c osame zn c številke: Navadne Din —‘75, •k Bedellak Din 1*—. OREDNISIVO ~ Mh*. . u» IV i, I- ■■■!*, ■ ur SAVA mt Mki^a - AOM. Nr	PoSfnTrli pFaMfU V idTOtmsr <en* <n»^5nr« štev. mn -"75 TlROl?	Posamezne številko N farada« Din —"75, •h nedeifak Dtm 1—. .TABOR- mm. e«Wie M |.—»na ek i ■	p- na 6 , m «m* p >«-
***** 11.781. a* —Wu Jmiii m ■< M K wi»M		p* ifagMMML Sasa-t
			
Leto VIII.	Maribor, četrtek 3. marca 1927.		Številka: 50.
Skupščina ratificirala poSisko-lu^oslovansko
pogodbo
Burna seja. — Pucelj napada radikale.
Beograd. 2. marca-Današnja skupščinska seja .ie bila dobro obiskana in je mestoma potekla Jako burno. Najprej jc bila ratificirana poljsko-jugosloven.ska Pogodba o medsebojni zaščiti podanikov. Zatem je govori! poslanec Pucelj, ki je ostro napadal radikale in imenoval njihovo stranko »Refugium peccatorum«- Radikalski poslanci so seveda odločno protestirali in le malo je manjkalo, da ni prišlo, do pretepov.. Ker ie postajal nemir v skupščini čedalje močnejši, Je predsednik ob 'D uri sejo prekinil. V odmoru ie Puceij Izjavil novinarjem, da bo HSS glasovala proti vladinim predlogom. Upam, je dejal Pucelj, da bodo klerikalci in Nemci krenili s stranpoti in «c povrnili na prav« p0j Poslanec Gavrilovjč je n® uceljeve besede odvrnil: Saj ste tudi vi p C Z rac^i^tili v vladi. Tudi demokrat era Markovič in Hrvat dr. Buč sta obsojala vladino delo. Skupščinska seja jc bila zaključena ob 12. uri in so l>o jutri Predpoldne nadaljevala. Na jutrišnji seji bo na dnevnem redu interpelacija hrvaškega federalista, poslanca dr. Milovana Žaniča radi kulaka-
Waršava, 2. marca.
Poljski Scjm ie ratificiral jugoslovan-okorpolUko prijateljsko pogo-dbo.
delavcev, ki so se rešili, je bilo prepeljanih radi onemoglosti v bolnice. Vsa reševalna del« so ostala dosedaj brezuspešna.
London, 2- marca.
Od ponesrečencev v premogokoPu v Ebwy-Vale (Wales) se Je posrečilo rešiti le 80 rudarjev. 55 ljudi -ie Še pod ruševinami. Radi plinov in zakopanih rovov so vsa reševalna dela jako otežko-čena. Doslej so našli 8 trupel.
V novozgrajenem rovu v Bilstborpe (Notting-hampshire, Anglija) .ie počila Pri otvoritvi vodna cev. Voda je v lvipu poplavila rov in zasula z zemljo 17 rudarjev, ki.so se nahajali v rovu. Od 17 so mogli rešiti dosedaj samo enega, o-stali so najbrže utonili.
Hammon, 2. marca.
V rudniku »Wendeb pri Hamom je včeraj predpoldne vdarila strela .v prostor. kjer so rudarji ravnokar pripravlja li municijo za razstrelitev skale. Nastala je strašna eksplozija, ki Je težko ranila 12 uradnikov in enega delavca. Dva delavca sta bila lažje ranjena.
f*M'OVna
napadalcem na cSr. KraffSa
Beograd, 2. marca-
NaSi čitatelji se bodo še spominjali, da so 1. 1924. trije dobrovolici naPadli nemškega poslanca dr- Stefana Krafta v Novem Siscu in ga težko ranili. Državno pravdnigtvo v Somboru je oprostilo napadalce. Dr. Kraft se je pritožil na ka-sacijsko sodišče vi Beogradu, ki je ovrglo sodbo somborskega sodišča in obnovilo proces.
Korupdfske afere pred anketnim odborom
Beograd, 2. marca-Na današnji seji je anketni odbor razpravljal 0 korupenjoniiskih slučajih, ki so bili ovadeni. Razvrstil je materijal v 10 točk. ki se bodo obravnavale v sledečem redu:
L dr. Korošec (ameriško blago): f: dr. Žerjav (Nihag); dr. Ni kič isorne); 4. dr. Subotič (tračnice); 5. v.ucelj (ki je zastopal Rade Pagiča v uiegovj reparacijski aferi); 6. Zloupora-ba v direkciji vod; 7- Stj. Radič (ra-5ne koncesije); 8. dr. Pernar - K o-/ u *' č (provizije); 9. dr. K r a j a č l0- Velizar Jankovi,* (fe. matari.ial). v.i.V ,;°r’ H ima nalogo natančno proučiti ■ e obto-ži}e jn jih predložiti plenumu, sestop tz treh noslamcev, ki bodo obravnavali vsako obtožnico posamezno.
Strahe r&adiraissico
nesreče
London. 2- marca. Včeraj se je pripetila v Ebwy-Vale na Angleškem strašna rudarska nesreča. Eksplozija _ v Premogovniku je zasula 135 rudarjev. Okoli šestdesetim so je posrečilo, izkapati ae izpod rušo viri. Več
Angleška nota in Musila
Pozornost sovjetskih političnih krogov se je v zadnjih dneh oddaljila od dogodkov notranje političnega značaja. Komunistična vlada upira svoj pogled na Britanijo in na Kitajsko. Kampanja Proti Angliji se je .v Moskvi razvila jako ugodno, vendar .ie značilno, da se protinu gleška agitacija s strani oficijelne Rusije vrši jako Previdno.
Zadnje dni se ves ruski tisk bavj s sovictskn-angleškimi in kitajskimi vpra sanji. Na angleško noto so odgovorila »Izveetjja« v jako zanimivem članku o evoluciji, ki jo je preživela sovjetska politika tekom zadnjih desetih let. Začetkom revolucije so bolišeVki ostro nastopali proti tajni diplomaciji. »Izvesti ja« pa danes obtožujejo Angleže, češ, da so kršili diplomatske običaje, ker so objavili tekst not, ki so bile poslane predstavnikom drugih vlad, Predno so prispele na merodajno mesto. »Izvcstjja« pišejo: Proti vsem obstoVči -"dlom mednarodnih stikov je bila nota objavljena v angleškem tisku ne samo predno je bila dostavljena sovjetski vladi, temveč celo	"rodno	so bdi o njej
obveščeni sovjetski Predstavniki v Londonu.
Omenjeni časopis iznaša tudi dejstva, kako .ie prišlo do sovjetsko angleškega nesporazuma. Med drugim opozarjajo na obtožbo Britanije glede generalne stavke v Angliji češ da je Rusija podpi-rala rudarsko stavko in revolticijonar-na gibanja na Kitajskem- Sovjetski organ zavrača navedene očitke, češ da Je bila pomoč stavkajočim »naravna pravica« delavskih slojev SSSR, ki dovoljuje pomoč razrednim bratom tudi izven meja. Tudi v zadnji noti dolži angleška vlada sovjete, da. pripravljajo svetovno revolucijo.
Na vse obdolžitvie, ki jih vsebuje nota. odgovarja sovjetski Poluradni organ, da se vlada SSSR nj nikdar obvezala, da bo svojemu prebivalstvu preprečevala v govorih izražati prepričanje, da j© svetovna revolucija neizbežna;
Ves članek »Izvesfija« je diplomatskega značaja in se jako razlikuje od ostrih člankov: sovjetskega tiska, kajti sovjetski tisk je kakor ogledajo razpoloženja sovjetske politike. Vsi članki in Poroč;!a o dogodkih na Kitajskem, ki se objavljajo v sovjetskih časopisih. Pozdravljajo simpatično in toplo kanton-sko vojsko. — »S Kantonom in Šanghajem udarimo po Londonu« — Je kratka karakteristika sovjetskih stremljenj.
ouauuDuaoDDOO □ cox>3aa_DL3 juo LJUDSKA KNJIŽNICA V MARIBORU
(Narodni dom)
četrtek od 18—20- ure
soboto od 18 -20. «
nedeljo in praznikih od 3410. tl. ure
posluje
LXXTt > -,.-r,mmn □ mmnnnnrmil]
©nema kronika
— Smrt znanega narodnjaka. Včeraj je v Šibeniku umrl SOletnii kanonik Vic-ko Šcarpa, ki je bil znan kot književnik in velik narodnjak.
— Veliko posojilo za gradnjo cest. V
finančnem ministrstvu sc pripravlja zakonski predlog 9 notranjem posojilu v znesku 500 milijonov dinarjev. Posojilo bi se uporabilo izključno le za gradn.io cest in popravo slabili cest. Upa se, da se bo na ta način zmanjšala tudi brezposelnost.
— Višji kapelnik dr. Josip Čerin šestdesetletnih. Koncem marca t. 1- Praznuje kapelnik g. dr. Josip Čerin svojo 60-let-nico. Dr- Čerin stoji v našem glasbenem življenju na odličnem mestu in to kot dirigent in glasbeni 'Zgodovinar. Po prevratu je z neizmerno energijo in neumornim delom ustanovil Muziko dravske divizijske oblasti, katero je dvignil in spopolnil na nivo simfoničnega orkestra. S tem orkestrom jo priredil, četudi dostikrat pod najtežjimi okoliščinami izza Prevrata celo vrsto simfoničnih koncertov. Dr. Čerin .ie pa delaven tudi kot glasbeni znanstvenik in velike važnosti je njegova študija o Trubarju in njegovih sodelovalcib, s katero študijo je razkril vire melodij Trubarjevih pesmaric- Ob Priliki svoje 60 letnice bo izvajal dr. Čerin dne 19. marca t. 1. Bethovenovo IX. simfonijo, v Mariboru pa 16- marca.
— 20fl učiteljev upokojenih! S kraljevim ukazom je upokojenih na-d 200 učiteljev v naši državj. Upokojeni so taki učitelji, k' so že dosegli službeno dobo in oni, ki so sami Prosili za upokojitev.
— Fašist ne laže. Izredni vo.ini tribunal, ki ga je sestavil Mussolini je že aačel poslovati v Rimu. Prva razprava se je vršila Proti dvema delavcema, ki »ta bila obtožena, da sta se o Priliki bo-loginskega atentata zaničevalno izražala o Mussoliniju in naglasila, da je škoda, da se atentat ni posrečil. Na predsednikovo vprašanje sta oba obtoženca energično zatrjevala, da nikdar nista kaj žaljivega rekla 0 ministrskem predsedniku. Zagovornik je naglašal. da obstoja mržnja med obtožencema in denunci-jantom že dalj časa in da ju ie slednji že večkrat hotel spraviti po nedolžnem v zapor. Gotovo gre za lažniivo denunci-.adJo. Pri tem pa se je predsednik tribunala razsrdil in vzkliknil: »Priča je član fašistpvske milice in on ne laže!« Pred to izjavo so člani tribunala seveda morali kapitulirati in delavca «ta bila obsojena na leto_ dni ječe in 900 lir globel!) ter stavljena Pod policijsko nadzorstvo. Zanimivo je, da. obtoženec obsojen od tribunala na smrt, nima vzklic-ne pravice.
LXJtXOX]DDOOPD D E.COUUIXJlJXj3QP
Zlato sofntece
(Ja, der Sonnenschetn)
[e naslov srčkanemu znanemu Shimy-šlageru ki se predvaja od danes srede 2. marca v
Te. 329 KINO UNION Tel. 329 canaaanaCDCJca o nnnnr-innnnr-innn
nirala sentimentalno madžarsko pesem, si ,ie Molnar Pognal štiri krogle v glavo-Prestrašeni godci so našli nesrečneža že mrtvega. V pismu, ki ga. je zapustil sorodnikom piše, da je šel v smrt radi
— Povratek Po 12 letih. V pravem pomenu besede od mrtvih vstal je 35 letni Edvad Kalois iz PreBburga. Kalois je leta 1914 šel kot kadet ,v vojsko in bil ranjen in ujet od Rusov. Vsa njegova pisma so se porazgubila. Za časa ruske revolucije je stopil v belo armado admirala Kolčaka. Ko Pa je bil Kolčak premagan, so boljševiki Kaloisa obsodili na smrt. Posrečilo se mu .ie, pobegniti, radi česar se je leto dni skriva) po Prostranih sibirskih stepah. Končno se je zatekel v ledeni ravani polotoka 7'aymira v bližini rta Čelju»kina k nekemu ribiču. Spomladi 1926 je skušal peš pobegniti preko Sibirije na Kitajsko. V bližini Bajkalskega jezera so ga zajele rdeče čete. Dodeljen je bil takoj oddelku sovjetske vojske, ki je odšel na Kitajsko na pomoč kantonakiim četam, od koder je Pobegnil in se vkrcal na angleško ladjo, jr katero Jo prišel domov.
— Imaginarna dedščina. Pred 14
dnevi so javili nemški listi senzacijonel-no vest, da je mlada služkinja Marija Drarcdorf iz Saksonske podedovala od umrlega strica .v Ameriki 5 milijonov dolarjev. Seveda so časopisi Prinesli takoj njeno sliko, življenjepis in dostavili, da je zaročena z nekim zidarjem, ki ga pa bo vkljub ogromnemu bogastvu poročila^ Sedaj pa prinašajo isti listi vest, da si je Marija ogromno dedščino le izmislila, da bi spravila na limance bogate ženine.
77- Velike vojaške goljufije v
Italijanske oblasti so odkrile tajinstveno afero. Od leta 1903. .ie bilo s ponarejenimi ^listinami 3000 vojnih obveznikov oproščenih vojaške službe. Zgodilo se Je tudi, da so obveznike pri naborih na-doinesfovali pohabljenci Organizacija je imela svoj sedež v Neaplu. Med aretiranci se nahaja tudi neki baron- Oblasti so prijele v vsem 200 oseb in jih zaprle. Dosedaj je odkritih 3000 slučajev, Be računa, da je bilo sličnih prestopkov storjenih mnogo več.
—- Romantičen samomor. Tiho. mirno mesto S en ta na obali lepe Tise je razburjeno. Vsi 1J udje govore o romantičnem samomoru mladega Ludvika Molnarja. Molnar ie bil že dolgo zabubljen v lepo Honko, ki ga pa nj vzljubila, kar .ie vzbudilo v fantu globoko otožnost. Preteklo noč je šel v neko gostilno, kjer ie mnogo p:1 in nnmčil vodbo, ki mu je morala igrati sentimentalne madžarske pesmi. Proti polnoči je petjal godbo k ldši oboževane Ilonke. kjer so godci igrali podoknico. Pred meeovim stanovanjcu je moral orkester za'—-nH še overturo iz »Carmen«. Nato je šel Molnar v sol>o in vrgel godbi skozi okno 200 dinarjev. Medtem ko ie godilm into-
Karibonke vesti
Maribor, 2. marca.
Pustni torek
Veselo rajanje je minulo. Pustni torek. mejnik med veseljem in mirnim Prebavljanjem razigranih dogodkov je Pokopan. Včeraj so se vršile povsodi prireditve, plesi, zabave, pojedine, reci ute j. t-d. Omenjamo le dve glavni: vi Unionu i.n Narodnem domu.
Reduta ISSK Maribor je krasno u-spela. Dvorana je bila nabito polna veselih ljudi, mladih in starih. Okusna de-! korači j a velike dvorane pivovarno Italiji. Union je vzbudila splošno pozornost, najbolj pa zrakoplov tipa »Junker«, ki je phil in brnel nad plesalcj. Letos menda še nobena prireditev ni bila tako o-biskana, kakor reduta ISSK Maribora. Bila je reudez vous mariborske elite, kar so pričale krasne maske, nekatere res lepe. bogate in razkošne. Dobra organizacija je omogočala, da bo ljudje bili postreženi z prav vsem, kar so poželeli. Višek Pa je rajanje do-seglo v baru, ki je bil prav velikomestno aranžiran. Godba »Drave« je storila ostalo. Omeniti je tudi treba, da so Nemci v častnem številu prisostvovali športni prireditvi, kar priča, da je vsai v športnem svetu z njihove strani novdarjena lojalnost. Šport združuje! ISSK Maribor ima krasen moralni in upamo tudi dober gmotni uspeh-
V Narodnem domu dvorana ni ka-zala
• o « - *.«	f /	f	M
I »	Zrn-	**	f	T . /*■»*>
a, a aa.«,> >	. Vendar pa »o se sča-
soma ljudje nabrali v lepem številu in rajanju ter plesanju ni hotelo biti konca. Žal, da gmoten uspeh ni tak, kakor bi ga zaslužili agilni prireditelji.
Vkljub temu, pa je bila zabava prav prijetna, zakar je v obill meri Poskrbel tudi živalmi orkester. S .skromnimi
./9bm i 4 % ’<T ■ ••'. 4 i
vrTtTfiif 'i
V MartSbf«, Hrt« 3, mr. rev. J92L
Sredstvi, ki jih ima Olepševalno društvo za Mag-dalensko predmestje, je bila dvorana Narodnega doma prav čedno okrašena. Ob dvanajsti uri je bila konkurenca mask, pri kateri je dobila Prvo darilo gdčna Kvasova, hčerka mariborskega trgovca. Veselo pustno rajanje je trajalo do zgodnjih jutranjih ur.
V vsaki gostilni, kavarni, da celo po pj-jvatrnh stanovanjih' so včeraj ljudje Obhajali Pusta in ga v zgodnjih jutranjih urah pokopali. Zelo okusno je bila de-korirana tudi »Velilka kavarna«, ki rav-notako m pogrešala gostov. Veselje, ra-d!ost, rajanje in ples, vse je z današnjim dnem končano. Marsikdo obžaluje, da je okusil v pustu preveč veselja, toda potolaži se na.; s tem, da ie treba vsako priliko temeljito izkoristiti. To geslo je bilo včeraj v 'društvenem življenju krepko povdarjeno, globok žig Pa bo zapustilo tudi na dejanjih in nehanjih v pepelnični sredi.
m Novi veliki župan v Mariboru. V
naši včerajšnji brzojavki pod gornjim naslovom moramo nekoliko popraviti. Za velikega župana ni imenovan oblastni poslanec dr. Schaubach. marveč deželni sodni svetnik v Mariboru, dr. S c h a u b a c h.
m Odhodiiica generala Kosiča. K -včerajšnjemu poročilu o odhodnici generala Kosiča dodajamo, da je prisostvoval kot zastopnik Jugoslovanske Matice tudi g. ravnatelj Stanko Detela, kar je pomotoma izostalo-
m Prva prošnja. Prvi solnčni žarki so začeli ogrevati zemljo in vse, mlado in staro, hiti na Plan, da se po dolgi zimi navžije svetlobe in toplega zraka. Radi pomladanskega blata pa je le malo suhih potov, tako da je vse meščanstvo navezano zgolj na trotoanie in mestna šetališča. V parku in drevoredih sedaj kar mrgoli otrok in starejših meščanov. Na istih mestih pa se Poraja zopet stara mariborska neotesanost. V parku in Tomšičevem drevoredu se med šetalci nemoteno vozijo kolesarji in celo motorji- t Ker teh n-edostafkov tako dolgo noče biti konec, dokler javno ne opozorimo nato naše policije, zato jo toraj danes prvič v vsej dostojnosti opozarjamo na ta škandal in prosimo, da sc oko postave tudi na naših šetališčih prav kmalu zabliska. Čas je že, pasanti nimamo Pravice, da bi se kregali na sprehodih.
m Svarilo. Vsakogar, ki bi od mojega sina Jožefa Prah kaj ku-Pil. »varim. da mirna pravice moj sin kuPovati za mene in tudi ne v mojem imenu prodajati. Nihče mu naj tudi ne izplačuje denarja. Ravno tako svarim vsakogar, nai mojemu sinu ne posoia denarja, ker nisem plačnik niegovih dolgov. — Maribor, 2. marca 1927- — Simon Prah.
378
m Motoklub, Maribor. V četrtek ob 20. uri se sigurno vrši važna odborova seja. Prihod odbornikov je dolžnost! — Predsedstvo.	373
m Izgubil se .je včeraj 1. marca mod
1.3.—14. uro obesek iz platine. Pošten najditelj naj ga odda na polički aH pa v upravi »Tabora« Proti nagradi.
Maroidfma!
REPERTOAR.
Sreda, 2. marca. Zaprto, četrtek, 3- marca ob 20. uri »Vesela vdova« ab. A. Kuponi.
Ci©sp@€!!arsfar©
W§‘<ad33©s$ dSsiarJa
Leta 1926. j« bila vrednost dinarja stabilna — 9.13 švicarskih frankov povprečno.
Povprečna letna vrednost dinarja v letu 1926 jc znašala 9.13 švicarskih frankov za 100 Din, dočim je bila povprečna -vrednost leta 1925, 8.32 šv- frankov za 100 Din. Torej se je povprečni kurz dinarja dvignil v minulem letu za 0.31 šv-icarskega franka. Absolutna vrednost dinarja se ni povečala v letu 1926, vendar je domača -valuta obdržala vse pozicijo, ki jih je osvojila v juniju leta 1925. Stabilnost dinarievega tečaja tekom lanskega leta je jasen dokaz, da je bil porast, dinarja v letu 1923, 1924 in 1923 stvaren, ne Pa mogoče umetno izzvan. Brezdvoma je vizrok naraščanja di narjeve vrednosti i-s-kati v napredku in razvoju našega narodnega gospodarstva, a predvsem naši trgovinski bilan-
ci, ki je .v našem gospodarstvu najme-rodajnejši c butelj v plačilni bilanci. Razen tega je deloma pripisati porast dinarja tudi dejstv-u, da je mednarodna vrednost dinarja v zadnjih letih padla, bolj kot bi z ozirom na njegovo kupno vrednost v državi smela. Iz tega razloga tudi padec cen ni odgovarjal porastu dinarje-ve vrednosti, temveč je znatno zaostajal, kar je docela Pojmljivo, kajti najpreje bi morala mednarodna vrednost dinarja doseči višino, ki odgovarja kupni moči novca v državi in šele nato uplivati na višino cen. Torej -v letih 1923 1924 in deloma tudi v letu 1925 sta se vršila z dinarjem istočasno dva procesa. Splošni nivo cen se je približeval mednarodni vrednosti dinarja in obratno — vrednost dmarja_ se je izenačevala z njegovo kupno močjo v državi. V drugi polovici 1. 1925. in celo leto 1926 se proces ni obnovil.
Povprečni indeks -vseh Proizvodov za leto 1926 je nižji od onega v letu 1925. radi česar je tudi celotni povprc-*'■ indeks :a ato '026 r fii od Hch-ksa za leto 1925 za celih 277 točk, kajti za leto 1926 je znašal 1537, a v letu 1925 1804 točke. Ako Primerjamo naš indeks za leto 1926 z vrednostio zlatega Din se jasno vjd,i da se jc dvignil za 5035 od predvojnega indeksa. Vendar pridemo do zaključka (ako upoštevamo da se je povprečni indeks na vsem svetu dvignil za 50% napram Predvojnemu), da so naše cene v pariteti s svetovnimi cenami in da bi cene lahko padle samo v slučaju, ako bi se_ vrednost dinarja izboljšala v razmerju do zlata; t. j. ako bi dinar pridobil na vrednosti. Toda nikakor ne smerno računati, da bi se stem življenje pocenilo, kajti razmerje bi ostalo docela isto, ker bi -vrednost dinarja posko-čila. _
Tečaj dinarja je bil stabilen napram liver šterliirtigu, napram dolarju in napram švicarskemu fran-ku, to je napram denarju, katerega vrednost ni valovala, dočim vrednost dinarja izražena v francoskih frankih ali v italijanski liri ni bila stalna in dokazuje, kako sta omenjeni valuti v hrtu 1926 oščffiraJi. To omenjamo zgolj v svrho dokaza, da za mednarodne kreditne trgovske odmošaje ne zadostuje, da je domača valuta stabilna, temveč da morajo imeti tudi valute, Predvsem onih zemelj s katerimi smo v ozkih trgovskih zvezah (Italija), stabilno vrednost. Edino pod takimi pogoji ni nobene nevarnosti za točno trgovsko kalkulacijo.
Za našo državo je vsekakor važen tečaj francoskega franka in italijanske lire; prvi radi naših dolgov v Franciji, a drugi radi močne udeležbe italijanskih gospodarskih krogov v naši zunanji trgovini.
Da bi dosegli stabilizacijo svoje valute se trudita_ Italija in Francija. Slednja si je osvojila nag način korigiranja tečaja: t. j. z devizami. Uspehi so se že pokazali in je uoati. da bo tečaj francoskega franka v kratkem docela ustaljen.
Lfcencovanfe biov
V času Qd 7. marca do konca maja se vrši toletno Iicencovanje bikov po vseh okrajih mariborske oblasti. Ker .ie Iicencovanje bikov najvažnejši oblastveni posel na polju povzdige živinoreje, :ie treba* zanj zainteresirati tudi Širšo jav-nost.
Namen liconcovanja je sledeči:	Iz
celotnega števila bikov se odberejo oni, ki po -zunanjosti in Po Poreklu povsem odgovarjajo namenu zboljšanja govedoreje. Samo lastniki teh bikov dobijo dopustnico in s tem dovoljenje, da jih smejo vporabljati za splošne plemenske svrhe proti primerni odškodnini. Prepuščanje nelicencovanih bikov je prepovedano in se kaznuje z denarno globo 10—250 Dim. Zato je potrebno, da prižene vsakdo svojega nad 1 leto starega bika v pregled in morebitno licenciranje.
Da »e olajša onim požrtvovalnim kmetovalcem, ki drže dobre plemenske bike, za obče blagostanje prevzeto breme, so določene denarne nagrade. Kot ea»tno priznanje za vzgojevalce nai-lepših bikov so določene diplome ministrstva za kmetijstvo in pohvalnice velikega župana.
Ob Priliki licencovan-ja se vrši povsod tudi kratko strokovno predavanje o smernicah za povzdigo živinoreje. Naj se zanimajo za to prireditev _tudi oni gospodarji. ki sami nimajo bika.
Največie važnosti je Iicencovanje bikov tudi za vsa občinska predstojuištva. Med glavne naloge občin spa-da tudi skrb za zadostno število licenci ranih bikov. štajerski govedorejski zakon z dne
LEIPZlGEft MESSE
Pomladanski sejem: 6.—12. marca
127
11.000 rastavljalcev iz 21 držav, 150.000 kupcev iz 44 držav, 1600 vrst blaga najrazličnejših branž. Od igle pa do najtežjega stroja. Natančnejša pojasnila se dobe pri zastopniku W. Strohbach, Maribor, Gosposka ulica 19. — Tržna posredovalnica velesejma v Leipzigu za Balkan — Beograd, Cubrina ulica 8.
17. aprila 1896 določa v tem ozi-ru sledeče;
^ »Ako ne zadostuje v občini broj spu-ščalnih bikov, katere imajo zasebniki v splošno vporabo, dolžna ie ista, da skrbi za nabavo i vzdrževanje še Potrebnih bikov.« S tem imajo občine velike izdatke, h katerim še pridejo stroški za naknadno licenciranje takih občinskih bikov. Zato naj pridobi vsaka občina čim-več zasebnikov za držanje bikov, katerih je treba na vsakih 80—100 krav-najmanj po enega. Licencovanja se vršijo po podrobnem sporedu, katerega sestavi okrajni odbor, odnosno sres-ki poglavar.
LfubSIanski velesejem
Organizacija Ljubljan-skih -velesejmov je splošno priznana kot prvovrstna in njene ttipalke segajo v našo najoddalnejšo gorsko vasico._ Letos si hoče ustvariti tudi izven mej Slovenije tenko razpredene niti ter si je pridobila doslej svoje špecijalne častne zastopnike ,v sledečih krajih: Beograd, Novi Sa-d, Osijek, Sarajevo, SPlit, Zagreb, Zaječar. Pogajanja se vrše še z Karlovcem, Skopljem in. Subotico. Poverjeniki so same ugledne osebe, ki se bodo maivestneiše zavzeli, da bo velesejem kar najbolje uspel. S svojo podporo jim stoje na strani -vse trgovske in druge poklicne institucijo. Vse to janiči, da bo obisk še večji nego doslej, ker bo ravno organizacija torej še skrbne-jše izvedena. Vsaki tvrdki je potemtakem uspeh siguren, če se kot razstavljalee udeleži letošnjega vzorčnega velesejma. Da pa ne ho pozneje teža-v radi dodelitve oziroma izbire razstavnih prostorov, je v korist vsakega posameznika, da takoj pošlie svojo prijavo uradu velesejma v Ljubljano-
/port
: Sodniška sekcija, SVic^m za pon-deljek, dne 7. marca ob pol 20. uri Pri »Zamorcu« sestanek vseh sodnikov in sodniških pripravnikov. Udeležba radi predstoječe sezone zelo važna! — Načelnik.
KINO „UN30N“ (preje Bioskop)
Predvaja od danes 2. t. m. naprej kolo-salen shiimmy šlager
ZLATO SOLNCECE
v 6 dejanjih, ki opisuje pot »olnčeca od kislih kumaric do zakonske sreče.
LePa, mala deklica, nazvana Solnče-ee, je zaposlena v tvornici za ko-nservi-ranje kislih kumaric, odkoder jo spode, ker je ugovarjala ravnatelju. S prijateljem odide v nedeljo pred Opero in v nalivu dežja igra on harmoniko, ona pa poje. Ko pride stražnik, se ona skrije v auto ravnatelja Opere. Ravnatelju Pove svojo dogodivščino in željo, da postane igralka. Ra-vnatelj Poizkusi in — uspe. Zaljubita se drug v drugega Jn po dolgem prizadevanju, zaprekah in ne/prilikah sledi — zakon.
„QRAJSKI KIN©“
predvaja v pondeljek 28. februarja do četrtka 3. marca
' »LOČENA ZENA«.
Krasna filmska opereta v sedmih dejanjih-
KSN® „AS»OS.O“
predvaja od Pondeljka dne 28. februarja do srede 2. marca
»PRINCESA TRULALA«.
Princesa Trulaln Uor>sasa, Lila in Lola Prirede najlepšo in najcenejšo predpustno zabavo. Velika re-dnte. humor šale, komedija, bavarski »Watsciientanz«. smešen gostilniški pretep in nešteto naj-originalneiše zabave-
Vesel Sm&i&ek
Pred celovško kočo.
Hribolazec: »Kaj pravite, a]i bo jutri lepo vreme?«
Oskrbnica:	»Ne	vem!	Prosim
vprašajte oskrbnik-' jaz sem Šele 14 dni tukaj.
Gorjanec: »No. no, Urška, dane« po noči ste ga pa dobro lomili. Tak ropot je bil v koči, da celo noč nisem zatisnil očesa. Ali ni bil tudi Čvešplarfev Tone zra-ven?«
Planšarica: »Cvešp1arje-v Tone? Oh, ali je on Tone? Jojmene, jaz som ga pa vso noč imela za Janeza.«
V šoli-
Učitelj: »Čemu nam rabi perje rac in gosi?« Vse molči.
»No, kaj pa imate doma v posteljah?« Učenci soglasno: »Stenice!«
Tiskar: »Mariborska Tiekaraa* t Mariboru, prodstavmtk:
»eeAterolk;
Išče stošna
V opravi lista.	368
Trpovska oprava.
pripravna za vsako stroko po ceni na prodaj. Jos. Tomazin, Grajski trg 4.	377
Na stanovanje
«e sprejmeta dva (jospoda ali dve gospoditni. Aleksandrova ce.ta 44/111. desno. 375
• %	o • >7»	i O ’-c	•5 Ul O	• C	■o £	i
e 'V •5 A-	2. o	u ►	e	.S	o m n	-<
t	a jo	o	?	S*		a
• P-	I	O	n p.		■i	
'f	e.	s JO		•	■i	5 ’o*
I JO	8 S •	na	•3 -o' t	»o O o ■>		J 01
1	•	rt	rS M	• *S	1	2
B	|	J m	‘u	l	ta- l-	o e
l ►	|	B o £	1 T3 C A •5	1 •	on 1	ja i
.1	i? •o	i		%	s	►
itemu možu
vidi se
da nosi
potpefnikeS
Stank« Dote la- ravnatelj. Urednik Voka*imr 9 b t a d 1 a r. no-vio.ir. Val v
Vekoslav Cize*.	•
Najugodnejši evropski kupni trg
Km®