II. leto. Štev. 22. 1915. Maj. 30. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . 6 K. za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srca Jezušovoga vküp Je na leto: domá, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo . . . . . . . . . . . . 4 K. če samo za ednoga . . . . . . . . . 5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov . . . . . . . . . . . . . 8 K „Dána je meni vsa oblást.“ — Mát. XXVIII. — Z temi rečmí začne Jezuš svoj govor denéšnjega Evangeliumai kak či ne bi meo dozdaj oblásti. Pa je že prle pisano od njega, ka je »tak go-vorio, kak ki oblást má.“ Celo sv. Jánoš svedoči od njega : „V začétki je bila Reč i Reč je bila pri Bogi i Bog je bila Reč. ... Vsa so po njoj včinjena i brezi njé je nikaj ne vči-njeno.“Zná^n^^^ je, ka je tá „Reč“ boža drüga božanske peršona. Vsa so po njoj včinjena, ár je Bog tá „Reč.“ Pa ki je stvoro vsa, štera so, zdaj tak govori: „Dána je meni vsa oblást na nébi i na zemli.* Ár je kak človek zdaj dobo to oblást, štero je meo od ve-komaj kak Bog poleg etih psalmusa 2-ga: »Sin moj si ti, dnes sam porodo tebé... pa ti dam národe za üročino ino za posestva mejé zemlé.“ Ne kralüje naime on več nad zemlov samo kak Bog, nego tüdi kak človek. Zaslűžo Si je on to oblást po svojem včlovečenji pa po svojoj britkoj moki, štere kak Bog ne bi mogeo trpeti, kak človek samo pa ne bi mogeo prená-šati. Pa štera smo grátali mi njegova last: „dam ti národe za üročino" ino smo k njemi privézani z düšov-telom. Od toga časa mao se obráča celo živlenje, všo človečanstvo, cela zgodovina človečega roda okoli Jezuša. Lüdjé se delijo na dvá déla: Edni so, ki poslűšajo njega, ár se držijo reči: „Včite vse národe,* štere reči za njé to pomenijo: »naj se včijo od vás vsi národje,* drűgi pa so, ki neščejo čüti od Jezušovoga návuka, šterim se živlenje lepše i boše vidi v neprijátelstvi z tistim Kristušom, šteri je njé z svojov krvjov dolikűpo, ár si mislijo z toga neprijátelstva več haskov zas-lűžiti. Pa je nanč ne, láž, ka vnogokrát tistim boše ide na zemli, ki so proti Bogi, kak onim, ki so z njim. Pa ka z toga shája ? Ka naj povržemo mi tüdi Bogá? Nikak nej ! ž toga samo edno sprevídimo, pa to je to, ka se šatan pášči z dárami k sebi privézati one, štere je na svojo strán dobo, ár zná, ka pride čaš, kda de je trápo i ne razve-seljévao, Krištuš pa má čaš za pla-čüvanje, njemi je nikša sila ne, rávno kak tüdi z kaštigov. Pa kam se naj pridrüžimo mi ? Čakali mo znán, Šteri de močneši ? Čüjte, ka Kristuš právi: „Vido sam šatana, kak blisk z nebés kapajočega. “ (Luk. X.) Že je ne več dvojiti, šteri je močneši! Močneši je Kristuš, šteri je süno šatana z nebés pa kda se je šatan potom šteo v srci Ádama opreti proti njemi, je stopo Kristuš doli z nebés pa je v Adamovoj obleki, v člo-večem teli, tüdi to” podporo vzéo ša-tani pa je zapovedab: „ vči te je obdržati vsa, štera stim vam zapovedao,“ kak ki oblást má zapovedávati, ár či obdržimo vsa, štera on žele, te se šatan odmekne odnás, v naših srcaj ne najde tla za sebé ino de nas prisiljen v lasti Kristušovoj neháti. Oča nebeski nas je Kristuši dao, Jézuš sám nas je sebi prikűpo, dao nam je zapovedi i svestva, štera nas občuvajo moči šatanove, včimo se obdržati vsa, štera je Kristuš zapovedao, pa nas te nikdár nikaj ne odtrgne od njega. Bojna. Z pomočjov Blažene Device Menje, šteroj na čast so milijoni mesec maj-nik posvetili z vsakdenešnjov pobož-nostjov, smo rešili svojo domovino od neprijátela i junaško napredüvali do grada Przemyslat šteroga naši zdaj zač-nejo obstrlávati, kak se težki štüki v zadostnom števili pred njega správijo. Tem zmágam pa kda se veselimo, nam novi sovražnik greni srcé. Neve-ren i nezvesti zavéznik nam je postao talijan. Pravično razsodbo zavüpajmo na dobroga Bogá, on že bo sodo tiste, ki nas te začnejo tiskati, kda smo v telikf jezerih nevolaj i vüpajmo se v njegovoj svétoj pomoči. Važnejša poročila zadnjih dnevov so sledéča: V Galiciji so naši zevzéli Sienaiv i 7000 rusov vlovili. Od Sambora na sever so pa več ruski postojank zevzéli, pri Dnjesler roki 5600, pri Kolomei pa 1400 rusov zgrabili. Na Ruskopolskom so nemci ruse pri Sakini popolnoma zbili, zgráblenih je 2200 rusov i zaplenjenih 4 strojni pušk. Mrtvih rusov je jáko veliko število. Pri Dardanelah so šče zmérom sr-diti boji. Francozkoj ládji Jemne d Arc se je posrečilo v Marmorski zaliv pri-plavati i tam ništerne bárko zapleniti. Türki se junaško branijo. Naše napredüvanje. Na vse kráje napredüjejo naši i ruske napade odbi-jávajo. Dober Bog je tak pomogeo, ka so od mája 16-ga do 20-ga znova 20 jezér rusov vlovili i tak jih je od 2-ga mája dozdaj 194 jezér vlovlene. 2 NOVINE 1915. maj. 30. Keliko rusov je dozdaj zgrábljenih? Pri nas i na Nemškom sküpno eden milijon i 17 jezér. Na Belgijskom nemci srčno odbi-javajo angležke napade i vlávlajo an-gležke podložnike nebelokožce naime z Azije i Afrike. Na francozkom bojišči med Maas i Mosel rekama se je samo strelba z to-povi vršila. — Poprek so na francoz-kom bojišči vekši boji že dugši čas nej bili. Taljansko. Kaj bi radi taljáni? Radi bi taki zasedli i prevzéli južno Tirolsko, Ietno z Trstcm, Polov i Fiumov vréd i več otokov na Jadranskom morji, nadale želejo vse mornarske postojanke v Dalmaciji. — Austria-Vogrsko bi ne melo pravice Srbijo na réd jemati i bi moglo predrügačiti celo svojo balkan-sko politiko, štera se talijanom za njé škodljiva vidi, dovolilo bi pa, naj tali-jan proti türki zagovárja svoje pravice, i podpira pri sklenjávanji mirü Belgijo pa Srbijo. — Se ve, da je naša Vlada té zahteve talijanov ne mogla sprejeti... Obečala je tak Južno Tirolsko, dvá otoka pri Dalmaciji, Valono v Albani ji i autonomijo za Trst, to je, ka de se Trst tak sam ravnao v taljanskom jeziki, kak se prinas Fiume ravna. Več so naše vláde ne mogle obečati če neš-čejb svojo samostalnost samé vmoriti v listom kraji. Zakaj želèjo boj taiijani? Radi bi pod rávnknje taljanskoga krála spravili vse tiste krajine Austrije-Vogrskoga, kde taiijani prebivajo. Za zrok toga namenjenoga roparstva pa denejo to, ka je naša Vlada njim nej taki naznanila, kak nemcom napoved bojne proti Srbiji. To je samo zrok, pópravici pa je to rešenje irredentske politike, štera od leta 1878-ga šče pod talijansko králestvo spravili vse talijane zvün Ita-lije prebivajoče. Té zrok je jasno od krio tüdi govor Salandra, ministerskoga presednika, ki právi, ka moro rešiti talijane, štere jezik i zgodovina k njim veže, to je, ka so nigda k njim slišili. Irredenta reč pomeui: nerešeni. Razvézana trozvéza. Pred 33 leti je Italija neredila znami i Nemčijo zvézo, zato se právi trozvéza. To zvézo je Italija maja 4-ga gorpovedala i 6-ga stopila z Anglijov, Francijov i Rusijov v novo zvézo, kaj je državnom zbori naznano ministerski predsednik maja 20-ga. Razdreta zveze z türki. Taljanska Vlada je gorpovedala pogodbe z türki v Lausanne-i sklenjeno. Amerika bo branila naše i taljan-ske podložnike. Tak našoj, kak taljan-skoj vladi je amerikanska naznanila, ka po svojih konzulah bo bránila naše podložnike v Italiji, italjanske pa pri nas. Odtirani Srbi i horvatje. Z Taljanskoga so odtirani vsi Srbi i horvatje. Mestrovič, imenitni srbski kepar z Dal-macije, je tüdi mogo pobegnofi. Poobláščena vada za časa bojne. Vláda je 407 glasov dobila proti 74, da sme v bojnom časi potrebno práv-de sklenjávati, odrédbe vödávati.— V senati, to je v hiši velikašov sta pa samo dvá dalá glás proti boji, o Vi vsi za njega. Nemci so inzultérali taljanskoga poslanika v Berlini. Taljanskomi poslaniki je eden nemški dečko v Berlini krajnščák dol z gláve vdaro. Držávni tajnik je odpüščenje proso pismeno od poslanika za to neprilično pripetje.J Taljanskih podiožnikov obramba na Nemškom. Taljane na Nemškom bode bránila i zastopala. Švicarska lüdoVlada. Boj se napove. Ministerski svet je zajšeo, naj odloči bojne napoved. Bojne stanje v celom Taljanskom se je razglásilo, kak poroča züricbski konzulat. Cela vojska je že tüdi mobi-lizérana, to je pod orožje postávlena. V Genovi je 19 pešpolkov.* Garibaldi Peppino, ropara papežove države rod je poveljnik ednoga mornarskoga oddelka. Vožnja po Adriji odnehála. Z Rima poročajo, ka so z vožnjov po Jadranskom morji gorhenjali. Razbijásti taijánje. V večih meš-tah so taijánje našega konzuláta okna potrli, njegov grb zamazili, našo zasta-vo v morje vrgli i nas strastno grajali. Taljanski kral nam je bój napo-vedao. Knez Avarm, poslanik taljanski v Beči je našemi ministri casarsko-králeske bi še prekdao vojno napoved taljanskoga krála, v šteroj kral za zrok boja pravi to, ka smo praj mi zavezo prelomili i on si bo svoje narodne pravice proti na z orožjom branov — Napoved tüdi naznánja, da je potne liste našemi rimskomi poslaniki že prekdála taljanska Vlada i to isto prosi za svojega jiečkoga poslanika. Mobilizérana je cela taljanska vojska i dipíomatje so domo pozvání. Odgovor našega krála za svoje národe se etak glasi :■ Mojim Narodom! Taljanski kral nam je boj napo-vedao. Taljansko kralestvo je proti svojemi zavezniki zvestobo prelomilo, ka tomi ne najti para v zgodovini. Po več, kak tresetiletnoj zavezi, v šteroj se je država lehko povišala i na nedopovedliv razcvet podignola nas je za-püstila Italija v hipi nevarnosti i je v sovražniški tabor prešla z razgrnjenov zastavov. Mi smo se nej protili Italiji, smo nej njénogo ugléda očrbinili, smo se nej dotikali njenoga poštenja i njenih haskov, verno smo vsikdar spunjavali svojo za-vežniško dužnost i smo jo branili, kda se je v boj podala. Se več smo včinoli: kda je Italija svoje željne oči na naše mejé vrgla, naj zavezo i mér obdržimo, smo se na velike i nam težavne žrtve. Odločiti, na takše žrtve, štere, so globoko segnole v naše očinsko srce. Italija je mislila, ka si te hip zdaj lehko plen správi; ali njene parovnosti smo nej mogli zadovoliti. Usoda se more spuniti. V deset mesečnoj Velikansko borbi so mojo čete v vernom orožniškom pri-játelštvi z vojskov jpíemenitoga zaveznika zmagovito obstale proti mogočnomi sever-nami sovrážniki.i Od juga zavratno napadajoči novi sovražnik nam je nej novi nasprotnik. Novara, Mortara, Kustozza, Lissa so mi v velikom spomini — ponos so mojo mladosti —.nadale düh Badetzkz-kyjov, Albrecht nadvojvodov, i Tegethoffov, šteri Še živé v mojoj vojski i mornarici, me zagotovi, ka mo meje monarhie i na jug z uspehom mogli obraniti. Pozdravim svoje v borbi poskušene iz zmagoslavjom venčane šerege, vupam se v njé i v njuve 'vojvode i vupam še v svoja ludstva,. štera za svojo požrtvoval-nost naj sprejmejo majo očinsko Zahvalnost. Vsegamogočni naj blagoslovi naše zastave i obrmi našo Pravično stran. Reč, 1915-ga leta, maja 23-ga. ■ Franc Jožef l. r. Grof Tisza Štefan L r. Dom i svet. Naš državni zbor je razposlan. Nazadnje se je ešče nanjem ódločilo, ka najbližánji rod ranjenih vojákov sme v tretjem razred! na železnih, po pol ceni se voziti na obisk ranjenoga po dpvol-jenih i določenih linijah. -— Odločo je nadale tüdi državni zbor, ka se v ništerni rečeh, štere slišijo k volitvi pos-lanikpv državnih, oblast kurijske södnije prikráti i té reči. spádnejo pred šod držávnoga zboríu — Poleg odloka držávnoga zbora ne bodo smeli tüdi poslaniki odsehmal na svoje stroške zastave volilcom küpüvati i ne plačü-vati foringe pa dnévnih potroŠov tistim volilcom, ki prebivajo na mesti volitve. — Té zbor je premeno v nikših rečih tüdi prvejši zakon od skrovnih volitvih. — Hiša velikašov je právde držávnoga zbora brez spremembe sprejela. Portugalsko. Puntarija je velika bila. 300 lüdih je morjenih, 500 više pa ranjenih v Lissaboni. Novo minis-terstvo je nástanoló, štero je brš že mir napravilo, ali pópravici ešče izdaj vse vré, čerávno je na videž mimo. Streljeni minister ozdrávi, ali pogléd na edno oko je zgübo. Pravijo, da je punt anglež napravo záto, ka njemi je Portugalija ne štela proti nemcom pomagati. Spanjolsko. Pod orožje so pozváni vsi časniki. Mogoče, da se cela vojska 1915. maj. 30. NOVINE 3 pod orožje postávi. To pa žito, naj se branijo španjolci proti angleži, če bi té vdro na sosedno nemirno Portugalio z tem nazlükom, ka bo tam mir delao. Kapora ali zádav na letošnji pov. Do julija 25-ga vsaki dobi na metercent pšenice 20 K, žita. ovsa, ječmena i repice pa 15 K. kapore pri vsakoj poštinskoj kasi. Zadav se pa samo na tisto zrnja sme vzéti, štero od hišne i gos-podárske potrebčine više pride i po tistoj ceni, kak Vlada določi. Za peneze se more menica (váltó, vekši) podpisali, štera pa samo 4 mesece valá i poldrügi odstotek ali procent intereša samo v kraj vleče. Zrnje se te more prekdati, kda oblást določi. Kapora se sme nazájdati i te pogodba ne valá. Ki bi kaporo vzeo, zrnja pa nej prekdao, bi bio kazni podvržen, štera bo stala iz dvamesečne voze pa 600 kron pláče. Nabori. Apoštolski kral je odrédo naj se 18 i od 42—50 let star moški spol pred vojáški nábar postávi. Den nabora je ešče nej določen. Peru, lüdovlada v Južnoj Ameriki je dobila novoga predsednika, José Pardo-ja, ki je siguren i reden človek. Dogodki z bojne. Strašen dogodek z Karpatov. Eden vojak, ki se je vojsküvao v Karpataj, pripóvedavle sledečo zgodbico: Taborili Smo v debelom snegi pod ednim gorskim sedlom. Vnoči so me poslali s pozvedavajőčim oddelkom na vrh brega. Na nebi miglajo zvezde, s svetlo je, kak či bi sveto mesec. Na-ročeno mi je bilo, naj preglejüjem samo na vrhi, jaz sam se pa podao naprej do ednoga kraja, odkod je že nej mogeo biti daleč sovražnik. V tihoj noči sam čüo milo ječanje, tak ka je vse škrab šo po meni. Idem gledat, ka to je. Zagledno sam nekaj tak strašnoga, ka nigdar več ne pozabim, kak Ste dugo bi živo. Eden ruski vejak je ležao na pol zmrženjeni naslonjeni na edno drevo. Tiho me je proso v takšoj nemš-čini, ka sam jo komaj razmo, naj ga odnesem na kakši zavarüvani kraj, ka ga ne razklükaje jastrebi. Pravo mi je, ka se je ednok že prebüdo z nezavesti, zato ka ga je živoga začno klükati jastreb. Boj z tem zostradanim ftičom je bio Strašen, zato ka se je siromak vojak komaj gibao. Meo je že obe noge zmržnjenivi Jaz sam ga odneso pod edno pečino, štero sam pokrio s sne-gom. Tam je siromak konči v miri mro, živlenja rešiti njemi je tak nej bilo več mogoče. Uspeh vojnoga psa. Z ruskoga bojišča piše eden vojak sledeča: Našemi polki se je parkrat pri-petilo, ka so strelali na njega z hiš, jiego krivca smo nej mogli dobili. Nazadnje nam je prišeo na pomoč vojni pes, šteri je zosledo krivce. Šli smo skoz edne vesi, nej ka bi nas što na-padao. Komaj smo pa prišli z vesi, že so začnoje pokati puška pa so nam svinčeni sršnjovje muvili koli vüb. Šli smo nato nazaj v ves pa smo dobro spreglednoli vse hiže, nego sumlivoga smo nej našli nikaj. Že smo šteli iti naprej, gda se naš pes zažene za kd-košami. Mislili smo, ka bi rad meo kokošinjo pečenko, pa smo se dale nej brigali za njega. Samo vojak, šteromi je bio pes zročeni, ga je začno nazaj zvali. Pes pa, ki je inda rad bogao, je zdaj nikaj nej šteo čüti, nego je bežao naprej, tüdi te, gda so kokoši v drügi kraj začnole bežati. Pes je nato hitro premino, kak či bi ga požrla tla. Vojak se je paščo za njim z revorvov v roki. Psa je nej bilo več nindri, bilo je pa čüti, ka pod zemlov nekaj ječi. Gda so se vojaki približali k tistomi mesti, so vidi!, ka je v plit-voj jami na sredi pola bilo skritih osem ruskih vojakov. V ednoga toga vojaka se je zagnao naš pes tak, ka njemi je raztrgao ntko. Ruse smo odegnali s sebov pa smo s pomočjov psa spreglednoli vse pole. Najšli smo ešče koli 150 ruskih vojakov, ki so skrivoma na nas strelali. Od toga časa smo vseh hitro najšli skrile sovražnike. Tüdi ženske pa civilisti so bili večkrat med njimi. Rešilna kinigica. Domobranec Weis »z- vesi- Verebély je bio v ognji pri Lublini. Bio je zadet od krugle pa bi gotovo spadno, či ne bi meo v žepi molitvene knigice, štero njemi je dala njegova skrbna žena, gda je od nje slovo jemao. Moč krugle se je pri vdarci na knigico strla — pa je to rešilo Weisa. Glási. ; Pesem od risál nam je poslao Simon Štefan voják v Šülinec, ki je v Beči kak ranjenec pri polki, v šteroj zaistino mile reči odkriva. Vse se je pomladilo zdaj, piše, vse je pognalo, ftičice gnezde skládajo, trávniki so z rožicami nabiti, vse kaže novoga duha, vse nas opomina na svetoga Duha, ki če obišče naša srca i nas na pravo pot spravi: »Te bodejo srca naše risálščeki spodobne, Te bodemo z fticami nevküp Ježuša dičili, Te on bode nas čuvao od več tak krvne bojne«, i s tem dokonča svojo pesmico. — I to je zaistino tak. Svet se spokoriti more, če šče mir vživati. Bobinke ali osepnice se širijo po našem sosednom Dolnjem Medjimurji. Više 50 lüdij je zbetežalo na njih i pét jih je že mrlo. Ponesrečeni kvardijan. V Kanizs-i se je na kolodvor pelao Ozorai Izidor franciškanski kvardijan, bivši provinci-jal. Kda se je prek po šinjah vozo, njemi je kola pod sé dobila vlákova péč, i njé pa njega popolnoma vküp zdrüzgala. Eden konj je tüdi pogino, kičijaš je pa teško ranjeni. Táborska pošta stavila. Táborska pošta en čas ne bo vozila zavitkecov do 350 grammov, žito ka ne láda z razpošilanjom. Smejo se penezi poslati na Rusko. Vsaka pošta sprejme peneze znova i odpošle na Rusko. Navuk za tretji rèd bo v Črensovcih dnes, 30-ga mája ob poltreh popoldnévi. Pomirilna i prosiina pobožnost v Črensovcih. Dnes, 30-ga mája bo pomirilna procesija • za odpüščenje grehov, za povrnenje grešnikov i prosiina za mir i našo zmago. Iz vsake občine pride lüdstvo z procesijov i ki li more, naj bós pride, — ob šestih bo navuk, po navuki pa litanijo pred Nájsvetejšim. Po pobožnosti do vsi z procesijov šli nazaj domo.. Oprosi se vsaki, naj té dén ne je mesá i ne pijé nikše opojne pijače, to je ne vina, ne pive, žganice i naj dosta meli za našega svétoga očo. Dár vojakov. Naši mili vojáki iz srbskoga bojišča so nam poslali po Magdič Ivani na podporo katoličan-skoga slovenskoga tiska 26 K 20 fil. — Kralica majnikova njim naj povmé té plemeniti, v njénom meseci posláni dár. Zgrábleni rusi. Preminole dnéve so v okolici Pertočkoj zgrabili ednoga rusa, šteri je odskočo z feldbachskoga vjétniškoga tábora i ga odegnali v Soboto. V lendavskoj okroglini so pa štiri zgrabili i je spravili v Lendavo. Mrtev vojak. Od sodnije lendav-ske je prišo glás, da je Magdič Jožef, sin bivšega rávnotoga iména cehmeštra z Gornje Bistrice, mrtev. Lehka bodi tomi dobromi mladomi moži, tüja zemla. Törjanska cerkev se dogotávla. Vse je že lepo obokovano, stené se mortajo, gladijo i ešče letos, če dober Bog nači ne zravna, bo sijajno posve-čüvanje. Ranjencov je pripelani preminole dni v Szombathely više 700. Sejnje v Lendavi bo vütro, to je 31-ga mája. Premenjeni polki. Z velikom slo-vesnostjov se je poslovio naš 48. polk iz Kanizse, šteri je premeščen na Česko v Pilseü. Na njegovo mesto pride češki polk. Naš višji pastér še je dnes tüdi vdeležo v Budapešti držane Velikansko prosilne procesije. Plebanoški izpit, ali eksamen z cela so z našega krája srečno préstali Kuhar Štefan beltinski administrator, Krantz Jožef sobočki i Szép Ferenc lendavski kaplan, ki so zdaj popolnoma zvršili poskušnjo i svedočanstvo dobili Kiss Koloman administrator be-denički je pa polovico opravo srečno. Vsem čestitamo. — Ki toga ekzámena nema, se ne more na faro potrditi. Deva se pa navadno na dvá hipa, a sme se pa tüdi na 1, 3 i 4 hipe. Istrijski pribežniki so se naselili v županiji Vas. Pribežali so od tali-janske mejé. 4 NOVINE 1915. maj. 30. Vlomljen šparavec. V Szombat-helyi v stolnici je razvüzdana deca šparavec gorvtrgnola. Redarje so je zadobišali. Deca je strahovito pokvar-jena na vse kráje. Jedino rešilo za njé je pogosto obhajilo. Ali kde se obha-jajo pogostoma ? Pokvarjenost v Szatmár županiji. Szatmár mesta redárski stotnik Tan-kóczy, Galgoczy Arpád, okrajni glavár, mestnoga ravnitelstva tanáčnik Bartha Koloman, vnogo veleposestnikov fiškališ, živinozdravnik i drüga velika gos-poda je po pravičnom ravnanji Sán-dor Janoša ministra prijéta zato ka so dobre konje vojáške sebi zadržali, slabe pa vojski poslali i drüge vkanjlivosti delati. — Le naj se čisti domovina. Keliko vojsko má talijan? Az af-rikanskimi četami vréd 3 in pol mili-jona. Z težáki ali delavec vréd se do 4 milijone lüdi gene v Dali ji i stopi v vojno slüžbo ob časi bojne. Keliko jé talijanov? V Italiji 28 mi-lijonov, 6 milijonov prebivalstva je drüge materne reči, ešče slovencov jé okoli Ve-necije 40 jezér; Zvün (Taljanskoga pa jé talijánov v Austrii) 768 jezér, na Francozkom 1 milijon i 100 jezér, v Afriki 125 jezér i na Švicarskom više 300 jezér. V Austriji so talijanje v má-loj menjšini poleg nemcov, slovencov i hrvatov ne samo poprek, nego ešče v tistih krajej, kde prebivajo, kak napri-liko v Gorici, v Istri i Trsti. V samom Trsti je polovica več horvatov, posebno slovencov, kak taljanov. Imenik od przemyslskih zevzétni-kov je z Ruskoga ešče nej popolnoma doposlan. Dozdaj so samo imena 2400 častnikov prišla. Romanje k Majki Božji na Horvacko je letos lepi Uspeh melo. Naši Slovenci so v velikom števili obiskali to glasovito romarsko mesto. Iz Črensovce, Šobote, Beltinec, z sosedne ŠJtri-gove so celo procesije hodile na to božo pol, štera je zdaj za volo žalost-noga bojnoga vremena genliva i' za-istino pobožna bila. Edna prigodba je samo razžalos-lila romare: nikša tolvajija se je med njimi pripetila, ali tá se je tüdi sledkar poravnola. — Tolvaj a ne vzéti nikdár med romare, bodi odsehmal regula. Drügo pripetjé je pa kazalo na Marijino posebno obrambo. Kda so si romaije s tan prosili v nehviti na vrhi Razkrižom, je je hišni gospodár ne pod streho p tisto. Ikak je spregovoro to nelüdno reč, — „nemate tü mesta“ — njem je v sfisla tresnilo. Prestra-šen je zdaj na ves glas zvao nazaj romare i ž njimi vréd goréče častio BI. D. M. ki je v veri dozdaj mlá-Čen bio. Strelje hišo poškodovao a ne je je vužgao. Vdarilo je v Hosszuperesztegi v cérkev med dečke, ki so pred obláke zvonili. Trijé so k mesti mrli, pét jih je pa teška ranjenih, V cerkvi je vsik-dár jako vleklo, to je zroküvalo nesreče. Potrdilo. Lendvarska bolnišnica potrdi, da je z Vólke Polane dobila 1 K 05 fil. penez, 143 belic, i 30 litrov graha. Že vfitro ali poütri zna tüdi zbetežali ešče dnes zevsema zdrav človek na od prepiha, prehlajenja ali mokroče doblenom protini, na trganji, na otrpnjenosti šinjéka, dobi trganje ali se njemi pa pri kakšoj nesreči kaj zvinfi, ali se spožge itd. pa je taksega hipa jako dobro, či mamo pri hiži Fellerov ,Elsa-Fluid". — 12 glažkov pošle franko za 6 koron vsakomi čitateli E. V. Feller, lekarnar, Stubica, Centrala 146 (ž. Zagreb), ka bo to izvrstno vrastvo vseh pri rokaj meo. — Obednom je pa dobro naročili tüdi Fellerove čiščujoée ,,Elsa- kruglico", 6 škatul stane 4 korone 40 fil. To dvoje vrastvo vküper tvori zaneslivo domačo lekarno (pateko), štera nam dostakrat izvrstno slüži, pa štero bi si mogeo vsaki spravili. Najnoveše. Nemci so pokaštigaii mesto Ant-verpen ár so nepoznáue osebe poško-dovale hiže nemških stanovnikov. Mesto more 23 jezero frankov ptáčati. 25 jezero rusov smo zgrabili v dvema dnévoma pri San potoki, kak nam to z bojišča máj. 26-ga glásijo. Taljánski kráo je na bojišča od-potüvao. Pošta. Zvér Martin Lipa. Od Prša Štefana z Brezovice je že dáni glas v Novinah. Ne vejo za njega, da je nikši glas ne prišo od njega. Vogrlnčlč L. Cankova. Ántoniji Sapác v New-york Dodd Alee 37. se rédno pošilajo novine i dozdaj so eščé nej naaéjprišle. Bi je stavili ? Dajte odgovor. Kod. L Tišlne. Novine so v pétek odposlane bile z Szombathelja, žito ka je. v èetrek svétek bio, kda ne dela naša tis-karna. Preveč božno zvézo maté, ka ste je komaj v pondelek dobili. Ve kleti nikak naöi naprávimo. F. S. O. NéTtrebe vse vervati, kaj ladje gučijo. čem dale pride reč, tem več laži se na njo zgrabi. Koga pa nogó boli jo, si ne more nači pomagati. Pa morebit ne sedi dü-hovnik, kda se betežniki domo pela, čeravno Jezuša dragoga nosi z sebom ? dovoljeno je sedeèki moliti, zlásti če što zrok ešče má za to. Sakovlč Ivan. Zenkovci Vrečič Števan je aprila 3-ga ozdravo v Kaniži i se je nazaj na bojišče odposlao. Odtistimao ešče ne bilo jáv-leno, da bi se njemi kaj bilo pripetilo. Od ovih štere pozvedávate, dozdaj tüdi nej prišo glás, da ne bi živeli. 6yörek Peter. Bükovnica. Györek Jožef rojen v Bükovnici K 1887-ga ali 84-ga je ranjen. V Filövcí rojen Djőrek Jožef je pa v Keszthelji ozdravo I apr. 10-ga nazaj odposlan na bojišče. V šteroj bolnišnici bi le-žao ranjen prvejši, je ne naznanjeno. Szabó Mihala žena. Radmozanci. Tvoj mož je premino- Brščas je vlovlen. Novak Jožefa žena. Lapčina. Gregor Ferenca žena. Krog. Števa-néc M. Petánci. Casar Matjaš. Bogojlna. Olaj Marija. Beltinci. Od vaših dozdaj ešče nikši glás ne prišo. Ce*pride, naznanim. Oslai Martin. Filevci. Horvat Treza. Bogojlna. Berdén Marko Filovcf. Horvat Ferenča žena Filovci. Vaše goriščejo na Rnskom med vlov-lencih. Gda kakši glás dobim, vas obvestim. Vsem!. Ki vlovlene mi, naj piše na: Hadlfoglyokat gvámolltó Egyeaölet Budapest, IX. Ollöi-llt 1. Tüoduet dobi navodilo, kak se mro vlovleni goriskati. Moč pa pravica Neprestani boj je naše živlenje. Nej samo boj za vsakdenešnji krüh, nego tüdi boj za drügo materijalno blago, za idealne zahteve, za poštenje, čast pa za vnogokaj drügoga. Vsaki pa ne zmaga *v tom boji, či ravno ka po zakoni ma pravice. Vej že pesnik pravi: ,,Zivomi pravico !" Mimo pa lejko povemo: pravice ma zdrav. Ka pomaga najmre človeki či zna, ke je pravica poleg postave na njegovoj strank či pa nema moči. svojo pravice tüdi dognati. Pri boji za vsakdenešnji krüh trebe stalnost pa moč. Gledati moremo zato, ka ostanemo zme-rom zdravi pa močni, motenje zdravja pa bo-leče trplenje moremo hitro odpravili, pri čem nam jako dobro slüži Fellerov bolečine vtiša-joči „Elsa-Fluid." Pri renmatični, protinskih ali neurál-gičnih bolečinaj, pri bodanji, trganji, pri prehlajenjej, pri prepihi, pri bolečinai v kri-žeci, pri bodlaji v ledevjaj, pa drfigih od napora doblenih bolečinaj, vtiša bolečine, črst-vost da, pa krepi. Čtimo, ka piše eden vučitel od Peller-ovoga „Blsa-Fluida": Povsem nedovedoč sam najšeo nekelko glažkov Vašega ,,Elsa-Fluida." Jako dobro mi je šlüžo pri mojih zastaranih bolečinaj. Učinek je bio narovnoč čüdoviten. Prosim, proslite mi včasi tucat svojega domačega vrastva." Vagner Ivan, vučitel, Veisbirach, Korcško. Naši Öítateli bi mogli Fellerov „Elsa-Fluid" meti doma, vej stane za poskušnjo tucat samo 6 koron franko (to je s postninov vred.) Pravo vrastvo se pa dobi samo od le-karna B. V. Feller, Stubica, Centrala 146. (ž Zagreb). nam prinese živinoreja, či več skrbi obračamo na krmlenje. Skušeni gospodar zna, ka more Fellerov ,,Elsa“ živinski prah mešati med krmo, či ščé, ka bi njemi konji ostali zdravi, ka bi posteli debeli pa bi pridobili na šmečavi, či šče, ka bi ko* koši bole nešle, krave pa ka bi več mleka mele. V rabi je pri jezerih gospodarska}, zato ka lüdi tek, pomaga prebavlati, pa ka omo-goéi popolno izrablanje krme, prepreèi nalez-live bolezni, krepi kosti, želodec pe živce. 5 škatul stane 5 koron, 1 škatula s pakivanjom 1 korono. Pravo se dobi samo pri lekarnar! E. V. Feller, Stubica, Centrala 146. (ž. Zagreb) Kvar Delajo stvarci v kűnji, v pivnici, v gredaj, v goricaj, v sebi pa tüdi v štali, zato ka. mühe prle na nesnago, zatem pa na hrano sedajo, jo ones-najžijo pa tak širijo betege; moli, íistne vüši pa kébri v hiži delajo kvar, ste-nice, buhe, vttèi sopa lfldem pa ži-vinčetom na težavo. Vse te sfvarce tak v sebi, kak v konji, v štali pa v ogradi včasi pa gotovo odpravi pravi Fellerov ,,Elsa prah za stvarce," štero je najbole vrastvo ea pre-ganjanje stvarcov. 5 velikih škatul stane 5 k., 1 škatula s pakivanjom 1 korono. Dobi se pa to pravo vrastro samo pri lekarnar! S. V. Feller, Stubica, Centrala 146. (ž Zagreb.) Njomatotl az Egyh6*megyei Kőnyvayomda kdrforgó gyorssajt*jín Ssombathcljen.