kanin, drugi dan pa nam je izlet pokvarilo vreme. Res je sijalo krasno sonce, bil pa je tudi tako močan veter, kj ni dopuščal, da bi de lovala žičnica. Ker je bilo časa na pretek so se taborniki razdelili v tri
Že pred leti so upravitelji občin zavrnili industrijalizacijo njihovega podeželja. Opredelili so se raje za kmetijstvo, ki nudi večje garancije za delo domačinom, pa čeprav gre za bolj revno kmetijstvo. Zato upravitelje in vse domačine upravičeno skrbi kako bo z zemljo potem ko bo deloval vodovod. Hoteli so izvedeti kakšne bodo posledice ekološkega, gospodarskega in drugega značaja. Načrtovalci so prvotno hoteli kar presekati kmetijske površine in po njih speljati vodovod in dostopne ceste do vodnjakov (12 v prvi, enako število v drugi ob čini). Občinski upravitelji pa niso bili s tem zadovoljni in so, vsaj v nekaterih primerih, dosegli da se bo tra sa vodovoda spremenila in bodo cevi speljane ob že obstoječih cestah.
Do prvega pogovora med župani Šempetra ter Škocijana in Trsta je prišlo šele lani oktobra, ko sta se Cragnolin in Cosolo sestala z novim tržaškim županom Richettijem. Veliko let je bilo treba da je do takega sestanka sploh prišlo.
V zadnjem času pa se je v teh dveh krajih spet povečala zaskrbljenost. Zahtevam obeh občinskih uprav ni nihče odgovoril, nihče ni dal zagotovil da se bodo sedanje ekološke razmere ohranile. Zato nista občinski upravi hoteli izdati dovoljenj za začetek vr tanja novih vodnjakov. To pa je razjarilo nekatere v Trstu in v deželni upravi in vidni predstavniki deželne uprave so županoma zagrozili, da pošlje dežela v obe občini komisarja ad acta, ki bi podpisal dovoljenji za vrtanje vodnjakov in s tem odvzel oblast županoma. To je seveda ljudi razjarilo in pred nekaj dnevi so žu pani obeh občin ter načelniki vseh skupin v obeh občinskih svetih za-
skupine in se pomerili v odbojki v moški telovadnici.
Tretji in četrti dan pa sta bila naklonjena smučanju. Krasno sonce, veliko snega in volja po prvem smu ku so botrovali imenitnemu počutju in navdušenju vseh udeležencev. Petega dne pa smo se odločili, da ne smučamo, ker je proga postala ne prijetna. Previsoka temperatura in močno sonce sta topila sneg. Začeli so kukati kamni, proga je bila vsa preorana od prevelike množice smu čar jev. Odhod je potekal normalno tudi ker se nobenemu ni nič pripetilo. Vse je potekalo v redu v pravem taborniškem vzdušju.
Udeleženec
vzeli skupno stališče. Župana sta nam povedala, da s tem nikakor nočeta kratiti Tržačanom pravice do vode (bolje bi sicer bilo, da bi na tržaški občini odstranili razloge za veliko izgubo vode v njihovem vodovodu), vendar imajo prebivalci obeh občin pravico dobiti ustrezne garancije.
V Doberdobu seja občinskega sveta
V ponedeljek, 16. t.m., ob 15. uri je napovedana seja občinskega sveta v Doberdobu. Dnevni red prve seje v letošnjem letu je dokaj zajeten. Poleg vrste vprašanj redne administracije (prošnje, pooblastila za oprav ljanje nadur itd.) bo občinski svet vzel v pretres tudi nekaj vprašanj v zvezi z javnimi deli (načrt preureditve o-snovne šole, izdelava načrta za ureditev nižje srednje šole) itd.
Letošnje
Slovenci kupujemo že več kol sto let koledarje in knjižne zbirke, ki nam jih ponujajo pred koncem vsakega leta razne založbe. Takih koledarjev in zbirk je bilo v preteklosti nič koliko, tradicija se je ohranila do današnjih dni. Danes imamo na voljo vsako leto koledarje kar treh Mohorjevih družb (celjske, celovške in goričke), Jadran ski koledar, Koledar Prešernove družbe iz Ljubljane, Slovenski koledar za izseljence, Slovenski koledar na Koroškem, Trinkov koledar in morda še katerega, saj ni moč vsem slediti.
Goriška Mohorjeva družba je pričela izdajati svoj koledar in svojo zbir ko knjig sredi dvajsetih let. S podob no zbirko Goriške matice so te knjige prihajale v domačije Slovencev na Primorskem v najhujših letih fašističnega zatiranja. V domači knjižnici imajo mnogi med nami še danes ohra njene koledarje in razne knjige teh dveh založb, ki so takrat predstavljali zelo pomemben dejavnih za ohranja nje narodne zavesti.
Tudi ob koncu prejšnjega leta je Goriška Mohorjeva družba izdala le tošnjo zbirko s Koledarjem 1984, 2. snopičem 2. knjige Primorskega slovenskega biografskega leksikona, prevodom f'ranca Werfela Bernardkina pesem in Tončke Curkove Deček z Gornjevipavskega.
Ne nameravam se spuščati v oceno dveh knjig. Povedal bi le nekaj. Naročnikom letošnje zbirke goriških mo-horjevk je bil ponujen prevod Berand-kine pesmi, to je v letu 1941 napisa nega obsežnega dela s strani nemškega pisatelja po rodu s Češkega. Brez dvoma so založniku botrovali razlogi religiozne narave da je bilo izdano
Kako preprečiti izpodjedanje levega brega Soče pri Sovodnjah in o-mejiti škodo, ki ob tem nastaja, so razpravljali na nedavnem sestanku med predstavniki sovodenjske občinske uprave in pokrajinskega ravnateljstva državnega urada Genio Civile. Pobudo za sestanek je dala go-riška prefektura.
Že lani je bil podoben sestanek na sedežu pokrajinske uprave, kjer so med drugim poudarili potrebo po izdelavi globalnega načrta ureditve vodnih tokov. Glede škode, ki jo povzroča voda z odplavljanjem kmetijskih zemljišč in grušča, so predstavniki državnega urada takrat meni li, da škoda sicer obstaja, vendar zaenkrat ne ogroža naselja ali posa meznih hiš ali drugih objektov. V takem primeru bi bil takojšen poseg nujen in upravičen. Glavno vprašanje seveda predstavljajo finančna sredstva, saj tista, ki so na razpolago ne zadoščajo niti za najbolj nujna dela. Nakazana je bila tudi možnost, da bi na omenjenem od seku z odstranitvijo grušča in pe ska, delo bi opravljala podjetja, ki se ukvarjajo s pridobivanjem tega materiala, nekoliko uravnali glavni tok reke.
V letu dni pa se stanje ni skoraj
to delo. Med naročniki goriških moho-rjevk, ki kupujejo tudi celovške mo-horjevke pa smo čutili nezadovoljstvo, ker so dobili, če so si hoteli nabaviti poleg goriških tudi celovške mohorjev-ke, v obeh zbirkah isto knjigo. Nekdo nam je tudi dejal, da bido najbrž s tem nezadovoljni predvsem naročniki v tujini, kajti med temi imata tako goriška kot celovška Mohorjeva druž ba (ta precej več kot goriška) veliko skupnih naročnikov. Kot Goričani bi lahko povedali še nekaj. Lani je izšla knjiga pesmi za mladino Ljubke Šor lijeve. Marsikdo se je v Gorici vpra šal zakaj ni ta knjiga prišla v redno Mohorjevo zbirko. Očitno tisti, ki so to menili niso bili istega mnenja kol odbor, ki je odločal o založniški poli tiki letošnjih goriških mohorjevk.
V Koledarju, ki ima 192 strani najdemo že ustaljen uredniški prijem. Veliko pesmi je med drugimi literarnimi oziroma drugačnimi teksti. Ob javljene so pesmi Alberta Miklavca, Mirka Mazore, Jožeta Aleksija Mer-kuže in Dore Obljubek.
Že običajni sodelavci goriškega Mo horjevega koledarja pišejo svoje prispevke o življenju v cerkvi, o Slovencih v Furlaniji Julijski krajini, o raz nih obletnicah, spominske zapise o nekaterih umrlih osebnostih, o prosvet-no-kulturni dejavnosti na Goriškem in na Tržaškem, o nekaterih aktualnih vprašanjih kot tudi o nekaterih zgodovinskih dogodkih. Nekaj prostora je posvečenega tudi literarnim proznim spisom.
Koledarji so vsakomur, ki se zan. ma za sedanje in preteklo dogajanje pri nas, koristen pripomoček, saj bo v njih dobil marsikateri zanimiv po-
v ničemer spremenilo. Izpod jedanje brega se nadaljuje, prav tako pa ni v doglednem času mogoče pričakovati obsežnejšega posega pristojnih služb.
Tako izhaja tudi iz zadnjega sestanka, kjer so med drugim spet vzeli v poštev možnost, da bi z odstranitvijo večjih količin grušča iz struge vodi napravili umetno korito in bi tako vsaj omejili, če ne povsem ustavili proces erozije. To bi bila zaenkrat edina možna rešitev v krajšem roku, seveda po prejemu ustreznih soglasij. Ob tem naj povemo še, da se s tem vprašanjem sovodenjski upravitelji ukvarjajo že več kakor petnajst let.
Razna obvestila
Pevski zbor Rupa - Peč vabi v ponedeljek, 16. t.m., ob 20.30 na predavanje dr. Marijana Cijana o krvnem pritisku. Predavanje bo v pevski sobi v Rupi.
Združenje Gorizia nuoto priredi tudi letos tečaj podvodnega plavanja. Vpisovanje v mestnem kopališču na Roj-cah (tel. 32248) vsak dan od 16. do 19. ure do 5. februarja. Tečaj se bo pričel sredi prihodnjega meseca.
datek o tej ali drugi osebi, o tem dogodku, o tem društvu, o tej šoli. Morali pa bi biti koledarski spisi nad vsakdanjo povprečnostjo. Tega ni moč trditi o vseh spisih v letošnjem gori škem Mohorjevem koledarju. Tega ni bilo moč trditi niti o prispevkih v prejšnjih koledarjih te družbe in seveda ni moč trditi nit: o koledarjih drugih založb. Vendar dobi bralec vtis, da ni nihče s podobnim uspehom nadomestil danes že umrlih sodelavcev goriškega Mohorjevega koledarja, ki so prispevali zares nekaj dokumentar no vrednega, pa čeprav bi vsi bralci z njihovim tolmačenjem ne soglašali. Marsikateri letošnji prispevek namreč ni za koledar. Vemo da imajc uredniki koledarjev težave, venda1 bi morali biti toliko pogumni, da bi kak prispevek odklonili.
O Primorskem slovenskem biograf skem leksikonu bo V Primorskem dnevniku poročal kdo drug. Z naše strani lahko poudarimo le to, da se ta iz snopiča v snopič izboljšuje, pa čeprav imajo literati v njem še vedno preveliko težo v primerjavi z našimÌ ljudmi, ki so se udejstvovali na dru gih področjih. Saj smo se Slovenci uveljavili in se uveljavljamo na raz nih področjih, ne samo v litera turi. Manjkajo tudi tokrat nekateri protagonisti: omenili bi samo dober-dobskega župana dr. Maria Lavrenčiča. Brali smo v prejšnjih letih o drugih njegovih kolegih. Vemo pa da bodo uredniki leksikona dosedanje po manjkljivosti popravili čez nekaj let, ko bodo zadnjemu snopiču morali dodati še dodatek.
MARKO WALTR1TSCH
V Bovcu so zimo vali goriski taborniki
goriške mohorjevke
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
---------------38. _________________
Varnostni komisar Losanna je imel srečo. V nadaljevanju preiskave so pri enem izmed osumljencev, katerih aretacijo je predlagal on, Losanna, našli spisek članov dela organizacije T1GR. Kako bi drugače tavali v temi in megli! Koliko poti in napačnih korakov bi bilo napravljenih, da se jim ni ponudila ta srečna okoliščina! Rimski šef komisije se je Losan-n? opravičil, da je bil z njim pregrob in prenagel, ker ni Predvideval daljnosežnih ciljev njegovega dela.
Preiskava je stekla. Dan za dnem so vozili v Policijske zapore aretirance z različnih koncev. Nekaj osumljencev pa se jim je kljub dobri pripravljenosti ln naglici aretacij izmuznilo: pravočasno so jo pobrisali čez mejo.
Začel se je čas zaslišanj, ki so potekala «na tekočem traku» v policijskih kleteh. Naglo morajo odkriti vse omrežje in povevaze ter prisiliti krivce k priznali11’ da bo javni proces in obsodbe veliki triumf njihovega dela! Saj sovražnikov države, ki bi se dali pobiti, ni na pretek...
Vodstvo rimske tajne policije jim je dalo proste roke pri zaslišanjih, kar je pomenilo uporabo nasilja Po fantaziji posameznikov.
Losanna in poročnik Zanni sta dobila v obdelavo zapornike svojega področja. Zasliševala sta vsak dan ponoči. Ko sta se vrnila na stanovanje, sta legla in se v postelji pogovarjala o vtisih z zaslišanj. Losanna le Zannija, ki je bil njegov sorodnik in varovanec, vzel k sebi, da bi izgubila čim manj časa.
“So iz prekleto trdega testa,» je menil Losanna,
ko si je pripenjal na glavo mrežico za «disciplinira nje» las.
«Res je. Batine ne pomagajo dosti. Stolkli smo jih s pasjimi biči do krvi. Vse po vrsti. Pa ni bilo haska. Razen nekaj imen in tistega, kar smo že vedeli, nobenih podatkov...» je rekel Zanni o skupini, ki jo je mehčal, preden naj bi jo dobil v roke komisar Losanna.
«Le čakaj, kri bodo scali! Ne prenagli se, da se ti kdo ne obesi ali si prereže žile. Treba jim je najprej izpiti voljo in moč in jih pripraviti do tega, da bodo zasovražili življenje. Šele potem se bo mogoče pametno pogovarjati z njimi.»
Poročnik Zanni si je prižgal cigareto in vprašal:
«Gospod komisar, kakšne metode pritiska bomo uporabili, da nam bodo čimprej zapeli?»
«Vaših karabinjerskih prav gotovo ne. Mi Rim ljani dobro obvladujemo ves arzenal prisilnih metod, vemo, kako se lomijo duše. To smo podedovali od svete cerkve in ikvizicije. Gre za stoletja izbirane izkušnje, preizkušene in od svete cerkve blagoslovljene. Če že hočete opravičilo za tako ravnanje z ljudmi, so nam ga pripravili jezuiti, ki so razglasili, da namen posvečuje sredstvo. Gre za obstoj imperija in sistema. Duce je naročil, da za komuniste in te slovenske nacionaliste ni milosti. Uporabili bomo vsa srédstva razen ognjenih. Omejili bomo vse, kar človek potrebuje, vse bo v obratnem redu, kot zahteva življenje. Mučili jih bomo z gladom, z žejo, pomanjkanjem spanja, svetlobe, s telesnimi bolečinami, med katere spada tudi bičanje in nategovanje udov.»
«Vi ste specialist za muke,» je občudujoče vzkliknil Zanni. «Jaz najraje pretepam. In uživam, če se me žrtev boji in če tuli.»
«To je vaš stil. Tako ste bili vzgojeni. Prenagli ste. To so metode za krotovičenje kriminalcev, ne pa političnih fanatikov. Ne poznate učinkovanje zakona postopnosti. Pri vas karabinjerjih se ljudje hitro
zakrknejo, pa ne izveste bistvenega, čeprav jih stokrat ubijete. V smrt gredo nepremagani, vam pa zapustijo poraz, pego v duši in neizbrisen občutek manjvrednosti...»
«Od vas se nenehno samo učim. Menim pa, da so ti, ki nastavljajo bombe, fanatiki, pripravljeni na vse.»
«Motite se! Nihče ni pripravljen na vse, dragi poročnik, ker nihče ne ve, kaj je vse, in tudi tega ne, kako se bo obnašal v nepredvidljivih okoliščinah. Mi moramo najprej vsaj enega med njimi pripraviti do tega, da bo govoril. Govoril pa bo tisti, ki bi še rad živel in ki mu bomo pustili upanje, da se bo izvlekel.»
«Si boste tudi tokrat pomagali z obešanjem uteži na ude in na spolovilo?»
«Seveda! Obvezno! To je način, ki omaje še tako kljubovalne moške, takšne, ki so sposobni prenesti pretepanje do smrti. Spol je najbolj ranljiva točka. Pri moškem je spolni ud sredstvo za vse vrste naslad in tudi srečo. Tu deluje nagon za ohranitev vrste, ki je na robu obstoja žrtve zanesljivo v prid preiskovalcev. Na zavest delujeta dva enako močna vzvoda. Bolečina, ki je strašna in se počasi stopnjuje do nezavesti, ob njej pa občutek, da nastopa pohabljanje, da ne bo nič več užitkov, samo bolečina... Nič več potomcev... Skopljen moški izgubi vse pri vseh ženskah, kar ga je napravilo zanimivega...
«Moj bog, to je pa satanska zamisel! Ne bi bil rad v koži katerega izmed teh. Kaj takšnega bi tudi mene zlomilo.»
«Satanska zamisel za dosego božjih ciljev ni več satanska, dragi poročnik. Tudi ta način mučenja smo podedovali iz srednjega veka! Z božanjem ali obljubami ne bi mogli nikogar pripraviti do tega, da postane iz Savla Pavel ali kaj podobnega?»
«Kaj pa podgana pod loncem, privezana na trebuh? Slišal sem, da vi pri tajni policiji uporabljate tudi to metodo...»
Ženski smuk za svetovni pokal
Znova Hanni Wenzlova
BADGASTEIN — Hanni Wenzel iz Liechtensteina je prišla do druge zmage v smuku za svetovni pokal : potem ko se je prvič v svoji karieri uve-ljavi a pred nedavnim v Hausu v Av stri ji, je včeraj pustila za sabo iste tekmice, in sicer Zahodno Nemko I-reno Epple in Švicarko Mario Walli-ser. Slabo pa je včeraj šlo od rok Švicarki Ariani Ehrat (7. mesto) in Kanadčanki Soerensenovi, zmagovalki lanskega svetovnega pokala v smuku, ki je zasedla 6. mesto.
VRSTNI RED
1. H. Wenzel (Liecht.) 1’58”88; 2. I. Epple (ZRN) 1 ’58”92; 3. Waliser (Švi.) 1’59”11; 4. Figini (Švi.) 1’59”28; 5. Soelkner (Av.) 1’59”65; 6. Soeren sen (Kan.) 1'59'’78; 7. Ehrat (Švi.) 1’59”83; 8. Flanders (ZDA) 2’00"06; 9. Kirchler (Av.) 2’00”09; 10. Charva-tova (ČSSR) 2’00"22.
LESTVICA SMUKA ZA SP
1. I. Epple (ZRN) 94 točk; 2. Wal-liser (Švi.) 78; 3. H. Wenzel (Liecht.)
77; 4. Soerensen (Kan.) 48; 5. Soelk ner (Av.) 46; 6. Ehrat (Švi.) 44; 7. Figini (Švi.) 37; 8. Gantenerova (ČS SR) 35; 9. Vitzthum (Av.) 26;
Umrl Fulvio Bernardini
RIM — Po daljši bolezni je včeraj umrl Fulvio Bernardini, bivši trener in igralec italijanske nogometne re prezenfcance. V svoji doigoletni karieri je Bernardini med drugim nastopal pri Interju, Laziu in Romi, kot trener pa je popeljal Fiorentino in Bologno do državnega naslova. Bernardini je bil star 78 let.
McEnroe in Wilander
v polfinalu
NEW YORK — Šved Wilander in Američan McEnroe sta prva polfinalista teniškega turnirja «masters». V četrtfinalu je Wilander po dveh urah s 7:6, 6:2 odpravil Španca Higuerasa, McEnroe pa prav tako v dveh setih s 6:4, 6:2 rojaka Krieka.
DANES V WENGNU
Moški smuk za SP
WENGEN — Zaradi obilice snega, ki je zapadel v zadnjih urah, niso na zadnjih poskusnih vožnjah pred današnjim moškim smukom za svetovni pokal v Wegnu dosegli kaj prida dobrih časov. Nepričakovano je bil tako najhitrejši Američan Phil Johsnson vendar je bil njegov čas kar za 7 sekunde slabši od tistega, ki ga je na prejšnjih spustih dosegel Švicar Pir-min Zurbriggen. Za Johsnonom so se uvrstili Kanadčan Brooker, Avstrijec Hoeflehner in Italijan Ghidoni.
Vsekakor bodo do tekme progo še steptali, tako da bo pri včerajšnjem vrstnem redu prav gotovo prišlo do bistvenih sprememb. Med favoriti je tudi veteran Kammer, za katerega bo to že 100 smuk uspešne kariere, v kateri ima za sabo že 24 zmag. Lahko pa ne bo nikomur na tej kar 4 km in 281 m dolgi progi z višinsko razliko 1028 m.
• BOKSARSKO SREČANJE ZA EVROPSKI NASLOV va ter kategorije, med Francozom Elbilio in izzivalcem, Italijanom La Rocco, bo 19. februarja v Capo d’Oriando.
Drevi ob 20.30 v tržaški športni palači
Jadran proti ambicioznemu Maltinti ju
Po zmagovitem gostovanju v Milanu, kjer so jadranovci dobesedno nadigrali sicer poprečne igralce kluba Monkey’s, se bodo drevi naši košarkarji spoprijeli z zahtevnejšim na sprotnikom. V Trst bo dopotovalo moštvo Maltintija, ki zaseda drugo mesto na razpredelnici in zasleduje prestop v višjo ligo. Vodstvo toskanskega kluba je letos znatno okrepi lo ekipo, poleg tega pa Maltinti baje tudi finančno sloni na zelo trdnih temeljih z urejeno profesionalno strukturo. Pri Maltintiju so torej upravičeno zelo ambiciozni.
Najboljši strelec v 3. italijanski košarkarski ligi, ki je sicer naš Boris Vitez, je prejšnjo soboto, kot vemo, zbral kar 50 košev in tako dosegel, kot temu pravijo Američani, letošnji «seasion high» v C-l ligi. Boris je kot vedno rade volje pristal na telefon ski pogovor z nami.
«Boris, pripravljalna trening tekma z Ilirijo se ni popolnoma posrečila ...»
«Najprej bi rad poudaril, da je bilo tole prijateljsko srečanje in prav za-
to niti ni pravo merilo uigranosti in učinkovitosti. Proti Iliriji smo igrali nekoliko preveč sproščeno, poleg tega pa so imeli nekateri očitno črn dan. To je vse, vsekakor pa ponavljam, da je bila to prijateljska tek ma in je bilo tudi vzdušje na igrišču temu primerno.»
«Kakšno je stanje v moštvu pred drevišnjo tekmo?»
«Trenirali smo kot vedno, prisotni smo bili vsi z izjemo Klavdija Starca, ki se nam pridruži ob petkih (za radi študija v Veroni). Nastopili bomo s popolno postavo. Danieli bo zanesljivo na igrišču in tudi zdravstveno stanje Walterja Sosiča je zadovoljivo.»
«Kaj pa Maltinti?»
«Bral sem, da so se okrepili in da so izvedli nekaj posrečenih nakupov tudi na novembrski borzi. Najbolj nevaren igralec je pri njih Daviddi, ki je še lani igral v 1. italijanski ligi (Mister day Siena), letos pa je četrti ali peti strelec prvenstva. O njihovem konceptu igre ne vemo nič. Znano je, da so doma izgubili z vi-
demskim Abitare z 11 točkami razlike. To pa pomeni, da niso kdove kakšna košarkarska velesila. Danes bomo startali na zmago, kot vedno. Rad bi tudi pozval navijače, naj nas krepko bodrijo, ker je današnje srečanje zelo pomembno. Naš cilj ostaja uvrstitev v play-off, zato je zmaga za nas vedno nujna, še posebno pa na domačem igrišču.»
Srečanje med Jadranom in Maltin-tinjem bo drevi v tržaški športni palači, s pričetkom ob 20.30.
Cancia
MINIBASKET
Sokol — Foschiatti 21:41 (3:23)
SOKOL:	Svetlič 1, Pertot, Mitja
Gruden 4, Hmeljak, Matej Gruden 12, Peric 2, Pavel Legiša, Mihelič, Gabrovec, Ščurek, Dejan Peric.
Zaradi zelo površne obrambe Sokola je sicer solidni nasprotnik v prvem polčasu uspešno zaključeval napade, domačini pa so tudi izgubili vse preveč žog. V drugem polčasu pa so le prikazali boljšo igro in so se gostom enakovredno upirali.
! Pred začetkom 14. ZOI v Sarajevu |
S	:•:•
Minareti in mošeje namesto alpske idile
Z izjemo olimpijskih iger na Japonskem so se do sedaj vse take pri reditve odvijale v krajih, ki so bili kot nalašč za zimske mesece na švicarskih ali avstrijskih koledarjih: majhne cerkvice na gričih v objemu visokih gora in z debelo odejo snega na strmih strehah.
V Sarajevu takih tipično alpskih slik ni, na voljo pa bo popolna novost za zimske in sploh olimpijske igre: orientalska arhitektura in minareti islamskih mošej.
Najbolj znana je Gazi Husrejbe gova iz leta 1531, katero so zgradili dubrovniški mojstri po načrtu Adže-ma Esir Alija, glavnega arhitekta turškega dvora. Carski namestnik Gazi Husrefbeg, ki je pokopan na dvorišču džamije, je tedaj v Sarajevu osnoval tudi bogato knjižnico, iz ka-
tere je še danes na vpogled izdaja Korana vezirja Mehmet Paše Sokolo-viča, izjemen primerek orientalske kulture. Sultanova džamija je bila zgrajena leta 1566 po nalogu Sulejmana Velikega in po lepoti ne zao staja za svetišči iz turške prestolnice, džamijo Ali Paše v centru mesta pa prištevajo med najlepše primerke islamske arhitekture.
Spomeniki in zanimivosti, ki so v zvezi z raznimi veroizpovedi, prisotnimi v Sarajevu, so kot sestavni del vsakodnevnega življenja še vedno v upravi verskih skupnosti. Ni zato slučajno, da so se pred nedavnim organizatorji ZOI sestali z voditelji teh skupnosti. Verski dostojanstveniki so si ogledali vse olimpijske naprave in med tiskovno konferenco v centru na Bjelašnici z navdušenjem potrdili, da bodo za časa iger optimalno urejeni za ogled turistov in športnikov vsi stari spomeniki, ki so v zvezi z izredno razgibano versko sliko mesta.
Islamske države iz jasnih zemljepisnih razlogov kaj prida ne pomenijo v zimskih športih. Marsikdo je že pomislil, da bo svojevrstno okolje Sarajeva vplivalo tudi na redke smučarje iz arabskih dežel in da se bodo ti z večjim pogumom spustili po strminah.
Domači šport
V 1. ženski diviziji na Goriškem
Derbi Sovodenjkam
Mlade domovkc so jim bile enakovredne le v 1. setu
Danes
SOBOTA, 14. JANUARJA 1984
KOŠARKA
C-l LIGA
20.30	v tržaški športni palači : Jadran Maltinti Pistoia
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.30	na Proseku : Kontovel - Ferroviario; 18.30 na stadionu «1. maj»: Bor Radenska - Alabarda; 18.00 v Gorici, na Rojcah : Edera - Dom
KADETI
16.00	na stadionu «1. maj»; Bor -Kontovel; 18.00 v Gorici, telovadnica «Stella Mattutina» : Ardita - Dom
DEČKI
15.30	na Proseku: Kontovel - Stella Azzurra ; 16.30 na Opčinah : Polet - Bor
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30	v Nervesi : Pallavolo Nervosa - Meblo
ŽENSKA C-l LIGA
18.00	v Repnu : Sloga - Torriana Gradišče; 20.30 v Trstu, na stadionu «1. maj»: Bor - CUS Trst; 21.15 v Krminu: Libertas Krmin - Breg
MOŠKA C-2 LIGA
20.30 v Štandrežu : Olympia Terpin - Volley Bali Videm; 20.30 v Trstu, mala dvorana športne palače: Inter 1904 - Val Štandrež
ŽENSKA C-2 LIGA
20.30 na Proseku : Kontovel Electronic Shop - Vivil
MOŠKA D LIGA
20.30 v Turjaku : Libertas Turjak -Bor JIK Banka; 20.30 v Repnu: Kras - Pallavolo Gradež; 20.30 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Jami je Sobena - Pro Cervignano.
ŽENSKA D LIGA
19.00	v Trstu, telovadnica šole Galilei: Inter 1904 - Friulexport; 18.00 v Ločniku : Pallavolo Ločnik - Sloga.
L MOŠKA DIVIZIJA
20.30	v Ločniku : Lucinico - Naš prapor
1. ŽENSKA DIVIZIJA
17.30	v Krminu : Libertas Krmin -Soča
Jutri
NEDELJA, 15. JANUARJA 1984 NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Križu: Vesna Pieris
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Dolini : Zarja - Domio; 14.30 v Ribiškem naselju: CGS Kras
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Štandrežu : Juventina - Torriana; 14.30 v Vilešah: Villesse - So-vodnje
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.00 v Repnu : Polet Lav. Porto
KADETI
10.30	v Dolini: Breg Inter Milje; 11.30 na Opčinah : Polet Barcola-na «B»
NARAŠČAJNIKI
9.15 na stadionu «1. maj»: Bor -Scoglietto
ODBOJKA
ŽENSKA D LIGA
9.30	v štandrežu : Olympia Berteli ni - Mortegliano.
IDRIJA — Na črnovrški planoti je zapadlo skoraj pol metra snega, tako da se prizadevni člani organizacijskega komiteja skrbno pripravljajo na 9. trnovski smučarski maraton, ki bo v nedeljo, 12. februarja, ob 9. uri v Črnem vrhu nad Idrijo. Športno-politična manifestacija ljubiteljev smučarskega teka in številnih obiskovalcev prireditve je organizirana ob 10. obletnici prvega množičnega teka na smučeh v Jugoslaviji z namenom, da širi množični šport, krepi obrambne sposobnosti, obuja spomine na NOB in ljudsko revolucijo ter prenaša borbene tradicije na mladi rod. Častni pokrovitelj 9. trnovskega ma ratona bo tudi letos Stane Potočar -Lazar, narodni heroj in nekdanji komandant slavnega 9. korpusa NOV in partizanskih odredov Jugoslavije.
Organizator je ob letošnjem jubileju nekoliko spremenil program. Na
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Olimpija - Rabotnički
VI. jugoslovanski košarkarski ligi bo danes 13. kolo, v katerem bi morala ljubljanska Olimpija le popraviti svoj nič kaj zavidljiv položaj na lestvici. Trenutno je namreč s 6 točkami zadnja na lestvici skupaj z Jugoplastiko in Rabotničkim : Ljubljančani se bodo doma pomerili prav s slednjo peterko in bi morali iztržiti ugoden rezultat.
DANAŠNJI SPORED: Budučnost -IMT, Crvena zvezda - Bosna, Zadar -Šibenka, Olimpija - Rabotnički, Jugo-plastika - Gibona, Borac - Partizan.
• MICHEL PLATINI, bivši kapetan Saint Etienna, se bo moral prihodnji teden predstaviti sodniku v Lyonu, kjer teče preiskava v zvezi s «črnimi fondi», katere naj bi bili imeli pri tem francoskem prvoligašu.
e JUGOSLOVAN VINKO POLONČIČ
se bo udeležil jutrišnje dirke v ciklo-krosu v Padovi, na kateri se bo pomerilo okrog 140 k (Tesarjev iz petih e-vropskih držav.
sporedu bo maraton - smučarski tek na 60 km z možnostjo izstopa — prihoda na cilj na 21 km in 42 km ter pionirski smučarski tek na 8 km dolgi progi. Pomembna je novost, da se lahko udeleženci maratona glede na počutje še med tekom odločijo a-li bodo tekli 21 km, 42 km ali 60 km. Na pionirskem teku lahko sodelujejo pionirji in pionirke rojeni leta 1989 in mlajši. Organizator bo upošteval samo tiste prijave, za katere bo o-benem plačana tudi startnina. Ta znaša 200 dinarjev za vse udeležen-, ce, ki se bodo prijavili do 31. t.m. Za udeležence, ki se bodo prijavili na dan prireditve, je startnina 300 dinarjev. Poleg vzorne priprave startnega in ciljnega prostora ter vseh smučin, ki potekajo po poteh, kjer so se borile enote 9. korpusa NOV Jugoslavije, si organizatorji prizadevajo pripraviti tudi spremljajoče ob-
Dom Agorest — Sovodnje 0:3 (11:15, 4:15, 1:15)
DOM AGOREST: Orel, Roner, Za vadlal, Mulič, Plet, Kocjančič, E. in S. Humar, Primožič, Kojanec in Degnassi.
SOVODNJE: M. in L. Vižintin, Gabriella in Giuliana Loprcsti, Cijan, Lovisutti, I. in C. Cotič.
V slovenskem derbiju so Sovodenj-ke zasluženo premagale Dom Agorest. Mlade domovke so se enakovredno upirale močnejšim Sovodenjkam le v prvem setu, v katerem so že vodile s 7:0, nato pa so povsem popustile. Zlasti porazno je bilo izvajanje servisov. Naslednjo tekmo bo Dom A-gorest zopet igral s Sovodnjami in sicer 23. t.m. v goriškem Kulturnem domu s pričetkom ob 20. uri.
(Vili Prinčič)
jekte ob progah. To so okrepčevalnice, servisi Elana za popravilo in mazanje smuči, sanitetne postaje in kon trolne točke. Izredno dobro je stekla povezava prijavne službe s po tovalno turistično organizacijo Kompas, ki je pripravljena ob primernem številu prijavljenih smučarjev tekačev v svojih poslovalnicah v Sloveniji in na Hrvaškem organizirati avtobusne prevoze
Posebno so vabljeni zamejski Slovenci, saj organizacijski komite trnovskega maratona iz Idrije že od leta 1977 sodeluje z Zvezo slovenskih športnih društev v Italiji in Sloven sko športno zvezo iz Celovca in z njima je tudi podpisal listino o sodelovanju. Prijave za 9. trnovski maraton sprejemata Zveza slovenskih športnih društev v Italiji v Trstu in Gorici in Slovenska športna zveza v Celovcu.	SILVO KOVAČ
DEČKI
Naš prapor — Torriana 0:3 (2:15, 4:15, 7:15)
NAŠ PRAPOR: Prinčič, Primožič, Sošol, Figel, Markočič, I. Primožič, Pintar in Zibič.
Dečki Našega prapora z vznožja Brd so doživeli ponoven poraz in to v srečanju s solidno šesterko Tornane iz Gradišča. Naši fantje so najbolje zaigrali v tretjem setu, v katerem so do polovice bili enakovredni nasprotniku.
Po tekmi nam je trener Našega prapora Feruccio Muzič izjavil naslednje: «Prav gotovo ekipa iz tekme v tekmo pokaže določen napredek, posebno pa tisti igralci, ki redno in vestno trenirajo. To je povsem pozitivno dejstvo. Želel pa bi, da bi vsi mladi igralci pri našem društvu pokazali večjo zavzetost in redne je zahajali na treninge. Z resnim de^ lom rezultati ne bodo izostali, saj razpolagamo z vrsto mladih perspektivnih odbojkarjev.»
Naslednjo tekmo bodo dečki Našega prapora igrali v četrtek, 19. t.m., proti Valu iz Štandreža (ob 18. uri v telovadnici Kulturnega doma).
PRIJATELJSKA TEKMA
Sovodnje — Naš prapor 3:1 (12, -13, 12, 10)
SOVODNJE: Prinčič, Cej, Černič, Devetak, Cijak, Cotič, Butkovič.
NAŠ PRAPOR : Bevčar, Bensa, P-in D. Klanjšček, Komel, Devetak, Sošol, M. in F. Legiša, Mikluš, Grav-ner.
V pripravah na prvenstvo 1. moške divizije so Sovodnje odigrale srečanje z Našim praporom in pri tem dokazale, da sodijo med solidne eki pe te lige, čeprav niso še zadostno uigrane.
Delno so razočarali igralci Našega prapora, saj smo od njih pričakovali večjo zavzetost.
Vse nared za 9. trnovski maraton
V Nervesi zadnja tekma igralk Mebla v 1. delu
Z zmago najmanj druge
Igralec Stančič o Boru JIK Banka
«Nismo slabši od ekip ki so ta čas pred nami»
Z gostovanjem v Nervesi bo združena ekipa Meblo končala prvi del prvenstva, v katerem je že dosegla zastavljeni cilj, uvrstitev v skupino za napredovanje v A-2 ligo. Drevišnje kolo ni odločilno niti za druge ekipe 2. podskupine, zato bo le formalnega značaja in bo le dei očilo kočni vrstni red prvega dela, na osnovi katerega odbojkarska zveza pripravi koledar drugega dela, v katerem pa se bo itak vsak pomeril v vsakim, zato ni pravzaprav bistveno kdaj in kje koga srečaš. Prednost uvrstitve na prvo mesto po prvem delu je le v tem, da se v prvem kolu drugega dela doma pomeriš s tretjeuvrščeno ekipo 1. podskupine, ki naj bi bi>a šibkejša, kar seveda omogoča dober start v boju za napredovanje. Vendar je ta prednost pravzaprav le psihološka, saj v tako dolgem prvenstvu na koncu vsoej obvelja pravilo, da zmaga najmočnejši.
Naša dekleta, kot rečeno ,so že osvojila najmanj tretje mesto, ni pa
Tokrat bo odbojkarski konec tedna izredno zanimiv. V ženski C-l ligi se drevi igra zadnje 10. kolo. Za Breg' in Bor je že vse odločeno. Dolinčan-ke bodo v drugem delu igrale v skupini boljših, borovke pa v skupini slabših šestih ekip. Pred odločilnim nastopom pa je tokrat Sloga, ki bo gostila v Repnu vodečo Torriano iz Gradišča. Usoda Sloge je odvisna tudi od srečanja v Krminu med domačim Libertasom in Bregom.
V ženski D ligi pa je praktično že vse odločeno. Tako Friulexport kot tudi Sloga bosta v drugem delu prvenstva igrali v skupini boljših ekip, kl se bodo potegovale za kakovostni skok. Goriška Olympia Bertolini pa ie P9 sedmih zaporednih porazih na zadnjem mestu lestvice in si bo morala v drugem delu šele priboriti obstanek. Pred izredno važnim nastopom je nocoj v C 2 Ugi Kontovel Electronic Shop, ki bo gostil Vivil, neposrednega tekmeca za osvojitev 3. mesta na končni lestvici. Zato smo imeli
rečeno, da se lahko celo dokopljejo do prvega. Potrebno bi bilo, da zmagajo v Nervesi, hkrati pa bi moral Moglia no Veneto izgubiti v Trevisu ali zmagati z minimalno razliko v setih (v tem primeru bi morala biti zmaga Mebla izdatnejša). Boj realno lahko Meblo računa na drugo mesto. V tem primeru bi mu bilo «dovolj» premagati Nerveso, ki ima dokaj skromno razliko v setih. S porazom pa bi na-
TAKO V NABREŽINI
Meblo — Nervesa	1:3
(15:6, 11:15, 7:15, 13:15)
Poraz v zadnjem novemberskem nastopu je bil povod za «črni» Meblov december, Nervesa je naše igralke presenetila z izredno obrambo in močnimi ter natančnimi servisi. Po prvem setu je bilo Meblo povsem brez moči, čeprav je v četrtem že vodilo s 13:11.
tokrat krajši razgovor z igralko in odbornico Kontovela Electronic Shopa Jano Ban, ki nastopa za to našo še-sterko že 13 let.
«Ker že toliko let nastopaš za ekipo s Kontovela, to zato ni več samo rekreacija...»
«Vmes je tudi nekaj razvedrila, prav gotovo pa je bistvena navezanost na društvo in soigralke in šport kot tak. To je izredno važna dejavnost, prav tako kot kultura, ker s lem dajemo pečat vitalnosti same vasi, kot tudi celotne naše slovenske skupnosti. Obenem pa mora biti vsak na svojem področju aktiven in prizadeven.»
«Odsotnost Nadje Rupel se prav gotovo pozna. Ali gre prav temu pripisati zadnja dva poraza?»
«Prav gotovo je vzrok huda poškodba Ruplove (izvedeli smo, da je bila pred kratkim operirana in Nadji res iz srca želimo, da bi se čimprej vrnila tako nasmejana in vedra v družinski krog, kot smo jo dolga leta
še igralke skoraj gotovo obtičale na tretjem mestu, kar bi hkrati pomenilo, da bi v prvem kolu drugega dela zanesljivo morale na potovanje v Padovo v «brlog» CUS-a, g avnega favorita za napredovanje v A-2 ligo.
Lahko Meblo realno računa na u-speh v Nervesi? Šesterka temperamentnega trenerja Soalzotta je v Nabrežini prekinila serijo štirih zapo rednih zmag Mebla. Odtlej so naše igralke zašle v krizo, Nervesa pa se je povzpela do prvega mesta v skupini, ki bi ga bila zanesljivo osvojita že pred tednom dni, če bi ne povsem nepričakovano klonila v tekmi s skromnim Coneglianom. Gre torej za ekipo, ki igra zelo spremenljivo, včasih prav dobro, včasih pa dokaj zmedeno in je v marsičem odvisna od razpoloženju reprezentantke Zanfran ceschijeve. Vsaka napoved je torej precej tvegana.
Tekma med OMA in Coneglianom je povsem formalna.
videvali na odbojkarskih igriščih, op. ur.). Z Italcantierijem smo se trudile, a poraz je bil neizbežen, ker so gostje zaigrale izredno zanesljivo. Z Colloredom pa so se pokazale naše stare slabosti, ker naša igra ni najbolj konstantna in to predvsem v najbolj kritičnih trenutkih vsakega seta.»
«Za vašo ekipo bo odslej nastopala tudi dosedanja članica Mebla Elena Paulina. Je to pomembna okrepitev?»
«Prav gotovo. Po poškodbi Ruplove je morala Majda Černjava prevzeti mesto drugega podajača. Ker je prej uspešno igrala na centru, je bil naš napad oslabljen.»
«Paulinova, ki je visoka 186 cm bo torej lahko nudila velik doprinos ob mreži. Njen prihod na Kontovel pa je hkrati tudi lep dokaz, da je mogoče s sodelovanjem rešiti marsikatero težavo...»
«Pripomniti moramo, da sem bila skeptična glede tega, ali nam bo Meblo odstopil Paulinovo. Sedaj pa sem
Naših pet moških odbojkarskih e-kip mora odigrati do konca prvega dela prvenstva še po tri tekme. Zaenkrat je brez skrbi samo Val iz štandreža. Na dobri poti, da si zagotovijo obstanek v ligi že po prvem delu pa so tudi ostali štirje naši za stopniki — Olympia Terpin, Kras, Jamlje SOBEMA in Bor JiK Banka, Nekaj vprašanj smo zastavili igral cu in odborniku Bora JiK Banke Sergiju Stančiču.
«Koliko let že igraš odbojko?»
«Za odbojkarsko žogo se podim štiri leta, prej pa sem igral nogomet.»
«V7 treh letih si nastopal kar v treh različnih ligah, najprej v C-l, potem v C-2 in sedaj v D ligi. Je med tremi ligami velika razlika?»
«Razlika seveda je, a mislim, da
zelo zadovoljna in še z večjim zaupanjem gledam na izbrano pot sodelovanja in združevanja med našimi društvi.»
«Še vedno lahko osvojite tretje me sto v skupini. Preostali trije nastopi bodo slej ko prej odločilni...»
«Po vsej verjetnosti bo odločilno že nocojšnje srečanje z Vivilom na Proseku. Nasprotnice imajo enako število točk kot mi, v prvem srečanju pa so nas premagala s tesnim 3:2. Na to tekmo smo se dobro pripravile in trdno smo prepričane, da Vivil ni ne premagljiv.»
V ženski C-l ligi bo mestni derbi med CUS in Borom. Borovke niso brez možnosti, da dosežejo prvo zmago v prvenstvu, ki jim doslej ni nudilo nobenega zadoščenja, čeprav so v bistvu pokazale to, kar je bilo od njih pričakovati.
Pari ženske D lige pa so naslednji: Inter 1904 - Friulexport, Ločnik Slo ga in (v nedeljo) Olympia Bertolini -Mortegli ano. (G.F.)
je vse manjša, ker je tudi v nižjih ligah odbojkarska igra vse bolj sodobna, predvsem pri boljših šester kah. V C-l ligi je igra veliko bolj hitra in kombinatoma, v C-2 ligi boljše šesterke igrajo prav tako. V nižji D ligi pa je glavno orožje o-bramba in to iz preprostega razloga, ker napad ni tako učinkovit.»
«Ekipa Bora JiK Banke ima lepe izglede, da osvoji mesto med prvimi tremi šesterkami. Ali boste te obete tudi konkretizirali?»
«Upam, da bomo pri tem uspeli. Sedaj imamo dve točki prednosti pred drevišnjim nasprotnikom Libertasom iz Turjaka. V preostalih treh nastopih bi morali pospraviti vsaj štiri točke. Z Nuova Pallavolo iz Trsta, ki je zadnja na lestvici in je še brez točk, ne bo težav. Brez možnosti pa nismo niti s Hotelom S. Giustom, ki nas je v prvi tekmi prisilil k predaji šele po petih setih igre. Mislim pa, da bomo premagali tudj Libertas sredi Turjaka, ker je objektivno slabši nasprotnik.»
«Ali sta VIS in Hotel S. Giusto nasprotnika s katerima ste izgubili, res boljša?»
«To prav gotovo ni glavni vzrok. Naša ekipa je precej mlada in neizkušena. To je obenem tudi glavni vzrok, da izgubimo odločilne točke v končnici seta.»
«Ima Bor JiK Banka kakšno možnost za povratek v C 2 ligo?»
«Če nam uspe, da se uvrstimo v skupino boljših, bomo potem igrali veliko bolj sproščeno in tudi uspehi ne bi smeli izostati.»
SNEŽNE RAZMERE
Forni di Sopra 40 - 120, Ravascletto 30 - 160, Nevejsko sedlo 70 - 210, Trbiž 40 - 80, Piancavallo 80 - 200, Claut 25 - 30, Matajur 10 - 60, Prato Cantico - Osteau 10 - 20, Pra di Bosco 70 - 140, Sauris 40 - 60, Sella Chianzutan 30 - 60, Valdajer 40 -80, Ampezzo 30 - 60, Mariborsko Pohorje 40 - 50, Krvavec 80, Kranjska gora 30 - 50, Pokljuka 165, Za-tmik 25 - 35.
V odbojkarskih prvenstvih ženske C-l in C-2 lige
Slogašice in Kontovelke pred odločilnim izpitom
Zaradi poledice so skoraj vsa nogometna igrišča neuporabna
Pokrajinska zveza odložila tekme 3. amaterske lige
V 2. AL ne bodo igrali srečanja Primorje- Vermegliano - V 1. AL Vesna proti vodečemu Pierisu
Pokrajinska nogometna zveza je t Jjoči sporočila, da zaradi poleden ■m igrišč ne bodo odigrali prve$ Povratnega kola v tretji amatersl Ki in v vseh mladinskih kategoi 1 i „Y. dragi amaterski ligi pa : preložili tekmo med Primorjem Vermcglianom.
1- AMATERSKA LIGA
VESNA - PIERIS
P*«*«» čaka jutri težka nal postni bodo namreč ekipo, ki je živela le dva pičla poraza (S. Can 10r®“la) ter zato upravii |JX | na začasni lestvici s tremi to P^ivisti nad drugouvrščeno J K sano. Moč ekipe Pierisa je vs „f.roaPad. pri čemer nad vsemi i cressini, ki je dosegel- že 9 , v: prav toliko, kolikor jih je V< v dosedanjih 14 tekmah. Kljub t a v letošnjem prvenstvu niso gagali bi se tudi tokrat Križani letno zadovoljili z remijem. Glede t ave,ne b° bistvenih sprememb. tovo bo odsoten Zucca, ki je izklju
„ 2- AMATERSKA LIGA
CGS - KRAS
S porazom, ki ga je ekipa CGI iVa; /?Van,> doživela prejšnjo ne t 11 Gianzzolam, je nekoiiiko za za vodečimi, vendar mora v ao se igrati zaostalo tekmo s Fo Zato juriša tokrat na zmage 7. ostati v skupini boljših ekip. L; Pa je treba, da CGS letos n povsem izpolnil pričakovanj, m„v taboru Krasa optimisti kiju x , ■ “a imajo težave z napadalci va « V Vojski; Ferfolja je poš |.an’ ! .setti pa je bil ob koncu ,z /jJrJ0 morda nekoliko pr »en do sodnika, tako da je bil k n z enotedensko prepovedjo igr ZARJA - DOMIO To bo osrednji dvoboj kola
Ijata pravo presenečenje tega prvenstva. Po neodločenem izidu (2:2) v zaostali tekmi s CGS je Domio dohitel Radio Sound na vrhu lestvice, Zarja (.►i je po seriji štirih zaporednih zmag s točko zaostanka na drugem mestu lestvice. Ker se igra na nevtralnem igrišču, ni favorita, čeprav lahko Zarja računa na večjo podporo navijačev. Obeta se vsekakor lepa igra in kakovostni nogomet, zato pa bodo ljubitelji nogometa gotovo prišli na svoj račun. Omenili bi lahko še, da v vrstah Zarje ne bo igral Ivo Grgič, ki je bil po četrtem opominu izključen.
3. AMATERSKA LIGA
V ILLESSE - SOVODNJE
Sovodenjce čaka jutri težka preiz-
kušnja v Vilešah, kjer bodo igrali proti drugouvrščeni na lestvici. Predvidevanja so torej vsa v korist domačinov, ki so v polnem teku za napredovanje in morajo zato na domačem terenu odnesti čimveč zmag.
JUVENTINA - TORRIANA
Štandrežci bodo tudi v nedeljo igrali na domačem igrišču, tokrat pa proti ekipi iz Gradišča, ki (skupno z Vil-Iessami) naseda drugo mesto na razpredelnici. Naloga za Vižintine ve varovance bo izredno zahtevna in težko bo doseči pozitiven rezultat.
Na sliki : poledenelo igrišče na Pa-dričah.
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Goriškem
Odločilna tekma domovcev
Pomerili se bodo z Edero (ob 18. uri na Rojcah)
Po dolgi štiritedenski pavzi bodo Domovi člani danes zopet stopili na igrišče. V prvem kolu povratnega dela promocijskega prvenstva bodo igrali v gosteh proti mestnemu tekmecu Edera. Srečanje bo za obe ekipi važno, saj si delita četrto mesto na lestvici. «Belordeči» so sicer v prvem neposrednem nastopu visoko izgubili, vsekakor pa so bile tedaj tehnične in psihološke razmere v našem moštvu povsem drugačne, kot sedaj. Hvaličevi varovanci so namreč v zadnjih treh prvenstvenih tekmah visoko in prepričljivo zmagali. S tem so jasno dokazali, predvsem samim sebi, da tehnično res niso slabši od drugih ekip in da lahko dosežejo še marsikateri u-speh, če igrajo zbrano in motivirano.
Domovci so tudi med novoletnimi po-
čitnicami redno trenirali, tako da ne bi smeli občutiti tega daljšega odmora. Zavedali so se namreč, da je srečanje z Edero odločilnega pomena. Upajmo, da se bodo tega zavedali tudi Domovi navijači, saj so doslej dokaj površno, če že ne brezbrižno, sledili ekipi. Srečanje bo v telovadnici na Rojcah s pričetkom ob 18. uri. (SL)
Domovi kadeti favoriti v boju za vrh lestvice
Drevi se bo na Goriškem pričelo košarkarsko kadetsko prvenstvo, v ka terem igra 7 ekip, od katerih tudi go-
riški Dom. Prvenstvo, ki se bo za kij učilo konec aprila, bi moralo biti za slovenske košarkarje prepričljiv test njihovega zorenja v tej panogi. Če so v prejšnjih sezonah pokazali precej neizkušenosti, bi tokrat morali od praviti to vrzel in se uveljaviti kot vodilna ekipa v tem prvenstvu.
Bergoče vi varovanci so se za pr venstvo vestno pripravljali in upati je, da bodo tudi med prvenstvenimi tekmami pokazali to, kar so doslej na prijateljskih srečanjih in turnirjih.
Prvo tekmo bodo domovci igrali drevi ob 18. uri v telovadnici «Stel la Mattutina» proti Arditi. Ekipa, ki je letos v prijateljskih tekmah že dvakrat premagala domovce, bo za slovenske fante trd oreh.
ZSŠDI
obvešča, da bo v sredo, 18. t.m., ob 20.30 na sedežu združenja sestanek nogometne komisije.
ŠD Mladina — smučarski odsek
organizira dne 22. t.m. avtobusni izlet na Elmo v Sesto. Vpisovanje v domu A. Sirk vsaki dan. Odhod avtobusa z Opčin izpred Central bara ob 4.45 in iz Križa izpred spomenika padlim v NOB ob 5. uri.
ŠD Breg — smučarski odsek
sporoča, da bo jutri, 15. t.m., odhod avtobusa na izlet s tečajem v Sap-pado ob 5.30 iz Doline, ob 5.45 iz Bo-Ijunca in ob 6. uri iz Boršta.
SK Devin
obvešča, da se predsmučarska telovadba nadaljuje vsak ponedeljek v scsljanski telovadnici od 17. do 18. ure.
Naročnino: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15,00 din, naročnina za zoseb nike mesečno 180,00, letno 1 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 250,00, letno 2.500,00
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st , viš. 23 mm) 39.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
M	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	.J ZTT	IFirflj č|an i,al'ianske
in tiskaj Trst	IT litij ,ve,e ?as°P'snih
založnikov FIEG
14. januarja 1984
Družina Isoardi apelira na ugrabitelje naj ravnajo humano z malo Federico
CUNEO — 'Policija in karabinjerji so včeraj nadaljevali v Cuneu in okolici preiskavo o ugrabitvi Federi-ce Isoardi, 7-letne deklice, ki sta jo bandita odvedla v četrtek zjutraj izpred zasebne šole, ki jo je obiskovala. Doslej, kot kaže, še niso dosegli bistvenih rezultatov, preiskovalno delo pa temelji predvsem na dveh elemen tih: identikitu ugrabiteljev in prvih dveh številkah evidenčne tablice lancie delta, s katero so banditi pobegnili.
Preiskovalci so pripravili identikit dveh banditov, ki sta se izdajala za trgovska potnika in odvedla hčerko enega od lastnikov turistične agencije Alpitour, ki nedvomno sodi med največja italijanska podjetja na tem področju. Včeraj dopoldne pa so identikita pokazali sošolcem in učiteljicam Federice. Vzporedno se je nadaljeva la preiskava tudi v zvezi z evidenčno tablico avtomobila ugrabiteljev. Doslej so preiskovalci pregledali na desetine tablic avtomobilskega registra in z delom še nadaljujejo. Najbrž pa je bil avtomobil, kot se običajno do gaja, ukraden.
Včeraj se je tudi razširila govorica, da so se banditi že oglasili družini Isoardi, tako starši ugrabljenke kot preiskovalci pa so novico demantirali. «Doslej se
banditi še niso oglasili,» je izjavil novinarjem namestnik državnega pravdnika Salvatore Campisi, ki je dodal, da je osebno pristaš prožne linije v primeru ugrabitev in torej ni in ne bo začasno zaplenil imetja družine Isoardi. «Najvažnejše je — je dejal sodnik — rešiti življenje mali Federici, vse ostalo je bolj postranskega pomena.» Sodnik pa je tudi dodal, da bo prosil družino za tesno sodelovanje.
Ugrabitelji so po mnenju preiskovalcev zelo dobro poznali navade družine Isoardi in so ugrabili malo Federico v najbolj primernem trenutku, ko je bil otrok pred šolo. Deklica je bila drugače v glavnem doma, ko je šla na sprehod ali kam drugam pa sta bila vselej z njo oče ali mati. «Res je, da bi tvegali veliko več, če bi ustavili mater in otroka ali če bi skušali vlomiti v hišo Isoardijcvih, preseneča pa vsekakor izredna lahkota, s katero so otroka ugrabili pred šolo,» je izjavil eden od preiskovalcev.
Družina Isoardi, ki se od včeraj zjutraj ni oddaljila od telefona v pričakovanju poziva banditov, pa je apelirala na ugrabitelja, naj ravnata humano z otrokom, ki je izredno občutljiv in boleha za srčno napako.
Baloni nad Salzburgom
V prejšnjih dneh so pri Salzburgu organizirali tekmovanje z baloni na topel zrak za tradicionalno alpsko trofejo. Tekmovanja, ki je privabilo znatno število radovednežev, se je udeležilo 14 tekmovalcev
Nepošteno reklamiziranje shujševalnih preparatov
Reklama je duša trgovine, pravi italijanski pregovor so se v zadnjih letih prilagodili tej ljudski modrosti, v svojem prepričevanju kupcev predaleč. Tako je
MILAN — in proizvajalci Nekateri pa so šli
menilo reklamno razsodišče, ki je zahtevalo takojšnjo prekinitev re klamnih kampanj nekaterih shujševalnih proizvodov. «Poveličevati proizvode, ki radikalno odpravljajo debelost», ali prikazovati kot »čudodelne kapljice navadno mleko brez maščobe» pomeni kršiti kodeks o reklamni avtodisciplini,» je menilo razsodišče.
Prav tako je v nasprotju z načeli reklame poveličevati proizvode, ki naj bi zaustavljali odpadanje las ter jih prikazovati kot nova velika odkritja. Znanstveniki, trdi razsodišče, do takih rezultatov še niso prišli.
Pretirano reklamiziranje teh proizvodov, je menilo še razsodišče, je še zlasti nepošteno, saj je namenjeno ljudem, ki jih mučijo problemi estetike in so torej zelo ranljivi.
Položaj ženske v Evropski skupnosti v zadnjih letih postal občutno slabši
LUKSEMBURG — Položaj žensk se je v zadnjih letih v državah Evropske gospodarske skupnosti občutno poslabšal. Med ženskami, zlasti mlaj širni, narašča brezposelnost, finančna kriza prinaša negativne učinke na socialno varnost žena, uvajanje nove tehnologije pa predstavlja večjo nevarnost za ženska kot za moška delovna mesta. Obračun, ki ga je predložila posebna preiskovalna komisija evropskega parlamenta je torej skrajno zaskrbljujoč in bo predmet skup ščinske razprave, ki se bo začela prihodnji teden v Strasbourgu.
Marisa Cinciari Rodano (KPI), ki je predsedovala komisiji in bo poročala parlamentu, ugotavlja, da so na
žalost bile postavljene na kocko pridobitve, ki so jih v smeri enakopravnosti med moškimi in ženskami, prinesla sedemdeseta leta, kot narekuje rimska pogodba o ustanovitvi EGS. Čedalje vidnejša so namreč znamenja vračanja k tradicionalnemu pristopu ločevanja vlog med spoloma.
Zato postavlja komisija tri temeljne zahteve, o katerih se bo moral izreči evropski parlament: obramba pridob ljenih pravic do enakega odnosa in plačila pri delu, spodbujanje zaposlo vanja žensk z dodelitvijo delovnih mest v novih produktivnih sektorjih in pa pravična porazdelitev odgovornosti med spoloma v političnem, kulturnem in družbenem življenju.
Tehnologija pomaga tudi sleparjem
Poročilo Cinciarijeve po poglobljeni analizi ženskega položaja predlaga tudi konkretne ukrepe za zaviranje in preokret nevarnih teženj, ki se v zadnjih letih uveljavljajo. Glede neizvajanja obveznosti članic EGS pri socialnem skrbstvu se zavzema za pritožbe na sodni dvor EGS, zahteva preklic še veljavnih norm, ki povzročajo diskriminacijo žensk v družini, v kmetijstvu in v trgovini, predlaga posebne pobude za poklicno izobraževanje žensk, zlasti na manj razvitih območjih, s sredstvi regionalnega sklada in FEOGA.
Nadalje dokument komisije evropskega parlamenta predlaga skrajšanje delovnega časa za žensko delovno silo, kar naj bi bilo predmet dogovora med sindikati in delodajalci. Nazadnje o-bravnava tudi vprašanje spolnega nasilja, pri čemer se zavzema, da bi krivce sodno preganjali ne le po pri javi žrtve, ampak na pobuda pristoj-. nih državnih oblasti.
DŽAKARTA — Napredek tehnologije zaznavamo na vseh področjih, da ni izjema niti ponarejevanje denarja. Ponarejevalci so v svojih izdelkih preslepili celo najsodobnejšo tehnologijo pri odkrivanju ponarejenih bankovcev.
To še posebno velja za ponarejene stodolarske bankovce, ki so preplavili jugovzhodno Azijo in so sedaj dospeli celo v Indonezijo, saj strokovnjaki trdijo, da so prava mojstrovina. Ne samo, da niso falsifikatov prepoznali pedantni bančni uslužbenci, pred njimi so «molčali» celo najsodobnejši detektorji za odkrivanje ponarejenega denarja. Izvedenci so le po gladkosti papirja odkrili, da imajo opravka s falsifikati, saj je vse ostalo enako pravemu stodolarskemu bankovcu.
Prve ponarejene dolarje so odkrili v menjalnici v džakartskem luksuznem hotelu «Mandarinu» in na pultih Tikijske banke. V bančniških in po licijskih krogih je nastal pravi preplah, saj so kaj kmalu ugotovili, da je ta denar prispel v državo pred meseci, v bistvu za časa devalvacije rupije, ko je prebivalstvo na debelo kupovalo tujo valuto in seveda tudi ameriške dolarje.
Na pomoč so priskočili tudi ameriški izvedenci. Sled je postopoma pokazala, da je treba ponarejevalca iskati v Hong Kongu, kjer so prav tako odkrili ponarejene dolarje. Preiskovalci nimajo pojma, koliko teh dolarjev je trenutno v obtoku v jugovzhodni Aziji. Indonezijska policija pa je pozvala prebivalstvo, naj ne drži dolarjev pod žim
nicami, temveč naj jih prinese na banke.
Po vsem sodeč je mojstrski ponarejevalec neki Leo, bivši hongkonški obsojenec, ki mu policija ne more priti do živega, da bi ga končno izledila. Ta ponarejevalec pa ni samo brezhibni grafik tem več tudi izreden organizator razpečevanja svojih mojstrovin. V Džakarti trdijo celo, da je ustanovil pravo «transnacionalno» družbo za razpečevanje ponarejenih stodolarskih bankovcev, ugotovili pa so tudi, da denar prehaja v obtok predvsem iz igralnic.
Nedvomno bodo prej ali slej «mojstra Lea» od krili, a njegova «tiskarna» je kot kaže natisnila že toliko dolarjev, da bo še dolgo časa bolela glava bančne uslužbence in policijo.
Q ALŽIR — šadli Benžedid je bil ponovno izvoljen za alžirskega predsednika. Po podatkih alžirskega notranjega ministra se je 95 odstotkov volivcev izreklo za potrditev mandata Benžedidu. Udeležba na volitvah je presegla 96 od sto.
Q TUNIS — Tunizijski predsednik Burgiba se bo udeležil islamskega srečanja na vrhu, ki bo od 16. do 18. januarja v Casablanci. Na srečanju, katerega se bo udeležilo 42 držav, bodo razčlenili vrsto vprašanj in med temi spopad med Iranom in Irakom.
Miki Muster:
Gusarji
Rosica demantirala ločitev
SOFIJA — Rosica Antonovna, žena Sergeja Antonova, ki ga italijanske sodne oblasti obtožujejo, da je vpleten v atentat na papeža Janeza Pavla II., je ostro zavrnila trditve italijanske televizije, da se je ločila od moža.
Antonovna trdi, da ne bi nikoli poslala svoje hčere Ane k možu v Rim, če bi bila ločena. Žena funkcionarja bolgarske letalske družbe «Balkan Air» pa ni navedla, kdaj bo tudi ona odpotovala k možu. Po vsem sodeč raje ostane v Bolgariji. Navsezadnje pa ji tega niti ne moremo očitati, saj tudi njo sumijo, da je agent bolgarske tajne obveščevalne službe
Antonovna pa se seveda še najbolj huduje nad nedopustnim ugibanjem italijanskih časnikarjev o njenem zakonskem življenju. Italijanski drugi te levizijski program je med drugim celo trdil, da je bila njena poroka de sredstvo za določen cilj», kar pa je prehudo tudi za domnevno tajno agentko.
v
Istro-romunski dialekt v Čičariji
KOZINA — Skupina italijanskih in romunskih jezikoslovcev z glotolo-ških fakultet v Firencah in Bukarešti je včeraj končala prvi del zanimive raziskave o istro-romunskem narečju, ki ga govorijo v Čičariji. Izvedenci so se zadržali dalj časa v Žejanah, vasi kakih 30 km od ceste Kozina Reka, kjer naj bi govorili še najbolj starinski in pristen istro romunski dialekt. V vasi živi sedaj 250 prebivalcev, skoraj vsi pa so potomci Romunov, ki so se naselili v Čičariji pred trinajstimi stoletji.
Izvedenci bodo v kratkem objavili izsledke svojih raziskav o svojstvenem jeziku istroromunskega prebivalstva.	E. OP ASSI
Kokain v knjigah za otroke
CHICAGO — Ameriška zvezna policija je prejšnji teden aretirala vrsto oseb, ki so si izmislile kar se da zanimiv sistem za tihotapljenje kokaina. Mamilo so namreč pošiljali iz Bogote v ZDA v platnicah otroških knjig.
Kaže, da so vso zadevo odkrili že v Miamiju, vendar so pustili, da mamilo gre naprej, ker so hoteli odkriti, kdo bo v Chicagu pošiljko dvignil. Tako só prišli do 17 oseb, ki so prišle po nedolžne pakete v razne poštne urade.