$T. 14 PTUJ, 7. aprila 1967 Cena: 0.50 "^^D (50 SD) •T*4nlk« tifhaja pod tem lm«norn od 24. novemt^re 1961 dalj« po 3lci«pu otxhnslcib cxlbojov SZDl-^ Ptuj J", Ormož. ~ ladaja zavod •Ptuj«*! ledauk« Ptuj. Odgovor- nJ urednik: Anton Bauman. — Urednuštvo in uprava: Ptuj, He- roj« Lacka i — T€d. 156 StevlUta tekoi!Sega rakuna: NB 524-3-72. — Tiska Časopisno podjetje Manbor- skn Usk Manbor. — Rokopisov ne vTTuSamo. — Celoletna naročJi*na 20 ND. Ta Inozemsrtvo 40 ND; v prodaji trvod 0.50 ND (50 BD). Letnik XX^^ TE DNI» PO SVETU ALI BO SOVJETSKA ZVEZA LAHKO KONKl RIRALA PKI GRADNJI AMERIŠKE HIDROELEKTRARNE? Pobude in odmevi Tesno gospodarsko, kulturno in politično sodelovanje med državami z različnimi družbe- nimi in političnimi sistemi utr- jujejo mednarodni mir in var- nost. Ce ob tej, v preteklosti tolikokrat potrjeni resnici, oce- njujemo najnovejšo željo So- vjetske zveze, da bi njeni izve- denci sodelovali pri gradnij ve- likega jezu in hidroelektrarne ^; ameriški zvezni državi Wa- shington, potem pomeni ta po- nudba spodbudno dejanje. Nobenega dvoma ni, da so si sovjetski izvedenci s svojimi gigantskimi hidroelektrarnami na Dnjepru in v Sibiriji prido- bili svetoven sloves in izkušnje. Zato je pričakovati, da bo amei-i- ško notranje ministrstvo, ki od- loča o teh ponudbah, v kratkem odgovorilo. Sovjetska zveza je namreč zaprosila za dovoljenje, da smejo njena podjetja kon- kurirati. Kaže pa, da so v Wa- shingtonu presenečeni nad po- nudbo in še niso »prišli do sa- pe«. Sovjetsko-ameriško sodelova- nje se v zadnjem času vse bolj razvija. Pred dnevi je predsed- nik Johnson podpisal sporazum o ureditvi obojestranskih kon- zularnih predstavništev, kar je malo poprej sprejel ameriški kongres. S tem so odpravili nemogoče stanje, ki je dajalo povod za marsikateri medseboj- ni očitek. V kratkem bo stekla neposredna letalska zveza Wa- shington—Moskva. O Sporazu- mih, ki imajo velik mednarod- ni pomen (miroljubno izkori- ščanje vesolja, sporazum o pre-. povedi jedrskih eksplozij v zra- ku, na kopnem in na morju), smo že pisali. Sedaj je nekak v zraku predlog, da bi spravil vso ofenzivno jedrsko orožje v arzenale... Omenimo naj, da so za neka- tera nerešena vprašanja pre- vzeli pobudo Američani. In prav ta nepričakovana dejavnost ne- koliko moti sovjetske kroge. Gre namreč za pobude, na katere pa v Washingtonu ne odgovar- jajo s konkretnimi dejanji. Za- to prevladuje mnenje, da si skuša predsednik Johnson spri- čo odločnega odpora SZ in mi- roljubnega človeštva proti ame- riški agresiji v Vietnamu najti na drugem koncu sveta dokaze, ki naj bi govorili o dobri volji sedanje vlade. Ali ni to že tudi nekakšna priprava za bodoče volitve, kjer je treba poleg iz- redno negativnih pik in neuspe- hov, kot je Vietnam, nastopiti tudi z ukrepi, ki jih ameriška in tudi svetovna javnost pod- pirata? Brez dvoma je teza, da je mo- goče na dveh različnih koncih sveta nastopati z nasprotujočimi si gesli in načrti, nevzdržna. Ni. mogoče npr. v Evropi voditi politiko, ki naj bi zmanjšala mednarodno napetost, v jugo- vzhodni Aziji pa nastopati z gesli o »nujnem odporu proti prodirajočemu komunizmu«, kar je v bistvu isto kot nadaljevati ideološke strasti in stare nazore o i!>obkoljevanju socialističnega sveta«. Zato so tudi ameriške pobude včasih brez resnično ugodnega odmeva. Potrjene kandidature za volitve poslancev v skupščino SRS v občini Ptuj v občini Ptuj bo letos po- tekel mandat devetim poslan- cem republiške skupščine od se- deirinajstih, kolikor jih je izvo- ljenih v občini. Volitve bodo v tistih volilnih enotah, v katerih pošilancem poteče štiriletna man- datna doba. \'a i>odlagi odloka o razpisu osnih volitev v skupščino SRS, <.o bili v ptujski občini sklicani zbori volivcev in zbori del'ovnih ljudi /.a predlaganje kandidatov za volitve poslancev. Bilo je sklicanih 29 zborov volivcev za predlagonje kandidatov za volit- ve poslancev v republiški zboi' v treh voJilnih enotah in 98 zborov delovnih ljudi za pred- laganje kandidatov za volitve poslancev v ustrezne zbore de- lovnih skupnosti republi.ške skupščine v šestih volilnih eno- tah. Kandidat zborov volivcev ozi- roma zborov delovnih ljudi po- stane tisti kandidat, ki je prtd- -nn na zborih, na območju ka- ih je desetina vpisanih voliv- cev z območja volilne enote, ozi- roma najmanj desetina vseh de- lovnih ljudi z ustreznega po- dročja na območju volilne eno- t-p. Potrjene kandidature za republiški zbor v volilni enoti št. 110 — Ptuj I, ki obsega območje krajevne sikupnosti Grajenia inPtujJebi- io 12 zborov volivcev. Na teh jborih je bilo navzočih 430 voliv- cev od 8.951 volivcev v tej voliil- ni enoti. Na vseh zborih je bila predlagana m ooitriena kot edini kandidat LOJZKA STROPNI- KOVA, predsednica občinske skupščine. Občinska voliilna ko- misija je to kandidaturo potrdila na seji 24. marca 1967. V volilni enoti št. 112 — Ptuj III. ki obsega območje krajevnih skupnosti Dolena, Leskovec, Pod- lehnik. Stoperce. Videm pri Ptu- ju in Zetale, je bilo 9 zborov vo- livcev. Na teh zborih je bilo na- v/.očih 540 volivcev od 7.259 vo- livcev v tej volilni enoti. Tudi v tej voHlni enoti je bil predla- gan in potrjen koit edini kandi- dat .302E INGOLIČ, zvezni se- kretar za kmetijstv^o in gozdar- stvo. Občinska volilna komisija je to kandidaturo potrdila na se- m 23 marca 1967. V volilni enoti št. 114 — Ptuj V. ki obsega območje krajevnih skupnosti Cirkovce, Hajdina. Kidričevo, Majšperk, Lovrenc in Ptujska gora. je bilo 8 zborov vo- li\cc\-. Na teh zborih je bilo navzočih 273 volivcev od 9081 vnli\ce\- v volilni enoti. y tej volilni enoti so bile na zborih predlagane in potrjene kandidature za štiri kandidate, in sicer: 1. za Vladimirja VRECKA, diplomiranega veterinarja in Pi^-dpredsednika občinske skup- ščine na petih zborih s skupaj •'>j574 vpisanimi volivci (Hajdina. Kidričevo. IVIajšperk. Naraplje in Lovrenc na Dravskem polju); 2. za inž. Antona GREIFA iz Kungole 48 na sedmih zborih s sl^upaj 8150 vpisanimi volivci '<^irk()vce, Hajdina. Gerečja vas, Kidričevo, Majšperk. Naraplje in Lovrenc na Dravskem polju); za inž. Janeza DOLENCA iz ^'''ažgonjce 42 na dveh zborih Volivcev s skupaj 2686 vpisani- """i volivci (Cii*kovce in Lovrenc Dravskem polju): ^ ^a Alojza GAJSEKA, pred- niotnesa učitelja iz Stogovc 64, tieh zborih volivcev s sku- P^^ 2432 vpisanimi volivci (Maj- ^^"■'rk. Naraplje in Ptujska go- . '"-f^r so bili izpolnjeni pogoji J:^ potrditev vseh štirih kandi- ^atur. jih je potrdila Občinska ^p.ilna komisija na sejah 23. in marca 1967. '^otrjene kandidature za gospodarski zbor J ^'.vol;!n: enoli št. 64 — Ptuj ^■^^i obsega gospodarske delov- i.g,.'-"'Sanizacije na levem bregu §1.'^^ Drave, severno od železni- je h^^.^^Se Pragersko — Kotoriba. nih o ''P''3^'Uenih od 28 sklica- farv zborov delovnih ljudi. Za- slabe udeležbe ni bilo zbo- kmetijske kooperante na Xbn \' ^' Rogoznici. Na teh "^111 je bilo navzočih 2.045 de- i lovnih ljudi od 6.942 delovnih ljudi v volilni enoti. V tej volil- ni enoti so bile na zborih pred- lagane in potrjene kandidature za tri kandidate, in sicer: 1. za Janka VOGRINCA, di- rektorja Trgovskega podjetja «Panonija« Ptuj. na 19 zborih s skupaj 5245 delovnimi ljudmi; 2. za Antona VALENTINA, direktorja Podjetja za popravilo voz JZ Ptuj, na 10 zborih z 2529 delovnimi ljudmi in 3. za Franca TOMANICA, di- plomiranega ekonomista, zapo- slenega pri Mesokombinatu ►'■Pe- rutnina*' Ptuj, na 3 zborih s 1431 delovnimi ljudmi. Ker so bili izpolnjeni pogoji za potrditev vseh treh kandida- tur, jih je Občinska volilna ko- misija potrdila na sejah 23., 27. in 28. marca 1967. V volilni enoti št. 66 — Ptuj III, ki obsega gospodarske de- lovne organizacije na območju krajevnih skupnosti Hajdina, Cirkovce, Lovrenc na Dravskem polju, Kidričevo, Ptujska gora in Majšperk, je bilo sklicanih 14 zborov delovnih ljudi. Na teh zborih je bilo navzočih 1057 de- lovnih ljudi od 4477 delovnih ljudi v volilni enoti. V tej volilni enoti so bile na zborih predlagane in potrjene kandidature za tri kandidate, in sicer: Nadodjevanje na 2. strani S seje izvršnega odbora in volilne komisije občinskega odbora SZDL Ptuj Izvi^Šni odbor in vcliina komi- sija, občinskega odboi-a SZDL Ptuj s-ta prejšnji torek obrav- navala poteik in rezultate zborov volivcev, ugotovila stanje v po- gledu kandidata ter obravnavala nekatere bodoče nailoge. Na zborih volivcev so pcleg postavljanja kandidatur za po- slance in odbornike obravnavali tudi občinski proračun, povsod pa .so prišli do izraza tudi kra- jevni odprti problemi. Zborov so se v večji meri kot prej udeleži- li tudi poslanci. Medtem ko na seji ni bile pri- pomb na zbore v delovnih orga- nizacijah, vsaj kar .se tiče ude- ležbe — slabše je bilo z zapisiiiki — sta odbor in komisija kritično obravnavala zbore volivcev na terenu. Na splošno pa je stanje glede predvolilnih priprav za- dovoljivo. Pregled kandidatur objavlj'amo na drugem mestu v tej številki. Sprejet predlog zakona o poravnalnih cvetih Orga n iza ci j s^ko-poli tični zbcr sikupščine SR Slovenije j-e 28. marca 1967 sprejel predlog zakona o poravnalnih svetih. Predlog zakona o poravnalnih .'»vetih ureja področje delovanja poravnalnih svetov, ki s svojo pojnembno družbene- in vzgojno funkcijo utrjujejo in poglablja- jo sožitje med občani. Niso del sodnega sistema in nimaijo obe- ležja oblasti, ampak so družbe- ni organ, pred katerim in s po- močjo katerega stranke lahko rešiijejo svoje .sipore in sklepajo ix>ravna\-e. Posebna novost za- konskega predloga je, da se po- ravnalni sveti ne bi usitanavljali samo pri krajevnih skupnostih, ampak tudi v delovnih in drugih organizacijah. Poravnalni siveti naij bi ne obravnavali le sporov m<>d občani, temveč tudi spore občani in organizacijami ter sa- mimi organizacijami. PREDLOG ZAKONA O KOMUNALNIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH SPREJET Organizacijsko-politioni zbor skupščine SR Slovenije Je 28. marca 1967 sipi-ejel predlog zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo ko- munalno dejavnost posebnega družbenega pomena. — Predlog j zakona med drugam določa ko- munalne dejavnosti, posebnega družbenega pomena, med nje uvršča osikrbo naselij z vodo, odpravo odplak in atmctsferskih voda, javno Sinago, vzdr^ževanje in upravljanje uMc, trgov in ces-t v naselju ter urejanje in komu- nalno opravljanje mestnega zem- 'Ijišoa, disitribucijo elekti-ične energije, javno razsvetljavo, mestni potniški promet, pogreb- ne dejavnosti ter urejanje in vzdrževanje pokopališč, tržnice na drobno in debelo in komunal- ne storitvene klavnice. Zakonski predlog pa pooblašča občinske sikupščine, da z odlokom določi- jo še druge komunalne dejavno- sti posebnega di-užbenega po- mena. Določila zakona dajejo občin- skim skupščinam posebna poob- lastila do komunalnih in delov- nih organizacij. Tako imajo ob- či n.ske skupščine materialne, or- ganizacijske in planske dolžnosti, pa tudi ustrezne pravice. Občin- ska skupščina lahko določi z ustanovitvenim aktom ali s 1X)- sebnim odlokom, da sodelujejo pri upravljanju komunalne de- lovne organizacije predstavniki družbene skupno.sti ter jih sama tudi imenuje. Z aktom o ustano- vitvi komunalne delovne orga- nizacije se lahko določi, da daje občinska skupščina soglasje k' imenovanju in razrešitvi direk-j torja delovne organizacije. ! Predlog zakona razvršča sa'ed-j s'tva teh organizacij v dve kate-; goriijd: na sredsitva, s kaiterim| gosipodarijo same, in sredstva, kfl jih daje občinska skupščina s po- godbo v oskrbovanje. j ZBOR ČLANOV SINDIKATA VSEH ŠOL PTUJSKE OBČINE Sindikalni odbor za šolstvo pri občinskem odboru sindikata de- lavcev družbenih dejavnosti P.Luj sklicuje in pripravlja zbor čla- nov si.ndiikata iz vseh šol z ob- močja ptujske komune. Zbor je sklican za torek, 11. aprila 1967, ob 9. uri dopoldne v dvorami ki- na Ptuj. Na zboru bo predaval profesor NOVAK z zavoda za pedago- ško-prosvetno službo Maribor o programiranem učenju in pouku. V drugem delu zbora pa bo po- slanka kulturno-prosvetnega zbo- ra skupščine SRS ZOFKA KOD- RlC obrazložila osnutek zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraže- vanja v SR Sloveniji. Člani sindikata bodo v razpra- vi povedali svoje mnenje in obrazložili predloge, da bo lahko zbor sprejel konkretna stališča in predloge o osnutku zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraže- vanja v SR Sloveniji, ki jih bo- do poslali republiški sikupščini. Na zbor članov sindikata so povabljeni predstavniki vseh družbeno-poli tičnih organizacij in S'kupščine občine Ptuj, repub- liišiki poslanci i.n predstavniki sindikata, zveze sindiiikatov ter skupščine SR Slovenije. Zbor članov sindikata iz šol je nova obliika dela, ki jo uvaja sindikalni odbor za šolstvo pri občinskem odboru sindikata de- lavcev družbenih dejavnosti ob- čine Ptuj. Predvideva se, da bi take zbore organizirali vsaj dva- krat na leto, na zborih pa se bo- do oblikovala stališča in pred- lo^gi o najvažnejših vprašanjih šoifi-tva, vzgoje, izobraževanja ter reševanja problemov, g ka- terimi se dnevno srečujejo pri svojem delu proisvetni delavci. F. B. Boris Kocijančič med volivci v Trnovski vasi, v Levanjciii in v Juršincili Republiški poslanec Boris Ko- cijančič je v zadnjem času obi- skal svoje volivce v Trnovski vasi, v Levanjcih in v Juršin- cih. V Trnovski vasi je bil 19. marca tega leta na kandidacij- skem zboru volivcev. Ob tej priložnosti so obravnavali pred- log proračuna občine Ptuj ter nekatere probleme glede regu- lacije Pesnice. 1. aprila tega le- ta si je s skupino vaščanov ogle- dal novo strugo Pesnice, ker so Levanjčani opozorili poslanca in predsednika SZDL občine Ptuj na vprašanja okrog odškodnine, zaradi škode, ki je nastala pii de- lih za regulacijo. Na nekaterih predelih na desnem bregu nove struge namreč ni urejen odvod padavinske vode, ki se zadržuje na območjih, ki bi sicer lahko da- la več dohodka, kakor ga dajo. ker,to vprašanje ni rešeno. Ver- jetno gre za naspako v projektu za regulacijo ali pa ta ni bila do- sledno opravljena. Vsekakor je to zadevo mogoče urediti z zgraditvijo melioracijskega ka- nala, kar so si že tudi ogledali strokovnjaki Vodne skupnosti Drava-Mura. Za prebivalstvo tega območja je to zelo važno vprašanje, prav tako važno vprašanje pa je premostitev no- ve struge, ker imajo kmetovalci svoje parcele tudi na drugi stra- ni Pesnice. Ta vprašanja bodo rešena v doglednem času, ker Konstruktor iz Maribora že pri- pravlja tozadevne potrebne na- črte, kmetovalci so izrazili pri- pravljenost prispevati za mosto- ve potreben les. Vodna .sikupnost Drava-Mura je medtenn že tudi obvestila prebivalstvo ob Pesnici, da predvidenih akumulacij v Lo- čiču. Gočovi in Drbetincih he bo, kakor je bilo prvotno na- meravano. Levanjčani so ob obisku Bo- risa Kocijančiča izrazili željo, naj bi Kmetijski kombinat ob pripravah proizvodnega kon- cepta bolj sodeloval s kmeto- valci ■ ^, Volivci z območja Svetine so sprožili vprašanje glede mostu čez Pesnico na njihovem ob- močju, ki je bil planiran, ne pa tudi narejen. To je vzrok, da se je podaljšala njihova pot na paiTele na 11 km. Vaščani so se pritoževali tudi nad dostavo po- šte, ki je neustrezna sedaj, kar pa se bo po 1. maju, ko bo uki- njena vsakodnevna avtobusna zveza Ptuj—Cerkvenjak, Se po- slabšalo. Neustrezna je tudi te- lefonska zveza s Ptujem, ker je pošta odprta le do 13. ure. zveza prek postaje milice je možna do 14. ure, pozneje pa sploh ni zveze. V nujnih primerih pa je to lahko za posameznika usod- nega pomena. V Juršincih so volivci repub- I liškega poslanca prav tako se- I znanili s svojimi številnimi te- l žavami. PRED 25 LETI USTANOVILI SLOVENJEGORIŠKO ČETO Ca« hiti. Zgodovina piše dalje in dalje dogodke svoji.h dni. Mir v naši domovini že 22 let nare- l'ravica, to ureijiuje cm siaim. To je vsebina tez za nov si'stem zdravstvenega varstva in zdrav- stvenega zavarovanja, ki jdh je izdelala posebna komisija po na- ročilu zveznega izvršnega sveta. Kolikor se vnašajo s tema te- zami bistvenejše kvalitetne spre- membe na to področje, na kafte- rem so danes vsii odnosi usrejend cd zgotraj na adminisitrativen na- čin, j!3 labko predmet razprave. Ne bi pa mogli zanikati, da pred- log ni premišljen, in ima za oilj zagotovitev večjega in noposred- nejš'ega vpliva in odločainja de- lovnih ljudi. To pa je tiato, kar jie treba podpreti in o čemer bi bilo potrebno razpisati f^eferen- dum v merilu države. Neposredna zainteresira- nost zavarovanca v tezab je rečeno, da je zami- sel novega sistema v tem, da za- gotavlja država določen nivo te- meljnega zdravstvenega varstva za celioftno prebivalsitvo s tem, da angažira del dohodka vseh go- spodairsiko aktivnih prebivalcev. Družbena skupnost ne bi dolo- čala kvanitjitietnih odnosov v zdravstvenem zavairovanju glede višine prispevka, niti obsega in pogojev za uporabo pravic do zdravsitvenega varsitva na teme- lju zavarovanja. V ospredje sto- pa 9eda.j materialna zainteresi- ranost zavarovanca za financi- ranje, o^bseg in kvaliteto zdrav- stvenega varsitva in za vse tisto, kar bo bisitveno vplivaillo na to, da bodo sredstva racionalno upo- rabljana lin ob vse boljiši kvadi- tieti zdraivsitvenih uslug. Predvsem gre za to, da bi ob- seg in kvaliteta zdravstvenih uslug bila bolj v neposredni zve- zi z rezultati dela in gospodar- jenja. Samoupiravna pravica de- lavca, da sam dioloča obseg pra- vic iz zavarovanja in višino sredstev, ki jiih odstopa od svo- jega osiebnega dohodka, da bi si zagotovil uporabo teh pravic — vse to usm-erjia na ustanovitev čisto novega sistema, ki bo za- snovam na samoiupiravnih in eko- nomskihv temeljih. Prosto odločanje Po teh zamislih bi naj celotna delovna sikuipnost odločala o vr- sti in obsegu tega zavarovanja — ne pa tudi obveznega — in da sklep večine obvezu^je vsake- ,ga pcsameznika. To se\''eda ne pomeni, da člani delovne skup- nosti naj ne bi svobodno izra- žali svojiih želja glede zdravstve- nega varstva, ker bo delovna sikupnost prišla skozi podrobno razpravo do sklepa, ki bo spre- jemljiv za večino. Vsekaikor ni treba zanemariti dejstva, da bo tudi v bodeče ostalo Pbvezno zavarovanje za temeljno zdravstveno varstvo ce- lotnega prebivalstva, zdravstve- no varstvo za primer nesreče pri de*lu in za tako imenovama pro- fesionalnia obolenja ter za riziko zdravstvene zaščite, kair je naša država dolžna zagotoviti po med- na-rodnuh dogo\^orih. Avtorji teh tez misilijo, da bi se tudi drugi državljani lahko združevali in ust\'arjiali zavaro- valne skupnosti ali se priključi- li kateri izmed že obstoječih. Vendair se v njihove fonde «red- s(tva delavskega zavarovanja ne bodo prelivala. V niovih pogojih za^vodi za so- cialno zavarovanje ne bodo ime- li nobene zveze več s tem. kar so bili doslej. Morali bodo posta- ti samostojine delo\me organiza- cije, specializirane za posredo- vam,ie med skupnostjo zavarova- nja fki jo bodio ustanovile delov- ne skupnosti) in za podobne po- sle, ki jih bodo i;zvrševali po po- godbi s skupnostmi. SM — T ¥ SAMOUPRAVLJANJU ISKATI MOŽNOST! IZRAŽANJA INTERESOV MLADIH Povzeinamo nekaj misli iz se- minarja, ki ga je organiiziral ob- činski komite ZMS Ptuj za vod- stva aktivov. 2ell,je in potreba po tej obliki izobraževanja vod- stev je prišla od vodstev eamih, kar dokazuje sajnoiniciativnOiSt članov pri svojem izpoipolnjeva- njiu in oboroževanijiu z znanjem, da bi se kar najbolj Vključili v prizadevanja celotne družbe pri reševanju protolemov v vsako- dnevni praiksi. Po uvodnih referatih, ki so za- jemali vlogo in delovanje ZM v pogojih samouipraAriljanja in no- tranije organizacije dela ZM,, se je razvila plodna, kritična in sa- mokritična razprava. Zveza mladine je v sisteonu samoupravljanja le ena izmed možnosti izražanja interesov mladih, da delujejo v akcijah mladih in jih usmerja. Semina- risfci 60 si bili enotni v tem, da Zveza mladine ne predstavlja samo interese mladih, temveč mnogo več, da išče v našem ži- v ah nem družb en o - ek onomisk em in političnem življenju možnosti za široko izmenjavo mišljenj in dejstev, da bi bili zaključki or- ganizacije kot celote odraz red- nih pogojev in odnoisov v druž- bi in med mladimi Ijuidmi. Opaža se, da vodstva aktivov pravzaprav ne vedo, kaj in ka- iko naj delajo, kar nam dokazu- je in nalaga, da spremenimo svoje načine in delovanja tako v organizaciji kot v družbi. Aktivnost dela mladih se mora v bodoče bolj oblikovati z jav- nostjo dela, saj na ta način vpli- vamo tudi na odločanje v druž- bi. Težišče vsake akcije ZM mora sloneti na samoiniciativno- sti članov pri rešev'anju proble- mov in na njihovem povezova- nju z vsemi delovnimi ljudmi, vkljtučenimi v razne organizacije in društva. Prav zato pa moramo v svojih vrstah zbrati čimveč naprednih, miselnih in ustvarjal- nih mladih moči, da bi lahiko uspešno uresničili tudi svojo »reformo« in da uresničimo in upravičimo svojo družbeno vlo- go. V viseh prizadevanjih pa mo- ramo ustvarjati s pomočjo celot- ne družbe take pogoje, da bi mlad človek pri reševanju vsa- kega konkretnega problema čis- til, da se opredeljuje na osnovi 6 v oj eg a dr užb e n o - ek o nomsk eg a in samoiuipravnega položaja in svojih osebnih izhodišč im idea- lov. , Zato moramo mladi povsod, kjer delamo in živimo, se uči- mo in \^ajamo, temeljito in konkretno sodelovati. Povsod mora naša družba čutiti našo prisotnost, ne samo fizično, am pak tudi miselno — ustvarjalno Lestan S seje skupščine občine Ormož V občini Ormož premalo sredstev za vse potrebe v razpravi v skupščini so po možnostih zadovoljili dejavnostim. Potreba po melioraciji dolin ob potokih. Zadrugi KJ Ormož pri- manjkuje sredstev za nadaljnje delo. Kmetovalci si zato želijo sklad za nakup kmetijske mehanizacije. Potrebno je rešiti stanje kmetijstva in zadruge na ormoškem območju. Do leta 1970 bodo urejeiit šjile pjri Aliklavžu in Tomažu. Pred kratkim je bila v Ormo- žu seja skupščine. Na njej so odborniki obravnavali resoluci- jo o usmerjanju razvoja občine v letih 1966 do 1970 in odlok o proračunu občine za leto 1967. Predloge so obravnavali že na zborih volivcev. Njihove pri- pombe je obravnaval svet za finance in jih posredoval skup- ščini. Zaradi pomanjkanja sred- stev je moral odkloniti več za- htev občanov. Tako občina ne more financirati melioracij po- tokov, gradnja šole v Ivanj- kovcih pa se naj do leta 1970 smotrno preuči. Gradnjo zapr- tega kopališča v Ormožu mora preučiti stanovanjsko-komunal- no podjetje. Za razvoj turizma občina tudi nima (denarja. Zato so večje možnosti za razvoj go- stinstva v privatnem sektorju. Ustanovitev sklada za kmetijske stroje pa bo treba preučiti z zadrugo KJ Ormož. Odborniki se niso zadovoljili z odgovorom sveta za finance glede regulacije Lešnice in osta- lih potokov.^ Po njihovem mne- nju bi morali meliorirati in iz- sušiti doline ob potokih, kjer leži veliko neizkoriščene zem- ljo. Za to se je zavzel tudi pred- sednik skupščine Franc Novak, ki je dejal, da se mora vnesti v resolucijo o usmerjanju raz- voja občine melioracija dolin- skih predelov ob potokih. Po njegovem mnenju bi morala zadevo preučiti, analizirati in narediti načrt za ureditev zadru- ga KJ Ormož. Iz sklada za raz- voj kmetijstva bo bolj malo sredstev. Večji del sredstev bo- do morali vložiti lastniki sami. Po daljši razpravi, v kateri so ga odborniki podprli, je pred- lagal, da bo treba to zadevo obravnavati na eni izmed pri- hodnjih sej. Odbornikom, ki so nadalje zahtevali gradnjo šole v Ivanjkovcih, pa je odgovoril, da bodo do leta 1970 urejene najprej šole pri Miklavžu in pri Tomažu, nato pa v Ivanjkovcih. Vseh treh šol ni mogoče graditi naenkrat. Za ureditev šol se je zavzel poleg ostalih odbornikov tudi Vlado Ožbolt, predsednik občinske konference SZDL, in dejal, da je treba šole usposo- biti za normalen pouk, kajti le tako bodo lahko šli ormoški otroci na srednje šole z zna- njem, kot ga imajo otroci v dru- gih krajih. Daljša razprava okoli zadruge K J Ormož se je pričela ob vpra- šanju sklada za kmetijsko me- hanizacijo (manjši kmetijski stroji). Po mnenju sveta za fi- nance bi se naj ta sklad for- miral pri zadrugi. Drago Pin- tarič, sekretar ŽK Ormož, je dejal, da v zadrugi govorijo, da nimajo sredstev. Zato si kme- tje hočejo zagotoviti sredstva drugje, in sicer z ustanovitvi j g sklada izven zadruge. Vlado Ožbolt se je zavzel, da naj za- druga bolj pomaga kmetoval-- cem pri izobraževanju in pri usmeritvi njihove proizvodnje. Prične se naj izvajati meliora- cija dolin in izkoriščati to zem- ljišče. Odbornikom, ki so vpra- ševali, kaj je z ormoškim za- družništvom in kaj je z meha- nizacijo, ki jo je od zadrug po- bral kom.binat, ali je taka za- druga potrebna ali ne, ali jo naj zopet razformirajo, je odgovoril inž. Martin Habjanič. Poudaril je, da se zadruga trudi, da bi bili čim boljši odnosi z zaseb- nimi kmetovalci in da bi jim lahko čimbolj pomagali. Pri tem pa se borijo z nekaj nerešljivi- mi problemi. Eden od takih je po njegovem mnenju razdrob- ljenost ormoškega kmetijstva. Drugi je v tem, da se sredstva za osnovno proizvodnjo manj- šajo. Kljub večjim potrebam, ki jih ima zadruga, jim banka sredstva zmanjšuje. Veliko sta vplivali tudi zadnji dve slabi le- tini v kmetijski proizvodnji (po- plave, toča). Odkupili so le tre- tjino planiranih pridelkov. Sko- raj ni denarja za nadaljnje po- trebno delo. Sredstva in delov- no silo so morali zmanjšati na m.inimum, če so hoteli gospo- dariti. Ni sredstev, ki bi jih lah- ko vlagali v zadružništvo. V samem zadružništvu ni nič po- vezave in interesa, kot je bilo prej. Sproščeno tržišče in novi zakon o blagovnem prometu vplivata na ta odnos kmetoval- ca in zadruge. Kmetovalci bi si radi kupili stroje, seveda na kredit, gradili hleve, a denarja ni, da bi jim ga dali. Kljub temu so dosegli v zadrugi lepe uspehe, predvsem v živinoreji, saj imajo po več tisoč glav ži- vine v reji pri kmetovalcih. Tudi za izobraževanje v pri- hodnjem letu bodo več pripra- vili. Burno razpravo o kmetij- stvu je zaključil Franc Novak in dejal, da je potrebno rešiti stanje km.etijstva in zadruge. Svet za kmetijstvo naj s kom- binatom preuči stanje in skup- ščini poroča, da bodo razprav- ljali o reorganizaciji. Bolj kot prejšnja leta so se odborniki zavzeli za dotacijo mladinskemu komiteju, ki so jo po priporočilih sveta za fi- nance nameravali zmanjšati. Najbolj se je zavzel predsednik OK ZM Ormož Franc Polič, ki je dejal, da je kljub vedno večji vlogi OK ZM Ormož v občini razumevanje zanj vedno manj- še. Enači se s posameznimi kra- jevnimi organizacijami, društvi in podobno. Cesto odločajo o usodi OK ZM ljudje, ki njego- vega dela ne poznajo dovolj ali pa ga nočejo poznati. Sedanje gledanje in ocenjevanje s strani posameznikov je nepravilno in ni v skladu z našimi splošno družbenimi interesi. Drago Pin- tarič je poudaril, da pozabljamo na mladino. Dolžni smo ji po- magati, kajti delala bo le toli- ko, kolikor bo prejemala pomoči in navodil. Ce ji ne bomo nudili materialne pomoči, bomo v pri- hodnje nosili še večjo odgovor- nost za našo mladino. Dotacije za mladino niso zmanjšali. Odborniki so nadalje odobra- vali povečanje sredstev za le- tovanje otrok, ki sami ne zmo- rejo potrebnih sredstev. O predlogih volivcev o am- bulantah je spregovoril direktor Zdravstvenega doma dr. Anto- lič. Ambulant na podeželju ni- ma smisla zapirati. V Mariboru je ustamova, ki bo zasledovala potrebe in imela finančne mož- nosti programirati zdravstveno službo za to celotno območje. Odbornik iz Središča je opo- zoril, da so hiše v južnem delu Središča vsako leto do trikrat v vodi. Krajevna skupnost ne more tega urediti. Potrebno je, da zadeva pride v perspektivni plan. V imenu Ormožanov se je predsednik skupščine Franc No- vak zahvalil sodniku Jerneju Vrhuncu, predsedniku sodišča v Ormožu, za njegovo delo. Na kratko je opisal njego-v^o plodno delo, s katerim, je postavil so- dišče na svoje mesto Zaželel mu je mnogo uspehov na nje- govem novem delovnem ' ZR , Čigava fs divjad? Za spremembe zakona o lovu in proti njim So zajci, prepelice, srne in dru- ga divjad lastnina delovne organi- zacije, ki upravlja zemiiišče? Ali lahko razpolaga delovna organiza- cija z divjadjo, kakor razpolaga na primer z vejevjem, z gobami in z drugimi gozdnimi plodovi, ki jih daruje narava? Pravniki in zvezni ooslanci bo- do morali te dni odgovoriti na vprašanje, ali ie treba družbenim Icmeliiskim in gozdnogospodarskim organizacijam omogočiti, da bodo prosto in samostojno gospodarile v loviščih na zemljišču, ki ga upravljajo. Ce se bodo odločili za takšne rešitev, bodo morali spre- menit, zakon o lovu. ki daje se- daj fe pravice občinam. Predlog za spremembo temelj- nega zakona o lovu je prispel pred kratkim pred skupščinske organe. Zahteva je argumentirana in ima svoje zagovornike, pa tudi ener- gične nasprotnike, med katerimi so najglasnejši lovci. Stališče predlagatelfev sprememb Predlagatelji sprememb izhajajo s stališča, da je usta\"na pravica delovne organizacije, da razpolaga tudi z divjadio na svojih oovrš- nah. m pravica njenih organov, cjsi gospodarijo v lovišču ali da ea po svoji volji in nreni daio v naiem drugi delovna organizaciji ali lov- cem Po sedanjih predpisih odloča o tem občinska skupščina, ki ima tudi pravico odvzeti lovišče orga- nizaciji ali društvu, ki v njem ni dobro gospodarilo. Po omenjenem predlogu za spremembo zakona bi občinslta skupščina obdržala svoje pravice !e nad lovišči izven druž- benih gospodarstev. Gibanje divjadi ni omejeno Lovci se energično upirajo spre- membam zakona, verjetno pa bodo podobna stališča zavzele občine. Lovci mislijo, da bi dobile kme- tijske delovne organizacije privi- legiran položaj. Te imajo že sedaj možnost kot lovske družina zahte- vati, da se .jim dodelijo lovišča. Seveda moraja izpolnjevati dolo- čene pogoje. Lovci prav tako nasprotujejo tr- ditv- ustavmi pravnci delovnili organiZTicij na divjad. To pravico — podčrtuiejo — S' hočejo prila- stiti na osnovi lastništva zemlji- šča, vendar divjad in zemljišča ni mogoče izenačevati. Lovci poudar- jajo, da je težko določiti bivališče divjadi, ker .io polmer kroga, v ka- terem se giblje zajec, približno 5 km, srne 30 km in orenelice fiC k.m Je tudi divjad, ki se giblje na pro- storu, s premerom 2 tisoč km. Ka- ko bi torej — poudarjajo love — mogli določiti bivališčp divjadi ali izključi'- pra^-irr nr-l-ngu n^^d njO? Konec na 3. strani POTRJENE KANDIDATURE ZA VOLITVE POSLANCEV V SKUPŠČINO SRS V OBČINI PTUJ Nadaljevanje s 1. iitrani 1. za Franca KLEMENCiCA, visoko kvalificiranega gradbene- ga delavca iz Apač, zaposlenega v TGA Kidričevo, na 11 zborih s 3753 delovnimi ljudmi; 2. za inž. Franja GRtJNFEL- DA. direktorja TGA Kidričevo, na 4 zborih s 1475 delovhimi ljudmi in 3. za inž. Eriha ŠARA iz Ptu- ja, Prešernova ulica 8, na 2 zbo- rih s 357 delovnimi ljudmi Pogoji za potrditev kandidatu- re so bili izpolnjeni za kandida- ta Franca KLEMENCiCA in inž. Franja GRUNFELDA. Ker pa je inž. Franjo GRUNFELD odstopil od potrjene kandidature, je ob- činska volilna komisija na seji 27. marca 1967 potrdila v tej vo- lilni enoti l6 kandidaturo za kan- didata Franca KLEMENCiCA. Za potrditev kandidature za kandidata inž. Eriha SARA pa niso bili izpolnjeni zakonski po- goji, ker mora kandidaturo po- trditi toliko zborov delovnih lju- di, dauDbsegajo najmanj desetino vseh delovnih ljudi v delovnih organizacijah na področju go- spodarstva v volilni enoti. Dese- tina delovnih ljudi v tej volilni enoti je 448 delovnih ljudi. To kandidaturo pa sta vložila le dva zbora s 357 delovnimi ljudmi. Zato občinska volilna komisija te kandidature na seji 27. mar- ca 1967 ni potrdila. Potrjene kandidaiure • za prosvetno-kuiturni zbor v volilni enoti št. 64 — Ptuj I, ki obsega delovne organizaci- je s področja prosvete in kultu- re na levem bregu reke Drave, severno od železniške proge Pra- gersko — Kotoriba, je bilo 5 zbo- rov delovnih ljudi. Na teh zbo- rih je bilo navzočih 155 delov- nih ljudi od 253 delovnih ljudi v Volilni enoti. V tej volilni enoti so bile na zborih predlagane in potrjene kandidature za tri kandidate, in sicer: 1. za Vido ROJIC, ravnatelji- vo Pokrajinskega muzeja v Ptu- ju na 3 zborih s 183 delovnimi ljudmi;' 2. za Franja REBERNAKA, predsednika občinske konferen- ce SZDL Ptuj, na 3 zborih s 192 delovnimi ljudmi in 3. za Staneta TOMSiCA, pred- metnega učitelja na Ekonomski srednji šoli v Ptuju, na enem zboru s 95 delovnimi ljudmi. Pogoji za potrditev kandida- ture so bili izpolnjeni za vse tri predlagane kandidate. Ker pa sta Franjo REBERNAK in Stane TOMŠlC odstopila od potrjene kandidature, je občinska volilna komisija na seji 28. marca 1967 potrdila v tej volilni enoti le kindidatinjo Vido ROJIC. V volilni enoti št. 66 — Ptuj III, ki obs^ega delovne organiza- cije s področja prosvete in kul- ture na območju krajevnih skup- nosti Hajdina, Cirkovce, Kidri- čevo, Lovrenc na Dravskem po- lju. Ptujska gora in Majšperk, so bili opravljeni vsi trije skli- cani zbori delovnih ljudi. Na teh zborih je bilo navzočih 106 de- lovnih ljudi od 134 delovnih lju- di v volilni enoti. V tej volilni enoti so bile na zborih predlagane in potrjene kandidature za dva kandidata, in sicer: 1. za Jovito PODGORNIK iz Ljubljane in 2. za Dušana COKLA iz Goriš- nice 37. Na zboru na osnovni šoli Haj- dina je bila predlagana kot kan- didat tudi Vida ROJIC, ravna- teljica Pokrajinskega muzeja v Ptuju. Ker pa je imenovana sprejela kandidaturo v isti zbor že v volilni enoti št. 64 — Ptuj I, volilna komisija tega predloga ni upoštevala. Predlagani kandidat Jovita PODGORNIK je prav tako od- stopila od potrjene kandidature in je zato občinska volilna komi- sija na seji 28. marca 1967 po- trdila v tej volilni enoti le kan- didaturo za kandidata Dušana COKLA. Potrjene kandidature za socialno-zdravstveni zbor V volilni enoti št. 65 — Ptuj II, ki obsega delovne organizaci- je Zdravstveni dom Ptuj, Želez- ničarsko ambulanto Ptuj, Mla- dinski zaščitni dom Dornava in Dom upokojencev in varovancev Muretinci, so h\U opravljeni vsi trije sklicani zbori delovnih lju- di. Na teh zborih je bilo navzo- čih 131 delovnih ljudi od 279 de- lovnih ljudi v volilni enoti. V tej volilni enoti so bile na zborih predlagane in potrjene kandidature za tri kandidate, in sicer: 1. za Emo GUCEK. delavko v upravi Mladinskega zaščitnega doma v Dornavi, na enem zlooru s 86 delovnimi ljudmi: 2. za dr Stojana FRAMKA. direktorja Zdravstvenega doma Ptuj, na enem zboru 's 171 de< lovnimi ljudmi; 3. za Franca KRAJNCA, upravnika Doma upokojencev in varovancev Muretinci, n^ enem zboru z 22 delovnimi ljud- mi. Pogoji za potrditev so bili iz, polnjeni le za dva kandidata, in sicer za Emo GUCEK in dr. Sto- jana FRANKA. Ti dve kandida- turi je potrdila občinska volilna komisija na seji 27. marca 1967, Za potrditev kandidature za kandidata Franca KRAJNCA pa niso bili izpolnjeni pogoji, ker mora kandidaturo potrditi toliko zborov delovnih ljudi, da obse- gajo najmanj eno desetino vseh delovnih ljudi v prej navedenih delovnih organizacijah. Desetina delovnih ljudi v tej volilni eno- ti je 28 delovnih ljudi. To kan- didaturo pa je vložil le en zbor delovnih ljudi z 22 delovnimi ljudmi. Zato občinska volilna komisija te kandidature na seji 27. marca 1967 ni potrdila. Potrjene kandidature za organizacijsko-polilični zbor v volilni enoti št. 65 — Ptuj II, ki obsega delovne organiza- cije s področja gospodarstva, prosvete in kulture, socialnega varstva in zdravstva ter držav- nih organov in družbenih orga- nizacij v mestu Ptuju, južno od železniške proge Pragersko — Kotoriba in na desnem bregu reke Drave ter na območju kra- jevnih skupnosti Dolena, Stoper- ce, Podlehnik, Zetale, Leskovec, Videm, Zavrč, Cirkulane, Dorna- va, Gorišnica in Markovci, je bi- lo opravljenih vseh 45 sklicanih zborov delovnih ljudi. Na teh zborih je bilo navzočih 2291 de- lovnih ljudi od 6320 delovnih ljudi v v^olilni enoti. V tej volilni enoti so bile na zborih predlagane in potrjene kandidature za 5 kandidatov, in sicer: 1. za Vinka Zigmana, upravni- ka Kina iz Ptuja, na 42 zborih s 5730 delovnimi ljudmi; 2. za Marijana 2UPECA, vod- je oddelka kopirnih aparatov m Tovarni avtoopreme Ptuj; 3. za inž. Staneta GUSTINA iz Ptuja, Lackova ulica 5; 4. za Janka VOGRINCA iz' Ptuja, Trstenjakova 9, in 5. za Janka BEZJAKA, iz Bu- dine. Pogoji za potrditev kandidatu- re so bili izpolnjeni za prva dva kandidata. Zato je občinska vo- lilna komisija na,seji 24. in 27. marca 1967 potrdila kandidaturi za kandidata Vinka ZiGMANA in Marijana ZUPECA. Za potrditev kandidatur za kandidate inž. Staneta GUSTI- NA in Janka BEZJAKA pogoji niso bili izpolnjeni, ker je bil prvi predlagan le na treh zborih z 295 delovnimi ljudmi, drugi pa na enem zboru s 30 delovnimi ljudmi. Desetina delovnih ljudi v tej volilni enoti pa znaša 632 delovnih ljudi. Iz teh razlogov občinska volilna komisija teh dveh kandidatur na sejah 27. in 28. marca 1967 ni potrdila. Prav tako komisija ni upošte- vala kandidature za kandidata Janka VOGRINCA, ker je za imenovanega potrjena kandida- tura za gospodarski zbor v vo- lilni enoti št. 64 — Ptuj I. To kandidaturo je predlagal le en zbor z 222 delovnimi ljudmi in zaradi tega tudi niso izpolnjeni zakonski pogoji za njeno potrdi- tev. Skupno potrjenih 16 kan- didatur za 9 poslanskih mandatov Na zborih volivcev oziro:na zborih delovnih ljudi je bilo skupno predlaganih in potrjenih 26 kandidatur za poslance skup- ščine SRS. Občinska volilna ko- misija je potrdila 16 kandidatur. 5 kandidatur je odstopilo od po- trjene kandidature, za 5 kandi- datar pa niso bili izpolnjeni za- konski pogoji za potrditev. Za tri izpraznjena poslanska mesta v republiškem zboru ss poteguje šest kandidatov. Občin- ska skupščina bo volila poslance v Skupščino SRS 9, aprila 1967. med njimi tudi poslance v publiški zbor, v občinski skup- ščini bo izvoljen tisti kandidat, ki bo dobil več kot polovico gla' sov navzočih članov občinski skupščine. Na neposrednih volit' vah poslancev republiškega zbo- ra, ki bodo letos 23. aprila iSfi^^ bo 25.291 volivcev v vseh tre^ volilnih enotah dokončno izvoli' lo tri poslance v ta zbor. Ce v vblilni enoti le en kandidat, je izvoljen, če je zanj glasoval^ večina volivcev, ki so vpisani ^ volilne imenike na območju vo- lilne enote. Ce pa sta v vo!il(^' enoti dva ali več kandidatov. .1^ izvoljen kandidat, ki dobi naJ' več glasov Konec a« 3. sirani Stran 3 TEDNIK — pefek, ?. aprila 1%7 Stran 5 Vesti iz Kidričevega Kandidati za organe samoupravljanin v minulih dneh so bili v vseh delovnih enotah tovarne glinice iin aluminija v Kidričevem zbori delovnih ljudi, da bi izbraili kan- didate za delavsiki svot ter za svete proizvajalcev delovnih enot. Vc'liitve v organe samo- upravljianja bodo 20. aiprila 1967. V delavskem svetu in s'^'etiih pro- i:zv8'.^alcev die^cvnih enot namreč p^oteče mandat polovici članov samoupravnih organov. Zbori so bili dobro obiskani, proizvajalci pa 90 pričeli tudi nekoliko boJj tehtno razmišljati, koga naj pred- lagajo za kandidata v DS ali SPDE. Največja slabost dose- dpinijih članov je biLa, da niso prihajali na seje DS ali SPDE, kar je zel^o hromDlo delo samo- upravnih organov. Na zborih je bilo mogcče opaziti to, da posa- mezniki, ki imajo vse pogoje za E.cdelO'vanje v samoupra'vnih organih in to volivci želijo, no- čejo sprejeti kandidaiture. Sicer ima vsak pravico odkloniti 'kan- d"daituro, toda tega se hoče otre- sitii že večina tistih, ki so bili predTagaini. Moirda je \^zrck za to v tem, ker mnogi menijo, da sa- moupravni organi v sveitih pro- izvajalcev delovnih enot nimajo večiih kom,petenc. in da delavski svet večkrat razveljavljia spreje- te sklepe deiloamih enot? Začasn? sklep o višini štipendij Na eni izmed svojiih sej je de- lavski svet raizpravljal tudi o pravilniku o izobraževan.ju in strokovnem izpopcln^jevanju ter ga z dO'liačenimi popravki tuidi sprejel. V skladu z doloičilii nove- ga pravilnika o izobraževanju in strokovnem izpoipolnje\'a(nju pa DS — vsaiko leto tudi dolcči vi- šino štipendij. S sprejetjiem no- vega pravilnika o izobraževanju in stirckovnem izpopollinijevanju so bili raizveljiavljeni vsi doseda- nji pravilniki, ki so ureijald ieo- braževanie in štipendiranje v podjetju TGA. Vsled tega ko- miisia za kad'ro\^ainje in štiioendi- ranje predlagala deliavsikemu svetu, da bi naj sprejel začasni sklep, po kaiterem bi naj do na- d8i'''iin/jega štipendije obTačunia- vaM in izplačevali še po do sedaj veljiajvnih pravilnikih, to pa ta- ko dolfro. dokler ne bo kom^jsnia za kadrovanje in štinendiranie pripravila novega predloga. DS je o teh predlogih imenovane ko- misije razpravljal in siprejel za- časna sklep, da znašajo višine štipendij na visokih, višjih in srednjih šolah toliko, kol so do- ločene v dosedanjem pravilniku o štLpendiiranju študentov viso- kih m višjih šol ter dijakov srednjih šol. Pred sprejetjem pravilnl- ld drugim bodo pripravili praznovanje dneva mladosti, odhod Titove šJafetc. dan borca, medobčinsko srečanje. Mladinci bodo pomagali graditi kopališče v Ormožu. Delo občinskega komiteia ZMS Ormož temelji na sklepih letne konference, na teritorialnih po- trebah aktivnosti mladine in na smernicah centralnega komiteja ZMS. Da bi bilo delo komiteja opravljeno čim boljše, je občin- ski komite ustanovil in razdelil celotno delo na posamezna pod- ročja Ustanovljene so bile ko- misije za ideološko delo in izo- braževanje, kadrovska komisiia. komisija za gospodarska vpraša- nja in komisija za družabno živ- ljenje. Ce hoče mladinska organizaci- ja v skladu s programom uspei^- no izvajati delo in nalose. le potrebno ideološko izpopolnje- vanje 7a vod^^tveni kader pri ob- činskem komiteju ZMS in v ak- tivih. Občinski komite si je postavil nalogo organizirati delo mladin- skih aktivov v osnovnih šolah (mladinske ure. krožke OZN ipd.). Potrebno bo organizirali enodnevni seminar za učitelje, ki >o odgovorni za delo 7. mla- dinsko organizacijo na šoli. Mla- dince in mladinke osmega raz- reda je potrebno seznaniti s oro- gramom in ra?\-oiem naše druž- be in nalogah ZM.J Na dan mla- i dosti oa je treba sprejeti pionir- je sedn-iega razi-eda osnovne šo- le v ZMJ Vodstveni kader v aktivih so mlajši člani, ki so povečini nr- vič postali nredstavniki mladin- skih organizacij Da bi izkoristili niihov e!an, jirn ie Dotrebno nu- diti oomoč pri organiziraniu in vcphini dela. s seminarii ali ka-i ko dnigače. Predvsem bi se mo- rali pogovoriti o delu mladine na nodeželju. V času faborienia predvojaške vzgoje bodo imeli predavania in razgovore z ob- ^'ezniki. V septembru in oktobru bndo pripravliali letne konfe- rence v aktivih. V novembru bodo vkliuče\'a!) mladino v ori- V^rave za občinsko konferenco. V vseh aktivih bodo orsanizir.^ii razorave o reorganizaciji ZM in o nalogah .aktivov in občipskesa komiteja. Komisija za ideološko delo bo imela mnogo dela pri analiziranju ideološkega dela v ©V-tivih in uvajanju še drugih I oblik ideološkega izpopolnjeva- ni.'9 v povezavi z ostalimi druž- beno političnimi organizacijami in delavsko univerzo. Značilnost našega gosnodar- stva. "?eveda tudi v ormoški ob- čini, ie pomanjkanie ustrezno kvalificiranega kadra. Večina pomanjkljivo nožna delavsko sa- inoupravljanie in nravice. ki iz- hajalo Iz dela. V zvezi s tem bi morala biti knmisiia za 2o«;do- dqr'^ka vorašania zelo delavna V delovnih orsanizaciiah name- rava organiziral konference, na katerih se bodo mladi proizva- jalci seznanili z nalogami in pra- vicami delovne organizacije. Za dviganje delovne zavesti in po- slabljanje samoupravljanja bo komisija organizirala srečanje mladih proizvajalcev občine. Or- ganizirati namerava razna pre- davanja i/ gospodarstva, tudi ■> kmetijstva, in sicer za mlade kmečke proizvajalce. Poskrbeti nameravajo tudi za pestro družabno življenje. Orga- nizirali bodo ekskurzije in izle- te. Glavno mladinsko manifesta- cijo bo predstavljala proslava dneva mladosti. Organizirati bo potrebno tudi odhod Titove šta- fete. Pcča<5tili bodo tudi dan bor- ca s srečanjem s člani NOV ob tabornih ognjih po posameznih aktivih. Pripraviti bo treba tu- di medobčinsko srečanje komite- jev občin Ormož. Ljutomer. Ca- kcKvec, Varaždin, in sicer v maju.- Poieg ostalih bo najvažnejša ak- cija v tem letu organizirati mla- dino pri gradnji letnega kopali- šča v Ormožu. Tudi na rekreacijo mladih ne bodo pozabili. Mladinskim akti- vom bodo pomagali, da bodo lahko odhajali na skupinske iz- lete, predvsem s Počitniško zve- zo. Težišče mladinske organizacije bo na idejno vzgojnem delu. Vplivali bodo na pravilen raz- voj mladih ljudi v občini. Tako bodo zmanjšali število mladin- skega prestopništva. Občinski komite bo moral seveda sode- lovati pri reševanju vseh pro- blemov zaposlovanja, izobraže- vanja, štipendiranja ter uveljav- ljanja samoupravnih pravic mla- dih v občini. Z. R. V Središču se pripravljajo na krajevni praznik o pomenu in {iripravah na prazno\'anjc nam je povedal KDV.MtD PA.lEIv predsednik krajevjie orsanizarije SZDL Središče, naslednje: Občani krajevne skupnosti se lurli letos pripravljajo na do- stojno praznovanje svojega krajevnega praznika Praznuje- jo ga že od leta 1955. Plnajsti april pomeni za Sre- dišče in okolico izredno mnogo To je spominski dan. ko sta da- la Središče in njegova okolica v dobi o'orišč. Teh je v naši kra- jevni skupnosti okrog 70. kar je izredno mnogo glede na malo število prebivalcev krajevne skupposti. od koder je okupator izselil nad 300 oseb. [>etošnje priprave na prazno- vanje krajevnega praznika so osredotočene na svečanost ob praznovanju, otvoritev nove šo-j le in na zanimivo in svoje- vrstno razstavo pod naslovom: Središče in okolica v zgodovini, ki jo ob sodelovanju pionirjev središke šole pripravlja pred- metni učitelj Zvonko Merkoci. Na razstavi bo na ogled nad sto predmetov, ki bodo pope- ljali predvsem mlajše ljudi v zgodovinsko preteklost Središča in niegove okolice. Krajevna skupnost in občani so z novo šolo dobili izredno mnogo, saj je v novem poslopju omogočen kvaliteten pouk na višji stopnji in celo enoizmen- ski. v dopoldanski izmeni, kar je redkost v jugoslovanskem merilu. Občani krajevne .skupnosti bodo proslavljali enajsti april, praznik in ponos borbe ter bo- j lečine.. z enakim spoštovanjem kot doslej. Ta dan bo za Sredi- šče rn okolico res praznik, ki bo proslavljen z bogatim pro- gramom. Občani, organizacije in usta- nove Središča in okolice vabi- jo delovne ljudi, kolektive, usta- nove in organizacije, da pridejo enajstega aprila v Središče ter skupno 7. občani krajevne skup- nosti proslavilo krajevni praz- nik Središča in okolice. 7.R Uspela prireditev »Polcaži kcjj znaš" v Ormožu v nedeljo, 2. aprila 1967, je bila v OriTiožu uspela priredi- tev »Pokaži, kaj znaš«. Pripra- vil jo je mladinski aktiv Or- moža pod pokroviteljstvom OK ZM Ormož. Prireditev je uspe- la Pred polno dvorano gledal- cev je nastopilo trinajst nasto- pajočih Predstavili so se kot pevci zabavnih in narodnih me- lodij, solisti in recitatorji. So- delovala sta tudi plesni ansam- bel iz Ormoža in plavi angeli iz Ptuja. Nastopajoče sta ocenje- vali komisija gledalcev in stro- kovne komisije. V zelo hudi konkurenci sta zmagala pevca brat in sestra Dragica in Slavko Mlinaric iz Središča. Komisiji sta soglasno podelili prve štiri (denarne) nagrade. ZR i Bo radio Ptuj pripravil še več prireditev? Prireditev »Sodelujte z nanai«, ki jo je pripravil kolektiv radia Ptuj za nedeljo, 2. aprila 1967, popoldne v mestnem gledališču Ptuj, je imela dve posebnosti, in sicer polno gledališko dvo- rano udeležencev in obsežen progi^am, ki so ga izvajali po- slušalci radia Ptuj, kamor seže njegov glas, od otrok do odras- lih, iz mesta in s podeželja. An- sambli, recitatorji, humoristi in napovedovalec Marjan so se po- trudili, da bi bili gledalci in poslušalci z njihovim nastopom zadovoljni, prireditelj pa, da bi še kdaj pripravil podobno pri- reditev in si vzel več časa za še popolnejši in še pestrejši pro- gram. Ansambli »Veseli črički« iz Ptuja, pionirski ansambel iz Starš, tamburaški orkester Jan- ka Krnctca iz Gradišč, ansambel Toneta Kmetca iz Ptuja, plesni trio Mariho! ter trio s harmo- niko iz Haloz so poskrbeli kot nastopajoči ali kot gostje za ve- selo razpoloženie Rccilatnrji Vera Kolar iz Maribora, Milica Meško iz Mihove, Ervin Vido- vič iz Maribora. Irena Galun iz Hajdoš. Boža Plošinjak iz Rač, Marta Horvat iz Zagajič. Zlatka Vrtič iz Spodnje Hajdine in drugi, nekateri med njimi av- torji lastnih pesnitev, so prav posrečeno izrazili misli in ču- stva drugih avtorjev in lastn:' sestavkov, večinoma resnih , . življenjskih, nekaterih posveče- nih boju za osvoboditev ali lju- bezni do živih ali mrtvih dragih, ki jim ljudje dolgujemo več kot lep spomin nanje. Potrebno !■ pohvaliti tudi pevce in pevk- soliste in ducte, ki so tudi bih deležni priznanja s ploskanjem. Preveč bi bilo ocenjevati pii- zadevanje in uspeh vsakega pi' sameznika na prireditvi, pač i). jo potrebno izreči priziuinje pri- reditelju in vsem, ki so priredi- tev finančno podprli, in naslo- pajočim za skupno prizadevati je, za dober namen in za dnse/en uspeh, iobenem pa jih tudi spod- buditi, naj ne ostanejo samo pri tej prireditvi. V nerlrlin. 2. npri- la 19R7, so so vsi ti po velikem številu gledalcev in poslu.^alcev lahko prepričali, da je za skrl)- no pripravljene prireditve ved- no dovolj zanimanja v javno.;;ti in da tudi odziv na vabilo ob novih prireditvah ne izost;-inc. ..______________________.......V. J. ^ Na avtobusni postaji v Ormožu in pred gostilno Havlas jc zlasti dopoldne vedno precej ljudi, ki čakajo na avtobii|se. Delo in Kompas prevzameta organiza- cijo kurentovanja v Ptuju? Pred kratkim so se oglasili zar stopniki »DELA In »KOMPASA« iz Ljubljane na ptujski občini, kjer so izjavili, da so pripravlje- ni organizirati KURENTOVANJE V PTUJU. »Delo. bi prevzelo ča- .<0|;>isno in ostalo reklamo za pri- reditev »Kompas« bi poskrbel za gledalce, predvsem iz drugih kra- ' iev* in držav Navezal bi stike s tujimi turističnimi agencijami in jim omogočil prevoz. »Delo- bi dalo organizacijsko ekipo, v ka- teri bi bili tudi Ptujčanl. »Kom- pas« in »Delo- smatrala, da ima- ta sposobne ljudi, k! bi tudi iz- vedli to piireditev. Občina bo v kratkem odgovori- la na njihovo ponudbo. Z. R. Odioliiki iz življenfa heroja u Komandant in komisar ope- rativne cone za zahodno Slove- nijo Lado Ambroži^-Novljan in Dušan Kveder-Tomaž zapuščata Trnovski gozd po nemški ofen- zivi v spremstvu petih ali šestih partizanov Spuščata se v do- lino na Cerkljansko. Toplo son- ce žge v obraz, ko zapustita go- ščave Hitijo čez drn in strn, da bi čimprej dospeli v Cerkno. Tam bodo gotovo našli kakšno večjo vojašlto enoto NOV! Vsi- liujejo se misli o preživetih dnevih na Primorskem! Komaj teden dni sta tu in kaj vse jima je življenje prineslo naproti! Najprej ju je pozdravilo navdu- šenje osvobojenega primorskega liudsfva. nato ju je sovražnikov bes pritisnil za nekaj dni k tlom Danes je 28. september 1943! Slednjič so zagledali prijazno podobo Cerknega na Notranj- skem. 2e od daleč so slišali vesele glasove pesmi in godbe. V samem kraju jih je zajelo .spet kipenje velikega slavja ka- kor pred dnevi v Vipavski do- lini. Od 8. septembra pa do danes se ni moglo poleči navdu- šenje, ker se je izpolnila vroča želja Italijanskih gospodarjev ni več! Tomaž in Novljan sta se vgne- zdila v lepem hotelu, Porezen. Za denar sta si naročila kosilo in pijačo, kakor da ni vojne! Udobno sta sedela ob pogrnjeni mizi in poslušala domača radij- ska poročila. Zvedela sta. da sta Idrijska in Prešernova brigada že z vso silo naskakovali posto- janke ob meji. VIT. udarna bri- gada Franceta Pi-ešerna je 21. septembra po osemdnevnem •i uničila največjo belogar- -j. tkno trdnjavo v Sloveniji — grad Turjak — in zajela 650 iz- daialcev ter zaplenila obilo voj- nega plana. Dan prej pa je NOS za Primorsko sprejel sklep, da se Slovenska Primorska pri- ključi k zedinjeni Sloveniji in ,Jugn.=;laviji. Sklep je noslal vr- hovnemu plenumu OF. Kako razveseljive so bile tudi vesti, ki sta jih poslušala o uspehih Rdeče armade! Sovjet- ska ofenziva se je razširila na vso fronto. Pideča armada je zavzela Orel, Harkov in Smo- lensk. Sedaj prodirajo sovjeti proti Dnjepru do zimske obram- bne črte. ki jo je Hitler pripra- vil za zimo. Cez nekaj dni bodo lorekoračili Dnjeper, Nemci so opešali! Ne zmorejo več v ofen- zivo! Naslednje dni sta pripravila načrt za organizacijo štaba. Imel bo operacijsko operativni od- delek, intendanturo, varnostno četo, kulturniško skupino In lastno kuhinjo. Za Tomaževega pomočnika so določili tov. Ba- bica! Sledile so konference šta- ba s predstavniki KP in OF. Razglabljali so o nemških in partizanskih uspehih nemške ofenzive od 24. do 27 septem- bra! Nemci so razbili goriško fronto, znova so uredili prom.et. Uničili so vojni material, ki ga partizani niso pravočasno po- skrili. Vendar so partizani oču- vali svojo živo silo. večino orož- ja in vojne opreme in enote so ognjeni krst prenesle in se pre- kalile. Svobodno ozemlje je med ofenzivo izginilo. Preplavili so ga Nemci po Vipavski dolini in po Krasu. Med ofenzivo so se enote NOV razkropile le na Pivki Stab je odigral med ofen- zivo neznatno vlogo, ker ni mo- gel izpolniti naloge o ustano- vitvi šestih brigad. Ofenzive ni bilo na Tolmin- skem, v Brdih in Benečiji. Nem- ška ofenziva na Primorskem ni bila pravzaprav prava ofenziva, kakor so bile v Bosni. Črni gori in Srbiji proti glavnini naše vojske, pač pa je nemška di- vizija na poti na italijansko bo- jišče izvedla na Primorskem vo- jaško operacijo z omejenim ci- ljem — znova urediti prometne zveze! Partizani so bili dobro oboro- ženi z italijanskim orožjem, s puškami in raznimi mitraljezi, kar so znali dobro uporabljati. Prim.anjknvali pa so jim dobri topničarji. Topovi, ki so jih imeli partizani, so bili pretežki za hiter transport! Partizani so med ofenzivo predvsem rušili komunikacije na občutljivih mestih in z zasedami zadrževali sovražnikovo napredovanje. Io Nemci so morali najprej po- pravljati ceste in šele potem so lal>ko nadaljevali pot. Pred sovražno premočjo se je večina enot NOV in POS umak- nila v nepristopne gozdove ali na ozemlje, kjer so ohromili sovražno motorizacijo in oklop- na vozila. Nalogo štaba, da bi astano- vili nove brigade, ki jo je dal štab cone dan pred nemško ofenzi\'o, so izpolnili, ko je bilo .mogoče. Goriško brigado so ustanovili pred Gorico v ognju sovražnih topov, ki so priprav- ljali napad. Soške brigade so nemoteno ustanavljali na ' - : mirnem ozemlju severnega Primorske Slovenije. Italiiant-ko brigado so ustanovili takoj po ofenzivi. Štela je 500 borcev. Kaj je z drugimi brigadami? Z njimi moramo navezati stike! Vse naše enote moramo utrditi! Šele tedaj bomo znova pričeli rušiti komunikacije in napadati nemške kolone! Tomaž je odšel po konferenci na pot k brigadam. Zajahal je konja in skupaj s spremstvom je tako kaj hitro dospel na cilj, kjer se je pogovoril s člani šta- ba brigad. Obiskal je birško- beneški odred, odšel na Gorenj- sko v Prešernovo brigado. Pov- sod se je pogovarjal predvsem o političnih nalogah enot NOV. Novljan je govoril in dajal na- vodila o vojaških nalogah. Na svojih poteh je Tomaž sodeloval v mnogih vojaških akcijah ali jih nadzoroval. Sedeže štaba operativmo cone za zahodno Slovenijo so menja- vali Nekaj tednov so ostali v Cerknem. Zaradi boliših stikov z raznimi enotami NOV so se pozneje selili v Cepovan. Lokve, Predmejo in Otlico nad Vipavo. Stab ."^e je krepil. Od septembra do konca leta je narasel na blizu sto ljudi. 6. oktobra 1943 sta napisala Novljan in Tomaž v imenu ope- rativne cone enotam NOV na svojem področju okrožnico, v kateri čitamo, da se ukine Pri- morska operativna cona (POZ), ustanove pa se Triglavska, Go- riška in Tržaš-ka divizija, osnu- je pa se še tolminski in briško- beneški odred. ., V tem času so Nemci obvla- dali vsa mesta in železniške pro- ge ter glavne ceste na Primor- skem. Vse drugo je bilo v ro- kah NOV in POS. Nemška ofenziva je mnoge primorske dobrovoljce tako pre- plašila, da so pobegnili iz voj- ske v Brkinih in Istri, na Pivki, v Benečiji in Tržiču! V štabu operativne cone so računali, da je pod orožjem komaj polovica vseh vojnih obveznikov na Pri- morskem! Mislimo si lahko, ka- ko je množičen beg partizanov prizadel komisarja operativne cone — Tomaža! Klonil pa ni! Vedel je, da bo našel pot, kako bi znova uspešno pripravili mo- bilizacijo. Sklicevali bomo sho- de, kjer bomo prepričevali o potrebni mobilizaciji in o na- logah, ki jih ima ljudstvo do NOV in POS! Tomaž se je tu najbolj zavzemal! Bil je naj- boljši govornik! Ljudje so ga navdušeno poslušali. S svojimi govori ljudstvu in vojakom je zatiral malodušje in pokolebano vero v zmago. Dnevi so tekli. Tomaž je de- lal od jutra do večera. Kadar ni potoval, jc sedel na štabnih razgovorih ali sestavljal delov- ne programe za politične komi- sarje. Sredi oktobra je priprav- ljal načrt za politično izobrazbo primor.skih partizanov. Obdelal je in nato dal tehniki razmno- žiti tele teme: Cilji in sestav OF, Vloga KP v boju za svo- bodo. Značaj naše NOV in POS, Razlika med staro in novo Ju- goslavijo, Socialna vsebina NOB. Verska demagogija bele garde, Izdajalska vloga bele garde, Izdajalska vloga piave, garde in londonske vlade, Za- vezništvo Anglije in Amerike in o potrebi druge fronte. Nc- obhodnost nemškega poraza in naše zmage, Izdajalsko stališče stare Jugoslavije in današnje reakcije do primorskih Sloven- cev. Gradivo je poslal vsem poli- tičnim komisaiiein in v sprem- nem pismu napisal, naj napo- vedo neizprosen boj strnlm pred Nemci in vzgajajo k brez- pogojni disciplini! Kot politični komisar opera- tivne cone za zahodno Slovani m se je moral spoprijeti z npviin sovražnikom osvobodilncg;. ui- banja na Primorskem — z do- mobranci. K sreči to gibanic tu ni pognalo globokih korenin, čeprav si je general Rupnik prizadeval, da bi belogardiste, ki so se po porazu po italijan- ski kapitulaciji zatekli pod nemško okrilje, spravil spet na noge in okužil z novim gibnoiem tudi Primorsko. Zato je tja po- Slal skiipine teh izdajalcev. Tomaž je skrbel, da so vsak poizkus, da bi si domobranstvo postlalo na Primorskem, v kali zatrli. Pomagala mu je pri tem politična zavest primorskega ljudstva, ki ni trF>ela zavezni- štva s komerkoli, ki ponuja ro- ko sovražniku. Vendar je moral Tomaž budno paziti, da bi so- vražnik vendarle ne škodoval. Zato je bO povezan z okrožni- mi NOO v Briškem, Tolmin- skem, Baškem. Idrijskem ia Kraškem. R. V. Palje prihodnjič) Sirnn ? T V. D M K — petek, ?. npriU 1%! dlrnn 5 L,etos zQČetek gradnje poslopja zraven Kreditne banke •i Projektivnem biroju v Ptu- bo do 15. api-ila 1967 gotov idejni proj&kt za poalovno-sta- jiovan;'.sko stavbo, katere grad- njo bcio skupno financiraH Kre- ditna bsnka Ptuj, tSanovanjsko pod,jetje Ptuj in Mesokombinat ^perutnina« Ptuj in bodo zna.šale investicije okrog 250 midijonov S din. S tem poslovno stanovanjskim poslopjem bo zaprt prostor v pravokctniku med Mikloišičevo ulico. Ulico heroja Latka, med pr>.sl'cpiem, kjer sta Merkur in Kreditna banka ter med delom stare ptujske kasarne, kjer ima »Perutnina« svojo mesnico. Z gradnjo tega poslopja bedo ?&čeli že letos. V podaljšku po- slopja banke, ki bo sedaj zgra- jena, je bilo prvotno zamišljeno poslopje pošte Ptuj, pozneje pa ic dobiia pošta svojo lokaoijo' na Trgu svobode. Mesakombinat »Perutnina« Ptuj bo soinvestitor, ker name- rava urediti v podaljšku sedanje prodajalne mesa in mesnih Iz- delkov moderno prodajalno me- in mesnih izdelkov. Zato bo tudi adaptiran ta del starega ka- sarn iškega poslopja. V novem poslopju v pritličju bo porabila nekaj pro'.storov še Kreditna ban- ka Ptuj. V nadstropjih bedo dru^ ^nska stanovanjia. Po dovršitvi tega poslopja bo ostalo vprašanje o graditvi še enega poslovno-stainovanj skega poslopja v podaljšku kietarskega obrata »Slovenske gorice« ob Trstenjakovi ulici. Preostali pro- stor bo preurejen v park, kjer je predviden tudi spomenik he- roju Jožetu Lacku, ki je sedaj le začasno pred ptujskim gledali- ščem. VpraSanje je, če se bo Kmetiij- siki kombinat Ptuj vedno zado- voljil s poslopjem, v katerem imajo sedaj garažo za cisterne m tovomjaike za prevoz vina, in Merkur s prostorom, kjer je se- daj skladišče za pohištvo. Ce bo morebiti tudi na tem prostoru 1 zraslo višje pasilovno stainovan : isko poslopje, bo predel Ptuja ;med TrstenJakovo in Milkiošiče- ! vo ulico dokončino urejen ter po- j polnoma zaseden s starimi in} novimi poslopji s ploslovnimi in stainovanj;skimi prostori. ; Za ureditvijo tega predela me- sija bodo prav gotovo nastopile še možnosti za ureditev predela med Ulico heroja Lacka in mi- noritskim samostanom, kjer bi naj zgrc-dili daljše pritlično po- slopje, ki ne bi zakrivalo pogle- da na ptujski grad in ki bi služilo poslovnim namenom v zvezi z velikim cestnim prometom skozi Ptuj iz smeri Zaigreba in Mari- bora. Talko bo Pljuj že do leta 1969 nekoliko sipremendil svojo podo- ba V. J. PISMONOŠE VEDNO AKTIVNEJŠI Po podatkih Kreditne banke Ptuj za čas od 1. januarja do 27, marca 1967 še edino na ob- močju pošte na Ptujski gori ni bilodoslej mogoče vzbuditi-med prebivalstvom zanimanja za varčevanje pri Kreditni banki Ptuj s pomočjo .pošte na Ptujski gori. Zanimivo je, da je uspelo pri- dobiti v tem času na območju drugih pošt v Halozah, in sicer Cirkulan, Majšperka, Podlehni- ka, Vidma, Leskovca, Zetal in Za\Tča po številu nekaj manj (81) vlagateljev kot v Ptuju (93) in da pride na i-sako vlogo (vla- gatelja iz Haloz po\T5rečno 2(>4,o6o S din prihrankov, v Ptu- ju pa nad 302.000 S din, Vlaga- koliko presegajo povprečje (nad tolji z Dravskega polja (50) ne- 218.000 S din) od povprečja Ptujskega polja (nad 203.000 S din) pri 58 varčevalcih. Povpreč- je vlagateljev iz Plaloz je torej višje kot na Ptujskem polju. Po številu (41) se kaže pri prebival- cih v Slovenskih goricah dobra volja za varčevanje s prihranki, ČGpi'a\^ je povprečje prihrankov 7.a sedaj še najnižje (nad 93.000 S din) na vlagatelja. Vse prednje številke potrju- jejo, da so povsod med pismo- noši marljivi ljudje. Sedanji pi- smonoše so pripravljeni ponuditi občanom, ki jih obiskujejo na svojem dostavnem območju, po- leg pošte še srečke, barvne raz- glednice, pa tudi pobrati naroč- nino z.a razne časopise, zbrati novo naročnike za časopise, pri- dobiti nove varčevalce in še obi- skovalce raznih kulturnih prire- dite\-. So vsak dan na terenu in iTied ljudstvom ter z njihovimi prijetnimi doživetji, problemi in težava.mi. Vsekakor ni dvoma, da se bo v piihotenjem in poznejših med .secih tudi pošta Ptuj lahko po- stavila z dokazi, da so tudi na njihovem območju ljudje, ki imajo raje doma hranilno knji- žico ptujske kreditne ali beo- grajske poštne banke kot sam denar in da štejejo obresti in drugo večanje vloge kot zanes- ljive možnosti. , ........V. J. Občni zbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Ptuj in Ormož v dvorani delav.sikega kluba »Franc Kramberger« v Ptuju se danes. 7. aprila 1967, ob 7. uri prične občni zbor sindikata de- lavcev storitvenih dejavnosti ptuj'ske in ormoške občine. Delegati razpravljajo o zelo aktualnih problemih obrti, trgo- vine, gostinstva, turizma in ko- munalne dejavnosti v ptujski in ormoški občini ter o poročilu, ki ga je občnemu zboru predložil dosedanji občinski odbcT sindi- kata delavcev storitvenih dejav- nosti Ptuj. Občni zbor bo s tajnim glaso- vanjem izvolil trinajistčlanski medobčinski odbor .sindikata de- lavcev storitvenih dejavnosti ob- čin Ptuj in Ormož, predsednika medobčinskega odbora ter dele- gate za občni zbcr sindikata de- lavcev storitvenih dejavnosti Slovenije. V medobčinskem od- boru sindikata bodo imeli obrt- ni delavci šest članov, trgovski delavci štiri člane, gostinski de- lavci ©nega člana, zavodi enega člana in stanovanjsko gc^spodar- stvo enega člana. Ptujska občina bo imela v odboru enajst članov in ormoška dva, kar upoš-teva strukturo in število članov sin- dikaita. Kandidat za predsednika medobčinskega odbora sindikata je DANILO MASTEN iz Stroj- nih delavnic Ptuj, član pred.«ed- stva občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Sedež medobčinskega odbora bo v Ptuju. Notranja organizaci- ja odbora bo obsegala strokov- ne odbore za trgovino, za gostin- stvo in turizem in za obrt ter komunalo, v katerih bodo delali strokovnjaki, ki bodo preučevali posamezne probleme, pripravlja- li gradivo in predloge, o katerih bo na svojih zasedanjih ra'zprav- Ijal in odločal medobčinski od- bor. FB Nova pravila LOVSKE DRUžrNE KIDRIČEVO Lovska družina Kidričevo v Kidričevem je sestavila v zad- njem času pravila lovske druži- ne »Boris Kidrič« Kidričevo, ki obsegajo 10 poglavij s 36 členi o dolžnostih in pravicah članov in voljenih članov društva, ' Društvo omogoča vsakemu ob- čanu, da lahko postane ob ena- kih pogojih član lovske družine, kot to določajo pravila. Tuji dr- žavljani smejo biti člani družine, če stalno žive v SFRJ. Častni član družine pa je lahko držav- ljan SFRJ. ki ima posebne zaslu- ge za lovsko družino v Kidriče-. vem ali za lovstvo sploh. Pra- vila tudi določajo, kdo ne more biti člah društva. Lovska družina v Kidričevem goji in skrbi za varstvo koristnih ptic ter sesalcev, lovi divjad in zatira škodljivce, razpolaga z uplenjeno divjadjo, gradi in vzdržujte lovske naprave, izpol- njuje posebne pogoje in pogod- bo, s katero je dobila lovišče v gospodarjenje, sestavlja lovsko- gospodarski načrt in sodeluje z organi občinske skupščine v zve- zi z gospodarjenjem, sodeluje z drugimi lovskimi organizacijami in z organizacijami, ki imajo po- dobne naloge, ter skrbi za lovsko strokovno vzgojo svojih članov ter jih vzgaja v ljubezni do na- | rave in div.j^di. , V članstvo te družine ne m.ore j biti sprejet, kdor je obsojen za- j radi kaznivega dejanja nezako-i nitega lova in tisti, ki je bil upravno kaznovan zaradi pre- krška zakona o lovstvu in za- kona o posesti in nošenju orož- ja. Družina lahko odkloni spre- jem v družino tudi tistemu, ki siploh ni opravil lovskega izpita, če od dneva, ko je bil dolžan polagati izpit, oziroma od dneva zadnjega neuspešnega pclaganja, niso pretekla tri leta. Odkloni tudi tistega, ki je bil izključen iz lovske družine, ter tistega, ki ni- ma moralnih kvalitet za lovca. Z veljavnostjo te^ga pravilnika postanejo neveljavna prejšnja pravila. VJ Obisk sindikalnih delavcev železarjem na Koroškem Predsedniki in tajniki sindi- kalnih podružnic iz sindikata delavcev industrije, sindikata gradbenih delavcev in sindikata delavcev prometa in zvez z območja jDbčine Ptuj bodo jutri obiskali zelezarje na Ravnah na Koroškem. Po ogledu železarne se bodo pogovarjali s sindikal- nimi delavci železarne, nato pa s predstavnitki občinskega sindi- kalnega sveta Ravme na Koro- škem. Namen poučne eikskurzije je, da si sindikalni delavci izpopol- nijo znanje, ki so si ga pridobili na seminarju v času od 20, mar- ca do 1. afprila 19.67, ki sta ga organizirala občinsiki sindiikaljij svet Ptuj in center za družbeno izobraževanje Delavske univer- ze Ptuj. Na Ravnah bodo sindi- Ivalni delavci spoznali ickušnje ravenskih tovarišev, kar jim bo koristilo pri njihovem delu v s i n d i k ailn i h p o druž ni c a h. Delo seminarja je končano, že sedaj pa so se pričele razprave o organizaciji seminarjev za usposabljanje sindikalnih de^lav- cev, ki se bodo pričeli oktobra. Takrat bodo skozi seminarje šli vsi člani izvršnih odborov sin- dikalnih podružnic. Predvideva- jo pa, da bodo seminarji organi- zirani v Majšperku za tovarno volnenih izdelkov in tovarno za- ščitnih sredstev, v Kidričevem za tovarno glinice in aluminija, za obrat Elektroindustrije in sploš- ne montaže ter železniško po- stajo, in v Ptuju za ostale po- družnice industrije, gradbeništva, prometa in zvez. F. B, Ob 10 letnici AMD Orehova vas velik motocross Avto moto društvo Orehova vas pri Mariboru se je začelo že novembra lansko leto pripravljati na letošnji spomladanski mednarodni motokros ^^Za veliko nagrado Štajerske--, ki bo pod pokroviteljstvom kolektiva Tovarne avtomobilov Maribor. Tek- movanje bo v soboto, 15. aprila, ob 16. uri. in v nedeljo. Ki. apri- la 1967. ob 14.30 popoldne, ob vsakem vremenu. Doslej se je pri- javilo v kategoriji 250 ecm 3.) tekmovalcev, v katesoriji 500 vvm pa 21 tekmovalcev iz ZNR, Švedske, Avstrije. Danske, Švice. Ho- landije. Madžarske, Anglije. Francije, CSSU in iz .Jugoslavije. Nekaj prijav še pričakujejo. Tem tekmam pripisujejo v Orehovi vasi poseben pomen, kar bodo ob 10-letnici obstoja društva in bo na njiii prvič podeljen tudi pokal Borisa Kraigherja. Glede na ob,širno propagando po šolah In kolektivih ter po raznih dru- štvih DričakuieJo ob(^ dni vsaj 50.000 gledalcev.,^ Letošnji mednarodni moto- kros »Za veliko nagrado Štajer- ske*" pomeni za redne obiskoval- ce, pa tudi za tekmovalce na teh tekmah, novost, in sicer v tem, da bo trajalo dva dni in da bo tekmovanje v kategoriji A in B, in sicer na motociklih razreda A 250 ccm in razreda B 500 ccm. Za tekmovanje imajo priprav- ljen pravilnik, s katerim so med drugim poleg vseh podrobnosti o dolžnostih in pravicah tekmo- valcev določene tudi nagrade za zmagovalce, in teh bo 5. in sicer za 1. mesto 500 N din ter zlat častni venec, 300 N din ter sre- brn častni venec in pokal, 200 N "din ter lovorjev venec in po- kal, 120 N din in 100 N din. Te nagrade so za kategorije A po- sebej in za kategorijo B poselDej. To tekmovanje mora biti v skladu s predpisi mednarodnegi^ športnega pravilnika FIM, šport- nega pravilnika AMSJ ter pra- vilnika AMD Orehova vas. V seznamu motociklov, s ka- terimi bodo tekmovalci tekmo- vali, je najv^eč Maico. CZ, Mat- schless. Husquarna. Bultaco in drugih, v seznamu prijavljenih pa je med drugimi prvak Dan- ske 1966, prvak Francije, prvak SFRJ, naš domačin Stanko Ve- senjak. mladinski prvak ZRN 1966 in drugi. Da bi si olajšali delo in da bi omogočili čim širšemu krogu prebivalstva v Sloveniji in dru- god že prej nabavo vstopnic, so dali te v predprodajo v Maribo- ru v trafike, drugje pa tudi v šole, sindikalnim podružnicam in avtomoto društvom, nekaj pa so jih prihranili za prodajo na dan tekmovanja v Orehovi vasi. Na tiskovni konferenci, ki jo Je pripravilo AMD Orehova vas za predstavnike tiska in radia ter RTV 31. aprila 1967 v Mari- boru, je bilo mogoče ugotoviti prepričanje in pričakovanje 6d- bora AMD Orehova vas, da jim bo tudi ta prireditev v celoti uspela, zlasti še, če bo lepo vre- me in če bo res boj vseh tekmo- valcev Za prvih 5 mest tako ži- vahen, kot se napoveduje. Pra- vočasne priprave in širok krog sodelujočih jim bo omogočil do- ber 'sprejem tekmovalcev in go- stov in izpeljavo vse druge or- ganizacije, zlasti pa tekmovanja, skrbi za tekmovalce in za doma- če in oddaljenejše gledalce. Orehova vas bi naj tudi v bo- doče pomenila pomemben kraj v Sloveniji za motokros, pa ne samo za našo domovino, temveč, tudi za inozemstvo, K temu so mnogo pripomogla tudi doseda- nja tekmovanja in prizadevnost AMD Orehova vas, zlasti pa pri- zadevnost tekmovalcev in spo- sobnost vozil za ta teren. Dneva 15. in 16. aprila 1967 bosta za Orehovo vas pomembna dneva v jubilejnem 10. letu ob- stoja. Prav gotovo bosta ostala vsem zbranim v lepem spominu, v kroniki motokrosov pa odlič- no cenjena preizkušnja organi- zacije, tekm.ovalcev in sposobno- sti sodobnih rnotociklov tudi za športne napore. V. J. Stanko Vesenjak 1966. leta po koncu tekme in ob prejemu pokala. Iz ptujske občine vpisanih na Peda- goški akademiji v Mariboru 147 slušateljev Na pedagoško akademijo v Ma-riboru je vpisanih 147 izred- nih študentov z območja občin- ske skupščine Ptuj, 32 pa z ob- mcčja občine Orm,ož. Med vpisanimi je nekaj prav marljivih, ki so opravili v lan- skem in letošnjem letu do 1. mar- ca 16 do 18 izpitov, pa tudi manj, nekaj pa jih je, ki so še brez vsakega izpita. Nekateri so že diplomirali ali pa so že opravili vse izpite ter so oddali diplom- sko delo. V šolskem letu 1966/67 se je vpisalo na to akademijo z ob- močja ZPPS Ptuj 31 izrednih .slušateljev, nekaj pa tudi z ob- močja občine Ormož. Iz genera- cije 1965''66 je vpisanih iz obči- ne Ptuj 20 novih i/rednih slu- šateljev, iz občine Oi-mož p.^ 6. Od teh jih je opravilo nekaj po 1 do 7 izpitov, lepo število pa jih je še, ki so še brez izpita. Zna- čilno je. da so med najmaiijivej- šimi slušateljice; pa tudi med slušatelji je nekaj ča,S!tnih izjem k: zaslužijo s svojo redno in iz- redno prizadevnostjo vse pri- znanje. Ta mesec bo organizirala peda- goška akademija v Mariboru po- svetovanje o zasedbi delovnih mest v osnovnih šolah in o iz- rednem študiju na PA. Na po-ij svetovanje bodo povabili tudd, predstavnike občinskih skupščin,] od koder so slušatelji. 'i VJ 1 Prodajalec metel pri brivcu Prodajalec metel stopi k briv- cu, da bi ga le-ta obril. Po opravljenem posiu brivec pomisli, da bi kupil metlo. — Koliko zahtevate? — vpra- ša prodajalca. — Štiri novčiče! — To je preveč, — odvrne bri- vec. — Tu imate dva novčiča in, če vam ni prav. vzemite metlo nazaj! Možakar pristane ter vpraša za ceno brivčevega opravila. — Dva novčiča. — zahteva brivec. — Tu imate em novčič, — pravi prodajalec z nasmehom. — Ce vam ni prav. mi vrnite brado! Za prazen nič... Francoski poet iz 17. sijoletja Des Bareaux ni vselej spoštoval cerkvenih zapovedi. Tako je kdaj pa kdaj ob petkih rad za- užit kakšno omleto s slanino. Vendar mu je vsakikrat trepeta- la vest,,. Nekega petka, ko je gostil z omleto, je pričelo grme- ti. Pesnik se je ustraš;il. Pognal je jed skozi okno ter ža- lostno dejal: »Kakšen hrup za oraaen nič!« ZA OBČINSKO ZLATO PUŠČICO v nedeljo, 2. aprila 1.1.. je bilo v Ptuju tekmovanje z zračno puško za obč. -zlato puščico-^ To zanimivo tekmovanje se zač- ne v strelskih dinjžinah za dru- žinsko »zlato puščico^< in je tudi letos za te simbolične značke sodelovalo več kot 200 strelcev iz ptujske občine. Ker so zla.sti nekateri osvoji- telji družinske •♦zlate puščice* dosegli visoke rezultate, je vla- dal velik interes za zmagovalca na obč. tekmovanju, čepra\' je zopet veljal za glavnega favorita Stanko Pulko iz družine Tumi- šče. Na obč. tekmovanju pa niso imeli pravice sodelovanja samo pr\'aki družin, temveč vsi tisti strelci, ki so sodelovali na tek- movanju za »zlato puščico« dru- žine in nastreljali najmanj 225 krogov od .300 možnih. To normo je po vseh družinah doseglo 41 strelcev, tekmovanja za obč. "Zlato puščico« pa se jih je ude- ležilo le 24. Republiška moška rokometna liga DRAVA-KOVINAR (MARIBOR) 17:12 (9:4) Okrog 200 gledalcev je v ne- deljo prisostvovalo prvi tekmi spomladanskega dela republiške rokometne lige. Gledalci so bili zadovoljni z osvojitvijo dveh točk. nikakor pa niso bili zado- voljni z igro. To je bila prav gotovo najslabša tekma Drave v republiški ligi. Domačini so po- Icazali, da niso letos najbolj pri- pravljeni za tekmovanje, čeprav bo treba napeti vse sile za ob- stanek v ligi. posebno še, ker so razen Pirana in Slov. Gradca vse ekipe v nevarnosti za obstanek v ligi. Poleg tega nekateri sta- rejši igralci ne trenirajo in bi bilo prav. če bi v ekipo vključili tudi nekaj mlajših. Zanimiv v nedeljski tekmi je bil le prvi polčas, medtem ko so v drugem domačini močno po- pustili, ker jim je zmanjkalo kondicije. Pri Dravi je bil naj- uspešnejši strelec Jurkovič s 6 zadetki, pri Kovinarju pa Puk- šič 5, ki je bil tudi najboljši na igrišču. Tekmo je dobro vodil sodnik Vipotnik iz Celja. V nedeljo bo gosto\'al v Ptuju Slov. Gradec in se bo ob 10. uri pomeril z domačo Dravo na igri- šču Drave ob Ormoški cesti. 0RM02 : RIBNICA 18:17 Lestvica: KONČANO ZIMSKO PRVENSTVO PTUJA V KOŠARKI Preteklo nedeljo se je končalo v telovadnici osn. šole F. Osoj- nika zimsko prvenstvo Ptuja v košarki. Na sporedu je še samo zaostala tekma III. kola Parti- zan. Kidričevo : ESS, ki bo od- igrana med tednom. V primeru zmage ESS bo ta zasedla drugo mesto in tako z.amenjala mesto z Rogoznico. ki je trenutno na drugem mestu. Za tekmovanje lahko rečemo, da je v celoti uspelo, kljub temu da so nekatere ekipe vzele tek- movanje premalo resno. Glede discipline tekmovanja je treba posebno pohvaliti ekipe Gimna- zije, Drave in Rogoznice. Prvo mesto je po pričakovanju zanesljivo osvojila Drava brez poraza. Vse ostale ekipe so bile kot celota slabše. V vsaki ekipi je bilo sicer nekaj dobrih posa- meznikov, vendar je bilo to pre- malo, da bi se lahko uspešnejše upirali bolj vigrani peterki. Dra- ve, Moštva Rogoznice. ESS in Brega so bila v glaimem izena- čena, medtem ko sta bili moštvo Kidričevega in Gimnazije slabši od ostalih. Zadnji dan turnirju so bili doseženi naslednji rezul- tati : Breg : Kidričevo 52:33(27:26) ESS : Drava 52:61 (25:23) Gimnazija : Rogozn. 30:43 (13:23) Najboljši strelci turnirja so bili: Zlender (Rogoznica) 144 ko- šev. Zalar (Drava) 94 košev, Fol- tin (Drava) 89 košev itd. Naj- manj osebnih napak je imela ekipa Brega. Lestvica je naslednja: Drava 5 5 0 364:172 10 (-+ 192) Rogozn. 5 3 2 247:223 6 (4- 24) ESŠ 4 2 2 174:151 6 (+ 23) Breg 5 3 2 176:197 6 (— 21) Kidrič. 4 1 3 172:213 2 (— 41) Gimnaz. 5 0 5 150:327 O (—177) dm