Kamničan 1 - V^" „ Izšel o priliki proslave 50 letn. obstoja Narbdne Citalnice v Kamniku 7. septembra 1919. Kamniški Citalnici ob 50 letnici. ,,Jaz čutim danes vseh zivih dan. Moje srce kipi in polje, moja duša je židane volje kot bila bi pila kraški teran." • ' Oton Župančič. dobi zgodovinskih ljudskih taborov in prekipevajočega domorodnega čustvo-vanja, ki je prešinjalo vsa slovenska srca, se je porodila idealna misel ustanovitve Narodne Cital-nice v Kamniku. V naših nasilno ponemčenih mestih in trgih se je bahato šopiril oholi tujec kot neomejen go-spodar. mrko^rezirajoč blag-ogflasni slovenski jezik, mrzeč naše narodne šege in navade. Kruto je i!atiutl vsakršen na-cijonalni pokret in kulturni pojav v ipvijpm življenji. Pri tedanjih obupnih razmerah je bilo javnoldelovanje naših prvoboriteljev silno otežkočeno ter zdsilS^p z ogromnimi žrtvami. S kolikim trudom se je mo^al^- v našem za-sužnenem, duševno otrplem narodu vzSiijati narodna zavest! Kolike odporne sile, ponižujočega samozataje-vanja je bilo treba, predno se je iz stoletneg-a sna pre-dramila ljudska duša, koliko krepke volje in neumorne požrtvovalnosti, da je narod samega sebe našel in pričel samostojno misliti ter se učil spoznavati zgodovino svo-jega teptanega rodu! Z žilavo vztrajnostjo in jekleno odločnostjo je po možnosti odbijal slovenski narod krute udarce svojih zatiralcev, a tilnika ni klonil niti v naj-hujših trenotkih trpljenja, ni se opajal z malodušnostjo, marveč samozavestno mu je dvigal pogum up na sreč-nejšo bodočnost. Kdo je vlival trpečemu rodu hladilnega olja v skeleče rane tekom prošlega polstoletja, kdo ga je branil, učil in navduševal za našo staro pravdo? Narodne čitalnice so bila ona domača zatočišča, kjer so naši predniki prejemali duševno hrano, kjer so našli utehe in potrebnega razvedrila. Vso dobo narodnega preporoda so bile čitalnice torišča in zbirališča celo-kupnega zavednega meščanstva, čuvateljice narodovih svetinj in pospeševateliice omike. Objednem pa so bile tudi vzgojiteljice naše nadebudne mladine in širiteljice obče kulture med preprostim ljudstvom. Vzlic skromnim početkom se je čitalniški delokrog čim bolj širil in tekom desetletij so postale naše čitalnice najvažnejša izhodišča vseh novo nastalih prosvetnih društev. Neoporečno so čitalnice naše ljudstvo, ki je ukaželjno hrepenelo po iz-obrazbi in osamosvojitvi, kulturno visoko dvignile. S svetim ognjem navdušenja in z globoko hvaležnostjo proslavljamo ob 50 letnici nesebično in vzgledno delo-vanje onih tihih kulturnih preporoditeljev, ki so pri-pravljali naš narod na veliki dan vstajenja. Po njihovi zaslugi je nam potomcem končno zasijala zlata zvezda svobode, venčana z ujedinjenjem troimenega jugoslovan-skega naroda. A Tebi, Čitalnica, ob polstoletnem jubi-leju iz srca vsklikam v pozdrav: ,,Ostani i poslej sre-dišče in žarišče ljudske prosvete in trajnega napredkal" Vsi, ki se zbiramo pod starim društvenim praporom, pa ostanimo neomahljivi narodni borci! Rud. Binter. Iveri iz najstarejše čitalniške kronike. Dreporod kamniškega meščanstva v narodnem oziru se je pričel v letu 1866. Dotistihmal je bil ,,Leseverein" edino društveno in družabno zbirališče mestnega razumništva, ob-stoječega iz uradnikov, trgovcev in nekterih meščanov. Društvo je svojiin članom pogosto prirejalo zabavne večere s petjem, glasbo in z gledališkimi igricami. V društvu je prevladovala nemščina, slovenski jezik je bil potisnen v ozadje. Narodna zavest mestnega prebivalstva se je začela probujati še - Ie s priselitvijo odvetnika dr. Valentina Prevca v Kamnik. V njegovo pisarno je vstopil 3. avg. 1866 odlični slovenskl pesnik Simon Jenko, kot koncipijent. Oba prožeta z ognjem narodnega navdušenja sta v družbi z odločnim rodo-Ijubom, poštarjem Janezom Debevcem pridobila še več uglednih meščanov in uradnikov za idealno misel osnovanja Narodne Citalnice v Kamniku. Ti vneti rodoljubi so se opo- gumili dvigniti meščanstvo iz duševnega mrtvila. V nekaj mesecih se je sestal pripravljalni odbor, čigar nadaljno smo-treno delovanje je vsled izstopa večine članov iz razpadajo-čega Leseverein - a zagotovilo snujoči se čitalnici trden temelj za obstanek. Na prvi poziv je pristopilo novemu društvu 50 zavednih članov, katero se je že v prvem društvenem letu vsled pristopa 22 vnanjih podpornikov in več meščanov po-dvojilo. Deželna vlada v Ljubljani je z odlokom 18. sušca 1868 št. 1353 potrdila društvena pravila ter dovolila ustanovitev Narodne Citalnice v Kamniku. — Po skoro dveletnih pred-pripravah se je vršil ob navzočnosti 20 društvenikov dne 21. junija 1868 ob 3. pop. ustanovni občni zbor na vrtu g. Jerneja Grašek-a pod zgodovinsko hruško. — Na ome-njenem občnem zboru odnosno pri prvi odborovi seji dne 24. junija 1868 se je prvi čitalniški odbor sledeče konstituiral: Predsednik: Janez Debevec, poštar in posestnik, podpredsednik: Dr. Valentin Prevec, odvetnik, tajnik: Simon Jenko, odv. koncipijent, blagajnik: Andrej Goli, davčni uradnik, knjižničar: Gregor Slabajna, posestnik in obrtnik, odborniki: Janez Fink, dekan kamniški, Aleksander Gasperotti, vpok. nadporočnik, Jernej Grašek, posestnik in trgovec, Janez Klander, posestnik. Od navedenih je bilo samo g. Jerneju G r a š e k u dano učakati 50 letni jubilej Narodne čitalnice v častitljivi starosti 80 let in povsem svežemu na duhu. Dobrodušnemu in vrlemu starčku - ustanovniku naše najiskrenejše čestitke! Vsi drugi so predčasno Iegli v grob. Slava njihovemu spominu! — Dne 13. julija 1868 je čit. predsednik Jan. Debevec po okrožnici obvestil člane, da je v Budnarčini hiši ,,pri Kreuzbergu" (lastnica ga. Marija Iglič) ,,društveno stanovanje najeto in da so tam dosedaj naročeni časniki za branje razpoloženi. Prejšnji časniki se bodo, ko nov list pride, društvenikom, ki bi to želeli, na dom pošiljali." Narodna Citalnica je imela zatem nekaj let^ društvene prostore v Krištofovi hiši in Gra-šekovi hiši na Sutni v najemu, dokler se ni leta 1873 stalno preselila v sedanji ,,Društveni dom" (preje Rodetovo vulgo Zalarjevo hišo št. 69 v mestu), kojega lastnica je postala 1. 1908. — V prvem društvenem letu je bila Čitalnica naročena na Slov. Narod, Novice, Primorca, Danico, Triglav, Laibacher Zeitung, Zukunft, Politik, Figaro in Ueber Land und Meei1. Na dom je prejemal Simon Jenko le slednje navedena dva lista. — Prva društvena veselica z nastopom čitalniških pevcev in z godbo se je vršila v krčmi ,,pri Kreuzbergu" dne 17. avg. 1868. in nato 3. okt. 1868 v društvenih prostorih tudi s sodelovanjem čitalniškega pevskega zbora. Slednji je isto leto štel sledečih 12 pevcev: Jože Filec (pevovodja), Andrej Gerčar, Boštjan Matičič, Gregor Slabajna, Matej Penko, Anton Stadler, Jože Jeglič, Juri Adlešič, Janez Po-točnik, Franc Rode in Matija Ozbič. — Med pevovodji se poznejša leta blesti ime za Kamnik prezaslužnega, dne 19. av-gusta 1889 umrlega župana in dolgoletnega predsednika Nar. Citalnice, dr. Maksa Samca. Leta 1882. se je iz čitalni-škega pevskega zbora osnovalo samostojno pevsko društvo ,,Lira", katero kot najstarejše pevsko društvo v Sloveniji še danes uspešno deluje. Leta 1869 je Čitalnica pričela z gledališkimi predsta-vami. Kot prva se je 4. aprila 1869 uprizorila veseloigra ,,Domači prepir". Njej so sledile še isto leto veseloigre: Ravni pot, najboljši pot, Bob iz Kranja in Oproščeni jetnik. Dramatična umetnost se je naslednja Ieta zelo marljivo gojila. Letno se je uprizorilo do 12 iger. — Na občnem zboru dne 26. decembra 1869 so bili v priznanje velikih zaslug za slovenski narod in društvo izvo- ljeni častnim članom Narodne čitalnice: biskup djakovski dr. Juraj Strossmayer, predsednik SIov. Matice dr. Etbin H. Costa, dr. Janez Bleiweis - Trsteniški in meseca julija 1869 zaeno s Simonom Jenkom v Kranj se preselivši bivši pred-sednik in ustanovnik Kamniške Čitalnice dr. Valentin Prevec. Omenjenim štirim se je dne 7. januarja 1872 pridružil še za društvo zaslužni mecen Andrej Gyiirki. — 27. julija 1873 je bila slovesno blagoslovljena društvena zastava ob navzoč-nosti domačih in številnih vnanjih društev. Prapor in krasno vezen trak so Čitalnici darovali kamniški rodoljubi in rodo-ljubkinje. — Mestibor Trebanjev. Kamniška Citalnica kot gojiteljica gledališke umetnosti. Kamniška Čitalnica je vso dobo njenega obstoja intenzivno gojila dramatiko ter gledališkim igram posvečala največ pozornosti. Tekom 50 let se je uprizorilo na čitalniškem odru 327 raznovrstnih iger. Gledališki repertoar je določal na predlog dramatičnega odseka društveni odbor. Igralno osobje je uživalo vse pravice rednih članov. Citalniški oder je vzgojil lepo število nadarjenih ter izbornih igralcev in igralk, ki bi bili tudi večjim provincijalnim odrom v ponos. Gledališke igre so bile skrbno pripravljene, poedine vloge temeljito naštudirane ter so občinstvu nudile dovolj užitka. Vendar je nepraktična ureditev odra včasih v sceničnem oziru zasenčila efekt najlepših prizorov. Tudi so se morali poedini režiserji glede opreme odra in potrebnih rekvizit čestokrat boriti s težkočami, kar jih pa nikakor ni oviralo v vestnem izpolnjevanju\revzetih dolžnosti. Neprecenljive vrednosti za dostojne uprizfcritve je bila obširna gledališka garderoba, s kakršno razpjflaga le malo podeželskih odrov. Nehvaležni posel gardertSberja opravlja že štiri desetletja zaslužni režiser g. Jos. Steie s priznano skrbnostjo in vnemo. Pod nje-govim veščim vodstvom se je garderoba z marljivim zbiranjem in nabavljanjem zelo pomnožila. — Kot zaslužni in vstrajni režiserji so v 501etni dobi vodili gledališke igre gg. Josip Filec, Gregor Slabajna, Gustav Kronovič, Fran Žan, Ivan Pujman, Joško Stele, Hinko Rebolj in Rudolf Binter. Imenovani so tudi nastopali v raznih vlogah kot igralci. Spomina vredno je, da poteče 16. nov. t. 1. 40 let izza prvega nastopa g. Jos. Steleta v vlogi Stefano-ta v drami ,,Trnje in lovor" na čitalniškem odru. — Visoko stopnjo popolnosti so dosegle dramske predstave pod spretno in veščo režijo gg. Jos. Steleta, H. Rebolja in Rud. Binterja. Razveseljivo je dejstvo, da se je v zadnjem desetletju po možnosti tudi upošteval moderni gledališki repertoar, katerega je igralno osobje v enaki meri obvladalo. V poslednji dobi se je upri-zorilo precejšnje število efektnih veseloiger, dram in žaloiger iz novejše slovenske kakor i tuje dramske literature. V za-dregi sem, kateremu izmed številnih čitalniških diletantov in diletantinj bi prisodil prvenstvo, ker jih je mnogo doseglo naravnost krasne uspehe.. Brezprimerna vztrajnost in ljubezen do gledališkega odra pa je dičila starosto vseh igralcev, g. Gregorja Slabajno. V visoki starosti 69 let je dne 8. no-vembra 1903 v žaloigri ,,MHnar in njegovi hči" v vlogi ,,du-hovnika" vzel slovo od čitalniškega odra. V znak priznanja in nevenljivih zaslug za društvo je bil na občnem zboru dne 6. jan. 1903 izvoljen čitalniškim častnim članom. Preminul je 19. sept. 1905, star 71 let. Ž njim je izgubila čitalnica svo-jega najizrazitejšega in najbolj priljubljenega interpreta ko- mičnih vlog. Casten bodi spomin uzornemu in požrtvovalnemu narodnemu delavcu! V naslednjem podajam pregled večdejanskih iger, upri-zorjenih v razdobju 50 let; z navedbo letnice premijere od-nosno reprize: Zupanova Micika (1870 in 1912), Mlinar in nje-gova hči (1872, 1885, 1893, 1902 in 1903), Trnje in lovor (1879, 1890 in 1896), Dobro jutro (1880 in 1906), Požigal-čeva hči (1880, 1889 in 1904), Lumpacij vagabund (1882 in 1890), Cvrček (1883, 1885 in 1902), Zmešnjava na zmešnjavo (1886, 1910 in 1919), Stric in teta (1887), Na Osojah (1887,1908 in 1919), Deborah (1887 in 1907), Županov sin (1888), Čevljar baron (1889 in 1904), Materin blagoslov (1889, 1891 in 1903), Pojdimo na Dunaj! (1890 in 1900), Stari Ilija (1892 in 1905), Strehar-grof (1897), Revček Andrejček (1900), Dve tašči (1900), Kinematograf ali Martin Smola (1900), Marijana (1900, 1904 in 1910), V Ljubljano jo dajmo! (1901 in 1912), Divji lovec (1905 in 1910), Deseti brat (1906), Kmet miljonar (1906), Prvi (1907), Na letovišču (1907), Krivoprisežnik (1908), Brat Martin (1908), Veronika Deseniška (1909), Rokovnjači (1909 in 1914), Mati (1910), Simona (1910), Domen (1911), Soustanovnik in bivši odbornik Jernej Grašek. Revizor'.(1911), Jakob Ruda (1912), Kovarstvo in ljubezen (1912), Sin (1912), Pohujšanje v dolini šentflorjanski (1913), Težke ribe (1913), Lowoodska sirota (1913), Legionarji (1914) in Testament (1918). Tesno odmerjeni prostor ,,Kamničana", žal, ne dopušča, da bi imenoma navedel vse igralno osobje, ki je sodelovalo pri različnih predstavah. Od-prta knjiga gledališke kronike glasno priča o njihovem nese-bičnem in rodoljubnem delu ter o visokem pojmovanju narodne dolžnosti napram pryemu kul-turnemu društvu v vsem kam-niškem okraju. Plemenitirn in požrtvovalnim sotrudnikom iskrena hvala in toplo priznanje za njihovo vzvišeno delovanje v procvit najstarejšega društva v mestu! Naj bi našli obilo navdušenih posnemalcev! Citalniški oder je bil prenovljen v letu 1908. Slikanje kulis, sofit in zagrinjala je oskrbel bivši mnogoletni odbornik, sedanji najstarejši igralec g. Makso Koželj. Obilih zaslug za opremo odra, napravo raznovrstnih dekoracij pa so si pri-dobili poleg velikodušnega častnega člana g. Jos. Niko Sad-nikarja še gospodje Jože Gerčar ml., Stanko Cuderman ter Albin Justin. Rudolf Binter. Najstarejši podporni član Josip Adamič. Kamniški Salonski orkester. T eta 1899. je ustanovil naš dični skla-datelj Viktor P a r m a , kateri je služboval v Kamniku kot okrajni višji komisar, v zvezi z nekterimi Ijubitelji glasbe kamniški Salonski orkester. Prvi javni "koncert je priredil orkester dne 19. avgusta 1899. ob obilni udeležbi zbranega občinstva. Po odhodu dirigenta Parme je bil Jos. Nikolaj Sadnikar agilni načelnik orkestra, ki je pod okri-Ijem Narodne Čitalnice prirejal vrlo uspele koncerte s prvovrstnimi vsporedi. — Leta 1912 se je proglasil Salonski orkester kot glasbeni odsek Citalnice s svojim poslovnikom in odborom. Iz lastnih sredstev si je nabavil nov klavir, harmonij, veliki in mali boben, pavki, bas in druga potrebna godala ter ob-sežen glasben arhiv. Prvi kapelnik je bil ustanovitelj orkestra Viktor Parma. Njemu so sledili ing. Ivan Špalek, Anton Vaniček, zaeno tudi kapelnik tačas obstoječe dobre mestne godbe, Josip Novotny, skladatelj Emil Adamič, gospa Eda Močnik - Grobelnikova in Fran Kratnar, pod čigar vodstvom se orkester še danes pridno vežba in pogostoma nastopa. Vsi člani orkestra so-delujejo brezplačno, a koncertni dohodki se porabljajo za nabavo novih muzikalij, v podporo Čitalnice in v dobrodelne namene. Slika orkestrašev iz leta 1903 nam predočuje iz-vršujoče člane pod vodstvom kapelnika Vanička. Tačas je orkester izredno plodovito deloval ter dne 11. avgusta 1903 slovesno obhajal spomin na svojo 50. vajo v omenjenem letu. V dolgoletnem vstrajnem načelniku g. Sadnikarju pa je imel X Načelnik Sal. orkestra J. N. Sadnikar in njegova soproga pri njenem prvem koncertnem nastopu kot dekle zaeno z gdč. Jančičevo. Na desno od Sadnikarja sedanji dirigent Fr. Kratnar. orkester svojega požrtvovalnega zaščitnika in idealno delav-nega voditelja. Koncertne prireditve kamniškega Salonskega orkestra so že v dobi Parmovega dirigentstva dosegle visoko stopnjo umetnosti ter so tudi pozneje širom Slovenije vži-vale najboljši sloves. Letos praznuje orkester s proslavo 50 letnice Narodne Čitalnice tudi svojo dvajsetletnico. Naj bi naš odlični orkester še nadalje gojil lepo glasbo v prospeh zanimanja za to umetnost sebi v čast, drugim v iz-podbudo, veselje in zabavo. Radojca. Ljudska knjižnica Narodne Citalnice. V /^italniške knjižnice so se v prvih desetletjih društvenega ^-' obstoja posluževali večinoma le člani. Vsled soglasnega odborovega sklepa se je čitalniška knjižnica dne 1. sept. 1906 preosnovala v ljudsko z namenom, da širi prosveto med naj-širše sloje našega naroda. Za uzorno ureditev ljudske knjiž-nice sta se mnogo trudila marljivi kamniški rojak prof. Josip Breznik ter doigoletni knjižničar Josip Janežič. Z vsakoletnim nabavljanjem novo izišlih knjig se je knjižnica znatno obo-gatila in povečala. Tudi so ji v teku let razni dobrotniki in prijatelji naklonili lepo število redkih knjig, med njimi zlasti prof. Vinko Levičnik in Alojzij Benkovič. S hvaležnostjo se na tem mestu spominjam tudi odbora Meščanske korporacije, ki je z vsakoletnimi podporami prispeval za vezavo knjig, uvažujoč vzvišeno prosvetno delo javne knjižnice. Danes šteje ljudska knjižnica blizu 1000 ponajveč slovenskih knjig razne vsebine. V tekočem Ietu pa je dne 15. junija umrli prof. Robert Koprinski v svoji oporoki velikodušno volil Na-rodni Citalnici vso svojo dragoceno hrvatsko knjižnico, bro-ječo nad 500 leposlovnih in znanstvenih knjig z besedami: ,,Osječam pako potrebu, da se Kamniku odužitn za one užitke u njegovoj prekrasnoj prirodi, što mi ih je pružao kroz toliko godina, a ja ih tako obilato za umirenje svojih živaca i svojeg duha upotrebljavao." Nesmrten spomin odlič-nemu znanstveniku in iskrenemu oboževatelju slovenskega naroda! — Ljudska redno posluje ob nedeljah dopoldne, a je po potrebi i med tednom čitanja željnemu občinstvu na razpolago. Tudi v težkih vojnih letih ni prekinila svojega poslovanja, marveč stalno vzdrževala tesne vezi z narodom. — Končno mi je še omeniti, da je Narodna čitalnica vsa leta članica Slovenske in Hrvatske Matice in Mohorjeve družbe ter naročnica malone yseh slovenskih leposlovnih in znanstvenih revij. Rud. Binter. Važnejši društveni pojavi iz novejše dobe. NTarodna Čitalnica je prirejala tekom svojega 50 let-nega obstoja svojim članom najraznovrstnejše ve-selice in zabave v obliki gledaliških predstav, koncertov, ljudskih predavanj, maskarad in plesov. Najtesnejše je bila spojena s pevskim društvom ,,Lira" in Salonskim orkestrom, katera sta neštetokrat sodelovala pri čital-niških veselicah. Enako je skrbela Citalnica za zabavo v prosti naravi ter je na društvenih izletih v bližnjo okolico (Tunjice, Stahovica, Mengeš, Paloviče in Stranje) pod milim nebom vprizarjala krajše gfledališke igre, upo-števajoč njihov vzgojevalni pomen za probujo narodne zavesti med preprostim ljudstvom. Udeleževala se je ' vseh večjih kulturnih prireditev bratskih društev bodisi korporativno ali po odposlanstvih, ponajveč z društvenim praporom. Z gostoljubnostjo je sprejemala pod svoj krov vnanja društva, ki so posetila naše mesto. Več-kratnih gostovanj članov slovenske drame in opere se je Citalnica vedno radovala. Tugovala je z narodom ob težkih izgubah zaslužnih velemož ter jim izkazovala poslednjo čast z udeležbo pri njihovem pogrebu, vese-lila se ob raznih narodnih manifestacijah in slavnostih. Vedno je pa tudi stremila za tem, da podaja svojim članom čim več duševne hrane in razvedrila. Mnogoletni zaslužni režiser Josip Stele. Na sijajen način je Kam-niška čitalnica dne 23. ju-lija 1893. praznovala svojo. 25 letnico. Slavnosti so poleg domačih društev prisostvo-valizzastavoodposlanciLjub-ljanskega Sokola, pevskega društva Slavec, Ijubljanske in kranjske Citalnice. Gospo-dične Barbika Medvedova, Rozika Krečova in Tončka Polakova so po pozdravu čit. predsednika Jos. Moč-nika okrasile zastave vnanjih i društev z venci iz planinskih | cvetk. Citalniški zastavi pa , je v spomin na 25 letnico s prisrčnim nagovorom pri-pela krasno vezen trak gdč. B. Medvedova. S koncertom pevskega društva ,,Lire" in vojaške godbe 17. pešpolka se je zaključilo lepo slavlje ob velikanski udeležbi do-mačega občinstva in tujih gostov. — Dne 3. sept. 1893 se je dostojno proslavila 25 letnica dramatičnega delo-vanja staroste čitalniških diletantov Gregorja Slabajne z gledališko predstavo in s pevskimi točkami ,,Lire". — 7. oktobra 1894 se je vršila društvena veselica na korist Narodnemu domu v Ljubljani s pevsko-glasbenim vspo-redom, z igro in živo sliko. — 2. febr. 1896 je priredila Citalnica skupno z ,,Liro" krasno uspelo slovesnost v spomin Valentina Vodnika. — 19. aprila 1896 je bila velika veselica v prid Ciril - Metodove družbe z de-klamacijo, s petjem ,,Lire", z igro in okusno aranžiranimi živimi slikami ,,Pesmi o zvonu". — 6. sept 1896 so se na slavnosten način otvorili prenovljeni društveni pro-stori. — Leta 1900 je uprizoril pokojni režiser Hinko Rebolj veseloigro ,,Dve tašči" v korist Prešernovemu spomeniku, a reprizo ,,Revčka Andrejčka" v prid Ciril-Metodovi družbi. — 15. febr. 1903 se je vršila sijajna maskarada pod imenom ,,Kamniško letovišče po zimi". — 15. marca 1903 je priredila Citalnica častni večer svojim trem novo izvoljenim častnim članom Jos. Moč-niku, Jos. Sadnikarju in Gregorju Slabajni s sodelovanjem Sal. orkestra in ,,Lire" ter s slavnostnim govorom pred-sednika dr. Al. Krauta. Zaeno se je proslavil isti večer 35 letni obstoj društva z govorom društvenega tajnika Rud. Binterja in s prednašanjem prologa ,,Rojakom" izpod peresa plodovitega pisatelja Jankota Lebana. — 17. jan. 1904 je priredil Emil Adamič umetniški koncert s sodelovanjem mešanega zbora, pianista Jos. Prochazke, prof. Glasbene Matice in vijolinista ing. Ivana Spaleka. — 2. febr. 1904 je bila sijajna maskarada ,,V planinskem raju". Ob tej priliki je izšel v tiskarni A. Slatnarja ša« ljivi list ,,Planinski škratelj". — 6. febr. 1906 se je vršil kostumen ples ,,V rokovnjaškem taboru". — 6. jan. 1907 se je priredil Gregorčičev večer z govorom stud. phil. Jos. Breznika. Sodeloval je moški zbor ,,Lire" in Sa- lonski orkester. Kot solista sta nastopila R. Mlejnik (tenor) in gdč. M. Kratnar (sopran), deklamirala je gdč. Jos. Tominčeva. — 12. marca 1910 je umrl pesnik Anton Medved, kamniški rojak. Njegovega pogreba dne 15. marca se je udeležila Citalnica korporativno z zastavo. Nagrobnico je pela ,,Lira". — 17. av-gusta 1910 je proslavila Narodna Citalnica spomin pesnika-rojaka s slavnostnim večerom. O pesniku je govoril njegov ožji prijatelj in pisatelj Fran Finžgar. Za to priliko je uglasbil Emil Adamič žalobno korač-nico, ki sta jo prednašali na klavirju g-ospa Stef. Sadni-karjeva in gdčna Milka Novakova. Deklamirale so Med-vedove pesmi gdčne Jos. Tominčeva, Vera Krautova in Marica Sicherl. Zivo sliko ,,Slava pesniku!" je mojsterski priredil Jos. Sadnikar. — 10. junija 1912 je umrl v Ljubljani slavni pesnik Anton Aškerc, čigar pogreba se je udeležila Citalnica z zastavo. — Leta 1913. se je udeležila po deputaciji z društveno zastavo 501etnice Citalnice v Kranju. — Leta 1918 je proslavila v zvezi z ,,Liro" in Sokolom ujedinjenje jugoslovanskega naroda z govorom dr. R. Karbe, staroste kamniškega Sokola. — 20. julija 1919 o priliki izleta pevskega društva ,,Ljub-ljanski Zvon" v Kamnik je govoril ob gomili pesnika A. Medveda Čitalniški predsednik Rud. Binter. — Pod okriljem Citalnice je priredil kamniški Salonski orkester več dobrodelnih koncertov v korist pogorelcem in v vojni oslepelim rojakom. Običajni Silvestrovi in Miklav-ževi večeri tudi niso izostali. — Od 1.1908 počenši do izbruha svetovne vojne so se vršile vsako leto velike veselice v prid Društvenega doma, za katerih prirejanje imajo kot načelnice paviljonov dokaj zaslug gospe Ana Krautova, Ana Karbova in otefanija Sadnikarjeva. Po inicijativi gospe Krautove in ob sodelovanju gdč. Nuške Novakove glede nabiranja prostovoljnih darov se je 1. 1914 v vse društvene prostore vpeljala še električna razsvetljava. Trdno sem uverjen, da se bo Narodna či-talnica v svobodni domovini še uspešnejše razvijala in procvi-tala. Volilo velikega Palackega ,,izobrazba — delo — prosveta!" naj ji bo i poslej zvezda - vod-nica! Saša Velimir. Častni člani Narodne Citalnice. Biskup Josip Juraj Stross-mayer, dr. Janez Bleiweis, dr. Etbin Costa, dr. Valentin Prevec, Ivan Murnik, Andrej Gyiirki, Andrej baron Winkler, Emilija baronica Winkler (kumica društvenega pra-porja), Gregor Slabajna, Josip Močnik in Jos. Nik. Sadnikar. Predsedniki Kamniške čitalnice od 1.1868-1919. Leta 1868—1870 in 1872: Janez Debevec (f 24.2.1885), 1871, 1874, 1875: Janez Murnik (t 26. 1. 1901), 1873, 1881 — 1886: dr. Makso Samec (f 19. 8. 1889), 1887: Ivan Ivan Ferlinc (f 6. 3.1899), 1888: Martin Novak, 1890—1901 in 1907 — 1908: Josip Močnik (f 11.12. 1913), 1902—1906, 1909—1912: dr. Alojzij Kraut, 1913: Anton Križman, 1914 in 1915: Janko Koschier, 1916—1919: Rudolf Binter. Za leta 1876—1880 in 1889 ni podatkov v društvenem arhivu. — Podpredsedniki: Dr. Valentin Prevec, Jože Pfeifer, Anton Janežič, Franjo Vrančič, Gregor Slabajna, Ludovik Gradišnik, Franjo Hajek, dr. Karel Schmidinger, Julij Polec, Jože Močnik, Janez De-bevec, Martin Novak, dr. Julij Dereani, Ivan Zargi, Ignacij Tramte, Jože Adamič, Jože Fajdig-a, Franc Flerin, Emil Orožen, dr. Alojzij Kraut, Anton Križman, Fran Kratnar, Josip Janša, Viktor pl. Andrioli, Anton Vedlin. Tajniki: Simon Jenko, Valentin Treven, Franjo Vrančič, Gregor Slabajna, Ivan rujman, Valentin Burnik, Ljudevit Stiasny, Jože Barle, Alojzij Benkovič, Makso Debevec, Alojzij Bizjak, Stefan Praznik, Josip Stele, Hinko Rebolj, Avgust Jensko, Rudolf Binter, Hinko Sax, Fran Jereb, Emil Adamič, Makso Koželj, Ivan Rojko, Tomo Homar, Rajko Kamenšek in Stane Vedlin. Blagajniki: Andrej Golli, Janez Murnik, Anton Janežič, Jože Orel, Ivan Stele, Jernej Cenčič, Jože Fajdiga, Alojzij Podboj, Janko Grašek, Anton Pintar, Anton Vedlin, Janez Hudobilnik in Fran Levičnik. Knjižničarji: Gregor Slabajna, Fran Hajek, Makso Veršec, Valentin Burnik, Arigler Anton, Anton Pintar, Ludovik Stiasny, Jože Stele, Ivan Grčar, Blaž Logar, Rudolf Binter, Josip Šmuc, Ivan Sebat, Rafko Perme, Jože Janežič, Franc Levičnik in Jože Grčar ml. Odbor Narodne Čitalnice v letu 1919. Predsednik: Rudolf Binter, podpredsednik: Anton Vedlin, tajnik: Stane Vedlin, blagajnik: Fran Levičnik, knjižničar: Jože Grčar ml., odborniki: Alojzij Bizjak, Rudolf Delhunia, Fran Stare, Ivan Hudobilnik, namestnika: Franc Fajdiga, Anton Cerar. Upravni odbor ,,Društvenega doma" za leto 1919. Predsednik: Rudolf Binter, podpredsednik: dr. Alojzij Kraut, kot zastopnik ,,Sokola", tajnik: Fran Kratnar, kot zastopnik ,,Lire", tajnikov nam.: Fran Fajdiga, kot zastopnik ,,Lire", blagajnik: Anton Vedlin, kot zastopnik ,,Citalnice", blag. nam.: Fran Stare,_ kot za-stopnik ,,Sokola", gospodar: Franc Levičnik, kot zastopnik ,,Citalnice". KAMNIK Razvitje čitalniške zastave. Naši Čitalnici so napravili razni rodoljubi lepo belo, svileno zastavo, na kateri je vezenje izvršila pokojna gospa Marija Cerar-jeva po domače Boltovka. Lep svilen modro-rudeč trak so ji pa podarile kam-niške gospodične. Zastava se je razvila dne 27. julija 1873 na vrtu g. Jerneja Grašek-a. Kot trinajstleten dečko sem vse to gledal s plota Šinkovčevega vrta. Videl sem več gospodičen kamniških, med temi Netko Podrekarjevo, Marijo Rode-tovo in Franjo Hafner-jevo, vse v belih oblekah. Trak je privezala prvoimenovana z lepim primernim nagovorom in med drugim je rekla: '..Zastava, da nam ostaneš zvesta, kakor mi ostanemo Tebi zvesti." Slavnosti so se udeležili tudi gospodje duhovniki in frančiškani. ___________ Priobčil Jože Stele. Deborah. Pri prvi predstavi igre ,,Deborah" Ieta 1887 so šli preko odra ženin in nevesta z obilico svatov v bo-gatih, pestrih narodnih oblekah, kakoršnih sedaj ni več do-biti. Ker se preje ni pri nobeni, če tudi kmečki igri, kaj takega videlo, je občinstvo z burnim ploskom in klicanjem zahtevalo, da so šli svatje trikrat zapored preko odra. To-liko moč je že takrat imela naša lepa narodna noša. Lepe mladenke in brhki fantje so bili res vsega občudovanja vredni, ko si jih gledal v slikoviti narodni noši. Ta dan nam je še danes pred očmi. V tej igri, katera se je morala na občno zahtevanje ponoviti (kar se prej še ni nikdar zgodilo), sta se s svojim temperamentnim nastopom odlikovala zdaj že pokojna France Jašovec, čevljarski mojster, kot ,,zdravnik" in Micka Stele-tova kot ,,Stara Liza", ki ju je občinstvo navdušeno aklamiralo in pozdravljalo. Zadnja je bila v zelo stari noši popolnoma spremenjena, da jo še nekteri soigralci niso spoznali. Priobčil Jože Stele. Kamniška starina. Vrč iz kositarja, V obliki za-klete deklice Veronike — iz bajke o Malem gradu; nahaja se upodobljena tudi v Kamniškem mestnem grbu. — Take vrče so svoj čas rabili pri umi-vanju rok. Imenovali so jih ,,akvama-nile". Mogoče so pa točili pri nas iz tega vrča — brinovec. Na vrču, kateri je iz 1. 1701, je napisanih šest kamniških županov. Kot prvi je zapisan župan Miha Pi-bernik, županoval je 1. 1720; drugi je Žiga Stor, županoval je 1. 1722. Za tem sta županovala: Konrad Skrpin (1727) in Janez Mesec, katera pa nista uvrščena. Napisan je zopet župan Nikolaj Reich, ta je bil dva-krat županom izvoljen in sicer 1. 1731 in 1740. Leta 1737 je županoval v Kamniku Jurij Vilkinic, katerega ni najti na vrču. Pač pa je zapisan župan Jurij Vodlav, kateri je tudi dvakrat županoval v Kamniku. Za Vodlavom so sledili župani: Anton Irlih 1.1745; Janez Volk 1.1751; Fr. Gotzl ]. 1758; Jožef Grauer 1760; zopet A. Irlih 1. 1763 in za tem Julij Repe 1. 1766, kateri je na vrču zapisan. Za tcm je bil župan Franc Rudolf pl. Wolkensberg 1. 1774; potem Nikolaj Travner I. 1780. Poslednji župan, kateri je na vrču označen, je Andrej Kos 1781. Pod tem županom izginil je najbrže vrč iz Kamnika ali po dedščini ali prodaji ali kot dar. Sedaj našel se je 1. 1914. na Nemškem v Koloniji, koder je bil na aukciji (razprodaji starin) prodan in se vrnil v svoj kraj. Vrč nahaja se sedaj v Sadni-karjevi zbirki starin v Kamniku. Na veseličnem prostoru točil se bode dne 7. t. m. iz tega zjrodovinskeg-a vrča ,,nektar", domače zdravilo iz planinskih jagjod in zelišč. Sadnikar. Društveni dotn. ,,Novice" 1869 o naši Čitalnici. „. . . AI pustimo ,,Tagblattovce" in povejmo raji, da narodna zavest se v naši okolici zmiraj širi, in da tudi naša čitalnica, narodno središče, napreduje. Še ni leto in dan, kar se je ta naš narodni dom po dolgem prizadevanji za domačo reč vnetih mož v življenje spravil in iz majhne množice prvih 45 udov narastlo se jih je dosle že nad 90. Novo stanovanje je pripravno in prostorno tako, da se zdaj prav lahko gibati moremo. Domoljubni gosp. H., posestnik in krčmar, ga je čitalnici za eno leto brez vse plače pre-pustil. Bodi mu zato očitna zahvala! — V nedeljo 25. aprila je bila zopet veselica s petjem, gledališčino igro, tombolo in plesom. Med čitalničnimi pevci imatno nektere dobre moči, ki godbo bolj obširno poznajo in so tudi zmožni na instrumentih svirati. Gledališčina igra ,,Ravni pot najboljši pot" se je prav dobro vršila v občno pohvalo nazočih in tudi kritičnih gledalcev; vse je gladko teklo, vsak je svojo nalogo dobro rešil, posebno sta ,,Krivec" in ,,cerkovnik" se svojim besedovanjem, kako da bi prvi službo pokojnega učitelja dobil, veliko smeha izbudila. Pri tomboli se je igralo za dobitke, ki so jih tukajšnji obrtniki in udje društva sami izdelali. — Meseca maja se bo čitalnica naša slovesno odprla. Bodi to tudi drugim Ljubljančanom na znanje, kteri, kakor radostni slišimo, se bodo radi udeležili veselice." Mlačnežem in malomarnežem. Zbral najboljše je cvetice z lepih kam- niških planin, da bo skuhal vam zdravila, čaja čudo- delnega, ki ogrel bo srca vaša, mrzla vsa in že otrpla za stvar našo — naša društva: Stari, zvesti ,,Kamničan". K paviljončku pristopi, izpij ga kozarček, če bo eden premalo, si vzemi kar dva. Ko pa gledal boš ondi dekliški naš parček, kaj maraš, če izda te zadrega srca. Natisnil, izdal in je za list odgovoren Ant. Slatnar v Kamniku.