Razen zvezno koordiniranega vrhovnega štaba, osnovne organizacijske strukture in standardizacije orožja ni videti, na primer, da naj bi bilo še kaj več v zvezni upravi skupne obrambe. Tako preurejena obrambna pripravljenost bi ne le bila mnogo bolj učinkovita, ker bi jo vsak narod zares čutil kot svojo, temveč bi tudi onemogočila vznemirljive možnosti in sumničenja kakega novega oficirskega puča za restavracijo beograjskega centralizma in diktature.
(Ciril Žebot, SD, april 1968)
FOR A..F R E E S L O V E N I A
Vsekakor se bo treba dogovoriti za sorazmeren medrepubliški ključ za zasedbo diplomatskih položajev, poleg tega pa bi si morali Slovenci izgovoriti, da jim redno pripadajo ambasadorska mesta v Avstriji in Italiji, kjer žive slovenske manjšine. Republike naj bi tudi imele dogovorjeno pravico da lastnih republiških atašejev v državah, kjer bi to zanje bilo posebej koristno.
(Ciril Žebot, SD, april 1948)
LETNIK XIX — VOLUME XIX I. NOVEMBER 1968. Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada.
ŠTEVILKA 11. — NUMBER 11.
"Polka je vkazana, tla so namazana"—za skupino "Nagej"
RAZDELITEV NAGRAD
nagradnega natečaja "S.D." za slovensko mladino
Na proslavi zlatega jubileja razglasitve slovenske svobode 29. oktobra 1918 v nedeljo 27. oktobra 1968, je urednik našega lista razdelil tudi nagrade za najboljše spise. Vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali z nagradami (potovalne torbice, slovenske knjige in slovenske mladinske plošče izdelane v Argentini ter še posebna nagrada v višini $20.—) naša prisrčna zahvala. Spisi so pokazali, da raste med nami mladina, ki se rada uči materine besede. — Vsa zahvala gre tukaj še posebej slovenski šoli v Torontu!
1. naslov: KAJ MI POMENI PETDESETLETNICA RAZGLASITVE SLOVENSKE SVOBODE?
Prva nagrada je bila podeljena gdč. Silvi Ovčjak, ki je že končala slovensko šolo pri Mariji Pomagaj. Hodi v 13. razred St. Joseph's College v Torontu:
Kaj mi pomeni razglasitev svobode v Sloveniji leta 1918?
Ko sem prvič prebrala naslov naloge, ki bi jo naj napisali mi mladi Slovenci v Kanadi, sem bila zares v zadregi. Slovenija je daleč od mene in še bolj daleč je leto 1918. Lažje bi pisala, če bi v letu 1918 živela v Sloveniji in doživela one uogodke. Vedclu i/i, kako se je godilo Slovencem v Avstro-Ogrski pred tem letom in kaj je slovenskemu narodu prinesel 29. oktober 1918. A vsak zaveden Slovenec se mora zanimati za zgodovino svojega naroda, poznati velike dogodke in važne zgodovinske osebnosti.
Svoboda je vsakemu človeku nekaj svetega. Brez nje je človek suženj. Za njo bi žrtvoval vse imetje, ker mu je bolj potrebna kot kruh in obleka.
Prav tako je svoboda potrebna narodu. Narod je velika množica ljudi, in kakor posamezni človek želi svobodo, tako ima še več pravic do nje množica ljudi. Vemo, kako se narodi borijo za svobodo. Narodi so vedno nad vse cenili svojo svobodo in za njo žrtvovali denar in tudi življenja posameznikov.
Slovenci niso imeli narodne svobode več kot tisoč let. Kmalu po naselitvi so postali žrtev močnih sosedov. Slovenci smo majhen narod in dolga stoletja nam ni bila dana prilika, da bi zopet dobili vzeti zaklad svobode. Po večletni svetovni vojni pa je bila avstroogrska oblast oslabljena in počile so verige, ki so držale vklenjene majhne narode, med njimi tudi slovenski narod. To še je
zgodilo 29. oktobra 1918.
Kaj je takrat občutil slovenski narod? Zdi se mi, da je bilo kakor v pravljici: začarana in ujeta princesa začne dihati, odpre oči in zaživi svojo mladost. Slovenski narod je začel živeti tisto a vejo Ispo "'^st, Vi so mu jo Franki in Nemci nekoč prekinili.
Brala sem, kakšno veselje je zavladalo oktobra 1918 in napolnilo srca Slovencev. Imeli so parade in sestanke, govorili so in peli, fantje pa so kmalu nato morali vzeti orožje in iti branit severno mejo slovenskega ozemlja. Slovenci smo dobili svojo vlado; zasijala nam je politična svoboda. Začelo je cveteti vse tisto, na kar smo Slovenci tako ponosni: slovenska govorica, slovenske šole in univerza, slovenska znanost in umetnost in tudi slovensko gospodarstvo.
V letu 1918 smo Slovenci postali popolen narod. Za Slovence v tujini je leto 1918 tudi pomembno. Slovenci, ki so zapustili staro domovino so s seboj nesli narodno zavest in idejo. V drugih državah živijo z mislijo na lepo domovino.
Slovenci, ki so po letu 1918 odšli v tujino so bolj požrtvovalni in zavedni. V drugih državah jih ni več sram povedati, da so Slovenci; svojim otrokom govorijo s ponosom, kje in kako lepa je Slovenija; ustanavljajo nam slovenske cerkve, šole in domove, da tudi mi v tujini lahko ostanemo Slovenci!
Silvi Ovčjak
ZLATI JUBILEJ SLOVENSKEGA NARODNEGA OSVOBOJENJA
V	TORONTU
Zlati jubilej pomembnega praznika, ko je slovenski narod otre-scl tuji jarem, jc v Torontu odjeknil prav živo in globoko. Obe slovenski organizaciji: Slovenska krščanska demokracija in Slovenska narodna zveza sta ga proslavili.
V	soboto 26. oktobra je bil slovenski banket S.K.D. v Slovenskem domu na 864 Pape Avenue. Polna dvorana! Tudi številno zastopstvo S.N.Z. je bilo zastopano, med njimi tudi gostje iz Wa-shingtona, Clevclanda in Chica-ga. Po odigranih himnah: kanadske in slovenske, je začel večer g. Peter Klopčič. Sledili so pozdravni govori. V imenu kanadske S.N.Z. je govoril predsednik g. Vlado Mauko. Glavni govornik je bil g. Peter Markeš. Lepo je povedal in naglasil važnost slovenske državne misli. Ne hlapci, ampak gospodarji na lastni zemlji!
V nedeljo 27. oktobra je proslavila zlati jubilej narodnega osvobojenja Slovenska narodna zveza za Kanado z akademijo v cerkveni dvorani Marije Pomagaj na 609 Manning Avenue. Bila je res krasna proslava slovenskega narodnega praznika: Sodelovali so: Slovensko gledališče v Torontu, S.A.V.A., folklorna skupina Nagelj, Slovenski oktet, Hranilnica in posojilnica J. E. Kreka, pevci, godbeniki in Slovenski instrumentalni kvintet. Dvorana in oder sta bila okusno okrašena, častnim gostom pa so pripeli na prsa slovenski „pu-šeljc". Dvorana je bila polna in občinstvo je pozorno sledilo skrbno izbranemu programu. Vodja programa je bil g. Peter Cekuta. Ob zvokih koračnice so vkorakale v dvorano narodne noše s kanadsko in slovensko zastavo. Po odigrani kanadski in slovenski himni je bila razvita slovenska zastava S.N.Z., lepo ročno delo dveh zavednih slovenskih žena: ge. Anice Žumer in gdč. Helene Voeroes, katerima za opravljeno delo čestitke in prisrčna zahvala. Ob spremljavi godbe je zastavonoša g. R. Res-nik ml. razvil zastavo. Priče so pritrdile na drog trakove: Za SNZ gospa Milena Čekuta z geslom: „Bogu otroci, narodu zvesti sinovi, hlapci nikomur!"; g. George Ben, M.P.P., zastopnik g. Stcphcn Romana, ki je bil zadržan, je pritrdil znak v imenu častnih članov S.N.Z.; g. Mirko Ge-ratič je kot zastopnik Slovenskega državnega gibanja pritrdil znak z geslom: „Za lepšo bodočnost Slovenije v lastni državi".
Drugo nagrado za spis z istim naslovom pa je dobila njena sestra gdč. Anica Ovčjak, ki je že tudi končala slov. šolo pri Mariji Pomagaj m hodi trenutno v 12. razred St. Josepli's College.
Zavedamo se, da je bil naslov težak in da je zahteval precej „raziskavanja" od strani udeležencev natečaja. Čestitamo nagrajencem.
Uredništvo S. D.
Kaj mi pomeni petdesetletnica
Ko bomo letos praznovali petdesetletnico razglasitve slovenske svobode, se spominjam domovine svojih staršev.
Slovenija je ozemlje v Jugoslaviji, katero meji na Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Jadransko morje. Ozemlje je posuto z lepotami, s katerimi ga je Bog blagoslovil že ob ustvaritvi. Slovenija je gorata dežela in tudi lepe ravnine krase njeno o-zemlje. Ima mnogo naravnih lepot.
Ker so Slovenci majhen narod, jih je pogosto tlačila tuja oblast. Tako niso mogli gojiti lepote svojega jezika in so le s težavo ohranili svoje narodne svetinje.
Več kot tisoč let je bila Slo-
razglasitve slovenske svobode?
venija pod avstroogrsko vlado. Od leta 1914 do 1918 so slovenski mentu zahtevali svobodo za svoj zastopniki v avstrijskem parla-narod. Jeseni leta 1918 je avstroogrska oblast popustila. Slovenci so postali svoboden narod.
Sedaj so lahko govorili v svojem jeziku, peli slovenske pesmi in živeli veselo svobodno življenje.
Hvaležna sem materi, domovini in Bogu, da sem Slovenka — saj je slovenska pesem najlepša na celem svetu.
V onih prvih letih naše svobode je pisatelj Ivan Pregelj spesnil pesem „Bog in Slovenija", v kateri nas uči ljubezni do domovine. Takole pravi:
Vodja prireditve g. P. Čekuta je nato začel akademijo, pozdravil goste in prečital številna pozdravna pisma raznih visokih vladnih funkcionarjev v Kanadi ter mnoge navzoče tudi predstavil. Minister John E. Yaremko je prinesel pozdrave ontrijskega mi-nisterskega predsednika J. P. Robartsa, kontrolorka mestne občine ga. Margaret Campbell je pozdravila zborovalce v imenu mestnega župana in prečitala razglas mesta Toronta, da proglaša 29. oktober v Torontu za „Slo-venski dan". V imenu Slov. krščanske demokracije je pozdravil g. Peter Markeč. Č. g. župnik Andrej Prebii je bil prav vesel prireditve in izrekel prisrčne pozdravne besede. G. P. Cekuta je tudi pozdravil g. S. Pleška, predsednika D.S.P.B. TABOR. Sledil je izvrstno izveden program. Zadivila nas je točka „Sloven'c, tvoja zemlja ie zdrava, ki jo je s sodelovanjem številnih pripravil g. Vilko Cekuta. Ob lepih slikah Slovenije so se vrstile deklama-cije, recitacije, petje in instrumentalna glasba. Folklorna skupina „Nagelj", ki jo vodi g. Ciril Soršak, je odplesala prav razgibano tri narodne plese. Govor glavnega govornika dr. Mate Res-mana, predsednika Slovenskega državnega gibanja iz Clevelanda je zajel slovensko hotenje po la-
stftUdr.žpv'- ',-Isl.narodne tabore in slovensko deklaracijo 1917, leto 1918, ko je bila 29. oktobra ustanovljena prva slovenska narodna vlada v Ljubljani, ki je pretrgala vezi z Avstrijo ter nato sledeče razočaranje v tako-imenovani Jugoslaviji. Podčrtal je dejstvo, da prave narodne svobode ni, in ne kulturnega, političnega in gospodarskega napredka, če ni slovenske narodne države z lastno vlado, parlamentom in vsemi znaki politično enakopravnega naroda. — Pod vodstvom č. g. kaplana Toneta Zrne-ca, C.M., je Slovenski oktet iz Toronta občuteno zapel dve pesmi. Nato je g. Vladimir Mauko povedal, da bo SNZ v Kanadi vsako leto podelila takoimenova-no „Slovensko nagrado" najbolj zaslužnim Slovencem na kulturnem področju v Kanadi. Letos so bili za začetek podeljene tri. Kot prvi so dobili to nagrado: č. g. Tone Zrnec, g. Vilko Cekuta in g. Ciril Soršak. Predsednik SNZ je tudi razdelil nagrade učencem, ki so napisali spise o 50-letnici slovenske svobode in ob 15-letni-ci ustanovitve Slov. hranilnice in posojilnice J. E. Kreka v Torontu. G. Mauko je bil gotovo
Med govorom ontarijskega ministra za družinske in socialne zadeve g. John Yaremka, ki je prinesel proslavi posebno poslanico ontarijskega ministerskega predsednika g. J. Robarts, je pripel predsednik S.N.Z. g. V. Mau-
ko s pomočjo gdč. Z. Bartolove ministru slovenski "pušelc" (rdeči nagelj, rožmarin in roženkraut). G. minister se je laskavo izraril o izvedbi proslave in Slovencem za 50-letnico čestital.
2. naslov: ZAKAJ HRANIM SVOJE PRIHRANKE V J. E. KRE KOVI HRANILNICI?
Letos praznuje Slovenska hranilnica in posojilnica J. E. Kreka 15-letnico svojega obstoja. Gornji naslov je izbralo uredništvo S. D., da tako s svoje strani doprinese nekaj k temu pomembnemu dogodku. Istočasno pa nas je vodila tudi misel, naj bi starši vpisali čim več mladine med člane hranilnice, da jih tako navajajo k pre-potrebnemu varčevanju. Odbor hranilnice je s svoje strani določil vsoto $ 20.— za najoriginalnejši sestavek mladinskih članov.
)	Uredništvo S. D.
Zakaj hranim svoje prihranke v J. E. Krekovi hranilnici?
V Torontu imamo slovensko banko. Je blizu slovenske cerkve in župnišča. Mislim, da hodijo v to banko vsi Slovenci. V tej banki so velike sobe. Mi otroci in drugi ljudje nesmemo tam notri. Samo g. Janez, ki je zelo dober, da pomaga ljudem, ki ne znajo angleško. Jaz govorim slovensko in angleško. Tudi nosim moje prihranke v to lepo banko. G. Janez da meni in tudi drugim
V jeziku sladkem, ki ga znam, po ljubi materi imam, iz zvestega mi vre srca pozdrav najlepši ta: Bog in Slovenija.
Anica Ovčjak
otrokom bonbone, kadar pridejo v banko. Imam malo denarja, ker še nič ne zaslužim. Dobim ga za praznike in to dolarje in cente, želim, da bi vsi otroci prinašali denar v slovensko banko, da bodo postali bogati in šli gledat našo krasno Slovenijo.
Neži Čekuta
18 let obstoja Slovenske Radijske ure v Chicagu
Že 18 let.... Pa so rekli ob pri-četku: "Pustimo jih, ne sodelujmo. Saj bo itak vsega kmalu konec. Muha enodnevnica.... Pa ni in upamo, da ne bo! Takih prerokovanj o "muhah enodnevni-
presenečen, ko mu je predsednik S. D. gibanja dr. Mate Resman izročil častno diplomo in plaketo, delo mojstra g. Fr. Goršeta. Neutrudni garač za slovensko narodno idejo je to stokrat zaslužil.
Za konec je zaigral Slovenski instrumentalni kvartet slovenske melodije pod vodstvom gdč. Silvi je Ovčjak in g. Marijana Ko-lariča. Tako lepo so zvenele, da bi še kar poslušali.	vsega jc
enkrat konec. Tudi lepih melodij v pesmih in godbi. Neradi smo zapuščali dvorano. Še celo najmlajši svet, ki ima rad svoj »teater" tam v ozadju, je bil tokrat začuda tih in pozoren.
Skratka: torontski Slovenci so iskreno, navdušeno in občuteno pozdravili slovenski narodni praznik. Daj Bog, da bi ga enkrat združeno proslavljali v svobodni Sloveniji, v tem lepem koščku zemlje, ki mu je dal Ivan Cankar ime „Nebesa pod Triglavom" v lastni, suvereni slovenski državi!
n '	—tč.
cah" je bilo že mnogo na različnih slovenskih kulturnih in narodna političnih podvigih.
V soboto 26. oktobra je Slovenski Radijski klub proslavil v farni dvorani Sv. Štefana 18. obletnico uspešnega obstoja in še vrsto raznih pomembnih dogodkov. Zanimanje je bilo veliko in je rastlo od dneva do dneva. Dvorana je bil nabito polna.
Kraljica Slovenskega dneva, katerega je proglasil governor Shapiro, je bila gdč. Darinka Rebrica, ki je tudi prebrala go-vernerjevo poslanico. Program je bil letos bolj kratek, toda lep. Vžgali so "Kresovci" in "Vand-rovci" iz Clevelanda. "Vandrov-ce" sem imel priliko slišati in videti v Clevelandu, ko sem bil na potu v Toronto. Imeli so vaje pri g. P. Jančarju. Njihov "direktor", Peter Ml. je baje zelo strog, pa ga imajo prav radi tega zelo radi. Vadili so in igrali, da bi kar plesal, če bi ne bil šantav.... Ljudje kar niso hoteli domov!
Navzoča sta bila tudi zastopnik župana, alderman Vito Mar-zulo in sodnik apelacijskega sodišča Adesko, ki sta tudi govorila.
Slovenska nagrada, ki je vedno v ospredju zanimanja, je bila tokrat podeljena g. Antonu Udo-vichu, ki je tajnik moškega pevskega zbora "Fanrce Prešeren".
Da bi Slovenske Radijska ura, ki prineša vsako soboto v naše domove slovensko besedo, pesem in vesele melodije katero vodita nad vse požrtvovalno Mrs. Corrine Leskovar in Ludvik Les-kovar uspevala še tudi naprej ter slavila še vrsto obletnic, to je želja čikaških Slovencev.
Prejeli smo spodnji dopis s prošnjo za objavo:
Delegati krajevnih odborov DSPB TABOR, zbrani na 12. letnem občnem zboru Zveze DSPB TABOR, v Milvvaukee, VVisconsin, USA,
sprejemamo
ob spominu na padle soborce iz Grčaric in Turjaka, ki so pred 25 leti položili svoja življenja na oltar svobode, sledečo RESOLUCIJO:
1.	Največja tragika brocev z Grčaric in Turajaka, je v dejstvu, da so umirali ločeno, vsled umetno zgrajenih svetovnonazorskih pregrad, ki so ločevale slovenski narod in njegovo mladino v času mea obema vojnama. Bili pa so združeni v smrti.
2.	Komunistično sodstvo na Grčaricah in Turjaku je pokazalo, da ne dela nobene razlike med bodci ene in druge skupine. Tako smatramo tudi mi, da je nadaljevanje ideološkega boja proti komunizmu doma in po svetu, možno samo v enotnem nastopu vseh
borcev, ki niso in nočejo biti vezani na kakrčnokoli strankarsko j:. . i-uidClpilltu,
I.
ZDPSK TABOR zato združuje vse nekdanje in sedanje proliko-munistične borce iz vrst
a)	slovenskih četnikov prve in druge ilegale,
b)	pripadnikov edinic in postojank Vaške straže,
c)	Slovenskega domobranstva,
d)	Slovencev, ki so se kjerkoli in v kakrčnihkoli enotah borili proti komunizmu.
Pravico do polnopravnega ČLANSTVA V ORGANIZACIJI PA IMAJO TUDI VSI TISTI SLOVENCI, ki so
a)	sodelovali ali še sodelujejo v ideološkem boju proti komunizmu,
b) bili v času revolucije premladi za aktivno sodelovanje v oboroženih edinicah,
c)	sinovi ali bratje padlih ali še živih borcev,
d)	kot ameriški vojaki veterani korejske ali vietnamske vojne.
Občni zbor s ponosom ugotavlja, da je večina članov organizacije iz vrst Slovenskega domobranstva, kar je v skladu z zgodovinskim dejstvom, da je večina teže boja proti komunizmu v Sloveniji bila na ramenih Slovenskega domobranstva, ki je v tem boju doprineslo tudi največje žrtve. ^
Občni zbor nadalje potrjuje, da so nameni organizacije:
1. skrb za invalide, bolnike in starše padlih borcev, ki so pomoči potrebni,
b)	zbiranje zgodovinskega materiala o revoluciji v Sloveniji,
3.	nadaljevanje ideološkega boja proti komunizmu.
Točki 1. in
in slovenska v in sirot podpirala : zahvalo.
S točko 3. svojega programa, pa se organizacija dejansko vključuje v življenje slovenske politične emigracije.
Pri tem ugotavljajo delegati sledeče:
1.	Slovenska politična emigracija je po skoraj 25 letih še vedno brez enotnega vodstva in enotnega programa;
2.	Resolucija, sprejeta na 10. obenem zboru ZDSPB TABOR v Torontu, leta 1966, ki je pozivala na odpravo razlik med posameznimi političnimi skupinami slovenske politične emigracije, je sicer vzbudila široko zanimanje in razpravo, ostala pa je v glavnem neizpolnjena;
3.	Potreba po takem zbližanju pa je danes bolj aktualna kot kdaj koli prej, zato občni zbor PONAVLJA svoj poziv z 10. občnega zbora v Torotu leta 1966.
4.	Zveza DSPB TABOR bo po svojih močeh nadaljevala s prizadevanji za tako zbližanje in bo podprla vsako predstavniško telo, ki bi bilo sestavljeno na osnovi ^takega zbližanja.
Občni zbor nadalje ugotavlja, da je v smislu točke 3. programa organizacije, nujno posvetiti čimveč pažnje razvoju v domovini, ker je njena svoboda in svoboda slovenskega naroda slej ko prej najvišji smoter in želja organizacije.
ZDSPB TABOR pri tem ugotavlja:
1.	da je v domovini sprožen proces liberalizacije političnega življenja ter da tega procesa vsled splošnih teženj prebivalstva in gospodarske zmede, ne bo več mogoče ustaviti.
2.	V tem procesu tudi leži — v DANIH OKOLIŠČINAH — najrealnejše upanje, da bo sedanji režim slednjič zrušen in da bo vzpostavljena resnična politična svoboda, z vsemi državljanskimi svoboščinami.
ZDSPB TABOR odklanja vsako diverzantsko delovanje ali nasilno, neodgovorno poseganje v ta razvoj domovini, bo pa ta organizacija:
1.	budno spremljala sedanji in bodoči razvoj v domovini,
2.	tolmačila ta razvoj domači in tuji javnosti,
3.	iskala pota in načine, da Slovencem doma in po svetu pove resnico o revoluciji 'v domovini, v letih 41 — 45.
4.	VZTRAJALA NA ODLOČNEM JN BREZKOMPROMISNEM STALICŠU DO TISTIH POSAMEZNIKOV, KI NOSIJO KRIVDO ZA ZLOČINE IZVRŠENE V TEJ REVOLUCIJI IN ZLASTI ZA ZVERINSKI POKOLJ SLOVENSKEGA DOMOBRANSTVA V LETU
ZDSPB TABOR ne misli živeti le na lavorikah padlih in ne le v preteklosti, temveč se hoče s sodobnimi metodami boriti proti komunizmu za svobodo slovenskega naroda.
Organizacija podpira težnje slovenskega naroda po svobodi, odklanja pa vsako spravo ali sodelovanje s komunističnimi zločinci.	, ,	,	„
Priznanje zločinov in svoboda slovenskemu narodu so nase minimalne zahteve.	^
Občni zbor ZDSPB TABOR iskreno pozdravlja vse Slovence, ki jih bo ta resolucija dosegla in jih prosi, da po svojih močeh podpro prizadevanja te organizacije.
Ob 25-letnici Grcaric m Turajaka, Milvvaukee, VVisconsin, USA 31 .avgusta 1968.
Občni zbor Zveze DSPB TABOR.
Sporočila od "Department of Transport" AMENDMENTS TO THE HIGHWAY TRAFFIC ACT
Ontarijska vlada je predložila in parlament je odobril naslednje spremembe v ontarijskem cestnem zakonu:
Signale za zavijanje ("Turn Sig-nals") se sme uporabljati samo v slučaju, ko hoče vozač motornega vozila zaviti na stran, preiti iz ene vozne linije v drugo, ali hoče začeti voziti zmesta kjer je stal. — Stopi v veljavo takoj— Utrinjajoča zelena prometna luč ('Flashing Green Traffic Lights') se lahko uporablja, kadar hoče vozač zaviti na desno ali levo, ali če se pelje navarnost in je promet z druge strani stoječ nasproti rdeči luči—Sopi v veljavo 1. sept. 1968 —
Pešci ("Pedestrians") ne morejo prečkati ceste, če jim je nasproti vtrinjajoča zelena prometna luč, razen, kjer je nameščen signal z napisom "vvalk" ("pojdi") in v tem slučaju naj pešec uboga signal. — Stopi v veljavo 1. septembra 1968 —
Odvzem vozne dovolilnice do dobe 30 dni za prekoračenje dovoljene brzine v višino 30 MP1I (milj na uro) ali več, preko označene dovoljene brzine. To kazen lahko naloži sodnik po svojem lastnem prevdarku. — Stopi v veljavo takoj —
Vsa rabljena motorna vozila morajo ob času prodaje, ki jo izvrši preprodajalec ("Dealer") imeti potrdilo o mehanični uporabnosti ("Mechanical Fitnness Certi-ficate"). V nasprotnem slučaju mora biti vozna ploščica ("Licen-se Plate") oddana v uradu "Ontario Department of Transport". Privatna prodaja ne more biti uradno zabeležena z "Oddelkom", razen če je prošnji za premestitev pridejano potrdilo o mehanični uporabnosti ("Mechanical Fitness Certificate"), ali če je bila vozna ploščica od času prodaje sneta z vozila. Novi lastnik bo nato dobil dovolnico za neodgovarjajoče motorno vozilo. Vozna ploščica ("Licence Plate") bo izdana na novo zapisanemu lastniku, kakor hitro bo ta predložil na novo izdano potr-rilo o mehanični uporabnosti vozila ("Mechanical Fitness" Certificate". — Stopi v veljavo 1. Novembra 1968. —
Zaščitniki za glavo za vozače motornih koles ("Motorcycle Safety Helmets"), ki so uradno odobreni in nosijo tozadevno potrdilo, morajo nositi vsi upravljal-ci in potniki na motornih kolesih. — Stopi v veljavo 1. sept. 1968. —
tke Hon. John Robarts
Prime Minister of Ontari«
ONTARIO
PROVINCE Of OPPORTUNITT
OBKNITE HE Z ZAOPANJKB V VBKH NKPKEMK/N1NSK1H,
DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZAUKVAB NA:
The Simpson Towers 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-4004
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
* VVashingtonski odbor za
slovensko kapelo je izdal lično knjižico z naslovom SLOVE-N1AN CHAPEL —SLOVENSKA KAPELA, ki ima sicer za namen apelirati za prispevke za kapelb, ki pa je obenem dober kratek prikaz slovenstva doma in v svetu v besedi in podobi. Tehnično je knjižico opremil Rudi Večerina iz New Yorka.—fš.
je vstal in naročil še za naju. "Mislijo, da sva Švicarja", se je potc-lažila Meta.
"Natakarica je prinesla kavo in se prijazno opravičila v nemškem jeziku. Ob kavi sta ležali dve majhni švicarski zastavici za tuja državljana".
Omenjena zahteva je drugod že uveljavljena in torej ne tako izredna kot se nekaterim dozdeva. —fš.
•	Mohorjeva družba v Sloveniji bo izdala med rednimi knjigami nov slovenski življenjepis o Frideriku Baragi, ki ga je pred svojo smrtjo pripravil prof. Jakom šolar. Novi življenjepis bo imel precej novih podatkov iz Baragovega življenja pred odhodom v Ameriko. —fš.
•	Koncem avgusta je bilo nad 1000 Slovencev na romanju v Lurdu. Kakih 800 je prišlo iz Slovenije s pomožnim škofom dr. Leničem, ostali pa so bili izseljenci iz raznih evropskih, pa tudi izvenevropskih dežel. V skupini je bilo tudi kakih 80 študentov iz Slovenije. —fš.
•	Prihodnje leto bo slavila 50-
letnico obstoja Internacionalna Organizacija Dela, ki je bila ustanovljena junija 1919. —fš.
Iz ciklusa: "Sloven'c tvoja zemlja je zdrava", ki ga je izvajalo Slovensko gledališče iz Toronta na proslavi 27. okt. 1968. v slovenski cerkveni dvorani Marije Pomagaj. Pela sta slovenske narodne in ponarodele ga. Milena Cekuta in g. Blaž Potočnik. Spremljal je orkester Ovčjakovih. To je bila ena najučinkovitejših predstavitev Slovenije tujcem — v besedi podobi, pesmi in sliki — ter je vsakega zajela.
Toronto

of the history and life of Slove-nia.
Every good wish to your As-27. okt. 1968. je na proslavi sociation
rLy_.	......
William L. Archer
29. oktobra g. George	lv'"JP
zastopnik predstavnik; članov S.N.Z. g. S. Romana ob
razvitju nove zastave S.N.Z. poleg besed v angleščini, nagovoril udeležence proslave tudi v slovaščini z naslednjimi bese-dani:
"Važeny pan predseda, dostojni pani Važeni priatelia Slo-vinci!
DovoFte mi, prosim, aby som Vas pozdravil a j po slo-vensky. Slovaci a Slovinci su dva narody, ktore hovoria po slovensky, aj ked' to nie je jedrni reč. Dufam vsak, že ma po-rozumiete.
Mam cest' zastupovat' na tejto slavnosti, ktoru usporia-da Slovenian National Federa-tion, Vam dobre znameho pana Štefana Romana. Je na mani-festacii "for Human rights of the Slovak People" v New Yorku a veFmi 1'utuje, že ne-mohol byt' osobne pritomny na tejto slavnosti. Praje Vašej organizacii a Vašmu narodu, aby boj Slovincov za slobodu a samostatnost' skončil vit'az-stvom. Dnes Vaša organizacia
Cieveland
•	Proslava in družabni večer.
V	soboto 5. oktobra je krajevno družtvo SPB "Tabor" pri-predilo proslavo 25-letnice ustanovitve Slovenskega domobran-stva združeno z družabnim večerom. Slavnosti govornik je bil bivši domobranski stotnik Kolman iz Waukegana, Illinois. Prireditev je bila v Slovenskem domu na Holmes Avenue in je zelo lepo uspela.
•	Obisk.
V	prvi polovici oktobra se je mudil na obisku v Clevelandu dr. Matija Tome, znani slovenski skladatelj in sedanji župnik v Domžalah.
•	"Noč v Sloveniji".
"Noč v Sloveniji" postaja sedaj že tradicionalna jesenska družabna prireditev cleveland-skih Slovencev. Prireja jo vodstvo Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Na sporedu letošnjega večera so nastopali tenorist Edi Kenik, altiska June Priče in plesna skupina "Kres". Prireditev je bila v soboto 12. oktobra zvečer v Slovenskem na-
Predavanje.
V petek zvečer 19. oktobra je v protorih Slovenske čitalnice v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju predaval profesor dr. Edi Gobec o pomembnih Slovencih in njih uspenih v širokem svetu.
dostala zastavu. Je to symbol lodJ?e™ domu na St- Clairju. Vašho naroda, a j Vašho boja. Prajem Vam v mene svojom, aj v mene pana Romana, aby Boh žehnal Vašej praci v Kanade a boju Vašho naroda za slobodu a demokraciu v krasne j Slovenii.
Dakujem."
* Mnogo zahval in čestitk, ki
so jih dobili prireditelji akademije 29. oktobra, je gotovo priča kvalitete izvedbe. Eno takih objavljamo v informacijo našim bralcem:
October 30, 1968 Dear Mr. Mauko,
It was indeed a pleasure to be vvith the members of the Slovenian National Federation of Canada at the Golden Anniversary of Slovenian Independence last Sunday.
May I say I vvas particularly impressed not only vvith the špirit of the people but vvith the exceptionally fine presentation by pieture, recitation and song
•	Smrtna kosa. Umrl je John 2erdin, stric odbornika SNZ g. Metoda Žerdina. Dosegel je lepo starost 86 let. Naj počiva v miru.
•	Dobrodošli med nami! K. Janku Burjeku, našemu naročnika sta pred kratkim prišla oče in mati. Z njima tudi njegov brat. V kratkem pridejo za njimi še trije člani iste družibe, tako da bo sedaj združena vsa Burjekova družina.
•	Otvoritev veleblagovnice. 21. oktobra je bila na 1931 W. Cermak otvorjena nova veleblagovnica Jevvel Food Store.
•	Srenjski sestanek. Raznesle so se govorice, da misli mesto
f Qk A. f*ii SiOViNlA
Subscription rates $4.00 per year: 30c per copy stmfS^j—|	Advertising 1 column x 1" $2.80
Published monthly by
,968	Slovenian National Federation of Canada
Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francjjo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi „Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in
izdajatelja.
POZOR ROJAKI! POTUJETE SKOZI
Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana
o,nm.nto.mi v*e te skrbi bodo odveč, če se RIM v DOMOVINO? boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK
Director in lastnik
Hotel 'BLED'	in Hotel-Penzijon 'DANILA'
Via S. Croce in Gesuralemme 40,	Via l.. l.uzzarti 31
Roma, Tel., 777—102	Roma, Tel., 750—587
V vseh pravnih zadevah se labko z zaupanjem obrnete na novega slovenskega odvetnika In notarja.
Naslov:
ANTONV am.:rozič
Barrister, Notarv Public
861 College St., Toronto, Ont. Telefon: LE. 1-0713
porušiti del slovenske naselbine od Damen Avenue do Ashland Avenue. Zato je bil sklicen srenjski sestanek v veliki farni dvorani. Vodil ga je predsednik Heart of Community Council g. Ludvik Leskovar. Poleg alderma-na Vito Marzulo je bilo še nekaj vodilnih oseb, ki imajo besedo pri lakih le zadevah. Vsi so zanikali, da bi bil tak načrt. Lastniki hiš naj poskrbe, da bodo po-
pravili hiše v skladu s predpisi. Dobili bodo zato potrebna posojila. Tako je prav! Zanemarjanje poslopij vodi nujno do rušenja celih naselbin! Slovenci naj bodo za vzgled snage in reda.
• Koleda "Ave Maria", ki ima letnico 56 je pred kratkim ižšel. Na 135 straneh prinaša obilico koristnega gradiva. Ovitek je oprevil g. Vilko Cekuta. Uredil ga je p. Fortunat Zorman. Priporočamo!
RABA FRANCOŠČINE V PROVINCI OUEBEC
Mnogi angleško govoreči Kanadčani ne soglašajo z zahtevo franseosko govorečih Kanadčanov v provinci Ouebec, ki zahtevajo, da mora postali v tej provinci francoščina javni (vvork-ing) jezik, kar pomeni z drugo besedo, da mora postati francoščina redno, sredstvo občevanja tudi v gospodarstvu.
Za primerjavo je zanimiv odstavek, ki ga je objavila Družina 15. septembra t.l. Na splošno vlada mnenje, da so jezikovne razmere v Švici še najbolj ide-lano urejene. Kako izgleda to v praksi, poroča P.Z.
"Z Meto sva se ustavila v švicarski restavraciji. Prisedla sva k možakarju v kotu in v nemškem jeziku naročila kavo. Natakarica je hodila mimo, kakor da naju ne vidi. Ponovil sem tretjič. Nič! "Kakšna gostoljubnost!" je vzkipela Meta. Možakar nama je hladno pojasnil: "Smo v francoskem delu Švice, zato zahtevamo od naših državljanov francosko besedo!" Nato
Govermiieiit
n
naraste na
$250.— za vsakih $100.— Toliko lahko dobite z letošnjimi "Canada Savings Bcnds". Pokazati vam hočemo način.
Novi bondi imajo štirinajst rednih letnih "obrestnih odrezkov", ki jih lahko vnovčite vsako leto, ko postanejo izplačljivi. Prvi kupon plača 5.75%; drugi 6.50%; naslednji trije vsak po 6.75% in zadnjih devet velikih 7.00°o vsak. Skupna vsota vseh letnih prirastkov je v višini $95.50 za vsak 100 dolarski bond. Ce hočete še lahko odločite, da teh letnih obrestnih odrečkov ne vnovčite do Bondove dozoritve. Ce to res storite, dobite obresti na vaše obresti, ki so skupno v višini $54.50 za vsak $100,— Bond. Ob dozoritvi, toraj, vi dobile nazaj vaše narasle obresti v višini $150.— in vašo originalno naložbo $100.—
Na ta način vsak $100.— "Canada Savings Bond" postane vreden $250.—. Vse druge višine bondov rastejo po isti odlični lestvici.
Odrasli, otroci, podjetja in družbe — vsi lahko kupijo "Canadan Savings Bonds". Na razpolago so v višini od $50.— do $50.000.— za denar ali na odplačilo, kjer delate, ali v kankah ali podjetjhi, ki se pečajo z vrednostnimi papirji. In, kot vedno, "Canada Savings Bonds" lahko vnočite vsak čas za polno vrednost in vse že prislužene obresti.
Samo nekaj naložb je tako dobičkanosnih. Nobeden tako gotovo ne gradi za bodočnost, kot prav ti bondi. Kupite si "Canada Savings Bonds" in videli boste, kako bodo vai prihranki rastli.
Kupite si Vase danes!
rcb
To je sedem in dvajseto nadaljevanje nove '3 strani' SLO- silnicah slovenske stvarnosti. Posamezne rubrike bodo	tamkašnjen razvoju, upamo da bo globlja analiza
VfcNSKE DRŽAVE, namenjeno sistematični analizi pisali strokovnjaki na dotičnih področjih z lastno	na tej strani dopolnila važno vrzel v dosedanjem pri-
tekočega razvoja razmer v Sloveniji in Jugoslaviji pod avtorsko odgovornostjo. Ker je tisk v Sloveniji Se	kazovanju sprememb, katerih pomembnost presega
rahljajočo se komunistično oblastjo. Nova stran se bo vedno zaprt v tesne okvire, svetovni tisk pa omejen	politične meje Slovenije in Jugoslavije, razvila v vrsto stalnih rubnik o pomembnih razvojnih ria bolj slučajnostno in površinsko poročanje o Uredništvo "Slovenske države"
OB PETDESETLETNICI PRVE SLOVENSKE VLADE
Po dolgih stoletjih politične podrejenosti in zapostavljenosti je v "pomladi narodov" leta 1848 med poslednjimi nesamostojnimi narodi v Evropi tudi po Prešernu in Slomšku dokončno kulturno osamosveščen narod Slovencev objavil svoj politični cilj Zedin-jene Slovenije kot suverene državne enote v sklopu zvezno preu-strojene hahsburške monarhije.
Ker bolj in bolj pangermansko usmerjeni vladajoči krogi habsburške monarhije niso znali zadovoljiti zahtev po enakopravni suverenosti vseh njenih narodov, je njihov imperij razpadel, in na njegovih ruševinah ob koncu prve svetovne vojne so si 29. oktobra 1918 tudi Slovenci ustanovili svojo lastno narodno vlado in dražvno oblast. Toda kmalu so mirovne pogodbe preprečile uresničenje Zedinjene Slovenije; tret jina strnjeno naseljenega slovenskega ozemlja je bila odre-
zana od ostale Slovenije.
Prva slovenska vlada in njena oblast tudi nista trajali dolgo. Po nepripravljeni in brezpogojni združitvi s Kraljevino Srbijo dne 1. decembra 1918 — v odsotnosti dr. Antona Korošca, političnega predstavnika Slovencev in predsednika Narodnega sveta Slovencev, Hratov in Srbov na ozemlju bivše habsburške monarhije— Vidovdanska ustava iz leta 1921 novi večnarodni "Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev" ni dala niti omejene narodnostno-samoupravne strukture — kaj šele, da bi jo organizirala kot pogodbeno zvezno skupnost suverenih narodnih držav, ki bi edina mogla zadovoljiti zgodovinsko že zabeležene narodno-politične težnje Hrvatov in Slovencev iz leta 1848. To je bila usodna rojstva napaka prve Jugoslavije kot nove večnarodne državne tvorbe.
Prva Jugoslavija
Poslej so si Slovenci v novi državi s konstruktivno politiko pod vodstvom dr. Antona Korošca naknadno poskušali priboriti mero narodno-politične avtonomije. Tudi v tem niso uspeli, ker so prevladujoči Srbi ostali odločno nasprotni vsaki obliki narodnostne decentralizacije, nesrbski narodi pa njso našli učinkovitih oblik skupnega političnega nastopanja.
Vkljub tem osnovnim neuspehom so si Slovenci v prvem desetletju nove države utrdili kulturne osnove svoje narodnosti ter : nokratično organizacijo svojega družbenega živlenja. Ob široki udeležbi ljudstva se je v Sloveniji razvil in okrepil plu-ralistini organizem kulturnih, gospodarskih in političnih organizacij, ustanov in tiska. Svobodno zadružništvo se je razširilo in razčlenilo na vsa področja. A
brez lastne oblasti se Slovenija ni mogla gospodarsko razviti in družbeno utrditi.
Drugo desetletje prve Jugoslavije je bilo slabše od prvega. Namesto da bi akutno zaostreni srbskohrvaški spor po beograjskem umoru hrvaških voditeljev leta 1928 bil vsaj omiljen z naknadno zvezno reorganizacijo skupne države, je kralj Aleksander, opirajoč se na srbsko vodstvo državne vojske, vpeljal 6. januarja 1929 dvorsko diktaturo, razpustil politične stranke, pa tudi prosvetne in telesno-vzgojne organizacije, ter je temu nasilnemu režimu postavil za cilj neu-resničljivo raznaroditev obstoječih narodov v prid neke namišljene jugoslovanske nacije simbolizirane s preimenovanjem dotedanje države "Srbov, Hrvatov in Slovencev" v "Jugoslavijo". šestojanuarska diktatu-
ra je zato izzvala množični odpor Hrvatov in Slovencev ter je narodno-politično zrevolucioni-rala njih mlade rodove.
Po nasilni smrti kralja Aleksandra oktobra 1934 se je ponudila nova priložnost za ponovno afirmacijo narodov, za obnovitev demokracije in za zvezno preureditev skupne države. Namesto tega je prišlo le do polovičarskega omiljenja jugoslovanskega unitarizma in dvorskega političnega sistema. Ker je osnovno vprašanje večnarodnega politič-
nega sožitja ostalo nerešeno, so
se tudi gospodarski, socialni in mednarodni problemi Jugoslavije bolj in bolj ostrili in to prav v času, ko so se nad Evropo naglo zbirali oblaki nove svetovne vojne. Pozna in le provizorična ustanovitev banovine Hrvatske leta 1939 ni zadovoljila ne Hrvatov ne Srbov, Slovence pa je pustila ob strani. Nekaj mesecev po smrti dr. Korošca decembra 1940 je bilo prve Jugoslavije konec.
Druga Jugoslavija
Slovenska tragedija v drugi svetovni vojni ne potrebuje ponovnega opisovanja. Čas pa je, da tisti, ki so v Sloveniji iz vojne izšli zmagoviti, oz. tisti, ki sedaj za njimi zavzemajo vodilne položaje, prenehajo nepošteno prtiti vse medvojne slovenske grehe in napake svojim premaganim slovenskim nasprotnikom. Saj se vsa, tudi najbolj različna, pričevanja iz medvojne dobe strinjajo v tem, da so povojni oblastniki med vojno sami povzročili množični slovenski odpor in upor proti svojim takratnim stalinističnim ciljem in metodam. Poleg tega pa novi oblastniki vkljub za Slovenijo bistveno ugodnejšim terenskim in mednarodnim okoliščinam (v primeri z onimi po prvi svetovni vojni) ob koncu druge svetovne vojne niso uresničili ne zedinjene Slovenije ne zajamčili slovenske državne suverenosti. Pridružili pa so se novi jugo-centralistični diktaturi, ki je bila hujša od šesto januarske, ker je bila totalitarna.
Tako torej zgodovina obeh-vojn in povojnih) razdobij Slovencem narekuje čustveno in besedno iztreznjenje, rehabilitacijo vseh žrtev medvojnega in povojnega nasil ja ter resno narodno spravo kot prve pogoje za
uspešnejšo borbo v dosego neizpolnjenih slovenskih narodno-političnih ciljev. Petdestletnica započete, a nedovršene slovenske narodne suverenosti je obenem zgodovinski opimin in izredna priložnost za potrebno konsolidacijo slovenskega naroda.
Petdesetlenica prve slovenske narodne vlade pada v čas, ko so razmere v povojni slovenski republiki že znatno ugodnejše. V gospodarskih, poklicnih in kulturnih organizacijah — v kolikor le te smejo obstojati in delovati —se je uveljavila mera samoupravljanja in notranje demokratičnosti. V slovenskem tisku — kolikor je dovoljenega — je o-paziti večjo informativnost in različnost mnenj. Cerkveno življenje ima večjo prostost, kot jo je imelo v prejšnjih letih po vojni. Slovenske meje so odprte navzven in navznoter.
Še vedno pa je javno razpravljanje in merodajno odločanje o osnovnih političnih—C jp>-ašanjih-slovenskega naroda in družbe — v kolikor je to spolh v pristojnosti Slovenije — pridržano Zvezi komunistov kot edini samostojni politični organizaciji, ki pa niti sama ni neodvisna od Beograda niti demokratizirana, in imajo zato preoslali stalini-
stični elementi v slovenski partiji še vedno moč zaviranja in celo zanikanja potrebnega slovenskega razvoja.
"Federalna" vlada v Beogradu si po svoji ustavi in zakonih še vedno pridržuje toliko centralistične oblasti in finančnih sredstev, da ostaja Sloveniji le malo samostojnih pristojnosti in gospodarske moči. V ljubljanskem časopisju pa tudi še vedno beremo, kako si "federacija" dejansko lasti celo pristojnosti, ki daleč presegajo ustavni okvir.
Tesno omejena pristojnost in sredstva slovenske republike ter pomanjkanje svobotlnega političnega razpravljanja in demokratičnega odločanja sta dva osnovna ostanka povojnega stalinističnega totalitarizma in jugo-centralizma, ki še danes bistveno omejujeta slovensko samoodlo-čanje In napredek. Kako slabe in daljnosežne so raznovrstne posledice tega, še vedno osnovno nesuverenega in nedemokratičnega značaja rebuplike Slovenije, je moč sklepati iz najnovejših ugotovitev strokovnjakov pri Združenju slovenskih poslovnih bank, da ima slovenska industrija 43,3 odstotkov odpisanih (t.j. tehnološka docela zastarelih) osnovnih sredstev, leta 1970 pa jih bo imela kar 54,6 odstotkov, in da je tehnična opremljenost na delavca v Sloveniji že za 15 odstotkov pod jugoslovanskim povprečjem. Podobno primerjalno nazadovanje se kaže tudi glede slovenskih cest in ostale infrastrukture ter celo na področjih šolstva in poklicne strokovnosti. Ti porazni pokazatelji pričajo, kako jugo-težni centralizem "federacije" Slovenijo izrablja, domači politični monopolizem partije pa jo zanemarja.
Zato bo razvoj k slovenski suverenosti in politični demokratizaciji treba mnogo bolj odločno
Minimalmi slovenski program
pospešiti. Slovenska republiška skupščina in vlada bi poleg ukrepov za rehabilitacijo žrtev in narodno spravo predvsem morali uzakoniti in dejansko omogočiti tudi svobodo političnega razpravljanja prek tiska in drugih javnih občil. Bližnji kongres Zveze komunistov Slovenije bi moral z vodilnih položajev v partiji odstraniti stalinistične ostanke. Da se pospeši nujno potreben politični preporod slovenskega naroda, bi poleg demokratizacije slovenske partije morali omogočiti tudi neodvisno organizacijo nepartijskih Slovencev. S temi osnovnimi spremembami bi bili položeni temelji za vseslovensko sodelovanje v borbi za suverenost Slovenije in konstruktivno tekmovanje za njen demokratični družbeni napredek. Slovenski predstavniki bi tudi morali pripravili, objaviti in politično uveljavljati izčrpen osnutek za dosledno zvezno preosnovo Jugoslavije, ki bi paritetno sestavljenim zveznim organom dala samo take pristojnosti, ki bi bile v pogodbeno ugotovljeno skupno korist vseh republik. Edino taka korenita preureditev bi mogla odpraviti petdesetletno rojstno napako Jugoslavije. Dosedaj izvedene in predlagane ustavne spremembe niso konfe-derativnega zanačaja ne po postopku ne po vsebini.
Sovjeti so zasedli Češkoslovaško, ker sta se češka in slovaška komunistična partija v interesu svojih narodov bili odločili, da predložita zvezno preureditev češko-slovaških odnosov in razvoj njih socialističnega gospodarstva kritičnemu razmišljanju, svobodnemu razpravljanju in demokratičnemu odločanju enakopravnih Čehov in Slovakov. Sedaj je na Jugoslaviji, ki je izven območja sovjetskega nasilja, da Celovcu, Gorici in Trstu.)
svetu pokaže, ali sta zvezno sožitje narodov in socialistično gospodarstvo zmožna zadovoljili potrebe in težnje svobodnih ljudi in suverenih narodov. To je edina humana in veljavna preizkušnja vrednosti družbenih sistemov. Vse drugo je vsil jevanje, ki rodi odpor, in nasilje, ki izziva upor.
To je minimalni slovenski program ob petdesetletnici ustanovitve prve suverene slovenske vlade in oblasti. Da Sloveniji o njem govorijo Slovenci v svetu, je zato, ker v republiki Sloveniji o teh osnovnih rečeh še vedno ni mogoče svobodno razpravljali, kaj šele jih svobodno uvel javljati. Ko bo Slovenija dosegla svobodo političnega razpravljanja ter svojo državno suverenost, ne bo več potrebno, da bi o ključnih problemih slovenstva Slovencem v Sloveniji govorili Slovenci v svetu.
To so pogledi na sedanje razvojne potrebe in možnosti Slovenije v luči spoznanj o petdesetih letih njene politične zgodovine. V njih oblikovanju sem bil deležen vzpodbude, kritike, nasvetov in soglasja številnih slovenskih univerzitetnih profesorjev in pisateljev v svobodnem svetu. Vabim tudi vse druge slovenske znanstvene in kulturne delavce v Sloveniji in svetu, da se o teh pogledih izrazijo oz. se jim pridružijo in tako moralno podprejo odločenost Slovencev v njihovi sedanji borbi za slovensko državno suverenost in družbeno demokracijo. VVashintgon, D.C. 20. oktobra 1968
Ciril A. Žebot Avtor zbirke SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI (Broširane natise tega sestavka je moč dobiti v knjigarnah v
Mate Resman:
Govor na proslavi petdesetletnice 29. oktobra v Torontu
V letošnjem letu praznujemo Slovenci zelo pomembne obletnice za našo narodno in politično zgodovino.
Predno jih naštejem pa moram omeniti še tole. Lani — ali je letnica točna ali ne, o tem naj razpravljajo zgodovinarji — na vsak način pa je v našem desetletju minilo ali pa mineva 1.200 let po-kristjanjenja Slovencev, ki so se pred 1.400 leti naselili na današnjem ozemlju in ozemljih, ki so jih tekom stoletij izgubili. Letos torej praznujemo 1.400-letnico naselitve Slovencev. Z naselitvijo na današnjem narodnem ozemlju in s pokristjanjenjem smo Slovenci postali del krščanske in zahodne kulture in se priključili razvoju zapadne Evrope. Zgodovina Slovencev je del zahodnoevropske zgodine in slovenska kultura je del zahodnoevropske kulture. Prav je, da se zavemo teh dejstev in ji ne pozabimo.
Sedaj pa k letošnjim obletnicam velikih zgodovinskih dogodkov slovenske nedavne preteklosti.
Letos smo praznovali 120-letni-co prvega slovenskega narodno-političnega programa, 120-letnico „Zedinjene Slovenije". Program so v maju 1. 1848, ki ga imenujejo „pomlad evropskih narodov" sestavili slovenski študentje na Dunaju in ga od tam prinesli v Ljubljano. Glasi se takole: „Da politiško razkrojeni narod Slo-vencov na Kranjskem, štajerskem, Primorskim in Koroškim kakor eden narod, se tudi v eno kraljestvo z imenom Slovenija sklene, in da ima za se svoj zbor. Da ima slovenski jezik v tem Slo-
venskim Kraljestvu popolnoma tiste pravice, ktere ima nemški jezik v nemških in laški v laških deželah; da tedaj slovenski jezili v šole in kanclije vpeljemo, kadar hočemo in kakor hočemo."
Program „Zedinjene Slovenije" še vedno čaka na popolno uresničenje.
Letos smo praznovali 100-letni-co ustanovitve prvega slovenskega političnega dnevnika „Sloven-ski narod" in prvih velikih narodnih taborov, ki so narodno-politično osveščali slovenske množice in jih pritegnili k narodnemu in političnemu delovanju in organiziranju za narodno-politično delo.
Na današnji slavnosti pa praznujemo 50-letnico 29. oktobra 1918. Ta dan smatramo za svoj narodni praznik. 29. oktober ni bil v domovini nikdar uradno proglašen za naš narodni praznik. Kot narodni praznik so ga spoznali in občutili Slovenci v nasprotovanju in boju z beograjskim centralizmom v času prve Jugoslavije. Slovenci, ki so uvideli, da „zedinjenje" ni izpolnilo slovenskih pričakovanj in rešilo slovenskih vprašanj. Tako je prišlo do spontanega prepričanja; da je 29. oktober tisti dan, ki naj bi ga Slovenci slavili kot svoj narodni praznik in ne 1. december.
Slovenci v svobodnem svetu tako slavimo 29. oktober kot svoj narodni praznik, ker pravilno čutimo, da je pomembnost tega zgodovinskega dne še najbližja idealu slovenske svobode in sa-mouveljavljenja. V moderni slovenski zgodovini je 29. oktober
prav gotovo najpomembnejši in najdalekosežnejši dan v narodnostnem in političnem smislu. Pomembnost in veličina 29. oktobra je v dejanju slovenske narodne volje, v dejanju odločitve za svobodo in v dejanju osvoboditve. Ta dan je dozorel kot plod slovenskega stremljenja in prizadevanj, bojev in žrtev za svo bodo, vse od časa, ko smo se Slovenci v takoimenovani pomladi evropskih narodov prebudili tudi politično in si postavili svoj prvi narodno-politični program.
Osnova vseh teh stremljenj, prizadevanj, boja in žrtev pa je bilo dejstvo, da smo Slovenci na rod, samobiten narod. To dejstvo pa na žalost mnogim političnim voditeljem ni bilo povsem jasno, posebno od časa, ko je jugoslovanska misel postala močnejša od misli na Zedinjeno Slovenijo.
Tako nam 29. oktober, navkljub velikemu napredku za naš narod, ni prinesel polne uresničitve slovenskega narodno-poli ličnega ideala, niti svobode vsem Slovencem. Mirovne pogodbe so nam odtrgale tretino slovenskega narodnega ozemlja "s prebivalstvom. 29. oktobra 1918 nismo o-klicali slovenske države, niti utrjevali temelje za. lastno državnost v dnevih in mesecih, ki so sledili, čeprav smo imeli za to priliko, saj smo imeli svojo vlado v Ljubljani, ki je izvrševala lepo število državnih funkcij. 29. oktobru je v kratkem času sledil 1. december in za njim doba prve Jugoslavije s centralizmom, krajevsko diktaturo, zanikanjem slovenske narodne samobitnosti in žaljenjem najglobljih slovenskih narodnih čustev, žaljenjem, ki bi ga mogli pričakovati le od sovražnika. Slovenska zastava je bila prepovedana in iz šolskih knjig smo morali trgati sestavke Ivana Cankarja o domovinski ljubezni. Vendar vse to ni
IVILLIAM OENNISON
BRrn uoro
f.
Mfeft i
m>*
$M
TQttOtct°
ml
CITV OF TORONTO - PUBLIC NOflCE
"SLOVENIAN DA Y" __OCTOBER 29TH. 1968.
The Slovenian National Federation of Canada has approaehed the City of Toronto and requeated that the Fiftieth Anniversarj- of the Day of Slovenian Independence - October 2 9th, 1968 - be suitably marked in the City of Toronto.
Toronto has always been glad to welcome Slovenians to her midst and the reputation for which we are known far and wide has been attained as a res uit of the zeal and coura-geous eiforts of Slovenians. Toronto is indebted to those of Slovenian background for their interesi and involvement in daily happenings.
In order to appropriately recognize the contributions of Slovenians, and on the occasion of the Fiftieth Anniversarv of the Day of Slovenian Independence, the City. of Toronto has" been pleased to declare Tuesdav, October _?th, 1968, as "Slovenian Dav" and exiends ueai vvishes to ali Slovenians for future prosperity.
M a y o r.
sicer osvobodil Slovence okupatorjev, prinesel pa drugo Jugoslavijo s komunistično diktaturo in takoimenovanim federalizmom, ki je po triindvajsetih letih v bistvu še vedno centralizem. Ponovno se je zgodilo, da ni prišlo do „Zedinjene Solvenije", da-si so bile mednarodne prilike zato bistveno ugodnejše od onih po prvi svetovni vojni. Tudi ni bila ustvarjena slovenska država v resničnem in polnem pomenu te besede. Komunisti so nam po zgledu 1. decembra prinesli 29. november. Tudi v drugi Jugoslaviji ni ne-
Mayor's Office, V City Hali, Toronto, October 25, 1968. zavrlo slovenskega narodnega razvoja, dasi ga je močno oviralo, niti zlomilo slovenske narodne volje.
Druga svetovna vojna je razkrila trhlost prve Jugoslavije, ki je razpadla v nekaj dneh. Slovenci smo ostali prepuščeni samim sebi. Tragično razklani med seboj zaradi komunistične revolucije in kruto razsekani od okupatorjev smo vztrajali sami v boju za narodno ohranitev. V tistih dneh je padlo med Slovence seme slovenske državne misli in vzklilo in klije vedno močneje.
Konec druge svetovne vojne je
Plesna skupina "Nagej" na proslavi 29. oktobra v Torontu.
oviranega slovenskega narodnega razvoja in utrjevanja temeljev za vsestranski narodni napredek, kakršnega bi mogli pričakovati le v slovenski državi. Slovenska vlada je sicer v Ljubljani, nima pa moči, da bi v polni meri varovala in uveljavila slovenske narodne interese.
Na tej točki smo danes. Ob petdesetletnici započete, a nedovršene in neizpolnjene slovenske narodne suverenosti moramo vsi Slovenci uvideti, da je rešitev slovenstva le v resnični svobodi in lastni državi.
„Obstoj slovenske države bo jamčil, da s Slovenijo v bodoče ne bodo zopet ravnali kot z okrnjenimi pokrajinskimi priveski tujih političnih tvorb. Obstoj slovenske države bo tudi zagotovil, da Slovenije ne bodo nepogod-beno in posredno vključevali v širše zveze. Kakršnakoli bi že bila kaka bodoča zveza držav okoli Slovenije, Slovenija bi si morala v njej zagotoviti neposredni položaj države-članice. Skratka, slovenska država mora postati eno izmed osnovnih dejstev nove Evrope, o katerem ni več debate.
Smisel države je v tem, da služi kot sredstvo, s katerim širše l judske skupnosti odločajo o svojih skupnostnih potrebah ter o namembi svojih skupnih gospodarskih zmogljivosti v skladu s temi potrebami. Kjer je, kot na primer v Evropi, zgodovina razvila širše ljudske skupnosti kot samonikle narode, tam se morajo državne tvorbe prilagoditi posameznim narodom, ker so v teh primerih važne skupnostne potrebe narodnostno pogojene in usmerjene. Pri teh skupnostih je narodnost ena izmed osnovnih življenskih vrednot.
Samonikel narod, ki nima lastne države kot potrebnega orodja za skupnostno samoodločanje, o-staja v sodobnih razmerah brez zadostnih možnosti za nadaljnji narodni razvoj; njegove sile se izčrpavajo v nasprotovanem in oviranem ohranjevanju zgodovinsko pridobljenih narodnih posebnosti. Tako stanje stvari ni le krivično, temveč tucli povzroča čut manjvrednosti in neodgovornosti, nevoljo, nemire in u-porništvo." (Ciril Žebot)
Sklenimo torej ob zlatem ju-(dalje na 4. strani)
I. NOVEMBER 1968.
"SLOVINSKA iRZAVA"
LOVENSKEGA
Ti&MAL
AKTIVNA RAZVOJNOST!
„Zadnje čase se v Glasu Slovenske kulturne akcije z značilno vztrajnostjo in z nekim zlobnim prizvokom skoraj v sleherni številki in v najrazličnejših zvezah ponavljajo izrazi konfor-mizem, aktivna razvojnost, koe-ksistenca, poskusi dualizma, avtoritarnost in še kaj. Odkar je univ. prof. dr. Ciril Žebot v svoji knjigi Slovenija včeraj, danes in jutri, pisani predvsem za na rod v domovini, z dopustitvijo možnosti pogodbene, konfedera-tivne preureditve mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji, med Slovenci doma in v zdomstvu sprožil debato o konfederaciji, smo v raznih slovenskih publikacijah doma in v tujini brali že kar nešteto najrazličnejših mnenj o rešitvi slovenskega vprašanja. Iz večine teh razprav vidimo, da so zlasti slovenski izobraženci aktivno zainteresirani na bodočnosti slovenskega naroda, pa naj bodo to že člani slovenske komunistične partije ali nepartijski Slovenci doma in v svetu. Tudi Smer v slovensko državo je objavila nekaj člankov, v katerih je skušala osvetliti mnogim nejasno vsebino pojma konfederacije in zavzeti stališče do take možne oblike povezanosti sedanjih jugoslovanskih narodov oz. republik. Vsa ta razpravljanja, pa naj so žc pisana v časnikarskem ali poljudnoznanstvenem slogu, kažejo na iskrena prizadevanja piscev oz. skupin, ki jih predstavljajo, pozitivno prispevati k razjasniti problemov, ki so za slovenski narod življenjskega pomena.
Izjema pa je Glas Slovenske kulturne akcije, oziroma točneje rečeno, njegov urednik, g. Ruda Jurčec, ki vsa ta prizadevanja in iskanja kratkomalo odklanja kot konformizem in namiguje celo na izdajstvo slovenske državne misli, samega sebe pa predstavlja kot edinega predstavnika absolutno nezmotljivega narodnega programa.
Znano je, da je g. Ruda Jurčec v juniju 1943 bil eden izmed podpisnikov, če ne celo formulator-jev znane Slovenske izjave, ki za politični cilj slovenskega naroda postavlja „lastno slovensko državo, ki bo kot suverena stopila v širšo državno zvezo". Ta izjava je dejansko rojstvo Slovenskega državnega gibanja. Od podpisa Slovenske izjave je poteklo že 25 let in Slovensko državno gibanje je med tem idejo suverene slovenske države razširilo med vse sloje slovenskega naroda doma in po svetu. Danes pač ni več zavednega Slovenca, ki bi idejo slovenske države odklanjal ali pa ji celo nasprotoval. G. Ruda Jurčec pa je vsa ta leta molčal, ker je stal na stališču, da smo izključno ideološka emigracija, prizadevanje za slovensko državo pa jc izrazito politično delovanje. V članku Združena Evropa in Slovenci, Glas Slov. kult. akcije 10. X. 1968, pa jc g. Ruda Jurčec zapisal: „....končni cilj vsega tega pa jc odvzeti politični emigraciji njeno notranjo moč v borbi za pravo svobodo slovenskega naroda" (podčrtal urednik). Po 23 letih ..ideološke emigracije" se je tudi g. R. J. razvil v političnega emigranta. (Pač e-den izmed primerov aktivne raz-vojnosti.) Omenjeni članek jc zanimiv tudi po trditvi, da je slovenska država možna pač le v skupnosti samostojnih evropskih narodov, v Združeni Evropi, katere glasniki so v 19. stoletju postali,, vodilni duhovi Evrope
(Victor Hugo, Lamartine, Kant, Goerres, Heine, Nietzsche)". G. R. J. očividno misli, da je z vključitvijo bodoče slovenske države v Združeno Evropo odkril Ameriko. Kot dosedanji ideološki e-migrant pač ne ve, da je Slovensko državno gibanje leta 1950 v (drugi) Slovenski izjavi poudarilo, da zahteva za slovenski narod Združeno republiko Slovenijo.... v okviru Združene Evrope". Pa še ene, čisto načelne izjave o bodočnosti Slovenije g. urednik Glasa ne pozna, namreč Cleve-landske izjave iz leta 1954. V točki 2 te izjave SGD pravi dobesedno: Zgodovinska nujnost in naraščajoča stvarnost zahtevata širšo evropsko združevanje. Točka 5 iste izjave pa poudarja, da „zveza, ki bi bila omejena zgolj na narode sedanje Jugoslavije je na najnišji stopnji zaželjenosti, tudi če bi bila izvedljiva v svobodni odločitvi prizadetih narodov"....
....Da je konfederacija danes „mrtva oblika", seveda ne drži. Tudi v najnovejšem času imamo primere konfederativne povezanosti držav (izpustimo tu primer Ukrajinske republike v Sovjetski zvezi). Danes npr. formalno obstaja Združena Arabska republika, ki je po svoji pravni obliki konfederacija. Evropska gospodarska skupnost se čedalje bolj približuje obliki konfederacije. In če hočemo Slovenci s svojo bodočo državo biti vključeni v Združeno Evropo, bo ta povezanost morala imeti državnoprav-no obliko, ki ne bo v nasprotju z našo državno suverenostjo. Ta oblika pa ne bo mogla biti federacija, ki vedno pomeni enotno državo, z enotno ustavo, pa z večjo ali manjšo stopnjo decentralizacije. Slovenska republika v Združeni Evropi bo morala biti suverena, ne le pravno, ampak tudi politično neodvisna. Kajti nemška nevarnost, ki jo naši politiki, med njimi tudi dr. Miha Krek, navajajo kot glavni argument proti samostojni slovenski državi, bo tudi v Združeni Evropi obstajala. Slovenska republika v Združeni Evropi bo morala biti država z vsemi atributi mednarodnega prava. Združena Evorpa pa bo po vsej verjetnosti imela državnopravno obliko konfederacije suverenih narodnih držav.
Kaj naj rečemo tem novim zagovornikom slovenske države? Slovenski pregovor pravi: Bolje pozno kot nikoli. G. Ruda Jurčec sicer ni pristaš Slov. drž. gibanja, čeprav je njegov posredni soustanovitelj. Vse do sedaj je svojo vero v pravilnost ideje slovenske države skrival, ne vemo zakaj. Morda res zato, ker je hotel o-stati zvest svojemu stališču ideološke emigracije. Ne dvomimo v njegovo slovensko prepričanje. Toda njegova slovenska ideja je bila kot luč pod mernikom, ki sveti le sama sebi, nc koristi pa nikomur.
Morda bi pa ta njegov nenadni prehod iz pasivnega ideološkega antikomunizma k aktivnemu političnemu prizadevanju za slovensko državo mogli pripisati oku-ženju po prav od njega tako zasmehovani aktivni razvoj nosti?"
(SMER V SLOVENSKO DRŽAVO. št. 28, Bucnos Aires, 23.
oktobra 1968)
NAJBOLJŠI nakup
ACADIAN CZARINA VODKA
Kristalno čista. Odlična sama ("straight"), ali pa z vašo izbrano primesjo.
ACADIAN-
—prvi na listi
ZA IZBIRČNE PIVCE
STANE KAVČIČ 0 DRUŽBENI PREOSNOVI
Predsednik izvšnega sveta skupščine SR Slovenije je odgovarjal na vprašanja urednika Teorije in prakas Z. Roterja. Pogovor je bil objavljen v 8—9 tevilki revije, iz katerega je posnetih nekaj bolj značilnih odstavkov. Podnaslovi so bili dodani. Opomba uredništva.
MATE RESMAN
GOVOR NA PROSLAVI . . .
(dalje s 3. strani) bileju započete slovenske svobode, ob spominu na žrtve, kri in znoj naših očetov, dedov in pra-dedov, da bomo gojili svoja slovenska čustva, da bomo utrjevali svojo slovensko voljo, da bomo bistrili svoj um za spoznavanje globin in potreb slovenstva, da bomo nenehno stremeli in delali za uresničenje slovenske države in uresničenje ideala „Združefle Slovenije", da bomo vredni sino-
• Letošnjih študijskih dni v
Dragi se je udeležilo večje število slovenskih izobražencev iz Slovenije in iz zamejstva. Obravnavali so vprašanja Slovencev in Ze-dinjene Evrope, dialoga med Cerkvijo in svetom, sodobnega ateizma ter slovenskega izseljen-stva. Predavali so pomožni škof dr. Vekoslav Grmič, dr. Janez Pleterski, višji znanstveni sole-davec za narodnostna vprašanja v Ljubljani, dr. Vladimir Klc-menčič, ravnatelj geografskega inštituta v Ljubljani ter profesor Alojz Rebula iz Trsta. Kore-ferate so podali dr. Ludvik Vrta-čič iz Švice, Felik Bister iz Dunaja, dr. Alojz Tul iz Trsta, dr. Valentin Inzko iz Celovca, dr. Rado Bednark iz Gorice, Izidor Predan iz Beneške Slovenije ter Bogo Samsa in Franc Mljač iz
vi in hčere malega naroda sredi
Evrope, ki ga „burka, ki je stara j t""" ""d""^ "*	\L
- ,• - , ... • , .. . Irsta. Predavanja	bo izdal«
ze tisoč let" ni zlomila, naroda, i n J	.
t. Društvo slovenskih	izobražencev
-—... ---- v knjigi. —fš.
ki hoče živeti.
NOVI SOCIALIZEM
Ce se pa plastično izrazim, ni več osnovni dialog med človekom, ki gradi socializem, in socializmom kot nekim sinonimom te dužbe niti med oblastjo in državljanom, ampak prihaja na dnevni red dialog o človeku samem in neprosreden dialog med ljudmi. V čem je torej problem in kje je težava? V tem, da se ljudje te resnice ne zavedajo dovolj. Marsikdaj bi radi nove pravice, hkrati pa prejšnji način reševanja problemov. To pa seveda ne gre skupaj.
Dalje mislim, da v takih družbenih dogajanjih še vedno niso premagana mnenja oziroma iluzije, da vse zmoremo. Boj s socialistično romantiko kot veliko utvaro dobiva zdaj nove razsežnosit.... Ob takih dogodkih je superkritika lahko zelo nevarna stvar, zato ker postane zaveznik iluzije, da vse moremo in zmoremo, da je možno vse storiti, pa da je tu nekdo, ki noče, in da je treba samo tega odstraniti, pa bo vse v redu. Zato odklanjam tako superkritiko vsega, kar jc bilo in jc, in religiozno poveličevanje tistega, kar bo. Poleg vsega drugega ne kaže niti za hip pozabiti na materialne zmogljivosti tc družbe. In vendar smo le družba s 500 dolarji dohodka na prebivalca. Zdi se mi tudi, da imamo pri tem pritisku in večjem odločanju opra: vka še z iluzijo, da smo lahko družba brez zmot, brez grehov, napak in pomanjkljivosti....
str. 2276
FEDERACIJA — REPUBLIKE
V tem se mi zdi izredno važen položaj federacijc, predvsem pa odnos fcdcracija—rcpblike. Tu so možnosti za dva osnovna koncepta: da fedcracija vse uravnava, da je razsodnik nad vsemi pomembnejšimi interesi, zlasti med vrhovi, in da je vse-obsežna pravica pravica ali pa da se omeji resnično lc na naj-nujneje, da neprestano zožuje področje svojega delovanja in svojih pravic in da prepušča čedalje več stvari drugim družbenim institucijam, vštevši republike. Jaz sem za to drugo orientacijo. Mislim pa, da jo prepočasi realiziramo.
str. 1180 VLOGA KOMUNISTIČNE PARTIJE V DRŽAVNI OBLASTI
Podpiram predlog statuta ZK Slovenije, ker dosledno ločuje funkcije.... To je treba storiti, če
hočemo iz ZK napraviti ideološko silo, nc pa "pol oblast, pol politiko".
str. 1182
"NACIONALISTIČNA"
POLITIKAl^TRšNEGA
SVETA
V Jugoslaviji ni ideja in praksa bližnjega stapljanja narodov
i narodnosti v enoten jugoslo-
vanski narod nikoli postala prevladujoča. S tem pa nočem
reči, da ni bila nikoli prisotna. Ker je bila delno prisotna iz raznih razlogov in tudi zaradi nekaterih predvsme materialnih težav, si upam trditi, da je bila v preteklosti zapostavljena ideja, še bolj pa praksa, kako čimbolj upoštevati in razvijati avtohtonost posameznih narodov in narodnosti Jugoslavije, kako realizirati v sedanjih okolnostih njihove pozitivne specifičnosti, bodisi da so le — te dediščina prejšnjih zgodovinskih razvojih poti, bodisi posledica konkretne situacije, v kateri so se znašli in v kateri so zdaj posamezni narodi in narodnosti.
str. 1183 SLOVENSKO NARODNO GOSPODARSTVO
S tem v zvezi se tedaj jasno postavlja vprašanje nacionalnih ekonomij oziroma republiških ekonomij. Trdno sem prepričan, da bo tudi ta izraz in to gledanje dobilo državljansko pravico pri nas. Vse dotlej namreč, dokler obstajajo narodi ali pa skupnosti narodov in narodnosti, bodo obstajale tudi njihove ekonomije oziroma presežki dela teh ekonomij in obstajal bo tudi boj za to, kako bo ta presežek razdeljen. To je zakon blagovne proizvodnje in sedanjih ekonom-skopolitičnih odnosov. Ne moremo ga preskočiti in ni ga pametno uradno negirati, ker praksa nanj opozarja vsak dan znova.
str. 1186 KMETIJSKE ZADRUGE
Da bom popolnoma jasen, želim povedati, da je večina dosedanjih kmetijskih zadrug preveč oddaljena od neposrednih proizvajalcev, da posluje in da se obnaša ali poizkušati obnašati kot neka blaga oblika posredne nacionalizacije kmetijske drobnoblagovne proizvodnje. Od tod nujna naloga zagotoviti večji vpliv kmetov v zadrugah in na ta način doseči tudi večji njihov razmah in dati možnost širše privatne iniciative delovnemu kmetu. In na sloh se mi zdi, da jih bo treba bolj pritegniti v
izbira izbirčnih --
PAARL VINO
Rokovanje, objem, smeh in solze veselja začno družinsko slavje, ki je taka važno v predstoječi božični sezoni. Prav tako je tudi važna miza. Da boste prav gotova zadovoljli in dopolnili napore žene popolnoma — servirajte Paarlova vina. Uspehi več in več slavnosti zo zagotovljeni s Paarlovimi vini. Pravzaprav so njihove primerne cene tiste, ki vam omogočijo, da se lahko naslajate ob-njih in lahko vsako priliko uporabiti za slavljenje.
DESERTNA VINA
Paarl bogat Ruby Port Paarl Stari Tawny Port Paarl Izbrani Stari Muskatelec. POSEBNA LISTA
Paarl Selected Steen (izbrano
močan in čist) Paarl Van der Hum (liker)
BODITE IZBIRČNI, IZBERITE PAARL
Paavl Vina
UVOŽENA IZ JUŽNE AFRIKE
NAMIZNO VINO
Paarl Roodeberg, (Polno kislo rdeče) Paarl Cabernet (Lahko kislo dreče) Paarl Selected Pinotage
(64-letno izbrano, kislo rdeče) Paarl Rose (kislo rosa vino) Paarl Riesling (kislo belo) Paarl Late Vintage (pol-kislo belo)
SHERRIES
Paarl Oloroso Cream Paarl Golden Medium Paarl Pale Dry
javno življenje in k soodločanju, jim zagotoviti ustreznejši prostor v naši slovenski družbi. Ne pozabimo, da so vendarle še četrtina prebivalstva privatni kmetijski proizvajalci, in zaradi tega ni mogoča skladnejša integracija celotne nacionalne skupnosti, če le-ta nima dovolj posluha tudi za stanje in dogodke na vasi.
str. 1191 SOCIALNO ZAVAROVANJE
Nujno bi bilo začeti ustvarjati kapitalizacijo skladov za socialno zavarovanje. Brez njih nc bomo mogli reševati položaja starih upokojencev.
str. 1191 NOVA PORAZDELITEV NACIONALNEGA DOHODKA
Zaradi nujnih nalog, ki nam jih narekuje tako začrtana politika, bo treba doseči delno novo porazdelitev nacionalnega dohodka. Ker stojimo dosledno na stališču, da ne smemo obremeniti gospodarstva z dodatnimi obveznostmi, bomo morali ustrezna sredstva iskati v potrošnji. To pa pomeni, da bo treba — narekujejo nam to tudi nekateri poli-tično-socialni razlogi — nekoliko zmanjšati tempo napredovanja standarda tistih, ki so na vrhu lestvice, hkrati povečati tempo napredovanja tistih, ki so spodaj in nadaljevati v sredini s sedan-jom tempom.
str. 1191
SLOVENSKA DRŽAVNOST
Tiste atribute državnosti, ki so nam še potrebni, kaže nekoliko okrepiti: politično, materialno in dvigniti tudi njihovo avtoriteto.
str. 1191 ŠTUDENTOVSKO GIBANJE
....verjamem v novo študentov-sko gibanje, če gre za večjo angažiranost in za večje sodelovanje študentov pri samoupravljanju in modernizaciji univerz. Verjamem vin in ga podpiram, če gre za večjo povezanost z druž-
AMERIŠKI TISK IN PREDSEDNIŠKE VOLITVE 1968
V Združenih državah je v celoti nad 1.700 dnevnikov. 634 od njih se je izreklo za republikanskega predsedniškega kandidata Richarda Nixona, 146 za demokratskega kandidata Huberta Humpheya, okoli 12 listov v šestih državah pa je izrazilo podporo kandidatu tretje stranke George-u Wallace-u. To razmerje uvodniškega mnenja listov, pa seveda niti od daleč ni odražalo splošnega mnenja med volivci. Ankete za ugotavljanje javnega mnenja so sicer kazale, ha primer( da je Richard Nixon vodil, da je bil Hubert Hum-phrey na drugem in George Wal-lace na tretjem mestu, toda razlika med enim in drugim kandidatom še zdaleč ni bila takšna kot bi bilo možno sklepati s števila listov za enega ali drugega kandidata. V letošnji volilni kampanji se 250 dvenikov in opredelilo za nobenega kandidata, v primerjavi z 328 leta 1960. — Leta 1964 je Johnsona podprlo 440 dnevnikov in Barryja Gold-vvaterja pa 359. Tedaj se ni opredelilo 237 listov. Kaj pa pravzaprav pomeni, če se nek list izreče za določenega kandidata? Običajno ni nobene spremembe v poročanju novic, razliko je možno opaziti samo na uvodniški strani. Kajti odločitev o podpori nekega kandidata napravi lastnik lista ali tisti, ki upravlja uvodniško politiko. Drugi, ki
pišejo za list, pa lahko in tudi često podpirajo koga drugega. Ali vzemimo primer new-yor-škega lista NEWSDAY, ki je podpiral Nixona. medtem ko je njegov urednik — bivši pomočnik Bele hiše VVilliam MOYERS — bil za Humphrey-a. LOS ANGE-LES TIMES pa se je izrekel v predsedniški kampanji za republikanca Nixona, a v tekmovanju za zvezni senat je podpiral demokrata Alana Cranstona. — Med vplivnimi listi, ki so podpirali Richarda Nixona so bili NEW YORK DAILY NEWS, CHI-CAGO SUN-TIMES, ADVERTI-SER v Montgomery-ju v zvezni državi Alabama in SAN FRAN-CISCO CRONICLE. Listi, ki so podpirali Nixona imajo skupaj več kot 35 in pol milijonov naklade. Leta 1960—ko je Nixon zgubil proti Kennedyju — p je podprlo nad 700 listov s skupno naklado 38 milijonov. — Med 146-timi listi, ki so podpirali Huberta Humphreya pa so bili: NEW YORK TIMES, MINNEA-POLIS TRIBUNE, ATLANTA CONSTITUTION, in SAN FRAN-CISCO EXAMINER. V zadnjem tednu se je skoraj še 25 dodatnih listov izreklo v prid Humphreya. —V volitvah zadnjega časa listi s svojo izbiro kandidatov niso mogli odločilno vplivati na volivce. Toda s svojim razpravljanjem so pripomogli k boljšemu informiranju volilcev.
bo, za permanentne izboljšave materialnih možnosti in socialnih razmer študentov, če gre za večje pravice in tudi za večje odgovornosti študentov. Še malo pa ne verjamem v novo študen-tovsko gibanje in ga odklanjam, čc naj bo le-to avantgarda naše družbe ali celo odrešenik sveta.
Teorija in praksa, 1. V., Št. 8—9, str. 1194.
HUMANISTIČNI SOCIALIZEM
(Odlomki is IZJAVE uredništva Teorije in prakse, 6. sepl. 1968)
Svobodo intelektualnega dela, kulture, znanosti, svoboden dialog v družbooslovnih vedah namreč štejemo za eno, vendar pa pomembno in zanesljivo znamenje humanizacije socialistično družbe in zginevanje nadvlade birokratičnih skupin. To pa ustvarja tudi možnosti za smotrno povezovanje vseh delovnih ljudi, umskega in ročnega dela, ki ga terja sodobno človeštvo in še posebej socialistična družba st. 1108
Vse izkušnje novoveške kulture in zlasti socialističnih družb v zadnjih petdeset letih namreč govore, da je družba svobodna le, če .jc svobodna tudi teoretična misel; da je prav ta svoboda največji trn v peti oblastnikom, birokratom in politi-kantom; da jc možen vsestranski družbeni napredek le tedaj, če je razvita tudi svobodna miselna kultura, ki ta napredek osmišlja in ga vzpodbuja; da teoretična misel lahko napreduje le, če se teoretično sporna vprašanja razrešujejo z metodo znanstvene kritike in intelektualnega dialo-
ga. —str. 1109.
Nasilje nad Češkoslovaško je namreč dokaz, da jc nasilje tudi prisotno v intervencijskih socialističnih deželah. S tem pa so bile v očeh sodobnega človeštva
• V Kanadi raste število novih potrošnih zadrug, v katerih dobivajo člani blago po nakupni ceni. Stroške obratovanja plača vsaka družina posebej. Članarina znaša okoli $2 na družino. Zadruga temelji na samopostrežbi. —fš.
postavljene veljavi socializma — nove ovire. Socializem in njegovo bistvo presoja človeštvo predsvem po družbeni praksi v deželah, ki se štejejo za socialistične. Ne pomagajo deklaracije, prepričevanja, milijonske naklade marksističnih del; socialna izkušnja množic je temeljni kriterij veljave socializma.
Teorija i npraksa, . V., št, 8—9, str. 1110.
"Slovenska folklora" je zaživela ob narodnem prazniku,